SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 30
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 4 de agosto - 4. agosto 2011
VEC PONOSA IN VESELJA
ZVONE STRUBELJ -
Kako smo Slovenci v svetu videli in doživeli praznovanje 20-letnice neodvisne Slovenije.
Smo bolj na začetku, kot smo bili pred dvajsetimi leti, je marsikdo ugotavljal po junijskem praznovanju 20-letnice neodvisne Slovenije. Četudi to povsem ne velja, je po drugi strani, spričo splošne gospodarske, politične, moralne in duhovne krize v Sloveniji, na neki način res. Proti splošnemu pesimističnemu občutju, ki se bo potegnilo globoko v poletje in prav gotovo še v pozno jesen, bi rad nanizal nekaj svetlih trenutkov ob prazniku naše domovine.
V prazničnem nagovoru slovenskega predsednika dr. Danila Türka na osrednji proslavi praznika neodvisnosti Slovenije smo bili nagovorjeni le kot državljani in državljanke, rojaki in rojakinje. Kot Slovenci ne več! Tudi beseda Slovenija se je v njegovem nagovoru zelo redko ponavljala. Če nato potegnem vzporednico z nedavno izjavo slovenskega ,,kozmopolitskega" filozofa, kot ga radi imenujejo naši mediji, Slavoja Žižka, ki je 14. julija v Ljubljani vehementno izjavil, da nam ni potrebne ,,več domovine, ampak več države", se mi posveti alarmna lučka: kako, ali je pojem domovine protisloven pojmu države, si konkurirata, drug drugega izpodrivata?
Morda v Sloveniji te besede niso tako negativno odmevale, kot so med Slovenci v svetu. Že ob predsednikovem nagovoru, v katerem eksplicitno nismo bili več Slovenci, ampak zgolj državljani in rojaki, smo se čutili opeharjene za svoja domovinska čustva, po kozmo-filozofovi izjavi pa izdani v tem, kar intimno gojimo v svojih slovenskih skupnostih širom sveta, po vseh celinah. Kje sta se izgubila toplina in naboj Trubarjevega ljubečega nagovora: Moji lubi Slovenci? Sta oba pridevnika, ,,moji" in ,,lubi", tako zelo zastarela in moteča? Kaj je še v nas Slovencih ostalo slovenskega?
Slovenci v svetu smo praznovali z zanosom, ki ga v domovini nismo opazili. Poglejmo primer naše skupnosti v Stuttgartu. Že dvajset let slovenska župnija in pomladansko kulturno društvo Slovenija Stuttgart prirejata konec junija praznik slovenske državnosti. Letos smo živahno in množično praznovali v soboto, 18. junija. Od 23. do 26. junija je bil nato v Nördlingenu družinski vzgojni seminar. Poleg vzgojnih tem, ki so se jih lotili mladi starši, je bila rdeča nit vsega dogajanja praznovanje 20-letnice neodvisne Slovenije. V četrtek, 30. junija, smo s polnim avtobusom odpotovali iz Stuttgarta v Slovenijo, da bi se udeležili srečanja, ki ga je ob 20-letnici neodvisne Slovenije v petek, 1. julija, organiziral Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na avtobusu so bili pevci cerkvenega pevskega zbora Obzorje in mladi folkloristi kulturnega društva Triglav iz Stuttgarta. Združeni pevski zbor iz Stuttgarta in Augsburga je v petek, 1. julija, ob 11. uri pel pri nadškofovi maši v Ljubljani. Popoldne smo obiskali Zaplaz in tam zapeli. Potovanje se je nadaljevalo naslednji dan, v soboto, 2. julija. Pred nami je bila 470 km dolga krožna pot po Sloveniji: od Mokronoga do Bleda, Svete Gore nad Gorico do Ljubljane in Mokronoga. Na vlak smo stopili ob prazniku slovenske osamosvojitve. Želeli smo skupaj doživeti zeleni raj pod Triglavom, si priklicati v spomin našo bogato naravno, duhovno in kulturo dediščino.
Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala ... To pesem, ki jo Slovenci radi pojemo po naših skupnostih širom sveta, smo z žarom in toplino prinesli na praznovanje 20-letnice samostojne Slovenije. Večkrat in v različnih oblikah je zazvenela na praznični dan, v petek, 1. julija, v Ljubljani. Slovenske pevske, gledališke, folklorne, glasbene skupine so v slovensko prestolnico pripotovale z vseh celin. Je ta glas slovenskega srca prišel do ušes Slovenk in Slovencev, ki živijo v matični domovini? Morda res do koga. Maraton za slovenstvo, za domovino in za mlado državo Slovenijo pa si ni zaslužil, da bi bil med pomembnejšimi dogodki na večernem televizijskem Dnevniku ali v Odmevih. Le nekaj medlih utrinkov v zadnjih minutah obeh omenjenih oddaj (prav v zadnjih, ko je bila že prekoračena meja tridesetih minut!). Vse drugo je bilo tisti dan bolj važno, med drugim dolgo in razvlečeno poročilo o 90-letnici komunistične partije na Kitajskem. Bil je 1. julij 2011. O tem se lahko prepričate, če pogledate v spletni arhiv RTV Slovenije. Mi tako množično v Ljubljani, medijska Ljubljana pa na Kitajskem!
Več domovine bi želel vsem Slovenkam in Slovencem! Več ponosa in veselja, saj so za to domovino živeli rodovi in rodovi naših prednikov, iz njenega naročja so izšli veliki možje in žene, ki so se krčevito upirali vplivom močnejših in nam pomagali ohraniti našo slovensko identiteto. Pa tudi več države želim vsem Slovenkam in Slovencem! Ne tiste birokratske in skregane, ampak bolj odprte, gostoljubnejše in predvsem bolj socialne in pravične.
(Po radiu Ognjišče)
Opozicija se pripravlja
Čeprav še vedno ni jasno, ali Slovenijo čakajo predčasne volitve ali ne, opozicijske politične stranke že deluje v tem duhu. Koalicijski stranki SD in LDS sicer trenutno bolj skrbi zagotavljanje politične stabilnosti; o predčasnih volitvah nočejo slišati. V Pahorjevi SD so izjavili, da se v teh ,,zelo nepredvidljivih časih, v katerih se je znašel ves svet", ne ukvarjajo s predvolilno kampanjo in „različnimi oblikami medsebojnega politi-kantskega obtoževanja". Nasprotno pa večina opozicije meni, da so predčasne volitve nujne.
Trenutno je Državni zbor na počitnicah. A septembra je med prioritetami vlade in parlamenta sprejemanje rebalansa proračuna, poslanci pa bodo potrjevali tudi novega predsednika državnega zbora in odločali o interventnih ukrepih. Predvidoma bodo z novelo zakona o vladi krčili število ministrstev, premier Borut Pahor pa bo moral predlagati tri nove ministre. Septembra se bo začelo tudi napovedano zbiranje podpisov za referendum o družinskem zakoniku.
V opoziciji je drugače. Gospodarski forum SDS je zaradi zaskrbljujočih razmer v gospodarstvu vladajočo koalicijo vnovič pozval, naj ravna odgovorno in omogoči predčasne volitve. Te bi po njihovem preprečile še hujše posledice slabega gospodarjenja z državo. Janež Janša je tudi dejal, da zaradi slabega dela oziroma nedela aktualne vlade slovenska država vsak dan porabi 10 milijonov evrov več, kot ustvarimo.
Po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava se je predvolilna kampanja začela že pred nekaj meseci. Med drugim izpostavlja vnovično ,,pogrevanje" afere Patria, ki bo, kot skrbi Žerjava, prav tako kot pred minulimi volitvami zasenčila vsebinsko razpravo pred prihodnjimi volitvami. Kampanja se bo po njegovem mnenju še naprej kazala tudi pri sprejemanju nekaterih zakonov.
Generalni sekretar Zares Bogdan Biščak meni, da so predčasne volitve vse bolj verjetne. Predvolilna kampanja se, kot pravi, vsebinsko še ni začela, se pa že intenzivneje kaže na retoričnem nivoju in v smislu medsebojnega distanciranja političnih strank.
Prvak DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da se volilna kampanja še ni začela, temveč se bo jeseni, ko bo Pahor predlagal novelo zakona o vladi in nove ministre. V DeSUS bodo s kongresom stranke, ki bo 21. oktobra, napovedali začetek svojih volilnih aktivnosti. Predstavili bodo program za izhod iz krize in aktivnosti za zmago na volitvah, je navedel Erjavec.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič pa meni, da se kampanja še ni začela in da tudi afera Patria ne kaže na to. Žnidaršič tudi meni, da bo pred volitvami treba počakati na kašno drugo alternativo. Načeloma pa podpira krčenje števila ministrstev. Če predlagani ministri ne bodo izvoljeni, pa bo to tudi po njegovih ocenah nekakšna nezaupnica vladi.
SLOVENIJA-ARGENTINA
Tudi obrambno sodelovanje
Vrhunec tridnevnega uradnega obiska ministrice za obrambo Republike Slovenije dr. Ljubice Jelušič je bilo prvo uradno srečanje slovenske ministrice za obrambo in ministra za obrambo Republike Argentine dr. Artura Puricellija, v sredo, 20. julija. Minister Puricelli, je slovensko delegacijo sprejel z najvišjimi vojaškimi častmi, ob igranju slovenske in argentinske himne, pred argentinskem obrambnim ministrstvom v središču Buenos Airesa. Po sprejemu je najprej sledilo srečanje obeh ministrov na štiri oči, nato pa so začeli uradni pogovori obeh delegacij pod vodstvom obeh ministrov.
