5tev. 154
Posamezna številka 20 stotink
I'haja — izvzemal ponedeljek — vsak	dan zjutraj- — Uredništvo: ulica sv.
Frančiška Asiškega štev. 20, I. nads	•
iiištvu. - Kefrankirana pisma se	Anion Požar, zUpni' "
Izdajatelj in odgovorni uredni*	.sta
Edinosti. — Tisk tiskarne Edi	Tr™«.., Po1
lcl. j 32.— in celo leto L 60.—. — Teleion
^opnv
11-57.
V Trstu« v petek 6. avgusta 1920
Posamezna številka 20 stotink
fceSnlk XIV
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi sc računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 *tot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost!, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
DojtenamtorelpravosvoM)!
V- ga Italijana na šem Primorskem, ki bi ne bil prepričan, da je -dala Italija našim deželam idealno svobodo.'Ta svoboda je naravnost tako
c-Ii'ca, da ne rečemo brezmejna, da je po>ebsio mi Primere i jugesloven-rke narodnosti niti ni-sme vredni. Trkšns ije preprSanje naših sosedov itali:anske narednosti. Le mtalokdrj se pevzd .gne iu pa tam po kak osamljen glas, ki diši \saj do neke mere po političnem poštenju. Žalibcg pa: se mora ugotoviti, da so takšni glasovi vedno le polovičarski poizkusi in svo-beda, k; se nam obljublja s strani najmanj zagrizenih političnih (kresov, ni nič 'drugega kot ■nekaka stara šara, roba najslabše vrste. Mi bi eveda morali te pleve in smeti prave svobode prejeti kar tako, naužiti se je, kričati Živela Italija! in ako bi bilo le mogoče pošiljati '.cd časa do časa eno deputacijo v Rim, drugo pa v namestniStveno palačo v Tr.%tu, ki <bi iz-ročevale ministrskemu predsedniku in glavnemu civilnemu-konrsarju vsakemu po eno dolgo spomenico .poino hvaležnosti in £anutia naših čestitih Primorcev na naslov tistih. ki nam ponujajo plevel za čisto pšenico.
Tudi naši sedanji oblastniki niso nič manq prepričani, da ^mo mi pnirn-eraki Slovenci grdi nehvaležnežr, češ eni da imajo vzrok biti nezadovoljni z nami -in ne -narc.be, mi z njimi. Sineta simplicitas! Povejte nam že enkrat: •K.ij mislite ped to vašo svobodo, ki ste nam jo dali. in kje ije pravzaprav! Z drugimi besedami: k*c so tiste otipljive garancije <naše svobode, ki bi nam dovoljevale, da ti biK brez ^knb-i za s,cbe in za svoje? S svdbedo je ravno tako kot z % sako drugo vrednostjo, .todisi materijalno, •bodisi moralno: ona ima svc-jo veljavo le tedaj, itko obstojajo garancije, da se lahko z njo poslužiš, kadar nanese potreba.
C i m takšnih garancij ni, zbogom kredit, zbogcun tisočaki, zbogom vsaka vrednost; za t stega, ki se ne more z 5i;o poslužiti, je vse tjkfio bogastvo nekaj neobstoječega.
Tisočaki ohranijo seveda svojo veljavo — za d ^jih — in ravno tako je tudi z italijansko 3. ki ima svojo veliko ceno in veljavo. Prepričani -n:o namreč, da je Italija svobodna in kulturna država in verujemo v to kot v živo resnico. Toda — in to je ono, česar naši na-predniki nočejo ali ne morejo razumeti— ta italjanska svoboda ima nokak pomen samo 7 i tste, ki jim jo je dano uživati, dečim je za ras primorske Jugoslovane fa svoboda popcl-noma brez korisLi, brez plodu dn brez vrednoti. Za nas je po tem takem vseeno, naj bo v I ta! ;i takšna ali takšna vladavina, kenstitu-cijonalna menarhija ali sovjetska republika, svoboščine, ki jih bodo nudile italijanske ustave, ne bc"do mogle iti nikdar ram v priu, d oči m se bzdo vedno -koristili z njimi le tisti, "kater-ni so te svoboščine zagarantirane že a rrori — a to so edino de državljani italijanske narodnosti.
Naj se le misli in obrača kakorkoli ktio heče, dejstvo je le, da ne bodemo mogli biti mi pri merski Jugosloveni nikoli deležni svoboščin, niti tistih, ki jih nudijo zakoni glasno in ja-,no. dokler ne dobimo posebnih -garancij, S katerimi bi se nam zagotovila ne samo pravica do uživanja svebode, temveč tudi uživanje . amo. Ni zad-esti, da je naši sreči in zadovclj-r~sti pod sedanjo upravo nasprotno vse, kar počenjajo oblasti tame, temveč so morale podeči vmes tudi teroristične organizacije, ki jim je cilj. da naju odnesejo še tisto nekaj plev sv obe de, ki bi nam to oblasti milestno privoščile.
Brcajte torej iz Rima. s kemisarijata ali od-ik c de rs i bedi svobode, kcli-koikoli je hočete, do nas Slovenov ni še prišlo do sedaj in tul£i v bodoče ne bo moglo priti nobeno zdravo zrno, temveč nam bodo letela le pleva v oči pri tem hinavskem vejanju,
Mi pa, ki se zavedamo, da nam ni potrebna r kaka tuja civilizacija, ki smo torej cdrastli ir ki znamo šteti do deset in še črez, ne bomo seveda jemali plev za čisto pšenico. Jša drugi strani pa tudi ne bomo prosjačili in moledovali a padali na k Jena pred nikomer, ker stojimo ra stališču, da je dolžnost uprave, da se prilagodi razmeram in ne ljudstva, -da se prilagodi r pravi. Trpljenja in pcmar.kanja smo f>a navajen', tako da smo gotovi prenašati vse mogoče muke in nadloge za našo nrlo slovenščino.
Kdor vidi v tem izzivaeje na-proti Italijan-stvu, temu naj povemo, da je r.aša vest v tem pogledu pcpclncma čista, ker z naše strani ni padla še n:koli nobena žaljiva beseda na naslov Italije. Tudi ni izzivanje nikakor slovenska specijaliteta ter ga prepuščamo drugim bolj kulturam ljudem. Le toliko mislimo povedaiti uradnim in neuradnim činiteljem na našem Primorskem, da naj ras ne mislijo pitati S plevami, kajti mi smo, kakor smo rekli, zrel narod, ki se zaveda svojih dolžnosti in pravic, in ne kaka kolonija!** živina.
Ko nam torej gcvotčte o svobodi, mora to biti zares prava svoboda, kakršne zaslužuje naš kulturen narod. Ne zahtevajte pa cd nas, da vam porečemo hvaJa. ko nam da>te mesto kes kruha mrzel kamen.
In ob koncu še enkrat: Ne prihajajte nam s svobodo brez potrebnih garancij, ker vedite, 'ia nimate opraviti z otroki! Ako je reš, da želite mir in spravo med ljudmi na našem Primorskem, tedaj dajte tej dežels pravo svobodo in ne njenih plev! Drugače bomo mi sicer imeli pleva, teda vi beste zato mlatili prazno slamo!
Dr. Ivan Svcgelj (Pariz):
Versailleski mir
Kdor hoče pisati o versailleski mirovni poredbi, se letuje težke naloge, posebno, če hoče biti kratek, da se članek sploh čita. Saj y ureja* pogfcdba poleg čisto političnih problemov še toliko \prašanj mednarodnega prava, posega globoko v >ocijalno-prlitično zakonodajo, v go-vrvvLir.si.v« in fj-tf o vinsko politiko držav, ki >o
vodile vojno — to je vsega sveta — in obsega predvsem v svojih finančnih in gospodarskih dcicčbab tako globoko segajoče odredbe, da moremo o premaganih državah, Nemčiji in osrednjih državah, mirno Irdrti, da ohranijo, če se pogodba tf-osledno izvede, svoijo samostojnost samo po imenu, do čim bodo v resnici pkodrejene 'diktaturi reparacijskega odbora. Ta cdbor se je ustanovil z namenom, da izterja odškodninske vsote ter je icloločen, da v bodočih letih vedi usedo Evrope, in sicer v mno*o me-rodajnejši in učinkovitejši obliki, nego plato-nična »Zveza narodov«. S tem, da mu morajo premagane osrednje države predložiti vsa pojasnila o svojih notranjih razmerah in izdbti zakone, ki so potrebni v njegove svrhe, dalje s tem, da anore v službo vojne odškodnine pritegniti vse davčne sile premagancev, so dejansko podrejene njegovemu suverenstvu.
