f ZA SLuvtNbM NAKUP + GESLO + ZA RESNICO IN "PRAVICO Slogajači ŠTEV. (No.) 14Q. Z MIROVNE KONFE- | PROHIBICIJA IN VLADA. RENGE V LOUSANL AS **CONr> CTA^ MATTER OCTORF.R TT. ioio. AT POST OFFICE AT CHICAGO II I TTMriFP THE ACT OF MAR^H -rH TSiq CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. DECEMBRA — THURSDAY, DE CEMBER, 21. 1Q22. KRATKE NOVICE. >sloga tlacij LETO (Vol.) VIII. , Sedan :a administracija vidi jasno, [kako velikanska bHmaža za P >T ke ic 'rov MM boto ki Tu li Tu liivei la. ; : fJ.ijrMn hod * 1 z!' . ' ceio v: m •ovna pogodba za Tur- državo ie naša prohibiciia! S tem 18. va, ' ate: o ie izdelala mi-»pravkom naše ustave, nismo, sa-erenca v Loti sani in v so i i ' iiodo dobili zastopni 1 m i > ustave nic popravili, temveč se motili pred celim svetom in vse v Zadnje čase so bi- !dru?/c točke ustave, ki so bile ide ni* nei 'i d < i vt , r a]; akor > >1 ni t< čl ,1; Ki poi 1st hi 00 mi m ni sm lai V: Q'.e, se m pre 1 1- Rusiia popolnoma v ječi, da s bo m ,-!-, n : t j rr;< hiti. Na mil. ; nemih s t V^o izroč ena zlasti An Tako 1 ■ •> Angina • pom* čit> sra no netn •rine politil ce 1 oljševikov segla, t la ie slova 11 ski velikan tleh in ukleniin : za nadaljnih let, akti ■ kaj pose! »nega ne prid< za t'lko p-otislov*ins pa nesramna Delav. ševike :e hvaliti? na tisoč le. In :o p< litiko -i u-Slovenija bolj- alno zaimsHene od očetov ustave. ne1 ako pre1 licdi. Ko bi očetie. ki • irim d tli prvotno ustavo, danes v-tp1' in viddi zlasti sedanje 18. p< -ek. li crotovo z vso silo p*-ote-s*i'T,]i proti temu "popravku." —-7.-iU> ie n'eds (biik Harding poklical vse '.r< i vene- ie, ki so imeli svoie letno :/1 orovauie', nai bi prišli k r.ie-mn n-i ■ ' ed in na posvetovanje, kri i bi na: se ukrenilo, da bi se ta hibi-ciiski popravek tudi spolno val ■po državah. Toda se mu ie zyalo- — l se ti TINO Vi TI 1 \ t primi ^ nro/l V Rusiii so se glasom poročil iz Odese pričeli tajno organizirati židie, ki mislijo mobilizirati močno tajno armado po irskem načrtu >*a zaščito Židov na Ruskem, ki so jih pričeli zlasti po Ukraiini temeljito; 1 preganjati zadnje čase. To ie zna imen je. da se s1< vanska duša probti-j a in otresa izdajic zidov! — Iz I trii 1 ie se poroča, da so v več kraiili izbruhnili boii med delav-, •stvora in fašisti. Y Turinu ie padlo v I o:j'i !()<>, "> vri spopadih. — Na Irskem so zadnie dni obsodili sedem sinfeinerievv na smrt, ker so rnzdeiali železniško progo. U-streljeni bodo od vojakov prt . nov. sesta- b a p** stoli dobrodelja, da skupno pretresejo nadaljni načrt delavne iubezni. Mnogo lepega in preko- 1; RAZPRAVA V HERRIN, ILL. zaninuvo ie. .a ster je baje danes turškim delega-samo 1 ^ eroverneriev od- toni v Lozani predložil ultimatum, i d 4tS. Toraj niti polovica. v katerem odločno zahteva takoišni niso bili vsi edini s pre 1- sprejem zavezniških pobojev. Turki »dnikora. Governer Rotchie iz Ma- b.oe odkimava!-, in kakor razvidno. ;zna nastati v par dneh nov konflikt .bode. Razprava proti krivcem, ki so no morili poleti toliko skebov premo garjev v Herrinu, 111. se nadaljuie — Govori se. i ameriško državlian-j bndem gotovo ne manjka, pač pa stvo. ona ne tnUrebujejo nikakega denarja, da bi mogli ta načrt izve-prvega papirja'' in zakon zahteva) sti. A ker ie idealizem, zlasti prepo-le, da mora bivati vsaj leto dni v ;sti za :yavlianov m pred vsem v pravice po- posojilo Nemčiji. I' ičakujejo poje nsfmovila tai ;rimf?zn,h "Velika večina dr- Vrata poslanika Harveva. ki ie zad-' zavbanov države Marvland Je pre- n;e dve leti proučeval po Evropi ev- priča 11 ia, da se prohibicijski -zakon Iropeiske razmere. Niegavi nasveti nikdar ne bo dal izvesti in ga srna- bodo upoštevani kot merodajni. tako ye].1.11n im5ti, \sto| liio. Izmei vseh jugoslovanskih poslanikov ie samo eden Hrvat, Slovenca zdaj nobenega. Hrvati, ki so delali diplomatično skušnjo, so zadnje čase vsi počepali. Seveda zato, ker so bili že naprej obsojeni na tra za nepotrebnega in za drastično !p-evladuie mnenie pravic držav in osebne svo- jo-jh. ie rekel. "Obžalovanja vred- { _ Več kako se je s tem zakonom u- v političnih kro-i - KE POMOŽNE AKCIIE. štirje člani pomožne ruske komisije. katero so poslali tja Združene 110 #ie vebavilo vse splošno preziranje in kršenje postav. Edino sredstvo, da se stvar zboliša, katero jaz vidim, ie. da priznamo, da Volsteadova postava krši pravice držav in da damo nazaj posameznim državam to vprašanje, naj ga vsaka sama reši, kakor ea hoče"! -o- VELIK BANČNI ROP. Y Denverju, Colo, so 18. dec. pri veliki državni rezervni banki nalagali na "truck" denar v skupni svo-ti $200,000.00. Yes denar je bil v bankovcih po dol. Ravno s;> štirje uradniki nesli zavoj na voz. ko ie pridirial mimo avto in se ustavil tik pred niimi, Z avtoja so skočili triie maskirani možje in zakričali nad uradniki "roke gori!" in senatorjev zahteva v \Yashin*tonu, da se takoj odpokliče vse vojaštvo iz Nemčije, ki so nastanjeni ob reki Reni. To ie popolnima na mestu, čemu trošiti denar nt »nepotrebne m. — Ameriški rdeči križ je določil 1 milijon dolarjev v podporo «TŠkih sirot, ki so izenane od Turških nacionalistov 4z Male Azije. — V New Yorku so predvčeraiš-nim okradli bančnega kolektorja P>arnet Tillingeria, ki ie kolektal razne dolgove in druge prispevke za Green Point National Bank. Yzeli so mu 12 tisoč dolarjev. — V Svracuse. N. Y. je zmanjkalo premoga in mestne oblasti so bile včeraj prisiljene pozapreti mestne šole. — V South Dakoti v bližini mesta Lemona so našli olinati vrel Zemliišče je prekupila Praire StaFe Iržavljanstvo kakor njih mož; čakati pa morajo poprej kakih šest mesecev. £a se dobi spričevalo «» prihodu. 