1)ši:,'8SJnlitvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vh»d čez dvorišče nad tiskarno).
% urednikom je mogoče govoriti le od
t...—12. ure dopoldne. Svkepisi ae tte vračajo; nefrankirana pisma *e ne Bprejemajo. Vrednlilcega telefona iter. 74.
V lijubljani, v ponedeljek, 8. avgusta 1904.
Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaa: ia celo leto 26 K, xa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2K 20h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. .. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
----
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. I.
Viprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — Inieratl ae računajo enostopna petilvrsta (dolžina TI milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 ta, ta irlkral
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enoelopna garmoodvrala Jd h. — Pri večkratnem objavljenja primeren popuet.
Uptarniakega telefona iter. 188.
Užifninski zakup in učiteljske plače.
I b.
Še pred 15 leti prevladal je na Kranjskem glede užitninskega davka zakup od strani velekapitalistov. Saj je znano, da ma Ione vsa velika premoženja v naši deželi večinoma izvirajo iz davčnih zakupov. Za po-edine zakupnike bil je pač ta način davčnega pobiranja kaj ugoden, obrtne stranke pa so po vsej pravici tožile in tarnale nad brezobzirnostjo dobičkaželjnih davčnih najemnikov, dočim sta država in dežela, katera je pri nas s 40% doklado udeležena pri užitnim, od vina, mošta in mesa, neposredno zel6 oškodovani bili od strani zakupnikov. Povsem naravno, peščica petičnih možakarjev se kaj lahko združi v ponižen davčni „kartčlček", neorganizovani obrtniki se potisnejo na stran in potem se zakupne cene kar narekavajo državi in deželi. Milo mi je bil svoje dni tožil ranjki finančni ravnatelj Plachky, kako rapidno padajo denarni uspehi pri državni užitnini, in baš naravna posledica tega nazadovanja za deželne finance me je osobito napotila do mojega predloga, vsled katerega je počenši z 1. 1889. dežela pri zakupnih dražbah nastopila kot konkurent proti gotovim denarnim mogotcem. In to s sijajnim uspehom za deželne finance! Glasom računskih sklepov deželnega zaklada znašal je ves dohodek 40% ne deželne do-klade na državno užitnino leta 1886. zgolj okroglih 68.000 gld. = 136.000 K, dočim se je in sicer pri isti davčni meri do 1. 1899. dvignil na okroglo 146 000 gld. <= 292.000 K Zvišek deželnih dohodkov znaša tedaj ie pri tem naslovu celih 156.000 kron, kateremu je prištevati še čisti dobiček pri užitninskem zakupu, izkazan za 1. 1899., kakor smo že navedli v prvem članku, z okroglo 92.000 K!
Taki uspehi so se sedaj dali doseči že pri dosedanji polovičarski ureditvi, kjer se dežela, oziroma deželni odbor le kot so-
ponudnik oglaša pri sleherni užitninski zakupni dražbi. Koliko večji pa in ugodnejši bi moral biti končni denarni učinek, ako bi dežela takoj prevzela pobiranje užitninskega davka za celo svoje ozemlje!
Ali takoj je naglašati, da država tudi v slučaju, da prizmi deželi pri oddaji državne užitnine prioriteto pred ostalimi strankami, ne bi smela nasproti takemu pogodbeniku postopati po določilih, upeljanih za oddajo užitninskega davka po odredbi finančnega ministrstva z dnd 13. julija 1. 1877., št. 18.956. Dežela bi morala pod drugimi pogoji prevzeti davčno pobiranje kakor navadni zakupniki. Že iz jako prozornega praktičnega razloga! Kajti nihče ne more in ne sme prebrskati trgovskih knjig privatnemu zakupniku, da se uveri o njegovem zakupnem dobičku. Deželni odbor pa je primoran, leto za letom v svojem letnem poročilu in v računskem sklepu deželnega zaklada natančno do zadnjega vinarja izkazati gmotni uspeh zakupne akcije. Naravno, c^ mora dejanski ta uspeh merodajno vplivati na vzklicno ali fiskalno ceno dotične zakupne dražbe. In tedaj bi dežela kot ponudnik po preteku sleherne najemninske dobe sama si zvišala fiskalno ceno, sama si poslabšala zakupne pogoje, sama si pomnožila nevarnost in „risico" nepovo'j-nega kupčijskega uspeha! Iz tega sledi' dvoje. Prvič mora se potom dogovora med deželo in državno finančno upravo zakupna doba, katera sedaj traja k večjemu tri leta, raztegniti na daljši rok. Potem pa treba zakupnino sestaviti iz dveh elementov, iz enega stalnega in enega pre-menljivega. Izračunati bi bilo neki „fixum", neko gotovo zakupno svoto, recimo za dobo 7—10 let na podstavi večletnega povprečnega čistega dohodka. Poleg tega naj se potem v tisti znesek, kateri se preko stalne zakupnine ter po odbitku lastnih režijskih troškov izkaže kot čisti najemninski dobiček, med seboj delita dežela in država po nekem sporazumno določenem razmerju. Z
eno besedo, državo je gmotno interesirati na tem, da se deželni u ž i t n i n s k i z a k u p povoljno ponese.
To je jedro mojega predloga. Naj se mi nikar ne ugovarja, deželni odbor je že potrkal pri finančnem ministrstvu, a tam ga niso marali slušati. Ne, ako se je to zgodilo, potem predlog deželnega odbora ni bildoveljgoden, dovolj premišljen in precizen. V tem mojem uverjenju me je lastna skušnja utrdila.
Ko sem kot čisto navaden poslanec pred kakimi 11—12 leti v zasebnem razgovoru enkrat razjasnil tedanjemu finančnemu ministru dr. S t e i n b a c h u to svoje mnenje, dejal mi je razboriti državnik, da mu moja misel silno ugaja. In ko sem približno pred 5 leti isti svoj načrt razložil enemu najvišjih in najuglednejših uradnikov finančne uprave, kateri ima še dandanes merodajno besedo glede indirektnih davkov, presenetil me je ta odlični veščak z odkritim odgovorom, da bi se taka pogodba med državo in deželo Kranjsko celo dala zasnovati brez premembe sedanjega pravokrepnega zakona, t. j. cesarskega patenta iz 1. 1829. In ko sem začudeno zmajal glavo, mi je natančno pojasnil dotične možnost.
Udobnostij take stalne, celo deželno ozemlje obsegajoče uravnave javnega užitninskega zakupa ne bodem opisoval »per longum et latum". Kdor se je le količkaj bavil s predmetom, jih pomni na prvi pogled. Le mimogrede naj omenjam, da bi stoprav tedaj mogli do dobrega izkoriščati oni aparat, kojega si je dežela omislila za pobiranje svojih posrednih naklad in davščin.
Glede denarnega učinka omenjene pre-osneve umevno je samo po sebi, da mora stoprav dognana pogodba dajati podstavo tudi le približnemu proračunu. Vendar pa sodim že danes, da bi deželni zaklad po primerni ureditvi užitninskega zakupa na boljem bil morda za 200.000—250.000 K na leto. Že s tem letnim zneskom — koliko
bede pri potrebnih učiteljskih obiteljih bi se dalo odstraniti!
Še par besed glede formalnega postopanja! Meni se vidi, da bi bolj ugajalo važnosti predmeta, ako bi se stvar sprožila ne od strani deželnega odbora, temveč v javni seji deželnega zbora vojvodine Kranjske. In to bi se moralo zgoditi, ne tako mimogrede povodom druge debate, nego za-se, bodisi po samostojnem predlogu kakega poslanca, bodisi na podlagi poročila deželnega odbora. Referat trudoljubivega poročevalca, potem resna razprava v deželni sobani, — vse skupaj' bi bilo dragoceno gradivo za deželni odbor, kateremu bi se naročila naloga, pogajati se z dunajsko vlado o izvršitvi deželnozborskega sklepa. Ako bi se isti glasil v tem smislu, da je zvišani deželni dohodek, izvirajoč iz užitninskega zakupa, posvečen eminentno kulturnemu namenu, zboljšanju učiteljskih plač in povzdigi ljudskega šolstva na Kranjskem, bi s tem le podpirali celo akcijo ter osigurali njeno srečno izvršitev. Kajti državna uprava, na katero bi itak že morala vplivati nada neposrednih višjih državnih dohodkov iz pri-nosa lastne užitnine, stala bi ob enem pod moralnim pritiskom neke osnove, katera bi omogočila deželi, brez posebnih državnih prispevkov ter brez obre-menenja davkoplačevalcev vršiti svoje javne kulturne namene.
Ali poleg preustroja užitninskega davka preostaja še nekoliko drugih potov, po katerih bi si dežela mogla pomnožiti svoja sredstva, namenjena ljudski šoli. O tem kaj več v prihodnjem članku.
Na Kamnu, meseca avgusta 1904.
Fran Šuklje.
Rusko-japonska
vojska.
Desno rusko krilo se je umaknilo iz Hajčena proti AnSančanu, a nobene vesti še ni, ako se je združilo s prvimi ruskimi četami okolu Ljaojana. Pod Kuropatkinovim poveljstvom koncentrirana armada okolu Ljaojana je zavzela utrjena stališča, ki so
LISTEK.
Baronove mačke.
(Prigodba iz laSkih Tirol. Priredil N. K.)
Gospod baron pl. R. je imel strašno rad mačke; drugega ni delal, kot božal in ljubkoval je svoje velike črne mačke, ki jih je imel po vseh kotih svojega lepega bivališča, ter pazil, da jim je njegov zvesti Bluga Janko vedno dajal sveže, tečne in dobre hrane. Da bi si izbral družico in pomočnico za življenje, se baronu ni zdelo vredno, dasiravno je imel v mestu lepo palačo, ob bližnjem gorovju krasno vilo, zraven pa precej travnikov in gozdov. Tudi nekaj zlatov je imel shranjenih v mestni hranilnici. Ali je v svoji mladosti pozabil izbrati si ljubeznivo nevesto, ali ga je njegova izvoljenka neusmiljeno zavrnila, in ni imel več poguma, da bi poizkusil iz-nova, o tem ni zneno nič gotovega. Gospod baron je navadno dejal, da kar se je zgodilo, se je zgodilo, da ima zdaj svoje mačke,
in Janko jih mora rediti, po njih stanu«. Drugega dela gospod baron tako nima nobenega, da zase ne potrebuje mnogo, in tako mora biti tudi Janko z malim zadovoljen. Ne spodobi se namreč, da bi bil hlapec večji od gospoda. Janko je dobro vedel, da veljajo te besede baronove zanj kot evangelij, da se ne dajo izpremeniti za las. Moral je biti zadovoljen s svojo polento, navadno hrano tamošnjih prebivavcev. Samo ob večjih praznikih je dobil še kozarček vina in košček mesa za prigrizek, sicer pa samo sočivje in vodo. Taka hrana, vsaj gospod baron je menil tako, je najboljša, ker c hrani zdravo dušo in telo. Če je bil pa tudi Janko tega mnenja, za to se gospod baron ni dosti brigal. Mačke so morale imeti najboljše meso, in naj je bilo še tako drago. Kaj malega mora vendar vsak, tudi najrevnejši človek, dati za to, kar mu je najdražje, kaj šele tedaj »slavni« gospod baron pl. R.
Lahko jc umljivo, da v takih razmerah Janko in mačke niso mogli biti ravno naj-
večji prijatelji, prav tako lahko, kakor Janku ni hotelo v um, da se mora po filozofiji gospoda barona mačkam bolj streči kot ljudem. A niti v sanjah ni prišlo Janku na um, da bi poučil svojega goapoda o veliki razliki med ljudmi in mačkami. Predobro je vedel, da bi mu gospod baron pokazal vrata v zahvalo. Ia to bi nikakor ne bilo pravično zanj. Tudi ako je človek lačen, je lepo in imenitno, če so imenuje osebni strežaj gospoda barona pl. R., in če ga včasih kak tujec nazove v prvem trenutku »gospod baron«.
Že dolgo je premišljeval 1 n^o svoje čudno stališče; zaston; in mučil svoje uboge možgane, kako bi mogle Vw-J:i okusne jedi mesto v želodec mačkam v u^govega, ki je bil že davno sit neprijetnega koncerta, in bi rajši videl spet kmalu kakšen košček mesa. Skrivaj ni megol spraviti za-se niti najmanjšega koščka, kajti »milostni gospod baron» je imel redek dar, da jo silo bietro videl in vbb opazil; njegovim očem ni ostala izlepa skrita kakšna Bt?ar. Tu bi bil res
dober svet drag. Kadar se je zgodila v mestu kaka prav imenitna burka, in je prišlo tudi Janku na uho, je žalostno povesil oči in zavidal mestne zlikovce zavoljo njih duševnih zmožnosti. Da bi imel samo mrvico one premetenosti! Ko so si nekoč spet pripovedovali neko tako zgodbo, je dejal nekdo: »Ljudi in razmere se mora poznati, pa vsako slabost porabiti, petem že gre*.
Janku se je nekaj posvetilo v glavi! „Nemogoče ni, da bi ne imel moj gospodar kakšne slabosti. Hišo že tako dobro poznam. Morda se na vse zadnje res še iznebim teh zlomkovih živali".
Ravno na večer je bilo. Solnce je sijalo skozi ograjo. Ko se je jelo poslavljati in izginjati za gorami, se je zdelo Jankotu, kot bi mu klicalo; „Dobro srečo! Le glej, da kaj iznajdeš, predno se spet vidimo!"
»Da, nekaj se mora zgoditi na vsak način«, je premišljal Janko, „sicer umreta lakote. Zdaj jo čas, da grem nakrmit te hudnikove zverine; za me se stari pkopuh
15 do 20 kilometrov oddaljena cd meata. Mogoče je, da se umikajoči južni ruski oddelki niti ne združijo z armado pri Ljaojana, ampak se bodo pomikali zahodno od Ljaojana proti Mukdenu.
