SEPTEMBER 1 T Eeldii g 2 S Štefan kralj 3 6 Sabina * P Rozalija * S 8 Lovrenc Just. « N 7 P 8 T t S 10 o 11 p 12 S 14. poblnk. Delav. prai. 5 Mali Šmaren Peter Klaver Nikolaj Protus in Hiac. Src Marijino 1J N 14 P 1? T 15. pebink. Pori. sv. Križa Mati 7 žal. £ SLOV PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — so pravico in resnico — od boja d• imagei GLASILO SLOV. KATGL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 180. CHICAGO, ILL., PETEK 11. SEPTEMBRA FRIDAY, SEPTEMBER 11, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Namesto pristnega blaga se bodo morali Nemci zadovoljiti z nadomestili. — Hitler namerava do skrajnosti skrčiti uvoz iz tujezemstva. — 800,000 nazijev prihitelo na strankino zborovanje. — Nemčija se proglaša kot branik civilizacije proti komunizmu. v Nuremberg, Nemčija. — Iz objave, ki jo ie izdal kancler Hitler, more nemlško ljudstvo pričakovati še težkih časov in zahtevalo se bo od njega še dosti požrtvovalnosti za domovino; življenjski standard se bo znatno znižal. Hitlerjeva objava je bila prečitana v sredo ob otvoritvi osmega splošnega zborovanja nazijske stranke v tukajšnjem mestu. Uporabila so se vsa sredstva, za čim najsijajnejše priprave za to zborovanje. Kakor se računa, je prihitelo semkaj okrog 800,000 nazijev iz vseh delov Nemčije. Kakor se je v objavi pov-darjalo, bo Nemčija prisiljena, da se bo šie bolj izolirala s svetovnega tržišča. Proglašen je bil štiriletni načrt, po katerem se ima Nemčija skoraj popolnoma osamosvojiti in napraviti neodvisno od tuje-žemskega uvoza. Uvoz surovega mlaterijala se namerava skrčiti na minimum in ustanoviti domača industrija, ki bo izdelovala nadomestila za te , bla£ajnik uvoze. Nadomestila nikakor ne bodo dosegala pristnega blaga v kakovosti in Nemci se bodo morali zadovoljiti s tem slabim blagom, ki bo poleg tega dražje, kakor pa bi bilo izdelano iz uvoženih sirovin. Pomagalo pa bo državi, ko ne bo traba toliko plačevati tuje-zemstvu za uvoz. Istočasno pa mora Nemčija pričakovati, da bo udarjena na drugi strani: Tujezemstvo namreč ne bo kupovalo od nje njenih produktov, ako ne bo ona kupovala od tujezemskih držav. Glavni duh, ki preveva sedanje nazijsko zborovanje, je pa nasprotstvo proti komunizmu. "Rdeča nevarnost," kakor se jo imenuje v Hitlerjevi objavi, je bila vzrok, da je Nemčija pomnožila število svojega vojaštva s podaljšanjem' obvezne vojaške službe KONVENCIJA J • $ * o tj» V BOJU PROTI RAKU Rak zahteva več življenj na leto, kakor jih je svetovna vojna. Madison, Wis. — Zdravniki in znanstveniki so bili zad- ■----,nje dni zbrani v tukajšnjem Delegati Jugoslovanske Kato- ,mestu, da proučavajo sredstva liške Jednote zbrani v Cle- proti eni najbolj zavratnih velandu. bolezni modernega časa — raku. Kakor se je eden zdravnikov izrazil, zahteva ta se vrši v tukajšnjem mestu jbolezen v Ameriki vsako leto konvencija slovenske bratske ;več smrtnih žrtev, kakor pa podporne organizacije Jugo- jjih je zahtevala svetovna voj-slovanske Katoliške Jednote, j na med ameriškim vojaštvom, na katero so se zbrali delega- ^Ustanovljenih je število orga-ti iz vseh delov širne Ameri- ^nizacij, ki imajo namen, pod-ke, da začrtajo bodoči pro- pirati raziskovanja sredstev gram za svojo organizacijo. {za pobijanje te bolezni; v to-Sedanja konvencija ie petnaj- zadevnih ženskih organizaci-sta od leta 1898, ko je bila jah je včlanjenih nad dva mi- Cleveland, O. — Ta teden SVARI PRED LANDONOM Washington, D. C. — Predsednik mednarodne unije ti-pografov, Chas. P. Howard, se je pretekli torek javno izrazil, da je za ponovno izvolitev 1 predsednika Roosevel-ta. Povdaril je, da bi izvolitev Landona ne bilo drugega, kakor vrnitev v razmere, ki so povzročile skoraj polomijo in bankrot dežele pred letom 1933. organizacija ustanovljena. Zdaj je med največjimi slovenskimi organizacijami v Ameriki, kajti šteje okrog 21,000 članov in ima v svoji blagajni nad dva milijona dolarjev. Dosedanji glavni odborniki so Paul Bartel, gl. \ lijona Amerikank. -o- ŽENSKA PREGNALA ROPARJA Chicago, 111. — Med tem, ko je 43 letna Mrs. A. Park spala v torek ponoči v svojem predsednik, Anton Zbašnik, gl. tajnik, Louis Champa, gl. KR1ZEMJVETA — Lisbona, Portugalska. — Vlada je s silo zadušila upor, ki je nastal med mornarji na dveh bojnih ladjah. Uporniški ladji so vladne čete obstreljevale in ju prisilile k podaji. Ubitih je bilo šest upornikov. — Dunkerque, Francija. — Na nekem angleškem tovornem parniku, ki je prispel v, tukajšnje pristanišče je mod |posla' da so odb«ale napade vožnjo izbruhnila neka nežna- »Porniške armade, so pa ta na kužna bolezen. Sedem članov moštva se je hipoma, navidezno popolnoma zdravih, zgrudilo mrtvih p0 tleh. Pet drugih je nevarno zbolelo. Haag, Nizozemska. BITKA NA NOVIJFRONTI Vladne čete v Španiji pričele s ofenzivo v provinci Hues-ca. — Malo upanja, da bi se uporniki podali. Gibraltar. — Nova španska vlada, ki se je ustanovila koncem preteklega tedna in ki ji stoji na čelu odločni radl-kalec Caballero, se očividno pripravlja, da napravi konec sedanjemu neznosnemu stanju v Španiji s tem, da končno-veljavno porazi upornike. Nekak nov duh in nova bojevitost se opaža v vladni armadi ta teden in nova radikalna vlada je polna optimizma. Dočim so bile doslej vladne čete skoraj izključno celi čas; kar traja revolucija, v defenzivi in so imele dosti te Jisg&$tavi)e~ Žalostna usoda mlade Slovenke, ki se je zaljubila v mladega Muslimana, pri katerem je veliko pretrpela in jo je hotel nazadnje še umoriti. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti in novice iz domovine. teden prešle tudi same v ofenzivo. Za kraj svojih bojnih operacij si je izbrala vlada provinco Huesca v severovzhodnem delu države. Na ta .način se točasno vodijo bitke TT . „ .bandit v stanovanje in ji sku- V imenu nase- 'v , , , ... ^ , a oi . šal z roke potegniti prstan, ga lista, Amer. Slovenca, iz- _ . v . , , . , ■ , .To je žensko zbudilo, toda rekamo cenj. gl. odbornl-' ' ... ,, . , . , , , .. . . ibandit ji je blazino pritisnil kom in delegatom (mjam) ! , » t „ . . , . .. ' . na obraze. Ženska pa je zbra- lskrene pozdrave m jim zeli- , .... •• • „ j .