Teca'i XXX, tm~ Izhajfa. va&Jti dan. Tndi or> ne<1ehah in prasnikih <»r> 5. uri. ob ponedeljkih ob 'i. uri =1 utrni. pcsan!irne StfTiJke s»e i»ro«aiaio po 3 eovč. f6 atotink> » »r m" tobakamah v Tr«tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. t)f .M*e ic narorbe cprejema uprava lista -Edinost4-, ulica - . rrio Galatti St. iS. — l radne ure s» od 2. pop. do . zvečer. — Cene oeiaHom 16 st na vrsut petit: poslanice, ismrtnice. javne zahvaie in domaČi oela^i po pogodbi. _ TELEFON Stev. 11*7. Edinost Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč t Naročnina znaSa Naročnino, oglase in rebl.m.cneje poSiljaf na upravo h*. UREDNIŠTVO: nI. OL.rrio Oulattl IS. fSnrodnl đ,>m.) -SS-.IS^TTr^o. uHca OiorvoO^ Poštno-hranilnični raeun št. "J T (Brzojavne vesti). V južno kitajskem morja. LONDON* 26. »Daily Mail« poroča iz Bangoe od 24. t. m. : Več ruskih križarjev je vsidranih "zven taliva Kam Rank, dva križarja sta še v zalivu. Govori se, da bo Rusi premeet li svojo bazo v Hainan. TSINGTAU 26. (Reuterjev biro). Tukaj bivajoči ruski častniki bo prejeli vest, • la je ruska eskaira zapustila zaliv Kam-Rank ter odplula v južni smeri, da se združi s tretjo rusko tBkadro. PULO PINANG 26. (Reuterjev biro). Pričakuje se, ca pasira danes tretja ruska eskadra Pinang. Oblaetnje otoka eo olre dile, da se preko noči nadzorujejo dohodi do ct)ka. HONGKONG 26. Anjležki paraik »Calchas« je videl danes blizo otoka Lintin tri ruske bojne ladije in dve kr,žarki, ki so ;ilule v južno vztoČni smeri. HONGKONG 26. (Rsuterjev biro). Ne potrjuje se vest, da se ru*ke ladije nahajajo pri otoku Lintin. Ble so angležke la dije. katere je videl parnik »Calchas«. Poročilo generala Lineviča PETROGRAD 26. (Petrogr. brzojavna agentura). General Linevič je včeraj brzoja-vil: Nase sprednje straže so di.e 22. t. m. prisilile sovražnika, da je moral zapustiti vas Nanšensu in potem van Vemeniaomfji, ki je bila utrjena. Japonci bo zasedli utrjeno pozicijo tri vrste jt.žno od Neojaniaomenga. Ogenj našega t ►pnistva in pojava našega oddelka pred f onto in na levem boku, sta Japonce prisilile, da bo se urno umaknili v Kajanšeng. Na begu je savražaik v neki vasi zažgal zalogo prorijanta. Doe 23. t. m. so n:.še Čete prisilile ec-vraznka, da se je umaknil iz mesta Tal an šenea. Istaka dne so se naš? sprednje straže, p r.4 sovražnika pred seboj, približale S n-tutu, ki je m čno utrjen in katerega bj Ja ponci zasedli. Naše topništvo je pričelo z vztočne strani streljati na sovražnika. Ko se je pa pota*tl\ da je v mestu znatne oddelek, so se naše če»e umaknile nazaj. Naše k"njeniš:vo je pretrgala brzojavno zvero me I Kajanšeng.m in Sintufu. Obsedno stanje na otoku Formoza TOKIO 26. (Reuterjev biro). Danes je bilo nad vsam otokom Formoza proglašeno vojno st-.tnje. To odredbo je skltni: danes tajni svet. Ruski princ Leopold. PEKING 26. (Reuterjev biro). Po dosedanjih določbah zapusti pruski princ Leopold Peking v ne ieljo ter se preko Ka lana in Kiahte poda k ruski armadi. Obisk princa "e je izvršil povsem mirno, le enkrat je oficijelno obiskal cesarski dvor. Princ se je o tukajšnjem bivanju zelo povoljno izrazil. Brzojavne vesti. Samomor častnika. DUNAJ 26. Listi poročajo iz Gradca, da si je v tamošnji garn zijski bolnišnici nadporočnik 97. peipolka Alojzij Schlesin-ger prerezal vrat z brivno britvijo ter bil takoj mrtev. Kazenska razprava proti zakonski dvo jici Klein. DUNAJ 26. Danes je pričela kazenska razprava proti Henriku Klein in njega soprogi Frančiški. Ko je bila obt žnica pročitana, je bila najprej zaBl šana Frančiška Klein, ki je izjavila, da ni kriva ter rekla, da je oropala Svaoro ona, a njen mož da ga je pa umorii. DUNAJ 26. Udeležba občinstva na kazenski razpravi zatonBke dvojice Klein je ogromna. Največ je navzcč h dam. Obto ženka Frančiška Klein je zvračala vso krivda na svojega moža. Izjavila je, da je umorjeni Sykora prenočil pri Kleinovih. Ko je ona prišla iz kuhinje v sobo, je zagledala mrtvega 8v*oro. Očitala je možu umor, a mož jej je rekel, da ni mržno več popraviti, kar je storjeno. Mož da jej je na to dal ključe od Svktrovega stanovanja ter jej rekel, naj gre po denar. Ker je v preskavi vso krivdo vzela na se, se je opravičevala, da je to storla, ker jo je mož prisilil, da mu je to b prisego obljubila. Mož da jej je rekel, da nje kakor žsne ne bodo obesili, njega bi pa gotovo. Obtožnica dolži tudi Fratčiško Klein razun um; ra, da je razse-kala Svkcrovo truplo in ga spravila v vrečo, nakar je z možem oropala stanovanje umorjenega ter na to z možem pobegnila v Pariz. Ko je bil zaslišan soprog J van Henrik Klein, je isti izjavi), da ni kriv v smislu ! obtožnice ter rekel, da je umor samostojno izvršila njegova soproga. On da jo je le, ko mu je ona izpovedala svoj zločin, iz ljubezni in iz zmešnjave na begu spremljal. Jutri bodo zasl šane priče. Predsednik Loubet. PARIZ 26. Predsednik Lculet je danes zjutraj dospel v Mon teli mar. Mednarodna razstava umetnosti. BENETKE 26. Danes predpoludne je bila otvorjena šssta mednarodna razstava umetnes i. Navzoči so bdi vojvoda Genovežki, kakor zastopnik kraija, minister unanjih stvari Tittoni, kakor zastopnik vlade, driavni podtajn.k naočnega ministerstva Rossi, več senatorjev in poslancev t?r mnogo p .vablje mh gostov. Razstava napravlja ve ikanski utis ter se tmstra za nekaj res vzvišenega. Mesto je v zastavah, a po ulicah je živahno življenje. Dospelo je "semkaj tudi mnogo tujcev. Kralj Alfonz. BADAJOZ 26. Kralj Alfonz je popo-ludne obiskal Merido. Vrne se zopet v Ba-dajoz ter danes po noči odpotuje v Ciudad in