Pariiani ceni]o japonsko voino moč, ki je sedaj v Mandžuriji, na 300000 mož ter so mnenja, da se bo Kuropatkin umaknil do Hsrbira, kjer bo prezimil, počakal pomoči iz Rusije in spomladi napadel Japonce. Tre balo bi potem zopet s silo osvojiti tako ob širno pokrajino, kakcr je Mandžurija, kjer bi medtem Japonci uredili Btojo upravo ter povsod svoje pozicije utrdili. Nadalje bi v onem slučaju bilo nemogoče preprečiti pa-deo Port Arturja. Končno bi taki taktiki na sprotovali tudi razni krogi v Peterburgu. Zdi se, da se tudi Aleksejev ne Btrinja s tem načrtom, ki se ga pripisuje generalu Kuropatkinu.
Japonoi bodo skušali Dreprečiti, ali vsaj ovirati rusko umikanje. Za Kuropatkinovo taktiko se predolgo ni pričela deževna doba, na katero je računal, zato je bilo Japoncem mogoče prodirati bolj, nego je Kuropatkin mislil, da jim bo v sedanji dobi mogoče.
Neko poročilo is Pariza z dne 6. t. m. je trdilo, da je general Kuropatkin dobil iz Peterburga povelje, prepustiti 10. in 17. koru brambo Ljaojana, sam pa da naj ae osebno postavi na čelu več divizij ter se ustavi z juga prodirajočim četam Okua in Nodzua.
»Berliner Tsgeblatt" poroča iz Pariza: Marcet Hutin, peterburški dopisnik »Eoho de Pariš«, brzojavlja 5. t. m svojemu listu, da je general Kuropatkin 5 t. m. zjutraj sklenil pričeti z ofenzivo proti jugu ter prevzeti vrhovno poveljstvo čet ki bodo prodirale proti generaloma Nodzu in Oku. Z3jedno je zapovedal generaloma Kučevskemu in Bilderlingu, naj ovirata z 10. in 17. vojnim zborom K u r o k i j a. Hutin opisuje položaj kot zelo nevaren in je mnenja, da sa Kuropatkin ravna le po peter-burških poveljih. C»r je pretekli teden brzo-javil Kuropatkinu ter ga vprašal, zakaj se vedno umika, dasiravno ima vedno več novih čet. Kuropatkin je odgovoril, da so čete izmučene vsled vročine in naporov. Sibirski vojaki se ne morejo gibati po gorah ter mu primanjkuje tudi gorskega topništva. General je protestoval tudi proti temu, da mu pošiljajo po 40 let stare rezervnike ter želi mlajših moči).
Kuropatkin ima sedaj na bojišču okolu 140000 mož s 500 topovi, Japonoi pa menda okolu 200.000 mož z 800 topovi.
Rusi trdijo, da so Japonci 2. avgusta zopet napadli ruske pozicijo pri Anšančanu, a da so bili odbiti.
Ljuti boji pri Ljaojana.
Peterburg, 6. avgusta. Dopisnik »Birževih Vjedomosti« je poročal dne 4. t. m. zvečer is Ljaojana: Dne 2., 3 in 4. t. m. se je vršil ljut bij. Japonoi so napadli z vso silo Bredišče ruske pozicije pri Hutsiadsi. Japonci bo imeli 54 bataljonov rednih čet, drugi bataljoni so obstojali iz rezervistov. General Kuroki je porabil rezer viste za napad, dočim so redne čete skušale zajeti naše čete. Rezervisti so z vso silo napadli Ruse. Vrste sovražnikov so bile vsled našega ognja deoimirane, toda izpraznjena mesta so trikrat, štirikrat zopet izpolnili. Nato so se naše čete počasi umaknile ter si izbrale pripravno mesto, odkoder je naše topništvo prizadelo Japoncem ogromnih izgub. Japonske izgube p r i H u -tsiadsiju cenijo na 10.000 do 13.000 mož. Ruske izgube so v pri meri z japonskimi neznatne.
Zalagatelj portartursko posadke za klavno živino je izjavil, da je v Port Arturju za tri meseae dovolj živine in da so Japonoi še
še ne zmeni ne. Samo da so site njegove mačke! Kaj neki pcmeni oni-le krog v sobi na tlsh, tiste tri črte, pa kamni in smola? To je babjevernež! Gotovo se boji hudobe. Naj ae je le, saj ima vzroka dovolj. A zdaj moram rej že iti«.
Janko je izginil v hišo in kmalu Bta prišla oba z gospodom baronom v malo dvorano, Italijani ji pravijo „8alotto". Janko je neBel spretno na rokah štiri sklede jedil sa mačke in jih postavil na tla. Ii vseh oglov in kotov so se pridrvile črne živali in se spravile nad jed. Gospod baron jih je božal po vrsti in jim dajal najlepša imena, ki si jih morete misliti. V Jankovem želodcu se je pričel ravnokar koncert. Revež je obledel same jeze. Za hrbtom baronovim je stiskal pesti in se zgražal nad mačkami. Da bi mu dal gospod baron samo par minut neomejeno oblast nad temi živalmi 1 A sča-som se človek že kaj domisli. Komaj se je vlegel starec spat, je šel Janko na vrt in se vkgel na klop, da bi se navžil svetega zraka. Saj druge večerje nocoj tako ni imel. Svoj del je vrgel same jeze stran. »Nekaj se mora zgoditi!«	(Konec prih.)
20 kilometrov oddaljeni od zunanjih utrdb. Doba deževja se je pričela.
Baski vojak.
O ruskem vojaku je tako malo znanega, da nekateri mislijo, da Be carjeva armada le odlikuje po številnosti, nikakor pa ne tudi po kakovosti. Vendar so veščaki mnenja, da ima Rusija za Nemčijo najboljšo armado v Evropi. Vsak Rus, ki je dosegel 21. leto, po Btane obvezen za vojaščino Tako nabere Ruiija vsako leto iz svojih 80 milijonov dr žavljanov milijon vojaških novicev. Kakor hitro je kdo potrjen, mora oditi h kaki daleč oddaljeni posadki, kjer ostane pet let. Navadno pridejo večji mladeniči h konjenici, manjši pa k pehoti. Nekoliko tednov se mora mladenič skoro neprestano uriti, da odide kot izurjen vojak k svojemu polku. Od tedaj dobiva tudi na teden 18 vin. plače. Vsak dan mora vstati ob 6 uri ter Be udeležiti skupne molitve. Nato sajtrkuje. Ko se ob 12. uri vrne z vaj, dobi koBilo. Nato je do 2. ure prost, na kar so zopet vojaške vaje do večera. Zvečer se uče vojaki brati in pi sati. Ob 9 uri je skupna molitev ia petje narodne himne. Seveda plača 18 vin. na teden ni posebno sijajna, vendar so ruski vojaki zelo zadovoljni ž njo, ker še delavci na polju na Ruskem težko zaslužijo toliko. Za zajtrk dobiva črnega kruha, opoldne krompirja, pol funta mesa, juhe in mnogokrat še zelja. PoBebno radi vojaki jedo zelje, in vsako simo ga pojedo več sto ton. Opoldne dobe vojaki še piva; zvečer dobe zopet črnega kruha. V aprilu imajo čete že vaie na polju. Poleti bo velike vojaške vaje in šele pozno v jeseni se vrnejo vojaki v vojašnice. Vaje se navadno vrše v pustih pokrajinah, kjer si morajo vojaki sami naprav ljati stanovanja. Mnogo razveseljevanj nima ruski vojak. Edino njegovo razveseljevanje je godba. Vsak polk ima svojo godbo in vsak vojak se uči plesati in peti. Pogosto ae vrše vojaški plesi raznih polkov in dobri plesalci uživajo med vojaki veliko spcšto vanje. Nobena armada nima tako veliko naporov in tako majhne plače kot ruska. In takih ljudij ima car na razpolago pet mili jonov!
Boj okolo Fort Artarja.
London, 6 avgusta. Neki potnik s potopljene ladje „Hopang", po imenu Sere-brinsk, je dospel z drugimi potniki v Čifu. Po njegovih izjavah so Japonci od 26. do 28 julija naskakovali zadnje zunanje utrdbe, namreč Volčji hrib, Zeleni hrib in Kristov hrib Beverno in vztočno od mesta. Japonci so vzeli Volčji in Zeleni hrib, toda ni se jim posrečilo vzeti Kristovega hriba, ki je v ruskih rokah. Portarturski časoDis je cenil ruske izgube na 200 mrtvih in 800 ranjenih, dočim znašajo japonske izcrube 13 000 mož. Japonci so izstreljali 125 000 šrapnelovih strelov. Vso japonsko vojno silo pred Port Arturjem se ceni na 180 000 mož. V noči 28 julija je bilo sklenjeno premirje v svrho, da pokopljejo mrli5e. Glavna sila ruske posadkeje sedaj v mnogih stalnih utrdbah trdnjave. 2000 topov je obrnjenih proti planjavi, preko katere morajo i t i J a p o n c i.
Pričakuje se, da bodo dne 15. t. m. Japonci zopet napadli trdnjavo. Generala Stesla se častniki boje, a moštvo ga čisla. Vest, da je bil Stesel ranjen, ni resnična.
Japonci In Franoozi.
Pariz, 6. avgusta. „Matin« poroča iz Tieacina: Iz Njučvana došli kurir je sporočil tukajšnjemu francoskemu konzulu, da so Japonoi v Njučvanu v sredo zvečer zaprli francoskega agenta. Francoski agent je zahteval, naj izpuste dva po nedolžnem zaprta Francoza. Temu bo seveda naspro tovali Japonci in vsled tega razpora so zaprli tudi francoskega konzularnega agenta. Ta se je obrnil na amerikanskega konzula, ki pa ni mogel intervenirati.
Busko umikanje.
Tokio, 6. avguBta. Kakor uradno poročajo, so zapustili Japonci 1. t m. Diši čav v Štirih oddelkih. Ruske čete, ki se umikajo severno od Hajčena, sestoje iz dveh divizij. Rusi so zažgali razne vasi, da si ščitijo umikanje. Japonski časniki so mnenja, da bo Kuropatkin branil Ljaojan do skrajnosti.
Peterburg, 6 avgusta. General Kuropatkin brzojavlja oarju: Japonske prednje straže so zasedle 4. t. m. 15 klm. dolgo bojno črto Hajšen • Ljaojan severno od Hajčena. Mnogoštevilne japonska čete se pomikajo čez gorovje v smeri Pakudzaj in dalje po dolini Sidakho. Neki japonski oddelek je prodrl do Sanuve. Dne 4. t. m. so se postavile japonske bojne čete po cesti med Ljaojanom in kolankuvi okolioi in na gorah med Dandiaku in Gamjn. Močne sovražne čete stoje Huciaku, pri Ban fiku, Sikejanu in Franciapudzi. Sovražne prsdnje straže stoje na levem bregu Tajcibe in na gričih ob tej dolini. Do 100 mož močni japonski oddelek je skušal 4. t m. prodreti v Ben-siku ob desnem bregu Tajsihe, toda Rusi so ga porinili nasaj. Umaknil se je na levi breg.
London. 6. avgusta. »Times« poroča iz Tokia: Tu pričakujejo, da se bo vnela prihodnja velika bitka pri Ančančanu, a Rusi se baje umikajo proti Mukdenu. Iz Hajčena bo se pričeli Rusi um kati 1. avgusta in isto noč so tudi prepeljali ranjence iz boja 31. julija. Te so prenesli takoj v bolniški vlak. »Rdeči križ" je deloval iz vrstno. Mirno in hitro so spravljali strežniki ranjence v vlak, dočim so v bližini grmeli topovi. Mnogo vojakov je bilo grozovito razmesarjenih. Glavaa ruska armada se je umaknila 2 avgusta. Umikanje se je iz vršilo v popolnem redu. Topništvo, podpirano od dela konjenice, je ščitilo umikanje. Japonci so le malo zaplenili Rusom. Vojake je grozovito mučila vročina.
Boji na morju.
Peterburg, 7. avgusta. Moštvo, vjeto od vladivostoškega brodovja, trdi, da bo Rusi potopili dve japonski torpedovki. Druge japonske torpedovke so srečale ja ponsko brodovje, ki jih ni spoznalo ter na nje atreljalo ii tri torpedovke poškodovalo.
Pomorsko razsodišče.
Peterburg, 7. avgusta. Pomorsko razsodišč" je izreklo, da so Rusi ladjo »Knight-C immander" po pravici potopili. O ladji »Arabia" je razsod lo isto razsodišče, da se zapleni del naloženega blaga, ladja s ima pa se naj vrne.
Italijanski državnik o položaju.
Neki italijansti državnik je izjavil o po ložaju Bledeče: Sedanji mednarodni odno-šaji bo dobri že 34 let, a vprašanje je, koliko časa bodo še taki OBtali. Uii naa zgo dovina tisočletij, da bo istinitj mirni časi trajali le kratko. Stoletja že ni imela Evropa tako dolge mirovne dobe. kakor je sedanja, ki traja že od leta 1870. Kratka doba rusko-turSke, turško-grške in špansko-ameri kanske vojske je preprečila daljše boje. Ravno to velja tudi o sedanji vojski. Ako japonsko-ruska vojska ne bode trajala dolgo časa in če bode že letos končana, bode rešena tudi Evropa. Če bode pa vojska tra jala dlje časa, je vse mogoče. Vsak dan pri nese novo gradivo za mednarodne spore in nove nevarnosti za ohranitev mira. Zaple-njenje angleških, nemških in amerikanskih ladij je povzročilo mnogo n->vih spornih vprašanj. Ako bode Rusija plenila tuje ladje, je gotovo, da nekatere drfave ne bodo, ostale nepristranske. V tem slučaju so mogoči splošni boji Zelja odkritosrčnih prijateljev miru je, da Rusi premagajo Japonca. Ca Japonci premagajo Ruse, bode nastala v Evropi splošna zmešnjava in tudi drugod. Neznano je, kako stališče bodo zavzele vele-vlasti, ako bode moten svetovni mir. Zveze bodo morebiti trajale le mesece in izgubile vso vrednost. Ako pride do avetovne vojske, je jako negotovo, ali ostane Francoska ruska in Italija avstrijska zaveznica.
Razna poročila.