Morda bi za dosego kratkega pregleda bilo naj primernejše, ako prem o trimo pogctlbo s tistih gledišč, s katerimi sta zmagoviti Angli:ja in Francija vtemeljili sveje vojevanje ;n označili svoje vojne cilje, katerih uspeh naj bi bila ta pc^odba, ki po njunem zatrdilu predstavlja nov korak do boljšega svetovnega reda. Po tem ločimo tri is-kupine: ena obsega odredbe, ki tičejo likvidacije vojne, druga ddbedbe, ki naj bodo priprava za preprečenje bodečih vojen, tretja končno tiste, rekel bi altrui»tične določbe, ki se pečajo z usodo zaostalih narodov in ■kolonij, z izboljšanjem položaja delavskega stanu in z gospodarskimi svetovnimi problemi, ki so — to moramo imeti vedno preidi očmi — najgloblji vzrok te vojne in katerih pogodba gotovo ni trajno rešila.
Med odredbe, ki obsegajo likvidacijo vojne, spadajo določbe o odgovornosti nemškega cesarja in posameznih indivridiujev. Tu so načela osebnega kazenskega prava prvič prenesena t mednarodno pravo in se postavlja načelo, da se morajo naredi za njihove zločine ravno tako klicati na odgovornost kakor posamezne osebe. V kolikor prihajajo tu v poštev nemški cesar in razni častniki in -uradmakž osrednjih držav, moramo iti hitro preko te točke. S temi ljudmi je zgodovina obračunala in pogodba jim daje morda v očeh njihovih lastnih narodov le nezasluženo slavo. Veliko tehtnejše je načelo, ki je je Anglija postavila v vojni in se je sprejelo v pogcdfco: da morajo tudi zasebni državljani vsakega naroda s svojo lastnino jamčiti za škode, ki so jih vejrke :n \laiie njihovih dežela prizadele nasprotniku. Dcslej ije v medcarcd-nem pravu veljalo načelo, da se vedi vojna proti sovražniku in njegovim armadam, da pa pripadniki sovražne države ostanejo v pogledu državljanskega prava z domačimi državljani ravnotako enakopravni, (kakor pred vojno. Nasprotno načelo so prevzeli iz pomorsko-vojnega prava, v katerem so vedno ostali v veljavi angleški prav« nazori- in po katerem se zasebna lastnina ne zasleduje samo pod sovražno, ampak celo ped nevtralno zastavo. Aliirane in asociirane velesile imajo po pogodbi pravioo, da prid rže in li»kvidii?io vsa imetja, pravice in 'koristi, ki pripadajo nemškim državljanom in se nahajajo v mejah njihovih ozemelj in kolonij, ne izvzemši ozemelj, ki jih morajo Nemci po pogodbi •odstopiti — bodi da se na ta nnčin zagotovi kompenzacija za škodo, ki so jo utrpeli lastni državljani,, ali pa odplačilo na račun celokupnega reparacij-skega dolga.
Ta reparacijska vsota še ni končnoveljavno doJočena. Zaenkrat se je Nemčija obvezala, da plača v treh obrokih: najprej 20 milijard mark, potem od 1921. do 1926. nadaljnjih 40 milijard mark in — če jo bo reparac:<jska komisija smatrala za sposobno — kasneje še enkrat 40 milijard mark, in sicer v zlatu, kar bi odgovarjalo danes enajststo milijanihun papirnatih mark. Razen tega se more ta vsota kasneje še zvišati, dokler ne bodo reparacijski računi aliiranih dežela pcpclnoma poravnani. Vsota se mora cd leta 1921. do 1926. obrestovali po 2lA%, cd 1926. po 5?o in po \ % amortizirati Že ta ogromna vsota je zahtevala kompromis med stremljenji zmagovalcev. Francija, katere vlada je — v nasprotju z Anglijo — za pokrivanje vojnih stroškov tekoče davke le malo pomnožila in je svojemu ljudstvu vedno obetala, da bo morala vso voijno plačati Nemčijo, je zahtevala 600 milijard frankov. — Nemčija je pri versailleskih pogajanjih, v "kolikor se je sploh smela oglasiti, predlagala neobrestljiv zne.sek 100 mi'jard zlatJi maxk, ki naj bi se razdelil na mnogo daljše dcibe in ki bi bil vrhu tega vezan na čisto druge gospodarske pogoje nego tiste, ki pil določa pogodba in ki bodo gospodarsko in finančno moč Nemčije indi-:-ektno ravnetako tlačili, kakor odplačevanje odškodnine same.
Pod glefiišče likvidacije vojne spadajo tudi izgube Nemčije na ozemljai v Evropi, kaikor tudi teritorialne izpremembe, iki so izšle iz načela sameodločbene pravice narodov in ki so kot posledica osvoboditve narodov izpod nemškega, avstrijskega in c.g.rskega pritiska prinesle tvorbe novib, neodvisnih nardiinih držav v srednji Evropi. V zvezi s tem internacionalizacija vodnih poti, železnic in luk, ki naj med drugim služijo tudi interesom lakih držav, ki nimajo direktnega dobcidta na morsfeo obalo. Tudi takoim-enovano varstvo manjšin ima pač svoj izvor v pravioi <dto samoodločbe.
Umik Italije Iz Albanije In lilega pomembnost
V svojem včerajšnjem kra»tkeirr komentarju o sporazumu med Italijo in albansko vlado smo rekli, <f5a ta sporazum prinaša grenko razočaranje za nacijcnalistično javnost Italije. Vesti, ki prihajajo iz Rima potrjajo ta naš nazor in govore celo o »porazpem vtisku-, o »žalostnem koncu'. Ob enem pa poročajo vesti iz Rima, da v sccij ali stičnem taboru — itrirmfi-ra.jo. Naj podamo tu par 'glavnih potez iz komentarja v včerajšnjem »Lavoratoru«.
Giclittiša ie le obžalovati, lic hoče uveriati.
da se ^e Italija že v letu 1913 odrekla Albanije. Će bi brlo to res, bi pomenjalo a'bsurdnost, ki bi duše vnos t Gioli<ttijev>o pokrila s srameto. Ali teimu ni tako. V bistvu te vladne politike je morda kaka sled tistega nevtralizma Glol5tt<i-(jevega pred petimi leti, ki pa je bil bc!j proroš-ka slepota, nego pa zavestno izpc!znavan.;e novih časov. Je to majanje vojaškega j^dira. Je to mogočen upor bistvenih sredstev gospodarskega življenja. To je provzročila ;asna zavest, da bi vsako novo pustolovstvo podžgalo revolucijo v milijonih in milijonih ve?t% <ki so se po stoletnem spanju vzbudle in postale občutljive do paroksizma.
Lloyd George, Cleinenceau, Orlando :in vsi drugi, so lagali nesramno, ko so govorili o svobodi naTodlov, o ljubezni do malih narodov Ltd., socijalisti pa so govorili, da albansko ljudstvo >e tu in da ima pravico do življenja. Korcik za korajkom ubira italijansk a buržoazija — četudi obotavljajcč se in boječe — isto s ocij ali stično pot. Albanija uči. Začenja doba novih mednarodnih možnosrti. Ubogi conte Manzoni je podpisal idlogovor — kapitulacije. Militair'zem je hotel, da bodi Jadran poln sovraštva in orožja, sedaj pa se postavlja most za interna«;onalo narodov. V tem je tudi bodočnost Italije. Napadalna in umira(joča mednarodna politika se ruši na vseh straneh. Val ena je nje grob, a bo ob enem zibel novega	ki na<j se uvede v
svet.
Razne vesti Iz Jugoslavije
Jugoslovani niso še odprli demarkacijske
črte. — Danes se je imelo opustiti radii skorajšnjega plebiscita d em ark ac ;jsk o črto med obema glasovalnima pasoma na Koroškem. Za Celovec bi pomenilo ta veliko veselje in radi tega sc rje vršilo v hotelu Ganghofer sinoči navdušeno zborovanje koroških »beguncev«:. Ali ko je danes zjutraj množica hitela z vrečama, koši :n nakupljenim jugoslovanskim denarjem proti Vetrinju, je morala razočarano obstati, ker demarkacijska črta je še obstojala in sicer dobro zastražena; in marsikatere nameravane dobre kupčije za lačne Celovčane se ni dalo izvršiti.
Čuden dogodek. Vojaški geografični institut v Florcnci jc doposlal županstvu na Jescnicah okrožnico, s katero je zahteval podatkov o prebivalstvu. To sc jc zgodilo najbrže po pomoti, ali pa po nevednosti kakega uradnika, ki se odlikuje z nepoznavanjem — geografije in ne ve, da sc Jesenice nahajajo na Gorenjskem.
