Aleksander Videčnik

Pg^gp?
v\\w., ¡v«?.
»MS®
STRAN 12
ŠTEVILKA
LETO XLVII, 26. FEBRUAR 2016 CENA 1.70 EUR
Simpsonovi naj šema 2016 po izboru bralcev Savinjskih novic
STRAN 18
Na smučarskem tekmovanju v Lučah medalje za najboljše in svinjske glave za najsrečnejše
STRAN 19
Slovenski častniki in veterani vojne za Slovenijo so se znova pomerili na Golteh
STRAN 20
Oglasi
DEOS^
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
AKTIVEN DAN ZA AKTIVNO STAROST
Aktivnost poteka dvakrat tedensko ob ponedeljkih
in četrtkih ob 9-30 do 13.30 v cetru starejših. Informacije na telefon: 03 839 28 00 ali 08 2002 400
Vabljeni tudi zunanji udeleženci, starejši od 65 let.
Program zajema:
■	uvodno izobraževanje,
-	aktivno vadbo,
-	delavnico (sprostitvena, kreativna, kognitivna),
■	kosilo
Zakaj se udeležiti programa?
<!_ Ker je zasnovan posebej za sla rejše,
lahko dostopen in cenovnn ugoden, 2, ker izboljšuje posameznikovo počutje, samostojnost in Siri krog družabnih stikov,
3	ker preprečuje zgodnejšo negibljivost
in omogoča izboljšanje bolezenskih stanj (kot so na primer osteoporoza, sladkorna bolezen, arterioskleroza, debelost idr,)
4	Ker omogoča kakovostno, aktivno in daljše življenje v domačem okolju.
www.delamina.si
040 299 411
2 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2016
Iz vsebine:
Tema tedna:
Promet, kurjenje in neugodne vremenske razmere ogrožajo zdravje...................................4
Občina Gornji Grad:
Na poti do koncesionarja za obdelavo in odlaganje odpadkov............................................6
Upravna enota Mozirje:
Veliko zanimanje za ureditev evidenc o stanjih zemljišč....................................................6
Občina Ljubno:
Dan odprtih vrat po pričakovanju
ni privabil občanov...............................................7
Dan vodstev gasilskih zvez:
Pred slovenskimi gasilci veliko izzivov, naporov in trdega dela........................................9
Osnovna šola Nazarje:
Mladi plesalci so se izkazali v različnih zvrsteh...............................................17
Tretja stran
Kulturno društvo Ljubno ob Savinji:
Kultura naj nas spremlja vsak dan,
ne le ob prazniku.................................................17
Manj prepiha - slabši zrak, in obratno
Kakovost zraka je eden izmed najpomembnejših pokazateljev stanja okolja, na zdravje in počutje ljudi zrak namreč vpliva bolj kot drugi okoljski faktorji. V Sloveniji je bil v preteklosti z vidika kakovosti zraka največji problem žveplov dioksid, saj so ravni za več kot red velikosti presegale danes veljavne mejne vrednosti. Po izvedenih sanacijskih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla težav z žveplovim dioksidom ni več, sedaj je pri nas najbolj izražen problem onesnaženosti zraka zaradi previsoke ravni delcev PM10 in ozona.
Slovenija se glede omenjenih delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom in je v samem vrhu po izpustih delcev tako na prebivalca kot na enoto površine. Takšno stanje je predvsem rezultat močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev, visoke ravni delcev v zraku pa so tudi posledica občasnih neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije, kjer ob izrazitih temperaturnih inverzijah že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka.
Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 se praviloma pojavljajo v hladnejših delih koledarskega leta, ko so meteorološke razmere za redčenje izpustov izrazito neugodne. Hkrati zrak pozimi onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupni količini izpustnih delcev.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje že več
kot štiri desetletja spremljajo kakovost zraka in padavin, pri tem pa velik poudarek namenjajo obveščanju javnosti. Pripravljajo napovedi kakovosti zraka in izdajajo opozorila v primeru prevelike onesnaženosti. Rezultate meritev objavljajo na internetu, letno pa izdelajo celovito poročilo o kakovosti zraka, v katerega so vključeni tudi podatki drugih institucij, ki spremljajo kakovost zraka v Sloveniji.
Po njihovih podatkih je bilo v zadnjih petih letih dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti delcev PM10 preseženo vsaj enkrat na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanih okoljih po državi. Preseganj dopustnega števila dnevnih mejnih vrednosti niso zabeležili le na Primorskem, kjer je pre-vetrenost boljša kot v celinskem delu Slovenije, hkrati pa je potreba po ogrevanju manjša in so zato manjši tudi izpusti malih kurilnih naprav za ogrevanje hiš. Dopustnega števila preseganj niso zabeležili tudi na merilnih mestih v Velenju in Šoštanju, kjer je sistem daljinskega ogrevanja iz Termoelektrarne Šoštanj nadomestil večino malih kurilnih naprav za ogrevanje stavb, zato so ravni delcev PM10 skladne s standardi kakovosti zraka. Kako pa je z onesnaženostjo zraka v Zgornji Savinjski dolini? O tem v tokratni temi tedna.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

Atletinja Maja Mihalinec:
Državna prvakinja na 60 metrov le stotinko počasnejša od osebnega rekorda................21
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 8, 26. februar 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 8, 26. februar 2016
3
Tema tedna

PROMET, KURJENJE IN NEUGODNE VREMENSKE RAZMERE OGROŽAJO ZDRAVJE
V zraku škodljivi trdni delci, največji onesnaževalec
male kurilne naprave
Agencija RS za okolje (ARSO) v letošnji zimi pogosto opozarja na presežene mejne vrednosti škodljivih trdih delcev PM10 v zraku. Predpisana dnevna mejna vrednost PM10 je 50 nanogramov na kubični meter zraka, v koledarskem letu pa je dovoljeno največ 35 preseganj mejne vrednosti koncentracije teh delcev. V Celju je bila po podatkih ARSO v lanskem letu dovoljena vrednost presežena kar 70-krat, v Velenju, ki je nam najbližje merilno mesto, pa devetkrat.
NEUGODNE VREMENSKE RAZMERE ŠE DODATNO SLABIJO KAKOVOST ZRAKA
Poročila o slabi kakovosti zraka v slovenskih mestih se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, čeprav se je v februarju stanje nekoliko popravilo. K povišanim koncentracijam onesnaževal največ prispeva cestni promet, v zimskem času pa ob neugodnih vremenskih razmerah onesnaževanje dodatno povečujejo izpusti iz kurilnih naprav.
Zelo gost promet za Zgornjo Savinjsko dolino ni značilen, zato je onesnaževanja zraka pri nas manj, vendar veliko Zgornjesavinjčanov dnevno migrira v okoliška mesta, kjer obstajajo zdravstvena tveganja, ki jih povzročajo trdi delci PM10 v zraku. Prepogosta izpostavljenost takšnim razmeram povečuje umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja.
K zniževanju emisij pri kurjenju lesa lahko pripomoremo z ustrezno pripravo drv, pravilnim kurjenjem, neoporečno vgradnjo in redno uporabo dimnikarskih storitev.
Z MERITVAMI TRDIH DELCEV NA ONESNAŽENJE ZRAKA OPOZARJA TUDI LENARČIČ
Onesnažen zrak je vselej posledica lokalnega onesnaževanja, kar je po svoje olajševalna okoliščina, saj je za zmanjšanje izpustov mogoče največ narediti ravno na lokalni ravni. Merjenja trdnih delcev v zraku že nekaj let po vsem svetu opravlja ljubljansko podjetje Aerosol, ki z
aethalometrom, merilnikom ogljičnih aerosolov, trdnih delcev v zraku, pokriva 80-odstotni svetovni tržni delež. Z njimi sodeluje tudi Rečičan Matevž Lenarčič, ki je že pred štirimi leti med letom z ultralahkim letalom okoli sveta s posebnim aparatom meril koncentracijo črnega ogljika v ozračju.
V marcu se Lenarčič z letalom in aethalometrom spet odpravlja na dolg polet po severni polobli. Slovenski projektni partnerji namreč želijo izmeriti koncentracije črnega ogljika nad Sredozemskim morjem, okoli Arktike, nad Rusijo, Kitajsko in okoli Himalaje. Namen je javnosti predstaviti meritve, ki jih je mogoče izvesti preprosto in poceni povsod po svetu.
K CELOSTNI PROMETNI STRATEGIJI PRISTOPILA TUDI OBČINA MOZIRJE
Kot že omenjeno, škodljivi vplivi prometa močno vplivajo na kakovost zraka. Kot glavno orodje za zmanjšanje teh vplivov se v Evropi uveljavlja celostno prometno načrtovanje. V Sloveniji program za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah vodi Ministrstvo za infrastrukturo. Ker je omenjeno ministrstvo prepoznalo pomen celostnega prometnega načrtovanja, je v operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 uvrstilo ukrepe trajnostne mobilnosti. Pri tem
Naša anketa
Ali v Zgornji Savinjski dolini dihamo onesnažen zrak?
Kot vemo, industrija ni edini krivec za onesnaženost zraka. Veliko vlogo pri tem imajo tudi individualna kurišča in promet. Višje ravni onesnaženosti beležijo predvsem v večjih urbanih središčih, kaj pa v naši dolini? Tudi mi dihamo onesnažen zrak?
Tina Paučnik, Varpolje
V času mojega otroštva sem živela v Nazarjah, kjer je zrak onesnaževal nekdanji Glin. Prav zaradi onesnaženega zraka sem imela probleme z zdravjem. Sedaj se mi zdi, da zrak ni več toliko onesnažen, čeprav je promet zelo gost, v zimskem času je tu še kurjenje. Sicer pa v primerjavi z veliki mesti lahko rečem, da imamo v dolini zelo čist zrak.
Bojan Bider, Dol Suha
Živimo na deželi in ne morem reči, da imamo onesnažen zrak. Zdi se mi, da je dokaj čist. Imamo namreč srečo, da poleg dima iz Termoelektrarne Šoštanj, ki ga je zaradi različnih filtrov na njihovem dimniku vse manj, nimamo take industrije, ki bi zrak onesnaževala. Tudi kurjenje pozimi ne bi smelo biti vzrok za onesnaževanje zraka, če so kurišča kvalitetna.
Marija Bastelj, Šmartno ob Dreti
Zrak v naši dolini je precej onesnažen v zimskem času, saj ljudje kurijo različne stvari. Rešitev je vsekakor v suhih drveh, saj si vsi ne morejo privoščiti sekan-cev, pa tudi v čiščenju dimnikov. Pri nas tovrstno delo opravljamo sami, saj je obisk dimnikarja zelo redek, ko pa pride, dela ne opravi najbolje.
Ivko Retko, Planina
Zrak je tudi v naši dolini že onesnažen, ampak k sreči ne po vseh krajih enako. Sam živimi izven strnjenega naselja in k sreči imam zelo čist zrak.
Ivana Žvipelj, Mozirje
Če primerjamo kakovost zraka v Ljubljani, Zagorju, Celju ali kakšnem drugem večjem mestu, smo lahko veseli, da imamo čistost zraka na taki ravni, da je še sprejemljivo. Če pa precizno pogledamo, koliko dni je v jesensko-zimskem času meglenih, se mi zdi, da bi morali narediti več, da bi bil zrak bolj čist. Da je zrak onesnažen, je po mojem mnenju krivo predvsem kurjenje. Ekonomska kriza nas je namreč pripeljala do tega, da ljudje uporabljajo za kurjenje tudi tak material, ki ni najboljše kakovosti.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 4
Tema tedna , Gospodarstvo, Iz občin
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Odprta Kmetijska trgovina v Lučah
se osredotoča predvsem na izdelavo celostnih prometnih strategij občin.
Odziv na razpis je bil dober, nanj se je odzvalo 88 občin, od tega jih je bilo izbranih 65, med njimi tudi Občina Mozirje. Tako je tudi Mozirje med prejemniki kohezij-skih sredstev za izdelavo celostnih prometnih strategij ter za izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, povečanje prometne varnosti, zmanjšanje prometnih zastojev, boljšo povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in izboljšanje kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih.
PRIZADEVANJA
OKOLJEVARSTVENIKOV ZAVIRA EVROPSKA POLITIKA ...
K osveščanju za manjše onesnaževanje zraka že več let aktivno prispevajo tudi v krajinskem parku Logarska dolina. Tam že tradicionalno pripravljajo Dan traj-nostne mobilnosti, na katerem zainteresiranim med drugim predstavljajo naravi prijazna prevozna sredstva. Takšna prizadevanja pa žal zavira evropska politika. Pred nekaj tedni je evropski parlament popustil pritisku držav proizvajalk avtomobilov in dovolil dvakrat večje izpuste emisij dušikovih oksidov (NOx) (168 mg
Prejšnji petek je bila zaključena javna obravnava paketa treh zakonov, ki se tičejo urejanja prostora. Nova zakonodaja naj bi med drugim prinesla skrajšanje postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj in dala občinam nekatere nove pristojnosti. Pripravljavci predvidevajo, da bi zakoni lahko šli v parlamentarno obravnavo v drugi polovici letošnjega leta.
V skladu s predlogi zakonov se ves nadzor nad enostavnimi objekti, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, prenaša na občine. Te bodo tako dobile nove pristojnosti, povečal pa se bo tu-
NOx na km) iz novih dizelskih motorjev, kot je bilo dogovorjeno v letu 2007 (80 mg NOx na km). Oko-ljevarstvene organizacije po vsej Evropi so razočarane nad odločitvijo, ki bo slabo vplivala na prizadevanja za čistejši zrak in zdravje ljudi.
... V ZIMSKEM ČASU PA OLJE NA OGENJ PRILIVA ŠE KURJENJE LESA
A ne le uporaba vozil, tudi kurjenje veliko »pripomore« k večjemu onesnaženju zraka v Sloveniji. Podatki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) kažejo, da so največji viri onesnaženja zraka z delci male kurilne naprave. K zniževanju emisij pri kurjenju lesa lahko pripo-moremo z ustrezno pripravo drv, pravilnim kurjenjem, neoporečno vgradnjo in redno uporabo dimnikarskih storitev.
