m? v1 M • tj J. novem' $ ftSfc* ^Sd?fe |g%ttvffi?ia i*3C33tAjS? Dt^Tv^TnJ \i^? w^((S3t" SC'^IrviBE? iC^3 pB ^ ¦ i'^aSraE l*Mz}& *§Sfc ligjj t&ggSS ¦ ¦fi^B ¦f afasSWi ^ ¦¦¦ &-. i . X ** 4 Sš*JS ES3w? SS S «.*!¦ ':¦¦*>.' .-V. ¦¦:. L Lili W3* '"AS ni!« aw vsebina 2 SEDMI HÖFLERJEVI DNEVI TOKRAT V PORTOROŽU 17mR i/s Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) je letos v Portorožu uspešno organiziral 7. Höfler-jeve dneve, mednarodno strokovno posvetovanje, poimenovano po nestorju tehnike visokih napetosti v Sloveniji, inženirju Edvardu Höflerju. Od prvega simpozija za visokonapetostno preskusno tehniko letos mineva že 30. leto. f/UPRAVICENI ODJEMALCI PRICAKUJEJO NIŽJE CENE Združeni upraviceni odjemalci elektricne energije (projekt vodi Inštitut Jožef Štefan, Center za energetsko ucinkovitost) so na novinarski konferenci pred odprtjem zunanjega trga z elektricno energijo opozorili na vec pomanjkljivosti. Poudarili pa so tudi, da vidijo realne možnosti, da proces normalno stece po energetskem zakonu ob primernem naporu vseh. 16 PREDVIDENI VIRI REŠEVANJE NASEDLIH INVESTICIJ 24 18 Viri za reševanje nasedlih investicij v elektrogospodarstvu so opredeljeni že v okviru energetskega zakona, kjer je doloceno, da se kupnina v višini prvih 10 odstotkov vrednosti lastninskega deleža, pridobljenega s privatizacijo, namensko uporabi za reševanje nasedlih investicij. O tej aktualni tematiki sta vec povedala predstavnika Urada za energetiko. VSE JASNO PRED ODPRTJEM TRGA? Novembrska seja Združenja za energetiko je opozorila, da pred odpiranjem zunanjega trga z elektricno energijo še niso sprejeti vsi potrebni podzakonski akti, obstajajo pa tudi problemi nasedlih investicij, omrežnin, cen elektricne energije itd. Spodbudno pa je, da je vlada podjetjem posredovala kakovostna priporocila, kako naj se cim bolj pripravijo na odpiranje trga. ODPRTJE DCV ELEKTRA MARIDOR Pred kratkim so v podjetju Elektro Maribor odprli nov distribucijski center vodenja (DCV), ki ima mocan energetski, informacijski in simbolni pomen. Ker bodo odslej imeli strokovnjaki Maribora bistveno boljši nadzor in bodo lahko hitreje odpravljali napake, ta objekt omogoca zanesljivejšo dobavo elektricne energije odjemalcem s krajšimi možnimi prekinitvami. EVROPSKA NAGRADA SOLARNEMU STREŠNIKU Slovenski inovator Aljoša Pajk iz družbe Gea-SOL je oktobra v Budimpešti prejel evropsko nagrado za solarni strešnik. Podjetje je dosežek predstavilo v Ljubljani na posebni tiskovni konferenci, ki se je udeležil tudi minister Janez Kopac. Med drugim je poudaril, da bo tudi solarni strešnik kot okoljski izdelek leta prispeval k povecanju deleža obnovljivih virov energije. tema meseca Sedmi höflerjevi dnevUokrat v Portorozu Elektroinptitut Milan Vidmar je letos æe sedmiË organiziral mednarodno posvetovanje o visokonapetostni tehniki, Höflerjeve dneve, ki je bilo 4. in 5. novembra v Portoroæu. Letos mineva 30 let od 1. simpozija za visokonapetostno preskusno tehniko, ki je bil v Ljubljani junija 1972 in od tedaj naprej smo trienalno, z nekaj daljpimi presledki, organizirali to posvetovanje. Od leta 1982, æe dvajset let je minilo, je poimenovano po nestorju