¦'¦¦¦¦ :t***w«"-"-."f, ¦•¦ fvrgrr: \$n<*x%,%
Št. 59.
V Gorici, dne 25. julija 1899.
TeiajJOtiK
Izhaja dvakrat sa teden v štirih tedanjih, ir.
sicer*, vstuctorek in petek, zjutranje izdanjo opoldne, večerno izdnnje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ..Gospodarskim Ustom" in s kako drago uredniSko izredno prilogo vred po pošti prejomana ali v Gorioi na dom posiljana:
Yse leto   ...... ,..gld. 0-—
pol leta.  /v:\\*r-T-.  ;"*- 3»—        •-->,.
fietrfc leta.........-1-50
Posamične številke stanejo 6 kr. Naroftnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 0 v Gorici v cOoriSki Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do (j. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez do poslano naročnino . mo ne oziramo.      (      ^
»PitiM OREC" izhaja'neodvisno ofl-«So5e» trikrat mesečno in stane vso leto gld. 1'20.
*Soč.i» in .Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scliwara v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Ifabbia.
SOČA
(Večerno izdanje).
UredniStTO in odpravniStro
se nahaja v Gosposki tdka St 9 v Gorici t H/nadute T
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od, 11,-
do 18. me predpoldne.,-
»opisi naj se poSHjajo le ureaniStvn,
Naročnina, reklamacije in drugo reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprawii&tyu.            ;                                 *      J        ,•
Neplačanih piseni ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnižtvo.                  \____
Ogias! In poslanieto se raSunijo po petit-vrstai, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krttf 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica,
„«origka Tlskairaa" A. Gabiisek tiska in zalaga men «So5e» in «Primorca» Se ^.Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ^ ter stane vseletno 1 gld 80 kr. — Oglasi v «SloV. knjižnici* se račonijo po 20 kr. pettt-TOrfios.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in z»l.
V obrambo vrlega narodnega delavca.
V  zadnji »S o C i" smo priobčili izjavo dr. T u tr> c, ki nam kaže v drastiskih potezah nezdravo odnošajc, ki so zavladali v sedaj merodajnih krogih naSo slovenske politike.
»Dr. T u ni o jo treba na vsak način uničiti v očeh naroda!* — to jo postala alfa in ornega vsega stremljenja naših prvakov. V dosego tega prežalostnega smotra je dobro došla vsaka babja čenčarija, da se mora vsak trezen, nepristranski človek zgražati, kako da je kaj takega 'sploh mogoče — med možmi, med veljaki, ki hote voditi usodo naroda.
V   podružnici „Prim. Lista" so izrekli prikrito sumničenje, da dr. Turna »i m a /. a hrbtom s v o j i h tovarišev dogovore z odločilnimi krogi v zadevah deželnega zbora v smislu, ki se no ujema z njihovimi sklepi", — a po vsej deželi so raztrobili v popolnilo, da je bil pri nadškofu, prigovarjal mu, naj le gre v deželni zbor, saj ne bo sam, marveč da potem p o j d c v zbor t u d i o n, dr. Turna, — ki bi zagrešil tako izdajstvo nad slovenskimi pcslanci in narodom. — To obrekovanje se je razširilo v sleherno slovensko vas, in mnogi ljudje so verjeli, mnogi pa so dvomili in so popraševali v Gorici, koliko je resnice na tej čudoviti govorici. In kogarkoli se je popvašalo, tudi najveljavnejše prvake nasprotne stranko, vsakdo je odgovoril le, kakor je sploh navada pri pavšalnem obrekovanju: „Tak6 se govori!"!-~ a ni kdo ni vedel odgovoriti kaj pozitivnega!
Pred vsem konstatujmo dejstvo, da istega dne 25. maja je bila že dognana reč, da n a d š k o f p o j d e v z b o r d n e 27. m a j a. Čemu bi bilo torej treba dr. Turni, da bi mu šele prigovarjal, naj gre v zbor ?! Pomislimo dalje, da dr.. T u m a je drugi dan podpisal izjavo, da položi mandat tudi on, ako bi nadškof Sel v zbor. Kar je klub sklenil, je tudi izpolnil!
Ta »g r ozovita novica* je najbolj razburjala duhove med pošteno mislečim občinstvom  -----in pod  njenim  vtisom so se
vršile priprave za občni zbor »Sloge", ne da bi dali dr. Turni priliko, du bi povedal resnico še — pred volitvijo. Ako bi bil dr. Turna govoril, bi se odprle oči marsikateremu članu — in zbor bi se skončal vse drugače. Toda vladaia je tema pred zborom, in Hoteli so, da se mora izvršiti v t e m i tudi volitev — pozneje kedaj naj pa govori dr. Turna karkoli hoče!
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski roman
-515-
Jlalljanski napisal Commaso 6rossi.
(Dalje)
Tedaj je grof Del Balzo uprl svoj pogled proti vratom, od koder je zaslišal jok in stok. Vrata so se odprla, in v dvorano so stopili t••* kolar, Marijana in Lauretta, vsi objokani, bledi in zdelani od žalosti in strahu. Ambrož je pokleknil pred noge svojega gospodarja, objel ga za kolena, in gledaje ga s Široko odprtimi očmi je skušal 'zreči kaj, a prihajalo mu je iz grla le neko nerazumljivo m pretrgano stokanje. Videlo se je, kak6 so se mu ustnice tresle, in slišalo, kak<S so mu zobje' klepetali kakor od mrzlice. Vsi so upirali pogled le na-nj; zdelo se je, kakor da bi bili celo" njegova žena in lici začasno zaustavili svojo žalost, da bi opazovali tisto ?nnogo hujšo, katero je kazal on.
«Moj sin! moj sin!» je zaklieal nazadnje z veliko težavo, izgovarjajo besede, «oh, rešite mi mojega sina!*
Kako nečuveno jo bilo varano slovensko občinstvo! Resnica jo prišla na dan z dovoljenjem Nj. E. knezonadškofa, in ta resnica jo najostrejša obsodba Tumovih nasprotnikov. — Dr. Turna je torej prosil nadškofa, naj nikar no gre v zbor, — in ko je videl, da jo namenjen, udeležiti se vsaj ene soje, ga jo pa prosil, naj doseže vsaj toliko, da se seja odloži za teden tlnij, da se na njo pripravijo tudi slovenski poslanci. Taka odložitev sejo jo bila docela v oblasti nadškofa.
Kaj jo mogel dr. T u m a modrojšoga storiti in prositi?! Saj je menda vsakomur jasno, da v slučaju, ko je šel nadškof zopet k seji, bi bila slovenska abstinenca naravnost zločin nad našim narodom!! Ali je narod morda zat6 volil poslance, da bodo čepeli doma cel6 v takem slučaju,  ko  Italijani  sklepajo   važne zakone.
—   edino s pomočjo virilnoga glasu?! Slovenski poslanci so pričeli abstinenco z namenom : onemogočili vsako delovanju deželnega zbora, da se pokaže sodelovanje slovenskih zastopnikov nujna potreba in bi se doseglo med občino strankama pošteno sporazumljenjo, naj si bode že ra-dovoljuo ali prisiljeno!
Kakor hitro pa so no vlada ne Italijani niti no zmenijo za Slovence, marveč hote sklepati o nas brez nas s pomočjo nadškofa,
—  tedaj jo abstinenca absurdum, jo zločin nad narodom, kajti tedaj jo nastal b tisi veno premen jen položaj, ki mora za isto sejo pre-tneniti slovensko abstinenco — v obstruk-cijo, s katero so zbor razženo. Edino ob taki priliki je sploh mogoča obstrukcija, o kateri so mnogi cesto sanjarili in jo zahtevali v raznih časopisih. Obstrukcija v sejah, ko ni nadškofa, jo mogoča le tedaj, ako so Italijani tako prijazni, da — jo gledajo in poslušajo ter no zbežo iz dvorane. V tem našem slučaju pa so Italijani hoteli zborovati, a če bi zbežali iz dvorane — bi Slovenci le dosegli svoj namen. Ako bi dosegli, da bi nadškof odšel — bi šli za njim lahko tudi oni, in seje bi bilo konec. Kar so za-prečili drugače z abstinenco, bi dosegli v tem slučaju z obstnjkcijo! To je pač vsakemu politiškemu otroku jasna taktika l
Seveda bi se v takem slučaju Slovenci pokazali pred svetom v vsej nagoti svoje — mizerne delegacije, ki je v svoji celoti nesposobna za tak nastop. »Soča" je imela že večkrat priliko, da je naglašala to sicer obče znano resnico, namreč, da abstinenca je najbolj energičen korak, katerega je sposobna naša desetorica. Toda storila bi, kolikor bi pač mogla, morda bi ipak le dosegla svoj namen, vsekakor bi pa izvršila svojo dolžnost.
Grof se j«* pripognil, da bi ga vzdignil. A on je sklonil glavo in ma-haje z roko po zraku: «Ne», jo upil, »pustite me tu, pustite me umreti tu; jaz ne vstanem od tu, dokler mi ne obljubite, da ga rešite!*
«Storim zanj vse, kar mi bo mogoče. Dejte, Ambrož, ustanite, osrčite se! Obljubljam vam, da bom prosil zanj; dejte, pomirite se!»
«Ali ste slišali ?» je dejala tedaj Marijana, »gospodar vam je obečal! Tedaj pomirite se, zaupajmo v Boga, in ne zdvajajte!»
«Ste li mi obecali, ."i ste mi obešali zares? Oh, recite tistemu možu, v katerega rokah je življenje mojega Lupa, in kateri mi ga more. z jedno besedo vrniti zdravega, recite mu, naj se tudi on spomni svojega očeta, ki ga je tako srčno ljubil... In ako opat hoče na vsak način kako zadoščenje, sem tu jaz, ista kri, isto mesd... jaz, ki sem mu to svetoval, krivda je moja, on je le ubogal očeta*. — Ko jo na to videl Ottorina, katerega je bil poprej v prvi zmešnjavi spregledal, je mahoma vstal, in idoč proti njemu bolj odločno nego spoštljivo: «Vi sto dolžni rešiti ga», je dejal, «vi, ki ste ga spravili v sedanji njegov položaj*.
Dr. Turna je imel torej pred očmi ta slučaj. Zat6 je prosil odloga osmih dnij, da bi se Slovenci lože pripravili na sejo. Tolikega odloga pač ni potreboval za-sc, pač pa za druge soposlance, ki bi tudi po svojih močeh pomagali. Ali ni postopal dr. Turna docela modro in previdno ? — Ko je pa drugi dan klub drugače sklenil, namreč položitev mandatov, ako se nadškof udeleži seje, je dr. Tarna rad pritegnil temu še bolj odločnemu koraku, ker na pogovor z nadškofom ni bil prav nič vezan.