Demarkacijska črta na Koroškem — ni odpravljena! Nemci so to pot prezgodaj triumfirali. Z vso gotovostjo so računali, da sc z jutrom dne 3. avgusta odpre demarkacijska črta med obema conama, da se s tem odpro vrata njihovim zdivjanim tolpam za vpad iz conc B v cono A. in so se tudi že pripravili, da proslav* ta dogodek na način, kakor'jc to pač običaj posebno koroškim Nemcem in nemškutarjem. Že prejšnjega večera so sc zbirale na nemški strani skupine agitatorjev, da naslednjega dne udarijo preko demarkacijske črte, kjer bi divjali med našim slovenskim ljudstvom. in nemškutarji v coni A so jim že pripravljali slovesen sprejem. Ali jutro, toli željno pričakovano, jih je zagrnilo z grenkim razočaranjem: z neba, ki se jim je zdelo že tako jasno in vedro, jih je zadela kruta strela — demarkacijska črta se ne odpre! Tako so bili že gotovi svoje stvari, da so jugoslovcnske čete na meji psovali na najne-sramnejši način. Ali, bilo bi prelepo in — sc ni zgodilo in se ne zgodi. Ves dogodek, ki naj bi ga bili slavili z največjim zmagoslavjem, sc je skrčil na to, da gre le za neko olajšanje osebnega prometa. pa še to pod kontrolo jugoslovenskih oblasti. Ne le, da se meja ni odprla, ampak bo še močneje zastražena. Tako je Nemcem splavala po vodi vsa lepa nada. Upamo, da za vedno. Ubogo slovensko ljudstvo v coni A je v silnem strahu pričakovalo dogodkov, ker predobro pozna barbarsko in nasilno narav koroških Nemcev, pa se je oddahnilo.
Konferenco o Londonu se ne bo vršilo ?
PARIZ, 4. Vest o prekirjenju pogajanj ru-sko-poljskih premirnih pogajanj v svrho zadetka mirovnih pogajanj je naredila položaj zelo težaven in dala francoskemu protiruske-mu časopisju povod', <ta podvoji svojo propagando za zavezniški nastep preti Rusrji in zaščito Poljske. V ta namen op'sujejo listi položaj poljske vojske sicer kot zelo kočljiv, toda ne obupen.
Tudi vesti iz Londcna javljajo, da je naredila vest o prekinjerju ruske-poljski h podajanj lLk .vtLslc Listi javljajo, da ije angleška vlada poslala ruski vladi note, naslovljeno na ministra vnanjih stvari Čičerina, v kateri zalneva takojšen odgovor na zadejo noto in grozi, da se v slučaju, da Rusija ne da zadovoljivega odgovora, konferenca v Londonu ne bo vršila, da se bodo trgovinska pogajanja s Kamenevim in Krasinom ta<koj -prekinila, in da boste Anglija in Francija ukrenili takojšnje ukrepe v svrho obrambe Poljske. V kolikor bo Anglija aktivno sodelovala pri morebitnem pohodu proti Rusiji, ci znano, beda Francija se baje živo pripravlja za vojno proti Rusiji. V Belfortu, Strassburgu in Nancyju je baje pripravljenih veliko število čet, ki se bodo poslale na Poijsko. V svrho prevoza preko Nemčije je baje Francija pripravila kakih 9000 francoskih železničarjev, ki bodo skrbela za reden železniška prome*.
»Paresse associatiec« piše z ©žirom aa brzojavko, ki f o je poslala angleška- vlada ruski vladi: Radiobrzojavka, ki jo je poslala angleška vlada sovjetski vladd v Moskvu, poudarja da bi ruska vlada s svojim vztrajanjem pri zahteva po sklenitvi miru s Poljsko, potom neposrednih pogajanj od strani enega glavnih povodov nameravanega sestanka konference v Londonu! opustitev te konference bi bila potemtakem pogojen in ne končnoveljaven sklep.
Vesti s poljskega bojišča niso medtem nikakor ugodne za Podjsko. Ozemlje ^voli Visle je bilo proglašeno po poljskem poveTJništvu za vojno ozemlje. Ruske predstaže so baje prišle že 15 km pred Varšavo in nad <mesl«jm so začeli že krožiti ruski aeroplani. Veliko begun-
cev iz Varšave ,je zbežalo v Nemčijo. Tudi na severnem bojišču je položaj zelo res ^a. Kakih 40.000 ruskih vojakov prodira proti M!avi v svrho prekinjenja železniške zveze med Var šavo in Gdanskim. Poljske čvie bržkone ne bodo mogle preprečiti zavzetja V a ris a /e, in Rusi bodo bržkone diktirali Poljski mtr iz njenega glavnega mesta.	s
Ruske čete pripravljajo obkolitev Varšave
Iz Moskve prihaja ta le brzojavka: Naše •čete na severnem bojišču nadaljujejo svoj pohodi in so začele c'bkoljevati obrambne čete pred Varšavo. Onstran reke Buga srno zasedli Ostrov, Zambrovo, RozDn in Mrkov. Tcstran reke smo zavzeli Wengrov, Mcrdy in Sjedtec.«
Zapadno od Bjelistoka se nadaljuje pohcd. Naše čete so prekoračile reko Bug v smeri proti Siedlecu na bojni črti, dolgi 100 vrst. Zasedli smo pvcljsjke postojanke na drugi obali in ujeli veliko ujetnikov. S prekoračenjem Buga je odstranjena zadnja ovira na poti v Varšavo. Vsled pehoda na Varšavo smo ustavili operacije na severnem bojišču, da moremo spraviti naprej težko artiljerijo. Železniška proga Gdan-sko-Varšava je že ogrožena, tako da ,je preprečeno prevažanje vojaštva in municije skozi Gdans'kio.
Ruske čete na cesti Agustovo-Krajevo
PARIZ, 4. (S.) Iz Varšave javJjajo, da koraka kakih 40—50.000 ruskih vojakov po cesti Avgustovo-Krajevo proti železniški progi Fol-dan—Varšava.
General Wrangel se ni še vdal
CARIGRAD, 3. General Wrangel je napredoval proti Mariapolu, pri čemer so njegove čete ujele veliko vojakov, zaplenile nekoliko iopov in strojnic ter porazie drugo" rdče armado.
Vesti o sestanku Milleranda in Lloyda Georgea izmišljene
PARIZ, 4. (S.) Z czirom na vesti o predstojećem sestanku med Millerandom in Lloydom Georgecm javlja Havasova agencija, da se sedaj vrše 'iziftenijavanja mi<Ai med angleško in francosko vlado glede poljskega vprašanja, kakor po navadi, toda o kakem sestaciku med c£>ema ministrskimi predsednikoma se za sedaj ne govori.
Rus! zahtevajo mir pa 14 \iSi!sonovi!i točkah
CUR1H, 4. Nemški listi objavljajo po neki vesti iz Kcdanja pogoje, pod katerimi bi bila Rusija pripravljena na sklenitev miru. Rusija bi priznala vojne in predvojne dolgove, toda zapaine države bi morale priznati rusko sovjetsko vlado in dovoliti, da se udeležuje vseh mednarodnih konferenc, posebno pa konferenc, na katerih bi se razpravljalo o reviziji dosedanjih trgovinskih pogodeb med zmagovalci in premaganimiL Ruske zahteve obstojajo v teh le točkah:
1. sklenitev miru na podlagi W:lsoncvih 14 točk; 2.) opustitev vtikanja v rusko nctrovijo politiko; 3. sodelovanje Nemčije in drugih zmV-ganih držav pri pogajanjih z entento na podlagi popolne enakopravnsti,
Zveza narodov in internaciionala — Kako namerava Zvezo narodov preprečiti vojao
SAN SEBASTIANt), 4. (S.) Na današnji seji fz prišlo tekom razprave o kontrolnih komisijah do živahne idebate med Bourgeoiscm in Tittonijem, ki je poudarjal, da mora biti vsaik čin Zveze narodov aiavdahnjem s pravičnostjo in ''Iskrenostjo, ker drugače ne bo mogla nastopiti prgti enim, ki poizkušajo prepričati mase, da je Zveza narodov sidiikat imperijalizmom in hegemonij in da mere zajamčiti mir le inter-nacijcnala. Tittonijevo 'izvajanje je bilo zasledovano z veliko pezernostjo. Vprašanje je bilo od goden o.
Nekateri francoski listi pišeo, da je svet Zveze narodov sklenil na svoji ponedeljski seji, -ustanoviti zvezni vrhovni štab pod po-veljništvom enega francoskega generala ime-nega angleškega generala. Tukajšnji meredajni krogi izjavljajo, da je ta vest brez vsake podloge, ker svet Zveze narodov je razpravljal samo o gospodarskih ukrepih proti državam, ki bi napovedale vojno, ne da bi profila kej za razsodbo v spodnjih vdrašanjiH.