Tudi zaradi tega MOP v letošnjem letu nadaljuje s pripravo novega zakona o dimnikarski službi, saj je tudi zaradi skrbi za varstvo okolja in zdravja ljudi po letu 2015, ko so se iztekle koncesije dimnikarskim službam, potrebna regulacija tega področja. V ta namen je MOP pripravil spremembo in dopolnitev Zakona o varstvu okolja, ki določa podaljšanje obstoječe ureditve do konca letošnjega leta.
Tatiana Golob
di obseg njihovih nalog in dela.
Javna obravnava osnutkov zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bi se po prvotnih načrtih iztekla 20. januarja. Ministrstvo za okolje in prostor se je za enomesečno podaljšanje odločilo na osnovi pripomb in pobud Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor, ministrstva za infrastrukturo ter nekaterih drugih sodelujočih v poteku javne razprave.
Marija Lebar
Šaleška kmetijska zadruga je lani odkupila nekdanjo Železnino Luče, ki je bila naprodaj v stečaju Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Trgovino, ki je dobila tudi novo ime, so nekoliko preuredili, ta ponedeljek pa je kupcem že odprla vrata. Uradno odprtje bodo pripravili 11. marca.
V Kmetijski trgovini Luče, kakor se sedaj imenuje, so dobili delo trije zaposleni. Dva od njih sta bila prej zaposlena pri ZKZ Mozirje, vsi trije pa so Zgornjesavinjčani. Kot pravi direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev, so želeli prodajalno v Lučah usposobi-
Republiška direkcija za infrastrukturo je nedavno objavila javno povabilo k oddaji ponudb za izvedbo rekonstrukcije križišča Center Nazarje, na cesti Nazarje-Gornji Grad. Tako je storjen prvi korak k uresničitvi več let načrtovanega projekta za ureditev središča Nazarij, pri katerem bo, poleg države, sodelovala tudi Občina Nazarje z ureditvijo pločnika in dolo-
SPLETNA STRAN ZAPP
Zdravje zaposlenih postaja vse pomembnejše za produktivnost podjetij. V ta namen je bila v sklopu projekta za promocijo zdravja pri delu izdelana nova spletna stran www.zapp.si, ki je namenjena delodajalcem, delojemalcem in strokovni javnosti. Omenjena stran vsebuje številne nasvete in načine za izboljšanje zdravja zaposlenih, ki posledično izboljšuje tudi produktivnost.
Na spletni strani so podana na-
ti še pred sezono in tako prebivalcem, predvsem kmetom, približati možnost nakupa, med drugim tudi kmetijskega repromateriala.
Sicer pa so v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina v svojih prodajalnah pripravili še nekaj novosti. Tako so na primer tudi v TPC Saša v Nazarjah popestrili ponudbo z dobrotami »izpod kozolca«, kjer so na voljo mlevski izdelki in semena ekološkega izvora. Tam je mogoče dobiti tudi eko olje industrijske konoplje in ričkovo olje proizvajalke Anje Pukart. Novost v TPC Saša je tudi vinotoč.
Marija Lebar
čene javne infrastrukture. Občina je za svoj del projekta v proračunu rezervirala 200 tisoč evrov.
Kot je zapisano v povabilu, je rok za izvedbo naročila 180 koledarskih dni po uvedbi v delo. Rok za oddajo ponudb izvajalcev je 3. marec 2016 do 12. ure. Istega dne ob 13. uri bo odpiranje prispelih ponudb.
Marija Lebar
vodila, kako se lotiti promocije zdravja v podjetju, program promocije zdravja pri delu, številni vi-deoposnetki o načinih redne vsakodnevne telovadbe, slovenski primeri dobre prakse s področja zdravja pri delu, članki s področja zdravja pri delu ter koristne povezave in ostale vsebine, ki so uporabne za manjše in večje podjetnike, kot tudi za zaposlene znotraj teh podjetij.
Primož Vajdl
ZAKLJUČENA JAVNA OBRAVNAVA GRADBENE IN PROSTORSKE ZAKONODAJE
Občinam več pristojnosti pri urejanju prostora
Nasveti za izboljšanje zdravja in produktivnost zaposlenih
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO
Z razpisom prvi korak k ureditvi središča Nazarij
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 5
Iz občin in upravne enote
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Na poti do koncesionarja za obdelavo in odlaganje
odpadkov
Gornjegrajski občinski svetniki so na 11. seji v prvi obravnavi sprejeli odlok o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini Gornji Grad.
Zakon o varstvu okolja namreč občinam narekuje tri gospodarske javne službe. Poleg zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, kar imajo v Gornjem Gradu s koncesijo urejeno s podjetjem PUP Saubermacher, je druga javna služba obdelava, tretja pa odlaganje odpadkov. Čeprav so za obdelavo in odlaganje odpadkov že v letu 2010 pripravili razpis, se nanj ni prijavil nihče. Takrat je imel edini v Sloveniji okoljsko poročilo RCERO Celje, kateremu pa je povsem ustrezalo, da občine odlagajo odpadke pri njih po višji ceni.
Ker je Ministrstvo za okolje in prostor občine pozvalo k ureditvi koncesij, so se v petih zgornje-savinjskih občinah lotili priprave odloka in kon-
Mag. Andrej Rihter: »Nadzorni odbor pri pregledu ni ugotovil nepravilnosti, podana pa so bila nekatera priporočila.« (Foto: ŠMS)
cesije. Nosilka razpisa in objave v uradnem listu je Občina Gornji Grad. Pet občin, poleg Gornjega Grada še Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava, morajo sprejeti odlok v drugem branju, nato pa bodo skupaj pristopili k javnemu razpisu. Občine bodo nato vsaka zase podpisale pogodbo z izbranim koncesionarjem.
Na seji je poročilo o delu nadzornega odbora Občine Gornji Grad podal predsednik mag. Andrej Rihter. Nadzorni odbor je v preteklem letu opravil pregled nad proračunom in zaključnim računom za leto 2014 in pregled usklajenosti sredstev občine, namenjenih Osnovni šoli Frana Kocbeka Gornji Grad v skladu z zaključnim računom šole.
Od društev so pregledali poslovanje turističnega in Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Grad ter Športnega društva Bočna. Nadzorni odbor po temeljitem pregledu navedenih postavk ni odkril napak, podal je nekaj priporočil.
ŠMS
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Za ureditev evidenc o stanjih zemljišč veliko
zanimanje
V juliju lanskega leta so bili opravljeni novi letalski posnetki zemljišč. Z novimi letalskimi posnetki, ki so bili za naše območje naloženi in posodobljeni konec januarja 2016, so spremembe stanja vidne tudi v aplikaciji GERK. Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v februarju vsem nosilcem kmetijske dejavnosti poslala dopis, v katerem jih je obvestila o napakah v registru kmetijskih gospodarstev in jih pozvala, da si stanje v registru uredijo v skladu z dejansko rabo GERK-ov.
STANJE ZEMLJIŠČ SE SPREMINJA
GERK (grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva) je strnjena površina kmetijskega zemljišča, na kateri je enaka dejanska raba in je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva ter je osnovna enota za prijavo zemljišč v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). GERK-i so živa stvar in se s spreminjanjem dejanskega stanja v naravi, kot je zaraščanje, vzpostavitev novih kmetijskih površin oziroma njihovo ukinjanje in podobno, tudi spreminjajo.
UREJENI PODATKI ZA UVELJAVLJANJE SUBVENCIJE
Pomembno je, da imajo vsi, ki uveljavljajo kmetijske subvencije, urejene GERK-e. To pomeni, da se stanje v naravi natančno ujema s stanjem v apli-
Načelnica Milena Cigale: »Vse nosilce kmetijskih gospodarstev vabimo, da se v izogib gneči in posledično slabi volji za sestanek predhodno dogovorijo. Obenem prosimo za razumevanje, saj bomo le tako lahko pravočasno uskladili vse GERK-e.« (Foto: Marija Lebar)
kaciji. GERK-i so povezani z izplačilom subvencij in podvrženi kontrolam s strani kontrolorjev Agencije R za kmetijske trge in razvoj podeželja.
ČE NE UVELJAVLJATE SUBVENCIJE, LAHKO POČAKATE
Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale ob tem pravi: »Ugotavljamo, da je agencija poslala vabila vsem nosilcem KMG-MID številke in zgodilo se je, da so obvestila dobili tudi že pokojni in pa tisti, ki se že več let ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Na upravni enoti dejanje agencije obžalujemo in prosimo, da tisti, ki ne uveljavljajo subvencij, z ureditvijo GERK-ov počakajo do meseca maja ter se nato zglasijo na upravni enoti. S tem dajo prednost vsem tistim, ki si morajo pred oddajo zbirne vloge za subvencijo svoje GERK-e popraviti oziroma uskladiti s posnetki na upravni enoti. Takšnih nosilcev je po naših podatkih več kot 800. Zadnji rok za oddajo subvencijske vloge je 6. maj 2016.«
NA UPRAVNI ENOTI PRIPRAVLJENI
Kot še dodaja Cigaletova, so se na povečan obseg dela na Upravni enoti Mozirje pripravili. Nalogam na GERK-ih so dali prednost pred ostalimi nalogami. »Za delo na tem področju so usposobljeni trije zaposleni, ki se trudijo po svojih najboljših močeh. Za nemoteno delo imamo uveden sistem naročanja po telefonu ali osebno v informacijski pisarni,« še pojasnjuje načelnica.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016


Iz občin
OBČINA LJUBNO
Dan odprtih vrat ni privabil občanov
Slovenske občine že nekaj let pripravljajo dan odprtih vrat; tako želijo delo občinskih uprav še bolj približati občanom. Občina Ljubno je tudi letos obvestila svoje prebivalce, da se lahko podrobneje seznanijo z aktivnostmi na občini. Dan odprtih vrat slovenskih občin je bil v sredo, 17. februarja.
OBČINA LUČE
Zagotovljena sredstva za požarno
varnost
Ar V*
O
• 1

U
Podpis aneksa k pogodbi je potrdil trdno partnerstvo med gasilskim društvom, gasilsko zvezo in občino. (Foto: Marija Šukalo)
V Lučah so tamkajšnje gasilsko društvo, občina in Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline z aneksom k obstoječi pogodbi opredelili opravljanje požarne službe za letošnje leto. Listino so v soboto, 20. februarja, v gasilskem domu podpisali župan Ciril Rosc, predsednik gasilske zveze Janko Žuntar in predsednik PGD Luče Boštjan Robnik.
OBČINA GORNJI GRAD
Z aneksom se občina zavezuje, da bo za financiranje izvajanja programa požarnega varstva namenila 12 tisoč evrov. Tisočaka bo prejela gasilska zveza, ostanek pa lučki gasilci. Sredstva bo občina nakazovala po dvanaj-stinah.
Marija Šukalo
Podpisana pogodba o financiranju gasilskih društev
Zupan Franjo Naraločnik: »Občani so pri nas dobrodošli kadar koli.« (Foto: Marija Lebar)
Na ta dan je bil župan Franjo Naraločnik s svojimi sodelavci vsem zainteresiranim občankam in občanom ter predstavnikom medijev pripravljen predstaviti delo občinske uprave in si vzeti čas za pogovor tudi o drugih, za prebivalce občine Ljubno pomembnih temah, vendar te možnosti ni izkoristil noben občan. Na-raločnika to dejstvo ne preseneča, saj so občani na Občini Ljubno dobrodošli kadarkoli, česar se tudi poslužujejo, je še povedal.
Kot kaže, dan odprtih vrat slovenskih občin ni povsod zaživel. V Zgornji Savinjski dolini se je akciji pred leti pridružilo več občin, letos pa je bila Občina Ljubno edina. Kot pravijo župani, so njihova vrata za občane odprta skozi vse leto. V majhnih občinah, kakor so naše, se je to izkazalo za najboljšo prakso. Ni pa redkost, da občani župane ali zaposlene v občinskih upravah nagovorijo takrat, ko jih srečajo slučajno in izven občinskih prostorov, in jim predstavijo svoje težave ali predloge.
Marija Lebar
V nedeljo, 7. februarja, je župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi s predsedniki vseh treh prostovoljnih gasilskih društev v občini podpisal pogodbe o financiranju društev. Pri podpisovanju so bili prisotni predsedniki gasilskih društev Bočna Ludvik Miklavc, Gornji Grad Drago Fale in Nova Štifta Branko Stenšak.
Višina financiranja društev je ostala enaka kot lani in znaša dobrih enajst tisoč evrov letno, društva prejemajo nakazila mesečno. Hkrati je župan podpisal tudi pogodbo z Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline, podpisnik le-te je bil predsednik Janko Žuntar.
Ker v občini Gornji Grad delujejo tri društva, je vsako leto drugo na vrsti glede finančne pomoči občine pri nabavi opreme. Lani je občina sofinancirala nakup moštvenega vozila gornjegrajskim gasilcem.
Gasilska društva v gornjegrajski občini dobro sodelujejo. Vsako leto izvedejo skupno vajo in sodelujejo pri intervencijah. Župan Ogradi je njihovo delo pohvalil in dodal, da jim bo občina tudi v prihodnje finančno pomagala po svojih močeh.
ŠMS
Župan Stanko Ogradi (v sredini) je pogodbe o financiranju društev in zveze podpisal na občnem zboru gornjegrajskih gasilcev. (Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 7
Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki
OBČINA LUCE
Februarja
Pred 40 leti
IZ KNJIŽNICE ...
V letu 1973 je delo mozirske knjižnice zopet oživelo. V kulturnem domu smo dobili nove prostore in jih preuredili za namen knjižničarske dejavnosti. Vso staro zalogo knjig (okrog 800) smo pregledali in vsa dotrajana dela izločili, ostale knjige pa na novo uredili. Pričeli smo z nakupovanjem novih knjig ter dokupili tudi vse starejše izdaje, kolikor se je pač na knjižnem trgu še dobilo. V letošnjem letu je število knjig preseglo 3.700. Letos smo pričeli z urejanjem potujoče knjižnice po dolini. Prvi kovček s knjigami je bil že odposlan v Solčavo. Še v tem letu bomo prav tako uredili knjižnico v Gornjem gradu. Vse te knjižnice bodo oddelki občinske knjižnice v Mozirju. Vsakih nekaj mesecev bomo knjige menjavali.