Petrograd, 7. avg. Admiral Aleksejev se je vrnil iz Harbina v Mukden. V nevski in Laltiški ladjedelnici bodo izdelali tri nove podmorske ladje, ki dobe ribja imena. — Zeleznične vozove sibirske proge bodo pre-naredili, tako da bo mogoče na njih 400 pudov blaga več prevažati.
Kuroki razlaga japonske namere.
Petrograd, 7. avgusta. Ruski gardni stotnik princ Svjatopolk Mirski je od Japoncev vjet. Ko so ga pripeljali v tabor, se je Kuroki z njim pogovarjal in mu je med drugim rekel: »Zastonj upa Kuropatkin, da nas bo zvabil v notranjo Mandžurijo. Mi bomo vzeli Inkov in Port Artur ter se bomo v njih utrdili. Če hočejo, naj pridejo potem Rusi po nas. Ako je stalo 100.000 mož, da so vzeli Plevno, jih bo stal Port Artur petkrat toliko."
Ruska križarica zadela ob mino.
Berolin, 6. avgusta. Ruska križarica „Bajan" je, ko je te dni priplula iz port-arturske luke, zadela ob mino. Težko poškodovano so prepeljali v luko.
Baltiško brodovje.
Peterburg, 6. avgusta. Baltiška eskadra se pripravlja, da vsak čas odplove, častniki bo dobili ukaz, naj bodo pripravljeni za odhod.
Štiri križarice in štiri torpedovke so baje že zapustile Kronstadt ter so odplule na skrajni Vztok.
Kurokijeva sablja.
Ponos japonskega vojaka je njegova sablja. Za stare, znamenite sablje plačujejo Japonoi po 300 do 500 jenov. Japonski pregovor pravi: »Duša deklice je zrcalo, duša junaka je pa sablja. Kakor deklioa želi, da bi videla v zrcalu svoj obraz lep, tako hrepeni junak, da se vidi v zrcalu dragocene sablje« Japonski častniki se izkušajo med seboj, kdo bolj umetno nabrusi svojo sabljo.
O Kurokiju ps poroča neki japonski časopis: Ko je šel na vojsko, so se pogo* varjali njegovi čsstivoi, da mu poklonijo dragoceno sabljo. Kuroki je pa odgovoril: »Dajte mi leseno sabljo! Če bi v vojski prišlo do tega, da bi potreboval jaz sablje, bi bilo slabo za nas«.
Ameriika ogorčenost.
Ameriško čaiopisje piše jako ogorčeno, da je Rusija prelomila mednarodno pravo, ker je potopila trgovski parnik »Knight-Commander«. K Ameriksnci so v vojski med Južnimi in Savernimi državami delali še vse drugače. Križarice Južnih držav so sadržale 261 ladij, od katerih so 167 na morju uničili, na 13 so uničili prevoz, 36 so izpustili ia odkupnino in le 40 bo pustile v pristan T«ko delajo zdaj Rusi. Američani torej nimajo vzroka, da bi bili ogor čeni.
Kuroki poroča.
Kuroki je poslal dolgo poročilo o bojih pri Jangtsulingu in Jušulina, iz katerega je posneti, da ni najprej napadel on Rusov, ampak da so Rusi pričeli preko Aofma z cfanzivo, a bo bili od Japonoev vrženi nazaj.
Na Koreji.
Berolin, 6. avgusta. »Lokal-An-zeiger« poroča : Soulska posadka šteie 5000 mož z 12 topovi. Japonski poslanik Kiyasyl se peča sedaj z reorganizacijo korejskih finančnih zadev, katere vredi po japonskem vzorcu Brzojavno zvezo med G e n z a n o m in Hamkenom so Rusi prerezali.
Železnioa
Peterburg, 7. avgusta. Prometni minister knez H lkov je odpotoval ogledovat dela pri transbajkalski in bajkaleki želez niči. lideznica se otvori sredi septembra. Polaganje drugega tira sibirske železnice so za sedaj opustili.
Izvrševala! odbor nemških strank
je imel 6. t. m. na Dunaju sejo. Po doJgo-traini razpravi o ukazu g ede pravoslovnih študij na zagrebškem vseučilišču, o italijanskih vzporednicah na vseučilišču v Inomostu ia o b ovaoskih vzporedn cah na učiteljiščih v bleziji Bta dobila poslanca Dersohatta in G r o s s nalog iti k min. predsednika, da mu sporočita, kaj se je sklenilo. Dosedanje stališče nemških strank napram vladi je le mogoče, ako je vlada vsaj popolnoma nevtralna v narodnostnih vprašanjih. Odkar je bilo odgodeno državnezborsko zasedanje, bo se izvrdili dogodki, bi niso v soglasji z dosedanjim vladnim stališčem. Vlada ni premestila italijanskih vseučiliških vzporednic v Inomostu, akoravno je to že večkrat obljubila.
Po priznanju študij na zagrebškem vseučilišču je kršila obstoječe zakone in je ne« varnost, da bode uredništvo v južnih deželah poslovanjeno. Pred vaem je pa nameravana ustanovitev slovanskih vzporednic na učiteljiščih v Opavi m Tešinu velika nevarnost za popolni nemški značaj navedenih zavodov, kakor tudi za nemški značaj obeh mest ne glede na to, da se niso izpolnili zakoniti predpisi o sporazumu z deželnim šolskim svetom.
Ustanovitev slovanskih vzporednic smatrajo Nemci za enostransko izpolnitev ne* opravičenih slovanskih zahtev na škodo Nemoem. Ako vlada ne da zadoščenja, bodo nemške stranke premenile svoje dosedanje stališče napram vladi in izvajale posledice. Ob 3. uri popoldne sta dr. Dersohatta in Gross o tem obvestila min. predsedn.ka. Ta je odgovoril, da bi bila dolžnost nemških strank na vsak način počakati, kako bodo organizirane vzporednice. Potem bi te stranke šele prišle do prepričanja, ali bode poslovenjena blezija vsled vzporednic. Vlada je tekom 4 in pol leta dovolj pokazala svoje stališče, da noče vplivati na politiško posest posameznih narodnostij. Vlada nima nikakega povoda, povzročiti nevarnost za Nemee in slovanske vzporednice tudi ne morejo biti Nemcem nevarne. Vlada je vedno gledala na to, da od stvari odstrani vse narodne strasti in isto naj store tudi Nemci. Odposlanca sta izjavila, da ne moreta vzeti ministrovega odgovora na znanje, ker ne zadostuje.
Ogrski državni zbor.
Zbornica je v soboto nadaljevala razpravo o novih vojaških ustanovah. Poslanec Okolizsany je govoril proti predlogi osobito, ker učni načrt v vojaških vzgojevališčih ni v soglasju z ogrskim državnim pravom. Tudi poslanec Kaan je govoril proti predlogi. Košutovec Ratkay je predlagal, da naj vlada pri prihodnjem proračunskem posvetovanju predloži zbornici vse učne knjige po vojaških učiliščih. Honvedni minister Najiri je prečital oni del učnega načrta, v katerem je govor o duhu, v katerem se vrši pouk na vojaških učiliščih in ki zadostuje zahtevam domoljubja in pedagogiškim predpisom. Vojaške šole nimajo namena in tudi ne nevarnosti za ponemčevanje mažarske mladine. Minister je prosil, da naj zbornica odkloni predloga poslancev Okolizsanyja in Ratkaya, ker neopravičeno izjavljata vojni upravi nezaupanje in sta tudi zanjo naravnost žaljiva. Zbornica je z veliko večino sprejela vladno predlogo in odklonila predlogo opozicije.
Zbornica je nato pričela razprave o proračunu finančnega ministrstva. Finančni minister Lukacs je branil avstrijsko vlado
proti očitanjem poslanca Mezčssyja, češ, da ne izpolnjuje v sladkornem vprašanju nagodbe. Finančni proračun je zbornica odobrila. Danes zbornica obravnava več manjših predlog. V četrtek bo pričetek parlamentarnih počitnic na Ogrskem.
Zalaganje armade.
Vojni minister je zaokazal vsem kornim poveljnikom, da naj industrijske in suro vinBke pridelke nabavijo pri podjetnikih, kateri bivajo v garnizijah in v okolici, kjer bivajo vojaki, ako sta kakovost in oena blaga ugodni. Ako pa tega ni mogoče izvršiti, naj se nabavijo potrebščine v okrožju vojaškega teritorijelnega okraja ali pa v onem držav nem delu, kjer je nameščena gsrnizija. Ako to ni mogoče, se mora o tem natančno poročati vojnemu ministrstva. Vojno ministrstvo bi rado izvršilo nabavo vojaških potrebščin v soglasju s kvoto.
Vseučiliške demonstracije proti Rusiji.
Gaorge Brandes objavlja oklic za Finsko, v katerem poživlja vsa vseučilišča v Evropi, da naj protestirajo proti Rusiji, ker proganja profesorje i a dijake na helsingforskem vse' učilišču zaradi njihove prošnje na carja, v kateri so protestirali preti sistemu umorjenega ministra Pit h veja.
Zedinjene države in Turčija.
Zaradi napetih razmer med Turčijo in Zedinjenimi državami je državni tajnik Hay prekinil svoj poletni dopust in se za teden dni povrnil v Washington. Pri ministrskem svetu pod predsedstvom Roosevvelta je bila podrobna razprava o razmerah s Turčijo. Amerikanski vladni krogi bo zaradi vednega odlašanja Turčije, da bi izpolnila zahteve Amerike, vedno bolj ogorčeni. Rszpor med Turčijo in Zedinjenimi državami je poostren. Amerikanski poslanik v Carigradu poroča, da sultan še ni odgovoril, kakor je obljubil. Evropsko amerikanaka vojna mornarica je dobila povelje, odpluti preti Cirigradu, kjer bo demonstrirala.
Nezadovoljni Buri.
»Morning Post« je dobila iz Pretorije poročilo, da so se voditelji Burov branili sprejeti vladni predlog, da bo tretjina za konodajnega sveta imenovana, dve tretjini pa izvoljeni. Izjavili so, da morejo priznati le popolnoma reprezentativno vlado.
Oborožen je grške armade.
Poročilo nekega lista, da bode grška vlada za novo oboroženje grške armade na bavila Mannlicherjeve puške, je še prerano, ker bodo še preje preizkusili druge sisteme puSk. Grška vlada bo naročila le 144 poljskih in 24 gorskih topov, a tudi to še ni gotova stvar. Grki bodo zgradili tri oklopne križarice po vzorcu avstrijske vojne ladje »Monarch«.
Slovanske vzporednice v Šleziji.
Češke in poljske vzporednice na učiteljiščih v Opavi in Tešinu bodo otvorjene s 1. oktobrom L 1.
Politični umori na Ruskem.
Pariška »La Tribune Russie« priobčuje besedilo oklica ruske prekucijske socialisti ške stranke. Med drugim je v oklicu sledeče : »Krvaveči čin pravice, kateri je izvršila bojna organizacija naše stranke in za kateri prevzame naš osrednji odbor popolno odgovornost pred javnostjo, ni posamezen tfin in tudi ne dejanje kakega posameznika. Naša stranka nadaljuje odločen boj, katerega je pričel .ljudski glas'.« Poziv konča : »Vsled svojih hudodelstev proti ljudstvu, domovini in proti civiliziraaemu človeštvu je bil Plehve po bojni organizaoiji obsojen na smrt«.
V N a h i č e v a n u je bil umorjen ob belem dnevu bivši vladni uradnik Mihael Kusniecev z bodalcem. Morilec je pobegnil, ko je z revolverjem trikrat ustelil med mno žico, ki se je nabrala na licu mesta. Iz Pe terburga je prišel uradnik, da vodi preiskavo.
Avstrijska nemška delavska stranka
bode zborovala 14. in 15. t. m. v Trutno-vem. Njen program je nemško naroden. Za stopa koruti vsakega produktivnega dela ter naglafia, da je zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer mogoče le po zadružni organizaciji. Stranka trdi, da je svobodo miselna narodna in nasprotuje z vao ostrostjo nazadnjaškim stremljanjem fevdalcev, kleri kalcev in kapitalistov. Ker j« na Sloven skem tudi nekaj nemškorarodnih delavskih druitev s pičlim številom članov, navajamo nekaj programatiških točk nemško narodnih delavcev. Stranka zshteva personalno unijo z Ogrsko, izločitev Galicije in Bukovine iz cislajtanske državne zveze in nemščino za državni jezik. Nekaj toik je povzetih iz krščansko- socialnega delavskega programa. V verskem oziru pa zahtevajo; Popolno lo-
čitev cerkve od države in popolno ločitev šole od cerkve 1
Shod mladoceških zaupnikov.
Napovedani shod mladočeških zaupnikov je bil v soboto dopoludne. Od poslancev je bil navzoč le dr. Herold. Iz Prage je bilo le malo zaupnikov, večinoma so bili navzoči z dežele, vdeležba je bila slaba. Po dr. He-roldovem govoru je bila zelo burna razprava.
Štajerske novice.
š Slabo letino bodo imeli letos v Slovenskih goricah in po ptujskem polju. Zdaj imamo silno sušo, po ptujskem polju, kjer je peščena zemlja, je ponekodi že vse ru javo. Koruza je uničena, ajda ne more rasti, večji del niti ozelenela ni. Jednako je v Slo venskih gorioah. Solnce silno žge v vinogradih, da se trsje suši in grozdje odpada. Otave po bregeh ne bo nič. Živina in svinje na bodo imele živeža. Bog se nas usmili! Prej toča in strašni nalivi, zdaj pa suša! Državni poslanci, mislite na podporo I
š Ustrelil se je v nekem goidu pri Gradca adjunkt graškega finančnega ravnateljstva T r i e b.
š Umrl je v Mariboru učiteljski kandidat g. Anton D o b r e j c.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 8. avgusta.
