Bft Largest Slovenian Daily in the United Stales Issued every day except Sua day« and legal Holidays 75,000 Readers "Wl i^rttžiiiii J Vetja sa oelo leta......... $940 I 2a pel Ictii.....................300 £* Hew York oelo let«..,. «.00 Sa liwaemsliro odo teta... 7.00 TMLKTOMt St78 OOITUMDT Entered as Second Olm Hitter, September SI, 1908, aft the Pest CMCee m Mew York, M. Y, under the Act of Gangren of Mt^ch $ 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT MO. 18. — iTMV. 18. YORK, THURSDAY, JANUARY 22, 1020. — ČETRTEM, -v JANUARJA, 1820. ™ — VOLUME XXVUL — LETNIK XXVUL SEJE ZAVEZNIŠKIH ZASTOPNIKOV faelopnttrt nmaikov bedo jpa-vieli t ponedeljek posle, da isve-dajo določbe mirovne pogodbe. Parit, Francija, 21. januarja, tlforgeii Clemenceau je zapustil mirovno konferenco ob poltrHi popoldne. Dunes zjutraj je pred-si'davtl svoji zadnji seji. Zavrail je prošnjo Lloyd tjeorge-a in N*t-ti ja, da o*tane kot zastopnik ]• rancije. Rekel je, da ne more prevzeti nalog*". da tu u«*ioval pod < kak on drugim m nekdo drugi mora v sled tega sklepali za Fran-1, »■i jo. I Najvišjega sveta, kot je obsta- j jal, je konec ter bo stopil na nje- < guvo lumto komite j poslaneev, v 1 katerem bo mmutndu predsednik j Millrrand rast op jal Francijo. Pri j bodočjli konferencah trfh mini-s trsk ill predsednikov. koj h prva t •h- bo vriila tekom dveh tednov,] v Londonu, l«o seveda Millorand . stopil na mesto Ctanenceau-ja. Kljub prorokovaujem prijate-j Ijov (lemeaeeta-ja. da bo morala !i hraneija preje ali sleje zopet po-|l klicati njega, da zagotovi prisil- < i.o izvedenje mirovnih pogodb, j pravi vemlar on, da je "skozi" in^ na slednji seji najvišjega sveta je j bilo videti, da so tudi njegovi to-), vit riši istega liaziranja. j; Zadnje dejanje na konečni se-j ji najvišjega sveta, ki je koAčalh • lanes % svojim delom, je bilo, daj] ve je dalo v zapisniku izraza upa-'l iiju, da bodo Zdruiene države po- i m* g* k pri rešitvi turškega problema. i Glasilo se je, da bo z ozirom na 1 irvedbo mirovne pogodbe stop i ■] na mesto najvišjega sveta komi-'] t«j poslanikov In da se bodo vr-| Šile z ocireta u tekoča vprašanja1! političnega značaja od časa do ča-]< sa seje ministrskih predsednikov. '< Konferenca, na kateri se bo| razpravljalo o tnr&kih in ruskih i problemih, ae bo vršiJa v približno dveh tednih v Londonu in v zvezi s tem je dal angleški mini- « strski predsednik izraza svojemn , upanju, da *e bo Amerika vdele- ] žila sej kot aktiven sovdeleie nee. i Paris, Francija, 21. januarja, i Angleški ministrski predsednik , Lloyd George je odpotoval danes J t jutra j v London. Pre] - ^ JSt^f^TAf^ DANtcLS, M* Admiral, ^IMS riS i^^SCNATC KAVAt- AFFAIRS SUB-COMMtTTEE ZADNJA PRILIKA | JUGOSLOVANOV — . Francija in Anglija zahtevata iz- 4 irrsitev Londonske pogodbe, it ■ bodo Jugoslovani zavrnili najno- | vejži načrt. , i Pariz, Francija. 21. januarja. ' Potem ko se jc najvišji svet ko- : nočno odgodit ter so se ministrski predsedniki razpršili na vse * itrani, je ostal jadranski položaj i v zelo nevarnem in delikatnem s .tanju. Skoro eno leto pogajanj 1 ii bilo v stanu rešiti tega proble- ' na in danes se nahajata obe sili, tT Brlita nasprotni obali Jadran-1 j kega morja malo manj kot pred < vojno. ] Vse kaže, da zavzema Italija ^ >oljšo strateg i eno pozicijo, kajti ninistraka predsednika Francije 1 n Anglije sta obvestila Jugo&lo- ] -«ne, da morajo tekom štirih dni i prejeti kompromisni načrt, ali i »a bodo določbe Londonske po- ] »godbe s silo izvedene. i Splošno naziranje diplomatov f Parizu, ki niso direktno priza-leti pri atvari, je, da so se Jugoslovani sami zagovorili v slab po-ožaj. Malo ali sploh nobenega iz-rleda ni, da bi se Italija, katero oodpirnta Francija in Anglija, u naknila s svojega stališča. Vsled ega je jksno, da se mora BelgTad io sobote zvečer ukloniti ali pa trpeti izgube, katere bi Londonska pogodba naložila jugoslovanskemu narodu. Nek italjanski diplomat je izjavil danes naslednje: — Italija je pri kraju s prerekanjem in koncesijami. Xitti je j?načil skrajne meje koncesij. Ne bomo šli dalje. Če bi dali Jugoslovanom vse. kar so zantevali. bi dobili celo Rim. (Podlo, prav ita-Ijansko pretiravanje.) — Lahko sprejmejo kompromis, čeprav nalaga slednji Italiji velike žrtve1 (!) ali pa bomo zahtevali, da se' izvede Londonsko pogodilo. To \ pomeni, da bomo dobili vse. kari nam daje kompromis in razven-' toga le dalmatinsko obal do Reke pa do Dubrovnika. Jugoslovani ai Ukor izberejo. Ničesar več ne bomo rekli. Mislimo, da vemo, kaj bedo atorili. tudi na mednarodno brzojavno in telefonski službo. Stavka Je najbolj razširjena po severni Italiji, kjer skušajo ar-madni telegrafisti zopet spraviti v red pHeMsane žice. Bombi K je eksplodirala na železniški postaji v Napol ju, je ranila tri eeeVe. . Četo so t»Qs odposlane, da strašijo feteamilke prage in te čete ao koncentrirane na kniiičib. ZNAČILEN MIGLJAJ I Predsednik Anti-saionske Lige. »rohibicijski padišah. Mr. An- • i terson. ki je znal člane konsrresa j n zakonodajalce tako tesnb zgra- .. f «iti, da so poslušali proti volji na-i* oda njegovo postavo, ter priča-' ali deželi popolno sušo. je rekel,: la jc borba za prohibieijo sele v i ačetnem stadiju. z Pravi, da lahko kongres vsak' r lan določi, katera pijača je opoj-|a la in katera ne, koliko alkohola's rac vsebovati in koliko ne. In če >i kongres v tem zmislu odloče- I al. bi prišli na staro. j —Volileein -ni treba* jučesar dru- , je ga kot poslati mokre poslance fc t Washington, pa bo lahko posta- s a vsaka država mokra, če bo le j lotela. F Anderson nam je pokazal pot, 1 tako lahko pridemo do dobrega:^ )iva in vina. Prepričani smo, daj >e bo vsak pameten eTovek držal N ega recepta. Povdarjamo, da vsak1 ^ jameten. Kajti tudi med pamet- j s limi jih je dosti, ki ne pijejo, pais je dovoljeno piti ali ne. f Večina naj se organizira ter t laj podpira le one kandidate, ki l ►e zavzemajo za osebno svobodo, i Prihodnjega novembra se bodo! mršile poleg predsedniških volitev Ji ii d i volitve za kongres. Volilciji laj zahtevajo od kandidatov, naj i f pridejo s svojo barvo na dan. j Potem naj gredo državljani na l rolisče ter naj oddajo prave glasovnice za prave ljudi. | . j! EAPLMMBA AMKRTfiMIH ČA-SOPISOV. i ----s Dublin, Irska, 20. januarja. —-"jj Poštna oblast je zaplenila ameri-jj 5ko časopisje, ki je dospelo sem.;: to pa vsledtega. ker je bilo v njem i * eč člankov glede irskih zadev, j | Policisti hso oprostili več svojih tovarišev, ki so bili zaprti v poli-.: eijski kasarni v Drombane. Pri ; tem je prišlo do vročega boja, ki11 je trajal več-ur. ' l] Boja se je udeležilo nad dvesto 1 web. Londonderry, Ulster, 20. jan. Pri občinskih volitvah, *ki so se | vreile zadnji teden, so bili uni-j ,ion~sti popolnoma poraženi. Sinn-1 felnerji -imajo v občinskem svetu 11 21 glasov. POMVAMJMMA ŽIVILA Berlin, Nemčija, Zi. januarja. 1'ošiljkc živil iz Amerike na svoje prijatelje in sorodnike v Nemčiji prihajajo še vedno v velikem številu, a vsebina tozadevnih paketov je ponavadi pokvarjena in nesaviitna. Prav posebno velja to za slanino, ipeh, klobase in dru-j ^ jestvine, ki se rade pokvarijo. • To je posledica slabega blaga ali pa površnega savij^rjn. _. -i KAJ BO VENDAR Z AMERIKANGIV SIBIRIJI Ameriške čete bodo najbrže nadomestili Japonci. — Admiral • Gleaves je dospel v Vladivostok. i Vladivostok, Sibirija, 21. jan. j Tukajšni ameriški in zavezniški i i zastopniki nestrpno pričakujejo { rezultata pogajati j. ki sc vrse med | ameriško in japonsko vlado glede 1 sibirskega vprašanja. Ameriške čete so sicer že dobile povelje, naj izpraznijo Sibirijo, ameriška vlada pa še ni pojasnila svojega stališča napraaa Sib riji in Japonski. Sem je dospel ameriški general Graves, ki je rekel, da mu je državni de-paitmerit zapovedal transporters* ti svoje eete v Manilo, da pa ni dobil nobenih drugih navodil. | Ameriške čete prihajajo z vseh j strani Sibirije v Vladivostok. —» ! Vladivostok je menda edino albir-Isko m^sto, kjer se dosedaj še ni-l so vr<:li nobeni resni politični nemiri. Prvi transport je že vfceraj dospel, toda mož še ni bilo mogoče spraviti na parnik, ker je zamrznjen v pristanišču. Japonci nastopajo tako kot da | bi ničesar ne vedeli o kaki izpre-i tuembi ameriškega stališča napram {Sibiriji. j Neki članek v nekem japonften. listu pravi: ! — Če bo Japonska prisiljena boriti se sama proti sibirskim bolj { ševikora, si bo naprtila veliko vo-| jaško in finančno Tirenie. Zaenkrat ni niti misliti, da bi Japonska izpraznila svoje sibirsko o-^ zemlje, ki meji na boljševiško | Rusijo. Najboljše bi bilo poslati v Šibirijo ojačenja. ki naj bi stra-žiln železniško progo, ki je zacn-i krat čisto nezavarovana. General Graves dela roko v ro-•j ki 7. Japonci. Ameriške čete bodo : šele tedaj poslane iz Vladivosto- i ka. ko ii1! bodo nadomestili Ja-j , , ponei. General Graves se je pripe-i 1 jal včeraj sem z bojno ladjo "South Dakota".- 175 članov ameriškega tulečega ' križa jc odpotovalo včera> iz Chite ■ j iroti Vladivostoku. Generalni - j konzul Harris je tudi na poti i' proti vzhodu. General Semenov, vrhovni pove1 j nik onih čet, ki se bore proti boljševikom. je poveril poveljstvo v vzhodnih provincah gene-. ralu Kalmikovu. i POLET V TOKIO. i Rim, Italija, 21. januarja. ->" Capronijev triplan, ki je odletel od tukaj, v nedeljo v posktnfc, da .' poleti v Tokio, je priiel v pone-i deljek v Bolim, soglasno s poro* čili, ki so prišla sessksa. ZDRUŽITEV BALTIŠKIH _ DRŽAV Baltiške države so sklenile, da se bodo združile v možnem boju pro-1 ti boljševikom. -- i Helaingfors, Finska, jan. — Posledica konference zastopnikov Estonske, Letve, Litvinske! iu Poljske, ki sc je vršila tiikaj' skozi en teden in ki se je končala danes, je imenovanje komisije, ki bo izdelala načrt za obrambno zvezo proti sovjetski Rusiji.. O vprašanju miru z boljševiki se ni niti razpravljalo. Če se bo o njem razmišljalo pozueje. bo odvisno od nastopa zaveznikov. Diference med Litvinsko in j Poljsko so tako nepremostljive,' da prva nikakor ne bo privolila j v to. da bi bila del zveze, v kateri bi se UiHtajala tudi Poljska Izvedelo se je. da je Litvinska pro-| ti Poljski. Estonci so odgovorili,; da nimajo polnomoči, da bi raz-! mišljali o takem predlogu; in Leti so ta predlog takoj zavrnili, j Po onem času se Litvinska ni vde- j ležila konference, razven kot opazovalec. Soglasno z letskiuii in poljskimi delegati je Litvinska pripravljena združiti se z Nemčijo ter tudi skleniti premirje s sovjetsko Kosijo. Glasi se, da so prišli Poljaki na j konferenco s pozivom na vojno j proti sovjetski Rusiji, da pa so| vsled izpremembe političnega u-' pliva na Poljskem popolnoma iz-premenili svojo politiko. Načelnik poljske delegacije, Vaziljev-ski, se je izrazil danes proti poročevalcu : -— Poljska noče napasti sovjetske Rusije brez mandata od strani zaveznikov. Estonci, ki so od prvega pri-četka dali izraza svojemu pesimizmu glede izida konference, se vra čajo v Dorpat zelo veseli vsled sklepa, da se bo obnovilo trgovske ndnošaje z Rusijo. Kot so Estonci povsem pravilno domnevali, so prišli boljševiki vspričo možnosti, da pride defenzivne zveze med baltiškimi državami, do sklepa, da je boljše, če sprejmejo nekaj zelo važnih točk mirovnih pogojev, katere je stavila Estonska. Finci so igrali na konferenci le pasivno ulogo, vendar pa izjavljajo, da so zadovoljni z do-Iseženimi rezultati. 