r


r' :
GLAS SVOBODE
H LOVEN SKI TEDNIK

Glas
Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE ALOVmnO WEEKLY
D»m» Ti TU Imnan Os Twn T i mini H l ■■■ I.
"OD BOM DO ZMAGE"I		"KDOR KE MISLI SVOBODNO. SE HE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 34.		Chicago, 111. 24. augusta 1906. Leto V.
Propadla držama banka v Chicagi.
O polomu te banke na Milwaukee Ave., kr povzroča po časopisju mnogo prahu, poročali smo tudi že mi. Zagrinjato, zai katerim so bile skrite vladajoče razmere v tem denarnem zavodu, vzdihuje se vedno višje; vsak dan se kaj novega zve, in slika prihaja čim dalje jasnejša.
Umevno j«, da je polom navidezno tako trdne banke razburjajoče uplival tudi na druge denarne zavode po državi. Zvezni zakladni urad, ki ima nadzorstvo nad več kot 5,000 nacijonalnimi bankami, dela — očividno v strahu za svoj ki edit 1 — že dobre naklepe za prihodnost in obljubuje, da bo odslej Vse drugače in bolj strogo nadzoroval podrejene mu zavode. Ako bi državna nadzorovalna oblast, pod koje ddokrog je spadala Chicaška banka, bolj vestno vršila svojo dolžnost in predsedniku ter uradnikom bolj na prste gledala, bi gotovo ne prišlo do tako žalostnega konca, ki je za toliko revežev usodepolnega pomena.
Bojimo se, da ostanejo vse obljube o poboljšan ju le prazne besede in da se bo i naprej še po starem srstemu goljufalo in ropajo vlagatelje za teško prislužene denarje. V današnji gnili, korumprrani kapitalistični družbi kaj drugtga ni pričakovati.
Zato se vedno glasneje sliši klic po ustanovitvi poštnih hranilnic po vseh krajih države. Chicaški tur-nerji so poslali na kongres v Washington peticijo, opremljeno z mno goštevilnimi »podpisi, ki razpravlja o potrebi takih hranjlnic. Peticija je največja, kar se jih je dosedaj
poslalo na kongres.
* * *
O sedajnem bivališču pobeglega bančnega predsednika Stenslanda se še nič gotovega ne ve. Mnogo se govori o njegovem Ijufeavnem razmerju z ono damo, ki je z njim pobegnila, kaberej je žrtvoval ogromne svote za njeno sijajno vzdrževanje. Seveda ni porabil za to svojega denarja, marveč denar po-največ revnih vlagateljev, med katerimi je tudi dosti Slovencev, ki izgubijo po naših informacijah 15,-000 do ao.ooo bcAarjev. To je hud udarec za nas, a tudi dober nauk, kako nam je v bodoče postopati.
Uradniki v propadli banki s predsednikom na čelu so kar križem goljuf aval i, vsak na svojo roko, kolikor se je dalo. Vedeli so za vse medsebojne lopovščine, a molčali, in pridno naprej delovali za ljudstvo l Našlo se je mnogo ponarejenih menic in od uradnikov samih izpolnjenih in podpisanih zadolž-■nic, na katere so denar dvigali, kadar ga je ravno kdo izmed njih p<> trcboval! V privatnem stanovanju predsednikovem so dobili menico, glasečo se na $9,000. A tudi drugih sicer ne ponarejenih menic je mnogo, ki pa nimajo, nikakc vrednosti, ker so neznano kam zginili vsi v varstvo menic založeni vrednostni papirji.
Skupna svota poneverjenega denarja doseza $1,000,000..— Lepa , svotica!
Približno se je preračunalo, da dobijo vlagatelji komaj eno petino, po navedbah nekaterih pa komaj eno desetino, t. j. 10% od svojega denarja nazaj. Z izplačevanjem se prične menda 25. t. m. — Ce bo le
Dogodila sta se zopet 2 tragična slučaja kot poledica tega poloma. Ker sta zgubila vse svo^e prihran ke (več sto dolarjev), obesila sta v obupu in sicer v ponddjek dne t. t. m. Christ Lorenson, drugi letni Ed. Kolerb. Prvi je
oženjen in zapušča obupajočo družino. To kriči v nebo po maščevanju !!
"* * *
Prihodnjič bomo osvetlili še bolj jasno v amerikanskih bankah vladajoče razmere.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—	Napad, ki je bil naperjen na •Varšavskega generalnega guvernerja Skallona, se je ponesrečil. Car je generalu v posebni brzojavki čestital na rešitvi in "zahvalit božjo previdnost, da se je načrt nečloveškega zločinca izjalovil" I — (Ali božja previdnost tudi tedaj posreduje, kadar kakšna bomba ne zgreši svojega cilja?)
—	Kako silno a tajno vre v Rusiji, kaže dejstvo, da vedno in vedno zasledijo nove delavnice za bombi* in druge razstrelivne snovj. Tutfi so zopet tri bivše člane od carja razpuščenei dume aretirali.
—	Policija je razgnala shod, ki se je vršil v Moskvi v hiši kneza Dolgorukov. Udeleženci shoda pa so se zopet zbrali na drugem kraju in sklenili, da skličejo dne 20. septembra t. i. kongres v Petrograd.
—	Na Kavkazu se tajno pripravlja splošna ustaja. Tudi tamkajšno vojaštvo se hoče upreti. Vsa poročita o tem ruska vlada zapleni in zapira dopisnike.
>— Kot protest proti temu, da je vojaštvo streljalo v osredrtji jetniš-nici v Moskvi na politične kaznjence. ki so se pritožili radi slabih razmer v bolnici in izmed teh 2 usmrtilo, — so sklenili vsi ujetniki stavkati stem, da tri dni ne bodo hoteli sprejemati hrane.
—	Časopisje je poročalo zadnje časa, da se hoče Nemčija vmešavati v sedajne ruske homatije in carju ter njegovi družini pomagati iz velike zagate. Neki poloficijozni list iz Nemčije pa te vesti označuje kot neosnovane. Tudi se je »dišalo, da se hoče car prostovoljno odpovedati prestolu.
ŠPANIJA.
Razmere med Španijo — "najbolj katoliško državo" — in med Vatikanom postale,so v zadnjem času precej napete. Uprašanje o civilni poroki in uprašanje o pokopališčih pa- bo te slabe odnašaje med špansko vlado in papežem še poostrilo. Odstopil je tudi že španski poslanik pri vatikanu Marquis de Tovar. — Papež je baje obolel.
TURČIJA.
Turški sultan je gla«om poročil nevarno bolan. Poklicali so že iz Berolina svetov noznanega profesorja Bergmanna, da ga operira.
Po drugih poročilih pa je že popolnoma ozdravel in kmalu pre v za y*> državne posle.
PERZIJA.
Tudi Perzija, katera je bila doslej avtokratična država kakor Rusija, dobi vkratkem parlament. — šah (kralj) je že podpisal tozadevno naredbo.
NEMČIJA.
—	Po sestanku angleškega kralja Edvarda z nemškim cesarjem Viljemom ugibljejo razni li»ti o vseh mogočih posledicah, lei bi jih naj imel ta dogodek v svetovni rgo-dovini. Nemški vladni listi pripisujejo seveda temu sestanku velikansko važnost, drugi pa vedoč, kako brezpomembni so taki paradni sestanki za razvoj stvari, prinašajo čisto majhne notice o tem.
—	Od raznih strani se sliši, da namerava nemški cesar ogledati tudi Ameriko, da osebno spozna
rikanski narod in predsednika Roo-sevdta, katerega ima baje v visokih čistih.
FRANCOSKO.
Vlada temljito pretresa upraša-rtje glede zakona o ločitvi cerkve in države in glede tozadevnega odpora in hujskanja od strani duhovni-štva. Sklenilo se je, zakon in vsa njegova postranska določila vzdržati in navzlic vsem papeževim protestom izvesti, če treba tudi s silo.
— Vdjni minister Etienne je izdal na vse poveljnike armadnih ko rov okrožnico, v katerej opozarja, da se nekateri častniki javno pona> ■šajo s svojjmi proti vojaškimi ide» jami ter izjavlajo, da služijo v armadi le za to, da delajo propagando za svoje ideje. Minister zahteva, naj se mu naznanijo imena vseh častnikov, ki gaje take za republiko nevarne ideje.
Ameriške vesti.
_ __ _________._____
Valparaiso v razvalinah.
Znamenito pomorsko mesto Valparaiso v republiki Chile v južni Ameriki je strašan potres pred nekaj dnevi skoro popolnoma porušil. Istodobna s potresnimi sunki so nastali v mestu po raznih kraj 3» tudi požari, ki so tudi učinili mnogo škode. Število Človeških žrtev je mnagobrojno. Tudi druga mesta po okolici se znatno trpela. Zbega no prebivalstvo beži v ge&jvje, ali pa na morje. V oblržju je začel bljuvati ognjenik Tupangato.
Naprava mestne razsvetljave in deloma tudi železniške proge so poškodovane. Ves promet je začasno ustavljen. V splošni zmešnjavi ho teli so se nekateri uzmoviči okoristiti 9 tujim blagom, a vsak, kdor je pri tem poslu zasačen, je na mestu ustreljen ali obešen.
Predsednik republike 'dal je napraviti šotore in hišice za silo ter prišel sam na lice nesreče, spremljan od 2 ministrov, da nadzoruje pomožno akcijo.
Prezident Roosevelt je brzojavno izrazil sočutje chilpnski vladi, na kar se je ista zahvalila tudi brzo javnim potom v svojem in v imenu, naroda.
Nekateri sodijo to katastrofo, ki je zadela Valparaiso, jednako onej v San Francisco.
Vendar pa moramo vsa dosedaj došla poročila sprejeti reservirano, ker si ista v marsičem nasprotujejo. Resnični položaj se bo zvedel šele potem, ko se prvi strah nekoliko poleže.
— Učenjaki sklepajo iz tega, kei se v zadnjem času vedno pogosteje sliši o strašnih potresih in drugih takih podzemeljskih prikaznih, da je naša ziemlja stppila v stadij nenavadne nemirnosti.
Huda vročina.
Iz Lincoln, Neb., se poroča o hudi vročini, ki je um trajala in deloma še traja. Vsled strašne vročine jih je umrlo že 12, onesvestilo pa se jih je veliko število. — Tudi iz drugih krajev Amerike nam prihajajo poročila o nenavadno hudi vročini.
Iz Milwaukee.
Zopet se nam kaže vsa gnjiloba in umazanost kapitalizma v zadevi socijalno-demokratiČnih mestnih odbornikov v Milvaukee. Zlasti se ta kapitalistična banda zaganja zad^ nje Čase v omenjene odbornike, ker so se ti'slednji zavzeli za tO, da branijo hčere delavstva pred izkorišče-vanjem grabežljivih klerikalnih ločmarjev. Te krčme so prave bez-nice, kjer x dekleta duševno in telesno pokvarijo. Socialistični mestni odborniki so vse te prostore na-
tančno pregledali in proti lastnikom slabogla-snih gostilen pričeli neizprosen boj. Enega takih pregledovale« v pa je sodnik obsodil na $5 globe, in ko je v mestnem odboru pr&lo do tega, da se naj onim krč-marjem, ki so kaj zakrivili, odvzame licenca, so socijalisti propadli z 18 proti 27 glasovi. Le 6 kapitalističnih odbornikov je bilo toliko srčnih, da so glasovali s socijalisti za pravico in poštenje mladih deklet.
Roosevelt in nasehiški urad.
Ni še dolgo tega, ko je naša vlada v Wasbingtonu ugodila prošnji poslujočih uradnikov na Ellis Is-landu, ki so prosili vlado, da naj zapre urade ob nedelj ih, ali pa pomnoži uradniško osobje v toliko^ da bi se uradniki vsako drugo nedeljo menjavali. Kongres je uslišal njih prošnjo in ustavil nedeljsko uratlovanje, radi česar so ubogi naseljenci morali čakati od sobote po-poludne do pondeljka, oziroma še dalje, predno so na vrsto prišli.
Bolj radikalno ameriško časopisje pa je takoj začela obsojati vladno postopanje in sklikati položaj revnih naseljencev, ki morajo po tolikih nq>rilikab po evropskih železnicah in na morju, ogoljufani od raznih špekulantov, čakati še toliko časa, da se vladnim organom zljubi vršiti svojo dolžnost.
Ta pritožba našla je v predsedniku RcK»eveltu odmev in zapovedal je uradništvui, da se v nedeljah in državnih praznikih posluje in odpravlja naseljence brez zadržka.
Roosevelt se je izjavil, da stori on to kot svojo dolžnost, vlada pa naj stori svojo.
Ii delavskih krogov.
Chicaški čistilci okenj, ki so že tri tedne štrajkali, so v svojem pravičnem boju zmagali. Slo se je za povišanje plače. Njihovi zahtevi so dosedaj ugddili vsi, razven Reat Estate družbe, a tudi ta se bo mo rala ukloniti in podpisati pogodbo. To je prva stavka, katero je vodila in zmagala I. W. W. v Giicagi.
Ako s paznim očesom zasledujemo delovanje okoli Chicaške di^av-ne banke na Milwaukee Ave., pridemo do zaključka, da bo še to mala, kar je Stensland pustil, požrla sodnrja in advokati. Imenovani so že kar trije upravitelji te bore za pušcine 1 Najbolj obžalovanja vredno pa je, da se delavci ne združijo in ne potegnejo za svoje koristi, stem da pomagajo uničiti ta roparski sistem.
