Poštnina platana T gotovini
Izhaja vsak dan ajntraj razven v ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna Številka Din I'—* na 16 straneh Din 2'—, mesečna naročnina Din 20’—, za tujino Din 30’—. Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in S0-7L
Jugoslovan
Cena Din !•—
Rokopisov ne vračam«. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
Slomškov trg štev. 4.
St. 129 a
Ljubljana, četrtek, dne 30. oktobra 1930
Leto L
Evropa ne bo šla po nevarni poti Italije
Gšazburjenie v Ifaligi vsled odpora francoskega in angSešStega tiska proti Hussolinifu - »Popolo <S’lfalia skuša ublažiti tSuce-jeve besede - Hemški desuščarii zadovoljeni, odkflanpanjje pri zmernih listih
Rim, 29. oktobra, n. Ves fašistovski tisk je včeraj komentiral Mussolinijev govor. Listi so z radostjo pozdravili tudi Mussolinijev sklep, da se 1932 leta ob desetletnici fašistovskega pohoda na Rim priredi v Rimu velika paradah vseh oboroženih fašistovskih formacij na način, da bo ta parada pričala o veliki vojni sili. Takšne vojaške manifestacije, pravijo fašistovski listi, niti Rim, niti ves svet še nista videla.
. Kljub tem samozavestnim besedam o napredovanju vojaških sil in kljub mirnosti, ki naj bi jo bila ustvarila zveza Italije s srednjeevropskimi in balkanskimi državami, katere naj bi Italiji pomagale pri njeni ekspanziji na vzhod, se italijanski tisk sila razburja, ker so Mussolinijev govor vsi francoski listi brez razlike in pretežna večina britanskih, nemških in ostalih evropskih listov obsodili in ga imenovali žvenketanje s sabljo.
Gnev »Giornale dTtalia« proti Franciji.
»Giornale 'Italia« se čudi, kako se je mogel ta Mussolinijev govor smatrati kot borben po vsem onem, kar je Mussol ni povedal v svojih govorih v Livornu, Firen-zah in Milanu. Ves francoski tisk je vstal proti temu Mussolinijevemu govoru in je ta enodušnost po mnenju rimskega lLta zelo čudna in simptomatična, ker vse kaže, da se je morala pojaviti po neki določeni naredbi. Mussolinijev govor je bilo treba postaviti v slabo luč. List sklepa, da je to enodušnost francoskega tiska, ki je sicer v svojem prepričanju zelo razdvojen, povzročil Mussolini, torej je tudi to njegova zasluga. Kot vedno tako pada »Giornale d’Italia« tudi sedaj v kontradikcijo. List naglasa, da skuša francoski tisk prikazati Italijo kot državo, ki hoče vojno in ki je nevarna za evropski mir. Že čestokrat so se izrekle trditve, da je Italija opasna, agresivna, toda pri tem se je vedno pozabljalo, da se Francija oborožuje, pravi list, sklepa zveze in izziva Italijo, ki se mora pripraviti na obrambo, ker je jasno, da skušajo vsi Italijo upropastiti. Italija nima nič proti temu, da se Francija oborožuje, toda dopustiti ne more, da to oboroževanje prikriva in spravlja v zvezo z načrti italijanske politike.
Stališče »Daily Heralda«.
Proti koncu napada »Giornale dTtalia« glasilo vladne stranke Velike Britanije »Daily Herald«, ker trdi, da Evropa ne bo krenila po opasni poti, po kateri je zašla Italija in da se bodo vedno bolj in z vedno večjo silo uničevale razne avanturistične in vojaške zveze. Odgovarjajoč na to trditev opozarja »Giornale d’ Italia«, da je Francija sklenila takšne zveze že leta 1921. Z ozirom na »Daily Heraldovo« beležko, ia je Mussolini v svojem govoru ponudil tvezo Nemčiji, obljubljajoč ji revizijo mirovne pogodbe, opozarja rimski list, da je prav takšen predlog stavil Nemčiji z zvezo 3 Francijo francoski novinar Hervd. To opravičilo pa je smešno, kajti vsakdo ve, da je Hervč postopal tako povsem po svojem lastnem preud rku in na svojo lastno odgovornost, med tem ko je Mussolini odgovorni voditelj fašistovske Italije.
Zaključujoč svoj polemični članek pravi ►Giornale d’ Italia«: »Teorije in nasveti ceh pacifistov imajo samo eno razlago, namreč to, da hoče Francija Italijo upropastiti v imenu miru. To je oni demokratski mir, ki dovoljuje, da se ena država oborožuje do zob, a da se druge zadovoljijo s tem, da jo gledajo in se ji divijo.
»Velika vojna med drema svetovoma le v mejah Italije«.	"
Milan, 29. oktobra, n. »Popolo dTtalia« napada evropski tisk, češ da noče razumeti jasne izjave Mussolinija, in trdi, da so razlage francoskega in britanskega tiska netočne, ker Mussolini, govoreč o dveh svetovih in o pofašistenju Evrope kot tudi o onemogli slabosti, v kateri se bo znašla Evropa leta 1950, ko bo Italija mlada država, polna poleta in pomladi, ni napovedal vojne deinokratsko-Iibcralncmu svetu, nego je, govoreč o teh dveh svetovih, mislil samo na situacijo v Italiji, kjer mora fašizem iztrebiti svoje nasprotnike. Potem-
takem velika vojna med dvema svetovoma, v kateri mora fašizem zmagati in se pokazati leta 1950 kot mlada sila napram upropaščeni stari Evropi, bo izvedena ne na področju Evrope, nego le v mejah italijanskega polotoka.
Trst, 29. oktobra. »Popolo di Trieste« je priobčil poročilo iz Rima, v katerem trdi, da se na najvišjih mestih v inozemstvu nadejajo, da bodo razvoju italijanske politike v Podonavju in na Balkanu zastavili pot nekateri dogodki sami. Francoski listi, pravi list, napovedujejo tele dogodke: smrt kralja Zoguja v Albaniji, slovansko agitacijo na tržaškem ozemlju in pret-nja Male antante, da blokira Madjarsko v slučaju madjarske restavracije.
Različni odmevi v Nemčiji.
Berlin, 29. oktobra. A A. Zadnji govor predsednika italijanske vlade g. Mussolinija je zbudil v Nemčiji pravcato senzacijo. Listi obširno komentirajo ta govor. Med-
tem ko vidi tisk desnice v Mussolinijevem govora razlog za izpremembo nemške zunanje politike, pa zmerni liberalni listi energično odbijajo vs-’ » misel o tem.
»Germania« piše: Mi smo že rekli, da imajo manifestacije navdušenja v Italiji o priliki zmage pri nem'1.ih volitvah tiste stranke, ki je neprijateljsko razpoložena nasproti ustavi, vrednost dejanja, ki ni prijateljsko. Danes moramo to svojo ugo tovitev še podčrtati.
»Berliner TagebhUk piše v istem zrni-slu, češ da na bodočnost ne bo ugod io vplivalo fantastično stališče v fašistični Evropi.
Vtisi v Ameriki
New York, 29. oktobra. 1. Z govorom gospoda Mussolinija se bavi precej tudi tisk Zedinjenih držav. List »New York Evening Post« piše, da govor g. Mussolinija nikakor ne bo pospešil francosko-italijanskega zbližanja. Mussolini čedalje bolj osvaja vlo-
go, ki jo je pred vojno igral nemški cesar Vilhelm kot svetovni prvak v govorih. Neki drugi list je mnenja, da Italija že z gospodarskega stališča ni v stanju, da bi se vojskovala z uspehom proti kaki resni iD veliki sili.
Navdušenje na Madjarskem Budimpešta, 29. oktobra. 1. Revizionistični govor g. Mussolinija je madjarski tisk pozdravil z velikim navdušenjem. Listi konstatirajo, da je s tem govorom napravljen velik korak naproti reviziji mirovnih pogodb. Neki nacionalistični list pravi, da ima madjarski narod samo občutek hvaležnosti, zaupanja in nade glede na ta Mussolinijev govor. Siloviti krik, ki je nastal po tem govoru v Franciji, more madjarski narod samo utrditi v čustvih prijateljstva do Italije. List se nadeja, da bodo resni državniki sprevideli, da je revizija mirovnih pogodb garancija za mir.
Varnostne priprave Male antante proti Madjarski
Popoln sporazum vseli tieli držav za energično preprečitev restavracijskih poskusov
▼ saSio iznenauenje je izključeno
Pariz, 29. oktobra. 1. Iz Ženeve je javil najprej list »Prager Abendzeitung« o sporazumu ministrov Male antante, ki je bil dosežen na zadnjem zasedanju Društva narodov glede varnostnih ukrepov napram Madjarski. Kakor poroča list, bodo drž .ve Male ant te, če bi na Madjarskem poskušali izvesti restavracijo Habsburžanov, takoj zaprle svoje meje. Vlade teh držav bodo obvestile o svojih korakih Ženevo in zahtevale ^"jno sklicanje Društva naro
dov l . Lredno zasedanje zaradi kršitve mednarodnih obvezi osti, ki so predpisane z zakonom o detronizaciji Habsburžanov. Ce bi v Društvu narodov ne prišlo do že-Ijenega edinstva, bodo države Male antan te prisiljene, da same uporabijo člen 15. pakta Društva narodov, k: jih pooblašča, da ukrenejo, kar smatrajo za primerno za obrambo svojih pravic in mednarodne pravičnosti.
Dopisnik »Tempsa« v Pragi, ki objavlja
t°AuVejt’. Pristavlja:	Informacija	lista
»Abendzeitung« je točna. Lahko še natančneje povem, da so narodi Male antante trdno odločeni, da v tem nezaželjenem slučaju napravijo gospodarski blok proti Madjarski, da prekinejo takoj diplomatične odnosaje z Budimpešto in da ustavijo ves železniški in trgovinski promet. O svoji odločitvi bodo obvestile Ženevo, velike sile in Španijo. Iznenadenj s te strani ne more biti.
Volilni proglas avstrijskega Landbunda
Landbundovci zahtevajo priključitev Avstrije k Nemčiji in volilno reformo - Nove zaplembe listov
Dunaj, 29. oktobra, d. Kmečka zveza je danes na svoje volilce izdala obširen proglas, v katerem razvija svoj program. V tem programu Kmečka zveza osobito poudarja takojšnjo priključitev Avstrije Nemčiji, neposredno izenačenje avstrijskih zakonov z nemškimi, dalje nujno potrebo volilne reforme. Kmečka zveza zahteva zlasti odpravo takozvanih »vezanih list«. V nadaljnem zahteva kmečka zveza pravično rešitev socijalno-političnih vprašanj ter naposled depolitizacijo državne brambe, žan-darmerije in policije, poenostavljenje državnega upravnega aparata, ki naj se reducira na minimum. Kmečka zveza tudi zahteva, da se sedanji zvezni narodni svet spremeni v stanovsko zbornico.
Dunaj, 29. oktobra, d. Levičarski listi danes opozarjajo na večje osebne spremembe v pravosodju Avstrijske republike. Po poročilih teh listov bo v prvi vrsti preme-
ščen dunajski sodnik dr. Povalok, ki je sodil v procesu znanega dr. Strafelle proti dunajski »Arbeiterzeitung«. Premeščen odnosno vpokojcn bo tudi državni pravduik dr. Schvvartz, ki je vodil omenjeno tiskovno pravdo.
Dunaj, 29. oktobra, d. Danes so bili zaplenjeni trije protivladni listi, tako glasilo Kmečke zveze »Extra Blatt«, »Mittags-zeituner« jn >Wiener Allgemeine Zeitung«. Vsi listi so zadnje dni ostro napadali sedanjo zvezno vlado.
. Dunaj, 29. oktobra, d. Danes je bila objavljena poloficijozna publikacija, ki navaja statistične podatke o indeksu raznih akcijskih papirjev, ki so padli v preteklem mesecu za 7-2%. Največji padec zaznamujejo akcije in papirji tiskarn, stavbnih družb, železniških podjetij, kovinskih podjetij in raznih rudnikov.
Venizelos in grof Bethlen istočasno v Ankari
Istočasnost je čisto slučajna, pravi Venizelos, in ne po želji Italije
ANKARA, 29. oktobra, n. Po včerajšnjem kosilu na čast grofu Bethlenu, katerega se je udeležil tuid Venizelos in kjer sta oba državnika poudarjala potrebo sodelovanja v svrho ohranitve miru na Balkanu, je vprašal zastopnik jugoslovanske dopisne službe grškega ministrskega predsednika
Venizelosa, ali je res, kar sc govori, da je Italija želela, da prideta Venizelos in Beth-len ob istem času v Ankaro, čeprav se je grška vlada hotela temu izogniti. Venizelos je nato odgovoril, da je ta istočasni grški in madjarski poset v Ankari popolnoma slučajen.
Težka železniška nesreča v Franciji
Ekspresni vlak skočil s tira -16 mrtvih in 40 težko ranjenih
Pariz, 29. oktobra, d. Ekspresni vlak, ki vozi med Ženevo in Bordeauxom, se je v prvih jutranjih urah kakih 1500 metrov od postaje Ligueux v pokrajini Dordogne iz do sedaj neznanih vzrokov iztiril. Katastrofa je bila neizogibna in strašna. Po prvih vesteh, ki so dospele v Pariz, so bili 4 mrtvi, pozneje pa so javili, da so
potegnili izpod ruševin 16 mrtvih in 40 težko ranjenih. Med mrtvimi so dva strojevodja in kurjač, med težko ranjenimi pa je tudi en sprevodnik vlaka. Ostale žrtve so potniki. Ekspresni vlak sta vozili dve težki lokomotivi, ki sta se iztirili ter se prevrnili. Podrobnosti o katastrofi še niso znane.
Svečan sprejem zastopnika angleškega kralja v Abesiniji
Jp”n(l°n' 29. oktobra. A A. Včeraj je prispel v Addis Abebo, glavno mesto Abesinije, vojvoda Gloucesterski. Pozdravil ga je osebno abesinski cesar Ras Tafari, ki je čakal na posebni vlak v čakalnici postaje, sedeč na prenosljivem pre-
Gloucesterskega vojvodo je pozdravilo na 400 milj dolgi poti preko francoske Somalije in Abesinije mnogo uradnikov in poglavarjev Pri sprejemu oa postaji v Addis Abebi so bili' prisotni dvorni uradniki v slikovitih uniformah, diplomati in druge odlične osebnosti Na peronu je igrala domača godba angleške in abesinske komade.
Po ulicah, koder se je vozil Gloucesterski vojvoda do palače bivše cesarice, kjer bo bival, je stalo na tisoče vojakov.
Nov uspeh Briiningove vlade
Berlin, 29 oktobra. AA. Zunanji politični odbor nemškega državnega zbora je odklonil vse resolucije nacijonalistov, narodnih socijalistov in komunistov, ki zahtevajo odklonitev Youngove ga načrta in ustavitev vseh plačil. Odbor je sprejel resolucijo, ki io je predlagala gospodarska stranka, naj vlada izda »modro knjigo«, kjer naj hi bila označena vsa reparacijska plačila v denarju in blagu, ki jih je dala nemška država od premirja. Odklonitev radikalnih resolucij po-menja drugi veliki uspeh za Bruningovo vlado in za takega ga smatra tudi zmerno časopisje.
Buharin aretiran?
Varšava, 29. oktobra, d. Še ne potrjene vesti iz Moskve pravijo, da je politbiro odredil aretacijo Buharina in sicer z utemeljitvijo, da je desničarska opozicija v tesni zvezi s protirevolucionarnim delovanjem profesorjev, ki jih je čeka aretirala. Buharin je za sedaj še v sobnem zaporu. V zvezi s poostritvijo notranjepolitičnega položaja v Moskvi je politbiro dal Stalinu, Molotovu in Kaganoviču pooblastilo, da v nujnih slučajih brez vprašanja na politbiro ukrenejo vse potrebno. S tem je sedaj najvišja oblast v sovjetski zvezi izročena v roko triumvirata Stalin-Mnlotov-Kaganovič.
TTeimwehrovsld obhod po Dunaju
Dunaj, 29. oktobra, n. Dunajski heimvvehri so ostali pri svoji odločitvi, da prirede 2. novembra obhod po Dunaju. Obhoda se baje udeleže tudi druge meščanske korporacije.
Rešitev krize v preferenčnih tarifah za žitarice
SEoveifisivo in jugoslovanstvo
So nekateri preveliki gorečneži, ki bi hoteli kar na silo skonstruirati med jugoslovanstvom in slovenstvom neko nasprotje, kakor da pravilno pojmovanje jugoslovanske misli izključuje slovenstvo. A še dalje gredo ti napačni razlagatelji jugoslovanske misli in pravijo, da je jugoslovanski misli \ napoto tudi slovenski jezik. In da bi imeli ti njihovi nazori, ki pa so čisto napačni, več veljave, govore celo, da take pojmuje jugoslovansko misel tudi vlada. To pa je čisto navadna izmišljotina, ki je v direktnem nasprotju s tem, kar izjavljajo člani vlade.
Tako n. pr. je v Brčkem govoril zlasti obširno o razmerju med jugoslovanstvom na eni ter srbstvom, hrvatstvom in slovenstvom na drugi strani minister Nikola Preka in dejal med drugim: »Mi smo vzljubili jugoslovansko idejo, ki je sinteza našega hrvatstva, srbstva in slovenstva. Mi smo Jugoslovani, ker pripadamo ali hrvatske-mu ali srbskemu ali slovenskemu plemenu ... To jugoslovanstvo je narodno, je naše. Oprijeli smo se te ideje in te zastave ter bomo korakali po tej poti, ne oziraje se na nekatere posameznike, ki jih je hvala Bogu malo, in ki se prizadevajo, da z raznimi strupi zastrupljajo razne sloje našega prebivalstva, da bi mu dokazali, da smo se odrekli hrvatstvu in narodu, da smo sc odrekli tradiciji, ki je sveta Srbom, Hrvatom in Sloveneem. Mi te naše svetinje vnašamo ▼ naše jugoslovanstvo in to jugoslovanstvo ljubimo.. .<
Ne morejo biti bolj jasne besede, kakor jih Je izrekel minister Preka in čas bi že bil, da bi se jih razni pregoreči ljudje zapomnili enkrat za vselej. Jugoslovanstvo je ain-toza srbstva, hrvatstva in slovenstva in ker je sinteza, zato tudi ne more imeti tega namena, da uničuje dele, iz katerih obstoji. Srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo so trije temelji, na katerih stoji jugoslovanska misel. Če pade eden teh temeljev, potem je v nevarnosti, da pade tudi jugoslovanska misel. A srbstvo, slovenstvo in hrvatstvo niso samo trije temelji, temveč tudi trije vrelci, iz katerih črpa jugoslovanska misel svojo moč. Ti vrelci so neizčrpljivi, kakor je neiačrpljiva sila v narodu. Čim bolj močni so ti vrelci, čim bolj polni so, tem bolj močna in obsežnejša je tudi jugoslovanska misel, ki živi od teh vrelcev. Še več pomenijo hrvatstvo, srbstvo in slovenstvo za jugoslovansko misel. To so trije zakladi, v katerih je zbrano vse to, kar so si priborili in priučili Slovenci, Srbi in Hrvati. Čim večje zaklade imajo vsakdo od njih, tem večji je tudi zaklad, ki ga dobi od njih jugoslovanska misel.
Srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo so trije horiconti, ki razširjajo jugoslovanski hori-cont do največje meje, da postaja tako velik, kakor ga zmorejo le veliki narodi. Potenciranje vseh sil do najvišje mere je jugoslovanstvo baš zato, ker je sinteza treh temeljev, treh vrelcev, treh zakladov, treh horicontov, ker je sinteza treh velikih sil, ki izvirajo iz srbstva, hrvatstva in slovenstva.
Zato je tudi naravno, da pravi minister Preka, da se ne more noben Jugoslovan odreči srbstvu, hrvatstvu ali slovenstvu, ker veled teh treh osnovnih elementov šele nastane jugoslovanstvo. V tradiciji je največja narodna sila, v tradiciji je šele Izvir nacionalne zavesti in požrtvovalnosti in zato treba tradicijo gojiti. V srbstvu, hrvatstvu in slovenstvu pa je poče-tek in vsebina tradicije.
Jugoslovanska ideja ima samo en glavni namen, da dvigne do najvišje možne višine Slovence, Srbe in Hrvate, zato pa bi bila v nasprotju s samo seboj, če bi uničevala to, kar je podlaga Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Hrvatstvo, srbstvo in slovenstvo to je osnova, jugoslovanstvo pa je izpopolnilo in dvig nacionalne misli Slovencev, Hrvatov in Srbov v širino in višino. Samo tako je treba razumeti jugoslovanstvo, ki donaša vsakomur večji razmah, ne pa zastoj ali celo pogin.
Tri tradicije, toda le eno narodno čustvovanje in le ena skupna volja — to je jugoslovanska misel,' kakor jo je treba razumeti in kakor jo razume vsak, ki je dobre volje in ga ni gorečnost zavedla v napačno smer. Slovenstvo je tu in ga sploh ni mogoče utajiti, kakor je čisto brezupno početje onih, ki bi hoteli preprečiti, da vodi smer slovenstva edinole v jugoslovanstvo.
Zveza treh mladih sil, da postanejo vsaka zase še močnejša, vsi skupaj pa ena sama Se silnejša enota, to je jugoslovanstvo in samo tako je razumeti jugoslovansko misel.
Obširna romunska spomenica agrarni
Beograd, 29. oktobra. AA. Romunski narodni odbor mednarodne trgovske zbornice je poslal generalnemu tajništvu zbornice pismo z Manoilescovim podpisom, v katerem opozarja generalno tajništvo na jako važna gospodarska vprašanja, ki so jih načele agrarne države jugovzhodne Evrope na konferencah v Bukarešti, Sinaji, Varšavi in Beogradu. Manoilescu predlaga v tem pismu, naj se odbor zbornice za Evropo zainteresira za ta vprašanja, pri čemer naj mu služi za podlago predlog, da sc evropska gospodarska kriza mora ublažiti in celo do neke mere rešiti z izvajanjem režima preferenčnih tarif za evropske žitarice. Pri tej priliki je romunski narodni odbor zbornice dostavil mednarodni trgovski zbornici tudi besedilo resolucij, sprejetih na omenjenih konferencah v Bukarešti, Sinaji, Varšavi in Beo
Berlin, 29. oktobra. AA. Iz vseh krajev Evrope prihajajo poročila o škodah, ki so jih povzročila huda neurja in nalivi. V Srednji Nemčiji je že nekaj dni divjalo viharno vreme, ki so ga spremljale številne poplave. Reke v Šleziji in na Saksonskem so močno narastle. V Berlinu je vihar ovzročil veliko stvarno škodo. Tudi iz eškoslovaške prihajajo poročila o viharjih in škodah. V višjih legah je zapadel visok sneg. V delih južno-vzhodne Francije so bili hudi snežni meteži, ki so deloma povzročili prekinitev prometa. Veliko škodo so viharji povzročili tudi v raznih pokra-
Saarbriiiken, 29. oktobra, d. V žalni dvorani rudnika v Maybaehu so se danes vršili obredi za pogreb žrtev zadnje velike rudniške katastrofe. Postavljenih jc bilo 95 krst, ki so bilo vso okrašene z venci. Med temi krstami je bilo na stran postavljenih 20 krst s trupli, ki jih niso mogli identificirati. Po končanih cerkvenih pogrebnih obredih so govorili škof iz Tryerj«, generalni superintendant iz Kohlenza, francoski delovni minister, predsednik vladne komisije, državni prometni minister, zastopnik pruske vlade in naposled zastopniki rudarskih organizacij. Sprevod žrtev je bil nad vse veličasten.
Berlin, 29. oktobra. AA. Prusko ministrstvo je proglasilo sredo 29. t. m. dan pogreba žrtev rudniške katastrofe v Saarbriiokenu za narodni
Madjari in vprašanje poljskega koridorja
Varšava, 28. oktobra. AA. Članek predsednika niadjarskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Julijana Tehera v »Pešti Hirlapuc, ki zagovarja nemško tezo o poljskem koridorju in glede Gdanskega, je zbudil v Poljski veliko nejevoljo. Kakor je znano, Madjari do zdaj niso omenjali vprašanja poljskih mej, ker so gojili željo, ostati še nadalje s Poljski v tradicionalnem prijateljstvu.
o sklepih nedavnih konferenc h držav
gradu, da bi odbor za Evropo mogel za interesirati se za te štiri propozicije, o katerih se bo razpravljalo 17. januarja prihodnjega leta na gospodarski konferenci v Ženevi:
1.	Gospodarsko sodelovanje med poljedelskimi državami v Evropi in izven Evrope, 2. ukinitev direktnih in indirektnih premij za izvoz poljskih pridelkov, 3. administrativni in veterinarski ukrepi v svrho olajšanja trgovine z živino in 4. preferenčni režim za evropske poljske pridelke. Po predlogu romunskega odbora zbornice je odbor za evropsko zbornico poslal vsem narodnim odborom predloge za konkretno rešitev zadanih problemov, na podlagi katerega predloga se potem izdela konkretni predlog za prihodnjo sejo tega sveta.
jinah Turčije. V Galati pri Carigradu in v Smirni so poplave zahtevale večje število človeških žrtev.
Varšava, 29. oktobra, n. Vsa Šlezija, tako poljska kot nemška, trpi od povodnji. Odra je napravila strahovite poplave. Čeprav je nehalo deževati, so nastala na mnogih krajih kar cela jezera, ki so široka mnogo kilometrov. Odpreti so morali zaščitne nasipe, ker je segala voda do vrha. Pri nasipu pri Marklitzu se je nabralo 35,000.000 kub. metrov vode. Posledice povodnji so strašne. Organizira se hitra pomoč ljudem, ki so izročeni vodi, mrazu in gladu
žalni dan. Med drugim so prepovedane vse plesne prireditve.
Berlin, 29. oktobra. AA. Komunistične organizacije v Berlinu so napovedale stavke v znak protesta povodom velikih rodarsikih katastrof, ki se zadnje čase dogajajo v Nemčji. Komunistične stavke se udeležujejo tudi rudarji iz Po-ruhrja, katerih število znaša eno tretjino celokupnega števila stavkujočih.
Berlin, 29. oktobra. AA. Francoski poslanik v Berlinu je danes poselil predsednika nem&ke republike Hindenburga in mu v imenu francoske vlade izrekel sožalje o priliki rudarske katastrofe v Alsdorfu.
Pariz, 29. oktobra. AA. Bniand dn saairska komisija sta izmenjala sožalne brzojavke in zahvale v zvezi z rudniško katastrofo v Maybadhu.
Razsodba v procesu radi železniških pragov
Zagreb, 29. oktobra, k. Danes ob 11.30 Je zagrebški sodni stol proglasil obsodbo t veliki aferi z železniškimi pragovi. Država je bila 8 to afero oškodovana za 1,152.000 Din. Sodišče je proglasilo krivega A. Piščana in ga obsodilo na 7 let in 6 mesecev temnice in na povrnitev gmotne škode. Soobsojena sta bila Snidaršič in Stanovič, bivša železniška uradnika, vsak na 10 mesecev zapora.
Obisk ministfrov med ljudstvom
Plevlje, 29. oktobra. 1. Davi ob 6. so krenili ministri dr. Srskič, Trifunovič, Preka in dr. Svegelj iz Sarajeva proti Plevlju. Povsod na potu je ljudstvo prisrčno pozdravljalo ministre. Ustavili so se med potom v Goraždi, kjer jih je sprejelo veliko število meščanov. Pozdravil jih je predsednik občine. Za pozdrav se je zahvalil minister dr. Srskič, ki je pozval navzoče meščane, naj še naprej skupno delajo za blagor tega kraja. Pri odhodu so bile prirejene živahne manifestacije Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu in ministrom. Ministri so se nekaj časa ustavili tudi v čajniču, kjer so bili navdušeno pozdravljeni. Ob 12.30 so prispeli ministri v Plevlje. Tam so se ustavili pred poslopjem društva »Bratstvo«, kjer jih je pozdravil predsednik občine Zavičevič. Na pozdrav je odgovoril minister dr. Srskič. Nato so imeli ministri zborovanje z ljudstvom v dvorani društva »Bratstvo«. Prisotni so bili zastopniki naroda iz okoliških srezov, v vsem okrog 200 delegatov. Konferenco je otvoril predsednik pleveljske občine, ki je dejal, da je srečen, ker ima priliko, da more pozdraviti člane vlade. Govorili so še razni zastopniki ljudstva o potrebah in željah liud. stva. Odgovarjal je pravosodni minister dr. Srskič, ki se je dotaknil vseh sproženih vprašanj. Obljubil je, da se bodo vsa vprafianja obravnavala ter da se bo izraženim želiam, kolikor bo mogoče, ugodilo. Sestanek je bil končan ob 3; popoldne. Ob nol štirih so se ministri udeležili kosila v hotelu »Lovčen«. Ob 4. popoldne se ministri nato odšli proti Beogradu.
Hvaležnost Dalmatincev
Split, 29. oktobra, k. Zakon o agraru so kmetje iz vse Dalmacije sprejeli z največjim navdušenjem in povsod se prirejajo zborovanja, s katerih pošiljajo kmetje in meščani zahvalne brzojavke Nj. Vel. kralju.
veliko jugoslovansko kmetsko manifestacijo v Zagrebu
Zagreb, 29. oktobra, k. Nedavno so se sestali zastopniki novega kmetskega pokreta, ki ga vodi Karlo Kovačevič, na zagrebški borzi. Sklenili so, da priredijo v Zagrebu velik kmetski tabor. Karlo Kovačevič je sedaj objavil, da se bo ta tabor vršil 8. decembra. Pozval je vse kmete ne glede na njihovo nekdanjo strankarsko pripadnost in ne glede na vero, da se udeležijo te jugoslovanske kmetske manifestacije.
Spomenik hvaležnosti do Francije
Beograd, 29. oktobra. 1. Pripravljalna dela za postavitev velikega spomenika hvaležnosti do Francije so končana. Podstavek je že gotov, montiranje figure pa se konža jutri. Figuro je
izklesal naš umetnik Ivo Meštrovič. Svečanost odkritja spomenika bo 11. novembra. Udeleže se je mnogi ugledni gostje iz Francije.
Povratek nuncija Pelegri-nettija
Beograd, 29. oktobra, k. Snoči je dospel sem i zagrebškim brzovlakom apostolski nuncij msgr. Hermenegild Pelegrinetti, ki je bil do sedaj dv« meseca na dopustu v Italiji.
Dr. Vilfan v Varšavi
Varšava, 28. oktobra. AA. V Varšavi se t« dni mudi dr. Josip Vilfan, predsednik kongresa evropskih manjšin. Dr. Vilfan je prišel v stik« z uglednimi poljskimi vladnimi faktorji, kakor tudi s predstavniki narodnih manjšin v Poljski.
Prepovedan list
Beograd, 29. oktobra. AA. S sklepom ministra za notranje zadeve I 32.924 z dne 20. oktobra 1930. je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi lista »Anarhija«, ki izhaja v ruščini v Buenos Airesu, in ki piše v anarhističnem duhu.
»Novo je Vrem ja« prenehalo
Beograd, 29. oktobra, k. Tukajšnji ruski list »Novoje Vrem ja«, ki je izhajal že 7 let, je prenehal izhajati.
Preiskava proti Petan jeku
Zagreb. 29. oktobra, k. Preiskava proti Pe-tanjeku, ki je poneveril 2,200.000 Din, se nadaljuje. Davčna uradniki so danes preiskali hiše njegovih prijateljev, ker so mislili, da bodo v njih našli deoar ali vsaj kakšne podatke o Petanjeku, toda preiskave so bile brez stvarnih rezultatov.
Silna nevihta pri Šibeniku
Šibenik, 29. oktobra, k. Včeraj je med 18. in
19.	uro divjala blizu Šibenika silna nevihta, ki je prizadejala primorskim mestom v okolici mnogo škode. Oškodovala je tudi več ladij, ki so bile tedaj zunaj na morju.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 29. oktobra, d. Večerna vremenska na* poved meteorološkega zavoda za jutri: Spremenljivo, nekoliko milejše vreme.
Preporodovci!
Naš sestanek se vrši dne 1. in 2. novembra t. 1. v Ljubljani. Dne 1. novembra ob 9. zvečer prijateljski sestanek v restavraciji Bellevue. Dne
2.	novembra ob 10. dopoldne zborovanje v mali dvorani Kazine. Po zborovanju odhod na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo na Endlicherjevetn grobu poklonitev spominu pokojnih tovarišev. Nato v restavraciji Zvezda skupen obed. — Vabimo k udeležbi tudi vse naše nekdanje prijatelje, posebno še vse naše bivše profesorje. Zaradi nepoznanja naslovov nismo mogli poslati posebnih vabil vsem, ki jih želimo pozdraviti na našem sestanku. — Pripravljalni odbor.
Neurja in nalivi zadnjih dni
so povzročili veliko škodo v raznih krajih Evr
Pogreb žrtev katastrofe v Maybachu
Pet in dvajset krst s trupli ponesrečencev v sprevodu - Komunisti eksploatirajo dalje zadnje nesreče v politične svrhe
Bolgarska kr. dvojica v viharju na morju
Parnik »Car Ferdinand« je bil prisiljen se zateči v Korint, a je pozneje mogel nadaljevati vožnjo
ftlm, 29. oktobra, n. O velikem viharju, ki je zatekel bolgarski parraiik »Car Ferdinande, na katerem sta se vozila iz Brindisi v Varno bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana, dobivajo italijanski listi podrobne informacije. Ko je ladjo zatekel vihar, je bila prisiljena iskati zavetja v Korintu. Prvi čas so mislili na to, da bi se kraljevska dvojica z železnico odpeljala v Sofijo. Kesneje, ko se je morje pomirilo, so se premislili ter je parnik »Car Ferdinandi lahko nadaljeval svojo pot proti Carigradu. V Carigrad dospe parnik nocoj ali najkesneje jutri. Po vesteh iz Carigrada, bo Kemal paša osebno sprejel bolgarsko kraljevsko dvojico. Is Carigrada bo »Car Ferdinand« nadaljeval svojo pot v Varno, kamor dosipe v petek ali v soboto zjutraj.
Sofija, 29. oktobra. AA. Bolgarska agencija poroča, da so netočne vesti, da se vrne bolgar-
ski kraljevski par v Sofijo v četrtek. Vlak s kraljevskim parom prispe v Sofijo v petek dopoldne, kar je definitivno določeni datum. Ljudstvo se pripravlja, da kraljevski par sprejme čim svečanejše. Ladja s kraljevskim parom bo priplula v Burgas, odtod pa bo poseben dvorski vlak prepeljal kraljevski par v Sofijo. Zato so izdani že vsi potrebni ukrepi pod osebnim vodstvom prometnega ministra Tajnova. Sofija je okrašena z bolgarskimi in mnogimi italijanskimi zastavami ter nudi svečan izgled. V trenutku, ko bi kraljevski vlak vozil v postajo, bo odjeknil 101 topovski strel. Od vseh garnizij v državi prispevajo v Sofijo oddelki vojske, Id bodo sodelovali pri vojaški paradi. Sole bodo imela tri dni prosto. V Sofiji in ostalih mestih pripravljajo narodne veselice in iluminacije.
Amerika opušča vojno proti alkoholu
Iz strahu pred demokrati se je predsednik Hoover odločil za daleko-sežno ublažitev prepovedi opojnih pijač
njem »Forsteadovega zakona« posamezne države lahko dovolile varjenje piva od 4 odstotkov ali pa da bo vsaka posamezna država imela vso pravioo določiti, kakšno količino alkohola smatra že za opojno. O teh odstotkih opojnosti govori znameniti 18. amandman. Glede na to bi vzhodne države z Newyorkom na čelu, ki ‘■padajo med »mokre«, lahko določile visok o<i. !n-tek alkohola ter bi dovolile morebiti tndi uvoz tajiti vin, med tem ko bi »suhe« države ostale pri sedanjih zakonih ali pa bi jih še poostrile.
Newyork, 29. oktobra, n. V zvezi z vestmi, da pripravlja Hoover reformo prohibdoijekih zakonov, se doznava, da so velike pivovarne že mesec dni na to pripravljene in da so preuredile svoje naprave, tako da lahko v roku 24 ur začno variti polno pivo.
Newyork, 29. oktobra, n. Od oseb, katerih informacije se vedno izkažejo za zanesljive, se je izvedelo, da bosta predsednik Hoover in njegova vlada že te dni pokazala, da sta temeljito spremenila svoje stališče v vprašanju prohibicije. Voditelji republikancev so uvideli, da bodo izgubili množice naroda na račun demokratov, če se ne postavijo na čelo pokretu, ki gr« za revizijo prohibioijskih zakonov. V torek se je pri predsedniku Hooverju_ vršila daljša konferenca, na kateri so sklenili, da republikanci prevzamejo vodstvo revizionističnega pokreta od demokratov. Hoover bo v kratkem času sklical izredno zasedanje kongresa in mu predložil načrt zakona, s katerim ge bo od pro-hibicijskih zakonov spremenil takozvani »For-steadov zakon«, tako da ostane še v veljavi
18.	amandman. To pomeni, da bodo z uk i nje-
Ob odhodu čsl. konzula iz Ljubljane
Te dni bo zapustil Ljubljano konzul Češkoslovaške republike gosp. dr. František Resi, ki je prišel L 1926 v Ljubljano in s vnemo deloval za poglobitev prijateljstva med nami in Cehoslovaki. Za njegovega naslednika je imenovan ing. Josef š e v č i k, ki je bil doslej dodeljen poslaništvu ČSR v Beogradu. G. dr. Resi si je v letih bivanja med nami pridobil vse naše simpatije. Ko se poslavlja od nas, mu želimo na novem važnejšem mestu v domovini vse najboljše z zatrdilom, da bo ostal tudi poslej v našem najlepšem spominu.
Dr. František Resi
konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani je absolviral pravno in filozofsko fakulteto praške univerze in visoko šolo za konzularno in diplomatično službo.