Madrid. Avstro-ogrski poslanik Liitzow. RIM 26. Avatro-ogrski poBlanik pri Kvirinalu grof Liitzovv je odpotoval v Benetke. Tnrški princ nmrl. CARIGRAD 26. Neki oficijelni proglas objavlja, da je princ Kemal Eddif umrl za rakom, na katerem je bolehal šest mesecev. Sultan silno žaluje radi njegove smrti. Morilka Navratil. DUNAJ 26. Frančiško Navratil, ki je usmrtila zasebnico Natzler, bo pripeljali Bem«aj. Angležka kraljeva dvojica. AJACCIO (Korzkt) 26. Kralj Edvard in kralj c* Aleksandra sta dospela danes zjutraj aemkoj na jahti »Victoria and Albert«. Jahto sta spremljala dva križarja in dve torpedo v ki. Dogodki na Kreti. KANEA 26 Ang ežki križar »Levia-than« s štirimi uničevalci torpedov je dospel semkaj z otoka Malte. LONDON 26. »Timesu« poročajo, da so ustaši v Kaneji ifjavili konzulom, da se ne bodo upirali četam velevlasti. Angležka kr žarka »Vtnusc križari ob obali, da zabrani utihotapljenje orožja. Razne vojaške točke v notranjem otoku Krete so zasedli sedaj oddelki inozemskih čet. Iz Španske. MADRID 26. Poslanca Moret in Mon tero Rios sta v imenu liberalne stranke izro čila ministerskercu predsedniku Villaverde adresj, v kateri izjavljata, da sklep vlade, naj Be za leto l4.*05. ne sestavi proračuna, konopromituje javno mnenje. Nadalje se v adresi izraža potreba, da se nemudoma zapet 'otvori parlament. Angležki kralj na Korziki. AJACCIO 26. Angležki kralj Edvard je ob 3. uri popoludne izstopil na suho ter je v spremstvu župana obiskal rojstno hišo Napoleona I. Prabivalstvo je kralja povsod živahno pozdravljalo. PODLISTEK. 1HS Prokletstvo. &fodoviuRk! roman Avgusta Šenoe — Nadaljeval in dovršil I. E Tomić. Prevel M. O—d. — Od živega zelenila ni bilo videti hiš, od veje do veje so ee vili dolgi venci cvetja, a na s otine modrih in bel h ezaetavic je plapolalo v bistrem zraku. Ulice bo bile Čudovito čiste Kakor dlan, od mesnišsih vrat do kraljevske palače bo slali v dolgih vretab cehi m;sta Griča, vsaki pjd svojo zastavo. Mtsarji leii po i kapo, spuščajoč; na ramo svetlo sekiro svojo. Peki, dižeči hleb, velik kakor mlinsko kolo, čižmarji ( gromen č žem, v katerem je stalo pet ved rov vioe, Nemci čevljarji na visoki zlati palici velik ženski čevelj od rudeče kože s stotino pisanih trakov. A tako tudi sabljarji, vozači, ključavničarji, sreornarji, euknarji, iglaiji _ vfaki svoj znak. Vsi so se pošteno potili v poletnem aolncu, ali veličje slavja e delalo nj.hove obraze resne, skoro mračne ;n niti eden njih se ni obrisal potu zbog ponosa. Najbolj pa se je paril v svečanem zboru mali krojač Milogled, ki ga je doletela častna naloga, da je nedaleč od kraljevske palače držal velikanske škarje krojaškega ceha, tako velike, da bi bil mogel človek spoštovanega Milogleda prerezati žnjimi na sredi srede. — Po ulicah in trgih so se pleli Gričani in Gr.čanke, vei v praznični obleki, v črnih jopičih, modrih dolamah, tu p; tam so Be KriČe potiskali otroci okoli zdravnika Cava-gnolia, ki se je setal v dolgi črni obleki pred mestno hišo, dvigaje [viHoko svoj opc-prsni nesv Iz oken so štrlele glave, po Btre hah bo se vlačili ljudje, a mestni orožniki so imeli dosti muke in posla, da so s kopjem odganjali raztrgano svojat in otroke, ki so, jahajoči na uličnih plotovih, zijali v svet. Oaolo zvezde vrhu turna mesniških vrat pak je ovil svoji nogi Paviša Gonč, pa je radovedno gledal na maož:c.>, ki se je mešala globoko doli ped njegovimi očmi, pričakujoča osvobojeno kraljico. Naenkrat se je Izjava srbsfaia fliplomatičnep aienta Sveta Sirnica o makedonskem vprašanju. Nedolgo temu mi je b la prilika, da sem se raegovarjai z diplornatiškim agentom Srbije vSfiji, Sveta S i m i <5 e m, o makedonskem vprašanju. To je b lo povod( m krat- kega bivanja srbskega diplomata v Bilem-gradu. Ker gospod Simic vodi že vrsto let makedonske stvari Srbije in pozna položaj v Makedoniji bolje, nego kateri-koli BrbBki politik, utegnejo njegove izjave interesirati vspričo očitno zapričetega delovanja band v Makedoniji. Podavši mi sliko o izredno kompliciranih odnošajih ter razkrivši mi globlje vzroke večnim nemirom, je začel goBpoc! S mid govoriti o reformni akciji. Nič da se ne more reči še gotovega o koristnosti ali škodljivosti reformne akcije — tako je menil g. S mie previdno. Gotovo je le to jedno, da ca izve-denje reformne akcije ni misliti tako dolgo, dokler se narodi na Balkanu bore eden proti drugemu. Žal le, da se v to p ikl.cane vlasti ne lotujejo izvajanja reformne akcije s tiBto energijo, ki je že v naprej potrebna, ako naj zajamči kakov, pa bodi tudi skromen vspeh. Izlasti je posrečenju akcija na poti rivaliteta, neutajljivo obstoječa raed Italijo in Avstrijo. Kajti prizadevanja Anglije, Rusije in Avstrijo morejo dozoreti praktičnih vspehov le v slučaju, ako ne bo po ničemer motjena jednotnost akcije. Da pa je glede Makedonije le v čim tesnejem zbližanju Bolgarske in Srbije možno varovati s'oipni interes obeh teh dveh balkanskih držav — to mora umeti slednjič tudi največi šovinist. Nikakor ni možno dvomiti na tem, da se ni Srbija ni Bolgarska ne sme in ne mora postaviti v nasprotje z vlastmi. Mi moramo skušati, da svoje stališče spravimo v soginsje s stališčem vlasti ter da Bkušamo dtseči, da bodo namerjane reforme Čim dalekoneŽ-neje. Žs iz tega samega izhaja, da moramo mi strogo paziti na to, da ne bomo se svojo akcijo v Makedoniji motili dela za reforme. Če tudi akcija vlasti ne bi imela zaželjenega vspeha, vendar bo doseženega nekaj dobrega, neko zboljšanje položaja naših bratov v Makedoniji. In že ta pomislek nas mora sil ti, da sodelujemo na reformah, ki