1*11 potem še tri nad*»1ine me sece na podelitev državljanskega papirja, ni ravno prijetno. Tej za-i srnVt. mudi pa se žena lahkt) izoirne. Ino-| zemka, ki pričakuje, da se bo poro- i Umrl je Verv Rev. Franc lavšo-čila z Amerikancem, aH poročena ivec vizitator ali provincijal sloven-žena. katere mož je že zaprosil zajskl"^ lazaristov. \"si. ki so se kedai ameriško državljanstvo, sme vložiti j vdeleževali sv. misijona, ki ga je on prošnjo za svoje spričevalo o priho- I vodil, se bodo gotovo s hvaležnost-du nekoliko mesecev pred poroko spomnili gorečega pridisrarja in oziroma predno njen mož postane Imilega spovednika "gospoda Fron-državlian potom naturalizacije. Na ca- In ko bo bral. da ga ni več. nai tak način se prepreči, da mož in že- zmoli zanj vsaj eno Ceščeno Marina ostaneta dalje časa raznega dr-žavljanstva. Vsak oženjen mož, ki pričakuje. Hrvati bodo šli v Belgrad. Kakor da bo naturaliziran tekom šestih ^ iih ,bo (v b,ilnii r!r'',hotI"'osti mesecev, naj se tore," obrne na na^M "T. turalizaciiski urad in tam izpolni 11.S,°Ve.ncJ "e 1,1 bl1! n'kd?r1.tak" H. 1 U 1 srh iz i rani kakor smo. ce bi bili ta relt^. zagrabili denar. Pri tem so bandit- »^emiusce je prekupila rraire StaFe ie ustrelili, da bi najbrže ostrašili Od Co. Z vrtanjem se je ze pričelo uradnike. Uradniki v banki so čuliv kratkem bo dospela na lice me- Države so bili zasačeni pri veliki !stre| in (lali varn0stni signal usluž- sta druga oprema, ki se jo rabi pri slepariji. S pomočjo uradne pošte so pošiljali iz Rusije razne dragocenosti. Pošta te komisije je uživala privilegij diplomatične pošte, da se ni na meji nikdar smela preiskati. Toda na zahtevo ruske vlade se je ^o. novembra odprlo več vreč te pošte, kier so našli za tisoče in tisoče vrednosti zlatnine in srebrnine. katero so razni uradniki te komisije kontra-bantirali iz Rusije v Ameriko. — Uboga Rusiia, tudi tisti, ki so tj; prišli "na pomoč'' te skubiio. — Živio boljševizem! "Slovenija," le hvali ua! Zgodovina se te bo sra* niovala. bencem na drugi strani banke, ki so vsi prihiteli na lice mesta. Toda mej tem časom so imeli že ves denar banditie na svoiem avto. Uslužbenci so se pa bali streliati v bandite. ker so uradniki z rokami kvišku stali tako, da bi zadeli najprej nje. Po bliskovito so pa že vsi triie skočili na avto. ki ie zdirjal z neznansko hitrostjo po ulici in okrog vogala. Takoj so začeli streljati za avtomobilom in so baie enega zadeli, toda banditie so ušli. -o- -o- ITALITANSKA KULTURA. V "Mali Italiji" v Chicago so našli v torek zjutraj novo žrtev "čr- IRSKA. Kakor poročajo razni časniki so te dni vieli predsednika republike De Yalera. Mej tem časom se pa vrše posvet)»-vanja med vlado "Proste države Irske' in med "Republiko Irsko." ne roke" ustrelieno na ulici. To ie jBaje so republikanci prinesli svoje bil neki Rosiero di Marco, 20 let jocjgroie. po katerih bi bili priprav- star. Imel ie šest kroyel v telesu. Tako se streljajo v Ameriki Itaii-iani. — Kai boš dal za božič svojemu sosedu? — — Daj mu dar, ki ga bo razveseljeval celo leto vsaki teden trikrat !— — Naroči mu list "Edinost!" lieni mir skleniti in odnehati s sedanjim načinom bojevanja proti "prosti državi." Nova vlada "proste države" nastopa z vso strogostio proti pristašem "republike Irske." V torek je zopet bilo s smrtjo kaznjevanih sedem Ircev, štirje železničarji in * delavcev, vsi republikanci. Našli so pri. njih orožje in municijo. proizvajanju olja. — V Philadelphia, Pa. na farmi Mrs. Catherine Morris ie predvčerajšnjim zgorel velikanski hlev vreden nad 8=; tisoč dolarjev. — V Iron wood, Mich., bodo pri- _ čeli graditi te dni novi poštni urad. Poslopje bo stalo mesto $7=;.ooo.oo. — V Montreal, Canada, ie zgorela v bolnišnici med požarom bolniška strežnica Miss Eva McGuines, mejtem ko je pomagala reševati iz bolnišnice bolnike pred požarom. — V kongresu Zdr. Drž. bodo najbrže izklitičili potrebo železni-čarskega delavskega odbora, ki bi mojjel na podlagi pogodbe med u-niiskimi železničarji in družbami i-meti pravico do prisotnosti pri pogajanjih in urejevanju delavskih plač na podlagi dohodkov, ki iih i-maio železničarske družbe. Seveda razumljivo je, da bogatini so najrajši sami, kadar se deli mastne ocvirke. — V New Yorku so ta "teden zlili v morje za več kakor 1 milijon dolarjev raznega žganja, ki so ga oblasti zaplenile raznim bootleger-jem. — V Iowa so letos pridelali za; 4.81 milijonov dolarjev žita. Razven' pridelka v letu 1020. je to najvišji' pridelek žita v tej državi izza mno-! ► prošnjo za spričevalo o prihodu ( Request for Certificate of Arrival) za svojo ženo. Čim ie 011 naturaliziran. nai se poda s svojo ženo v isti urad in tam vloži prošnjo za njeno državljanstvo. Ona potem postane lahko, državljanka te^om treh mesecev. Isto velja glede ameriških državljanov, ki nameravajo poročiti se z inozemko. Ako spričevalo o prihodu pride, predno ie mož naturaliziran. oziroma pred poroko, sodniiska pisarna drži to spričevalo v svoji shrambi, dokler ni žena v stanu, da ga porabi. ŠIRITE LIST " 'EDINOST* koi v začetku to storili. Veliko so zamudili, a vsega še ne. Zato naj bi le kmalu šli. Pašič in Pibičevič že menda "pokata.'' Pašič snubi. Iz mei zastopnikov raznih strank ie Pašič tudi Dr. Korošca povabil na daljše posvetovanje o političnem položaju. Hrvatov se boii. oz. bolje za svoj stol, zato je postal zopet bolj ponižen. Umrl je v Ljubljani polkovnik v pokoju g. Mihael Lukafic. Od pro-staka se ie v štiridesetih letih, ki jih ie preživel v Marsovi službi, povspel do polkovnika. Naši voiaki, ki so služili pod njim bodo rekli: Strog je bil, pa dobrega srca! SAMI SEBI KORISTITE i Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek "Edinosti," ki Y am nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo na naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJUBLJANI" s katero imamo vrejene posebne zveze. Dostavljenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošilja. e skozi naše podjetje. To pa zato, ker pri nas je hitra postrežba, točnost in najnižje kurzne cene, ki jih je mogoče dobiti na borzah. VČERAJŠNE CENE SO BILE: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 50 — Lir ............ $ 3.20 100 — Lir ............ $ 5.85 500 — Lir ............ $28.00 1000 — Lir ............ $56.00 Pri večjih svotah, ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust. Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na^drugem mestu v tem listu. 500 — kron .......... $ 1.05 1.000 — kron .......... $ 3.70 5,000 — kron .......... $17 50 10.000 — kron .......... $35.00 gih let- EDINOST EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. CS49 W. aand Street. Telephone: Canal 0098. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. --__________— ■ - ^ '1 Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois. --»- Entered as second-class matter October it, 1919. at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3. 1879- Ameriška pomoč Evropi. