Nova najdba rakovice Harpactoxanthopsis quadrilobata 
(Desmarest) v eocenskem fli{u pri Gra~i{}u blizu Pazina v Istri (Hrva{ka) 
New finding of crab Harpactoxanthopsis quadrilobata
 (Desmarest) in the 
Eocene flysch at Gra~i{}e near Pazin in Istria (Croatia) 

Vasja MIKU@ 

Katedra za geologijo in paleontologijo, 
Univerza v Ljubljani, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 

Klju~ne besede: paleontologija, ~lenono`ci, deseterono`ci, rakovice, eocen, fli{ Key words: Paleontology, Arthropoda, Decapoda, Brachyura, Eocene, Flysch 
Kratka vsebina 
Obravnavana je rakovica Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822) iz spod­njelutecijskih fli{nih skladov v profilu pod zaselkom Gra~i{}e, ju`novzhodno od Pazina. Primerki opisane rakovice v tem najdi{~u niso pogostni. 

Abstract 
The crab Harapactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822) from Lower Lutetian flysch beds in the profile below the Gra~i{}e settlement southeast of Pazin is considered. The specimens of the described crab in this locality are not frequent. 
Uvod li~nej{ih geolo{kih raziskav. Dolo~eni horizon-ti so zelo bogati z mikro in makrofavno. V njih Lepo ohranjenih ostankov fosilnih desete-prevladujejo ostanki foraminifer, veliko je tudi rono`cev (red Decapoda) v terciarnih kam-rodoidov, koral, mehku`cev, igloko`cev (mor­ninah Slovenije in sosednje hrva{ke Istre, ni skih je`kov), mnogo{~etincev, manj je ostan­veliko. Znana so najdi{~a eocenskih rakovic kov ~lenono`cev (rakovic), ramenono`cev in rib. v severni Istri med Kubedom in Gra~i{~em Med najdenimi ostanki rakovic ni veliko (Bachmayer & Nosan, 1959) ter Buze-celih primerkov, saj se te`ko ohranijo, pred­tom in Ro~em, v vzhodni Istri pri Pazu vsem ne v tako grobi sedimentni kamninski (Moosleitner, 1996) in okrog Boljunskega po-me{anici kot je olistostroma. Navadno se lja (Pavlovec et al., 1991), v osrednji Istri najdejo le posamezni deli njihovih oklepov pa predvsem v okolici Pazina. in ~lenkastih nog. V drugi polovici avgusta 
Zelo poznano in hkrati po fosilnih ostankih 2001 smo `e ve~krat obiskane profile ob cesti raznoliko najdi{~e je okolica Gra~i{}a blizu Pazin – Gra~i{}e – Pi}an, oziroma najdi{~e Pazina v osrednji Istri. Le`i deloma na olisto-neposredno pod Gra~i{}em (slika 1) znova stromi, ki je v sklopu srednjeeocenskih fli{nih pregledali, in za tamkaj{nje razmere na{li skladov in je `e dolga leta predmet najraz-zelo dobro ohranjen primerek rakovice. 


Paleontolo{ki del 
(Sistematika po: M. F. Glaessner, 
1969 in Beschin et al., 2000) 

Classis Malacostraca Latreille, 1806 
Ordo Decapoda Latreille, 1802 
Subordo Pleocyemata Burkenroad, 1963 
Infraordo Brachyura Latreille, 1802 
Sectio Heterotremata Guinot, 1977 
Superfamilia Xanthoidea Mac Leay, 1838 
Familia Xanthidae Mac Leay, 1838 
Genus Harpactoxanthopsis Via, 1959 