In tak lep čin deželnega poslanca in odbornika so razkričali po vsej deželi za zločin v povsem nasprotnem smislu. Ako se poslužujejo takih sredstev židje, je verjetno, ali v našem slučaju je vrglo tako obrekovanje prav žalostno luč na našo razmero.
Toda reč je šo —- hujša. Dr. Turni se zamerja, da je sploh šel k nadškofu. Da se iz Gorice ven tako motijo pojmi o tem, kaj kak poslanec sme storili in česa ne, to jo umevno, ali da so dobi še vedno med nami dovolj razumnikov, ki zatrobijo v isti rog — to je žalosten pojav! No le dr. Turna, vsak Slovenec bi bil smel isto storiti! In dr. Turna se je odločil zi\ ta korak šolo potem, ko ponovno ni dobil odgovora na vprašanje: Kako fino stališče zavzema nadškof?! Ker nikdo ni znal odgovoriti —• je hotel poh vedeti sam, oziroma Nj. E. morda pojasniti, ako mu, novincu v deželi, ni kuka reč dovolj znana. Dr. T u m a je hotel le popraviti neki greh, kateri so naši zastopniki v občo velikokrat zagrešili. Saj je n. pr. znano, da je »S o č a" prišla najhuje v konflikt z učiteljstvom, ker je odgovorila na neki dopis v »Narod u", ki je naše poslanee izrecno d o l ž i K da nasproti novemu nadškofu niso dovolj taktni, ga nič ne pouče in ne vedo, kakošno stališče zavzema z ozirom na deželni zbor. »Soča* je trdila na podlagi krivih informacij, da slovenski poslanci so v tem oziru na čistem — kar pa ni bilo res! Nič niso vedeli! Je d en, ki bi imel prvi dolžnost, nadškofa o vsem poučiti in izvedeti njegovo mnenje, se je menda tresel pred njim; karkoli važnega ste ga vprašali, da-Ii je govoril z nadškdfom, je odgovarjal stereotipno: „Ne, na to nisva prišla!" Na kaj pa sta sploh prišla?! Drugi, ki si poleg prvega edini šo prilastuje to pravico, pa načelno ni hotel iti k nadškofu, ker je bil žaljen vsled neke formalnosti v družabni etiketi. Italijani so pa pridno capljali po stopnicah k nadškofu in polnili mu ušesa! — Upliven odbornik »Slog e" je potrdi! še 1. t. m. ob 103/4 zjutraj pri »Eiskellerju« (torej dovolj verodostojni podatki l) pisatelju teh vrstic, da nadškof sploh  ni bii nikdar dovolj po-
«Kje ste z glavo ?» je tedaj takoj ojstro posegla vmes njegova žena, «ali so na tak način postopa s takd dobrot-Ijivim vitezom, ki skuša storiti zanj vse, kar lo more, in ki je tu ravno zaradi tega?»
«0, Bog vas blagoslovi!» je zavpil Ambrož ves razveseljen. »Odpustite mi; ne zamerile ubogemu očetu, kateremu se od žalosti meša v glavi, da ne ve več, kaj govori in dela. Urno, ne zgubljajte časa, poj te, pojte, in vrnite se kmalu ter prinesite mi življenje mojega sina !»
Otiraje si oči, ga je grof tolažil: «Ne dvomi, vse storim zanj, kakor da bi bil moj sin». Na" to je namignil Biči in sestri, naj gresta za njim, in so se napotili. Lauretta, ki je vos čas le jokala in zdihovala, je stekla pred Biče v trenotku, ko je šla iz dvorane, ter jej je stisnila in poljubila roko, orosivši jo vso s solzami; izustiti ni mogla besede, a prošnja je bila pač več kot dovolj no izražena v njenih očeh, v obličju, v celi osebi.
Pred vratmi v sprednji dvorani so našli Bernarda, drugega sokolarjevega sinil, ki je , stal tam kakor .kip ter jih I čakal.
učen od slovenske strani, s katero ni imel skoro nlkake zveze; nadškof je bil v glavnem le od njega informovfui ? I — Od tod. prihaja marsikaka zaušnica -akni ..Slovencem*. AH je ne zaslužimo?!
(Bojimo so, da je ta odbornik »Sloge, včasih pregostobeseden, ker on je baje tisti, ki jo spravil to govorico o nadškofu in dr. Turni v svet; na verujomo, da bi bil kardinal prav njemu izdal pogovor, ki jo bil izrecno zaupne nravi. On je tisti, na katerega bo so lani učilelji sklicevali, ko so napadali po-slance, da nič ne poznajo nadškofovega stališča. On je tisti, katerega je Peter MedveSček imenoval za pričo, ki dokaze, dajeGabrfček zlorabil ime »Sloge* zastran onih informativnih pisem na uredništva I — To so prav tri baze v nasam domačem boju, ki so vzbudile največji vihar v deželi — in povsod vidimo v zaplclki tega odbornika. Čudno, čudno, čudno!)
In glejte: ako je Sel dr. Turna k nadškofu -~ in sicer s tako lepimi nameni, kakor jo povedal v svoji izjavi — pa krifio nanj, da ruje za hrbt ¦ svojih tovarišev in da je izdajalec I Ali so r mlali slovenski trgi svojega zastopnika v deželni zbor, da bo ondi le kimal, kakor kimajo nekateri drugi, in čakal, udan v voljo božjo, da nam pečeni piščanci sami v grlo prilezejo? Ako je čutil potrebo, iti k nadškofu, da mu kaj pojasni in da poizve njegovo mnenje, je izpolnil le svojo dolžnost, katero so dolgo časa skoro do cela zanemarjali tisti, ki hot6 zdaj dr. Turno politiski ubiti. Dr. Turna se ni nikdar odrekel tej pravici, katere tudi nikdo med poslanci ni vzel v zakup 1 — S tem činom še ni rušil nikake discipline, še manj pa kak klubov sklep.
Vidite, takč malenkostne razmerice vladajo med našimi veljaki v Gorici! Taki so pojmi o dolžnostih in nalogah ljudskega zastopnika.
C. kr. namestnik na Goriškem.
V B r d i h. Ob vhodu v K o j s k o kakor tudi ob izhodu sta stala iS. U m. dva droga s slovensko in cesarsko zastavo, ker so pričakovali namestnika grofa Goessa. Prišel je v spremstvu dvornega svetnika vit. Bosizia, nadkomisarja Polleva in svet. Pozzija. Pričakovali so ga župan, župnik, podžupani, uči-teljstvo ter več ljudstva. Župan pl. Reja je povdarjal v svojem govoru, da v Brdih stanujejo Slovenci, ki branijo sebe in državo proti italijanskemu navalu. Namestnik je odgovoril par besed po slovenski ter se končno zahvalil »za lepa beseda!* V pogovoru z županom je vprašal, koliko duš Šteje občina
Že poprej, ko je bila Lauretta naznanila strašno novico v hiši, kjer je bila zbrana vsa sokolarjeva družina, je Marijana, vedno zamaknjena v tega svojega čuka, imela svoje zaupanje le v njega; zato" mu je bila rekla le hitro: «Tu morate vi, Bernard, pomagati! Brž tecite doli h gospodarju, vi, ki znate govoriti. Mi smo zabiti ljudje, ali vi si znate zmisliti prave besede, ki Človeku, srce" ganejo. Ubogi trap je začel premišljevati, kaj bi rekel, kako" bi rekel; toda Ambrož je bil med tem že stekel doli po stopnicah in za njim tudi mati in hči.
Ko je tedaj ubogi oče kleče* pred gospodarjevimi koleni prosil z besedami, ki prihajajo iz srca in tudi v srce* segajo, z besedami, katere umetnost občuduje in bilježi spoštljivo, da bi jih posnemala, je žena v svoji trmasti abot-nosti mislila" za se: oh, ti ljubi Bog! samo joče in javka! kaj je vredno vse to? tudi jaz bi znala tak6; Če bi bil prišel Bernard, on bi znal vse ,dr«gace govoriti. Zatd, ko je tudi ona stopila z drugimi v sprednjo sobo iii ga je zagledala tam pri vratih, se Je , Vša razveselila, in prijemši ga za roko, mu je pravila: «0 govorite vi ž njim, govorite, mi nismo vedeli kaj re5i».
Kojsko ter koliko prebivalcev obsega kojoko županstvo, fiar se rau je vse povedalo in razložilo. Vprašal je, če je tudi kaj Italijanov vmes, ko pa je zvedel, da ni niti jednega, se je Čudil! V šoli so mu predložili razne prošnje. Namestnik je povdarjai, da država ne more in ne bo prispevala za razne potrebščine, dokler dežela tega ne stori. Krivi da so na tem slovenski poslanci, ker ne gredo v deželni zbor. Župan je odgovoril, da oni se strinjajo popolnoma s svojimi poslane«, in ko bi ti delali drugače, bi jim dali nezaupnico, in to tim več, ker mi zahtevamo le jednakopravnost, Italijani pa hočejo primat. Na to je dejal namestnik: Tega ne bi» nikoli! Kakšen vtis je zapustil v srcih poslušalcev, to si misli lahko vsakdo.
Iz Kojskega je šel namestnik v Šmartno. Tam se je pa zgodilo nekaj izvenrednega. Našel je se mož, ki ne zasluži več tega imena, kateri je govoril z namestnikom tako: Italijani plačujejo"fe davka in Slovenci x/ai torej morajo odjenjati Slovenci, Ud. Namestnik je z največjo radostjo poslušal govor tega moža, ker mu je govoril tako iz srca, in ves vzra-doščen je rekel namestnik županu: Ste slišali, g. župan?! — Kaj je preslepilo moža, da je tako govoril? Po Brdih si šepetajo, da ta mož bi bil vladni kandidat za deželni zbor v slučaju, če pride sedaj do razpustitve ! — Žalostno je, da se sploh dobi med Slovenci človeka, ki se predrzne tako govoriti, in tim žalostneje, ker ta mož hooe nekaj veljati. Kakošno je tako postopanje, naj razsodijo čitatelji sami!
VDornbergu. Namestnik grof Goess je dospel v Dornberg 19. t. ir. okoli 7. ure v jutro. Pred vhodom v vas je bil napravljen slavolok z napisom: Bog živi Franca Jožefa I. Ob slavoloku ga je pričakovalo starašinstvo, duhovništvo, učiteljstvo ter obilo ljudstva; prišlo je tudi več veteranov s pvaško godbo. Pozdravil ga je župan ter um izročil prošnjo, da bi se prisilil dež. odbor, da splača 100.000 gld. za Vipavsko železnico, da se ustanovi dež. šolski zalog, da dobe J trtorejci primerno posojilo iid. Pregledal je šolo in cerkev. Na to se mu je v pogovorih povedalo več o raznih potrebah, med drugim se ga je tudi opozorilo, naj pritisne na italijanske poslance, da se omogoči deželno-zborsko delovanje. Namestnik oa je bil drugačnega mnenja, ter je povdarjai, da naj prisilijo slovenske poslance, da vstopijo v deželni zbor. Prej da ne dobe ničesar. Obiskal je tudi trtnico, potem pa odšel.