jih namerjajo vlasti. V principu Be seveda moramo trdno držati tega, da reforme, pa bile še tako dalekosežne, ne smejo predstavljati defiaiti-vuma. Morejo pa biti začetaa, izhodna Učka avtonomiji, ki naj jo zadobi Makedonija. Kedaj da se uresniči to stremljenje po avtonomiji, tega ni moči napovedati že sedaj. To je zavisno od razvoja stvari. Kakor politiki, ki zro v bodočnost, morajo na srbski strani .meti pred očmi, da se bo — ako se reformna akcija ne posreči — to ponesrečenje pripisovalo ali Turčiji, ali pa balkanskim državam. Tem poslednjim pa bodo mogli pripisovati kako krivdo le tedaj, ako bi podpirale one struje, ki delujejo nasprotno namenom reformnih vlasti. Samo ob sebi umevno pa je, da morajo balkanske države žeiet:, da bi se v slučaju rgiasil z vrh Griča glas trobent«, svet seje zganil, ( brnil giavo proti kraljevskim dvorom, na katerih ee je vila ^elika zastava z grbi hiš Luksemburg in Anjou. Iz odprtih vrat palače B9 je usul hitrim korakom sijajen sprevod konjenikov, h.tel po srednji ulici in krenil preko Markovega trga proti Meaniškim vratom. Š roko ee je raernikal svet, snemajoči kape, izvaljujoči oči na svetlo gospodo. Najprej je, oddaljeno od ostale čete, jahal glasnik kraija; na klobuku se mu je treslo belo in rudeče pero. Po ž votu mu je padala dolga halja od bele svile, zarobljena z zlatom, a na prsih in na hrbtu mu je blestel pisani grb kralja in kraljice, a poleg tega hrvatske kocke, slavonska krona. Reano je jezdil glasnik, diždči z dezco roko srebrno palico z zlatim rožnim vencem. Dvajset korakov za njim se je pomikalo počssaeje dvanajst trobentačev, dvanajst bobnarjev na belcih. Modra jim je obleka, modre kape, modra dolga pokrivala konj, modre zastavica na dolgih trobentah, a vse pretkano srebrnim cvetom lilij. Betiči so bili po bobnu, trobenta se je glasila v zraku, naznanjajoča na daleč, da . t njegova kraljevska svetlost Š.šman jezdi pred svetlo si goBpo Marijo. Sedaj gre med si aj-nim kolom plemičev sam kralj. Mirno je jahal krasnega konja. Ali le malo Bi videl od konja, ker ga je pokrivalo dolgo škrlatno pokrivalo, debele zlate franze bo se vlekle skoro po tleh. Vidiš samo, kako se um ziblje vrat kakor labudu ; okolo vrata eo se mu tresle pozlačene, vrhu glave mu drhti bujna perjanica, a roža na prsih koDja je blestela od dragih kamenov. Mirno je sedel mladi Šišman na visokem pozlačenem sedlu. Srednjega telesa je kratkovrat, okolo podol-gastega obraza se je oprijela mala brada, nad tanjkimi ustnicami tanjke brke, iz rumenkastega obraza je silil padolgast tanek nos; sive oči kakor da mu gledajo samo v sedlo, a zopet skačejo sem in tja. Mlad je. ali zdi se ti prestar: zvijačnost je zabeležila svoj znak v črtah tega srečnega viteza. Sili sa na veličastnost, zato dviga oholo svojo obrito glavo, pokrito s kapuco od škrlatnega bar-žuna, okolo katerega ee je vila zlata krunica. (Pride še.) pone-rečenja reformne akcije krivda na tem ne pripisovala njim. ampak Turčiji. To bi morali imeti na srbski strani pred očmi tembolj, ker se v zadnjih časih se veliko bolj nego poprej kaže prizadevanje Turčije, da bi ref rmni akciji stavljala na pot vse možne težave. Vrhu tega naj bi se zavedali v Sr-bji, da je, ako vedenje Srbije ob makedonskem vprašanju ostane tudi nadalje korektno, raČuntt: o a primerno upoštevanje želja Srbije od strani vlasti. Kooečno je izjavil gospod Sim 6: Mi nikakor nočemo motiti rafortcne akcije, ampak mrno hočemo čakati na nje vspebe. Ravno zato pa nam ne sme nikdo šteti v zlo, ako se mi pripravljamo ra vse eventualnosti. To pripravi anje pa obstoji v nemali meri v tem, da vzdržujemo mir v deželi in da povzdigamo blfgnjo naroda. Razun kon-solidirania naših odncšajev v vBakem pogledu, ne moremo ca sedaj ničesar storiti, razun, da čakamo. Četudi končna rešitev vprašanja ni odvisna od nas, se bo maralo konečno vendar !e računati z nami. Rusko-japonska vojna. TR£T. dne 2*>. aprila 1905. Glasom današnjih vesti je brodovje Roždestvenskega že v kontaktu s III. e-tka-dro. Tako poročajo brzojavke z otoka Pi-nang, kjer pričakujejo prihoda tretje eskadre. Tekom jutršnjega dne utegne to brodovje plov ti ž9 mimo Singapore, na kar pride skoro do popolnega združenja. Ali naše mnenje je, da ne bomo vedeli o tem izvršenem činu, ker vidimo, da Roždestvenski Bploh varuje strogo tajno o gibanju in bivanju svojega brodovja. Možno je, da III. e-kadra stori isto, kar je storil Roždestvenski, to je, da se zaustavi pri Kamranku, kjer se preskrbi z vsem potrebnim. Danes moremo torej reč . da je glede časa prihoda III. eskadre strokovnjsški sotrudnik »Edinosti« jako dobro računal. Pa še v nekem drugem pogledu Fe že uresničuejo napovedbe rečenega sotrud-n'ka. On je zadnje dni vedno trdil, da Togo ] o-tans v defenziv:. In res: danes priznavaj "-'o tudi japonofiika »Neue Freie Preste«, s ) Japonci sil;eni — ostati v defenzivi ! j L>j»lje ne taje več niti japonofiUki viri de st a, da so transporti z ž veži, namenjeni -a Japonsko, v vedni in največi nevarnosti. oaenjena »Neue Freie Presse« piše: *('e bife Roždest venskem u posrečilo udreti v vodovje vziočnega Kitaja in tudi tam vršiti kontrolo nad prometom po morju, potem bi bile v veliki nevarnosti tudi zveze vojske v Mandžuriji z domovino. V Tokiju izvršujejo vse možne odredbe, da bi vsaj za prebivalstvo doma, a posledica temu bo — glad. To pa je čuden gest, ki rad provzroča hude dogodke. Tako nenadni prihod ruskega brodovja in vpliva istega na položaj je torej koloaalm dogodek, ki mora impresionirati vsacega opazovalca te nove velezanimive f*ze v tej sploh izredno zanimivi