Harpactoxanthopsis quadrilobata 
(Desmarest, 1822) Tab. 1, sl. 1, 1a, 1b 
p.1859 Cancer punctulatus Desm. – Reuss, 24, Taf. 15, Fig. 1-4 
1875 Harpactocarcinus quadrilobatus Desm. – Bittner, 29, (89), Taf. 2, Fig. 4a­4b; Taf. 3, Fig. 1,2 
1909 Harpactocarcinus quadrilobatus Des­marest. – Toniolo, 292, (56), Tav. 26 (3), fig. 4 
1959 Harpactocarcinus punctulatus istrien­sis nov. var. – Bachmayer & Nosan, 80, Fig. 1, 2, Textabb. 
1969 Harpactoxanthopsis quadrilobatus (Desmarest, 1822) – Glaessner, R518, Fig. 326, 10a, b 
1988 Harpactocarcinus quadrilobatus (Des­marest) – Hagn &Schmid, 82-83, Taf. 19 
1994 Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822) – Beschin, Busulini, De Angeli & Tessier, 186, Tav. 8, figs. 1a, 1b 
1995 Harpactocarcinus punctulatus istria­nus – Pav{i~, 98, sl. 69 
1998 Harpactoxanthopsis quadrilobatus (Desmarest) – S chultz, 40-41, Taf. 12, Fig. 5 
1998 Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822) – Beschin, Busulini, De Angeli, Tessier & Ungaro, 24, Figs. 9-5, 12-1,2, 13-1a,1b, 15-1 
2000 Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822) – Tarlao, 29, Fig. 1, 2A 
– 2D, 3 
Material: En primerek z dobro ohra­njenim oklepom in kle{~ami, ostale slab{e ohranjene okon~ine so v apnencu, nekatere so deloma vidne. 
Nahajali{~e: Profil ob cesti Gra~i{}e 
– Pi}an, oziroma v zgornjem delu profila, ki je blizu prvega izrazitega desnega ovinka pod zaselkom Gra~i{}e. 
Opis: Zgornji del (carapax) glavoprsja (cephalotorax) je oglat in ve~kotne oblike, kar se zaradi apnen~eve prevleke pri na{em primerku ne vidi. V srednjem delu je kara­paks zelo {irok in precej izbo~en. Sprednji (frontalni) del s {tirimi izrazitimi trni (izrast­ki) je raven, na levi in desni strani sledita dve polkro`ni o~esni (orbitalni) zajedi, nato navzad dve kraj{i, naredko in topo ante­rolateralno nazob~ani stranici, ki sta nekako pod kotom 400 in segata vse do naj{ir{ega dela karapaksa. Nadalje sta na obeh straneh {e za spoznanje dalj{i in gladki stranici pod kotom 500, vse do zadnjega (posteriornega) roba, ki je kratek in raven. Brahiokardialni brazdi sta ozki, vbo~eni (konkavni) in po­globljeni. Kle{~i sta razli~ni, desna je masiv­na in mogo~na. Gibljiva in negibljiva prsta kle{~ sta rahlo ukrivljena in nazob~ana. De­loma so ohranjeni {e posamezni deli prvega para nog, prsnice (sternum) in zadka (abdo­men). Po oblikovanosti zadka in sternalnih plo{~icah sklepamo na samca. 
Dimenzije v mm (Dimensions in mm): 
Glavoprsje ali oklep (cephalotorax – 
carapax): 
dol`ina (length)...................................... 65 

najve~ja {irina (max. width) ............... 83 

{irina zadaj (posterior width) ............. 29 vi{ina (height) ........................................ 40 {irina o~esne zajede (width of orbital notch) ....................... 11 {irina sprednjega dela s trni (width of frontal part with spines) ... 20 dol`ina trnov (length of spines)..................................4-5 Trebu{ni ali ventralni del (ventral part): Prsnica ali grodnica (sternum): dol`ina (length)...................................... 35 {irina (width) ......................................... 36 
4. sternit, sin. ................................ 10 x 11 

