20. marca 1965 ^^^^
Kmet v sahelu, živi tri dni od enega datelja: pni dan poje kožo, drugi dan sočno meso in tretji dan izsesa vsebino koščice.
Sahel je tisti prostrani pas savane ob južnem robu saharske puščave, ki je nekoč predstavljal bistvo Sudanskeg \ cesarstva. In prav tega kmeta neprestano srečujemo, ko hodi po sledovih preteklosti.
Velik je suh, iprijazer. in ponosen. Zavit v svojih štirinajst metrov boni ba£e vine, nosi na ramenih bučo, polno prosa ali riža in v mislih prešteva kovance, ki jih bo skoval na trgih v Fort-Lamvju, Niamevu ali Bamaku. Včasih se zgodi, da poganja pred seboj mršavega osla. Ko gremo mimo, ga ustavi z dolgo erostavno vrvjo ali s tankim jermenom iz dobro obdelanega rjavega usnja. Kmetov korak je menak, voljan. Več dni bo na trgu prodajal tistih nekaj kilogramov žita, ki jih je z velikim naporom iztrgal skopi zemlji. Miti za trenutek se ne bo zmenil za čas ali razdobje, ki ga loči od doma.
Koščeni telesi otroka in starca pravita isto: Afričani iedo slabo
Takrat, ko je Evropa še globoko spala pod ledeno odejo, je bila Afrika raj. Zato ni čudno, da se je v človeških glavah porodila misel, da je prav tu zibelka prvega živega bitja.
Od vrhov Atlasa do Kilimandžara — dolga, nenehno se menjajoča igra step in močvirij s tropskimi gozdov . In potem jezero Cad, ki je bilo nekoč tridesetkrat večje od jezera Leman danes. Nekdanja pomembnost reke Niger se prav lahko primerja s pomembnostjo brazilske Amazonke. Orjaški veletoki z blatnimi vodami: njihova imena Saoura ali Tafassasset so svojo nekdanjo veličino in silovitost zadržala samo še v starih zapisih. V njin je prav tako moč najti neplodne planote in sledove poti, ki so si jih izposojala težka prekosaharska vozila.
Silna otoplitev ozračja je priklicala evropski kontinent iz njegove tisočletne odrevenelosti. Ledeniki so se umikali, na njihovem mestu so hiteli gozdovi. Afrika pa je tonila v žgočo osamljenost.
Človek in žival sta se pogreznila v tropski pragozd, čigar obseg je postal skromnejši. Nekateri so si poiskali zavetje v globelih Hoggarja in Tibestija. O njih pripovedujejo čudovite slikarije — zapuščina davnih prednikov Tuarega.
Pod prostranim nebom, vse od Rakovega povratnika do Kozorovega ozvezdja, živi dve sto milijonov temnopoltih bi ij. Njihova domovina je ogromna — vel.ka kot štiri Evrope skupaj (brez Sovjetske zveze), vendar dvakrat manj naseljena V dvajseti! letih se bo prebivalstvo brez dvoma podvojilo. Čeprav je opaziti znaten napredek, se svet vendarle vprašuje, kako vskla-diti počasen ekonomski razvoj z neustavljivim izbruhom novega prebivalstva.
Za težko delo — petdeset tisočakov
Vse ozemlje od Mauritanije do meja Južnoafriške unije kaže značilnosti" prepočasnega razvoja. Nad osemdeset odstotkov Afričanov obdeluje ne preveč plodno zemljo na najbolj primitiven način, ki zapira vrata slehernemu napredku. Temu, da je najmanj osemdeset odstotkov prebivalcev analfabetov, je brez dvoma krivo pomanjkanje učnih sredstev in ne nazadnje njihova zdravstvena zaščita In končno — učinek sedanjega sistema mednarodne izmenjave se najbolj očitno kaže v obubožanju že tako revnih pokrajin, seveda v korist bogatih industrijskih dežel. Vsi ti pogoji se izražajo v izredno nizki življenjski ravni: povprečni letni dohodek Afričana (čeprav je to težko točno določiti) je komaj kak tisočak nad petdeset tisoč dinarjev. Ta številka je prešibka, da bi si lahko človek ob njej ustvaril jasno sliko o nedopovedljivi bedi, s katero se otepa ogromna masa afriškega prebivalstva.