Nadblakup Milinovlč in primas Srbije iz Bara na črnogorski zemlji se je vr-nivši iz Slatine včeraj mudil v tukajšnjem frančiškanskem samostana in se danes v jutro povrnil v svojo nadbiskupijo. Milinovič je iz frančiškanskega reda dalmatinske provin-cije svetega Odkupitelja, 70»etni starček, ki živi v prijaznem odnošaju a črnogorskim knezom in vsem prebivalstvom, krščanskim in turškim. Oboji ga ljubijo kot svojega pokrovitelja, očeta in dobrotnika. V svoji nad-biskupiji ima samo 15 duhovnikov in 8000 duš. Vizitacija duhovnij je jako težavna, ker mora nadbiBkup, dasi v letih, vse župe prehoditi peši; niti jezdariti nej more, ker pota ao uprsv kozja. Kako je priljubljen, kaže dej stvo, da je letos na praznik sv. Telesa neki vojvoda črnogorski došjl s 120 vojevniki k procesiji in ukazal streljati pri čveterih blagoslovih. Zal, da mu ne dostaja sredstev, in še s temi malimi sredstvi mora oskrbovati cerkve in duhovnike z vsem potrebnim. Pravi apostolski mož, kojega naj Bog živi še mnogo letal
.Narodove" laži. Te dni je »Na rod« zopet izkuhal napad pod naslovom »Klerikalci in ,Vaterland'«^ ki blamira le tistega, ki ga je izkuhal, kajti vsakdo vendar vč, kdorvedeti hoče, da je grda laž, da bi bil dr. Su-
steršič kedaj priznal, da je Celje »fremdes Gebiet«, kjer Slovenci nimajo ničesar opraviti in je vsled tega prav, da Celjani napadejo slovanske »Sokole« in jih tolovajsko pobijejo. Res paje, da je s 1 o vens t v o Ce1 j a in njega interese izdajal dr. Tavčar v državnem zboru na tak način, da so se slovanski poslanci zahvalili za njegovo družbo. Da niti stranka, niti »Slovenec« nimata z dopisi v »Vaterland u« nič opraviti, je tudi reznica. Da bi se pa mi na Dunaju postavljali kot »stari konservativci« radi »pro-tekcije« visokega plemstva — je vendar dosti jasno ovrženo z d r. S u -steršičevim nastopom v delegacijah, kjer je vpričo vseh konservativnih krogov poudarjal jako demokratično stališče, osobito za splošno in enako volilno pravico, in ovržena je »Narodova« zlob-nost tudi z našim doslednim podpiranjem češke obatruk-c i j e. Dr. T a v č a r , ki svoje sokolske repetnioe vedno skriva pod klop, kadar je treba resno nastopiti proti našim narodnim nasprotnikom, naj lepo molči!
Zakaj propada frekvenoa glmna sije v Kranju? Zadnji „Gorenjeo» zahteva od č. g. dekana Antona Koblarja, naj »bi povedal kranjskemu meščanstvu, zakaj pada tako hitro in v tako izdatni razliki (Otroški vrtec!) od leta do leta frekvenca gimnazije«. Nato čenča »Gorenjec" v brez smiselnih stavkih naprej in prihaja do
sklepa: »Škofovi zavodi, ta prisnta rimsko-klerikalna naprava, bodo škodovali mestu Kranju v vsakem oziru tako neizmerno, da nihče izmed kranjskega meščanstva danes niti ne sluti!« Noj za danes namesto gospoda dekana odgovorimo mi. Škofovi za vodi ne bodo nikdar toliko škodovali Kranju, kakor en sam profesor iste gimnazije, pristen liberalec in zvest pristaš Cirila Pirša, ki je potrebil v zadnjih letih s kranjske gimnazije nad 100 dijakov. Poročil od biv-ših kranjskih dijakov, katerim se drugod bolje godi, kakor pod kranjskim petelinom, imamo dovolj. Zato je bedastoča, domnevati, da zavodi škodujejo Kranju, ker v zavoda doslej iz Kranja še ni prišel noben dijak. Pač pa bo gimnazijo končal Ciril Pire, če jo bo dosti pridno napadal.
Otvoritev Aljaževega doma v Vratih se je vršila včeraj na najsijajnejši način. K otvoritvi se je zbralo nad 600 turistov izmed najodličnejših stanov, med katerimi je bilo mnogo Čehov. Izletnike je prisrčno pozdravilo županstvo. Sv. mašo je na prostem daroval č. g. Janko Mlakar ter tudi blagoslovil dom. Pri slavnosti so peli dovški pevci pod vodstvom č. g. župnika Aljaža. Slavnostni govor je govoril prof. Orožen. „Živio Aljaž", je odmevalo koncem govora od skal Pevci so zapeli „Lepa naša domovina", „Oj Triglav, moj dom", in »Hej Slovani", občinstvo pa je navdušeno pelo ž njimi. Za postrežbo je skrbel poseben damski odbor. Pri obedu so napijali: dr. T o m in š ek zastopnikom podružnic, povdar-jajoč, da v društvu ni strankarstva, dr. C h o-d o u n s ki imenom Čehov slov. planinskemu društvu dr. Vilfan, župniku Aljažu, dr. F r a n t a Aljažu, župnik Aljaž dr. Chodoun-skemu in turistiškemu naraščaju. Govorili so še notar Orožen, g. Majdič iz Kranja, gosp. G u š t i n iz Jesenic gospodu Kadilniku, župnik Žižkov slovanski vzajemnosti, Dr. Ribat Čehom. Bil je res dan slov. vzajemnosti, priča vspehov skupnega dela.
Obrtniški ikandal je bilo glasovanje v zadnji seji trgovinske in obrtne zbornice o podpori pripravljalnemu odboru za prire ditev vajenške razstave. Toliko večji škandal pa je, ko je ravno par malih obrtnikov — rokodelcev, kateri tudi hočejo biti soci alni in večkrat čvekajo o organizaciji malih obrtnikov, odločilo, da je padel K r e ■ g a r j e v predlog, da se da pripravljalnemu odboru 200 kron podpore, ne pa, kakor so sklenili združeni odseki, samo 100 K. Tem večja dolžnost bi bila kranjske trgovinske in obrtne zbornice, da bi dala pripravljalnemu odboru vsaj nekoliko višjo podporo, ker sta kranjska hranilnica in pa deželni odbor prošnjo za podporo popolnoma zavrnila. Tudi moramo konstatirati, da niti poročevalec gospod dr. M u r n i k ni naspro toval Kregarjevemu predlogu, marveč samo mglašal, da so združeni odseki sklenili, dati 100 kron podpore, da pa zbornica lahko sklene višjo podporo. In ako je trdil eden gospodov, da je on za to, da se »špara«, potem mu bodi povedano, da borih 100 kron vendar ne igra nobene vloge pri proračunu, ki znaša na leto okroglih 50.000 kron. Povdarjati pa moramo resnici na ljubo, da so veliki industrijelci in pa nekateri veliki trgovci glasovali za zvišanje podpore, dočim so gospodje Pire iz Kranja, Rakovec, Vidmar, Zamlen, Kraigher itd. glasovali proti. To naj si obrtniki, posebno rokodelci, zapomnijo, kajti gra se za to, da dežela kranjska ne zaostane za drugimi deželami. Drugod so se že vr šile take razstave. V Gorioi je n. pr. trgov ska in obrtna zbornica mnogo storila v ta namen in je bil uspeh jako ugoden. Vsi za obrtni razvoj vneti strokovnjaki Boglasno priznavajo, da so take razstave za vajence silno koristne, jih vzpodbujajo k čvrstemu delu in pripomorejo tudi mojstrom, da dobe dobrih delavcev. Eden imenovanih gospodov je še pred kratkim tožil, da ne more dobiti dobrega delavca. Ako je bil povsod, koder so se take razstave vršile, uspeh ugoden, tudi pri nas ne bi izostal. Gospodje K r a i -gher-Zamlenovega kalibra, vi pa pametneje storite, da se prihodnjič več ne udeležite sej pripravljalnega odbora za pri reditev razstave vajenških del, ako imate tako malo pojma o njeni vainosii.
—	251etnlca gasilnega društva v Kranju se je včeraj izvršna jako slovesno. V Kranj se je zjutraj pripeljalo na stotine gasilcev in druzega ljudstva, ki so z godbo korakali v mesto, katero je bilo v zastavah. Pri »Stari pošti« pozdravi načelaik g. Plečnik vsa došltylruštva. Ob »/»11. uri so vsa društva, na cRu jim sedem jezdecev, korakala k službi božji; kranjske gospice so gasilce obsipale b šopki. Po obhodu skozi mesto so se vsa društva zbrala na glavnem trgu, kjer jih je pozdravil g. župan Savnik v izbranih besedah. Zahvalil se je naj prvo g. T u r k za lepi sprejem kranjskemu občinstvu in županu, g. S t r i c e 1 j pa je kot zastopnik zveze pozdravil jubilante, ki že od početka društva delujejo bližnjemu v blagor. Danes so gasilna društva povsod priznana in hvaljena. Zato pa tudi čast možem, ki že 25 let kot društveni člani izvršujejo lepo nalogo za blagor bližnjega. V imenu zveze gas. društev razdeli diplome jubilantom. ki so: Anton Depoli, Fr. Eržen, Lovro Grohar, Karol Jiiger, Karol Modrijan, Alojzij Pečnik, Franc m Janez Zupanec. Nato so pred zbranim obč. svetom defilovala društva, in sicer : Iz Ljubljane, Viča Glino, Salc, Stare Loke, Škofje Loke, Radovljice, St. Jurja, Tržiča, Mošenj, Ž.leznikov, Kamne gorice, Cerkelj, Kranja, Ljubnega, Predvora in SiSke. Pri banketu pri g. Mayerju prvi pozdravi g. župan Savnik, rekoč : Danes ni vas zbral tužni glas trobente, ampak veseli dogodek 251etnice kranjskega društva. Veselč pa se dneva tudi oni, katerim so vrli gaailoi reševali imetje iz ognja, ovoj govor je završil »živio« klici na cesarja. Gogba je zaigrala ceBarako. Vršilo se je še več napitme. S koncertom je bila slavnost zaključena.
—	Dr. Lueger bolan. Nemški liberalni listi priobGujejo z vidnim veseljem vest, da je dr. Lueger bolan na sladkorni bolezni in da so mu zdravniki dejali, da ne bo živel nad dve leti. Upajmo, da bo to le židovske želje.
—	Imenovanje. G. Fr. Pacal, pristav t- kaznilnici v Gradišču ob Soči, je imenovan kontrolorjem v kaznilnici v Kopru.
—	btar samomorilec. V St. Petru pri Soči se Je obesil 70ietni Pecenčič.
—	Slavnost gasilcev v Krškem je včeraj prav lepo izpadla. Mesto je bilo v zastavah. Banketa se je udeležilo okolu 50 oseb. Gasilci so navdušeno nazdravljali veliki dobrotnici blag. gospe Hočevar-j e v i.
—	Nenadoma umrl je predsednik celovške trgovske in obrtne zbornioe Ambrož U m 1 a u f t.
—	Nemški učitelji, ki so zborovali te dni v Mariboru, so včeraj hajlali po mariborski okolici, deloma pa po Celju. Danes se jih je nekaj peljalo mimo Ljubljane. Dr. Jožefu Nejedliju je bilo določeno, da jih pozdravi v Ljubljani.
—	Na Reki bo jeseni sestanek hrvaških sokolskih društev.
—	Moko so podražili prodajalci moke v Zagrebu.
—	Straina suša je tudi na Hrvaškem in Ogrskem. Trava se suši v korenu. Za prebivalstvo bo suša prava katastrofa. Mnogo gozdov na Ogrskem gori. V M»yuri gori neki gozd že 14 dni. — Ntdaleč od Szktmara je ogenj v gozdu napravil nad 400 000 kron škode.
—	Stavka brivcev v Zagrebu se bo te dni pričela, ker bo pogajanja med mojstri in pomočniki ostala brezuspešna.
—	Novomeški porotniki. Za tretje porotno zasedanje v Novem mestu so izžrebani kot glavni porotniki: Kavšek A. iz Gorice, Bregar I. iz Znojil, Sohnabel I. iz Lazov, Rebolj Fr. z Gma|ne, Znidaršič Fr. b Studenca, Drobnič J. iz Sodražice, Skufca I. iz Starega trga, Simončič I. iz Hotemaža, Mauser Fr. s Tople rebri, Vukšinč D. iz Metlike, Frigelj I. z Jesenic, Kristan Fr. iz c>t. Raperta, Zupančič Fr. iz Rtkovnika, Hrovat Fr. z Rateža, Morscher Fr. s Smuke, Gerdun Jos. iz Zilja, Kajtna A. iz Radeč, Rub I. iz Travnika, Pehani Fr. iz Žužemberka, Slivnik V. iz St. Vida, Loy Fr. iz Kočevja, Gnidovec Jos. iz Vel. Lipovca, Leitgeb V. iz Črnomlja, Gschella Fr. iz Radeč, Meteš Fr. iz Zagozdeca, Zakrajšek Fr. iz Pod-smreke, Jakša St. iz Prbišja, Trepečnik I. iz Rideč, Strmole I. b Hudega, Hočevar A. s Studenca, Urbajs A. iz Podkraja, Tauses M. s Hriba, Picek Fr. iz R bnice, Skubic I. iz Črnomlja, Zupet P. iz Skocijana, Spreitzer I. iz Lahine. Kot namestniki: Zdravje M. iz Prečine, Umek V. iz Rudolfovega, Avsec Fr. iz Mal. Stateneka, Petrič A. iz Beršl)ina, Bon Fr. iz Gotne vasi, Možina Fr. iz Rudolfovega, Seničar A. iz Smoline vasi, SeidI Fr. iz Rudolfovega.
—	Utonil je včeraj popoldne v vodi Reki pri Ilir. Bistrici vojak Ivan Zalak od 8. stotnije 97. pešpolka, dema iz Cirknice. Sel se je kopat in ga je prijel krč.
—	Vlom v vojainioo. Ko bo v petek došli s strelnih vaj pri Krškem topni čarji 3. zbornega topničarskega polka nazaj v Gradec, so bili neprijetno presenečeni. Neznani iatje bo prišii skozi okno v vojaš-
nioo, ulomili v kovčke in odnesli aeboj vse, kar je bilo kaj vredno. Tatje so bili zelo predrzni, ker je v vojašnici vedno vojadka strala.
