gospodarske, obertnijske in národsl lïhajajovsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl 3 fl pol leta 2 fl. po posti 1 fl.30kr V Ljubljani v saboto 14. junija 1856. íz občne&a zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. maja. (Dalje.) ' 1 na suho djati. Ako bi se to moglo zgoditi, bi bil dobiček neizrečeno velik za vse te kraje, in stroški, ki bi jih vlada imela s temi deli, bi se gotovo poplaćali v nekterih letih, ker vseh nadlog, ki Četerti pomoček*, da se bo vzdignil, bo podělila živi no rej a blagostan Notrajnskega po- Kadar bo zaslužek na ajo iz povodinj, bi bilo potem ko cesti jenjal, bo móglo polje nadomestovati vožnjo; da se bo žlahna ti nec in ne bilo bi treba potem davkov odpisovati in milošin r sedaj nič ne raste ali k večjem le stelja, bi potem ava množila pridelk gospodarja pa tudi deržavno deliti pa moglo polje rodovitniše napraviti, bo treba živinice. dna i In poslednje, kar še prosijo poddružn je i da Dosedaj je pa le malo gospodarjev na Notrajnskem mislilo kakor na Dolenskem naj bi se tudi na Notrajnskem p na rejo živine. Poddružnica ložka pravi : kar šneperska graj- nil ka tast šina nima več juncev za pleme t Je živine za pleme v on Vse to je razložil govornik v svojem govoru m ga, za dašnji okolici tako malo, da na dan pripeljejo vcasih po 6 našaje se še posebno na živo pripomoć Njih ekscelencije de do 10 krav k enemu plemiću. Da v takih okoljšinah reja želnega gospoda poglavarja grofa Chorinskega, kteri reve go veje živine ne more krepko napredovati, vsak lahko za- Notrajnskega sam dokro pozná , končal z besedami svitlega popade. Notrajnska dežela pa ni le v mnozih krajih prav nadvojvoda Joan a, ki so v poslednjem zboru štajarske kme , temuč izverstno dobra je tijske družbe v nekem enakem primerljeji takole govorili: pripravna za rejo goveje živine za rejo ovác in kónj. Ni nam treba tega se le z besedo n V Kmetijska družba ima le to v svoji m o č i i da svetuje, dokazovati. ker slavne cesarske kobilstva na Krasu, terdni podučuje, prigovarja. Ako vse to nič ne po ni aga konji kraški in pivski in obrajtane ovce teh krajev so se mnogokrat primeri kdo mora potem pomagati ? I kar Tisti i ziva pnea, da bi utegnili Notrajnci v imenovanih krajih ki ga vsi svojega oceta imenujemo vlada; ona mora konjsko in ovčjo rejo na tako stopnjo povzdigniti, da bi za svoje otroke skerbeti, ona mora pomagati s postavami, alovela deleć po svetu in donašala domaćim mnogo dobička. Kpa o tem še postav nimamo, prosimo za-nje. Potreba Pri reji kónj bi ne bilo treba nič druzega kot stanovitno je že velika; človeško življenje je kratko, potreba prihaja živino pariti med seboj in se v izreje- čedalje večja in kar se dá morebiti sedaj še utegnilo z malim tru-prizadjati v nekterih letih velike storiti kot prositi, ničesa druzega le izbrano do mac o vanji pridno ravnati po vodílih umne živinoreje, in napravilo dom storiti, bi bi se celó posebno pleme; pri reji ovác bi bilo prav s stroške. Mi ne moremo kakošnim ovnom ptujega plemena požlahniti domace pleme, da se kaj zgodí o ti zadevi. Naši nasveti pa nikakor niso da bi se mu cena volné po ti poti povikšala, zakaj za ukazi, ampak le prošnja so do visoke vlade in spomin ovčjo rejo so nekteri notrajnski kraji tako pripravni kakor tega, cesar potrebujemo. Naj ona razsodi!" malokje na svetu. Tudi cbele niso zanemariti na Notrajn Ko je dr. Bleiweis končal ta svoj govor, so se začeli ker po besedah gosp. dr. Orla je kraška sterd (med) nekteri pomenki, kterih so se vdeležili kaj izverstna sladčica. gosp dvorni sveto vavec grof Hohenwart, predstojnik ljubljansko-verhniške pod Vse to, kar smo dosihmal razložili, ako bi se krepko družnice gosp. Galle in drugi ; eksc. deželni gosp. po