Težki primeri neprestane lakote so relativno maloštevilni, razen v času, ko se naravne sile za-rotijo proti temnopoltim prebivalcem. Takrat se strahotna nadloga razširi vsepovsod. Medtem ko so stare zaloge izčrpane in nova letina še nepospravljena, se hranijo ljudje s koreninami in ne redko celo z mrčesom in žuželkami. Kadar je letni čas količkaj krut in če mu priskočijo
na pomoč §e roji kobilic in jate sestradanih ptic, ki neusmiljeno opustošijo vse, kar dobe zelenega na polju, takrat lakota razprostre svoja požrešna krila, še vedno se spominjamo pošastnih fotografij belgijskega Konga, nekaj mesecev pred njegovo neodvisnostjo. Političnim neredom so pridale svoje še hude vremenske težave. Situacija, v Zgornji Volti, severnem Kamerunu ali v severnem Togu je obupna. Leta 1943 so v Ruanda-Urundiju našteli 36.000 žjtev lakote. Nvasa leta 1959 ter Somalija in Kenija leta 1960 so prenašale strahotno pomanjkanje in lakoto. Legenda o rodovitni tropski zemlji, o velikodušnem in darežljivem gozdu, splahni ob izjavi znanstvenikov:
»Prst v vlažnih pokrajinah vsebuje relativno malo hranilnih snovi, plitka je, izprana, revna s humusom in slabo rodovitna v sedanjih pogojih vzdrževanja ... kaže neko vznemirljivo nagnjenje, da jo bo v primeru, če ne bo pokrita Z rastlinsko odejo, uničila erozija.«
»Telovadba« proti lakoti
Ta kratek zapis, ki ga je napravil član Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) kaže, kakšne naravne težkoče mučijo afriškega poljedrlca prav vsak dan. Njegovo življenje je brezkončna »telovadba« proti lakoti. Profesor Pieraerts, raziskovalec v Kasaju, pripoveduje:
»V sušni dobi, ki traja od meseca maja do septembra, postaja rastlinska hrana — zeleni poganjki vseh vrst in sadje — vedno redkejša. Nasprotno pa je moč dobiti malo — toda res zelo malo — nizke div;adi in včasih kakšno ribo. V septembru in oktobru, ko se kar vrstijo močni deževni nalivi, trava nenadoma ozeleni in divje hiti kvišku, potoki narastejo, popolnoma pa se preneha lov in ribarjenje. Nikjer ni ničesar, ne jagod, ne sadja, ne mrčesa. Samo tu in tam je nekaj gob, s katerimi se preživlja črni domorodec, dokler se konec novembra ne pojavijo krilate mravlje, ki rešijo kritično situacijo.
Prava lakota torej ni pogosta, toda vedno je na preži. Afrika — vsa Afrika — je malo in slabo. Najsplošnejša in najbolj dramatična pomanjkljivost prehrane je brez dvoma pomanjkanje proteinov, ki so za sleherni organizem nujno potrebni (največ jih je v mesu).
V Gabonu, na primer, poje prebivalec povprečno dva kilograma mesa na leto. V Nigeriji pada ta povpreček na en kilogram, medtem ko znaša v Čadu enajst in v Senegaliji trinajst kilogramov. Splošno povprečje za vso zahodno Afriko pa je pet in pol kilograma.
Vkoreninjene navadt v prehrani in starodavni običaji so težka ovira za izboljšanje afriškega jedilnika. Čredo katerih koli domačih živali imajo še vedno za zunanji znak bogastva. Prav nič pa ni važna njena trgovska vrednost. Gledajo le še na velikost črede. Celo v predelih, kjer nikoli ne pustoši muha ce-ce, je poraba mesa omejena:
»Afričani jedo meso, in še to samo goveje, le ob praznikih in važnejših obredih ali ko žival pogine zaradi bolezn; ali starosti. Kokoši in jajca hranijo načelno samo za darila, prav tako pa je tudi z divjačino, ki jo sorazmerno redko lovijo.« (FAO) X
Prve žrtve podhranjenosti so otroci; tudi največ jih je. Število smrtnih primerov je pet do desetkrat večje kot v Evropi Pri otrocih od enega do četi tega leta je celo petindvajsetkrat večje. Vzrok je popolnoma iasen: organizem zahteva v tej starosti večjo količino proteinov, če jih ne dobi, največkrat propade.
Človek v ekvatorialnem pragozdu se hrani predvsem z gomolj manioca, jama, tara ali ma-caba, sladkega krompirja in z bananami. Vsa ta »hrana« pa vsebuje izredno malo dušikovih elementov, kar je posemo slabo za nosečnice in matere, ki dojijo. Afriški otrok ostane pri materinih prsih dve, tri, pogosto celo pet let.
, Prehod pri otrocih, ki se prenehajo hraniti pri materi, je oster Ou materinih prsi morajo naravnost k škrobnatemu gomolju manioca, ki pa ne vsebuje dušika. To pogosto povzroči strašno in nevarno bolezen Kvvashiorkor, ki često zahteva veliko žrtev Tis+i pa, ki ji uidejo, ostanejo vse življenje telesno in umsko nekolikq nerazviti. Bolezen je doma v tropskih pokrajinah Dakarji ia Zanzibarja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Dragi bralci!
se
uvesti novo rubriko
Namenjena je predvsem zasledovanju tekočega sporeda, odnosu med kvalitetnimi filmi in plažo, zasledovanju politike kinematografov in ne nazadnje — opozorilom na drobne nepravilnosti, ki pa lahko združene predstavljajo resne ovire. V kolikor želite, pošljite svoje pripombe na uredništvo GLASA s pripisom: za MI IN FILMSKO PLATNO
Prva, po mojem mnenju nujna, je kategorizacija posameznih kinodvoran. Eliten je CENTER. Žal se dostikrat njegova elita kaže predvsem v opremi, mnogo manj pa v programu. V njem imajo svoj prostor veliki, dragi filmi, ki nosijo veliko denarja. Večina filmov v Centru je na sporedu cel teden in se spored v bistvu ne menja dosti. Dvorana je med gledalci priljubljena, ker je okusno in sodobno opremljena.
STORŽIC. Dvorana ni lepa, ne moderna, še manj pa priljubljena Publika, ki se tu zbira je pod kritiko in hlepi predvsem po spektaklih in vesternih, za kvalitetne filme*pa je edin sprejem negodovanje in izgredi. Po sporedu sodeč pa ie to najboljši kinematograf v Kranju. Vsi boljši filmi so obsojeni na propad v stari, adaptacije potrebni dvorani. V Storžiču igrajo zato, ker je dvorana cenejša in propad ni tako finančno boleč. Publika pa se dvorani izogiba, tako da razen spektaklov vsi filmi hitro propadejo. Torej je Storžič propad dobrih filmov, ki bi lahko v Centru uspeli.