Pred 30 leti
ZADOVOLJIVE VARNOSTNE RAZMERE
Lani so delavci milice zabeležili padec kršitev s področja javnega reda in miru, še vedno pa ugotavljajo, da je največ kršitev v gostinskih lokalih. Od 138 primerov jih je bilo kar 95 storjenih zaradi alkohola. Število kršitev se je zlasti povečalo na področju prometa z lesom in lesnimi izdelki, zato so se delavci milice tega problema lotili znatno bolj načrtno in organizirano. Teh prekrškov je bilo lani kar 147, kar je za 71 več kot leta 1984. Bolj ugodno je stanje na področju kriminalitete, kjer število kaznivih dejanj upada že od leta 1982, žal pa ob tem ugotavljajo, da se iz leta v leto veča materialna škoda, povzročena s temi kaznivimi dejanji.
Pred 20 leti
USPEŠNO PRVO LETO DELA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE
Upravna enota Mozirje je leto 1995, ki je bilo prvo leto njenega dela, zaključila uspešno. Takšna je bila končna ocena, ki jo je na tiskovni konferenci podal načelnik upravne enote Darko Repenšek. V letu 1995 je vodstvo upravne enote uspešno opravilo organizacijsko in kadrovsko postavitev dela enote ter pridobilo potrebna osnovna sredstva in opremo za normalno delo. V lanskem letu je bilo v glavni pisarni evidentiranih skupaj 19.400 zadev. Skupaj je bilo knjiženih 16.064 zadev. Od teh je bilo rešenih 15.517 zadev, kar pomeni 96,5 odstotka. Le 3 odstotke in pol zadev se je torej preneslo v letošnje leto.
Pripravila Tatiana Golob
Izobraževanje za večjo varnost prebivalstva
V občini Luče so v lanskem letu dodobra prenovili štab civilne zaščite (CZ). Imenovali so tudi novega poveljnika. Da bi se dobro pripravili in usposobili za izvajanje nalog, jim je občina omogočila izobraževanje v učnem centru na Igu. Gre za izobraževanje po programu Uvajalno in temeljno usposabljanje občinskih poveljnikov CZ, njihovih namestnikov in članov štabov.
Izobraževanja so se župan Ciril Rosc in šest članov štaba CZ Luče udeležili v začetku februarja. Po besedah načelnika štaba CZ Luče Tomaža Funtka je bilo izobraževanje zelo dobro-
OBČINSKI SVET SOLČAVA
došlo. Dva od članov štaba sta sicer tudi člana Prostovoljnega gasilskega društva Luče, gasilci pa se glede ukrepanja ob nepredvidenih dogodkih udeležujejo številnih izobraževanj. Za ostale udeležence je bila zlasti poučna simulacija resničnega dogodka - predpostavke o poplavah v Zgornji Savinjski dolini in ukrepanja ob tem. Na usposabljanju so podrobneje spoznali tudi uporabo radijskih postaj in vpise izrednih razmer v aplikacijo SPIN. Na koncu je sledila še evalvaci-ja opravljenega usposabljanja.
Marija Lebar
Potrdili letni program športa
Solčavska županja Katarina Prelesnik je na dnevni red februarske seje občinskega svet uvrstila tudi točko o sofinanciranju športnih programov v občini Solčava. Za namen sofinanciranja letnega programa športa v občini je v proračunu rezerviranih 6.000 evrov. Za razdelitev denarja bo objavljen javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili zainteresirani izvajalci. Svetniki so predlog letnega programa športa soglasno potrdili.
Iz proračuna občine se v skladu z veljavnim pravilnikom o vrednotenju programov športa
ČEBELARSKA ZVEZA SAŠA
zagotavlja dotacije društvom, ki delujejo na področju športa, sofinancirajo se vsebine športnih programov skladno s pogoji javnega razpisa, sofinancirajo pa se tudi morebitne investicije v športno infrastrukturo.
Dejavnosti ostalih društev v občini Solčava bodo obravnavali na naslednji seji občinskega sveta. Predvidoma bodo razpise za sofinanciranje dela teh društev objavili konec marca.
Marija Lebar
O povezavi čebelarstva in sadjarstva
Čebelarska zveza zgornjesavinjsko-ša-leškega območja (ČZ SAŠA) je za svoje člane v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije pripravila predavanje z naslovom Povezava sadjarstva in čebelarstva. Dogodek je potekal sredi februarja v gasilskem domu v Mozirju, organizatorji pa so bili z obiskom zelo zadovoljni. Predavanja so se poleg čebelarjev udeležili tudi številni zgornjesavinjski sadjarji.
Predavatelj je bil Janez Gačnik, univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva, ki je predstavil simbiozo med čebelami in kulturnimi rastlinami, s poudarkom na sadnih vrstah. Donosi sadja so v visoki meri odvisni od opra-ševanja čebel. Te oprašijo kar 70 do 80 odstotkov cvetov sadnega drevja.
Izredno pomembno je, da čebelar in sadjar delata z roko v roki, saj ima od tega korist vsa skupnost. Ni torej vseeno, kdaj, kako in s kakšnimi pripravki sadjar tretira sadovnjak, saj pri tem lahko škoduje zdravju čebel. Pri nepravilnih ukrepih v vrtičkarstvu, kmetijstvu
Ivan Čopar, predsednik ČZ SAŠA: »Zelo smo zadovoljni z odzivom na predavanje, ki poudarja potrebo po sodelovanju med različnimi dejavniki v okolju.« (Foto: Marija Lebar)
in sadjarstvu je v preteklosti prihajalo tudi do pomorov čebel.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
Organizacije
DAN VODSTEV GASILSKIH ZVEZ SLOVENIJE V VELENJU
Pred slovenskimi gasilci veliko izzivov, naporov in trdega dela
Dan predsednikov in poveljnikov gasilskih zvez Slovenije je vsakoletno srečanje vodstev gasilcev na ravni občinskih in področnih zvez s predstavniki resornega ministrstva. Cilj letošnjega srečanja, ki je potekalo v podjetju Gorenje v Velenju v soboto, 13. februarja, je bil dogovor o novem programskem obdobju, oblikovanje strategije dela in reševanje težav, ki jih kljub uspešnemu delovanju tega sektorja obrambe in zaščite ne manjka.
Uspešnost je še vedno v zavedanju, da brez močne povezanosti, strokovne usposobljenosti in prostovoljstva aktivnih gasilk in gasilcev ter njihovih vodstev naša država ne bi bila varna in solidarna. Če državni proračun skozi občinske blagajne, podporo lokalnega okolja in preudarno gospodarjenje v prostovoljnih gasilskih ter industrijskih poklicnih društvih ne bi omogo-
čal opremljanja s sodobnimi tehnično-reševalni-mi sredstvi, zaščitno opremo in strokovnim izobraževanjem, državljani in njihovo imetje ne bi bili deležni zavidanja vredne stopnje varnosti in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.
ZAHVALA ZA POŽRTVOVALNO IN STROKOVNO DELO
V takšen kontekst lahko strnemo razprave predsednika Gasilske zveze Slovenije (GZS) Jo-šta Jakše, poveljnika GZS Francija Petka, predstavnice gostitelja mag. Vilme Fece in generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Darka Buta. Predsednik GZS Jošt Jakša je izrekel zahvalo za požrtvovalno in strokovno delo vsem operativcem po Sloveniji, njegovemu sporočilu pa se je pridružil tudi poveljnik Petek, ki je spomnil, da so gasilcem pomagali tudi številni prostovoljci, pripadniki civilne
zaščite in v nekaterih primerih tudi pripadniki Slovenske vojske ter policije.
KLJUB OKRNJENIM OBČINSKIM PRORAČUNOM DOVOLJ SREDSTEV ZA POŽARNO VARNOST
V imenu občin SAŠA regije je udeležence srečanja nagovoril velenjski župan Bojan Kontič, ki je sporočil, da bodo kljub okrnjenim sredstvom, za kar je odgovorna država, našli načine, da gasilstvo in požarna varnost ne bosta utrpeli prevelike škode, saj bi se to takoj odrazilo ob nesrečah. Slovenski gasilski zbor je nagovorila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je obljubila pomoč in sodelovanje pri zagotavljanju varnosti državljanov. Kot je dejala, je ponosna na strokovno in tehnično usposobljenost ter opremljenost gasilskih in enot civilne zaščite ter posredno obrambno sposobnost.
DAVČNE BLAGAJNE OSTAJAJO OBVEZA TUDI ZA DRUŠTVA
V drugem delu srečanja so se udeleženci posvetili informacijam o inšpekcijskih nadzorih v gasilskih organizacijah v preteklem letu ter o načrtih nadzora Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v tekočem letu. O davčnih blagajnah, ki očitno zelo vznemirjajo gasilske organizacije, sta spregovorili Manja Kralj in Ida Vo-lavšek iz Finančne uprave RS. Slišati je bilo, da bo zastavljeni sistem, ki že deluje, obveljal tudi za gasilstvo (in ostala društva), znotraj tega pa bo morda le možno najti način, da se z dobrodelnimi prireditvami pridobljen dohodek ne obdavči. Kot je ob zaključku strnil svoje vtise Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, čaka slovensko gasilstvo v tem letu veliko izzivov, naporov in trdega dela.
Jože Miklavc
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŠMARTNO OB DRETI
Spomin na dosežke NOB je treba ohranjati
Predsednik Jože Zidarn je z zadovoljstvom izpostavil, da se jim je lani pridružilo sedem novih članov. (Foto: Marija Šukalo)
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Zgornje Savinjske doline, ki deluje na območju krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, je po besedah predsednika Jožeta Zidarna v preteklem letu uspela realizirati skoraj vse zastavljene naloge. Izpadla je le ekskurzija, ki jo nameravajo izvesti v letošnjem letu.
Kot že vrsto let do sedaj so se člani borčevske organizacije tudi lani udeleževali spominskih proslav, tako v lokalnem okolju kot tudi širše. Skrbeli so za urejenost partizanskih grobov, spomenikov in grobišč na matičnem območju. Ob dnevu spomina na mrtve so v sodelovanju z domačimi osnovnošolci pripravili komemoracijo. Skozi vse leto so zgledno sodelovali s sorodnimi organizacijami v dolini kot tudi z društvi v krajevni skupnosti.
Stalno se trudijo pridobivati nove člane. Lani se jim je pridružilo sedem posameznikov, ki so mnenja, da je potrebno ohranjati spomin na dosežke narodnoosvobodilnega boja.
Tudi v letošnjem letu bodo delali po začrtanih smernicah in se trudili osvežiti svoje vrste z mladimi in simpatizerji vrednot NOB. V tem prizadevanju jih je na občnem zboru podprl tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je prepričan, da je potrebno ohranjati resnico o partizanskih bojih med drugo svetovno vojno. »Ne sme nas biti nikoli sram tega obdobja,« je prepričan Pečovnik.
Marija Šukalo
Udeleženci srečanja so se strinjali, da brez močne povezanosti in strokovne usposobljenosti gasilk in gasilcev naša država ne bi bila varna in solidarna. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 9
Oglasi
SOLSKI CENTER VELENJE
Velenjska Šola za rudarstvo in varstvo okolja je
Savinjčanom blizu
Peter Rozman,
šolski svetovalni delavec ŠRVO
Šola za rudarslvo in varslvo okolja (ŠRVO) je najstarejša šola Šolskega centra Velenje, saj predstavlja temelje današnjemu Centru, ki ga sestavlja 5 srednjih šol, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center, ki ga radi poimenujemo tudi »center odličnosti«, most med izobraževanjem in trgom dela - zaposlovanjem.
Po številu vpisanih dijakov je ŠRVO najmanjša šola in najmlajša po nazivu, saj smo
staro ime »Rudarska šola« konec lanskega šolskega leta zamenjali z novim, širšim poimenovanjem in tako že v ime šole zajeli obe področji, za kateri izo-bražujmo, to sta področje rudarstva, kamor spadata poklica geotehnik in ge-ostrojnik rudar, in področje okoljevarstva, kamor spada novejši poklic okolje-varstveni tehnik.
V izobraževalne programe ŠRVO je letos vpisanih 113 dijakov, od tega 41 geotehnikov, 33 geostrojnikov rudarjev in 39 okoljevarstvenih tehnikov. Iz občin savinjske regije se z dobro organiziranimi avtobusnimi in tudi železniškimi prevozniki vsak dan k pouku na ŠRVO pripelje 16 dijakov. Veseli nas dejstvo, da je vse več učencev iz Savinjske doline, ki se odločijo in nadaljujejo izobraževanje pri nas. Njihove izkušnje pa kažejo na dejstvo, da nam manjše število vpisanih dijakov, v primerjavi z ostalimi šolami, omogoča večjo individualizacijo, individualno začrtano učno-vzgojno delo za posameznega dijaka, pristnejše odnose med dijaki, učitelji in ostalimi strokovnimi delavci šole.
Tudi v letošnjem šolskem letu smo bili z različnimi promocijskimi aktivnostmi prisotni na nekaterih osnovnih šolah savinjske regije. Z devetošolci se v tovrstnih oblikah srečujemo na tehniških dnevih, roditeljskih sestankih ali tematskih razrednih urah. Meseca decembra smo devetošolce povabili na dan odprtih vrat, ki ga pripravljamo skupaj s Premogovnikom Velenje, in na skupni roditeljski sestanek v Domu kulture v Velenju. 12. in 13. februarja smo pripravili tudi informativne dneve, kjer smo devetošolcem in njihovim staršem pokazali, kaj znamo, zmoremo in kdo smo, vsi skupaj, tako dijaki, kakor tudi učitelji ŠRVO.
Naj velja povabilo pod »zeleno« barvo »mavrice znanja«, preko spletne strani: http://srvo.scv.si, facebook profila: Šola za rudarstvo in varstvo okolja - ŠC Velenje, ali osebno na sedežu šole. Devetošolci imate do 4. aprila čas za oddajo prijave v srednje šole! Dobrodošli med nas!