Zadnji teden zborovala je v mestu Colorado Spring, Colo., tipo-grafična unija. To je že 52. glavno zborovanje te unije. V pretečenem letu priborili so si 8urni delavnik, večinoma v vseh večjih podjetjih. Ta boj jih je stal $1,000,000, a 1* prav sedaj pa se v blagajni nahaja več denarja ko kedaj poprej.
Lithographers, kateri so v stavki po vseh Zcdinenih državah in v Canadi. dobili so pomoč. Pridružili so se jim Lithographers artist, an-gravers and designers League pj America. Vse prizadete chicaške tvrdke so pripoznale, da ne morejo dobiti niti unijskih niti neunijskih delavcev.
V livarnah družbe "Jones & Laughlins Steel Works" v Soho eksplodiral je plin in ubil 3 delavce. 9 pa nevarno poškodoval.
Iz Ortumeta. Mich., -se poroča, da so rudarji bakren<Jga rudnika Quincy po tritedenskem štrajku zopet šH na delo. Plača se jim zviša za \o%.
Nastavljenci cestne železnice O-range County Traction Co. že par tednov ne delajo. Vršijo se pogajanja med družbo in uslužbenci. Prebivalstvo pomaga uslužbencem doseči zmago s tem, da se ne mara voziti po železnici. — Vsa čast takemu zavednemu prebivalstvu I
Pri gradnji municipalnega državnega poslopja v Washingtonu, D. C., prišlo je do razpora. Zaposleni so tam unijski in neunijski delavci. Podjetniki, ki polagajo vodne cevi, njih kleparji in plinarji, so vsi ne* unijski delavci. Vsled tega so unij-ci nehali z nadalj*nim delom. Neka garjevska kampanija išče in nabira sedaj — pod zaščito vlade — neorganizirane delavce.
Lokalne novice.
Sadovi verskega fanatizma.
V nedeljo dne 19. t. m. imeli so tukajšni Italijani neko cerkveno dlavnost s procesijo. Kakor pri vseh katoliških slavnostih, pr šlo je tudi tukaj končno do pretepa. Rabilo se je kamenje, noži, od strani policije pa revolverji. Več oseb je močno ranjenih. — Lepi zgledi katoliške omike pod vodstvom črnih sreče-lovcevl
Potrebna policijska naredba. .
Obiska valcem kopališča Lake Bluff se policijsko strogo zaukazu-je, da popolnoma oblečeni zapustijo kopališče, in ne kakor doslej — samo v kopalnih hlačah ali površnikih. — Punctuml
Na krivih potih.
Mat. Christ, 115 Orchard ul., bil je dne 17. t. m. obsojen na $200 kazni in povračilo stroškov, ker je spravil i81etno Julyo Thompson v zloglasno hišo 2108 Armour Ave. Dekleta so kaznovali s $100 in jo poslali v House of the Good Shepherd. Christ, ki je oženjen, pozna deklico že dalj časa, in trdi, da ni vedel, kako obrt imajo v oni hiši.
Neznosna vročina vlada tudi v Chicagi; 21. t. m. onesvestilo se je 13 oseb; a včeraj in danes, ko vročina vedno srlnejša prihaja, pa se je prigodilo že mnogo smrtnih%lučajev. TiJdi konji kar cepajo po ulicah.
ZavetiiČe za j etične.
Kakor znano, obstoji v Chicagi že dalj časa društvo "Chicago Tuberculosis Institute", ki ima namen, omejiti razširjenje strašne človeške kuge, jrtike, katere) zapade skoro največ žrtev. Stikalo je to društvo leta in leta za pripravnim prostorčkom, kjer naj bi se v čistem ozračju postavilo zavetišče za uboge hirajoče. A delale so se razne oviTe, kar pač znači, kako malo smisla imajo nekateri krogi za občekorist-ne, človekoljubne naprave, a kako so dovzetni, kadar se gre za o^J>ni dobiček. Prostor zdaj imamo, nva-la Bogu, — a kedaj se bo začelo z nadaljnimi pripravami?
V nedeljo tel na liletl
Tukajšni društvi "Slovenija" in "SJavija" priredita v nedeljo dne 26. avgusta t. 1. velik skupni izlet v Atlas Park na North 40. ulici blizu češkega narodnega pokopališča. Nadejamo se in pričakujemo z vso gotovostjo, da se tega skupnega izleta Slovenci udeležijo v mnogo-brojnem številu; dobrodošli tudi drugi Slovani. Čim več nas bo, tem večja in prijetnejša zabava. Za po-vzdigo iste bodo skrbela tudi pevska društva. Na -svidenje v nedeljo I
'ripravljani odbor.

SLA* SVOBODI
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slev. Naroda"
Tretji dal.
XXIV.
pri do-odteiv in
Las-Cazcsov apel je mačinih našel živahen je posebno razvnel v Kopitarju vse ■njegove cneržije. V družbi z No-■dierjem, ki je bil prevzel uredni ŠDvo "Telegrapha", kateremu je bil •Kopitar že od početka zvest so-trudnik, jc p<xt2igal znancc in prijatelje, naj> gredo vladi rta roke da Ilirija ne pride zopet pod dunajsko oblast. Seveda je bila ta agita cija precej problematične vrednosti, saj ni nihče vedel, kdo je resničen prijatelj Francozov kn kdo to prijateljstvo le hlini.
Proti večeru istega dneva, ko je buknil na Bledu* in pri Višnji gori kmetski punt proti Francozom, je generalni guverner grof Bertrand .zapustil Ljubljano. Poslovil se je v naglici in se odpeljal skoro neopazen. Samo oficirji »so ga na konjih spremHi do St. Vida, od tam naprej prej se peljal le v spremstvu dveh adjutantov. Ljubljane ni videl več.
2e pozno zvečer je prišel iz Viš nje gore kurir s poročilom, da je vojaštvo kmetski punt zaldušilo. Blizu Višnje gore, prav pod mest-mim gričem, so vojaki imeli precej hud boj in sp ustrelili tri kmete, nakar so drugi zbežali. Poizvedbe so dognale, da je punt provzročil nepoznan mlad mož. Ljudje so bili vsled vojnih kon t ritnici j že itak zelo razburjeni, ko pa se jim je povedalo, da hočejo Francozi cerkvene dragocenosti prodati, jih je bilo lahko naščuvati, da so začeli re-voltirati. Župnika v Sent Vidu pri iZatičini so orožniki odpeljali v za por, ker so ga imeti na sumu, da je on že prej vse pripravil za u-stajo in jo sploh provzročil, nepoznani "tujec pa je.bil le njegov pomočnik.
Naravno je, da se je ta večer pri Damjanovih govorilo samo o dogodkih tega dneva.* Stari Damjan je bil ogorčen.
—	Takih časov, kakor so bili do-sedaj, še ni doživela Kranjska. Francozi <so pra-vi dobrotniki dežele. Upeljali so red. Sedaj vlada pravica, namestil policijske samovoljnosti in uradniške despot i je, s katero nas je osrečevali Dunaj. Francozi so povzdignili.blagostanje, u-stvarili vse polno koristnih naprav in osvobodili tistega kmeta, ki hoče zdaj nadnje iti ts puškami in sekirami.
—	Prav pravite, je menil Kopitar, ali kmet tega ni kriv. Duhovniki so mu* vcepili helotska čustva; iz krepkega naroda, ki »je še pred nekaj sto leti zmal maščevati storjene krivice in celo podirati samostane in zažigati graščine, so duhovniki napravili degenerirano raso suženjske nature. Tako so narod potlačili in pokvarili, da je samo še slepo orožje v njihovih rokah. Duhovniki so z redkimi izjemami nem. škutarji in žele iz osebne dobčka-željnosti', da bi zavladala v Iliriji avstrijska reakcija. To je edini vzrok, da uprizarjajo te pumte. Cc 1» bil Napoleon poražen, bodite pripravljeni, 4* se zgodi še vse kaj hujega. Ali zato vendar ne smemo obupati. Se ni Napoleon prema gan, še ima' moč, da zdrobi svoje sovraztfike.
—	Kaj na*j bi se storilo, da bi že konec bilo temu duhovniškemu vplivu?
—	To je težko roči. Pred vsem nam je treba mož, pravih mož. Ve-rojte mi, gospod Damjan, med vsem, kar sem kdaj čital, so napravile name največji vtis Voltaire-ove besede : Kar se je zgodilo "velikega in znamenitega na svetu, to je provzročila ženijalnost, jeklena vztrajnost posamičnih mož, bodisi da so sli v boj proti predsodkom mase ali da so ti masi vcepili novih predsodkov. Pet takih mož nam je treba in lahko bi provzročili' novo reformacijo. Narodi ničesar sami ne store; vse store samo veliki po-
samezniki.
Mara je doslej molče poslušala. Tudi ko je Kopitar končal, ni rekla ničesar, nego apatično naslonila glavo ob naslonjalo svojega stola.
—	Kaj pa ti meniš, Mara? je vprašal stari Damjan.
----Jaz? Ničesar 1 Ali pači Jaz
mislim, da zakonov narave ni pre-drugačiti. Ce je naš narod propadel, kakor prav® Kopitar, potem se več ne dvigne. Jaz tudi ne postanem več mlada.
—	Ali, gospodična Mara — kaka primera je to! Kakor se posamezni ljudje.pomlade v svojih otrocih, tako tudi narodi. Sedanji rod ni do-stti prida, ali če se prihodnja roki dobro vzgoji, postane lahko tako dober, zdrav in krepak, kakor je kdaj bil.
—	Ali, dete moje, kaj govoriš take neumnosti, da nisi več mlada.
—	Dekle z 29. leti pač ni več mlado. Sicer sem pa danes našla — siv las.
—	Vi se šalite, je rekel Kopitar, a je vendar pristopil k Mari in zagledal kraj bujnih črnih kit siv
las.
—	Res je! je rekel. Tu ob sen-cch imate siv as.
Mara se je zasmejala. a tako žalostno, da se jc stari Damjan bolestno zgenil.
—	Vidite, da sem prav imela. In tega sivega lasi® ne ddpravi nobena filozofija.
—	Ali dejanje, je zaklical Kopi-.ar in s hitro roko iztrgal ta las.
—	Ali mi pa morete spomin na ta las iztrgati iz mo/gan? je vprašala Mara s trpkim usmevom in Kopitar je moral umolkniti.
—	Nekdo gre, je zdaj dejal Damjan, ki je bil slišal nenavaden šum na stopnicah in različne korake.
Stopil je k vratom, a v tem tre-notku so se odprla in na pragu je stal visok motž v oficirski uniformi. Kakor okamencla sta stala Damjan in Kopitar — v istem hipu pa je planila Mara prdti vratom.
—	Konrad, moj Konrad ! Kakor oznanilo odrešenja, kakor glas od smrti vstalega človeka je donel ta klic — in Mara je 'brez zavesti padla na Konradove prsi.
XXV.
Slovensko likeralstio.
Piše Dr. S.
Is stare domovine.
Mara je sedela poleg Konrada in trqpctaje poslušala, kar je pripovedoval o svojih doživljajih v vojni. Ovito je svoje roke okrog njegovega vratu in položila svojo glavo na njegovo ramo.
In Konrad je pripovedoval, kako je armada prišla na rusko Poijsko in bila navdušeno sprejeta, s kakimi težavami se je morala boriti pri Vilni in kako je trpela pri Smolen sku, kjer je bil Konrad ranjen.
—	Več tednov sem ležal v bolnici, je pripovedoval Konrad. Ranjen sem bil na nogah, na glavi in na roki. Rane so se zacelile, samo desna roka jc v komolcu postala nepregibna.
Jokajo se je nagnila Mara nad pohabljeno roko jo poljubila in jo močila s vojimi solzami.
—	Odpusti mi, Konrad, odpusti — jaz sem te gnala v vojno — jaz sem kriva te nesreče.
Konrad jo je potolažil z besedami polnimi vroče "ljubezni in potem pripovedoval dalje, kako je moral z drugimi iz bolnice odpuščenimi vojaki v trdi zimi peš iti od Smoletvska na Vilno in od tam do Varšave in Draždanov. Strašni so bili ti doživljaji, marsikdo je na potu omagal in obležal na cesti, le malo jih je prišlo čez mejo.
—	V Draždanih sem bil na svojo prošnjo odpuščen iz armade, je končal Konrad svoje pripovedovanje. Pustili so me, ker sem itak ne-porabljiv; vojak s pohabljeno roko je nemogoč.
V sobi je zavladala tišina in ča-lo se je samq pritajeno ihtenje Damjanove Mare, katero je bil Konrad stisjiil k sebi tako, kakor bi je nikdar več ne hotel izpustiti.
(Dalj* prthodj
DNEVNI KURZ.
100 kron arttr. vel}. |e 120 91 Temu K pridjatl le 10 centov ar poitaino.
