Molitvo in npraraiStvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
tzfeaja r pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti nri đu od 11.—12. ure dopokL
Telefon St. 113.
BaraCnina lista:
Celo leto ...... 12
Pol leta...............6
Četrt leta............ 3
Mesečno .............. 1
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 reda« petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 104.
Maribor, dne 4. septembra 1911.
Letnik III.
Finančna oblast, kje si?
Siudmarka, ki zadnji dvip leti z grabežljivo roko sega po obmejnih slovenskih posestvih in jih kupuje, kakor da bi plačevala za to poisejben obrtni davek a la mesarji kmečkih posestev, zaide včasih nai pota, ki nasprotujejo pravilom in določbam avstrijske fin.Ihčne uprave.
Evo slučaja! Gostilničarka/ in posestnica Neža Tischler v Cirknici pri St. liju je prodala letošnjo spomlad svoje posestvo Südma/rki. Minulo je že več mesecev, a kupne pogodbe še do danes ni nihče napravil. Pač pa je znani Fraiss imenom Südmarke začel že razprodajati posestvo. Dotični, ki kupijo posamezne dele, kajkor na primer vdova Sparowetz, bodo pa kupno ppgodbb delali ne z Südmarko, ampak z bivšo posestnico, ki je prodala posestvo, SüKmarki. In zakaj to? Da se izogne ena sitranka ne malim pristojbinam, ki se v obliki 3% pobirajo od kupnih svot. Seveda se s tem prihrani lepe stotake.
Ali je tako postopanje dovoljeno? Kolikor nam je znano, do sedaj še ne. Ce finančna uprava pri posameznikih ne pozna izjem in se sploh vsak vinar pristojbin strogo izterja z obrestmi vred, bo menda tudi za Südmarko velja/la ista mera. Saj dtvojna mera vsaj postavno v Avstriji ni nikjer protokolirana in dovoljena.
Poglejmo, kako se postopa, če kak kmet proda posestvo soistedu, sosed zopet takoj drugemu !
Koliko potov in sitnosti imata kupec in prodajalec ! Hoditi se mora od enega urada do drugega, od Poncija do Pilata, skušati se mora hitrost uradnega Šimeljna in stroški se strogo odmerjajo. Ž eno besedo:! Nič ni čudnega, če postaneta konečno kupec in, prodajalec nevoljna ker se postopa tako strašno dolgovezno in strogo.
Ako se pa komu dokaže, da se je izognil potom drugega kupca pristojbini, se navadno ostro kaznuje.
Naj velja enajka mera za vse. torej tudi za Südmarko.
Finančni oblasti priporočamo, da iste za; zadevo zanima in Istopi Stüdmarki na pr|ste. Je že itak škandal, da je tako ravnanje pri nas mogoče,, posebno še ker se pri Südmarki taki slučaji niso prigodili samo enkrat. Prakticira se to za Südmarko zelo „koristno“ postopanje že povsem sistematično. Skoro pri vseh posestvih, ki jih je SnDmarka kupila, a jih/ ni
ohranila za-se, so se dogodili enaki slučaji. Videti je, kakor da bi se nezakonitost vršila pod patronapco prizadetih oblasti. Ali smo v Avstriji res že tako daleč, da bodo že finančne oblasti merile z dvojno mero? Zahtevamo odločno remeduro!
Med ljudstvom.
Z včerajšnjo nedeljo smo lahko ppvjsem zadovoljni: imeli smo zopet lepe prireditve. Posebno se pa veselimo vspeha v Ptuju. V tem gnezdišču nem-škutarstva in Šnopsarstva smo ustanovili Orla. Vrli fantje, le krepko in korajžno na delo! Vspehi naj vam boF*o plačilo. Na zdar!
Ptuj.
Želja naših katoliško narodnih mladeničev se je izpolnila. Shod, ki se je vršil v nedeljo dne 3./septembra pred poznim sv. opravilom, je pokazal, koliko moči Še ima katoliška misel v ptujski okolici med mladeniči; kajti na tem shodu se je ustanovilo telovadno društvo Orel, za mesto Ptuj in okolico. Shoda se je udeležilo veliko število mladeničev, izmed katerih je pristopilo k društvu takoj 36 novih bratov Orlov iz okolice in Ptuja. Mariborski Orel je ptoslal k ustanovitvi novega odseka svoje zastopnike, ki so se razveselili tolikega števila mladeničev, ki so vstopili v njihove vrste, da £fe bojujejo proti nemSurstvu in svobodomiselstvu. Ob enem se izreka prav prisrčna, zahvala vsem gospodom govornikom in sklicateljem shoda za resnične in jedrnate besede. Istotufko se zahvaljujemo za bratsko brzojavko graškega Orla, v smislu katere hočemo tudi 'delovati v bodočnosti. In vsem bratom kliče novoustanovljeni Orel krepki Na-zdar! Odbor je sledeči: predsednik I. Frenjkovič, namestnik F. Petrovič, načelnik M. Menoni, tajnik
A.	Krajnc, blagajnik F. Ratek, odbornika pa O. Ceh in I. Skaza.
Konjice.
Zopet enkrat ljudska veselica v starosiavnih Konjicah! Cel konjiški okraj je bil včeraj dne 3. septembra zbran nai prostornem vrtu Nerodnega doma. da prisostvuje prireditvi katoliškega izobraževalnega društva. Program je nudil veliko razlike. Lep/o petje, navdušene deklamacije, igra „(Vestalka“ in govor so si sledili v prijetni spremenjavi. Obiskala sta nas tudi oba naša deželna poslanca dr, Korošec in No-
vak. Dr. Korošec je imel navdušen in z veliko navdušenostjo sprejet slavnostni govor o ljubezni do naše rodne slovenske zemlje. Izredno dobro obijskana prireditev je pokazala, da konjiški okraj zvesto stoji ob strani svojih katoliško-rkVodinih voditeljev.
Studenci pri Mariboru.
V nedeljo dne 3. septembra je imelo tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo vrtno veselico. Veselica je bila nad vse pričakovanje dobro obiskana, Prišli so poleg domačinov tudi vrli slovenski rodoljubi iz Maribora. Ker je bil. spored-raznovrsten, se je vnela kmalu prav živahna zabava. Izvanredno zanimanje je vzbudila burka enodejanka „Krčmar pri zvitem rogu.1“ Posebno domačini, ki še posedaj niso videli slovenske predstave v Studencih, in ki so navajeni poslušati le hajlanje in. vse, kar je v zvezi s kulturnim nemštvom v Studencih, so izražali prav toplo željo, da bi se v) Studencih večkrat vršila kaka predstava. Prav rado bi naše društvjo u-streglo ljudski želji, pa kaj, ko ni potrebnih gmotnih sredstev, ki bi omogočila še marsikatero veliko potrebo našega društva. Zanašajoč se, da nam bodo tudi v, bodoče vrli mariborski rodoljubi prožili svojo roko v pomoč, gledamo v boljšo bodočnost. Veselica se je vršila pozno v noč in le težko smo se ločili.
v Javnost nemške šole v St. Lenartu v Slov. goricak.