—	Zvit Italijan je Nazaren Fatturini, zidar, doma iz 8. Marcella pri Jeasi v Italiji. Omenjeni Italijan je goljufal stranke za denar in tudi ukradel, kjer je kaj dobil, ter pošiljal svoji ženi na dom. Ko pa je te dni Fatturini mislil zapustiti gospodarja, kjer je bil ualužben, so ga še pravočasno orožniki prijeli ter izročili c. kr. okrajni sodoiji v Radovljici. Pokradel je tudi več obleke strankam in svojim prijateljem poprodal. Pač čudno, da ljudem še sedaj ne gre v glavo, ko je vendar že toliko strank bilo ogoljufanih, da bi se varovali pred takimi ljudmi in še celo pred inozemci.
—	Draga voda. Poroča se nam, da v bmhelu na Notranjskem velja vsled ve like suše sod vode 1 gld. 20 kr.
—	Nov hrvaški list »Savez hrvat skih pjevačkih društava" je pričel izdajati enkrat na mesec »Pjevaflki viestoik«.
—	Odpeljal jo Je. Iz Budimpešte poročajo: Devetnajstletna hči nekega postonj-skega (?) posestnika se je seznanila v Jtaliji z nekim bivšim nadporočnikom, ki je tudi prosil za njeno roko, toda brez uspeha. Častnik jo je odpeljal. Posestnik ju je zasledoval ter ju dohitel na vzhodnem kolodvoru v Budimpešti. Tu je priložil posestnik L. častniku zaušnico, vzel hčer v voz ter se odpeljal.
—	Nesreča na postaji v St. Petru.
Delavec Jakob Adamec je danes prišel na kolodvoru v Št. Petru na Notranjskem pod stroj železniškega vlaka, ki mu je popolnoma odtrgal eno roko.
—	Razglas Razpisuje se mesto pošt nega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Hotederšici (polit, okraj Lrgatec) proti pogodbi in kavciji 400 kron. Lstna plača 500 kron, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 100 kron, uradni pavšal 125 kron in letni pavšal za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev 140 K. Prošnje v teku trt h tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
—	Is Suhe Kranje. Sušo imamo grozno, vse zija, zemlja, ljudje in živali radi suše in žeje. Pravijo, da je voda povsod zastonj, pridi le v Suho Krajno, pa boš videl, koliko truda nas stane, ker se mora voda dovaiati po več ur daleč iz Krke, da sa vsak dan pol dneva izgubi z dovažanjem vode. Kdaj se bodo spomnili na višjem mestu, da je tudi voda potrebna. Hinjska župnija bode dobila kar štiri nove šole, kaj pa ako bi se tudi vode spomnili, na cesto itak misliti ne smemo. V smislu sinodalnih do ločb bil je 26 t. m. v Smihelu pri sv. Ani Bhod za matere iz vse dekanije. Zibralo se je prav obilo mater. Poduk je imel čast. g. župnik aidovški.
—	Spomenik kmetu Jakobu Ku-bati bodo slovesno odkrili doe 21. avgusta t. 1. na Blatih, na češkam jugu. flbudovski »rihtar« KubaU je bil obglavljen leta 1581,, ker je branil kmečke pašnike proti graščtku na Hluboki. Pašniki so sedaj lsstniua kmetov in merijo 434 oralov 1310 kvadr. sež-njev.
—	Na Bledu je bilo lete s do 30 ju
lija 1065 naznanjenih strank, skupaj 1826 gostov, torej od 23. julija več 273 oseb — V Kraljeviči je bilo do konca julija 333 strank, skupaj 678 gostov.
—	V Smartnem pri Ljubljani so orožniki aretirali delavca Janeza Dolčiča iz Smartnega pri Ljubljani radi težke telesne poškodbe in javne nasilnosti. Dolčič, znan kot pijanček, je prišel včeraj zopet ves vinjen domov. Ker mu žena ni takoj večerje predstavila, je Dolčič začel razgrajati in preklinjati ter pretepavati svojo ženo. Grozil ji je, da jo ubije in da si bode kupil samokres, da jo ustreli. Poklicani orožniki so Dolčiča z verigo ukrotili in ga odpeljali v zapor.
—	Varujte se tujih agentov! h
kamniškega okraja nam piše posestnik: Preteklo leto meseca novembra je hodil tukaj okrog neki agent ter kmetom vsiljeval srečke bančnega zavoda „Merkur" v Stuttgartu. Agent je kmete t eni sami občini osleparil za več ko 1000 kron. Dve osebi pa sta morali še z zaporom plačati kazen, ker ag^.nt ni imel pravice prodajati židovske srečke. Torej varujte se tacih sleparjev.
—	Romanje na Šmarno goro imajo dne 16. t. m, to je na praznik sv, Roka, možje in mladeniči vseh župnij kamniške dekanije. Komur je kolikaj mogeča, naj ne zamudi porabiti te prilike in naj se pridruži romanju, ki je namenjeno počeščenju Ma tere Božle.
—	Na Vranji peči je bila 24. julija nova maša. Pel jo je g. Jernej Podbevšek. To je prva nova maša na Vranji peči, od kar župnija obstoji. Drugi vranjepeški rojak g. I. Borstnar je imel novo mašo dne 31. julija v Zlatem polju.
—	Is Braniee na Krasu se nam po roča: Nedavno se je od nas poslovil g:spod kurat Marko V a 1 e s, ki je 16 let uzorno vodil svoje vernike. Vsako leto ie ob svojem
godu obdaroval šolsko mladino, tako tudi pred odhodom 15. julija h kruhom in katekizmom. Ogromna večina prebivalstva se je le težko ločila od svojega večletnega pastirja, ko je odhajal v zasluženi pokoj v st Peter pri Gorici. Svojim prijateljem in tnanoem je prijazni gospod razdel tiskano »Slovo« v vezani besedi.
—	Nove maše. Iz Gorice poročajo: Nove maše čč. gg. novonoašnikov, ki so kon dali bogoslovske študije letos na tukajšnjem centralnem Bemenišču, vršile se bodo, kakor nam je znano, v tem le redu: Dne 2. avg. je imel novo mašo v kapucinski cerkvi v Gorici kapuoin o. Matevž R e s c h e r. Dne 3. t. m. daroval je prvo sv. m»šo č. g. Ci ril Z a m a r na Sv. Gori. Dae 6. t. m. je imel bo svojo novo sv. mašo č. g Nikolaj S e • dej pri Imakolati v Gorici. Dne 7. t m. pa so sledeči čč. gg. novomašniki imeli svoje nove maše, in sicer : A č i m Jos. Pilat v Pazinu, Ivan S t o 1 f a na Volrtiem gradu, Anton S o k v Kredu, S v a r a Frančišek v Gcrjanskem pri Komnu in Ivan T a b a j v St. Andrežu. Dne 21. t. m. pa bode pel novo tmšo kapucin o. Janez Kr. R e b e c pri Sv. Lorencu v Slov. goricab.
—	Meščanska šola v Krškem jo začetkom minolega šolskega leta v štirih raz redih štela 108 učeneav; med letom jih je ustopilo 13, eden je umrl. Od teh je bilo 33 Štajercev. L- zavodu je poučevalo 5 uči teljev in dva kateheta. V letnem poročilu nadaljuje meščanski učitelj g. K Humek svoj spia: »Nekoliko iz zgodovine umetnosti". Drž. šolski zakon pozna le tri razrede me ščanske šole; z ukazom z dne 26. juaija 1903 pa je naučno ministrstvo priporočilo šol. oblastim, naj se na meščanskih šolah ustanove še četrti razredi, kar se je zgodilo na krški šoli. Tako razširjena meščan, šola bolj ustreza praktičnim potrebam.
—	V Tržiču so prijeli radi zlovoljne poškodbe tujih stvari Miho Terana iz Pred-vora. Teran je služil v neki tovarni v Tržiču. Zagledal se je v hčerko nekega posestnika in ker mu je ta prepovedal z njo vsako občevanje, se je hotel maščevati nad njim. Posestnik kupčuje s perjem od perutnine. Ker je pa Teran vedel, kje ga ima shranjenega, je šel tja in vsega požgal. Sel je tudi v klet, kjer je imel posestnik spravljeno vino, in mu iz najtežjega soda izpustil vso vino. Poškodoval mu je še različne druge stvari.
ljubljanske novice.
Stavka uslužbencev električne železnice.
Piše se nam: Inženir Schwingenschuss Je v soboto nadalj eval svoja nasilstva proti uslužbencem električne cestne želez niče. Oziral se je na kriva poročila Podre-berškovega zaupnika sprevodnika Lundra in odpustil iz službe sprevodnika Sarcerja in Veneta, češ, da sta ga silila, naj pritožbo podpiše. Ko sta odpuščena zahtevala prič, so priče rekle, da Lunder laže. Bila sta kljub temu takoj odpuščena. Tako postopa inženir Schwingenschnss proti domačinom in odklanja vae priče, vse dokaze, vse pre iskave. Ni čuda. da so ga radi takega postopanja v Gradcu zapodili, v Ljubljani pa misli ta kazinot da bo lahko brez ovir pometal z ljudmi. Delavci so hoteli delo ustaviti že soboto, končno pa so se domenili soglasno, da pri takih razmerah, ki postajajo še vedno hujše, delo ustavijo v nedeljo zjutraj. Posebno jih je razburjala tudi krivična ovadba proti R >jcu. Začetkom so res \si ustavili delo, a skoro so se našle med njimi nekatere i z d a j i c e , dasi so bili do začetka stavke vsi solidarni. Prvi je stopil na delo sprevodnik Anton Kotnik, tisti, ki ga delavci posebno dobro poznajo, ker jih je 1 1895. oškodoval za nad 1000 gld. Delavcem se je takrat smilila njegova družina, zato ga niso izročili sodišču. Njemu pa, ki se je postavljal za stavko ket nekak vodi telj, nič ni bilo na tem, da je delavce izdal in dano jim častno besedo prelomil. Z njim je šlo na delo še par drugih. Podreberšek se je pripeljal v remizo v družbi policajev, predno se je prvi voz odpeljal. Podreberšek se je navzočim stavkovcem smejal in sa vedel jako izzivajoče. Občinstvo je pozdrav ljalo Podreberšeka s klici: »Fej!« »Lažnji-vec I« »Koliko litrov hočete ša ?« Vozilo je le 6 voz. Prvi voz je privozil po mestu šele okolu pol 9. ure dopoldne. Vsak voz, ki je peljal iz remize, so navzoči pozdravili c glasnimi žvižgi in klici: »Izdajalci, ste laBtno kri prodali 1« Na vsakem vozu sta se vozila po dva policaja. Vsled stavke je bil promet električne železnice včeraj oviran. Oočinstvo je odločno simpatiziralo s atavkujoč mi, ki so neznosne razmere trpeli djlge meseoe. Splošno se je obsojalo izrabljevanje usluž bencev, ki sn sedaj, ko tukajšnje vodstvo ie dolgo časa ni nastavilo dveh potrebnih močij, morali naporno delati namestu teh dveh moči preko določenega časa Splošno so je vpraševalo, kam je šel tisti denar za oni dve »prihranjeni« moči. Splošen je bil vtisek, da bi uslužbenoi električne cestno že leznice gotovo dosegli uresničenje svojih upravičenih zahtev, ako bi bili ostali soli darni. Upamo, da bo sedaj primerno posredovala mestna oblast, ker ima tudi ona besedo proti nepravilnostim. Prav bi bilo, da bi
priobčila v vseh treh dnevnikih besedilo pogodbe s podjetjem elek trične železnice, da bi občinstvo vedelo, do kam segajo pravice podjetja, in da inženir Schwingenschuss ni tako absolu te n gospodar, kakor se dela. Pred vsem bi občina morala zahtovati, da se na to mesto nemudoma postavi pošten slovanski mož in da se občevanje z uslužbenoi vrši v aloyenščini. Schvvin-genschuss posluje povsod tudi pri ukorih, globah itd. z moštrom samo nemški. Stavkalo je včeraj 16 uslužbencev. Časih je rekel bchwingenschusf, da nebo nikdar odslovljenih delavcev sprejel v službo, včeraj je pa že poslal po enega. Sila kola lomi. Prav bi bilo, da bi nihče ne postopal na škodo stavkajočih, ker potem bodo razmere pri električni cestni železnici postale le še neznos-nejše. Tudi oni, ki so včeraj prelomili delavsko solidarnost, si niso zboljšali položaja. Ob kričečih razmerah, ki vladajo sedaj pri električni železnici, ni čuda, da je marsikdo stavkujočih izjavil, da mu ni za tako službo, kjer se z uslužbenci postopa kot s psi. Schvvingenschuss se je obrnil tudi do magistrata, naj mu da na razpolago dva sedanja policaja, Jezerška in Erklavca, ki sta bila prej pri električni cestni železnici. Ako bi magistrat ugodil taki prošnji, bi bilo naravnost nečuveno, ker nikakor ne sme biti njegova naloga, delati kako škodo poštenim stavkovcem in ker mora itak, ako promet ni v polnem redu, podjetje plačati znatno globo v mestno blagajno, za kar naj se pa podjetje zahvali Schwingenschussu. Čujemo, da Sohvvingenaehuss sedaj vabi stivkujoče, naj pridejo jutri delat in da ne bo radi stavke izvajal nobenih koniekvenc. Upamo, da bodeta radi te stavke izvajala konsekvence podjetje in občina in Schwin-gensebussa — ter Podreberška — zapodila, ker druzega za svoje številne krivice in ne-postavnosti ne zaslužita. Ko bo na Dunaju pri tramvajski družbi nastale podobne razmere, je bil dunajski župan dr. Lueger mož na svojem mestu in je hitro napravil red. Upamo, da bo tudi g. ljubljanski župan storil na podlagi podane pritožbe odločne korake. — Čujemo, da uslužbenci za htevajo, naj se krivično odpuščene usluž bence sprejme. Ker je bilo par uslužbencev na podlagi lažnjivih denuncijaoij odpuščenih in ker se jih je označevalo okolu kot hujskače, nameravajo dotičniki nastopiti pravno pot. Končno moramo še omeniti, da občinstvo mora radi svoje varnosti zahtevati, da ae izpolnjujejo vsi predpisi. Tako zahtevajo predpisi, da se sprejemajo uslužbenci od 24 do 41 leta, neki voznik pa niti 20 let ni star.