vojni. Pridru-ženje tretje eskadre broćoTju - Roždestven-skega more dati pa povsem drugačne forme bodočemu razvoju ne le dogodkov na bojišču ampak tudi na gospodarskem in scci-jalno političnem polju v Japonski. Adrlaticus. Pripomba uredništva. Čujemo, da priobči ta naš ugledni sotrudnik v bodoči številki »Tršćinskig Lloyda« jako zanimiv članek o trgovini z rižem in o važnosti tega pridelka za Japonsko. Tožba proti generala Steselju. Iz Petrograda poročajo, da pride general Steselj pred vojno sodišče. Obdolžuje se j ga, da je prekoračil svoja pooblastila, ni, kakor poveljnik vsega poluotoka Kvan-tung, imel pravice, skleniti kapitulacije Port Arturja. To pravo da je imel le general Smirnov, kakor poveljnik trdnjave portar-turske. Druga in tretja ruska eskadra t dotiki med seboj. Parižki »Petit Journal« poroča iz Sai-gona od 26. t. m. : Neki parni k, doepevši z otoka Kondor, pripoveduje, da je dne 25. t. m. zvečer srečal pri predgorju Bake rusko eskadro, obstoječo iz 9 oklopnjač in oklop nih križara. Ta eskadra je zamenjala znamenja s drugimi dvemi vojnimi ladijami, ki so, kakor se zdi prišle nasproti. Nato so vse ladije odplule proti severu. Sodi se, da je bila to tretja ruska eskadra, ki je prišla v dotiko z dvema izveatiteljnima ladijama admirala Roždestvenskega. obeh člankov in odgovornega urednika stavile pod zatožbo radi — ščuvanja proti madjar-skemu narodu ! Na razpravi, ki S9 je vršila te dni v Temešvaru, je govoril državni pravdni k z nečuveno vehemenco in ;e obtožence oznsčal kakor veleizdajiee. Da je državni pravdnik popolnoma prodrl se svojimi nazori, tega ne treba niti pravit'. Saj sicer justica na Ogrskem ne bi bila več — madjarska ! Jednemu avktorjev so prisodili 10 mesecev, drugemu avktorjn in odgovornemu uredniku pa po šest mesecev in še v denarne globe po vrhu. Če Be torej narodi upirajo proti nameram kakega mistra, proti načrtom, ki jim imajo zadati smrtni udarec, ki pa niti niso še vsprejeti in torej niso še zakon: morajo borilci tek narodov v ječe! ! Ali pa je na Madjarskem že misel kakega blatno-šovinističnega ministra — zakon ? ! Taka je justica na Madjarskem za ne madjarske narodnosti! To je krvniška justica, 'k™ i kateri nima česa oporekati niti bodoči kardinal Samassa. Tužao, ptetužao mora biti slovanskim narodnostim na Ogrskem okolo srca, ko vidijo, kako se je vse koalirslo proti njihovemu narodnemu obstanku, kako se visoki cerkveni dostojanstveniki lahkim srcem vežejo z najhujimi sovražniki cerkve in vere, kako se postavljajo v službo ma-djarizacije ! ! Iz Budimpešte poročajo, da nameravajo Ogrske narodnosti, to je: Srbi, Malorusi, Slovaki, Romuni in Nemci, v kratkem sklicati ehod, na katerem hočejo določiti, kako se jim bo veBti glede na novi položaj, ki ga je ustvarila zmaga madjarske opozicije. SedmograŠki Saši se ne udeleže tega shoda. Srbski patrijarh v Karlovcih in romunski metropolit sta že prijavila, da se udeležita shoda. Dogodki na Odrskem In iiema-djarske narodnosti, V konBistoriju, ki se bo vršil prihodnjega meseca julija, bo imenovan kardinalom (kakor poročajo iz Rima) tudi nadškof Sa-masBa v Agri na Ogrskem. Resnici na ljubo naj konstatiramo da je tudi ta bodoči kardinal katoliške cerkve v najlepšem soglasju s liberalci, Z di, kalvini in svobodnozidarji vsikdar. ko gre za cilje madjarizacije. Pa saj vidimo, kako so takozvana »katoliška« ljudska stranka ravnokar peha s Kcšutovci za palmo v madjarskem šovinizmu, kako japonske1 »vesto vstraja v koalirani opoziciji, ki ima kakor kardinalno točko na svojem programu pomadjarjenje, to je ubojstvo na nemadjarskih . narodih. Ogrska kriza. Iz Budimpešte javljajo, da ee zopet govori o razaih kombinacijah, ki pa da so popolnoma izmišljene. Potrjuje ee vest, ki jo je priobčil list »Magyarorsz6*«, da bodo namreč zopet zaporedoma vsprejeti v avdijenci : Košut, Andrassy in Szell. Samo to ni še določeno, se-li zgodi to na Dunaju, ali pa v Budimpešti, kamor da pride cesar dne ■4. maja. Naj podamo zopet en izgled, kako ee v postopa a temi narodnostmi, kakov je proti ka- nekoliko časa zmanjšali škodljive po slediee tej eventualnosti«. Tu se priznava torej, da je zavladalo Japonski veliko vznetrirjenje * radi dohoda poslednjim tisti madjarski Bistem, proti flote Roždestvenskega, cz roma radi delova-! teremu niso bodoči kardinal Samassa in ni a te Hote, ki ga je pričakovati že pred njegovi madjarski katoliki dvignili niti besede velik-mi bojnimi dogodk'. Uresničuje se torej zopet, kar je ponovno napovedoval vojaški »El noati« v člankih o »vplivu tec na ves po'ožaj. •r t rti d mi k baltiške H K )nsekvecce tega vp, iva pa bi mogle res postati usodepoine ne le za poležaj japonske ** Mandžuriji, ampak tudi r rebivalstvo v domovini. Naj pojasnimo to — krščanskega protesta! Kaj še, se svojo taktiko v sedanji ogrski krizi pomagajo delati na to, da Be ta ziBtem še pjojstri in po-hujša. Naj podamo torej zopet en izgled iz n%jnove ib časov ! Romunsk listi »Dra-pelul« j? bil prinesel dne 3 septembra čla-za vse1 nek, v katarem je b lo n. pr. rečeno med na kratko' drugim: »Aktuvelna sitavacija je podobna I velikemu pokopališču, na katerem je narod, Drobne politične vesti. Minister za finance dr. Kosel v Dalmaciji. Iz Kotora poročajo, da ee nahaja minister za fiaanc9 dr. Kosel že nad teden dni na inšpekcijskem potovanju po Dalmaciji. Dočim je v Spljetu vsprejemal službene informacije, je odklenil v Kotoru vsak vsprejem. To vedenje finančnega ministra je vzbudilo občo nevoljo, ker so se nadejali, da se važna vprašanja^ spadajoča v njegovo Btroko, rešijo žnjim ustmeno. Viljem II. obišče Benetke. Kakor javljajo iz Benetek, pride nemška cesarska rodbina iz Barija po morju v Benetke, da si razgleda tamošnjo razstavo, iz Benetek ee pa po žalezn ci odpelje v Bero-lin. Verojetno je, da se cesar Viljem sestane ! v Benetkah z ministroma Tittoaijem in Go-luchowskim. 