SAN SEBASTIANO, 5. (S.) Svet zveza narodov je odobril soglasno poročilo Leona Bo-urgeoisa o programu mednarddne finančne konference, ki se bo sestala v Bruxellesu 24. prihodnjega meseca. Ta program določa, da sc ne bo razpravljalo o vprašanjih, o katerih so že razpravljali zavezniški in nemški odposlanci. Konference v Bruxellesu, ki bo razpravljala o gospodarskih in finančnih vprašanjih vseh držav, o mednarodni trgovini in o nači tu mednarodne akcije za ustalitev ikreditev in o omo-■gooitvi emisije mednarodnih pesojil, te konference se bo udeležil tudi en zastopnik komisije za odškodnino.
Zahrbtna politika italijanske vlade
RIM, 5. Razburjenje zaradi italijanskega poraza v Albaniji je še vedno veliko in vlada je prisiljena, če ga hoče nekoliko pomiriti, izdati nekoliko svojih tajnih namenov pri sklepanju dogovora z albansko vlado. Tako si je nadel današnji oficijozni »Tempo« nalogo, da vlije nekoliko olja na skelečo rano ter je pri tem kapnilo nekoliko zelo... zanimivih kapljic. Italijanski vladi — pravi list — se jj posrečilo pridobiti v albanskem narodu prijatelja in obrniti morebitno sovraštvo- proti dvema sosednima državama, ki ste ne samo sistematično ne-zaupni in sovražno razpoloženi nasproti Italiji, temveč tudi že od davnine ogrožate albansko neodvisnost: Grki na jugu, ki bi hoteli narediti iz raz-sežnega albanskega ozemlja svoj severni Epir, in Jugosloveni na severu, ki predpostavljajo, da so podedovali od Črnogorcev hipoteko na Skadar in hrepene tudi po Draču.« Bolj jasno ni menda mogoče povedati! Toda »Tempovo« zavijanje ni imelo veliko uspeha. Velik vtisk je naredil Članek milanskega lista »Corriere della Sera«, ki eačenja uvodni članek o Albaniji zelo ironično. »V Valoni smo in tukaj bomo ostali^, je rekel julija general.
poveljnik zasedbenih čet. Prve dni avgusta Italija odhaja..., odhaja z oficijoznimi obrambami presenetljive predrznosti, v katerih se poudarja, da je tradicijonalna italijanska politika smatrala vedno za neodpustljivo idejo o razdelitvi Albanije in dj Italiji ostane s posestjo Sasena in dveh rtov od Valone vse. kar potrebuje. Ali jc res, kar se je govorilo skozi desetletja — vpraša list — da jc brez Valone Jadransko morje za nas nevarno inorje, v katere m lahko utonemo, uli ni res, in jo zadostoval Saseno? Če je zadnje res, ni besed, s katerimi bi sc mogla dovolj obsodili lahkomiselnost -merodaj-nih« politikov in vojakov, ki so trdili nasprotno in privedli Italijo v to zagato. Dili bi naredili veliki* boljše, če bi bili poudarjali našo vero v enotnost in neodvisnost Albanije pred vstajo in zasedbo Valone. Ne bomo mogli prepričati več nobenega izven Italije, da smo šli, ker se nam jc bližal pora/. Diplomatiški je brez primera uničenje dveh temeljnih klavzul londonske pogodbe, med temi čl. 7, ki jc v ozki zvezi z ureditvijo istrskih in daltna-tiskih meja, med tem ko je še veljavnost londonske pogodbe same sporna.
Kar se tiče prijateljstva Albanije, pravi list, da se ne »me zanašali na obljube neurejene države, ker pogodbe zavezništva se sklesajo med državo in državo in ne med državo in kaosom. List pravi, da jc Italija s tem dogovorom zanetila nov požar na Balkanu, ki lahko izbruhne \sak hip.
Poslanec Salvemini izključen iz komisije za ▼nanje stvari
RIM, 4. Danes se jc sestal cdbor za določitev pravilnika raznih novoimenovanih komisij, med njimi komisije za vna/njc stvari. Mešana politična skupina je bula imenovala zot svojega člana v/komisiji vnanjih stva.i i tu:i poslanca Salvcminija, toda danes je bčlo rvjegovo imenovanje razveljavljene, ker po pravilniku ne more imenovati nobena mešana skupina., ki ni dosegla 20 članov, jjvejih Članov v .kom Vje.
Odbor za določitev pravilnika je ludi rkler. 1, da se komisije lahko same skl čej-o, če zahteva io pet članov ene komisije, in da se da skl'ca ti. zbornica, če jc zato vsa,j polovica članov vsake komisije.
Karakterističen je komentar, ki ga -je napisala > Idea Nazicnale« Jc razveljavljen.;u Sa<!-veminijevega imenovanja v ikemisijo za vnarvo stvari. Prav jc tako —pravi list — Jugoslavija ne more imeli svojega zastopnika v komisiji za vnanje stvari.«
•Poslanec Salvemini jc nr.nireč vseuč lič^r"-profesor v Firencah.
Obsedno slanje v Savoni
SAVONA, 5. Vsled znanih izgrede v proti častnikom pci dokončanem protestnem zborovanju zaralci dogodkov v Millesiimu je b la proglašena v mestu splošna stavka. Vojaške .oblasti so ukrenile najsttožje ukrepe, tako da je V mestu pravo obsedno ^trnje. Po mrsiu ktoi:;» redarske in vojaške patrule. Gledališča, kinematografi en kavarne so zaprti. V me;tu vlada veliko razburjenje.
Spopad med albanskimi in jugoslovenskimi četami.
RIM, 4. Tukajšnje časopisje piše že delj časa o spopadih med jugoslovenskimi in albanskimi četami, pripisujoč tem spopadom veliko važnost. Kdor pozna razmere v Albaniji, ve, da so podobni spopadi na dnevnem redu, ker Albanija je polna posameznih tolp, ki delujejo na svojo roko in poizkušajo vsakololiko vdreti čez mejo v svrho plenjenja po vaseh. Jugoslovenska vlada ni smatrala iz političnih vzrokov doslej potrebno podvzeti večjo vojaško akcijo na albansko ozemlje, ki bi bila kmalu dokončana, ker ima na razpolago čete, ki bi kmalu naredile red, in sc je omejila na zastraženje mejd in na ukrepe proti vpadanju na jugoslovensko oj zemlje. Če pa bi sc položaj shujšal, bo gotovo ukrenila odločne in uspešne ukrepe.
Doslej so javljali listi o vpadih čez mejo okoli Kosovega polja, sedaj poročajo o posameznih spopadih ob črnogorski meji. Danes javlja agencija »Štefani«, da so albanske čete zasedle Kasirati i:» da so tam zaplenile tri strojnice. Jugoslovenska straže so se umeknile preko meje.
ZITAVA ZASEDENA PO VLADNIH ČETAH-MINISTER DRŽAVNE BRAMBE V VZHODNI PRUSIJI!
BEROLIN, 4. Zitava, mesto, kjer je bila preJ nekoliko dnevi izbruhnila komunistična vvla-ja, je bilo včeraj zasedeno po četah liržavno brambe. Nekoliko članov upcm-i&kega od-boTu je bilo aretiranili.
Stavke penehujejo čn železniški promet i<3 bil vzpostavljen.
— Gersler, nrnister državne hrambe, ije odpotoval na nspckcij-ko potovanje v vzhcdnrt Prusijo.
Umcknitev italijanskih čet iz Marceinvcrdcrja il Allersteina.
BEROLIN, 4. (S.) Italijanski (poslanik Dd Martino je prosil mimistra vnanjih stvari, cij •ukrene potrebno, da se morejo italijanske čete umekniti iz Marienverderja in Allestena 9. avgusta.
Podpis turške mirovne pogodbe odgoden na soboto
PARIZ, 4. (S.) Podpis turške mirovne pogodbe je bil odgoden za sobe to.
Belgijski poslanec Maes izključen iz poslanske zbornice
BRUXELLES, 3. (S ) Štirje pesiand ^o poslali predse dni k u sbfcroice pismo, v kstcremr so zahtevali, naj se kazni po lanec Fca.tpajrt f Maes, ki jc minuli četrtek, ko so bivšu bojevnika vdrLi .v zbornico, ščuval demons trant-e, naj} ne odfdejo iz dvorane dn jim odobraval, ko so s silo vdrli v dvorano. Zbornica je dznes glasovala za izključitev poslanci Mae-sa poslanske zbornice.