Glavni namen prvega uradnega srečanja ministrice dr. Jelušič in argentinskega obrambnega ministra dr. Puricellija, da se vzpostavi neposredne in prijateljske odnose med obrambnima ministrstvoma, seznani z argentinskim obrambnim sistemom ter izmenja poglede in stališča glede dvostranskega sodelovanja med državama na obrambnem in vojaškem področju, je bil z zelo uspešnim uradnim srečanjem popolnoma dosežen, v določenem delu pa so bila pričakovanja celo presežena.
V	okviru uradnega srečanja je bilo izpostavljenih pet področij skupnega sodelovanja. Najprej izmenjavo izkušenj in pogledov na mednarodno varnostno situacijo, kajti tako Slovenija kot tudi Argentina sta kandidatki za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN za dve različni obdobji. Slovenija za leti 2012 in 2013, Argentina pa za leti 2013 in 2014.
Ministrica dr. Jelušič in minister dr. Puricelli sta se v prvem delu srečanja pogovarjala tudi o sodelovanju oboroženih sil obeh držav v mednarodnih operacijah in misijah.
Odprla sta tudi vprašanje znanstvenega in raziskovalnega sodelovanja.
V	nadaljevanju je bilo govora tudi o možnostih sodelovanja obrambnih industrij obeh držav.
Tako ministrica dr. Jelušič, kor tudi minister dr. Puricelli sta se zavzela za čimprejšnjo pripravo in uskladitev sporazuma o sodelovanju na obrambnem področju, ki bo sodelovanje med državama še olajšal.
Dr. Arturo Puricelli in dr. Ljubica Jelušič
Povratni obisk argentinskega ministra za obrambo v Sloveniji, kamor ga je povabila ministrica, bi lahko bil tudi priložnost za podpis sporazuma o sodelovanju na obrambnem področju.
Po pogovorih z argentinsko stranjo obstaja prepričanje, da je Argentina zelo odprta za sodelovanje s Slovenijo in da je za to sodelovanje v okvirih odnosov med Slovenijo in Argentino mogoče govoriti o dveh velikih prednostih, ki jih ima Slovenija. Prva je v tem, da je v Argentini zlo močna slovenska skupnost, ki je dokaj dobro ekonomsko uspešna in lahko pomaga pri vzpostavitvi dobrih gospodarskih odnosov.
Druga veliko prednost pa je v tem, da sta slovenska in argentinska vojska že doslej dobro sodelovali v različnih mirovnih operacijah, da se njeni pripadniki poznajo in cenijo ter bodo v prihodnje predstavljali most med obema državama.
Obisk v Argentini je slovenska delegacija sklenila z obiskom v Nacionalni obrambni akademiji, kjer je ministrica dr. Jelušič predavala o pogledu Slovenije na sodobne mednarodne varnostne in obrambne izzive.
Častni pozdrav slovenski ministrici
POZOR Argentinske primarne volitve
Zaradi velike nejasnosti glede prihodnjih splošnih primarnih volitev v Argentini, opozarjamo bralce predvsem, da je udeležba na njih obvezna. Kdor ne bo volil prihodnjega 14. avgusta, tudi ne bo smel glasovati na splošnih volitvah 23. oktobra! O podrobnostih primarnih volitev bomo posebej pisali v prihodnji številki našega tednika.
Kot smo poročali v prejšnji številki, je avstrijski predsednik Heinz Fischer podpisal nov zakon o narodnih skupnostih, ki med drugim ureja vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Po novem bo z dvojezičnimi imeni uradno označenih 164 naselij.
Ob tem je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Zekš v imenu Vlade RS poudaril, da gre za pomemben korak pri uresničevanju pravic slovenske manjšine na Koroškem. Pri tem je ponovno poudaril, da se Slovenija zaveda, da gre za delno in kompromisno rešitve, kljub temu pa smo prepričani, da bo ta delna rešitev bistveno prispevala k izboljšanju položaja slovenske manjšine v Avstriji in k izboljšanju klime, kar bo omogočilo reševanje drugih problemov in uveljavljanje ostalih obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe.
Slovenska vlada je mnenja, da je
Koroške težave
vsaka sprememba manjšinske zakonodaje sprejemljiva le, če omogoča in zagotavlja nadaljnji razvoj manjšine na vseh področjih (tudi na avstrijskem Štajerskem). Zakonske ureditve pa morajo biti v skladu z Avstrijsko državno pogodbo in drugimi relevantnimi mednarodnopravnimi akti. Manjšina je živ organizem in ji je potrebno zagotoviti razvoj skladno z njenimi potrebami. Kot zaščitnica slovenske narodne skupnosti Republika Slovenija meni, da je treba pri urejanju in zagotavljanju njenih pravic to v polni meri upoštevati, za kar si bo tudi sama, v skladu s svojimi pristojnostmi, še naprej prizadevala.
Med nerešenimi problemi je gotovo vprašanje Slovenske glasbene šole na Koroškem. Zakon o narodnih skupnostih so pristojni dorekli aprila po dolgotrajnih pogajanjih. Vključeval naj bi tudi spodbujanje dejavnosti v Slovenski glasbeni šoli na Koroškem, a sistemskih rešitev zdaj v
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
njem ni. Na to je Ficherja v odprtem pismu spomnil predsednik te ustanove Božo Hartmann. ,,Imam občutek, da se zelo praznuje, da se v evforiji govori o vsem, kar se nanaša na table ... Bojim se, da bo potem pozabljeno, da je v ozadju še veliko drugih nerešenih zadev, ki so po mojem skoraj bolj pomembne kot table," je povedal za ORF.
Avstrijski parlament je po dogovoru glasbeni šoli namenil 500 tisoč evrov, a Hartmann opozarja, da gre znova za enkratno podporo. Meni, da je v pogajanjih prišlo do napake, ,,da so slovenski pogajalci nekoliko pozabili na to točko, oblikovanje te točke ... Drugače si ne znam predstavljati, da se je to lahko zgodilo. Zdaj je treba vztrajati pri popravku. A še enkrat pravim, mislim, da je resnično prišlo do velike napake." Obenem poudarja, da se bo še naprej zavzemal za čimprejšnjo trajno rešitev tega vprašanja.
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
Čudoviti bovški slap
(Od našega dopisnika)
Bovec mi je bil znan po Jalnovem Ovčarju Marku, kjer so Bovčani redno godli na ohcetih in drugih slovesnosti. Znan je tudi zaradi soške fronte in sicer napada avstroo-grske armade s smrtonosnimi plini 24. oktobra 1917, ki so pripomogli k njihovi zmagi v 12. soški bitki. V njegovi okolici pa je tudi kar nekaj naravnega bogastva, zaradi katerega je malo mestece z nekaj več kot tri tisoč stalnih prebivalcev vedno polno turistov.
Riverjev je vse polno po angleško govorečih deželah in zemljevidih, a v Sloveniji je le Boka (zgodovina molči, čigavi navijači so ga tako krstili: ali od Juniorsa ali od Unidos). To je slap, visok dobrih sto metrov, pa še slabih štirideset zraven, za kar si je prislužil prvenstvo med
slapovi v Sloveniji. Odvisno kdaj si ga ogledujete, bo vode več ali manj. Z mostu na cesti med Bovcem in Zago je poleti gledati strugo kaj klavrno, ker je široka precej deset metrov, v
njej pa niti kaplje vode.
Ze lansko leto smo slapu hoteli priti bliže in si zaradi površnega branja vodnika izbrali težjo pot. Ta bi nas sicer pripeljala prav do roba, čez katerega pada voda, vendar je bila pot predolga in tudi prezahtevna (to smo spoznali letos, ko smo brali zemljevid in je bila steza označena najprej kot lahka, nato zahtevna, zadnji
konec zelo zahtevna). Za letos ni bilo kaj	velikega
navdušenja; tudi manj časa smo bili v Bovcu, a vseeno smo se spravili na pot.
Pravijo, da je najvažnejše imeti namen (lo que vale es la intencion), pa se bojim, da je ravno pri najvažnejšem bila storjena napaka. En del ekspedicije se je zadovoljil z lepim razgledom na slap iz častitljive razdalje. Drugi del je še malo vztrajal, pa se končno vdal dvomljivemu pregovoru, ki govori o „previdnosti" in „preudarnosti" (soldado que huye sirve para otra guerra). Kot poveljujoči sem poslal edinega preživelega iz udarniškega bataljona, da je šel do cilja in nam prinesel na fotoaparatu dokaz, da je slap res tako veličasten, kot ga orišejo in kot ga je videti iz prej omenjene častitljive razdalje. Da je dokaz pravnomočen dodam, da je fotografija posneta s čisto družinskim fotoaparatom in ne enim tistih ,,kanonov", s katerimi „streljajo" na nogometnih tekmah in drugih podobnih prilikah, ko ti z razdalje dvestotih metrov poslikajo mehkonebni jeziček ali cecelj (uvula, campanilla) v nogometaševem žrelu, ko se dere od veselja, ker je zabil gol.
Ko sem po bitki (s samim seboj) prešteval mrtve in analiziral vzroke za revno ali pirovo zmago, sem si seveda moral priznati, da je bilo to zaradi kondicije ali forme. Pa ne, da je ne bi imel: bila je slaba kondicija, slaba forma ...
GB
Adria v težavah
Slovenski nacionalni prevoznik išče možnosti za preživetje. Kaj novega? Nič drugače kot v primeru hrvaške Croatie Airlines ■ ^ in srbskega Jat Airwaysa, ki že leta toneta v rdečih številkah, globoki zadolženosti in mrzlično, ob pomoči vlad. 450-članski kolektiv Adrie je samo bankam dolžan okoli 80 milijonov evrov, 20 milijonov pa še dobaviteljem, tudi Petrolu, ki mu menda redno poravnava tako mesečne račune za gorivo kot tudi letališke takse Aerodromu Ljubljana, kot zatrjuje predsednik upravnega odbora Adrie Airways Maks Tajnikar. Kljub temu da se promet povečuje - letos so v Adrii prepeljali osem odstotkov več potnikov kot lani -, pa dolgovi podjetja ostajajo ...