Veronika Bastl iz Ločice, dijakinja 3. letnika smeri okoljevarstveni tehnik:
Sem Veronika Bastl, doma iz Ločice ob Savinji. V prostem času se ukvarjam s fotografiranjem, jezdenjem konj, rada tudi berem. V šolo se vozim z vlakom. Čeprav je Celje bližje mojemu domu, sem se odločila, da bom srednjo šolo obiskovala v Velenju. Zakaj? Zato, ker sem že na informativnem dnevu opazila in začutila povezanost med dijaki, učitelji in ravnateljem. Tako sem vedela, da tukaj dijaki niso samo številke.
V treh letih, odkar obiskujem Šolo za rudarslvo in varslvo okolja, sem pridobila veliko izkušenj. Vendar ne samo šolskih, ampak tudi takšnih, ki mi bodo koristile v življenju. Skupaj s sošolko Mojco vodim radijsko oddajo na radiu Velenje Srednješolska desetka. Že posnetim oddajam lahko prisluhnete na šolski spletni strani. V okviru mednarodnega projekta Eden garden is near us sem bi-
la v Romuniji, pojem pri zboru ŠC Velenje, sodelujem pri promocijah šole. V letošnjem šolskem letu sem izdelala raziskovalno nalogo z okoljevarstvenega področja, komaj pa čakam enomesečno praktično usposabljanje v tujini - na Malti.
P S. Če se v šoli malo potrudimo, gremo na koncu leta tudi na nagradni izlet z ravnateljem! Do morja in potem še na sladoled.
Jože Repenšek iz Mozirja, dijak 3. letnika smeri geotehnik:
Za nadaljevanje šolanja na šoli za rudarstvo in varstvo okolja, smer geotehnik, sem se odločil, ker je šola blizu. Pritegnil me je praktični pouk, saj poteka v realnem okolju z zanimivo mehanizacijo. Strokovni predmeti pokrivajo širok spekter in so uporabni. Šolo bi priporočil vsem, ki jih veseli fizično delo in nevsakdanji poklic. Zaradi vestnega opravljanja praktičnega pouka sem pridobil kadrovsko štipendijo. Po zaključenem štiriletnem izobraževanju bom imel več možnosti nadaljnjega izobraževanja ali pa zaposlitev.
Mag. Albin Vrabič, ravnatelj ŠRVO:
Vesel sem, da vas lahko povabim na Šolo za rudarstvo in varstvo okolja, kjer izobražujemo za zgoraj naštete poklice. Posebej bi pohvalil naša dijaka - Veroniko Bastl iz Ločice, ki obiskuje 3. letnik smer ŠRVO, okoljevarstveni tehnik, in Jožeta Repenška iz Mozirja, ki obiskuje 3. letnik ŠRVO, smer geotehnik. Oba sta za vas zapisala nekaj svojih vtisov, ki sta jih pridobila na naši šoli. Z dijaki iz savinjske regije imamo na ŠRVO sicer zelo dobre izkušnje in smo veseli vsakega, ki se nam pridruži.
Bernarda Lenko, učiteljica slovenščine na ŠRVO:
Na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja pri dijakih poleg rednega pouka in sistematičnih priprav na poklicno maturo načrtno krepimo in izboljšujemo javno nastopanje. V ta namen organiziramo več javnih prireditev. V jesenskem času je to okoljevarstvena prireditev Za vas in nas posadimo drevo. Takrat vsaka nova generacija okoljevarstvenih tehnikov posadi drevo v Okoljevarstveni gaj ob velenjskem jezeru.
V spomladanskem času radi opozorimo na varčno rabo energije, ko okrog gregorjevega »spustimo luč v vodo«. Dijaki izdelajo papirnate ladjice, jih osvetlijo s svečami in spustijo po jezerski gladini v večernem mraku - tako pokličejo pomlad in vse dobro. V obeh primerih javnih prireditev seveda dodamo aktualen kulturni dogodek - čim bolj pisan dijakom na kožo. Dijaki praviloma radi javno nastopajo in se skozi leta izobraževanja na naši šoli razvijejo v samozavestne mlade posameznike.
10 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2016
Oglasi
.Aft'
Premogovnik Velenje za uresničitev svojega poslanstva in načrtov potrebuje mlade in ustrezno usposobljene smlcIavCc, Zato r a/.pi iji.1
KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
priigram	raven izobrazbe	število štipendij
GEOSTROJNIK RUDAR	4	Iti
GEOTEHNIK	5	R
POJAVLJANJE
Kandidati za razpi s&Tie štipendije naj
prijave pošljejo ali prinesejo najkasneje do 30. junija 21)16
na naslov:
PREMOGOVNIK VELENJE, d. d. Partizanska «sla 78,332U velenje
K prijavi jc Ireba priložiti;
■	proinjo za štipendijo in k ratek i.i vi jeniepi s,
•	pot rdi I d d vpisu v iftibr a /sv jI i ¡i priigram, » fotokopijo zadnjega šolskega spričevala.
izbor kandidatov
Pri izlioni kandidate v burno npn Sevali učni uspLLh in druge dosežke V dosedanjem šolanju, nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter druga merila, doloiena v aktih družbe.
viSina Štipendije
Višina kadnivske iti|3endije k'T prance in [)bvčIrlosti štipendistov so opredeljene v aktih družbe. Kandidatom, ki se bodo prvič vpisali v prvi letnik, bomo v sohkem letu 2A16/17 podelili d vojno ¿tip« n d Ij o.
ugodnosti, ki jih premogovnik velenje nudi
Štipendistom za poklic geostrotnik rudar
IN GEOTEHNIK:
•	kadruvska štipendija,
» kako vosi no praktično izobraževanje,
•	planilo janiskega dodatka pri praktičnem Izobraževanju,
» dodalek za uspešnost pri praktičnem usposabljanju z delom,
•	bniiplaicn zdravniški pregled, » brezplačna zaščil na sred Siva,
•	brezplačna malica,
■	brezplačen previii spugodben im i IVtobliSi,
» možnost podaljšanja štipendije v programih PTI (3+2).
■	mužnmti zaptisi it vll v piiveZanih družbah,
» najboljši štipendisti bodo imeli prednosl pri zaposlitvi,
o rezultatih izbora bomo kanili (tale obveMili po 21). avgustu 2016.
srlvčno!
KONCERT OB | DNEVU ŽENA j
Osnovna šola Rečica ob Savinji
4, 3. 2016, ob 20. uri
P red prodaj a v stopnic: MEDGEN BORZA, Rečka ob Savinji
I
Savinjske novice št. 8, 26. februar 2016 11
Organizacije
MLADI VETER V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Projekt v zaključevanju,
rezultati postajajo vidni
29. februarja se zaključi projekt Mladi veter, ki smo ga vseskozi spremljali. Mladi v naši dolini so imeli priložnost izobraževanja in orientacije na svoji poklicni poti. Po mnenju enega od animatorjev in vodij projekta Romana Čretnika mlajšega, je v bilo v zadnjih nekaj mesecih narejenih kar nekaj načrtov za zaposlitev. Dolina je skozi delavnice in izobraževanja dobila tudi usposobljene coache in nove turistične vodnike.
POSLOVNI IN KARIERNI NAČRTI
Stourno izobraževanje je spremljalo osem kandidatov, ki sedaj veliko bolje svetujejo in motivirajo mlade na njihovi poti samozaposlovanja. Znanje coacha omogoča, da človek sam pride do ustrezne rešitve in tako je v Mladem vetru zraslo deset poslovnih načrtov. Par kariernih načrtov bo posameznikom pomagalo do ustreznega pridobivanja znanja.
VPELJAN ENOTEN SISTEM TURISTIČNEGA VODENJA
27 na novo usposobljenih turističnih vodnikov po dolini je prav tako pridobitev za delujoče in okolico. Doslej je bila ta dejavnost še v povojih, z izjemo Solčave in delno Mozirja. Enoten sistem vodenja je zdaj v teku po vseh občinah. Aktivirano je bilo tudi delovanje mreže, ki vključuje nevladne organizacije in društva po dolini. Te povezave naj bi se obdržale tudi po končanem projektu in se krepile skozi povezovanje in sodelovanje posameznikov in nevladnih organizacij. Skupine, kot so lokalna samooskrba, rokodelstvo, turizem, prehranska linija in kultura, že dobivajo nove oblike sobivanja in učinka v našem prostoru.
SREČNO NA POSLOVNI POTI
Informiranje in obveščanje bodo prvi koraki v nadaljevanju sodelovanja. Poslovna komunikacija udeležencev je bila nadgrajena na delavnicah s Samom Kramerjem, tako da so tudi novi projekti v prihodnje zaželeni. Sicer pa je sodelovalo veliko predavateljev, ki so ponudili za vsakogar nekaj uporabnih vsebin. Tako mladi brezposelni dobivajo smernice svojih poslovnih poti. Nekateri bodo Ivegali bolj, drugi manj, a za vse bo sedaj malo lažje. Ostaja le še zadnje dejanje zaključka delavnic Mladega vetra v Šport centru Prodnik, ki bo to soboto. Pa srečno na poslovni poti!
Slavica Tesovnik

PREDSTAVITEV KNJIGE PRIMORSKI BEGUNCI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Med gosti tudi potomci beguncev
V Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje je Muzej Vrbo-vec v sodelovanju z Občino Nazarje organiziral predstavitev knjige Aleksandra Videčnika Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini. Dogodka so se udeležili tudi potomci izseljenih prebivalcev Mirna in predstavniki Občine Miren-Kostanje-vica na čelu z županom Mauricijem Humarjem. Z avtorjem Aleksandrom Videčnikom se je pogovarjal glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic mag. Franci Kotnik.
niziranost ne samo proizvodne dejavnosti, ampak tudi oskrbe in kulturnega življenja beguncev. Imeli so preskrbovalni center, šolo, hranilnico, zdravstveno oskrbo, zavzeto pa so delovali tudi na kulturnem področju. Imeli so telovadno drušlvo, pripravljali so pevske koncerte in dramske nastope ter se tudi na ta način povezovali z domačim prebivalstvom. Ravno zaradi dobrih pogojev in prepletanja vezi z domačini se nekaj družin po vojni ni vrnilo na Primorsko in tako da-
Aleksander Videčnik v družbi gostov iz Mirna in nazarskega župana Mateja Pečovnika (stoji v sredini).
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Za glasbeni uvod v predstavitev knjige sta poskrbeli učenki Glasbene šole Nazarje, sestri Petra in Barbara Golob, z igranjem na citre in klarinet, nato pa je avtorja predstavila direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar. Aleksander Videč-nik je avtor več kot 30 samostojnih knjižnih del, pretežno zgodovinske in narodopisne vsebine. Kljub častitljivim 95 letom še vedno uslvarja, o čemer priča tudi nedavno izdana knjiga o beguncih iz Mirna v založbi Občine Nazarje.
Udeležence predstavilve je nagovoril tudi na-zarski župan Matej Pečovnik, ki je izrazil zadovoljstvo, da se v knjižni obliki ohranja spomin na pomembno obdobje v preteklosti Zgornje Savinjske doline, hkrati pa je to lahko začetek sodelovanja obeh občin.
VSE SE JE ZAČELO Z NAPADOM ITALIJE
Aleksander Videčnik je pojasnil, kako je sploh začel raziskovati to tematiko in se ob tem zahvalil žal že pokojnemu zgodovinarju Marku Vuku in njegovi mami za gradivo, iz katerega je nato črpal podatke. Leta 1915 se je ob napadu Italije na Av-stro-Ogrsko iz Mirna v Nazarje preselila čevljarska zadruga, skupaj z zaposlenimi v tovarni pa so bile primorane v begunstvo tudi njihove družine; okrog 1.200 jih je našlo začasen dom na območju današnje Občine Nazarje in sosednjih občin.
NEVERJETNA ORGANIZIRANOST BEGUNCEV
Videčnik je opisal delovanje čevljarske proizvodnje na novi lokaciji in izjemno dobro orga-
nes v krajih Zgornje Savinjske doline živi že tretji rod priseljencev iz Mirna.
KEMPERLETOV DNEVNIK
Videčnik je kot vir podatkov posebej izpostavil dnevnik tajnika čevljarske zadruge Leopolda Kemperleta, ki je bil poklicni novinar in nadvse pronicljiv zapisovalec takratnih dogodkov. Nekaj izsekov iz njegovega dnevnika je objavljenih tudi v knjigi, z izidom katere je postavljen spomenik času in ljudem, ki so bili posebnost tistega obdobja in naših krajev. A raziskovanje še ni zaključeno, avtor namerava svoje delo nadaljevati.
V MIRNU PRIPRAVLJAJO RAZSTAVO
Ob zaključku dogodka je spregovoril župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar in izrazil zadovoljstvo, da so bili njihovi »nonoti«, ko so v strahu zapuščali svoje domove, v Zgornji Savinjski dolini lepo sprejeti. Ko so se vrnili v Miren, so pripovedovali o dobrem sobivanju, kar nam lahko daje misliti tudi danes, ko je begunska problematika ponovno aktualna. Vesel začetka sodelovanja z Občino Nazarje je Humar povabil na otvoritev razstave, ki jo pripravlja Čevljarsko društvo Miren skupaj s Kulturnim društvom Stanko Vuk in krajevno skupnostjo ter občino ob 100. obletnici odhoda čevljarske zadruge v begunstvo in bo odprta v okviru mirenske-ga krajevnega praznika 22. aprila.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 12
Zgodovina in narodopisje
Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (12)
Piše: Aleksander Videčnik
INOVACIJE
Na razstavi je bil velik poudarek na inovacijah, saj so številni domači obrtniki prikazali svoje izume oziroma izboljšave, zato je posebna komisija ta del razstave skrbno ocenila. Posebna priznanja so namenili Mirku Ci-galetu iz Nazarij, Hermanu Remicu iz Doble-tine, Jožetu Melanšku iz Mozirja, Toniju Riflu iz Gornjega Grada in Martinu Remicu iz Šmar-tnega ob Dreti.
Takratna namera, da bi vsaka tri leta pripravili tako zahtevno razstavo, se kasneje žal ni uresničila.