přijelo in krepko izpeljalo, bi mocno mocno povzdignilo glavar pa, ko je zbor poterdil vse ravno zaslišane predloge blagostan Notrajnskega. Dalje so razodele poddruznice živo o zadevah Notrajnskega, so sklenili te pomenke z zagoto željo po oklicu vilom, da kar koli je le mogoče bo deželna vlada rada i poljske postave ne le v varstvo sadjoreje temuc tudi storila za povzdigo blagostanja na Notrajnskem, — bo tudi v varstvo vseh poljskih in senožeških pridelkov. Rekle so kar ona sama storiti ne more, priporočila višjemu vladařstvu tudi, da postava za posle (družino) se že težko priča- na Dunaji, — i . V 1 — da pa tudi pričakuje, da kmetijska družba kuje, ker treba je, da se pravice in dolžnosti med gospo- duhovni gospodje in pa vsi umni prebivavci Notrajnskega darjem in poslom po postavi ustanovijo. Kjer pa je gojzd in kar se v njem prideljuje za pre- dosego dobrih namenov. ker le bojo vzajemno pomagali v „zedinjena moč" zamore kaj opraviti v velicih delih. — S serčno bivavce Notrajnskega sila važna in potrebna stvar, in ker zahvalo je zhor sprejel to odkritoserčno zagotovilo deželnega je vse nad tem ležeče, da bi se žalostné goljave na gospoda poglavarja in izročil glavnemu odboru, naj natanko Krasu čedalje bolj ne razširjevale, so poddružnice nasveto- izpelje vse, kar je sklenjeno bilo. (Konec sledí.) vale, naj bi kmetijska družba iskreno prosila vis. deželno __ poglavarstvo, da bi se po gojzdni postavi od 3. dec. 1852 ukazano gojzd no gospodarstvo s silo upeljalo, naj bi se kupčija z lesom pod o b čuvanje (kontrolo) postavila in pokončevanje gojzdov tako branilo, se pri ura vn a vi služnih gojzdni h pravíc na njih pervotni obseg, naj bi gledalo Gospodarske (Kako se novi sod ci za vino lahko ber z pripravni naredé in o č i s t i j o.) Vsak gospodar, ki ima z vinom opraviti, dobro vé, da v nove sodce se ne smé staro naj bi vse to delo, da se na- vino pretakati, ker dobi po njih neko škodljivo cernkasto tanko doverši, nagibala vis. c. k. deželna vlada. Dalje tinti podobno barvo. V nogradih vlivajo tedaj novo vino v svetujejo poddružnice, naj bi se prosila višja vlada, da bi cesarskim inženirjem, ki so sedaj na Notrajnskem zavolj nove sodce, da v njih izvrč; to sodcem odpravlja tisto cern-kasto barvo. To pa se dá tudi drugač nrav lahko doseći. » prav železnice, velela preiskati : ali bi se dale in kako več- Gospodar naj si napravi vode in ji primesa stirideseti ali sest- kratne povodnji v Planini, Cerknici in Ložu deseti del otrobov ali moke; vse to naj vlije skupaj v uhraniti in po tem tudi močirje okoli Verhnike in Ljubljane novi sodec in pustí tako dolgo v sodcu, da zmes ta v njem 192 vreti in se kisati začne; v 2 ali 3 tednih naj sprazne so- form en, welehe dann , ohne sich den dialektischen oder dec, naj ga očisti po navadi, in tako bo sedaj vès pripraven sprachverwandlichen Lautreflexen zu unterwerfen , in ver- wandte Sprachen, endlih auch ohne weiteres in unverwandte za vsako vino. (Da se skor ne ali šol ni ne p re m o či j o), se prav Sprachen lahko naredi, ako se škornice, ko so se dobro osušile pa weg und zwar zunáehst gewôhnlich bei den Alten durch durch das Vehikel des G eh ors aufgenommen wer da niso kakor rog terde, z navadnim sirupom, kteri se den. Wir lernen desshalb liberaus selten Eigennamen, ins- v vsaki štacuni za par krajcarjev dobi, prav dobro na- besondere geographische in ihrer urspriinglichen Ge- mažejo in počasi osušiti dajo, potem pa z navadnim ma- stalt kennen ; die meisten sind uns durch die dritte, zilom za škorně, pa ne preveč, namažejo. Sirup zadéla vse vie rte, ja noch entferntere Hánde iïberliefert". tište male luknjice, ki jih ima vsako usnje in skozi ktere Sem se spadajo resnicne opazke ostroumnega Potta i