Iz vsega obnašanja kakor tudi govorjenja namestnikovega je   bilo  razvideti, da nima srca za  nas,   temveč   dela z vso silo I na to, da bi se podal!  Italijanom na milost I in nemjlost. Ali to ne pojde, g. grof!             j
(Culi smo, da takoj po odhodu so j prevrgli s!avolokv ker ljudje so bili do sile I ogorčeni po namestmkovih besedah. Ur.)
*                            !
*    *
V A j d o v š č i n i. Poročilo se glasi tako: Dne  19.  t.  m.  malo pred 10. uro je došel njegova  ekselenca  v  Ajdovščino. Pred  občinsko pisarno, kjer so ga pričakovale razne deputacije, šolska mladina ia mnogo druzega občinstva, ga je pozdravil  najprej  župan g. A.  Lok ar,  potem   mu  je podarila s pri-mirnim    nagovorom   g.čna   Rožica  Bajtova krasen šopek. Ekscelenca se je prvemu kakor j drugej prav  prazno  odzval v precej točni | slovenščini, ter se podal v občinsko pisarno, j kjer  mu je  g. župan  predstavljal   navzoče, I prijavil mu razne deputacije, izročil spomenico raznih potreb ajdovske občine, do.iavši mu ustmena pojasnila, ter ga konečno povabil na malo južino. Visoki gost je vabilo z I vidno radostjo sprejel. Glede na kratko od- j merjen čas  je hitel z zaslišanjem deputacij I in njih prošenj, obvestil se c vsebini pred- j toženih mu spomenic, katere so bile, razven I — nota bene — od lokuvškega  županstva, vse slovenske; obljnboval je razne j podpore in dajal  pojasnila. Dal je tudi ra- I zumeti, da ministri čakajo z vedno odprtimi I mošnički,  toda  večina  naših podpor je od- j visna od deželnega zbora, kateri že dlje časa j ne deluje, in se ne ve, kedaj bode deloval. — j Kdo da je kriv tej nedelavnosti, pa ekscelenca ni vedel,  oziroma  ni  hotel povedati. Na to j se je ekscelenca podal v cerkev,  tam malo j pomolil ter si ogledal šolo in šolski vrt, opozoril gospoda nadučitelja na neke nedovoljene I slike  v  šoli,  ter  si   dal  pojasniti, zakaj ni drevesnice na šolskem vrtu.
Ogledal si je tudi sodnijo, davkarijo in i na novo urejeno pošto. Na posebno povabilo * se je  podal tudi v tukajšno  predilnico. — J Povsod je visoki  gospod  kazal posebno za- j nimanje, ter bil jako z govoren in prijazen. Pri  omizju je; napil ekscelenci  v kratkih a jodernatih bt :J3ah  prvo ajdovski g. župan, I na kar se je ekscelenca zahvalil v slovenskem J jeziku: potem je  nadaljeval v nemščini po- J vdarjajoč, da ga jako veseli, da je v tem lepem kraju tako prijazno sprejet, za kar se prav toplo zahvaljuje; ob enem pa, da mu bode v  posebno prijetnost delati na l% da bode vsaki  naši  pravični želji do njega kar j največ mogoče vstreženo.  —  Sledilo je še par Icratkih napitnic na cesarja in goriškega glavarja, na kar so se visoki gostje poslovili j in odpeljali, spremljani od ajdovskega župana j in podžupanov, do Rebka. Tam ga je župan I še enkrat pozdravil ter mu želel srečno pot. I Ostali smo se Se nekoliko pozabavali prisu- J mečem š^mpancu "ter si  napijali  na svoje |
zdravje. Konečnr smo se ločili v prijetni nadi, da visoki dostojanstvenik ne ostane le pri golih obljubah, ampak da pokaže tudi dejanja. Prilike ima dovolj!
V Komnu. Popoludne ob 3. uri dne 19. t. m. je dospel tržaški namestnik v Komen. Na cesti tik orožniške postaje je bil napravljen slavolok z napisom: Dobro došli! Tam se je izvršil običajni pozdrav, nato so se vršili sprejemi v občinski pisar niči. Župan je povdarjai, da od vlade ne dobivajo letos občire .nikakih podpor za ceste, vodnjake, stavbe in druge reči, ker ni deželnega zbora. Namestnik je po svoji stari navadi silil župana, naj on kakor sploh župani uplivajo, da poslanci vstopijo v dež. zbor. Župan mu je omenil, da Lahi ne dajo ničesa Slovencem, ali namest: ik se je hitro odrezal, da so hoteli dati za šolske reči toliko in toliko tisočakov, pa Slovencev le ni bilo blizu. Župan je menil, da Lahi dajejo premalo, pa namestnik je zopet hitro odvrnil, da je treba vsprejemati po malem in radovoljno, pred vsem pa morajo slov. poslanci v deželni zbor. — Ogledal si je cerkev, šolo, urade in drevesnico; čez Gor-jansko se je odpeljal naravnost v Trst.
*
Ta poročila zadoščajo, da vidimo, kako misli in dela cesarjev namestnik v Trstu z nami. Njegovo postopanje pač zasluži ime. kakoršnega ne smemo tukaj zapisati, pa saj ne smemo marsikaj, in po izjavi namestni-kovi tudi ne smemo misliti, da bi bili kedaj ravnopravni v PriniorjH. Tako jasno menda tega nam še ni povedal nikdo kakor nemški grof   Goess.   -
Dalje zaplenjeno.
Domače in razne novice.
Zaplemba. — V zjutranjem izdanju nam je zaplenilo državno pravdništvo 18 vrst komentarja k članku: G. kr. namestnik na Goriškem. No, prihodnjič priobčimo drug komentar.
Osebne Testi. — G. A. K o m c 1, c. kr. gozdar, je premeščen v Tolmin.
Prosektor v tržaški bolnici, dr. Simon Pertot, vrl slovenski rodoljub, je stopil v pokoj.
/.upnik v Mal. Lošinju dr. Ante Grškovic je imenovan kanonikom;
Jos. Motz, glavni učitelj na tukajšnjem ženskem učiteljišču, je stopil v pokoj. Tem povodom je dobil naslov: cesarski svetnik.
Novomašniki. — V nedeljo 23. t. ni. so bili posvečeni v mašnike za goriško nad-škOkijo: a) četrtoletniki: Jože Abram iz Štanjela, Mihael Kragelj iz Klavž, Karol Oblak iz Kopra, Ivan Seljak iz Podmelca, Ciril Vuga iz Solkana; b) tretjeletniki: Ivan Kunšič iz Gorij na Gorenjskem, Peter Fanin iz Stras-solda, Guido Russian iz Muše, Benignij Spa-gnul iz Rude.
Včeraj sta brala v Gorici v cerkvi sv. Antona novo mašo preč. gg. Seljak in Kragelj natihoma, drug za dragim. Med sv. daritvijo so ljudje v okolici izvedeli, kaj se godi, ter hiteli v curkov, da je bila kmala polna.
Priznanja slov. poslancem so poslali na naslov dr. Gregorčiča župani ajdovskega okraja, županstvo na Grahovem ter v Medani. Prvi dve priznanji sta le nadaljevanje onih priznanj, katera smo že priobčili v listu, ter ne stojita v nikaki zvezi s sedanjo gonjo proti dr. Turni, kakor nekateri sodijo. 0 priznanju iz Medane pa se zdi, da je sestavljeno že pod vtisom preganjanja dr. turne.
Občni zbor »Alojzijeviški" je bil dne 17. t. m. k poročila posnemamo, da so bili šolski vspehi letos izredno dobri; mnogo je odličnjakov, drugi so opravili z dobrim vspe-hom. Dohodkov je bilo 7354 gld. 99 kr., stroškov pa 7260 gld. 72 */, kr. Nekatere občine so se posebno odlikovale v prispevanju z milodari za »Alojzijevišče", želeti pa je 5'<«?ti nabiranja poljskih pridelkov. Sprožili so tudi misel o domači pripravljalnici v »Al.", kar se sčasoma morda uresniči. V odbor so izvoljeni vsi dosodanji gospodje razven Č. g. kapelana Kovačiča, na katerega mesto je stopil t. g. Fr. Setničar.
Sprejem t »AlojzijeTlšce". — Letos se sprejme na ta za7od 10 do 15 učencev. Tisti, ki žele vstopiti, se morajo oglasiti do 20. avgusta t. 1. Prošnjam je treba priložiti
šolsko pričevalo, krstni list ter zapečateno priporočilno pismo orl pristojnega dušnega pastirja. Sprejeti morejo biti le učenci iz goriške dežele, zdravi, sinovi poštenih starišev, stari morajo biti vsaj 9 let ter sposobni, vstopiti v 3. razred na c. kr. vadnici v Gorici.
Izid zrelostnih preskušenj na c. kr. žensk. učit. izobrazevališču v Gorici koncem šolskega leta 1898/99. Zrelostne preskušnje so se končale 20. t. m. Oglasilo se jih je bilo: a) gojenk zavoda, in sicer Slovenk: 20, Italijank 27, skupaj 47; b) privatnih 4 Slovenke in 15 Italijank, skupaj 14; vseh skupaj torej 66.
Izmed slovenskih kandidatinj je bilo proglašenih, in sicer: 1. zrelim z udlifco za slovenske, hrvaške in nemške šole 1; 2. z odliko za slovenske in nemške šole 5; 3. sploh zrelim za slovenske in nemške šole 2; 4. samo za slovenske šole 12 gojenk, 2 privatni, 14. Ena privatna je padla iz enega predmeta za dva meseca, ena privatna pa je pretrgala preskušnjo radi bolezni:
Od italijanskih kandidatinj so napravile zrelostne izpite: 1. z odliko za italijanske in nemške šole 3 domače gojenke in f privatne; 2. samo za italijanske šole 3 domače in 3 privatne gojenke; 3. pripoznane zrele za ital. in nemške šole 5 domačih in 2 privatne gojenke; 4. samo za italijanske šole 16 domačin in 2 privatne gojenke; 5. za 2 meseca jih je padlo iz enega predmeta 2 privatni; 6. nezrelim pripoznato se jih je sploh 2 privatni: 7. odtegnila se je ustnim izpitom 1 privatna in 8. radi bolezni je morala prenesti izpite 1 privatna.