8MRT STAREGA GENERALA. Washington, D. C., 21. jan. — ! Tukaj je umrl brigadni general I Alfred Mardecai, ki je bil leta j 1904 penzioniran. Umrl je v staro-|sti osemdesetih let. Pokojnik je ■ bil veteran Državljanske vojne. MAPAD. V Clevelandu so te dni oboroženi banditi napadli na cesti ob belem dnevu Geo. Skimolo ter mn 'odvzeli $1200. O lopovih ni nobe-i nega sledu. V NEUILLY SO IZTESALI OGRSKO RAKEV Madžari bodo vedno vstrajali pri svojih zahtevah, pravi ministrski predsednik Huszar. Budimpešta, Ogrsko, 21. jnn. — Ogrsko časopisje se neprestano zgraža nad mirovnimi določbami, Katere so predložil izavezniki ogrskim zastopnikov v Neuilly. V nekem svojem govoru je rekel ogrski miulstrski predsednik Hus-;.ar: — V Neitilly so iztesali Ogrski rakev. Mi smo sicer onesveščeni, toda pri svojih zahtevah bomo vedno vstrajali. Prepričan sem, ■la bo napočil čas. ko se bomo toliko opomoir'i, da bomo naše sovražnike diplomatičnim potom iz-pieobrulli v zaupanju na naše zgodovinske lastnosti odpora in vstrajnosti. Dunaj, Avstrija, 20. januarja. Grof Albert Apponnvi, bivši ogrski ministrski predsednik in član ogrske mirovne delegacije je rekel zastopniku Ass. Press: — Mir. ki ga nam predlagajo, nikakor ne more dolgo časa trajati. Ce sprejmemo tak mir, je s tem rečeno, da sami sebil podpišemo smrtno obsodbo. Nehote se vprašujem, če se hočejo zavezniki napram Ogrski poslužiti boljševiške nevarnosti, katera skuša prevladati celo Evropo. Mi smo bojevit narod. Ce .nam dovole, osnovati armado, lahko pomagamo Rumu-nom, kateri ne morejo sami ničesar opraviti. Mi se bojimo za usodo Evrope in za svojo lastno usodo. Če bomo podpisali mir, je odvisno od zavezniškega stališča in od našega parlamenta. Upam,' da ni bil naš obisk v Parizu brez u-speha. čeravno ne poznajo zapad-ni politiki naših problemov. Ves tu* svojega bivanja v Parizu nisem nikogar videl in z nikomur govoril, dočim imajo naši nasprotniki pri Clemenceau in Lloyd" George-u vedno odprta vrata. V Parizu sem bil pravcati jetnik. Ker so cene silno narasle, Avstrija noče več pošiljati na Ogrsko onih predmetov, katere bi morala pošiljati na podlagi pogodbe, k: je bila sklenjena tedaj, ko so bile cene še nižje. Ogrska je vsled tega prokinila 7. Avstrijo vse svoje kontrakte. DMNARMK FOfilLJiTO V -ISTRO. »A GORIŠKO ZM -MOTBAMJSKO. Isvrftujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo ln sedanjim razmeram primerno tudi hitro pc celi Istri, na Goriškem in tudi ns ! Notranjskem po ozemlju ki je sa> sedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo sa vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne mote-. no prevzeti nikake obveznosti 50 lir .... $4.40 100 lir____ $ 8.20 500 lir____ $41.00 1000 lir .... $81.00 Denar nam poslati je najbolje j po Domestic Postal Money Order , aH pa po Maw York Bank Draft. TVlDKi FRANK IAXSER. Pazite na nove cene jI i-—-aw Poflljaaao denar na Kranjsko, Štajersko. Hrvatako, v Slavonijo* -I Bosno fas Hrosfurino popolnoma sanealjivo in sedanjim razmeram • ■ frtsnso Ml hitra. ' Sj JssaHmo sM garantiramo sn vsako poifljstav, toda M kake mo I gtlt mmOš t Izplaflhtne mtwmn pnwmA nikake obrtmostl 101 km .... S LS5 800 kron .... t 6.00 900 km .... $2.40 1,000 kron $ 11.20 300 kron .... $ 3.00 0,000 kron .... $ 06.00 400 kron .... $130 10,000 lmm^^JttU.00^ _ - - EMBB Mm ^rikki. i ***** %LAS NA^ODAH ItLOVBNIAN DAILY)' 4 . ^f« OMM mmrn hMtaM ky SB ■UOTBaC PUBLOTNG OOMPAm i (m ■■fill ■Man) f FRANK PfeHni _LOUIS ■CNKPtK.TlHijji■ j.", »«a— — e ■ m Ktm cwwmnn k f Abw> ohwwb -• __M CoNtoMt »mt BmrimmH ml MwlMttw Vorfc Cttfc W. V. - _______ "Ples Naroda" Isfaaja vak *aa lsve*sai» nsdsM in pcasnlkOT._}' Sa mi« late velja ust u Amerltao ta s« fttlrt m^Mi - f ttM* Canido |MI Z« totrt teta HJO Za New Yorjj_Cn»_______ ,HIO g« pol Xm tm*mmB' ' S/JO; QLAI NARODA fVotes of the People) - • ' rMMi mrj day except Sundays and HoBfcy __ aubacrlptton yearly ft a* _ /i inn lit ii—nI mi —r—»nt Ooptal 6r« podpiaa u> oMbnoaU h ne prlobčuJsjo.Denar naj M bla*ovotl paftUJatl po Mono? Order. Pri spranem bi kraja naroCntkov prosimo. da mm nas« tudi prsjtoje _bita I—fte naananl. da hitrsjs najdemo naslovnika._ CLAl NARODA m Oeetandt Scrost. Borough ffo Manhattan, Now York. N.Y. ^^^ __T#l^pllOII®t C€ftlAfl^l 4P9 v Zveza med Avstrijo in Ceho-Slovaško Zveza mea francoska ministrstva, katere je vprizoril ta strašni žnmalist, so se osrrdotiveevali v obdolžbi mo-islne pomanjkljivosti. l>nha, ki ga je navdajal, nam razodevajo naslednji stavki, katere je pisal takoj v pričetim vojne: — S^lru&ajo zadati smrtni ndaree moji praviei do eksistence,-junaštvu krvi mojega plemena ter ueodoljivi potrebi napredovanja. Skušajo zadati smrtni udaree blestečim upanjem, ki so vodila može vkozi nevarne laMrinle utode. Branim sebe v veliko nezadovoljstvo nekaterih takozvanih nevtralcev. Francija brani sebe in drugi delajo istotako, — vsi oni, ki so bili vodniki in podporniki človeštva. Reak« ija se je polastila vajeti Francije, reakcija, ki je še bolj nevarna, ker si je nataknila masko liberalizma. Po svetu se je razširilo domnevanje, da je Cletneneean imperija lint. Celo naše ameriško časopisje je bilo inficvrtno od teira »trup«. Številni ljudje, celo v Ame-) iki. so prišli do prepričanja, da je treba mir svet« ustanoviti potoka kompromisa a krivico, ki se prav nič ne kesa. To je nov pacifizem, ki S" n* razlikuje dosti od paeifizma ki je pregovoril Nemčijo, da je zanjo varno udariti in pripoveduje Kedaj rdeči Rusiji iato stvar. London, Anglija, 20 januarja. Baron French, kraljevski namestnik na Irskem, se je izpreobmil k i az i ran ju, da je treba za Trsko avtonomije ali takorrane Home Iiule, — so glasno z dublmskim poročevalcem Pall Mall Gazette. Lord Preach, izjavlja poročevalec, —- je postal prepričan, da je edtaa metod«, kako postopati a Irsko, dovoljenje popolne avto-CMD)«, ♦ kolikor ja magato sled-njo spfaviti v soglasje s kraljevsko avtoriteto. . OMOJWT0UL Carigrad, Turčija, 30. januarja -Kazenska v obravnava pred voj-| ni m sodiščem, ki se je obračala proti Bekedinu Kahiru in dr. Xa-zimu, ravnateljem komiteja zveze liti napredka in ki sta bila obdol-žena. da sta se organizirala raasa-kre Armencev in Chrkcrr tekom vojne, se je končala danes z obsodbo. Obarmoža ae mudita sedaj Bekedin JUiL^jT^bit. oHkajen na Mrt, dr. Naaaat yi aa pet-i nnjatletao jafiavpri trdem delu.. | 4 Ke? prihajajo redno dopisi Iz tej naselbine, ki poročajo o delavskih razmerah itd., zatorej ae hočem jaa izogniti temu. Gotovo bo pa kateri <čitatelj rekel, kaj bo pa poročal drugega od tukaj, kakor o delu. Ta se bridke- moti. V prvi vrsti hočem dati nekoliko pojasnila o dopisu, ki sem ga čital v Glasu Naroda št. 11 iz tej naselbine. Omenjeni dopisnik piše o napredku in za nadaljni napredek naselbine. Ali omenjeni dopisnik je prost vsake krivde, ker je še j malo časa tukaj, ker še ni spoznal. ljudi in razmer naselbine. Da pa j javnoist zve, kako sp tukajšnji1 Slovenci za napredek, naj omenim sledeče: Tukaj se je bila pričela ideja meseca maja m. 1.. da bi se vsta-novi!a*z:ulni2iiu trgovina z jestvi-j nami na delavski podlagi. Rečeno, j storjeno. Določilo se je par mož. da skli-j čejo prvo sejo. Dobro, prišlo jih je 33. Vsi so bili zadovoljni. (Najj omenim, da tukaj okrog je pri-j bližno 200 Slovencev.) Sklicane so bile se nadaljne se-j ie in zadnje seje, ki je bila za od-; 'očitev, se jih je vdeležilo še 13. Torej Slovencev je bilo premalo, da bi kaj naredili. Sklenilo se je. da se obrnemo tudi na druge narodnosti, to so Poljaki. Litvini. Amerikanci in Italjani. Ker je pa med vsakim narodom večje razpoloženje za napredek kot med Slovenci. so se tudi resnično v lepem številu odzvali. Ko so bile druge narodnosti notri, se je slišalo besede: Če je ta notri, pa jaz ne grem. Pomislite, prej ni hotel iti samo med Slovence in potem tudi ne. Ali je tak za napredek? Tako smo vseeno otvorili trgovino dne 1. oktobra 1919 kljub vsem težkočam, ki so nam bile stavljene na pot od strani nasprotnikov in še posebno od strani zasebnih trgovcev. Naj omenim samo nekatere za-nreke od strani trgovcev. Na j prvo so skušali pregovoriti proda-! ialce na debelo, da ne smejo prodajati blago zvezi, češ. če boš tam orodal, pa jaz ne kupini od tebe. Dobro, to jim ni šlo. Zveza je dobila blago vseeno. Z misli jo si drugo zvijačo. Spustili so cene na blagu tako nizko, da je zveza morala blago sama tako plačati, ka-'kor so ga oni prodajali. Resnično, dosti jih je mislilo: Ti so pošteni ljudje, pa so tam kupovali, pa so j -e bridko motili. Ko so trgovci vi-J deli, da tudi s to zvijačo ni nič, so , začeli iti s cenami gor in ko bi ne bilo zadružne prodajalne, bi nas danes izženiali kakor so nas po-t»rej. Danes bi plačeval blago od 'JO—30% dražje kakor ga plačujemo sedaj. Ker je pa trgovina zveze vseeno dobro napredovala, si je neka • oseba izmislila zlobno laž, da je eden odbornikov bil podkupljen i s tisoč dolarji. Omenjeni se je pa pred menoj izrazil, da rad plača za vsaki cent, ki ga je vzel v ta namen, plačati dva, ali bolje rečeno: ako more dotična oseba dokazati, da je vzel podkupnino v znesku $1000, ji radevolje d^ $2000 za tisto delo in sitnosti. Le , pa prilika! Ali tudi ta zlobna lai ti ne bo pomagala, zakaj ker po r št en ost hodi naprej pred lažjo. Omenjenemu dopisniku pripora-i uim. da sem jaz za napredek. Jaz nisem nasprotnik ne pevskega društva in ne tega, da bi si postavili srvoj dom. Ravno to je moja . misel. Ako zadružna zveza dobre napreduje, je to temelj napredka za naselbino. Zveza bo kmalu rabila večje prostore kot jih ima sedaj. Ali bi ne bilo lepe, da bi skupno zveza in društva delovala ter bi si postavila poslopje, ki bi odgovarjale »našim zahtevam T Torej, rojaki naprednega mi-j šljenja, zakaj ne pridete v delav ;sko podjetje? Zakaj stojite proč' Zakaj dajete drugim posamezni kom dobiček v žep? Zakaj bi ga ne spravil vsaki sam? Ali Selite da bi vas še dalje zasebniki izko 1 rščali. kakor so nas že leta in lefts ? Jaz mislim, da ne. Torej, .delavec, zbudi se in iz .pregledajo Pridi * kupi v zadružni prodajalni, pridi in kupi tudi dehrie*. Zveza ima Se približat 200 drtnie. Delniea stane $25.00 Posezite po njih, dokler jiSr je ie j kaj. lil r pulidia nobenemu hali ' D o p i a i Idje pod nadzorstvom države W. ra. Delnic ima predanih do sedaj h :a $10.100, naprodaj jih je še za c (4.900- s tem je potem zaključena' t »rodaja delnic. ! u Še enkrat, rojaki naprednjak" f ezite po delnicah in kupujte bla- i „ 50 v zadružni zvezi, ker pregovor , s »rsv i: v združenju je moč! Torej 1 j lajmo delovati skupno in pokaži- '^, 110 ostalim, da tudi delavec, če je j družen kaj doseči. Zakaj ta trgo- t . ina je ostalim trn v peti. Dajmo lelovati skupno, da ga ne bodo * 11 ogli nikoli izdreti. Moram tudi še omeniti, da je y ukaj eua oseba pregovorila enega 1 laših delničarjev, da je šel delati* v zasebno trgovino iz škodoželj-!8 losti, da bi se moglo pripraviti za- 1 lrnžno prodajabio na kant. Ali ' :udi ta račun se ne" bo obnesel. Z.vi njo stoji sto in petdeset dobrih i lelničarjev - odjemalcev. Sloven- 1 ?ev je kakih 50 delničarjev, drugi ] ■?o različnih narodnosti. ] Rojaki, na delo za skupno ko- t :ist! Ob priliki se še kaj oglasim. ^ Opazovalec napredka. Triadelphia, W. Va. j j Namenil sem se sporočiti tukaj-!] Snje novice. Začeti hočem s staro snano pesmico: "Prav 1 ustno je , l»ozim', ko za pečjo sedim, za pečjo sedim —- t abak kadim. Pa moje ienke glas mi dela kratek čas."'. Vse to se vrsi pri nas zopet komaj I, mi mesec potem, ko smo zopet prijeli kopati premog. Žalibog imajo gospodje že odveč denarja. Zjutraj čujes glas piščalke, se oprar j viš v športno obleko in hajd ne-i' kako 400 čevljev pod površino j zemlje. Komaj prideš do svojega; prostora in že čuješ besede: "Workt ceasetk for three hours. Tako si zo]>et za en dan starejši in na žepu! slabejši, kajti nisi napravil druge-! ga dela kot to, da se moraš prati: zastonj. Pesmi 4: Pa moje ženkei glas" se pri meni ne čuje, kajti| hudo ženo imam. V pričetku stavke smo čuli \*sa-; kovrstne psovke od strani kapita- i listov, kako pomanjkanje da je in i koliko ljudi zmrzuje ter konec' jemlje radi rudarske stavke. Se-J daj je poteklo komaj par tednov in gospodje imajo že vsega dovolj. Potem pa naj kdo reče, da so kapitalisti bedasti. Oni vedo. da bi, jim bolj trda predla, če bi si de-i lave« kaj opomogel. S stavko smo si tudi jako po-mogli. Stavkali smo 42 dni po dva dolarja na dan. Ker pa je vsakdo gotovo več potrošil, do sto dolarjev, znaša skupni znesek petdeset miljonov dolarjev. To ni nič pretirano. Zato pa smo dobili 14 odstotkov povišanja plače. Pomislite. ljudje! Štirinajst procentov! 