se premakajo škornice, usnje pa ostane po njem volno dolgo „Man muss bei solchen Wortern und Namen, welche eine časa. Ni tedaj treba tega sirupovega mazila pogostorna po- fremde Sprache aufnimmt, oder die in ihr aufbewahrt sind, navijati, da se le za to skerbí, da se sicer škorně večkrat sowohl darauf Riicksicht nehmen, in wiefern si den s kako mašobo namažejo. Čevljar namaže sicer nove škorně a u s lân d i sch e n Kla n g durch ihr Bezeichnung z lojem, ribjo mastjo itd., kar naredi, da jih voda ne pre- system wiederzugeben vermochten ,J), als auch ob moči, al to ne ostane v usnji za ves čas, ampak gorkota sie denselben nach einheimischen Wortern und Formen um- nog in od zunaj stopí sčasoma tisto pervo mazilo, da se gemodelt habe potem obuvalo le prerado přemoci. Sirup pa, včasih ponav Ijan, jih naredi spet nepremočljive. Kakor se vsak obiskovavec tega sl^vnega mesta lahko očividno prepriča, je staro mesto večidel tam stalo, kjer (I z česa obstojí tisti korneuburski zdra- sedaj Drava tece; toraj seje raztezuvalo tik gornjo vilni prah, ki se prodaja za zdravo in bolno v • z i ptujskega p e c e v j a skoz ves V i č e kraj gorice, kteri „F e r v i n o kteri pa je spoznan za zgolj slepá rij o?) besek" pravijo, zna biti gori do Orehove vesi. Napravljen je iz režene moke, praha encijanovih korenin, Glauberjeve solí, navadnega žvepljenega cveta, solitarja in (Konec sledí.) žganih kostí. Prodaja se veliki zvezek po 48 krajc.; ce ga lahko si pa gospodar vse te stvari kupi v apoteki, si napravi za 16 kr.; če si jih pa kupi v štacuni, za 8 kr. Kolikšen razloček cene! Pa ni čuda, da mož to mešanico tako drago prodaja; kako bi ske stroške časnikom, v kterih se priporoča, in kako daro HL mogel drugač plaćati velike tiskar vati tište, ki tega galimatijata hvalisujejo ! Popotni spominki. Dva dní v Goratanu. (Dalje.) Zdaj udarijo sovražniki na okope in na zadnjo baterijo; al ker je vhod bil terdno zagrajen in od male posade s topovi in puškami junaško čuvan, niso mogli precej pre-dreti. Nadognjenik Ravh, vidši, kaj se godi in se zgoditi Starozgodovinske čertice O pomenu imena mesta Petovion Ptuj Pettau i more, spozná, da je brez vunajne pomoči, ktera se je ravno borila na življenje in smert. Poprime toraj v ti zadregi zadnje sredstvo, da bi sovražnika nekoliko časa ustavil, ki je z novimi četami nad zadnjo baterijo hrul. Kakor točo Spisal Davorin Terstenjak. vsiplje kertače na vojsko, z granati Svitlo shahljá ogenj in v hipu plamenu. Ravno je bila ura 11 (bila je zadnja ura vitež kega Hencel-a) , ko se goreč zvonik s strašnim podrč. Imenitno slovensko mesto, kteremu Slovenci dnešnji den Ptuj, Nemci pa Pettau pravijo, se nahaja pri starih rimskih in gerških pisatelj ih pod različnimi oblikami. Tacit ima: „Peto vi on em", Ammian: „Pet obi o nem", v napisih nahajamo DEC. COL. POET. tudi POETOVIONE in PETA VI ONE. Ptolomejevi „codices" imajo: Ilaraóviov, Patavium, listao vi ov, P e t a v i u m, Hotôvïov, P o t u i o n, Bairo(jlcov, Baetobium, in Tlètvôïov, Peto vi u m. Na tabli Pajtin-gerjevi stojí: PETAV10NE 2 pa zapali Naborjet. svitlem se posveti terg v gromom Kojniki in topništvo, ki so v Naborjetu stali, so se cr asit mogli res nazaj umakniti, tudi nekaj pešcev je ogenj hitelo, kakor je bil Ravh modro prerajtal, pa — tudi zadnja baterija je med tem omagala. Nar hrabrejši njeni branitelj stotnik Kupka, je bil grozovito razmesarjen Vlekli so ga Razlog različne te pisave nam pové učeni Ben ley 3 na neki vert v Naborjet, kjer je svojo hrabro dušo izdihnil ; imel je 30 ran in ni bil nek več člověku podoben. Razun Kupka je padlo pri ti baterii V se več častnikov in većina v • pisavsi : „Die Eigennamen bei Bergen, Stâdten u. s. w. bezeichnen die natiirliche