Prvotno je bil v službi pri magistratu kralj, glavnega mesta Prage, nato pri deželni politični upravi, nakar je prestopil k ministrstvu za socijalno politiko. Odtod je bil sprejet k ministrstvu zunanjih zadev, kjer je po končani prezidijalni službi bil predstojnik ekonomskega departementa, nato administrativno pravnega in končno departementa za potne liste in pristojbine. Z e od leta 1905 je vsakoletno (razen vojne dobe) obiskoval Jadransko obalo in se tako seznanjeval s tukajšnjimi razmerami in je navezoval stike. Ze od gimnazijskih let je bil član češkega turističnega kluba in se je zanimal tudi za slovensko turistiko. — Študij geografije ga je zbližal s profesorjem Dvorskim, Danešom, Chodounskim, ki so gojili stike s Slovenijo. Po prevratu se je razširilo to njegovo delovanje na splošno podpiranje tujskega prometa med Jugoslavijo in RCS. Bil eden izmed prvih članov Jugoslovansko-češkoslovaške Lige v Pragi in njen program mu je bil vodilo za nadaljna stremljenja. — Začetkom leta 1926 je bil kot konzul CSR poslan v Ljubljano, kjer je razvijal intezivno delovanje na poglobitvi velikega prijateljstva Jugoslavije in Češkoslovaške.
Sedaj je odpoklican v ministrstvo zunanjih zadev kot šef trgovinskega departementa za Jugoslavijo v narodnogospodarski sekciji.
Ing. Josef ševčik
Pred svetovno vojno je bil ravnatelj to-varen v Moskvi, koncem leta 1915 je vstopil kot dobrovoljec v čsl. legijo v Rusiji, lega 1916 do 1917 je sodeloval pri Narodnemu svetu v Rusiji, ki je pod predsedstvom profesorja T. G. Masaryka, sedanjega presidenta Češkoslovaške republike, bil organizator legij in vodnikom čsl. odboja za mejami domovine. Po končani vojni se je spomladi leta 1920 vrnil z legijami preko Vladivostoka, Sueškega kanala in Trsta v činu podpolkovnika v domovino. Na to se je udejstvoval v novo ustanovljeni banki čsl. legij v Pragi. Leta 1923 je bil sprejet v službo ministrstva zunanjih zadev v Pragi, po nekoliko mesecih je bil prideljen konzulatu CSR v Marseillu in 1. 1925 v činu konzula poslaništvu ČSR v Carigradu kot šef konzularnega oddelka in trgovski attachč. Leta 1927 je bil kot lega-cijski svetnik dodeljen poslaništvu CSR v Beogradu, kjer je bil šef konzularnega oddelka.
Darujte Podpornemu društvu slepih
Ljubljana, Pod Trančo št. 2
Kamnik na pragu lepše bodočnosti
Občni zbor Tujsko-prometnega društva — število letoviščarjev v Kamniku napreduje od leta do leta
Kamnik, v oktobru.
Mesto Kamnik z okolico je po svojih naravnih krasotah in zdravem gorskem zraku kakor ustvarjeno za letovišče in tujski promet. Do izbruha svetovne vojne je bil Kamnik za Bledom prvo slovensko letovišče in priznano zdravilišče. Glavna privlačna točka Kamnika je bilo slovito Prašnikarjevo kopališče, urejeno po Kneippovein sistemu, v katerem tujci niso iskali samo zdravja, ampak tudi zabave, za katero je bilo vedno dobro preskrbljeno. V vojni pa so se naselili v kopališču vojaki, stavba je začela propadati in po vojni so Kamničani zamudili ugodno priliko, ko bi lahko poceni kupili kopališče ter ga popravili in Kamniku bi se zopet vrnili stari časi. Letoviščarji v Kamniku niso našli več tega, kar je bilo poprej in ker se jim tudi sicer niso nudile posebne ugodnosti, je bilo število tujcev prav neznatno.
Po letu 1925 pa so se razmere nekoliko zboljšale. Dotok letoviščarjev je bil sicer od leta do leta večji, toda niti zdaleka ni dosegel predvojnega števila. V teh razmerah se je čutila potreba, da se ustanovi tujskoprometno društvo, ki naj primore do razmaha tujskega prometa.
Dne 15. januarja 1930 se je vršil ustanovni občni zbor društva, ki šteje danes 76 Članov. Včeraj se je vršil v restavraciji Cerer prvi redni občni zbor društva. Pred občnim zborom se je odbor sestal k zadnji seji, na kateri so se reševale tekoče zadeve. Z zadovoljstvom je bilo vzeto na znanje sporočilo, da je društvo oproščeno plačevanja taks od vlog. Z obžalovanjem se je ugotovilo, da društvo ni bilo vabljeno na tujskoprometno konferenco, ki se je vršila pretekli teden v Ljubljani, dasi je društvo na podlagi sklepa odbora z dne 10. februarja pristopilo kot redni član k Zvezi za tujski promet v Ljubljani.
Kmalu po osmi uri je predsednik Tujsko-prometnega društva vi. svetnik dr. Ogrin otvo-ril občni zbor, ugotovil sklepčnost in pozdravil vse navzočne, zlasti zastopnike tiska, zastopnika podružnice SPD, dočim je Zveza za promet tujcev brzojavno opravičila odsotnost svojega delegata.
Iz poročila funkcijonarjev posnemamo:
Društvo je predvsem hotelo opozoriti na' krasote Kamnika. V ta namen je izdalo skupno z Zvezo za tujski promet brošuro o Kamniku v 3000 izvodih v nemškem jeziku in prispevalo za tiskarske stroške 1000 Din. Za natisk besedila v srbohrvaščini je izdalo še posebej 540 Din. Brošura se je razpošiljala in razdajala v reklamne svrhe. Društvo je tudi drugače vršilo obsežno propagando: priobčilo je primerno notico v ilustriranem leksikonu kopališč in letovišč na Dunaju in Berlinu ter več člankov v slovenskih in zagrebških dnevnikih. Zlasti mnogo pa se je storilo za povzdi-go Kamnika v tujskoprometnem oziru: odposlanih je bilo več večjih vlog na pristojne oblasti za uvedbo motornih vlakov na kamniški progi, za zgradbo ceste Crna—Luče, za nakup starega kopališča itd. Doseglo ie, da se je cestni odbor odločil napraviti hodnik od železnega mostu do kopališča.
Društvo se je obrnilo na posestnike za izkaz stanovanj, izvršilo komisionelni ogled in ugotovilo povsod deloma zadovoljiv«, večinoma pa vzorno stanje. Letoviščarjem je bilo poleti na razpolago 150 sob z 288 posteljami, 13 otomani in 5 kuhinjami. Radi olajšanja oddajanja stanovanj se je obrnilo na skavtsko organizacijo. ki je radevolje prevzela informacijsko službo na kolodvoru. Statistični izkaz za letošnjo sezono izkazuje, da se je nastanilo poleti v Kamniku 899 tujcev, ki so ostali tu 6216 noči, v bližnji okolici pa 59 letoviščarjev, ki so prenočili 700 noči, kar da skupno 458 tujcev s 6816 prenočninami. V primeri z lanskim letom pomeni to ogromni napredek, saj smo lani našteli komaj 186 tujcev in 3462 prenočnin. Med letoviščarji je bilo 164 Slovencev, 86 Hrvatov, 63 Srbov, 49 Dalmatincov, 27 Avstrijcev, 21 Italijanov, 13 Nemcev, ostalo pa odpade na druge narodnosti.
Društvo je postavilo na jzprehaiališčih in parkih v Kamniku in okolici 41 klopi in 8 miz ter popravilo več starih klopi. V to svrho
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA
Četrtek 30. okit.: Zaprto.
Petek, 31. okt.: »Gospa ministrica«, premijera. Red A.
Sobota, l. novem.: ob 15. uri »Smegulčica«. Izven. Ob 20. url »Sveti plamen«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 2. novem.: »Razbojniki«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Ponedeljek, 3. novem.: Zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 30. okt.: »Moč usode«, premijera. Red C. Petek, 31. okt.: Zaprto.
Sobota, 1. novem.: ob 15. uri »Knez Igor«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob
20.	uri: »Vesela vojna«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 2. novem.: »Moč usode«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Ponedeljek, 3. novem.: Zaprto.
*
Prodana nevesta. Ob priliki čehoslovaškega narodnega praznika smo slišali v operi Smetanovo neugnano »Prodano nevesto« v prav dobri reprodukciji. Uvodoma je orkester zaigral »Kde domov milj« in »Na Tatrach«, ter »Bože pravde«, nakar je sledila slavnostna predstava. V naslovni vlogi je bila Ribičeva prav ljubka in glasovno dobra zlasti v začetku. Proti koncu pa nekoliko utrujena. Šimenc briljanten. Kako krasno veže tone in fraze, kako neokrnjena je njegova pevska linija in kako odtehtana dina-
mika! Kovač Vašek je igralsko zrel, pevsko pa leži Kovaču kar najbolj. Rumpel je podal Kecala nepretirano v igrd, v petju pa tudi zelo dobro. Kogojeva, Španova, Janko, Grba, Simončič in Ramšakova so svoje manjše vloge rešili prav zadovoljivo, tudi zbor in balet sta bila na mestu. Orkester pod Neffatovim vodstvom je odigral zlasti overturo prav živahno. Za ansamble solistov, zlasti za sekstet, bd pa še kaka skušnja ne bila odveč. Gledališče je bilo nabito polno, razpoloženje slavnostno.
Vesela vojna. Ne pišem rad o operetah, vendar so položili zlasti v naštudiramje orkestralnega parta toliko pozornosti, da je to potrebno ugoto 'd. Dirigiral je opereto dr. Švara prav delikatno. Pevski se Je odlikoval Gostič.
*
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 80. okt. ob 20. uri: »Dnevi našega življenja«, ab. B.
Petek, 31. oktobra: Zaprto.
*
Dnevi naicga iivljenja je zelo učinkovit igro-kaz znamenitega ruskega pisatelja in dramatika Leonida Andrejeva. Vsebina je zajeta iz študentovskega moskovskega življenja ter zapušča « svojo prešerno pesmijo, ganljivo težko preizkušano ljubeznijo in strašno bedo zelo mučen vtis. Ta igrokaz se je že svojčas občinstvu zelo prikupil in upamo, da si je ohranil svoje simpatije. V prvih dveh dejanjih se pojo originalne ruske pesmi in romance. Sodeluje za sceno tudi vojaška godba. V glavnih vlogah nastopita gdč. Kraljeva in g. H. Tomašič, v večjih pa ga. Za-krajškova in gg. P. Kovič, Skrbinšek, J. Kovič, Grom itd. Moderno stilno sceno sta izdelala gg. J. Kovič in Tomašič, slikal je g. Ussar.. Režira g. J. Kovič.
je prejelo brezplačno od Meščanske korporacije in lesnih trgovcev gg. Riedla, Burkeljca, Ker-šinanca in Lenassija 7 m’ lesa. Mestna občina je na pobudo društva očistila in preuredila mestni park in Mali grad, podružnica SPD pa je popravila stezo na Stari grad in markirala vsa pota v kamniški okolici ter postavila povsod napisne deske.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da se je društvo v začetku moralo boriti z denarnimi vprašanji, kajti blagajna je ob ustanovitvi izkazovala samo 724 Din. Z ostalim denarjem seveda društvo ne bo moglo kriti v prihodnji sezoni niti pisarniških stroškov, zato bo za svoje delovanje moralo poiskati precej izdatne vire dohodkov. Zaenkrat se je sklenilo prositi vse sosednje občine, ki so zainteresirane na tujskem prometu, da prispevajo društvu primerne zneske.
Po poročilu revizorja je bil podan odboru absolutorij, nakar so se vršile volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen skoro ves stari odbor. Novi odbor tvorijo gg.: predsednik vi. svetnik dr. Ogrin, podpredsednik Rajko Kos, tajnik Alfonz Skala, blagajnik Vinko Možina in odborniki gg. župan Fran Kratnar, dr. Rihard Karba, Miloš Kramar, Anton Cerer, Makso Zargi, Artur Hvala, Fran Fajdiga, Ivan Petek, Anton Uršič in A. Justin. Za revizorja pa sta bila izvoljena gg. Maks Koželj in Anton Ster-gar.
Članarina ostane kot doslej 1 dinar na mesec in se pobira polletno. Upamo, da bodo tudi ostali Kamničani vstopili v društvo.
Pri slučajnostih se je vnela večja debata o vprašanju, ali naj se v propagandi poudarja bolj letoviški ali bolj zdraviliški značaj Kamnika. Na vsak način je boljše, da ostanemo kot doslej pri letovišču. Stavljenih je bilo tudi več predlogov, tako glede postajanja avtobusov in drugih aktualnih vprašanj. Soglasno so bili sprejeti predlogi, da se izreče zahvala skavtski organizaciji, ki je tako požrtvovalno vršila informacijsko službo, nadalje salonskemu orkestru, ki je priredil 5 uspelih koncertov in Mestni godbi za 4 promenadne koncerte. Poudarjala se je zlasti važnost luške ceste, ki je prvi predpogoj za razvoj mesta in bo zlasti mnogo doprinesla k razvoju zimskega športa. Z luško cesto bo tudi narastel promet skozi Kamnik, nastala bo potreba po zgradbi večjega hotela in brez dvoma se bo našel podjetnik, ki bo realiziral ta načrt. Ob 11. uri '■> bil občni zbor zaključen.
Sanatorij za toberhuloz-ne železničarje v Visofab
Maribor, 28. oktobra.
Svojcčasna vest, da je dokončno sklenjeno, da se bo sanatorij za tuberkulozne železničarje gradil nekje na Gorenjskem, ni bila resnična. Prednost ima še vedno naše idilično in zdravo Pohorje s svojim izbornim podnebjem na jugovzhodnih obronkih. In tako se je včeraj mudila v Visolah in Tinjah dvanajstčlanska komisija iz Maribora in Ljubljane, ki si je končnoveljav-no ogledovala prostor, na katerem naj bi ee zgradil projektirana sanatorij po nalogu in načrtih prometnega ministrstva v Beogradu.
Komisijo sta vodila primarij tukajšnje bolnice, g. docent dr. Ivan Matko in slovenjebistriški župan g. dr. Boštjan Schaubach. H komisijonel-nemu ogledu so pa bila povabljeni tudi občinski zastopniki občine Tinje na Pohorju z županom gosp. Ferkom na čelu. Komisija si je dokončno ogledala vsa mesta, ki bi za gradnjo sanatorija prišla v poštev. Na osnovi ogleda in vsestranskega sludiija je bilo sklenjeno, da se kupi del posestva mariborskega stavbenika Accetta, prej Vošnjakovega, del posestva g. Bauerja iz Gradca in deli lasti raznih drugih posestnikov. Sanatorij ee bo tako gradit v višini med 400 in 500 metri nad morjem in bo glede lege in podnebja kakor vsega ostalega popolnoma ustrezal vsem po ministrstvu in komisiji in strokovnjakih stavljenim zahtevam.
Vest da se bo sanatorji le gradil na Pohorju, se je naglo razširila po Slovenski Bistrici in vsej okolici in je vzbudila vseobče zadovoljstvo. Splošni gospodarski krizi, ki se v teh krajih Še posebno občuti, bo s tem znatno od-pomagano. Ker se bo temeljto popravila In preučedila tudi cesta iz Slovenske Bistrice v Vieole, odnosno Tinja na Pohorju, se bo dvignil tudi tujski promet. Z gradnjo novega velikega in po vseh najmodernejših izsledkih urejenega sanatorija bo prometno ministrstvo pričelo že prihodnje leto spomladi. Največ zaslug za ta sanatorij si je brez dvoma pridobil g. docent dr. Ivan Matko.
Zgrešeno življenie
Maribor, 29. oktobra, Rudolf Tevčič, star sedaj 33 let, je bil svoje-časno mladenič z lepo bodočnostjo, toda usoda je hotela, da je zašel na stranska pota. Izgubil je službo in družabni položaj in se po daljšem tavanju lotil težkega poklica trgovskega potnika. Postal je zastopnik mariborske tvrdke »Nixe< in potoval je večinoma po južnih pokrajinah naše države, dokler ni bil tudi tu odpuščen in se je naenkrat zopet znašel na cesti. Ker je pa videl, da se da s prodajanjem in nabiranjem naročil vendarle nekaj zaslužiti, je nekje na Hrvatskem ponaredil naročilne knjige omenjenega podjetja, naročil nove štampiljke in pričel svojo neravno in nevarno pot — goljufije. Nabiral je namreč še nadalje naročila za tvrdko »Nixe< in sprejemal predplačila. Da bi več prodal in zaslužil, je izstavljal račune daleč pod dnevnimi cenami. Naročniki so čakali
na blago, a seveda zaman. Prijave so se množile. Vendar bi morda še ne bil prišel tako hitro v navzkrižje s policijo, da ni letos izgubil v Trogiru svojih naročilnic, katere je najditelj izročil mestni občini, ta pa jih je poslala firmi v Maribor, ki je med tem sploh že likvidirala. Tako so ugotovili, da slepari Tevčič na veliko in uvedeno je bilo za njim zasledovanje. In te dni so ga naposled izsledili v nihaču v Bosni, kjer je še vedno pravljal svoj »posel«. V spremstvu so ga v torek pripeljali v Maribor in ga izročili tukajšnji polički, od koder bo od dan v sodne zapore. Ovadb proti njemu je zelo veliko, išče pa ga tudi okrajno sodišče v Brežicah zaradi tatvine suknje. Tako bo Tevčič završil svojo usodo od zgoraj navzdol.
Konj ga je pohodil
HrastnikDol, 28. oktobra.
Včeraj se je vračal iz Dola proti Hrastniku nek trb. veljski vodnik. Nekje tam v hribih je kupil novega konja, ki ga je privezal zadaj za voz. Potoma se mu je novi konj ustavil in nikakor ga ni bilo mogoče spraviti naprej. Takrat je prišel po cesti 13 in pol leta star dolski šolarček Dominik žužman, ki ga je voznik voznik naprosil, naj požene s , alico »štat-ljivot mrho. Deček, nič slabega sluteč, prerad uboga, toda konj pri prvem udarcu oživi in ga zbije p sebe term u stopi na glavo. Nato je pa šlo s polno pa. navzdol proti Hrastniku. Voznik se mogoče niti zavedal ni, da je obležal tam na cesti deček težko ranjen, najbrž z zlomljeno lično kostjo in morda 'udi z ran' ' i jezikom.
K sreči je dospel kmalu tja nek kolesar, ki je ranjenca o ipeljal k zdravniku dr. Neuber-gerju, ki je konstatiral težko noškodbo In odredil takojšnjo prepeljavo Žužmanca v ljubljansko bolnico.
Preiskava bo dokazala, ali in v koliko zadene krivda voznika.
Požar v Sv. Valburgi pri Smledniku
5-let i deček zanetil	Gasilci	prepre-
čili večji požar
Kranj, 29. oktobra.
Dne 27. t. m. okrog pol dvanajstih se je igral v lopi posestnika Tršana 5-letni deček z vžigalicami. Ker jee bila v spodnjem delu lope naložena suha stelja, v gornjem pa okoli 4500 kg sena, je zanetil po neprevidnosti ogenj. Vsa lopa je bila naenkrat v plamenu.
Tršanovi so bili takrat ravno vsi na polju. Na klic sosedov so prihiteli vaščani in gasilci na pomoč ter kmalu ogenj popolnoma pogasili. Samo gasilcem gre zasluga, da se ogenj ni razširil tudi- na sosednja poslopja. Tako pa je ostalo Tršanovo gospodarsko poslopje, ki je oddaljeno samo 5 metrov od lope, popolnoma nepoškodovano. Zgorelo je vse ostrešje in seno v lopi.
Skoda znaša okroglo 16.000 Din. K sreči je posestnik za polovico te vsote zavarovan,
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 29. oktobra.