111 še kakšen boj je bil za te procente ! Ni treba posebej omeniti, da pri tem niso pozabili podražiti vsakdanja živila* Sedaj se zopet zbirajo nekateri apostoli, da znajdejo, kaj je med kapitalizmom in delavsko stranko. Mislim, da bo kaj lahko šlo. Delavce bodo napadli z boljseviki in skunki, pa bo vse pri starem. V času stavke sem čital v Glasu Naroda članek, v katerem so je glasilo, kako dobro se imamo mi premogarji. kako razkošno živimo in tako dalje. Resnici na ljubo bodi povedano, da jo res najti kakega premoga rja, ki je kupil kako staro škatljo, a še to na mesečna odplačila. Plačal pa je več kot za novo. Tako sem naprimer jaz kupil motorno kolo za $525 ter ga rabil dva meseca. Prodal sem ga za $230. Ali ni to lep dobiček? Ne sme pa kdo misliti, da sem ga kupil od delavca, temveč od kapitalist«. Če pri eni reci ne, te pa pri ; drugi, tako da ostane nazadnje vse v enem žepu. Tega je krivo delavstvo samo. ker ni složno, kajti po par dni trajajoči stavki se jili je dosti zopet- vrnilo na delo. Potem pa pomislite, kaka sloga je to. Moj dopis pa se je ze preveč zavlekel v Radi tega končujem in pozdravljam vse čitatelje Glasa Naroda. kateremu želim obilo uspeha Dobrepoljcan John Kroll. Proti miM mastosfa komisarL jata t Jfefrab*. Klub večine rarpuičenega mest-1 nega odbora r Zagrebu je imel seje na kateri je sklenil, da nobeden njegovih Stanov ne sprejme sedelcirnji pri absolutistični me tni eprarfc- Meščansko časopisje kaj .rado ' hvalisa jj predstavnike nekdanje . caristične Rusije, ki se seaaj po- J tikajo po svetu, obiskujejo različ- j ne vlade in jih snubijo za pomor ^ proti sovjetski republiki. Krožek ^ maloštevilnih grofovskili pred- t stavnikov, ruskih kapitalističnih » - ij izgnancev, se je mudil pred me- f Iscci tudi v Jugoslaviji 111 je v . Pragi začel izdajati celo svoj list . 4'Rusk o je djelo". Naši meščan- j ski listi te "predstavnike" ruskega naroda silno čislajo kot "pr- ' voboritelje" za veliko slovansko iuejo. Pokazati liočem vsled tega, j ; kako v pravi luei izgleda Slovan-jstvo teh ruskir mogotcev, grofov, ' baronov in drugih pomesčikov. Skušal bom v kratkem opisati ' Irazmerf, ki so vladale v Rusiji v 1 času mojega tamošnjega bivanja kot vojni ujetnik in so ti 4 4veli- 1 ki" Slovani a la Bobrinski imeli najlepšo priliko pokazati svoje simpatije do Slovanov. ; Veliko nas je bilo, ki se nismo -; hoteli boriti proti svojem slovanskim bratom. Predali smo se in i postali tako vojni ujetniki. Raz-I očarani pa smo bili že drugi dan. I Pozdrav ruskih Veleslovanov v j vasi Zakotnarže v Galiciji nas je presenetil. Kozaki so namreč pripeljali nekaj zdravih ujetnikov • Poljakov. Ruski častnik jih je za-'slišal. Ujetniki so med drugim pripovedovali, da niso hoteli streljati 11a Ruse. To zadnje je ruske- 'jga častnika r&zkaČilo. Obrcal jih i je in ozmerjal, da niso nobeni vojaki. Nato jih je izročil kozakom. • . . . ki so jih odgnali po cesti kot ži- L j vino. Knuta je neusmiljeno pa-dala na vpognjene hrbte. I ! i Usoda me je zanesla v tužno t'Sibirijo .Tu sem preživel dve dol-;|gi leti. Prvi mesec sem bival v 1 Petropavlovskem, kjer smo ujet-;|niki dobivali dnevno svoj Idebec I krnha, ki je na potu iz mesta zmr-iznil. Nakladali smo ga okoli pe- ', či. da se je razta jal in smo ga mogli zavživati. V vasi Pervotarov- II ka, 60 km od železniške postaje ! Izil-Kul sem skušal nato bridkost . življenja med sibirskimi Kozaki. J Začetkoma je še šlo, potem pa smo ^ ubogi ujetniki, kar nas je bilo v i tt-j vasi, bedno pogosteje občutili na svojih licih kozaško pest. De-llsli smo do popolne izmučenosti in -inič se nismo eudiU in upirali uka-1 zu, da si vsaka stotnija Izkoplje > 150 grobov. Tudi jaz sem si že iz-- kopal svojega, kamor pa je mesto t mene legel drugi. V taborišču na Petropavlovskem _ nas je čez nekaj tednov pozdra-rvil ruski častnik z besedami: Sata mo dve poti pelj' ta iz taborišča: i) prva na pokopališče, druga v va-i šo domovino.... Z vsakim dnem t i smo bili stopinjo bližje pokopali--1 šča. V barakah, ograjenlk z vi- I sokimi pregradami, smo trpeli o sinlo lakoto in mraz. Za vsako ma- * lenkost smo bili kaznovani. Obe- 0 šali so nam na vsako ramo vrečo s peskom. Tako smo morali stati II nepremično po dve uri. Slabejši ® se v tem stanju v mukah umirali. V zimskih mesecih leta 1915 je ; nastal strašen mraz. Nase obleke ";so bile obrabljene in naša obutev raztrgana, V reki Irič smo sekali a ltd, da smo si mogli skuhati tople a jetU---- i- Ko sem leta 1916 zapuflcai Si-^ birijo, sem ostavljal tam tudi pre-a muoge tovariše, ki jih je zagrnila e i mrzla sibirska * ruša. \ojnl teror * se je poostril in ujetnisko življe-: nje je bilo vedno žalostnejie. Pri- 1 st-l sem v južno Rusijo. Nekaj ča-® sa sem se bavil kot poljski dela- 1 vec pri mužiku Nikiti Borisovič Lconovu. Bila sva drug z drugim ( ;prav radovoljua. Kar pride ruski a orožnik in me kot špijona odžene j v vas Novaselovka, kjer mi je od-Jšetel dragi dan s kunnto tako, da h j sem moral za dva tedna v bolnico ^' v mesto Juzovko. Ko sem okre-Ljval, sem presedel cel mesec v za-; poru in dobival vsak tretji dan ' po enkrat tople jedi. Pot usode me je dednjič privedla v strojno ^; tovarno v Kramstorovki, harkov--.ka gnbernija. Mnogo trplj. ^ja *., ■ Delavci in kmetje so nas pomilo--: vali. če so nam pa pomagali, so i j jih ruske oblasti neusmiljeno pre--ig*njale. Dne 27. februarja (po b starem stilju) 1H7 je bil vaUki i dan. Ruski narod je pregnal eseja iz ^>rc*toln, pognal grofe In ba -—---- Pogled v bodočnost > Ljudi je vedno več na zemlji. Od prve družine pa do 1500 mili- ^ «iov duš je preteklo mnogo tisočletij, katerih skupen zunanji znak f vedno večje število ljudi navzlic vojskam, navzlic lakoti, navzlic oleznim. Bili so časi, ko je ena treh sester izredčila prebivalstvo celi dežel, da, celih delov sveta; potem pa pride spet novo množenje, ložno je, da bi bilo v sto letih polovica več ljudi na zemlji, da bi h bilo že 3000 miljonov in vse bo morala živeti ravno ista zemlja, tmo da bo v mnogih krajih že veliko bolj izčrpana. Porabiti se bo toral s časom vsak košček zemlje za pridelovanje življenskih potreb-•in. Danes so še dežele, ki pridelajo veliko več kot porabijo, ki ima-> še mnogo neobdelane rodovitne deviške zemlje in s svojimi pridel-i zalagajo kraje s primanjkljajem. Rusija, Amerika, deloma še dru-i kraji so žitnice sveta. V istih pa prebivalstvo silno hitro raste in s omnožitvijo prebivalstva bo prenehalo izvažanje živil. Smer razvo-a je od patrijarlialičnega . gospodarstva k svetovnemu, ki zbližuje arode in jih vedno boij in bolj veže, ,tko da s časom drug brez dru-ega nikakor ne bo mogel živeti. Kitajski zidovi padajo.... Da bo mogla zemlja tem novim miljonom nuditi dovolj živ-jenskih ra drugih potrebščin, bo moral biti izrabljen zad-ji njen košček iu vedno boljše s«* bo morala obdelovati. Zato bo tre-»a dovolj ljudi, ki se bodo z zemljo pečali in vedno bolj bodo morali iti izobraženi v tem delu; drugače bo vedno nevarnost lakote pre-ila. — Živimo v dobi, ko vse hoče z dežeie v mesta. Sin, ki podeduje ►četujavo, še ostane 11a kmetih in njegova izvoljenka, vsi drugi brat-e in sestre hite v mesta. Tam jih čakajo ugodnejše življenske raznie-e. Mogoče, da je sedaj pomanjkanje v mestih večje, pa tudi na de-eli moraš pogledati po kočah in se boš prepričal, da je tudi tam ta ►trail doma. Dejstvo pa je, da dandanes kmečki delavec zasluži do-L»ro hrano, a obleke si ne more kupiti s svojo plačo, kaj sele za starost kaj prihraniti. V mestih so središča industrije, obrti in prostih poklicev. Razvoj je mogoče tako dolgo, kot bo na razpolago dovolj surovin in pa ;udi dovolj močen trg. V doglednem času pa bo temu konec. Za skla-lišČa pa tovarne ne bodo delale, če ne bodo videle v doglednem času xljeinaleev. V tem trenotku se bo začel tok iz mesta na deželo — torej nazaj k rodni grudi. V tem razvoju pa leži nanovo opas*nosti. Mestno delo je lažje kot kmečko. Za uspešno kmečko delo je treba tudi znanja. Silno novih sil se bo moralo žrtvovati, da dosežejo v mestjanih voljo iu zmožnost do kmečkega dela. V toku z dežele v mesta pa gre spet mnogo znanja v kmečkem lelu v izgubo; torej je iz gospodarskega stališča nujno potrebno zajeziti tok z dežele v mesta. Ne s paragrafi in zakoni, ampak z ustvaritvijo takega položaja na deželi, da bodo kmečki in kočarski otroci našli na deželi dovolj dela, pa tudi popolno zasiguranje za na stare dni in obenem možnost, postati prost posestnik, ki ima vsaj toliko zemlje, kot je more obdelovati in je potrebuje za svoje življenske potrebe. Zato je potrebna dobra agrarna reforma. Zemljiška prcosnOva je mogoča na dvojen način: ali agrarna revolucija, ki tekom prav kratke dobe hoče priti od sedanjih nezdravih posestniških razmer !: zdravim ali pa postavnim potom prisiljena revolucija, ki s časoma pripelje k istemu cilju. Iz gospodarskega in družabnega stališča je gotovo druga pot boljša, iz političnega (notranje) pa ima prva pot mogoče svoje prednosti. Pomisliti je treba, da je treba upoštevati krajevne gospodarske iu socijalne potrebe, obenem pa možnost novo posestvo oskrbeti z gospodarskim poslopjem ii» inventarjem. Obenem je tudi treba misliti, kaj početi z zjrradbami grajščin. Nove zasilne hiše bodo naše moči *ilno izčrpale in za dolgo let ovirale napredek. Stare velike zgradbe pa se ne brnlo rentirale Iu bodo uničile svoje gospodarje. Pravo bodi: 1. Zemlja je produkcijsko sredstvo. Imeti je sme vsak toliko, kot je more sam s svojo družino obdelovati in je potrebuje za svoj obstoj. Vse drugo se mora odprodati državi, ki potem posestva /opet razdeli, arondira in proda posameznikom po potrebi. 2. Vsak mora svoje posestvo v lastni režiji obdelovati ali pa plačati dvojni davek, če ga da v najem S tem bi s»* doseglo, da bo z«.-m-lja le delavna priložnost lastnika, ne pa špekulaeijsko sredstvo. Prvi kupec posestev je vedno država, ki potem potrebno u-krene, da dobijo zopet družine, ki hočejo 111 znajo kmetovati, iste v nakup. Pri primerni sest&vi poverjeništva z agrarno reformo, ki posluša mnenje vseh krajevnih činiteljev, posebno gospodarske organizacije kmetov in strokovne organizacije delavccv, bi se dala tekom let izpeljati agrarna reforma tako, tla bi posamezni posestnik imet tolik«• zemlje, kot je more s svojo družino obdelovati in je potrebuje za svoj obstoj. Zavedati pa se moramo redno, kar pravi v letošnjem "Času" dr. Gosar: "Za uspešno reformo socijalnih razmer na gospodarskem polju je torej nujno potrebno zlasti dvoje: prvič reforma vsega gospodarskega življenja na č? .mokratienem temelju pravičnosti in enakopravnosti, drugič p reforma kulturnega življenja, zlasti po mestih in industrijskih krajih. Druga zahteva nikakor ni drugovrstna, manj vredna, temveč jo smatramo za popolnoma enako vredno prvi". Bodočnost Jugoslavije ni v političnem demokratizmn, ampak v političnem, gospodarskem in socijalnem, ki črpa svojo moč iz načela krščanske pravičnosti in enakopravnosti ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi. rone tja, kamor spadajo. Ruski ^ EŠSigŠŠi Egg Egg Qggl |$5S proletarec je potrgal stoletne ve- * rige. Zaplapolal je po celi Rusiji rdeči prapor v znak svobode in ZASTONJ VSEM bratstva. Odprle so se ječe... Tu- KI TRPE NA NADUHI di mi, ujetniki, smo bili prosti---- Novo a<>mmim »^tr® m«, v..t<- 1 -i- A ■ t. , • Se rabiti bras n« prill k« m Izguba časa kdo so bih torej tisti, ki so nas Imtmo ^ ^ ruuxu- i/stradavali, pretepali in mučili Z hO in želimo, da poakusite na nU račun. nečloveškim delom tam v daljni ™ ™ ŽiL^i?-if^V^ZŠLČt Rusiji? To SO bili ravno isti ruski J* »lu£»Jn» mU pa kronična naduha, ... , . . v naročiti morale brezplačno poakutajo r***- grofje m baroni, ki jin nase me- left načina. Na to m ne gleda, v kaki šeansko časopisje opeva v vzvi- n?_ **** M " vaJ°/tapor? 