Be s ch alf e nh e i t derLoka-litát, und die meisten, insbesondere die g e og r a p his ch e n sind ursprunglich to p i sch e, dialektische Wort- Zgodovino tega mesta z vsemi imenitnostmi je že pred vec leti popolnoma spisal pokojni, učeni in pobožni Slovenec Simen Povodeň, nekdanji bénéficiât pri veliki ťarni cerkvi pod našlo posade; majhna mnozica jih je v obcni gnječi pobegnila, ostali vsi so bili vjeti. Pa serditost Francozev je tolika bila zavoljo terdovratne brambe, da bi bili vse posekali, ako bi ne bil přišel o pravem času v Naborjet namestni kralj Evgen sam, želječ iz ust ujetnikov natanko zvediti, kako so branili svoje kladare. Nadognjenika Ravha so bili prec pri napadu zajeli in ga vom n Historisches Lesebuch der Stadt Pettau". Ni mi znano, posekati hotli, al neki francozk stotnik ga je rešil. Pa, ne kamo je delo po njegovi smerti prišlo. Zdí se mi pa, da je v graškem Joaneji založeno, in da tam caka cloveka, kteri bi ga uvažavati znal. Spisal je tudi rajni Povodeň zgodovino vseh ime-nitniših cerkev na dolnjem Stirskem; tudi ta rokopis plesnuje v kakošni omari. Povodeň je bil tudi v mlajši dobi priden so čudite se, dragi bravci, tej velikodušnosti ; on je storil to le zastran tega, da bi bil Ravh pričal, da ravno ta stotnik je pervi na baterijo prilezel. Ko je bil vjetnik to poteidil, ga odpeljejo, da bi ga ustřelili. i ,Ta bramba" reče fran delavec slavnoznanega časopisa: „Archiv fiir ôsterreichische Ge- cozki general i ,je bila brezumna; brez koristi se je pre schichte" in si ni samo ko pisatelj, temoc tudi ko priden du- lila krí toliko hrabrih vojakov; edini 2 hovnik velike zasluge pridobil. Ptujsko mesijanstvo m duhovništvo bi dolg svojega spoštovanja do rajnega naj lepše odrajtalo, ako bi se skerbelo, da Povodenovi spisi pridejo na svetio. Cele ima lepo „kroniko" od učenega Orožen-a, Marburg svojo „Geschichte der Stadt Marburg" od marljivega dr. Puffa, celó za zgodovino Rad go ne in Lutomera je skerbel učeni Hofrichter ; edini Ptuj, slavno mesto že za Rimljana, pa nič ne stori za izdavanje zgodovine svoje?! stane 13sto ljudi; njih smert terja masevanje današnji naskok nas —Ze so bili francozki střelci puške na Ravha naměřili, kar přiletí adju tant z ukazom naj se vjetnik pelje pred Evgena. Ko je ta 3 Glej VV esse lin g I. A. stran 129. Katancic Commentar. in Plinium stran 54. Ben fey v članku: „Vesuv und Aetna. Eine etymolog, naturhist. Bemerkung v „Zeitschrift fur die Wissenschaft der Sprache". od njega piclo število posade in braniteljev kladare pozvedil, serdito zavpije: „Kako se je pešica ljudi prederznila ustav-Ijati celi vojski?" Ravh možko odgovori: „Hraber vojščak ne misli na število sovražnikov, ampak na svojo dolžnost". Etymolog. Forschung. I. B. str. XXXIV Pott Zato smo našli: Ad R e d s o m Redsatus za A R R ker Latinec nima glasnika c herausgegeben von Dr. Albert Hoefer II. Band stran 114. Pis Njegov c pa se pred a kakor Ie. Pis. 193 Ta odgovor je bil Evgenu tako po volji, da je Ravha, štet. Drugo jutro pa jima pride sosed srečo vošit, da sta in na njegovo prošnjo vse vjete pomilostil. Prederli so bili Francozi jez, ki jih je vec dní zader- Strah in groza presine sedaj kamnite serca sina, kterega celih 14 let ništa vidila, sopet nazaj dobila. , — toda pre- Terbizu, kjer jih jeca- pozno! Yrerli sin, kteri se je mislil se le drugi dan sta žaval, in divje se gnali naprej proti kalo novo kervavo delo. Malo kasneje so imeli tudi oni rišem razodeti, je bil v svoji roj st ni hiši od la s tni h naborjetiški klanec zavarovan, pa nazadnje, koso mogli po- starišev grozovito umorjen. — Res, neverjetno se bo brati kopita in so tirani bili od naših celó domů v Pariz, zdelo tako hudodelstvo našim bravcem, posebno ako pomi-je