Vseslovenski kmečki upor 1515:
Zborovanje v Konjicah - delo
z zgodovinskimi viri
£<ufl) «p
r 2015 •
Mag. Aleksandra Boldin, Gimnazija Slovenske Konjice
VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR 1515: ZBOROVANJE V KONJICAH - DELO Z ZGODOVINSKIMI VIRI
UVOD
Ob 500. obletnici vseslovenskega kmečkega upora smo v okviru obvezne širše teme Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci (v drugem letniku gimnazije) učni sklop Vseslovenski kmečki upor 1515 obravnavali multiperspektivno z vidika različnih zgodovinskih virov, splošnih zgodovinskih konceptov in razvijanja kompetenc, ki so predstavljene v nadaljevanju. V okviru učnega sklopa je načrtovan ožji učni problem: Vseslovenski kmečki upor 1515 - Zborovanje v Konjicah. V okviru tega je bil zasnovan delovni list, ki z izbranimi viri iz slovenske zgodovine (ob uporabi ustreznih didaktičnih pristopov pri obravnavi konkretnih primerov s poudarkom na lokalni zgodovini) vpliva na oblikovanje pozitivnega odnosa do slovenske narodne identitete ter ohranjanje spomina na zgodovinsko-kulturno dogajanje.
NAVEZAVA NA UČNI NAČRT (GIMNAZIJA)
Širša tema iz učnega načrta	Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci
UČNI SKLOP:	Gospodarski položaj kmečkega prebivalstva in kmečki upori
UČNI PROBLEM:	Vseslovenski kmečki upor 1515: Zborovanje v Konjicah
PRIČAKOVANI DOSEŽKI ZA VSEBINSKO ZNANJE (ZG. DOGODKI, POJAVI, PROCESI):	Dijaki/dijakinje:: •	pojasnijo zgodovinske koncepte, ki se nanašajo na vzroke in posledice kmečkih uporov, razslojenost fevdalne družbe in legitimnost upora v njej, pomen upora za slovensko narodno identiteto; •	analizirajo konkretne primere in pojasnijo položaj kmetov, ki je vplival na izbruh kmečkih uporov; •	razložijo značilnosti vseslovenskega kmečkega upora in ga znajo primerjati s predhodnimi in kasnejšimi kmečkimi upori ter razmislijo, kdaj prenehajo in zakaj; •	pojasnijo in ocenijo pomen kmečkih zahtev na zborovanju v Konjicah.
PRIČAKOVANI DOSEŽKI ZA PROCESNO ZNANJE (SPRETNOSTI, VEŠČINE, ZMOŽNOSTI):	Dijaki/dijakinje: •	interpretirajo zgodovinske vire in vseslovenski kmečki upor z več vidikov (multiperspektivizem); •	analizirajo zemljevid s prikazom slovenskih zgodovinskih dežel in poteka slovenskega kmečkega upora 1515; •	analizirajo izbrane zgodovinske vire in na temelju podatkov oblikujejo zaključke, argumente, razlage, mnenja, stališča; •	napišejo povzetke, miselne vzorce ipd.; •	razvijejo spretnost oblikovanja argumentov; •	razvijejo socialne spretnosti (naloge rešijo v dvojicah, skupinska diskusija).
PRIČAKOVANI DOSEŽKI ZA ODNOSNO ZNANJE (VREDNOTE):	Dijaki/dijakinje: •	sklepajo, zakaj pomeni povezovanje razrednega boja s kmečkimi upori stereotip; •	z obravnavo izbranih virov iz socialne slovenske zgodovine vplivamo na oblikovanje pozitivnega odnosa do slovenske narodne identitete; •	analizirajo konkretne primere s poudarkom na lokalni zgodovini (zborovanje v Konjicah) in razmislijo, zakaj je pomembno ohranjati spomin na zgodovinsko-kulturno dogajanje.
54 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016
Didaktične rešitve za gimnazijo
in druge srednje šole
KLJUČNE KOMPETENCE:	•	sporazumevanje v maternem jeziku (pravilna uporaba zg. terminologije), •	socialne in državljanske kompetence (kultura dialoga in argumentiranje), •	kulturna zavest in izražanje (pozitiven odnos do ohranjanja spomina na zgodovinsko-kulturno dogajanje in igre vlog), •	učenje učenja (spretnosti pri delu z zg. viri in samorefleksije), •	kompetence v znanosti (vzročno-posledično mišljenje ter sklepanje z dokazi iz virov), •	digitalna pismenost.