5. sternit, sin. .................................... 7 x 9 

6. sternit, sin. .................................... 7 x 8 Zadek (abdomen): dol`ina (length)...................................... 26 {irina (width) ......................................... 15 Leve kle{~e (cheliped sin.): sednica (ischium)......................................– laket (merus or arm) ................... 25 x 17 zapestje (carpus or wrist) .......................– {karnik (manus, hand or palm propodus) ............................ 30 x 21 Prva leva noga (first leg sin.): laket (merus) ................................... 27 x 8 Desne kle{~e (cheliped dext.): laket (merus or arm) ...............................– zapestje (carpus or wrist) ........... 23 x 19 {karnik (manus, hand or palm) ... 52 x 31 gibljiv prst (dactylus or movable finger)............................... 24 x 9 Prva desna noga (first leg dext.): laket (merus) ................................... 25 x 8 zapestje (carpus) ............................. 22 x 7 
Primerjava: Opisani primerek iz Gra­~i{}a v Istri je v marsi~em zelo podoben vrsti Zanthopsis bruckmanni (Meyer, 1862), ki jo predstavljajo slike 1-4 na tabli 1 (Beschin et al., 2000). Ugotovljena je v srednjeeocen­skih skladih Nem~ije, Avstrije, Švice, Špa­nije in Italije. Zelo verjetno pa je vrsta ? Z. bruckmanni enaka vrsti H. quadrilobata. Se­veda je v tak{nem primeru veljavna Des­marest-ova vrsta iz leta 1822. 
Pripomba: Na dorzalni strani oklepa je v sprednjem desnem delu ohranjena maj­hna foraminifera, ki jo je determiniral R. Pavlovec (2001, neobjavljeno) in pravi ta­kole: »Primerek iz Gra~i{}a ima premer okrog 6 mm s 5 zavoji. V ~etrtem zavoju je 22 sept, v tretjem 18, v drugem okrog 12. Schaub (1981) navaja velikosti hi{ic 7 – 10,5 mm. Pri premeru hi{ice je 5 – 6 zavojev, kar ustreza primerku iz Istre. Na slikah pri Schaubu (1981) imajo primerki ve~inoma nekoliko go­stej{a septa kot ta iz Istre, vidimo pa tudi zelo podobne«. Po mnenju Pavlovca (2001) pripada primerek na rakovici A obliki, pod­vrste Assilina spira abrardi Schaub, 1981 (= Assilina istrana Pavlovec, 1981), ki je zna­~ilna za spodnji lutecij. 
Stratigrafska in geografska raz­{irjenost: Stache (1864) pi{e o plasteh z rakovicami iz okolice Pazina in ^epi}a pri Labinu ter omenja vrsto rakovice Cancer punctulatus Desm.. Po podatkih Bittner­j a (1875) so opisano vrsto rakovice na{li v eocenskih skladih Italije v najdi{~ih Monte di Malo pri Priaboni, San Giovanni Illarione in Castelgomberto v Venetu ter v enako sta­rih skladih ju`nozahodne Francije, Mad`ar­ske in Hrva{ke (Istra). Nadalje tudi pi{e, da je `e Stache opisal primerek vrste Harpacto­xanthopsis quadrilobata iz okolice Pi}na v Istri. Toniolo (1909) je opisal iz Istre tri razli~ne oblike rakovic rodu Harpactocar­cinus, med njimi tudi vrsto H. quadrilobata, ki da je poznana od srednjega lutecija do oligocena. Najdbo cefalotoraksa iste vrste 
H. quadrilobata Bittn.(!), omenja Vogl (1912) iz eocenskih laporjev najdi{~a Drvenik v Vi­nodolu. Pomotoma je pripisal vrstno ime ra­kovice Bittnerju in ne Desmarestu. Salo ­p e k (1954) tudi omenja ostanke ~lenono`cev (rakovic) predvsem iz fli{nega pe{~enjaka zahodno od vasi Kozljak v Istri. Bach m a ­yer in Nosan sta 1959. leta iz Gra~i{~a pri Kubedu v Sloveniji, opisala novo podvrsto rakovice Harpactocarcinus punctulatus istriensis, ki zanesljivo ne pripada rodu Har­pactocarcinus, temve~ gre za vrsto Harpacto­xanthopsis quadrilobata. Šiki} (1963) pi{e o lapornatih apnencih ali apnen~astih laporjih z rakovicami v Istri in o podobnih skladih z rakovicami v Ravnih Kotarih. Šiki} & Pol{ak (1973) pi{eta, da so plasti z rako­vicami v Istri v neposredni zvezi z numu­litnimi apnenci in da so najdbe rakovic rodu Harpactocarcinus pogostne, nadalje navaja­ta, da so v teh plasteh z rakovicami v bli`ini Pazina najdeni numuliti vrste Nummulites perforatus, kar po mnenju Pavlovca ni mo­go~e (ustno sporo~ilo). Hagn et al. (1979) navajajo, da so pri Gra~i{}u najdeni {tevilni fosilni ostanki, med njimi tudi kle{~e ~leno­no`cev (rakovic). Vsa raznovrstna in neko­liko starej{a favna je presedimentirana v mlaj­{o olistostromo. Busulini et al. (1982, 80-81) navajajo, da je vrsta najdena v sred­njeeocenskih skladih Italije, Španije, Hrva­{ke (Dalmacije) in Nem~ije (Bavarske), v zgornjeeocenskih Italije (Priabona) in Špa­nije ter v oligocenskih Italije (Castelgom­berto). Pavlovec & Pav{i~ (1987) pi{eta, da so v severni in osrednji Istri, v sivih do rjavkastih lapornih pe{~enjakih in pe{~enih laporjih, ki predstavljajo plasti z rakovicami, na{li primerke dveh vrst Harpactocarcinus punctulatus Desmarest in H. quadrilobata Desmarest. Le iz okolice Gra~i{~a pa je poz­nana tudi podvrsta H. punctulatus istriensis Bachmayer et Nosan. Povsod le`i »plast z rakovicami« nad alveolinsko-numulitnim apnencem in pod fli{em oziroma globigerin­skim laporjem. Hagn & Schmid (1988) predstavljata lepo ohranjen primerek enake rakovice iz najdi{~a Altenbeuern (Bürgl) iz eocenskih plasti Helvetika na Bavarskem. Iz najdi{~a St. Pankraz pri Salzburgu v Avstri­ji, vrsto Harpactoxanthopsis quadrilobata omenja Schultz (1998) iz lutecijskih skla­dov. Beschin et al. (1998) rakovico H. quadrilobata omenjajo iz eocenskih najdi{~ Evrope, v Španiji, Nem~iji, Mad`arski in Italiji, Tarlao (2000) pa iz eocenskih plasti Italije, Hrva{ke (Istra) in Španije. 