V Slovencu- je bilo dosti neumne ponižnosti in straha pred katoliškim duhovnikom. Sto in stoletja se jc naŠ narod vadil v pasji ponižnosti proti duhovnikom. Podcdcwa-.a se je bojazen pred njim, podedovala vsa neumna ponižnost katolika. In naenkrat glavo pokonci drža ti preti duhovnikom, pred njega stopiti kot njegov nasprotnik, mu jemati ugled pred ljudstvom, doka -aje mu, da jc njegovo delo že zdavna nehalo biti družbi koristno, dokazuje mu, da je danes zavora napredka, boljšega izhajanja ljudi dokazaje mu, da je njegov verski z istem zastarel, njegovi čudeži \ luči znanstev o naravi neverjetni njegov nauk o morali po večjem izločen iz duševnega življenja, njegovo svetovno naziranje zastarelo da ie danes le še policaj državnih vlad, ki naj uči maso ljudstev, da stradanje na zemlji v nebesa pomaga in ki naj popisuje nebesa, ka terib ni videl, kakor bi se v njih vse šibilo dobrih jedi in pijač-
Dosti Slovencev so ctirabrili na ši slovenski liberalni časnikarji in agitatorji. To velja dosti, ker ti ljudje se zdaj poslužujejo sami svojih možganov. In odprla se je stem pot do moderne šole, do šole, ki svet razkazuje, kakor je, razkazuje naravne zakone, ki čudežev ne trpijo, do šole, ki izgaja spretne delavce, delavce, ki ie tu na zemlji dobro živeti hočejo in človeka, ki „e ne šteje za ničlo in naj se posta vi nasproti komur že. Kar Amcri čan že stoletja izvršuje, tega je uči' boj na Slovenskem proti duhaven-stvu. Samosvoj bodi in uči se, da ni treba vedno biti člen čede, Her-denvich! Reformacijska doba in doba liberalizma na Slovenskem sta si v marsičem podobni. Ako druze-ga ta IfWtalizem ne bi bil storil, ve liko delo je to bilo in slovenski socialists mu morajo hvaležni biti za delo; iz njegove šole prišli so in prihajajo socijalisti, ki hočejo kakor drugod obračunati s stanovi prošlosti in slede razvojem gospodarstva, pomagati ustvariti tfidi na Slovenskem socijalistično urejeno gospodarstvo. Pa noglede tega je delo liberalcev važno bilo, ker je že grdo bilo videti Slovenca s klobukom pod paoduhd pred katoliškem farjem, hi to tako omikanca kalkor analfabetnega kmeta. In veliko se je storilo, po teh liberalcih po deželnih odborih za ljudske, o-brtne šole na Kranjskem. Koliko novih šolskih poslopij se je zidalo tekom pretočenih 20 let! — In odprla se je po liberalcih široka verzeJ, da se je moglo utaboriti novodobno gospodarstvo, delo tudi v naših krajih. Kapitalistično gospodarstvo so negovali ti liberalci. Brez dobro razvitega kapitalističnega ni mogoče zadružnega, socialističnega gospodarstva. Delati so morali liberalci tako, ker so omikane j ši istih bili- sinovi časa in učenci moderne šole. Nasprotje s katoliškem fa-rovžem jih je pa še bolj bodrilo k temu delu.
V kranjskem deželnem zboru so imeli slovenski liberalci s pomočjo Nemcev večino in deželni odbor je gmotna sredstva deželnih davkov uporabljal v korist zboljšavc gospodarstva, napoteč tudi in posebno,po kranjski Kmetijski družbi zadrugo proizvajalcev na kmetiji in skrbeč prav lepo tuldi v drugem za kmeta. Zato je tudi pametnejši kmet prijatelj tem meščanskim liberalcem. Ta mlajši pametnejši kmet je pa stem tudi uteševal svoje nagnenje; on kmet je najbolje ve-dd, kako ga duhovnik iačrpuje, ka ko mu v familiji dela zgago, kako ga naduto hoče imeti za volilno živino za farške podle namene. Prav lepo so si liberalni kmeti tu in tam priborili občinske zastope, v kale rih župnik ni bil, ali vsaj ni imel in nima nič upliva.
Tudi omikanejsa, pametnejša ženska se je rešila iz duhovenskega upliva. Liberalci so spravili vse
gn|obije farovžev na svitlo in te
-
so budi kazale, kako se z žensko gndo ravna, ako ista r.i ravno energična kuharica. In ljudsko maso brati in pisati učilo je liberalno
časopisje. Ljudje so hoteli sami brati, kar liberalci pišejo in hoteli so tudi 9voje nazore tiskane videti. V vsem razpoloženju pametnejših posvetnih Slovencev tli nasprotje proti katoliškemu duhovniku, in liberalni časopisi so imeli precej sode tovalcev izmej kmetov. In ta boj zbudil je eneriije, zbudil odpor tudi v lenih katoliških duhovnikih. Vodstvo jezuitov poslalo je na Kranjsko dosti .patrov jezuitov in ti" so vodili naše posvetne duhovnik*;; poleg teh nastanili so se tudi cisterziijamci. Za boljše glave izmej učeče se mladine so se pulili duhovniki n liberalci. Revščina je v prejšnjih časih delala dosti zgubljenih cksistenc mej dijaki višjih šol, — zadnjih 20 let pa jc videti prelepo telkmovanje v vseh disciplinah znanosti, in Slovenci so danes preskrbljeni 7. vsemi močmi delavcev z glavo, razveji tehnikov. Tehnika ■se pri nas tudi zdaj- še malo uvaže-va.
' Prej se je malokdo brigal za javne naprave, za politiko, za napredke v gospodarstvu, za zboljšanje dela, za naibavo spretnejšega orodja. Vse je drugače postalo v vsem tem v času teh bojev liberalcev z duhovniki. Naši duhovniki zdaj tudi že več vejo, kakor maše brati; le prižnico prepuščajo jezuitom in laizaristom, (ker jih politični boji z liberalci jemljejo celo v zakup. Mo rajo kmeta stražiti, da jim ne uide. Skratka : prej kužna stoječa mlaka, v navedenih Časih pa veselo tekoča Sava.
Našim duhovnikom seveda to vse ni bilo prav. V skrbeh za bodočnost so plaha gledali, kako hitro s? širi in raste kmetsko nasprotstvo proti <tuhovenskcmu stanu. In k.;r jim ni bilo dosti za meščanstvo,- slab izgled je le bil —, in ako upliv meščanstva na kmeta dalj časa trpi, bi gotovo škodil. In v mestu biti zajii-icovanim, to ne prenaša 'lahko nadut katoliški duhovnik, ki misli, da .mora vse pred njim poklekniti. Na->ši duhovniki so tedaj začeli gospodarski boj proti meščanskim trgovcem; snovali so konsumne zadruge na k met ili. Konsumne zadruge u-spevajo v velikih mestih, v fabrič-,nih (krajih; mej kmeti pa le tedaj, oko sS^V zvezi z mlekarnami, zadrugami za rejo in klanje prešičev, goveje živine, sploh s proizvajalnimi zadrugami na kmetiji. Zadruga proizvajalcev je najboljša šola zadružništva. Le te šole prihajajo 'ljudje, ki potem tudi lahko prodajalne vodijo in opravljajo, toraj tudi konsumne zadruge. Tako se je začelo jia Danskem, v Švici, tako v ne katerih druzih nemških krajih, ka .kor na Badendkem itd. Ali kmeta, ki ne zna brati, pisati, ki ne ve nič o zadružnem gospodar en ju, postaviti v prodajalnico, je že naprej .zgubljena stava. In duhovenski konsumi so zaporedoma umrli. »Kmeti zadrugarji so pa morali plačevati zdatne izgube in zaprti so tudi bili, ker so nekateri brezvestno ravnali s tujim premoženjem. Duhovniki pa, ki so prav za prav talke prodajalne vodili; so v pravem času zbežali, to je, naš kranjski škof jih je hitro premestil v druge fare.
Veliko kmetskega premoženja se je tako zapravilo in stem dobra lepa ideja, ideja gospodarstva bodočnosti se je spravila ob kredit na Slovenskem; naš kmet ako se mu kaj govori o zadrugi sploh. Ti fa-rovški ikonsumii so škodili utiranju zadrug proizvajalcev, mlekarn, zadružnih mesnic, zadružne reje živine, kuretnine, zadružne prodaje' vina, sadja itd. Seveda so tudi trpeli trgovci. AH bogatejših ni bilo toliko škoda, ti so prej kupčev ali s 30% dobička, ali manjši trgovci so v tej konkurenci močno trpeli, dosti jih je šlo na "kant". Tako moritev za-more skleniti in izvršiti le katoliški duhovnk. Gospodarstvo pripravlja kafko nbvo obliko in ljudje, ki v kakem umirajočem rokodelstvu, od obrti ne morejo več živeti, se rešijo
so delali naši duhoovniki z malimi trgovci. Neusmiljeno bi jih še dalje morili, ali v nevednosti, nevež-banosti našega kmeta in v nekaterih slučajih, v nezvestobi poslovodij," v lahkomiselnem ravnanju s kmetskim premoženjem .po duhov-n'lkih samih, našla je ta gospodarska vojna proti meščanu svojo nečastno smrt.
(Nadalje sledi.)
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis.t 432 Middle S
Se priporoča rojakom za ohiBk Tooi dobro in Bveže pivo, na-ravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke,
TELEFON ŠTEV. 4373
HUSPOSKA BRITJE, SSEPJfc
moj Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih eenah.
1841 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Telefon urada Main 39.
Telefon stanovanja
228—Y.
Dr. F. £. Hicklin
La Salle, III.
Se priporoča tu Živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno.
Ozdravljenje oči je moja posebnost.
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
MODERNI FOTOGRA- 3 FlClNI ATELIJE
^ L. Hagendorff. |
^ Vogal Heed in Oregan ul. ~ £ V MILWAUKEE, WIS. js
fc Znižane cene za poroč- ^ ne slike.
HiUiUiMiUJMJlUtUUUUS
Zastonj dobite.
Veliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografa
*Mt*»
Dobro delo, zmerne eene.
fl 8TARA IN IZKUŠENA
tUNARD LINE
1140.
PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČBZ OCEAN
GiBELALTAR. GENOVI, NAEPEL ITD.
LIPI, VELIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA •CARPATHIA"	13.600 ton.
••SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
ULTONIA"	10.400 ton.
It New Torka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikor kateri Vam dajo potrebna navrdi-la o cenah in 6asn
v kako dni^o obrt, delo. Ako se pa j	—J kedaJ
naploma pride čer nje, predenj so	fll>Ji ag*«tJ»!
si mogli preskrbeti drugo delo, po-j F. G. WHITING, lavnatelj. tem se jih vrže na cesto. In tako 167 Dearborn 8tr.	Chicago
, ^...... ...
. M* .....
0LAB SVOBODK
3
Strah pred rastočim socijalizmom!
X.
Amerikanski katoliki — med njimi seveda največ duhovnikov —čutili so potrebo, sniti se nedavno tega na splošnem katoliškem shodu v Buffalo, N. Y., in precizirati svoje stališče proti vedno bolj in bolj na--raščajosčemu socijalizmu, pred katerim imajo očividno velik strah, ter se pogovoriti o sredstvih in potih, kako pobiti ali vsai omejiti to za njihove žepe in krivično nadvlado tako veliko nevarnost.
Kakor običajno pri takih shodih, udrihalo se jc tudi tukaj strašno po socijalizmtt; bliskalo in grmelo je da se je kar treslo, —- le škode ta nevihta ni napravila nikakoršne! Nasprotno: se koristila nam je mnogo. Mnogi, ki so na tem shodu sprevideli, s kako .podlimi sredstvi se bojuje ta v svojem bistvu kapitalistična stranka, odvrnili so se z gnjusom od nje in prestopili v na£ taib r.
Nekateri govorniki postavili so nasi socijalistc na isto stopnja ko tatove m roparje, češ da v svojem principu ne priznavamo zasebne lastninske pravice. — Lc to so pozabili povedati posvečeni ti debelu-harji, v katero kategorijo grešnikov spadajo sami! Semtertje pač učijo: "Kdor ne dela, naj ne je!" — a tegai zlatega reka se sami ne drže.
Drugi govorniki, n. { r. nadškot Messmer sicer "dobrotno"' priznava (ker pač utajiti ne more!), da ima socijalizem mnogo dobrega v svojem jedru in da je človeški družbi zlasti zatiranemu delavstvu že veliko koristil; vendar pa se z vso sita zaganja proti oni točki scijal-nega programa, ki izjavlja, "da je vera zasebna stvar". To Označuje ta katoliški modrijan kot brezbožno tnf"kaznivo, in vsled tega da je dolž, nost vsakega katolika, socijalizem pobijati.
On tukaj nekaj trdi, česar pa ne dokaže. Nam se ne zdi vredno, spuščati se glede tega v podrobnejša razpravo, ker je v tem pogledu rtal: že vsak na jasnem. Sicer pa imamo v Ameriki svobodno versko izpovedati je, to je zakonito dovoljenje, da vsak veruje, kar hoče, ne da bi se zato bilo treba koga bati. In ravno radii tega je tudi otročje — smešna grožnjal natlšlkofa Mess-merja. Mi radi verjamemo, da iskreno želi bai nadškof in drugi duhovniki njegove vrste, dai bi postala rimsko-katoliška cerkev v Ameriki državna cerkev. Mislimo, da tudi upaje, da se to nekdaj (?) agodi s pomočjo kapitalistov, najsi bodo ti že ali protestanti, judi ali pa brezverci, ker ti zadnji vidijo v rimsko-katoliški cerkvi svojo » zadnjo rešitev. In da vsi ti Ročke-feller ji,Vantlerbilti, Schwabi, Goulds itd. brezpogojno prestopijo v rimsko-katoliško cerkev, kakor hitro se jim taka ojačba katoliške cer-kve izdi koristna ir> potrebna v o-hranitevi današnjega krivičnega kapitalističnega sistema, — to je pri neznačajnosti teh brezvestnih bogat i-h izkoriščevalcev tudi vero-jetno. Saj so že sedaj zelo naklonjeni tej cerkvi. Toda katoliška cerkev ne bo postala v Ameriki ui-1kdar državna cerkev. Ako bi se kaj takega poskušalo, izzvalo bi to stra-liovito meščansko vojsko, kakoršne svet še ni videl. Zavedni amerikanski delavec ne da si vsiljevati vere od Sjudij, ki sami s svojim dejanjem kažejo, da jim vera ni nič mar, pač pa udobno, brezskrbno življenja, — na račun delavca! In ako bt združeni kapitalisti m rimci — prcrti vsakem pričakovanju — končno vendar-te zmagali, bi se njih vlada ne megla kaj časa vzdržati. Kmalu bi se zopet razibila, kakor vidimo to danes na Francoskem, kjer so korenito pometli z vsemi katoliškimi osrečevatetji ljudstva.