SVOBODA STRAŽIŠCE je po kvaliteti dvorane slabša od obeh. vendar je publika srednje dobra, spored pa najboljši. Čeprav je Stražišče samosvoj del Kranja so filmi, na sporedu v Svobodi, najboljši, tako da se »strašanom« ni treba pritoževati. Ob isti programski politiki, z malo boljšo publiko in lepšo, modernejšo dvorano bi bil to najboljši kinematograf v Kranju.
FILMI:
LEPA LOLA je španski barvni film, ki je v svetu, posebno pa pri nas, doživel nekaj uspeha samo na račun glavne igralke — lepe Šarite Mon-tiel. Vse skupaj pa v resnici ni vredno niti počenega groša in je film v primerjavi s Prodajalko vijolic bedna senca, ki tudi najbolj vztrajnih občudovalcev »lepe« Lole ne bo mogel več navdušiti. Morda ne bi bilo napačno, ob boljših časih, vprašati pristojne zakaj dajejo devize za taka skrpucala, ki nimajo nobene zveze s stvarnostjo in našim življenjem. Vsem. ki bi hoteli v kinu preživeti nekaj prijetnih uric — čeprav konformistič-no — obiska ne svetujem, ker bodo razočarani, za strah pa naj vam strogo zaupno izdam, da se bo lepa Šarita držala do kraja — najmanj od nedelje do četrtka, da o ostalih dneh prihodnjega tedna ne govorimo.
SONCE V MREŽI pa je popolno nasprotje Šariti. Veseljaška zgodbica mladih ljudi z obvezno malce melanholičnim odnosom je vsekakor prijetna osvežitev programa, vendar žal samo pre-mierskega. Film je namreč češki in ga kranjski kinematografi ne upajo, vsaj spored kaže tako, predvajati. Vidite ga lahko samo v soboto ob 20 uri (to naj bi bil? premiera!) in v ponedeljek ob isti uri, v kinematografu druge stopnje — Storžiču. Malce nenavaden odnos, ki že v naprej onemogoča uspeh vzhodnemu filmu, saj Storžiča kvaliteten film ne bc nikoli napolnil — za tja so raz-
i in filmsko platno
ne Lepe Lole. Tako pa ostajajo v Centru, ki naj bi bil reprezentativna dvorana in vanj publika raje zahaja, spektakli in Lepe Lole, ki imajo uspeh že v naprej zagotovljen. Odnos ni ravno najboljši, zato pohitite, da boste film videli, KER ZASLUZI VSAJ POZORNOST PUBLIKE IN BI BILA ŠKODA ZAMUDITI DOBER FILM.
PISANE NOGAVICE so poljski barvni mladinski film. ki vsekakor zasluži pozornost mladih in ogled priporočamo.
SVITANJE je jugoslovansko delo srednje kvalitete, brez posebnih pretenzij, ki je' popolnoma
upravičeno v Storžiču — glede na svoje kvalitete, ne pa glede na kvalitete ostalih.
Sicer pa bo na sporedu še nekaj reprizne plaže, kot je npr. SLUČAJ INŠPEKTORJA ŠIR-DINGA — nemška kriminalka v limonadni izvedbi, vestern NA MUHI, ki bo verjetno zopet »ČUDOVITO RAZREZAN IN MONTIRAN«, ter vseh režiserjevih, scenaristovih in igralskih neumnosti polno OBLEGANJE SIRAKUZE. Ob tem lahko samo še sanjamo o dobrem sporedu, kajti do petka bo v Storžiču nekaj novega z obilno dozo plaže, pod naslovom — REPRIZE.
Distributerji na zatožni klopi
Pred gospodarsko zbornico bo v kratkem zanimiv spor. Kinematografsko podjetje Kranj bo tožilo nekatere distributerje zaradi trgovske nemorale in kršenja splošnih pogojev poslovanja. V čem je stvai t
Že prea nekaj tedni so v kinematografskem podjetju dali v program nekaj zelo dobrih filmov, kot so Hitchockovi PTICI, znani velefilm NAJDALJŠI DAN Vse te filme bi morali do danes že videti na rednem sporedu nismo pa nobenega. Posredni krivec za to je KINEMATOGRAFSKO PODJETJE U UBIJANA. Možje iz Ljubljane so namreč ob nakupovanju novih filmov v prisotnosti večje skupine upravnikov kinematografov postavili najbolj nemogočo in, vsaj za naš družbeni sis^m, nesprejemljivo zahtevo:
»V Ljubijan1 ne bomo predvajali nobenega filma, ali pa ga bomo preterminiraii, v kolikor b\ bil na sporedu prej v Kranju, kakor v Ljubljani.«
Svoja izvajanja so utemeljevali s prepričanjem, da je Kranj nekakšno ljubljansko predmestje in da ie zato povsem naravno in logično, da so premiere filmov prej v Ljubljani, kakor v Kranju. Najlepše je njihovo početje (pritisk na distributerje) ra/.vidno iz primera Ptičev. Kranjsko kinematografsko podjetje je film rezerviralo in bi ga lahko predvajalo od 27. 2. do 7. 3. 1965. Takrat je, bilo še vse v najlepšem redu. Vendar je Ljubljana zvedela za svojo konkurenco in ugotovila, da bi bil film v Ljubljani lahko na sporedu šele mesec dni kasneje. Posledice; pritisk na distributerja. In filma ni bilo več na razpolago, pojavile so se vse mogoče in nemogoče ovire, film je bil nenadoma strašno zavzet, nihče na distribuciji ni vedel kje naj ga medvafajo — v Ljubljani ali Celju, tako da (KAKO SAMOUMEVNO) za Kranj ni bi' več na razpolago. PTICI so odpadli. Nato je odpadel NAJDALJŠI DAN. (VIDELI SMO SAMO PREM I ERO, REPRIZ PA DO MAJA ALI JUNIJA NE BO!) Kljub temu, da so film predvajali v Trbovljah in da od tedaj naprej leži v skladišču v Ljubljani, ga za nas ni na razpolago.