Zaradi hude konkurence in sprejetega programa finančnega in poslovnega prestrukturiranja v podjetju iščejo rezerve, zato so na udaru tudi nerentabilne letalske
t/
r*
povezave. „Stroške bo treba preprosto drastično zmanjšati, tudi na račun zaposlenih in njihovih plač," opozarjajo poznavalci večletne agonije slovenskega nacionalnega pre-pp- ■	voznika. Nekateri so prepriča-
ni, da je država v preteklih letih zaspala, in zdaj je, kar je, reševati je treba zavoženo.
S precejšnjim minusom se v Adrii Airways spopadajo zlasti na letalskih povezavah med Ljubljano ter Londonom, Parizom in Istanbulom, kjer se prevoznik bojujejo z ostro, tudi cenejšo konkurenco Easyjeta, Regionala, ki posluje v sklopu Air Francea in Turkish Airlinesa, precej nerentabilne pa naj bi bile tudi povezave med Ljubljano ter Varšavo in skandinavskimi destinacijami: Adria Airways petkrat na teden leti v Kopenhagen in dvakrat v Stockholm. Ukinitev nekaterih linij potegne za seboj tudi vprašanje odvečnih delavcev, kar pa ostaja odprto, priznavajo v Adrii.
Tisti državljani, ki s srcem želijo, da bi bilo že konec kirchnerizma, zadnje čase z rastočim upanjem gledajo na volilne rezultate. S tem pa ni rečeno, da opozicija napreduje. Nekaj manjka v tej sceni. Manjka, da bi opozicija zrelo spoznala zgodovinski trenutek, izkoristila priložnost in ponudila vredno alternativo. A za to je že prepozno. Dobili bomo to, kar nam bo nudila usoda (ali božja Previdnost, v katero vedno zaupamo).
Sami so nastavili zanko. Preteklo nedeljo smo imeli drugi krog volitev v prestol-nem mestu. Kar nekaj časa je tekla debata, ali naj se vladni kandidat, senator Daniel Filmus sploh predstavi. On sam ni imel dosti volje, da bi podaljšal to agonijo, saj ne matematično ne politično ni imel možnosti zmage. A iz vladne palače je prišel ukaz, naj se predstavi. Vodil je ostro kampanjo, uporabil tradicionalni protest glede ,,umazanih posegov" nasprotnika in celo predstavil sodno obtožbo. Vse zaman. Ljudje so ponovno izvolili dosedanjega vodjo vlade. Mauricio Macri je posnel kar 64,25% glasov, Filmus je pristal na 35,75%, kar je celo manj kot pred štirimi leti, ko sta se prvič pomerila. Vlada pa je po nepotrebnem dobila nov udarec, saj bi se mu lahko izognila. Kot pred tedni v provinci Santa Fe, je tudi to pot poraženi kandidat prevzel ,,vso odgovornost" (krivdo). Gospa predsednica ni pri tem ,,prizadeta" čeprav ga je ona prisilila v zadnji spopad. Razumljivo je, da je vsa opozicijska srenja izkoristila ta vladni poraz, da je začela dokazovati, da ,,gospa ni nepremagljiva". Vladna propaganda namreč sloni na geslu: ,,Cristina je že zmagala". Vendar ima opozicija pri tem kaj malo zasluge. Ma-crijev PRO sploh nima predsedniškega kandidata. Ostale stranke pa so v mestu popolnoma propadle. Sedaj vsi poželjivo gledajo na te glasove in si jih želijo. Marci sam trdi, da bo „govoril z vsemi kandidati", potem pa se bo odločil, koga bo podprl. To seveda ne bo pred primarnimi volitvami 14. avgusta. A največ možnosti, da ,,posname smetano" s tega mleka ima bivši predsednik in kandidat Du-halde, ki je z Macrijem že sodeloval v provinci Santa Fe, in mu je sedaj tudi tiho pomagal v mestu.
Vladne težave. Seveda ni vlade prizadel le poraz v prestolnici. Zadnje dni se kar kopičijo težave in spodrsljaji, ki jih je v mnogih primerih vlada sama kriva. Najbolj je padla v oči afera okoli Nogometne zveze (AFA). Napovedali so „združeni turnir", da bi z zastonj vladno propagando ob televizijskih prenosih
iger dosegli vsa območja države in vključili seveda pristaše kluba River, ki je izpadel iz prve kategorije in bi se tako naenkrat ,,vrnil". Odpor samih pristašev in tudi klubov je bil tako močan, da je vlada pritisnila na zavoro. A predsednik Zveze (vsemogočni ,,boter" Julio Grondona) je zatrdil, da ,,niti nor" ne bo popustil. Cez tri dni je moral preklicati novi turnir. Seveda: Cristina ukazuje. Drug spodrsljaj je doživel Scioli. Ko je ugotovil, da je za poraz peronizma v Santa Fe v veliki meri kriv konflikt s kmeti, je vladi predlagal (in dosegel) dovoljenje za večji izvoz pšenice, ena starih zahtev buenosaireških kmetov. A ti so besno odgovorili, da s tem problem ni rešen. Ne da se z ukrepom v hitrici rešiti štiri leta zavožene poljedeljske politike. In glasovi kmetov so ena izmed neznank prihodnjih volitev. In potem še socialni izbruh v provinci Jujuy. „Brezdomci" so zasedli privatno zemljišče, sodnik pa je policiji izdal ukaz, naj jih preženejo. Prišlo je do spopadov, ki so zahtevali štiri mrtve in število ranjenih. Sledile so nove zasedbe, celo s strani družin policistov (ki tudi ne premorejo lastnega stanovanja). Situacija še ni rešena, a jasno dokazuje, da je domnevno socialno blagostanje, s katerim se ponaša vlada, le privid v blodnih sanjah.
Vsi hitijo. Bližina primarnih volitev je zelo razgrela kampanjo. Pa ne na televiziji, ki je zakonsko omejena, temveč v dogovorih in pogajanjih, ki tečejo med politiki. V tem je predvsem aktiven prej omenjeni Duhalde, ki pobira ,,ranjence" vladnih spopadov med ,,cristinisti" in staro peronistično gardo. To je opazno v provinci La Pampa, kjer je peronistični kandidat Verna odstopil zaradi nesoglasja s predsedniškimi ukazi. Množično pa je ta postopek opažen v Velikem Buenos Airesu, kjer poteka huda borba med županskimi kandidati in listami, ki jih vlada podpira, da zagotovi zmago predsednice. To bo še bolj ostro po primarnih volitvah, kjer bo odpadlo večje število tistih, ki se potegujejo za vstop v občinske svete. Te dni je sodna zbornica dovolila bivšemu moronskemu županu Sabatella, da nosi na svoji listi kot predsedniško kandidatinjo gospo Cristi-no. To je seveda hud udarec za Sciolija. A je tudi dvorezen meč. Ker se bo položaj jasno pokazal že na primarnih volitvah, bodo vse zamere prišle na dan 10. oktobra. Vlada je sedaj spoznala, da so primarne volitve past, ki jo je sama nastavila in se vanjo ujela. A, kot v mnogih drugih primerih - prepozno.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN MARTIN
Prvi mladinski dan v letu
Bratu Cirilu v spomin ob prvi obletnici smrti
Lansko leto 10. avgusta je na otoku Premuda na hrvaškem Jadranskem morju umrl brat Ciril. Po zdravniškem potrdilu je bil vzrok smrti utopitev. Nekaj minut potem, ko je šel iz hiše, kjer je s sorodniki preživljal počitnice, so ga našli mrtvega v vodi blizu obale.
Pokopan je na jeseniškem pokopališču na Dobravi. Pogreba se je udeležilo tudi več argentinskih Slovencev in prijateljev iz Argentine, ki so bili ravno v Sloveniji. Ob odprtem grobu se je v njih imenu od rajnkega poslovil prijatelj g. Zorko Simčič.
Izpolnila se mu je želja, da počiva v domači zemlji.
Ciril je bil rojen 23. 6. 1932 na Jesenicah, šesti med sedmimi otroki.
Pri dvanajstih letih se ga je začela lotevati astma, bolezen, ki ga je spremljala skoraj vse življenje. Bolezen je tudi prizadela njegovo osebnost, posebno še samozaupanje, saj je ravno v mladostni dobi imel hude napade, ki so ga dušili do meja obupa. Najhujše je bilo po prihodu v Argentino, skozi nekaj let. Verjetno je bil to tudi vzrok, da je ostal sam.
Begunska leta je preživel v Lienzu in Spittalu, kjer je končal četrto gimnazijo. Bil je član verskih organizacij, saj je krščanstvo globoko doživljal vse življenje. Sošolci se ga spominjajo kot duhovitega fanta in nesebičnega prijatelja.
V	Argentini, kamor smo prišli 5. 2. 1949, je najprej delal v Baragovi tiskarni na Montes de Oca in se izučil za knjigoveza. Na kinti v Merlo je sodeloval pri družinskem podvigu kokošjereje in ga stalno posodabljal.
V	skupnosti je bil od vsega začetka član Misijonske zveze, ki je pod vodstvom g. Ladota Lenčka pripravljala misijonske tombole in tudi drugače skrbela za zbiranje sredstev za slovenske misijonarje.
Zelo rad je igral in je večkrat nastopal na odru ali sodeloval pri pripravah iger.
Ob koncu petdesetih let je začel hoditi na sezonsko delo v Bariloche, kjer mu je astma bolj prizanašala. To sezonsko delo se je s časom spremenilo v stalno naselitev. Delal je v različnih turističnih središčih slovenskih lastnikov, potem je z družabnikom upravljal hotel Mascardi in Club Argentino de Ski - CAS, pozneje je sam prevzel CAS in delal v njem 30 let, do upokojitve.
Zadnja leta je poleti imel na skrbi še Club Norysur de Pesca ob jezeru Meliquina.