1 * r ali opravilo, ako tu-muči bmbm, nai šenih odah kot nositelje veleslo-, način va« bo tako] osdraviL vanske ideje in spasitelje ruske- i^S^Sv«v kS^ , •ilafa aa «iavn«*a tajnika. Vaa ta-;to«ba mJ aa poSOjajo aa iriMIrita ■ ir »a—t , odbora. lTaOnJo aa ■prajem novih Članov la apiofe vaa aOravaMka aprifrala. aa mm poOtliaJr na vrhovnega adravnlka. Ju*n«i la okrcg S UaoC otrok v Mladiaakam oddellA. Drottva Jodnoto aa nahajajo po raanlk aloveaaktfk naaalMaak. Vaa H* ■o nt pniMi-oCairo vat »novi te* novih. Kdor «U poolatl Clan, naj aa aciaal pri taf niku hljitnepa druOtva J 8. K. J. t Ea vatanovltev novih droMov aa pa atortata m *iavn«c* tajnika. Novo druOtvo aa lahko vataaovl s t ttaal al* HanjcaMl_ PRENBE ČLANOV IN CLANIC ZA DECEMBER 191» Druitvo sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. / Pristopil; .lotili S-l.wab 95; 20329 ; 500 ; 24. Druitvo iv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. Suspendirali i: Anton Okoren 73; 16801; 1000 ; 40; Martin Parmo 79; 16387; 10CKI: -J \ l"mrl: Frank Meihar 70; 17420: 1000: 43. Prestopil k tiru-i', vii Sv. Cirila in Metoda št. lr Ely, Minn: John št rti ket I j G ;S 128h9; 1000: 42. Prestopila k društvu Marija Cist. Spočetja, št. 120, Ely, Minn.:j Franca Štrukelj 73; 16211; 500; 38. Društvo sv. Barbare, štev. 3, La Salle, DL Suspendiran: J<». Zupančič 67; 131*13; 1000 ; 43. Preminila zavarovalnino iz $1000 na $250: Karoliua Mučnikj Ml; 19192; 250 ; 28. Društvo Marija Pomagaj, štev. 6, Lorain, Ohio. y Ciurl: Joseph Zore 7?»; 4155; 1000 ; 27. Društvo sv. Alojzija štev. 13, Baggaley, Pa. Zopet sprejet: 91; 19189; 500 ; 26. Suspendirani: Steve Kovačič 96; 19285; 500; 21. — Anton Knam> 91 ; 13014; 1000; 19. 1 'mrl: John Ad!azek 78; 1037; 1000 ; 25. Društvo sv. Cirila in Metoda, 5tev. 16, Johnstown, Pa. Zopet >prejeti: Joseph Bavdck 63; 117; 1OQ0; 36. — George >.em»nieh 01; 14432; JOOO; 17. — Mike Tome 95; 18854; 500 ; 24. — Stanko Vu j kovic 90: 1**06; 500 ; 33. — Mike Nemanič 95; 13850; • 000; 21. — Terezija Nemanič 1900; 12629; 1000; 21. — Dragica < .regorič 1 (K)2; 19757. 1000; 16. — Frank Fink b9; 17626; 1000 ; 25. - Stana Vujkovič 1**07; 1000 ; 26. Suspendirani: John Iloniksmn 78; 3396; 1000 ; 27. — Katarina Hnniksman >4; 8b55: 500; 22. — August Bleskovič 02; 19905; 1000; 1«;. — Frank S n pa ne ; 19300 ; 500; 35. — Louis Jankovich 95; 19162; 5000 ; 23. A nton i ja Omerza 65; S576; 500 ; 41. Društvo sv. Alojzija štev. 19, Lorain, Ohio. Pristopil: Joseph Tomsich 03; 2310 ; 1000; 17. Zopet sprejeta: Mary Bombae 79; 14031; 500 ; 31. Suspendiran; Mik- A. Cerne 03; 2031; 1000; 16. Društvo sv. JoŠefa, štor. 21, Denver, Colo. Suspendiran Joe Hočevar 90; 13005; 1000 ; 20. — Joe Sadar « 2, 177K1, 500; 22. John Žrebovee 70; 17150; 1000 ; 43. Društvo sv. Jurija, štev. 22, So. Chicago, IU. Zopet ,prejeti: 73; 1567; 1000; 28. — Frank Velkavrh 92; 13192; 1000; — tnira Novačie 70; 6943, 1000; 37. — John Ma-k;.r 72; l'»6!»; 10(H); :W. — Jela Makar 74; 8*62; 500 ; 32. Prestopil k društvu Sv. Jožefa št. 30, Chioholm, Minn.: Louis Zobec 2967; 1000 ; 20. Suspendirani: Frank Cepufan 85; 11840; 1000 ; 24. — Nikola < irahovae 74; 14094; 1000: 37.*— Luka Grahovac 76; 7579; 1000; 31. — Mary Grahova 1 7b: 8*47; 1000 ; 40. — Luba Cepuran 95; 194G8; 1000: 23. Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Zopet sprejet: 92; 1990; 250 ; 26. Premrnil zavarovalnino iz $500 na $1000: Anton Zbaštiik S9; 19071 ; 1000 ; 31. Suspendiran: Anion l»odi<- 77. 190*i7; 500: 40. Društvo sv. Mihaela, štev. 27, Diamondville, Wyo. Pristopila Mary Rajtz 95; 20320: 1000 ; 25. Društvo sv. Joiefa, štev. 29, Imperial, Pa. Zopet sprejet: Frauk Novak 90: 1490t»; 1000 ; 21. Pristopil: Blaž I V. les 83. 20311; 500 37. Zopet sprejet: Frank Pueel hI; 7572; 1000 ; 27. — Louis Prija-Susp. Ii.liran : 7Sr 17*.">4; 1000 : 36. Društvo sv. Alojzija, štev. 31, Braddoek, Pa. S(.s,M tidirani: Loun» Volk 81; 3740; 1000 ; 24. — Joseph Volk 92; 18864; 500 ; 24 Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloydell, Pa. Su sped i ran i: Joseph Zalar 89: 17048; 1000 ; 24. — Anton Erz-i.ožnik >6; 1715*; 27. — John Repar 78; 17313; 1000 ; 35. Zopet sprejet: Joseph Fine 81; 2012: 1000 ; 23. Društvo sv. Barbare, št. 33, Trestle, Pa. Pristopila: Anna Vehar 1900; 20312 ; 500; 19. Umrl: Matija Serntl 70; 11658; 1000; 39. Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Ooneaaugh, Pa. Pristopili: Ludovik Lindie CKJ: 20313; 1000; 16. — Štefania Zupaneie 03; 20314; 1000: 16. Suspedšrani • Josip Kuaek t^; 17369; 1000 ; 26. — Marko BaCa-tHj 94; 1IK)*8; 1000; VJ. . Društvo sv. Joiefa, štev. 30, Chiehona, L—*a. ni 01; 19833; 1000 ; 29. — John C. Birk 01; 201S2; 1000; 18.— Mike l.iljak 89; 19996; 1000 ; 30. — Martin Runko'87; 19140; 250 ; 30. . * ^—_-v— l Nail*] levari i« d. strpni A NAZNANILA Coll n wood-Cleveland, Ohio. Tem potoni naznanjam članom I društva sv. Janeza Krstuika atc^'.l 171 JSKJ-, da sem prevzel tajništvo za leto 1920. Seje se vršijo kakor ponavadi vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu. Želim, da bi se redno vdele-ževali sej. Kateremu pa ni mogoče priti lia sejo, naj stori svojo društveno dolžnost do 24. v mesecu rn to zvečer od 6. do 8. ure ter v nedeljo popoldne v mojem stanovanju. 691 East 159. St., med Holmes in Saranac Road. Zadnji čas je do 24. S tem je dano vsakemu članu dovolj časa, da se obvaruje suspendiranja. Obenem naznanjam tudi, da jc ta tneeec asesment za glasilo 25f*: na katerega jc vezan vsak član I K) pravilih. Kdor jc naročen samo na glasilo, naj doplača in dobiva vsakdanje številko Glasa Naroda ter pazno prebira dnevne novice v tem važnem easu svetovne« ga preobrata. Za črtanje časopv sov l>o časa dovolj sedaj, kajti l>ožji kapljiei je prepovedano nas kratkočasiti; "da ta prepoved ne bo ostala za vedno, nam je potreba čtiva in pouka. Frank ltupret, tajnik. Chicago, HI. S tem naznanjam vsem članom : j iu članicam društva Jugoslovan j št. 104 JSKJ., da so bili izvoljeni 'sledeči uradniki za L 1920: Jofen IKošiček, predsednik; Mohor Mla-. j die, podpredsednik; Joseph Blish, I tajnik in blagajnik; Mirko Ciga-! nič, Paul Berger in Frank Tau-j <-.her, nadzorniki; Martin Proh, Lawrence Veber in John Pieman, bolniški odborniki; Lawrence Veber, zastavonoša; Mohor Mladič, 1 maršal; za Republikansko Združenje Joseph Blish. Seje se vrše vsako prvo soboto v mesecu točno ob osmi uri zve-* Čer na vogalu Racine Ave. in 19. - St. pri g. Sirovatki. ; Društvo je sklenilo, da plača i vsak član in vsaka članica za leto1 1920 dva dolarja v društveno blagajno za društvene potrebščine. t Plača naj naenkrat ali po 25 cen-. tov skozi osem mesecev. ! Opozarjam člane, ki ne morejo na sejo, naj poravnajo svoj asesment najkasneje do 24. v mesecu, kajti asesment mora biti že prod zadnjim v glavnem uradu Jcdno te. Kdor ne bo tega upošteval, se bo postopalo proti njemu po Jed-^ notinili pravilih in bo suspendiran. neglede na to, kdo in kaj da je. Prva seja se sedaj vrši 7. febru-' aj-ja točno ob osmi uri zvečer. Pridite vsi, da bomo pričeli razpravljati o predpripravah za konven-s eijo. Nadalje opozarjam člane, ki sc i selijo, naj nemudoma naznanijo ; svoj novi naslov, kajti tajnik ga ; mora imeti, in tudi zato, da bo dobival redno glasilo. Uredništvo glasila se ozira le na tajnikovo poročilo, ne na posamezne člane. . Torej na svidenje v soboto zvečer 7. februarja! John Blish, tajnik. 1944 W. 22. St., Chicago, 111. Butte, Mont. Članstvu društva sv. Martina št. 105 JSKJ. naznanjam, da smo imeli prvo sejo v tem letu due 11. . januarja. Na tej seji je bilo sklenjeno. da morajo vsi člani svoje mesečne asesment« redno plače-c vati. Vsak elan naj redno plača najkasneje do 25. vsakega meseca. Kdor tega ne bo storil, tega bo . moral tajnik takoj suspendirati. Vsak član. ki/je ven iz Butte s potnim listom, ^naj tudi redno plačuje asesment. Kdor tega ne bo storil, bo sam kriv, če ga nesreča zadene v tem času ter ne dobi nobene podpore, ker jo suspendiran. To pa radi tega. ker mora biti a-sesment v uradu naie Jednote že 30. vsakega meseca. Naznanjam tudi, da je bilo pri seji sklenjeno, da bo moral plačati vsak član, ki ne bo pri treh e sejah. 50 centov kazni, Seja se vnfc vsaki prvi change v mesecu, zvečer ob polosmih na starem prostoru. John Petrita, tajnik. - MESEČNI PftEOLKD MED DBUŠTVI DC JEDN0T0. ZA MESEC DECEMBER 1919. 1 235.36 133.5a- 4.16 20.80 1.00 25 395.34 167.00 167.00 2 192.39 148.30 3.86 19.30 363.85 219.00 219.00 3 77.46 48.80 1.64 8.30 25 136.35 22.00 22.00 4 64.60 44.20 1.38 690 117.08 33.00 33.00 5 67.41 49.35 1.22 6.10 124.08 ' 12.00 12.00 6 47.77 50.30 108 5.40 104.55 21.00 21.00 9 271.03 154.40 5.16 23.80 50 456.89 274.00 274.00 11 50.48 V? .95 94 4.70 84.07 12 88.61 61.65 1.82 9.10 161.18 100.00 100.00 13 84.53 63.80 1.92 9.60 159.85 1000.00 80.00 80.00 14 46.99 22.10 84 4.20 74.13 15 94.34 52.70 1.88 9.40 158.32 18 00 18.00 16 95.79 88.30 2.54 12.70 199.33 59.00 59.00 18 263.24 154.00 4.76 23.80 25 419.05 129.00 129.00 19 129.73 91.55 2.54' 12.70 1 00 237.52 "8.00 78.00 20 llljff 85.85 2.28 11.40 211.10 ^ 21 ' 105.69 59.30 2.00 10.00 176.99 fc 22 .105.59, 54.40 1.96 9.80 171.75 " 28.00 28.00 25 186.44 126.95 3.42 17.10 333.91 63.00 63.00 26 99.71 61.45 1.88 9.40 172.44 56.00 56 00 27 59.36 45.90 1.10 5.50 1 00 7.50 118.36 28 33.1?9 24.35 62 3.10 61.96 1000 10.00 29 93.59 58.35 2.02 3.10 - 1.00 165.06 52.00 52.00 30 229.55 157.35 2.02 10.10 1.00 413.34 152.00 152.00 31 129.99 78.45 4.24 21.20 75 224.07 62.00 62.00 32 81.19 . 56.65 2.48 12.40^ 146.96 16-00 16.00 33 102.50 67.15 1.52 7.60^ 100 25 186.62 :i5 79.44 52.95 2.62 13.10 141.75 25.00 25.00 36 190.01 172.45 1.56 7.80 2.00 5«0 393.58 128.67 128.67 37 434.74 2 S4.00 4.02 20.10 1.00 768.9 1 222.00 222.00 38 56.71 J9.75 8.20 41.00 102.70 i ' 39 138.82 87.40 1.04 5.20 v 239.30 149.00 149.00 40 123JZ &440 2.10 10.90 202.69 44 00 4-1.00 41 38.67 26.90 2.52 12.60 70.73 42 98.31 62.95 86 4.30 166.82 43 50.15 31.35 1.76 8.80 „ 87.02 44 76.26 55.90 92 4.60 141.83 58.00 ->.00 45 150.^1 110.70 1.62 8.10 1.00 281.6S H700 11700 47 89.30 45.05 3.24 16.20 25 144.20 80.00 80.00 49 87.12 60.70 1.60 8.00 157.30 ~ 50 38.75 * 33.60 1^8 7.90 77.39 51 30.97 25.50 84 4.20 60.19 31.00 31.00 52 87.45 " 53.05 62 3.10 150.34 91.00 91.00 53 115.43 84.60 1.64 8.20 215.63 10.00 10.00 54 49.75 27.65 2.60 13.00 82.20 55 81.09 60.70 80 4.00 151.39 22.00 22.00 57 48*07 37.10 1.60 8.00 ' 91.77 58 85.56 54.55 1.10 5.50 149.95 :>9.00 99.00 60 47.19 33.90 1.64 8.20 »5.01 13.00 13.00 61 52.44 53.80 82 4.10 2.00 li5.32 10.00 10.00 64 29.75 20.10 1.18 5.90 52.85 24.00 24.00 66 89.42 51.85 50 2.50 149.55 79.00 79.00 68 65.97 35.70 1.38 6^0 108.51 68.00 68.00 169 45.67 30.40 l.lt 5.70 80.87 70 59.93 56.15 80 4.00 2 00 125.88 ( 22.00 22.00 71 133.54 118.55 1.30 6.50 268J 7 130.00 130.00 72 29.12 16.15 2.68 13:40 48.39 75 49.48 57.55 52 2.60 114.47 51.G5 51.65 76 41.91 23.80 1.20 650 70^1 77 68.30 46.40 80 4.00 1.80 112.62 78 129.91 61.00 1.02 5.10 203.39 7.00 7.00 79 21.26 17.75 2.08 1.0.40 41.53 106.66 106.66 81 29.67 37.15 42 2.10 70.90 61.35 61.25 82 69.81 52.70 68 3.40 25 131.76 83 20.54 18.40 1.50 7.50 41.22 84 60.40 35.70 38 1.90 10270 85 135 06 96.65 1.10 5.50 246.71 86 39.24 26.50 2.50 1230 70.18 87 26.80 28.80 74 3.70 59.92 105.35 105.35 88 67.30 51.05 72 3.60 5.00 130.31 109.00 109.00 89 45.00 36.35 1.16 5.80 25 87.60 96.00 96.00 90 20.30 19.55 1 00 5.00 42.73 10.00 10.00 92 34.23 24.35 48 2.40 62.42 1000.00 1000.00 94 * 147.52 » 85.85 64 3.20 50 249.95 57.00 57.00 99 43.15 34.00 2.68 13.40 83.51 54.00 54.00 100 27.58 15.30 1.06 5.30 1.00 46.04 55.00 55.00 101 31.29 29.80 36 1-80 . 64.57 95.00 95.00 103 51.49-- 48145 58 2.90 107.02 30.00 30.00 104 26.57 27.20 1.18 5.90 25 58.10 26.00 26.00 105 62.39 48.85 68 3.40 117.84 18.00 18.00 . 