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Pittsburgh, Pa. — Vsem Slovencem in Slovenkam v Pittsburghu in okolici naznanjam, da bo naša šolska mladina priredila na Božič dne 2^. decembra božičflo igro. točno ob uri popoldne v Kranisko - Slovenskem Domu na .57th in Buttler Streetu: Ker ie ta prireditev prirejena za korist naše cerkve in šole, naj nikar nihče izmed taranov in vseh naših rojakov ne izostane, da bi se te pri- Predsednik Harding in njegov državni kabinet se baje bavi z načrti. kako priskočiti izmučeni, gospodarsko in moralno uničeni Evropi na pomoč. Vprašanje, kako pomagati Evropi ni tako lahka stvar, kakor posoditi sosedu par stotakov ali več na njegovo posestvo, zakar bi dobil upnik zadovoljivo jamstvo z zanesljivo uknjižbo na njegovo posestvo. Dati posojilo današnji Evropi, se pravi posoditi ne na prvo zanesljivo se vstopnice ne bodo smele proda-»knjižbo, ampak posoditi samo radi dobrosrčnosti bankrotiranemu so- iati sedu, ki bo plačal, kadar bo mogel, ako bo sploh kedaj mogel? Vendar Evropa ne more več dalje tako, kakor plove sedaj. Papirna Wheatland, Pa. — Vaše poslane Koledarje sem prodala. Zares so zanimivi letošnji Koledarji Ave Maria. kakor so bili tudi lanski. Ko sem jih lansko leto poslala v stari kraj so od starih doli do mladih znali vsi na pamet lepo pesem od Soče: "In ti na to si pozabila!" Tako veseli so jih bili. Zato vsa čast izdajateljem tega lepetra Koledarja Ave Maria. \ tukajšni naselbini so se razme- reditve ne udeležil. Gre za"skupnolre mal° izboljšale, korist fare in dolžni smo vsi po-! Vreme imamo lepo. Snega dosedai magati. Obenem pa bomo tudi vide- nismo nič dobili, nevem. ali nas li naše nedolžne otročiče nastopiti hoče letos Saint Claus presenetiti, na odru. se za letošnji božič ne bo %'ozil na svojih sankah ali kai. Zrak pa Vsak si nai vstopnico za na igrojje oster da brije pod nos in okoli že v naprej preskrbi, ker na vratih [ušes. da se zdi človeku, kakor bi era vrabci ščipali. Vsem drugim čitateljem tega lista voščim vesele božične praznike in srečno vspešno Novo leto. Naročnica. 1 -o- 1&ro Leadville, Colo. — Sprejmite dragi urednik tudi iz naše gorske colo- Torei ne pozabite priti na Božični dan dne decembra ob 3. uri po- venskega Doma na Božično naše šolske mladine! S pozdravom! Tohn Golobič. -o- Cleveland, O. — Vsekako tudi Clevelandčanje pri fari sv. Vida. ne-četno biti kot eni zadnji v verskem ozirn. To se je pokazalo ravno zadnja dva tedna, to namreč ie bilo za časa našega sv. misijona, kateri se ie vršil od 22. nov. do dec. IQ22. Že ob začetku tega svetega časa, ie vzbudilo pri vernikih veliko zanimanje in še bolje pa, ko je enkrat nastopil čč. g. misijonar Dr. Rev. Srečko Zamien. Pri vsaki sv. maši ie navzoče vernike pozdravil, s tako gorečimi besedami, da ie moral vzbuditi k spoznanju tudi najbolj trdovratnega grešnika. In to se ie tudi dejansko pokazalo s tem. da so se vsakovrstni stanovi, vedno v velikem številu udeleževali spovedi in sv. Obhajila. Celi čas so se vršile sv. maše. tako. da se jo je lahko udeležil -tudi vsaki delavec, samo če je hotel. V resnici, to je kakor balzam za* srce vsakega vernika, da ca budi iz mlačnosti in tudi utrdi njegovo lastno voljo za dobra dela. S ponižnim srcem se pokazati tega denarja je v Evropi toliko v prometu, kolikor pač morejo dobiti poldne v dvorano Kranjsko- Slo evropske države papirja v roke, da ga natiskajo. Samo ob sebi razumljivo je, da vse to bodo morale evropejske države plačati s svojim narodnim blagom, z zlatom ne bodo mogle, ker ga nimajo daleč toliko, kolikor zahtevajo rezerve njih denarne note. Tako torej vsa Evropa plove sigurno v smer, ki vodi do popolnega bankerota in poloma. Ko bi pa Evropa prišla do tega, bi prišla Evropa tudi do velikanske socialne izpremem-be. Vse to uvidevajo upniki zadolžene Evrope in zato jo tudi .skušajo rešiti ob enajsti uri zvečer. Kak vspeh bodo dosegli pri svojih poizkusih, se ne da prerokovati z gotovostjo, ker to je problem časa in razmer. Ameriška vlada, kcikor smo že omenili sedaj pridno proučuje možnosti na podlagi katerih naj bi posodila Evropi zlasti premagani Nemčiji, ki je za to vojno odgovorna in od katere se tirja, da plača za "špas", ki so ga imeli evropejski militaristi v skoro pet-letni krvavi vojni, kaker-šne ta svet še ni videl in čtil. Špas se je končal in krčmar dela "rajten-go," treba je plačati — a izmed "špasmoharjev" nobeden solda nima! Posoditi takim "špasmoharjem" pa ni prav preveč zanesljivo investiranje svojih denarcev, tako si mislijo tisti, ki jih omenjeni "špasjno-harji" prosijo za posojilo. Zato bogata teta Amerika previdno proučuje načrte, na podlagi katerih naj bi posodila bankerotni Nemčiji posojila, da bo slednja možna zamašiti usta začasno svojemu nenasitnemu upniku, Franciji. Zato bodo zahteve Amerike te le: Zavezniki morajo obljubiti, da bodo prenehali z vednimi grožnjami z okupacijo rurskega industrijalne-ga okrožja. Vse evropejske države morajo dati jamstvo, da se niti en ameriški posojeni cent ne bo porabil za vojne namene, pa najsibo za vojno odškodnino ali kakorkoli. Reparacijske zahteve se mora predpisati premaganim v zmislu njihove zmožnosti, in ne kar bi premagani ne mogli plačati. Ameriško posojilo Nemčiji se uknjiži na nemško državno in narodno premoženje, zavezniki morajo pa dovoliti, da se to posojilo uknii-žl pred pravicami njihovih vojnih zahtev, do vojne odškodnine. To so torej glavni pogoji pod katerimi bi Amerika posodila bank-rotni Nemčiji naprošenih 1 bilijon in 500 milijonov dolarjev, katere Nemčija nujno rabi za odplačevanje nji predpisanih reparacijskih svot od strani zaveznikov. Gotovo je, da se vladnemu načrtu Amerike ne bo nasprotovalo od strani ameriškega naroda, ker to je pač gospodarsko trgovanje, od katerega bo dobil gospodarski položaj boljše in bolj zanesljivo lice. Veliko jih sicer bo ugovarjalo, da kaj takega bi ne bilo potreba, ako bi med evropejskimi državami bilo nekoliko več medsebojne krščanske ljubezni in nekoliko manj nevoščljivosti in sovraštva, katero vodi Evropo od konflikta do konflikta. Ce bi se zamoglo odstraniti to zlo, bi Evropa prav lahko sama sebe ozdravila in bi dospela na trdno podlago prospentete, ne da bi y pri tem bilo treba beračiti posojil od zunanjega sveta. Za vsem tem pa pride vprašanje: Bo li Evropa prišla s tem, ako se otrese nekoliko finančne krize, bodisi za krajšo ali daljšo dobo, do pravega sporazuma. ki bi vodil njene narode k trajnemu sporazumu? Na to vprašanje lahko vsak odgovori, da ne. Mir osnovan na temelju zlatega teleta, ^ne bo držal brez dobre volje narodov. Zlato tele bo omamilo narode še bolj, še bolj jih bo potisnilo v "prokletstvo" sebičnosti _ mater vsega gorja — in narodi si bodo postali še bolj nevoščljivi. En temelj pa je, ki bi drž^al trajni mir, ki bi kljuboval