Strokovni šoil t .Šolskem Domu". Za žensko nadaljno omiko je osnovalo društvo »Šolski Dom« že pre<« 3 leti šolo za umetno vezenje, kateri se je pridruži ; v baš preteklem šolskem letu tudi šola ? rojenje in šivanje vrhne obleke. Poučuje se na obeh šolah po 20 ur na teden; nauk je ukrojen tako, da deklice pohajajo tudi nadaljevalno šolo, kjer se uče risanja, računstva, zem-ljepisja itd. Šola za umetno vezenje traje 3 leta, za krojenje in šivanje pa 2. Letos je obiskovalo ti dve šoli 101 učenka. Obe sta velikega pomena za naše ženstvo; to je p j-kazala zlasti razstava.
Mestna ljudska šola v Gorici. -— Učencev in učenk na mestni ljudski šoli v Gorici je bilo letos 246, in sicer 185 dečkov in 61 deklic. Početkom leta se jih je bilo vpisalo poleg teh 246 še 256, ali so bili zavrnjeni, ker ni bilo prostora in tudi ne zadosti učnih močij; le te je sprejel potem »Šol. D.*, kateri je štel v svojih razredih 356 otrok. V obe vadnici je hodilo okoli 350 slovenskih otrok, torej je bilo nad 1000 slovenskih  otrok,  ki  so   pohajali ljudske šole.
(Seveda tu ne smemo pozabiti, da po italijanskih šolah je bilo tudi dokaj slovenskih otrok. Še marsikedo je tako nezaveden, da se da pregovoriti ter pošilja svoje otroke v laške šole. Celo nekaj inteligentnih Slovencev poznamo, katerih ni sram, pošiljati svoje otroke med Lahe!)
Za te bi morala skrbeti mestna uprava, ali vsprejeli so jih v šolo komaj 246! Letos je bila ta šola v »Š. d.*, ali kje bo prihodnje leto? Prispevanje od strani magistrata izostane, ker je Catincllijeva vojašnica še vedno določena za šolsko poslopje za slovenske otroke! Kdo pa jih bo pošiljal tako dolgo pot v šolo ter jih razpostavljai v nevarnost nasproti laškim barabam v raztrganih in elegantnih hlačah?!
Še vedno nismo na čistem, kako in kaj bo s slovensko mestno šolo v Gorici, ali zmaga pravica, ali bodo šole visele le na ramah društva ,Š. d.?* O če bi vsi ti slovenski otroci hoteli hoditi v laške šole, jih takoj sprejmejo, in če potreba, ustanovijo še eno laško ljudsko šolo, — slovenske pa se branijo do skrajnosti! Tako postopajo sinovi »avite colturel*
Peter Favetti. — Te dni je bil ta neodrešeni sin Gorice v Trstu od vojaške oblasti kakor pravi vojaški Izraz — .»uper-arbitriran, t. j. spoznan nesposobnim za vojaško službo za vedno in popolnoma. Favetti že nosi civilno obleko, in tako smemo upati, da v kratkem sprejme Gorica slovesno v svoje naročje moža, ki je svoj čas tako predrzno ušel iz avstrijske armade ter pobegnil v Italijo. — Kazen res je bila huda, ko se je povrnil! Malce zapora, nič vojaške službe, pa je bilo. Toda ne smemo pozabiti, da Peter Favetti je — Italijan, in da Italijani še vedno preveč veljajo v Avstriji,
Adoifo Codcrniaz. — Obtožba proti njemu se glasi tako, da je obdolžen motenja javnega mira in pregreška vstaje. Obravnava bo pred porotniki v I n o m o s t u! Zagovarjal ga bo dr. Graziadio Luzzatto.
Codermazu se je bilo posrečilo izročiti vojaku - stražniku pismo, naslovljeno na župana dr. Venutija, v katerem prosi posredovanja, da bi se vršila obravnava v Gorici in ne v Inomostu. Pismo so zasačili ter je izročili sodniji; vojak seveda je tudi dobil, kar mu tiče.
Za »Glasbeno šolo" so darovali: Reja L, gostilničar v Gorici, 2 kroni. — Jerkič Ant., fotograf v G., 1 krono. (Ta šola je prav važna za goriške Slovence. V treh letih bomo imeli svojo godbo, ako pojde po sreči in bo dovolj podpore, da ne bomo le od tujcev odvisni.)
Kakšna imenovanja se vrše" na Primorskem. — Slovencem se pri imenovanjah godi večkrat v nebo vpijoča krivica. Nedavno
I je bilo razpisano več mest sodnijskih pisarniških uradnikov za Primorsko ir. Istro. Znano mora biti vsakemu, da izvzemši Corvinjan, kateri je v Furlaniji, morajo, ali vsaj bi morali, uradniki  biti   zmožni   slovenskega, ozi-
| rnma hrvatskega jezika. Naše oblasti se pa na to nič ne ozirajo, in menda vse edno jim
; je, je-li sposoben vsaki uradnik za slovenski kraj ali ne. Tako so se izvršilo te dni neko imenovanje, katero znači pravo preziranje Slovencev ter postavlja v čudno luč ravno-pravnost pri sodnijah. Za Ajdovščino, torej za popolnoma slovenski kraj, je imenovan na mesto g. oficijala Cibeja Furlan Nova-jolli, kateri ni zmožen ne slovenskega ne nemškega jezika. Radovedni smo, kako bode ta mož opravljal službo sploh, in n. pr. pri zemljiški knjigi, kjer so stvari tak6 važne. Slovenskega ne zna, nemškega tudi ne, torej bode moral delati v blaženi italijanščini, ako bode sploh razumel, kaj stranske zahtevajo! —AH se je poteml ču^ diti, da se pritožujemo, da se nam godi krivica ! ? Taka je tista tolikrat obečana in po-vdarjana ravnopravnost grofa Thuna! I
Tombola t Št. Petru. — V nedeljo ob 6. uri zvečer bo v Št. Petru tombola z vsporedom, kakor že naznanjen. Opozarjamo zopet nd-njo, nadejajo se, da bo udeležba prav ogromna.
Ukradena trobojnlca. — Na meji ločniško-podgorski je postavilo županstvo jedno slovensko in jedno cesarsko zastavo, toda že pred dohodom namestnika je nekdo odnesel slovensko trobojnico. Ko je došel namestnik, so mu to povedali -— in je ukazal preiskavo. Kdo torej vedno bujska? Kdo vedno izziva Slovence?
Otroški vrtce v Devinu. — Društvo »Šolski dom" je osnovalo letos otroški vrtec v Devinu, kateri kraj hočejo Italijani na vsak način poitalijančiti. Vse žile napenjajo, cla bi se prej ko prej to izvršilo; v to svrho je že sezidala »Lega" šolo v Devinu, katera pa k sreči doslej še ni odprta. Kaj umestno je bilo torej, da je društvo »Šolski dom" osnovalo otroški vrtec, kateri naj varuje slovensko mladino pred predrznimi italijanskimi navali. V vrtec je upisanih 42 otrok. Učiteljica je g.čna Likarjeva.
Torej vendar! — Celih 9 mesecev je trajala disciplinarna preiskava proti g.čni Lavri Scholz, učiteljici v Devinu, ker je bila obtožena v znanih devinskih izgredih lanskega leta od dež. sodnijo v Trstu, pa popolnoma oproščena. Šolska oblast jej je naperila disciplinarno preiskavo, katere je Še le sedaj konec. Ta je za g.čno ugoden, saj drugače menda vendar ne more biti?
Za muke in prestano trpljenje jej tako nikdo ne more dati zadostila!
Iz Soče so potegnili te dni blizu Kanala onega kovača iz Deskle, katerega klobuk so bili našli pred časom ob Soči, kakor smo zadnjič poročali! Kovač je inwl zvezane roke, denarja niso našli nič pri nje" kar vse kaže, da je bil storjen zločin. Zločr  . še nimajo.
Tombola v Nabrežini. .-- Oddelek tržaškega vojaškega veter, društva v Nabre-žlni priredi dne 30. t. m. ob 5. uri popoludne javno tombolo s temi dobitki: L, činkvina 100 K.; 2). tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 20 kr. Po tomboli bo ples.
Strela. — V ponedeljek v jutro v nevihti jeudarila strela "v "tovarno' za vrvarsko obrt, last g. M. S~siča. med soškim mostom in Stračicumi. Napravila je škode okoli 2000 gld.
Kakor smo culi, je tudi drugodi na več krajih strela napravila škodo.
Toča. — V nedeljo na večer je padala toča po Brdih; zadela je Krasno, Vederjan, Višnjevik ter deloma Šmartno in Kojsko. Toča je bila debela ter je ponekod celo korce na strehi prebila. Proti toči so streljali že 2 uri poprej, ali ni nič pomagalo.
Po noči potem je pobila toča poBanj-šieab, da so morali drugi dan žito pokositi. Ubogi ljudje!
Brzojavni in telefonski promet me-seea junija. — Na c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega je bilo pretekli mesec oddanih, došlih in tran-zitujoeih brzojavk 239.321; od teh jih odpade na Trst sam 191.026. V medmestnem telefonskem prometu se je govorilo v isti dobi v Trstu 1592 krat, v lokalnem prometu pa v Trstu 230.000 krat, v Pulju 7448 krat, v Gorici 4800 krat, v Opatiji 1162 krat in v Ljubljani 11935 krat.
Po zborn »Sloge". — Od naše strani ni bilo za občni zbor nikakih priprav, razun očitnih pozivov v »Soči". V kolikor so se pripravili naši somišljeniki po deželi, so storili po nagibih svojega prepričanja. Priprave po kakem načrtu so bile za našo stranko nemogoče, ker so nasprotniki sestavili imenik članov šele v zadnjih štirih mesecih in so vpisali svoje pristaše.