razpadlo vse v neznane razvaline. Cesar Ferdinand je čislaje toliko junaštvo postaviti dal slijo, da ravno pred dvéma dnevoma sta zavoljo u b o j a v ravno tisti vasi dva obešena bila in da žalostni izgled ali resnica je vse, kar sem pisal. Mo- hrabrim braniteljem spominek, rajnim v slavo, in mlajsim v ni nic pomaga; spodbado. Ko so pa v novejši dobi Lahi bili začeli rogo- rivca lastnega otroka sedaj v ječi zaslužene kazni priča viliti, so spoznali, daje potrebno, tukajšne in prediljske klance kujeta. Vra s can. Yj novimi terdnjavami oskerbeti. Glej tù gori, dragi bravée, kako mogoeno se dvigujejo baterije, kako zugajo obilne pu- vati ta dežela Iz Istre 10. junija. S c. Srečna se je mogla imeno skarnice vsakemu prederznežu smert. Stalo bi dandanasnje se vse več truda, ako bi se hotel kak neprijatelj tega klanca polastiti. M Toliko o tem. Urno sva jo zderčala zdaj z voznačom doli v Nábor jet. y dokler ji je še vinska terta rodila. Kmet ? ako tudi nepřemožen, je bil zadovoljin s svojim malim žit nim pridelkom, da je le polne bačve (sode) vina imel j pii ga je vesel iz golide in dobrodušno ga ponujal memogre-dočemu, ne le samo znancu, temuč tudi tujcu. Al zdaj je V a • • i V t Terg y ki ima nemške in slovenske prebivavce (tedaj vse drugac. Vino, Božja kapljica, nas je, tako reci, zapu nemško-slovenska fara), je precej velik in ima mnogo velikih poslopij, ktere pričajo o veliki starosti kraja. Ravno to nam svedoči tudi tesno stisnjena cesta skoz terg, kteri je že sam po sebi za obrambo pred kakim sovražnikom kakor y letos in přetekle tri leta je loza (terta) poginila, ali stilo zavolj bolezni ali nekterih krajih neki kebrički pa zavolj mraza, posebno stara i terta; v nalašc. B^HHB^IVii^Pi Zapustivši Naborjet me je peljala pot, kakor dozdaj, vedno ob desni strani hriba polagoma navzdol. Dolina pri- haja nekoliko bolj obraščena, le verhovi gorá kažejo svoje skalnato rebrovje. — Kake pol ure nad Naborjetom sem prestopil reko Belo. Tukaj se mi je na mostu zadnjič pokazalo belo obzidje naborjetiških terdnjav. Ćesta me je peljala zdaj ob levem bregu Bele in podnožji hribov: skoz ši pa vi ce jih Istrijan imenuje — že več let čuda škode delajo, in tudi to leto jih je dosti; oni peresa, ki se berzo posuše, na tertnih mladikah vkup zvijajo, kakor cigare, in v njih pusté svoje jajčika, nekako enake onim svilnih gosenc, in tako se iz-gojijo novi škododelniki za drugo leto. Kmetje pravijo in terdijo, da ni mogoče te živali pokončati, zakaj so menda leni jih pobirati in zatirati. Naša misel pa je, ako bi gosposka jih silila, ali jim kako plačilo zato obećala, kakor so nam „Novice" iz Tir olj skega v 41. listu oznanile y nemsko vas Lužnice pridsemu se mi je kmalo pokazal zaterla zavolj kebrov, bi berzo vsi šli čistit svoje vinograde, in slovenski farni kraj Lip alj a vas (Leopoldskirchen) y ki je zopet prav velik in ima mnogo lepih hiš. Tukaj sem ob iskal rodbino enega svojih prijatlov, kteri so me ravno po osebi nepoznanega bi se z vsakoletnim skerbnim pobiranjem ta žival saj po večjem. Mnogo posestnikov je pa tudi brez prevdarka ako več tert posekalo, ktere bi se bile sčasoma spet okrevale in odtod kakor tudi od da Vidil sem pa tudi v hiši toliko snažnost in tak lep red se redko vidi pri kmetijskih ljudéh. (Dalje sledí.) No vicar iz avstrijanskih krajev. Iz Vélikega Yaradina na Ogerskem 6. junija Ker so se po več županijah (komitatih) Ogerskega mnogo- po kraj car jí ali k večem po grošů. Oj, koliki razloček! Ni tere hudodelstva čedalje bolj jéle dopernašati, je višja vlada Ogerske (General-Gouvernement fiir Ungarn) po več krajih ubijavcem in roparjem na mestu smertno kažen nažugala. Posled tega ukaza je bil konec preteklega tedna v Salont prav