KLJUČNI KONCEPTI:	kmečki upori, razslojenost fevdalne družbe.
DIDAKTIČNI PRISTOPI:	Učnociljni in procesno-razvojni pristop, kompetenčni pristop, učne oblike (delo v dvojicah), aktivne učne metode (delo z multiperspektivnimi pisnimi zgodovinskimi viri, skupna diskusija, zg. esej); avtentična učna oblika - igra vlog (aktivno sodelovanje na množični javni prireditvi -uprizoritev kmečkega upora ob 500. obletnici slovenskega kmečkega upora 1515 (Slovenske Konjice, 19. 4. 2015), medpredmetna povezava s sociologijo.
(SAMO)REFLEKSIJA UČITELJA:	Kaj mi je pri obravnavi kmečkih uporov z zg. viri uspelo? Kaj moram izboljšati? Ali zaradi dela z zg. viri bolj kvalitetno uresničujem učne cilje oz. pri dijakih dosegam globlje razumevanje?
(SAMO)REFLEKSIJA DIJAKA:	Ali zaradi učenja z zg. viri bolje razumem učno snov? Ali sem imel/-a težave in kako bi jih lahko odpravil/-a?
Potek učnega procesa:
Faza učnega procesa - uvajanje, obravnava nove učne snovi, preverjanje znanja.
Čas obravnave:
1 učna ura, domače delo (in avtentična oblika dela - igra vlog (aktivno sodelovanje na množični javni prireditvi - uprizoritev kmečkega upora ob 500. obletnici slovenskega kmečkega upora 1515, Slovenske Konjice, 19. 4. 2015)).
DEJAVNOSTI UČITELJICE	DEJAVNOSTI DIJAKOV
Ob delovnem listu poda dijakom navodila za delo v dvojicah; spremlja njihovo delo in daje pojasnila pri morebitnih nejasnostih. Pri skupnih nalogah vodi in usmerja diskusijo ter jih spodbuja h kritičnemu mišljenju in multiperspektivnosti.	Pri reševanju delovnih listov sodelujejo v dvojicah. Pri delu lahko uporabljajo tudi tablične računalnike. V diskusiji aktivno sodelujejo in kritično razmišljajo. Za domačo nalogo napišejo zgodovinski esej, v katerem poleg pridobljenega znanja pri pouku zgodovine vključijo tudi sociološki vidik ter svoj vidik - izkušnjo sodelovanja v avtentični obliki spoznavanja srednjeveške oz. zgodnje novoveške družbe.
Izvede (samo)refleksijo.	Izpolnijo (samo)refleksijske vprašalnike.
OPIS IN UTEMELJITEV POTEKA AKTIVNOSTI
Pričakovani dosežki vključujejo vsebinska znanja, ki se nanašajo na vzroke in posledice kmečkih uporov s poudarkom na vseslovenskem kmečkem uporu 1515 in zborovanju v Konjicah. Ob tem dijaki razložijo razslojenost fevdalne družbe in legitimnost upora v njej ter pomen upora za slovensko narodno identiteto v kasnejših zgodovinskih obdobjih. Pri procesnih znanjih sta izpostavljena interpretacija zgodovinskih virov in multiperspekti-vizem. Naloge so dijaki reševali v dvojicah, sledila je skupna diskusija, kjer se je pri posameznih dijakih zelo izražala spretnost argumentiranja in razvijanja zgodovinskega načina mišljenja. Odnosno znanje so izgrajevali prek analize konkretnih primerov iz virov s pou-
2016 I Zgodovina v šoli 3-4 55
Vseslovenski kmečki upor 1515:
Zborovanje v Konjicah - delo
z zgodovinskimi viri
darkom na lokalni zgodovini in ob tem razvijali pozitiven odnos do ohranjanja spomina na zgodovinsko-kulturno dogajanje v času kmečkih uporov. Pri tem je bila v diskusiji izražena multiperspektivnost pri upoštevanju različnih pogledov s stališča posameznih slojev fevdalne družbe. Reševanje nalog (delo v dvojicah), diskusija in pisanje zgodovinskega eseja so od dijakov zahtevali različne miselne procese: sklepanje, argumentiranje, utemeljevanje, primerjanje, poleg tega pa razvijanje ključnih kompetenc: sporazumevanje v maternem jeziku, ki so ga razvijali z ustrezno rabo zgodovinske terminologije, kar se je še posebej izražalo pri pisanju eseja. Socialne in državljanske kompetence so razvijali s kulturo dialoga v diskusiji in z argumentiranjem; kulturno zavest in izražanje pa s pozitivnim odnosom do ohranjanja spomina na zgodovinsko-kulturno dogajanje in tudi prek popularizacije zgodovinskih dogodkov (uprizoritev kmečkega upora). Kompetence v znanosti so dijaki razvijali prek vzročno-posledičnega mišljenja ter sklepanja z dokazi iz virov; učenje učenja z razvijanjem spretnosti pri delu z zgodovinskimi viri in s samorefleksijami, digitalna pismenost pa se je pri nekaterih dijakih bolj izražala z uporabo tablic in pametnih telefonov pri iskanju drugih virov in informacij na spletu.