Po hudi borbi se je vendar vstreglo opravičenim zahtevam Slovencev, da je ministrstvo za uk in bogočastje razveljavilo odlok deželnega Šolskega sveta glede javnosti nemške Šole v St. Lenartu. Zadeva ni bila priprosta, ker je bila zavožena od prvega trenutka. Ugovor, katerega je vložil dr. Gorišek, bi lahko docela ovrgli, ker je oblast popolnoma pravilno postopala pri spraševanju starišev in so le ti zakrivili, ker niso prišli na ppziv glavarstva drugokrat k zaslišanju, tako da je obveljala izpoved Staričev, katero so prvič podali, ki je pa govorila za nemško šolo.
Ko je preštudiral gospod dr. Karol Verstovšek vse 'akte in pri okrajnem Šolskem nadzorniku zastonj iskal dobrih informacij, je šel s tovajrišem g. Roškarjem k učnemu ministru in zahteval razveljavljenje odloka deželnega šolskega sveta, sklicujoč se na neopravičenost nemške minoritetne Šole v
PODLISTEK.
Vez ljubezni.
Onostran ograje, ki loči vrtova, sta se seznanila, Najprej je zapazila deklica/ ifantiča, ki je sedel na klopi in čital knjigo. Od časa do časa je pogledal deklico. Namenoma je ta vrgla žogo proti njemu. In deček je čul. padec, dogledal igračo in jo zagnal nazaj. —
„Daj mi mojo žogo nazaj!“ je zakričala mala deklica. '
Vstal je, Šel počasi proti njej in ji podal žogo. Nato Še. je hotel hitro odstraniti. Ona/ pa se je pripognila daleč čez ograjo in ga prosila, naj Še pri nji malo počaka. Tako sta se spoznala.
Kako očMdno nasprotje je bilo mdd temi otroci! Ona, cveteča kakor rožica, zlatoplava, sveža, z lica pa ji je sijalo zdravje, življenje in veselje; on pa bled in suh, okrog oči pa, ki so gledale žalostno in brezpogumno v svet, je imel črne robove. Kakšen razloček!
V naglici mu je deklica skoro vse pqvedala: da je včeraj prišla s stariši v kopališče, da je bila lansko leto tndd tukaj, da rada hodi v morska kopališča, da se je danes že kopala, kako se piše, da je njeno krstno ime Edita.
„Kako se pa Ti zoveš?“ ga je otročje vprašala. „Ali znaš tudi kaj igrati in plavati?“
Bledi deček pa'je odgovoril, da mu je Rajmund ime, da se ne sme v mrzii vodi kopati, niti plavati. Tudi žoge ne sme igrati.
„Kaka Škelda! “ je menila Edita. „(Kakfo bi se lahko skupaj igrala. Zakaj pa sje ne smeš v mrzli vodi kopati?“
„Ker sem bolan.“
Pogledala ga je začudeno in pomilojvalno.
„ Jaz nisem bila nikoli bolana. — Kaj pa delaš najrajši ?“
„Berem“, glasil se je kratek Odgovor.
Se bolj začudeno ga je pogledala, (saj je vendar na svetu veliko drugega* kar se ji bolj dopada. Knjige ji niso delale nikakega veselja.
„Imaš li prijatelje?“
Zmaja/l je z glavo.
„[Vedno boleham“, se je izgovarjal. „Zato tudi ne hodim v Šolo, imam domačega učitelja. Rad bi pa imel kakega prijatelja“, je boječe pripomnil.
„(Ali naj jajz postanem Tvoja prijateljica?“ Tu se je nasmejala., „[Ali more hiti to, mladenič?“
Strmel je v njo, žalosten nasmeh se je prikazal na njegovih ustnicah. Dopadla se mu je. O kakem prijateljstvu med njima pač ni bilo misliti. Večkrat je že slišal, da se prijatelju lahko zaupa. Ali bi mogel tej mali, živahni klepetulji kedaj kaj zaupati? Skoro nemogoče. Dopadala mu je pa vendar le, posebno še sedaj, ko jo je bolj natančno pogledal, se mu je zdela prav krasna.
„Torej“, ga je vprašala nestrpno, „ali bova postala prijatelja?“
Obrnil se je počasi v stran in obotavljaje odgovoril :
„Poskusiva!“
Ta odgovor se ji ni dopadel.
„Ti se prav nič kavalirsko ne obnašaš proti meni, Rajmund! Drugi mladeniči so veliko bolj prijazni.“
Nato ni nič odgovoril. Saj pa tudi drugi otroci ne žive kakor on, ne nosijo v srcu skrivne bolesti. Lejhko je sklepati prijateljstva, če človek lahko drug drugemu zaupa, če pa ima kaj na &rcu, česar nobenemu ne more zaupati, potem —
Deklica se je še nižje sklonila k njemu, ga pogledala v oči in rekla rahlo:
^Ali se ne znaš smej^i ?“
Deček se je hitro potrudil, da bi se malo nasmehnil.
„(Seveda — o, seveda znam!“
Sam sebi je pa le pripoznal, da ima deklica prav; kajti ni se spominjal, da bi se kedaj odkritosrčno smejal. Tedaj se je pa ojunačil; kajti zdelo se mp je, da ima deklica le dob)ro srce. Morda postaneta. le prijatelja —
Po kratkem molku jo je naenkrat vprašal, ne da bi jo kaj pogledal, z votlim glasom:
„Koga imaš rajši, Edita, ata ali mamo?,“
Nad vse začudeno je vzkliknila^!
„Kaj Te je pa le neki k temu vprašanju privedlo ?“
„Rad bi vedel!“
Deklica je napravila zelo resen, obraz:	„(Mis-
lim, da mamo — o ne — pač ne!“’, je hitro pristavila, „rajši imam ata — ne, ne, to tudi ni res, obadva imam, enako rada!"
i,,Zelo rada?“
Z)ačudeno je odgovorila: „Zelo rada,“
Rajmund je jezno grbančil Čelo. Postal je Še blede jši.
„Oh, saj me ne razumeš!*
Edita je bila užaljena.
„Rada bi le vedela, kaj ne razumem! Saj tudi imam ušesa, sicer sem pa ravno tako pametna, kakor Ti. Ce me pa) tako neumno vprašuješ —“
Deček jo je prekinil, njegov obraz pa je kazal velike žalost.
„Ne, ne, Ti me ne moreš razumeti.*
„(Zakaj ne? Saj je to samo ob sebi umevno, da ljubimo sivoj e starine, ali mogoče Ti ne ljubiš svojih sta|rišev?“
„'Imam jih prav rad; toda pri meni je to čisto kaj drugega, kakor pri Tebi.“
„(Tlako? Kaj pa je pri Tebi drugačnega, kakor pri meni ?“
{Dalje prih.)
17. septembra vsi v Velenie!
St. Lenartu poleg že stare utraikvistiöne. Utemeljeva-nje v tem smislu, katero sta podala poslanca Roškar in dr. Verstovšek je bilo odločilno za ministrstvo.
Grb! Stürgkh je že poslancema obljubil vstreči zahtevam Slovencev, za slučaj, da utemeljevanje poslancev odgovarja dejanskim razmeram.