Po občnem zboru 25. maja pa ni bilo mogoče nikogar več vpisati, dasi bi jih veliko rado pristopilo. — Že par tednov pred obč. zborom so pristaši nasprotne stranke dobivali pooblastila po deželi, še predno se je vedelo, kdaj bo zborovanje in kaj bo na dnevnem redu. Reklo se je navadno, da bo le volitev desetega člana. Ko so bili že pripravljeni, so šele razpisali občni zbor. — Nasprotni agitatorji so imeli na razpolago imenik udov, dočim naši tega niso imeli I
Vkljub vsem tem neugodnostim, je došlo j na zbor prav  odlifino število   članov,   med njimi uglednih veljakov, posestnikov iz  cele dežele. Lahko rečemo, da je bilo od navzočih članov večina naša; g 1 a s o v so utegnili imeti nasprotniki  več, ker je bil vsakdo dobro založen s pooblastili.  Sedmorica  članov v Kobaridu, ki so dali že prej   pooblastila kaplanu,  so pozneje,  ko   so   izvedeli, «a kaj sel gre,   preklicali  pooblastila. ~r,J)& I je bila naša stranka prav številno zastopana, T sodimo po tem, ker so  v Gorico prihajajoči j člani le v našem uredništvu oddali oko\\ f,0 pooblastil, ker jih sami niso mogli več sprejeti. Od teh jih je ostalo še   15  neoddanih, katera so bila namenjena,  da  se  oddajo v dvorani onim  članom,' ki ""Bi 'jih  lahko   še sprejeli. —
Naša stranka je imda pripravljeno posebno listo, a le za slučaj, ako bi bilo res treba volili vse nove odbornike, kar bi se imelo pojasniti šele na zboru; drugače bi oddali najJrže le prazne listke, kar bi jeden govornikov povedal in razloge utemeljil.   —
Samovolja v tolmačenju dnevnega reda je preprečila vos n;tš načrt. Naši somišljeniki so došli iz cele dežele, a ne toliko za- I stran volitve, marveč radi določnih in jasnih pojasnil o naših homalijah, da se izpre-govori odkrita beseda od obeh stranij. Toga mnenja je bilo tudi več duhovnikov in po-svetnjakov, ki so se držali bolj nevtralno.-— In kdaj naj bi bila bolj primerna prilika za > tako razpravo, kakor jo bil ta občni zbori'! J Agitacija za udeležbo se je vršila pod vplivom silnih spletkarij in - laži j, kakor smo povedali že zadnjič, govorimo na drugem mestu danes in bomo še govorili. Ljudje so imeli polne glave vsakovrstnih obrekovanj in sumničehj.'Zaiti so premnogi pošteno misleči rodoljubi uprav želeli razprave o vzrokih, ki so dovedli do takega položaja v »Slogi". Razprava bi teb mogoča tudi v j okvirju ra"p!:r.^,v. dnevnega reda: ^lopol-nilne vo!f; ¦> v odhi.-rS Govorniki bi zahtevali poja :f, /,:•!;;•,] «.< :?5„ maja izvoljeni odborniki yt:sl.up.J!.. Kar ;o pisali in dopisovali zunaj, U, •/,:¦ obe.u v^or ne eksistuje. Na njihov«; i¦•»!•''.•*nit a :" <atožbe bi sledil zagovor dr. Turi.' • :7govih somišljenikov. Popolnoma pravjino. Tak6 bi postopal vsak nepristranski predsednik.
Toda zunaj društva je bilo sklonjeno, da predsednik na dopusti nikako razprave, marveč govoril bo le on sam in vsi drugi - - jezik za zobmi! Ni čuda, ako je nastal vsled tako teroristiškega postopanja odpor po dvorani. Predsednik je izključil razpravo in dejal, da bo glasno Gital imena volil cev, tako poklicani udje naj pridejo in oddajo glasovnice. — Presenečenje je vzbudil že prvi čin predsednika, ki je poklical le svoje pristaše v komisijo, in sicer najprej Medveščeka in Bajta, potem Grčo in Berbuča; dr. Rojic je sam prisede!, edina odbornika dr. Turna in župan Žega pa sta ostala na strani.
Naravno, da so zahtevali naši pristaši besedo k volitvi, pojasnil o položaju, o vzrokih, ki so dovedli do takih volitev — in ker predsednik ni dovolil besede, je nastal po dvorani velikanski odpor! Culi so se glasovi: »Resnice se bojite! — Danes je čas, da se pomenimo! — Prišli smo od daleč in nimamo ne časa ne denarja na ostajanje, da bomo hodili vsak mesec v Gorico!-—Dr. Turna naj govori, iic] se opraviči! itd." Na drugi strani so isto takd kričali, da je na dnevnem redu le volitev in nič drugega. V dvorani je nastalo več skupin, ki so se prepirale in skušale druga drugo preglasiti. Zmešnjava strašna, vriše velikanski, kakor-šnega menda v „Slogi* še ni bilo! — Predsednik je stal na odru brez moči. Cesto je skušal poseči vmes in miriti razdražene duhove, milo proseč: »Poslušajte vendar svojega predsednika!" To je trajalo nekak četrt ure; hrup je naraščal, posebno okoli predsedniške mize. Nakrat, kakor na migljaj se je zgrnila četa duhovnikov in nekaj učiteljev okoli predsedniške mize; mislilo se je, kakor da hočejo morda braniti predsedništvo kakega naskoka, ker veliko članov je bilo čedalje bolj razdraženih, da bi bilo res utegnilo priti do kakih neljubih prizorov! Med tem časom pa
—  dočitn je bil po dvorani vihar, ki se je prenašal v predsobo in na hodnik — seje lepo vršila volitev, t. j. »r*udečkarji* so zmetali svoje rudeče glasovnice na mizo. Prav blizu stoječi niso slišali obljubljenega klicanja imen in sploh niso niti slutili, kaj se godi. Ko je Gabršček opazil, da se voli, je klical, da tako volitev je  treba zabraniti
—  ali v tistem hipu je bila volitev zaključena, vsa volitev ni trajala 10 minut. Naša stranka se volitve n i udeležila. Petorica belih glasovnic je  zašla le v zmešnjavi na mizo.
—  Ob 1. uri je predsednik naznanil izid; navzočih je bilo le kakih 20 oseb.
To je slika tega občnega zbora! Člani iz cele dežele so prišli le za to v Gorico, da bi oddali listek! Pač drag »špas«. Pa poreko, da se nam Slovencem slabo godi!
Kak6 so se pripravili na to volitev> je torej dovoljno pojasnjeno. In hoteli so, naj se najprej izvrši volitev pod vplivom vseh obrekovanj in spletkarij, a dr. Turna naj si dobi 30 članov, ki bodo šele zahtevali po pravilih še jeden občni zbor, ako se hoče post festum opravičevati. Med tem pa so dobili odstopivši odborniki »sijajno zadoščenje* na nečuveno žaljenje — čujte!
— v pismu dr. Turne dne 9. janu- i v a r j a t. 1., n * k a t e r o s o se čutili žaljene šele 8. julija; ih Med-vešček je brzojavljal po svetu novico o j »sijajni manifestaciji Gregorčič-Goroninijeve stranke" — oni isti Medvešček, ki je na zboru 25. maja udrihal s kolom po vseh po- I slancih in ki jo več let vodja socialističnega j gibanja med. mlajšimi učitelji; oni isti Med-Ivešček, ki jedelal propagando za dernokra-rficne"lišfe^TfPJttn tudi dopisoval; oni isti, ki je bruhal svoj žolč v „Narodu" na naše I poslance, katere je »Soča" vstrajno branila — ! In ta mož je bil poklican malo dnij po občnem zboru 25. maja, da bi urejeval »Gorico",— .proti ;Soči". To so najnovejši veliki značaji, osrečitelji našega naroda. Takč so jo zasukali naši prvaki!! Kar pa oni na-rede — ni še vse dobro! Taka čudovita „doslednost" ima že v kalu strup, ki vniči vsakoršen dober sad! — Narod ni več sicp, marveč gleda! In marsikdo, ki je danes še v dobri veri nam nasproten, sprevidi prej ali slej, da je bilo neobhodno potrebno, da smo se uprli nezdravim odnošajem. Po vi- j harju se ozračje sčisti!
Še nekaj pojasnil pride. Zlasti pojasnimo stališče našo stranke do voditelja dr. Gregorčiča.
Nekaj »juridlčiioga*. — V predsobi čitalniSkc dvorane pred izrednim občnim zborom „Sloge" je stal velik jurist ter razlagal svojim poslušalcem, da popolnoma zadošča, ako se od dr. Turne le zahteva, da odstopi, da ni potreba navajati dejstev, radi katerih bi imel odstopiti, itd. Ilm, strašno »kunštno* 1 Čudno le, da dr. Turna, ki je tudi jurist, ni bil tega mnenja, temveč je zahteval pojasnila, istotako dr. Triller in drugi! -— Pa kaj hočete? Srednjeveška inkvizicija ima tudi še današnji dan svojih privržencev, in v tem slučaju so prav živo spominjamo nje. Zadoščalo je le, da so koga sumničili, da kdo ni bil všeč temu ali onemu inkvizitorju, pa so ga obdolžili kakega kaznjivega dejanja, in po njem je bilo. Žrtev so mučili, privezali na tezalnice, tepli jo in bičali ter vpili va-njo: Priznaj, človek, da si kriv! Mutatis mutundis, ali se ne dogaja zadnje dni nekaj sličnega na Goriškem!?
»Poslance drugačnega mnenju" — Nekdo nam piše: »V izjavi dr. Turne či-tamo o govorici, da bi so bil knezonadškof izrekel proti dr, Gregorčiču in grofu Coronimju t „malo prej je bil tu neki drug poslanec, ki jo pa drugačnega mnenja*. — Denimo, da bi bilo vso to tudi ros, kaj  za to?! Kdo je
I pa rekel, da dr. Turna m o r a biti vedno enakega  mnenja, kakor onadva ?! Tu
j se vpraša le: ali je dr. Turna prelomil kdaj kak klubov sklep — ali da je roval proti njemu na nedopusten način, kakor so pa Cesto delali drugi poslanci! — In še to: v  čem je bil  drugega  mnenja? — Dalje:
j ako bi to tudi bilo res,  kaj   sledi  iz  tega?
I Ali da je dr.  T.  silil  nadškofa v zbor? —
j Odgovor prepuščam filijalki »Primorskega Lista".
I           Kakošnih sredstev  se poslužujejo.
— V ubijanju naših narodnih delavcev so . nasprotniki prav iznajdljivi mojstri. Ker ni-; majo stvarnih vzrokov, si izmišljajo najraz-, I novrstnejše govorice, kakor klepetulje po poklicu. — Zadnjič smo že nekaj povedali, naj t • sledi danes še majhen šopek. , J           Z vipavsko   železnico ne gre in ne gre
i    naprej. Vrhniška je bila v nedeljo že otvor-i I jena, dasi ob istem času sklenjena. — In ker je ljudstvo radi tega Že nejevoljno -— kaj je ugodnejše,   nego  zvrnili  krivdo   na Tumov .    hrbet. In  res:  dr.  Turna je kriv, da ni še
¦     vipavske železnice. Dobe se ljudje, ki veru-
¦     jejo.
M           Dr. Turna, tako govori neki naduč. v Vi-
•    pavski dolini, je dal Gabrščeku iz posojilnice t    10-000 gld., da ga  zagovarja.   —  Podobno ;    je pridigoval  že   župnik Grča  v Šempasu >    zbranim goriškim — dijakom. 1 J           Dr. Turna je kupil Baumannovo hišo za
' j posojilnico „na puf", govori isti nadučitelj ' j in dostavlja opazke različnega obsega. (Hiša ; j je bila seveda takoj izplačana v polnem i J znesku!)