• j v ., . ila vse svoje sile m se ji je v mo dosti dobrih idej za cim I . . , . ________resnici posrečilo, da je pahnila napadalca v drugi kot sobe, na kar so njeni kriki 'alarmirali sosede, toda bandit jstanovanju na 808 W. 76th St., se je prikradel nekimi?d! Ljudstvo je z veseljem" spre- na treh točkah: Časim pa ji je odgovoril: "Spravil te bom, pa čeprav mrtvo!" Ves razsrjen je potegnil nož ter napadel svojo ženo. Medtem pa je priskočil Ejubovič ter mu izbil nož iz roke. Gasim je moral s sodišča, toda še med potjo je grozil Amaliji, da jo bo že še poiskal in jo ubil. --o- Velika škoda Ogromen požar je bil v Ku-kuričih, občina Križevci, kjer je zgorel mlin posestnika Franca Štuheca na Ščavnici. Mlin je bil moderno urejen in je imel tudi oljarno. Škoda znaša 200.000 dinarjev, posestnik je bil zavarovan pa samo za 69.000 Din. --o- Zlati jubilej Pri Sv. Petru pri Mariboru sta pred kratkim slavila zakonca Janez in Marija Gornik zlat jubilej svojega zakonskega življenja. Oba sta dočakala to iz- Ijim je ušel. večjih napredek njih organizacije v bodočnosti. -o- LANDONOV ROJSTNI DAN Topeka, Kans. — V sredo je obhajal governer Landon, predsedniški kandidat, svoj 49. rojstni dan. Razumljivo je, da je prejel ta dan od svojih republikanskih častil- 'mu mestu nakazana zadostna cev cele kupe čestitk. isvota; da se bodo g pomogjo _o_^ I nje izdelali novi napisi na cest- Inih križiščih. Tablice bodo ru-IN?F?NIRJI ZAGOVARJAJO ;mene barye g črnimi črkami in VLADNO DELO ,-ih bo potrebnih skupno okrog Washington, D. C. — Na 64,000. Izdelovanje bo vzelo tukajšnji mednarodni konfe- 17 tednov, renči za izrabljanje naravnih I _0- NOVI CESTNI NAPISI ZA CHICAGO Chicago, 111. — Iz sklada relifnih vladnih del je bila te- jelo na znanje, da se je pre-stolonaslednica, 27 letna prin-cesinja Julijana, zaročila z Prva je mesto San Sebastian na severu, druga je Talavera, jugozapad-no od Madrida, in tretja je Žaloigra mlade Slovenke v Južni Srbiji Beograd, 23. aug. — V so-,boto dopoldne bi v Tetovu. večjem naselju v Južni Srbiji, na šerijatskem sodišču (verskem sodišču za muslimane) j kmalu prišlo do krvave družinske drame, ki bi zaključila Inenavadni roman med Arnau-'tom s Šar-planine in pa 20 letno Slovenko. K sreči so bili j na hodniku neki ljudje, ki so I o pravem času posredovali, sicer bi razsrjeni Arnaut raz-' sekal svojo ženo, Amalijo , Cernoglavnikovo. ! Pred tremi leti je 17 letna i Amalija, ki je bila brez star-'šev in brez vseh sredstev, prišla v Belgrad, kjer je našla j službo služkinje pri neki preloženi družini. Na svojo ne-Isrečo se je seznanila z mladim bosadžijo (prodajalcem j osvežil) Casimom Elezovičem iz vasi Ceram pri Tetovem. Ca- redno lepo slavje v 76. letu svoje sim se ji je predstavil kot bogat 'starosti, še vedno čila in zdra- nemškim princem, 25 letnim v že omenJ'e™ provinci Hues- Bernardom Lippe-Biesterfeld. Princesinja je znana po svoji veseli naravi in je splošno priljubljena. -o- PRIPOROČA PORAVNAVO DOLGOV Pariz, Francija. — V nekem članku, ki ga je spisal za neki tukajšnji list pretekli torek, je bivši francoski poslanik za Ameriko, Paul Clau-del, priporqfeal Franciji, naj pošlje Ameriki 26 milijonov ca, predvsem okrog nje glav nega mesta istega imena. To mesio je velike važnosti, kajti skozi njega teče glavna železniška proga, ki veže Španijo s Francijo. Za ofenzivo je vlada zbrala okrog tega mesta okrog 14,000 mož, med katerimi je celo 100 Nemcev protifašistov. V podporo pehoti ima vlada pripravljenih veliko število aeroplanov za napad. Povelj- človek, mlada Slovenka mu je I verjela in ko ji je Gasim predlagal, naj bi se vzela, je zapustila svojo službo ter odšla v i Tetovo. Takoj drugega dne pa i je Amalija doživela veliko razočaranje. Dve ženski sta ji s silo ,nataknili na glavo fedžero (muslimansko pokrivalo za ženske). Gasim pa ji je ukazal, da ne sme va, čeprav imata za seboj nad 50 let težkega, trpkega viničar-skega življenja. ——o- Nov izseljeniški komisar na Nemškem Ministerstvo za zunanjo politiko je imenovalo za novega iz-seljeniškega komisarja v Diissel- , , . „ . ,stvo vladnih čet je dalo upor- dolarjev na račun svojega !nikom čaga do srede večera; Povdarjal je, 'da ge podaj()) da se bo nato pričelo bombardiranje. sil je prišlo pretekli torek do širite AMER zanimive debate med zastopniki ameriške vlade in lastni-in da namerava še v naprej ki privatnih elektrarn glede utrjevati svoje obrambne sile.'tega, kateri sistem je bolji, j Nemčija, pravi Hitler, tvori'ali, da vlada lastuje utilitetne branik za zapadno civilizacijo (družbe, ali, da ostanejo v pri-Proti komunizmu. vatni posesti. Zastopniki ino- -o--Izemskih držav so z zanima- PREDSEDNIK SIGUREN ji-.jem poslušali to debato. PONOVNE IZVOLITVE j Vladni uradniki so svarili pri-Washington, D. C. — Pred-jvatne družbe, da morajo iz-Uo se je v torek odpravil! premeniti svoie poslovanje, Predsednik Roosevelt na svoje drugače bodo postavljene iz tridnevno potovanje v južne [obrata. Ko niso mogli privatni države, je imiel razgovor s,lastniki najti več drugega Časnikarji, med katerim je argumenta, so izrazili očitek, Povdaril. da niti sedanje nje- jda se delo na vladnih utilitet-Kovo potovanje, niti govor, ki, nih projektih prehitro vrši in Pa namerava imeti 29. sept. da se bo zato kmalu pokvari-v>red newyorsko demokratsko lo. Tako so dejali, da se pri konvencijo, ne bo političnega Norris nasipu vliva cement 7->iaČaja. Časnikarji so ga ne-.dvajsetkrat hitreje, kakor se Verjetno pogledali in eden od,je doslej zdelo varno. Takoj ,1i'h je predsednika vprašal, .pa je prišel odgovor na to od kda.l' bo pravzaprav pričel