Pri obravnavi zgoraj omenjenega učnega problema so dijaki aktivno sodelovali tudi v avtentičnih učnih oblikah (igre vlog), saj so igrali na množični javni prireditvi - uprizoritev kmečkega upora ob 500. obletnici slovenskega kmečkega upora 1515 (Slovenske Konjice, 19. 4. 2015). Omenjene aktivnosti so poleg načrtovanega učnega procesa pripomogle k poglobljenemu razumevanju širše teme, kar je bilo še posebej izraženo pri skupni diskusiji in individualnem delu - pisanju zgodovinskega eseja. Pri eseju so dijaki poleg zgodovinskega znanja in razmišljanja vključevali tudi sociološke poglede na obravnavano temo (med-predmetna povezava).
Dijaki so izpolnili tudi evalvacijski vprašalnik, ki njim in učitelju omogoča reflektiranje učnega dela in je spodbuda za vpeljavo morebitnih izboljšav. Morda bi bil obravnavani učni problem še celovitejši in kompleksnejši, če bi vključili še kakšno medpredmetno povezavo - npr. s slovenščino.
LITERATURA
Fugger, J., Birken, S. (1668). Spiegel der Ehren des Höchstlöblichten Kayser - und Köningli-chsten Erzhauses Österreich, Nürnberg 1668. Dostopno na: http://digi.ub.uni-heidelberg.de/ diglit/drwFugger1668 (dostop: 26. 11. 2015).
Strmšek, P. (1918). O kmečkih vstajah v Studenicah. ČZN 14, str. 101.
Grafenauer, B. (1939). Potek vseslovenskega kmečkega upora leta 1515 na Spodnjem Štajerskem. ČZN 34, str. 145-162.
Grafenauer, B. (1962). Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana: DZS.
Kos, M., Gestrin, F., Melik, V. (1969). Zgodovinska čitanka. Ljubljana: DZS.
Koropec, J. (1972). Srednjeveško konjiško gospostvo. ČZN NV 8, str. 1-13.
Valvasor, J. V. (1994, ponatis). Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Koropec, J. (1996). Svetna zemljiška gospostva na Konjiškem do 1600. Konjiško, 850 let pra-
župnije. Slovenske Konjice, str. 98-164.
Mlinarič, J. (1996). Žički kartuzijani in njihovi odnosi s Konjiškimi gospodi, s konjiško župnijo in konjiškimi tržani. Konjiško. 850 let pražupnije. Slovenske Konjice, str. 165-187.
54 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016
Didaktične rešitve za gimnazijo
in druge srednje šole
DELOVNI LIST: VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR 1515: ZBOROVANJE V KONJICAH - DELO Z ZGODOVINSKIMI VIRI
DEJAVNOSTI
Na delovnem listu so trije različni viri, ki se nanašajo na največji kmečki upor na Slovenskem. Analizirajte zgodovinske vire in odgovorite na vprašanja - naloge so razdeljene na delo v dvojicah, skupne naloge - diskusijo in individualno delo.
VIR 1:
Zemljevid slovenskega kmečkega upora 1515
(Šolski zgodovinski atlas (2002). Ljubljana: DZS, str. 26.)
VIR 2
SLOVENSKI KMEČKI UPOR 1515 Pritožbe kmetov na zboru v Konjicah
V letih 1514 in 1515 so se dvignili slovenski kmetje v boju za staro pravdo' to je proti novim posegom fevdalcev v ureditev zemljiškega gospostva, proti novim dajatvam in tlaki, kar je bilo s temi posegi povezano. Zahtevali so 'staro pravdo', to je stanje kot je bilo po starem. Povezali so se v kmečko zvezo, ki je zasegla kmalu Kranjsko, razširila pa se je potem tudi na spodnje Štajersko in Koroško. V mesecu maju leta 1515 se je zbralo vodstvo kmečke zveze v Konjicah. Svoje pritožbe so kmetje sestavili v 13 točkah spisa, naslovljenega na cesarja Maksimiljana. Spodnji sestavek je prevod iz takratne nemščine.