Vojaki razgrajači V gostilni na Ribjem trgu 61. 3 je 20 vojakov 27. pešpolka pro-vzročilo v soboto po noči prepir. Ti vojaki so napadli pozneje na ulici tudi dva civilista in iu pretepli.
V	Šiški stepli so se včeraj nekateri Koslerjevi uaiužoenci. Fran Novak je bil od nekega Prajerj« nevarno ranjen na glavi, hrbtu m rokah.
V	trebuh se je ustrelil. Lovski paznik in tobačni delavce Ferdinand Sturm je pred par dnevi skril svojo puško v gozdu v neko grmovje. Ko je včeraj hotel potegniti puško zopet ven in hotel teči za tatovi rib, se je puška zapledla v grmovje in se iz-prožila. Strel je Sturnaa zadel v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
Zidarska dela v Ljubljani. Ča pogledamo letna na ljuDljanok* stavbišča, opazimo neko nervozno naglico, s katero se trudijo stavbniki, oziroma gospodarji, spraviti svoje nove hiše do spomladi pod streho, še bolj pa — v najem. Dokler hiša nič ne nese, nima za posestnika takorekoč nobene vrednosti . . . Veliko novih poslopij je nastalo letos v Ljubljani. In vsa bo tudi ie pod streho, čeprav še nobena uporabljena. Na 6ktfrakih parcelah je »zraslo« letos iz tal bar šest hiš: Mateličeva, Kasikova, Klovar jeva, Kovačeva, Z ersnsteinova in knezoško-fova poleg pristave, z gospodarskim poslopjem. Raz ven zadnjih dveh so ostale štiri osnaiene. Gasta je od Fran Josipove vojaš niče potegnjena in tudi že nasuta do Sv. Petra ceste (kot podaljšanje Škofje ulice). Poleg te bo izpeljana nova cesta navpik proti Martinovi cesti. Vodovod in elektrika Bta deloma že napeljana. Pri sv. Petra cerkvi so zgradili ravnokar kametuto podlago za lično železno ograjo; zatem se vet prost, r olepša z nasadi. V Hilšerjevih ulicah je osna žena M. Bibičeva hiša. V Sodnijskih ulicah je hiša Ane Regalijeve v turovem zidovju dodelana in pokrita. Poslopje hotela „Union" in dograjeno do tretjega nadstropja. V Kna flovih ulicah sta hiši avstro-ogrske banke ter fotografa Landaua dograjeni in prva tudi že pokrita, na drugo postavljajo ravnokar strešnik. Ob Miklošičevi hiši je dograjena hiša Josipine Počivaunikove. V Prešernovih ulicah snažijo še poslopje mestne hranilnice; isto ima v uradnih prostorih v prvem nadstropju napeljano centralno kurjavo. Uradi in stranke se m selijo v tem poslopju prve dni novembra t. I.; kakor pa čujemo, so ti uradni prostori zelo nepraktično urejeni in
kaše vie, da je imel pri tem glavno beBedo človek, ki si mnogo domišlja o praktičnem okusu. Na Resljevi cesti so dogradili novo Thomanovo hišo, ki še ni ometana. V Dal matinovih ulicah grade Deghengijevo hišo. Na Del Gotovem svetu je vila Janeza Lončarja že dograjena in pokrita, Kasteličeva vila ondi tudi že dodelana in b strešnikom opremljena Razširjeni del Streliških ulio je nasut. Otroški« bolnica ima okrag svojega vrta 2e novo žičasto ograjo na kameniti podlagi. Ob Emonski cesti je dalo postaviti predstojništvo nemškega viteškega reda zidano podlago za žičasto ograjo. Pred Kole-zijo je dograjenih sedem novih poslopij in novi del ceste dograjen. Ravnotako dograjen je konec Knaflovih ulic del cesta in oni podaljšanih Sabičevih ulio proti ieleznici. 0!«p5ava in tlak pred deželnim dvorcem so končani. Delavcev in materijala je dovolj.
Oklic praškega mestnega sveta. Praški mestni svet je izdal sledeči oklic češkim sta-rišem: Bliža se čas, ko bodo stanši svoj najdragocenejši zaklad, otroke, zaupali šoli. — Česat stariši naj niti trenutek ne dvomijo, da spada češki otrok v češko šolol Poglejte češke stariše v mestih, kjer prebivajo Nemci v večini, kako se bore za češke šole in se ne boje, da bi izgubili službe ali da bi jim odpovedali stanivanja. In v kraljevi Pragi, v srcu domovine, naj bi se vedno ponavljal na čeških otrooih greh, da se jim odtegne v veliko škodo in v sramoto našega ljudstva izobrazba v materinem jeziku. Neopravičen je izgovor, da morajo znati češki otiooi nemško. Češkim otrokom je v češ tih šolah dana priloinost, da se nauče, kar potrebujejo v praktiSkem življenju. Tak oklic bi bil n*d vse umesten, tudi v Ljubljani, kjer več ko preveč pošiljajo slovenski stariši svojo deoo v nemsae ljudske šole.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja svoje člane, da ae morajo popisi in napovedi dohodkov hiš najkasneje do dne 20. avgusta t. 1. v svrho odmere davka za dobo 1905 in 1906 izročiti c. kr. davčni administraciji v Ljubljani. Dotične obraze* dobe v Miličevi tiskarni na Starem trgu. Napovedati se mora najemšfi.na, pogojena za čas od 1. novembra 1902 do vštetega 31. oktobra 1904. Najemnino morajo stranke same z lastnoročnim podpisom potrditi, če so se tudi menjale v tem času. — Kot najem-ščina se šteje vse, kar plača stranka gospodarju, n. pr. za razsvetljavo, snaženje itd. Napovedati se mora skupno z najemščino tudi vsaka postranska terjatev, kot oprava hiše, zakup vrta, zakup obrtne pravice itd.; vendar se morajo te točke ločeno od najem-ščine navesti. — Stanovanje, katero ima hišni posestnik sam v svoji hiši ali ga je oddal brezplačno komu drugemu, se mora isto tako navesti, kakor bi bilo v najemu. Priporoča se v svrho loijega pregleda, da se napove prostore, katere rabi hišni posestnik za obrt, ločeno od zasebnega stanovanja. Ravno tako se mora vstaviti za prazno stanovanje najemščina, katero se utegne za to dobiti. Hišni posestnik mora te napovedi lastnoročno podpisati, oziroma oskrbnik hiše, ki se pa mora izkazati s posebnim pooblastilom, katero bo priloži tej napovedi. Ra< zun imena in priimka najemnikov navesti se mora tudi njih poklic.
Umrla je v Ljubljani gospa Ana Lah, c. kr. okrajnega sodnika vdova v 72. letu svojega življenja, mati gosp. mag. tajnika Evgena Laha. Naše iskreno sožalje! — Umrl je c. kr. poštni asistent Franc Č u d n i k. — Umrli so te dni še: Lucija Rasolnik, delavka; Halerni Prezelj, šolskega sluge žena; v hiralnici: Marija Gre-gorač, gostija; v bolnici: Fran Pavlin, delavec; Fran Nakerst, gostač. — Umrl je danes dopoldne ob 10 uri 15letni sin gimnaz. III razreda A fonz Vrhove, sin gospoda poštnega kontrolorja Lav. Vrhovca. Pogreb bo jutri popoldne ob 6. uri.
V uršulinskem samostanu je umrla v soboto čast. M Romana Gaurig v 70. letu svoje Btarosti. Meseca oktobra bi bila obhajala zlati jubilej svojega redovnega življenja. Pogreb je bil danes popoldne ob štirib.
Nogo si je zlomil na vojaškem vežba-lišču pred vojašnico sv. Petra gimnazijec Ivan Primožič. Skočil je nesrečno z neke telovadne priprave.
Na Bled je včeraj priredila tukajšnja skupina železniških uradnikov izlet s posebnim vlakom Udeležilo se je izleta 588 oseb. Več jutri.
Vročina v Ljubljani. Včeraj ob 2 '/2 uri
je kazal toplomer v senci 33 7/ C, na solncu pa 55 0 C. Ljubljanica je vsled suše tako upadla, da jo pri izlivu Gradašce lahko otroci prehodijo, samo da si hlače zavihajo nekoliko čez koleno.
Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani vabi vse svoje člane na prijateljski sestanek, ki ga priredi v torek dne 9. avgusta ob 3. popoiudne v gostilni pri „Gerčarju", Cerkvene ulice št. 19 (v Trnovem). Ker je dnevni red zelo obširen in važen, je želeti obilne udeležbe.
Književnost in umetnost.
* »Dom in Svet«, 8 številki, ima-sle-dečo vsebino: Bigdan Vened: V smrtni senci. Baltiška povest. (Dalje) Anton Medved : T r n o 1 i e. Viktor SteBka : Matej L a n g u s Življenje in delovanje slovenskega slikarja. (Konec.) Silvi n oardenko: Daritev mojega življenja. Fr.S. Finžgar: Iz modernega sveta. Ro man. (Dalje.) J. E Rubin: Spomini na ljubljansko barje (Konec.) Ksaver Meško: Lastovkam naproti Poto pisne črtica. Livški: Iz Kranjske na Goriško — pod zemljo. Tehnična dela pri bohinjskem predoru. (Konec) Književnost To in ono. A. Breznik: S 1 o v a r s k i navržki. S a h (na ovitku.
—	Slike: Vnebovzetje Davioe Marije. Matej Langus. — Cerkveni strop na Šmarni gori. Matej Langus. — Baraka šola ob po vodnji. — Ljubljansko barje in okolica. — Barske stavbe na koleh v prazgodovinski dobi. — Vseslovenski mladeni
š k i shod na Brezjah: Prihod zastav. — Vseslovenski mladeniški shod naBrezjah: Javno zborovanje. —• Utrdbe ored Poit Arturjem. — Vrtalni stroi. — Utrdba Portar-turška. — U5inek japonskega bombardiranja pred Port Arturjem. — Boris Čičerin. — »Sokoli« pred mestno hišo v Ljubljani. — Vieilovanskito-koliki z 1 o t : Javna telovadba.
—	Model dvotopnega stolpiča na portartur-ski utrdbi. — Maršal O ama, vrhovni po veljnik vse japonske armade. — Ulica v Ljaojanu, glavnem taboru generala Kuro-patkina. — Japonci bredejo skoti reko Jalu.
—	Glave hunhuških roparjev, v kletkah za svarilo izobešene v Mandžuriji.
Izpred sodišča.
lupred deielnega sodišča.
Družini je hotel pomagati. Kokalj Polona, gostija v Zapužah, je naprosila Alojzija Buiarja, delavca v Zapužah, da naj vpiše v delavsko knjižico sina Franceta letno številko tako, kakor da bi bit že izpolnil 14 leto. Istotako je popravil letno številko rojstva pri svoji hčeri in še v treh drugih slučajih, to pa zaraditega, da bi otroke spravil kot delavce v ljubljansko pre diluico. Bučar pravi, da je to storil iz usmiljenja do revnih starišev. Oasojen je bil na štiri tedne ječe, Polona Kokalj pa na osem dni ječe. — Slabo plačana usluga. Uiitkar Janez Majdič v Brišah je prišel k obdolžencu Pavlu Prašnikarju, posestniku v Vežnici, da naj mu vrne posojeno zavor nico in vile in naj mu plača dolžno dnino. To je pa obdolženca tako razjezilo, da ga je udaril s polenom po glavi, ga vrgel na neke škafe, da si je zlomil rebro, potem ga je premetaval po veži in končno vrgel na prosto. Prašnikar pravi, da ie Majdiča samo malo proti vratom porinil. Obsojen je bil na Sest tednov ječe. — Iz hudobije po vzročena škoda. V Smidovi gostilni v Dražgošab prepirala sta se France Megu-šar ter Matevž Marenh. Med pričkanjem je Megušarjev sin Tomaž svojega očeta domu spravil, drugi navzoči sin Luka pa se vtikal v prepir. Začela sta se z Mtrenhom nekaj tepsti, zdajci pa udari Janez Jelenec po luii in v tem se je začelo grozno razbijanje, kajti polomili so mizo, klopi, stole, šipe pri oknih, potrli kozarce in še moko raztresli, tako da je imel krčmar občutno škodo. Krivimi so bili spozuani in obsojeni: Janez Jelenec in Anton Šolar veak na štiri mesece težke ječe, Matevž Marenh pa na osem dni zapora.