Sklepi 
Kamnina, v kateri je bil najden samec rakovice vrste Harpactoxanthopsis quadrilo­bata (Desmarest, 1822), je srednjeeocenska oziroma spodnjelutecijska. Rakovica je lah­ko razpoznanvna, zanjo je zna~ilen razme­roma velik, konveksen in bolj oglat sprednji del karapaksa, na frontalnem robu ima {tiri izrazite in zna~ilne trne (izrastke), polkro`ni orbiti, robustni in razli~ni kle{~i, od katerih je desna bistveno ve~ja. Brahiokardinalna brazda je poglobljena. V najdi{~u pri Gra­~i{}u so ostanki opisane rakovice razmeroma redki. Vrsta H. quadrilobata je bila sicer v Tetidi zelo raz{irjena, vse od srednjega do zgornjega eocena, po Glaessnerju (1969) morda celo do srednjega oligocena. Na{li so jo v Španiji, ju`nozahodni Franciji, Italiji, Sloveniji, Hrva{ki, ju`ni Nem~iji, Avstriji in na Mad`arskem. Opisani vrsti iz Gra~i{}a je zelo podobna vrsta Zanthopsis bruckmanni (Meyer, 1862), za katero menim, da je naj­verjetneje sinonim vrste Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822) ? 

Summary 
The rocks in which the male crab of the species Harapactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822) was found is of Middle Eocene Lower Lutetian age. The crab is clearly distinguishable. Characteristic is a relatively large convex and rather angular anterior part of carapax, on the frontal mar­gin occur four well expressed characteristic thorns (outgrowths), semicircular orbits as well as robust and unequal claws the right of which is noticeably larger. The brachio­cardinal furrow is deepened. In the locality near Gra~i{}e the remains of the described crab are relatively rare. The species H. qua­drilobata was in general quite frequent from Middle to Uper Eocene, and according to Glaessner (1969) perhaps even till Middle 
Tabla 1 – Plate 1  
1  Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822), zgornja stran oklepa, Gra~i{}e (Istra), x 0,9 Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822), dorsal view of carapax, Gra~i{}e (Istria), x 0,9  
1a  Isti primerek s sprednje strani, x 0,9 Frontal (anterior) view of the same specimen, x 0,9  
1b  Spodnja stran istega primerka, x 0,9 Ventral view of the same specimen, x 0,9  

Fotografije (All photos): Marijan Grm 
09-97-102.p65 100 18. 09. 02, 20:48 

Oliogocene. It was found in Spain, southwest France, Italy, Slovenia, Croatia, south Ger­many, Austria and Hungary. Very similar to the described species from Gra~i{}e is the species Zanthopsis bruckmanni (Meyer, 1862) which we consider to be most probably a synonym of the crab species Harapactoxan­thopsis quadrilobata (Desmarest, 1822) ? 

Zahvala 
Iskreno se zahvaljujem gospodu dr. Clau­diu Beschinu iz muzeja Museo Civico »G. Zannato« Montecchio Maggiore v Italiji za posredovano strokovno literaturo, prof. dr. Simonu Pircu za angle{ke prevode in Ma­rijanu Grmu za fotografsko in tehni~no do­kumentacijo. 

Acknowledgement 
Our sincere thanks go to Dr. Claudio Be­schin from the Museo Civico »G. Zannato« at Montecchio Maggiore, Italy, for the for­warded literature, to Prof. Simon Pirc for English translation, and Marijan Grm for photographic and technical documentation. 