Dr. Verstovšekovo stališče, ki je bilo merodajno, je velike važnosti za bodočnost. Na tem stališču bi tudi v drugih slučajih morali delovati, potem bi ne dobili toliko nemških javnih Šol brez pravega šolskega okoliša poleg utrakvističnih šol,
(Poslancema, Roškarju in 'dr. Verstovšek», _ ki sta v tej zadevi posredovala pri namestniku in ministru, gre zahvala za ta vspeh
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Kakor poroča („Tlagesoost“ v večernem listu z dne 2. t. m., se je podal cesarski namestnik Clary na Dunaj; meni se, da je to potovanje v zvezi s štajerskim deželnim zborom.
Deželni zbori.
Listi poročajo o avstrijskih deželnih! zborih sledeče :
Deželni zbori bodo sklicani najbrže kmalu. Vršilo se bo kratko zasedanje, ki bo trajalo do sklicanja državnega, zbora. To se bo najjbrže zgodilo že v prvih dneh meseca oktobra. Deželni zbori bodo zato zborovjali od dne 20.- sepjtembra približnoi dva tedna. Daljše zasedanje se Ho vršilo meseca januarja 1912.
Glasom nekega poročila korespondence ,,'Av-stria“ bo nižjeavstrijski deželni zbor sklican dne 20. septembra in bo zbjoroval do dne 7. oktobra. Ta dan, ki je določen kot najpoznejlši rok za jesensko zasedanje državnega zbora. Nato začne državni zbor že 10. oktobra in bo zboroval do božiča.
(Tudi o češkem deželnem zboru je skoraj gotovo, da začne zborovati dne 20. septembra. Drugi teden tekočega meseca se bodo Mršila predppgajanja naisprotnih narodnih strank, na kar se bodo pod gotovimi okoliščinami začela SRravna pogajanja. Barona Gautscha pričakujejo v Pragi za dne 12. septembra. Ministrski predsednik bo nj.-yinreö stopil v kontakt z voditelji obeh narodnih strank.
Knez Thun pri cesarju v Išlu.
Napaestnik knez Thun je bil dne 31. avgusta ob 11. uri predpoldne pri cesarju v posebni avdijenci. Avdijenca je trajala od 11. do; 12. ure. Knez Thun je •Gadarju obširno poročal o političnih in gospodarskih raizmerah Češkega kraljestva. Cesar je vzel poročilo namestnika na znanje. Pred avdijenco je knez Thun obiskal generalnega adjutanta grofa Paa.-a m kabinetnega ravnatelja bajrona Schiessla.
Davek na žganje.
Finančni minister je predložil poslanski zbornici vladno predlogo o zvišanju kontingentirajnega žganja za dobo 1911-1912. Načrt odkazuje novim zadružnim žgalnicam maksimalne deleže 275 hi, drugim novim, žganjarnam največ po 150, oziroma 120 til. V to svrho’se dosedanjim poljedelskim žganjarnam, ki so imele odkazan kontingent nad 600 hektolitrov, — zmanjša za poldrug odstotek, obrtnim žganjarnam pa skupaj za 8000 hi.
40-letnica službovanja ministra za deželno
hrambo.
•Ministrski predsednik baron Gautsch je obiskal dne 31. avgusta ministra za deželno brambo FML Georgija, ter mu osebno čestital povodom njegovega 40-letnega službovanja.
Srbija.
^Tageblatt“ poroča, da se srbski kralj Peter poda iz Petrograda naravnost v Pariz, da obišče fran-casptega predsednika Fallieresa. Gre se za obisk’, ki je bil odgođen povodom grozne aviatične nesreče v Issy-les-Moulineaux.
Maroko.
Iz Tjangerjaf poročajo, da se opaža med plemenom Ksimat, ki prebava v bližini Agadira, nemirno gibanje. Boje se, da pride do vstaje. Na čelu gibanja "sta brata Su Mohamed iz Iman^. Povod nemirom so baje pogajanja med Nemci iz Agadira in domačini. Nemci bi radi nakupili zemljišč;" nekaterim domačinom je to prav, drugim pa ne.
Stvar je sumljiva. OKrog Agadira je .^nevarnost“, kadar jo potrebuje nemška vlada. Ce niso nemiri enostavno izmišljeni, tedaj je verjetno, da so iz-zvaftii, zato da bo Nemčija pri novem pogajanju s Cambonom lahko naglašjala, da so njeni interesi v Maroku v nevarnosti".
*
* •
Državni tajnik Kiderlen-Wäichter se je po svojem povratku v Berolin razgovarjal in posvetoval (več ur z aMstrijdkim in italijanskim poslalnikom. Voljo Nemčije, ohraniti svoje mednarodne pravice, potrjuje dejstvo, da višji častniki ne dobijo več dopusta v inozemstvo in je v kraljevih munieijških tovarnah v Spandauu določen na teden 14urni delavni čas.
Glasom nekaterih poročil iz Berolina se bodo pogajanja med Cambonom in Kiderlen-Wäctiterjem začele v par dneh. Cambon, ki je bil nekaj bolan,, Še vedno ni povsem zdrav. Po zdravniških odredbah se mora še čuvati.
Kar zadeva stališče Italije, poročajo, da je' ministrstvo sklicalo izvanredno, sejo,, v kateri se bode sklenilo, v kolikor se bo Italija aktivno udeležila mhr ročanskega vprašanja.
Italija.
Vodja italijanskih' katolikov Meda je v svojem znamenitem govoru v Av.Voriju izjavil, da je preporod Italije v rokah mladih sil in da je treba z energično delavnostjo delati za domovino, da poslane socialno velika, kar pa je brez javnb priznane religioznosti nemogoče. Odposlanec Meda je v svojem govoru razpravljal o bloku nasprotnikov, ki se tvori baš sedaj, ko se bližajo volitve, omenil pa je tudi sumljivo stališče, ki ga zavzema vlada že precej časa.
V Comu se je vršilo v prisotnosti predsednika katoliškega volilnega odbora grofa Gentilonija velikansko zborovanje, kamor sta prišla tudi odposlanca Cornaggia in Mauri. Cornaggia je v svojem govoru nagUšal veliko potrebo kolektivne akcije katolikov,, da se s tem zabrani poskus razkristjanjenja ljudstva.. Sicer se je zadnji čas, v očigled dejstva,, da mite moč katolicizma, več ali manj nehalo s preganjanjem, vendar pa je treba stati na. straži. Odposlanec Mauri je omenil nasilno postopanje liberalne klike, ki je menda povisod enako surova in razume svobodo po svoje, tako, da jo jemlje drugim, akoravno sama išče „svobode.“ Zborovanje se je zaključilo z velikanskim odobravanjem. Tudi v Italiji se dani!
Belgija.
Belgijla je z ozirom na razpior med Francijo in med Nemčijo začela nenadoma mobilizirati svojo armado, kar je vzbudilo- veliko senzacijo. Opremila je na novo svoje utrdbe proti Nemčiji in pomnožila njih posadke. Namen vsem tem pripravam je preprečiti v slučaju vojske, da bi nemška armada Šla skozi Belgijo na Francosko.
Francosko.