tehnike visokih napetosti v Sloveniji, inæenirju Edvardu Höflerju. O srednja tema letopnjega posvetovanja je bila Vzdræevanje visokonapetostnih elektroenergetskih postrojev, podprto z moderno diagnostiko, v razmerah odprtega trga z elektriËno energijo. S svojimi prispevki se je predstavilo 15 avtorjev, domaËih in tujih. Tradicionalno so se posvetovanja udeleæili predstavniki univerz v sosedstvu, ki imajo v svojem ptudij-skem programu bogatejpe zastopano visokonapetostno tehniko. Pripli so iz ©vice, Avstrije, Francije, Hrvapke, Jugoslavije in Bosne in Hercegovine. Posebej je treba omeniti predstavnike Steerig Committeeja ISH (Mednarodnega simpozija o visokonapetostni inæenirski tehniki); za njegovo organizacijo leta 2007 Slovenija kandidira vse od zadnjega simpozija lani v Bangaloreju. ZAJETE RAZLI»NE AKTUALNE TEME Na tem mednarodnem strokovnem posvetovanju so bile zajete naslednje aktualne teme: Ocenjevanje stanja 2 brez varovalke Prof. dr. Maks Babuder (na levi) in mag. Stane Viæintin iz EIMV. Edvard Höfler — ustanovitelj Oddelka za visoke napetosti in graditelj Laboratorija za visoke napetosti Elektroinptituta Milan Vidmar. VN opreme; Ali lahko pri vzdræeva-nju visokonapetostne opreme in koordinaciji izolacije transformatorskih postaj uporabljamo podatke, pridobljene z monitoringom prenapeto-stnih odvodnikov; Gospodarsko upravljanje uporabe izolacijskih olj v razmerah odprtega trga z elektriËno energijo; Razumevanje verjetnega stanja in mejnih obremenitev danap-njih starejpih transformatorjev; Opti-Ëni postopki ugotavljanja delnih razelektritev in njihova uporaba; Diagnostika in ugotavljanje mesta delnih razelektritev na SN-energetskih kablih; Ocenjevanje pogostosti izpadov prenapetostnih odvodnikov kot posledica atmosferskih prenapetosti; NapaËno delovanje zapËite zbiralk v kovinsko oklopljenih transformatorskih postajah (GIS) zaradi EMC motenj; Uporaba metode povratne napetosti za diagnostiko stanja z oljem impregnirane papirne izolacije; Uporaba izolatorjev v VN-stikalipËih RTP; Analiza rezultatov termograf-skih meritev na daljnovodih in v sti-kalipËih Elektro — Slovenija za obdo- »AS VELIKIH ZAHTEV me zasluænega inæenirja Edvarda Höflerja zbuja veliko spoptovanje, tako v strokovnih krogih Elektroinptituta Milan Vidmar kot tudi v drugih podobnih inptitucijah. O osebnosti in delu nestorja tehnike visokih napetosti v Sloveniji je na sedmem æe tradicionalnem mednarodnem strokovnem sreËanju v Portoroæu podrobneje spregovoril prof. dr. Maks Babuder, direktor EIMV. Od prvega simpozija za visokonapetostno tehniko pa vse do danes so minila tri desetletja. V tem obdobju so se Hoflerjevi dnevi odvijali v razliËnih Ëasov-nih in druæbenih razmerah. Letopnji æe sedmi po vrsti so potekali v Ëasu, ki ga zaznamujejo priprave na skorajpnje odpiranje zunanjega trga z elektriËno energijo. Gre za pomemben trenutek, ko se na podlagi sprejetega energetskega zakona in drugih podzakonskih aktov odpirajo mo-ænosti za nova pravila igre na tem podro-Ëju. Kot je bilo med drugim reËeno na tem sreËanju, je poskus ocene, kako bodo ti procesi vplivali na prihodnji razvoj inæenirske stroke na podroËju visokih