Presvetli cesar, najmilostlivejšigospod!
Mi ubogi ljudje, vsi in vsak med nami, pa tudi celokupna gmajna, ki smo sedaj vsi skupaj zbrani v Konjicah, in vsa zveza od Kranjske do Ptuja, dajemo vašemu cesarskemu veličanstvu na znanje, kakšna velika krivica in obremenitev nam je povsod od naših višjih storjena bila.
2016 I Zgodovina v šoli 3-4 55
Vseslovenski kmečki upor 1515:
Zborovanje v Konjicah - delo
z zgodovinskimi viri
V	prvo smo zelo obteženi zaradi raznovrstnih davkov, kijih moramo plačevati že vrsto let, zaradi česar so nas povsem izčrpali in pognali v revščino. Na noben način ne verjamemo, da je ta veliki denar prišel v komoro Vašega veličanstva. Marsikateri davki so nam bili naloženi, glede katerih pa nismo nikdar videli pisma in naročila Vašega Veličanstva in o njem slišali. Vse povprek so nam bili naloženi. Zemljiški gospodje so nam večkrat dejali: le dajte davek vnaprej ne boste nobenega nikdar več dali. Tako so nas spravili v dobrohotnost, kar pa noče imeti nobenega konca. Zato in zaradi drugih obremenitev, od njih storjenih, ki slede, smo bili vsi skupaj pognani v ta upor.
V	drugo smo zelo težko in hudo prizadeti zaradi nezmogljive tlake. Stara pravda se hudo krši z nezmogljivo tlako. Pustili nas niso pri stari pravdi, temveč moramo opravljati vse delo v vinogradu, na polju, pri delu na obzidju in jarku, pri opravljanju stavbnega lesa in kuriva, in vse drugo delo, kije potrebno, kolikokrat se nam zapove, ali pa nas rubijo...»/.../ Ko smo pri jedi, nam pogosto ne puste toliko miru, da bi pojedli svojo jed, ampak nas poženo spet na delo. Zaradi tega bodo naše in Vašega cesarskega Veličanstva kmetije opustele zaradi zanemarjanja našega lastnega dela.«
V	tretje smo mi, uboga gmajna marsikje s tem obteženi, da če eden od nas umre in ga smrt pobere, gospodje pridejo v hišo in vzamejo živino, žito, meso in kar najdejo. In če puste take reči pri hiši, jih morajo dediči odkupiti z denarjem. Mnogo dedičev zaradi tega izgubi dediščino, ki jo potem zemljiški gospod odda drugim. S tem zapadejo nedorasli mali otroci večkrat v revščino in morajo služiti.
V	četrto smo zelo prizadeti s kaznimi in sodnimi globami, ki se zvišujejo - včasih primejo kakega tatu ali čarovnico - pa jih izpuste za denar, vino, živino in drugo blago in ti delajo potem trojno škodo, ker so kaznovani za take in podobne postopke samo na mošnji.
V	peto višajo nam večkrat mere pri dajatvah žita in vina, zlasti pri (vino)gorskem pravu. Tudi pri gorskem pfenigu nas pritiskajo v nasprotju s staro pravdo, enako pri dajatvi od vinskega pridelka, ki ga nočejo vzeti od stiskalnice, marveč hočejo pozneje (na dan sv. Martina) imeti čisto vino. Tudi duhovniki in njihovi hlapci pobirajo tako desetino, kakor je po starem nikoli ni bilo.
V	šesto: Zelo močno nas obremenjujejo tudi nenavadne mitnine in skladiščna prava, ki so jih svojčas naznanili; milostno spremembo želimo od Vašega cesarskega Veličanstva tudi v tem, da so nam naložili pri mnogih vaseh in nekaterih cerkvah nenavadne nove mitnine, kijih po starem ni bilo.
V	sedmo: Na raznih krajih nas obtežujejo z nenavadnimi cestami (op. glede obvezne poti pri kmečkem trgovanju), ki jih po starem nikoli ni bilo in ki bi jih tudi radi naznanili. Prosimo Vaše cesarsko Veličanstvo za milostno spremembo.
V	osmo smo marsikje oškodovani zaradi novca - obremenjujejo nas pri zamenjavi denarja. En krajcar namreč jemljejo le za tri pfenige, medtem ko ga jemljejo od naših sosedov za štiri pfenige.