1. Celo v bogatih hieah Japonske ga ni ki je bil poklican za velika < beda brez riža, mase pa se hranijo izključno svoje nade. V imenu svete in dela, pokopal slavne mino- od tega pridelka in pa od ribe. 2. Torej se prež vlja tudi vojske v Mandžuriji izključno z rižem in ril>o v konservi. 3. Produkcija r ža v Japonski sami ne zadostuje niti v čanu m ru za prebivalstvo in vojsko. Domača pročuke ja pokriva komaj kacih 60 o.lstot- losti in v imenu naših prednikov ki ne bodo mogli počivati v zemlji, zapuščeni od vnukov na sramoten način — vrdramimo Be! Časi, v katerih živimo, zahtevajo od naroda, ki računa na življenje — dejanj !! Le de Ijanja nas morejo dovesti do slave ! Poks- kov vse potrebščine. 4. Poleg tega treVa žimo narcdu dejanj in narod bo z nami !« uvažiti, da Japonska navadno eksportira V nekem drugem članku je pisal isti svoj riž, ker je isti na tineje vrsti. 5. Će pa romunski list z ozirem na namerjano »šolsko tudi vzamemo, da sedaj, v vojni, nič ne reformo« na Ogrskem: »Namen jej je, da eksportira, vendar mora, kakor gori rečeno, kecih 40 odstotkov potrebščine pokriti od drugod, največ iz K ta ske. fi. Ni dvemiti, Družina Brumen — Svojemu v.jjoko v Mandžuriji, ampak tudi za vee Bramotenje — ogreke države« in so avktorja nepozabnemu prijatelju«. Sprevod se je pomikal od bolnišnice do cerkve bv. Antona novega. Po dovršenih mo-1 tvah v cerkvi so nosilci zopet dvignili krsto in sprevod se je v :stem redu pomikal do sv. Jakoba, kjer so krsto položili na mrtvaški voz, kateremu je sledila vrata vo?;ov z žalo-valci na pokopališča pri sv. Ani. Pretresljiva je bila tu ločitev žalujoče rodbine od svojega ljubljenega glavarja. V dno duše pretreseni so pa bili tudi vsi drugi žalovalci. Plemenitost slovenske duše pa je prišla ob tej žalostni priliki do ganljivega izreza s tem, da so se vseobčemu žalovanju odkrito in iskreno pridružili tudi oni, ki jih je morda za časa življenja pokojnikovega ločevala od njega^kaka diferenca — kakor je to že neizogibno po-V8odi, kjer ee dela in snuje. Teko eo tržaški Slovenci načinom polnim pijetete in bratovske ljubezni položili k večnemu počitku moža, ki mu je bilo usojeno v življenju t iliko borbs in toliko grenkih iz-skušenj. — Pokoj duši pokojnega Frana Rakuše ! Smrtna kosa. Dne 24. t. m. je umrla na Dunaju grofica Marija Pace, soproga sekcijskega načelnika v nrnisterštvu notranjih stvari in tajnega svetnika grofa Antona Pace. Pokojnica je bila hči barona Andreja Winklerja bivšega deželnega predsednika kranjskega. Istega dne je umrla v Gorici goap.čna Amalija Jordan, sestra nadškofa mons. Andreja Jordan. Rodbino Bogdaoićevo je zadel grenek udarec po smrti nad vse ljubljene hčerke N e v i n k e. Ugledni rodbini naše iskreno sožalje. Himen. V Pazinu se je v ponedeljek poročil tamošnji občinski zdravnik dr. Ante G r ž i n i ć z goapico Jelko Kosovo, hčerjo ravnatelja pazinskega hrvatskega gimnazija. Učitelj — mučenik. Iz »Naše Sloge« doznajemo o nastopnem slučaju, ki meče jako karakteristično luč na razmere v našem Primorju, na šolske obltsti in ca njihovo — navdušenje za šolstvo, torej za napredek in naobraebo naroda. — Učitelj v Marčani, g. Anton Gostinčar, se nahaja že od meseca oktobra v vojaški službi v Celovcu. On, učitelj, mora že pol leta opravljati tudi naj niže vojaške dolžnosti in je umevno da trpi mnogo kakor človek in kakor učitelj ! G. Gostinčar je uložil rsa o. k. okrajni šolski svet v Puli prošnjo, naj bi ta oblast storila primerne korake za njegovo osvobojenje od vojaške službe. Ta prešnja leži nekje že pet mesecev, a vojaške in šolske oblasti gledajo ravnodušno, kako trpi ta mladenič po kri-v.ci. On, ki žali delati v šoli ter se vsega posvečati prosvetnemu poklieu svojemu, prisiljen je trpeti v vojaštvu moralno, fizično in materijalno. Plača imi je namreč ustavljena od 1. decembra dalje. Pa mora biti kakov vzrok ! — porečete. Je. Proganjali so ga disciplinarno in ga še. Uvali so proti njemu disciplinarno preiskavo in mu odvzeli šolo v Marčani. Disciplinarno preiskavo vlačijo že devet mesecev in seje ne morejo zaključiti. Po takem je siromak le v preiskavi in ni še obsojenec. O n j e učitelj, a kakor takega bi ga no smeli pozvati v stalno vojaško službo. Tudi če je morda kaj zagrešil, bilo bi dovolj kazni — pravi »Naša Sloga« — če bi ga bili uradno premeat li, ali ako bi ga bili, v najhajeni slučaju, kje ai-meetili za podučitelja. Res zgražati se treba na takem drakoničnem postopanju proti uč -telju, ki se ne more braniti. On je golorok, sovražnik oborožen ! Ali je tu vmes brez brižnost njih, ki bi se morali brigati za učitelje? Ali je kaj druzega ? »Naša Sloga« zaključuje z nastopnim apelom : »Kar je bilo, je bilo. Take kazni ni zaslužil, pak apeliramo na človekoljubje merodavnih činitaljev, da ee zavzamejo za nesrečnega Gostinčarja, da ga kje namestijo za učitelja in ga osvobode cd vojaštva !