Ostalim pobožnjakom na tem shodb, ki so naa radi osebne lastninske pravice pometali v isti koš s tatovi in roparji, pa povemo sledeče:
Ne mi, bratje v Kristusu, temveč kapitalisti in njihovi zagovorniki, torej tudi Vi sami, ste tatovi in ro-" l>arji. Vse, katr imajo kapitalisti, je tuja lastnina, je last delavca, in to so si kapitalisti krivičnim potem lc prisvojili! ' 1
Tako je, Vi katoliški učenjaki, ki ste na tem shodu pokalzali, da se niste nič učili v zadnjem času.
Ta "hnsliiitui drugih" pa je danes seveda ši? postavna, ( ?) iti velja kot zasebna lastnina.
Postave namreč kuje vladajoča stranka (kapitalisti in njih privrženci), ter j:ih prikroji v svojo korist. Na njih1 strani je moč, a ne pravica.
Kakor hitro pa bo ljudstvo spregledalo in spoznala dejanski položaj, zahtevalo bo nazaj, česar se ga je oropalo.
Naši nasprotniki, kapitalisti, imenujejo to '♦razlastitev", to se pravi, da jim hočemo njihovo last odvzeti. O njihmn lasti pa tu ni govora; mi zahtevamo le svojo Last nazaj!
Na tem mestu se nam potrebno zdi, jjomen "razlastitve" nekoliko pojasniti.
S splošno razlastitvijo tie misli socijalizem: odvzeti bogatinom lastnino in \z isto osrečiti posamezne osebe; ampak vse to se ima uporabiti za splošnost, skrpnost, tako da imajo vsi brez razločka od tega korist, ne le nekateri privilegiranči, kakor v sedaj ni na krivični podlagi zasnovani človeški družbi.
V preteklih stoletjih je cerkev tn.ke "razlastitve" pri "krivover-cihv, —kakor je imenovala one, ki se niso hoteli ukloniti duhovski nadvladi in ki so se drznili misliti samostojno. — kakor obče znano, izvrševala v obilni meri, in sicer v zasebno korist škofov, saimostanov itd. In vsi mračnjaki tedajne <k>be (poveličevali so te rope kot pobožna dejanja! A pozneje, v reformacijski dobi, se je stvar predrugačila. Kar je bilo poprej dobro, koristno in v "večjo čast božjo", — postalo je zdaj zlobno, nepostavno in hudičevo delo I Protestanti so namreč potem, ko so začeli zavednejši ljudje s studom hrbet obračati popačeni katoliški veri in trumoma prestopati v protestantizem, v isti meri povračeval/i škafom, samostanom itd. njih prej sna "bogoljubna in pobožna" dejanja.
TUkaji se zopet enkrat pokaže vsa htnavščina katoliških popov- Naj st nam ne oporeka, da se je to zgodilo v prejšnih stoletjih m da današnji duhovniki niso več taki. Toda katoliški duhovnik si ostane v svojem bistvu vedno jednak, — s tem razločkom, da je sedaj ni mnogo bolj premeten in da pod krinko vere in dobrohotnosti z večjo rafiniranostjo zna voditi za nas one, ki se mu vja-mejo v zanjke. Dela se ti največjega prijatelja, stori ti tu pa tam tudi kako malo dobroto, a z namenom, da tebe in druge preslepi, — pri vsem tem j>a gleda le na svoj lastni žep.
Izjeme so seveda tudi tukaj; a njih število se od dne do dne manjša. —
Videli smo torej, kako si zna katoliška cerkev tolmačiti pojem "pravica" in "krivica". Vse, kar se ne zlaga z njihovimi interesi, je "krivično"; kar pa služi njim v prilog, pa jc "pravično", najsi bode še *ako lopovstvo!
Pa tudi drugače se znajo kaj imenitno in hitro prilagoditi dejanskim razmeram. V političnem prepričanju niso nič kaj izbirčni; v tem se izpreminjajo, kakor kameleon v svojih barvali! Tako so sloven sko-amerikanski rtunci največji nasprotniki socializma, — v stari domovini pa najbolj vneti zagovorniki in pristaši socijahte ideje — seveda le navidezno; kajti, kakor že na več mestih naglašeno, jc in ostane rimska hierarhija v svojem bistvu vedno kapitalistična, četudi skuša to prikriti; — na Francoskem zopet najdemo med rimskimi duhovniki prave pravcate revolucionarje. in tako naprej, v vsakem kraju so kaj' drugega; kakor jim
pač bolj kaže in nese!
♦ • ♦
Želimo, da bi se vršilo še več takih katoliških shodov, na katerih razni "učenjaki" prodajajo svojo
mod nos C! S svojim mogočnim rohneti j cm kažejo le svojo veliko one* moglast in zavist, da se pod viso-vko vihrajočo zastavo sacijalizma zbira1 vedno več in več človeštva.
IT pošljete denarvst&ro do-"nil niovino, obrni to bo zaupno na M V j Konda-ta, Gf>0 Loomis Str., Chicago, III.
Velika hitrost.
Neka družba namerava graditi direktno elek, trično progo med Chicago in New Yorkoni. zagotavljajoča hub, da bode vozila električne osebne vlake med tema dve-mu moBtoma v polovici času, kakor ga vzamojo sedajni osolmi vlaki, To je karakteristično znamenje sedujnuga čašu; vsakdo skuša hiteti, leteti proti svojemu smotru, no da bi so spomnil, da za takovo besno dirkanje in kosanjo sta moč in vstrajnost neobhodno potrebni in da vsak najboljše in gladkojše tekoči Btroj rabi včasih olja.— Mi ponujamo tu en predmet, Triner-jevo zdravilno grenko vino, katora Vam bodo ohranilo in povečalo moč in živahnost valed delovanja nu prebavni sistem iu čistenja krvi. Ljudje, ki bo blodi in bolehni ki nimajo teku, eneržijo in trdno volje, k, se čutijo slabe in neau-dovoljne, ki so Buhi in zaprti, uer-vozui in nezmožni za delo, — bi morati uživati Triuerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Dobiva se v v«eh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, III
Proda se
eno stavbišoe (:lotn:) na Center Park Ave, drugo zapadno od hrvatske cerkve. Jako pripravni stavbišči.
Ceno in druge pogaje pove
Martin Staniša. Box 205 Waukogan. IU.
Ne trpite na rtTinatizniuI
Drgnite boleča, otekla mesta z
DEi 5ICBT5R-JE7PC AVCSOR FAIH CIFELIEEJEK
mmwmwm *»»»»niaw
in iznenadeni bodete nad prijetnim olajšanjem, kterega Vam podeli	(3)
Spričevalo nekega duhovnika
Rev.H.W.Freytag nam pile iz Hamel, 111. :"2e 20 let vporab-Ijam r inozemstvu in v tej de-ieli z izvrstnim vspehom v slučajih revmutizma, protina, pre hlajenja, bolečin v hrbtu in podobnih bolih Vaš sijajni Anahor Pain Ezpeller hodom redno rabil. 25c in 50c. 181 Pri vseh lekarnarjih lil F. Ad. Richter & C«. >|r 215 Pearl »t., New York
Dojim se, da se ni
Matiju Kozun iz Tribuč, št. 6, ki je zadnjič delal v Cum p Bird Min« Colo, pripetila nesreča. Meseca aprila je "Glas Naroda" št. hI objavil, daje bilo 32 delavcev ubitih in mnogo zasutih v imenovani jami. Rojake in čitatelje "Ql. Sv." proBim, da mi blagovolijo poročati o njem. John Šikonija Box 10	Roslvn, Wash.
Na prodaj.
Radi odhoda v staro domovino prodam še dobro ohranjene, štiri-glasne harmonike, nemškega izdelka." po nizki ceni.
Louis ^Zlajpoh,
Box 148, Chesterton, Ind.
10 D A K - o 7 a GOSTILNA
683 Loomls ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno zn zabave in dvorane za zborovanja.
TELEFON CANAL 764J
Import i ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 ia 17 kr., kakor iport, sultan in dam-ake cigarete. J. V0K0UN, 644 Blue Islnd Ave.
Največja slovanska tvrdka Emil Bachman,
580 So. Centre Ave. Chicago.
So priporoča vsim slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsukterih potrebščin. Izdelek jo najfinji in najskusnejši, pri tem pa zelo zmerne cene.
Pišite v svojem jeziku po vzorce ali vzorčno knjižico.
Neštevilno zuhvul in pripoznanj jamči za pristnost ni okusni izdelek nuročenih potrebščin.



Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došli!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 8. Centre A Te.	Chicago, III.
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave. Tilda m m
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od IO-12 dopoldne !■ od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, iu odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
&	F. F. SKALA & C0. 320*322 W. 18.St.,prodaja prevoznih listkov	£
JS I 11 a S 0 -£ •2.®* g .5 cl f3 4 «s >1 s	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem Bvetusosebno pa v Avstro.Ogrski in Zdr. državah. Sestav, lja plačilne in druge pravne listine. Izterju-je dedšoine. Zatopstvo prekmurskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.	III A. t) E" S*" • TJ »I P 1
*	F. J. SKALA & CO. :)20- 322 W. I8th Mir. Chicago, 111.	&
MOČNO BLAGO.
^ ■
Najbrie, da Bte videli že kako oznanilo in si predstavijnli, kako po ceni so blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-Bur ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite t tik e pred meto rzuamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubi join Bi jih hočete nabaviti. (irete iu si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opiBu-110, To je glavni vzrok, de mi ne navajamo naših ceupoo-glasih. Nekatere prodajalne trde. du cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana, Mi tega 110 storimo, kajti vsnkdo v£, d« nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistiroti. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo Vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne Bpodnje obleke jul.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
o lab svosodb
"Glas Svobode"
[The voice of Liberty] WEEKLY Published by Tho Glas Svobode Co 669 Loomis St. Chicago, 111.
CaWiM ftt th* H..»t Olfio« »I ChlcKo, II).. »t Soaout) UUn M »tur:
Subscription $1.50 por yuf.
AdveriUemeDt« on agreement.
"Olas STObode" l«ide vaairi P«Uk a valja za ameriko:
ta colo lato................|1«80
ta pol leta .................
za evropo'.
ca celo leto ............kron 10
ui pol leta .............kron 5
Naslov za dopise in pošiljatve je
'GHilh Svobode'
669 Loomis St. Chioaqo, III.
Dopisi.
Willock, Pa., dne io. avg. 1906.
Noben dopis ni bil še priobčen v našem glasilu, odkar je bib tukaj pri nas ustanovljeno društvo, pri padajoče tako lepo se razvijajoči organizaciji, "Jednoti". Vzrok temu vidnemu napredku m razvitku naše "Jednote" je svobodomiselna, socijalna podlaga, in ker ima vsak član prosto voljo in se ga ne sili, voziti se z bicikljem, ako tega sam ne mara.
Navzlic temui pa se zadnji čas nekateri ljudje nesmiselno zaleta vajo v S. N. P. J. ter j» predbaci vajo korupcijo in tiranstvo, — a samo zato ker si niso prilastili komad Saturnovega magneta, ki je vladar sveta: — denar 1 Vendar pu stimo jim veselje, kakor ga pusti mo Saikserjevemu "Komarju". Ta si tudi vedno torbo baše, a ne sliši koncerta v torbi, ki bode kmalu po čila, — to j^: počilo bode zaupanje Slovencev do njegove tvrdkel
Rekel sem bc: "Jednota" naša jim je na poti! Zakaj? Lahko um-ljiva zagonetka! Zavist, črna zavist, in nič drugega 1 V tako kratkem času, a je že toliko Slovencev združenih v Jednoti! To jim ne da spati, našim nasprotnikom I Ti komaj ži votarijo s svojimi društvi, mi se pa vidnega napredka veselimo! Nasprotna društva pa svoj« člane terorizirajo, silijo jih k spovedi, ki se marsikomu zdi nespametna, — mol žejo iz njih denar za vse mogoče namene itd. itd.
Tudi v našo Jednoto so hoteli zasejati seme razdora, pa vendar so se pravočasno preprečile nakane poedincev, posebno pa tistega, ki je začel pisati Zgodovino S. N. P. J."l Klobasa! je nekaj časa, po tem pa umolknil, in ti nisi vedel, ali se ta "zgodovina" šele prične ali ,pa že neha. Citato se je tudi notri nekaj kot "Poslano" na odbor radi pravil. Prašam, ali niso delegati proglasili l:sta "Glas Svobode" zai .*voje glasilo, ne pa "Prolctar-ca"! Zato se tudi vse pritožbe pošiljaj« le glas hi, ne pa kam drugam. Zlasti še, če je pritožnik ud te Jednote.
"Proletarec" je sedaj nehal s svojim zabavljanjem, kar ima čisto prav ; r>eča se naj kot revija, — kakor se sam nazivlje! — s socijalnim uprašanjem.