Politične vesti
Avstrijski ustavni načrt. Ustavni odsek avstrijske narodne skupščine sc posvetuje o novi avstrij' ski ustavi na podlagi načrta izdelanega od dra-Mayerja. Zdi se, da prodre v avstrijski ustavi zahteva dežel po zvezni državi. Dežele so sc silno upirale proti centralističnim ustavnim stremljenjem, kakor so jih zastopali socijalisti. Bale so sc, da pridejo v popolno odvisnost in oblast stranke, ki bo slučajno gospodarila na Dunaju. Mayerjev na-
Stru IL
»EDINOST« štCT. 154.
V 'irstu, dne 6. argnsta 1920.
lrt zamišlja skupno zvezno zbornico, izvoljeno po sorazmernem volilnem redu, in pa zvezni svet, iz-»oljen po proporcu iz deželnih zbornic. V okvir rvezne zakonodaje in eksekutive spadajo: zunanje ttvari, ustava, vojaštvo, kazensko pravo, visoko-tolslvo, obrt in promet. Vse drugo bi spadalo v področje dežel, ki si ohranijo s tem široko avtonomijo. Kakor vse kaže, poda sedanja zbornica državi ustavo, na kateri bo kolikortoliko zagotovljeno uspešno državno življenje.
Bolgarski vojni zakon. Bclgrajska »Politika« do-piva iz Pirota vest, da je vlada Slambulinskega predložila fc T ran ju zakonski predlog, po katerem ftaj se v vojni mobilizira vse moško in žensko prebivalstvo od 20. do 45. leta. Vsi mobilizirani delavci In delavke bodo nekaj časa morali delati za državo in sicer moški 12, žensek pa 8 mesecev. Porabljali jih bodo za gospodarsko obnovitev države, za gradbo in popravilo mostov, cest, železniških prog, hiš, telefonskih in brzojavnih prog itd.
Predsedniške volitve v Zediujenih državah. Meseca novembra se bodo vršile v Zedinjenih državah predsedniške volitve. Volilna borba med republikansko in demokratsko stranko bo Ijula. Glavno vprašanje pri volitvah je ono zunanje politike. Obe stranki polagale glavno važnost na vprašanje ratifikacije mirovne pogodbe. Zcdinjene države niso še ratificirale versailleske mirovne pogodbe in ž njo spojene *Zcvze narodov«, ker se je večina senata izrekla proti načrtu * Zveze narodov«, ki se nc strinja z Monroevimi nauki, ki ne dopuščajo, da se katerakoli tuja oblast vmešava v noifranje stvar! Amerike. Republikanski senator Knose je predlagal celo. naj se z Nemčijo vzpostavijo mirovni od-nošaji brez ozira na versaillesko mirovno pogodbo. Kongres je ta predlog sprejel, toda Wilson je podal sVoj veto in tako ta predlog ne more postati zakon. Volilna borba se bo vršila s parolami: »Za Wilsona* in : proti WiIsonu«. Republikanska stranka je imela v Chicagu svoj narodni kongres, ki je obravnaval posamezne kandidature stranke. U-radni kandidat je vedno oni. ki je pri zadnjem glasovanju dobil dve tretjini glasov. To je bil H&rding. Program republikanske stranke je sledeči: Popolna revizija Wilsonove zunanje politike. Versailleska mirovna pogodba v sedanji obliki Fe ne priznava, kakor tudi nc »Zveza narodov*. Zedi-r.jene države ne smejo sodelovati pri nobeni politični akciji v Evropi in Aziji ter niso zainteresirane glede Armenije in Irske. Notranja politika — pan-amerikanizem. Wilsonu očitajo, da je podaljšal diktatorsko cblast tudi po končani vojni. Varnost države s strani socialističnega gibanja mora biti za-sigurana na vsak način. Demokrati bodo imeli svoj konvent v San Frančišku. Wilsonova politika je izzvala opozicijo tudi v demokratski stranki. Demokrati nameravajo kandidirati NVilsonovega sorodnika Mac Adona, Bryana in Edvvard«. Katera stranka zmaga končno, pa niti v Ameriki sami niso še na jasnem.
Senator Lod^e o ->Zvezi narodov«. xNew York Herald«! poroča, da je senator Lodge ni republikanskem kongresu rekel o »Zvezi narodov«, m cd drugim tole: Logično bi bilo, da se je sklenil najprej mir r-Nemčijo in da so se med vojno uredile naše bodoče razmere z zavezniki. Wi!son pa ni hotel nič vedeti o tem. Prisilil je zaveznike, da so prista'i na njegov načrt rZveze narodov«. Zato je v korist Anglije popustil načelo svobodo morja. Ko je senat začel proučavati pogodbo, je prišel do izpeznanja, da gre za zvezo in ne za mirovno ligo. i Slišimo, kako vpijejo, da ostane Amerika izolirana, j toda, nc bojte se! Zedinjenih držav ni možno izo-' brati, ker nas svet preveč potrebuje. Nikdar ne bomo zatiskali svojih ušes — pred trpljenjem človeštva, toda mi hočemo, da se vse, kar nameravamo, zgodi po našem načinu, brez pritiska od zunaj.
Proti revolucionarnemu gibanju na Nizozemskem.
V razpravi o zakonski osnovi proti revolucionarnemu gibanju ra Nizozemskem je liberalni demokrat Marchant izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti osnovi, ker bi bil tozadeven zakon brez veljave, dokler vlada ne izboljša sedanjih socijalnih razmer. Marchant je tudi izjavil, da je večina naroda proti revoluciji.
Indijci pričakujejo o<! sovjetske Rusije osvoboditev Azije. -Ecbo de Pariš« je priobčil pred kratkim brzojavko med Leninom in indijskimi rcvoluci- j jonarej. Indijci občudujejo sovjetsko Rusijo, ki o- ! svoboja narode. Ta Rusija je čula stokanje 315 mili- i jcr.ov Indijcev, ki ječijo pod imperialističnim jar- j mom. Lc"Jn je odgovoril, da Rusija z zanimanjem i zaslcdujii vslaitn?e Indije. Želi, da bi se zveza mo- J lamedancev z mohamcdaoci raztegnila na vioj Azijo. Zmaga bo gotova, ako si podajo reke prole-! ♦arci indijski, kitajski, korejanski. japonski, perzijski in iuršl.i. Perzijski minister 7 azunanje stva:i rrlnc Firuz s!;!:i polož.-.j wca jako nevaren.
Avtonomija Šlezijc. Poljska skupščina je cnogla-1 sn< odobrila zal.on. ki šlezljskim in lešinskim po-; . rajinam. Vi bodo po ljudskem glasovanju priklop Ijeni Poljski, podeljuje široko avtonomijo.
VkJ'z/
Promoviran je bil na praškem vseučilišču za doktor;* vsega zdravilstva g. Josip Berlof, n.š rojak z Reke. ki je dovršil srednje šole v Gorici. Iskrer.o čestitamo!
Malo več previdnosti! Od raznih strari r.am prihajajo poročila, iz katerih posncmljemo. da so se vršile te dni številne hišne preiskave po zasebnih stanovanjih. V prvi vrsti da stikajo, ni-li na dotič-nem stanovanju skritega orožja ali streljiva, a v več slučajih prekoračijo taki » preiskovalci-* meje j svojih pravic, kar hočemo za sedaj pripisali neu- j radnim osebam, ki spremljajo uradne osebe na ta- i kih podjetjih. Vemo, da se take preiskave opravi-1 čujejo s potrebo previdnosti, v varnost države in!
njenih naprav, vojaških in nevojaških. Ne oporekamo. Saj tudi Avstrija ni delala nič drugače in delajo vse države v takih izrednih in razburkanih časih, ko se boje, da bi jim to ali ono moglo priti v nevarnost. Kakor pa nc oporekamo potrebi previdnosti od strani državnih oblasti, kakor sodijo, da grozi kaka nevarnost, istotako smemo zahtevati, naj bodo tudi oblasti, ko odrejajo take preiskave vsaj toliko previdne tudi na korist dotičnih osumljencev. To je: da odrejajo preiskave še le tedaj, ko imajo vsaj nekoliko zanes!jive podlage za to, ne pa zgolj vsled kake, morda celo anonimne ovadbe! Te dni n. pr. se je vršila taka preiskava na nekem stanovanju, kjer niso — nič našli! Na rekriminacije in proteste razburjenega in užaljenega lastnika je pojasnil eden poslujočih organov: Mi vršimo le svojo dolžnost, kakor nam je naloženo. Do preiskave je prišlo, ker je prišla o-blasti ovadba, da so na stanovanju skriti zaboji s streljivom! Kakor vidimo, je bila ovadba enostavno izmišljena. Oblasti same bi morale vedeti, vendar naglašamo tu, da se take ovadbe često predlagajo z zelo nečistimi nameni, oziroma iz najgrših razlogov: vsled političnega nasprotstva, osebnega sovraštva in maščevalnosti. Če gredo oblasti takim ovadbam slepo na led, postajajo slepo orodje takih, namenov nevrednih poštenih in dostojnih ljudi! In s tem si menda ne povišujejo ugleda in zaupanja od strani ravno tistega prebivalstva, ki trpi ob takih razmerah. Potem pa jadikujejo ravno iste oblasti venomer radi »neprijazenga razpoloženja« med tem prebivalstvom! Oblastim menda ni treba še le pripovedovati, kako mučen dogodek je za prizadeto družino — posebno za ženske in otroke — takale mučna hišna preiskava, ko prihajajo na stanovanje uniTormirani in oboroženi možje s strašno resnimi obrazi! Dogajajo se celo slučaji, da je posledici — bolezen v družini. Torej tudi v imenu človekoljubja bi prosili: malo več previdnosti!