vsem viharjem in ta temelj je krščanska ljubeztm do bližnjega, ki uči človeka: "Ljubi svojega bližnjega. kakor samega sebe!" "Kar ti ne želiš, da bi tel.i kdo ^toril ne> 11 ^^^^^^^^ 1 • - Loi 11, ne i)]) sklepu moiega dopisa vosom stori ti drugim Le dve devizi si naj Evropa.zapiše na svoje zastave, in želim vsem rojakom v Ameriki pa se ji bo vrnil zopet vesel in zadovoljivi čas v katerem se bo zopet cula 'vesele božične praznike in srečno ona vesela božična himna: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" »Novo leto. Listu pa mnogo napred- radske vasi en par vrstic. Vašega lista nismo preje mnogo poznali, dokler ni k nam dospel vaš agilni potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich. Sedai ga čitamo skoro v vsaki hiši. Preje smo poznali list Edinost samo toliko, kolikor sta tolkla po niem Glas Naroda in pa list Pro-sveta. glasilo naše jednote, h kateri seveda po naključju pripadam tudi iaz. Sedai. ko ga čitam že boli. kakor mesec dni pa vidim, da Edinost ni res tako slab list. kakor ga slikata Glas Naroda in Prosveta. Kar se tiče novic, jih dobim v vašem listu več kot v drugih. Tudi uvodni članki se mi dokaj dopadeio. Svetoval bi Vam le še to, da bi list malo povečali in priobčevali še kako zanimivo povest na tretii strani. Seveda ako ie to vam mogoče. Seveda za bore $^.00 na leto pa list izdaiati po trikrat na teden vem. da je poceni. vsi drugi slovenski listi v A-meriki so dražji, kakor ie pa Vaš. To ie pribito. Vaš list se tukajšnjim rojakom čez dalje boli dopade. Zlasti tistega Vašega Ribničana Pavleta prav radi bereio. Ta iili pa zna s svoje torbe pobirati. Sporočite mu moje javno in odločno, da se moramo dr žati samo ene poti in po njej nemo-iDozdrave teno korakati dalje. Delavske razmere so prišle sedaj I,k°r more po, ?Yoii. moči v re. to mož ie storiti dolžan 1". Zato gre od naselbine do naselbine, da tam predava, da tam ustmeno obrazloži bedno stanje v katerem se nahaja naša mladina v stari domovini. Tako predavanje smo slišali tudi pri nas v Chicago zadnji ponedeljek večer. Predavanje je bilo resnično zanimivo. Govornik je prav kot ust varjen za taka predavanja. Poslušali bi ga bili celo noč prav z velikim zanimaniem. ker g. predavatelj je poseben umetnik v predavanju, pri katerem vsakih par minut vplete svoj živ humor in s tem drži pr>-zornost liudstva tako napeto, da mine par ur pri predavanju, mejtem. ko poslušalci mislijo, da so ga poslušali komaj kake pol ure. Kaj takega ne zna vsak. Nekatera predavanja in erovori so dokai dolgočasni, dočim so njegovi zanimivi in poslušalci si samo žele. da bi le še govoril. le še. le še. en čas. Preč. g. dr, Zamien ie nam marsikaj povedal o stari domovini, kako -se ie tamkaj godilo mej vojno in tudi sedai po vojni. Vsi. ki so ga slišali, so bili veseli, da so slišali tako zanimivo predavanje o svoji stari domovini. Razložil je nam marsikaj o sedanjem slabem vladnem organizmu, ki vlada Jugoslavija. Vsi. ki smo čuli zanimivo predavanje preč. e. Dr. Srečko Zamjena smo mu iz srca hvaležni za njegovo predavanje iz katerega smo dobili prave informacije o naši stari domovini. Seveda s samo hvalo pa ne l>omo storili še svoje dolžnosti. Treba ie tudi. da priskočimo njemu finančno na pomoč, njegovi akciji za Mladinske domove, za katere nabira darove. prostovoljne prispevke. Vsak izmed nas ie dolžan darovati, kolikor more po svoji možnosti v ta namen. Otroci, za katere kolekta preč. g. dr. Zamien so otroci slovenskega naroda — otroci, naše krvi! Slovenski otroci bodo tvorili bodočnost slovenskega naroda, zato je naša dolžnost, da storimo vsak pa svoje svojo dolžnost do teh otrok, ki stegaio črez morje potom preč. g. dr. Zamjena svoje ročice v proš-nio za pomoč v stiski, katere se niso sami nakopali, ne njih očetie ne matere, ampak/ krvava vojska, jih ie pahnila v njo. ki je zmedla ves svet na podlagi tevtonske ošabno-sti. ki ie bila povod najbolj groznega krvavega konflikta. Kolekta za mladinske domove ie bila takoi v dvorani. Prošeni so pa še vsi. ki se niso predavania udeležili. da naj vsak ki more. daruje ko- Torej se ravnaimo prav po besedah čč. g. misiionaria. kateri« nam ie ob sklepu rekel : Glejte, vse knr smo mogli smo storili, sedai na;, . , . . ^ dragi verniki, se ravnajte po tem in kor sc cloveku spodobi. Doseda, so v naši naselbini na ničlo. Sedai stav- kamo za zboljšanje plače. Dosedaj so nas plačevali tako nizko, da sploh ni bilo mogoče pošteno živeti, ka- ši v prihoduic( delajte tudi sami sv. misiion. Bog dal, da bi to rodil d dosti dobrega sadu. Poročevalec. -o- White Pme Mine, Mich. — Častiti g. urednik : — Tukaj Vam pošiljam $".00 za naročnino, kar sem znostala za naše lepe liste. » Delavske razmere so pri mns U* zmerai slabe. Prerokujejo. r>° Novem letu boljše. Saj čas ie ze davno. da bi se kaj izpremenilo v krogu nam navadnim delavcem plačevali po $3.^0 na dan za osemurno delo. Pri strojih so imeli nekoliko več a mnogo ne. Sedaj zahtevamo nekoliko priboljška in to je samo ^oc. na dan. To je -še vedno premalo. Pri današnjih razmerah, če navadni de-lavec ne zasluži vsni $^.oo na dan. ne more pošteno skozi življenje Lahko ie bogatinom, katerim mi 11-bogi trpini delavci kopičimo bogastvo in njih kapital. Pri »polni mizi se lahko človek smeje ir daie ubogim delavcem nasvete, kako nai žive. da bi izhajali s plačami, ki jih dobiva namen. Darove se lahko izroča uredništvu Edinosti, ki bo pazilo, da bo vsak cent prišel v roke kolektarju za Mladinske domove Dr. Rev. Srečko Zamiena. Preč. g. pa kličemo, dal Bog Vam mnogo vspeha pri vašem trudapol-nem delovanju za slovensko zapuščeno mladino! -o- Chicago, 111. — Ker sem pred kratkim dospel nazaj iz milega roist-nega kraja, in ker sem od številnih Prekmurskih rojakov dobil naročila za njih drage sorodnike živeče tu v Chicago, sem spodaj podpisani na razpolago zglasite se pri raeni, kadar imate priliko. Tistim, ki imate sorodnike v starem kraju naj sporočim, da jim po 11 1-1 1 1 - • -1 1 ' ' iiiUill i I ' 1 «1 k. c 11111, KI UOOIVči ... v. . ... delavskih razmer, da bi si človek za- - „ . . 1 t t-. - isvon moči potnagaite. Letna ie bi- , , •• , , .jio za trpežno delo. Drugače m vse 1 1 , , 1 mogel zasluziti s svojim delom vsa 1-1 - - . , • . la zelo slaba. 