V	Bolsonu si je kupil chacro - malo kmetijo, ki mu je pa prinašala več preglavic in skrbi, kot pa zadovoljstva.
Odkar je bil tukajšnjo zimo prost, je severno poletje preživljal v Sloveniji, pri sorodnikih.
Na bariloško skupnost je bil čustveno zelo navezan in se je v njej dobro počutil. Kadar sem ga obiskal ali on mene v Buenos Airesu, je bila to stalna tema njegovega pripovedovanja.
O aktivnem sodelovanju v skupnosti je bolj malo govoril, - samohvala ni bila njegova značilnost - katerikrat sem v naših časopisih zasledil, da je imel govor ali da je pripravil kakšen nastop ali igro. Morda res ni imel na tem polju kakšnih posebnih zaslug, a navezanost se je kazala na druge načine. Tisti, ki so ga poznali ali imeli z njim stike, so vedno poudarjali njegovo pripravljenost, da priskoči na pomoč ali naredi uslugo in da se z njim lahko računa. Ce je pa bilo kdaj kaj narobe, je pa to tiho prebolel, brez večjega razburjanja.
Njegova naravna dobrota je že kar mejila na naivnost. Druge zanj značilne vrednote, kot so bile nesebičnost, poštenost, preprostost, solidarnost, čut za odgovornost in zvestoba, zlasti še do prijateljev, pa zgleda, da že niso več upoštevane vrline za pomembnost gotove osebe.
Teh Cirilovih vrlin smo bili deležni tudi vsi njegovi sorodniki.
Izpričali so jih tudi člani CAS-a v klubovski knjigi, ki je polna pohval in zahval Cirilu ter v članku, ki so mu ga posvetili v letni brošuri, ko se je upokojil.
In pa člani Cluba Norysur v osmrtnici, ki so jo objavili v dnevniku La Nacion in ki me je ganila: "Cirilo Markez ... -Los socios del Club... participamos con gran pena su
fallecimiento. El recuer-do de su senono y cali-dad humana ejemplar perdurara por mucho tiempo entre nosotros. Fue un privilegio que nos haya acompanado todos estos anos."
Dragi brat, počivaj mirno v slovenski zemlji.
Franci Markež
Maša ob prvi obletnici smrti Cirila Markeža
bo v nedeljo 14. avgusta ob 10,30 v Slovenskem Domu v Carapachayu.
V nedeljo, 10. julija je sanmartin-ska mladina pripravila celodnevni program, da bi praznovala svoj dan — 43. MLADINSKI DAN. Z oglasi v slovenskih časopisih, s plakati po domovih in še po facebooku (Slovenski Dom San Martin) so vabili mlade po letih in po srcu, da se pridružijo slavju.
Se sonce na nebu je zanimalo kaj se bo tisti dan zgodilo, in pokukalo je, ko smo se zbrali v kapeli Srca Jezusovega. Sv. mašo je daroval naš župnik dr. Jure Rode, ki je poudaril, da v molitvi dobivamo moč za življenje in razumevanje tega, kar Bog dela v našem življenju. Mladina je prevzela bogoslužna opravila in sodelovala z milim petjem. Spremljali so fantje s kitarami: Damijan Jerman, Toni Podržaj in Niko Žagar.
Po končani sv. daritvi so se takoj začela tekmovanja v odbojki.
Opoldan je iz kuhinje zadišalo in odšli smo v gostilno, kjer je bilo pripravljeno kosilo. Mladi so gostoljubno postregli dobrote, ki je imela na skrbi Marta Jerman s pomočnicami.
Igre so se nadaljevale in finale so se odigrale, ko se je že sonce poslovilo. A poskrbelo je še, za prijeten in ne preveč mrzel julijski večer, ko se je pričel kulturni program.
Navzoče je prisrčno pozdravila Zofi Kastelic. Dobrodošlico je izrekla veleposlaniku RS v Argentini, gospodu Tomažu Mencinu in njegovi družini, ki so prvič obiskali sanmartinski dom. Sledilo je petje argentinske in slovenske himne. Predsednica SDO, Stefi Leber je prebrala: ,,Srkajmo to,
že utopljena v politiko.
Luči na odru so se prižgale. Na smrtni postelji je ležal Kekec (Blaž Truden), poleg njega pa žalostna žena Kapica (Julija Kastelic). Kekec jo je naprosil, naj nadaljuje delo, saj je dovolj močna in bo lahko sama naprej.
Naslednjo dejanje nas je poneslo v kraljestvo, kjer Pepelka vsako noč že 20 let vodi slavni televizijski program. Tik pred začetkom so se njeni pomočniki, palčki, pritoževali, ker morajo samo plesati in še plačo jim je dolžna.
gal palčkoma (Viki Hernandez Smer-su in Martin Medvešček), da bi naprosili več pravic za izboljšanje življenja. Vsak kandidat je predlagal svoje rešitve. Nazadnje je odločno stopila pred mikrofon Kapica in nagovorila državljane in državljanke naj ji zaupajo, kar je njen ljubi mož Kekec začel, bo izboljšala, država bo napredovala. Zopet smo se nasmejali na račun Ogledala, ko je s kretnjami in gesti po svoje tolmačil pomen Kapič-
kar bo nam, bližnjemu in skupnosti res v korist in duševno zadoščenje. Bodimo verni, delavni, ponižni, da bomo našim prednikom, Argentini in Sloveniji v ponos." Sledile so pozdravne besede veleposlanika, ki se je zahvalil za prijeten sprejem in ves trud, ki je vložen v Slovenskem domu. V imenu zveznega odbora slovenske mladine je spregovoril Martin Uštar in uradno otvoril pričetek mladinskih dni.
Napovedovalka je za tem prebrala kratek uvod, ki naj bi publiko spomnilo na predlansko predstavo: obupani Rdeči kapici so ji prijateljice princeske priskočile na pomoč in ji poskrbele ženina: pogumnega, veselega mladeniča, Kekca. Zaljubila sta se in kmalu poročila.
Letos se je zgodba nadaljevala. Važno opozorilo: vsaka podobnost z resničnostjo je samo naključje. Ob strani, na velikem platnu so predvajali razne posnetke njunega skupnega življenja, ko sta se nastanila na jugu in
Spet drugi se je spomnil na Sneg-uljčico, ki jih je prodala z ogledalom vred za estetsko operacijo. Prekinil jih je direktor (Leo Belec), ki je napovedal, da prične program. Palčki so zaplesali (Sonja Dimnik, Natalija Jerman, Mirjam Senk, Kamila in Maru Santana Smer-su, Danijel, Damijan in Martin Jerman ter Luka in Marjan Skulj ). Prikazala se je lepa Pepelka (Lucijana Dimnik). Skrbelo jo je kdo je najlepša v kraljestvu in kdo ima največji rating. Ogledalo (Tomaž Kastelic) jo je vedno zadovoljilo. Ta je imel nalogo, da je predstavil goste večera, ki so bili kandidati za predsedniške volitve. Prva je vstopila Kapica z geslom: k r e m s n i t e, kranjske klobase, krofe in krvavice za vse! Naslednja je bila Blanka Das Neves ( M i k a e l a Podržaj). Za opozicijo je ogledalo predstavilo polemičnega moža, znanega, ko je volil za poljedelce z „ne pozitivnim glasom": podpredsednik Julij Lobos (Juan Manuel Hernandez Smersu), ki je sedel poleg Kapice, a se še pogledala nista. Potem se je prikazal brez problemov „ALF-ov sin" (Tomaž Leber), ki hodi po očetovih stopinjah. Za tem se je pripeljal s kolesom inženir po poklicu, voditelj stranke PRO-držaj (Toni Podržaj). Zadnja osebnost je bil gospod Franček Denar Vajen (Ivan Dimnik), ki je iz žepa trosil bankovce.
Ko so se vsi posedli v living je sledila kratka pavza. Pepelkina asistentka (Tatjana Truden) je vedno pazila na njen videz. Palček Možanec (Niko Žagar) se je prvi uprl in predla-
nih besed.
Za gospo se je naenkrat pojavila bela prikazen. Vrtela se je okoli nje, jo zbegala in Kapico spravila v dvom, če bo lahko še vladala, ker se zopet javi na volitvah. On je bil Duh Alde (Matija Medvešček).
Situacija je bila vedno bolj zapletena, palčki so postajali neučakani, gostje niso videli izhoda. Ogledalo je predlagalo naj pokličejo staro vilo, ki jim je vedno pomagala. Vila (Marta Belec) jih je uslišala in palčke začarala. Spremenila jih je v kipe za okras na vrtu. Gostje so se razveselili, ker je bila zadeva rešena, se poslovili in odšli.
Končno, je ostalo na odru samo še Ogledalo, ki je razmišljalo: ,,Kako lepo je, da se v pravljicah vse tako reši a ne? Pride vila, malo začara, in je zopet vse na mestu. Slišal sem, da se pri vas tudi malo kregajo, a ne? Ne obupajte, želim vam veliko sreče pri volitvah in ne pozabite, da po nevihti zmeraj zasije sonce... in ostane vse blatno!"
Publika je navdušeno sledila zgodbi in se do solz nasmejala. Z močnimi aplavzi je igralce nagradila, ker so jih presenetile tako aktualne in iznajdljive zamisli mladih. Prav zares so se izkazali in dokazali, kaj lahko
dosežejo, če imajo skupne cilje in prijateljske odnose.
Napovedovalka se je zahvalila tistim, ki so pomagali pri uspehu dneva: mame v kuhinji, očetje na žaru, Natalija Jerman za koreografijo; Mikaela Podržaj za oblikovanje plakatov, Aleks Suc in Andrej Ullua, za luči in zvok; Kristjan Tašner in Damijan Jerman, ki sta izdelala lesena lipova lista za pokala.