Kitajski zid. Prejeli smo: Med okupiranim ozemljem in Jugoslavijo so gospoda postavili pravi kitajski zid! Kdor nima na razpolago 65 lir za razne pristojbine, ki nima vsaj kvintal potrpljenja in dovolj tehtnih dokazanih vzrokov za potovanje preko preinirne črte — ta nc bo mogel prekoračiti tega umetnega zidu. Spominjam se 15 let nazaj, Šel sem na redarstveni urad po dovoljenje za potovanje v Srbijo. Grdo so me pogledali a za 30 vinarjev sem le dobi! dovoljenje. Dobljeno dovoljenje sem moral oddati redarju na progi Indija-Ze-mun. Vrnil mi je je vidirano baš na železniškem mostu preko Save. Stopivši na kolodvor v Belgradu sem takoj izvlekel avstrijski »pasuš« in ga pomoril nadzorujočemu uradniku. Što je ovo? me je vprašal mož. Ko sem mu povedal, da je to potni list, se je ironično nasmejal in rekel: »Nam ni treba avstrijskih potnih listov! Mi smo majhni, a se ne bojimo nikogar. Velika Avstrija je ona, ki se boji!!« Ostrmel sem in divil sem se. Ta dogodek mi prihaja na misel sedaj, ko vidim, koliko truda in stroškov je treba zato. da prekoračiš »kitajski zid»! Bo-li in kedaj bo boljše?!
K dogodkom v Puli. Socijalislični poslanec Alcs-sandri jc bival nekoliko dni v Puli in se je na licu mesta informiral o zadnjih žalostnih dogodkih, namerava o tem poročali v rimskem parlamentu. Za sedaj je pa napisal v tukajšnjem ^Lavoratoru* nekaj poročilnih člankov; preveli smo v sledečem par odstavkov: -Dne 13. julija so »fašisti« napadli »Narodni dom« v Puli in ga zažgali; ali v hiši slovanskih nacijonalislov bivajo tudi italijanske rodbine: to ne moti nikogar. Neki Italijan protestira, ali častnik mu odgovarja: »Tem slabše za \ as, ko ste lako slab Italijan, da ste šli stanovat v slovensko hišo. Stanovanjska kriza iz vidika narodnosti! Ni Ireba omenjati, da oblast nc nastopa niti proti »neznanim-c radi ropa in požiga. Nacijonalislični zločinec je »tabu«. Medtem ko se vrši patrijotično požiganje, poživlja bojevnik množico, naj napade delavsko zbornico, ker tam so ubili nekega korpo-rala. Šest častnikov hiti v delavsko zbornico, kjer se pa takoj prepričajo, da je vse izmišljotina, da bi se ljudstvo razjarilo. Tega bojevnika tudi ne kaznujejo, ki jc uradnik na civilnem komisarijatu; oblast izjavlja, da ga pozove k redu — ker je u-radnik. In kazenski zakonik? Italijanskega ni v veljavi; avstrijski pa ima le en paragraf, namreč 305 proti časopisju. Dne 14. julija drugi junaški čini. Po polnoči se jc napotila tolpa na V cii vrh, pred Pulo, pod vodstvom častnikov. Med poloma napadejo skladišče orožja v Volgolante. Ali tu se protivi z orožjem major poštenjak, dokler je zapodil tolpo, ki se razdivjana vrže proti Velem vrhu. Med poloma vržejo rečne bombe, da oplašijo ljudstvo. Dospejo tako do cilja: k sedežu socialističnega krožka in hajd proti njemu. Uloroijo vrata in raz-denejo vse, kar so našli od knjižnice do sllk.-Su-kaio bodala, kakor se pozna na poštni skrinjici iz debele pločevine. Oboroženi so bili s puš'.<ami: ker našel sc jc i.apirač. Pobral sem ga, da ga pokažem N. E. Mosconiju v Trstu. Morda poišče oblast o-stali del puške in njenega iastnika. Ali dokazano je, da so bili pri naskoku na Velem Vrhu udeleženi v fašisti^, vojaki in nevojaki, z vojaškim orožjem pa vsekakor. In ravno iako je dokazano, da ni bil nihče teh zločincev niti najmanje nadlcgovan. Tuui to je krivda avstrijskega zakona, ki ne smatra za, kažnjivo devastacijo socialističnih lokalov. Ti barbarska Avstrija.« — Cesare Alessandri. poslanec j parlamenta. — No, in ali jc bilo drugod drugače'.'1 <
Opororjenjc. V rnši upravi sc nahajajo sledeča i pisma nas'ovljcncem na razpolago: Gospa Paula Perlicka, Via Giorgio Galatti 20. gdč. Martina Rink, Via Giorgio Galatti 4. 4. nadstr., gospa Ana Krisaj, kavarna Balkan*, g. Ante Grubišič, kavarna "»Balkan*, gdč. Martena Ruck, Via Giorgio Galatti 20. gospa Marija Ivane, Via Giorgio Galatti 20.
Čudna arelazija. Minulega petka so — ker je ime! pri sebi nekaj jugoslovenskih listov — areti-
rali v Logatcu tajnika delegacije države SHS v Trstu, dra. Antona Novačana, ko se je vračal iz Bclgrada v Trst kot diplomatski kurir. Civilno o-blečen varnosten organ ga je spremljal iz Logatca v Trst na kvesturo. Tu so izpustili dra. Novačana ob obilici — opravičevanj.
Siadkor za ukuhavanje sadja jc prišel. Kdor ga je naročil naj plača pri »Tržaški kmetijski družbi«, ul. Filzi 10. Sladkor je po 10 lir.
Plugi in slamcreznice. »Tržaška kmetijska družba« namerava nabaviti en vagon pljugov Lackovega lipa po L 600—650 in en vagon slamoreznic po 750 lir komad, če se prijavi zadostno število naročnikov. Vabljeni so posamezniki, kmetijska društva in občine, da čimprej naročijo potrebno množino teh strojev. Inkarnatna detelja in druga semena so tudi na razpolago.
Sadna drevesa, ccpljene trte in bilfe iz državnega uzor-gospodarstva v Pazinu naj se čimprej naroČijo pri »Tržaški kmetijski družbi«. Superfosfat in amonijski sulfat naj se tudi čimprej naročita.
Mestna zastavljalnica. Danes v petek dne t. m. predpoldne se bodo prodajali razni dragoenei predmeti serije 145 od št. 24101 do št. 24600, k. so bili sprejeti v novembru 1919. 1. Popoldne prostovoljne dražbe.
Iz Iriaiktga življenja
Kdo ga {e napadel? Snoči okoli U zvečer je slonel ob zidu lekarnice Manzoni v ul. Sette Fontane neki moški, ki jc močno ječal. Roke je držal na obrazu in ni hotel povedati kaj mu je. Ta prizor je privabil na dotično mesto tri ali štiri osebe, ki so šle slučajno po tej ulici. Ko so pogledali tega človeka malo od bliže, so videli, da mu je bil ves obraz ožgan in razjeden, posebno okoli očes. Dva gospoda sta tedaj naročila kočijo in sc odpeljala z njim v bolnišnico. Službujoči zdravnik je opazil na njegovem obrazu hude nevarne opeklie, povzročene po kaki razjedajoči snovi. Mož, ki je bil zraven svoje nesreče ludi popolnoma pijan, se imenuje Marij Zagorič in stanuje v ul. Sette Fontane št. 15. Tudi tu ni vedel povedati, od koga je bil napaden in kako in kaj. Nekaj časa po tem sta prišla v bolnišnico dva druga človeka, neki Peter Gusti in ErnesT Poniž. Tudi ta dva sta bila popolnoma pijana. Izjavila sla pa, da sfa bila z Zagori-čem, ko jc prišla k njim neka oseba in vrgla Za-goriču nekaj v obraz. To pa se je zgodilo tako hitro, da nista bila v stanu izpoznati, ali je bila dotična oseba moški ali ženska in še manj seveda, kdo in kakšna je bila. Zagoiičeve opekline so zelo nevarne in revež bo najbrže izgubil vid. Napad je bil naznanjen kvesturi, ki je uvedla preiskavo.