Društvo tu na Wiltocku se lepo razvija; ima že 36 članov. Prirediti smo hoteli tudi že veselico, pa nimamo še postavnega dovoljenja. Pisal (Sem tajniku, pa on od državnega tajnika ni dobil še nič, kar je verjetno.
Imamo tudi čitalnico, v katerej pa ni dosti življenja. Vzrokov ie več. Glavni je ta, da Slovenec ljubi bolj čašo mrzlega piva, da se po trudapolnem delu pokreoča, nego da bi se potrudil, posneti se do višje omike, ki mu je neobhodno potrebna v tem hudem današnjem boju za obstanek. Napredku in splošni izobrazbi v prilog predla* gam, da se skliče občni zborv na katerem se naj voli nove odbornike ali pa potrdi prej sne in uvedejo marsikake spremembe; morda se potem č talnica nekoliko oživi m se otrese svoiega mrtvila. Udje pa naj ne mislijo samo na zabavljanje in kritikovanie, temveč naj pomislijo, da ni noben človek popoln, brez vseh napak; vsak človek ima kaj
na sebi, četudi je še tako učen in ler. — Zatorej, zberimo se še
enkrat, populimo osat in trnje, vse dobro pa pridržimol Ni nam treba obuipati!
Pri sklepu svojega poročila želim, da bi naš priljubljeni list "Glas Svobode" kmalu začel izhajati dvakrat na teden, razširjajoč pravo svobodo mišljenja in omiko med naš številni narod, ki se muči razkropljen po prostrani Ameriki!
Pozdrav vsem cenjenim somišljenikom.	Miklavčev.
Oglesby, 111., 10. avg. 1906.
Gospod uredniki Prosim, da mi dovolite nekaj prostora v Vašem nam priljubljenem listu "Glas Svobode".
Nedavno sem čital v štv. 184 "Glas Naroda" neko zanimivo "Za. hvalo" iz Pittsburga, Pa., katero je menda .priobčil odbor v imenu če-stitega župnika John Mertel-ja od slovenske cerkve na 57 Buttler St.
Ti pristni katoličani naznanjajo po časopisih v imenu črnosuknarja, da bo dne 15. t. m. praznik z 2 slovesnima sv. mašama, dan pred tem praznikom pa zapovedan post; nadalje da se dne 19. t. m. zopet vrši cerkvena slavnost ali blagoslovlje nje. Rojakom se toplo priporoča, da v mnogobrojnem številu obiščejo cerkev in da naj vsak daruje po svoji moči!
Pač res Ijudomilo to povabilo za ubogega delavca! Komaj dobi svoj težko prishuženi noveč, pa že far upi je: "Pritiesi in prinest1!" In zraven pa zahteva, da bi se izmučeni človek naj še postil tisti dan pred farsko biro!! Res premeteno zna ti Janez ukreniti vse tako, da njemu več nese- Sramote nima nič, samo da si svoj trebuh debeli in da svojo kuharico ložje hrani z vsakovrstnim živežem!
Mislim, da se je tudi že Pittbur-škim Slovencem začelo svitati v glavi in da so se končno že naveličali te ved ne farške bire. Vsaj. pričakoval bi vsak pameten človek to od njih!
Zdi se mi torej, da se temu Mež-narjevemu Janezu ne godi več tako dobro, kakor se mu je pred 2l/i letom. Tedaj sem prišel slučajno k njemu, ko je raVno božično biro štel, ter mi pravi : "Baš prav da si prišel danes; pomagal mi boš de nar šteti, ker sem ga precej dobil."
—	Toda to se ni zgodilo, prešteti ga je dal svoji kuharici, — menda za to, ker sta bolj intimna prijatelja!
Skrajni čas je torej, da se ljudstvo spametuje in ne nosi več denarja tem črnim trotom človeške družbe. Vsak naj jim pokaže vrata in da broo v r.... 1 Kar pa se tiče Mežnarjevega Janeza t. j. župnika John Mertel, bi mu pa jaz svetoval, da . naj gre raj še nazaj v Mineso-to svinje past, kakor jih je nekdaj, ne pa da bi tukaj itak ubogega de-lavca-trpina odiral in stem mošnjo polnil sebi in svojo suho kuharico redil; ali pa pojdi delat v tovarno ali v premogokep, potem boš pa že vedel, kako veljavo ima amerikan-
ski dolar I--
Dosti za enkrat od tega mojega soseda; pa še drugič kaj.
K sklepu pozdravljam vse roja-ke-somišljenike po širnej Ameriki,
—	Tebi "Glas Svobode" pa želim veliko uspeha.	J. B.
Darragh, Pa., 15. avg. 1906. Slavno uredništvo 1 Pošiljam Vam naročnino za list "Glas Svobode". Čital sem že mnogo listov, a ta se mi zdi najboljši in najpra-vičnejši.
Naj bi si ga naročil vsak delavec in trpin I
Z bratskim pozdravom
Anton Kravanja.
Sopris, Colo., 13. avg. 1906.
Pošiljam Vam naročnino in pr<j-sim, da mi pošljete Vaš list "Glas Svobode", ker je eden najboljših listov za delavce v Ameriki.
S pozdravom
Frank Čadež.
Katoliška ljubezen t praksi.
Pred nekaj dnevi predaval je naš mornariški tajnik Bonaparte v Ctimberlandu, Md., o anarhizmu ter priporočal kot uspešno sredstvo
proti istemu, da se naj vsi anarhisti kar pobijejo kakor psi na cesti, d-a. se naj vsakega obesi, ustreli in na razne načine muči.
Katoliška ''Nova DomPvinat' v svoji štv. 178 z dne 15. avg. t. 1. odobrena tako kruto, nečloveško početje in neprikrito izraža svoje veliko veselje, — pač za to, da pokaže1, kako ona razume nauk našega odrešenika, ki je rekel: "Ljubi sinjega bližnjega kakor samega set\e", in nadalje: "Molite za svoje sovražnike; storite jim dobrot ki vas preganjajo ..." itd.
To je jasen znak atavizma (nauk o pofledovanju telesnih in duševnih lastnostij) I
Ti prepričani ( !) katoliki so svojo krvoločnost podedovali najbrž od svojih prednikov izza časa srednjeveške inkvizicije, ko je tudi tekla nedolžna kri v potokih.
Mi se sicer ne strinjamo z nasilnostmi posameznih anarhistov, a končno so tudi anarhisti ljudje, katere se ne pobija kakor neumno ži-vino.
Listnica ur cd iti š lin.
A. L., Ayltner, Colo.: Oprostite, ni mogoče priobčiti dopisa v celoti, ker je mestoma nerazumljiv in nečitljiv. Se priporočamo za prihodnjič. — Pozdrav.
John Kumar, 1073 Bine Island ave., City: Vaša grožnja nam ne imponira. Imamo dokaze za to, kai smo trdili; če treba tudi s prisego Mi torej vztrajamo pri svoji trditvi. — Adrjot ,
Uf>raimistvu "Amerik. Slovenca" in g. A. Duller ju: Gospodje, ne bodite vendar smešni in ne mešajtt preveč stvari, da ne bo še bolj smrdela! Ce še tako perete zamorca, isti ostane vendar-le še vedno črn Je in ostane gola resnica, kar smo pisali v zadevi podpisov v Sojarje-vi izjavi.
Duhovnik-zapeljivec.
Pred poroto v Cantalu na Francoskem so sodili Antona Anthe-mavona, ki je ustrelil z revolverjem vikarja Andreuxa, kateri je po, silil njegovo ženo, ter jo potem zasledoval. Nekoč je prišel k njej na dom, k<> moža ni bilo doma, jo stiskal in poljuboval ter jo hotel zopet posiliti; a mož je prišel domov in ustrelil posvečenega prešestnika. Porota je Anthemavo-na oprostila. — V kaki hudo katoliški državi — recimo v Avstriji — bi ga bili obsodili na smrt.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko In HrvaŠko
Francoska proga
GLAVNA PREVOZNA dbužba.
j 1 i . rfi fal	v M	^ ' ' ' ' • - i
Si		
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi porobrodi.
La Provence........ .80.000 ton.
La Savole............22.000 ton.
La Lorraine..........22.000-ton.
La Touraine.........15.000 ton.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Farniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 32 Broadway St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zaatopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosli, agent nu 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovicli, agent na 2127 Arclier Ave. Chicago, 111. Pavi Sarie, agent nu 216—17. cesta, St. Louis, Missour.
POZOR1
POZOR!
SLOVENCI!
Kadar se mudite v mestu, no pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, kl je otvoril hotel 11a
44 Sherman Ave. pri La Salle postaji.
n. ■■■■min iZapominitk rI:
"EDINI SLOVEN SLI HOTEL V CHICAGO,"
... Gostoljubna postrežba!____
FRANK BERNIK, lastnik.

M
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri m- NAS -tfi«
Jas. Vasumpaur,
na voglu 16 in Paulina ul. Chicago, 111.
BRATJE DELAYCI1 Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal kraan0 prosporiteto. Z redno plovitbo je drnžba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega bo tudi cene delnicam poskočile. Še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane aotrud nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $6.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemorc več vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, PBEBIDENT. [Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že
$1.500.000 nplačanih.
108 ttreenwicb Street, New York.
Cenjeni gospod:—
S tem prod plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano a vrbo, in delnice mi prej ko mogoče dopoaljite,
S tem ■e razume, ako predplače prekoračijo preje navedbno,glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
Ime....................................
Ulica in št..........................
Mesto in država....,......................
Dne..................190....
Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T.
' 4
• 1
■m

rnim.mmmWWmmM WlMlifpi^	JU II i jI ji illllIIjlljMM
ULA8 BVOBODB
s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: Johk Stonich, 55« 9. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, 009 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chioago, III Dan. Badovinao, P. O.Box 193 La Salle, III. John Vbrbcaj, 1111 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 564 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centro Ave.. Chicago, 111. Jakob Tisol,9002 Strand St. So. Chicago, 111. Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Cluridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
YTSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tujnika Martin Konda; denarne pošiijatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
Ameriški kmet.
A, B. Zimmerman,
Nekega jesenskega večera stal sem na mali železniški postaji v državi Wisconsin in čakal vlaka, da se popeljem proti domu. Nekoliko korakov od želerniške postaje stalo je poslopje, skladišče, kjer jt kmet uprav razkladal vreče napolnjene z pšenico raz voz?a. Ko je pa izložil vreče, pride k vodnjaku tik postaje, da si ugasi žejo in napoji konje. Pristopil sem bližje in ga vprašal: "Je li voda dobra, in če nr vesel, tla je kupiti ni treba." Kmet me pomenljivo pogleda, in reče, "Da. Vodo, edino to še vživamo na deželi brezplačno." Sedaj sem še le opazil, kako je siromak utrujen. Komaj da se je držal po konci. Ko je napojil sebe in živino, opre se na ograjo pri vodnjaku, da počine, "Ste li imeli zlocest dan?" Vpra-šam ga nadalje. Revež pa najbrž ni bil vajen simpatije, ker na vprašanje se je zravnal po konci in me nekako izvedavo pogledorval.
"Ste li vi pridigar?" me vpraša. "Ne," mu hitro odgovorim. "Jaz sem rtvolucijonarec,''
"Ka-a-aj pa je to?" zopet vpra. ši on.
"To je človek, kateri je nasproten ljudem vaše baže, ki opravljate vse delo, uživate pa le neznaten det sada, katerega pridelate. A oni ljudje, kojih vi ne poznate, to so ljudje iz boljših krogov, pijavke člo veške krvi, izkoriščevalci delavcev, oni pa pograbijo ves pridelek, za njim jjoljubno ceno, in uživajo, za kar se je trudil in delal kmet, rokodelec idr."
"Kaj delate tukaj?" ugraša m* zopet on.
"Čakam prvega vlaka," mu odgovorim.
"Rad bi šel z vami," vzklikne, potem pa prične pripovedovati o težavah minolega dneva.
Pripeljal je žito k ravno temu skladišču vže ob ^ uri zjutraj, da ga proda. Kupčevalci so hoteli kupiti žito tz ceno, kakoršno so sami postavili, seveda mnogo pod vrednostjo žita. Kmetu se je zdela cena prenizka, ter zahteval več, kot so mu pori ud 1 i. Kupčevalci, vedoč, da kmet drugje tudi ne bo mogel pro. dati žita niti za to ceno, so ostali trdosrčni in se niso hoteli pogoditi v kupčiji. Kmet se ni dolgo pogajal s kupčevalci, hitro se je odloČil, da žita ne proda v zgubo. Obrnil je konje in peljal pšenico do druzega skladišča, 13 milj oddaljenega, misleč, da se mu tam posreči narediti boljšo kupčijo. Prišedši tja, razkril je svojo željo trgovcem. A ti so ga, ko so zvedeli, od kod da je prišel, zavrnili z izgovorom, da imajo dovelj žita v zalogi, ter da ga za Časa enega tedna več ne kupijo. Siromak se je vrnil nazaj k prvemu skladišču, ter bil primoran prodati žito v svojo zgubo. Potreboval je denar, da preživi sebe in družino. «
In ko tako govoreč stoji pred menoj, izmučen, obuoan — tip pravega farmerja, navaden, zvest, toda neveden, kako si pomagati pred izsesavajočim monopolom.
''Ali res verujete, da tam v o-nem drugem skladišču ne kupujejo ^
pšenice ta teden?" ga pobaram.
"Hm, mislim si da," mi odgovori kmet. "Vsaj rekli so mi tako, in da so nakupili, kolikor so mislili ku piti."