Nagrajeni so bili zmagovalci pri odbojki: dekleta iz Slomškovega doma ter fantje iz San Justa. Z mladinsko himno smo zaključili kulturni program. A ostali smo v prijetni družbi. Golaž nas je toplo ogrel, da smo tako preživeli zadnje trenutke srečanja v San Martinu.
fm
Soča nič več naravna vrednota?
V predlogu novega energetskega zakona Soča nima več statusa naravne vrednote, na njej pa je dovoljena tudi gradnja energetskih objektov, kar je sprožilo nasprotovanje ljubiteljev smaragdne reke.
Predlog energetskega zakona, ki ga je 24. junija letos objavilo ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije, javna obravnava pa je predvidena do 1. oktobra, je v Posočju sprožil val nasprotovanja. Trenutno veljavna zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki, ki prepoveduje gradnjo in rekonstrukcijo energetskih objektov na odseku od izvira Soče do vtoka Idrijce pri Mostu na Soči, in zakon o ohranjanju narave za to območje po novem predlogu ne bi več veljala. S tem bo na odseku od izvira Soče do Mosta na Soči dovoljena gradnja energetskih objektov.
Na predlog zakona se je s protestnim pismom odzval Zavod LTO Sotočje in predstavniki 225 turističnih ponudnikov. Predsednica turističnega društva v Kobaridu Tatjana Humar je povedala, da jih je čas izdaje novega predloga v poletnem času, ko so ljudje na dopustih, in sprva kratek rok za javno obravnavo neprijetno presenetil, na sporni člen pa jih je opozoril eden od kajakašev, ki je iskal informacije o tem, katere dejavnosti so na reki Soči dovoljene.
Ministrstvu za gospodarstvo so predali tudi 1.600 podpisov ljudi, ki členu nasprotujejo, število teh pa je še bistveno večje, saj v njem niso všteta elektronska pisma in pritožbe ljudi iz tujine, ki so proti umiku zaščite reke Soče kot naravne vrednote.
Humarjeva poudarja, da ne gre za upor, s katerim bi netili nesporazume, ampak si želijo predvsem ohraniti obstoječe stanje, ki je odločilno za najmočnejšo gospodarsko panogo v Posočju, to je turizem. Napaka je po njihovem mnenju že v tem, da na treh mestih na Soči država izkopava gramoz, kar spreminja tok reke, povzroča odnašanje brežin in posledično vpliva na njen hudourniški značaj.
Humarjeva dodaja, da tudi strokovnjaki opozarjajo na to, da na takšni reki, niti na njenih pritokih, ni primerna gradnja hidroelektrarn, kar bi vplivalo na živalski svet in endemične vrste reke, zato si zelo želijo, da bi Sočo razglasili za krajinski park in jo s tem zaščitili pred neprimernimi posegi.
Pri predlogu zakona torej ne gre le za gospodarsko vprašanje, ampak tudi in predvsem za vprašanje varovanja okolja in narave. Ob tem na Ministrstvu za okolje in prostor trdijo, da osnutka zakona z njimi ni nihče predhodno usklajeval in da so za namero ministrstva za gospodarstvo, da z določbami novega zakona poseže na njihovo resorno področje, izvedeli šele ob javni objavi osnutka.
Menijo, da osnutek zakona oziroma njegov 565. člen brez vsake obrazložitve in popolnoma nesistemsko ukinja zaščito reke Soče pred energetskimi posegi, ki jo je uveljavil zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki
leta 1976. Dodatno pa posega tudi v ustavno varovano naravno dediščino in ukinja status naravne vrednote, ki ga ima reka Soča na podlagi zakona o ohranjanju narave.
Na okoljskem ministrstvu tako jasno izražajo nasprotovanje določbi o Soči v osnutku energetskega zakona in menijo, da jo je treba črtati iz osnutka, saj je z vidika ohranjanja naravne dediščine nesprejemljiva, v celoti nesistemska in v neskladju s slovensko ustavo.
Opozarjajo na dejstvo, da razlogi za varstvo območja reke Soče s pritoki, ki so obstajali leta 1976, prav tako nesporno obstajajo tudi danes in so le še pomembnejši: Kot so opozorili domačini, naj bi šlo za apetite po novi hidroelektrarni, katere načrti so zaradi zaščitenosti Soče ležali v predalu. Na ministrstvu za gospodarstvo govorice potrjujejo: ,,Predlog energetskega zakona je bil zapisan zato, da bi sploh lahko začeli načrtovati hidroelektrarno Učja. Očitek, da je postopek nesprejemljiv, ne drži. Ta hidroelektrarna je bila predvidena v osnutku nacionalnega energetskega programa, vendar je bila v postopku celovite presoje vplivov na okolje, ki jo je treba izvesti za spremljajoče okoljsko poročilo, črtana. Razlog je bil forma-
Nova stalna razstava
V ljubljanski Moderni galeriji je od danes na ogled razstava 20. stoletje/Kontinuitete in prelomi, na kateri je predstavljen izbor del iz nacionalne zbirke galerije od leta 1906 do leta 1991. Postavitev se prične z vstopom likovnega modernizma v slovenski prostor in konča z desetdnevno vojno v času osamosvojitve Slovenije.
Kot novosti v Moderni galeriji izpostavljajo
vključitev avantgarde 20. let minulega stoletja in drugo rekonstrukcijo Tržaškega konstruktivistič-nega ambienta, ki sta jo vodila Dragan Živadinov in Miha Turšič, fotografijo in pregled umetnostne-
ga sistema na Slovenskem v 20. stoletju.
Oblikovanje razstave, ki je bilo zaupano skupini Novi kolektivizem, se razlikuje od nevtralnega koncepta bele kocke, ki so mu sledile prejšnje stalne postavitve. Razstava obiskovalcu omogoča drugačen pristop: zasnovana je tako, da ne ponuja zgolj ene, linearne poti skozi razstavo, temveč si lahko poleg problemske poti, ki ga opozarja na veliko vprašanje vozlov med umetnostjo, politiko in življenjem, sam poljubno izbere še tisto, ki mu glede na zanimanje najbolj ustreza.
Izbor del iz nacionalne zbirke Moderne galerije je dopolnjen z nekaterimi deli iz drugih domačih in tujih javnih ustanov ter z deli iz zasebnih zbirk. Razstavo v Moderni galeriji bo kronološko in do neke mere tudi vsebinsko nadaljevala razstava Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Naredimo vse, kar je potrebno
Doslej smo vse storili sami. Ničesar nismo ne pričakovali in ne prejeli od drugih. Kar imamo in smo naredili, je naše. Vse je delo naših rok. Vse je dokaz našega idealizma in naše ljubezni do slovenstva. O tem nam govorijo Domovi, šole, zbori, organizacije, časopisi in knjige, z eno besedo, naš idealizem. Vse govori o tem, da smo hoteli biti in ostati Slovenci, ki slučajno živijo izven Slovenije. Vedeli smo, kaj nam bo pri tem pomagalo in kakšne koristi bomo od tega imeli mi in naš narod. Zato smo delali, se žrtvovali, molili, živeli in umirali ter se podaljševali v naši mladini, ki ima iste namene in cilje kot mi starejši.
Nismo objokovali naše usode. V Sloveniji so doprinesli svoje, mi v svetu pa smo napravili za sebe in za narod, kar se nam je zdelo potrebno. Nismo varčevali z dobro voljo, z žrtvami in delom, ker smo se zavedali, da smo veliko dolžni narodu, ki nas je sprejel, pa tudi tistim, ki prihajajo za nami in jim moramo nuditi lepšo in bolj človeško prihod-
nost. Mislim, da lahko mirno rečemo, da smo storili, kar je bilo potrebno in našo dolžnost.
Ni pa še vse narejeno in končano. Smo še in še živimo. Delati moramo naprej, da naredimo vse, kar je potrebno.
Ne pozabimo, da se moramo zveličati. To je potreba vseh, ker smo vsi za to ustvarjeni. Vsi smo božja družina in božje ljudstvo. Dom vseh nas je pri Očetu v nebesih. Vsi, ki so odšli pred nami, nas tam pričakujejo. Ni jih malo. Tako kot njih, bo tudi nas sprejel sam Bog v večna bivališča.
Narod bomo reševali tudi mi, ne samo oni v Sloveniji. Potrebna je Slovenija doma in v svetu. Ce se bomo ohranili mi in kot taki še napredovali, bomo s tem tudi onim v oporo.
Koristili bomo vsemu človeštvu, izkazovali bomo hvaležnost deželi, ki nas je sprejela in z njo bomo hodili in peli, kakor pravi molitev, če bomo kot slovenski katoličani živeli in delali za blagor vseh in za zve-ličanje človeštva.
Naredimo vse, kar je potrebno.
SLOVENCI PO SVETU
len: besedilo zakona o Soči namreč ne dovoljuje niti začetka postopka niti poznejše celovite presoje vplivov na okolje."
Na ministrstvu še poudarjajo, da novi energetski zakon sicer predlaga razveljavitev zakona o Soči, nikakor pa ne zakona o ohranjanju narave. Soča in Idrijca tako ostajata ustrezno zavarovani v Naturi 2000 in na njih ne bi gradili hidroelektrarn, medtem ko bi bila Učja lahko izkoriščena za energetske potrebe.
Direktor soških elektrarn Vladimir Gabrijelčič pojasnjuje, da jim novi zakon omogoča, da se sploh lahko začnejo pogovarjati o možnostih, kar do zdaj zaradi strogega varovanja območja ni bilo mogoče, kar velja tudi že za samo izvedbo presoje vplivov na okolje. Poudarja, da bi prek novega zakona lahko začeli komunikacijo z ljudmi in če bi bilo nasprotovanje preveliko, bi se bili iz projekta pripravljeni umakniti. Meni pa, da je področje glede tega slabo urejeno, saj nekatere projekte, kot je izkopavanje gramoza in obstoj hidroelektrarne, ki jo je zgradil Triglavski narodni park, dovoljuje, drugim pa ne omogoča niti razmisleka o tem.