blabo plačana gostoljubnost. Makso Ssbnabl, rojen v Liencu na Tirolskem, pristojen v Gradec, je pred svojim vojaškim naborom šal s svojim tovarišem Fridolinom Schejrerjem k tega bratu v Čirih, kjer je tudi stanoval. Nekega dne, ko se je rodbina Soheyer selila, naprošen je bil Schnabl, da bi pazil v starem stanovanji! na pohištvo Porabil je to priliko in iz nekega predalčka vzel Scheyerjevi soprogi 200 frankov. Na pismo biegfrieda Sjheyerja je ob dolženeo priznal tatvino in ga prosil, naj mu prizanese, da mu bode vso škodo poravnal, kar se pa še do danes ni sgodilo. Schnabl je bil obsojen na dva meseca težke ječe. — Beg prisiljene a. Andrej Ressich iz St. Petra pri Goriei je 13. majnika t. i. s tremi tovariši poskušal pobegniti iz prisilne delavnice. Pristavil je lestvo k zidu, po kateri so zlezli na sid in poskakali na prosto. Resaiha je ustavil vojak Frano Rajner, kateremu je begun z vzdlgojeno roko zagrozil, da naj ga pusti. Vojak pravi, da je videl v prisiljenčevi roki nekaj črnega. 8ele ko mu je Rajner nastavil bodalo na prsa, se ja podal. Obsojen je bil na 6 mes. težke ječe._
Neznosni ljubosumnost. Jurij UrmaS, delaveo na Hrušici, je vkljub svoji mladosti znan silovitež; posebno si je ni-piko uzel Andreja Mihelila, ker si je doma šljaval. da zalezuje 161et staro prodajalko I Dne 17. majnika je zgrabil Miheliča, grozeč
mu : „Danes morata biti rba zaklana, ti in punica." Tej je pa rekal: Jarioa, če me ne maraš, bom najprej zaklal njega, potem pa še tebe.« Pri teb besedah pa je zasadil nož v prodajalno mizo; ni torej čuda, če sta se prestrašena po tej grožnji obdolženci silno bala. Urmaš je bil obsojen na 6 mesecev težka ječe. — Tatinski trgovski u č e n e o. Jožef Zirja', t-govski vajeneo, je sam priznal, da je svojemu gospodarju, trgovcu Antonu Travnu na Sivi. dvakrat izmaknil 30 kron; obsojen je bil ca 14 dni ječe. — Kamnie sta metala v Z»j čevo grsilno v S ,tanki fmta J.nez Burgar iz Podgorioe in Jmez Kupic iz D agomlja Burgar je bil jezen na gostilničarja, ker ga je zaradi razgrajam* in vznemirienia gostov spodil iz gostilne. Vzlic temu d« je bilo v gnati'n škib s obeh mnogo gostov, k sreči ni bil mhče zadf-t, ker je kannje zadelo ln okvire oken. Oosojfna sta bila veak na 4 mpspca tfžke ječe
Kazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Linčalisoga V l,«c.o je dišel 4 t. m. železniški uiadnik Viasič, nečak prej šnjega n»učne«ra ministra. Ker so m slili kmetje, d» je žiJ, katerega bo d'ižili, da jim zažiga biše, so ga linčali. — Stavka v Cikagi. V Čikagi ee »etno spopadajo etnvkujoči s policijo in ie p< lužaj vtdno ne varnejši. Policijski nadzornik no^e izpustiti zaprtih statkarjev ter grozi/ da b i po pri hodn'em napadu na policijo v*č os»b v mrtvašnici, kot v z( p irib. V sponndih je b io že težko pos^fid iv3"ib do 50 ostb — Velik požar. V Alsfeldu pri Heil-bronnu je razgrajal 4. t. m. velik požar, ki je vpepelil od 560 hiš 310, med njimi mestno hišo in cerkev. Več oseb se je pri gašenju hudo opeklo in ponesrečilo. — Stavka v Lorieutu. VL irientu stavkajo dela ci v arzenalu, da patrstu ejo proti povišanju plač v ladiedelmci. — Očeta so umorili. V vasi Gyarvar pri Pečubu so umorili bratje Gotthardt svojega očeta, ker se je hotel zopet poročiti. Morilce so zaprli.
O velikih požarih VBled suše se poroča iz vseh avstrijskih dežel. — Kronanje srbskega kralja bode, kakor poročajo, menda odgodeno na drugo leto Zdravstveno stanje gospe E 1 -vire Brasv Gorici je zelo zadovoljivo in bo še morebiti okrevala, ako se ne prigodi kaj nepričakovanega. — Svojega tovariša je umoril. V Bielicu je umoril 311etni Franc Bielok svojega tovariša Meleša, ker ta ni hotel plačati za njega cehe. — Radi nerednosti i n i z -zlorabljanja uradne oblasti je bil 4. t. m: v Berolinu obsojen na šest mcsecev ječe in izgubo službe major grof Nikolaj Piickler. — Ruski vojaški ubežniki na Pruskem. Dne 4. t. m. so streljali ruski obmejni stražniki pri Ostrovi na pruskem ozemlju na ruske begune. Eden begunov je bil ubit, eden pa nevarno ranjen, ostali so pobegnili. — — 200 požarov je bilo meseca junija radi velike suše v področju dunajskega mestiega gasilnega društva. — 5 otrok je povila v občini Szert Pade žena meščana Aleksandra Meszarosa. Otroci so takoj po rojstvu umrli, mati je pa sdrava. — Potres so te dni čutili v Komornu. — Poslopje s šestindvajsetimi nadstropji. V Ntw Yorku bodo sezidali 26nadstropno trgovsko poslopje. Visoko bi to poslopje 117 metrov ter bo 37 črev iie? višje, kit mjvišie poslopje na svetu. — Pet otrok sta vrgle v vodnjak. V Dore Hatains na Francoskem iti pometale iz sovraštva v vodnjak neka vdova in njena prijateljica pet otrok. Njkemu i.troku sta zibili morilki žebelj v grlo, da bi ne mogel vpiti. Rešila sta se dva dečka ter zočinki naznanila. — Nemiri v Bilbao. Dne 31. julija zteSer sa vzbruhnili pri slavljenju praznika sr. Ignacija po mestnih ulicah ve liki nemiri, vendar je pol e ja napravila red. — Pred očmi svojih starišev sta utonili v Muldi pri Rcchlitzu na Nemškem 18 etna naivka lipskega gledališča Marija Schtfar in njena omožena sestra. — Duelodrom. Iz Pariza poročajo, da neki podietnik namerava ondi zdraditi „duelo-drom", t. j. poslopje za častilce dvoboja, ki ie v Parizu vedno bolj razširjen. — Kreteni ozdravljivi. Profesor na dunajskem vseučilišču, dr. Julij W a g n e r je iznašel sredstva, s katerimi je možno ozdraviti kretinizem.
Zona v ruskem pregovora. Zanimivo je poslušati, kaj pravijo ruski narodni pregovori o ženi. Rus pravi: »Kdor pritrjuje ženi, ne bo doživel ničesar dobrega«. — „Zena brez strahu je drznejša ko koza". — .Ljubi ženo, ko svojo dušo in tresi jo, ko sadno drevje". — „žanska pot je od ognjišča do praga". — »Dve ženi tvorita zbor, tri pekel". — »Žanska glava je kakor tartarska denarnica«. — »Okoli ženske laži ne moreš jahati niti na prešiču«. — »Pri ženski in pijancu so Bolze po ceni«. — »Kamor ne pride hudič, pošlje ženske." — »Zblaznel je in se oženil, zavedel se je in se obesil«. — »Na
polju te goljufa konj, drma žena«. — ,Tepi kožuh in bo gorkejši, tepi ženo in bo zie-stejša.
3640 ienitovanjskih ponudeb v enem meaeou je imela Američanka Jjne Daviš. Nastaviti je morala posebnega tajnika, da ie sprejemal snubce. Vsakdo bo mislil, da je ta gospodična gotovo prav lepa. Toda ho'j ko n;ena lepeta, privlačuje snubce 25Tji'iicnov, katere ji je zapustil njen oče.
Bolnico je zažgal. V Aubervillerju je z -igal te dni v prisotnosti policijskega predstoinika in požarne hrambe bolniški ravnateli bolnico. Mesto je namreč sklenilo, da poige vsa poslopjs, ki bo stala za časa nekega divjanja kolere, ker se meščani boje, da se ne bi bolezen zopet pričela širiti. Na mestu stare bolnice pa sezidajo lepo zračno poslroie. ki bo dika celemu mestu.
Plemenitni je nastavil mater Veliko pozornost je vzbudila te dni na državnem kolodvoru na Dunaiu aretacija Viktorja Trouve rudi raznih goljufija in ženitovanjskib sleparij. I'.vabil ie od n?kega svojega »bodočega tast«« 10.000 K. Nato je zapustil na dan poroke bvojo nevesto ter se z neko drugo znanko odpeljal v Budimpešto, da za pravi prig-iljufani denar. Ko je zapravil ves dtnar ter napravil še mnogo drugih sleparij, zapustil je svoio mater kot olačn-co. Mati se je le \s'td dobretnosti izveščka Hvringa, ki li je posodil potrebni denar, rešila iz zapora. Ko s i je mati pripeljala pretekli petek v izvoščekovom spremstru na Dunaju, grozil je »p emenitež« Trouve izvoščeku s samokresom, nakar ga aretovala policija.
Zibelj in grob V vasici Ellic pri Si. V.uu ud Trieattnsru je umrl v nedeljo imovik kmet Anton Grabner. Ko se je ta beril s smrtjo, zaslišali so iz sosedne sobe otročje wp t|e. Umrlega žena mu je namreč povil^ petnajst^g* otnka čvrstega dečka.
Žensko vprašanje na Japonskem. Zensio vseučilišče v Tokio, ki je bilo otvor jeno pred tremi leti, je imelo letos prvič svoje skušnje To »vseučilišče« pa ni tako, kakor vseučilišča v Evropi. Na tem vseučilišču se dekleta uče toliko, kolikor na naš.h višjih deklišk h šolah, poleg t ga pa je go spodinjstvo učni predmet. Deklica se v t?j šoli uče tudi kuhati. — Gojtnke dekliške šole za plemenite deklice izdelujejo vsak dan po končanih šolskih urah eno in pol ure obvezila 7* armado in mornarico. Na Japonskem je 76 višjih dekliških šol. — Na železnicah po Jiponskem dobivajo ženske že uradniške službe.
Donašalec brzojavk — doktor ke mije. V Turinu je bil promoviran pred malo dnevi z izvrstnim uspehom mladi Barbera, ki je deloval do 22 leta kot donašalec br zojavk. Na zrelostni izpit se je pripravljal kot samouk ter ga napravil pred nekolikimi leti. Po daljših študijah si je pridobil sedaj naslov doktorja kemije. Denar za študije si je sam prihranil.
Ustanovitev centralne zveze proti-alkoholskega gibanja. Na drugem shodu nemških abstinentov v Attoni so sklenili, ustanoviti centralno zvezo protialkoholskega gibanja, kar je zelo važno za to gibanje. Zvezo so sklenili zastopniki 55000 članov nemških abstinentsk h društev.
»Togostrasse«. Glavno mesto nemškega cesaratta ima že cesto, ki so ji dali ime po japonskem admiralu Togo, »Togostrasse«.
Japonske železnice Na Japonskem rabijo sedaj namesto lesa na žolezničnih progah žgano ilovico.
Draga cvetlica. V letošnji vrtnarski pomladen razstavi v Manchestru je bila videti cvetlica orhideja, ki je bila vredna pet tisoč dolarjev.
Zviti tatici Te dni je v Parizu povozila cestna železnica 701et'O Gout. Takoj sta pokleknili k njenemu truplu dve ženski ter pričeli glasno ob|okavati ponesrečecko kot svojo sestro. Le s težavo ju je ločila policija od trupla. Pozneje se je pokazalo, da ponearečenka ni imela nobene sestre ter da sta bili dotični dve osebi le zviti tatici, ki sta ponesrečenki na tak način ukradli uro in denarnico s precejšnjo svoto denarja.
Nova bolezen. Kakor poročajo, sta primarij štirske bolnice dr. Kloti in dr. E. Ganea opazila pri 30 esebah neko novo nalezljivo bolezen. Bolezen je zelo podobna iiifiuenci. Bjlnika boli glava, nato ga trese dva do tri dni mrzlica. S tem je združeno pomsnikanje teka in vnetje vratu.
Pogajanja z Italijo.
Rim, 5. avgusta. Zastopniki italijanske vlade so se včeraj posvetovali z ministri ter se vrnili v Vallombroso, kjer se nadaljujejo pogajanja glede trgovske pogodbe med Italijo in AvBtro Ogrsko. Italija je stavila dva predloga. Prvi meri na to, da Avstrija do voli uvoz italijanskih belih vin proti znižani carini za določeno dobo. Drugi predlog je, da si Italija zagotovi za daljnih pet let uvoz belih vin v padajoči množini. Ta dva pred loga se naslanjata na pogoj, da alkoholna vsebina no sme presegati 14 stopinj, carina pa znašati k večjemu 12 kron od hektolitra. Ti pogoji so podlaga nadaljnih obravnav.
Ttlofonjka in birojam poročila.
Japonsko-rnska vojska.
Ruski uspehi.
Peterburg, 8. avgusta. Generalni poročnik ti t e s e 1 j je poslal carju iz Port A turja naslednjo brzojavko : Srečen sem, da Vam morem javiti, da so naše čete dne 27., 28. in 29. julija odbile vse navale Japoncev, katerim Brno zadali ogromne izgube. Navdušenje naših čet je nepopisno. Eskadra je podpirala boj, zadajajoč Japoncem izgube na straneh. V teh treh dneh so bile naše izgube 1000 vojakov in 40 časnikov, ki so ponajveč ranjeni. Izgube Japoncev cenimo na 10.000 mož. Te izgube so bile za sovražnika tako težke, da ni imel časa mrtve pokopati in ranjene vzeti seboj.
Peterburg. 8. avgusta. Kuropatkin brzojavlja carju: Včeraj je neprijatelj reko-gnosciral na naši južni fronti. Ogenj naših topov je zižgal mesto Seu?uanza, ki se nahaja 18 kilometrov severnoiztočno od Njučvana. Sovražnik je pobegnil, pustivši na bojišču topove, munioijo in hrano. Begunca je preganjal ogenj naših topov. Istočasno so se naši kozaki navalili na japonsko konjeništvo proti mestu Tenčiakn. Naši konjeniki so razpršili Japonce ter njih prednje čete izgnali iz Tolučia.
Peterburg, 8. avgusta. Iz Čifu poro-ročajo, da ondi Kitajci pripovedujejo, da je bil 5. t. m. zopet hud napad na Pert Artur. Japonci so bili z velikimi izgubami odbiti. Rusi imajo okolu 100 mrtvih, Japonci so izgubili zopet okolu 10.000 mrtvih in ranjenih. Poveljnik Stossel je osebno poveljeval.
Peterburg, 8. avgusta. Iz L;aojana poročajo, da so stališ ta Japoncev pred Port Arturjem sedaj oddaljena 20 kilometrov od zunanjih utrdb. V Inkavu so Japonci izdali oglas, v katerem groze s smrtjo vsakemu, kdor bi Rusom kaj prodajal.
Njučvan, 8. avgusta. Pred Port Arturjem bo Rusi pognali v zrak neko japonsko skladišče smodnika in s tem napravili Japoncem veliko škodo.
Berolin, 8. avgusta. Takajšnji liati so dobili poročila, da streli iz japonskih topov ne Besejo v mesto Pjrt Artur, dočim Rusi s svojimi velikimi topovi lahko obatreljavajo vse japonske pozicije.