Kakor kaže imajo distributerji na zalogi dovolj zvijač, da lahko gledalce nekaterih področij prikrajšajo za predstavo. Sedaj pa lahko vsi malo širše pogledamo zadevi v globoko gnile oči. Distribucije so dolžne tako kot vsa trgovska pod-
jetja poslovati tako, da so dobrine pristopne vsem potrošnikom pod enakimi pogoji. Prav tako kot je kazniva prodaja pod pultom (za razne »gospe« najboljše blago —), zveze in poznanstva lahko še koristijo — tako je kaznivo tudi onemogočanje predstave s primitivnimi izgovori. To velja za distribucije, ki pa niti niso najbolj umazano perilo v žehti, ki bo sledila, saj je kolektiv Kinematografskega podjetja sklenil zadevo predati gospodarski zbornici.
Najbolj se bodo z umazanijo dajali možje iz ljubljanskega kinopodjetja, ki so v teh pogojih najbolj podobni organizirani skupini gangsterjev, za katere je izsiljevanje samo sredstvo za dosego cilja. Kako naj sicer imenujemo njihove izjave? Kratkočasenje? Ali pa morda rahla šala? Veste potem bodo vsi prisegali, da so se samo šalili, da tudi če bi mislili resno, distributerjem ne bi bilo treba početi tega. saj jih nihče neposredne ni silil v tako ravnanje, nihče jih ni podkupoval — delajo pač po svoji pameti. Takrat bi bil rad prisoten. Namreč po dolgem času bi se pri nas zopet zgodil čudež. Ob njihovih zagovorih bi človek kar videl, kako vrlim možem iz Ljubljane poganjajo »angelske peruti« in se jim glave »svetniško« svetijo. Morda bodo ob zagovoru ubrali bolj zavito pot. Zopet bodo iz Kranja naredili predmestje Ljubljane in privlekli na dan oguljeno frazo: »Saj nam odžirajo gledalce, ki se sedaj vozijo v Kranj na premiere, pa tudi film ni tako zanimiv, če ga predvajajo pred nami.« Menda so si ljubljanski velemožje v glavnem sami krivi, če jim Kranj pobere premiere. Kratkomalo prepočasni so, premalo načrtno delajo, tako da filma ne morejo takoj vključiti v program.
In na ta račun naj mi gledamo slabe filme* Čakamo naj na njihovo milost, medtem ko film: leže pri distributerjih brez koristi? Ali naj same zato, ker smo blizu Ljubljane čakamo na dobro hotno privolitev, na vrženo kost? Mislim, da je Kranj še vedno samostojno mesto, da ima v okviru občine skupščino in da ga do sedaj nihče: razen odgovornih iz ljubljanskega kinematografskega podjetja ni štel za ljubljansko predmestje. Zato je zadeva pred gospodarsko zbornico in ta bo menda naredila red — tako početje meji na skrajno nesramnost in vnaša korupcijo, ki pa je pri nas ne sme biti!
POGAČNIK JOŽE
Pomlad se bliža
Cez 24 ur 30 minut 11 sekund se bo zopet po koledarskem času pričela pomlad Da bo v tem času res pomlad je potrdil tud' moj prijatelj Francelj. On je namreč vso zimo dremal za »mašino«, zdaj pa pravi, da se ga že loteva pomladanska utrujenost. Vse to dokazuje, da bomo vsi lahko zopet zapeli tisto večno mlado popevko »»Tiho. tiho prišla je v deželo pomlad-«. Prav tako tiho pa
so se tudi cene osvobodile zimskega mraza ln poskočile nenavadno v zrak kakor živo 6rebro v barometru.
Povedati morar/i, da sem cel dan pred pcnladjo stal pred trgovimo \n ""gledal v nebo. Ljudje so v ustavljali ob meni in m<e đpraševa'.:: ►►Ja, kaj pa gle:>/e?«
»Kruce fiks, kaj gledam?-« nove pomladanske cene v izložbi, ki so tako viseko nastavljene, da si lahko zlomiš
vrat, ko se oziraš za njimi! sem jim odgovoril.
Pri tej pomladanski podražitvi pa nisem mogel prenesti podražitve jogurta. Zato sem vsled tega na drl tistega na-vijalca cen in veste, kaj mi je dejal?