V ljubljansko javno bolnico je sedaj velik naval. Sprejemni urad bolnice dnevno sprejema do 80 in še več bolnikov. Do 18. nocoj je bolnica letos že sprejela v oskrbo 15.620 bolnikov. Včeraj dopoldne in popoldne so bili v bolnico prepeljani tudi 4 ponesrečenci odnosno poškodovanci.
Brezvesten kolesar
Dijak IV. realke, 14-letni Dinko Podkrajšek je danes popoldne šel po Sv. Petra nasipu. Nasproti mu je pridirjal na kolesu neki mesar ter ga s tako močjo podrl na cesto, da je tam težko ranjen na glavi obležal. Dvignil ga je službujoči stražnik ter ga odvedel v javno bolnico. Poškodb-' na glavi je zelo težka. Brezvestni kolesar je oddirjal dalje, toda stražnik je še pravočasno zapisal njegovo ime. Krivda na nesreči -"'dene le '--'lesarja.
Kabel mu je padel na palec
Pri III. tehnični sekciji poštne uprave usluž-beni 36-letni delavec Primož Cankar iz Vodic pri Kamniku je bil včeraj zaposlen pri polaganju kabla. Kabel pa mu je padel tako nesrečno na palec, da mu ga je močno poškodoval ter je inoral Cankar oditi v javno bolnico
Še dve nesreči
Posestnik Janez Gabršek iz Homca pri Kamniku je danes dopoldne tako nesrečno padel s voza, da si je poškodoval desno oko. Popoldne je prišel v ljubljansko bolnico.
Posestnikov sin, 5-letni Alojzij Gerden iz Martinje vasi pri Praprečah je dopoldne s konji vozil z njive korenje. Med vožnjo pa je dečka brcnil konj tako silno v brado, da mu je najbrže zdrobil čeljust. Popoldne je prišel v ljubljansko javno bolnico.
Šmartno pri Litiji
Oder. V nedeljo je priredil prosvetni oder dobro naštudirano igro »Reka«. Svojo vlogo je nadvse pohvalno rešil g. Lesjak. Tudi sokolski oder začne v kratkem z poučnimi oderskimi igrokazi.
Slaba poštna vožnjo. Ljubljansko poštno u-pravo prosimo, da že na poštni progi Sv. Križa upelje kako bolje prometno vozilo, saj je še kje kak primernejši voz v Ljubljani v rezervi.
Pevsko društvo »Šmarski zvon« bo v nedeljo
2.	XI. t. 1. na pokopališču v Šmartnem zapelo pod vodstvom g. Kovačiča in g. Premelča žalo-stinke na grobu komponista Ivana Barelja in na grobovih umrlih članov »Zvona«.
Dnevne vesfi
— cSluibeni list« banske uprave objavlja v Številki 84. z dne 80. oktobra t. 1.: Zakon o edravstveni sašMi učencev. — Zakon o uporabi »ikona o organizaciji fiin. uprave na ■uslužbence uprave državnih monopolov. — Zakon o otvoritvi učiteljišča v Kastvu. — Uredba o načinu vzgajanja v zavodih za vzgajanje otrok in mlajših mladoletnikov. — Naredba ministra za socialno ipolitiko in narodno zdravje, g katero ge izpreminjajo plačilni razredi za pokojninsko ®a varovanje nameščencev. — Navedba o zaščiti vinskih proizvodov po izvoru iz Francije in dodatek k njej. — Pravilnik o delu občinskih zdravnikov. — Pravilnik o načinu pobiranja in uporabi pobranih pristojbin za preizkušanje in odobravanje zdravil 'in zdravilnih specialitet. — Pravilnik o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah. — Dopolnitev odločb min. sveta D. R. štev. 42.300 z dne 17. aprila 1924 in D. R. štev. 107.201 z dne 8. oktobra 1924.
— Dr. Magnus Hirschteld v Zagrebu. V torek zjutraj je prispel v Zagreb nemški učenjak dr. Magnus Hirschfeld. Predaval bo Zagrebčanom o najvažnejših seksualnih problemih. Nekemu dopisniku je ob prihodu med drugim izjavil, da se mora molčanje o seksualnih zadevah končno nehati. Sam je proti prisilnim in nenaravnim ženitvam in možitvam. »Človeku se mora priznati pravica do ljubezni«, je njegovo geslo.
— Pred preureditvijo voznega reda. Posvetovalni odbor direkcije državnih železnic v Ljubljani bo imel v začetku prihodnjega mes ca Bvojo sejo, na kateri se bodo razpravljala vprašanj i, ki se tikajo prometa vobče in posebno novega voznega reda. Industrijska zveza v Ljubljani je poslala gospodarskim organizacijam v uržavi okrožnico * prošnjo, da po;'je konkretne predloge glede novega voznega reda.
— Imenovanje nove operne pevke. Na predlog uprave narodnega gledališča v Zagrebu je minister za prosveto sklenil, da se Ema Moži-nič, učiteljica na igralski šoli v Zagrebu postavi za operno pevko pri zagrebškem gledališču.
— Stoletnica cerkve v Feketiču. V nedeljo so praznovali v Feketiču 100-letnioo evangeljske verske občine, kateri je prisostvoval tudi dr. Popp iz Zagreba. Ta je bil slavnostni govornik.
— 100-lotnica zagrebške lekarne. Pred 100 leti 1. 1830. je bila v Zagrebu otvorjena lekarna Adolfa Ladenhaufa. V 100 letih je seveda imela več lastnikov in se je večkrat preselila. Leta 1901. jo je prevzel Ivan Pecinovsky, sedaj je pa njen lastnik njegov sin.
— Kriza v lesni industriji. Iz Sarajeva poročajo, da bo tamošmja lesna tvrdka »Krivaja« popolnoma ustavila obrat zaradi velike krize na lesnem trgu. Na cesti bo brez službe nad 5000 delavcev.
— Poziv kronskim vpokojencem. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Dravska finančna direkcija v Ljubljani je ugotovila, da je še precejšnje število po starih zakonih upokojenega državnega nameščenstva, ki še vedno prejema kronske pokojnine, to pa zato, ker navzlic javnim in osebnim pozivom leta 1927. ni vložilo prošenj za prevedbo kronske pokojnine na dinarsko. Zato se pozivajo v zmislu razpisa generalne direkcije državnega računovodstva od 14. julija 1927, D. R. št. 88.808 (Uradni list od 30. julija 1927, št. 358/81) vsi še neprevedeni kronski upokojenci, da vsak zase vloži nekolkovano prošnjo za prevedbo pri svojem resortnem oblastvu, katero mu je svojčas odmerilo kronsko pokojnino, če tega doslej Se ni storil. Prošnji je treba priložiti upokojitveni dekret (dekret o miloščini, proviziji Itd.) in vse listine, s katerimi je prosilec svojčas zaprosil za določitev osebne ali družinske (vdovske) pokojnine. Vse listine morajo biti sestavljene v slovenskem ali srbsko-hrvatskem jeziku ali pa v overjenih prevodih. K vsaki listini je treba priložiti prepis.
—Pozor lovci I Da se dosežejo na trgu divjačine enotne cene, porivi jamo »veje člane, da se drže nastopne tarife:	1. Gams (cel kos) po
Din 12 za 1 kg; 2. zajec po Din 45 —, 3. fazan po Din SO-—, 4. kljunač po Din 25-—, 5. velika divja raca po Din 20 —. Slovensko lovsko dru-Itvo si je zasiguralo v hladilnicah mestne klavnice v Ljubljani primeren prostor, komor lovci lahko spravljajo divjačino, ki bi je takoj ne mogli . rodati. Vsak član društva, ki se hoče posiužitl te ugodnosti, mora sam dopremiti divjačino v mestno klavnico, ker uprava klavnice ne sprejema pošiljk niti po pošti, niti po železnici. Klavnica računa za shraujbo prav niajj-no pristojbino tako, da ni nikomur treDa divjačine prodajati po slepih cenah. Če primerj o cene divjačine v sosednji Avstriji, kjer prodajajo zajce po Din 70’—, fazane p Din 48-—, race po Din 32 —, naša tarifa gotovo ni pretirana, zlasti letos ne, ko se je režija vsled visokih lovskih davščin pomnožila. Potrebno pa je, da se vsi lovci drže te tarife, ker le v solidarnosti je moč. Odbor SLD.
— V Dravski banovini je organiziranih 1853 čebelarjev. Na zahtevo ministrstva za kmetij stvo je Zveza jugoslovanskih čebelarskih dru štev poslala ministrstvu poročilo o delu Čehe larskih društev v državi, članic zveze. Po tem poročilu je v zvezi včlanjenih 8 društev, in sicer Srpsko Pčelarsko društvo v Beogradu s 50 filijalami in 1322 člani, Čebelarsko društvo v Ljubljani s 1853 člani, Centralno bučelarsko društvo u Zagrebu s 1-,X) člani, Hrvatsko-sla-vonjsko bučelarsko društvo v Osijeku s 1470 člani in več podružnic. Čebelarsko društvo v Vukovaru s 3350 člani, Srpsko pčelarsko društvo v Rumi s 700 člani, Jugoslovanska pče
larska zadruga v Dubrovniku s 390 člani In Središna bučelarska zveza v Sarajevu s 83 podružnicami in 530 člani. Vsa društva so priredila neodvisno razne tečaje za povzdigo čebelarstva v naši državi.
- Vagabund. »Nova založba«, Kongresni trg, e sprejela v založniško prodajo pesniško zbirko Marjana Telatka »Vagabund«, po ceni 2 Din. Priporočamo I — Prepovedan list. Minister za notranje zadeve je s sklepom št. I. 32.929 z dne 25. t. m. prepovedal uvoz in razširjanje madjarskega leksikona »Genijos Kis Leksikon« v izdaji Geni jos d. d. v Budimpešti v madjarščini, ker slika prilike v naši državi na tendenzijozen način.
Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
— Žalostna usoda dvojčkov. V neki vasi pri Čakovcu je 221etni mladenič Kacun začfi ljubezen z nekim dekletom, ki mu je pozneje rodilo nezakonske — dvojčke. Kacun ni hotel dekleta vzeti za ženo in je tudi trdil, da otroka nista njegova. Ko mu je dekle grozilo s sodiščem, je fant nekega dne, ko ni bilo nikogar doma, vlil enemu od dvojčkov lizol v usta. Tedaj se je pa skesal in začel klicati na pomoč. Dete je seveda umrlo. Fant je bil obsojen na 2 leti ječe.
— Petanjek je poneveril nad 2 milijona. Preiskava Petanjekove afere se nadaljuje s polno paro. V Zagreb je dospel načelnik oddelka za davke v ministrstvu financ g. Pojič, ki je po želji ministra za finance prevzel vodstvo preiskave. Po dosedanjih preiskavah je poneveril Petanjek 2,100.000 Din, knjige pa še vedno pregledujejo in bo vsota gotovo še narasla. Za pobeglim '•nledefravdantom še vedno nimajo sledi.
— Napad na direktorja »Jugoslovanskega LIoyda«. Na članek »Trgovina s patriotizmom«, ki so ga ponatisnili številni naši dnevniki, je poslal »Zavod za nacionalno propagando« »Jugoslovanskemu Lloydu« popravek, ki ga pa list ni priobčil. Zato sta lastnika tega zavoda, neki Zlatko Tomič in Konstantin Simič, dejansko napadla direktorja Lloy la Jožo Lakatoša v Kazali Sni kavarni v Magrebu. Zadeva bo 'končala pred sodiščem.
— Potres v Banjiluki. V nedeljo so imeli v Banjiluki po polnoči potres,ki je trajal 6 sekund in je zbudil nekatere iz globokega spanja. V ponedeljek zjutraj okoli 10. ure se je potres ponovil. Topot je trajal samo 4 sekunde.
— Po prepiti noži v gmrt. Šofer Janoš Očenaš iz Bajte je v torek ves dan popival. Proti večeru je rekel domačim, da se bo odpeljal v Subotico. V resnici je pa šel v hlev in se tam obesil.
Lovske puške
floberte, pištole za štrašenje psov, lovske In ribiške potrebščine ima vedno na zalogi
F* K. KAISER
puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9
— Zagoneten umor. Pri Savskem Marofu so našli v nekem jarku truplo neznanega mladeniča, z več smrtnimi ranami na trebuhu. Ugotovili so, da gre za 20-letnega Stjepana Mokroviča, posestnikovega sina. Vsobo to je odšel od doma ter popival s fanti in postal najbrž žrtev pretepa.
— Senzacionalen samomor y Sarajevu. V
najživahnejšem delu Sarajeva v Ulici prestolo naslednika Petra je bančni uradnik Jožef Gaon umoril svojega družabnika trgovca in trafikanta Stanoja Pejčiča. Oba sta v Sarajevu zelo poznana, zato je vzbudil umor veliko pozornost v mestu. Morilec se je hotel po zločinu sam soditi, pa so ga preprečili. Izjavil je, da ga je hotel Pejčič oslepariti v poslovnih za devah.
— Črnivčevi ražunici za osnovnošolski pouk,
I. in II. del, prirejeni po novein učnem načrtu, sta izšli in se dobita pri založnici Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. 671
— Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 660
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Ži dovska ulica 4 in Stari trg 12.	166
— Pri belem dnevu so ga napadli i noži. V Beogradu so v torek dopoldne štirje moški vdrli v kavarno »Vuk Karadžič« in z noži napadli natakarja Dragoljuba Vraneševiča. Napa dalci so se hoteli krvavo maščevati, ker jih je Drgoljub dva dni pred tem vrgel iz kavarne. Vse štiri napadalce je policija ujela in zaprla.
— Vreme. Včeraj je bilo vreme nekoliko slabše od prejšnjega dne. Po mnogih krajih je padla zjutraj močna slana. Barometer se še vedno hitro dviga. V Dravski banovini je dosegel že nad 765 mm. Barometersko stanje se je včeraj gibalo med 757-7 in 765-4. Barometer je včeraj ob 7. zjutraj kazal: Ljubljana 764-5. Maribor 757-7, Zagreb 763-8, Beograd 763-9, Skoplje 763-7, Sarajevo 765-4, Mostar 767-7,
Split 763, Rab 763-1. Jutranja temperatura se je včeraj v državi gibala med 1 in 10 C. Termometer je včeraj ob 7. beležil: Ljubljana 2-8, Maribor 1, Zagreb 4, Beograd 8, Skoplje 4, Sarajevo 2, Mostar 6, Split 8, Rab 10. Včeraj je deževalo v Daltnaoiji, drugod je bilo deloma oblačno, deloma jasno. V Ljubljani Je bila včeraj najvišja temperatura 13 C, a najnižja 1-7 C.
Ejublltma
Četrtek, 30. oktobra 1930, Alfonz. Pravoslavni: 17. oktobra 1930, Vladika.
Nočno službo imata letami Sušnik na Marijin !rgu in Kuralt na Gosposvetski ""sti.
_ Žalne svečanosti. V spomin vsem padlim borcem v letih 1914—18. bo žalna svečanost dne 2. novembra ob 8.45 popoldne pri e v. Križu v gaju judenburških žrtev. Spored:
1. Vojaška godba otvori svečanost s žalnim ko-•ralom. 2. Združeni ljubljanski pevski zbori zapoje žalost inko. 3. Kratek nagovor bivšega vojnega kurata F. B o n a č - a. 4. Častni strel čete za pokopališčem, odnosno za gozdičem. 5. Vojaška godba zaigra drugo žalno koračnico. 6. Bivši vojna kurati Intonirajo Libero. 7. Pevca za:pojo: »Oj, Doberdob!« 8. Vojaška godba zaključi slavje s tretjo žalostinko. Prosimo vse, naj se brezpogojno pokoravajo navodilom stražnikov, rediteljev in vojakov. Dostop v gaj imajo samo zastopniki oblastev, pevci, vojni invalidi in zastopstvo vojnah vdov. Ne teptajte grobov, čuvajte cveitje in svečke I Ravno tako vabimo najuljudneje spoštovane Ljubljančane k slovesni maši zadu&nici za naše padle fante in može, ki bo v frančiškanski cerkvi 3. novembra na vernih duš dan ob 9. uri. Glavni odbor ZSV. — Žalna svečanost na Suhem bajerju bo letos v soboto 1. novembra ob 15. uri. — Na starem pokopališču pri sv. Krištofu bo tudi letos na praznik vseh svetnikov v soboto 1. novembra ob 8. poip. proslava vseh naših narodnih mož ka tam počivajo. Pel bo zopet akademski pevski zbor.
O 3. pop. bo najprej cerkveni govor v cerkva sv. Krištofa, nato sprevod na pokopališče h križu, kjer bo Libera in petje.
■ Ljubljanskim moškim zborom! Vaja za nagrot'-”--" pri sv. Križu v nedeljo 2. novembra (ne v soboto 1. novembra) ob pol 11. uri v dvorani < ''ene Matice (Vegova ulica). Arhivarji naj prineso sledeče note: Vilhar: Nagrob-nica junakom (Oj, spite v Bogu mrtvi bratje), Prelovec:	ije slo^o in Oj, Doberdob, Pavčič: spomladi vse se veseli ter Dev: Vigred se povn.Nastop pred Krekovim spomenikom ob 15. uri, takoj nato na vojaških grobovih. — Uprava Hubadove župe.
■ Moč usode. Danes se poje prvič na našem odru Verdijeva opera »Moč usode«. Delo, ki Je polno lepih melodij ter žive, interesantne vsebine, sta naštudirala dirigent Neffat ter režiser ravnatelj Tolič. Glavno -ko partijo Le-onore poje ga. Juraničeva. Predstava se vrši za abonma C.
■ Poroka. Danes popoldne se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poroči g. profesor Tone K r o š 1 z gdč. Danico Jeras iz ugledne narodne rodbine iz Ljubljane. Kot priči bodeta prisostvovala g. Jeras Ggidij in banov, šolski svetnik g. Krošl Jože. — Novoporočencema želimo obilo sreče.
■ Stanje obeh orožnikov selo povoljno. Komandant celokupne žandarmerije divizijski general Dušan Markovič, ki je na inšpekcijskem potovanju po Dravski banovini, je v spremstvu svojega pomočnika včeraj dopoldne posetil v javni bolnici oba na Jezerskem težko ranjena orožnika narednika Frana Snuderla in kaplarja Ivana Megliča. Gospod general se je zelo zanimal za njiju zdravstveno stanje ter dal izraza zadovoljstvu, da sta oba že izven vsake nevarnosti. Najtežje ranjeni orož. narednik Fr. Šnuderl je sedaj že popolnoma izven vsake nevarnosti. Rana v trebuhu se mu počasi celi. Vročina je ponehala ter je temperatura pri njem
normalna.	....
■ Slana v Ljubljani in okolici. Včeraj zjutraj Je na ljubljanskih vrtovih in travnikih, kakor tudi na polju v ljubljanski okolici, padla obilna slana, ki Je pobelila tla, kakor bi snežilo.
■ Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani vabi članstvo k žalni maši za padlimi in u nrlimi bojevniki-invalidi in vojaki svetovne vojne, ki bo v pondeljek 8. novembra o>- 9. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
■ Drevi pri Ražmu sveie ribe ln cajec.