voditelja teh del, ki je povda-fvojo \ politično kampanjo, ril, da je delo kljub hitrosti "frihodnjega 4. januarja." je .trpežno, in da se današnje predsednikov odgovor. Idelo pri nasipih ne more pri-°menjeni dan se bo otvorilo j mer jati z metodo, ki se je Sasedupje novega kongresa, [uporabljala pred 20. leti. SLOVENCA vojnega dolga da bi bil ta korak znamenje pravičnosti in prijateljstva do bivših in morebiti bodočih za- ;Dasi je pozicija upornikov veznikov. Francoski vojni takorekoč obupna, vendar je dolg znaša nekaj nad štiri .težko^ pričakovati, da bi se miljarde dolarjev. ipodali. \ tpalftortf tipopart taio 7a voiko Poljski traktorji, katere so Španci uporabljali prej za delo na polju, služijo zdaj v vojne svrhe. Vladno vojaštvo jih namreč uporablja za transportiranje topov preko gorskih pokrajin. dorfu na Nemškem notranjske-zapustiti sobe. Ves dan je ubo- |ga rojaka Mirka Kranjca, ki je 'ga Slovenka preživela v sobi ti-jbil rojen v Borovnici leta 1901. |ho plakajoč. Amalija je morala | -o- I prestopiti iz katoličanstva v j Smrtna kosa ,muslimanstvo in nekega dne jo | V Lokovcu pri Rimskih To-je Gasim odvedel v Tetovo, kjer plicah je umrl Franc Blatnik, (sta se v neki džamiji (musli- posestnik in gostilničar, star 94 'manski molilnici) poročila, A- let. — V Ljubljani je umrl po .malija je postala Fatima. Po dolgi mučni bolezni Lavoslav .poroki se je nova Fatima na uli- Puc, uradnik. — Na Drenovem ,ci pred džamijo sprla z možem griču je umrl nagle smrti Ga-,ter se ni hotela vrniti v vas Ce- jšper Kumelj, ljubljanski mestni :ram. Casim jo je pretepel ter ji uslužbenec. ,tudi povedal, da še od daleč ni j -o— 'tako bogat, kot se ji je pred- j Nezgoda gluhonemega kole-,stavljal. ; sarja Za nesrečno Amalijo so nasta-' Na nekem križišču v Maribo-li težki dnevi, meseci in leta. ru je hotel šofer Henrik Cerar . Amalija je komaj čakala trenut- prehiteti slikarja Franca Punka, ko bi mogla pobegniti. Ičuha iz Ranč, ki se je peljal s Pred desetimi dnevi se je A- j kolesom proti Ptuju. Kolesar, ki maliji posrečilo pobegniti na po- je gluhonem, ni slišal znakov, ki lje, kjer se je skrila ter se pre- jih je dajal šofer in je vozil na-življala nekaj časa z nedozorelo1 prej. Tedaj je naenkrat Cerar-koruzo. Nato je odšla skrivaj v ] jev avto zadel v kolesarja in ga Tetovo, da bi tam o vsem obve- podrl na tla. Punčuh se je ne-stila oblasti. Po poti pa je došla varno poškodoval in so ga mora-nekega mladega muslimana iz li odpeljati v bolnico. Tetova, Šefka Ejuboviča, kate-j -o- remu je povedala o svojem trp-| Oškodovani kmetje ljenju in ga prosila, naj jo od^ V okolici Sv. Ane v Slov. vede k sodišču. Ejubovič je bil goricah je pred kratkim div-ganjen nad tem trpljenjem ter jalo silno neurje s kot lešnik jo je odvedel domov, kjer ji je debelo točo, ki je potolkla vse dal jesti, njegova žena pa ji je posevke, vinograde in sadno podarila nekaj svojega perila. drevje. Kmetje so upali da j Ejubovič je nato odvedel A- jim bo letošnja dobra sadna malijo k šerijatskemu sodišču v letina pomagala iz najhujših iTetovo. Ko sta pa čakala na hod- denarnih težav, sedaj je pa do ,niku sodišča na obravnavo, se je 80% vse uničeno. Najbolj so tam naenkrat znašel tudi Casim. prizadeti kraji Ziče, Ščavni-jNaglo je stopil k ženi, jo zagra- ca, Zitence, Zg. Gašteraj in |bil za roko in ji ukazal, naj gre Jurjovski dol. Kmetje so ob-iz njim. Amalija je vzkliknila: upani. "Ne bom se vrnila, samo mrtvo | -o- me še spraviš odtod." 'SlRITE AMER. SLOVENCA Stran 2 'AMERlKAftSKl SLOVENEC* Petelc, II. septembra i9z tega zamotanega skalovja. Ni mislil, da bi bili v nevarnosti, ker ni vedel za Kkbalove načrte. Petek", 11. septembra 1936 AMER1KANSKI SLOVENEC Stran 3 ZGODOVINA REPUBLIKANSKE STRANKE V začetku politične zgodovine Združenih držav je stranka, ki je zastopala osnovna načela identificirana dandanes s Republikansko stranko, je bila bila znana pod imenom "Federalistična stranka". Čudno je, da nasprotna stranka, ki je bila predhodnica današnje Demokratične stranke, se je tedaj nazivala "Republikanska". Federalisti so kasneje prevzeli ime "Whigs" in ravno pred začetkom Civilne vojne so prevzeli ime "Republikanci", že tedaj se je stara Republikanska stranka nazivala "Demokratična stranka". Po navadi delimo ameriško politično zgodovino v tri dobe. V prvi dobi imamo politično borbo med Federalisti in Republikanci (1789-1816), v drugi dobi med Whigs in Demokrati (1830-1856) in v tretji dobi med Republikanci in Demokrati (od i. 1856 do današnjega dne). Po sprejemu federalne Ustave je Alexander Hamilton zastopal nekatera gospodarska nače-1, ki so v teku času razdelila deželo v dve mogočni nasprotujoči si skupini. Njegovi pristaši so kmalu postali znani pod imenom "Federalisti". Glavna načela ki so jih zastopali, so bila: 1.) Fundiranje narodnega dolga, 2.) prevzemanje državnih dolgov, napravljenih tekom Revolucije, 3.) zaščitne carine, 4.) zdrava narodna valuta, 5.) podpiranje ameriških prevoznih ladij, 6.) primerna vojna obrana. Hamilton je polagal večjo važnost na trgovino in industrijo kot na poljedelstvo. Ta načela so se dotikala gospodarskih interesov vseh skupin in distribucije narodnega bogastva, kakor tudi cen vseh potrebščin. Pomenjala so, kaka gospodarska skupina naj prevladuje v javnem življenju. Udejstvo-Vanje teh načel je moralo dovajati do odločne industrializacije dežele ob koncentraciji bogastva in bankarstva, do ustanovitve veliko-poteznih industrij. Naravno je, da so ta načela vzbujala nasprotstvo in so morala izzivati ustvarjanje druge mogočne politične stranke. Tekom let do 1800 je Federalistična stranka polagoma zgubila svoj vpliv vsled nekaterih ja-ko nepopularnih mer, in 1. 