Umrl duhovnik Ciril Zajec
Salezijanski duhovnik in župnik na Karaburmi v Beogradu, Ciril Zajec, je v petek, 22. julija 2011, pred večerno mašno daritvijo, zaslišal klic nebeškega Očeta: 'Stopi v veselje svojega Gospoda!'
Njegov prehod v presveto Kristusovo velikonočno skrivnost se je zgodil v župnijski cerkvi sv. Jožefa delavca v Beogradu, vpričo beograjskega nadškofa in metropolita Stanislava Hočevarja SDB, ki ga je tik pred tem obiskal in mu podelil poslednjo zakramentalno tolažbo.
Verniki so se že zbirali za večerno sveto mašo ob 18.00 in tako spremljali priljubljenega duhovnega pastirja don Cirila, ko mu je zastalo srce in je sklenil svojo življenjsko daritev.
V Beogradu je bilo slovo od bla-
gega pokojnika 25. julija zvečer. Pogreb na ljubljanskih Žalah pa bo ta petek, 29. julija, z mašo zadušnico v cerkvi vseh svetih.
Ciril Zajec je bil rojen 5. septembra leta 1927 v Velikem Gabru, prve redovne zaobljube je izrekel 16. avgusta leta 1947 na Skrljevem, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija leta 1953 v Ljubljani. Kot sale-zijanski duhovnik je deloval v različnih župnijah; nekaj časa je bil tudi zaprt. Pred drugim odhodom v Beograd leta 1989 je bil tri leta župnik na Igu. V srbski prestolnici je kljub velikim oviram iz zasilne dvorane zgradil cerkev Sv. Jožefa Delavca, doživljal težke trenutke zadnje balkanske vojne in delil usodo takratnega nadškofa Franca Perka, zdaj pa se mu je pridružil v večnosti.
Keramika v Magistratu
V juliju so v Magistratu odprli že tradicionalno razstavo Društva keramikov in lončarjev.
Ce izvzamemo jamske slikarije, je bila v ustvarjalni produkciji in v umetnostni zgodovini keramika zastopana kot prva rokodelska in oblikovalna dejavnost. Izdelki umetne obrti so bili najpogosteje izdelani iz gline. Ilovnate prsti so s svojimi lastnostmi omogočale izdelovanje najrazličnejših predmetov in objektov. Ti so imeli poleg uporabne narave tudi kultno in estetsko komponento. Keramika je material, ki človekovo kulturo in ustvarjalnost spremlja od začetkov do danes. Tokratna razstava v Magistratu predstavlja, kaj vse je mogoče ustvariti v najprej gnetljivem materialu, s peko pa njegovo obliko ohraniti za vedno.
Pestrost na razstavi priča o tem, da je keramika specifično likovno področje, ki je vsekakor še vedno del umetniškega in likovnega sveta. Med
67 razstavljavci eksponatov je mogoče razlikovati in razporediti dela v skupine uporabnega, krasilnega in likovno izraznega področja ustvarjanja. Razstavljena dela dokazujejo, da snovalce zanima forma, ki je bistveni del gline in kiparstva.
Keramika v Magistratu predstavlja predvsem likovne izdelke, ne toliko uporabne umetnosti, ta bi ob tovrstnih predstavitvah lahko pokazala, kako na temeljih kulturne dediščine uporabnih eksponatov ustvariti nekaj novega in neponovljivega. Ustaljeno formo modelov za peko kolačev lahko danes s kalupom ustvari že vsak. Ce so prsteni kipi, ki so zastopani kot mala plastika, naredili korak naprej, predvsem pri kombiniranju gline z drugimi materiali, je mogoče premike in in-ovativnost pričakovati tudi v lončarski obrti, ki pa seveda vztraja na zavidljivi ravni s predznakom nacionalnega izročila in tradicionalnosti.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RESUMEN DE ESTA EDICION
INFLACIJA V JULIJU
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se julija v primerjavi z junijem v povprečju znižale za 1,1 odstotka. Rast cen na letni ravni je znašala 0,9 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa je bila 1,7-odstotna. Deflacijo naj bi povzročile poletne razprodaje tekstila.
TEŽKO PRIDEJO NA POLICE
Proizvajalci zelenjave si bodo skupaj s kmetijskim ministrom Dejanom Zidanom prizadevali uvrstiti svoje proizvode na police slovenskih trgovin, so povedali po sestanku na kmetijskem ministrstvu. "To ne pomeni, da se potrošnik mora odločiti za slovensko zelenjavo, ima pa pravico jo imeti na razpolago," je poudaril Zidan.
DOJENČKI IN OTROCI BREZ PAPIRJA
Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so predstavili klinični informacijski sistem ter novi informacijski sistem slikovne diagnostike. Pediatrična klinika tako postaja "brezpapirna" in "brezfilmska", saj bodo podatki o bolnikih in njihovi radiološki posnetki v računalniškem sistemu in ne na papirju oz. na sliki.
SRBSKI NECTAR PRIŠEL V AJDOVŠČINO
Občina Ajdovščina in srbski Nectar, s katerim je Pivovarna Union sklenila pogodbo o prodaji Fructala, sta podpisala pismo o nameri o sodelovanju glede razvoja ajdovske družbe in socialnega položaja prebivalcev Ajdovščine. Pismo vsebuje tako zaveze Nectarja kot občine in način usklajevanja aktivnosti. Cilja podpisa pisma o nameri sta povečati konkurenčnost Fructala ter zagotoviti družbeno odgovornost poslovnih odločitev, povezanih z razvojem Fructala v prihodnosti.
SATELITSKI OBRAČUN CESTNINE
Družba za avtoceste RS bo predvidoma v prihodnjih dneh objavila mednarodni javni razpis, na osnovi katerega bo izbrala ponudnika za izpeljavo projekta vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Ta sistem naj bi nadomestil sedanji sistem vinjet za plačevanje cestnine na avtocestah.
PO SVETU
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN MARTIN
Sestanek članov Slovenskega doma se je vršil
preteklo nedeljo ob veliki udeležbi članstva. Začel ga je predsednik Novak Leopold, ki je povedal, da je smatral odbor za potrebno, da poda po polletnem obstoju obračun svojega delovanja. Nato je podal podrobno finančno poročilo blagajnik Franc Lobnik. ...
Dalje sta podala poročilo tudi še kulturni referent prof. Zupan o uspešnem prosvetno-kulturnem delu in gospodar Karel Ursič, ki je povedal kakšne nepremičnine ima dom. ... Pri slučajnostih je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed g. župnik Anton Smolič. Nakar je predsednik Novak zaključil prvi članski sestanek Slovenskega doma.
CARAPACHAY
Življenje v našem domu postaja vedno bolj živahno. Tri nedelje zaporedoma so bile lepe prireditve. Prvo nedeljo so otroci šolskega tečaja pod vodstvom učitelja g. Pirca pokazali svojim staršem in prijateljem, kaj so se naučili v prvi polovici šolskega leta. Nastop je bil lep in prisrčen. .
Naslednjo nedeljo, 23. julija, so se zbrale žene in matere same. Pripravile so si čajanko. V lepem številu so preživele nedeljsko popoldne v medsebojnem razgovoru, petju in šali. ...
Izredna lepa udeležba je pa bila zadnjo nedeljo. Cez sto oseb. To je za našo malo skupino zelo veliko. G. Marjan Trtnik je navzoče popeljal za eno uro v našo domovino. V lepih slikah nam je prikazal lepoto Slovenije. Ravno tako nam je pa g. Drago Ursič dal priliko slišati lepoto slovenskih pesmi na ploščah. V lepi domačnosti se je nato zabavni del programa zavlekel v večerne ure.
Svobodna Slovenija, 3. avgusta 1961 - št. 31
AMERIŠKI DOLŽNIŠKI DOGOVOR
Ameriškim republikancem in demokratom je tik pred rokom le uspelo doseči dogovor o reševanju ameriške dolžniške krize. Ce ga bosta odobrila še senat in kongres, se bo ameriška vlada izognila plačilni nesposobnosti in s tem tudi najnižjemu bonitetni oceni v zgodovini, ki ji grozita. Vendar pri dogovoru kaže, da je predsednik Barack Obama vendarle popustil republikancem, saj je obveljala njihova. Demokratom namreč za uravnoteženje proračuna ni uspelo doseči odprave davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja, Obama pa je privolil v predlog predsednika senata Johna Boehnerja, da se meja javnega dolga poviša v dveh etapah.
KOSOVSKA-SRBSKA MEJA
Razmere na kosovsko-srbski meji se umirjajo. Ameriški vojaki mirovnih sil Kfor so že odprli mejna prehoda Brinjak in Jarinje, kjer je minuli teden divjalo nasilje. Vendar je promet le odprt za osebna vozila, ne pa za tovornjake s srbskim blagom. V ponedeljek so sile Nata na Kosovu začele tudi odstranjevati še barikade, ki so jih na severu Kosova v minulih dneh postavili kosovski Srbi. Zadnje napetosti med Kosovim in Srbijo so posledica embarga na uvoz blaga iz Srbije, ki ga je uvedla oblast v Prištini. Blagovna menjava med državama znaša približno 350 milijonov evrov in je za Srbijo izrednega pomena. Prav zato Srbija ni spoštovala embarga, ki ga je Priština uvedla zaradi srbskega nepriznavanja carinskega pečata Kosova. Sledil je ukrep Prištine, in sicer napotitev posebnih policijskih enot na prehoda Brnjak in Jarinje. To je Srbe še bolj razburilo, predvsem kosovske Srbe, ki so tam začeli postavljati barikade. Sledile so napetosti, pri čemer so morale posredovati mirovne sile Nata.