■ Tatvine. Katehetu in bivšemu vojnemu kuratu g. Franu Bonaču je drzen tat v torek dopoldne odnesel 600 Din vredno jesensko sukno. Pustil jo je v kotu hodnika osnovne šole v Mostah pri Ljubljani. — Ljubljanski tatovi kradejo vse, kar jim pride pod roke. Tako Je neznan tat iz dvorišča gostilničarja Janeza Tomca na Vodovodni cesti odpeljal 300 literski vinski sod, ki je vreden 500 Din.
■ Drobiž iz policijske kronike. Je prava red kost, da včeraj policija ni nikogar aretirala. Prijavljeni sta bili dve manjši tatvini, težja telesna poškodba zaradi neprevidne vožnje kolesarja, izgred v gostilni," surovo trpinčenje živali, 2 prekrška avto-ipredpdsov in 5 prekrškov oestno-polioijskega reda.
■ Zopet karambol. Na Vodovodni cesti sta nujoči France Gradišar je v torek okoli 5-80 popoldne vozil po Bledweisovi cesti preko Dunajske ceste na Masarykovo cesto. Po Dunajski cesti pa je pridrvel z največjo brzino neki avtomobil ter Gradišarja podrl na tla. Močno mu je pokvaril kolo, a Gradišarju se ni ničesar hudega zgodilo. Gradišar trpi okoli 500 Din škode. Ime lastnika avtomobila je policija včeraj ugotovila.
m Za Sokolice. Starejše članice pričnejo s telovadbo v torek 4. novembra. Telovadne ure bodo ob torkih in petkih od 18.30 do 19.30 v telovadnici šole v Cankarjevi ulici pod vodstvom s. Ele Horvatove. Vpisovanje med redno telovadbo.
m Poroka. Poročila sta se inž. Franjo Golo-bin in gdč. Marta Flackova. Bilo srečno!
m Diplomski izpit iz kemije je napravila gdč.
I. Dolarjeva, hčerka tukajšnjega prof. g. Dolarja. Čestitamo!
m Opozarjamo na današnji občni zbor Jugoslovanske Matice ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma!
m Smuški raj na Korošici se bo imenovalo predavanje, katero bo v okrilju SPD imel dne
3.	novembra ob 20. uri ▼ dvorani Zadružne gospodarske banke znani dunajski veleturist Karel Koranek-Lumenstein.
m Elektrifikacija. Mestno električno podjetje se je pogodilo z občino Kamnice radi elektrifikacije. Z deli bo pričelo že te dni.
m Nova razsvetljava. V torek zvečer so na Aleksandrovi cesti med Cankarjevo ulico in Trgovm svobode prvič zagorele nove luči.
m Tombola aerokluba. Tombola aerokluba, ki je bila v nedeljo radi slabega vremena odgo-dena, bo v nedeljo 2. novembra ob 15. uri na Trgu svobode, v slučaju slabega vremena pa v verandi pivovarne »Union«.
m Zapuščeni otroci v pomanjkanju in mrazu.
V ponedeljek je pripeljala v banovinski dečji dom v Strossmajerjevi ulici neka Marija G. v dvokolnem vozičku tri otročičke, vse premra-žene in sestradane in jokaje prosila za zaščito. Oče je pred štirimi meseci zapustil svojce, mati je skrbela za male kolikor je mogla, a pretekli teden jo je vrgel stanodajalec iz hiše prav radi otrok, ker so bili po dnevu, ko je bila mati na delu, brez nadzorstva. Tako je ostala družinica brez očeta in strehe, mati je iskala dela in stanovanja, a povsod so jo odvračali, zopet radi otrok. Ginljiv je bil pogled na voziček, v katerem je imela svoje male, katerih najmlajši ima komaj dober mesec, najstarejši pa štiri leta. Vsi so bili zabasani med starimi kočami in cunjami tako, da so jim gledale samo glavice iz gnezda. Zadnje noči so prebili v neki listni šupi blizu Limbuša, odkoder so jih napotili v dečji dom. Otroke so v zavodu takoj očistili, prehranili, oskrbeli z novo obleko ter dva začasno sprejeli, dočim se je mati z dojenčkom obrnila za pomoč na zdravstveni dom.
m Smrti. V zadnjem času so v Mariboru u-mrli: Karel Subec, sin služkinje, 1 mesec star; Berta Beukova, hčerka medičarja, 2 in pol meseca; Anuška Berčičeva, hčerka strojnika, 1 leto; Martin.Nipič, kovač drž. žel., 77 let; Pavla Pustovrhova, žena delavca, 44 let; Frančiška Kokalova, rojena Pezdičkova, vdova po posestniku, 79 let; Ana Leuškova, rojena Schleglo-va, mestna ubožica, 71 let; Vilko Kocbek, sin slikarja, 8 in pol meseca; Neža Holzerjeva, rojena Zmenškova, žena brivca, 70 let; Roza Pib-lerjeva, rojena Podlipnikova, žena ključavničarja, 25 let; Leopold Škof, delavec, 32 let; Marija Cvahtova, rojena Dvorškova, žena poslovodje, 33 let; Matija Dobočnik, 68 let; Franc Sova, delavec, 57 let; Marija Vivatova, rojena Vidmajerjeva, žena mizarja, 63 let; Zofija Bajtova, rojena Bergerjeva, žena učitelja, 69 let; Marijan Fačmon, sin delavca, 1 mesec in Engel-bert Spolenak, pletar, star 19 let. N. v m. p.l m Konkurz. S 25. t. m. je bil otvorjen kon-kurz nad trgovino Sport-Rogljič na Grajskem trgu. Konkurzni komisar je sodnik dr. Kovča. Priglašen, a ne še otvorjen, je tudi konkurz nad kavarno »Park«.
m Izvoz jabolk. Izvozna sezona se zaključuje. V ilustracijo, kako velik je bil letošnji izvoz, omenjamo, da je nek izvoznik iz Št. lija poslal sam preko meje 120 vagonov, dva druga skupaj pa krog 400 vagonov.
m Novost na trgu. Naš živilski trg je dobil dve novi moderni stojnici, prvo Je postavil g. Karel Kramberger za mlevske izdelke, drugo pa g. Marijan Ostrouška, ki prodaja vrhniški sir po 24 Din kg., dočim se je sir enake kvalitete doslej prodaja v Mariboru najmanj po 36 Din.
m Brez aretacij. V torek ni bil v Mariboru nihče aretiran. Prijav je dospelo na policijo 14, poročila so pa bila samo 4.
m Aretacija na meji. V torek so v St. liju aretirali orožniki nekega Štefana Stepaneka iz Rume, katerega zasleduje zagrebška policija zaradi zločina utaje.
m Rabijaten šofer. V torek popoldne Rta kletar in picolo Grajske kleti, Milan Sosič in G. Spinotti vozila na ročnem vozičku sod vina in ker se na nekem ovinku nista mogla dovolj naglo ogniti mestnemu avtobusu, ju Je šofer A. F. napadel in pričel pretepati.
m Nesreča. V torek popoldne Je padel na tovornem kolodvoru lOletnemu šolarju Zdravku Živcu na glavo kos železa in ga tako težko ranil, da je moral v bolnico.
m Karambol. Voznik Jakob Dvoršak je v torek pred gostilno »Pri beli zastavi« v Studencih zadel z vozom v mestni avtobus in ga lažje pokvaril.
Zamotana zadeva
V Brezulah na Dravskem polju je bilo nedavno ustanovljeno ekonomsko društvo. Cim pa je pričelo poslovati, sta oba voditelja javila orožnikom, da je bil v poslovne prostore Izvršen vlom in da so tatovi odnesli 450 parov čevljev. Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Radi raznih sumljivih okoliščin pa so sedaj aretirali oba ovaditelja in ju izročili državnemu pravdništvu.
Celje
Popravek. O Vseh svetih ne bo priredilo dru-Jtvo »Rdeči križ« akcije Štetja obiskovalcev grobov, kakor je bilo javljeno, temveč tukajšnja Vincencijeva konferenca.
* Avtobusi za Vse svete. Mestni avtobus bo vozil na Vse svete izpred kolodvora na obe pokopališči po sledečem voznem redu: V petek 31. oktobra popoldan vsako uro in sicer ob 13.,
14., 15., 16., 17., v soboto 1. novembra na dan Vseh svetnikov vsake	pol	ure in	sicer dopoldun
ob 8., 8'30., 9., 9'30.,	10.,	10’30.,	11., 11\30.,	po-
poldan ob 13., 13'30.,	14.,	14'30.,	15., 15'30.,	16.,
16 30., 17., 17 30., 18.,	18 30.; v	nedeljo 2.	no-
vembra vsako uro in sicer dopoldan ob 8., 9., 10.,
11., popoldan ob 13., 14., 15., 16., 17.; v pone-deljrk 3. novembra samo popoldan ob 13., 14,
15., 16., 17. Vsak voz se bo takoj po dospetku na pokopališče vrnil v mesto pred kolodvor. Voznina na mestno pokopališče za osebo 2 Din, na okoliško 3 Din. Občinstvo naj pripravi drobiž.
* Petje na grobovih. V soboto 1. novembra pa dan Vseh svetih bo pevsko društvo »Oljka« pelo na mestnem pokopališču točno ob 14'30 in sicer najprej pri velikem križu, potem pri vojaških grobovih, na okoliškem pokopališču pa točno ob 16. uri.
* Obratovanje v trgovinskih obratovalnicah na dan Vseh svetnikov in v nedeljo 2. novembra. Srcski gremij trgovcev v Celju opozarja članstvo, da morajo biti trgovine v smislu čl. 34 na-redbe o odpiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v soboto, dne 1. novembra, na dan Vseh svetih ves dan zaprte. Ker pade norma na soboto, je obratovanje v nedeljo 2. novembra v smislu Iste naredbe dovoljeno ves dan.
* Avtobus Celje—Podsreda—Sv.Peter pod Sv. Gorami bo za Vse svete v petek 31. oktobra zvečer iz Celja in v ponedeljek 3. novembra zjutraj jz Lesičnega pojačan z rezervnim vozom. Vsled poznega časa vozi na željo prebivalstva iz Podsrede avtobiiR sedaj zopet ob 5 20 in prihaja v Celje ob 7 35 kakor je vozil pred zadnjo iz-premembo, popoldan pa vozi neizpremenjeno.
Novo mesto
Škrlatinka. Delavčev sin Ivan Kopič v Veliki Bučni vasi, učenec II. razreda, je na novo obolel na škrlatinld. Sanitarne oblasti se trudijo, da bi pri -ečile širjenje nevarn Lolezni.
Radio-predavanjc. V petek ob šestih zvečer bo predaval v ljubljanskem radiu tukajšnji učitelj i. Viktor Pirnat ob dvanajstletnici j re-vratne dobe: »Kako je prišlo do okupacije Trsta in kako smo izgubili ediini naš dread-naugh* Viribus Unitis«. Isto predavanje bo ponovil v četrtek 6. novembra ob 20. uri noi okriljem Jadranske Straže v tukajšnjem Sokolskem domu.
Litija
Šolska Matica. Poverjenik g. Drago Rostohar, šolski upravitelj v Litiji, sporoča, da je termin za nabiranje članstva pri Slov. Šolski matici podaljšan do 15. novembra. Članarina znaša 33 Din in se vplača pri poverjeniku. Za leto 1930. izidejo sledeče knjige: 1. Pedagoški zbornik, 2. Dr. Jeraj: Razvoj mladostne duše.
3.	Novak: Lepenkarstvo in 4. Jurančič: Iz šole za narod. Šolska upraviteljstva so obvezna, da se nanjo naroče. Prijave pošiljajte na šolsko upraviteljstvo v Litiji.
Prvi sneg. Dočim je v soboto dne 25. t. m. po litijski dolini ves aan deževalo, je pričel po okoliških hribih naletavati sneg. V nedeljo zjutraj so bili že vsi vrhovi belo pobeljeni.
Tatvina. Ciganka iz družine Nikolič je izmaknila dne 7. oktobra t. 1. neki stranki v Litiji _ ročno torbico, v kateri je bilo 500 Din gotovine. Ker je bila tatvina prepozno prijavljena, ciganke ni bilo mogoče več izslediti. Stara je okrog 35 let.
Lužarje pri Vel. Laščah
Škoda po prvem snegu. V soboto zvečer je »ričelo snežiti in je r ležilo do nedelje zjutraj. Padlo ga je približno 15 do 20 cm visoko. Na Blokah ga je padlo 40 do 50 cm. Sneg je napravil veliko škodo na sadnem drevju, pa tudi po gozdovih je polomil veliko dreves. Avtobus Iz Blok—Velike Lašče je imel 2 uri zamude zaradi velikega snega. V Lužarskem klancu je sneg podrl 3 smreke. Tako sta šofer in sprevodnik po dolgem trpljenju dve smreki zvalila s ceste, tretje pa nista mogla, ker je bala predebela. Po dolgem iskanju sta dobila v neki hiši sekiro in sta smreko presekala ter odstranila, da sta mogla nadaljevati pot v Velike T a-Bče. Vožnja jebila jako naporna. Po previdnosti Šoferja Je avtobus le srečno privozil v Lašče.
Ribnica
ČehoslovaSki praznik je priredil tukajšnji Sj-koI v d--orani meščanske Sole. Na programu je bila godba, petje, ples, predavanje in čai<.»KS. Udeleženci so priredili veličastne manifestacije našemu bratskemu narodu.
Nesreča pri delu. Mizarskemu pomočniku Alojziju Lovšinu je žaga odrezala palec na desni roki. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik dr. j. Oražem.^ Ker pa ni bilo mogoče ustaviti močnega krvavenja, je moral ponesrečenec v ljubljansko javno bolnico.
Za delom v tujino. Zaradi pomanjkanja domačega zaslužka odhajajo ljudje v tujino. Ker ne morejo v Kanado, odhajajo naši ljudje v Francijo. V zadnjem času so odšle od nas tri take družbe, da si morda v tujini pripravijo denar,
I katerim bi zgradili dom. Pa tudi tesarji odtajajo na Hrvatsko. To so znani »Hrvatarji«, ki le vračajo na pomlad z zaslužkom domov. V zadnjem času je sklenilo pogodbe z' lesnimi trgovci 15 skupin. Mnogo zaslužka jim želimo!
Uradni dan se vrši za sodni okraj Ribnica, v tukajšnji olčinski pisarni dne 31. oktobra ob eni popoldne.
Kino rdečega kr!";, se je preselil v dvorano hotela Arko kjer bo predajal filme v ne-neljo ter pravnik, pondeljek, torek in v sredo ob \ in 8. uri zvečer.
Sneg, ki je zapadel v soboto za 20 cm visoko, je že za 10 cm vpadel. V pondeljek in torek je zavladalo južno vreme, ki je skalilo vrtaiije plasti. Škodo, ki jo je nardil, je večja k >kor se ee je sprva v slilo. Skoro i ^idovn^ka, v ka‘e-
rem ne bi bilo polo ljenega drevesa. Električni vodi so na \-čjih mestih potrgani in nad deset ' g(’v je polomlienih, ali pa nagnjenih. Za Gornjo vas je tok začasn.i ustavljen. Kot kaže, bo pa s^eg kmalu popolnoma zgiirl.
Kranj
Povrnitev »Radialne kure«. Doboviškova veseloigra »Radikalna kura« je uspela nadvse pričakovanje. — Predstava je bila posrečena igralsko in pevsko. Odličen je bil omnoy ni orkester Narodne čitalnic d vodstv r op. dr. Stanka Sajovica. Pri predstavi je bil navzoč tudi pisatelj veseloigre g. R. Dobovišek. Naval okoličanov je bil tolik, da jih je mnogo moralo oditi brez vstopnice. Na splošno željo se veseloigra t onovi še dvakrat in sicer danes 30. oktobra ob pol devetih in na praznik Vseh svetnikov ob pol petih (ne v nedeljo kakor bil že javljeno na lepakih). Preds* .a na praznik bo končana še eno uro pred odhodom večernih vlakov, na kar opozarjamo okoličane.
Koncert v Kranju. V nedeljo 9. novembra zvečer se bo vršil v gimnazijski telovadnici koa: rt. ki ga priredi ' ajšnje »Kolo jugoslovanskih seste. ... Pri koncertu bodo sodelo\ ..li violinist Ka.lo Rupel, baritonist Marjan Rus ?n pianM Marjan Lipovšek, vsi absolvent " .b-ljanskega konservatorija in učenci mož, ki so znani doma in v tujini.
Kamnik
Čchoslovaški narodni praznik je proslavil kamniški Sokol v torek ob 7. uri zvečer v čitalnični dvorani s predavanjem o zgodovini in borbah češkega naroda za svojo državno samostojnost.
Spomenik v svetovni vojni padlim žrtvam
Brez vencev in cvetk bodo ostali za Vse svetnike grobovi naših dragih, ki so padli v svetovni vojni. Tam v Galiciji in Karpatih, ob Soči in Piavi trohnijo njihove kosti. Mnogo jih je, mnogo, in nihče ne bo prižgal lučke, nihče potočil solze na njihovem grobu. 12 let je že, odkar je minila svetovna vojna in še vedno nimajo spomenika, najskromnejšega spomenika na našem pokopališču. Skoro vse sosednje občine so že odkrile spominske plošče v vojni padlim žrtvam, le kamniška še ne in to kljub temu, ,da se že par let govori o tem, kljub temu, da je bila že uvedena zbirka prispevkov v ta namen. Sedaj pa že več kot eno leto o akciji za postavitev spomenika ni duha ne sluha. Ne vem, kaj čakamo. Ali moramo biti res vedno zadnji med zadnjimi?
Cerknica
Zgodnji sneg. Po enotedenskem deževju je začelo v soboto še snežiti. Čeprav je snežilo v velikih kosmih, se vendar ni sneg prijel, ker se je sproti stajal na razmočenih tleh. Snežilo je celo popoldne in pozno v noč. Proti večeru je bilo kljub mokroti vse pobeljeno. Na višje ležečih krajih ga je veliko več zapadlo kot v dolini, tako na Javorniku in na Slivnici. — V nedeljo sicer ni bilo padavin, a temperatura je nekoliko padla. V ponedeljek pa je bilo ozračje nekoliko toplejše in je začel tudi že zmrznjeni sneg polagoma izginjati. Ostal je le še na vrhovih bližnjih hribov. Letos nas je zgodaj obiskala zima; tako je nekatere zasačila, ki še z drvmi niso preskrbljeni.
Otvoritev gledališke sezone na Sokolskem odru. V nedeljo zvečer se je vršila v Sokolskem domu prva predstava v letošnji sezoni. Sezono je otvorilo Sokolsko društvo z veseloigro »Kamela skozi uho šivanke«. V tej igri smo videli več novih igralcev na Sokolskem odru. Tako so se novinci, kot starejši igralci dobro odrezali. Posebno sta ugajala g. Primožič v vlogi »fotra« Pešte in njegova začasna boljša polovica gdč. Repičeva. Z g. Primožičem je dobil Sokolski oder izvrstnega igralca. Tudi Alik in Zuska sta se dobro odrezala. Kakor je že znano, je igro zelo dobro zrežiral br. Baričevič, ki je tudi sam nastopil v manjši	Ifira sama na sebi ni tako ugajala
občinstvu, ker je prišla do efekta šele na koncu tretjega dejanja. Občinstvo se je udeležilo predstave v velikem številu. Med odmori nas je zabaval na klavirju br. dr. Krašovec. — Napovedana predstava v dvorani Prosvetnega društva se je vršila radi predstave v Sokolskem domu že popoldan ob treh in ne zvečer. Ker je bila to ponovitev burke »Veleturist« in se je vršila popoldan, je bil obisk zelo slab.