"Ali si ne mislite lahko, da so se Vam lagali, 111 da je moral biti tu kak drug vzrok, da niso od vas kupili žita?"
Sedaj se kmet obrne proti meni in me zvedavo pogleduje. Vedoč, da bi kmet rad kaj več zvedel, pri čel sem mu pripovedovati, kaj sem zvedel od necega železniškega u službenca, s katerem sva se spoznala v Mihvaukee, Wis., na social, nem shodu. Ta mi je pravil, da so železniške družbe sklenile medsebojno trgovsko pogodbo, kar je pa protijjost-avno njih čarterja. Toda v svobodnej Ameriki si sme marsikaj dovoliti, seveda kdor ima 'puli'.
Državo Wisconsin si so družbe razde HI e v več okrajev, in posamezne železniške družbe so se zavezale kupovati žito le v enem takem okraju. Tako, da ima vsak o-kraj svojega kupčevalca. Kdor bi pa to pogodbo prelomil s tem, da bi tudi kje drugje kupoval žito^pla^ čati ima $50 globe za vsakratm prestopek pogodbe.
Vsak kmet ima torej le enega odkirpovalca, kateremu mora prodati žito po ceni, katero ti izsesalci poljubno odredijo; rečemo, mora prodati, ker potrebuje denar. Ubogi kmet dela, trpi, kapitalisti se pa mastijo ob njegovih žuljih.
To je bilo torej vzrok, slabi kupčiji za kmeta.
Na tak način pletejo tudi drugi kapitalisti svoje mreže, v katere se lovi, kmeta, rokodelca in dr. in iz katerih ga pa prej ne izpuste, dokler je še kaj krvi in mozga v njem. Seveda, ko jc popolnoma izrabljen in izsesan, potem zadobi zlato svobodo in prazno skledo.
Kmet me je zvesto poslušal, in videlo se mu je-raz obraza, da ne more zapopasti kako zamorejo biti ljudje tako nečloveški, brezobzirni in neusmiljeni..
Zvesta, nepokvarjena kmetčka duša, je nevedna, in skoro nezmožna poj mit i lopovstva, kakoršna se dandanes dogajajo.
Sodrugi potrudite se pripeljati kmeta na pot k socializmu- Komur je priložnost dana priti z kmetom v dotiko, poučujte jih o social zmut Kajti kmet je bodisi v starej aH novei domovini starokooiten, kar se tiče politike. On sovraži socialiste, ker ne pojmi njih principov in ciljev, kar je njemu in splošnemu človeštvu v kvar, in ovira napredek.
k VABILOI
Pevsko društvo "Slovan" v So. Chicagi priredi svoj prvi javni izlet dne 30. septembra t. L . in sicer ob lepem ali slabem yremenu na vrtu oziroma y dvorani Lake Side Grow Parke 96. in Ewing ulice. Kraj veselice — zraven F. Klobučarja v So. Chicagi — je vsakemu Slovencu in Hrvatu že itak dobro poznat. Noben rojak, ki ljubi petje in pozna njega izobraževalni in bla-žilni pomen, naj bi ne manjkal pri tej pevski veselici. Kjer se petje sliši, je znamenje, da so zbran: tam sami dobrodušni ljudje.
Računajoč na to, vabo k obilni u deležbi.	Odbor.
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nan.enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smozdratvili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da nt bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in. pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmedi onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite, nam v vasem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zastrupljenje krvi, krč, bož jastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
Dtt. DRILL, slovenski zdravnik, s katerim ne lahko pogovorite.
703 Penn Ave.. 12 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi bilko pismeno ozdravimo. Opišite vaše Ijolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo stt bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Ponn Ave. Pittsburg, l»a.
P. Hchoenhofen Brg. Co's.
Najboljše pivo je
|So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.
vs>	^q
— 624 So. Centre Ave. —-
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja »lav. občinstvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vso po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
Kasparjeva držav-na banka.
m Blue Island Ive. Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30.dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto.
Pošilja Be denar na vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
VESELJE ŽIVLJENJA
Tvoji prijatelji, nnpredefc tvojega delovanja in vse druge take reči ti ne prinsi'jo veBeljo da živlienja, ako te nadleguje nopre-bavnost. Poskusite si zop^t nazaj dobiti svojo veselje do življenja! Najlažjo si isto izposlujete če rabite
SEVEROV
Zivljenski Balzam.
To slavnoznano zdravilo je narejeno iz Čistih tvarin, katere delujejo po vsem človeškem seBtnvu. Nered prebavnih organov, zu-basanost, neprebavnost in druge take bolezni so prav hitro ozdravljene; glavobol in hrbtenica preneha; otožnost se spr< mni v veselje; kri se očisti okrepča; krepost bo povrne Btnrim in bolnikom, in vse seBtav telesa postane kot prenovljen in prerojen, ako rabite to izvrstno zdravilo.
Cena 75e.
"Dve leti sem trpela na neprebavnosti. Ko sem pa rabila Severov Žlvljen-ski balzam sem popolnoma ozdravela. Počutila sem se veliko liolje nego pred več leti, in veliko č v rs tej I In veHelejsl Nem postala nego sem bila pred rahljenjem Vašega zdravila. Ozdravilo me je popolnoma moje dolgo-tranje bolezni."	Katli. Težlk, Troy, South Dakota.
—-ŠTEVILKE GOVORE!
a doza Severovega Zdravila zoper kolero in drisko je že večrkat zadostovala pri zdrav--Kil*-A. ljenju krčev, driske, kolere in drugih bolezni.
SEVER0V0 ZDRAVILO ZOPER KOLERO IN DRISKO. Cena 26c in 60o.
iiF^lT 'ot	na slabem želodcu Sofija Popek iz Lcgansport, Pa. Piše da sedaj se
OliO A ji je vmil okus ;bolečine bo odstranjene iu postala je popolnoma zdrava ker je rabila
SEVEROV ŽELODČNI URENČEC.	Cena BOc in $1.00
steklenici Heverovega Zdravila zaobisti iu jetra ste zadostovali k ozdravljenju Mary Podliska iz Lid^ewood,N.D.,ki je hudo trpela na bolečinah v hrbtu in obistih- Vtem ljudem, ki trpijo na bolečinah v hrbtu, gospa Podliska najtopleje priporoča
SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTl IN JETRA.	Cena 75c in $1.25
DVE
^ V vseh prodajalnah. -:- Zdravniški svet prost.
w. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
i . i.
OLJLS BYOBODH
VESTI IZ STARE Q0MIVIME 11 iz ju(ulimsli pokrajin.
Ogerski pfaua&odtvi minister — kot issetjevatni agent seVcro-
t nemškega Lloyda! Kakor znano, ustvarili so na Ogerskem swjedobno zakon, ki ima namen, tla se prepreči in omej vedno bolj in bolj naraščajoče iz seljevanje ite dežele. Kdor zapelja koga, da se izseli, se kaznuje; iz-seljevalni aigenti se ostro zasleduje-,jo, in tudi objave inseratov raznih prekmorskih parobrodnih družb se brezobzirno kaznujejo. Razun tega se silijo vsii ogerski izseljenci, da potujejo v New York čez Reko, —, kar je popolnoma protizakonito,
S temi zakonitimi določbami bile so holandske in severnonemške po-morske družbe od prevažanja o-gerskih državljanov izključene Toda severno-nemški Lloyd znal si je iz zagate pomagati!Pridobit si je na svojo stran takratnega advokata Pok>nyi-ja, ki je pozneje postal pravosodni minister in fttdi kot tak ostal še v nelepi zvezi z imenovano družbo!! Sevetla je v tej uplivni poziciji še mnogo izdatneje mogel pospeševati zasebne koristi Lloyclove! — Neki ogerski list, ki je vse te Polonyi-jeve lumparije razkril, poživlja sedaj ministra, naj ga toži Toda gospod pravosodni minister tega ne stori! — Že ve, zakaj!
Tudi en zgled korupcije v tako-zvanili "višjih" krogih!
Nem ška in teligfttcii.
Jari fantje "Vcrbanda d. deut-schen Hochschiiler" v Celju so pred par dnevi v kavarni "Ilausbaum" deset socialnih demokratov, ki so mirno sedeli pri neki mizi, brez vsakega {»voda nesramno izzivali, češ, da kar žro, a rrič ne plačajo i. dr. Seveda so jih slišali. "Arbeiter-Nville", graško glasila socialnih demokratov, te inteligentne fantiče pozove s satisfakcijo ter jih naravnost imenuje Lausbubett! Lepabsn-da to I Dvanajst jih je bilo od tukajšnjega "juiigmannsdiarft", na čelu jim "plemenit" pobič Gossleth. Heil — nemška kultura!
Za reveSe.
Pokojni ravnatelj Kranjske industrijske družbe, g. Karel Luck-mami, je zapustil med drugim revežem v občinah Jesenice, Koroška Bela, Bled, Srednja vas v Bohinju, Bohinjska Brstikra, Tržič in Ljubljana po 2,000 K. 1,600 K je zapustil za ustanovo za reakre brez raz« ločka narodnosti.
Glede smodmšnie »a ljubljanskem polju
začel je mestni magistrat po naročilu županovem energično akcijo, da se za sedaj) natančno pregledajo in temeljito popravijo strelovod-ne naprave na vseh smodniščnicah in nuinicijskih skladiščili in da se kar najhitreje p rem ei te vsa ta skladišča, ki za Ljubljano in okolne vasi pomenijo silno nevarnost, z ljubljanskega polja.
S t raj k pekovskih pttmpfmkov v
L jubljani.
Pekovski pomočniki v Ljubljani so nedavno stopili v št raj k, ki večinoma še danes traja. Mesto sedanje oskrix* zahtevajo dnevno mezdo 1 K 40 v. Nekaj pdkoivskih mojstrov se je vdalo tej zahtevi, do-čim jo je večina odklonila.
Zaplet rtr "ttadbog".
Pred nekaj časotn jc oko postave poiskalo zloglasnega kaplana iz Skali v Šaleški dolini na Štajerskem. 7. imenom Rabuza, in ga dalo s primernim spremstvom odvesti v sosedni Šoštanj, kjer bo začasno interniran zbog tega, ker je kot vero učitelj v šoli rta Plešivcu neko tičenko "poučeval" posebej o dnniki čistosti, kar se po avstrijskih postavah kaznuje s težko ječo od enega do petih let. To prase v ta-larjui je prav tistega tipa človek, kakor prvi bojevniki črne garde na Kranjskem. Kaplan Rabuza je u-stanavljal 'Marijine družbe', 'Mladen is ke zveze', 'družbe treznosti" in 'družbe sv, čistosti' ter preganjal "Slov. Narod" in vse napredne in prosto misleče ljudi z največjo hudobijo. Po klerikalnih listih je ta "nadbqg" priobčeval bedaste član-
ke, v katerih je na najnesramnejši način opravljal poštene občane. Na shodu, kri je bil pred kratkim v Pes jem. je hotel govoriti proti moderni šoli in proti razdružitvi zakona a ni prišel do besede, ker je bil shod poprej razgnan. Podrobnosti ro delovanju toga "božjega namestnika" pridejo na dan pri obravnavi
Nadškof v Preiskavi.
Proti zagrebškemu nadškofu dr Posiloviču je uvedel Vatikan pre iSkavo radi zapravljrvosti. To preiskavo je poveril škofu Pahinki, ki je že dospel v Zagreb. Kakor se ču je, se namerava Posilovičtt imenovati pomožnega škofa, ki bo zanj opravljal vse posle. Zanimivo je, da so nadškofa denuncirali v Rimu (gospodje okoli klerikalnega "Hr-Tatstva" in sicer iz maščevanja, ker je odtegnil njihovemu listu izdatno svojo gmotno podporo! Takšni so klerikalci!
Boj za svobodo.
Znameniti ruski pisatelj in prvo-boritelj za človeško svobodo' i n za osvolxxlitev ruskega naroda pose hej, Maksim Clorki, ki brva že dalj časa v Ameriki, izdal jc pred kratkem naslednji poziv:
"Amerikanskem u narodu!
Car je dumo razpusti!! Kakor list na drevesu, trese se za svoje življenje, osobito pa za svojo moč. In ne meneč se za ničesar, — samo da si ohrani svojo oblast, — je jetlno potezo uničil vsako svobodo
n-qmvla. L-njetjn lirwV na
vsak način obdržati pod pritiskom samodrštva.
Ruska vlada hoče postopati sedaj še ostreje z ljudstvom. — Krvniki, razbojniki,, ki s krvavimi rokami vladajo, in katerim je ljudstvo mnogo trpkih resnic povedalo v obraz, — se hočejo zato strašno maščevati. Krvoželjni, v prelivanju nedolžne krvi navajeni, ne slišijo in ne marajo slišati v nebo.Upi jočih glasov. Hočejo unčiti voditelje naroda, da se z narodom samim bore do konca, — dotlej da ga popolnoma ukrotijo. Nanod sam pa izmučen sanja lepe sanje o miru, ci vilizaciji in o pokopan:n človeških pravicah.
Krvava krila smrti plapolala bo-uo nekaj mesecev nad zemljo, — in zemlja bode pogoltnila na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev, — žrtev, koje so prepričane, da ima vsak človek pravico do življenja. 2er»e in otroci botlo pokončani, — in slišalo se bode upitje po rešitvi, po svobodi križem vsega civiliziranega ta, dokler ne utihne v morju lu-magočnosti. In ljudje, domoljubi, ki se hočejo ustavljati nezaslišanim krivicam carske vlade, bodo pu'on-čani; v potokih bo tekla njih kri.