1800 je bil izvoljen predsednikom Thomas Jefferson nad kandidatom Federalistov. Od tedaj za celih 28 let imeli smo predsednike, ki so se nazivali "Republikance", pri čemur ne smemo pozabljati, da ti "Republikanci" so bili pravzaprav "Demokrati" v kasnejši rabi tega političnega naslova. V Kongresu je prevladovala ista stranka. Federalistična stranka je sicer postavljala svoje kandidate do 1. 1816, dokler se ni končno razpustila. Takoj pred 1. 1831 so se nasprotniki vladajoče Republikan-ske-demokratične stranke zopet organizirali pod imenom "Naci-jonalni Republikanci" in posta- vili so Henry Clay-a za svojega predsedniškega kandidata. Niso uspejj, ali 1. 1834 so se združili z drugimi elementi in si prideli naslov "Whigs", katero ime je bilo prevzeto iz angleške politične zgodovine, kjer se je politična borba vodila med "Tories" (konservativci) in "Whigs" (liberalci). Ta "Whig" stranka v /Združenih državah je nominalno obstojala do 1. 1856 in je dvakrat uspela izvoliti svojega predsedniškega kandidata: William Henry Harrison 1. 1840 in generala Taylor 1. 1848. V glavnem se lahko reče, da so Whigs zastopali ista fundamentalna načela, kot bivši Federalisti, dasi vsled hitrega razvoja Zapada in Juga dežela je bila postala pretežno poljedelska in so zato "Whigs" postopali jako previdno v zastopanje svojih osnovnih načel. L. 1850 je kapital, investiran v tovarnah, železnicah, rudnikih in mestnih podjetjih, že nadkri-ljeval vrednost vseh poljedelskih investicij med Atlantikom in Pacifikom. K starim političnim načelom, podedovanim od Hamilto-na, se je bilo pridružilo pereče vprašanje suženjstva. Obe stranki, Whigs in Demokrati, sta bili v razsulu širom Severa in Vzhoda. Cas je bil zrel za nove politične grupacije. Tedaj se je u-stanovila nova (tretja) Republikanska stranka, ki je imela svojo prvo narodno konvencijo v Philadelphiji 1. 1856 z odločno proti-suženjsko platformo. Leta 1860 je bil Abraham Lincoln izvoljen njenim prvim predsednikom. To je bil začetek sedanje Republikanske stranke. Od Civilne vojne naprej je Republikanska stranka kontrolirala ameriško vlado. V zadnjih desetletjih je gospodarski napredek Združenih držav dosegel popolni preobrat gospodarskega življenja. Razvile so se bila orjaške korporacije. Carine so bile višje in višje in tedaj je Demokratična stranka začela svoj napad proti velekapitalu. Agrarni interesi so se začeli pojavljati na Zapadu v nasprotstvu proti vele-biznisu. Že le 1901 se je začela pojavljati razpoka v Republikanski stranki, ko je Theodore Roosevelt zagovarjal nekatera načela naprednih agrarnih elementov. Končno je 1. 1912 prišlo do popolne- razcepitve v Republikanski stranki, ko je Roosevelt ustanovil svojo "Progresivno stranko". Posledica je bila, da je po dolgih letih'zopet zmagal Demokrat (Woodrow Wilson). Po vojni so Republikanci zopet prišli do oblasti v volitvahM. 1920. V dvanajstih letih Republikanske uprave se je polagala največja važnost na razvoj indu-strijalnega življenja, kot glavni vir ameriške prosperitete. Letošnja platforma Republikanske stranke radikalno ne spreminja osnovnih načel, ki so vedno vodila to stranko, začenši od nekdanjih Federalistov. F.L.I.S. ŽIVEŽ ZA ŠPANSKO VOJAŠTVO Slika kaže voz, naložen z raznimi živili, na prehodu preko francosko sko prebivalstvo je nabralo živeža za špansko vladno vojaštvo, ki trpi na GROZA V ŠPANIJI V poslednjem času je več in Več poročil o nečloveških zločinih marksistov. Dogodek v Car-tageni — 360 policistov in 80 Mornariških častnikov so utopili — spominja na slična zverinska početja francoske revolucije v Nantesu. Pravkar poročajo o križanju živih ljudi. Zdi se, tla •le teror v Španiji dosegel svoj Vl'hunec. Komunisti so naravnost satanski v svojih grozodejstvih. Poročajo pa tudi, kako njih žrt-Ye vprav junaško umirajo. Francki list "Temps" poroča o smrti generalov Godola in Bunieta. Oba častnika sta si zaželela, da ki bila še poslednjikrat pri sv. Oba sta tudi prejela sv. občilo. Potem je general Coded ^dnjikrat sprejel svojo ženo in Blizu trdnjave Montjuich 0 oba častnika ustrelili, ki pa nista pustila, da bi jima zavezali oči. Ko je dal poveljnik skupine, ki je streljala, povelje za strel, je general Goded mirno kadil cigareto in hrabro umrl pod točo krogel. V prejšnjem kapucinskem samostanu so zdaj pripravili ječo za ženske. Ondi jih je 180. So žene, vdove in hčere raznih generalov in so redovnice in nekaj znanih plemkinj, med "njimi je tudi vojvodinja iz Viktorije, ki je bila med maroško vojno članica Rdečega križa. — Vsi so v, skrbeh za usodo teh žensk, ki se niso nikoli zanimale za kake politične zadeve. Rdeči miličniki prav dobro skrbe za :e. Vsak miličnik, ki je na fronti ali se sploh udejstvuje, prejme na dan po 3 0 pezet. S transportom avstrijskih beguncev iz Španije je nedavno prispel Dunajčan Postenrider, ki je doživel strahote raznih južno-španskih pristanišč. Sot rudniku "Neue Freie Presse" je pripovedoval : Čeprav poročajo pri nas časopisi vsak dan o španski državljanski vojni, vendar ni mogoče vsega tako opisati, kakršno v resnici je. Ondi ni nobenega pravega gospodarja. Življenje in smrt ima v rokah poulična dru-hal, ki jo večinoma vodijo ženske! Tolpa strelja na vsakogar, ki jim slučajno ni všeč. Vsak dan so izvršeni ropi in potem krošnjarijo komunisti z nakradenim blagom po cestah. Poedi-ni krošnjarji se spet pričkajo s svojimi pajdaši zaradi prenizkih cen in pri tem imajo spet puške in samokresi poglavitno besedo. NASKOK NA KATEDRALO V TARAGONI. Omenjeni Dunajčan je hotel v Alicantu nastopiti službo domačega učitelja, a vprav tisti dan, preden je bil on prišel tjakaj, so uporniška letala bombardirala mesto. P urnik ni -mogel v pristanišče, kakor tudi ni smel neki italijanski parnik pristati v Ta-ragoni. — V tem mestu je prišlo nekaj ubežnikov na krov naše ladje, ki so pripovedovali o grozotah naskoka na taragonsko katedralo, ki je slovela po vsem svetu. Štirinajstletni smrkavci so z bajoneti na cesti rezali po stoletja stara mašna oblačila; ženske so s sekirami razsekale slavne, izrezljane klopi kora. Dan in noč