« Vsa karakteristika tega slučaja nam prihaja še le prav živo pred oči, ako si domišljamo, kako zaostal je narod kulturelno, kako mu torej treba šole in učiteljev, in ako si domišljamo dalje, kako je pomanjkanje v Istri na ljudskih šolah in učiteljih ! ! Smelo-in s polno zavestjo trdimo, da kaj tacega je možno le v dežali, kjer so šolske oblasti tesne zaveznice, tistim ljudem, ki se ničesar ne boje bolj, nego javne omike in ki hočejo zato, da narod bodi neuk ! ! Temu je naravna posledica ta, da ti zavezniki in varvaaci c. k- oblasti mrse iz srca tisto šolo in t stega učitelja, ki naj bi narodu, od njih zaiiranemu in po ajib izkoriščanemu narodu donašal luči in. ga dvigal iz teme. Taki kričeči slučaji so. možni le v dežali, kjer so oblasti zaveznice io eaečitnice njih, o kateiib pa8 velja znani rek : tema mora biti, kjer naj svetijo njih /ve zvezde ! — In da nase oblasti tako — poslušno io po suženjski raztezajo svole per A zašč taice nad to — temo : to j« ravno tisti žalcstni karakterist kon razmer v našem Primorju. Iz Barkovelj nam pišejo : Izvolite vzeti na znanje, da popolnoma soglašamo z vsem, kar »je v dop su v velikonočni številki napisal- na adreso našega »Obrtnijskega društva« i zor lastn ka našega »Narodnega doma«. Le pridodati bi hotel še nekaj k onemu dop bu. lečeno društvo j« imelo v mesecu marcu . oj občni zbor, na katerem je par prejšnjih tkušemh odbornikov izstopilo iz odbora, ozi- »Alla Tapp:«, v katerem je bil mesar Jenko zadobil 4 rane z nožem. Včeraj v jutro je pa redarstveni nadzornik Prodan aretoval Jenkovega ranilca, ki je 26 letni kotlar Karol Nardini, stanujoči v gorenji Carboli. Nadzornik Prodan ga je najprej vzel na zapisnik, a potem ga je dal odvesti v zapore. Mej obedom t restavraciji. Goap. Mak-s milijaa Fuchs, DunajČan, je prišel praznoval velikonočne praznike v Trst. Včeraj je bil še v Trstu ter je s svojo družbo obedoval v restavraciji »Continental« v ulici del Torrente. Mej obedom je imel nekaj plačat1. Vzel je b.l torej mošnjiček iz žepa, plačal in mešnjiček djal zopet 7 žap. Po končanem obsdu je pa kotel plačati račun ter poBegnil v žep po ma ni h^tlo vsprejet več odborništva. Od mošnjiček ; a brskal je zaman s reki po žepu : -daj se je že marsikaj obrnilo na alabšc. oaošnjička ni bilo. Pogledal je v drnge žepe, \~vero včeraj pred-ludne aretovan v neki k čini v starem 17. v ulici delie Sette Fontane. O vzrokih tega samomore, ni znano ničesar. Truplo samomorilke je bilo prenešano v mrtvašnico na pokopališču. K mestu. Nemili gostje iz Italije, ki domač m leltvcem in njih družinam jemljejo kruh .z red ust, s> se svojim vedenjem že večkrat provzroč i, da smo mi morali p sati o l h. Saj se sk ro vsaki din sliši o kakem z č.nu, ki ga je zakrivil kak nem.li gost. Včeraj je bil aretovan neki G ovanni M., loma iz Medcas v Italiji. Stanoval je v Skednju n tam hotal dne o. t. m. posiliti nrko deklici. Stvar je priš a na uho policiji •i je najprej zasl šala dtk ieo, a potem dala Italijana aretovat1. 1:1 leten dečko sam na peto v Ameriko. Včeraj popoludne, ko je ob 5. uri 35 m nut pridrdral vlak na kolodvor južne že-e/n:ce, je z topil iz vlaka, mej drugimi potnici, tudi naki k ra ij 13 1 atni dečko, ki pa je 1 popolnoma sam. Izst>pivš: iz viaka je pa čel zvedavo gledati okrog. Kmalu ga je -t jpuo nekoliko b in mej temi tudi naš » r čevalec. Na vprašanje, — ki mu ga je -tavil nekdo — km da potuje, je dečko iejal: »V Ameriko!« — »Pa tako eum ?« — »Seveda!« je odgovoril deček. Pfist p:l te laj k njemu policijski agent ter ga vprašal jh> petnem l ato. — Deček je potegnil iz nedrij čitanko IV7. razreda ljudske š^le, v saten je ,mel mej stranicami več papirjev in mej t;mi potni list in vozn li-t?k do Amerike in s cer od avs;ro amerikanske paro-plovne družbe. Policijrk agent je pragledal -ti ne i a našel vse v redu. Mej tem so pa < ii e stavili dečku razna vprašanja. Tako je deček po%eda!, da sta mu rjditelja že par i^t v Amer.iv', a on da je bil sam pri nekih f; r< dnikib. Sedaj sta mu pa reditelja pisala, naj pr de tudi on v Ameriko, in mu ob enem l j a!a za vožnjo potrebni denar. Gospodarsko. Pšenične in riževe otrobi. Vsled visoke cene pšaničmh otrobi jeli so po nekaterih Krajih mešati pšenične otrobi z riževim: otrebi, bar je, seveda, ceneje. Vpraša se le, j<-'i krmi enje b takimi otrobi tudi tako redilno kakor s čistimi pšeničnimi. Da trgovec in kmetovalec lažje spozna ta razloček med temi, podamo tu obrazec sestavin in hočemo tudi vse ntttnko razložiti. Obrnimo na p-vo svojo pozornos: na sestavo redilnih snovij, Baj je ravno to za kmetovalca največega pomena. zraven tega pa imajo veliko manje lesne tkanine ( 9'4°/° : 38 00/0 ). P r i 100 kg riževih otrobij dobiva namreč živina 48 kg lesa za živež. Is tega torej lahko spozna vsaki prevda-ren človek, da riževe otrobi za kmetovalca še četrtino tega niso vredne kakor pšenične. Razloček med pravimi pšeničnimi in riževimi otrobi nikakor ni težek. Pšenične otrobi so mekke in puhnate, riževe raskave in trde. Pri prv:h so posimidni delci gladke in ravne plasti, pri drugih zbočeae, pod po-vekšalnim steklom podolgovate in s ozkimi zarezam:. Vse to pa Be le pri debelih otrobih lahko epoznava. Pri drobnih otrobih pa se razloček vidi v tem, da so prave pšenične otrobi (kakor pri debelih) mehke, riževe pa sipaste kakor ojatra sipa. Dalje so še riževe otrob. veliko bolj rumenkaste, nego prave pšenične. Lihko je torej ločiti prave pšenične otrobi od riževih, ali namešanih. Pozor trgovci in kmetovalci ! julij EvAVR Kif» Zrn bo Razne vesti. 29 oseb zgorelo. Londonski I s i poročajo, da je nedavno zgorel ženski samostan Genevieve pri Montrealu ■? Kanadi. Zgorelo je 14 deklic in 9 odr8 — akc: e Tinto 15.57. Trdna. London. (Skl* • Somolidlra^ do 90,l/ia Lombardi 3a/4 irebro '267ia, Španska r?nta 89 l/s i lijanaka renta 105—. trim diakoni, 2l'a moujiu* % Dunaja —.— dobolki banke —.— izplačila b...