Prireditev je spremljal skrbno izdelan katalog, pripravljen za ta namen. V njem je bil objavljen spored prireditev, misli predsednika pripravljalnega odbora Hermana Remica in predsednika občine inž. Alojza Plaznika, sporočilo ZKZ in trgovskega podjetja Savinja o obrtni kooperaciji. V daljšem sestavku je A. Videčnik opisal preteklost obrtništva v občini Mozirje. Sledil je seznam vseh članov združenja in oglasi.
Ko gledamo nazaj v tiste čase, ne moremo mimo ugotovitve, da je bila razstava za dolino in tudi za širše območje velik dosežek in je zato vsestransko dobro odmevala.
Že nekajkrat smo poudarili prizadevanja za lastne poslovne prostore. To vprašanje je bilo vseskozi prisotno. Iskali so primerno zgradbo v Mozirju oziroma tudi stavbni prostor. Zasilno rešitev so našli v Trogarjevi hiši na mo-zirskem trgu, kjer pa so postali poslovni prostori hitro pretesni za vse dejavnosti združenja. Izvršni odbor je zato imenoval poseben gradbeni odbor, ki ga je vodil Ivan Mikek.
Družno so iskali možnosti in sprva mislili na brunarico lesnega podjetja Smreka v Gornjem Gradu. Kmalu se je pokazalo, da tam ne izdelujejo tako velikih hiš, kot so jo želeli obrtniki. Težave so se kar vrstile, vendar so vztrajali in končno vendarle pričeli z novogradnjo; računali so, da jih bo gradnja (klasična) stala morda celo manj kot montažna gradnja. Vse to so dokončno dorekli na skupščini leta 1986. Na njej so izvolili nove organe upravljanja. Skupščino, ki je poslej štela 56 članov, je še naprej vodil Martin Aubreht. Izvršni odbor je štel 19 članov, predsednik je postal Herman Remic, člani pa Vili Marovt, Viktor Kovač, Ivan Mikek, Ivan Cevzar, Aleksander
Klemše, Miha Kovač, Mojca Finkšt, Jože Hri-bernik, Vojko Klemenšek, Franc Benda, Jakob Filač, Franc Kotnik, Stane Marolt, Rajko Časl in Zlatko Vitanc.
VSE NARED ZA DRUŠTVENI DOM
V tem mandatnem obdobju so pridobili stavbno parcelo, na kateri so nemudoma pričeli graditi svoj dom. Ko je na seji izvršnega odbora 3. 9. 1987 o gradnji doma poročal Vili Marovt, je med drugim poudaril desetletna prizadevanja za rešitev tega vprašanja. Povedal je, da so izračunali stroške novogradnje, ki bodo zaradi izrednega prizadevanja gradbenega odbora in vseh obrtnikov sorazmerno nizki, saj zelo gospodarno ravnajo z denarjem in marsikaj uspejo sami narediti ceneje, kot bi to sicer stalo. K sovlaganju so pritegnili zadrugo avtoprevoznikov iz Maribora. V času, ko so o tem govorili na izvršnem odbo-
občine Mozirje. Na slovesnosti je navzoče pozdravil predsednik izvršnega odbora združenja Herman Remic, ki je med drugim poudaril pomen povezovanja obrtnikov za ustreznejši gospodarski razvoj. Tedaj je bilo vključenih v združenje 389 rednih in 88 popoldanskih obrtnikov. Poleg organov upravljanja so imeli gostinsko, lesarsko, avtoprevozniško in živilsko sekcijo pa tudi odlično organiziran knjigovodski servis.
Število obratovalnic je tedaj upadalo, kar je pomenilo določeno zaskrbljenost glede razvoja obrtništva v občini Mozirje. Previsoki stroški obratovanja so pestili malo gospodarstvo, to pa je povzročalo tudi zastoj v posodabljanju in le malo možnosti za izboljšanje stanja v tej veji gospodarstva, ki bi sicer morala biti za družbo zelo pomembna. Če se ozremo v soseščino, vidimo, kako drobno gospodarstvo pospešuje tudi država.
Izvršni odbor Obrtnega združenja Mozirje, slikan v Domu obrtnikov Mozirje leta 1990. Sedijo z leve: Franc Kotnik, Viktor Kovač, Herman Remic, Martin Aubreht in Boža Jeraj. Stojijo z leve: Jože Hribernik, Ivan Cevzar, Rajko Časl, Franc Benda, Mojca Finkšt, Miha Kovač, Aleksander Klemše in Ivan Krefl. Manjkajo: Vili Marovt, Ivan Mikek, Vojko Klemenšek, Jakob Filač, Stane Marolt in Zlatko Vitanc ter član nadzornega odbora Franc Hren.
ru združenja, so bila zaključna dela na novem domu že opravljena in isti dan je sledila otvoritev objekta.
Obrtniški dom v Mozirju je postal ponos vseh obrtnikov v občini in kraju Mozirje. Izredno lična stavba je naletela pri gostih, ki so se v velikem številu udeležili slavja, na izredno odobravanje. Notranja ureditev je zagotavljala dobro poslovno izkoriščenost prostorov.
OTVORITEV OBRTNIŠKEGA DOMA
3. septembra 1987 se je zbralo pred Domom obrtnikov v Mozirju mnogo ljudi iz doline in Slovenije. Otvoritev je bila vključena v praznovanje občinskega praznika takratne
Gradnjo doma je torej zelo prizadevno opravila skupina obrtnikov v gradbenem odboru. S pomočjo občine Mozirje je bilo pridobljeno gradbeno zemljišče, na katerem stavba stoji. Za 300 kvadratnih metrov poslovnih prostorov visoke kakovosti so ob skrajnem varčevanju potrošili le 6,5 milijonov dinarjev, kar je bilo spričo cen in inflacije res malo. V domu so našli prostore poleg združenja še Avtoprevoz, knjigovodski servis in zadruga, ki naj bi jo ustanovili. Ob koncu je Remic poudaril še željo, da bi bilo drobno gospodarstvo deležno več razumevanja družbe in bi tako bilo delavcem in obrtnikom omogočeno človeka vredno življenje.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 13
Organizacije, Informacije
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Novost v jubilejnem letu koncert ob dnevu žena
V Turističnem društvu Rečica ob Savinji so 30. občni zbor, ki so ga opravili 12. februarja v tamkajšnji Medgen borzi, izkoristili za zahvalo za »oranje ledine« ustanovnim članom. Od petnajstih jih je devet še živečih. V znak pozornosti so jim namenili priložnostna darila.
Ob jubileju je v imenu ustanoviteljev spregovoril upokojeni učitelj Zdravko Novak, ki se je z ostalimi člani trudil za urejenost domačega kraja. Novak je spomnil, da je bilo društvo ustanovljeno v času, ko je tedanja Občina Mozirje od Turistične zveze Slovenije prejela bodečo nežo za neurejenost Logarske doline. Rečiški župan Vinko Jeraj, ki je bil prav tako med ustanovnimi člani društva in mu je dobršen del ča-
sa tudi predsednikoval, je poudaril, da je Rečica ob Savinji na tekmovanju za najbolj urejen kraj v državi tedaj zasedla prvo mesto v kategoriji manjši kraji.
Tudi sedaj se v društvu trudijo za prepoznavnost in urejenost kraja, kar je bilo mogoče razpoznati iz poročila o delu, ki ga je podal predsednik Toni Strnišnik. Aprila so organizirali očiščevalno akcijo, maja so sodelovali pri predstavitvi Občine Rečica ob Savinji v Planetu Tuš v Celju, junija pa pri organizaciji otvoritve Medgen borze. Julija so poskrbeli za sprejem zgornjesavinjskih starodobnikov, septembra pa so z liki z Lenartovega sejma obogatili dogajanje na podoknici Nedeljskega v kampu Menina. Obči-
Predsednik Toni Strnišnik je poročal, da so se tudi lani trudili za prepoznavnost in urejenost kraja. (Foto: Marija Šukalo)
no so promovirali tudi na srečanju krajev s sramotilnim stebrom v Lembergu.
Precejšen zalogaj je bila organizacija tradicionalne turistične prireditve Od lipe do prangerja. Avgusta so v Blatah gostili Oktet 9. Lenar-tov sejem je minil v znamenju številnih obiskovalcev, konec novembra pa so se podali na ekskurzijo v Avstrijo. Leto so zaključili z Miklavževim večerom na rečiškem trgu, živimi jaslicami v Dol-Suhi in sodelovanjem pri postavitvi Praznične Rečice.
Novost v letošnjem jubilejnem letu bo koncert klape Kampanel in glasbene skupine M.J.A.V., ki bo 4. marca v rečiški osnovni šoli. S koncertom želijo obeležiti dan žena.
Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Kako dolgo še brezglavo nabiranje gozdnih
Člani Planinskega društva Ljubno ob Savinji so tudi letos med prvimi ljubenskimi društvi opravili inventuro svojega dela v preteklem letu in predstavili načrte za leto, v katerega smo že dodobra zakorakali. Predsednica Ana Žehelj je v petek, 5. februarja, zbranim v večnamenskem prostoru ljubenske osnovne šole predstavila lanskoletno delo društva, pridružili pa so se ji tudi ostali, ki aktivno sodelujejo pri realizaciji začrtanih nalog.
Leto dni po nastopu mandata novega vodstva v društvu ohranjajo in nadgrajujejo aktivnosti, ki so postali že stalnica pri delovanju ljubenskih planincev. Delo z mladimi, aktivni markacisti, planinski izleti, skrb za ohranjanje naravnega okolja, pa seveda številne aktivnosti okrog vzdrževanja njihove priljubljene planinske postojanke na Travniku in še kaj bi se našlo, kar je bilo skozi poročila predstavljeno članom in gostom, ki so se udeležili občnega zbora.
Razumljivo je bilo govora tudi o finančnem poslovanju društva, ki se ne more izogniti razvpiti zgodbi
»Delo z mladimi, aktivni markacisti, planinski izleti, skrb za okolje ... Vse to smo počeli lani,« je povedala predsednica Ana Žehelj.
(Foto: FA)
o uporabi davčnih blagajn pri gotovinskem poslovanju, o čemer so se lahko prepričali prisotni na zboru, ki so lahko na »predpisan« način poravnavali društveno članarino.
Med poročili je največ odobravanja in polemik požel varuh gorske narave Franc Atelšek - Aco, ki je na njemu svojstven način predstavil problematiko sobivanja gorskih
kolesarjev na ustaljenih planinskih poteh. Ob prikazu fotografije kolesarjev na vrhu prelepe Ojstrice je bil dodaten komentar o smiselnosti takšnega sobivanja v neokrnjeni naravi, kamor lahko po vseh naravnih zakonih stopi le človeška noga, povsem odveč.
Seveda so se udeleženci občnega zbora ozrli tudi k delu v novem letu. Planirani so številni izleti, vsebinsko se najbolj pestro dogajanje v društvu vrti okrog mladih planincev, ne pozabljajo pa niti na izobraževanje svojih članov na temo pla-
ninstva. Na tokratnem zboru je bila zelo zanimiva tudi točka »pozdravi gostov«, pri kateri je bilo zopet govora o problematiki, ki jo je načel že prej omenjeni varuh gorske narave. Dodatno je bilo izpostavljeno še dobesedno ropanje naših planin v času zorenja različnih gozdnih sadežev, predvsem borovnic. Način nabiranja le-teh je namreč v določenih primerih prerasel v nenadzorovano uničevanje narave, ki ji zaradi neukrepanja pristojnih ni videti konca.
Franjo Atelšek
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC DECEMBER
POROKE:
Mencigar Stanko iz Pertoče in Livk Natalija iz Mozirja SMRTI:
Govek Alojzij iz Trnovca Kralj Ciril z Ljubnega ob Savinji Slatinšek Stanislava iz Bočne Zagradišnik Ivan iz Varpolj Solar Frančiška z Ljubnega ob Savinji Urtelj Srečko iz Žlabra
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 14
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA
Tudi gasilcem stoji ob strani sv. Florjan
Po letu dni so se na rednem občnem zboru znova zbrali člani PGD Okonina na čelu s predsednikom Francem Fricljem in poveljnikom Gregorjem Križnikom. Pridružili so se jim še poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric in predstavniki sosednjih gasilskih društev.
Preteklo leto so okoninski gasilci posredovali enajstkrat, ob večjih požarih in nesrečah pa so hiteli na pomoč tudi sosednjim društvom. Ker ob naravnih nesrečah pogosto pride do izpada električne energije, so kupili dva generatorja, sodelovali so pri občinski vaji Evakuacija osnovne šole
Poveljnik PGD Okonina Gregor Križnik pravi, da bo letos poudarek pri delu operativne enote na internih vajah. (Foto: BR)
na Ljubnem in obiskali otroke lju-benskega vrtca.
Sodelovali so pri snemanju prispevka RTV Slovenija o odzivnosti gasilcev ob klicu na pomoč ob zastoju srca ali ko je potrebno oskrbeti obolelo osebo. V maju so na željo podjetja BSH Hišni aparati organizirali praktično usposabljanje za varno delo z izolirnimi dihalnimi aparati in pri posredovanju ob požarih v notranjih prostorih. V preteklem letu so se udeleževali tudi izobraževanj in gasilskih vaj.
V noči na 18. november je nad gasilskim domom PGD Okonina bdel sv. Florjan. V garaži doma je prišlo do požara na polnilcu radij-
ske postaje. Poškodovane in uničene je bilo nekaj opreme, k sreči pa se ogenj ni razširil po poslopju. Dim in saje so kljub temu poškodovale ostale prostore in le sreči gre pripisati, da požar ni dobil večjih razsežnosti.
Tudi v prihodnje se bodo okonin-ski gasilci intenzivno izobraževali in s tem še izboljšali svojo usposobljenost in odzivni čas, pozornost pa bodo namenjali tudi preventivi ter osveščanju krajanov. V programu dela za leto 2016 imajo tudi vzdrževanje in nabavo gasilske opreme, obnovitvena dela pa so predvidena tudi za gasilski dom.
Barbara Rozoničnik
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
izkoristili tudi za izobraževanje
Občni zbor Konjerejskega dru--štva Zgornje Savinjske doline na pustno nedeljo so člani v prvem delu izkoristili za izobraževanje. Ve-terinarka Vesna Kadunc Kos s klinike Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani jim je spregovorila o vnetju kopit.