so pred hišo božjo gorele svete podobe, medtem ko so lastnoročno pisane, dragocene izdaje Svetega pisma kupoma metali na grmado in je pijana druhal, preoblečena v duhovnike, žrla in divjala pred cerkvijo. Potem smo mogli pristati v bližini Ali-canta in se pretolči v mesto. Saj smo še zmeraj, mislili, da je bilo vse le slučajno in smo šli najprej k našemu konzulu, ki nam je pa koj dejal, naj brž odpotujemo, kar nam je bilo pa nemogoče. UJETNIKI ZA TARČE. i Komunisti so si začeli lastiti vse avtomobile razen onih, ki so bili last zdravnikov. Zato je dal marsikak šofer napisati na avto "medico". Toda oborožene ženske so ustavljale vsak avto "medico" in če se kdo ni mogel izkazati, da je zares zdravnik, so ga nesmiljeno izvlekle ven in ga takoj ustrelile. Na glavni cesti smo videli tolpe mladičev, ki so vlekli s seboj ujete duhovnike in redovnice in so jih streljali, zdaj tega zdaj onega, kakor se jim je zlj ubilo. Tudi ko je kasneje prišlo vojaštvo, so jih streljali dalje. Petnajstletni frkolni, ki so jim v orožarni dali orožje, so si ponoči preganjali dolgčas s tem, da so merili v šipe dveh potniških ladij, kjer so bili ujetniki, in so imeli ujetnike za tarče. Komunisti so bili večinoma analfabeti, ki ko nam pri pregledu potnih listov pregledali samo pečat. Po več ur smo morali stati na cestah z dvignjeno pestjo in poslušati novo komunistovsko , himno. Ce so slučajno privedli mimo ujete "fašiste", bogatejše meščane, se je toča kamnov vsu-la nanje. Divji metež se je šele tedaj polegel, ko je 21. julija nenadoma priplula nemška oklop-nica "Admiral Scheer". Te o-klopnice so se komunisti vsaj toliko zbali, da niso več streljali po ulicah. ■ . ■ i i BOLNIKE MEČEJO NA CESTO. > Slična je bila podoba drugih mest. V Almeiri-so obstreljevali nemški konzulat. Kmalu zatem so priplule tri nemške bojne ladje v pristanišče in komunisti so se telefonično oprostili pri njih. Prispeli smo na svojem begu v neko mesto, kjer je poulična druhal izropala vse trgovine, zažgala bolnišnice in pometala bolnike na cesto. Krenili smo proti Barceloni. Tudi tu nismo mogli pristati, saj je skoraj vse mesto gorelo in sta pravkar dve skupini komunistov obstreljevali druga drugo. Tu smo zvedeli, da je bilo v Barceloni več ko 20.000 ljudi umorjenih. Na krov smo dobili komunistične časopise, kjer smo brali, da je ena sama kapljica delavske krvi več vredna ko vse španske umetnine skupaj. Iz Barce-/ Ione smo se srečno pripeljali v Genovo in odtod v Avstrijo, a svoj živ dan ne bo mogel nihče izmed nas pozabiti grozot, ki jih je bil doživel v marksistični Španiji. Profesor Cook, ravnatelj new-yorškega muzeja lepih umetnosti, ki je bil nedavno z dvema drugima profesorjema v Barceloni, poroča v listu "New York Herald Tribune", kaj počenjajo marksistični morilci in požigal-ci. "Razen katedrale in samostana Pedralbes je v Barceloni vse porušeno. Cerkev Santa Ana na trgu Catalogna s čudovitim stebriščem in z grobom Migdela Bohere, je kup ruševin. Slavne altarske slike iz 15. stoletja od Ver mej a, ki je bil najslavnejši španski gotski slikar, so izginile. Santa Maria del Mar, najčistejša umetnina katalonske gotike, je v ruševinah. Najdragocenejše altarske podobe so uničene. Cerkev San Pedro de las Puellos ima le še zidove, gotska cerkev E1 Pino leži v razvalinah; betlehem-sko cerkev Rambla so požgali. Merceda, Santa Madrona, Carmen, samostani de los Escolap-sios, San Augustin, Carmelitas in samostan Plaja de Blasco de Garay — so porušeni. Nadškofijska palača je izropana in vpe-peljena. To je najhujša umetnostna nesreča, kar jih je sploh Španija pretrpela. V saragoški katedrali so našli za slavnim kipom Matere božje del Pilar, ki je znan z imenom Filarica, težko bombo, ki se pa ni razpočila. Vsi angleški potniki soglasno izjavljajo, da je bilo komunistom največ do tega, da so hostije Mkrunili in uničevali. Kadarkoli so napadli kako cerkev, so najprej planili na tabernakelj, pograbili svete hostije, jih pred cerkvijo vpričo ljudi razmetali po tleh in jih pohodili. S cest so ■španske meje. Obmejno franco-pomanjkanju. izginili duhovniki in redovnice. Redovnice hodijo od hiše do hiše in prosijo služb kot služkinje. V Madridu vsak dan preiščejo hiše, če so kje duhovniki ali redovnice. Družine, ki vedo o njih, da imajo svojce v semenišču, so še posebej zastražene. Vsi taki in sploh vsi verni katoličani so zmeraj v smrtni nevarnosti. Nihče ne ve, koliko duhovnikov in redovnic so zaprli, mučili in pobili. "PO VRSTI USTRELJENI . ." Pariški dopisnik lista "Daily Mail" poroča: "Duhovnikov ne obglavljajo na ducate, marveč kar na kupe. Videl sem, kako so komunisti nekega duhovnika v neki madridski cerkvi prav pri oltarju napadli in ga na tla pobili. Neizmerno so ga mučili, vsega strašno pohabili in mu odsekali glavo. Neki smrkavec jo je nasadil na drog in jo nabodel na ograjo ob cesti. — V Valenciji so redovnice nekega samostana kar po vrsti postrelili. V Tara-goni so ustrelili 30 duhovnikov in jih sežgali. Škofa iz Jeana, Bazulta y Jimeneza so na begu prijeli in ga zaprli v njegovo cerkev. Iz barcelonskega dominikanskega samostana so odgnali šest redovnic. Drugi dan so jih našli zunaj mesta: pet je bilo mrtvih, ena pa je umirala. Po nekaterih krajih so komunisti s strojnimi puškami streljali du-. hovnike. Njih trupla pustijo večinoma ležati na cesti in so vsa strašno pohabljena. Časih pa jih zmečejo z živalmi vred na kup in jih zažgo. V nekem samostanu blizu Barcelone so zaprli 30 redovnic in nihče ne more zvedeti, kaj se je zgodilo z njimi. V največji barcelonski bolnišnici so ustrelili 16 usmiljenk" Neki Anglež, ki je bival že 17 let v Barceloni, je videl, kako so v karmeličanski cerkvi kar .poželi 20 duhovnikov s strojno puško. V Rundi so umorili tudi dva laška duhovnika, v San Sebasti-anu pa redovnico, ki je bila prav do zdaj v Lurdu.