^ —. Stalna. Tržna poročila 2t>. aprila. BudimpaSta. P?eniCF ia aoril K 17 54 i-K 17 56; rž za april K 1-4.66 do K 14 68 ; ove« zh it-n od K 13.66 do 13.62; koruza zn maj K 14 62 do K 14 6 t. PSenica: ponudbe slabotno, povp >- e "hd e stalno« trdno. Prodaj 15.0^0 met. stot. z\ 10 do 15 zvišanja. Ob vzdržanih c.nah Druga žiti nesp emenjeno. Vreme : oblačno. H a t r e. (Sklaa ) Kava Santns guori rapp ta tek. meaec po 5, kg 43.— frk, ta 43:75. New-York. /Otv>- . ______ dobave, vzdržano, 5 in H) itotink zvišanja flambarz. iSiSe ■»!-».> Kava ^»»n'.oa g 1 a?erage ra nai 3:1/« T*a 3ejte i>ber 36','4 za dec. 37 —, za marec 37l|,. — Mirno. — Kav v Bio nr'vadrt loco 37—38. navadna rash 1 39—40 EH7EĆE5 dc^:: . 41—42 Hamburg. 'Sklep'1 Slaiko*- t* ao.il 25.70. rs mai 25 8*>. z» iuni 2."9\ julij 26 10, za avgust 26.35, za septeanber 2 >.05 Vzdržano. - - Viene: obit čno Sladkor tuzeimki Oentrifu»?al uit •, K 66.50 do 68.00, za sept- Qf»f- K — -marec-avg. 66.50 do fi8.—. Gjneaa.irt io promptno K 68.30 do 69.30. —.—, marec-avg. 6P.30 do n: London. Sladkor iz Java —. Nepravilno. P a r: 1. za mwcr ap'il 15 50 rž ~1 maj 15.50 za maj avgust 15 nO za septaiber december 15— "mirao.) — "-"ienica za m sec 23.90, za maj : 4 10 za inaj - avgast 2 J 90 za sept-december 2165 stali.o). Moea za te koči meaec 30.20. za mu 30 maj-avgui; 30.75, za s*pt.-december J9— '.ataln >). Repično olje za tekoči ma^ec 50 75 z* maj bi. — za maj - avgust 51.— za sepieube-- dece n'jer ?2.25 (trdno $pirit za t3»oči m3w 49.2>. 11 >nai 49 -z j maj-avgust 49-— 7a septemHer-december 43 75 (mlačno). Sladkor surov uho nov 33s/, — i4 (mirao ba za tekoč' me^ec 37l't za mai-avgu-^t 38l/4, zi julij-avgust 3b®/4, za okto^er-jauuvar 33^mlečuo. mnnir»< 69V«—"0 Vreme : lepo. proap d» — Me^j :a sep; 30. repe ^uro» '215/» O LU N < DC DQ O l .s m c V cs o ? ^ « o _ > i Z- 0 1 DARILA. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« pri sv. Jakobu je podaril 10 kron za »D.jašso podporno društvo« v Trstu namesti venca na krđto s?o emu prvemu učite.ju in horitelju za eloven^ko cerkveno petje v Trstu, nepozabnemu pokojnemu goap. Rakud. Ženski podružnici družba sv. Cirila in Metodija sta podarila v poSešfienje pokojne nečakinje Nevinke Bogdanovid gospod Ante in gospa Mici Truden 50 kron. Srčna hvala ! Horsna poročila dna 26. aprila Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.08—, angleike lir« K —.— do —.—, London kratek termin K 239.50—240 25 Francija K 95.30 -95.50, Italije K 95 30—95 50 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.35, nemški baniovc ^--•-- avstrijska ednotna renta K 100 30 100.63, ogrsk kronska renta Iv 97.90 9d '20 italiianači* renti — —.— kreditne akcijo K <567,— — 669 — državne železnice X6»>1.— — f63— 'jomos-"* u I«0.— 91.—, Lloydovf akci:e 652 -- 653 — Srečke: Tisa K 3:»--342— Kredit K 485 - do 491.—, Bodenkredk 1880 K 310.— 319.- B«-denkredit :889 K 3jH. - 316 -. TurSke S 144.— do 146 — Srbske —»— cc —,—. Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj dane* Državni dolg v papirju 100.86 100 90 „ n n srebru 100.90 UJ0.90 Avstrijska renta v zlatu 119.00 U9.6:) „ kronah 4 °/c I00.f0 100 50 Avst. investicijska renta 3l!ta'o 9/t4f» 93.40 Ogrska renta v zlatu 4°/0 118 45 118 40 „ „ kronah 4°/° 97.40 97.95 T? tt ** It 89 65 89.70 Akcije nacijonalne banke 1648.— 1648.- Kreditne akcije 660.50 666.Ć0 London, 10 i^atr. 239.85 239.87 V, 100 državnih mart 117.10 117.12«/, 20 m&rk 23.43 23.43 20 frankov 19.CiJ 19 06 100 i tal. lir »5 35 95.50 Cesarski cekini 11 25 11.: 5 Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso štv. 47 priporoča vsakovrstne s^zlatenine in srebrnine —= ter žepne ure. ■V Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — ri0ii0ii0ii0ii0ii0M0ii0u0iiQii0 1 O ' HT Tovarna pohištva Aleksander Cevi jMinzi ulica Tesa štv. 52. 7\ (lastna hiša). ( l ZALOGA: PIHZZR ROSARIO (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. ccccs Uuatrovan cenik brezplačno ln franko lOiiOiiOiiOiiOiiOHOnOno 110,101 "i Rsci n h enovij (beljakovine in tolšče), ki edino vplivajo na ziravo in modno rast Dečko je ilonca iz Vin ee na Dolenjskem in in lepo razvijanje živine, teh ni v riževih ma komaj 13 le'. Vzel gs je Beboj usluibe- otrobih skoro ni5 : 8"4°/0 (mej tem ko jih je ae* avsiro-amerikan-jke paroplovne družbe, v pravih pšeničnih 18°/o)- Pšenične otrobi je deček odhajal t možem, mu je rekel so torej štirikrat močnejše krmilo ( 4-8°/0 ' efcdo, pogladi v ši ga po lieu : »L j, korajžno, l'8°/0 ) e ^orajžoo, 1'ant !« — »O, saj ae nič ne Ecatraktnih saovij, ki tvorijo toploto in m!c je odvrail de??k. a ob enem - a se moč za težka dela, teh je v pravih pšeničnih vd-li po lie:h d;e debel , Lleščeči si'z . otreb h skoraj še enkrat toliko. Aretovan rauilee. Včeraj nm > pcrc čali Kar ae tiče redilnih snovij so iste v pol u -lovom >Xuž«, o onem pretepu v krčmi pleničnih ctrobih veliko lažje prebavljive, Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroda voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojaftnje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = Crst. - Zaloga istrskih in dalmat. vin J& O^NANILi r ulici Cecilia 16 \vogal ul. Ruggero Monna) % « - * ^^ Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljši]" kletij. Cene: istrsko po t>4 »t., belo briško po SO »t.. opolo iz Visa po 72 st, vse franko na dom. X* obilne naročbe se priporoča IVAN TCNEL Franc Geržina Št Peter na Krasu ima na prodaj već vagonov konjskega in aovejskega sena. Cene po dogovoru. Oglas dražbe. I >ne -1. aprila 11*05 1. odda potom javne draži>e na podpisanem e. kr. okrajnem glavarstvu lov v občini Stjak za osemletno d. »bo v zakup z vzklicno ceno od 160 kron. Dražba z;trne ob 10. uri predpolmlnem; varščino je |w>ložiti najkasneje do 10. ure predp »ludnem dneva dražbe. Nataneneja pojasnila da podpisano e. kr. okraju«» glavarstvo ob uradnih urah. SEŽANA, dne 1«. aprila 1(.»05. C. kr okrajno glavarstvo. V novi prodajainici jestvin in kolonija! Peti2 PetMl r* žilici Gitlia št. je V'lobiti TnkovnitH _i«»*tvin»» kakor: kavo. riž. testenine i Dapel.iske^. ?ia-lkor. turšrno in belo moko. naravno maslo, milo. iearfiimiK'ca mila, petroleja, Špirita »iestei za goreti. — Barvilo za čišćenje — vina. ===== Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno CESARE ALPRON komisije in zastopstva TRST alica Aequedotto 65. I. Doijg z« y U y hrastove aii jelove prve vrste--- prodaja pod jamstvom po tovami.