Jesenice
Nedeljski šport. V nedeljo popoldne se je igrala nogometna tekma med s. o. Sokol Kranj in tukajšnjim športnim klubom Bratstvom. Rezultat je naslednji Bratstvo : Sokol - Kranj 6 :2.
Proslava češkega dne. Tukajšnji Sokol je priredil v torek slavnostno akademijo v proslavo osvobojenja bratskega češkega naroda. Slavnostni govor je imel g. Franjo Klavora.
Kolesarska nesreča. V nedeljo okrog l/«21. ure se je ozil tovarniški delavec Beden na kolesu v službo. Iz neznanih vzrokov je padel na lepi, prazni cesti pred hišo g. Zvezde. Dva pasanta sta mu nudila prvo pomoč, nakar sta ga odpremila v bolnic Bratovske skladnice na Jesenicah. Zadobil je dve rani, ki pa sta lažjega značaja.
Trbovlje
Shod iveze rudarjev Jugoslavije. Danes 30. oktobra ob 15. uri se vrši v Delavskem d .nu javen shod, ki ga sklicuje tuk-išnj- podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Na shodu bo poročal centralni tajnik delavskih zbornic dr. /.ivko ropalovič iz Beograda o gos. odarski krizi in o delavstvu.
Urejevanje pokopališč in grobov. Na tukaj-snjem pokopališču vlada mravljično vrvenj*1. Iiliža se praznik Vseh itih in vse biti, da ured očisti id olepša grobove svojcev.
Ustanovitev esperantskega kluba. Kakor smo ze poročali, se je zanimanje za esperantski jezik v naši dolini v zadnjih letih jako dvignilo. Zato se bo v Trbovljah v kratkem osnoval esperantski klub, ki bo že tekom novembra pričel z rednim poukom esperantskega jezika na Vodenski šoli.
Prošnja usmiljenim srcem. Težka socijalna kriza traja v rudarskih revirjih v nezmanjšanem obsegu dalje. Dasiravno se bliža zima, je le malo upanja, da bi se pričelo v polnem obsegu obratovati, kajti v6e kaže, da bo letošnja zima mila in deževna. Žalostni bodo ob letošnji božičnici
Pozor!
Nagrade v vrednosti po
50.000 dinarjev prinese
RADION
nagradna naloga
onim, ki
bodo rešili nalogo
Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagradni nalogi in točne pogoje!.
tisoči revnih rudarskih otrok, ko ne bo niti drevesca niti običajnih skromnih darov, katerih so se celo leto tako neizmerno veselili. O vsem tem sta razpravljali na zadnji skupni seji tukajšnji podružnici sv. Cirila in Metoda ter sklenili apelirati na vso dobrosrčno javnost, da daruje bodisi v blagu ali denarju, da se s tem omogoči obda-titev najrevnejših rudarskih otrok o Božiču. Podružnici sami sta brez denarnih sredstev, zato pa prosita vsa usmiljena srca širom naše domovine, da prispevajo za ta človekoljubni namen karkoli, vse bo dobrodošlo in hvaležno sprejeto v imenu najrevnejših malčkov, ki trpe po nedolžnem pomanjkanje. Vse darove naj blagovolijo plemeniti darovalci pošiljati na naslov predesednika podružnice Ciril-Metodove družbe v Trbovljah I.
Hrastnik
Pogreb M. Babiča. V torek popoldne je bil P°"?Pan na dolskem pokopališču stari Mihael Babič, glavar mnogoštevilnih sinov, hčera, vnukov in pravnukov, ki so menda vsi zavedni Jugoslovani.' Kot zastopnika rudnika sta se udeležila pogreba oba gg. inženirja, dalje člani delavskega podpornega društva v krojih ter mnogoštevilni prijatelji in znanci pokojnikovi.
d mu j® zaPe*® Svoboda pod vodstvom p Podlogarja, pri dolski cerkvi in na pokopališču pa isti in dolski pevci pod vodstvom g. Dav. Čandra. Bodi ohranjen pokojniku blag spomin!
P?ročiia sto se v nedeljo v Krškem hotelir g. Fric Hofbauer z gdč. Pavlo Knez iz Sopote pri Radečah. G. Hofbauru, kd je rojak iz Hrastnika, čestitamo!
i.e v nedeljo piroti večeru gosp. Mihael Babič, bivša rudniška paznik in pozneje tudi oskrbnik rudniških poslopij ter posestva pri ) • i erU nad Rimskimi toplicami. Dosegel je 84 let. Zapušča še dva sinova ter sedem hčera m veliko število vnukov in pravnukov. Umrl je pri svoji hčeri, ženi paznika Vastiča, kjer je prebival zadnji čas. Naj počiva v miru, ostalim naše sožalje!
Zagorje
Novo Sokol ' i društvo na Medil’' Tzln i. Uprava celjske sokolske župe je sprejela v žup-n zvezo "'okolsko društvo Medija—Izlake in je Imenovala drušivpno upravo. Slovesna otvoritev se je vršila v začasni telovadnici in vabilu se je odzvalo mnogobrojno članstvo za-gor k- a Kokola s podstarosto celjske župe ia stareSino zagorskega Sokola. V Imenu kr. vlada je pJeostvoval vladni svetnik dr. Podboj in »ntimonski rudnik Medija—Izlake je zastopal obratov, id ja g. inž. Zupančič. Zbor je otvoril br. P ’jšak s trikratnim »Zdravo« H V 1. kralju in prestolen a sl dniku. Izrazil je veselje, ker j- prijavljenih za vstop lepo število članov (^l), kar jamči za obstoj in ugoden nanredek. Za njim je govoril vladni svetnik dr. Podboj in novi starešina br. Bleiweis, poses' ik in trgovec na Izk’ h. Vla^ društvu žalimo obilo uspeha!
Dnevnik Dravske banovine »Jugoslovan« je
med tukajšnjim prebivalstvom že precej razširjenj opazili pa smo, da ga čitajo večinoma oni, ki jim je povzdig, blagostanje in napredek Jugoslavije zares pri srcu in ki delujejo smo-treno na tem, da se odkrita in izrazita propaganda »Jugoslovana« in njegovi občekoristni
nasveti tudi uresničijo. Tudi nekateri zavedni javni lokali in gostilne imajo »Jugoslovana«. Vendar smo ugotovili, da imajo še mnogi lokali vse druge časopise in revije, samo »Jugoslovana« ne, četudi ga večkrat gostje žele. Vaš dopisnik je bil pred kratkim sam priča, ko je želel gost v neki gostilni izven Zagorja od gostilničarke »Jugoslovana«; seveda mu ni mogla ustreči, ker ga ni imela. Zato apeliramo na vse narodno čuteče kakor vse posestnike lokalov in gostiln, da si naročijo poleg drugih časopisov tudi »Jugoslovana«.
Glasbeno društvo v Zagorju pr redi v nei»-V j, dne 2. novembra ob 8. u ' ečer v dvorani Sokolskega doma violinski koncert virtuoza Karla Rupla.
Violinski koncert. Glasbeno društvo priredi v nedeljo 2. novembra v veliki dvorani Sokolskega doma violinski koncert. Koncertiral bo naš priznani Virtuoz g. Karlo Rupel. Na gla-sovirju ga bo spremljal g. Marijan Lipovšek. Pričetek točno Ob 20. uri.
Sokolski oder. V soboto so ponavljali veselo* igro »Utopljenca«, ki je v splošno zadovoljstvo izpadla še bolje kakor prvikrat. Vsled skrajno slabega vremena je bil obisk slab. Vlogo Buče bi moral igrati g. Cesar, ki pa vsled prezaposlenosti ni mogel gostovati, zato jo je igral g. Klun.
Vrhnika
Buren občni zbor mlekarjev. Preteklo nedeljo se je vršil zelo buren občni zbor »Mlekarske zadruge«. Občnemu zboru je prisostvovalo nad 400 članov. Predsednik g. Žnidaršič je podal obširno poročilo in razložil, zakaj se je mleko pocenilo od 1.80 Din na 1.50 Din. Mlekarne tudi ne morejo eksploatirati sira, ker ga druge mlekarne tudi prodajajo po zelo nizki ceni. Delo odbora je zagovarjal tudi član pred-stojništva g. Kete, dekan. Proti odboru so posamezni člani ostro nastopili. Prišlo je do volitev, ki se niso zvršile, in je bil občni zbor odložen na nedeljo 9. novembra.
Krško
Umrl je ca škrlatinko 8-letni sinček davč. nadupr. g. L. Falknerja. Komaj je prebolel davico, že ga je napadla in pobrala škrlatinka. Pogreb je bil v ponedeljek. Ker je bila nalezljiva bolezen vzrok smrti, se pogreba ni mogla udeležiti ne šolska mladina in ne (sokolska deca, zato je ta popoldne po pokopu položila lep venec na grob svojemu malemu tovarišu in bratcu. — Škrlatinka je zelo razširjena v sosedni občini Cerklje in na Vidmu preko Save.
Za olepšavanje mesta bi bilo dobro storiti kaj več tudi pri nas, vsaj onim, ki imajo od tega največ koristi, da privabimo tujce. Že po vaseh odstranjajo fekalije in razne higijenske nedostut-ke. Dobre volje je treba, pa bomo morda privabili koga, ki bi nam posvetil na primer m elektriko, ki je nimamo, če se to sme glasno povedali.
Delitev sadnih drevesc za jesensko sajenje bo v banovinski trsnici in drevesnici v Kostanjevici od 27. do 31. t. m.
Kontrolor mer je te dni v Krškem izvršil svoje delo. Kontrola je potekla v najlepšem redu. Vsa merila in uteži so bila skoro brez nedo-statkov-
Sadi	bi	vsakemu.*
kaj vse nudimo na 8 straneh samo za 1 Din. Zato pošljemo „Jugoslovanau Vašim prijateljem, znancem in sorodnikom 8 dni na ogled. Prosimo Fas, opozorite na to one, za katere mislite, da bi mogli postati naši naročniki
Uvoz gradbenega lesa v Grčijo
Girčija uvoza letno okoli 8000 vagooov po 22 m" gradbenega lesa, kar znaša približno
176.000	m8. Povprečna cena se plačuje po 2% Lstg, torej skupno 400.00 Letg na leito.
Večji delež na tem uvozu ima Romunija, ki se udeležuje na tem uvozu s 7000 vagoni, medtem ko uvozi naša kraljevina samo približno 1000 vagonov. V Grčiji se rajše uporablja romunski les mehke vrste, to je smreka, medtem ko uvaža Jugoslavija približno 75% jelke. Smreko se preferenoira radi lažje obdelave in ker se tudi bolje prilega grškemu podnebju.
Večje naše žage so do sedaj izvažale vse svoje -blago v Anglijo in v Italijo in se niso mnogo brigale za grška tržišča, medtem ko manjše žage, ki so izvažale v Grčijo, niso zadovoljevale tamkajšnjih uvoznikov, ki so imeli z njimi slabe izkušnje. Dejstvo je, da razpolaga naša država z odgovarjajočim -blagom in bi z malo dobre volje in boljšo organizacijo mogel ustvariti povolnejši položaj našemu odjemu v Grčiji, toda potrebno je pričeti s pravim delom, dobro in v redu dobavljati in po možnosti nizko k-alkuli-ratd cene. Vse to je potre-hno za pridobitev tržišč, pozneje bo Grčija sama povpraševala po našem -lesu. Romuni dobavljajo po naslednjih plačilnih pogojili: 10% are, ostanek proti akceptu 8 mesooe za prvovrstne tvrdke. Potrebno bi bilo, da bi tudi naši lesni izvozniki sledili temu zgledu.
Prednost Romunije obstoji tudi v tem, da im-a redne pa-roplovne linije, katerih parniki prevažajo tudi manjše količine.
V Romuniji so vse zainteresirane žage oživo-tvonile lasten prodajni kartel, držijo čvrste cene. Tudi naši izvozniki jim skušajo slediti, toda ponavljamo, za vpeljavo je treba početi z čim nižjimi cenami, ki bodo manjše od romunskih, in pa vpostaviti je treba dobro organizacijo za prodajo, kakor tudi za ekspedicijo.
Trami testa-testa, smreka in jelka. Do sedaj je večji del tega mate-ri-jaln dobavljala Grška iz naše države. Pred 4 meseci približno so Romuni znižali svoje cene in s tem zasegli vse kupčije. Romuni so prodajali po 28/.— m8 fob, naši izvozniki so zahtevali 82/.—.
Gospodarske vesti
X Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo t> Ljubljani r. z. z o. z. v likvidaciji vabi svoje člane na zadnji občni zbor, ki se bo vršil dne 7. novembra t. 1. ob 18. uri v prostorih Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Pražakova ul. II. Dnevni red: 1. poročilo likvidatorjev, 2, čitanje revizijskega poročila, 3. odobritev likvidacijske bilance, 4, volitev branilca knjig, 5. raznoterosti.
X Prodaja stare lesene barake na ielezniški postaji Bohinjska Bistrica se bo vršila potom ustmene licitacije dne 10. novembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
X Uradno pošiljanje semenskih pošiljk. Minister za gradnje je obvestil ministrstvo za šume in rudnike., da sprejemajo pošiljke semena, ki jih direkcije gozdov in rudnikov pošiljajo raznim državnim uradom, kot uradne pakete brez takse. Zato smejo direkcije gozdov nemoteno predajati pošti pakete s semenom, namenjene državnim uradom, brez plačila takse.
X 1* urada za pospeševanje zunanje trgovine. Urad za pospeševanje ncmško-jugoslovanskih gospodarskih odnošajev v Berlinu se je obrnil na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine z vlogo, češ da večje število nemških tvrdk, zlasti industrijskih, želi najožjega kontakta z izvozniki iz naše kraljevine. Industrija za proizvajanje peči, mlinov, raznega orodja, vsega galanterijskega blaga, strojev za pranje in likanje perila, posode, tehtnic in tako dalje se obračajo na urad s prošnjo po zastopnikih v vseh krajih naše države- za prodajo svojih proizvodov.
X Izvozne premije za izvoz sladkornega mošta. »Vinarski list«, ki izhaja v Beogradu, prinaša iz verodostojnega mesta vest, da se v finančnem ministrstvu izdeluje predlog odredbe, po kateri bi se izvažal iz naše države sladkorni mošt s podeljevanjem posebnih izvoznih premij.
X Za tesnejše gospodarske stike med Jugoslavijo in Turčijo. Turške gospodarske organizacije so poslale našim gospodarskim organizacijam predlog, da istočasno posredujejo pri svojih vladah, da se čimprej začno pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Turčijo in Jugoslavijo. Gospodarske organizacije v Turčiji utemeljujejo svoj predlog s tem, da je promet med Turčijo In Jugoslavijo vedno močnejši.
Dobave
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 8000 kg pisane bombaže-viine za čiščenje, 800 kg pisanih cunj, 1600 kg firneža, 1200 kg mimija, 800 kg sikativa in 600 kg terpentina; do 7. novembra t. 1. pa glede oddaje 371 komadov pil v nasekovanje in popravilo. Prometno-komeircijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede oddaje 100 komadov apa-riilnih cevi za hetioforske svetiijke v popravilo ter glede oddaje prtljažnih vozičkov, samokolnic in raznih drugih na-prav v popravilo. — (Pogoji so na vpogled -pri omenjenih oddelkih).
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov gumijevih cevi, 1000 m jeklenih vrvi.
Direkcija državne iedezname Vareš sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg fosforjeve bronze.
Vršile se bodo naslednje ofertaine licitacije: Dne 11. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave nafta-moto rja; pri Direkciji pošte in telegrafa v Splitu glede dobave tiskovin; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave stavbnega maiteri-jala (cement, apno, opeka, e te mit plošče, pločevina, svinec); dne 12. novembra t. i. pa glede dobave 3500 m8 peska za lokomotive.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg zakovic za ploščevino in 100 kg vijakov z matioami; do 12. novembra t. 1. pa glede dobave 50 kg laka in 500 kg prašnega olja.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 275 m8 mehkega jamskega lesa.
Direkcija državnega rudnika Senjskd Rudnik sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega električnega materijala.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 12. novembra t. L ponudbe glede dobave 2000 kg pocinkane pločevine in 1500 kg žebljev; do 19. novembra t. 1. pa glede dobave 2000 kg preje.
Direkcija državnega rudnika Zenioa sprejema do 13. novembra t. 1. ponudbe glede dobave orodja za mizarske delavnice.
V-iši,le se bodo naslednje ofertaine licitacije: dne 13. novembra t. L pri Direkciji državnih rudarskih pred-uzeča v Sarajevu glede dobave 5000 m tračnic; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave Hrneža barv, svinčenega minija, karbolineja, krede, kita, stekla in kositra; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave umetnega škrilja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 29. oktobra 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana 29. oktobra. Amsterdam 22’74, Berlin 13*4525, Bruselj 78697, Curili 1094*40—1097*40, Dunaj 7 944—7 974, London 273 85—27465, New-york 5624—4644, Pariz 220*40—222'40, Prana 167'46, Trst 100 lir 294-30—296'30.
Zagreb, 29. oktobra. Amsterdam 22*74 bi. Dunaj 794*40—797*40, Berlin 13*4375—13*4675, Bruselj 286*97 bi., Budimpešta 988*50 hi. London 273*85—274*65, Milan 94*4236—296*4236, Ncwyork ček 56*24—56*44, Pariz 20*50—222*50, Praga 167*06 —167*86, Curih 1094*40—1097*40.
Beograd, 29. oktobra. Berlin 13*4370—13*4670, Bruselj 785*47—787*97, Budimpešta 987—990, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 794*90—797*90, London 273*85—274*65, Milan 294*15—296*15, Newyork 56*24—56*44, Pariz 220*50—222*50, Praga 167*06— —167*86.
Dunaj, 29. oktobra, d. Amsterdam 285*68, Beograd 12*57, Berlin 169*05, Bruselj 98.89, Budimpešta 124*15, Bukarešta 4*2121, Kopenhagen 189*65, London 34*46, Madrid 78 60, Milan 37*12, Nevv-york 709*15, Pariš 27.855, Praga 21*035, Sofija 5*1395, Stockholm 190*30, Varšava 79*49, Curih Curih, 29. oktobra. Beograd 9*1280, Pariz 20*2125, London 25*02625, Newyork 515*10, Bruselj 71*825, Milan 26*965, Madrid 56*75, Amsterdam 207*50, Berlin 122 77, Dunaj 72*61, Sofija 3*73, Praga 15*2775, Varšava 57 725, Budimpeštu 90*20.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 29. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87*50 bi., voj, škoda ar. 429—431, voj. škoda dec. 430—432, voj. škoda febr. 424—426 (424), 4% agr. obv 54 1)1., 7% Bler. pos. 81*50-82, (82), 8% Bler pos. 91—92*50, 7% pos. hipot. 80*50— —81*25. — Banke: Hrvatskn 50 d., Praštediona 924—925, Udružena banka 191—192, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna banka 67 d., Narodna banka 7950—8075. — Industr.: Scčerana Osijek 297— —300, Trboveljska 380—382, Slavonija 200—202, Vevče 124 d.
Beograd, 29. oktobra. 7% investicijsko posojilo 87—88, 4% agr. obv. 55, 7%pos. drž. hipot. banke 81*75—84, 7% Blaire 85*50, vojna škoda 448—450, uit. dec. 455*25, Narodna banka 8000.