P. kel mi je: »Kaj pa jamrate. Ce še je jogurt podražil za 5 dinarjev? Ce smo za povišanje jogurta prepričali občino in okraj, bomo pa še vas!-« Da, pomladi se vse oživi, vse prebuja — tako tudi išijas in če ima človek srečo gre lahko na lastne stroške v zdravilišče. Tudi zvončki in trobentice naznanjajo
pomlad, šopek zvončkov pa letes na trgu stane samo 50 diinarjev. To pa verjetno zaradi tega, ker se iz zvončkov in trobentic ne da napraviti pomladanska solata.
Končno sem ugotovil tudi to, da ena sama lastovka še ne pomeni pomladi. Tako vam pri nakupu radijskega, televizijskega aparata garancijski list še ne pomeni, da boste v primeru okvare aparata dobili zagarantirane dele v servisnih delavnicah. Ravno tako obisk kakršnekoli inšpekcije še ne pomeni, da je vaše poslovanje nepravilno. Ce ste prenehali delata, to še
ne pomeni, da ste s tem, kc ste letali za dokumenti, za pričami že opravičeni do odločbe za upokojitev. Ce boste dobili odločbo pa še ne pomeni, da boste z višino določenih prejemkov zadovoljni. Vsled tega znate tudi vi na 6mrtni postelji napisati isto, kar je napisal moj sosed. Takole je napisal v svoj testament:
Moje kosti zapuščam »fa-briki lima« s poslednjo željo, da bi se še drugi nalimali kot sem se jaz v pričakovanju izdatnega penziona in znižanja cen.
Grega
54
RADIJSKI SPORED
VELJA OD 20. MARCA DO 26. MARCA 1955 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.!5, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., J2., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.
SOBOTA — 20. marca
8.05 Poslušajmo Planinski oktet — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole iz Kranja pred mikprofonom — 9.45 Četrt ure s pevcem Vice Vukovom — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti
— 12.15 Domače pesmi in na-pevi — 12.30 Naša pesem — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Fragmenti iz slovenskih oper
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pojeta zbor Kluba koroških Slovencev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.15 Izložbeno okno — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna
NEDELJA — 21. marca
6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci  čestitajo  in pozdravljajo
— I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 1330 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij — 15.05 Športno popoldne — 18.00 Humoreska tega tedna
— 1820 Zabavni intermezzo
— 1830 Večerne harmonije — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek
— 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritma z orkestrom Kurt Edelhagen in \Verner Miiller
— 23.05 Prebujene senčke in drage komorne skladbe
PONEDELJEK — 22. marca
8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zapoimo in za-plešim.o — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo
— 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Cez nrib in dol — 12.30 Domači in tuji virtuozi — 3330 Priporočajo vam — 14.05 Odlomki iz opere Bagdadski brivec — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena kri-
žanka — 1?/X) Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izbrali smo za vas — 20.40 Pianistka Gina Bachauer — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo
TOREK — 23. marca_
8.05 Zadovoljni Kranjci in ansambel Mihe Dovžana — 8.25 Od melodije do melodije
— 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Pisana scena iz opere Evgenij Onjegin — 9.45 Četrt ure z orkestrom   Carmen Dragan
— 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Nekaj narodnih pesmi
— 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.39 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Pel minut za novo pesmico — 1530 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — "18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pol ure s plesnim orkestrom Radia Ljubljana — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital violinista Slavka Zimska — 20.20 Radijska igra — 21.15 Sere-nadni večer — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev
SREDA — 24. marca_
8.05 Glasbena matineja — 835 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Baritonist Edvard Sršen poje slovenske narodne pesmi — 9.25 Domače pesmi in napevi — 9.45 Igra kitarist Antonin Bartoš — 10.15 .Melodije za razvedrilo — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11-00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Ansambel Franka Jankoviča — 1230 Odlomki iz opere Figarova svatba — 13.30 Priporočajo Varil — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako po jo mladi pevci pri nas in po svetu — 1530 Folklorna oddaja — 16.00' Vsak dan za vas — 17.05 O življenju in de'u Johannesa Brahmsa — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor
— 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje Akademski pevski zbor iz Ljubljane — 20 30 Tako po jo in igrajo v Budimpešti — 20.40 VVozzeck
— opera — 22.10 Plesni zvoki z orkestri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč
ČETRTEK — 25. marca
8.05 Jutranji zabavni zvoki
— S.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Rokec na drugem koncu mesta — 9.36 Igrajo in pojo vam Logarski fantje — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti
— 12.15 Trio Slavka Avseni-ka in Fantje na vasi — 12.30 Sonatina in concertino — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Slovenksi pevci v operah italijanskih veristov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Igra vam Kmečka godba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer ^umetniške besede — 2130 Glasbeni nokturno — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Schubertov večer £
PETEK — 26. marca
23. marca špan. barv. film 25 do 26. marca i tal. barv. LEPA LOLA ob 16., 18. in film" PASJE 2IVLJENJE
20. uri
24. marca špan. barv film LEPA LOLA ob 16., *18. in 20. uri
25. marca špan. barv. film LEPA LOLA ob 16., 18. in 20. uri
8.05 Popularen izbor orkestralne glasbe — 8.35 Dvajset minut z zabavnim orkestrom romunskega radia — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pihama godba Rudolf Urba-nec — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pe^mi — 10.35 Novo na knjižni polici — 10^5 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo hišo — 1230 Uverture in ariie iz oper Rossinija — 1330 Priporočalo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Trio: flavta, čembala in violončelo — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Jaocnska naroc'r.a g'as-ba — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — IS.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19-05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Slovenska klavirska g'asba — 21.15 Oidaia o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Posvečenje pomladi
KINO
Kranj »CENTER«
20. marca amer barv. CS film KOMANčEROSI ob 16., 18. in 20. uri, premiera špan. barv. CS filma LEPA LOLA ob 22. uri
21. marca amer barv. C S film KOMANČEROSI ob 15. 17. in 19. uri šnan. barv. film LEPA LOLA ob 21. uri
22. marca šnan. barv film LEPA LOLA "ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIC«
20. marca amer barv. film PONOSNI UPORNIK ob 18. uri, premiera češkega filma SONCE V MREŽI ob 20. uri
21. marca polj barv. film PISANE NOGAVICE ob 10. uri, amer. barv. film PO-~ NOSNI UPORNIK ob 14. in 20. uri, amer. barvni film DOBRI DUH PARIZA ob 16. in 18. uri
22. marca ameriški barvni CS film KOMANČEROSI ob 16 in 1^ uri. češki film SONCE V MREŽI ob 20. uri
23. marca nemški film SLUČAJ INŠPEKTORJA ŠIR-DINGA ob 16., 18. in 20. uri
24. marca amer. barvni CS film NA MUHI ob 16. in 18. uri, jugoslovanski film SVITANJE ob 20. uri
25 marca italijanski barvni CS film OBLEGANJE SIRA-KUZE ob 16:, 18. in 20. uri
Cerklje »KRVAVEC«
20- marca franc. barv. CS fiim CARTOUCH ob 18. uri, ameriški barvni film ZAKON PRERIJE ob 20. uri
Naklo
21. marca amer. barv. CS film RAZKOŠJE V TRAVI ob 16. in 19. uri
Preddvor
20 marca amer. film VSE ZA SMEH ob 1930
Gorje
21. marca ameriški film VSE  ZA  SMEH  ob  16. in
18.30
Jesenice »RADIO«
20. do 21. manra ansleški barvni CS film VLOMILEC
22. marca angleški barvni film POD OKRILJEM NOČI
23 do 24. marca francoski VV film ALARM NA JEZU
25. do 26. marca italijanski barvni YV film KAPETAN OGENJ
Jesenice »PLAVŽ«
20 do 21. marca francoski VV ' film ALARM NA JEZU
22. do 23. marca angleški barvni CS film VLOMILEC
Žirovnica
20. marca francoski film POKLICNA SKRIVNOST
21. marca jugoslovanski film POZOR, DRŽAVLJAN POKORNI
24. marca angl. barv CS film VLOMILEC
Dovje-Mojstrana
20. marca jugoslovanski film POZOR, DRŽAVLJAN POKORNI
81. marca francoski film POKLICNA SKRIVNOST
25. marca angl. barv. CS film VLOMILEC
Koroška Bela
20. marca ital. barv. film PASJE ŽIVLJENJE
21. marca ital. CS film Z OGNJEM IN MEČEM
22. marca franc. VV film ALARM NA JEZU
Kranjska gora
20. matfba ital; CS film Z OGNJEM IN MEČEM
21. marca ital. barv. film PASJE ŽIVLJENJE
25. marca franc. VV film ALRM NA JEZU
Pod na rt
21. marca ameriški barvni film AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA ob 16. in 13.33
22. marca špan. barv. f:lm KRALJICA ŠANTEKLER ob 19. uri
S.
Radovljica
20. marca špan. b^vni film KRALJICA ŠANTEKLER ob 20. uri
20. marca pol irski film KJE JE GENERAL ob 17.30 uri
21. mafrea špan. barva! film KRALJICA ŠANTEKLER ob 16., 18. in 20. uri
21. marca pelicki fiim KJE JE GENERAL ob 10. uri dopoldne
23. marca polj. film UMOR
V TAKSIJU ob 20. uri
24. marca polj- £2m UMOR
V TAKSIJU ob 18. in 20. uri
25. marca amer. barv. film ZAJTRK PRI TIFFANY ob 20. uri
26. marca angl. CS film LAŽNIVI BILLY ob 20. uri
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU
NEDELJA — 21. marca ob 10. uri URA PRAVLJIC — 19 program
Alan je potisnil zapah nazaj in jih skušal
odpreti. Bila so zaklenjena. Obrnil se je tedaj k Hackittu: »Ali veste za ključ teh vrat?« Sam se je obotavljal. Po stari navadi bi se rad naredil nevednega in kolikor mogoče neumnega.
»Ej da, ključ je res tu.« je odvrnil nazadnje, ko je prevladala radovednost in želja, da bi zvedel, kaj je za vrati.
»Pri napušču kamina visi. Znano mi je čisto slučajno, ker ...«
»Ker ste poskušali uporabiti ga,« je dejal Alan. Toda Sam je odločno ugovarjal in 6icer tako odločno, da mu je Alan nazadnje le verjel in si mislil, da morda še ni našel ugodne prilike za izvedbo svojega načrta.
Alan je stopil k vratom, ki so vodila v zgornje nadstropje in prisluhnil, ker se mu je zdelo, da je slišal govoriti Meistra. Ko je prišel Lo-mond, je začutil Wembury rahlo utrujenost. Vedel je, da je vse straženje pravzaprav nepotrebno. Ce si je hotel priznati resnico, je čakal samo, da bi videl Mary Lenley.