gostoljubno sprejeli. marsikter y da gospodar, kteri gori imenovanih vzrokov pride, 100 do 300 in še več špo je po dov (špod derži 60 bokalov) vina popred vsako leto přidělal , mora sedaj žalostěn reci, da ni v teh slabih letih poldrugi spod dobrega vina spravil. V deželi , kjer je nekdaj vina kot vode bilo, velja carjev y ki je 5 zdaj bokal na debelo 20 kraj-kar mi pomnimo, pred 8 leti se lahko dobil se dalje čuditi, da je marsikter Istrijan klavern in ves po bit, nekoliko od lanskega glada, nekoliko ker morebiti ki sline nima pri hiši, zraven pa dolgá dosti. i i v spodnjem biharskem komitatu, 4 ure hodá od Vélikega Varadina, obešen neki možk z omoženo žensko. Ta dva v • 1 -m v „Sila kola lomi", pravi pregovor 9 kteri se izpolnuje sedaj v Istri zastran vina. „Voda je le za Krajnca, in se v opankah ali postolih (šolnih) dobra ni" ali obsojenca sta živela v nedopušeni zavezi, ter sta pravega žaba v trebuhu naredi" smo večkrat čuli tù govoriti; sedaj je pa dobra voda in če tudi iz kakošne nesnažne smerdljive H H v ■ moža, kteri jima je od več hodil, neusmiljenoumorila; sta mu odsekala: ko pa le še ni bil mertev. mu ie žene roke y i brat s sekiro glavo odtesnil. On sicer sodnikom terdovratno taji svoje hudodelstvo in zatorej ni bil z oněma dvěma vred lokve (luže). tepkovca Bog, da bi imeli krajnskega ali pa koroskega kako željno in veselo bi ga gotovo mnogi serkljali domá in še raji pa na polji ob veliki vročini in žeji obešen, ker dosihmal sodniki niso mogli verjetnih dokazov A\\ bi ne bilo morebiti dobro, da bi tudi v Istri poskusili najti; oštri pravici vendar le ne bo odšel; prej ali pozneje tepke saditi in to pijaco napravljati, kteri imajo verte ali mu bo rabelj vrat zavil. — Pri tej priložnosti so se Salont- pa zemljiša zato pripravne, na priliko gospodje župniki, in cam z gorjacami vkup zbrali ter so enako kazen tudi za da bi tretjega ubijavca terjali ; pri vislicah ste jih dar koga obešajo. ■■■ i ^m druge spodbadali k temu? Marsikdo bi jim hvalo prepričale, da Čujte ali dvé stotníi vojaške straže vedil s časom. Ali bi ne bil tepkovec bolji od tistega vina ktero si je Istrijan smislil lánsko leto v sili iz smreke 3 y ni gorjac potreba, ka y bravci, pa sedaj še groznejšo prigodbo! Dva dní po tem je doslužen vojak v Salonti Nate par takih kebrickov, da vidite prenoćiti želel; za srebern tolar je pri nekem kmetu posteljo dobil. Ker je pa veliko od tatvin in ubijanja v teh krajih sli- poslane smo spoznali za dvoj kakošni so. tisto plein (Kebricke ki tertam po offradih že od nekdaj škodo delà, in jih v Vipavi tertijone , . , . .. . . .. f .______în sal, je dal 100 srebernih tolarjev, ktere si je prihranil skoz le imenujejo; istrijansko ime P je prav 14 let, ko je cesarja služil, temu kmetu, pri kterem je čez Po večerji gré na hišo spat. Ko je že noc ostal, shraniti. 2 sladko pocival, prideta hišni gospodar in gospodinja k njemu , ga on prime dobro; morebiti nam bojo gosp. Schmidt od teh škodljivcev kaj več povedali. Vred.) Zares dobra pijaca, česar smo se prepričali sami pred 10 leti, popotovaje po Koroskem ona mu m ko ga v sladkém spanji najdeta pa vrele mastí v usta vlije, daje revež strašno smert storil. Ko sta mertvega v vertu zagrebla, gresta tolarje 3) Smreka, po krajnsko b se v več krajih Istre razločuje od krajnskega brinj tem, da jagode so debeleje, pa ne tak gladke in okrogle; posušene ostanejo bolj černo-rudeckaste Pis 194 (iz b ri nj a) in ga delajo skoraj že po vsi Istri. Priložnost častnim darilom v versti mircodolinskega plemena ovenćan ; premija ta znaša 600 frankov; přejel bi bil nek celó to vino pokositi smo imeli ne le samo v primorji iu v sredi bil Istre, ampak tudi na krajnski meji, v Cičarii; zdelo se nam pervo premijo, če