Nemiri, ki so se v raznih mestih severne Francoske vrnili radi draginje živil, zavzemajo Čimdalje bolj nasilen značaj. Veliko razburjenje je izzvalo med rudarji v Maubeugu, da je bilo več ženskih radi nemirov kaznovanih z ječo. Rudarji pretijo s splošnim Štrajkom.
V okraju Valencjennensa se je moral» mnogo trgovcev pismeno obvezati, da bodo prodajali le po cenah, določenih od delavcev. Nekateri trgovci so zaprli prodaj alnice. Mesarji ne koljejo Meč.
Turčija.
Dne 31. avgusta je izročil nemški poslanik sultanu red črnega* orla, ki mu ga je podelil nemški cesar Viljem. Poslanik je izjavil, da želi nemški cesar, naj bi se prijateljstvo med Turčijo in Nemčijo nikdar ne skalilo.
Iz Skopelj se poroča., da strašno ropa ropar Isa Boljetinac, ki mu je država pred tremi leti zaplenila njegofva posestva.
Raznoterosti.
Osebne vesti. Deželni šolski nadzornik gospod Peter Končnik je, imenovan dvornim svetnikom. — C. gospod Ivan Markošek, katehet na mariborski meščanski šoli, je imenovan za iveroučitelja, na državni realki v Mariboru.
Iz srednješolske službe. Začasni učitelj na mariborski državni gimnaziji dr. E. Dolinšek je imenovan profesorjem državne gimnazije v Gorici. Kot novonastavljena profesorja na državni realki y Mariboru prideta profesibrja dr. Walter Egg iz Tbplio na Češkem in Frajpc Pacher iz Ljubljane. Za provizoričnega učitelju na mariborsko gimnazijo pride dr. Otto Leitgeb, učitelj Franc Jožefove realke na Dunaju. Gimnazijski profesor dr. I. Pregelj, ki je prestavljen iz Pazina n,a idrijsko realko, je postal definitven.
Desetletnico svojega obstoju in plodonosnega delovanja je včeraj pri Sv. Arihu na Ponorju slovesno obhajala dravska podružnica Slovenskega planinskega društva. Bil je izvanredno krasen dlan, ki ja privabil v čisti in sveži planinski zrak; veliko število vnetih ljubiteljev naših prelepih planin odi vseh strani; celo iz Koroškega in Ilirske Bistrice istoio videli zastopnike. Ob 10. uri dopoldne je bila v starodavni romarski cerkvi sv. Ariha službia božja, katero je o-pravil profesor gospod dr. Anton Medved iz Maribora; v propovedi nam je razložil zgodovino zanimive cerkjve. Med sveto mašo je dovršeno lepp pel pevski zbor iz Maribora. Popoldne se je razvila na planini ljudska veselica, kajkoršine še pri Sv. Arihu nismo imeli. V raznih šotorih so dame umrljivo razpečavale raznovrstne pijače in jestvine, gotovo šo podružnični blagajni prislužile obilno svetlih kronic. Predsednik gospod Davorin Lesjak je občinstvo prisrčno pozdravil, posebej zastopnik raznih podružnic, Slovenskega planinskega društva. Zabava na veselici je bila prisrčna, veselje splošino, k Čemur sb bistveno pripomogli neutrudljivi pe(vci s svojim dičnim AšiČem na Čelu.
Uradni dnevi Štajerskih okrajnih, glavarstev so v septembru sledeče razvrščeni: Dne 2. t. m. v okrar ju Nemški Lonč v občini Ijvnik; dne 5. v okraju Maribor v občini St. Lovrenc; dne 6. v okraju Radgona v občini Cmurek in v okraju Slovenjgiradee v občinah Šoštanj in Velenje; v okraju Maribor v občini Slov. Bistrica, v okraju Mozirje v občini Ljubno; dne 9. v okraju Konjice v občini Vitanje; dne 18. v okraju Ljutomer v občini Gornja-Ra(dgona; v okraju Ptuj v občini Ormož in v okraju Brežice v občini Kozje; dne
14:.. v okraju? Gelje v občini Šmarje; dne 21., v okraju Lipnica v Občini Ernovž.; dne 28. v okraju Celje v občini Trbovlje v v okraju Lipnica v občini Vildon in. v okraju Ptuj v občini Rogatec.
Vsi zadružni uradniki se opozarjajo; naj to, da se vrši v soboto dne 23. septembra 1911 na Dunaju ustanovno zborovanje državne zveze avstrijskih zadružnih uradnikov. Ta stanovska organizacija je potrebna), kep se zadružništvo zelo razvija; in je radi tega tesna združitev zadružnih uradnikov velevažna. Namen zvezo je odločno, zastopanje koristi Članov, izpopolnitev njih znanja itd., nadalje,, kar je treba posebej povdarjati, ustanovitev kreditnega zavoda za zadružne uradnike in raznih humanitarnih inštitucij, kakor na primer potrebne blagajne. Slovenski zadružni ur:4dniki se vabijo k pristopu in k ustanovnemu zborovanju.. Komur ni mogoče, se udeležiti ustanovnega' zborovanja, naj javi svoji pristop Zladružni zvezi v Mariboru in jo pooblasti, da ga naj; zastopa na ustanovem zborovanju.
Ne bo šlo. Liberalce je postalo nekoliko sram svojih sramotnih izdajstev na naših: narodnih zahtevah in bi jiji radi ublažili. V „(Slov. Narodu“ od sobote dne 2. t. m. se trudi neki j„brezimnik‘‘ /at podlim zavijanjem in, nemožatim izgovarjanjem dokazati, da oni niso proti kulturnemu svetu za Spodnji Stajer. Ne bo držalo. S svojim brezumnim in neumestnim hvalisanjem „objektivnosti“, ki vlada pri nemškem gospodarstvu v Gradcu in s svojim nečuvenim nastopom proti delitvi deželnega šolskega sveta, ste se liberalci, Če ne vsi, vsaj en del, izrekli proti temeljnim zahtevam spodnještajerskih Slovencev. Oblatili ste liberalci nuš stari slovenski narodni program, zato velja Še vedno: Kdor liberalec, ta narodni izdajalec.
Kako sodijo sociji soidruge. Neko socijsko glasilo, ki izhaja v Gradcu, je prineslo pred kratkim sledečo karakteristično sodbo o gotovih sodrugih. In med drugim pravi sledeče: „Vi, ki menite, da ste svobodni možje, vašega mnenja ne potrebujemo! Ne, vas rabimo samo kot figure, ki nam omogočijo denarne zahteve, rabimo vas pri demonstracijah in pri glasovanju. (Demonstrations- und Stimmvieh!) Slepo "tavajo mladi strankarji okrog in ne vedo, ne kod, ne kam, dokler ne komandira nekdo: Direktno k volilni urni ali k strankini blagajni! In, na strankinih konferencah, kje so pravi delavci? Pri konferencah s hitijo devetkrat presejani strankini in bolnijko-blagajni-Ški uradniki, uredniki, kapitalisti in razni doktorji. Kapitalisti seveda dobro vedo, da so vsi (govbri socialnih demokratov puhle, votle tirufde, in da nikakor ni mogoče s Čredo, ki je dresirana le na volilne listke, ustvariti uglednih, velepomembnih dejanj!“ Torej javno priznanje. Odkrito moramo izjujviti, da je ta obsodba uprav karakteristična za vse socije, dasira-vno ima svoj izvor v onem delu stranke, M ni niti za počen groš boljša, kakor ona, ki jo baš napada. Interesantno je vsekakor, ker gospodje se med seboj bojda dobro poznajo.