Ali je človeštvo v resnici civilizirano? Jaz ne mislim. Mi kažemo samo na zunaj bratoljubje, borimo sc le navidezno za človeško svobodo in se varujemo delati komu krivico. A to nr zadosti. Ce moji sosedje napadejo nedolžne ljudi v njm domovanju, m jaz, mesto da nedolžne branim, zaprem oči in za-t is nem ušesa, da ne čujem joka in stoka: — ali sem potem jaz civiliziran človek? Ali se zamorem imenovati taloega, ako živim v kraju, kjer se dan na dan mori, krade itd., a jaz niti z mazincem ne ganem, da se takemu početju stori konec? • Ljudje, ki nimajo nikakega sini sla za bratstvo vseh narodov, niso civilizirani, ne morejo se ponašati z omiko, nego so barbari. Ljudje, koji mirno gledajo, kako se preti njenimi očmi preliva nedolžna kri, niso omikani, nego siti sebičneži.
Zemlja je za vse ljudi, in vsakima pravico do življenja. Vse mora vezati sveto čuvstvo bratoljubja Kdor to čuti. ne rtiore mirno gledati stradanja in pobijanja svojih so-bratov, najsi bodo ti že ah Nemci. Zidi ali Rusi. Medsebojna ljubezen narodov, to je prava civilizacija! Zato morajo vsi omikani narodi po-magati nesrečni Rusiji in ruskemu narodu. To je njihova sveta dolžnost.
Pomagajte uničiti ruske pijavke, ki izsesavajo narodu krv! Dolžnost človeka je, pomagati človeku !
Ah 90 v tej deželi ljudje? Se bo li slišal moj poziv?
Maksim Gorki."
PAULINA ŽAGAR,
1516 Hecla. Street,
— CALUMET, MICK
Velespoštovini gospod Collins M. I.
Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi jeojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaŠih čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najliolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternic ci, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim,
da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna	Paulina Žagar,
___ __1516 Hecla Str., Calumet, Mich.
Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York. ~ * ~~	ndr.vijen odre«B.uim.
Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni	Jožef Pavlič,
■	Box 334 As|)en, Colo.
v rokah in nonrii In I ne boleint.
v. s Jovanovlch, New Albany. Ind.
Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti.
I10JAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins N. Y. Medical Institute,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljeuje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavi-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljeVanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurasteniČni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t,d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bole, »ii. On ie prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)
Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo ,tZdravje" katero je napisal slavni Dr, E. C. Collins M, I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zastonj. ako pismu priloži nekoliko p>KAtnih znamk za poštnino.
ZATOKAJ ROJAKI 1 Zakaj da bolujete in^mite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jezikh-— natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th St.,	New York, N. Y.
Potem smele bili prepričani t naikrajletn f »mi popolnega oHravljenJa. 7a llile, kateri Selijo »ami oiebno priti v la zavod, ie itll odprt od 9-ar« »Jutra] do j popotudne. Ob nedeljih in prainikih od io-ure dopoludne do i popoludne.'
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62-84 FiBk 8t, Tel, Canal 1406
Vsem rojakom priporooam svojo fino urejeno
POSTI LNO
na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wit.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
sel.	C. HOFBAUER.
N a z d a f mjalti!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočnva svoj lepo urejeni 1
Saloon:
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi,da še ni nikdar* svojem življenju pokosil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Točiva vedno sveže pivo in pristne droge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen pese t se priporočava
brata Košiček
PnUlržf n^nit. d «fll. Svobode." 11 " * ^ »l
0LAB BVOBODB
7
HAW, rot DO OSKARJA,
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zane^llvo vložen je v
INDUSTRIAL SAVINGS HANK
652 Blue Island Ave.
Svote, vložene do 12 juliju, obrestujem b 1. july naprej., Ustanov ljona 1890.
vrako soboto odprto 8 ure zvečer.
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. Nt. Chicago,
xxl___lxx
OV -I..I-.I..I__l..t__at>
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
33! Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vslm slovenskim salonom svoja Izrrst* na vina in likerje. Ima r zalogi tudi Im» portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedkich jo pooblaščen sprejemati naročila in denar.


Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. UnijBke smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež. ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizoJ9 ulioe Chicago, III.
I£_2
ATLAS BREWING CO.
sluje nn dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAQNET | ORANAT |
Kazvaža pivo r steklenicah na tho kraje.
Kadar otvoris gostilno, ne zabi se oberniti do naB, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamorcmo vsluiitl. tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pliltc po navodila na
SOUTB CHICAGO SAVINGS .BAKE
278—92nd Street	'
Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
Sfc uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno omerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši Sitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu,
Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • *
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.

V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland A Ve.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno mož naslednjih specielitet:
Tritierjev^Httovec, sllvovka, tropitijevec, konjak.
RAZNO.
Preveč Mick.
Neki slovenski gostilničar je imel dvanajst uslužbenk, ki so mu služile kot natakarice, kuharice, sobarice, dekle itd. Slučaj pa je ttanesel, da so vse dobile pri krstu ime — Marija. Ker so vse zahtevale, tla se jih kliče le s krstnim ime-,nom, je ulj ud ni gospodar drage volje ugodil teji želji. Da bi pa ne bilo kakega nesporazumljcnja in zmešnjave pri klicanjai, je določil za nje ta-le imena enakega pomena; Mi lc:» Micika, MarUSka, Marica, Min ka, Minca, Mina, Marija, Mira Mica m Maruša.
papežem je govorita.
Med zadnjimi slovenskimi romarji, ki so šli gledat v Rim prejš-njega papeža Leona XIII. ter polj ubovat njegovo copato, je bila tudi neka gorenjska ženica. Ko se je vrnila domov, uprašal jo je sosed:
"No, kaj si videla in slišala ime nitnqgai v Rimu?"
Ženica mu ponosno in veselo od-igovd rri:
"S papežem sem govorila!" Sosed:
"Kaj pa si govorila z njim?" Ženica:
"Ko sem prišla do njega, sem mu ponudila bankovec za sto lir. on j »a ga je zagrabil z velikim vese ljenv in rekel; "Bravo, bravol"
iiodčev odgozvr. I*ri izpraševanju za velikonočno spoved je župnik uprašal godca Jurja:
"Jur, kaj misliš, da pride v ne besa kak godec?"
Godec mu odgovori: :
"Enkrat je bil že prišel eden do nebeških vrat. Ko mu jih sv. Peter odpre, pa vitli v nebesih samc.grde stare tebe in da še celo nobenega farja ni mod njimi. Zato se hudo prestraši pred tako družbo ter se urno [»slovi od ključarja/ Petra, da » poišče bolj kratloočasnc^a bi vališča."
Plačilo ca dobra dela.
Kmetica: Naši predniki so bili bolj goreči kristjani, kakor smo se-dajni kmetje. Poglej, na kako strnili hribih stoje cerkve okrog in okrjg! Vse U: so sezidali naši predniki z velikim trpljenjem, ker so morali kamenje in druge pri zidanju potrebne reči znositi na svojih hrbtih iz nižav na hribe. Bog jih je za taka dobra dela gotovo bogato poplačal.
Kmet: Seveda jih je poplačal, če ne z drugim, pa vsaj s tem, da jih je za več let prej, kakor bi dru-paČe morali živeti, poklical iz te solzne doline in jih tako rešil iz krempljev njihovih_j5rnih mučite-Ijev.
Prepovedane kajenje.
Angleška višja zbornica je sprejela soglasno zakonski načrt, ki strogo prepoveduje mladini izpoJ j6 let kajenje in sploh uživanje tobaka. Policaji, orožniki, učitelji in drugi zaupniki imajo pravioo, vsakogar na cesti ustaviti, ako kadi, a še ni izpolnil i6. leta. Kakor kadilci, tako so kaznivi tudi vsi tisti, ki mladoletnim prodajajo tobak ali jim dajejo denar zanj.
Pijavko je požrl ^lettni mornar Simon Opvič v )Tr..tu. Inu-1 jo je pripravljeno za •r»qgo, ki ga jc bolela, ko je pa bil ponoči žejen, zgrabil jc kozarec z vodo, v kateri je bila pijavka, in jo požrl. Zdravnik mu jo jc še živo spraivil iz grla, kjer mu je obtičala.
Duhovni proseč.
Okrožno sodišče v Libercih je obsodilo župnika Šchlenza zaradi mnogobnojnih oskrumb v i smešeč-no ječo.
Ločiti se hočeta švedski prestolonaslednik Gustav lAdolf jn njegova žena, rojena prin-cezinja Counatight. Poročena sta •šele eno leto.
Najboljša vera* Mikado (japonski cesar) i.iče na ravnokar v glavnem mestu Tokio v r sečem se mednarodnem verskem kongresu pravo vero.
Že sedem let peča se japonska
komisija, ki se je nalašč v to svrho sestavila, z verskim uprašanjem in preiskuje, katera vera bi bila za sedaj ne čase najbolj primerna, — in sedaj bo razglasila rezultate svojih raziskovanj pred zastopniki vseh veroizpovedanj, ki so na ta kongres povabljeni,'> da oddajo svoje mne-nje.
Kakor še glasi v poročilu komisije, časti in moli se na Angleškem neka boginja (iuinee, koje vrhovni duhovnik je neki gospod z imenom \\hw\loiiey. V Ameriki pa je najvišji bog dolar: kakor se vedno čita 1» Ustih, seamer. privrženci te vere (kapitalisti) ne ustrašijo tudi pred človeškimi žrtvami (razne nesreče v rudnikih, tovarnah in drugih podjetjih), katere darujejo temu svojemu Ixjgu; pa tudi razne živali sprejema kot daritev, katere mu n. pr. v Chicaigi darujejo v posebnih svetiščih, imenovanih "Chicaške klavnice". Koljejo se svinje, goveda, mačke, podgane, najsi bode že bolne ali zdrave, to je tem duhovnikom vseeno; potem se to meso iseseka, zmeša in napolni v zato pripravljene posode in črevesa. In v veri, da bodo dalje živeli in bolj zdravi, kupujejo Amerikanci te verske svetinje, ki se v navadnem življenju imenujejo konzerve,, in 'klobase, — in so celo še tako plemeniti. da to svojo "vero" širijo ti*li med druge narode.
V Maywoodu so trije prebrisani ptičk zvršili najpredrznejšo tatvino. Vkrali so namreč osem milj dolgo bakreno žico, katera je bila ravnokar nategnena na telefonič-nih drogih. Tatvino so zvršili pri belem dnevu in ljudstvo, ki jih je viddo stikati žico, st je mislilo, da so tatici vposlenci telefon družbe.
Ptičkom še sedaj niso prišli na sled.
Smrt chicaškega milijonarja Marshal Fielda, ki je bil pravi tip "višje" družbe, jc pokazala, kake vrste ljudje so ti bogataši, in da ne iske riščajo samo delavca, temveč goljufajo tudi državo. Pravo vrednost: svojega premoženja ni nikdar napovedal ter si na ta način krivično pridržal do pol milj ona letnih davkov od svojega kolosalnega premoženja, broječega okrog $180,-000,000.	.J
Finančni anarhist John R.Walsh^, predpodoba ubcglega Stenslanda, se je izvil iz krempljev justice. O tem jc vse časopisje tiho Ln se malo briga za postopanje proti roparju občinstva.
Hudiča, ali že nismo prej konšta-tirali, da se VValshu ne bo nič slabega pripetilo.
125 miljonov tolarjev, ki tišči za Walshovim hrbtom, niso brez vpliva; nekdo je napravil lep denar, in čigav je?
Iz Rima se poroča, da je 31. jul. nadškof Taverna iz Cube papežu predstavil new>-orškega Italijana-kapitalista po imenu Palmieri. Papež ga jc sprejel v posebni audien-ci, kot poslanca \V. R. Hearsta, večkratnega ameriškega miljoner-ja, k» ie daroval $32,000 za ponesrečence ob času bluvanja Vcsuva-na Italijanskem.
Cerkveni princ je spodej na svojo lastno sliltfo zapisal svoj papeski blagoslov in potem rekel poslancu: "Gospod Palmreri, oddajte to sliko g. Hearrstu kot moje najvišje priznanje in pohvalo za njegovo zaslužno delo."
Za denar se dan danes vse dobi, potem bodisi blagoslov ali neibesa!
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom po AmeriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kodo izbere (homestead) 160 ace rs, pripravljen setn mu pomagati kakor sem rekel bresplačno.
V vsih tozadevnih informacijah obernite bp zaupno na
M. P. Pazderio P.O. Box 192 Larimore, N. Dak.


GLAS SVOBODE
I
MED NEBEŠKIMI SVETOVI.
NARAVOSLOVNE ČRTICE Urejuje črnomaljska presta.
III.
Ce je toraj Mars obljuden, če sta zrak in voda tiaivzoča, prij>ozna-ti se mora, da je tamošnje ljudstvo prisiljeno k grajenju izvrstnih vodovodnih naprav, ako se hoče obdržati pri življenju. Napeljanje vode na Marsu iz polarnih morij v notranje, tropične deželo je za Marsjane bolj važno, kot vsakoletno preplovljenje zemlje po Nilu za Egipčane.
Poteg belih in modrih pasov in lis so astronomi ojrazili tudi zelene m rudeče pokrajine, ki so težje uganlji/ve kot bele in modre. Profesor Lowell, opirajoč se na večletno opazovanje in na fizikalične in geologične nauke, pravi, da so rudeče lise puščave in zelene pa obdelana zemlja, ker se spreminjajo v barvi po letnih časih. Več; Lowell je (»okazal, da leže vse te spremljevalne zelene lise ob modrih nitih, zvezane medsebojno v podobi mreže in katere se iztekajo a;i v južno ali severno vodovje.