Pariz 8 avg. „Matin" poroča iz Peterburga: Kuropatkin je dobil nalog, ustaviti umikanje ruskih čet in preiti v ofenzivo.
Berolin, 8 avgusta. Nekateri listi po-roiajo, da je japonski general Nodzu že pred tedni umrl.
London, 8 avgusta. Kitajske čete se v Tonkinu p o m n o ž e, Če5, da se je bati boksarske vstaje, pravi vzrok pa je, da Kitajska namerava, ako bodo Rusi premagani pri Mukdenu, udreti s 60.000 možmi v Mandžurijo.
Sofija, 8. avgusta. Neznanci so n a -padliv bližini Sofije ležečo zalogo s smodnikom. Vojak, ki ja stal na straži, j s bil ranjen, a je vkljub svoji rani priklical stražno stotnijo, ki je pregnala napadovalee.
Berolin, 8. avgusta. Dodatno o atentatu na Plehveja se poroča: Ubitih je bilo 20 oseb, 100 ranjenih. Takrat je bilo veliko oseb v bližini, ker je bilo tik pred odhodom vlaka. Napadalci bo bili štirje, trije so bili ubiti, eden je bil aretiran in je skoro gotovo Finec.
Simla, 8 avgusta. Angleška tibetska ekspedicija je 3. t m. opoludne brez nadaljnjih bojev dobro ohranjena prišla t Lhaso.
Dunaj, 8. avgusta. Danes se vrši v ministrstvu enketa radi pomanjkanja krme. Namerava se: Vlada naj jo manjšim kmetom daje za časa pomanjkanja brezplačno, snižal se bo tarif in eolnina na koruzo ee odpravi
Darovi.
Za peg oreI oe v Ret j a h pri Loškem potoku so darovali: G. dr. Frano Knavs 20 K, g. župnik Jos. Zalnik
20 K, fr. župnik Fr. Pefifc 10 K, g. dtželni poslani c Pri met Pakiž 20 K, g Feliks Ur bare v Ljubljani 30 K, žucni urad Grahovo 42 K, župni urad Ribnica 4S K, župni urad Draga 82 K 40 h, župni ur»d Slavina 10 K, iupni urad Dcbrepole 20 K, župni urad Bohinjska Bela 20 K.
Vsem darovalcem Bog povrni! Zupni urad vLoSkem potoku, dne 4. avgusta 1904.
J. R i h t a r S i č.
Za pogorelce v b t. Juriju pri Kranju so darovali naslednji p. n. župni uradi in gospodje: Brešar Jižef 10K, Oman P. V. 1 K, župnik Fran Traven 30 K, neimenovan i« Predoselj 50 K, župni urad Kranj 45 K 20 h, župni urad Dražgoše 6 K, iupni urad Btsnica 12 K, Hudovernik Fri derik, župnik v p , 20 K; duhovnija Voglje 34 K, Hrastje 24 K 34 h, župni urad Go riče 16 K, duhovnim S . Jošt 15 K. iupni urad Vtlesovo 30 K, župni ursd Siraitin pri Kranju 80 K, župni urad Smlednik 50 K, Lovrenc Kristofio, župnik v p., 14 K; župni urad Carklje 63 K, iupni urad Trstenik 8 kron.
Vsem dobrotnikom izrekam v imenu revnih pogorelcev najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj stotero !
S t. Jurij pri Kranju, dne 28. ju lija 1904.
Anton Kukelj, iupnik.
Poslani našemu uredništva:
Za pogorelce v Podpeči: G. dr Gregorij Pečjak 20 K ; g. Ivan Že-leinikar v Liubljani 10 K. Gosp. kanonik Jan Sajovic 2 K za cerkev, 3 K za druge pogorelce. — Niktdem 5 K — Gosp. M?»ej Sušnik, kaplan na Vrhniki, 7 K, g. Ivan Ža-leznikar v Ljubljani 10 K, g. dr. Ivan Šusteršič 100 kron.
Za pogorelce v StudenSicah pri Medvodah: G. Ivan Zaleznikar v Ljubljani 5 K, g. Fr. Hiertcht, župnik v Bcštanju, 40 krcn, za ksr se županstvo v Medvodah najtcple^ zahvaljuje.
Za pogorelce v Smihelu pri Hrenovicah: Župnija Suhor pri Metliki 16 75 K.
»Družbi sv. Cirila in Metoda« »Daničar« vsled dob-1 j e n e s t « v e o K.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: 18 K nabrala na novi maši g. Ant. Znidarčifa v Dobrepoljah gdč. Pavla Bre oelnikova ; 2 K g. prof. Stiftar mesto brzo javke na praznik izleta „Sokolov" v Ljub ljani 16—18. julija 1904; 2 K romarji iz Dola dne 4 julija s pripomnjo, naj se Slovenci in Slovenke ob vsaki priliki spominjajo za narodnostni obstoj obmejnih Slovencev prepotrebne druibe.
Za škofove zavode: Gosp. Fr. Štele, sedmošolec v Tunjicah, 12 K 84 b, nabrane doe 24. t. m. na novi maši gosp. Mat Koželja.
Beg plačaj I
Darovi za Vegov spomenik.
V L j u b 1 j a n i so prejeli: 245 kron ket dohodek vojaškega koncerta v kazini; predsedstvo češke akademije cesarja Franca Jožefa v Pragi 100 K, pešpolk štev. 80 v Lvo»u 50 K, div. top. polk št. 9 v Celovcu 30 K, div. top. polk štev. 31 v Sttnislavu 20 K, top. skladišče v Lvovu 5 K, dragon-ski polk št. 14 v Stanislavu 20 K, žfndarm. poveljništvo v Liubljani 12 K, fcm. pl. Kor-setzky v Zadcu 5 K, polkovnik pl. Schtffer v Ljub'jani 30 K, ni"»rnižko ravnateljstvo 12. vola v Sibinju 25 50 K. uradniki južne železnice v Ljubljani 20 20 K. trgovec R3-gorsehek v Ljubljani 2 K, J. Odega na Dunaju 10 K, profesor Hauptmann v Gradcu nabral 21 K, Fel xdorferjeva predilnica na
Dunaju 50 K, dr. Vavpotič v Rudolfoveui 5 K, dr. Tomiti v L ubrani 2 K tovarnar Sohmidt na Duoaiu 30 K, okrajni glavar J. Ocešek v Krškem 5 K, polkovnik Nittz Kncbloth 10 K, ravnateljstvo obrtne šole v Hibenstedtu 8 K. uslufbonci t^rezijunske akademije na Djta u 12 K, t rd*'» S issin in M na Duna.u 20 K, svupaj 737 70 K. — V Moravče so poslali: Div, lopn, pMk št. 32 v L-^ovu 25 K, idriista čitfdn na 50 K. mastno povelini&tvo v Lvovu 5 K, lovski bataljon štev. 29 v	20 K,
pioniriki b^talion št 11 v Pfvmis u 10 K skupai 110 kron. — Doslei ne jo za Vegov spomini* " L ubijam in Moravčah nabralo 13.166 K 66 h.
S8oteo?oIogide,» poro&Uo. TJi»» nad morjem 306-8», iradnji tla* 786*0»a
I 11**1..	j	|
Ca. opu- 1	Varo-	I	rnia*«	i „ ,
»tuj* I	MtK.	i	jk-	!
I BI*-	!	OtVftiS	'
Neb«
! || t £ t* t« t
6 1 y. z več. | 789-7 j 22'6; sl. szali			jasno.	0 0
„ i 7. zjuir. : 2. nopbl.	140 'J ' 38 7	17-7 1 si jug. 32 1 1 sl. jjzah.	» H	
7 j 9. zveč. | 1M 8 j 2 i'9| sl. jug			del. jasno	0-0
g i 7. ijutr. 12. popol.	739 5 73/-6	19 9 j brezvetr. 31'131 sl. svzb	jasuo pol. obl.	
Srednja temperatura soboto 28 1", norm. iy'5' Srednja temperatura nedelje	uormale 19 V
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
P 124/s
110
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku je po prošnji lastnic gospe Mar. Fischer starejše in nedoletnih: Marije, Ane, HaUne in Josipine Fischer naprodaj po javni dražbi zemljišče vložek štev. 224 kat. občine Kamnik tvoreči ,,hotel Fischer"; k istemu spada hiša št. 99 v Kamniku, vrtni salon, ledenica, drvarnica, kopalnica, gospodarsko poslopje (obstoječe iz remize za voze, hleva in šupe za steljo), velik lep senčnat vrt in vsa za obrat hotela potrebna pritiklina kakor tudi premičnine; za vse to se je ustanovila izklicna cena v znesku 50.000 K. Dražba se bo vršila
iHT d ii o tž/>. avgusta 1904
dopoludue ob 9 uri pri tem sodišču.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.— Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. — Dražbeno izkupilo je založiti pri tem sodišču — Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču v
sobi štev. 3.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, oddelek I., 1330 3-1
dne 5. avgusta 1904.
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
I Že skozi 19 let |
VVi&rtihh.. boleham na želodcu. Po	E
poskušnjah z različnimi	E
zdravili sem začel leta	E
1896. rabiti Vašo	i
Zahvala.
Vsled izgube naše nepozabne, iskreno ljubljene edinke
Melite,
došlo nama je od blizu in daleč toliko iskrenih izrazov sočutja in ljubezni, da se ne moreva vsakemu posebej zahvaliti.
Zato sc zahvaljujeva tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne obiske in izraze sožalja, prekrasne darovane vence ter tako mno-gobrojno spremstvo na zadnji pou nepozabne. Osobito pa izrekava najiskre-nejšo zahvalo dragemu stanovskemu tovarišu g. Iv. Šega, učitelju v Dol. Logatcu in njega milost, gospe soprogi za ves trud. katerega sta imela z najinim detetom.
Bog vsem plačaj !
1327 i—i Alojzij in Lina Pin.
. Magistratni tajnik Evgen Lah potrtim srcem naznanja v svojem iD v I imenu svoje soproge Sllvlje in kčerke Vide vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem pretužno vest, da je njegova preljubljena mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Ana Lah
e. sr. okrajnega sodnika vdova,
danes po kratki, zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v li. letu svojega življenja ob Štirih zjutraj mirno v Gospodu zaspala, j Truplo blage pokojnice bode v hiši ] žalosti, Lingarjeve ulice St. 1, blagoslovljeno in odtod v ponedeljek, dne i 8. avgusta, ob polfestih popoldne na ! pokopališče k sv. KnStofu prepeljano.
Sv. maže za pokojtiičino dušo se 1 bedo brale v raznih cerkvah.
Pok jnica hodi priporočena v blag i sj omili I
V Ljubljani, V avgusta 1904
1327 2—2
Učenca sprejmem
za dežnikarsko obrt.
Natančneje pri 1331 2—1
Anton Bizjaku, dežnikariu v Kamniku.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii !1 Grenčica |[
Florian" ||
in liker 11
11 »
||	„Florian" II
||	najboljša kapljica ||
1 f	za želodec. 1238 14 f |
........................................111111111111.......................................
Preselitev mizarske in pohištvene obrti.
Slav. občinstvu in preč. duhovščini uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem
preselil svojo mizarsko obrt in zalogo pohištva
iz Prešernove ulice na
W Sv. Petra cesto šf. 19 v lastno hišo.
Priporočam se nadaljnji naklonjenosti zagotavljajoč kot doslej točno In pošteno postrežbo.
Velespoštovanjem
1332 6 1	Filip Fajdi$a.
*Pva krasna p S d
jazbečarja (Dachshunde) KEsr Ušsr ima naprodaj
A. Giobelnik v Rudolfovem št. 35
f4aFmonij
še skoro nov, dunajskega sistema, se proda po znižani ceni. Več poizvedeti je pri Lenp. Gostič-u, organistu v Stari Loki, p. Skofja Loka.	1321 3—2
tinkturo za želodec,
ki mi je vedno prav	E
dobro služila kot učin-	E
kujoče zdravilo, pa ne	E
le meni, ampak tudi	E
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	E
= daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	E
| ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—12	E
1 Friderik Repolusk,	|
= iupnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Missling,	E
S 16. dec. 1903.	E
| Resnici čast!	f
| Vaše „Železnato vino" se mi je pri	i
= mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	§
= kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	§
= posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	=
i krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	i
i rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	|
= morem Vaše res izborno železnato vino iz	=
= lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	§
5 slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	=
1 Anton Žnidaršič,	|
S iupnik pri Beli cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko	E
~ 1. marca 1904.	=
| Naročila vsprejema proti povzetju In točno izvršuje	|
| odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana	|
= lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni	E
r založnik Njihove Svetosti papeža.	ž
TiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiri
s wr Pijte
f Klauerjev
LTriglav"!
* najzdravejši vseh likerjev. %
£	544 150-57 *

Nflivpna 7a1non naiboliša in najcenejša tvrdka za naj vetja £aiuga, naročevanje ozir. nakupovanje a
Copieev za pleskarje, Bobne slikarje,
zidarje in mizarje. LakOV, pristnih angleških, za vo »o ve.
Emajlne prevlake, pristne, v
posodicah po '/», '/« Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipc;4no m najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarv-
negft in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega u vsako-
v«-stnn nrevlake.
Brunolina za bftrvanje naravnega lesa in pohištvu.	288 50—48
Oljnatih barv, priznano najboljših
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Scbonf-ida.
Fimeža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
■ajamčeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev,lako¥ in steklarskega kleja ===== v Ljubljani.	=

_ Mfcknp ia prodaja
vsakovrstnih driftvnlh »»PlrJ«v, «r»6k, denarj.v itd.
■IvarevanJ* « *««•>« P" »rebanjlh, pri »žrebanju n&jmanj-St« dobitku. — *tomm m r»»ko Srebunj«. KnUatn« is v r I i i ■ v »tro611 na borit.
Menjarična delniška družba
„M K K C U H"
I., f olkflile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
T Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipekulaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor j« Mogoče visocega abreitovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 362
J
CUk .iUtoliika liikarao" v LjahljaiO.