Na dan a besedo! Pozivamo ponovno liberalno učiteljstvo, da jasno in javao pove, kako je njegovo stališče v vprašanja dež. šohkega sveta. „Slovenski Narod“ in oni, ki stoji bog njega so se v svoji brezmejni strankarski strasti izrekli proti delitvi. Tem ljudem je ljubša nemško-nacionaina kr,uta kot pa rodni brat, ki je katoliškega mišljenja. Versko sovraštvo jih je tako prevzelo, da rajši pustijo ponemškutariti ves Stajer, kakor da bi pustili priti do odločilne veljave sedaj najmočaejšo stranko, v kateri je združeno skoroda vse slovensko ljudstvo, Kmečko zvezo. V interesu učiteljstva samega je, da z jasnim preciziranjem svojega stališča odvrne od sebe sam narodnega izdajstva. Vsak tak sam samo izpodkupoje ugled učiteljstva, kajti ljudstvo se mora s studom obrniti od ljndi, ki bi nastopali proti njegovim življenjskim zahtevam.
Skupščina S. K. S. Z. v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 17. septembra od 3. ;do 5. ure popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila zvez za Kranjsko, Štajersko, Goriško in Koroško. 2. Poročilo zveze Orlov. 3. Poročilo o „Slovenski Straži.“ 4. Organizacija,: a) pevskih odsekov, b) gledaliških odsekov, o) ženskih odsekov,
d)	odsekov za prirodoslovne zbirke v društvih S. K.
S.	Z. 5. Jugoslovanska strokovna zveza. 6. Slučajnosti. Vsa društva prosimo, da blagovolijo poslati k skupščini svoje zastopnike. Skupščina bo zelo važna radi organizacije podrobnega dela v društvih'.
500.000	K za ukrajinske zasebne šole je v preteklem šolskem letu daroval ukrajirylki narod v Galiciji. S tem denarjem se je vzdrževalo 6 zasebnih gimnazij, 3 učiteljišča, 1 dekliški licej, 2 dekliški gimnaziji, 1 meščanska šola za deklice in 2 ljudski Šoli v Lvovu. Ce pomislimo, da vzdržujejo Rusini z nabranimi prispevki še celo vrsto dijaških zavodov, se res moramo čuditi njihovi narodni požrtvovalnosti.
Štajersko«
Mariborska poröta. Za tretjo porotno sezijo, ki se začne 25 t. m. so bili izžrebani sledeči porotniki, kot glavni porotniki: Matija Dabringer, gost. najemnik; Friderik Felber. trgovec; E. Grand, kavarniški najemnik; Jožef Kaučič, trgovec; R Lirzer; hišni posestnik — vsi iz Maribora; iz mariborskega okraja: Jurij Golob, gost. in mesar pri Sv. Trojim; Stanislav Zamolo, gost. in mesar pri Sv. Trojici; Dominik Koser, posestnik v Sp Gasteriju; Frane Breznik, veleposestnik in trg. pri Sv. Lenartu; Jožef Sedminek, hišni posestnik in trgovec pri Sv. Lenarta; R. Senekovič, hišni posestnik in mizarski mojster prfjSr. Lenart; J Woohl, gostilničar in posestnik v Zg. Žeijavcih; Martin Tomažič, veleposestiik na-Drvariji; K. {Swaty, trgovec v Št. liju; Frane Thaler, veleposestnik in lupan v Št Uju; Konrad
Zelzer, gostilničar in mesar v Št. lija; Jos. Mayer, gostilni ar pri Zg. Sv. Knnignndi; Fr. Sohönwetter, gostilničar in trgovec v Ploderšioi; Fr. Reininger, gostilničar in veleposestnik v Polički vasi; J. Graohernik, pose jtnik v Ranci; Jakob Valentan, posestnik v Dragučovi; L. Vodonig, pos. v Selnici ob Dravi; K. Gornik, posestnik in živinjski trgovec v Selnici ob Muri; Pavel Skerbinek, posestnik na Kamna; Fr. Sahwertner, posestnik v Pobrežju; A. Orač, posestnik,
K.	Stapan, zidar, Fr. Sapančič vsi i* Slov. Bistrim; K. Sima, trgovec v Peklu; Fr. Koropec, gostilničar v Stade-nicah; iz Ptoja: J. Macan, tovarnar, J. Stendte, posestnik in J. Wrestnik, stavbeni mojster; P. Swsrschnigg, veleposestnik v Majšperga; Fr. Wratscbko iz Orehovci pri Gornji Radgoni. — Kot namestni porotniki so izžrebani sledeči: F. Mihelič, trgovec; J. Marčič, čevljar; J. Pelikan, sladščičarnar; J. Rntzek, dimnikar; J. Zgert, hišni pos. G. Sparovitz, pos. pralnice; Fr. Špes, tes. mojster; A. Wesiak, trg. in Ant, Woch, gostilničar vsi iz Maribora.
Sv. Jakob v Slov. gor. Slov. izobraževalno društvo v Sv. Jakob v tlov. gor. priredi dne 19. septembra t 1. pri g. Sehönwetterju v Ploderšnici veselico z igro „Čevljar“. Govorit pride g. dr. Leskovar iz Maribora. K obilni udeležbi uljudbo vabi oabor.
Vučjavas. Kmečko bralno društvo v Vučjivasi priredi v nedeljo dne 10. septembra ob 'tiš- uri popoldne v šoli veselico. Nat sporedu je petje moškega zbora, deklamacija, dve gledališki igri in času primeren, zelo važen govor iz kmetijstva. K obilni udeležbi var bi sosede in domačine odbor.
Marija Snežna na Velki. V petek dne 25. avg. je umrl tukaj mesar in gostilničar Karl Krisper. Rajni je bil Član načelstva posojilnice pri Mariji Snežni. Dasiravno rodom Nemec, je bil vendar slovenskega stremljenja. Bil je znan po vseh občinah gornjih Slovenskih goric. Pogreb, M se ga je udeležilo mnogo ljudstvai, se je vršil v nedeljo dne 27. avgusta. N. v m. p.!