'nekaj drugega je za očeta, ki sam1 toliko, kolikor pae potrebuie za svo- , , * • , , , ... ..... - . dela, doma pn ko sede k večeru se ie polteno življenje Dosedai pa nam .... „ ' še tega ne privoščijo. I'pajmo, da nride plačilni dan tudi za bogatine, ki sedaj stiskajo nos in nam ne privoščijo niti malih drobtin iz svoje mize. vsede ž njim žena in kakih q—S trf>k. ki hočejo dnevno svoje, fira- 'Olj( PRISELTEVANTE IZ TUGOSLA- ben priseljenec, rojen v Tu-oslaviji VITE SE BLIŽA H KONCU, [povrnjen, ker bi bil prišel čez kvo^ New York. — Do konca minolega to- Meseca julija je bil dovoljen novembra ie bil tekom tekočega fis- vstor> 860 Priseljencem, avgusta kalnega leta dovoljen vstop t,,166 . septembra i,z7i, oktobra priseljencem iz Tugoslavije. Ker vsa T-~64 in novembra q68: skupaj to-letna kvota znaša 6,426. preostajalo TeJ Priseljencev iz Tugoslavi- je i .decembra — po nekaterih odbitkih na račun letne kvote — še priseljencev, pripustljivih iz Tugoslavije do konca fiskalnega leta. t. i. do 30. junija IQ23. Vsak mesec — kakor znano — sme kvečjemu priti po ena petina letne kvote: mesečna kvota za Tu-goslavijo znaša torej i.28q. Radi te-g-a bi utegnili priseljenci iz Jugoslavije izčrpati vso letno kvoto že tekom decembra. Da-li pride zares ta mesec že ves preostanek letne, kvote. ie drugo vprašanje. Od začetka tekočega fiskalnega leta. t. i. od 1. julija 1022. n^o priseljenci iz Tugoslavije še nilolar izčrpali mesečne kvote. Radi tega ni ;m fiskalnem letu še no- ie. Do konca novembra je že precej d rž.t v izčrpalo svojo letno kvoto, na pr. Bulgarska, Grška. Portugalska, Španska, itd. Kar se tiče Italije. je od vse letne kvote od 42,0^7 preostajalo koncem novembra še samo i.^iq priseljencev, pripustljivih do konca fiskalnega leta. Reška država pa katere letna kvota znaša 71. ie imela še 40 na razpolago. Jezik nima osti, a vendar zbode. -o- Kdor hoče norca imeti, mora si ga najeti. -o- Če se kmet z gospodo brati, kmalu drugim mlati. ka! ( M. Z. -o— Forest Citv* Pa. — V naši naselbini, dasi ie menda skoro največja v Pennsvlvania, ie le malo dopisnikov, ki bi poročali naše novice. Vse nekako je mrtvo in nič več ni pravega življenja v naši naselbini. Veliko je seveda pripisati tudi temu, da sedai nimamo duhovnika svoie krvi. da bi nas vodil na verskem in družabnem poliu. Upajmo, da se bodo tudi nam časi izpremenili, in da kar sedai nimamo bomo čez čas dobili. — V bolnišnici v Carbondale se nahajajo: Mrs. Anthonv Kužnik. Mrs. Lovrenc Trdin in Mr. Gašper Melečko. ki ie dobil hude poškodbe v rudniku. — Nadaljna nesreča je doletela Moram reči. da ko sem se vrnil iz rojstnega kraja po dveh letih sem se čudil napredku župnije sv. Šte- lne in obleke. f.a?a' Y cerk1vi-. In ^iPniiska ^ ,. , isola. \ eselie ie videti mladino, ki Zato apeliram na vse slovenske jo čč. sestre vzgojuieio. rudarje, da vstraiaio na tei stav-; Zahvalim se listom Ave Maria, ki. m nai se nihče posamezno ne Edinost in Glasnik P. S. J. za red-vrne na delo. Vsi skupaj ali pa nih- no pošiliatev listov v stari kraj. Naj ce. to nai bo nase geslo dragi sode- lle bo Prekmurskega Slovenca v • C1 ' j Chicagi, ki ne bi podpiral teh treh Vreme imamo tu gori iako mrz-1 listov, lo. Stiskamo se okoli peči in prid- Srečno Novo leto! no prebiramo časopis je in razne T Anton Horvat, 1844 W. 22 Place. knjige. J ______ Ker smo ravno pred božičnimi; prazniki, voščim tem potom vsem DVA NOVA SLOV. DUHOVNI- naročnikom tega lista vesele božične praznike in srečno Novo leto! Leadvillčan. Chicago, 111. — Zadnji pondeljek večer, kakor ie bilo to naznani eno pri vseh sv. maših zadnio nedeljo, se je vršilo iavno predavanie v naši cerkveni dvorani sv. Štefana, ki p-zi ie imel Dr. Rev. Srečko Zamjen iz Ljubljane v korist mladinskih domov, za katere preč. g. nabira prispevke med rojaki po naselbinah v Ameriki. Ce katero, je gotovo njegovo delo našo naselbino, ko se ie naš seda- neprijetno. A ker je preč. g. navdu nii č. g. župnik ponesrečil s svojim avtomobilom. Blagemu g. župniku želimo skorajšnega okrevanja! — V krogu delavskih razmer ie vse po starem in ni zapaziti nikake izpremembe. Poročevalec. šen za akcijo, ki jo vodijo Salezi-janci v domovini, da ohranijo otrokom moralo kolikor pač sc da pri današnjih slabih razmerah in da jih pripravijo na kolikor mogoče d ep o pot življenja, se trudi in žrtvuje po geslu goriškega pesnika: "Kar mo- KA PRIHATATA. V "Straži" čitamo to le vest: "C. g. Martin Kožar, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in č. g. Tanez Breznik, kaplan v Rušah, doma pri Sv. Trojici v Slov. gor. gresta z a-meriškim župnikom Mažirjem, ki ie došel v svoio domovino na zlato poroko svojih starišev pri Sv. Ani v Slov. gor., pastirovat v Ameriko." -o- PRAVIČNA" VOLITEV V RUŠITI. V ruskih sovjetskih volitvah ie bilo izvoljenih 1408 komunistov, in t 10 poslancev, ki so izven strank. Po sovjetski ustavi so smeli voliti samo delavci in državni uradniki. Izključeni pa str od volitev trgovci, posredovalci in delodajalci. Kaj pa posestniki na katerih leži vsa teža davkov? .— Zopet en dokaz neumnosti ! ilir 1 nrr^i i, iirrtT N 1 1T1 MjUjMil'i ' I "iM EDINOST rr. Blanko. POLNOČNI 7JY0H0YI. • (Konec.") P,il ie celo cerkveni ključar. Vsled te^.i je na tudi žena in z njo ostala praviti nemoteno svoje pobožnosth in se udeležiti polnočnice. zato mi ne preostane drugega, kakor da o-stali eostie odideio domov, saj nimajo daleč, ti pa kakor hočeš. Te sramote, da bi se o meni moglo re-, či. da sem med polnočnico točil, ne družina toliko glasneje godrnjala bi mogel prenesti ne jaz, ne moja družina. Toliko pa še vedno držimo na svojo čast." Nekaj časa so se še prerekali in Toža je razburjeno razkladal svojo sociialistično modrost, ki se ie ie nabral v tujini, pa ni nič pomagalo. Tudi drugi gostje so uvideli opravičenost krčmarjeve zahteve, začutili so tudi oni hrepenenje po domači hiši in družini, zato so se začeli drug za drugim poslavljati in Toža se je kmalu znašel sam. Ko pride krčmar zopet v sobo in najde Tože-ta dremajočega. začne ga zopet nagovarjati. da nai prespi pri njem. Toda Toža se ni dal pregovoriti in robato preklinievaje je odkolovratil iz krčme. Komaj ie bil zunaj in videl kako naletava oster sneg. mu ie bilo skoraj žal, da ni ubogal krčmaria. A trmoglavost ie bila njegova druga narava. Ne. pa ne nazaj, rajši ne vem kam. to ie bil niegov trdni sklep. Sveži zrak in neprestane sneženke. ki so ga bodle v obraz, so ga kmalu iztreznile. da ie še precej krepko stopal naprej. E. kaj, si misli, teh par ur bom pa ia prenesel, potem smo pa doma. Zato junaško stopa naprei. če ga tudi včasih nekoliko zanese na stran. A kolikor dalje je šel, manj je bila shojena cesta, več-ii so bili zameti. V