Za laminitis, kot ga strokovno imenujejo, je po besedah predavateljice najpogostejši vzrok nepravilna prehrana. Zdravljenje je odvisno od tega, v katerem stadiju je bolezen odkrita. Najpogosteje ga zdravijo s hlajenjem z ledom in dajanjem nesteroidnih protivne-tnih zdravil. Kako kontrolirati kopita konj, je predstavil Rok Planovšek.
V drugem delu druženja so ko-njerejci prisluhnili poročilu o delu, ki ga je podal predsednik Janko Prislan. Poudaril je, da so vse zastavljene naloge realizirali. Obiskali so člana Ivana Rakuna in mu pripravili zabavo ob njegovem visokem jubileju. Podali so se tudi na nekaj pohodov in se udeležili blagoslova živali v Mozirju in Šentjanžu. Na mozirskem sejmišču je blagoslov opravil tamkajšnji župnik Sandi Koren, v Šentjanžu pa rečiš-ki David Zagorc. Prisotni so bili tudi na številnih prireditvah po dolini.
Tudi letos bodo delali po začrtanih smernicah. Poleg nalog stalnic si bodo prizadevali za pridobitev novih članov društva, ureditev spletne strani in pridobivanje finančnih sredstev. Ta so v društvu že vrsto let zelo skromna. Ker je društvo še vedno brez svojih prostorov, bodo svojo energijo usmerili tudi v tej smeri.
Marija Šukalo
Predsednik Janko Prislan je poudaril, da so lani uspeli realizirati vse zastavljene naloge.
(Foto: Marija Šukalo)
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Potovanje po
in gora
Člani Planinskega društva (PD) Nazarje v zimskem času pripravljajo planinske večere, na katerih obiskovalcem predstavijo različna potovanja, na katerih so bili. Eden takšnih večerov je potekal v sredo, 10. februarja, v na-zarskem gradu Vrbovec. Suzana Grudnik pripovedovala o potovanju po Albaniji.
Albanija je zelo raznolika država s številnimi gorami, kot tudi s precej veliko obale. Poleg tega ima zelo zanimivo zgodovino in pestro kulturo. Zaradi tega so se člani PD Nazarje lansko poletje odpravili na večdnevni izlet v to balkansko državo.
Po besedah Grudnikove so na devetdnevnem potovanju spoznali več hribov in gora, na katere so se tudi povzpeli. Dodobra so se seznanili z naravnimi znamenitostmi nacionalnih parkov v dolinah Theth, Valbona in Llo-gara. Poleg naravnih znamenitosti so si ogledali številne muzeje in galerije o bogati zgodovini Albanije, ki je močno povezana s turškimi vpadi, obiskali pa so tudi obale ob Jadranskem in Jonskem morju.
Med 3. in 11. julijem lani so ta-
i orlov
Popotovanje po Albaniji nam bo za vedno ostalo v spominu, je dejala Suzana Grudnik. (Foto: Primož Vajdl)
ko nazarski planinci z različnimi prevoznimi sredstvi naredili preko 3.000 kilometrov in prehodili več kot 80 kilometrov. Tako so spoznali skoraj celotno Albanijo in preživeli nepozabno popotovanje, ki bo za vedno ostalo v njihovih spominih, je za konec dejala Suzana Grudnik.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 15
Oglasi
»
■r
VETERINA
Mozirje
VETERINA MOZIRJE d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-02-20
Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. člena In drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti ( UL. RS., št. 93 / 05 ) in prve točke 7. člena ter 10. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (Ur. list RS št. 98/2013 in Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali (UL. RS št. 89/2014) razpisujemo
zneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti psi za namene premikov izven RS ali PRED PRVO SPREMEMBO LASTNIŠTVA označeni z mikročipom tudi pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti. Ob vsakem cepljenju psov proti steklini je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
PRI REGISTRACIJI PSOV SKOTENIH PO 01. 01. 2015, JE OBVEZNA ŠTEVILKA MIKRO-ČIPA MATERE MLADIČA.
PSE PRIVEDITE NA KATEROKOLI MESTO CEPLJENJA. PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESETE TO VABILO in EVROPSKI POTNI LIST ter ZNAČKO, ČE JO PES IMA. !!! (Vsi psi, rojeni po letu 2003, imajo mikročip). S sabo imejte tudi izpis iz Centralnega registra psov, ki ste ga prejeli od RS MKO UVHVVR.
BREZ POTREBNIH DOKUMENTOV ŽIVAL NE MORE BITI CEPLJENA.
REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI 2016
Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) do dopolnjenega 3. meseca starosti.
Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmikih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporablja cepivo, ki zagotavlja imunost več kot eno leto. Ostali psi morajo biti obvezno cepljeni proti steklini v skladu z navodili proizvajalca.
Rok naslednjega cepljenja je vpisan v potnem listu živali.
Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje.
Vsak pes mora biti označen z mikročipom in registriran ter dobiti EU potni list, najpo-
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA.
SVOJEGA PSA LAHKO PRIPELJETE NA CEPLJENJE TUDI V AMBULANTO ZA MALE ŽIVALI NA VP MOZIRJE VSAK DAN, OD 07:00 DO 11:00 URE DOPOLDAN IN POPOLDNE, OD 16:00 DO 17:00 URE.
PRIPOROČAMO VAM, DA POSKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ŽIVALI TUDI Z OSTALIMI PREVENTIVNIMI UKREPI:
-	cepljenje psov proti kužnim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, parvoviroza,koronavirusna infekcija),
-	redno odpravljanje zajedavcev (vsaj trikrat letno),
-	cepljenje mačk proti steklini in kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija).
Direktor JOŽE PODMENINŠEK, dr. vet. med.
RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2016			
			
PONEDELJEK 07.03.2016		ČETRTEK 10.03.2016	
07:30	LJUBNO - NA FORŠTU	06:30	OTOK - PRI MATAROŽNIKU
08:30	SAVINA 4 - PRI GOLOBU	07:30	NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU
09:00	SAVINA 5 - PRI TONU	08:30	NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI
10:00	LJUBNO - PRI KEGLJIŠČU	09:30	LENART - PRI SP. KOSU
10:30	PRIMOŽ - GORSKA PUSTOTA	10:00	LENART - NA PODMIRJU
11:00	KONJSKI VRH - PRI BRCLOVNIKU	10:30	GORNJI GRAD - AVTOBUSNA POSTAJA
12:00	STRUGE - PRI GOSTILNI	11:30	SP. TRG - PRI KOLENCU - kozolec
12:30	KRNICA - KRNIČKI LOG PRI GOSTILNI	12:00	KROPA - PRI FRICELJNU
13:30	LJUBNO - LOVSKI DOM	13:00	BOČNA - PRI ZADRUGI
14:30	RADMIRJE - PRI ŠETEJ	13:45	DEVCE - PRI RIHTERJU
15:00	TER 60 - PRI IVANIČNIK	14:30	FLORJAN - PRI ZAVRŠKI KAPELI - BRUNARICA
15:30	LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKI	15:15	NAZARJE - PRI GASILNEM DOMU
16:00	LJUBIJA - NA VETERINARSKI POSTAJI		
TOREK 08.03.2016		PETEK 11.03.2016	
07:00	VIMPASLE - PRI TLAKERJU	07:30	ŽLABOR - PRI MLINARJU
07:45	POLJANE - ŽERONICE	08:00	KOKARJE - PRI FLERETU
08:30	REČICA - PRI ZADRUGI	08:30	LAČJA VAS - GASILSKI DOM
09:30	VARPOLJE - ŽUNTARJEV MLIN	09:00	PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU
10:30	ŠENTJANŽ 5 - PRI RAKUN KRISTINI	10:00-11:00	ŠMARTNO OB DERTI - PRI ZADRUGI
10:45	ŠENTJANŽ 29 - PRI BRŠNAKU	11:30	ZG. POBREŽJE - PRI BITENCU
11:00	GRUŠOVLJE - PRI KOLENCU	11:40	SP. POBREŽJE - PRI FLERETU
12:00	OKONINA - PRI GASILNEM DOMU	12:00	TRNOVEC - PRI KRANČIČU
12:30	SP. REČICA - PRI VAGI, KOMUNALA	12:30	PRIHOVA - PRI UNOVTU
13:00	DOL-SUHA - PRI RBETU	13:00	REZJE - NA VRHEH PRI HUDOBREZNIKU
14:00	ŽEKOVEC - PRI BELEJ		
14:15	MOZIRJE - PRI STARI OBČINI		
14:30	BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU		
SREDA 09.03.2016		SOBOTA 12.03.2016	
07:00	PRIMOŽ - PRI JERAJU-BUKOVJE	07:00-08:00	LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA
07:30	RADUHA - PRI DRSTVENŠKOVI	09:00	LOKE - PRI LEVCU
08:30	LUČE - ZA TRGOVINO	10:00	LEPA NJIVA - PRI JOŽU
10:00	SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEM DOMU	10:45	LOKOVE - PRI URBANCU
11:45	PODVOLOVLJEK - PRI POGORELČNIKU	11:30	RŽIŠE - PRI KOROŠCU
12:30	PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU	12:30	GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE
13:00	PODVEŽA - PRI JERIJEVI UTI	13:30	TRNAVČE - PRI PEČNIKU
13:45	RADUHA - PRI PODVEJNKU	14:15	JAZBINE
14:15	RADUHA - PRI TEVČU	15:00	ŠMIHEL - PRI GOSTILNI
14:45	STRMEC - PRI MIKLAVCU		
15:15	STRMEC - PRI SP. MOŽICU NA OVINKU		
16 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2016
Kultura, Oglasi
PLESNI PROJEKT OS NAZARJE
Mladi plesalci so se izkazali v različnih zvrsteh
V začetku februarja so učenci in učitelji Osnovne šole Nazarje pripravili sedmo zaključno prireditev v projektu Šola pleše, ki je z leti pos-
tal njihova prepoznavna tradicionalna prireditev. Tudi tokrat so na prireditev v Športno dvorano v Nazarjah povabili starše in sorodnike
Učenci so naučene plesne korake občinstvu predstavili tako ali drugače maskirani. (Foto: Tatiana Golob)
ŠČEPEC KULTURE OB PRAZNIKU NA LJUBNEM OB SAVINJI
Kultura naj nas spremlja vsak dan
V počastitev praznika kulture so člani Kulturnega društva Ljubno ob Savinji pripravili prireditev, na kateri so se spomnili nosilcev kulture in narodne zavednosti. Prebirali so Prešernove pesmi in se spomnili nekaterih mož, katerih okrogle obletnice rojstva ali smrti bomo obeležili letos.
Helena Šlogar je opisala dela posameznih avtorjev in njihove misli, predsednica društva Zvonka Kladnik pa je spregovorila o kulturi in besedilih, ki so postala del naše kulturne dediščine. Obiskovalcem je zaželela, da ščepec kulture zaužijemo ne le ob prazniku, ampak ob vsaki priložnos-
ter pokazali, kaj so se naučili.
Na nazarski šoli zagovarjajo mnenje, da je ples del kulturne izobrazbe vsakega posameznika, zato je prav, da se z njegovimi osnovami spoznajo že otroci. Tudi letošnje leto so starejši učenci dokazali, da se vsakoletne plesne vaje obrestujejo, njihovi plesni koraki so iz leta v leto samoza-vestnejši. Že nekaj let je projekt Šola pleše lepo nadgrajen s pustnimi norčijami in otroci svoje plesne korake občinstvu predstavijo maskirani.
Letos so v športni dvorani svoje plesne sposobnosti tako prikazale princeske v spremstvu vitezov, zbrani so si ogledali ples čebelic in njihovih čuvajev čebelarjev, šah mat pa so zadale črno-bele šahovske figure.
Med najstniki so zadnja leta najbolj aktualne grozljive prikazni, zato ni bilo presenečenje, da so parket v dvorani zavzeli tudi hudički, vampirji in zombiji iz višjih razredov. Mednje so se predrzno, a za pomiritev grozečega vzdušja prijazno vrinili še poskočni kavboji.
Dogodek se ni zaključil v strašljivem vzdušju, nasprotno, vsi plesalci so bili deležni navdušujočih aplavzov občinstva, svojih mentorjev učiteljev in učencev. Na svoj plesni projekt so namreč ponosni tako zaposleni šolniki kot učenci, saj gre za zabaven način spoznavanja različnih plesnih zvrsti, tako tradicionalnih kot modernih.
Tatiana Golob
ti, ki se nam ponudi.
Besedila Srečka Kosovela, Antona Aškerca, Ivana Cankarja, Simona Gregorčiča in Dragotina Ketteja so prebirali Danica Vezočnik, Franjo Naraločnik, Lojze Gluk in Andrej Ermenc. Predvajana je bila glasba skladatelja Marjana Kozine, mešani pevski zbor Ljubno je zapel Zdra-vljico in Kosovelovo Pa, da bi znal, ob spremljavi kitare je zapela Slavica Te-sovnik, ob spremljavi harmonikarja Zvonka Krumpačnika pa sta šaljivo Prešernovo pesem Od železne ceste zapela Klara in Rok Prušnik.
ŠMS
Parket v športni dvorani so zavzeli tudi hudički, vampirji in zombiji iz višjih razredov. (Foto: Tatiana Golob)
Klara in Rok Prušnik sta ob harmonikarski spremljavi Zvonka Krumpačnika zapela Prešernovo Od železne ceste. (Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 17
Ljudje in dogodki, Čestitke
Izbrali ste naj šemo 2016
Pokrovitelj: Gostilna Bohač Nazarje
Pet finalistov v izboru za naj šemo letošnjega leta je prejelo naslednje število vaših glasov:
-	1: Indijanka in morska deklica: 9 glasov
-	2: Davčna blagajna in računi: 11 glasov
-	3: Krave in biki: 9 glasov
-	4: Simpsonovi: 37 glasov
-	5: Glasbena skupina ABBA: 20 glasov
Zmagovalci so torej Simpsonovi (pošiljatelj Denis Bašič iz Šempetra), ki prejmejo nedeljsko kosilo za dve osebi, na drugo mesto se je uvrstila skupina ABBA (pošiljatelj Jasmina Jurič iz Radmirja), ki prejme družinsko pico, na tretje mesto pa se je uvrstila davčna blagajna (pošiljatelj Maja Caj-ner iz Juvanja), ki prejme dve mali pici. Bone za koriščenje nagrad, ki jih podarja pokrovitelj akcije Gostilna Bohač Nazarje, dobitniki prevzamejo v uredništvu Savinjskih novic do vključno 31. marca 2016.