106 33.56 29.25 1.10 5.50 5.00 71.53 107 11.33 7.65 62 3.10 20.18 108 63.63 53.40 20 1.00 125.43 109 28.61 18.70 50 2.50 50.31 30.00 30.00 110 9*24 79.45 1.62 8.10 185.41 * 111 50.09 24.55 78 3.90 79.32 112 29.52 19.45 52 2.60 1.00 53.09 1100 11.00 114 147.27 116.90 2.42 12.10 1 00 279.69 116 57.35 41.15 1.42 7JO 1.00 108.02 20.00 20.00 117 19.07 17.65 42 2.10 25 39.49 118 13.67 8.40 24 120 25.51 ' 42.00 42.00 119 13.55 17.00 40 2.00 3.95 9.00 9.00 120 46.30 47.95 1.04 5.20 100.49 57.00 57.00 121 85.65 25.65 68 3.40 65.38 15.00 15.00 J 22 51.26 42.20 88 4.40 4.00 102.74 | 123 23.41 22.80 42 2.10 48.73 13.00 13.00 124 34.24 32.85 72 3.60 71.T1 28.00 28.00 125 1655 23.55 38 1J0 25 43.03 10.00 10.00 126 12.77 24^0 42 2.10 1.00 40.59 127 14.00 80.60 48 2.40 47.48 128 28.82 6 41.10 80 4j00 4.00 78.72 129 8.08 10.10 22 1.10 19.50 > 22 181^» 50.15 1^4 9.20 25 193.01 -——. -—-v 8036^0 5652.60 156.66 783^0 254)0 90.80 14,684.86 2000.00 4190.58 6190.58 OPOMBA: — Prva rubrika znaei številko društva. Druga: smrtnSnski sklad. Tretja: bolniški sklad. Četrta: onemogli sklad. ' 1'eta; troekovni sklad, fiesta: pristopnina. Sedma« rasno. Osma: skupaj. Deveta: smrtoina. Deseta: boinialA. podpora. i»iumrnm čuurov m Olajtic za muc december im. Dretoro it, JtMM MflB, Mer. ST, Glmtad, OUo. Pristopil: John žSkrlj 78; 20315; 500; 41. Zopet ».prejeti: Anton Jančar 72; 13401; 1000 ; 38. — Jakob »' Jauiiuk tU; 13125; 1000 ; 35. — John Križmauie 83; 20091; 1600; * 36. — JoH.p IVtrir 72; 1445; 1000 ; 29. Simon Verbie 85; 19951; 1000; t; 33. — Lom* Zore "»7 , 1p202 ; 500; — Terezija Verfcič 83; 19998; » 1000; M. v Httfcpendireiii: .»oho 1/orfca 7«; 4414; 1000: 28.«— Josip Volit 78; 14231 ; 500; 33. - John Strekel 73: 2300; 1000; 29. — Ana Lov- * sin 79: 9396; 500 ; 27. j Pristopil: Louis Murolt S8; 2030t>; 1000 ; 31. J Društvo "Sokol", «t«v. 38, Fnrtlo, Golo. Su»peii:l; 15688 ; 500 ; 29. . Društvo sv. Jurija Vitezi itev. 4», Kansas City, Kan. j» Zojw! spr«'jet : (jit . Turk 77; 7158; 1000 ; 2t>. Društvo iv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray, Utah. Suspediraii: Frank lk»l» H>; 13126; 1000 : 24. s Društvo sv. Jurija, štev. 61, Beading, Pa. " Pristopili: Anton Te/.ak 03; 2037; 1000; 16. — Mihael Križe 03; C 20U30t>; 1000; 16. Društva Isus Prij. Malenih št. 68, Moneasen, Pa. * Suspendirani: Al* rt mi Sivae 94; 18124; 1000 : 22. — John Si- s. vac 82; 3259; 1000; 19. „ Drmitvo "Zvon", štev. 70, Chicago, XXL h Prislopili: Win. Laurie h 97; 20322; 1000 ; 23. — Marjeta Kos ^ 96; 20321 ; 1000 ; 23. w Zopet sprejet : Kazimir Zakrajšek 7: 19126; 500; 39. - Umrl: John Persiii.i 79: 20136; 500 ; 40. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collin wood, O. {| Zopet sprejet: Josip Kaje 89; 13475; 1000 ; 26. — Frank Sercel 88; 12482; 1000 : 21. IUrflM,^HI Matija Pular 01; 19321; 1000; 16. Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 75, Canonsburg, Pa. Suspendiran: Stefan Kirn 76: 16616; 500; 37. Društvo r.v, Barbare, št. 79. Hcilwood, Pa. Umrl: Louis Sikošek 76; 13615; 1000 ; 34. Društvo sv. Jerneja štev. 81, Aurora, I1L 1 John Jurick 94; 20270 ; 500: 25. Društvo sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Colo. Prestopil k društvu Sv. Andreja. Walsenburg, Colo.: Frank ^ Sieve 87; 16356; 1000 ; 26. - Društvo sv. Jožeta, fctev. 85, Aurora, Minn t Zopet sprejeti: Jovp Koebevar 96:19501; 500; 21. — Frank Ši- s benik 80; 1767(1; 500; 34. — Louis Sever 83; 19248 ; 500 ; 34. Društvo sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont j, Suspendiran: Mihael Turk 85: 19449; 500 ; 33. ^ Društvo sv. Roka, št. 94, Waukegan, m. Premeni! zavaro*.ainiiio iz ^KNM) na ^500: John Dobnikar 95; * •19720; 500 . X Suspendirani: Lovre m- lVtrov.-i • li?*; 15533; 1000 ; 44. — Frank iVlkovsek 84 : 20008: 1000 ; 34. ] Društvo Matere B. Karmelike, štev. 100, Monongth, W. Va. Pristopil: Anton 'vmtovicli 7v 2039: 1000; 41. Suspendiran; Anion Smajila Mi; l«f062; 1000 ; 31. Društvo sv. Feliksa, štev. 101, Walaenburg, Colo. Zopet sprjeet: Josip Berieh 8s; 20018: 1500 ; 31. * Društvo sv. Marije Vnebovzetja, štev. 103, ColHnwood, Ohio. : Suspendirane: Louisa Grybar 88; 11*669; 500; 110. — Marija 4rO- * isšek *9; 19668; '.00 - 29. — Marija tiros 88; 19617; 1000 ; 30. — Jennie Lunar 93; 18657; 500; 23. -- Marv Nose 74; 16193; 500; 35. Johanna Šavs 70; 15125; 500; 41. — Josefina Tisovec 80; 17843; 1000 ; 34. — Ivana Vrankur 75; 15124; 500; 36. — Joliaua Valenčie * 94; 15128 ; 500; 18. !* Društvo sv. Martina, štev. 106, Butte, Mont. j1 Suspendiran: Anton Slak 90; 19t>87; 500; 28. Društvo sv. Janeza Krst. štev. 106, Davis, W. V a. « Suspendiran: Frank (Jorup 77; 19796; 500 ; 41. Društvo «v. Antona, štev. 108, Toungvtown, Ohio. 1 Zopet sprejeti; Jaek Krstine; Louis Pisanki; Frank Rupnik; « 3Jike Archoii; Frak «':ilok»r; Ja<-k Mlinar; John Logar. 1 Suspendiran: 78; 19249; .'»00; 38. • Društvo sv. Frančiška, itev. 110, McKinley, Minn. Suspendiran: Nkk Berjran 96; 16058; 1000, 16. Drnitvo Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Zopet sprejet: Louis Janozieh 95; 17681; 1000; 19. ] Suspendirani: 91; 17481; 500: 22. — John Petrieh 87; 17486; 500; 26. — Gabr. Selakovieh 93; 19044 ; 1000; 24; John Sehus 89; ' 20104 ; 500 ; 30. Društvo sv. Pavla štev. 116, Delmont, Pa. Pristopil: Joseph Santel 96; 20330; 500; 24. Društvo sv. Marija Čistega Spočetja, Hov. 130, Ely, Minn. Prestopile k društvu °Severna Zvezda'' št. 129, Ely. Minn.: Katie Prtis 99; 2Q147; 1000 ; 20. — Mary Poland 94; 19148; 1000; 24. — A n pela Pishler 92; 19329 ; 5000: 25. — Mary Pouhc 92; 20035; 1000 ; 27. — Zofija Pclrie 85; 18043; 500; 36. — Frances Pucelj 93; 17804; 1000 ; 21. — Johana Jakieh b9; 19649; 1000 ; 29. — Katie (•rudei 93; 18200; 500 , 22. — Frances Kos^ak 82; 7990; 500; 24. — Frances Šknbie 90; 18048; 500 ; 25. _ Katie Zavrl 84; 18316; 500; 22. — Angela Žergaj 94; 1858S; 500 , 22. — Mary Zgonc 88; 19585; 1000; 30. Društvo sv. Twh Kraljev itev. 121, Dodeon, Ml Prestopil k dr. Sv. Jan. Krstnika. št. 71, Collinwood, O.: Tomaž Kocjan 74; 18330; 1000 ; 42. Suspendiran: John Bregovich 85; 19853; 500 ; 33. Društvo m. Frančiška, itev. 12* Momsr City, Pa. Pristopili: Lomna Kink 80; 20325; 1000 ; 40. — Josephina Ko-\aeh 82; 20324: 1000 . 38. — Veronika Glavan 89; 2032; 1000; 31. Joseph Kozele 90: 20323: 1000: 30. Zopet sprejet: Matija Dobrenieh 82; 19893; 1500 ; 37. Mtio "Bote", Hov. IS* leelin, Pa Su*ped i ran i: Josip Martinet 91: 19355; 1000 ; 27. — Antonija Mrtineic 95; 19356; 1000; 22. Društvo ev. Joiefa, itev. 126. Hovr Deny, Pa. Pristopil: Joseph Volk 75; 20327 ; 500; 45. Društvo it. Brat Jensa iter. 12* Kow Duhrth, Mirni Pristopili: Frank Kovaeič 98; 20317; 1000; 26. — Vesel Trebo-viž 91; 20319; 1000 ; 2S. — Peter Solaja 88; 20318; 500 ; 32. — John Prijuojpcb 76 : 20328; 500 ; 43. ■ v „ OPOMBA: Poleg ftl|uoveg* imena navedene številke prva leto rojatf a, draga < f i tlfU ntvio itevflko, tretja uvarovuno itn®j Wrti narodi |i Novo! Extra! Novo! URA in GODBA §V« Cwapyita ura jc zadnja »najdba atolctja. Kale ur« in minuta kakor vsaka tfru-«a ura. Napravljena jc mmt-no, krasno Isddana tor bi trajaja sa ccl« «tvlj«nj*. C* hoota aUiafti dobro »eObo, vam nI troba troiitl donarja *a inatrumanto kot — »Wbiif piano, klarbwt Itd., kajti C« navljo-ta to uro s kljuCom, vam bo takoj uMa Igrati parni In malodlja. To na bo praoono-tlio samo vas in vaio druži-•»o. mat pa tUdI va«o prrijata-Ijo in obaade. Z onim navft. Jtn Jako do%o ipra. POlog-t*ea ni vam troba kupovati novlb valjarjev kajti valjarji «o avtomatične Izpromln-jajo ter igrajo rasno molodi-je. Va ura je vellhe vredno-•tl. no tame kot ura ampak tudi kot poOalo. Vsledtapa naj M bila v vsaki hiii vsakemu v nlobnoot in voagQo. Ni jo ooebe. k bi Ji ne vsajala. VreOna je najmanj Iia, tl extern i urami jih bomo nredafaM poO tvernliko ceno sa m.7%. KOor potijo ta-' ko j «a liro. bo debli Mn-plaias" anvatniee velike vreO-nootl. Ml -ne sabta »■■> de-narlajnaareJ p^JKte eame UMWMMI WATON , CO. Razno Nakane bivšega črnogorskega kralja Nikite. Beljrrajska 4'Politika" objavlja faksimile nekega pisnia bivšega' črnogorskega kralja Nikite, v ka-; tereni se dogovarja z "ministr--skim predsednikom*' Planieneem,i 'kako bi na prikrit način zapustil! ! Francosko in šel v Italijo, kjer! bi s pomočjo italjanske vlade pri-; pravili vrnitev v Črnogoro, če1 treba v spremstvu italjanskih čet. "Politika*' nujno opozarja na ta kovarstva bivšega črnogorskega kralja, ki naj se pravočasno za-tro, da v Crnigori ne bo 7opet, | brez potrebe tekla kri. List javlja j dalje, da ho Črnogorci sami razkropili in uničili večji oddelek Nikolajevih band, ki %o plenile po Crnigori. Vojna odškodnina 8rbiji. 4*Beoj^radski Dnevnik" poroča : More se leči. la je regentova i misija v Parizu popolnoma uspe-I la. Naši novi kraji (to je bivše av-stro-ogrske pokrajine) so izenačeni glede plačevanja s Oelio-Slovaško in Poljsko. Srbija bo zase dobila iz reparacijskega fonda odškodnino, katere višina še ni določena. Sedaj se dela na to, da s cnam takoj gotova svota na razpolago v imenu odškodnine. Na to so zavezniki že pristali. Mi smo zahtevali 2 milijardi, kakor pa izgleda, na to ne bodo pristali ; in bodo dali znatno manjšo svoto. ; Ta denarna pomoč bo vplivala blagodejno na ureditev naših financ kakor tudi na našo gospodarsko povzdigo. BEG PRED OGNJENIKOM. | Mexico City, Mehika.- 21. jan. 1 Dolge karavane Indijancev, ki 1 nosijo s seboj vse, kar imajo pre-j laičnega, zapuščajo okolico pri 1 San Miguel, v zapadnem delu države Vera Cruz. kjer se je poja-I vil nov ognjenik. Begunci se boje novih vulkanskih izbruhov, kot 11 >.e glasi v poročilih iz Pueble. Pomožno delo v pokrajinah, ki i so bile opustošene vsled potresa ■ dne 3. januarja, je bilo otežkoče-i • vsled počen jan ja bandit ov, ki 'so napadli in oropali pomožne! veruej v rusko vojne pripravljenost, spada nemudoma v blazuicoj Dalldorf" Na vse krlplje je delal in hujskal Avstrijo na vojsko s j Srbijo. Vsa "neeesarska" mnenja j»* imenoval enostavno "kvač. ne-1 iumhost, fraze*' itd. Na poročilo peterburskega poslanika o slabem j j mnenju Rusije o Avstriji, je zapisal "nadutost pride pred padcem", j j Ob Poincarejevem ooi-kn v Petrogi-adu je proti vojni štrajkai ru-j ski proletariat in ccsi*.r je z veseljem pripomnil poročilu ''bravo*'.! !Ka pa je par dni pozneje nemški proletarijat energično protestiral i na cesti preti vojnim manifestacijam Vsenemcev, je zapisal Vili: '4Soeijalisti delajo antiaailitaristieiie eestne izgrede. To se ne sme' trpeti, zlasti po še s-nlaj ne. Oe s*' i« ponovi, proklamiram obsedno si a nje in ilu iu vse voditelje zapreti. Mi ne smemo nobene socialistic-1 ne propagande več ?i o. ti*'. 20. junija je zapisal pod podpis ruskega carja "Tvoj Te ljubeči Niki*? ironično "hvala, enako". — Kronani liinavei! — Edvard (.»reva je imenoval s prijaznimi priimki "osel, hliot. hinavski pes, gt.]juf"\ Iliplomata. ki ni verjel, da je Nemčija poopluoiiia nedolžna i;a vojnem razpoloženju Avstrije je doletel cesarski naslov ''svinja". Ko je Italija naznanila, da ostane na vsak način nevtralna, je napisal pod podpis Viktorja Euianuelčka "strahopetec, šurke", in imenoval Giolittija "nezaslišanim lunipoin". Vest, da tudi Rumunija ne bo Viljeniova zaveznica, je opremil z besedami: "Zavezniki odpadajo že pn-d izbruhom vojne, kakor gnila j jabolka. Popoln polon: nemške in avstrijske zunanje diplomacije". Z ozirom na Kautskvjeva razkritja je v holandski zbornici in-terpeliral poslane«? Sentts vlado, da odredi vse potrebuo, da ne bol glavni krivec svetovne vojne Viljem postal nevarnost za Ilolandsko, I vsled česar mu preti — izgon iz Holandske. Tako mine slava sveta!____ lake žete-v Sibiriji, je bil doeeien in temu bo sledilo umarateiije japonskih čet iz Sibirije. Tako je bilo sklenjeno na sestanku pomožnega diplomatic nega sveta, soglasno s poročili v listih. Na sestanku se je glasilo, da jiiima Japonska nikakin teritori-1 jtlnih ambicij v Sibiriji m da če-jte, ki odhajajo sedaj tjakaj, le ! nadomeščajo izgube. Izjavilo se ' tudi, da oonovna politika ne bo prizadeta vsled tega. Svet je baje odobril sklep kabineta, da se Japonska ne bo še : nadalje vmešavala v notranje zaide ve v Sibiriji in da se bo strogo i držala vladne izjave, izdane leta j 1918, ko je sklenila z Ameriko ! dogovor. i --- Postrežljiv. Tujce: — Vaš kraj nii je znan po svojih burnih občinskih sejali. Župan: — Ja, vedno si precej v litse skočimo! Tujec: — To morajo biti precej zanimivo! Žu (tan: — No, če daste za nekaj litrov, pričnemo takoj s sc-irt — K KUPITE NARAVNOST OD IZDELVAX.VCEV $ g^nl^Srr^ Pošljite samo $1. \ j CAdUDOVITO $25. TREZNI FONOGRAF SAMO $ 10.98 ^ S Kolonialni inahaRonski občni, garantiran v vp^eh ostrih. Iimt. viJurujiU na- ^ ■ vijalnik: brez rnjKtta. močan vzmetni motor: ixvanr*nlno slusuo in čudo* S 0 vito jiu*»no odmevno škut!jo; im« avtoaiatK-ni regulator za za^ei ia vstaviti; K fi v« kovinski deli st< motno »».»nikljanj. Trajal bo zi\ celo '.ivIjAnj^. Ko dobite V S Btroj. plaf-ajte o!