—Očividci imenujejo številna mesta, kjer ni ostala nedotaknjena niti ena cerkev in niti en samostan in katoliški zavod.Splošno so pa vsi opazili, da so bile ženske tiste, ki so, najbolj divjale pri umorih duhovnikov. V poslednjih dneh so teroristi zasedli Escorial in odvedli iz njega 11 duhovnikov v Madrid. Kaj se je z njimi zgodilo — nihče ne ve. ŽIVE SEŽIGAJO. Iz severošpanskega mesta Hu-esce poročajo, da so v Aragonu pomorili mnogo duhovnikov. Župnika fz Abrega, dona Salil-lasa so s streli ranili in je umrl na poti v bolnišnico. Župnika Castela je rdeča ljudska fronta na poti iz župnišča v cerkev u-strelila in ko je še živel, so ga dali na kup drv, jih polili z bencinom in zažgali! Dona Paolina Rejona, starega in napol slepega župnika iz Tor resa, so z bajonetom popolnoma prebodli. V Guereji de Gallejo so anarhistične tolpe umorile župnika Feber-ja, lekarnarja in še dva vaščana. V Ebru je župnika Anzelma ne- iW'j; I s: NAZNANILO Delničarjem tiskovne družbe "Edinost" se tem potom uradno naznanja, da se bo vršila letna seja delničarjev tiskovne družbe "Edinost" V TOREK, DNE 29. SEPTEMBRA 1936. ob pol 8. uri zvečer v lastnih prostorih na 1849 West Cerftiak Road, Chicago, 111. Vsi delničarji so vabljeni, da se te seje udeleže. Kdor izmed delničarjev se vsled oddaljenosti seje udeležiti ne more, taki inaj .svoje nasvete in priporočila pošljejo pismeno na odbor, ki bo iste predložil seji. ODBOR. ki komunist v spovednici ustrelil. Z OGNJEM NAD VASI! Posebni poročevalec "Diaria de Lisboa", ki je uporniške čete spremljal na južno bojišče, sporoča svojemu listu o bojih za Badajoz in o zlodejstvih rdečih miličnikov. Vse kraje, ki so jih morali komunisti izprazniti, so pred odhodom zažgali. V Fuentu de Cantosu so rdeči zločinski po-žigalci 51 hišnih posestnikov in dvoje otrok zaprli v cerkev in jo zažgali. Tu je 12 oseb zgorelo, a druge so na begu ustrelili. V drugem kraju so hoteli komunisti adi maščevanja za letalski napad prav tako sežgati ujete letalce v ječi. Le s težavo so to preprečili treznejši sodrugi. Ko so kasneje uporniške čete zasedle te pokrajine, so dali takoj več komunistov po prekem sodu u-streliti. Enako so storili tudi v Los Santosu v Sierri Moreni, ko so ta kraj zavzeli po ljutih bojih. ni bila o atra, kakor doma o sv. Mihaelu. Tako, da zmrznili ne bomo. Snega najbrže ne bomo videli. Janez Hladnik -o- UGOTAVLJANJE ŠTEVILA BODOČIH PREHLADOV Pittsburgh, Pa. — Dr. A. Locke, zdravnik v neki tukajšnji bolnici, objavlja, da se mu je posrečilo izdelati aparat, s pomočjo katerega lahko ugotovi, koliko prehladov bo kdo imel tekom bodoče zime. To ugotavljanje se vrši na ta način, da se izračuna, koliko kisleca lahko vdiha človek na minuto v primeri s površino svojega telesa. HIŠA NA PRODAJ Hiša z dvema stanovanjima, pokritim porčem, garažo za dva avtomobila, sredi slovenske naselbine, se poceni proda zaradi bolezni. Vprašajte pri lastniku na 1942 W. 22nd PL, Chicago. M SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) zbor. Ko je bilo cerkvenega dela konec, so pevci še nekaj Slomškovega sprožili: Glejte, že solnce zahaja... malo je bilo, komaj spomin slovesnosti, ki ste jo doma take slovesno praznovali, a ta mali konček, ta sladka pesmica nas je tako prijetno ogrela, da je srce kar slišalo, kot je pesem govorila — doni le doni nocoj... Radi bi pač storili v to proslavo kaj več, toda kako bi bilo mogoče. Cez pol leta pač, a danes smo šele "shodili." zato še ne znamo skakati. Slomška sta se spomnile, tudi oba naša tednika in take mislim, da smo storili toliko, da je vredno, da se pripomni tudi ta naša skromna volja in delo k skupnemu poročilu o slovesnosti Slomškovih dni. Nazadnje smo pa sklenili tako, da bo odslej vsak mesec na drugo nedeljo slovenska sveta maša na Avellanedi, ve-černice pa vsako četrto nedeljo v mesecu. Počasi bomo skušali na podoben način organizirati slovensko božjo službo tudi po drugih delih, koder je mnogo Slovencev. Sedaj smo sredi zime, a ta PRILETNA ŽENSKA dobi dom in službo pri mali slovenski družini. Njeno opravilo bo oskrbovati dom in paziti na otroke. Za pojasnila pišite ali vprašajte na upravi tega lista. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 5.00............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.70............ 500 !Din Za $23.00............1000 'Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43:00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite—.$41.25 Za $50.00 pošljite....$5'1.50 Ker se kur z večkrat spreminja J so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovi- j te na: JOHN JEPJCH CV pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cernak Road, CHICAGO, ILL. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE / pokojnega Joseph-a Sček-a kateri je umrl dne 13. septembra leta 1935. Ljubljeni soprog in oče. Že leto dni je, odkar so Te odpeljali na mirodvor, pa ne mine dan, ne ura, da bi ne bil ti v mislih med nami. — Oh, koliko žalostnih dni je skozi celo leto, ker Tebe, ljubljeni soprog in oče, ni med nami. — Ttsda, saj sveta vera nas uči, da se zopet vidimo onstran groba hladnega. Žalujoči ostali za pokoini.n: JOSEPHINA ŠČEK, soproga; JOSEPH in DONALD, sinova; MARY, ANNI, HELEN, DOROTHY in JOSEPHINE, hčere. l.a Sallc. 111.. 