Ameriki se ie bil razvadil in ni bil več za težavno in vstrajno hojo. Pot ie bila že sama na sebi utrudljiva za treznega človeka, kaj šele za napolpiianega. Vedno nad nenasitnimi piianci. in sramoto, ki se dela v hiši. čim boli ie trkala na okno trdna noč. Ko ie^ ura že, devet odbila,in v krčmi še nihče ni mislil na odhod, pristopi krčmar k mizi. natoči si čašo vina in resno nravi: "Veseli me, Toža, da si srečno prebrodil široko lužo zopet nazai in si se vrnil domov. Oče zelo hrepeni po tebi, vsaj kakor ini ie zadnjič nravil. ko se ie pri meni oglasil. Veseli me tudi. da tudi ti nisi šel mimo moje hiše in se ponovi staro prijateljstvo, vendar bi pa sedai želel. možje, da se odpravite domov. Sai veste--danes ie sveti večer in pri nas ie navada, da so ta večer vsi doma in se udeleže domačih pobožnosti in polnočnice. Ker želim isto storiti tudi jaz s svojo družino, mi nikar ne zamerite, ako vas prosim, da bi se za nocoi poslovili. Tebi, dragi lože. bi pa svetoval. da prespiš nocoj pri meni. Noč te temna, sneg še vedno naletava, pot ie še dolga in kolikor višje boš sel po klanjcu navzgor, toliko večji zameti bodo. Lahko se ti pripeti, da omagaš. "Kaj?" zakriči Toža hripavo. "ti nas mečeš ven? V Ameriki smo se zmenili za take farške flavze, kakor za lanski sneg. Tam velja samo delo. Kai ie treba molitve? Delai, pa boš imel. Ali ti ie Hog že kdai odrezal košček kruha?" "No. no, Toža." pomiria krčmar, "Itr viniri se. Nisem mislil žaliti ne tebe. ne tvojih atnerikanskih navad. Ako ste tam brez Boga srečni, vas mi nikakor ne zavidamo. Mi smo -srečni in zadovolini s svojo vero in navadami, ki smo jih podedovali po svojih očetih in prav nič ne želimo takih novotarij. Mi pa pravimo: Moli in delai in Bog bo dal svoi blagoslov, pa smo boli zadovoljni s tem malim, kar imamo, kakor pa v Ameriki pri vsem bogastvu. Na vsak način pa želim s svojo družino o- ROTAKOM SLOVENCEM IN BRATOM HRVATOM naznanjam, da sem otvoril svoio lastno gostilno mehkih piiač. Vsem. jamčim, da bodo pri meni dobili vedno dobro postrežbo in najboljše vsakovrstne pijačee. Za obilen obisk se vsem najtopleje priporočam! Rojaki ne pozabite na geslo: SVOTI K SVOTIM! T. M. IVANŠEK. Soft . Drink Parlor. 1801 W. 21st, Place Chicago, 111. ES'frS^SSS'frOOOOOOO0000000+00« J. KOSMACH. 1804 W. 22nd Str.. Chicago. 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ TA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir Najboljše delo, najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! ZASTAYE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. boli mu je izpodrsavalo, vedno bolj se ie moral loviti, tako da je vkljub mrazu iz njegove tople obleke kar puhtelo. Prekoračil je po klancu že dobro uro, a še vedno ga ni bilo konca. Vedno bolj se ga Nie prijemala u-truienost. a tudi vedno jasneje čuti, da, ako se vsede in se poskuša od-oočiti. bi bila to njegova smrt. Naposled pride do vrha. Priieten občutek ga obide, ko čuti, kako mu noga sama od sebe drsi naprej. Sneg je popolnoma prenehak Oblaki so plavali po dolini. Tu gori ie kraljeval praznični mir in zvezde so gledale z iasnega neba nemo na poznega in do smrti utruienega popotnika. Od daleč zasliši ubrano zvonenje, ki je vabilo vernike k polnočnici. Nekako veselo mu poskoči srce v prsih, sai on pozna glas teh zvonov. Hrepeneče pogleda proti oni strani. odkoder ie prihajal glas. Tam, še dobro uro daleč, je njegov dom. Nekako prijetno toplo mu prihaja. A naenkrat se mu zmrači lice. nejevoljno zamahne z roko in zagodr-nia: "Čemu je tega treba? Ljudje naj bi raie spali doma. Kai ta neumnost ! Saj ni ne Boga. ne hudiča. F^ška prismodarija! Kako morejo BOŽIČNA DARILA, raznp oblačilno blago, kakor Sweaterie. nogavice. b 1 uze, svilnate srajce kravate. razna zlatnina in vsakovrstno drugo blago dobite najboljše in najcenejše v Slovenski trgovini JOHN GOTTLIEB. 1821 W. 22nd St Chicago, 111. Brezplačno dobite pri nas ta teden naš krasni stenski koledar. Pridite po niega. Trgovina bo odprta v nedeljo pred Božičem. DR. J. Y. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E. 62nd St., nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. ljudje tu v starem kraju biti še tako zanikani? In ta krčmar. ta Me-iač! Da bi ga vrag vzel! V takole pasjo noč me vrže ven. Sicer sem si pa sam kriv. sai me ie pregovarjal. da nai pri njem prenočim. Neumnost! Kar je. to je--naprei. Gre pač težko, a ložje vendar, kakor pa poprej navzgor," tako godrnja Toža in se zaletava naprei. A kolikor da-lie. toliko težia mu ie stopinja. Od severa potegtie oster mrzel veter, a ort tega ne čuti bogve koliko. Vedno manj ga zanima zunanjost, kakor v sanjah premika noge mehanično naprei. Še enkrat ga vzdrami iz te otopelosti veselo pritrkavanje farnih zvonov: tin-gel tan-gel. tin-gel tan-gel. ki naznanjajo daleč na o-krog rojstvo Gospodovo in začetek polnočnice. Še enkrat mu zaiskri o-ko. še enkrat mu zakroži kri po.telesu s podvojeno silo, a kmalu se povrne poprejšna otopelost tudi s podvojeno silo. Mehanično stopa naprej, a v duši mu neprestano doni: tin-gel tan-gel, tin-gel tan- gel. Ostreie brije seve^ a on tega ne čuti, njemu je toplo okoli srca. Le naprej --le naprei ! Še dobre četrt ure po strmem klancu navz'gor — in doma ie. A noge so trudne, trudne ne od pijače, ta ie že zdavnaj izhlapela, ampak od borbe s snegom. .Ob križpoti ie. Desna napolsho-iena steza drži k cerkvi na hribu, leva proti njegovemu domu. Na križišču stoii križ. Na hribu v cerkvi veselo p^io zvonovi za povzdigovanje: tin-gel tan- gel, tin-gel tan- gel. Tudi v njegovem srcu se nekai vz- buja, nekaj, na kar je že zdavnei pozabil. Popotnik obstoji. Noge se mu tresejo. Ozre se na križ, a ta pogled »I več pogled sovraštva, ampak nema. tiha. zelo tiha molitev se mu začne dvigati iz dna srca. prošnja, ki ie že dolgo ni poznal, prošnja, k Najvišjemu za pomoč. Naenkrat vstre-peta na celem telesu, pri srcu mu je tako milo in toplo, odpočiti hoče, predno začne plezati navkreber. — — obnemogel se vsede pod križem v sneg. Glava mu ie vedno težja, vkliut* trdni vol i i mu glava omahne. zadremlie---in zaspi. Se bo li zbudil še v pravem času?-- (Dalje na 4. strani.) PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če je poklican Pain-Expeller na pom "ft, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizina, živčne potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite stekleaieo tega močnega, zanesljivega družinskega linirnenta ter ga vdrgnite. Pristni Paln-E speller nosi n&So SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. 