Te niti, kanali so po Lowelle-vem |n, /Schraparelli-jevem mnenju zgrajeni, kakor prej omenjeno v potrebo skrajnega življenskega obstanka.
Lowell, najprklmejši opazovalec Marsa, jc naštel skoro 400 tacih vodovodov. Astronomi so se več let branili verjeti tem trditvam in rekli so, da so te prikazni le očesna slepila in se tega tako dfolgo držali, dokler ni Lampland s fotografiČ-nimi slikami dokazal, da so Lowell-ove trditve opravičene.
Da so to umetno narejeni vodovodi in ne naravni, se sklepa iz tega, ker so jednakomerno razdeljeni in napeljani iz osmih pokrajin — mor-jev — v ekvatorrčne to je rudečka-ste dežele — pustinje, vodeč skozi zelene, spreminijevalne lise — po* Ija. V te dolge, modre lise se stekajo druge, tudi modre niti, ki vodijo ravno navzkriž, ter mrežijo na ta način celi planet Mars. Te (najbrž vodne) niti so tako ozke, da se jih ne b: opazilo, če bi ne Mla njih dolgost po več tisoč kilometrov. In ravno ti kanali, ker so tako simetrično razdeljeni, dajejo našim u-Čenjakom povod, da nj^o naravni, marveč, da sa zgrajeni od bitij, katerih um je zelo razvit itt katerih stroji daleč presegajo naše strojne pripomočke.
Razum teh prikazni opazujejo zvezdogledi še neke tretje lise, ki se redno — okrogla s to razprostirajo v zelenkastih — poljsjcih — pokrajinah, tam kjer se križata dva kanala. Enr trdijo, da so to jezera, a zopet drugi, da so to Marsova mesta, kar jc boij verjetno; kajti naravno je, da se skoro pri vsakem križanju modrih trakov nc morejo nahajati jezera, pač pa lahko mesta, katerim služijo kanali v transportne namene, in jih tudi preskrblju-jeja z vodo. Vrhu tega so te lise le deloma višnjekavste, a okrog njih so pa rujavkasta kolesa, ki se v barvi le enkrat v letu spremene, in takrat postanejo etVa bela in druga še bolj riljava — to znači zimski čas; tudi so te rujavkaste Itsc j ako ekonomično zgrajene okoli višnjevih trakov, kar se razlaga iz varčnosti vode samo ob sebi.
Taki kanali, če so umeUngjjare-jeni, najbolj svedočijo velikanski napredek v inženirstvu Marsnega — človeka....
Napredek v inženirstvu in kopanje teh kanalov me je spomnilo na neko malo dogodbioo, ki se je pri' petila v Chicago, v nekem kranjskem solunu jja Center ulici. Čttal-ce te črtice bode mogoče zanimalo m radi tega bom to dogodbico v par vrsticah popisal.
Pred leti prišel je v Chicago nek ibvenskl rokovnjač iu dobil de to pri nekem listu. List je še tako precej dobro uredoval, a kmalu »e je nasitil člankarije m se Spomnit, da je nekoč delal na tovorni prevozni ladiji kot kurjač, ravno tako je pa vedel, da stric Sam potrebuje izvež-
banih inženirjev za Panamski prekop. Vloži prošnjo in kmalu se vest raznese po Chicagi, da urednik o-nega lista je imenovan inženirjem za Panamski prekop. Rili smo v krčmi in se tudi mi pogovarjali o njegovi dobri sluižbr; nekdo pa, ki je poslušal naš pogovor, prijel se je za trebuh iti začel krohotati kot norec. Mi ga gledamo in mislili smo, da je obnorel, ali potem ko se je potolažil in smeli ustavil, nam je povedal, da oseba, ki se toliko hva-lisa s svojo vednostjo o inženirstvu, še ne ve, kaj je para, nadalje nam je povedal, da je ž njim na ladiji delal in da sta tako pridno z lopato v rokah po premogu udarila in "štimo držala".
Seveda ta inženir ni šel v Panamo in še sedaj čaka druzega poklica. Če bo čital ta članek, naj se od-|K>t! na Mars, tam gotovo rabijo novih moči.
IV.
Mars, kakor vemo, je približno šestkrat manjši od Zemlje. Iz tega se sklepa, da je zračni tlak tudi šest krat manjši, ali z drugo besedo stvari tehtajo manj na Marsu kot na zemlji; zračni pritisk na nje n: tako ogromen kot na Zemlji. Toraj čim manjši je planet, tem večja, go. rostasnejša morajo biti njega bitja in stvari, ako se sklepa po zračnem tlaku, vzlic temu, da je čudno slišati, da žive tra manj šili svetovih velikani. če bi mi — Zemljani zamogli priti na eno onih orjaških zvezd, ki so v primeri z Zemljo kot muha napram slonu, tehtali bi več stotov, in trebali bi strojev, ako bi se hoteli premikati iz kraja v kraj, ako bi hoteli hoditi, ker je zračni pritisk tam hujši kot tu. Na Marsu prilično eno šestino toliko, kakor bi, če bi dospel na Zemljo. PoprcČ ni Marsjan je proti Zemljanu strašanski velikan; on mora biti šest krat večji in debelejši od nas, ravno tako pa mora 'biti marsjanski človeški stroj šest krat močnejši kot zemeljski; vzlic temu je pa Marsjan zmožen premikati se t mnogo večjo spretnostjo kot pa zemeljski prebivalec. Po matematiki je Marsjan v stanu z lahkoto zine-tavati ali nametavati po 100 kg. težka bremena na j eden obrok in je zmožen opravljati delo Šestdesetih Zemljanov. Marsjan pa zauiore kopati kanal in metati zemljo (z rokami namreč) s tako silo kakor naše parne lopate, ki kopljejo prekop Čez Panamo, j
"O, jaz uboga reva!" Zmislil sem se, da sem svetoval onemu inženirju iti na Mars. Alt ubogi revček, ako še ni šel, recite mu, da naj ne gre 1
Ozrem se na okoli, ali kako se začudim, ko zapazim, da se nraha* jam nad Marsom in vreča napolnjena z v nebo vpijočimi grehi stoji, ne da se premika. Situacija je bila malo nerodna, kajti rad bi se bil ustavil na Marsu in srečal s Prešernom in Kopitarjem. Vreča je stala nepremična, bal sem se, da to so predtiebesa, kjer mora čakati odrešenja, pa zopet bisaga s kruhom iu vinom ali sladkorjevcem, katero mi je dal Slomšek, tolažila me jo in udal sem se usodi. Vedel sem, da kruh in sladkorjcvec sta dobro 'blagoslovljena in da stradati in po pijači hrepeneti mi ne bo treba, radi tega sem odprl zoj>ct knjigo in čital dalje:	(Dalje pride.)
Kalolisli duhovnik.
Pod to rubriko priobČevali bode-mo oil časa do časa razne zanimivosti iz življenja katoliškega duhovnika, ki ga posebno označujejo in osvetljujejo njegovo sebično delovanje za ljudstvo. Večina naših cenjenih čitateljev sicer že itak dobro pozna te vrste ljudi, a najdejo se tdpatam še nekateri, ki se ne morejo otresti zastarelih predsodkov in se znebiti nekakega svetega strahu pred katoliškim duhovnikom, kateri se jim zdi nedotakljiv in vzvišen nad navadnim človekom.
A v naslednjih slučajih bodemo dokazali, da so ti maziljenci čisto navadni ljudje z vsemi mogočimi slabimi lastnostmi, katere se morajo pri njih tem ostreje obsojati, ker se duhovnik šteje med omikance in hoče biti učitelj drugim.
Takih učiteljev in voditeljev, ki nam tako slabe zglede dajajo, pa mi ne maramo. Mi si že sami zna* mo pomagati in sami ;vemo, kaj je prav in kaj ni prav.
Skušali bodemo meglo pregnati, v katerej še tava velika večina naših rojakov po Ameriki, in če sc nam posreči, odpreti jim oči, smo svoj namen dosegli in izvršili en del našega kulturnega in socijalne-ga programa.
Svoje rojake - somišljenike pa prosimo, da nam pri tem delu pomagajo in nam hitro poročajo, kadar v tem oziru kaj zanimivega zved6.
Za danes priobčujemo žalostno povest, ki se je pripetila v stari domovini, v Ljubljani.
I.
Žrtev duhovniške požrešnosti. Znani ljubljanski knjigovez Jožef Novak se je poskusil ustreliti. Tudi "Slovenec" (glasilo kranjske duhovniške stranke) je poročal o tem poskušenem samomoru nekako posmehu joče in končno omenil, da je Novak pred poskuŠenim samomorom zapustil pismo, v katerem sc poslavlja od Poljan z besedami: "Rog te obvari, skopi svet." No, duhovniki so stvar malo zasukali, tako ix) jezuitsko! Kajti v tem pismu se Novak ni poslovil od Poljan, marveč je razložil, kaj ga žene v smrt. Tega duhovna gospoda seveda ni bila vesela; a zvijača, s katero se je hotela potegniti iz zadrege, ne bo pomagala. Novakov slučaj je naravnost tragičen, in zato naj vsa javnost izve, zakaj je stari mož {»skusil končati svoje življenje.
V pi's-mu, katera je zapustil Novak, je rečeno;
"Zadnji pozdrav na vse moje I Meni ni mogoče dalje živeti. Dela nimam že veliko časa, zaslužka ni, denarja ni, stanovanje je plačati. Kje vzeti?... Prosil sem mnogokrat v škofiji, naj mi dado Vsaj nekoliko katekizmov vezat, pa nisem bil uslišan. Prosil sem tajnika pri katoliški knjigoveznici; obljubljeno mi je bilo, pa zopet nisem ničesar dobil. •Vse sami vežejo... V semenišču seni zaslužil poprej 200 fl. na leto. Ko so začeli duhovniki knjigoveze preganjati, bil sem prvi udarjen. Leta 1904 od oktobra do konca aprila 1905 sem zaslužil v semenišču 48 K. Ali naj od tega živim? Letos sem od oktobra do sedaj zaslužil 21 fl. Katoliška knjigoveznica pa je služila stotake. Alt jim je potreba? Ali nimajo dosti dohodkov? Naj bi postali rokodelci, ne pa svečeniki! Ali bo to vedno trpelo? Ako bo to ostalo, ne hodi nobeden učit se rokodelstva ... Da, vera peša. Kdo pa naj še kaj verjame, ko vidi, kako se godi po svetu. Rad sem delal kot Obrtnik od 1. 1871 do 1904. Zdaj pa zaslužim na teden 4 do 8 K. Kako morem živeti, sc oblačiti, obrtni-no in stanarino plačati! — Z Bo-• gom, lakomni svet!" Tako je pisal 61 letni v delu osiveli mož v trenotku, predno si j t hotel končati življenje. Novak jc bil vedno pošten in marljiv knjigovez. Delal je skoro izključno za du-liovnike, delal dobro in poceni. A duhovniki so iz gole lakomnosti u-stanovili svojo katoliško knjigoveznico m naprej od jedli zaslužek svojemu srvestenm pristašu, ponižnemu «tarermt Novaku. —Taka je duhov-ska ljubezen T' dejanju!
"Slov. Narod". .
JAVNA ZAHVALA. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins
Ntw York.
o
Naznanjam Vam, da so Vaša adravila dobro uplivala na mojo bolezen, ker sedaj sem popolnoma adrav in se dobro počntim, zato se Vami iskreno zahvaljujem. —
Uzrok, da Vam nisem mogel od. pisati, je bil, ker sem šel delat v samoten kraj in sem bil preveč od. daljen od poste. —
Va< pozdravljam in se Vam ie enkrat zahvaljujem za Vaša dobro zdravila. — Frank Zaverl Box 24 Rhone, Pa.
POZOR!	POZOR! tT
VELIKI SKUPNI IZLET, ff
i
Vstop 25c "all ticket."	ODBOR. ^
. . ,.DBUSTEV____
"SUVIJE" IN "SLOVENIJE"
BODE 26. AUtlUSTA T. L.
V ATLAS PARKU na N.40. ulici,v bližini Češkega Narodnega pokopališča
Športne igre in keglanje na dobitke so nu programu. — Slovensko in hrvatsko pesmi donele bodejo i:a okolu toraj pevski zbori bodejo tndi tam.
Odbor je preskrbel ukrenil vse za svobodno zabnvo izletnikov.	_____
J®- Vožnja: — VzemiHalsted do Milwaukee ulice iu od tam Ebton do vrta ali pa Ashland in Western karo do Elston ulice in od tam do vrta.
ODBOR.
POROČIŠ E SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Vsnka podoba je h po in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost
The Reliable Photograph.
o
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAQO, ILL.
establish 1883	phone Canal 297
Slika prodooujo zlato damsko uro (Gold filled.) J AMCI SE Z A 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovje jo najboljši ameriški izdelek
-Elgin al: Waltham.
Te vrste ura stane le ^k v v
V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, 111.
Slovenci pozor!
§ «
§
i §
i &
(J) (C*f5	(2*S>(2s® <2Š®<2ii2>

Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali droge vaino reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in Izdelujem nove
/ najnovejši modi In nlxkl ceol^J
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave.
bllzo 18. ulice Chicago, III.
§	(]emu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik, 544 IILI E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.
PozorI PozorI Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM S vele pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izberna. Vtem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre he. Chicago, III,