napetosti, tvegan, gotovo pa se bo premaknilo teæipËe interesov. Ne glede na take ali drugaËne gospodarske in druæbene razmere pa ostaja namen in cilj teh strokovnih posvetovanj nespremenjen, to je ohranjati, razvijati in promovirati potrebna znanja za obravnavo in repevanje problemov visokonapetostne tehnike. Jasno je, da tehnipki predpisi in standardi na podroËju visokih napetosti pe naprej ostajajo pomembna naloga. Pri tem je dræava dolæna poskrbeti za pripravo in sprejem predpisov in vseh obveznih pravil, v ta namen pa bi seveda morala zagotoviti veË sredstev kot doslej. Odpiranje trga namreË prinapa velike zahteve, strokovnjake pa Ëaka vrsta aktualnih nalog na podro-Ëjih zanesljivosti naprav, ekonomskega op-timiranja ter uvajanja novih tehnologij v nap prostor. Potreben je tudi tehten razmislek, kako naj bi v prihodnje pri predstavitvi tovrstnih sreËanj in projektov bolj izkoristili moænosti eksternega komuniciranja. Na tak naËin bi lahko postopoma prispevali k objektivnejpi podobi elektrogospodarstva v oËeh javnosti. MIRO JAKOMIN 3 tema meseca bje 1992—2002; Ugotavljanje parametrov sinhronskih strojev z meritvami elektriËnih veliËin ob prehodnih pojavih; Temeljska ozemljila — nasprotujoËa mnenja izvedencev ra-zliËnih strok; Elektromagnetno sevanje elektroenergetskih objektov visoke napetosti; Meritve prehodnih prenapetosti v sklopu preskusa zagotovitve elektromagnetne zdruæljivosti. Zanesljivost naprav in sistemov ob ekonomskem optimiranju ter uvajanje novih tehnologij v nap prostor ostajajo najbolj vidne in aktualne naloge. Vrstni red nalog, kot jih vidimo danes, je glede na stanje pred tremi leti nekoliko spremenjen, Ëeravno vse tedaj naptete naloge ostajajo kot stalnica ali kot hipoteka: organizirana priprava predpisov in standardov ter tehnipkih navodil in priporoËil (panoæno usmerjenih); poskusno uvajanje novih repitev za prenosne naprave visokih in najvipjih napetosti vkljuËno s plinom izoliranih vodov; usklajevanje celotne diagnostike visokonapetostne opreme in naprav z gospodarskimi cilji in v tem smislu posodobitev diagnostiËnih metod za ugotavljanje kakovosti, stanja naprav in preostale æivljenjske dobe opreme; izdelava podatkovne baze o prenape-tostnih obremenitvah visokonapetostne izolacije na vseh napetostnih nivojih ob uporabi moderne merilne tehnologije in dvig stopnje zanesljivosti in razpoloæljivosti elektroenergetskih naprav z novimi repitvami prenapetostne zapËite in koordinacije izolacije. Kot vidimo, namen in cilji teh posvetovanj ostajajo nespremenjeni: ohranjati, razvijati in prenapati na mlajpe generacije ter hkrati promovi-rati potrebna znanja za obravnavo in repevanje problemov visokonapetostne tehnike. Dejavnosti proizvodnje, prenosa in distribucije elektriËne energije pri nas sicer niso podprte z moËno industrijo opreme, za njeno vzdræevanje in tudi razvoj pa so na voljo bogato znanje in izkupnje. Tr-æne razmere so prispevale k profilira-nju industrije visokonapetostne opreme razpoloæljivim trænim nipam. Ali napo ugotovitev izpred treh let, da je priplo do stagniranja in muËne-ga iskanja izhoda, lahko spremenimo? V okviru posvetovanja je bila izredno obiskana okrogla