Braslovče. V „Narodnem Listu“ štev. 37 z dne
17.	avgusta 1911 smo brali sledeče: .„(V zadnjem Času nas je že dvakrat prišel dražit dr. Korošec s svojim nesmiselno hujskajočimi političnimi pridigami. Na Sv. Petra in Pavla dan je pridigal pri nas in dne
15.	t. m. zopet. Seveda ste bili obe pridigi skoro sa mo o volitvah in sama hujskarija. (Gospodu dekanu, ki smo ga doslej spoštovali kot vzor duhovnika, povemo samo toliko, da nam to odslej ne bo mogoče, ako bo Še nadalje pripuščal Koroščeve hujskanje v naši cerkvi.“ Da je to napisal nekdo, ki niti pri pridigi ni bil, je gotovo. Vsiak količkaj pošten liberalec, k’i Še včasih pokuka v cerkev, mora priznati, da dr. Korošec niti z eno besedo ni omenil volitev, niti napadal onih, ki so stali ob času istih v sovražnem taboru. Ce pa je svaril pred drznim početjem onih golobradih mladeničev, ki mislijo, da so zato, Če rogovilijo po dobro znanih gostilnah in udrihajo po pošteno mislečih ljudeh, že v ognju preizkušeni liberalci, je bil opravičen. Naš preljubljeni gospod dekan pa mislim, da nato, Če jih taki mladeniči spoštujejo ali ne, ne bodo dosti polagali in se mogoče radi tega vznemirjali. Sicer pa je pripravljeno nad dva tisoč ljubi, ki so res vestno poslušali pridigo, izjaviti, da je liberalec, ki je dopis skrpucal, lažrijivec. Ce vam izraz ne ugaja, pritožite se v prihodnji Številki vašega laži-lista. — Več faranov.
Petrovče. V številki 10,1 cenjenega Usta .„istraže“ berem neki dopis od Sv. Bolfenkja pri Središču, ter čudom Čudo najdem v njem, kako neki bolfenški dopisnik krtači našega gospoda Slanca. Zjakaj neki je to zaslužil? Z,ato ker je bil priden agitator za bližajoče se občinske volitve vi prid propadle liberalne stranke pri Bolfenku. Mi Petrovčami smo pa, mislili, 'da gredo naš nervozni očka tja 'dol k Bolfenku v. trgatev, a glej ga spaka, pa je bil že zopet pri agita-ciji. O kako prijetne dneve smo imeli ta Čas Petrovčam, ko je Slane bil od nas odsoten. Želeli smo si samo, da bi Slanca nazaj več ne bilo.
Zabukovje. Strašna vročina vlada in suša je velika. Vode primanjkuje ljudem in živini. Tudi v nasprotnem taboru se že vse suši od te strašne vročine. Vse vzdihuje po ohladilu, pa upanje., je prazno, da bi jim, začela voda sama teči v usta in, pečena) pjŠČeta leteti, ampak se bodo morali sami do vsega potruditi. Seveda, ko bi /„[klerikalci“ ne bili tako usmiljeni, bi že bil šotor zdavno prazen ter bi jokal za njimi. Radovedni smo, kako dolgo Bo Še trajalo javkanje, kajti vsega smo se že naveličali, posebno pa tega, da moramo gledati, kako se pije pivo ob nepravem Času po javnih prostorih. Pričakujemo tozadevnega odgovora in prosimo slavno c. kr. okrajno glavarstvo, da napravi red. Neki imenitni zabukovlski gospod mi je tudi pravil, da nas hočejo zopet nekaj B,n ^farbati“;; kako, tega mi seveda ni povedal.! Pa le pazite vi poglavarji, da ne ostanete sami vinafarba-ni“! Veste, „klerikalci“ se ne dajo tako voditi za nos, kot se je, pustil nedavno neki v,aš pristaš od nekaterih, ki so mu trn v peti. Seveda, sedaj bi jim rad pokazal svoje rogece, pa so se mu žal strli, da niso več za rabo. No, saj dobro vemo, da so mu trije najbolj napoti, ki nočejo trobiti v njegovo smer, ampak ravno nasprotno. Pa nič ne stori; saj je tudi „Jkozel“ j samoglav. Prvi je nam najnevarnejši, ker hoče pri-j dobiti celo ŠentlenarŠko faro na svojo stran, ter se I celo za Šolo zelo zanima. Druga mu seveda pomaga i s pomočjo tretjega, ,/da ostanejo na vrhuncu zmaige.“ i Tako vpijejo dan in noč vse križem in kopljejo globoke jame, da bi se vsaj eden, od teh, ki je „\najne-varnejši“, prekucnil v njo. Pa želja se jim noče izpolniti, Čeprav imajo že po vseh kotih zabukovske fare nastavljene enake „stra&ne“ jame. Kaj. pa oni tri-
je? Smejijo, se vsem skupaj, ker vedo, da jih ne bodo vjeli nikdar, Čeprav hodijo vidno po zemlji Šentle-nartskih purgarjev, ne pa kot duhovi ali copternijce! Žalostno je bilo včafsih pri nas, ali sedaj je, pa že, hvala Bogu, bolj veselo. Poprej smo tavali v temi, a sedaj smo na ssvitlem, posebno kadar priredimo kak shod ali pa igro! Ponosni smo, da se celo neki veliki gospod iz tretje fare zanima za nas ) in za naše slavoloke. Povabimo ga že sedaj, da se gotovo udeleži naše prve slavu osti, M jo priredimo,' saji imamo zemlje dovolj, kjer bodo slavoloki trdno stali. V, kratkem se zopet vidimo, želimo pa vam dragi ,pohorski prebivalci“, do tega časa veliko zdravja, vode in pa „cajteng“, da vas ne bo vzela kafra od — dolgega časa!
Savinjska dolina. Mrzliški puščavnik nam piše: Oglas v Vašem listu, g. urednik, da sem odprl brivnico, silno vleče. Drug za drugim prihajajo kosmatinci iz doline, da jih olajšam na dlačje in močneje. Onokrat je prisopel „sokoliČ“ iz Žalca. Bil je tako žalosten in pobit, da me je pozabil pozdraviti, kosmat Pb kakor Zorkov pudl iz Vranskega. „Klanjam se, na^ zdar! “ Se-le zdaj se nekoliko zbrihta ter prosi, naj ga dobro namažem, da ne bo bolelo, „Blagovolite kar sesti. A mirno se držite. Pulbiral Vam bom najprej ušesi, na kar še nisem tako vajen,“ „A-a, vrezali ste me, g. brivec,“ „No, no, le mir, Samo kos ušesa sem odrezal, pa ga je še tako preveč ostalo.“ „Ah, gospod brivec, da moram biti jaz tako nesrečen,“ „Kaj Vam je vendar, da ste tako obupani?“ vprašam sokolja. „No, Vam pa povem, ker vem, da ne boste tega nikomur pravili. One nedelje je bilo, ko smo naredili naprednjaki oni veliki rumel v Žalcu. Sklenili smo, da postavimo tudi kaj naprednega na mizo, Zjedinili smo se, da udarimo po sivem golažu. Meni se je nekaj Časa upirala ta napredna jed, pa ko sem videl, s kakšno slastjo ga ometa „ta lepa Micka“, sem tudi jaz mahnil po njem. Seveda se mi zdaj klerikalci iz same nevoščljivosti posmehujejo. Dober je pa le bil, in zato smo ga tudi do zadnje dlake spravili pod streho. Kaj zato, če nam zdaj kocine ali ušisa bolj bujno rastejo. Jutri pride k vam tudi „ta lepa Micka“, ki ima že celo strnišče pod nosom. Pravila mi je, naj Vam jo naznanim, da boste gotovo doma in pripravljeni, Ona Vam bo razodela še marsikatero skrivnost. Ona se zastopi na to. Se ji priporočam. Naj le pride, kadar Koče. „Sedaj“ mi je, gospod „sokoliČ“, umljiva Vaša otožnost. Samo nekaj bi še rad vprašal. Vi prar vite, da ste snedli osla do fermenta. V „Nar. Listu“ pa sem Čital, da ponujajo nekaj možgan tega osla, ne vem že komu, tam v St, Jurjui. Kako je to mogoče?“ „Kako je to mogoče. Aha, se že. spomnim! Neki šentjurski naprednjak je pri pojedini zahteval možgane. Mi smo bili proti takemu enostranskemu postopanju, kajti vsi smo hoteli biti deležni pameti dotične živali-ce, ki jo ima baje v možganih. Pa ker je, preiskrepo prosil, naj mu jih prepustimo, smo se ga usmilili. Seveda jih ni mogel snesti naenkrat. Lepa Micka mu jih je zavila v papir in vzel jih je seboj. Ce jih pa sedaj 'doma ponuja klerikalcem, bomo sklicali protestni shod proti temu nečuvenemu početju,- Na oslovske možgane imamo le mi naprednjaki patent.“ „Res je, gospod „sokoliČ“, Na svidenje!