MEHIKA
Mehiška policija je ujela domnevnega vodjo kriminalne združbe La Linea, ki se ukvarja s tihotapljenjem mamil. Jose Antonio Acosto Hernandez oziroma bolj znan pod vzdevkom El Diego naj bi v zadnjem letu ukazal več kot tisoč 500 umorov. Mehika se v zadnjih letih sooča z vse večjim nasiljem, povezanim s kriminalnimi združbami. Samo lani je bilo ubitih več kot 15 tisoč ljudi. Predsednik države Felipe Claderon je zato aretacijo El Diega opisal kot enega največjih udarcev proti kriminalu na severu države.
NORVEŠKA
Desničarski skrajnež Anders Behring Breivik, ki je pred dobrim tednom dni na Norveškem ubil 77 ljudi, v zameno za sodelovanje na zaslišanjih zahteva odstop norveške vlade. Sele nato bo pripravljen policiji razkriti informacije, je poročala tamkajšnja televizija. V ločenem poročilu pa časnik Aftenposten poroča, da je Breivik na dan napadov obtičal v
gostem prometu. Zaradi tega je bombo v vladni četrti Osla lahko sprožil šele, ko je bila večina uradov že zaprta in so zaposleni zapustili delovna mesta. Morilec je imel namreč v mislih še več tarč. Kot so poročali mediji, naj bi načrtoval tudi napad na kraljevo palačo in sedež vladajoče laburistične stranke.
RUDNIŠKA NESEČA
V Ukrajini je dan žalovanja za 37 žrtvami rudniških nesreč, ki sta se zgodili v petek. Reševalci so iz jaškov rudnikov v Suhodilsku in v bližini mesta Makejevka namreč potegnili še zadnja trupla. Predsednik države Viktor Janukovič je vladno komisijo že pozval k preiskavi ter zahteval dvig varnostnih standardov v rudnikih. Po navedbah sindikatov je namreč do nesreč prišlo, ker so lastniki vztrajali pri izkopavanju premoga kljub resnim varnostnim pomanjkljivostim.
EK: ZAMRZNITEV RAČUNOV
Evropska komisija je predlagala uredbo, ki bi vzpostavila nov evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Ta bi državljanom in podjetjem olajšal izterjavo čezmejnih dolgov, saj upnikom omogoča zamrznitev dolgovanega zneska na bančnem računu dolžnika. Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov bo za upnika alternativa instrumentom iz nacionalne zakonodaje. Imel bo zaščitno funkcijo, saj bo samo blokiral dolžnikov bančni račun, ne bo pa dovoljeval izplačila denarja upniku. Pravni akt se bo uporabljal le v čezmejnih zadevah. Predlog uredbe bodo morali potrditi še Evropski parlament in članice povezave.
HITRI VLAKI
Kitajski premier Wen Jiabao je obiskal kraj, kjer se je preteklo soboto zaradi napak pri signalizaciji zgodila nesreča hitrega vlaka, v kateri je umrlo 39 ljudi. Ob tem je napovedal dodatne preiskave in strogo kazen za vse, ki so za nesrečo odgovorni. Hitra vlaka sta trčila potem, ko je zaradi udara strele eden ostal brez elektrike in obstal. Kljub temu, da je drugi vlak pri tem zaviral, trka ni mogel preprečiti. Gradnja železnic za hitre vlake je sicer eden glavnih projektov kitajske vlade.
LA MINISTRO DE DEFENSA DE VISITA
El pasado 20 de julio de 2011 la Ministro de Defensa de Eslovenia, Ljubica Jelušič fue recibida por una guarda de honor en la explanada del Edificio Libertador por su par argentino Arturo Puricelli. Luego de la entonacion de los respectivos himnos nacionales, se reunieron en el despacho del ministro donde analizaron avanzar en areas de cooperacion en temas, relacionados con la tecnologfa y la industria, en el area de la defensa. Tras el encuentro privado los ministros tuvieron una reunion de trabajo conjunta donde funcionarios del Ministerio argentino realizaron una presentacion sobre las posibili-dades de cooperacion cientffica, tecnologica e industrial en el area de Defensa. Tambien avanzaron sobre la posibilidad de una futura cooperacion en materia de Operaciones para el Mantenimiento de la Paz, bajo mandato de la ONU. Por su parte, miembros de la delegacion eslovena expusieron sobre aspectos referidos a la seguridad internacional. En horas de la tarde la Ministro Jelušič, junto con una delegacion de autorida-des civiles y militares, visito el CAECOPAZ (Centro argentino de entrenamiento conjunto para operaciones de paz) y recorrio las instalaciones. La visita de la Ministro de Defensa de Eslovenia fortalecio las relacio-nes bilaterales y de cooperacion con la Argentina en la defensa y otras areas. (Pag. 1)
DESDE SAN MARTIN
El pasado domingo 10 de julio los jovenes de San Martrn organizaron - con motivo de los festejos por los 43 anos de las organizaciones juveniles - un dfa inolvidable de festejos. Muchos respondieron a la invi-tacion de compartir la jornada y por la manana estuvie-ron en la capilla del Sagrado Corazon participando de la santa misa, que presidio el parroco Dr. Jure Rode. Finalizada la misa, comenzaron los encuentros deportivos en voley, tanto masculino como femenino. Hacia el mediodfa, el aroma de la cocina atrajo a los comensales que disfrutaron de las delicias culinarias. Hacia el atardecer comenzo el numero cultural. La presidente de la organizacion juvenil femenina, Stefi Leber dirigio unas palabras a los presentes. En su primera visita al centro esloveno de San Martrn, el embajador esloveno en Buenos Aires, Tomaž Mencin, tambien saludo. El tema principal de los segmentos de comedia que se desarrollaron en el escenario, conformaban una segunda parte de los presentado en 2009. Varios personajes de cuentos infantiles y otros de publico conocimiento, se encargaron de despertar las carcajadas del publico que siguio con atencion la historia. Con un fuerte aplauso el publico premio a los personajes y la imaginacion con la que los jovenes presentaron la propuesta cultural. La buena comparna y el "golaž" permitieron extender la noche. Asf concluyo el primer Dfa de la juventud, en el calendario de las organizaciones eslovenas en Buenos Aires. (Pag. 3)
;NO MAS MONUMENTO NATURAL?
El no Soča dejana de ser un monumento natural debido a un nuevo proyecto de Ley de energfa en el cual se permitina la construccion de plantas de energfa hidroelectrica (art. 565), lo que provoco la reaccion de los amantes del no color verde esmeralda. La propuesta de la Ley energetica que el 24 de junio anuncio el Ministerio de econoirna, sera tratada el 1° de octubre. La ley vigente establece como area protegida al no Soča y sus afluentes, prohibiendo la construccion y reconstruc-cion de instalaciones de energfa en pos de conservar la naturaleza. Con el nuevo proyecto, se permite la construccion de instalaciones de energfa. A esto se oponen principalmente quienes viven del turismo y dicen que incluso la actual extraccion de grava, por parte del estado, ya esta afectando el flujo del no y su caudal. Tambien los especialistas senalan que la construccion afectana al ecosistema y desean, que Soča sea procla-mada parque natural, y por lo tanto, espacio protegido. Desde el Ministerio de econoirna aclaran que el proyecto se presento para comenzar a dialogar sobre la central hidroelectrica que esta prevista en el programa de energfa nacional, pero que, de construirse, se realizara la evaluacion global del impacto ambiental. (Pag. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Znidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Franci Markež, Monika Zupanc Filipč in Stefi Leber. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
SP BRAZILIJA 2014
Slovenija nastopila pot
Slovenska nogometna reprezentanca je v žrebu evropskih skupin za svetovno prvenstvo leta 2014 v Braziliji bila nameščena v drugem bobnu. S tem je bilo zagotovljeno, da ji žreb ne more nameniti Francije, Črne Gore, Rusije, Švedske, Danske, Turčije, Srbije in Slovaške, ki so prav tako v drugi kakovostni skupini. (Prvo jakostno skupino sicer sestavljajo Španija, Nizozemska, Nemčija, Anglija, Portugalska, Italija, Hrvaška, Norveška in Grčija.)
V skupini E se bodo torej s Slovenijo pomerile Islandija, Ciper, Albanija, Švica in Norveška. V kvalifikacijah se bo
za 13 mest borilo 53 re-prezen-tanc, ki bodo razdeljene na devet skupin (osem s šestimi ekipami, ena s pe-tirni). Na
prvenstvo se bodo uvrstili zmagovalci skupin, osem najboljših drugouvrščenih ekip pa bo igralo dodatne kvalifikacije.
OBVESTILA
SLOVENCI IN ©PORT
Postojnska jama: 34-milijonov
Postojnsko jamo si je od leta 1819	pokazati tudi svoji šestletni hčerki.
ogledalo več kot 34 milijonov obiskoval-	Simbolično so nagradili tudi t.i. ,,srečna
cev. Zato so v četrtek praznovali pomem-	osmoljenca", torej obiskovalca, ki sta kupila
ben jubilej, saj so zabeležili prihod 34-	vstopnico tik pred in tik po jubilejnem
milijontega obiskovalca. Sreča je bila na-	gostu. To sta bila Roman Orenič s Češke ter
klonjena družini iz italijanske Peruggie:	Tomasz Wcislo s Poljske.
gospod Giuseppe Schippa je bil obiskova-	V Postojnski jami beležijo številčno sta-
lec s številko vstopnice, ki mu je za	tistiko obiskovalcev od 17. avgusta 1819,
nagrado prinesla luksuzno križarjenje po	ko se je kot prvi uradni obiskovalec v knjigo
Sredozemlju za dve osebi in podpis v Zlati	podpisal takratni prestolonaslednik Ferdi-
knjigi obiskovalcev Postojnske jame.	nand I. Do danes si je jamo ogledalo 34
Družina Schippa, srečnega nagrajenca	milijonov obiskovalcev iz vsega sveta. Ob
sta namreč spremljala še žena Cristina in	tej priložnosti so vsem četrtkovim gostom
hčerka Francesca, je letovala na morju, od	podarili jubilejne razglednice, ki so jih
koder so odšli dan prej, kakor so načrtova-	žigosane s posebnim žigom lahko poslali iz
li, zato pa so se na poti odločili ustaviti na	podzemnega poštnega urada v koncertni
ogled Postojnske jame. Slednjo so starši	dvorani jame ter tako ponesli novico o
sicer obiskali že pred leti, želeli pa so jo	praznovanju tudi v svet.