8. septembra, 1936. Stran '4 »AMERIKANSKI SLOVENEC Petek", 11. septembra 1936 ............................................................................... USODNA Z E N?A Gospa Sibila je sprejela ček, ki je pomenil prav čedno okroglo vsoto. Janko se je v tem hipu naglo okrenil. Srepo je gledal mater, ko je vzela papir. Rdečica mu je šinila v čelo — rdečica sramu, da jemlje mati denar od strica Viktorja. Tn zdajci je stekel iz sobe, kakor bi se bal, da ga tu zaduši. Viktor je gledal za njim. Čutil je, da se godi v Janku nekaj težkega in se fant ne strinja z materjo in sestro. Pa on sam? Prizor, ki ga je baš preživel, je bil vsekako izmed tistih, nad katerimi se človek zamisli. Prvi občutek mu je velel, da narekuje Romanino ravnanje malenkostna stiskavost. Ko pa je slišal nato, da so porabili v dveh letih za deset tisoč dinarjev šampanjca, je osupnil. To je bila vsekako debela vsota. Gospa Sibila v svoji zapravljivosti očividno ni poznala meja, in Romana se je čutila pri-morana poseči vmes. Morda je bil Hinko Sever baš radi tega postavil hčer za nekakšno varuhinjo razsipni ženi. Romanin nastop mu ni bil nevšečen. Da-si je njeno zardevanje in prebledevanje pričalo očividno, kako mučen ji je ves prizor, je vendar z mirno trdnostjo vztrajala na svojem stališču. Ni mu bilo znano, ali je zapustil Hinko Sever veliko imeti e, niti ne, kakšna sredstva more dajati Romana svoji mačehi na razpolago. Ves dojem hiše je bil bogat in fin. Manjkalo ni ničesar. O skopare-nju ni bilo, kar je videl, niti sledu. Zadeva s šampanjcem ni govorila neizogibno zoper Romano, zakaj, ako ni razpolagala z neizčrpnimi sredstvi, je bilo pač umevno, da ne more plačevati tako visokih računov za vino. Hišna je bila poklicala dami, ki sta se o-prostili. Viktor je odšel nato v salon,, ki je ležal zraven obednice, ter se spustil v naslanjač. Ves zamišljen je zrl na svoje roke, kakor ne bi mogel odtrgati oči od Kaluto.vega prstana. Cisto in svetlo se je lesketal kamen na zlatem obroču. Še vedno ni bil Viktor preizkusil njegove moči. Namenoma se je premagoval in ni gledal nanj v prisotnosti drugih ljudi. Malo je manjkalo, da se ni bal tega prstana, ki se mu je zdel vendarle dokaj nenavaden, odkar se je bil tako tesno prilegel njegovemu vitkemu prstu. Tedaj pa je stopila v sobo Beatrka ter sedla njemu nasproti. "Tako zamišljen, Viktor?" je vprašala z laskavim glasom. Tisti hip pa je ustavil oko na kamenu in videl, da se je začel kaliti, kakor bi legal nanj pajčolan. Presenečenje mu ni dalo odtrgati pogleda. "Morda sem mislil nate, Beatrika," je odgovoril počasi, ne da bi se genil. "Name? Res si mislil name?" je vprašala tiho ter se sklonila naprej, iščoš njegovih oči. Toda on je strmel nepremično v kamen, čigar jasna višnjeva barva se je mlečila in kalila čedalje bolj. "Da, Beatrika, mislil sem nate. Premišljal sem o tvojem pripovedovanju, kako si govorila z mojo sliko vsa ta leta in kaj si čutila pri tem. Leto za letom je stala slika na tvoji pisalni mizi, kaj ne?" . Beatrika je pomeknila svoj stol bliže, mu vteknila roko pod pazduho in se pri-žela k njemu. "Da, Viktor — leto za letom. Tvoje oči so gledale moje dejanje in nehanje, in vedno, se mi je zdelo, da izlivajo name skrivnosten čar." "Skrivnosten čar," je ponovil Viktor raztreseno, strmeč na prstan, kakor bi imel poglede prikovane nanj. Kamen je postajal čedalje kalnejši.. Viktor je komaj verjel svojim lastnim očem. Nazadnje pa je šiloma odtrgal pogled od kamna in ga nameril Beatriki naravnost v obraz. "Ali je bila tista moja slika edina, ki ste jo imeli pri hiši?" Pokimala je ter mu pogledala nežno in svetlo v oči. "Da, Viktor, edina. In jaz sem bila ponosno in srečna, da sem jo imela. Ne bila bi je dala za vse zaklade sveta." Čudno se je nasmehnil. "Nu, nu — to je lehko reči." Ona pa je zasopla globoko. "Ah, Viktor, kaj veš ti, kako draga mi je ta slika. In če pomislim, da pride čas, ko mi ostane od tebe spet zgolj ta slika — ah — plakati moram, kadar pomislim na to. Najrajši bi videla, da ostaneš pri nas za zmerom." In res se ji je posrečilo, da je iztisnila nekaj solz iz svojih lepih oči. Viktor je gledal na njeno plavolaso glavico. Omamen vonj se je dvigal k njemu. Vse mehko dekliško telesce se je naslanjalo nanj. Položaj je bil nevaren in zapeljiv. Viktor bi bil nedvomno podlegel izkušnjavi, ako mu ne bi bil povedal Janko o sliki tolikanj različne zgodbe in se ne bi bil kamen v prstanu tako hudo kalil. Nenadoma je skočil na noge, tako da mu je Beatričina roka zdrknila s komolca. "Težko bo kaj, Beatrika. Dolgo pač ne bom mogel več ostati," je rekel mirno in mnogo hladneje nego sicer. Beatrika se je bila baš pripravila na glavni udarec. Upala je, da izvabi Viktorju že danes jasno izjavo; on pa se je izmuznil tako nenadoma! Stopil je k oknu. "Nekaj nujnih pisem moram še spisati, Beatrika. Do svidenja pozneje!" To rekji je naglo odjel iz sobe. Beatrika je jezno gledala za njim, toda ni ga mogla držati. Morala ga je pustiti, da je šel. "Vražja pisma! Gotovo bi jih bil še lahko odložil," je pomislila nejevoljno. In šla je ven, da bi poiskala mater, ki jo je nalašč pustila z Viktorjem samo. Baš ko je šla Beatrika po veži, je vstopil pismonoša ter oddal pismo. "Za gospoda Viktorja Trtnika," je dejal. Beatrika je prehitela slugo, ki je hotel vzeti list. "Pustite," je rekla, "sama ga ponesem stricu." Gredoč po stopnicah je radovedno motrila ovoj. Pisava je bila očividno ženska. (Dalje) IP IS ANO POLJE J. M. Trunk TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec Iveri. Še Španija. Prišlo je do republike. Je pač moralo priti, ker so bili merodajni krogi slepi. Pa so bili slepi tudi novi krogi, republikanski krogi. Najprej nad farje in nune in nad cerkve in umetnine. V desetih letih je bilo kar 17 vlad-Prišlo je do reakcije. Kako bo šlo, je še negotovo, dosti krvavo pa je bilo že dozdaj, ko to pisem. Pa je šlo za delavstvo, za tlačene stanove, kroge. Morda. Ampak vsaj tako, kakor je šlo dozdaj, ne more iti za tlačene. Delavstvo vsega sveta prispeva v borbi, javljajo., toliko in toliko mi-ljonov za demokracijo na Španskem. Lepo, ako gre za demokracijo. Čitam pa, da imajo voditelji pripravljene zrakoplove, da se odpeljejo, ako bi šlo žavtavo. Ali ne bodo šli z njimi tudi urispevki delavstva za — demokracijo? Vlada je vlada in ona dobi denar, in odpeljali bi se tisti, ki so pri vladi, več ne rečem. * Toni je Toni, pravi moj sosed Toni, ki je pač Toni. Tudi ženske so ženske. Cital sem v nasprotnih listih o španskih junakinjah pri sedanii borbi. Morda so junakinie na svoj način vsaj, morda