Kranjsko.
Kočevje. Kako, skrbi država za Kočevarje. Na c. kr. obrtni Šoli v Kočevju je bilo koncem preteklega šolskega leta v obeh razredih pripravnice 7 učencev, v vseh treh letnikih pat 15 učencev, torej skupno 22 učencev. Poučevalo pa je razven ravnatelja Še 6 profesorjev, 2 strokovna in 2 pomožna učitelja, torej skupno 11 učnih oseb, tako da je imel vsak učitelj rar vno 2 učenca. Srečni Kočevarji! Manjka jim samo Še vseučilišče!
Koroško.
Celovec. Pri nas imamo že dolgo, kakor znano, obrtno razstavo. Kakor se sliši, bo dobil poslovodja celovške razstave, gospod Gracon, od razstavnega odbora 30.000 K plač . Primanjklja razstave cenijo na
60.000	K. V resnici bo pa primerno večji, zlasti Če se vraČunijo nepovrnjeni stroški in izgube tvrdk, ki so se razstave udeležile. Saj je znano, da so morafle na primer za prostor na razstavišču plačati velikanske syote.
Od Žile. Tudi narobe svet. V Šmerski občini je umrl občinski tajnik in treba je bilo seveda naslednika. Ker je občina dopolnoma slovenska in Šteje le nekatere nemške privandrance, bi človek mislil, da ho občina dobila slovenščine zmožnega tajnika. Pa n*! Zagrizeni župan Fišer je najel Neme v, s katerim se ljudstvo ne more razumeti. Menimo, da je tajnik zaradi ljudstva tukaj in mora znati njegov jezik. Seveda, v občini Smerče je to drugače; tukaj je ljudstvo zaradi tajnika tukaj tu ter se mora posluževati namesto domačega — tujega jezika. V tej občini je sploh večkrat narobe svet in čas bi bil, da In se Fišerju, kal eri ima že dosti na svoji vesti, kmalu podal ai — brizglja.
Predprodaja hmelja.
Hmeljarji, pozori Piše se nam: „Nar. List“ kaže veliko: veselje, da mešetarjem ni treba dajati napitnine Ho 1% K. Zato tudi pozdravlja/,, da je c, kr. okrajno glavarstvo poseglo v tai boj in sicer tudi na korist mešetarjem in prekupeem. Dobili smo razglais okrajnega glavarstva v roke, kjer trHi, da ni ^utemeljeno, ako zahtevajo vsi predprodajalci na vsak nar
čin doplačilo po 1% K.“ Mi pa pravimo, da je zelo u-temeljeno, kajti hmeljar dobi v letošnji isuši 2 K za hmjelj, prekupec. pa ga proda za 8 K in Še višje. Da pa se naši hmeljarji ne bodo tožarili, ako kupec noče dati napitnine, je samoumevno, ker dobro vedb, da je ta napitnina popolnoma prostovoljna. Vse, tudi okrajno glavarstvo, hoče sedaj upliv,ati na hmeljarje, naj nič'n,e zahtevajo. Taki so prijatelji ljudstva. Neresnična je tudi trditev okrajnega glavarstva, da niso kupci obljubljali deloma do lb K napitnine. Sami smo na ladtna ušesa slišali, da so to obetali, in liberalni zaupnik Piki je na Žuževem vrtu to izrecno potrdil. Okrajno glavarstvo rabi sicer namesto besede napitnina besedo doplačilo, katere niti govorniki, niti letak ni rabil. Zakaj taka sprememba) v izrazu, si razlagamo le tako, da je na ta način okrajno glavarstvo lažje nastopilo proti hmeljarjem. Beseda napitnina, katero rabi kmečki letak sama že vsebuje prostovoljnost in se ni treba bati pravd, posebno ne, ker je nage ljudstvo razumno. Vse to je dokaz, da niti dr. Korošec, niti letak S. K. Z. niso nat Jaž postavljeni. Samo glavarstvo je pisalo neresnico, kateri je 'dalo nekoliko verjetnosti s tem, da je zamenjalo samovoljno napitnino z doplačilom. Vsi neprijatelji našega hmeljarja so pridno na delu! — Dostavek uredništva: Na razglasu glavarstva je podpisan Müller, katerega pa niti doma ni. Kako je prišel jta podpis na razglais, o tem se bode. tudi moralo govoriti.
Vzor prekupca? Posestnik) Mihael Luževič iz Petrovč štev. 61 je prodaji prekupcu Seckendorfu v Žalcu naprej 10 meterških stotov hmelja po 2 K. Posestnik je izgubil svojih 6000 K, aj prekupec mu je dal samo malenkostnih 100 K napitnine. Dober kšeft, kaj? Gospod Luževič je še tem bolj pomilovanja vreden, ker mu je ravno sedaj uničil požar sušilnico in mu je zgorelo tudi nekaj hmelja. Za dr. Brescharja bi bilo veliko hvaležnejše delo, če bi pri takih vjzor-prekupcih posredoval in skrbel za hmeljarje, kakor pa, da razpošilja zelo, zelo Čudne cirkulacije. Dr. Bresciia|r, hic Rhodus.
Petrovče. Pri n,as se je menda največ naprej prodalo in zato smo tudi mi najbolj pazljivo zasledovali boj n^Ših poslancev proti liberalnim in židovskim prekupeem. Vsa čast poslancem Kmečke zveze. Sami potrdimo, ker smo mnogi slišali, da so pfekupci vsled pritiska naših poslancev začeli obetati napitnino. Vsi dopisi okrajnega glavarstva in vsi vsfled tega (kakor z dr. Breseharjem dogovorjeno!) umetno uprizorjeni diriri^aji v Žalcu ne izbrišejo dejstva iz sveta, da se imajo hmeljarji letos dr. Korošcu veliko zahvaliti. Pomislimo samo, ali bi tudi Roblek stal tako ob naši strani in se bojeval proti mogočnim združenim nasprotnikom. Opravičeno 'dvomimo. Sedaj pa ubogajmo „Stražo“^ in vsak naj naznani prekupca, ki ni hotel dati napitnine ali pa je dal premajhno.