V	deveto nas revne ljudi zelo oškodujejo pri sejmarini. Po starem smo plačevali za sejmarino (marktrecht) dva pfeniga, sedaj pa moramo plačevati dva krajcarja.
V	deseto nas obremenjujejo glede ribištva. Prepovedujejo ribariti v malih in velikih potokih, kar je bilo po starem dovoljeno. Kdor ujame perišče rakov, kar po starem nikdar ni bilo prepovedano, ga zapro in mu nalože globo. Sedaj ribarijo grajski hlapci in speljujejo vodo prek njiv, s čimer uničujejo potoke in zemljišče.
V	enajsto nas zelo otežujejo glede lesovja v gozdovih, glede nekaterih travnikov in pašnikov. Ponekod so gospodje prepovedali izrabo pravic v gozdu, na travnikih in pašnikih. V tem prosimo za milostno spremembo, da nas pustite pri stari pravdi.
V	dvanajsto smo mi revni ljudje tudi v tem obteženi, da če ob času tožimo gosposko, bodisi zaradi krivde ali drugega, nam ne odločijo, ne brez prava in ne po pravu. Iz tega vzraste nemir. Prosimo za milostno spremembo.
(Podložniki se v tej točki torej pritožujejo, da se njihove tožbe ne jemljejo v sodni postopek.)
V	zadnje so iz naše, v Konjicah zbrane gmajne, po nekolikokrat revni ljudje pred nas stopili in dejali, kako jim njihovi gospodje groze po telesu in življenju, da jim bodo brž ko bo zveza razpuščena, njihova zemljišča odvzeli. Zategadelj je gmajna razburjena in bi zopet med njimi nastal upor. Če bi Vaše cesarsko Veličanstvo se temu ne protivilo, je bati, da se bo to upiranje razširilo še naprej.
V	sklepu podložniki prosijo cesarja, naj ustreže njihovi prošnji in jih pusti pri stari pravdi, da bodo mogli obdelovati vinograde, polja in kmetije: »Mi hočemo biti, kar je prav in pravično, Vašemu cesarskemu Veličanstvu pokorni in na voljo s telesom in imetjem in se hočemo potruditi, da to (op. za kar so prosili) zaslužimo z vso podložnostjo pri Vašem cesarskem Veličanstvu kot pri našem najmilostljivejšemu gospodu in deželnem knezu.«
Podpis: Vašemu cesarskemu Veličanstvu podložna in pokorna celokupna gmajna, ki je sedaj skupaj zbrana na polju pri Konjicah.
('Povzelo po: Kos, M. (1969). Slovenski kmečki upor leta 1515. V: Zgodovinska čitanka za šesti razred. Ljubljana: DZS, str. 50-53.)
54 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016
Didaktične rešitve za gimnazijo
in druge srednje šole
-jrT
VIR 3:
Letak s prvimi slovenskimi tiskanimi besedami.
(Hrani Narodna univerzitetna knjižnica Ljubljana.
Rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov. Dostopno na: ww.dlib.si (dostop: 12. 8.2015).)
*
v
rt i um
2in nemcs lieö von ben fcrarn> ncrifdjcn b.iurcn.
tyrfouiTrrnnif fhrtfitfafoftr4a«p-sittn. Jn furg» n;tir1 tufnt5rn»(Jtnt fKunSfr vi n «jtf ni. If ilf iri rgci müii riy^fyrchKifn^JrJriAn^i ainviseftwlifichricbcn fnnes K*m ftur n un fcbu»:d*n.i eirfhep Jaifbcrp Irufbup Irufbnp tvega (ttnai W imlgnuu™ ralfrFKirctnMi rurjTcW'i(T<in>ar(il^^ioii(}n'jr.
D.TsitlgurtaafifttrrmntotClhitftrfi (prfiwcf auff fifnwifltn' RI Jehl iji ps5j!ir;rnrt Cht It^ft mit reit™ r nOintt n rtgrn trr S,rai
f<t*u rjcf"^:: ^r.1^:^:- pun^a iM t	[ batet: p;.- [Tprn
mir fpi cflin rii 5 mti «ti. iotFbMp.I-LI.nwgj gmamj, tK( Kilirtlt p:nif[a'ji jfrrroii 11 Kjaina atftrmb S^is mit.