L I           Učitelj Tomažič pripoveduje: Peter Med-
i i vešček je napisal članek proti vit. Klodiču. j    AH Klodič je obljubil,  da  bo  Gabršček za-
¦     lagal šolske tiskovine — in ta nesebični Ga-t bršček radi tega pušča Klodiča na miru. , (Šolske tiskovine zalaga G. že od I. 1894. c. j    kr. okrajnim šolskim svetom, s katerimi nima
Klodič v tem oziru ne zveze ne upliva. »Go-i riška tiskarna1 je namreč mnogo bolje po-.    stregla, boljše blago in po nižjih cenah).
i             Isti učitelj pripoveduje: Grofa Maren-
i    zija (bivši glavar  v Tolminu), je  Gabršček .    v »Soči" napadel. Ko je pa začel naročevati ;    tiskovine pri  Gabrščeku, se je ž njim sprijaznil. (Grof M. je bil sprva velik nasprotnik I    stranke, a pozneje se je ž njo do cela sprijaznil ; to je  seveda  vplivalo  na  razmerje l    »Soče" do njega.  Gabršček je pa bil  v nemilosti pri  njem že od 1.   1897., ker mu je J brzojavnim  potom prekrižal neke račune ob '    volitvah. Drugi nikdo ni   hotel  — odposlati ,'    Badeniju one brzojavke!)
i             Dr. Rojic kliče kar ljudi k sebi in jih
-     obdeluje. Refrain je ta: Dr, Turna izgine i kmalu iz Gorice. Gabršček bo še nekaj časa i J Životaril s »Sočo", potem pa ugonobimo tudi
-  J njega, saj vam no kaže, ž njima držati! — ! I Kaj vse ta gospod  zdaj čenčari — in  k&k6
je govoril še pred par meseci, bomo govorili, 1 da bo strmel svet 1 Se pred par meseci je grozi!, da kakor je uničil Tonklija, tak6 uniči tudi Gregorčiča, ki ni za nič, ter „Besch\vichti-gungshofrata" Berbuča in »škofovskega hlapca" Grčo, zdaj pa hoče uničiti le Turno in Gabrščeka ter spraviti Berbuča v deželni odbor. Zajadno pripoveduje vsakomur, da on žrtvuje nad 2000 gld. na leto za — narod, dasi je res, da ni: zavednega Slovenca, ki bi ne.žrtvoval neprimerno več nego dr. Rojic, ki rabi le grablje, vil pa ne pozna.
Za danes bodi dovolj! Ali ne — kako malenkostno, kako nizko, da ne rečemo še huje ! In taki možje rabijo v politiške s vrhe taka sredstva! Nizko so padli! .
Glasovi  o sporu na Goriškem.    -
„Edinost": piše: Na Goriškem je nastal spor mej drom. Turno in ostalimi tovariši njegovimi. Mi poznamo dra. Turno precej dlje časa, nego ga poznajo Goričani. In na podlagi tega poznanja izjavljamo, da gosp. dra. Turno ne smatramo sposobnega za kako nepošteno dejanje, bodisi v zasebnem, bodisi v javnem življenju! Naj se govori kar hoče, in naj govori, kdor hoče: mi ne verujemo v kako' izdajsjtvp jednega Turne, dokler nam ne bo dano, da položimo svojo prste na dokaze njegove krivde. Takih dokazov ne vidimo do-sedaj. Čim dobimo lakih nedvomljivih dokazov, pa ga ubsudimo tudi mi!
Nočemo oporekati možnosti — da-si nismo prepričani niti o tem —, da je Turna kaj zgrešil kakor poiitik. Toda: kje je politik, ki ne bi bil nikdar kaj zgrešil?! Vsikdar pa treba poštevati, kakovi nameni so mu bili ob njegovih korakih! Slcdnič nočemo oporekati temu, da Turna ni — kako bi rekli? — baš prožnega temperamenta.
Zato ne zamerjamo nikomur, da ne soglaša ž njim v vsem. Ali kar nas je zabolelo v dušo, je bil modus, v katerem se je naznanilo svetu to nesoglasje, Tega ni zaslužil takov narodni delavec, kakoršen je Turna I če mu slednjič kdo morda podtika ka-1 kove »liberalne" namene po ljubljanskih vzorcih, smo pa že uverjeni, da doličnik sam ne veruje temu.
Toliko  smo  morali  reči po svoji dolžnosti in vesti. Odslej pa bomo le z žalostjo sledili nadaljnjim dogodkom na Goriškem. Celjska »Domovina" piše: Na Goriškem J so pripravlja v lastni  stranki slovenskih po-| slancev na razpor.  Njihovo glasilo »Gorica* prinaša v zadnji številki nezaupnico poslancu dr. Henriku Turni ter ga  podpisani tovariši pozivajo, naj odloži mandat. Naj še je imenovani  tudi  kaj -pregrešil, poravnali bi se I morala zadeva na drugačen način. Vsekakor pa se mora vsak rodoljub s stališča vzajem-I nosti spodtikati  nad predbacivanjem, jda se j dr. Turna na Goriškem „takoreIcoč niti vdo-mačil ni". Takšno p^edbacivanje se nič kaj J ne vjema z imenom   »Sloga" in še  manj z »Zjedinjeno Slovenijo".
„Slov. list" se v zadnji štev. zaletava po svoji robati navadi v dr. Turno in v Gabrščeka. »Edinost" mu odgovarja prav dobro tako:
„Slov. Hst" meni, da se je na Goriškem zjasnilo. Po našem menenju je to  menenje J dokaj drzno. Mi bi rekli poprej, da se je — j stemnilo. Veseli  se   kdor »:tore, na razkolu I v toli kritičnih časih,  mi se ne moremo. Le J čitajte laške novine, s kako slastjo poročajo jo nastalem  sporu!  Kajti že dosedanji pojavi pričajo vsakomur, da spor no ostane omejen J na" poslanske kroge, ampak je že vrgel svoje j temne  sence  med  narod  sam.  Da,  temne I sence se vlačijo po  političnem obzorju go-1 riških Slovencev, in »Slovenski list" nam govori o — zjasnenju. Ali ni ob tem reku pred strankarskim   stališčem   ubežalo   bolje   prepričanje?
Razgled po svetu.
Uradniške kavcije se odpravijo ter se vrnejo uradnikom v dveh ali treh letih dosedaj uplačane kavcije.   ~
Krščanski socljalni državni poslanci
I pod predsedstvom dr. Luegerja so sklenili ostro
[ resolucijo proti novim davkom na pivo, slad-
j kor in žganje, češ, da na ta način bodo neznosno obremenjeni vsi deli avstrijskega pre-
I bivalstva.
!          Slovaki se gibljejo. — Iz' BudtapeSte.
poročajo, da so 23. t. m. Slovaki priredili pri sv. Nikolaju shod, katerega se je udeležilo do 5000 oseb. Zahtevali so narodnih pravic. Shod je končal z veliko demonstracijo.
Nesreča na morju. — V soboto zvečer se je razpočil kotel na ladiji .Adler" v prekopu pri Korčuii v Dalmaciji. Ladija je hudo poškodovana, ubitih je več oseb.
Nagli sod t Bclcmgradu prične, delovati dne 25. t. m. Obtoženec je Kneževič kot storilec atentata na razkralja Milana, kot provzročitelji in sokrivci bodo sojeni bivša ministerska predsednika Pasič in Taušanovič ter Gruič poleg 23 drugih odličnih mož. — Razne velevlasti svare Milana pred tem korakom.
Rusi v Pekingu. — Ustanovili so tam šolo, v kateri poučujejo Kitajce v ruskem jeziku, baje da  bodo mogli službovati na ru-
I skih železnicah.                  ,         /
Drovfus. — Razprava proti njemu prične po' novejših  francoskih poročilih dne
I 7. avgusta  ter bo  trajala najmanj 10 dnij.
Davek na sladkor. — S 1. avgustom L 1. stopi v veljavo žatein- 6 konšuWera". davku na siadkor. Kilogram sladkorja se podraži za 6 kraje. Mislilo se je, da ta davek ne zadene sladkorja, ki pride v promet pred 1. avgustom* ali ministerstvo je izdalo na-redbo, po /kateri je podvržen davku tudi sladkor, ki se nahaja v prometu že pred 1. avg.; ta se obdači ne le pri trgovcih, temveč tudi pri zasebnikih. Mali trgovci in konšii-mentje bodo s tem zelo prizadeti, Za trgovca je prostih tega naknadnega davka samo 20 kilogr. sladkorja, kateri je dobil pred 1. avg. ter ga takrat še ima,
Protesti proti oMačenju sladkorja. Tržaški mestni svet je.-sprejeli preiekli teden nujni predlog, da se ima odposlati vladi spomenica, da vlada naj opusti novo ob&ačenje sladkorja ali pa vsaj onemogoči kartel za sladkor. — V Gradcu je bil dnš 20. t. m. shod, kateri^ je sklical socijalistni poslanec Ressel. Tudi na tem shodu se j« protesto-valo prav krepko proti obdačenju sladkorja ter proti uporabi § 14. Ko je Ressel dejal, da to obdačenje je kršenje ustave, je razpustil vladni zastopnik shod. Nastal je ropot in vrišč, in na ulici je prišlo do demonstracij, Redarstvo je le s silo razgnalo demonstrante. Koliko Škode napravi toča, razvidimo povprečno iz statistike 1.1897. Evo je! (Prvo število pomeni: število točnih dnij, drugo: pobita površina v hektarih in tretjej škoda v gld). Nižja Avstro, 42, 12.000, 500.000; Gorenja Avstrija 20,4.000,100.000; Salcburško 13, 7.000 200.000; Štajersko 73, 106.000, 2.700.000; KoroSko 18, 30.000, 40.000; Kranjsko 16, 20.000, 600.000; Primorsko 31, 13.000, 200.000; Tirolsko in Predarelsko 45, 27.000, 800.000; Češko 70, 56.000, 1,400.000; Moravsko 37, 13.000, 400.000; Galicija 118, 113.000, 1,500.000; Bukovina 12, 3.000, 40.000; Dalmacija 23, 16.430, 150.000. Na Primorskem znaša torej škoda povpreeto 200.000 gld., največ pa na Štajerskem.
Mirovna konferenca v Haagu je končana. Zastopnik raznih držav so vračajo domu. Avstrijski zastopnik grof Wolsorsheimb pojde v Ischl k cesarju, poročat o izidu posvetovanj. Konferenca je ostala brez vspeha, ker niti glede na mejnarodna razsodišča so niso mogli zjediniti.