Vsem pošiljateljem glasovnic se zahvaljujemo za sodelovanje, prejemnikom nagrad pa iskrene čestitke!
i-i-
Letošnja, v dolini pretežno kopna zima je prizanesla vzdrževalcem cest. Ker cestno gospodarstvo pesti pomanjkanje denarja, je to morda dobra novica. Morda bo ostalo nekaj več denarja za krpanje lokalnih in regionalnih cest, ki kar kličejo »na pomoč«. Ena od perečih »ran« zeva že od lanskega leta na cesti med Mozirjem in Velenjem na »gorenjskem« klancu. Slabih sto metrov pod vrhom

na savinjski strani udrtina na asfaltnem cestišču predstavlja že resno nevarnost. Mesto poškodbe je označeno z devetimi (!) prometnimi znaki, ki nič ne kažejo na začetek sanacijskih del. Ko smo o tem povprašali pristojno vzdrževalno službo, do danes nismo prejeli nobenih spodbudnih informacij. Vozniki, preklinjanje ne pomaga, zato raje počasi in previdno!
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 18
Organizacije, Šport
6. MEDNARODNI BRIDGE TURNIR PLESNIK OPEN V LOGARSKI DOLINI
Zmaga na Madžarsko, Slovenci in Srbi skupaj drugi
Od 5. do 7. februarja so v hotelu Plesnik v Logarski Dolini organizirali šesti bridge turnir Plesnik open, ki se ga je udeležilo 40 igralcev iz petih držav. Prireditelj Bridge klub Plesnik je v sodelovanju s klubom Bridge Partner iz Avstrije zagotovil doslej najštevilčnejšo udeležbo.
Bridge klub Plesnik je bil ustanovljen leta 2012 in je član Bridge zveze Slovenije. Predsednica kluba Martina Plesnik, ki s partnerjem Horstom Koulenom živi ob Vrbskem jezeru v Avstriji, je tesno povezana z avstrijskim klubom Bridge Partner pri organizaciji turnirjev in
Letošnji bridge turnir Plesnik open v Logarski Dolini je bil najštevilčnejši doslej.
(Fotodokumentacija BK Plesnik)
spremljajočem programu različnih dogodkov.
»Plesnik open je eden izmed najbolj očarljivih dogodkov, ki se jih udeležujem, ne le zaradi mednarodne zasedbe, ampak tudi zaradi pomembnosti, kakovosti in okolja, kjer poteka turnir,« je o dogodku v Logarski Dolini povedal vodja turnirja Marjan Zadel, velemojster bri-dža. Predsednik Bridž zveze Slovenije Tolja Orač je dodal, da je dogajanje v Logarski Dolini vedno med njegovimi najbolj priljubljenimi destinacija-mi tovrstnih tekmovalnih prireditev.
Udeleženci iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Srbije in Nemčije, razdeljeni so bili v deset ekip, so turnir zaključili zadovoljni, med njimi so bili seveda najbolj navdušeni zmagovalci. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Madžarske, drugo mešana ekipa Slovenija-Srbija in tretje ekipa iz Avstrije. Naslednji turnir v bridžu Plesnik open bo v Logarski Dolini potekal od 3. do 5. februarja 2017.
Jože Miklavc
SMUČARSKO TEKMOVANJE V LUČAH
Medalje za najboljše, svinjske glave za najsrečnejše
Smučišče v Lučah je letos prizorišče pestrega dogajanja, saj je po zaslugi dobrega dela ekipe, zadolžene za delovanje smučišča, snega kljub mili zimi dovolj. Prvo soboto v februarju so izvedli 36. tekmovanje v veleslalomu lastnikov gozdov, gozdarjev, izvajalcev del v gozdovih in predelovalcev lesa na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline, na katerem se je 56 udeležencev pomerilo za medalje in za predzadnja mesta, ki prinesejo svinjsko glavo na krožniku.
Tekmovanje sta organizirala Savinjsko gozdarsko društvo in nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Točkovanje je pote-
Tako kot tekmovanje samo je na »gozdarskem« veleslalomu tradicionalna tudi dobra volja
sodelujočih smučarjev.
Srečni dobitniki svinjskih glav
kalo tako v ekipni kot v posamični konkurenci.
Ekipno so zmagali domačini in tako prejeli prehodni pokal v obliki lesene svinjske glave, druga je bila ekipa iz Solčave, tretja pa iz Nazarij. Pri moških je v kategoriji mlajših slavil Simon Klemenšek iz Solčave, v kategoriji srednjih let je zmagal Tomaž Robnik iz Luč, med zrelejšimi je zlata medalja pripadla še enemu domačinu Jakobu Matijov-cu, v ekipi starejših pa si je prvo mesto prismučal Rafko Kerznar iz Gornjega Grada.
Ženske so tekmovale v dveh starostnih skupi-
nah. Med mlajšimi je slavila Tjaša Voler, pri starejših pa Pavla Voler, obe iz Luč. Med sponzorji je prvo mesto osvojil Stanko Klemenšek iz Solčave.
Predzadnje mesto med moškimi je zasedel Anton Zamernik iz Luč, med ženskami pa Nataša Robnik Prodnik iz Solčave. To sta bila prejemnika dveh svinjskih glav, prejemnika tretje pa je določil žreb. Sreča je bila naklonjena Francu Robniku iz Luč.
Tekst in foto: Slavica Tesovnik
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 19
Šport
DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENSKIH ČASTNIKOV IN VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO NA GOLTEH
Šport in usposabljanje pomembna za utrjevanje
obrambe in zaščite
V organizaciji velenjskega območnega združenja slovenskih častnikov je v soboto, 6. februarja, na Golteh potekalo državno prvenstvo v smučanju (veleslalom) in streljanju z malokali-brsko puško (na 30 m). Tekmovanja se je udeležilo 27 ekip s tremi tekmovalci iz vse Slovenije.
Državno prvenslvo za častnike je bilo že 22. po vrsti, za veterane vojne za Slovenijo in člane policijskih veteranskih združenj Sever pa trinajsto. Pred hotelom na Golteh, kjer je potekala podelitev medalj in pokalov, je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič in med drugim dejala:
dogodke med osamosvojitveno vojno; tod se je prebijala že XIV. divizija, v teh krajih je pesnil in padel Kajuh, ti kraji so povezani z osamosvojitveno vojno vse do Logarske in nenazadnje, tu je pristal helikopter, ki je prebegnil od napadalcev v okrilje kmetij in gozdov Mozirske planine. Prepričana sem, da bomo za Slovenijo in za nas ostali povezani, ostali bomo skupaj!«
Zmago na 22. DP častnikov je dosegla ekipa Logistične brigade Slovenske vojske (SV), druga je bila ekipa Vojaške zdravslvene enote SV, tretja pa ekipa 15. polka vojaškega letalstva SV. Tekmovanja se je udeležila tudi ženska ekipa Logi-
Ministrica za obrambo Andreja Katič: »Prepričana sem, da bomo za Slovenijo in za nas ostali povezani, ostali bomo skupaj!«
stične brigade SV. V konkurenci veteranov vojne za Slovenijo je prvo mesto osvojila ekipa Zasavje I. pred ekipo Policijskega veteranskega združenja Sever Celje II. in tretjeuvrščeno ekipo Mežiške doline.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Streljanje z MK puško je potekalo v Moravi pri Mozirski koči.
Brigadirka Alenka Ermenc, pomočnica načelnika Generalštaba SV:
»Na Golteh sem med množico mojih službenih kolegov, častnikov in podčastnikov Slovenske vojske, starešin in policistov ter številnih veteranov vojne za Slovenijo v vlogi predstavnice pokrovitelja - Generalštaba SV in se čutim zelo počaščena ob zaupani nalogi. V okolju mojega nekdanjega rojstnega kraja Mozirja in Zgornje Savinjske doline sem vesela, ko vidim in doživljam popolno organizacijo dogodka v tesni povezavi naše vojske ter civilne sfere.«
»Šport in usposabljanje nista samoumevni dejstvi v okviru razvoja in utrjevanja obrambe ter zaščite državljanov. Varnostna situacija v Sloveniji in v Evropi ni več takšna, kot je bila nekoč, zato je pomembno, da sistemi, kot so policija, vojska in civilna sfera, sodelujejo med seboj, da se tako pripravljajo na morebitna stanja, ko bi bilo potrebno strniti naše interese in cilje. /.../ V teh lepih krajih med Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino se bomo kmalu spet spomnili na
ZIMSKI POHOD V POTOČKO ZIJALKO
Prelep dan pod Olševo
Sobota, 6. februarja, je bila kot naročena za zimski pohod v Potočko zijalko. Sončno vreme, snega le za vzorec in dobra družba, to je bilo vse, kar so organizatorji iz Planinskega društva (PD) Solčava potrebovali za izvedbo pohoda. Letošnja pohodniška zasedba je štela dvajset ljubiteljev hoje v naravi.
Potočka zijalka letos ni bila pripravljena na
obiskovalce. Vsako leto namreč pohodniki uživajo ob pogledu na kapnike v notranjosti, letos pa jih zaradi mile zime ni bilo. V jami je predsednik PD Solčava Gregor Videmšek nanizal nekaj podatkov in zanimivosti o jami. Tudi »martinčka-nja« v prelepem vremenu pred povratkom v dolino ni manjkalo.
ŠMS
Spominski posnetek na soncu pred Potočko zijalko. (Foto: Franc Voler)
20 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2016
Šport, Oglasi
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Timi Zajc zmagovalec na domači skakalnici
Minulo soboto in nedeljo naj bi na ljubenski skakalnici potekale tekme za pokal Cockta, a je nedeljska tekma zaradi slabega vremena odpadla. So pa zato na sobotni tekmi domači skakalci odlično opravili svoje delo. Med mladinci do 16 let sta na stopničkah stala zmagovalec Timi Zajc in drugouvrščeni Lo-vro Vodušek, četrti je bil Aljaž Nerat, deveti pa Medard Brezovnik. V članski konkurenci je Jaka Tesovnik osvojil tretje mesto.
V Kisovcu je potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice do 15 let in ekipno tekmovanje. Med deč-
Lenart Presečnik (drugi z desne) je na državnem prvenstvu v Kranju osvojil peto mesto.
OBČINA NAZARJE
Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE
Občina Nazarje, na podlagi javnega razpisa za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Nazarje za leto 2016 (objavljenega na spletni strani: www.na-zarje.si ) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za pridobitev sredstev za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav v letu 2016
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje v objavljenem razpisu.
2.	Čas razpisa od 22.2.206 do vključno 23.3.2016.
3.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » RAZPIS MČN 2016 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Številka: 355-0003/2016 Datum: 22. februar 2016
Zupan:
Matej PEČOVNIK, l.r.
MAJA MIHALINEC DRŽAVNA PRVAKINJA NA 60 METROV
Le stotinko počasnejša od osebnega rekorda
ki je Filip Vranc osvojil drugo mesto, Žak Mogel je bil deseti, Petja Brglez je med deklicami dosegla sedmi rezultat. Na ekipni tekmi so Karlo Vo-dušek, Jernej Presečnik, Žak Mogel in Filip Vranc zasedli tretje mesto.
V Kranju je potekalo državno prvenstvo dečkov do 13 let. Na peto mesto se je uvrstil Lenart Presečnik, Gorazd Završnik je bil deveti. Cicibani in cicibanke so se za naslov državnega prvaka pomerili v Planici. Tinkara Žehelj je osvojila 13. mesto, Marcel Černivšek je bil deveti, Janez Korent 28. in Gašper Presečnik 31.
ŠMS
V Celju je potekalo državno prvenstvo v atletiki za člane in članice. V šprintu na 60 metrov Mo-zirjanka Maja Mihalinec, sicer članica Atletskega kluba Velenje, ni imela prave konkurence, s časom 7,27 pa je le za stotinko zaostala za osebnim rekordom.
»Veseli me, da prihajam v pravo formo sedaj, ko se bliža vrhunec sezone. Pred svetovnim prvenstvom me čaka še nekaj tekmovanj v tujini, kjer bom ponovno tekla v močni konkurenci. Upam, da mi kmalu uspe odteči tudi osebni rekord. Na treningih mi gre dobro in sem že nekaj časa hitrejša kot kdajkoli prej, zato verjamem, da mi bo to pripravljenost kmalu uspelo pokazati tudi na tekmi,« Maja ni skrivala zadovoljstva ob koncu tekmovanja.
Marija Šukalo
Maja Mihalinec pred svetovnim prvenstvom prihaja v vrhunsko formo. (Fotodokumentacija MM)
OBČINA NAZARJE
Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE
Občina Nazarje, na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za pridobitev sredstev za področje kmetijstva v letu 2016
Predmet razpisa: Dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Nazarje v letu 2016 v skupnem znesku 17.000,00.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje po posameznih sklopih v razpisu.
2.	Čas razpisa od 22.2.2016 do vključno 29.3.2016.
3.	Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si.
4.	Vloge - prijavni obrazec z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS - KMETIJSTVO 2016«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispeti do torka, 29. 3. 2016, do 15. ure. Na hrbtni strani mora biti polni naslov prijavitelja.
Številka:339-0001 /2016 Datum: 22. 3. 2016
Zupan:
Matej PEČOVNIK, l.r.
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 21
Zahvale, Kronika, Informacije, Oglasi
Na tisoče zvezd na nebu žari, na stotine ptic po nebu leti, na tisoče rož na travniku cveti, a na Zemlji je le ena mama.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, babice in prababice
Terezije JURIČ
rojene Blekač 1. 10. 1922 - 11. 2. 2016
Lažje smo prenašali bolečino, ker ste v teh težkih trenutkih bili z nami. Iz srca se zahvaljujemo vsem vam, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri slovesu naše drage mame.