Literatura 
Bachmayer, F. & Nosan, A. 1959: Ein bemerkenswerter Crustaceenfund aus Gra~i{~e bei Kubed (Nord-Istrien). – Geologija, 5, 80-85, Ljub­ljana. 
Beschin, C., De Angeli, A. & Alber­ti, R. 2000: Zanthopsis bruckmanni (Meyer) (Cru­stacea, Decapoda) dell ’Eocene del Vicentino (Ita­lia settentrionale). – Studi e Richerche, Assoc. Amici Mus. Civ. »G. Zannato«, 13-16, Montecchio Maggiore. 
Beschin, C., Busulini, A., De Ange­li, A. & Tessier, G. 1994: I Crostacei eocenici della cava »Boschetto« di Nogarole Vicentino (Vi­cenza – Italia settentrionale). – Lavori Soc. Ven. Sc. Nat., 19, 159-215, Venezia. 
Beschin, C., Busulini, A., De Ange­li, A., Tessier, G. & Ungaro, S. 1998: Crostacei eocenici di »Cava Rossi« presso Monte di Malo (Vicenza – Italia settentrionale). – Studi Trentini Sci. Nat., Acta Geologica, 73, (1996), 7­34, Trento. 
Bittner, A. 1875: Die Brachyuren des Vicen­tinischen Tertiärgebirges. – Denkschr. Akad. Wiss., math. natur. Cl., 34, 63-106, (3-46), Taf. 1­5, Wien. 
Busulini, A., Tessier, G. & Visentin, 
M . 1982: Brachyura della Cava Main (Arzignano) 
–
 Lessini Orientali (Vicenza) (Crustacea, Decapoda). 

–
 Lavori Soc. Ven. Sc. Nat., 7, 75-84, Venezia. 


Glaessner, M. F. 1969: Decapoda. In: Moo­re, R. C. (Edit.), Treatise on Invertebrate Paleon­tology, Part R, Arthropoda 4/2, The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas, R399-R533, Lawrence. 
Hagn, H., Pavlovec, R. & Pav{i~, J. 1979: Excursion G, Gra~i{}e near Pi}an, Istria – Eocene. – 16th European micropaleontological col­loquium, 185-190, Ljubljana. 
Hagn, H. & Schmid, R. 1988: Fossilien von Neubeuern. Neubeuern am Inn. Bilder aus der geologischen Vergangenheit. – Institut für Pa­läontologie und historische Geologie, 109 s., Mün­chen. 
Moosleitner, G. 1996: Fossilien aus dem Mittel-Eozän von Istrien. – Fossilien, 2, 105-110, Korb. 
Pavlovec, R. & Pav{i~, J. 1987: Biostra­tigrafija plasti z rakovicami v Istri. (Biostrati­graphy of beds with crabs in Istria). – Geologija, 28/29, 1985/1986, 55-68, Ljubljana. 
Pavlovec, R., Pav{i~, J. & Zarnik, 
B . 1991: Nekaj redkej{ih najdb v fli{u. – Proteus, 54, (1991-1992), 33-36, Ljubljana. 
Pav{i~, J. 1995: Fosili. Zanimive okamnine iz Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, 139 str., Ljubljana.
Pol{ak, A. & Šiki}, D. 1973: Tuma~ za list Rovinj L33-100. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 
1:100 000. – Savezni geolo{ki zavod Beograd, 51 str., Beograd. 
Reuss, A. 1859: Zur Kenntniss fossilier Krabben. – Denkschr. mathem.-naturwiss.,Cl. Akad. Wiss., 17, 1-90, Taf. 1-24, Wien. 
Salopek, M. 1954: Prilozi poznavanju geolo­{ke gra.e Labinskog i Pi}anskog basena Istre. – Prirod. istra`., 26, 5-28, Zagreb.
Schultz, O. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säu­getiere. – Goldschneck-Verlag, 159 s., Freiburg/Br.. 
Stache, G. 1864: II. Die Eocengebiete in Inner-Krain und Istrien. – Jb. Geol. R. A., 14, 11­115, Wien.
Šiki}, D. 1963: Eine Vergleichende Darstel­lung der Entwicklung des jüngeren klastischen Paläogens in Istrien, dem Kroatischen Küstenland und Dalmatien. (Usporedba razvoja mla.eg kla­sti~nog paleogena u Istri, Hrvatskom Primorju i Dalmaciji). – Geol. vjesnik, 15/2, 329-336, Zagreb.
Šiki}, D. & Pol{ak, A. 1973: Tuma~ za list Labin L 33-101. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 
1:100 000. – Savezni geolo{ki zavod Beograd, 55 str., Beograd. 
Tarlao, A. 2000: Considerazioni sui decapo­di brachiuri dell‘Istria e loro attribuzione a Har­pactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822). 
– Natura Nascosta, 21, 29-34, Monfalcone. 
Toniolo, A. R. 1909: L’Eocene dei dintorni di Rozzo in Istria e la sua fauna. – Palaeonto­graphia Italica, 15, 237-295, Tav. 24-26 (1-3), Pisa. 
V o g l , V . 1912: Die Fauna der Eozänen Mer-gel im Vinodol in Kroatien. – Mitt. Jb. ungar. geol. 
R. A., 20/2, 79-114, Taf. 4, Budapest.