Dunaj, 29. oktobra, d. Bankverein 17*25, Kreditni zavod 47*20, Prioritete 88 30, Trbovlje 47*50. 137*75.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 29. okt. 7% Blaire 80*75—81*50. Newyork, 29. okt 8% Blaire 91—92*50, 7% Blaire 81—82, 7% pos. drž. hip. banke 79—81.
Žitna tržišča.
Tendenca na ljubljanskem tržišču ncizpreme-njena, promet 2 vagona koruze, 2 vagona moke nularice.
Novi Sad, 29. oktobra. Oves: baški, sremski 133—137«/«.
Vse ostalo neizpremenjeno.
Tendenca mirna.
Promet: pšenica 2 vagona, ovei 2 vagona, ko ruza 27 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 27 vagonov.
Budimpešta, 29. oktobra. Tendenca: čvrsta. prO' met: malenkosten.
Pšenica: marec 16—16*01 (16—16*01), maj 16*20 (16*20—16*21). — Rž: marec 9*17—9*18, (9*18—9*20). — Koruza:	maj 12*55—12*78
(12*59—12*60). — Trs. : maj 10*55—10*60.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjena. Promet: 1 vagon bukovih drv.
Sokolstvo
Podstarosto Č.O.S. dr. Heller-ja zadela kap
Znani sokolski delavec br. dr. Karel Hellcr, III. podstarosta Č.O.S., ki je bil nedavno imenovan kot zastopnik staroste br. dr. Scheinerja na čelo predsedstva, izvršilnega odbora in slavnostnega odbora za vsesokolski zlet 1. 1932. v Pragi, se je udeležil v soboto popoldne jubilejnega lovskega jahanja, ki ga je priredil praški jezdni klub ob priliki 10-letnice svojega obstoja. Dr. Heller je jahal v sprevodu 2«)0 jezdecev v družbi generala Nebeškega, ko ga ,e zadela možganska kap in je moral biti prepeljan s sanitetnim avtom v divizijsko bolnico v Pragi. Kap ga je zadela na vsej desni strani. Njegovo stanje je sicer jako resno, vendar se je že toliko izboljšalo, da ni več bojazni za njegovo življenje. Izguba br. Hellerja bi bila za vse sokolstvo težak udarec.
Naziv zleta v Pragi 1. 1932. Predsedništvo Č.O.S. je sklenilo, da se bo imenoval veliki sokolski zlet, ki se bo vršil 1. 1932 v Pragi: >IX. vsesokolski zlet v Pragi 1932, v proslavo stoletnice rojstva dr. Miroslava Tyrša, ob udeležbi Slovanskega Sokolstva«. Protektorat nad zletom bo zopet prevzelo mesto Praga.
Bolgari v pred n jaški šoli v Pragi. Predsedništvo Č.O.S. je na prošnjo bolgarske junaške zveze dovolilo, da se 14-dnevne prednjaške šole, ki se bo vršila v Pragi, udeležijo tudi 4 člani in 2 članice »Junaka« in sicer pod istimi pogoji, ki veljajo za člane zveze Slovanskega sokolstva.
Kurz Č.O.S. za vodnike naraščaja. Prejšnji mesec je priredila Č.O.S. v Nymburku pred-njaški tečaj za vodnike naraščaja, ki ga je vodil br. Avg. Očenašek. Udeležilo se je tega tečaja 49 Sokolov in Sokolic. Jedro tečaja so bili ti predmeti: a) v teoriji: temelji vzgoje, govorništvo, fizilogija telesnih vaj, petje, tekmovalni red in sojenje, risanje; b) v praksi: telovadne ure v telovadnici in na letnem telovadišču, plavanje, lahka atletika, odpori, igre, proste vaje (priprava k lahki atletiki), potovanje in taborenje ter kanojstika.
S&cvl
KDO JE DRŽAVNI PRVAK?
Nedeljsko 8. kolo državnega prvenstva zopet ni prineslo jasnosti v vprašanju prvaka. Letošnje prvenstvo je v tem pogledu res izredno napeto. BSK ima sedaj 12 točk v preostalih tekmah lahko pridobi še 4. Concordia doseže lahko največ 15 točk, Jugoslavija in Hajduk po 14.
Samo ti štiri pridejo v poštev. Obe Slaviji bosta definitivno zasedli zadnji mesti. Preje omenjene možnosti o maksimalnem številu točk so seveda iluzorne, ker morajo pretendenti igrati še medsebojno. Najtežje stališče ima BSK, ki igra Se v Splitu in Zagrebu. Največ Sans ima Concordia. S sarajevsko Slavijo in BSK igra doma in v slučaju, da zmaga v obeh tekmah, je siguren državni prvak. V tem slučaju bi bil uspen Conenrdije izredno vel!k. saj so ’ tuje letos prvič v prvenstvu. Jugoslavija in Hajduk si lahko priborita prvenstvo te na račun BSK ali Ooncordije. Mogoče nam bo prihodnja nedelja prinesla jasnost.
Zimsko - športni odsek SPD Maribor - Ruše sporoča: Ker so se v zadnjem času zgodile zamenjave in so naši člani hodili drugam po informacije, izjavljamo, da se dajejo odslej vse potrebne informacije samo v trgovini g. Bureša v Vetrinjski ulici in pri g. Majerju na Glavnem trgu.
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija V četrtek ob 20. se vrši v dvorani hotela Miklič sestanek članstva. Dnevni red: 1. Volitev odbora lahkoatletske sekcije; 2. zimski trening; 3. referat o Balkanski olimpijadi; 4. slučajnosti. — Vabljeni so vsi člani.	Načelnik.
Tekmovanje za prvenstvo srednjih šol se vrši v soboto, dne 1. novembra in v nedeljo 2. novembra t. 1., obakrat ob 10. dopoldne. Prijavnina znižana na 1 Din za točko in osebo.
Šport v Domžalah. Kombiniran »Disk« je zgubil z 6:1 z Reko in ne kakor se je pomotoma obratno poročalo.
S. K. Tržič: reprezentanca Škofja Loka 2:1 (2:0). Z ozirom na objavo v »Jugoslovanu« z dne 28. t. m. pod gornjim naslovom nam sporoča S. K. Sokol, ki je nastopil kot reprezentanca Škofje Loke v Tržiču, da je bila igra v resnici obojestransko živahna in napeta. Tudi je res, da so igralci Sokola tehnično nadkrilje-vali domačine in da so bili Škofjeločani v stalni premoči, ki je pa niso mogli izrabiti zaradi surove igre S. K. Tržič. Takoj v početku sta bila dva Sokola btesirana, koncem igra pa nič manj kot pet! Tudi Je resnica, da je bil S. K. Tržič ojačen z dvema igralcema znanega ljubljanskega kluba, ki gotovo nista predstavljala tržiške športne sile.
Sodnik g. Kamenik nikakor ni bil na svojem mestu. S par izključitvami bi bil izlahka preprečil vsako surovo igro, česar pa ni storil. Priznal ni povsem pravilno zabitega gola in je venomer ustavljal napad Sokola z nepravilnimi odločbami.
S. K. Sokol pripominja, da je vzdržal kot disciplinirana enajstorica do konca. Današnja izjava se podaja zaradi nepravilnega poročila tekme pred javnostjo.
Razširjajte Jugoslovana!
'Radio
Ljubljana, četrtek, 30. oktobra: 12.15 Plošče (Slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, ga. Gabnijelčičeva. 18.30 Radiio orkester: Vio-lina-solo; Harway-jazz. 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. 20.00 Pero Horn: Vzgoja otrok. 20.30 Pevski koncert zbora »Ljubljane«.
21.30 Religiozna glasba, izvaja Radio orkester.
2.30 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek, 31. oktobra: 12.15 Plošče.
(Solo instrument, zborovo petje). 12.45 Dnevne vesti. 12.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Plošče.
18.00 Viktor Pirnat:'Kako je prišlo do okupacije Trsta in kako smo izgubili edini jugoslovanski dreadnought »Viribus Umitis«. 18.30 Dr. Reja: Vremenoalovje. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. Drago Ulaga: Športna ura. 20.00 Prenos iz Beograda. 22.30 časovna naipoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 30. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Ciganska glasba. 18.30 Novice. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer; prenos iz Ljubljane. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba.
Zagreb, petek, 31. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Brenoa glasbe iz kavarne »Corso«. 18.30 Novice. 18.40 Higijenska ura. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Po tujih postajah.
Beograd, četrtek, 30. oktobra: 10.30 Pl. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Novice. 1 *.30 Pl. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.30 Prenos iz Ljubljane. 22.30 Čas in novice. 22.45 Koncert balalajk.
Beograd, petek, 31. oktobra: 10.30 Pi. 12.45 Radio kvartet. 13.30 Novice. 17.05 Narodne pesmi. 20.30 Komorna glasba. 21.30 Konc. zbora »Tomislav«. 22.30 Čas in novioe. 22.45 Pi.
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5*—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do i besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
K Trboveljski premog 23
Specijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«.
Eunajska cest0 46. — Telefon 28—20, 25—95.
Mii taiii m
dajte pravočasno v popravilo tvrdki
Matija Trebar
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 6
Dobre stavbene
POLIRJE
išče
Slograd J. <9.
Zeleznado vino
lekarnarja dr. G. PICCOLI-Ja
v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle In otroke, 668
Operni balet
V operni balet se sprejmejo štiri nadarjene učenke. Sola je brezplačna in služi kot priprava za poznejši vstop v balet. — Prijave sprejema operno ravnateljstvo.
696
Telelon 2059
Premog /\ suha drva
PogaCniL, Bohoričeva ulica 5
Razp
is
Mestna občina celjska razpiše službo
plinskega tehnika
pri mestni plinarni.
Pogoji: popolna strokovna usposobljenost in večletna uspešna praksa, ki jamči tudi za uspešno vodstvo plinarne; jugoslovansko državljanstvo, neomadeževana preteklost, telesno in duševno zdravje. Pravilno kolekovane prošnje, v katerih je navesti tudi zahtevek glede prejemkov, je vlagati pri podpisanem mestnem načelstvu
do 15. novembra 1930.
Prošnjam naj se prilože razun rojstnega in domovinskega lista tudi usposobljenostna dokazila in službena spričevala v originalu ali pa v oblastveno overjenem prepisu.
Mestno načelstvo Celje,
dne 20. oktobra 1930.
Mestni načelnik: dr. Goričan s. r.
(Službene eb/ave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 9654.
Razpis.
Na podlagi § 11. zakona o zdravstvenih občinah in § 31. zakona o banski upravi ee razpisuje službeno mesto banovinskega zdravnika za združeno zdravstveno občino Trebnje s sedežem v Trebnjem.
S to sllužbo so združeni prejemki po čl. 9. uredbe bivše oblastne samouprave ljubljanske oblasti o samoupravni zdravstveni službi v občinah ljubljanske oblasti zunaj mesta Ljubljane, to je letna plača dinarjev 9.000'— ter pripadajoče petletnice.
Prosilci za to mesto morajo vložiti pravilno ko’kovane ter z vsemi prilogami v smislu čl. 12. uradniškega zakona opremljene prcLije, najkesneje dol 5. novembra 19 3 0. potom zdravstvne občine Trebnje kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1930.
Kravljevska banska uprava Dravske banovine.
V No. 1353/14.
*
2622 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem del pri zgradbi nove banovinrke ceste Reka—Sv. Areh (c kraj Maribor)
I.	javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 19. novembra ob 11. uri pri tehničnem razdelku sresuega načelstva za Maribor, levi breg, v Mariboru, Jugoslov. trg 5/II. Motam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in olertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Isti se dobivajo tudi piri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg 1/1.
Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 735.075‘40 Din.
Podrobnosti razpisa so rezvidne iz razglasa o licitaciji v >Službenih Novinah« in na razglasni deski kr. banske upra e Dravske banovine v Ljubljani, Novi trg 1 /II.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 25. oktobra 1930.
©
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A V 293/30—14.	2621	3—1
Oklic
• katerim se sklicujejo zapuSčinski upniki.
Moravec Franc, stalni župnik v Mariboru, Slomškov trg 20, je umrl dne 2. julija 1930.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, ee pozivajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču
dne 14. novembra 193 0. ob 10. uri dop. v sobi 6 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne Li imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 26. oktobra 1930.
A 125/30—10.	2625	3—1
Oklic.
dediču neznanega vališča.
Jazbec Marija je dne 16. marca 1930. v Trstu umrla. Poslednja volja se ni našla.
Njen ' rit in sestra, Matija in Ana Vode-ničar, sedaj baje v Ameriki, kat rib bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta od dones naprej zg’a :'a pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo zapuščina obravnavala z ostalimi dediči in z gospoo m Makaričem Josipom v Dobah št. 1, ki se je postavil.... skrbnika za od okrajno souisce »C ;tanjevicd, odd. I., dne 23. oktobra 1930.
E 815/30—9.
*
2829
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1930. dopoldne ob pol-desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 597.
Cenilna vrednost: 220. 076 Din; najmanjši ponudek: 110.38 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je ogla' a pri r Jšču najpozneje pri uraž-benein narodu pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle 'eč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 24. oktobra 1930.
E IV. 388/30-10.
2623
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 1930. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodiišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ješenca, vi. št. 220 in 119.
Polovi* skupne cenilne vrednosti: Din 21.158-85; vrednost pritiklin; 185 Din, ki je všteta v skupni cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: 14.105'Uu Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti še opozarja na dražbeni oklb, ki je nabit na uradni deslki tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. oktobra 1930.
E IV. 1614/30—7.
2624
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 1930. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ješenci, vi. št. 119 in 220.
Polovica skupne cenilne vrednosti: Din 21.158; vrednost pritiklin: 185 Din, ki je všteta v ski pni c°nilni vrednosti; uajnmj-ši ponudek: 14.150.90 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. oktobra 19tX>.
Vpisi v trgovinski register
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih lir-m a h:
708. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. oktobra 1930.
Besedilo: Henrik Kenda.
Izbriše se mladoletnoet pri družabniJm Kenda Ivanu ter pravica Kenda Irme, da ga zastopa in podpisuje v njegovem imenu. Družabnik Kenda Ivan bo zastopal in podpisoval tvrdko samostojno pod natisnjenim ali pisanim besedilom tvrdke s svojim osebnim podpisom.
Izbriše se prokura Kenda Irme.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. oktobra 1930.
Firm 1769/30 Rg A II 251/11.
*
709. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. oktobra 1930.
Besedilo: Kranjska hranilnica.
Izbriše se član upravnega sveta Finžgar Fran S.
Vpiše ee član upravnega sveta Demšar Anton, župnik v Zasipu.
Leželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. oktobra 1930.
Firm 1835/30 Rg A VI 143/7.
*
710. Sedež: Ljubljana.
7 vpisa: 18. oktobra 1930.
Besedilo: Ljubljanska kreditna banka.
V smislu sklepa XXX. rednega občnega zbora delničarjev z dne 22. marca 1930, sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke na 151. seji z dne 19. avgusta 1930, se spremene §§ 1., 2., 10., točka 3, 30, 33 in 86 bančnih pravil. Te spremembe so bilo odobrene llokom kr. ban. upra-rave Dravske banovine v Ljubljani, VIII. št. 3201, odnosno 3201/1, z dne 30. maja 1930, oziroma 31. avgusta 1930.
Prilagodi se italijansko besedilo tvrdke uradnemu nazivu sedeža Ljubljana ter se glasi odslej: »Banca di credito di Ljubija-na<.
Točka 3. pravil glede delokroga banke se glasi sedaj:
3. Nakupovanje in prodaja vrednostnih papirjev, deviz, novcev, kovin, drugega blaga in surovin vseh vrst in terjatev ter po-sojevanje na vse te reči, terjatve in na ne-pre ičnine zat lasten, kakor tudi za t račun, a z izključenjem pravih poslov hipotečnih bank.«
>Firmo družbe podpisuj ta pod be le Ljubljanska kreditna banka (v cirilici ali latinici), ali Banque de crčdit de Ljubljana, ali Laibach&r Kredi tbank, ali Banca dl aredito di Ljubljana, ali Credit Bank of Ljubljana, ki so od kogarkoli pisane ali s stampiljo odtisnjene, dva člana upravnega sveta, ali en član ”pravrega sveta in en ravnatelj, odnosno en namestnik ravnatelja odnosno en prokurist t pa en ravnr ;lj in en namestnik ravnatelja, odnosno en prokurist.
Ravnatelji v uradniki, ki so pooblaščeni k so podpisovanju, morajo pristaviti pred svoje Inv- ”rki p. p. (per procura).»
Vse podružnice zadevajoče pravnoob-veane izjave se morajo opremiti s podpisom centrale po § 30. teh pravil ali pa s trgovskosodno protokolirano firmo podružnice in s podpisom nega člana predstoj-ništva iter dirigenta, odnosno njegovega namstnika, odnosno prokurista podružnice, ali pa s podpisom dirigenta in njegovega naimc-inika, o 'nosno prokurista podru' -ce, odnosno drugega uradnika, katerega upra i t v to pooblasti.«
Izbriše se član upravnega sveta Antič Makso, generalni ravnatelj JugJslovansJt€ udružene banke d. d. v Zagrebu. Vpiše se čl upravnega sveta Knez Aleksander, ve-letržec v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 10. oktobra 1930. (Firm. 1772/30. — Rg B I 42/165.)
Konkurzni razglasi
S 14/30—2.	2617
711.
Konkurzni oklic.
Razglasitev koukur/a o imovini RogUi Ivana in Milena, trgovca v Mariboru, Grajski trg 1.
Konkurzni kom::ar sodnik dr. Ko-ča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase dr. Leskovar Josip, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84,
dne 6. novembra 1930 ob 10. uii.
Ogilasitveni rok do 30. novembra 1930.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 4. decembra 1930 ob 10. uri.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III, dne 25. oktobra 1930.
*
712.
Določitev naknadnega ugotovitvenega naroka.
Prezadolženka: Jeglitsch Marija, trgovka v Mariboru, Gosposka ul. št. 11.
V svrho ugotovitve naknadno prijavljenih terjatev in terjatev, ki se še do razpisanega naroka eventuelno prijavijo, se razpiše naknadni ugotovitveni narok na 30. oktobra 1930 ob 10. nri, soba St 84 pri podpisanem sodišču.
Okrožno sodišče y Mariboru, odd. III. dne 23. oktobra 1930.
*
713.
Posebni ugotovitveni narok.
Prezadolženka: zapuščina po pokojnem dr. Juritschu Fritzu.
Za preizkušanje naknadno prijavljenih terjatev se odredi narok na 13. novembra 1930. ob enajstih Pri tem sodišču, soba št. 84.
Okrožno sodišče t Maribora, odd. III., dne 24 oktobra 1930.
Razne objave
2627
Obfava.
Izgubila se je poselska knjižica, izstavljena 1 občinskega urada v Vel. Pirešici pod št. 112 na ime: Jelen Franc, rodom iz Vel. Pirešice, ter jo proglašam za neveljavno.
A r j a v a s, dne C:. oktobra 1930.
Jelen F--ne, s. r.