tudi res junakinje, ako gre za pravično stvar. Ne morem in ne smem soditi. Citam danes (18. avgusta:) "The enlistment of new volunteers comprising men between 25 and 30 years was carried out under the ministry of war. Many women are accompanying their husbands and sweethearts to the front lines.." Their husbands..to bi še šlo. Nekaj sem slišal tudi o "junaških Bohinjkah," in Tirolke so zgrabile ob strani mož za vile in kose, ko je šlo zoper Bavarce in Francoze, ampak s temi — ljubčki in ljubicami utegne biti križ., bo preveč — pušk. * Dr. Walter S. Cook, predsednik oddelka lepih umetnosti na univerzi v New Yorku, poroča kot očividec, kako je bilo v Barceloni pri izbruhu in kako so tam delali za — demokracijo. Podrobnosti vsak lahko sam čita. Marsikaj moramo pri takih prilikah zapisati na rovaš drugače ne-umevnega norenja. Tudi Slovenci so šli po razpadu s kopiti na okna v vagonih, pa so se potem vozili na prepihu in se prijemali za glave. Menda razen dveh, so šle vse cerkve v dim in vse umetnine. Kakor pač hočete. Življenja? Marsi-kak in morda vsi bodo molili v nebesih za one, ki so jim preskrbeli nehote krono, ti pa. . no — pride vrsta in na mnoge je morda že prišla. Pravi: "Within three days, the artistic patrimony of Catalonia was largely destroyed. I stood with the crowd in many cases and watched the destruction go on. The crowd shouted: "No hay mas iglesias, no hay mas curas — ni več cerkva, nič duhovnikov (morda farjev.") Dalje: "I would never believe that this could 1 ave happened in Barcelona had I not seen it happened directly before my eyes." Pesnik Goethe je zapisal v Faustu" o Meifistofelu, ki je posnemal moistra — Satana: "Wie er sich reusoert. wie er spuckt, hat er ihm gluecklieh abgeguckt." Moskva jih je učila, tja so gledali in se dobro naučili, prav kakor Mefistofel. Nič cerkva, nič farjev..to bo glavno, vse drugo o demokraciji je več ali manj humbug, bluff, le za naivneže in za take, ki hodijo tudi v Moskvi v šolo in častijo onega z rogovi. * "Zločinski načrt revolucije v Španiji se mora smatrati kot akt paganskih bestialitet napram španskemu narodu." piše D. P. v Ljubljani in prinaša "Prosveta." Krepka špraha o — bestialiteti. Kler jih prav posebno dobi po rebrih. Manjkalo je v Španiji potrebnih reform, ampak tudi republika je imela dobo deset let, pa je vse privedlo le do reakcije. Vsaka meščanska vojska je najgrozovitejša, ker velja "ti mene, ali jaz tebe." Bestialitete nihče ne bo zagovarjal, ampak dogodki v Barceloni, kjer so res bestial-no ravnali z nunami, se malo strinja z ogorčenjem radi — paganske bestialitete. 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoi 2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534 DR. J. F.. URS1CH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer i/vzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 RezidenStW telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. INDIREKTEN SAMOUMOR Cherryvale, Kans. — Oči-ddno se boječ, izvršiti direkten samoumor, se je neki 23 letni Chas. Arnsbury poslužil za ta čin "olajševalnih okolno-sti." Našli so ga utopljenega V neki kadi, v kateri je bilo 100 galonov petroleja. Namesto pa, da bi naravnost skočil v petrolej, je stopil na konec deske nad kadjo in za seboj odžagal desko. List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne poaa-bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 PAR ZDRAVNIŠKIH Egipčani so imeli v drugem tisočletju pred našim štetjem očesno mazilo, ki je sestojalo v glavnem iz žveplovega antimona. V arabščini še imenuje ta črna maža kol, s členom al Kol. Pozneje so s tem imenom nazivali ne samo očesnega leka, temveč sploh vsako fino snov, tudi če ni vsak drobni prašek in še pozneje imela oblike praška. Tako je polagoma nastala označba al-kol (alkohol) za tenki in bežni vinski cvet. Zanimivo je, da se je stari pomen besede alkohol ohranil do današnjega dne v drogi-stovski stroki, kjer imenujejo v cenikih zelo drobne praške drog "alkoholizirane" (alcoholisatus). * Atropin, učinkovita sestavina strupene volčje jagode, širi zenice, od česar dobe oči poseben lesk. Od tod izvira izraz "bella-dona" (lepa ženska) za volčjo jagodo (atropa belladonna). * Nohti rasejo različno, najhitreje na palcih, najpočasneje na mezincih, povprečno pa za en milimeter vsakih deset dni. Do svojega petdesetega leta si človek tedaj poreže za več nego 36 m nohtov na rokah in na nogah. Zdravilni serum zoper davico učinkuje le tedaj, če ga vbrizg-nemo pravočasno, ker nima na strup, ki se jes že zasidral v organih in stanicah, nobenega vpliva. s Higienik Pettenkofer in njegov asistent Emmerich sta svo-ječasno "uživala" bacile kolere, 'da bi dokazala, da za obolenje ni potreben samo bacil, temveč tudi neko naenenje do obolenja. Oba razisknvalca nista obolela za kolero, temveč samo za lahkim črevesnim katarjem. Dokaz za ulogo dispozicije se je jima tako izvrstno posrečil. * Obisti novorojencev so v razmerju dvakrat tako težke kakor pri odraslih. DVE LETI UMETNE HRANE Neki londonski medicinski list poroča o nenavadnem primeru umetnega prehranjevanja. V južnoafriškem mestu Pieterma-ritzburgu je pred dvema letoma neki mladenič dobil spalno bolezen in je spal 23 mesecev nepretrgano. V vsem tem času so ga morali umetno hraniti. Spalno bolezen je sedaj premagal, vendar pa se njegov organizem le težko prilagodeva spet naravni hrani. Oglasi v Amerikanskent Slovencu imajo vedno uspeh. 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. HRVATSKI MOLITVENIH ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c VRTIČ GOSPODNJI. Kele koščene platnice, zlata obreza...........$1.25 SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75 VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza... $1.75 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Najboljše pivo oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177