-ki een . Zaloga lesa - IVSsciauz ulica Fonderia št. 7 F.renot urar TRST - ul. Poste nuove št. tj priporoča veliki i/.bor ur: Ornega Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Suetko Hanibal SkerI trgovec pri Sv. Ivanu - priporoča svojo dobroznano prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno = izdelane biškote. Vedno sveže blago. Cene zmerne. WW Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačno na dom. .1. co ec ee ■I' o • o o o 0000000000000 Velikanski izbor ollel od K 20 — do SO —. specijaliteta črne od K 30 — do 50 — Kostumi od platna ali sukna za otroke od K 3 — do 7—. Velik izbor hlač od K 4 — do 15 —, delavskih hlač po 2 40. -- - - Posebnost: delavske blače iz tako zvane hudičevo kože K 4*—. Srajce bele ali od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd. == Cene brez konkurence. - TRST, ulica Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). .1. 2L m co III Frof, ROSSONI ravnatelj medicinične ki; nike vseučilišča v IJinnt. sprićuje. da zelo vspešno učinkuje proti motenju rednega želodčevega delovanja (tudi odvajalno) želoflčno tinkturo G. P1CC0LIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno ———= izvršujejo. Naznanilo. Podpisani javljam cenjenemu obči istvu. d. sem otvoril odnosno prevzel na PRO£E5U in i rodil ii i eo , gospoda FUKA Skrbel bom, da bo ta moja filijalka vedn-preskrbljena /. vsem v to stroko spadajočim blagom ' Za obilno podporo se priporoča JOSIP ZIGON i/i i rod il ti i čar r TRSTU — ulica Casenua. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico AUa Citta di Trieste t ul. T«»rrentc *t. 40 (nasproti srledišču ^oldoni). T;i m -i- v dobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vr^te kakor tudi blago vseh vr-t in najposlednejše ---- ------- novosti. _________ Po Ipisani si dovoljuje naznanjati cenjenemu občinstvu, tKlček h in v l>oteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga Jtfattonijeve giesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior T H S T Via degli Artisti štev. 10. ^farodni kolek je viobiti pri upravi „Edinost4- TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIG 5 MEBLOTANJE PO NAIMUDERNEJS1B ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. i: Zaloga pristnih dalmatinskih vin lastnega pridelka kakor tudi -- —: oljkinega olja. j Prodaja na debelo in drobno. Franko na dom olje od "» litrov in vino v sodček i Ii. Peter G. 1 R I * ! n: .. nlica Gelsl štv. 1 TRST ■« .11 Nouo prodajalnico jesfvin. založeno z blagom prve vrste kakor kavo. sladko)-, olje. milo. belo in turšno moko, otrobe itd. itd. priporoča ^flđrej SlIC Trat. ul. Medla 56 izraven ui. Rosnettl) Trst f-------^ ' Ivan Gustinčie Ul. Sette Fon,.me št. 46 (vogal Bi. VittOMO lil FeltrB). Trgovina s špseerijsMm in kolonij, fclapin zaloga moke, otrobov, kakor tudi 11:1 jlincjšili = testenin domačega in tujega izdelka. - j --—— /va/vv/v^/naa/naart'vaa il------- --. — !l Tnfsčlra nneniilnira in hraniliiira === | Tržaška posojilnica in hranilnica ==== --— registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma Štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. rnr Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4".0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sani. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižho po 51/,"'na menjice po 6"0> na zastave po 51;, °;0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. -— Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima niijniodernt-je urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. P o itn o hianilnični račun 816.004. :- - ANTON S K E R L mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg //. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Poch". Napeljava in zaloga električnih zvončkov, Izkljiu prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica popravljan je šivalnih strojev, kolen, motokoles itd. Velika zalog-a pripadkov po tovarniških ccmih TELEFON štev. 1734. mt i & 1 — jWanu/akturna trgovina ss J J ^Imbrosich £ ]V!odri€ky I J TRST - ul. Belvedere 32 - T ST * ? . - J Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. 2 Fuštanj veleur od 27 rovč. dalje. bel. aiv in , % plquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šlaji [ g in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala j J preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za I (( možne in renske. Krila, nogovice, čipke z^met, p I kakor tuii raznovrstne drobnarije. ^ • V «««« VV^^T^« W?»LAVIJA" sjM-ejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zuianjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravici do dividende. „S I a v i j a n vzajemna zavarovalna bauka v Pragi. — Rezervni fond 29.217.694 46 K, izplačane odškodnine: 78.324 623 17 L Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok iristne namene.