Spnnsktt kraJMca. — Špansko državne finance so do silo slabe, in ministri ne vedo, odkod jemali denar. Kraljica jim je prihitela na pomoč ter je postavila na razpolago ministrom svoj milijon pesot, kateri jej je plačevala država,
V Trstu je neki magistratni uradnik Milatovich pred 2 letoma poneveril okoli 24.000 gld. ter izginil, ali še le sedaj so skrbni mestni očetje prišli na to I Tako trdi sam »Piccolo*. Vzorno gospodarstvo l
Splošni delavski shod nameravajo sklicati dne 30. t, m. v Ljubljani. Na tem shodu hočejo slovesno manifestovati za volilno pravico.
Otvoritev železnice Ljubljana-Vrhnika. — Vrhniška in vipavska železnica sta bile v državnem zboru sprejeti istega dne z istim zakonom. Ali dočim o naši vipavski ni še nič gotovega, je bila vrhniška otvor-jena v nedeljo 23. t. m. Uredništvo »Soče* je bilo povabljeno, da odpošlje svojega zastopnika, — kar se je tudi zgodilo. Od iz-venkranjskih uredništev so bila zastopana še »Edinost* po g, dr. Gregorlnu in »Domovina* po g. D. Hribarju.
Ob 9. zj. se je odpeljal iz Ljubljane slavnostni vlak z odlično družbo zastopnikov raznih državnih in deželnih uradov in veljakov iz zasebniških krogov. Po vsej progi i je bil vlak slavnostno sprejet, najodličneje na Vrhniki. Topiči so pokali po vsej poli ! — in vsa okolica je bila odičena v glavnem | z narodnimi zastavami. Odlikovala se je zopet j Vrhnika. Po svečanem sprejemu so se odpeljali gostje v trg in od tam v prijazni log ob izviru Ljubljanice k puščavniku sv. Antonu. V hladnem logu je čakalo goste prijetno pogoščenje vrhniških dam. Kakor je bil g. Frohlich (posestnik znanega pivo-varja, ki ima zalogo pri g. Rovanu tudi v Gorici) že od kolodvora izboren aranžer, tako je bila v tem tihem logu njegova gospa soproga ljubezniva načelnica dražestnih gostiteljic, med njimi n. pr. gospica Marica Kot-nikova in druge, katerim ne vemo imena. Tu je dobil lačen in žejen želodec vsega, kar si je mogel ob taki uri poželeti. Vseobče še je hvalilo izborno Frohlichovo pivo. Res, treba ga piti na Vrhniki!    ,
(Dalje na četrti strani).
Ustanovljeno leta 1863.       f*
Prvi primorski zavod za izde- |» lovanje aromatiških izcedkov, likvč- Sft rov itd. tvrde                                      «i
Fratelli Marega|
|     Gradišča, Isonzo.     |J
!               Čistilnica na par:               |J
i   konjaka, slivevke, tropinovca in najfinejših    (C, |                         likverov.                         S^
i       tovarna vinskega tisa      I*
[ po edino racijonelni sistemi »Pasteuf*, |C
Banketa ob 1. uri pop. se je udeležilo 52 oseb. »Mesu« je bil fcneževski bogat. Trajal je do 4V8 pop. — Ob penečem se šampanjcu je pričel vrsto govorov baron Schwegel, ki je gO70rK nemški in slovenski napitnico cesarju. Za njim je govoril župan Ivan Hribar napitnico železn. ministru barona "VVitteku. — Župan vrhniški Jelov-šek baronu Heinu. — Baron Hein največ v slov. jeziku naglasa!, da so pri nas nove železnice redka prikazen, zato bomo tudi vsak kilometer nove železnice enako veselo pozdravljali, kakor danes otvoritev vrhniške železnice. — Sekc, načelnik baron Wurmb j! slavil deželo krai/sko, ki je tako požrtvovalno pospeševala zidanje novih železnic m zagotovil tudi zanaproj vso podporo niin"^ storstva. — Dežel, glavar edini je govoril samo slovenski. G. Lukman je govoril v imenu kranjske hranilnice in zagotovil podporo za vsa enaka podjetja v deželi. — Zastopnik jažne železnice Zelinka je nazdravil bar. Sctrvveglu in Hribarju kot glavnim delavcem v upravnem svetu. — Pivovarnar Frohlich je govoril prav zabavno in na-glaSal, da je to čudež, da je to kranjsko železnico gradil liuli res Kranjec — »n nrn napije-. Zadnji govornik je napil vrhniškim damam, ki so gosle tak6 ljubeznivo pogostde. Ob 5. je vlak odpeljal goste zopft v Ljubljano. — Gastitanio prijazni Vrhniki, da je v tak6 kratkem čhsu dosegla prelepi svoj namen.
DrožM sv. Cirila in Metoda v rjul»-JJaiii so poslali med drugimi: Slavna ,Po-sojilnu-a* v Celju letne podpore 30 gld. in za novo slovansko šolo na Mu ti 100 gld. -— C. g. Andrej Kečck, kapelan na Mnti, nabral za mutsko šolo 25 pld. 50 kr. — Podružnica /,a BI d in okolico 50 gld. — G. Ivan Perdan, velf-tržec v Ljubljani od Ciril-Metodovih vžigalic zopet 200 gld. - G. Josip Vrtovec, krčmnr v Vel. Zabijali, if Vrtovčevega nabiralnika 1 gld. 20 kr. in iz Kosovelovega 12 7, kr. — Slavna »Narodna tiskarna" v Ljubljani 50 gld. — C. g. J. Tiringar, kapelan v Predloki v Istri, nabral 5 gld., katere so darovali v proslano sv. Cirila in Metoda: e. g. župnik Jos. Sancin 1 gld. 50 kr. Mitnica Sancin, Lena Rechberger, Dragotin in Marija Siškovič po 50 kr. Josip Koblar in Antonija llerzog po 10 kr., in nabiratelj 1 gld. 30 kr. — Moška podružnica v Kranju 60 gld. — Za mutsko šolo so darovali na pastoralni konferenci v Marenbergu zbrani duhovniki 10 gld. — Ženska podružnica v Sežani po bla-gajnici g.čni Mileni Dolenčevi 67 gld. ~ Ženska podružnica v Trstu po blagajnici g.čni Milki Mankočevi svoto 1000 gld., obstoječo iz dosedaj nabrane letnine, dohodka zadnje veselice, Ciril-Metodijskega dani in iz raznih drugih radodarnih doneskov. — Moška podružnica v Sežani po g. blagajniku Reneelju gld. 122*60. Srčna hvala vsem darovalcem. Pri tej priliki priporočamo izvrstne vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Nobena slovenska hiša ne bodi brez teh vžigalic; tirjajmo jih po vseh prodajalnicah i Velikanska požrtvovalnost tržaških rodoljubkinj, ki so nabrale okrogel tisočak, naj navdušuje k posnemanju vse Slovenke po naši domovini, potem bode družba mogla delovati še uspešneje. Živele rodoljubne Slovenke.
V Todnjanu blizu Pulja so zmagali pri volitvah v občinski zastop v 3. razredu kmetje iz okolice; dobili so po 16* glasovj laška gospoda pa po 45. V vodnjanski občini se jasni, in kmetje so sprevideli, da lasku gospoda jih samo slepari; zato pa so jej začeli obračati hrbet. Znano je tudi, da so bili italijanski kmetje iz vodnjanske občine pri g. dr. Laginji v Pulju, naj jim pomaga ustanoviti posojilnico. Svojim izmozgovalcem ne verujejo več, in prav imajo!
Srbija. — Pred kratkim je izšla v Be-rolinu knjiga „Das Ende der Dvnastie Obre-novie. Zehn Kapitel aus der neuesten Hof- \ und Staatsgeschichte Serbiet;s". V tej knjigi ! popisuje neki Anonvmus, ki pa mora biti dobro poučen o srbskih razmerah, čudovite reči.
Navadnemu hudodelcu se v jetnišoici v Srbiji ne godi preveč hudo; imajo čedne sobice, velike delavske dvorane itd. Drugače pa j« za politiske 8zIočince". Te zapro v temne, ozke, nesnažne^ smradljive podzemeljske luknje, iz katerih se vračajo taki nesrečniki na beli dan kakor bi mrliče potegnil iz grobov — ako se sploh vrnejo! Največ jih „umre* v takih jelnišnicah, vsaj uradni izkazi tako govore, kaj se pa prav za prav ž njimi zgodi, tega nikdo niti vprašali ne sme. Marsikedo je že izdihnil v taki ječi, na kak način, kdo to ve. Uradni izkazi pravijo navadno : umrl je vslcd bolezni na spodnjem deiu telesa! Le čudno, da jih umre toliko za tako boleznijo 1 V belgradski trdnjavi je neki ¦ studenec še iz rimskih časov, katerega površje leži nižje kakor dno mimo tekočega Dunava. Marsikedo je že moral stopali po trhleni lestvi do tistega studenca, in ni ga . bilo več! Po uradnem izkazu je umrl »za neko boleznijo na   spodnjem delu telesa" !
V središču Belgrada, na Terapiji, se dviga veliko poštno poslopje, na katerem je zapisano v zlatih črkah, da je isto daroval državi rodoljub Kolarac. Ta mož je bil jako bogat, pa ne baš prijatelj Obrenovičev. Radi tega so ga zaprli kot politiškega zločinca. Ko je že dlje časa tičal v ječi, je vlada zahtevala odnjega, naj se zaveže, da bo dober 'febskr državljan ter naj  daruje  njej  večjo
svoto denarja. Mož je to storil, ali na dan ga ni bilo vec - umrl je »za neko boleznijo na spodnjem delu telesa*!
Ranko Tajsič, zna*n kmečki tribun iz Dragučeva, kateremu je kralj Alesander podaril red rudečega orla, največji red v Srbiji, je prišel v nemilost pri vladi, \<«tcra ga je kar nakrat radi veleizdajstva dala zapreti v jetnišnici v stranišče. Tam je tičal več tednov, in ko je prišel na dan, je bil ta mož le senca nekdanjega orjaka Tajsiča; bil je skoro slep in hrom. Vašo Pelagič, vodja so-cijalnih demokratov, je umrl pred kratkim v kaznilnici v Požarevcu. Ljudstvo prav«, da je moral piti strun. Uradno glasilo je že naznanilo, da Pelagič je umrl, ali Lnnu ni bito tal j, oživel je, ko so mislili, da je že mrtev, ter se boril s smrtjo še več dnij. Potem pa je umrl seveda na ,neki bolezni na spodnjem delu telesa"!