Tudi Lomond mu je delal preglavice. Zdelo se mu je, da je ta navdušeni detektiv amater že skoraj popolnoma podlegel očarujočemu vplivu Ćore Ann. Dvakrat ju je že videl skupaj in ga opozoril na to. Spomnil se je zadnjega njunega razgovora o tej zadevi.
»To je nevarna ženska, doktor!« ga je svaril.
»Jaz pa strahovito nevaren mož,« je odvrnil doktor Lomond. »Ugaja mi, kaj hočete — in pa smili se mi ta mlada stvarca. To je moja največja hiba, veste, to_ usmiljenje do žensk, hehe!«<
»Pazite samo, da se nekega dne ne boste morali smiliti samemu 6ebi!«
Doktor pa se je tej Alanovi pripombi samo 6mejal: »Kaj pa naj pomeni ta vaša pripomba? Svarilo mladim ljudem?« To je bilo vse, kar je odvrnil Wemburyju, nato pa je naglo menjal temo razgovora.
Wembury je stal pred hišo, ko se je policijski zdravnik vrnil.
»Gor grem in pogledam še enkrat ubogega dečka,« je dejal posmehljivo. »Ali koga čakate?«
»Da — ne! Čakam na svoje ljudi«, je dejal Alan, dr. Lomond pa se je pri odhajanju tako nesramno nagajivo režal, da bi mu Alan najraje prikopal -dve okrog ušes. Doktor pa se je še kar naprej pomenljivo muzal — kako tudi ne, saj 6e mu je prvič posrečilo, spraviti policijskega uradnika v tako zadrego, da je zardel do «šes.
Meister je spal. Zato se je zdravnik vrnil v pritličje in 6i je še enkrat ogledal sobo, ki je služila v Meistrovem gospodinjstvu kot uradna soba in salon.
Od nekod se je prikazal tudi Sam in opazoval zdravnika z največjim zanimanjem.
»Zunaj sem videl Wemburyja,« je pripovedoval z ljubeznivo familiarnostjo. »Sodim, da čaka samo na to, da bi videl gospodično Len-leyevo.«
Doktor se je okrenil: »Kdo je to, gospodična Lenley?«
»Oh, to je naša gospodična, ki tipka na pisalni stroj,« je hitel Sam s pojasnilom in Lomond ovc obrvi so se dvignile v velikem zanimanju.
»O da! Ali ni to 6estra tistega fanta, ki sedi v zaporu?«
»Seveda, Sir Johnnyja Lenleya. Tri leta je dobil, ker je sunil biserno verižico.«
»Tat torej?« Stopil je h klavirju in ga odpri.
»Tat g-entleman!« je pojasnil Haskitt.
»Ali je že kdaj igrala?« je vprašal zdravnik in rahlo udaril po tipki.
»Ne, Sir — on! On igra.«
»Meister? Lomondovo čelo 6e je nagubalo. »Oh da, 6aj sem že 6lišal o tem.«
»Kadar 'koksa*, potem sede za klavir,« je razlagal Sam. -.Veste, takrat ne vidi nič in ne sliši nič. Včasih me spravi čisto iz hišice.
»Muzikaličen? To ni dobro!«
»Dobro igra,« je dejal Sam zaničljivo. »Jaz ljubim glasbo, toda tisto, kar igra on.. .,« zažvižgal je nekaj taktov ;z Chopinovega Noeturna — »ježeš, človek bi skočil iz kože!«
Zazvonilo je pri hišnih vratih in nekdanji kaznjenec je šel odpirat. Dr. Lomond je. z rokami v žep:h sedel na klavirski stolici in nadaljeval z ogledovanjem sobe. V tem, ko se je ogledoval po sobi, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Nad vrati v oboj u se je nenadno posvetila rdeča lučka. To je bil nedvomno signal, toda od koga. Medcem, ko je še strmel v vrata, je luč ugasnila. Lomond se je po prstih splazil k vratom in prisluhnil, toda slišal ni ničesar.
Tu pa se je že vrnil Hackitt in prinesel nekaj pisem.
»Pošta — « je začel in obstal, ko je videl Lomondov obraz,
»Hackitl«. je mehko vprašal doktor, »kdo je razen vas in Meistra še v hiši?« Pogledal ga je nezaupno.
»Nihče. Stara kuharica je bolna.«
»Kdo pripravlja Meistru zajtrk?«
Jaz«, je pokimal Sam.
Lomond je pogledal na strop. »Kaj je nad to sobo?«
»Ropotarnica.«  Hackittova zadrega je rasla. »Kaj pa se je zgodilo, doktor?« Lomond je zmajal z glavo. »Mislil sem le... nič, nič!«
»Čakajte no, nekaj bi radi izvlekli iz mene? Ali bi si radi ogledali ropotarnico, doktor?«
Lomond je prikimal in sledO možaku po stopnicah navzgor, mimo Meistrove sobe, v majhen prostor, ki je bil poln pohištva.
Komaj pa sta zapustila spodnjo sobo, 6ta vstopila Alan Wembury in Mary Lenleveva.