&.T&Cjn)Ii(i nun nitwntiTI JI1 (Ingtn rtibjafdwiEcn in iiimmiit ^aUi^dplurt rT^uhf:i [V; -:: fTTtr: cxn irfibiarfttfirTfifnucrveintrl Gtüjpa'jia Sflj gofilichfi ml (¡baxflcn tr nurjvil fnrin jn n 11> (u.i ntthupj. J. L nvgj jnwinJ it tHim« foUS nwnttn er in ü)l Stu ftmivwntScn.
iDtt Ea nrni rat- garoffi rribt>Mf BmCilr fxr t Int fJirtfoi i &gm bo uilvun ftl^m fpil bn |1ji fidi trqn rettn mtr pütbroi jflt fT rdvrct cf tu tbut. Swrj piauia ¿1 ri Ttt-ft fiimiit 6<t fa ittn ; t? folttit (ijIipttSwnlirt. t(nfhnpJ.LLuvgjgnianj niririlliitijfcifrfilict) r^^cn an i f^aiRcn ^ann Lut >
Kino tasu nirircrt nnf>«fptr;or "sie Pjtntn tbtifra Ixtfenn joup»! iu6;cf|jt! n tanctA net rfrmAi um Mi infrjm ngoi nnti«r ni »Au II htrusasUdv,^far-s^CJB^J ^"-'^avr-rnir:rce-r:pati mangfarf} fv - r.-_' i.:r |fai:.(fufhup.LLL r,; I pud-fun as}:' St n fi.'^Kn ist? fptl inl (".chirijdxn.
<Bjrpato(Mt7i«hJio(p!lt« gta»di: gar m jmgrr rtMrb ttfiod™ I BitffJxrSiattnfoi in Hamrjnt rehoain msiirpilifvni ttiifbmto hwtji FIjih (tonn. Rtjra puoiPiSvKiSmtiifcKiti^Krlitml pumqaI :n rr.K?en pfcK>:ft?.ihnp. L L^"'■jj**1 $öi*utKl feun^ Je
41185
■
1
i
e!
VPRAŠANJA - DELO V DVOJICAH:
1.	Analizirajta zemljevid in ugotovita, katere slovenske dežele je zajel kmečki upor 1515. Sklepajta, zakaj upor imenujemo vseslovenski kmečki upor. Zapišita, v katerih slovenskih deželah oz. pokrajinah upora ni bilo. S pomočjo znanja iz pouka zgodovine sklepajta zakaj. Ob zemljevidu ugotovita, kje so bila največja uporniška žarišča.
2.	Preberita vir 2 in ugotovita, za kakšno vrsto vira gre. Koliko točk - zahtev vsebuje vir in na kaj konkretno se te zahteve nanašajo?
3.	Sestavita seznam konkretnih pritožb upornikov in sklepajta o vzrokih za upor.
4.	Kje je bilo izvirno besedilo (vir 2) sestavljeno? Kdo je pisec (so pisci) izvirnega besedila? Na koga se pisec/pisci izvirnega besedila obrača/-jo? Zakaj se obračajo prav nanj?
5.	Ocenita, ali je pisna pritožba upornikov pomenila legitimno obliko komunikacije v fevdalni družbi. Kakšna je bila ob tem reakcija vladarja? Pojasnita.
6.	Kaj je razvidno iz sklepa (vir 2) glede odnosa upornikov do cesarja?
7.	Iz vira 3 (nemška žolnirska pesem) natančno izpišita dve značilni puntarski gesli in razložita njun pomen. Kje hranijo letak (navedita kraj in institucijo), na katerem lahko preberemo ti dve puntarski gesli? Zakaj ima ta letak za Slovence poseben pomen?
SKUPNE NALOGE - DISKUSIJA
Vprašanja:
8.	S pomočjo predhodnega znanja zgodovine o turških vpadih sklepajte o oborožitvi in organiziranosti upornih kmetov.
9.	Ob zgornjih virih in drugi literaturi razložite, kakšne so bile posledice vseslovenskega kmečkega upora in kako je potekalo kaznovanje kmetov. Kakšne so bile kazni? Čemu je služila kazen? Ali bi lahko nekatere izmed kazni imenovali tudi drakonske kazni? Zakaj?
10.	Razpravljajte, ali je vseslovenski kmečki upor pomenil izboljšanje položaja kmetov. Podajte argumente za in/ali proti. NALOGA ZA GLOBJE RAZUMEVANJE TEME - INDIVIDUALNO DELO
Napiši zgodovinski esej - z argumenti potrdi ali ovrzi trditev, da je kmečki upor pomenil žalitev vladarja in boga v razslojeni
fevdalni družbi.
2016 I Zgodovina v šoli 3-4 55