«lanek $9.98. _______' d K Ipra Victor. Columbi;:. Kmerson itd.. Empire Sales Company ^ P ter vse rekortle katerekoli velikosti. 116 Nassau Street Dept. J. 5 0 rezl>»- in i zdel ja ve. | New York City. J A Stroj odpoftljemo due. ko C^u-potlje: friloženo dobite II. i*o- K S sprejmemo naročilo. šljit^ takoj garantirani fonogrsif. W § PoSJjite danes 11.00 Če bons aidovljtrn. s.-m pripravljen A 5 EMPIRE SALES COMPANY Tslitntk ku 5 W „ let h t roj. ^ 6 116 Nassau Street ttm. ................f p New Yerk NafU.l * ."j ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODAM, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. 1 - - >i « » „ , i Najzanimivjše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Veliko Teč slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,; pove- sti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. IzRDte ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam. * j============^^ SLOVENIC PUBLISING CO., ^ 82 Oortlandt Street, f y New Tork, N. 7. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za Mo 1920 ter prilagam n 40 centov štempsov. Ime ..........;..................................... Naslov ............................................ Mesto In država...................................... Vitez iz rdeče hiše ■« ■ ■ ■ (U (Mht 4o MSlin lM|i.) komah is Časov fsanooskb uvoluoza Spisal llsk—a, tukaj sem! Toda, ves stem,j utrujen. <>h. moj Bo^f, ona govoriti Pustit«« me, da jo vidim! lhwtite;5 iae, da jo čujeiu!" Maurice je stopil nekoliko v stran in mladi maš so je pomaknil prvdcnj. Ker se je nahajal Mau ' noe na čelu liuiu/jce, je imel oni, ki je uioral prenesti toliko sunkov in udarcev. da so je mogel prwriti na to uu»to, svoboden raz ii ' K led. <1 Vet* prizor iu mrmranje, ki muli jo sledilo, je vzbudilo radovednost sodnikov. Tudi obtoženka se,, je »zrla na to stran; v prvi vrati L spredaj je zagledala m spoznala j | viteza, in groza je preletela za liip — kraljico. Pod vodstvom predsednika liar i tuanda, a sodelovanjem javnega/ obto£itelja Fouquiera in branite-J, lja tli&uveau-Lagarda je trajalo. Kaadiševanjc tako dolgo, dokler soj to dupuačale moči sodnikov in ob- i, toienkc. Veti ta čas je vztrajal Maurice h nepremično na svojem mew tu, dasi i ^ no a« med tem časom gledalci, ki; ] ao se zbirali v dvorani in po hod- ( ni ki h, im veškrat menjali. Vitez so ja bd naslonil na nakit steber in tu jc stal. nič manj bled od ometa, na katerega sc jc na-' eftettjaL Dnevu je sledita temna noč; ne [ koliko sveč, ki so (gorele na mizah porotnikov, nekoliko svetilk, ki so ' mc kadile ns stenah, jc s svojimi motnim, rdečim odsevom razsvetljevalo plemeniti obraz te ženske. | ki je bila včasih tako lepa na si-j jajno razsvetljenih veselicah vj, Vemaillu. L Tu je sedela sama; odgovarjala j je z Kakimi, zauičljivimi besada-j' mi na protlaednikova vprawuija in h se tnpatam sklanjala k ušesom1 svojega brmnttelja, da jc lahko na-i< tihoma govorila ž njim. Njeno belo, gladko čelo je bilo še vedno' ponosno kakor navadno; nosila je obleko k črnimi črtami, ki je od < kraljeve smrti ni hotela več odložiti. Medtem so sodniki zapustili j dvorano ter se umaknili k glaso-, vanju; razprava jc bila končana. "Ali sem se pokazala preveč i okolo, gospod?" je vprašala kraljica svojega branitelja. "Ah, madama", jo ta odgovorih "vedno boste dobri, ako ostanete,' kakor ste bili.'* 1 "Glej, kako jo prevzetna!** jet vzkliknila neka ženska izmed množice, kakor da bi bil glas iz, ljudstva odgovoril na vprašanje ! ki ga je nesrečna kraljica nape rila na svojega odvetnika. Kraljica se je ozrla proti tej j ženski. "Ns, seveda", je ponavljala: icnoka, 4 4 saj pravim, da si prevzetna, Antoinetta, in tvoja pre^! vzetnost tc je ugonobila/* Kraljica je zardela. Vitej sc jo ozrl proti ženski, ki] je izgovorila omenjene besede, in' odvrnil polglasno: 14 Bila je kraljica." Maurice ga je prijel za zapestje in mu zašepml: "Bodito mirni, imejte toliko poguma, da se ne ugonobite še vj." '"Gospod Maurice", je odvrnil vitez, "vi ste mož in veste, da govorite z močem. Oh, povejte mi: ali menite, da lahko obsodijo kraljico?" "Jaz n« menim ničesar, prepričan sem." "Oh, uboga ženska!" ja vzkliknil vitez z ihtečhn glaaom. I 44Ne, kraljica.", je pripomnili Maurice, "sami ste dajali." Tudi vitez je prijel Maurica za zapestje in ga prisilil z neke silo, ki mu je na bi bil nihaa- prinodiL da se je sklonil k njegovemu ulesu. Bilo je polštirih zjutraj. Med gledalci so se opažale velike praa^ nine, nekaj Iš Bile flh ugasnjsnft in dvorani ae jo b£Ia deloma zabila v temo. V najtenmejism detu i wta aa nahajala 'eftos iti M^HriOOt "Comn s*e vi tu in ?e*ft ifftff ?" fje vprašal vitez; "vi, ki niste ti-i igrovega srca?" "Ali", j« rekel Maurice, "tuj »eni, da zvem, kaj bo iz neke ne-|smč-ne ženske." "Da, da, iz one, ki jo je lastni: soprog pahnil v kraljičino ječo in ki so jo prijeli pred mojimi oč ! ,uii." *" Generic vo .*" * i "Da." - | 4'Torej se nahaja Genevieva vi ječi. žrtvovana od lastnega sopro-' ga in uničena od Dixmerja. Oh, j sedaj razumem, sedaj mi je vse jasno. Vitez, pripovedujte mi, kaj J: se je pripetilo. ^>ovejte mi, kje je I« ona, kje jo lahko najdem. Ta žen- J ska je mojo živi jen je, čujete-li. 11 | vitez?" Ko je bil Maurice zvedel za ! straftno usodo svoje ljubicc, se je pojavila na njegovem <»brazu ne- 1 jka n«-popisna besnost. Vprašal je:j ,4In Dizmer. kaj je ž njim!" U "Xe vem. Pobegnil je kakor!« 'jaz." h "Oh, če ga zopet dobim v pest, 11 ! oh. .. " je dejal Maurice, škripajoč z zobmi. < 4' Da, razumem. Toda radi Ge- j j ne vie ve ni vam treba še obupati. I 'medtem ko kraljica... Oh. čujte. i 1 Maurice, vi imate srce, imate moč, prijatelje... oth, \> vas, ka- < kor se Bog prosi. V urioe, pomagajte mi. da rešim kraljico!" j "Kaj mislite vendar?" "Mauriee. Genevieva vas prosi i na moja usta!" ''Oii. ne izgovarjajte tega ime- i na. gospod. Kdo ve. ali niste tudi i vi žrtvovali uboge ženske, kakor i i jo je I>ixmer?" 4 *Goa^>od**, je odgovoril ponos-'nn vitez, "če sc lotim kake stvari,;' potem se žrtvujem le samega h isebe." 1 V tein trvnotku so se odprla jI I vrata posvetovalnice. Maurice jej | hotel odgovoriti. n l "Tiho. gospod!" je dejal vitez. j< j*'Sodniki se vračajo, da izrečejo! | sodim." Maurice je čutil, kako se je tre- ] sla njegovemu sosedu roka, ki jo « je bi! bled in opotekajoč se polo- ! žil na njegov laket. Sodniki so se res vrnili. Novica 0 tem se je bliskoma raznesla po hodnikih in galerijah, in množica je zopet burno skušala, vdreti v dvorano. i 1 Kraljici so prečitali razsodbo i ki jo je obsojala na smrt. Poslu-j šala jo je, ne da bi obledela, ne bi trenila z očesom, ne da bi mišica na njenem obrazu izdajala . njeno razburjenje. Ozrla se je I proti vitezu in ga pogledala s po-menljivim pogledom, kakor da bi se hotela zahvaliti možu, ki -ga .ie bila vedno smatrala za utelešeno! udanost. V spremstvu orctoiifck e-iga častnika je nato mirno in do-j stojanstveno zapustila dvorano. Maurice je globoko vzdihnil. 4'Hvala Bogu!" je dejaL "V ; njeni izja\-i ni bilo ni?, nevarnega | za Genevievo; oe je nekoliko upa- j uja." | "IIvala Bogu", je mrmral isto-j tako vitez, "vse je končano, boja j je konec." i 44Le pogum!" mu je šepnil ii Maurice. *4Imel ga bom." In ko sta si bila segla v roke, t sta odšla vsak skoz druga vrata. Na novem mostu je Maurice . srečal Lorina. "Stoj!" je dejal Lorin. "Kam l si ae nameniTT" "Domov. Sedaj ae lahko vrnem, : 'kajti vem, kaj se jo zgodilo a Ge-. nevievo." "Tembolje; toda ti sc ne vrneš . domov, kajti pred dvema urama so bili orožniki na tvojem domu. - da te aretirajo." j "Ob", je vzkliknil Mauriee. lj"toj*j razlog ve£!" _ j 44 Ali al zblaznel * Tn Gene-) t vievaT" "Prav imaš. Kam pojdova!" , 4sled napo- 1 ra, kajti zasliševanje je trajalo ce- 1 lih 18 ur. 1 Ob sedmih jo je nenadoma zbu- ' dil šum španske stene, ki jo je ne- 1 kdo premaknil; oizrla se je in zagledala moža, ki ji je bil popolno-ma neznan. "Kaj hočete od mene?" je1 I vprašala. Mož se ji je približal, jo pozdravil tako prijazno, kakor da bila že ( kraljica, in dejal: 1 44Ime mi je Sanson.4* Kraljica se je nalaliko stresla in vstala. Ime znanega rablja ji je govorilo več nego cela knjiga. Vse 3 na tem moižu je bilo v tem trenot- ' ku strašno in izrazito. 44Prišel sem", je dejal Sanson. ■ "da vam odstriiem lase; toda ker ' ste vi sami že opravili to delo, vas lahko pustim za hip samo, ako želite." ] 4'Prosim vas, gospod", je odvrnila kraljica, "kajti poguma ho- < čem iskati v molitvi.** i Sanson se je priklonil in odfiel.1] praljica je ostala sama. kajti < njena stražnika sta se bila obzirno oddaljila. Pokleknila je na stolico, ki je bila nekoliko nižja od drugih in ki jo je rabila za klečalo, iv se zaglobila v molitev. Medtem pa se je dogodil v župniku cerkvice Saint I^andrv prizor, ki ni bil nič manj strašen od onega, ki smo ga ravnokar pripovedovali. ! Duhovnik te župnije je bil rav-iiiokar vstal. Stara poatrežniea mu • je pripravljala za ju trk, ko je nekdo naenkrat potrkal na župniška vrata. ''Poglejte, gospa Ja eedonei, še vedno trdno prepričani, da ne bodo velike sile v splošnem l in Anglija prav posebno uporabile krutih metod stare evropske di- . plomaeije, ki nas je prisilila, da imamo rajše konec z grozotami kot | pa grozote brez konca^ temveč da bodo gledale na to, da sc b« tudi < nam dalo pravico, da sami določimo svojo bodočo obliko viadc, ka- • tero pravico se je žc dalo narodom, ki so pokazali veliko manj ^ politične in narodne samozavesti. Naš revolucijonami boj za pro- < stost je dolg oi naša zgodovina pravcata povestnica mučeništva. Kazočaranje gleda mirovne konference__Da so bili Macedouci < britko razočarani vsled akcije mirovne konference^ jc razvidno iz javnega protesta, katerega je izdala potom časopisja skupina macedonskih dijakov v Ženevi in ki ima naslednje besedilo: — Macedonski ne rod, kot številni drugi zatirani narodi, je pričakoval, da bo mirovna konferenca uveljavila oprošcenje njegove dežele. To upanje pa je razblinilo v nio. Soglasno ž mirovno pogodbo z Bolgarsko j? mirovna konferenca razdelila Macedonijo med rjene sosede z velikim zaničevanjem principa samodoločbe narodov. (To je storila tudi glede nas Slovencev.) — Mi protestiramo proti tej razdelitvi naše dežele ter izjavljamo. da ne bomo sprejeli nobene rešitve glede usode naše dežele, dokler sc ne bo macedonskega naroda vprašalo za svet. — Rešitev, katero zahteva macedonski narod je ustanovitev Macedonije kot neodvisne države, organizirane po uzoru Švice ter pod varstvom neinteresirane sile. i — Potom razdelitve Macedouije si je naprtila mirovna konfe- i renca težko odgovornost za nove konflikte in nove vojne na Balkanu. — i — Potem ko je trpel turško tiranstvo skozi pet stoletij ter šel i cd leta 1912 naprej pod gnusni jarem grške, bolgarske in srbske ; j vlade, noče macedonski narod šo nadalje živeti življenja mučeništva. si j katero je mirovna kouferenea sedaj očividno ovekovecila. Trdni smo v sklepu, da nadaljujemo z bojem za neodvisnost Macedonije z vsemi sredstvi in vsemi silami. Kratek pregled zgodovine Macedonije. — Macedonijo obdajajo Tracija, Bolgarska, Srbija, Albanija, Grška iu en del meji tudi na Egejsko morje. V starih časih, — pravi dotični list, — jc bila Maeedonija veliko kraljestvo, največje v iztočni Evropi iu najbolj mo-očuo in najbolj cvetoče za Bimom in K art ago. Ime Maeedonija prihaja od trako-ilirskega plemena Macednes, ki se jc naselilo v majhnem bazinn reke Astrec v davnem času. Ta reka je znana danes pod imenom Bistrica in ob obalah tc reke so se vršili številni slavni boji t tokom »svetovne vojne. V Srednjem veku je veliko preseljevanje narodov popolnoma izprcmenilo narodopisni značaj Maeedonijc. Od , časa zavojevanja Macedonije od strani Turkov je bila Maeedonija izpostavljena vsem invazijam, vojnam, masakrom in plenjenjem. ! Macedouci niso trpeli le vsled turškega zatiranja, ki je konečno > spravilo na noge celo Evropo, temveč so bili tudi žrtve antagonizma, t ki je obstajal med balkanskimi državami. Od časa njih politične for-■ macije naprej so bile te države zapletene v neprestane boje, za ka- > tere je morala plačali ceno Maeedonija. Keenkwi wok Balkanskih vojn. — Od leta 1676 naprej je bila 1 Maeedonija resnični vzrok balkanskih vojn, — soglasno z izjavo Konštatina Štefanova, generalnega tajnika maccdonskega sveta za ' Švico in boj STacedonccv za prostost- in človeške pravice je mogoče > najbolj odličen v novejši zgodovini. V zadevi odstopa Strnmiee v roke Jugoslaviji je izjavil Štefanov v dotiČnem listu naslednje: 1 — Strum i ea jc vse prej kot srbska. Niti enega Srba ni najti J tam. Okraj obsega 49 krščanskih vasi, v katerih žive izključno bolgarski Maeedonei. Soglasno s statistikami je imelo mesto Struniica , pred letotn 1912 prebivalstvo 22.000 Bolgarov, 12.000 Turkov. 