Neki trgovski pomočnik, Sedmak po imenu, Avstrijec, se je spri nekaj s svojim gospodarjem, ker je prekruto ž njim ravnal, vsled česar je izstopil iz službe. Gospodar je šel na redarstvo, katero je dalo Scdmaka zapreti, ne da ga jo kaj vprašalo ali povedalo, zakaj! V ozki kleli, polni nesnage, ušiij itd. je moral v družbi s par drugimi prebiti tri dni; jesti so mu dali ves čas samo malce plcsnivega kruha. Ko je zapustil tisto luknjo, se je zdelo, da je mož tičal kakih deset let v ječi, tako je bil spremenjen. Potem pa so ga peljali do meje ter brcnili čez njo; niti svojih reeij ni mogel seboj vzeti. Skoro neverjetne se zde take vesti, ali čo se pon.isli, kakšen mož je razkralj Milan, in kako do propasti je on že dovedel Srbijo, potem mora človek verjeti, da se godi kaj takega še današnji dan v tej nesrečni državi, in najbrže še ne bo konec krutostij, dokler pred vsem razkralj Milan ne izgine z zemlje!
Atentat na raz - kralja Milana. — ,L' Indipendance Belgo" donaša v štev. 194 od svojega carigradskega dopisnika sledečo brzojavno vest: »Atentat na raz-kratja Milana je naše politiske kroge neprijetno osupnil. Mnogi mislijo, da se je načrt atentata zasnoval v samem Carigradu. Cim je mini-slerstvo Vladan Gjorgjevič nastopilo vlado, je začelo preganjati nemirne elemente bo-senskih in hereegovinskih emigrantov, ki so bili pribegli v Srbijo. Vsled tega se je eden del njih presehl v Carigrad, kjer so osnovali nori imenom »Bosenske emigracije'' neko vrsto kluba. Večina teli emigrantov je užival« podporo prvakov radikalne stranke, trdi se celo, da so njihovi vodje imeli zvezo z vodjami radikalne stranke v Bclcm-gradu. Zalo so se radikalci, opazujoči iz bližine kovarstvo onih in drugih, nadjali že davno kakemu drzovitemu podjetju. To slutnjo podpira tudi dejstvo, da je atentator Gjuro Kneževič bosenski vojak ter da sta dva prvaka bosensko - hercegovinske emigracije izginola iz Carigrada, čim se je izvedel nevspeh atentata. Govore, da je policijski prefekt v Carigradu dobil nalog, naj določi število emigrantov in njih zanimanje v Carigradu".
Hišo z vrtom ter 5 do 8 sob
t brisi Sillan ali ikilici
žali vkuplti ali vzeti v najem
J. Okič,
urednik  časopisa   »Kneipp-Blatter"   v W6-rishofenu (Bavern).
i 108 do 3ID gld. mesečno SRLrtffiJ R
vssh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa-
i pirjev in srečk, a da n\ potrebna glavnica in ni
nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwlg čiter-
reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.         Kj-i
Poslano.*
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
^Hranilnice it posojilnica v Cerknem",
reg-istrovane zadr. z neomejeno zavezo dne 30. julija ob 2. uri pop.
v prostorih gospoda Andreja Kobala. DNEVNI RED:
1.  PoroCilc tajnikovo in blagajnikovo;
2.  Odobrenjc letnega računa;
3.  Volitev načelstva, pregledevalcev in namestnikov ;
4.  Posamezni nasveti.
Opomba. Ako bi ta zbor (ob 2. uri) ne bil sklepčen, začel se bo ob 3. uri drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
K obilni udeležbi uljtulno vabi
Nafelsivo.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na dožoli, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstno pijaee, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vee, doma«! tropinovee, fini runi, različna vina, goružiee (Sen!). Ciril-Metodovo kavo in Ciril -Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
.    /vc;i v SomenKkl ulici H. 1 lastni hiši, kjer je   Trgovska obrtna zadruga .
Trgovine z Jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulld H. 11 ter podružnici na Komu §tev. 2
priporoSa to-lo blago: Sladkor kavo — rlž - mast — poper — svečo — olje — Škrob — {ežmeis kavino primeso - moko — gris drobne in debele otrobe — turšico — *6b - sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd.           3 20   8
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja »a feteli
ter pristnega črnega In haloga vina.
Gospodu Jožefu Ninutu, bivšemu županu, v Št. A n «1 r e ž it.
Na VaSe poslano v 57. Štev. ..Soče* odgovorim prav na kratico sledeče:
Res je, da sle Vi zgubili pravdo z goriškim mestom iti ne mi. Zakaj niste naredili rekurza o pravem času? Ali ste iz nevednosti ali nalašč čakali, da je prcSel določen obrok? Ali se še spominjale, kaj slo odgovorili Vašemu prvemu svetovalcu, podžupanu B., ko Vas je bil opozoril o pravem času na to? Ne upnrn se zapisati lega. je pregrdo. Ites je, da smo mi podedovali- pravdo za Vami Se nekončano, ali bila je že tako zavožena, da ni bilo mogoče več: nič: rešili, torej zgubljena.
Res je, da ste prizanašali, in ne o pravem času lirjali hišno in zemljiško najemsčino, pa zakaj ? Zalo, ker so dotič-niki svoje prislužene novce Vam v krčmo nosili in vse zapiti, namesto da bi plačali dolg. Zato ste bili Vi usmiljeni ž njimi, in polem, ko so vse zapravili in nimajo nič, povejte Vi modrijan, kako bomo mi vzdigovaii kapitale?
Si res, da smo izgnali pridne plačevalce iz občinskih stanovanj, ampak izgnali smo enega, ki je začel zaostajati s plačevanjem najemščine, eden pa je prostovoljno Sel iz hiSe, ker se j p drugam preselil, ki pa ni plačeval loO gld. najemščine, ampak le ?.0 gld. Vi pa gosp. Nanut ste v dobi vaSega župano-vanja prodali nekaj občinskega zemljiška za stavbe, in potem dovolili, da so se zidale hiše brez načrta in brez pogodbe, in nič naznanili deželnemu odboru, kakor je bila Vaza dolžnost.
Res je, da smo imeli tri dobre zvonove, ali eden se je ubil, in na prigovarjanje izvedencev smo dali preliti '.se tri, zato da imamo zdaj boljše zvo-nenje, in vsa občina je zdaj zadovoljna. Pa nismo plačali loOO gld. za prelitev zvonov, ampak le 700 gld.; drugo je plačala zavarovalnica in pa cerkveno oskrbnišivo.
Res je, da smo prodali nekaj zemljišča južni železnici, pa ne prostovoljno, ampak ker so zahtevali, zato smo tirjali tudi pošteno ceno. In ker se nismo mogli pogodili, nismo mi klicali cenilca, ampak vodstvo južne železnice je poslalo komisijo z Dunaja, da je cenila naše zemljišče po svojih načelih in ne po naših razmerah, zato je bila zgulr i. Pa takrat ite bili tudi Vi. gosp. Kanul, v starašinstvu kakor tudi jaz, torej mislim, da zadene krivda Vas kakor mene.
/Da smo dali 2000 gld. za namenjeno Vipavsko železnico, je res, pa nismo jih darovali, ampak so obrestonosno naloženi.
Da res Vi od drugih nepošteno mislite, to ste pokazali ravno v Vaši poslanici, torej sem jaz pravo zadel. -- Da imam jaz veliko opravila s svojim posestvom, je res, katero pa dobro upravljam in mi nese lepe dohodke. In če zraven tejia še skrbim kot namestnik že dolgo časa bolnega župana, da gredo tudi občinske zadt-ve in opravila redno naprej, to mislim, meni ni v siamoto, ampak v čast. Št. And rež, 2:1. julija 1801).
F, Zavadlav,
__<-____^^                 •                    županov namosflmk.
*) Za v.febino pod letn nndvvom je odgovorno nreilnMtvo le toliko, kolikor zahteva  tUkavni  zakon. Op. nretln.
Nova knjigoveznica.
Udano podpisani usoja si naznaniti slavnemu občinstvu, da je olvoril dne 1. julija 1.1. po novejših zahtevah in z najnovejšimi pripravami preskrbljeno knjigoveznico v Gorici,
v Semeniški ulici štv. 3.
(začasno v sedanji Joivličevi knjigoveznici).
Priporoča se posebno prečasliti duhovščini za preoezavo misatov in drugih masnih knjig, nadalje slavnim krajnim šolskim svotom in'učiteljstui za prevszavo šolskih knjižnic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali na <i->vo izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kt»-lantnih cenah.
Z ozirom na to, da je imel že priliko popolnoma izuriti se v tej stroki kot dolgoleten poslovodja večjih knjigovežkih zavodov, upa, da ga bode to slavn. občinstvu najbolje priporočalo.
Rojakom v mestu in okolici, se priporoča udani
Ivan Bednarik,
knjigovez.
M           ODLIKOVAN            k
J fotografski atelier f
i
ODLIKOVAN
fotografski atelier
m Travniku šfev. It v Gorici,
podružnica
na Acqiieilottu št. 2» v Trstu,
priporoča se
slavnemu   občinstvu  t  mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
\
A        na Acqiieilottu št. 25 v Trstu,       k
mm                   priporoča se                   mL
U  slavnemu   občinstvu  t  mestu  D
^       in na deželi v blagohotno podporo.       W
Kmetijski upravitelj
kateri je zmožen   tudi samostojno voditi gospodarstvo   v   vseli   strokah,   in z večletnim službovanjem,   ter z dobrimi spričevali,   želi službo prenienili s 1. septembrom t. I. Naslov pove uredništvo »Soče*.
ŠpedicUska poslovnica
Gašpar H ? Eorici
30 5i io   v ulici Manili 12 se toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele, (¦a zaprt m it prinlaije plitva.
m
m
V^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače zn birniance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ler obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8
pristna bela in črna vina i vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom i vse   kraje  avstro - ogersk« iaprej, "
GORICA       Via Uiardino 8 priporoča
briških, dal matinskih in
4$r «««•*¦»
vinogradov.
in razpošilja po železnici na ?  monarhije v sodih  od "16 ia zahtevo poSilja tudi uzoree.
Cene zmnrne   Poslraiba poltana.
i  /oho/drami in /(»hoteli niš k i atelier  Y
--:     Dr. Med. univ. S. Damascliek         %
%   v Gorici, v ulici Dante hiš. št. 14 v pritličju,   %
|        Ordinuje od 9—1 in od 3—6.          f
Zda 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Biessner, t NmsH nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cveUic za vsako« vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo {S. cl.)              tiskarno Jrk na perilo.               (p. cl.)
Dobroznana gostilna                    S[
ANTONA VOOOPIVCA *
*r#***#*e**iM
s prenočišči, katera toči pristna bela in črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.