Poizkus samomora v bolnišnici. Neki Andrej Se-rrolič, stanujoč v u!. Scoglietlo št. 38, jc bil pred kratkim sprejet v tukajšnjo bolnišnico. Včeraj je nakral poslal sit življenja in sklenil je, da pojde sam ob svoji volji na oni svet. Poiskal je brivsko britvo, našel jo nekje in hajd! hotel si je prerezati žile na rokah in na vratu. K sreči so opazili bolniški sirežniki njegov poizkus še o pravem času in mu iztrgali britvo iz rok, preden si je mogel napraviti kaj hudega. Življenja siti bolnik se jc kmalu nekako pomiril, in strežniki so mislili, da so lahko brez skrbi zanj. Toda Semoličev mir jc bil le navidezen, kajti neki nepremagljiv notranji glas ga jc nagoiarjal, naj nc odneha od svojega namena. Toda kako se ubiti? Spomnil se jc, da lahko gre na stranišče. Šel jc torej na stranišče in tam se je vrgel skozi okno v vrt. Ali komur ni sojeno, temu ni poti na oni svet, kadar bi hotel in kakor bi se njemu zljubilo. Stranišče je bilo le v prvem nadstropju bolniškega poslopja in Semolič sc pri padcu ni ubil. temveč si je le zvenil eno nogo.
Brata Javan na svobodL V naši torkovi številki smo poročali o družinski tragediji, ki se je odigrala preteklega ponedeljka med očetom Julijem Juva-nom in njegovima dvema sinoma Lucijanom in Ivanom. Oče, ki je živel 9 let ločen od svoje žene in matere njegovih sinov, se jc iznenada povrnil z Reke in obiskal svojo družino. Nastal je prepir med očetom in sinoma, ki se jc žalostno zaključil v ul. Solitario v ponedeljek predpoldne s tem, da je Lu-cijan izpustil strel iz revolverja in ranil svojega očeta v trebuh. Radi tega čina sta bila brala Juvan aretirana radi poizkušenega ubojstva. Včeraj pa je ranjeni oče izjavil, da odpušča svojemu sinu njegovo dejanje in obenem tudi potrdil izjavo Lucija-na, da je potegnil" revolver le z namenom, da bi prestrašil očeta, kateri bi bil sicer ubil svojeg* sina z gorjačo. Res je, da je počil strel proti vcJji sina Lucijana. Na podlagi te očclovc izjave sla bila oba brata izpuščena iz zapora.
Društvene vesti
Telovadno društvo »Sokol-< v Kojanu. Redna članska telovadba sc vrši vsako sredo in soboto cd 20.30 do 22. Članice torek in petek cd 20.30 do 22. Deški naraščaj vsako nedeljo od 10 do 12. Žen ski naraščaj vsaki torek in petek od 18 do 19. — Načelnik.
Tržaško podporno in bralno društvo ima danes j odborovo sejo ob 7 uri zvečer v društvenih prostorih Via d i Torrc bianca št. 39.
kaka onih istrskih roparskih tolp, ki je pred kratkim napa-dla nekega posestnika, v Kcmedu in hotela edvesti krava, pa ;e bila pri tem zlo^ č:cu zasačena in zrpedjena baš po oaiem Let-tichu.
Iz Št. Pclaja. V vasi Praprot je v noči od 1. na 2. t. m, izbruhnil požar v hiši posestnika Josipa
Furlana št. 1. Zgorela je vsa hiša s pritikinami in živežem. Škoda sc ceni na 50—60 tisoč lir. Ker jc bil pogorelcc zavarovan le za 12 tisoč kron, jc seveda gospodarski občutno prizadet. Usmiljeni ljudje so naprošeni, da bi mu vsak po svoji moči prihiteli na pomoč. Darovi naj sc pošiljajo na županstvo v Št. Polaju.
Razno
Delavsko brezposelno zavarovanje v Avstriji. Tozadevni zakon določa, da morajo v svrho zavarovanja brezposelnih delavcev od 1. julija t. L dalje plačevati prispevke po eno tretjino delavci, podjetniki in država. Brezposelnost je trovrstna: ona prometnih in rudniških delavcev, potem stav-binskih, obrtnih in gostilniških delavcev, ter slednjič vseh ostalih kategorij delavstva. Tem vrstam brezposelnosti jc primerno določena višina prispevkov.
Gradnje železnic v Rusiji. Gradnja železnice Petrograd-Novgorod-Orel se je pričela.
Razdelitev Nobelovih nagrad. Poročajo, da sc je vršila meseca junija zopet razdelitev Nobelovih nagrad, in sicer za fiziko in kemijo za leti 1918 in 1919. Vpoštev so prišli le neki Nemci in Angleži. Kaj pa nagrada za mir? Saj še vedno čaka na an-gelja miru.
Za tiskovni sklad „Edinosti"
— Županska Zveza v Vipavi 100 L, Uršič 10 L, Štrancar 10 L, Škerl 10 L. M. Št. Peter 300 L, Tr-žačan nabral v Bistrici 185 L, (darovali so: Valen-čič 50 L, Znideršič 50 L, Tržačan 50 L, Zalokar 25 L, Čok 5 L, Črnjava 5 L). Jurij P. 5 L.
rabljene kupujem, prodajam in dajem v najem po jako ugodnih ccnah. — Krpanje strganih vreč po zmernih cenah, tudi na deže'o.
EHTOil ZiiECA, Trsi, nI. seirO most, 1», <*»
Opusti se radi drumskih razmer sta j, večja trgovina meš.nega bla^a, na državni ce ti, z raznimi zalogami na debelo, buffe-jem, tovarno popalio in šilonov, na način, d* se iz nje ustanovi diužba z omejenim poroštvom.
Poživljajo se mladi, delazmožai, trg »vsko izobraženi ljudje, da se udeležijo tega podjetja.
Potrebno je poznavanje slovensk-ga ali hrvatskega jezika.
Ponudbe z navedbo stroke kakti tudi z navedbo kapitala, ki bi se investiral in ie-ferenc^ dosedanje zaposlenosti in izobrazbe, naj se pošljejo pod »Trgovina ' na upravo „Edinos'.i**.	TO
TOK«
DAROVI
—	Za pipčarje: Bibka Bisail, za uslugo 5 L.
—	Seznam darov za pogorelce, ki so ob priliki požiga tržaškega »Narodnega doma < izgubili vse svoje imetje: Idrijčani v Trstu 5C L, F. S. 30 L., V. 1 M. in dr. Log 16 L.
—	Za družino Tornič: Neimenovana v Cerknem 10 L.
Borzna
Tečaji:
Trst, 5. avgusta 1920.
Jadranska banka
G.'rolimich
Cosulich
Libera Triestina
Lioyd
Lussino
Martinolich
Occanin
Prcmuda
Tripcovich
Arapelea
Cement Dalmatia Cement Spalato Krka
Iti
v
registrovana /.adr. z neomejenim
ul. Cesare Battisti (prej Stadion s . '21
sprejema hranilna vlogs cd l % tn jc.
Navadne vloge obrestuje p> •
4 V o, večje p-o florom.
Trgovccm otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pusice na dom. - Renlni davek plačuje i z svojega.
Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
..vM ■— -- • -"	«-- ~
mivii'**
490 2000 537 732 2115 23G0 j 365 ! 490 i 565j 575 : 625 j 398! 394 504

imraics m o
ul. ydane 26 (prej Belvedere)
Ima na izber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. FJrevze-ma naročila in popravljanja sploh po ugodnih cenah.
Tuja valuta na tržaškem ti ga:
Trst, 5. avgusta 1920.
Neprepečatcne krone avstrijsko nemške krone čehoslovaške krone dinarji lej
marke marke dolarji
{rancoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati rublji
9.60— 10— 9.80— 10.25
37.-38—
93.-95—
46.--47—
45.50—46— 44.50—45.50 19.25—19.45 142— 143— 320— 330—
70.-71 —
30.--31 —
NHL! O&^mi
se računajo po 20 sloiink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele Črke 40 stotink beseda Najmanja pristojbina L 4.— Kdor iSče službo plača polovično ceno.
DR. m ACER LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K
Trst, Corso Vlttorio Emanuele 111. 24, I.
sprejema od 9-12 in od 15-18.