40 Grkov, 1800 Ciganov in 800 Židov. Nobena statistika pa ne omenja Srbov. — Čc sploh kaj, bi morala Strumiea tvoriti integralen del pro-» ste Macedonije. t Dejanje mirovne konference jc ravno to, kar bi nc smelo biti. Izroča namreč eeli okraj tndi vladi v namenu, da zadovolji teritori-i jalni apetit zaveznika. Vsled tega pa je to dejanje tudi dejanje razdelitve. Nov del 1 Macedonije sc vzame eni državi ter ga drugi v edinem namenu, da se - «godi zavezniku ter kaznuje sovražnika. Maeedonija jc »pet enkrat postala plen nasprotujočih si za- > htev. Velesile so se zopet poslniile zločinskih praktik stare dlplo-" macije. Tako naj bo nova Jugoslavija zgrajena na razvalinah nove Poljake. (Malo drzno je primerjati macedonsko mešanieo narodov z " enotnim in slavnim poljskim narodom, ki ima za seboj častno zgo-dovino!) Tako pa mora biti svet pripravljen na zopetno vstajenje nove Poljske'in dan ni več daleč. Drugo enako slabo znamenje v zvezi a bodočnostjo Macedonije t je klavzula glede pravic manjšin, kalen* bodo morale MlkfP'Vf dr-e t*ve podpisati. T Macedoniji. pa predstavljata vladajo&k naroda, ; srbski in grški, manjšini in sicer zslo nssnatni. Kaj so tadfese in ^ zfctev sedanjih mojstrov dežele toke ali taka, soglasno mnenje vseh j Besnih pisateljev, petovaleev, konzulov ifc misijonarjev jet. da nr pre- ' bivalstvo v svoji pretežni večini nštl gzjko* niti srbsko. L. eestev ^ — Glede te točke navaja Štefanov Sir Artknr Bvanes* ka&sraga. imennje - iisjnrjj#s irrrlsnast glede k bslhsikili zadev in najbslj goražega amgrnmrakm Ti^iribiSMiie 1909 as* ja vrnil Sir Brana z delgi^ biroja v MaMfouiji ki se je zspst enkrat dvignila nseti turški zlovladi ter napisal Dne* Rkh tie te dešele v l9D4h volje naroda. To nam ojačuje dejstvo, da so bile vse nc-grške iu nc-srbske šole, cerkve in narodne naprave zaprti, da so bili voditelji domačega prebivalstva prisiljeni pobegniti v inozemstvo, b Ii ubiti ali vrženi v ječo. (Kaj pa so delali Bolgari na Srbskem!), ^trašuo stanje stvari se lahko pojasni vsakemu, ki le količkaj dvomi <> njem. Poskus, da se si!o izvede pravice manjšin v Srbiji ali Urški bi bil brezuspešen, o čemur nam bodo pričali vsi. Ki poznajo politična pojmovanja in izvežbanje vlad t»*li plemen. Ce se srbskemu režimu upirajo v plemensko .-orodnih dr/avali kot Crnagora in Hrvaška, j«* gotova stvar, da se tega režimu ne bo nikdar trpelo v Macedoniji, kjer se smatra Srba za zavojevalca in sovražnika. Graditi Jugoslavijo na taki Maccdoniji, pouicnja kopati njen grob. Cc niso mogle skozi pet stoletij trdovratnega bolgarskega elementa iztrebiti kombinirane sile Turkov in albanskih renegatov ter koncentrirana nn>č grške in srbske propagande, potem bodo prilike za to od sedaj /nnaprej še veliko manjše, kajti močne bolgarske vrste so bile sedaj Se ojačene od kompaktnega mobamedansk«-gu iti sdbatiskega prebivalstva s sodelovanjem drugih elementov. Zidov .ti pa ti!) in Kuzo-valahov, ki se niso nikdar voljno pokorili grški nadvladi. (Kje pa so ostali cigani!). Izhod za Macedonijo. — Mr. Štefanov pravi, naj bi preje navedena dejstva imeli v :.uslih diplomati, zaposleni pri nalogi, da rešijo nerešeno, macedonsko vprašanje. Pravi nadalje, da Macedouije ni mogoče napraviti odgovornim za napake bolgarskih vladarjev iu da Maeedonija sploh ni predstavljala dela Bolgarske, ko je izbruhnila vojna. V na daljnem pa pisc : — Vsi srbski, grški in bolgarski državniki, so ponovno izjavili, da nočjo njih dežele "niti one podi tujega ozemlja**. Pašič, Trumbič. Vesnič. Venizelos. Teodoro v. Gešor.«— vsi ti so podali take izjave. Mirovna konfcrcnca naj jih prime vsled te^n /ji njih besedo. Če jc temu tako, če je stvar taka, potem naj sc da i udi Mace-doncem priliko, da dajo izraza svoji volji glede bodoče oblike vlade. Maeedonska avtonomija in neodvisnost ni»ta novi zahtevi Ma-ccdoneev. Ti zahtevi sta tak« stari kot je maeedonski boj za prostost. — Neodvisna Maeedonija pod jamstvom ene najmanj interesiranih velesil, Ameriko ali Anglije liaprimer, ali pod Ligo narodov, bi gotovo rešila jagnjo ter nasitila volka. Nodvisna Mae»nlonija bi se izkazala kot pravi blagoslov za vse balkanske države, kajti enkrat za vselej bi jih oprostila jabolka spora, kar je predstavljala Maeedonija, do sedn.i. Povečala bi prilike za ustvarjenje resnične balkanske zveze ali za močno Jugoslovansko federacijo. Dnevni pogovor. Jaka: "Kaj je novega, Jože7.' Jofte: "ttovenalri-Amerik&naki Koledar ja iaiel. V njem ja najnuaovntnejše čtivo. Ali si si is nabavil iztia?" Jaka: > "He ie sedaj, pa bom lana)*" Jofte: "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, pred-no prideš ti na vrslo. Jato: "Knj pn je v letošnji isdajtt" Jofte: , "Predolgo U trajolo, če bi hotel vse našte- ti. Le psr člankov ti imenujem: "'Slovenci", ''Kaj so storil Jugoslovani r svetovni vojni". "Otosnlni itrajk", "Kojstvo Jugoslavije*' te tako dalje. iUs je cela kopica. jo snhana mera.** Jaka: "Koliko pa staaot" 3 Jofts: I "Štiri dajmo. To vendar ni dandanašnji no-toadsnar. Vvedan pa je desetkraš toliko. " J Jata: "KjoM po lahko dobil sn izMst" Jofte: "Pošlji denar v snsmkah na Slovenic PnUish-inrOwnpony, m nomsno amso^ n** Torn Otty, po ti ga bodo takoj poslaH." Jaka: "iJobro, dobro, bom po storil tako. Se danes boa itfM ■ -..... iSfjasm- niOisii tiu ■ ■ GOZDNI ROMAR ! J ' I * T .T T " * - FBAHOOUISPISAL GABRIEL PERRY. i Si *'OkB Haroda" prevedel 0. F. 135 (Nadaljevnje.) y V nekoliki razdalji od obeh piratov ter zakriti od zelenih, valovitih višin na desnem bregu, je korakal osamljen mož z onim elastio-idm in naglim korakom, ki je lasten le Indijancem. To je bil mladi Komane, Ravou-Brulant, ki je sam sledil bojni sledi. Mlad mož je trdno sklenil, da bo osvetil svojo čast, katero je »smatral za omadeževano izza umora belokožca, ki je zaupal njegovim besedam. Vsled tejca se je lotil enega onih pustolovskih junaških činov, ki spominjajo na čine klativitezcv v starem času. Na mestu, do katerega je dospel, mu je ovinek reke prikrival kanoo, ki je plu\alu ]K> reki navzgor. Indijanec se je približal bregu ter napravil iz svojih zalog paket, katerega je stavil v svoj plašč iz bivolove kož**. S pome*-jo jermenov je pritrdil t* paket na glavo ter *el previdno v \ odo, katero je rezal z močnimi sunki. Kmalu n&to ;e stopil na suho na levem bregu. Z neizmerno spretnostjo je uporabil \ sako kritje in \>uko neenakost tal in vsled lega nista mogla oba pirata step videli. Komane se je nahajal ktjjalu v ravni črti z njima, ju prehitri ter dospel na mesto brega, ki jc ležalo nasproti 1'ivolovemu otoku. Brodi ltd eve rek'4 so mu bili oči vidno dobro znani, kajti ne da l»» se potuišijal ali za tr»-imtck iskal, je načel brod, ki je vodil od br^ga na otok. Kinalu jc bil na drugi strani ter se utaboril pod b'f-/evjejm, ki je krilo brv*-. Taut je izginil in tudi najbolj izurjeno oko bi /aman iskalo po eeleia otoku, ue da bi zapazilo Indijanca, ki je skrit na špiei, ob kateri se je voda reke lomila, z Main-Rouge in Mestizo »ta obrnila svojo kanoo proti Bivolove-; mu otoku ler *e kmelu ustavila sredi njega. Ravon-Brulant ni izgu-| bil niti ene njih kretenj. Videl je. kuko sta svojo kanoo pritrdila ter ►topila tla kopno. Majhen odprt p rt »v or se je nahajal pred obt-rna in s pomočjo o-iJej, katerih sta imel i v izobilu-i, sta pokrila celi ta prostor kot z ve-1 ko Wlo preprotro. Vsakdo, ki n<* po/ua vseh dogodkov življenja v stepah, ki bil . v zadregi, «> bi «ra kdo vprašal, kaj pomenjajo vse te skrivnostne pri-^ prav»». Imlijanee pa .ie je dobro vedel, kaj sta hotela storiti oba pi- ( rut« ter v*lM tega prenehal opazovali jih, da misli na boljše ►kri-\ttl'šee /ii >amega s-i»« za trenutek, ko bi se oba zopet odpeljala. .Main-Honge je .»iedt sako lopato zemlje, ki >t;i jo izkopala, sta vrgla na bivolovo kožo, ki je ležala v bližini Ko sta dosegla približno globino treh čevljev, sta pričela spodaj m: riti. To delo jima je vnelo par ur in po poteku teh je bilo dogotov- , Ijt-no piMlxeuifljsko skrivališče. M«'«l tern easom p;t je bil tovor kanoe izpostavljen solneri, da spravi slednje i/. nj»"/a vso mokroto. Oba handita sta naio vse predmete opravila v izkopu.no luknjo. Vse sta pokrila z debelim usnjem ter nametala na to veje in suho travo. Ko je bilo to »torjtno, sta nametala na to prst, katero sta stla-nU t nogami ter polila z vodo, da odpravita duh. ki bi laliko privabil divje /ivali. Nato sa položila rušo zopet na prejšnje mesto. — No, Mestizo, -— je rekel stari renegat, ki je skrbno z obema rokama postavil zope- pokonei najmanjšo bilko, katero sta potlačila teko indela. — ali misliš, da jc to skrivališče dobro in da jc naš plen na varnem t ' — Upam vsaj. - - ;e rekel Mestizo, ki je priuel pobirati odeje. Treba je bilo le še spraviti nekam prst, ki je še ostala in na ko- je mesto je stopilo bhifro. Prst sta nesla v kanoo, jo zavila v odejo in ko »ta dospela do sredine reke, je požrla voda zadnje preostanke,' ki bi lahko kazali navzočnost človeka. j To so skrivališča, kakoršnih se poslužujejo lovci, Indijanci in.' trgovei v stepah. da skrijejo svoje blago ali svoj plen. Kanoa obeh piratov je bila vsled tega prosta vsake teže ter hi-; tro odihitela v smeri proti Meglenim goram. Tam je tri dni pozneje Itois Ros* zapazil njen prihod in tam je tudi Baraha videl kanoo in cba pirata. Baraha je našel na večer tretjega dneva zopet oba pirata, in njegovt smrt se je vsled posredovanja Mestiza zakasnila za par ur — — hobpo, — j" rekel mladi Komane, — kojega risje oči niso -videle kano*- — Njih duša j** pokopana tam. V kratkem času se bodo vrnili tjakaj. Nato je šel mladi indijanski vojnik zopet preko reke, ubral pot, i kateri je sledil prej«* '»-r dospel nekako pol ure pozneje v neko r.ase-l.o. v kateri je bil pr^ezan njegov konj. Itayon Brulau j- skočil na konja ter odjahal v galopu. Naenkrat pa sta se konj in jezdee ustavila. Oba sta pričela,kot dobro dre-sirana psa, vohati. X e ni bilo. Le dva posamezna moža sta se po javila v daljavi. V pričetku tega poglavja smo govorili o petih osebah m ta dva i loveka sta zadnja, katera najdemo. Oba moža sta is:.tlako zapazila Iiidijanc ua konju. — Wilson, — je ;*ekel eden njih, ki je risal. — Sir, — je odvrnil Amerikanec. -- Sedaj je tam nekaj, kar se tiče vas. če se ne motim. Sir Frederick, ki je plačal za to, da se mn ni bilo treba brigati »a majhne nevarnosti stej»e, je mislil le še na skico, katero je hotel narisati, I Kretanja Amerika uea in Komanča. da m* medsebojno nagovori-! ta. so kazala, v koliki meri prevladuje zaupanje v divjih krajih. Wilson je napravil z roko znaiueuje. da hoče prijateljskega pogovora ter se pri tem obenem vrgel v neko kotlino v tleh. tako da je gledala le glava ven. Indijanca je to p>*»topanj<* presenetilo in raditega je skočil t/ 1 on j a ter se skril za njega. * Ko sta konečno oba izmenjala par besed ter se prepričala, da no-' • eta umoriti drug drugega, sta zope: vrgla puški na ram L si šla na-1 sproti ter si podala roki. — Kateremu plemenu pripada moj mladi prijatelj T — jc vprašal Wilson. * | — Rodu Kouiančev. Hoče se zopet zdrnžiti « svojimi brati, da jih! I-o vede na sled sovražnika. Kaj'dela moj beli brat v stepi f —- No rem. — Ko pa sc je Indijanec nasmehnil kol da ne v r jame. jc i ckeV f?ir Frederick: — Midra grev« ur izprehod. dragi moj. — Lovski okraj! Alain-Rouge-a. Mestiza in Apstcv m potni ne-s arnosti. — je rekel .esao Indijanec. — To «• prav nič ne briga. Govorite glede lata a Vikoaoo. Episoda lii leta vojue že, krvavo klanje, j i: i leta vojne, ki v nji svet drhti. ^ l * boiu kedaj morda pozabil I nanje, ^ . 