Conan Doyle:	22
Pczncr esrveia
(la angleščine prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulačck.J
Tako hitro si je pridobil spoštovanje svojih novih tovarišev, da so dospevši do konca svojega potovanja soglasno sklenili, da mu podelijo prav tako velik in rodoviten kos zemlje kakor vsakemu drugemu naseljencu, izvzemši Younga pa Stangersona, Kemballa, Johnstona in Drebberja, ki so bili prvi starešine.
Na tako dobljeni farmi si je John Ferrier zgradil obsežno hišo iz hlodov. V naslednjih letih jo je tako povečal, da je postala prostorna vila. Bil je človek praktičnega duha, strog v svojem ravnanju in spretnih rok Njegova železna narava mu je omogočala, da je delal od ranega jutra do pozne noči ter izboljševal in obdeloval svojo zemljo. Zavoljo tega je njegova kmetija in vse, kar je bilo njegovega, izvrstno prospevalo. Tekom treh let je bil na boljšem kot njegovi sosedje, v šestih je bil imovit, v devetih bogat in v dvanajstih letih ni bilo v vsem mestu Salt Lake poltucata mož, ki bi se mogli ž njim meriti glede imetja. Od velikega notranjega jezera pa vse tja do daljnih gora Wahsatch ni bilo imena, ki bi bilo na boljšem glasu kot je bilo John Ferrierjevo.
Le v enem, in sicer edinole enem pogledu, pa je žalil občutljivost svojih sovernikov. Nobeno dokazovanje, nobeno pregovarjanje ga ni moglo nagniti, da bi si po običaju svojih tovarišev ustanovil domače ognji-
šče. Nikoli ni povedal vzroka za svoj vztrajni odpor, marveč se je omejeval na to, da se je odločno in neomajno držal svojega sklepa. Nekateri so ga radi tega dolžili mlačnosti v veri, drugi zopet so to pripisovali lakomnosti po bogastvu in mržnji proti stroškom, a zopet drugi so govorili o nekaki ljubavni zgodbi iz prejšnjih let in o neki svitlolasi deklici, ki je tam ob bregovih Atlantskega oceana ginevala od žalosti. Najsi pa je bil vzrok tak ali tak, John Ferrier je v resnici ostal samec. V vsakem drugem oziru pa se je prilagodil sloves pravovernega in odkritosrčnega moža.
Lucija Ferrierjeva je bivala pri njem v njegovi hiši in pomagala svojemu novemu očetu pri vseh njegovih podjetjih. Sveži gorski zrak in balzamski vonj smrek so nadomeščali mladi deklici dojiljo in mater. Tekom let se je razvijala v krepko dekle z zdravo, rdečo barvo lic in prožnim korakom. Marsikomu, ki je hodil po veliki cesti mimo Ferrierjeve farme, so se obujali davno pozabljeni spomini, ko je opazoval njeno vitko, dekliško postavo, ki se je urno kretala po pšeničnem polju, ali pa jo je srečal na očetovem mustangu, ki ga je vodila z vso lahkoto in ljubkostjo pravega otroka z zapada. Tako se je popek razcvetel v cvetlico in tisto leto, ko je njen oče postal najbogatejši med farmarji, je postala ona tako zalo ameriško dekle, kakršne ni bilo tako kmalu najti ob vsej obali Tihega oceana.
Vendar ni bil oče prvi, ki je spoznal, da se je otrok razvil v žensko. V takih primerih se to le redkokdaj zgodi. Ona skrivnostna sprememba je preveč notranja, preveč postopna, da bi jo bilo mogoče meriti z letnimi
številkami. Najmanj si je dekle samo svesto tega, dokler ji zvok kakega glasu ali dotikljaj kake roke ne vzburka srca, ter se napol s ponosom, napol strahom pričenja zavedati svoje v notranjosti vzbujene, silnejše uarave. Malo jih je, ki se ne bi mogli spominjati tega dneva in ž njim spojenega malega dogodka, ki je oznanil zoro novega življenjskega razdobja. Pri Luciji Ferrierjevi je bil ta dogodek že samposebi dovolj resen, ne glede na njegov bodoči vpliv na njeno in usodo mnogih drugih.
Bilo je nekega toplega junijskega jutra in >svetniki sodnega dne (unormonu) so bili marljivi kakor čebel^, saj so si bili njihov panj izbrali za svoj znak. Na polju in na ulicah, vsepovsod se je glasilo Isto šumenje človeške delavnosti. Po prašnih velikih cestah so stopale dolge vrste težko obloženih mul, ki so hitele proti zapadu* v Kaliforniji je namreč izbruhnila zlata mrzlica in pivkozemska pot je držala skozi mesto izvoljenih. Polec tega črede volov in ovac, ki so se vračale z oddaljenih pašnikov, in množice utrujenih naselnikov, ki so se z živino vred naveličali neskončne poti. Skozi vso tc mešano množico je v naglem diru poganjala svojega konja Lucija Ferrierjeva; njen lepi obraz je rdel hitre ježe, njeni dolgi, kostanjasti lasje pa so vihrali za nj< po zraku. Oče Ji je bil poveril neko opravilo v mestu in hitela je tja, kakor že mnogokrat popreje, z vm neustrašenostjo mladosti, misleč edino na svojo nalog« in kako bi jo izvršila. Od pota umazani pustolovci so začudeni zrli za njo in celo neobčutljivi Indijanci, ki so prihajali s kožami v mesto, so se navzlic svojemu običajnemu stoicizmu čudili lepoti belolične deklice.
-.v.-.-.
m
Poroka bolgarskega carja Borisa v Assisi-ju
Slika nain kaže bolgarskega carja Borisa in njegovo soprogo Ivano pri vhodu v frančiškansko cerkev v AsBisi-ju, kjer sta bila poročena ob navzočnosti 50 knezov.
Morala in filmska cenzura v Ameriki
Amerika, to je predvsem Zedinjene države, pozna v praksi dvojno moralo: eno, po kateri res živi (oziroma po kateri ne živi), potem pa drugo, o kateri pravi, da tudi živi po njej (čeprav to ni res). Je torej Amerika glede morale nekako podobna znani Cankarjevi »dolini šentflorjanski«, kakor utegne to biti menda po vsem svetu, kjerkoli poznajo pomen besede »hinavščina«.
Ameriška morala se kaže v svoji pravi luči zlasti pri cenzuri filmov. Znanega filmskega komika »debelega Fatty-ja« je njegova filmska družba takoj odpustila, čim je zvedela od strani za neke njegove »afere«, ki so pa bile zelo pretirane. Enako so postopali strogi ravnatelji filmske družbe, pri kateri je igral neprekos-ljivi komik Chaplin, čim se je zvedelo, da se je dal ločiti od svoje žene, in samo svojemu silnemu talentu se mora Chaplin zahvaliti, da se je še uveljavil. Tako zelo se namreč boje ravnatelji filmskih družb v Ameriki bojkota, a katerim jim groze razna ameriška ženska društva, če se ne uklonijo njihovim željam in za-htev*m.
Najbolj se boje ravnatelji ameriških filmskih družb velikega ženskega udruženja »The National Board of Rewiew«. To je največja ženska organizacija v Ameriki. Da bi zlomile večni odpor tega udruženja skoro proti vsakemu filmu, so filmske družbe angažirale enega najbolj spretnih diplomatskih posredovalcev za letno plačo 100.000 dolarjev, da je še pred cenzuro vsakega novega filma pri tem udruženju posredoval, kar se mu je dostikrat tudi posrečilo.
Čeprav so ameriški filmski magnati mogočni gospodje, ki razpolagajo z milijoni, se vendar ničesar tako silno ne boje kakor ameriške filmske cenzure. To je čisto majhna organizacija sicer zelo malo pomembnih dam in gospodov, pa vendar ta organizacija gospoduje nad vso ameriško filmsko industrijo. Občinstvo v Evropi in v Ameriki ve o filmski cenzuri sicer presneto malo in niti ne čuti, kako je ta ali oni film obrezan.
Filmska cenzura v Ameriki je pa zelo različna. Kar je v eni državi dopustno, ni dopustno v drugi državi. Pred več leti so priredili za film neko gledališko igro, v kateri igra glavno vlogo neka izgubljenka, ki jo milijonar iz-preobrne. To igro so igrali tudi v raznih gledališčih v Evropi brez škandala. V Ameriki pa so morali v filmu iz milijonarja napraviti trgovskega potnika, potem je pa šlo.
V nekem drugem filmu so hoteli pokazati življenje v San Franciscu, kjer je močna kitajska naselbina. Dejanje: neki Kitajec ugrabi mlado Američanko. Film so prepovedali in ga dovolili šele potem, ko so pridejali dejanje, v katerem potres roparskega Kitajca zasuje. — »Moralna« kazen mora priti nad grešnika, potem so pa Amerikanci zadovoljni.
Tudi veliki umetnik Emil Jannings je imel v Ameriki s cenzuro svoje težave. Svetovno znan je njegov film »Varijete«, kjer se Jannings zagleda v neko umetnico, čeprav je oženjeni Iz tega filma so v Ameriki izrezali celo vrsto prizorov. Tudi v filmu »Ana Karenina« se je morala junakinja s svojim ljubavnikom koncem igre poročiti in ni smela skočiti pod
Letalo »D 2000« v Rimu
Velikansko Junkersovo letalo »O 38« je pristalo te dni na svojem letu po Evropi tudi y Rimu. Letalce sta pozdravila nemški poslanik von Schubert in italijanski minister za letalstvo Italo Balbo. (Na sliki je nemški poslanik — od leve na desno — četrti, italijanski minister
pa peti).
Slovenski radar o rudniških katastrofah
v Nemčiji
vlak — potem je bila pa cenzura zadovoljna in zadovoljno je bilo občinstvo.
Najbolj stroga je filmska cenzura v državi Ohio. Tamošnji cenzor je brez usmiljenja prepovedal prizor, ko neki možak svojo soigraiko le nekoliko bolj ljubeznivo kot po navadi — pogleda! Poljubi so pa v tej državi v vseh filmskih prizorih sploh prepovedani.
Dobrodušni rabili
Nedavno se je londonski rabelj prostovoljno odpovedal svojii službi, tako zelo se mu je zagnusil njegov poklic. Moral bi bil namreč obglaviti neko mlado ženo, ki je bila obtožena, da je zastrupila svojega moža. Obsojenka je zatrjevala svojo nedolžnost do zadnjega trenot-ka, ka*r je krvnika tako pretreslo, da se je svoji službi odpovedal in prepustil svoj posel drugemu.
Tako poročajo angleški listu. Iz povedanega pa je razvidno, da imajo tudi rablji čuteče srce Ln da niso popolnoma otnpeli. To .potrjujejo tudi »Spomini«, ki so jih napisali razni krvniki.
»Spomine« je napisal poleg drugih tudi znani francoski krvnik Henrik Samson, ki je obglavil Ludvika XVI., njegovo soprogo Manijo Antonijo, Robespierre-a, Dantona in še 2800 drugih oseb. Ko pa je imel že vso to krvavo zgodovino za seboj, ga je popadla neutešljiva želja, da bi vse te dogodke opisal in napisal, toda žalibog ni znal pisati. Šel je torej v neko kavarno, kjer je vedel, da se zbirajo umetniki, in tam si je najel nekega reveža kol svojega »tajnika«.
Samsonovi »Spomini« so vzbudili ogromno senzacijo. Revež pa, ki jim je dal za skromno odškodnino lepo, književno obliko, se je kasneje svojega dela silno sramoval. Ta revež namreč ni bil nihče drugi kakor slavni fran-ooski romanopisec — Balzac!
V svojih »Spominih« pripoveduje Samson o sebi, da je bil zelo boječe narave in vsaka usmrtitev ga je spravila v težko in mučno živčno krizo. To je potrdil kot priča tudi tedanji znani operni pevec Lays.
Samsonov sin in vnuk pa sta nastopila ded-šoino po veliki revoluciji. Samsonov ein je bil zelo izobražen mož, ki je posebno rad čital mo-droslovne knjige. Ne vemo pa, kakšnega mnenja je bil o svojem poklicu. Znano pa je, da je bil Samsonov vnuk velik prijatelj alkohola, in pravijo, da zato, da bi uspaval svojo vest in pomiril svoje živce. V svoji pijanosti pa je nekega d,ne zastavil celo svojo rabeljsko sekiro. Zato so ga spoznali nevrednim tega poklica in so ga iz službe odpustili.
Njegov naslednik je bil neki Heddenreidh. Bil je to »mial mož mirnega obnašanja«. Ko so ga nekoč vprašali, če mu je njegov poklic všeč, je odgovoril: »Jaz sem uradnik in ne človek!«
Za Heidenreichom je prišel v Pariz za krvnika Nikolaj Ro. Bal je »dober družinski oče osmih otrok«. Usmiljenja pa ni poznal nobenega. Izraz njegovega obraza je bil surov, tudi govoril ni z nikomur in je živel samcat v svoji bišioi zunaj mesta.
Leta 1870. pa je prišla v Parizu na vrsto tista znamenita krvniška »dinastija« Deibler, ki še danes opravlja svoj posel. Zaradi varčnosti je franooska vlada imenovala le enega samega krvnika za celo državo. Krvnik prejema na Francoskem okoli 150.000 Din letne plače in ima na železnici prosto vožnjo, mora pa svoje osobje plačevati sam. Konstantin Deibler se je izučil svoje »obrti« v mestu Rennes, predno so ga imenovali za državnega krvnika. Bil je to slaboten in šibek možak, ki je vedno nosil s seboj dežnik. Dežnik je nosil g seboj tudi pri justifikacijah: v levioi je držal dežnik, z desno je pa sprožil sekiro na giljotini.
Anatol Deibler je sledil svojemu očetu leta 1904. Živi še danes in je izvršil doslej že nad 300 smrtnih obsodb. Je bolj majhne postave in nosi črno, kratko pristriženo brado, je pa precej dobro rejen. Živi v nekem pariškem pred-
Slovenaki rudar nam piše it Nemčije:
»V Porenju ni9em bil nikdar, pač pa na Westfalskem in gotovo ne bodo razmere v obeh pokrajinah dosti različne. Čudno se vam zdi, da imajo tamkaj spravljeno strelivo spodaj v rovih! V Hrastniku ga spravljajo v smodnišni-cah, katerih največja se nahaja pod Jelenco. Različnega razstreliva se nahaja tu večkrat na tisoče kilogramov. Kaj, če bi se to enkrat po naključju vnelo? Gorje okolici, ki ni niti od-daleč tako gosto naseljena, kakor so okoliši rudnikov v Nemčiji! Torej edino radi varnosti so v Nemčiji shrambe smodnika spodaj v rovih. Moje mnenje radi vzroka eksplozije? Niti vsi strokovnjaki niso mogli doslej istega ugotoviti, zato ne pričakujte od mene pojasnila. Vendar svoje mnenje že smem povedati. Kakor pišejo listi, je po legi trupel ugotovljeno, da plini niso eksplodirali, prav tako tudi ne premogov prah, in tudi zaloge smodnika niso uničene. Premišljeval sem, kje bi še mogel biti vzrok, pa sem prišel na sledeče: Kakor znano, drže od navpičnega jaška v raznih globinah vodoravni rovi in to po več sto metrov do tja, kamor se je baš prišlo z izkopavanjem premoga. Tam, kjer se dvigalo navpičnega jaška vstavlja (to je, kakor znano pri globini treh. štirih sto metrov večkrat), tam sem videl pri mnogih rudnikih rove, ki so bili široki in visoki kakor dvorane in to v daljavo 50 in več metrov. Naravno, da take višine ni bilo lahko podpreti z lesenimi stebri, česar pa tudi ni bilo treba, saj so bili ti prostori vsekani če že ne v kamen, pa vsaj v materijal, ki je bil prav tako trden. Vsak dan najmanj enkrat je pa moral natančno pregledati ta nepodprt prostor v to določeni delavec, če ni nevarnosti, da bi se kje odluščil kak večji kos, ki bi ogrožal delavce, ki so dovažali tamkaj po tiru polne vozičke s premogom na dvigalo, nazaj pa zopet prazne. Umevno, da so vozili v rove tudi razstrelivo in to pač na vozičkih, ki služijo za izvažanje premoga. Ni izključeno, da se je nahajal tak voziček poln nevarnega streliva baš v onem nezavarovanem prostoru, pa se je odluščil od stropa večji kamen in padel narav-
mestju v mali enodružinski hišici s svojo žeoo in 8 svojim nečakom. Njegova žena je bila prej šivilja in je zelo lepa.
Anatol Deibler pozna le dve zabavi: kolesarjenje in karte. Njegovi kartaški prijatelji ga visoko cenijo zaradi lepe in poštene njegove igre. Čudno pa se jim zdi, da je mož, čeprav je rabelj, odločen nasprotnik smrtne kazni. On pravi večkrat: »Jaz sem že star, in država me komaj še potrebuje. Mislim pa, da sem zadnji francoski krvnik!«
Agitacija dr. Schachta v v Ameriki se stopnjuje
Bivši ravnatelj Nemške banke dr. Schacht Je na potovanju dospel v Chicago, kjer je imel na tamošnjem vseučilišču senzacijonalno predavanje o vprašanju reparacij. V svojem govoru je naglasil, da je gospodarska kriza v Združenih državah severne Amerike v neposredni zvezi ■ gospodarskim stanjem v Nemčiji. Vzroki gospodarske krize da leže v ureditvi reparacij. Slabo stanje nemškega gospodarstva je prešlo tudi na druge evropske države in je 'na koncu zagrabilo tudi Ameriko. Dr. Schacht zahteva ukinjanje plačila reparacij, ker je z opustitvijo sedanjih reparacij mogoče ozdraviti gospodarsko krizo.
nost na nevaren voz. Eksplozija, ki Je sledila, je puhnila z ogromno silo prav tako skozi jašek navzgor, kakor tudi v nasprotno stran po rovih. Tako si morem razlagati, da so ležala trupla z nogami proti jašku. Ako bi se dogodila eksplozija že v jašku samem, bi bil ta brezdvomno popolnoma porušen. In je-li izključeno, da bi se nahajalo baš takrat v bližini nekaj sodov bencina, ki je povzročil še večji ogenj in tudi stebre dima, ki so se dvignili proti nebu? Takšno je moje mnenje, napravil sem si ga po tem, kar sem videl pred več leti v westfalskih rudnikih. Morda so danes varnostni predpisi povsem drugačni, toliko pa gotove ne, da bi bilo tako tolmačenje izključeno.
Novi predsednik brazilijanskih Zedinjenih držav Getulio Vargas
Vodja južno-brazilijanskih upornikov Variras je prevzel po zmagi revolucije predsedništvo brazilijanskih Zedinjenih držav. Pri zadnjih volitvah oddane glasove bo dal še enkrat pre šteti, in če se bo pokazalo, da je bil njegov protikandidat Prester zvijačno izvoljen, bo Vargas predsedništvo obdržal.
Plesalka abesinskega cesarja
Mlada perzijska plesalka Lia Niako je bila pa klicana na abesinski dvor, kjer bo nastopila na neki svečnosti ob kronanju Ras Tafarisa sa abesinskega cesarja.
H kolesarski sezoni Slika nam kaže mladega francoskega dirkača Roger-ja Peixa, ki je zmagal skupaj s svojim rojakom Faudet-om preteklo nedeljo v tekmi na 100 kilometrov v berlinski športni palači. Drugo mesto sta si osvojila nemška dirkača Ehmer in Tietz.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 28. Za tiskarno odgovarja Otmar MihAlek. — Urednik Janci Debevec. — Za in se ra t ni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.