bi mlajši bil. Ker se je več kupčev za je se precej dobro; bilo je čisto, rumenkaste barve, in ci- HJ oglasilo, ga tudi ne bo vec nazaj, in Dimnikov Jaka, kte kalo je na sladko, vendar je enmalo po brinji disalo. V Ter- rega so v krajnski národni obleki ondašnji malarji že dva- stu, kakor smo slišali že zdavnej , pa delajo vino iz lesa krat malali, bo namesti unega pripeljal gotovo kakošno ptujo, legno, Holzwein), to je, iz tako imenovanih farskih posebno izverstno pleme domu. — Radostni smo tudi slišali, hlačic ali kapic, kterega pa še nismo vidili, ne pokusili, še da nekdanji učenec naše živinozdravniške učilnice in sedanji delajo siromašni Ijudje iz d r e n u 1 j (ternolk) posestnik v Dervanji na Š t aj a r s k e m , D o rn i n i k Č o 1 n i k. drugo pijaco in pa iz onih rudečih ternjevih jagod, ktere so kakor dren, je tudi na cesarske stroške v Pariz šel offledavat imenitno Iz vsega tega se dalje to pijaco sk()(ie. vidi, da človek, kader je sila, vse poskusi, da streže svo razstavo. Pač lahko rečemo imenitno ker po časniku Fdbl." je v ti razstavi zraven sto in sto druge žlahne ži jemu natornemu nagonu, da je pa tudi previdnost Božja ne- vine tudi neki oven y za kterega je londonska zoologična skončila, ker kaže člověku, da zamore ne le od tertnega družba 50.000 frankov ponudila, to je, v našem dnarji sadů zdravo pijaco si napravljati, temuč tudi iz mnozih dru- okoli 20.000 goldinarjev! zih sa dežev. Iz Gradca 10. junija. Da bise štajarskim vinom ne le po našim cesarstvu temuč tudi v ptuje dežele večja Novičar iz raznih krajev. Slisi se, da skofji zbor na Dunaji se bo slo vesno kupčija odperla, se je pod vodstvom štajarske kmetijske družbe osnovala v Gradcu družba na akcije pod imenom končal v nedeljo 22. dan t. m. — 4., 5. in 6. dan t. m. so „tergovina s štajarskim vinom Damo Vam to bili žalostni dnevi za več krajev v dol j ni Austrii in na pa na Ceskem; samo v Austrii in novico na znanje, pa prosimo, da bi kaj vec od te nove Ogerskem, posebno družbe povedali svojim bravcem, kterih dosti štejete na na Ogerskem cenijo škodo čez milijon, še višje pa na Će stey. LWG. lista nemskega časnika Wochenbl. dei skem. Taka strasna toča je namreč bila, da v četert ure je bilo tisuč in tisuč oralov polja pokončanih, veliko živine po-Iz Ljubljane. Ker že več časa nismo nič od slo- bite, mnogo ljudi poškodovanih, šip pa v mestih toliko po- X»/ V venskega slovnika povedali, naj povémo danes, da je tolcenih, da je neznano; toča je padala kot kurje jajca de natisnjenih 39 pol, ktere segajo do besede „Geschlechtsorgan u 1 bela in se debelejša, po 10, 12, celó do 20 lotov težka; v in da za natis iz Dunaja poslani rokopis obsega zgotovljeno več krajih pa so padale cele gruče ledu, po več funtov težke, kniga ne na zemljo. Iz Vidma na Laškem se sliši, da bo pšenice písmenko J. Ker svitli knez in škof želijo, da bi bila predebela in za vsakdanjo rabo preokorna, se bo slo- in merve vens ko-n emški del razdelil v 2 zvezka, in po prevdarku našajo precej dobro, pa pridelka ne bo ravno obilo, obilo, tursica se je zakasnila, svilni červiči se ob v gosp Cigaleta se bo 1. del končal s písmenko K, kar bo Sardinii in pa v več krajih Lombardije so bolehali červiči zneslo blizo 60 pol skupaj. Ko nam je te dní iz Dunaja ob 3. in 4. levenji. — V Gal i ci i še ni popoinoma ko- poslal izdelani rokopis, je prosil, naj bi po „Novicah" po- nec goveje kuge; po uradnih izkazkih je v 6 okrožjih lvov- skega deželnega poglavarstva zbolelo 6666 goved ; poginilo prašali, kako bi se nemski pregovor: „HoíFen und Harren macht Manchen zum Narren" v duhu slovenskega naroda jih je 5221, pobili so jih 82, ozdravilo se jih je 1330. naj bolje poslovenil, ako morebiti v slovenskem jeziku