35o in 70e. v lekarnah ali od F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Sooth 4th St., Brooklyn, N. T. CHICAGO f POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike .za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. lil CIGARETE % % ♦ * * ♦ * * 4> Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih čre*ljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črevlje. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo! Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! "SVOJI K SVOJIM!" Anton Bakše SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing avenue. + + + + + + + + * POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR! Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke. cigarete "in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene goste. LOUIS MAJCEN Slovenski gostilničar 436 West 29th Street, Chicago, HI. * * * * * ££ Vff tajjj* v j* v j* «i^jj* I^tf »y* £ ^ 3E 3E ■ 3E=E "ŽELEZNA PRALNA PEČ' Ta peč je zelo pripravna za perito. Na to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že imate bolj ugoden prostor za prarfje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo, kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali dr vam i. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto, tla bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej ki potrebuie le malo kuriva. Naročite" s i jo takoj in pišite na zaoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00 Obratno boste prejeli peč. od katere boste plačali sami ekspresne stroške. BEN J. EICHHOLZER, TRGOVINA RAZNE ŽELEZNINE IN POHIŠTVA 527 Main Street -F= Forest City, Pa. ■ AKO SE BOSTE SPOMNILI, S da Vaši sorodniki in znanci v daljni stari domovini obračajo te dni svoje žalostne oči k Vam — strici in prijatelji v Ameriki — proseč Vas pomoči, ne pozabite jim poslati denarnega daru,* s katerim jim boste osladili te praznike. Ako pa mislite poslati kaj denarja v prihodnjih tednih, je sedaj napriprav-nejši čas, zakaj pofeneje bodo vse pošte, kakor po navadi pred prazniki, preobložene s pošiljatvami. Pripravljeni del Vašega daru si pa najbolj zagotovite, ako pošiljatev odpošljete po priznano najbolj varni KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Avenue CHICAGO, ILLINOIS. KAPITAL IN DOBIČEK $1,250.000.00 PREMOŽENJE, $13, 000,000.00. JUGOSLOVANSKA BANČNA TRDNJAVA V AMERIKI. innpi "EDINOST" ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. Toda nobena živa duša ni šla po cesti za Adamom. "Morda je šel že pred menoj," je ugibal Adam, se podvizal in jo ubrisal proti Dražinovu. A niti za Dražinovem, kjer se mu je odprla na mestnem klancu pri Rejkovcih domažliška kotlina, ni zagledal nikogar pred seboj. "Gotovo je šel skozi Goro, čez Petroviče je šel." je ugibal Adam, toda motil se je in spoznal to pri sodišču. V starem hodskem gradu v Domažlicah so bili nastanjeni uradi : davkarija, sodnija, da, celo glavarstvo. Pod zobčastim nadzidkom grajskega stolpa je bila ura deset. Porazilova obravnava se je začela. Pisar je že poklical Adama s hodnika v pisarno pred gospodo. Toda Martina ni nikjer. Samo doktor Klimanek sedi tu. Kaj pa hoče on tukaj? Že razuihc Adam, in kako ne bi razumel! Advokat je potegnil pooblastilo iz torbi- Sluga je odšel in v sobi je zavladala tišina. Adam je molče stopil k oknu in obrisal potno steklo, kakor bi gledal, kam bo krenil sluga; otroci so pustili igrače, mati je sklenila rj>ke v naročju in se zagledala v tla, ogenj v peči je použil suha drva in nehal veselo prasketati. Samo snežna nevihta se je bučno zaganjala mimo in silila skozi dimnik, pri oknujce in ie predložil sodniku. Gospod sodnik je prebral tožbo in advokat in vratih v hišo. Košček tiskanega papirja, pozivnica, leži na mizi in j J'* govoril za Martina tako, da je Adam škripal z zobmi in stiskal pesti, njeni robovi se na gorkem krive in dvigajo kvišku. 1)1 dovolil sodnik, segel bi bil doktorju v besedo. Toda kakor hi- "Težka skrb me tare, kako se bo neki pravda iztekla." je-spregovo-j tro ie zinil "to ni res." ali "ni. bilo tako," že se je jezil sodnik in ga opo-rila v mučno tihoto Dodla. kateri je bilo postalo molčanje neznosno. i minjal. naj molči in mirno posluša pa potrpežljivo čaka, da pride tudi Adam ji ni odgovoril takoj. Podprl si je bil pri mizi glavo z obema nani vrsta. Pa Adam je poslušal samo na pol ušesa; zato pa je trdno rokama in gledal je na pozivnico, kakor bi jo bral. Tihota je postala še členil, da pojde od tam naravnost k doktorju Rubinu; tudi on si vzame mučnejša. "Nu. — Bogu bodi priporočeno," je slednjič rekel in vstal iz- odvetnika, prekositi se ne da in ne da . . . To je tudi povedal sodniku, za mize, vzravnal se z izrazom trmaste odločnosti v očeh. Kakor bi od- k<) ie sklepal govor, in sodnik mu je pritrdil; ''Najbolje bo. Porazil, če klanjal od sebe vsako krivdo, je trdo. skoro osorno pristavil; " laz nisem naredite, kajti zfli se mi, da te pravde ne bo tako kmalu konec. Se- začel. sedaj pa tudi ne odneham . . bomo pozvali in zaslišali priče, obravnavo preložimo in Vas bomo vii * i že obvestili, kdaj se bo vršila nova obravnava." 'i p . . v . . Tekom tedna se je vreme iznorelo. uneslo, in dan po* sv. Jožefu je j ' r >tl večeru, ze \ temi. se je prizibal Adam iz mesta. Doma se šel Adam v Domažlice k sodišču. Imela sta z Martinom obravnavo. Šel tresha Dodlička in umirala od strahu, kajti videla je Martina, kako je o-jnez na rahlo odrine svoio 'zeno nei». je veselih misli, kajti« prepričan je bil, da bo zmagal. Pravica je očividn / Povijal-živino, nosrl vodo iz trškega vodnjaka in se potuhnjeno smehljal. ,iko v stran, odpne suknjo in koplje njegova. Rajni oče mu je dal polovico posestva z vsem, z dvoriščem, KaJ nai pomeni, da Martin ni šel k sodniji? vedno globokeje. dokler ne pnde J i I . maj«. i ' ■• ...... , _ Iskorai do koze. Ali mesTOve stare m Adam. Jezus Marija, pil si, je pozdravila Dodlicka natrkanega j » (Nadaljevanje s 3. strani.) Veselo zapojo zvonovi. Polno ca ie končana. Kakor roj čebel vsuieio ljudje} črez 'cerkveni pi ter se razhajajo na vse strani, kratkih pozdravih in voščilih vsak mahne na svopo stran. Luč lučjo se vžiga, da je videti, kake da bi poganske vešče zopet prišl< na dan. Tudi po stezi navzdol prt ti križu odkoraka s težkim korakom nekoliko mož in žena. mladeničev in deklet ter par otrok, ki se tesno oklepajo svojih mater. Spredaj korakajo fantje, ki delajo gaz, ter se veselo šalijo med seboj. Ob križu naenkrat obstanejo in pogledajo nazaj na može. ki so skoraj molče šli tik za njimi. "Tukaj nekdo leži." se o-glasi najstarejši fant proti možem, "Bogve če ni že zmrznil." Kakor od notranje slutnje gnan. pristopi hitro star, osiveli mož, Ogradničev Ianezt k ležečemu in ea pogleda v obraz, "ležeš," zaieči, "to je pa naš loža." • Njeerova žena. ki ie bila komaj par korakov za njim. sliši to. priskoči zraven, kakor da bi pozabila težo svojih let. pogleda v obraz sina in se zgrudi na kolena. "loža. Foža. ali ,. •: ne slišiš svoje matere? Odpri oči! O, -,e Idete moje. kaj ie s teboj ?'