Vsi njeni
Zdaj si spočij izmučeno srce, zdaj si spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Sporočamo, da je na pota večnosti odšla naša draga mama
Antonija PUSTOSLEMŠEK
iz Tera 12. 6. 1947 - 18. 2. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ob težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali svete maše, sveče in cvetje. Hvala gospe Rosani za lepe besede slovesa ter gospodu župniku za opravljen obred. Zahvala tudi pevcem in pogrebni službi Anubis. Še posebej pa smo hvaležni osebju Doma upokojencev Polzela, ki so ji zadnja leta življenja nudili drugi dom in ji nudili vso postrežbo, ki jo je potrebovala.
Vsi njeni
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v februarju
ODRASLI:
Gordon, Noah: Šaman, Jančar, Drago: Maj, november, Sparks, Nicholas:
Dragi John, Young, Samantha: Junak, Bignardi, Daria: Popolna akustika, Horvat, Jože: Domorodje, Hosseini, Khaled: In v gorah odzvanja, Ahačič-Pollak, Marija: Tečejo, tečejo nitke, Capus, Alex: Léon in Louise, Flisar, Evald: Tam me boš našel, Follett, Ken: Propad velikanov, Garwood, Julie: Gradovi, Rosnay, Ta-tiana de: Sarin ključ, Lessing, Doris May: Peti otrok, Gržan, Karel: Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?.
MLADINA:
Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki, Woltz, Anna: Nenavaden teden s Tes-so, Rieger, Anja: Liza, Suzi in Pavle, Riordan, Rick: Percy Jackson in Olimpijci. Bitka v labirintu, Rentta, Sharon: Živalski gasilci, Suhodolčan, Primož: Živalske novice, Casalis, Anna: Mišek Tip noče v vrtec, Krempl, Urša: Racman in knjiga, Rowling, J. K.: Harry Potter - Feniksov red, Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki : o fantu, ki se ni maral umivati, Bone, Mia: Zdravilne zgodbice.
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	GASILCI OČISTILI METEORNE JAŠKE
Radmirje: 15. februarja popoldan so v Radmirju tamkajšnji gasilci očistili blato iz meteornih jaškov, ki ga je po nalivu tja nanesla meteorna voda.
•	VLOM V RIBIŠKI DOM
Ljubno ob Savinji: V noči na 16. februar je neznani storilec vlomil v ribiški dom na Ljubnem ob Savinji. Poškodoval je več vrat, preiskal objekt in ukradel menjalni denar.
•	VLOMILEC V GOSTINSKEM OBJEKTU
Mozirje: V noči na 16. februar je neznanec vlomil v gostinski lokal v Mozirju. V notranjost je vstopil skozi vrata na terasi, od tam pa odnesel menjalni denar in alkoholne pijače.
•	ZAGORELA ŽAGOVINA V SILOSU
Ljubno ob Savinji: 19. februarja ob 13.32 je na Ljubnem ob Savinji zagorela žagovina v silosu mizarske delavnice. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji, Okonina in Radmirje, ki so zavarovali kraj dogodka, požar omejili in pogasili, spraznili vsebino silosa ter ga pregledali s termo kamero. Zaradi hitrega posredovanja požar ni povzročil večje materialne škode.
•	VNELA SE JE VSEBINA KOMUNALNEGA ZABOJNIKA Radegunda: 19. februarja je ob 23.53 pri spodnji postaji nihalke v
Radegundi zagorela vsebina večjega komunalnega zabojnika. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so požar omejili in pogasili. O gmotni škodi ne poročajo.
•	POŽAR V KURILNICI
Nazarje: 22. februarja ob 16.10 so v stanovanjski hiši na Cvetlični ulici v Nazarjah zagorela lesena tla ob peči v kurilnici. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so vstopili v objekt, požar pogasili, odstranili tleč material, prostor pregledali s termo kamero in objekt prezračili.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 22
Zahvale, Oglasi
Bogato življenje je za teboj, te kruta usoda je vzela s seboj... V srcih boš naših živel še naprej, dokler se ne snidemo tam preko mej.. Hvala za lepe, poučne dni, to nas hrabri in bogati .
V globoki žalosti sporočamo, da je ugasnilo življenje našega ljubega moža, očeta, brata, dedija, strica
Franca CELINSKA
dipl. pom. oec. v pokoju 13. 2. 1930 - 13. 2. 2016
Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v Mozirju, 18. 2. 2016.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe, za cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala gospodu župniku, pevcem, govornikoma in pogrebni službi Morana.
Žalujoča žena Marjana, hči Anuška z družino, sestra Zora z družino in ostalo sorodstvo
Piran, Ljubljana, Mozirje, Maribor, Punat, Split
Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju.
ZAHVALA
ob izgubi
Josa TOMICA
iz Zadrečke ceste 11, Nazarje 5. 10. 1962 - 12. 2. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga imeli radi in nam ob težkih trenutkih stali ob strani, ga spremljali na zadnji poti, izrekli besede sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho si živel v mukah in trpljenju zemeljskega življenja, a zdaj odšel si k bogu upanja večnega veselja!
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Edvarda LOPANA
iz Spodnje Rečice 9. 11. 1938 - 6. 2. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vsem znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
V SPOMIN
Magda CIGALE
13. 4. 1971 - 22. 2. 2001
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
VALENTINOVO JE BILO V ZRAKU
Pa naj še kdo reče, da Mozirjani niso poskočni! V dokaj erotični lahkotni komediji Kopalniški rock & roll, ki je na odru mozirskem na trenutke burka postajala, so mladi gledališčniki potrdili igralsko vnemo, ki so jo v živo prestavili iz domačih spalnic in kopalnic na oder pred presenečene gledalce. Smelost v osvajalski vnemi je dosegla kar nekaj vrhuncev, ki so od smeha do ščemenja tam nekje nagradili vse v nabito polni dvorani premierne predstave.
VEC SREČE PRIHODNJIČ Primož Vajdl, dopisnik Savinjskih novic in priložnostni igralec v gledališki igri Bolje tič na strehi kot tat v hiši, ki jo trenutno izvajajo gledališčniki KD Lepa Njiva, je med igro soigralki Martini Letojne večkrat močno pihnil na dušo. Pripravljen na akcijo jo je na vsak način hotel odpeljati v spalnico, kar pa sta mu preprečila tatova in cela gledališka žlah-ta, ki se je slučajno znašla v stanovanju, ki si ga je sposodil za nečedno dejanje. Primož, sodelavci Savinjskih novic ti želimo več sreče v naslednjem poskusu.
PREJ JIH NI BILO
Tadej Toš: »Moški smo pač takšni, da mora vedno biti vse na istem mestu. Ne vidimo stvari, ki so, medtem ko ženske vidijo stvari, ki jih ni. En dan stojim pred omaro in iščem gate. Gat ni. Pokličem ženo in ji rečem: »Žena, kam si dala moje gate?«
»Tam so kot vedno.«
»Ne, niso.«
»So, so, kar enkrat še poglej.«
»Pa niso, pridi pogledat,« vztrajam.
Pride, pogleda v omaro, pogleda mene in pokaže na gate, ki so tam kot vedno.
Pa pravim: »Prej jih ni bilo ...«
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 24
Križanka, Informacije
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
RAMBLA - suha struga hudournika; ROSSETTI - britanski slikar in pesnik (Dante Gabriel); SIRAKI - sarmatsko pleme;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
EZOP, HRUP, RABARBARA, OPRTA, COL, TLA, JAIUA, PIA ZEMLJIČ, AKT, TOKATA, UGOVOR, ALANI, PEDIKER, INDOLOG, ROVKA, ASTA, NOGA, ALE, PATROLA, PER, VOZNI LIST, ELAND, AGAR, KOTA, DARJA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 26. februar	ob 19.00. Kulturna dvorana Solčava Komedija Agencija za ločitve
	ob 19.30. Kulturni dom Bočna Komedija Mož, ki si ne upa
Sobota, 27. februar	ob 9.00. Glasbena šola Nazarje Pika poje - delavnica za zborovodje vrtčevskih zborčkov
	ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vrani Vransko (kadeti)
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Kopalniški rock'n'roll
	ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - OK Mozirje : Swatycomet Zreče
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Calcit Basketball (člani)
	ob 19.00. Kulturna dvorana Luče Komedija Vaška zmeda
	ob 19.00. Kulturna dvorana Solčava Komedija Agencija za ločitve
	ob 19.30. Kulturni dom Nova Štifta Komedija Mož, ki si ne upa
Nedelja, 28. februar	ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Medvode (mladinci)
	ob 15.00. Kulturni dom Bočna Pokaži kaj znaš
	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Kopalniški rock'n'roll
Ponedeljek, 29. februar	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Tečaj pogovorne angleščine
Torek, 1. marec	ob 9.00. Pri Domu kulture Nazarje Pohod Društva upokojencev Nazarje - »Velunja peč«
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
Sreda, 2. marec	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek, 3. marec	ob 9.30. Center starejših Gornji Grad Program Aktiven dan za aktivno starost
	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Jaz sem najmočnejši
	ob 17.30. CDM Rečica ob Savinji Brezplačno prostorsko svetovanje
	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Vadba društva DRFR za dušo in telo - prost vstop
ŽIVALI - PRODAM
Prodam pujske od 25-100 kg ter fižol češnje-vec; gsm 041/445-315. Zajce za zakol ali nadaljnjo rejo in krompir jedilni beli, rdeči, prodam; gsm 051/357-683. Prodam odrasle race, pegatke (cibi-ke) in peteline. Zdenko, Nova Štifta; gsm 051/341-733.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI
-	Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
-	Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti
Prodam telico l.s., brejo 8 mesecev; gsm Orehova jedrca in jedilni krompir ugodno 031/855-186. prodam; gsm 041/239-017.	
Prodam kravo tretjič brejo, telička 130 kg; Prodam orehova jedrca; gsm 041/371-gsm 031/759-955. 976.	
Prodam prašiče, 25-120 kg, možna dosta- Prodam previjalno mizo in lupinico, 0-13 va; gsm 031/223-484. kg; gsm 041/944-625.	
Prodam 8 mesecev brejo telico sivko, paš- Prodam pelete za kurjavo ter žagovino za no; gsm 041/793-519. nastiljo; gsm 031/716-809.	
Prodam teličko pasme ls-sr, staro 10 dni; gsm 031/800-046.	DRUGO - PODARIM
Prodam bikca s.r. limuzin, teža 180 kg; tel. št. 58-35-205. Breja telica simentalka, stara dve leti, bre-	Podarim starejšo otroško posteljico, rjave barve (kinderpet); gsm 041/793063.
ja 9 mesecev, prodam; gsm 041/441702.	DRUGO - KUPIM
Prodam teličko simentalko, staro 4 mesece, težko 160 kg; gsm 031/403-690. Prodam več koz in kozla, koze so začele kotiti; gsm 041/697-329 ali 041/697329.	Kupim motorno žago; gsm 041/783-630. Kupim še delujoč šroter za mletje koruze ali za razna žita; gsm 031/331-416.
	VOZILA - KUPIM
Prodam telico čb/ls, brejo 8 mesecev; gsm 051/319-040.
Prodam brejo telico simentalko, pašno; tel. št. 03/58-41-724. Telico simentalko, brejo 9 mesecev, prodam; gsm 041/528-097. Prodam bikca čb, starega 7 dni, gsm 031/805-832.
Kupim traktor ursus, univerzal, zetor ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387.
OSEBNI STIKI
Želim si prijazne punce, za lepšo prihodnost; gsm 041/552-344.
ŽIVALI - KUPIM
ISCEM
Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Iščem delo, kakršnokoli, sem v krizi, nujno rabim denar za položnice; gsm 040/748323.
NEPREMICNINE
DRUGO - PRODAM
Prodam domače žganje; gsm 041/371976.
Prodam cepljena brezova drva za kamin; gsm 041/528-099.
Iščem hišo za najem, lokacija Ljubno-Na-zarje; gsm 030/240-670.
V	Solčavi prodam novo stanovanje; tel. št. 0043/677-614-79424 ali 031/380194.
V	Sp. Krašah prodamo 2 travnika, vsak meri po 1 ha; gsm 031/453-163.
Prodam telico simentalko, brejo 9 mesecev; gsm 041/528-097.
Prodam prašiče 25-120 kg, možna dostava; gsm 031/223-484.
1 teden staro teličko friziko prodam; gsm 041/783-489.
Prodam kravo in telico, obe sta breji 7 mesecev, pašni in RJ pasme; gsm 031/501250.
THERAPEUTIC EXERCISE IN ENGLISH
A new kind of physical exercise in Mozirje. It's therapeutic. It's in English language. It includes a massage. 10 participants.
TERAPEVTSKA TELOVADBA V ANGLEŠČINI
Nova vrsta razgibavanja v Mozirju. Je terapevtska. Je v angleščini. Vključuje masažo. Za 10 udeležencev.
Info: 041 775 559, David But.
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 26
Oglasi
Frev.'r-ÇOSTINÏrTva MJij.i FoJicipi« vp i gga4,3331 Krarte
hevne malice m kosi
Rezeiyndjè za zaključene <lnty.be zn dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice ..i
¡klovni (m
Pontile !jtk ■ četrtek od /i1 du J 7 v t*
Pvwb: ki H JÎ; d« JI .j,-, ■
V ,!. rj lil' itn h;.d-
Ntdt !ja m ifgantiS/utlit.<tniibs {nad 1Ù osebj
Organiziramo tudi čisto pravo In nepozabno a rajsko večerjo!
Telefon- 03/58-32-S00
I
Savinjske novice št. 8, 26. februar 2016 27
HVALA VAM!
Spoštovani prostovoljci in pokrovitelji. Z vašo nesebično pomočjo, odrekanjem in požrtvovalnostjo ste pripravili skakalnico do te mere, da smo lahko izpeljali tekmo in dosegli zgodovinsko veselje. Brez vas in vseh, ki so navijali za naša dekleta, ne bi bilo nepozabnih stopničk, rekorda nove skakalnice ter izjemnega ekipnega uspeha slovenskih smučarskih skakalk. Naši cilji so vedno višji, hvala ker jih lahko dosegamo skupaj z vami.
BTC
Generalni pokrovitelj Svetovnega pokala v smučarskih skokih 73 ?enske Ljubno ?oi6