ravno Na Francozkem stopa voda nazaj, pa še le sedaj se pregovora iiimamo. Naj tedaj naznaniti blagovoli, kdor sliši, da nepopisljiva je škoda, ki so jo napravile povodnju tak ega kaj pravega ve morebiti bojo gosp. Volčič iz Istre, ki so kakoršnih ne pomnijo od leta 1711; cesar Napoleon se po ? že o mnogih pregovorili pomagali, tudi o tem vedili dober svèt. daja v nesrečne kraje in siplje, kakor časniki pravijo, ceki Iz Ljubljane. Gosp. Zaler, lastnik gostivnice pri „slonu" nov med uboge. Danes je kerst sina Napoleonovega; na dunajski cesti v Ljubljani, se ni motil, ko je pred dvěma namestnik papežev, kardinal Patrizzi, je přišel 9. t. m. letoma napravil v svojem prostorném poslopji kopališče. v Pariz in je zveliko častjo sprejet bil.— Za gotovo se sedaj da ste francozka in angležka vlada resno priporočile napo- Dobro jo je zadel in ustregel ž njim bolnim in zdravim, vé, da austrijanska in francozka vlada niste podale sv. očetu „Novice" so že pri napravi Zalerjevega kopališča, kjer se nobenega pisma, ktero bi imelo rimsko vlado siliti k popravi človek lahko v toplicah ali pod m erzi i m slapom (Dou- svetnega vladařstva v rimskih deželah; gotovo pa je nek„ che) ali v so parici (Dampf) koplje, z zasluženo pohvalo omenile lepo in priročno pripravo vsega in že takrat rekle, li tans ki vladi prenaredbo marsikterih napák. da ne le zdravi, ki se hočejo le z bistro studenčnico oprati, novica je, da je amerikanska vlada zavolj razpora z bojo zadovoljni, temuč tudi mnogi bolniki jim bojo hvalo angležko, angležkemu poslanců Cramptonu slovo dala; vedili, ktere bota merzli slap ali rusovska parna kopel ozdra vila, in poterdile so se naše besede popoinoma. Ze iščejo in najdejo tudi zdravje ali saj tolažbo bolezni v tem kopa-lišču mladi in stari, možki in ženske, ktere po udih terga, zavoljo tega pa menda še ne bote vojske zacele , ker ker nek francozka vlada 2. t. m. je začela ste si ena drugi preveč potrebne in noce v ti pravdi potegniti z angležko. svoje delà tista komisija, ki ima novo mejo Moldave usta protin (putika) kosti lomi, ki so mertudni tii in tam, kterim noviti. Car rusovski je, kakor u Czas . V pise ? tudi polj žolč ali kri nagaja, kterih koža je oskrunjena po razlicnih sko gospodo v Varsavi (27. maja) prijazno pa resnobno sprejel in svoj govor v francozkem jeziku takole sklenil : spušajih, ktere nadležuje dolgočasni náhod in kašelj, da ob kratkem rečemo: sto in sto zastaranih bolezin, kterih „Drago mi je, da zamořeni hvaliti, kakor Vas hvalim danes; niste mogle ne alopatika ne homeopatika užugati, je ukro- ali naj Vam bo, gospodje moji, za vselej rečeno, da tudi kaz tila tù hidro patika ali voda v podobi toplic, sopariee in novati znam in da bodeni kaznoval, ako bo treba". mer zl ega V slapa, ako seje, in to je v boleznih vselej po- Kar tuni u se je konec mesca sušca kolera začela, ktero zrak'* imenujejo ; vsi misijonarji so bolj ali manj ondi „rumeni trebno, rabila po posvetovanji z zdravnikom. Radi povémo to svojim bravcem po obilnih skušnjah, ktere resnico bolj bolehali, umerl je pa 6. aprila Ie zidar Ju en; mnogo Kar poterjujejo kot naj večja hvala le z lepimi besedami. Iz Ljubljane. Ravno smo zvedili veselo novico i je junec i ki ga gosp da je predsednik krajnske kmetijske družbe drugim Fid. Terpinc v razstavo parižko poslal, z Bomo drugipot. Vred. tumcev je pobegnilo iz mesta. Milodari za Blejcane. Gosp. Matija Gerber, bukvovez v Ljublj., 2 fl. Gosp. Jože Pleiweis, tergovec v Ljublj., 60 vatlov pavolnatega blaga za obleko. Gosp. Fr. Ks. Souvan, tergovec v Ljublj., 10 gold, z opombo : naj se pode l ij o le ti sti m pogorelcem, kteri so bili asekurirani. Odgovorni vrednik: Dr, Jâliez Bleiweis, Natískar in založnik : JoŽef Blaznik.