1« fiio, Bog. mi v duši naj živi! 2 h«» grozili tu požar sveta prestane, j k«, jasno solnce nam zašije spet, j 0 Bog, naj v sreu mi spomin > ostane * .j,; tletc nežno, komaj štirih let... 1 ' i« T v srbskem selil je bilo zarana -(povedal dan lahko bi iu ime) j bila je naša četa tja poslana, * zastave bele nam v pozdrav vise. j Naenkrat strel iz neke hiše pade, za njim pa krogel točka se spusti.' Mi bili smo sc. A izdajstvu nadc j ■ usmiljenja in odpuščanja ni. | l*i ez milosti obsodbo so izdali ( poznal sem dobro tisto srbsko vas), tj:t k zidu so jih po deset peljali, ; — streljajte! — je ukazal strogi glas. J '.šicvila vam po dojmov izpremeni 1 povedati ne morem za ves svet. i s poslednjimi postavili so k steni d'kletee nežno, komaj štirih let. Is jt angeljček. In je imela spete n.td čelom z rdečo pentljo lase. Smehlja se skoro: — Kaj pač tu počnete! — ■ ko vzeli puško so z ramen v roke. Nič ne razume, nič ne sluti zlega, i tu poči salvica — v krvi ramica — ,1* ranjena samo, poskoči, bega: "Mamica! Mamica!" ' Mamica! Mami!" kliče po na-: vadi | (ne ve, da mrtva že je mati ji!)( — saj veste. — vojna — vsemu; te privadi, a vendar sledujič smo jokali vsi. j Tu prime jo nekdo izmed vojakov ( (ime njegovo mi je znano še), pokriža jo, v stran pelje par ko-1 ) rakov, pritisne ji revolver na sence--' ■-'•4 EH ♦ Kuj mrtva pade — Srečni drob-j čee mali, z.-: kaj nihče ni v seiu bil otet! — t— Mi z drugimi smo tamkaj po-! kopali ,dekletce nežno, komaj štirih let. ■ ;--| POZOR, DRVARJI! Tukaj se potrebuje 12 mož saj i delati drva. Plača od klaftra 1; fcLuO. I jem dober, vse rastoče dre v- • je. bleza kempe. skoro po ravnmi! "n samo pol ura od Custer City do 1; kempe. hept prilika. — Joaeph 'JaUetic, Box 114. Custer City. Pa 1 *i! J mil VAM4 '. XUIlbll POZOR, DEKLETA, POZOR! Lopi mladi fant z lepim premo-lenjeui in avtomobilom sem sc od-oč.l za ženitev. Ker pa tukaj ni lobene slovenske cvetke, slišim' »a. da jih je po drugih krajih do-! rolj, torej katero veseli možitev,; iaj mi hitro piše in priloži svojo' 1 »ko. Katera bo prva s pošiljat vi-' o slik, bo seveda imela prednost ' sajti jaz ne boni dolgo čakal. To-' ■ej na noge, da vam ne bo prepo-' :no! Stane vas samo par cent-ov in' reča. je g«»tova. Ako ne bo v krat- j iem nobene stike, se odpeljem v j lomovino. — Stanislav Vesel.' Morgan t own, Va. ---i fcelim izvedeti za rojaka FRAN-1 KA GOf.AK. Pred tremi leti sel je nahajal v Clevelaudu, Ohio. Od tam je odšel neznano kam. Ako je komu znan njegov naslov. naj mi g? sporoči, za kan mu bom hvaležen; ako pa sam te vrstice, naj mi naznani svoj naslov, imam mu poročati važne novice iz stare domovine. Moj naslov je: Anthony Bailor, 1903 L/oomis St., Chicago, IU. (4x 22&29-1—5&12-?) licem bratranca FRANKA KETZ doma iz Starega Kota, okraj Kočevje, ter prijatelja JOHNA KXAUSE, podomače Ban, doma iz Podpreske pri Ribnici, okraj Kočevje. Oba se nahajata nekje v državi Pennsylvania. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama javita. — John Ketz, Stave Camp, Kountze, Texas. (22-23—1) Učeni svojega brata ANTONA KETZ in svaka BLAŽA KO VAČ. podomače Jerčin, oba doma iz Starega Kota, okraj Kočevje. Prosim cenjene rojake ako kdo ve za njun naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sama oglasita. Za brata imam tri; pisma od matere. — John Ketz. Stave Oainp, Kountze. Texas. f 22-23—1) _ . __i Kad bi izvedel, kje se nahaja moj brat RUDOLF MIItBLlO. Doma je k Okrivja. občina Plesce, Hrvatsko. Isto rad bi Izvedel kje je JOSIP POJE. doma iz Podplaniite pri Čabru. Oba staj bila zadnji čas v Clevelandu. O. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, ako pa sama eitata. naj se mi javita. — Peter Mihelič. P. O. Ace, Texas. (22-23—1) Iščem moje sorodnike JOŽETA SABEC in njegovega sina Istega imena ter mojega prijatelja FRANCA FATUR. podomsee Kaznarjev. Dona so is Zagorja na Notranjskem, prva dva iter. 76. 2c£nt, da ae mi oglarijo, ker jim imaai poročati važne reci iz »tare domovine. — Jaeob Kna-fek R. P. D. Box 104 A, Turtle Gntk. Pa. (21-82-1) - -—— . ■ Kje so nahaja moj prijatelj JOBS] CEKSm, podomače ValantačT Doma je is Zagorja na Notranjskem. Pisal mi je 5. novembra 1919 iz Texasa. Prosim ga, naj mi posije svoj pravilen naslov, imam mu nekaj selo važnega za povedati iz stare domovine. Rojake prosim, če kdo ve zanj, naj ud naznani njegov naslov. —• Max Kluu. G023 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. (22-26—1) Kje je ALOJZU VOGLAR! Doma je iz Lesko vea pri Krškem. V Ameriki biva že 12 let. Pred šestimi leti se je nahajal tukaj v Cleveland. Od takrat se pa ne ve zanj. Ker ima v starem kraju lepo dedšeino, prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj ga javi, ali pa naj se nm oglasi na: John Levičar, 3123 SL Clair Ave., Cleveland. Ohio. (22-24—1) tEHXTNA PONUDBA. Slovenec, star 26 let, stanujoč 1 v državi Ohio, se želi seznaniti s 1 Slovenko v starosti od 18 do 26 i - let v svrho ženitve; tudi vdova ' i enim otrokom ni izvzeta. Imam ] - svojo h£o in tudi precej denarja < - prihranjenega. Torej katero ve-j' seli, naj piše in pismu priloži sliko, . katero na zahtevo vrnem. Le resno ji mislece naj se oglasijo na naslov: j F. B. M., c o Glas Naroda, S2n Cortland t St.. New York, N. Y. i (22-23—1) ji ■ '. ■ Iščem svojega brata ANTONA " SEDLAR, doma iz St. liuperta -j ua Dolenjskem. Pred letom jej bil v Pittsburgbtu Pa., zdaj pai a. ne vem. kje se nahaja. Jaz mi-1 slini v kiatkeni odpotovati v stari kraj hi zato prosim ceuje-° ne rojake, če kateri "ve za nje-| L-; «rov naslov, da mi ga naznani,i ■•[ ali naj se pa sam oglasi svojemu j bratu: Frank Sedlar. 1241» East i "),"». Tit., Cleveland, Ohio. a j . (22-24—1) • -- v j Zel im fyvedeti za dva moja prija-] l\ telja J C*STIKA PA\TJNr iz vasi Brezovska gtira in ANDRE- - ! JA BANlO hs vasi Brezje, oba iz fare . Ijcskovec pri Krškem, j Ako kateri izmed rojakov ve za nju naslov, naj mi blagovoli na-znaniti, za kar se že vnaprej za-t hvaljujem; ako pa sama citata n ta oglas, naj mi kaj pišeta. — n Josinph Božič, Box 4^0. Morgan-d town, W. Ta. (21-22—1) Pozor! tLOVEHOt HRVATJE IV RRB1 U potujete skoal Vow Torte. ^ Va posabtte na moj hotaft* kjer 4 dobite najboljša pienoSlMa bi bo rta aajboljia peiUKiuL — Otet« soba s «o aH drema r~^J*mi Prostora aa 850 onh , Domača kuhinja. Vajatitft t*m AUOUIT BAOH. 63 Orosnwleh St. Vow York, V.T Zafimbe, ieKiča la najraxnovnt-nejia domača zdravila katera priporoča msgr. Kodpp, i imam vedno ▼ salogi Pišite po brezplačni eenik. MATH. PEZDIR P. 0. Box 772, City Hal! Statkm; raw TORS 0ITT. POZOR ROJAKU ttoST im\m UbMikn JAGOB WAH£SC tmrnmm m n mrnmm > »--• - » - - -"rit •••- •• »»)• - .- - ■ --• ROJAia - BERITE ] Naznanjam cen je ^tSSBBfk nim to jokom sirom Amerike, da sem povedal svojo trgovino. Imam ve liko zalogo vejsih gramofonov V^ slovenske ^^^^^^^^^^^^ plošče, slovite Ps-the Emerson v vseh jezikih. .. Velika izbera kovrstnih muzika- ličnih inštrutneu- ^^^^ tov, za godbe ali orkestre. Ksdar si kako društvo namerava kupiti bandero, ustavo, regal i e, kape. prekoramnice, uniforme, ne kupite prej nikjer, da tudi mene sa cene vpraiate. Stem si bodete prihranili dolarje. Moje blago je prve vrste in po zmernih ceqah. En poskus in pripričani bodete. Cenike za gramofone, Colombia slovenske plošče ter društvene potrebščine pošljem takoj na zahtevo. Pilite še danei po cenik na: VICTOR NAYIVSBBK »1 ORJKEVJE 8TKXET COVKMAUGH, PA. — Moji beli bratje so posvarjeni. Ko je Indijanec to rekel je prekinil pogovor ter odjahal \ galopu. Potnika sta sledila z očmi mlademu vojniku na iskrem hitrem konju in to je nudilo tako impozanten pogled^ da ga je mogoče primerjati le z ladjo na morju, ki hiti naprej po morski površini s polnimi jadri. Potem ko smo izpolnili te vrzeli preteklosti, je eas, da se vrnemo v Zlato dolino k 1'epetu in Kanadeu. (Dalje jutri.) iftGBK »TIRI PARTVVRJR ! s majhnim kapitalom, ki bi hoteli iti s menoj v partners!p že vsta-uovljeno usnjarno ali ledrarno. pri kateri se danes zaslužijo skoro največji procenti. Na vsako vprašanje bom odgovoril in dal vsa tozadevna pojasnila. Pišite ali oseb-i no vprašajte pri: M. Jalove«, 49500 Shawnee Ave., N. E.. Cleveland, Ohio. (20-27—1) Iščem svojega brata JOŽEFA FRANCEL, doma iz K&plevega št. 27, pošta Struge, Dobropo-lje. Zdaj se naliaja nekje v ita-ljanskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani. — Anthony Francel, 532 South Santa Fe Ave., Ptoeblo, Colo., U. S. A. tix 20,22,27,29-1 & 3,5-2) NAZNANILO IN VARILO. rorart City, Pa. Slov. pevsko društvo "ZVON" ; vabi vso Slovence in Slovenke iz i Forest City, V and lin g. Browndale ; in okolice, da se vdeleiijo IORR : "županova Mieika" s petjem in i premikajočimi slikami v nedeljo t dne 20. januarja 1930 v Fauiilv ITlieatre v Forest City, Pa. Vspored : 1. 41Studenčku*\ *p°je: t'mešan zbor. — 2. "Na straži", : poje moški zbor. — 3. "Na tujih " ►Itleh", duet s spremljevanjem kla- J i vi rja, Fannie Pusman in vVngela! jZalar. — 4. Premikajoče slike. —! r>. "Županova Mieika". veselo-1® 'gra s petjem v dveli, dejanjih i ii>sel>e: Jaka Kremen, župan. Kar- 1 Jlo Kovačič; Mieika. njegova hči. * l 'Angela Zalar: An že Potokar. Mi- J eikin ženin. Anton Kit/.nik: Pod- 4 . gorska, mlada vdova. Jennie Sve- 1 te: Sii.sslieini. nil;ul gospod. Franki3 jKotiii-v AViiulberg. njegov prija- j j tel j. K.irlo Oražem: Glažok, pisae. 'jJaek C*empre: kmetski fantje. — 1 i i . 16. '"Taiis''. poie mešan zbor s' [L , . ... i i t spremljevanjem klavirja in lior-j j net a. || ! Med prvim in drugim dejanjem]' j ter med posameznimi točkami igra.; orkester C. Franceski-ta. | Vstopnina: za otroke in 50^ | ^ za odrasle. j, ^ j l*rireOMlRIL in uredil bo J**tra. ,, . ., ' , _.. ^ktiu bacilom v času epidemij«*. >SNAŽIL in uredil bo jetra. UMORIL bo prehlade ter vas fcrit >S»NAŽIL in iOUtli bo ledlee. lafluenco, gripo in pljučnico T<> je najt»olJ5e splošno družlnsk (A KLKKTRIZI RA L bo ves človeški /Pravilo na svetu. stro-l* IN Ce su skuhate ter ga pljpte vre!« >AL bo jasnost ckViu in svežost koži. ga. sprejemate vase b»«ate £i*t To je vaša najboljša garancija, da *oke. katere je pripravila mati na rt rte zdravi. va pvojim otrokom-Mfjte flksllio Bolgarskega Krvnega Caja vedno pri roki. Prodajaj« n efcanuHrji. Ce ste brez njesa^sa MORATE takoj imeti- Odposlali pa 1x>m litro zavarovano. Pošljite I1X» za eii rHlk »Irnžin^ki zavoj ali trije zave i za $3.15 ali Best zavojev za £5-25. Naslov: Marvel Products Co. !> Marvt Side.. Pittsburgh. Pa-__■___ dEtorlor iWz£T EOINI SLOVENSKO GOVORECl ZDRAVNIK 1JL f aPECIJALIST MOiKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie zdravim nsd 23 let ter imsm skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vaa ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moikilr bolezni. Zato M morete popolnoma zanesti ns mene, moja skrt pa je,- da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite timpreje. ' 4mm a—r avian aaaU n»l)ana krt. asasulfa In llaa w taiaaw. So*« awl v «riu. la-MmM laa. NMIm v kaataH. atara ran«, ti vina Solaznl. mmmt bolnnr v HMlwrJ«, mtiN. JatraS In talaScu. mmilnfc ravmtUtMui, katar, slato t no, Ui a«na M aa: V panSalJak. araSan in patkfh oŠ S. aro zjutraj So S* Bil iT i V torUh. atrtSWi In aoSotah «S t. una zjutraj S« S. svslff* O* ps & vfS PO PO*T1 NK ZDRAVIM. PR I OS TE OSESNO. NI MIAIITI 1MB IN flrtttOV. Dr. LORENZ ^ f— An. wrngimca, r a.