miza na temo Do-loËitev letnih programov vzdræevanja starajoËih se postrojev v posameznih podjetjih z vidika njihove obratovalne zanesljivosti, podaljpevanja æiv-ljenjske dobe in okoljskih vplivov, kjer smo poudarili aktualni problem tako, da smo o njem spregovorili z namenom, da se enakopravno predstavijo razliËni pogledi in doseæe strokovno soglasje. Razpravljali smo o upravljanju procesov vzdræevanja elektroenergetskih postrojev in naprav (angl. Maintenance Management) s poudarkom na zanesljivi diagnostiki, njeni intenzivnosti in periodiki (angl. Condition Based Diagnostics). Pobuda za obravnavo te teme, kot je bilo v uvodu poudarjeno, se je porodila na konferenci CIGRÉ v Parizu letos. Stroka se je hitro odzvala na posledice deregulacije, ki se med drugim kaæejo v omejevanju stropkov vzdræevanja in doseganju kratkoroËnih flgospodarskih« uËin-kov. To pomeni, da se z odlaganjem ustreznih finanËnih bremen v prihodnost, obnapamo ekstenzivno in zunaj dolgoroËnega optimuma. Na konferenci v Parizu (in pe zlasti na Höflerjevih dnevih) so razpravljalci poudarjali potrebo po optimiranju zanesljivosti in æivljenjske dobe opreme v njenem celotnem ciklu. S tem namenom so udeleæenci posvetovanja posebej tvorno obravnavali dia-gnostiËno tehniko in zanesljivost ocenjevanja stanja, obratovalne zanesljivosti in priËakovane oziroma preostale æivljenjske dobe izolacijskih sistemov visokonapetostnih elementov. Posvetovanja se je udeleæilo sto strokovnjakov s podjetij elektrogospodarstva, zastopani so bili tako predstavniki distribucije kot tudi prenosa in proizvodnje. Vsi referati so zbrani v Zborniku posvetovanja 7. Höfler-jevi dnevi, 2002. EDVARD HÖFLER JE BIL IZJEMNA OSEBNOST »e bomo slovenski elektrotehniki pisali svojo zgodovino, potem ne bomo mogli prezreti pomebnih mejnikov, ki so jih izoblikovale izjemne osebnosti. Edvard Höfler je bil izjemna osebnost. Bil je inæenir v pravem pomenu besede, praktik z dovolj bogatim teoretiËnim znanjem in je predvsem z vztrajnostjo in disciplino uspepno repeval strokovne probleme na razmeroma pirokem podroËju elektroenergetskih objektov. Njegovo delo je bilo povezano z Elektroinptitutom Milan Vidmar od leta 1948, ko ga je prof. Milan Vidmar povabil na novo ustanovljeni Inptitut za elektripko gospodarstvo, in kjer je ostal vse do upokojitve leta 1976. Njegove glavne dejavnosti so bile stikalne naprave, relejna zapËita, razdelilni postroji, elektriËni stroji, visokonapetostna tehnika, atmosferske prenapetosti in tokovi ter zapËita pred neposrednimi udari, koordinacija izolacije. Njemu gre zasluga za ureditev Laboratorija za visoke napetosti EIMV. Leta 1968 je namreË do-konËno opremil laboratorij z zmogljivostjo 7000 kV AC, 1,8 MV LI, 1,3 MV SI. Dejaven je bil tudi na podroËju atmosferskih razelektrenj in pri pripravi izokeravniËne karte. Za celo vrsto pomembnih objektov je predlagal in projektiral strelovo-dno zapËito ter izdelal nekaj tovrstnih ptudij. Dolga leta je vodil ©tudijski komite za zapËito in avtomatiko CIGRE, bil sekretar TO JEK, znan je kot floËe« dveh pomembnih jugoslovanskih standardov, JUS N.B0.030 in JUS N.B0.031 (Koordinacija izolacije in smernice za