»Saj me boste še pripravili ob dobro ime, Alarm« je memla Mary smehljaje. Pravzaprav vam ne bi smela reči kar Alan, kadar ste tu službeno. Reči bi vam morala inspektor Wem-bury.«
»Zal bi mi bilo, če mi ne bi rekli Alan. Vsekakor pa je težje reči vam Mary. Misliti morate na to, kako sem bil vzgojen. Vedno sem vas imenoval Miss Mary in pred vašim očetom sem vedno snemal čepico z glave.«
Mary je vzdihnila. »Ali ni vse to čudno?«
»Da — čudno!« Gledal jo je, kako je odlagala plašč in klobuk. »Ljudje ne bi verjeli, če bi brali v kaki knjigi. Lenleyevi iz Lenley-Courta in Wemburyjevi iz vrtnarjeve hišice.«
Naglas se mu je zasmejala: »Ne bodite vendar neumni! Joj, koliko pisem!«
Med vsemi jo je zanimalo le eno. Naslovljeno je' bilo nanjo z lepo, malo pisavo Meistrovo, napisano s svinčnikom. Vsebina je bila očividno tako zanimiva, da je popolnoma pozabila na Alanovo prisotnost. Opazil je. kako 6e je jel njen bledi obraz zalivati z živo rdečico in kako so njene oč- zaživele v novi luči. Srce se mu "je topilo v žalosti. Saj ni mogel vedeti, da je Meister v pismu ponovil svoje vabilo na večerjo in da je rdečico na Maxynem licu rodila nejevolja.
»Mary,« je dejal zopet, »poslušajte me!« Dvignil je glavo od pisma, ki ga je brala. »Da!«
Kako naj jo posvari? Ze vse jutro je v duhu tkušal rešiti ta zanj najvažnejši problem.
»Ali se tu počutite dobro?« je vprašal v zadregi.
»Kako mislite to?« je rekla
»Mislim — no, Meister ni na najboljšem gla-su. Ali vaš brat ve, da še vedno delate tu?«
Odkimala je in senca je preletela njen obraz. »Ne — nisem mu hotela delatj skrbi. Johnnr piše v svojih pismih take čudne stvari.«
Alan je globoko vzdihnil. »Mary, 6aj veste^ kje me vedno lahko najdete.«
»Da, Alan, saj ste mi to že enkrat rekli,« je rekla začudeno.
»Ker — no, ne morete vedeti, kakšne težave se lahko pojavijo. Rad bi — želel bi, no, da bi čutili, če bi se kdaj pripetilo kaj neprijetnega ...« Govoril je čisto nepovezano.
»Neprijetnega?«
Pomislila je, če je uganil. Ta misel jo je prestrašila.
»In če bi — no, bi bili kdaj v sili«, je nadaljeval obupno. »Saj veste, kaj mislim? Nor če bi kdo... kako naj to povem?... Če bi vaa kdo nadlegoval, potem bi rad videl, da bi prišli k meni. Ali hočete storiti to?«
Njene ustnice so trzale. »Alan, sentimentalni postajate!«
»Oprostite!« Prijel je za kljuko pri vratih, ko ga je poklicala po imenu.
»In vendar ste tako dober človek!« je šepnila mehko.
»Ne, mislim, da sem prismojen osel!« je dejal nejevoljno Alan in zaloputnil vrata za seboj.
Zamišljeno je obstala pri mizi. Prevzel jo je občutek, da ni vse v redu, da tiči za Maur.ce Me:strovo vsakdanjo prijaznostjo morda nekaj strašnega, nekaj zlega. Ce bi bil vsaj Johnny že svoboden — Johnny, ki bi žrtvoval zanjo tudi življenje.
29
V Meistrovo hišo je vodila pot, ki je bila znana le trem ljudem. Eden teh — tako je upal Meister — je bil mrtev. Drugi je bil nedvomno v zaporu — Johnny Lenley je presenetil Meistra pri njegovi skrivnosti. Meistrovo posestvo se je nekoč raztezalo_do obrežja umazanega potoka. Tudi sedaj je še stalo na prostoru, ki ga je zaraščal plevel, majhno, razmajano poslopje, kjer je bilo svojčas skladišče. Prostor s poslopjem je bil še zdaj Meistrova last, čeravno ga je od ostalega posestva v Flanders-Lane ločil skupek umazanih hiš s križem kražem prepredenimi uličicami.
Tega jutra je prispel od obrežja kanala mlad mož, obstal nasproti tovarni ter se ogledoval, če ga kdo zasleduje. Nato je s ključem odklenil preperela vrata v zidov ju, stopil v prostor, ves prerasel s plevelom in pohitel k nekdanjemu skladišču. Tudi tu je z istim ključem odklenil vrata, jih zaprl za seboj in zaklenil in začel stopati navzdol po zavitih stopnicah, ki so bile zgrajene šele pred nekaj leti.
Na dnu stopnic se je začel hodnik, obložen z opeko in prav toliko visok, da je lahko vzravnan hodil po njem srednje visok človek. Tla so bila snažna in čeprav hodnik ni bil razsvetljen, je možak po nekaj korakih naglo našel vdolbino, v kateri so ležale štiri žepne svetilke, ki s si jih je omislil Meister za svojo uporabo. Prehod je šele pred nedavnim pometel Meister sam.
Meister je pričakoval, da bo v kratkem hodil po tem hodniku sladek gost in ga tako ne bodo videli moški, ki stražijo hišo. Sam je vodil Mary Lenley po hodniku, v katerem ni bilo nič nenavadnega kot je to sicer v takih krajih običajno.
Tujec je koračil dalje in si svetil s svetilko, ki jo je držal v roki. Po hoji kakih treh minut se je pot nenadoma obrnila v leto in se končala v kleti, od koder je vodilo nekam navzgor stopnišče, pokrito s preprogo. Tujec je previdno in na lahno stopal po njem navzgor.
m
ovni