Primorsko.
Vspeh ljudskega štetja na Primorskem. Tržaška komora se je dolgo bala priti na dan s svojim ljudskim štetjem. V Trstu in na tržaškem ozemlju so našteli 230.704 duše, od teh je bilo 40.000 inozemcev, največ Italijanov iz kraljestva. Izmed 190.000 domačinov je baje napovedalo italijanski materni jezik 142.113, slovenski 37.063, hrvaški 1.422, nemški 9689. Kar se tiče Slovencev, so pokazale ziadnje volitve, da so jih skoraj polovico utajili pri ljudskem štetju. Od-ločnemu posredovanju tržaškega državnega) poslanca gospoda dr. Rybara je ugodila vlada in ukrenila revizijo ljudfekega Štetja v Trstu, ki se pravkar vrši. - N*a Goriškem so našteli 260.269 duš. Slovencev je 151.167, Italijanov 93.143, Nemcev 4.488, drugojezič-nih je bilo 704, ostali so inozemci. Italijani šo večinoma v Gorici in v Furlaniji, Nemci pa pri železnici, pošti in drugih urafdih. — V Istri so našteli 403$50 duš, od teh je bilo avstrijskih državljanov 386.473. Po narodnosti je bilo 57.576 Slovencev, 147.429 Italijanov, 166.756 Hrvatov in 2.987 drugih narodnosti.
Kolera.
Glasom najnovejših poročil iz Rima) se je ministrski predsednik Giolitti proti deputaciji mesta Livorno izrazil, da je 800 italijanskih občin, okuženih za kolero. Večina občin potrebuje vsled slabega financi-elnega položaja nujne podpore od države.
Iz B o 1 o g n e poročajo: Oblasfti so iznenađene nad premnogimi slučaji kolere, ki so se pojavili zadnji čas. Dosebaj je bilo mesto obvarovano te epidemije.	^
Iz R i m a poročajo, da skrbi Vatikan za zdravstvene naredbe leontinskih mestnih okrajev, katerim preti nevarnost kolere.
Iz Madrida poročajo: Španski konzul v Tunisu poroča, da razsaja po celem Tunisu kolera. Ob-lastva prikrivajo, kolikor le morejo.
o t	® * ? n 6 PcroČajo: Kolera razgraja po
Portugalu. Nekaj okrajev je docela okuženih. Oblasti čuvajo vse slučaje pred javnostjo. Cenzura preganja vsa< poročila v inozemstvo.
Vojački zdravnik Bareli zdravi neverjetno vspe-e,ro z vbrizganjem svojega /Seruma, ki obstoji celodinskega srebra.
.* .yGonovini kolere. Štiri osebe so še v bolnišnici.
Tudi Sicilija je okužena. ZSadnji čas je u-mrlo za kolero 200 Oseb.
Istotako je zadnje dni v j u ž n i 11 a 1 i j i za(h-tevaia kolera glasom uradnih* poročil čez 4ÖÖ žrtev.
S|l na vratu in ua M^e pijačah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bolezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L. Wolffsky v Beralinu N., Websenbnrgerstr. 79, —Tisoč priznanj je1 porok velike zdravilne •moči. Broänrice na zahtevo zastonj!
AJJ. se takoj lepo stano-WUUä vanje tik cerkve, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shram-be, sleti td., najbolj pripravno za takega p'-nzijonista. Naslov pri upravništvn „Straže“.	140
Trgjjvski pomočnik zvest in soliden, zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobro izvežban v vseh strokah trgovine mešanega blaga se sprejme pri Francu Vodenik v Sp. Poljčanah, p. Poljčane. 137
v
Stampilje
ix kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora
Vage
i« vagone, voze (most* ne), ceniim&lne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenab
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsio.
80
slovanska obrt.
Z
• v»


■cm
&8e»a'A. THIEEIIYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan,
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega u< pri ranah, oteklinah, poškodbah,
učinka
Raleatn Pn ranan» oteiciman, posKocman, vnet:
».ta hT fdis P*1» tvorih, odstranjuje vse tuje snovi ■ta tar S«fciB*n|vrAfwnek« **» jz ^e]esa \n radi tega dostikrat na pravi
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
AJforry in Pregrada
M MiM-Saui-imu.
Naroči se: Lekarna k angelju varibu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
parno Bureš M=
Tegethoffova cesta St. 39.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim, mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekešene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Pijte samo Tolstouršho slatino.
Naroči se v Tolstem vrhu. finčtanj, Horoilte.

Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska žedeznična postaja StraŽa-Toplice.
Akratotherme”360C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno ns-pešno proti protinu, revmatizmu, isehias. nevr&lgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. .Dobra ia vredna restavracija.
Saarn-—r,- Sezona od 1. majmta do 1. oktobra.	.
Prospekti in navodila se dobij d-brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
^ Za potovalno sezono.
so zadovoljne na potovanja — namreč Fayeve pristne södenske mineralne pastile. Vtaknejo se lahko kamorkoli, nikjer ne delajo ovire, in vendar so briljantno sredstvo zoper vsa prehlajenja na potovanju. Škatljica pristnih Fayevih mineralnih pastil stane K 1 25.
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Gnntzert, c. kr. dvorni dobavitelj Donaj IV-1, Grosse Nengasse 17.
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih cevi, stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
X
X
X
X
X
X
K
K
M
X
X
X
X
X
X X
X
KovČeki za potovanje! Vseh vrst ročni ^ kovčeki iz govejega usnja in bogato X
zalogo usnjatih galanterijskih £
Stvari kakor oprav za konje, jahalne ^ potrebščine itd. priporoča	^
Rudolf Novak, Maribor g
jermenar in sedlar — Grajski trg.
Samo lastno izdelovanje. : £
iff
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
|Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Kje se kupi dobro, po ceni in fino v obuvalo! Edino le v na j večji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Kovaška ulita 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Trgovina špecerijskega blaga
0\ilan jločevar Celje
. Zak,ga p"kave "Au Mikado“-
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne ™ in solidne postrežbe:
Iraškega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rama,, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, 25 orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nndim za pitanje svinj dobro
znanega„ L n c eni us“, mastina in klajno apno. Ob časn setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi g v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja mm in vrtove.	:-:
H	Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in
•a drnge kadilo in olje.	771
Etina štaj. narodna steklarska trgovina	o
448 na debelo in ne drobno	®
Franc Strupi s Celje	[jj
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svoje bogat» zalog» »tekiene in porcelana« posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh stek8 rekih del pri cerkvah in priv. stavbah. Hnleelidnejše in tofoa postrežba.

W
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta
a# Naročila za oglase "»o
sprejema in daje pojasnila anOnČni Oddelek tvrdke
Pisarna-Universal-agenture
M. MULLEY, v Ljubljani, Sodna ulica 4.
ROBERT DEEHL
žganjar na ™°rB{a	štajerski §
v Ceiiu
slivovka, tropinam, vinsno .	,	,	■
žganje, brinjevec kakor tudi kOnjdK ,,, •