* Oče fa- hišo. drevjem in vodnjakom, ničesar ni izgovoril in tudi v pismih ni niti besedice <> vodi. Morda se oče tega ni spomnil, morda je mislil, da se to samo ob sebi razume: tudi Adamu bi nikdar ne" prišlo na misel, da bi mogli Spodnji hoditi drugam po vodo, toda "kdo chce kam, poutozme mu tam". Dokazal bo Martinu, da nima prav, in ko mu bo dokazal, mu bo podal n 'ko in bo rekel; "Da boš pa vedel, da nisem maščevalen človeV nosite vodo. kakor ste io prej; dovolim vam." — Tako je razmišljal A-dam in korakal brezskrbno, celo veselo po cesti. V deželo se je selila zgodnja ]>< mlad. Sobice se je bilo radostno razgorelo za P.abjim Zobom in je zvedavo pogledovalo na hodsko zemljo. \'sled svežega snega, ki je l il nedavn i zapadel, je bila l>ela kot nevesta. Kakor hitro je pa začut la žgoče snlncne poljube, je odgrinjala polagoma pajčolan in nastavljala golo lice solnčnim žarkom. Adam se je Mižal < iori. Že je bobnel pod nje goviini težkimi čevlji leseni most nad rečico Čerhovko. "F, gle?4e. no, glejte, kako je reka narastla, bregovi so ji prenizki." se je čudil in se ni mogel premagati, da se ne bi ustavil na mostu, se naslonil na leseno ograjo in opazoval za trenutek sunmi, kalni tok vo le. Ko je zadnjič šel tu mimo. je še led objemal reko. bila je zametana in spala je kakor pod pernico, da ne bi bil nihče vedel, kdor ne ve. da tukaj teče reka. Kakor mati, ki budi dete in šegeta hčerko po nožici, tako se je po igral o razigrano solnčece z reko pri njenih izvirkih po bregovih Čer bova in po bokih Haltrava. Golo jelševje in vrbičevje na nizkih bregovih je počrnel«), popki pa mladem brstju naptdi, se zasvetili in se odeli \ temnozeleno. Y borovem gozdu ne daleč od Gore taborijo baš ga vrani » 1% vrane: viharni in nemirni so. Škrjančki, samotarji, pojejo pod nebom >d dela žuliave roke ne čutiio m no- m oz a. "Pil. ^ena, kot mavra sem pil, na veselje in na žalost sem pil," je pra-\d mož s težkim jezikom. — "Oni — lump ta. pa n° brat — me je dal advokatu. Advokat se mi je postavil nasproti, z advokate ral meriti." ^ "O, ti moj Bog!" v: Zdi se mu. da src< >m sem se mo~ r?- 4* ^ 4* «4? ^ 4? JU 4. «JU A C. *•■ •'• •«- ->• -i- ... "»- -i- -i. -T. ... - » - rk Dolžnost Slovencev v Chicagi t7 * C7 * t i p! ji t > i o t o, a v« in pravi i. ali mu tr treneta K > v n 1 < rovo živ e. čuti idar še enemu r if 1 i; n r v z e«;i iva 7 IC. kai? » težko bomo / ta kra -1 ■ »-j 1 m tu Afli n, f ez e š^a t) o t na\k*e..v da ta kratka proce napravili, k t>< t boi imejo in rlo hiše. ; na proti ;ie Tli lihtel" Ko p ri na 11 >C K idejo r post-el * 1 za 11 pa šel [< mov. i ilci za mi potili i en m 4- postreznim fantom 111 razšli co se vsak na svo Celo noč sta cula star ;n pazila na \ <'ik nie«'ov zati\ m irno d ie ima >!če. rt m -diir» n ž GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najboli jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" t MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR igia West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to f Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. SUKNJE Najboljše v Chicago $20 do $50 Naše letošnje suknje imajo čudovito vrednost. So krasno izdelane, fino podložene z podvlako. v vseh barvah. SUKNJE Z KOSMATIMI OVRATNIKI, S PASOVI IN NA Z NAPOL PASOVI, KAKOR TUDI BREZ PASOV z in brez žametovih ovratnikov. Izdelane po najnovejši modi v vseh poljubnih ^velikostih na izbero.. OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI Posebna vrednost v oblekah za može in mladeniče "single and double breasted" obleke z dvojnimi hlačami iz najboljšega volnenega blaga po posebnih cenah po: $22.50 do $50.00 Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. Jelinek & Meyer Corner 18th Street 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Chicago, 111. : a a a p"i mem dihbei. S poretka tiho dihanje ie postajairlo vedno cla-.neie. d< kler se "ri spremenilo v nepriietno Lrrirlnnie, katero sta vkliub temu. da sta vedela, 'a ie pljučnica na pohodu, vendarle poslušala. kakor priietno jrodbo. Imela sta vsai ypanie. Skrbno, kakor more le ljubeča mati. je opazovala niesrov obraz, ki je začel žareti. O. koliko ie brala na niem. čeravno ni poznala nobene črke. Kai ie starka pozna-'a težo amerikanskeea življenja, ki so era morali prenašati in ua še morajo slovenski fantie in možje v pre-mo^okopih, rudnikih in v divjih šu-mnh. a vendar tra ie čutila, brala iih zvonov, ki so era vspavali in mu pokopali staro, ter ca vzbudili k novemu življenju, smehljala sta se starčka, vkliub srčnim bolečinam, saj sta vedela, da. a-ko ne bi bilo polnočnice. zaspal bi bil niiiu sin na veke. Ako bi bil kdo videl leto dni potem Tožeta, bil bi era komaj prepoznal, vsaj kar se tiče nieqroveea mišljenja. Ves drusr je bil. Gospodar, da mu je bilo treba iskati para. Kaj ne premore materna ljubezen in molitev in kaj verna zvesta žena. ka-T^ro je po Velikinoči prineljal na veselje starišev k hiši. Kadarkoli s6 ie v poznejšem življenju spomnil a-merikanskih socialističnih naukov m svojesra navdušenja zanje, je vsel-i zamahnil zaničliivo z roko. se veselo ozrl po svojem posestvu in se nasmehnil. To zemljo, h- kateri mu ie priraslo srce deliti z drutrim lenuhom, to mirno življenje ob strani zveste družice pustiti na ljubo par faliranih in blaziranih študentov, ki nimaio druire prihodujosti. kakor živeti z lažjo in obrekovaniem od delavskih žuljev?! ------No. ia. bilo i prešlo. In zopet je zaničliivo zamahnil z roko. zakaj erlas zvonov ca je spominjal, da se ima le živi \ ri svojili domačih zahvaliti, da -e bodi med živimi in ima srečno družinsko življenje. — Tin-gfel-tan-gel. tin-eel-tan-eel! — POZOR IGRALCI HARMONIK! Nove harmonike prodam po zel^ znižani ceni. Katerega veseli kupiti, nai se zg*lasi pismeno 'ali osebno pri upravništvu teea lista za naslov: i _ _ ____ __________