Skrajni čas, za zgodovinski atlas
Kdor si je skušal pri 'brskanju' po slovenski zgodovini pomagati z zgodovinskim atlasom, ga je na knjižnih policah iskal zaman. To vrzel bo še pred koncem poletja zapolnila pomembna pionirska izdaja slovenskega zgodovinopisja.
Kar težko si predstavljamo, da z izjemo nekaterih skromnih poskusov leta 1948 v begunskem taborišču v Spittalu in nato še leta 1960 v Buenos Airesu ni bilo zgodovinskega atlasa, ki bi na grafičen način celovito obravnaval slovensko preteklost. Te dni je v tisku 216 zemljevidov, kopica skic, tlorisov, tabel in grafičnih prikazov, ki na 280 straneh polnijo prvi Slovenski zgodovinski atlas.
Ta izhaja pod okriljem Založbe Nova revija, ki je potrebo po atlasu utemeljila leta 2001, dve leti pozneje pa pri ministrstvu za kulturo delo prijavila kot večletni založniški projekt nacionalnega pomena. Isto leto so sestavili strokovno uredništvo in začeli delo. V založbi so se odločili za pretežno mlajše zgodovinarje, ki so sodelavci različnih slovenskih strokovnih ustanov. Uredniško in hkrati avtorsko ekipo tako sestavljajo dr. Boris Golec, dr. Franc M. Dolinar, dr. Miha Kosi, dr. Aleš Gabrič in mag. Tomaž Nabergoj, zemljevide pa je izdelala kartografinja Mateja Rihtaršič.
Nepogrešljiv pripomoček za razumevanje slovenske zgodovine.
Atlas naj bi predvidoma izšel 8. avgusta, nanj pa z velikim pričakovanjem čaka tudi zgodovinar in recenzent dr. Peter Štih.
Prepričan je, da bomo z atlasom za naslednja desetletja dobili standardno delo in nepogrešljiv pripomoček za razumevanje, poznavanje in študij slovenske zgodovine.
TURIZEM TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	4,V
Dis. 2089	.Ji
de Lucia Bogataj	■ ^
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejfa-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y viernes de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejia. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. avgusta 2011
1 EVRO 1,42 US dolar 1 EVRO 1,36 KAD dolar 1 EVRO 6,00 ARG peso
Krsta
28. januarja 2011 sta bili krščeni v cerkvi Mana del Loretto na Ezeizi dvojčici Stefania in Felicitas Oblak, hčerki lic. Petra Oblaka in lic. Claudie roj. Rodriguez. Botri so bili za Stefanio, Marko Oblak in Andrea Rodriguez in za Felicitas, Andrej Oblak in Andrea Rodriguez.
V nedeljo, 31. julija je bil krščen v župniji Jesus del Gran Poder, Par-que Leloir, Julijan Tomazin, sin Damijana in Natalije Savelli. Botra sta bila Monika Tomazin Rodriguez in Gabrijel Savelli.
Srečnima družinama čestitamo!
SOBOTA, 6. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ob taktu barv IX, ob
20. uri v Slovenskem domu v San Martinu.
NEDELJA, 7. avgusta: 59. obletnica Hladniko-vega doma
ČETRTEK, 11. avgusta: Redna seja odbora Ze-dinjene Slovenije, ob 19.30 v Slovenski hiši.
ZSMZ vabi na mesečni sestanek, ob 14.30 uri ožji odbor in ob 16. uri širši odbor v Slovenski hiši. PETEK, 12. avgusta:
Novi diplomantki Nadia Mariana Zupan
je dne 15. julija 2011doštudirala na Uni-versidad Torcuato Di Tella in postala Licenciada en Economfa Empresarial.
Dne 18. julija je na UADE diplomirala Veronika Kržišnik Modic in prejela naslov ,,Licenciada en Diseno Grafico".
Novima diplomantkama iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrt
V Haedu je umrl Jože Štajdohar (77).
Naj počiva v miru!
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Slovenskem domu v San Martinu.
SOBOTA, 13. avgusta: SKA vabi na kulturni večer, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
Ponovitev	igre
„Namišljen bolnik", ob 19. uri v Slovenskem domu v Carapachayu.
ČETRTEK 18. avgusta: ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek, ob 16. uri v Domu. Govoril bo dipl. časnikar g. Tone Mi-zerit pod temo: Pogled v argentinsko in slovensko politiko. Vsi prisrčno vabljeni!
SOBOTA, 20. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev in razdelitev spričeval ter predavanje dr. Katice Cukjati; in ob 19.30 sv. maša za pok. ravn. Marka Bajuka ob 50-letnici smrti.
NEDELJA, 21. avgusta: Romanje v Lourdes PONEDELJEK, 22. avgusta:
Mladinski dan v Slomškovem domu
SOBOTA, 27. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Jubilejni koncert MPZSJ ob 40. obletnici, ob 20.30 uri v Našem domu San Justu.
SREDA, 31. avgusta: Učiteljska seja, ob 19.30 uri v Slovenski hiši.
Vinske nagrade
Vinska klet Goriška Brda je na 37. odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona 2011 ponovno izstopala z izvrstnimi rezultati.
Letos ji je ocenjevalna komisija podelila kar 12 medalj, Markiz 2007 pa je bil okronan za šampiona med likerskimi vini.
Na ocenjevanju Vino Slovenija se je letos pomerilo 226 vinogradnikov iz Slovenije in tujine s 658 vzorci vin, med katerimi so vina blagovnih znamk Bagueri in Quercus kleti Goriška Brda ponovno dokazala svojo vrhunskost, z izkupičkom medalj pa tako nadaljujejo tradicijo vrhunskih rezultatov.
Med nagrajenimi vini zagotovo izstopa Chardonnay Ba-gueri, letnik 2008, ki je po številnih odličjih in nagradah postalo najbolj nagrajeno slovensko vino v Evropi. Svečana razglasitev rezultatov in podelitev medalj ocenjevanja bo v okviru sejma Agra, na Dan vinogradnikov in vinarjev na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.
NACHBARJA NE BO NA EP V LITVI
Reprezentančni krilni košarkar Boštjan Nachbar je opravil zdravniške preglede poškodovanega gležnja, ki so pokazali, da mora nujno na operacijo, zaradi česar bo moral izpustiti letošnje evropsko prvenstvo v Litvi.
IZ IZOLE NA POKAL AMERIKE
Izolan Vasilij Zbogar je na Portugalskem prvič preizkusil jadrnico španske ekipe Green Comm Racing, katere krmar bo v kvalifikacijah pokala Amerike. Nosilec srebrne medalje iz Pekinga je vodenje posadke na tem prestižnem tekmovanju označil za veliko priznanje zase in za slovensko jadranje. Za novo ekipo Green Comm Racing bo prvi nastop v portugalskem Cascaisu, kjer bo prva regata serije pokala Amerike. Nastopilo bo devet ekip iz osmih držav, jadrale pa bodo na jadrnicah AC45.
VISOKI DOSEŽKI MLADIH ŠPORTNIKOV
Na 11. olimpijskem festivalu evropske mladine (Ofem) v turškem Trab-zonu je slovenska delegacija odnesla kar tri zlate, tri srebrne in dve bronasti kolajni.
Judo: Anja Štangar (do 48 kg) se je okitila z medaljo zlatega leska, srebrno si je priborila Aja Gačnik Zupanc (do 70 kg), Patri-cija Brolih pa je bila bronasta v kategoriji do 63 kg.
Plavalka Tjaša Pintar si je priplavala srebro na 200 metrov mešano, ženska plavalna štafeta (4x100 m prosto) v postavi Nastja Govejšek, Gaja Natlačen, Tjaša Pintar in Kaja Sajovec.
Kolesar Ziga Ručigaj je na enodnevni cestni dirki osvojil zlato medaljo. Tik pred ciljem 70,8 kilometra dolge preizkušnje je opravil še z zadnjim tekmecem.
Atlet Robert Renner je v skoku s palico osvojil
zlato odličje. V finalnem nastopu je skočil 5,31 m, ob tem pa postavil še državni rekord za starejše mladince in rekord Ofem.
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah v češki Opavi so Slovenci tudi bili med zmagovalci.
V	sprint spustu je bila najboljša slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Simon Brus, Simon Oven in Vid Debeljak. Drugi so bili Nemci in tretji Italijani. Za Brusa je to že četrta zlata kolajna, ki jo je osvojil v tej sezoni.
V	klasičnem sprintu kanuistka Anja Kancler, hčerka nekdanjega odličnega kanuista Joška Kanclerja, je privesjala srebro, kanuist Luka Zganjar pa bron.
Na posamični sprinterski tekmi je kajakašica Ajda Novak postala svetovna prvakinja, med kajakaši pa sta si drugo in tretje mesto priveslala Vid Debeljak in Simon Brus.
Z veseljem in vztrajnostjo v novo desetletje
59. obletnica društva Slovenska vas
7. avgusta 2011
9.00: sv. maša 12.30: kosilo
15.30: kulturni program. Igra:
„Zgodbe Noetove barke" v režiji Rotije Grbec.
Nato prosta zabava.	Vsi prav lepo vabljeni
OSEBNE NOVICE