Brezbolcstno izdiranje zob, zlate, krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški In švicarski sistem
Dopisi
Rcparji ▼ Istri. Novo postavljeni načelnik Kometa, vasi blizu istrike pci>ta;e Smolja«.:, je pred Tie-kaj ortevi. Zaman so ga iskali rje*ovi demači in oblasti; predsinc-čnj-m našli so pa n'egovo truplo z razklano glavo v gLcbo-kem prepadu nedaleč cd vasi. Preiskava je <Lc£nala, da je bil komeški načelnik Lettich ubit z bcdalcm in zatem pahnjen v jamo^ Sodi se, da je izvršila -svoje maščevanje nad T»jim
PODLISTEK
Branka.
Avgust Šenoa. — Posl. M. C—£.

A zakaj nislc šli v svoje udobno, povsem na novo urejeno stanovanje v šoli.« me je vprašal glavar. Jalševčani so vam čudni svalje. pa bi utegnil kdo med njimi brusiti jezik, da učiteljica, mlada gospica, ki ima svoje stanovanje, hodi stanovat v krčmo.«
Mene jc res nekaj zapeklo; pogledala sem načelnika izpod očesa. Mislila sem, ali je ta človek tovariš starega učitelja, pak sc mi roga neusmiljeno. ali pa ta vredna glava občine ne ve. kaj se dogaja v njegovi občini. To ni redek slučaj v naši blaženi Hrvatski, kakor mi govore ljudje. Odgovorila sein mu priprosto:
Kaj hočem? Morala sem. gospod načelnik!«; 1o sem mu začela natančno pripovedovati vse prizore v šoli in pred stanovanjem gospoda Šiliča. Poizkušala sem. da mu opišem vse to plastičnejše, nego tebi, ter nisem prezrla ne prašičkov, ne paj-čevine. ne vrlo dvomljivega negligea učiteljeve žene. Moje pripovedovanje je moralo biti zelo živahno. Domačo gospo jc spopadel neki nemir; zdi se mi. da je zardela od sramu; načelnik me je poslušal iz začetka, kakor se posluša norca, ko blebeče. No, ko je videl mojo mirnost, se je uveril v podrobnostih, da bo vse to resnica, je skočil zopet s stolice in začel srdito hoditi po sobi ter vrteti z glavo, kričajc:
»Trislo mu vragov! Vidite! To jc hvaležnost! To jc hvaležnost! To je ta Šilička! Naj sc vsujeta nanjo ploha in toča! Kaj svin'^'d Bože moj! A v vašem salonu prašički in kokoši! Pa vaše pohištvo pod klanico v blatu! Glej, glej! Ti vražji or-ganist, ki si le po milosti avanziral do učitelja! | Kje je poštenje! Tristo mu vragov!*
Gospod načelnik bi bil brez dvoma še nadalje sipa! še več obilico krpic na glavo neuljudnega učitelja in njegove ncpočesanc tovarišicc, da mu ni tankočutna družica življenja ukrotila jeze, rckši z nekako vznesenim, slovesnim glasom:
-Tu vidiš! Zopet je prišlo na moje! Ali ti nisem rekla že stokrat, da ne veruj tem ljudem, da so to same kače, ki jih greješ na svojih prsili. Ti smatraš vsakogar za najboljega človeka na svetu, zaupaš vsem takim vrstam ljudi, oni pa te namenoma puščajo na cedilu, da te osramote. Kaj bi rekli ljudje, če bi vse to prišlo pred svet v časopisih? Kako bi naskočila oblast — mari pa proti Šiliču? Vse to so napravili Šiličevi tebi na kljubaj, dobro vedoč. da se ne boš brigal dalje, ko si jim poveril s'.rb. Oprostite gospica,« se je obrnila gospa do mene - nc mislite, da je bilo pri tem slabe volje na naši strani. To je delo hudobnih ljudi, ki bi na vsak način hoteli škoditi mojemu soprogu; naša skrb bo. da popravimo, kar so drugi zagrešili. To vam bodi obenem v pouk, kakih ljudij je tu in kako sc je treba čuvati pred njimi.«
Zahvalila sem se načelnici na prijaznem zatrdilu; rekla sem ji, v koliko čast mi je, da sem našla zaščito odlične gospe, in še marsikaj drugega, kar sc govori o takih prilikah. Nu, moje besede
niso bile zgolj fraze uljudnosti, marveč iskreno mišljenje, ker se mi zdi, da so načelnikovi iskreni in dobri ljudje, da-si v svoji vrsti in po svojem poklicu čudaki, kakršnjih često nahajamo na vasi. Vsaj nasproti meni so sc vedli več nego prijateljski; njihova hiša mi je vaza v jalševaški puščavi.
Gospod načelnik je neprestano motal v svoji glavi črne. maščevalne misli tudi proti svojemu belcžniku, posebno pa proti učitelju, kajti neprestano jc, z rokama prekrižanima na hrbtu, stopal po sobi, razmetajoč nogi na široko, kakor da hoče vreči čižme z noge- Sukajoč pri tem glavo je iztiskal nekak čuden zamolkel glas. kakor ranjen medved, kar bi imelo po svoji priliki biti izliv pravične jeze, ki je plamtelo v nji njegovo vredno na-čelništvo. Naenkrat je vzdignil svoj kazalec in vskli-knil strahovito:
-•Naj! Naj! Pokaže m ji.Ti. kdo sem in kaj sem! Mojc srce jc predobro, premehko! Odslej bom strog kot profos, pri moji veri, hočem. Naj mi učitelj pride zopet po izredno nagrado — pokažem [ mu vrata! A ta mili, sladki moj beležnik, ki imaj kakih deset preiskav na vratu, da pijanec, ta mi dela opozicijo. Naj! Naj! Bomo videli, kdo je tukaj
glava, kdo načelnik! Tristo mu___ali,« sc jc obrnil
načelnik do mene. *ne bojte se. V najkrajšem času bo vaše stanovanje prirejeno kakor treba.«
»A dotjej.< je dodala načelnikova, »izvolite sc preseliti k" nam, ker ljudje Jbi na ves glas kričali na vas, da sle se nastanili v krčmi. JalSevčani tu vprašujejo mnogo po razlogu.«
(Dalje prihodnjič.)
STAREJŠE, izvežbano dekle, ki sc razume v go-skodinjstvu in kuhanju se išče takej za Grijan pri Miramaru. Pojasnila: Dr. Schulzc, zobozdrav- | rnk, Acquedotto 4.	92
HIŠA z njivo v bližini inesta in tramvaja na prodaj. Naslov pri upravi.	93
V IL. BISTRICI se preda rabljen pisalni stroj (Re-i minglon) kakor tudi rabljeno pisarniško pohištvo j in blagajnica Werthe:m. Pojasnila daje: Dr. Schulz, bolel »II:rija-<.	94
I
ZtNflrovniiia zadruga u Zagrebu.
Ustanovljeni leta 1SS4.
Poteica v Mu ni. LavaisiolJLii.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, po'jikili pridelkov, sena, slame in živine proti ško:ii po požarju in streli in zavaruje M-ki. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki ir? akvizn-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
r.
KROJAŠKI pomočnik iz dežele išče dela. Naslov pri upravL
PIANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trsi , ulica XXX. oktobra 8.	83 i
JffOMEHIt B
SLOVENCI POZOR! Prodajo posestev, hiš, vii, gostiln v Jugoslaviji, posreduje za kupce iz zasedenega ozemlja pisarna nepremičnin Franc pl. Zagorski, Maribor, Bavarska ulica. 3.	85
POHIŠTVO, 7 sob 1 kuhinje se proda skupno ali posamezno po dogovorni ceni. Na ogled ves dan | v Via Udine 12, II n. vrata 16.	89 j
ŽENSKA pisarniška moč s prakso, zmožna vseh pisarniških del v slovenskem in nemškem jeziku, želi nastopiti primerno službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravi.	77
G. P!N0, ziMca-mnicii
Trst. Corso Slov. 15
Kupujem srebrne krone in
goldinarje po najvišjih cenah
!
Del. glav.: K 3 i.O'JO.COO. Rezerve K 10,0<>0.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vBoge
na hranilne knjižicc ter jih obrestuje po 3Va7 jt v baneogiro prometu po 8 /,.
Vloge, ki sc imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu sc nahajajo : ul. Cassa di Rispircslo, u!« f. ttteolo
Telefon r štev. 1463, 179 *, 2<i7G
Blagajna posSuje od 9 do 13
F,
PELLEGRIMO CIMCELLI


Trst - ulica Makanton 5tv. 9 - Trst
(HiSa ujtanovijs.na leta 1828.)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Boji In Chtvreau*, lak, podlage in vsakrvrstnl predmeti za čevlje Itd.
Vse po ugodnih cenah
Postrežba točna.
—«sž