koordinacijo izolacije). Bil je tudi vepË pisec strokovnih publikacij vseh vrst, knjig, Ëlankov v strokovne revije, informativnih in poljudnih besedil. Kot osebnost je bil skromen, nikoli se ni trudil, da bi blestel, niti v strokovnih krogih niti zasebno, Ëeprav je bil tudi zavzet planinec, dober pevec, vesten in zanesljiv organizator sreËanj s kulturno in zabavno noto ter zavzet popotnik. Æe kmalu po njegovi smrti, leta 1980, se je porodila zamisel, da bi vsemu, kar je v svojem 30-letnem delu na EIMV ustvaril, dali nek okvir. Iz enodnevnega strokovnega pogovora pred tridesetimi leti je nastalo mednarodno strokovno posvetovanje o visokonapetostni tehniki, ki se ga udeleæuje vedno veË predavateljev in slupateljev. PROF. DR. MAKS BABUDER, DANILA BARTOL 4 iz energetskih okolij Z DISTAN»NIKI NAD MEDFAZNE STIKE Galupiranje vodnikov na 18,7 kilometra dolgem 110 kV daljnovodu BeriËevo—Grosuplje je v hudi zimi pred tremi leti povzroËilo daljpe izpade elektriËne energije v okolici Ljubljane. Problem so repili Elesovi strokovnjaki to jesen z vgradnjo medfaznih distanËnikov. Repitev za ta daljnovod, ki jo pri nas poznajo æe pri Elektro Gorenjski, je bila vgradnja distanËnikov, ki pre-preËijo medfazne stike pri veËjih mehanskih obremenitvah, ki jih povzro-Ëita sneg in led. Kot je povedal Hai-lu Kifle iz Elesove dejavnosti prenosa elektriËne energije, so projekte za izvedbo del napravili sami, opremo jim je dobavilo podjetje KosiË, delo pa Dalen. Na celotni trasi so vgradili 200 distanËnikov v ptirih velikostih od 3,8 do 7,9 metra, ki so jih montirali na mestih najveËjih razpetin. Za vsak distanËnik posebej je bilo treba napraviti izraËun. Namestili so jih s posebnim voziËkom na razdaljo 100 do 200 metrov. Med najdaljpo razpe-tino v dolini Besnice, kjer je med stebri kar 720 metrov razdalje, so tako namestili pet distanËnikov. Celotna vrednost del, ki so jih opravili v 14 dneh, je 75 milijonov tolarjev. Po besedah Sape Jampka, direktorja PEE, sodi opisani poseg v sklop iz- boljpanja napetostnih razmer na Dolenjskem, ki se napaja po enem sistemu iz RTP BeriËevo—Grospuplje— KoËevje—Hudo in po drugem daljnovodu iz nove RTP Krpko do RP Hudo. Za boljpo zanesljivost omreæja poleg namestitve distanËnikov na daljnovodu proti Dolenjski obnavljajo tudi druge naprave v odvodnih poljih v BeriËevem, od koder gre daljnovod proti Grosuplju. Potrebne posege na tem daljnovodu bi opravili æe prej, vendar pa do vkljuËitve nove RTP Krpko ni bilo moË dobiti dovoljenja za izklop obeh sistemov daljnovoda. Poleg namestitve distanËnikov na omenjeni daljnovod, kjer so imeli v hudi zimi najveË medfaznih stikov, naËrtujejo njihovo vgradnjo pe na daljnovod MavËiËe—Æabnica. Do ve-Ëjega ptevila medfaznih stikov prihaja, ker se je klima od Ëasa projektiranja daljnovodov na posameznih po-droËjih spremenila in naËrtovani parametri daljnovodov ne ustrezajo veË dejanskemu stanju na terenu. Spremenil pa se je tudi reæim obratovanja daljnovodov. MINKA SKUBIC TEHNICNI PREGLED RAZPLETA DV Oktobrsko slavnostno odprtje RTP Krško 400/110 kV še ne pomeni po- polnega konËanja naloæbe. Sredi novembra je bil uspepno opravljen te-hniËni pregled razpleta DV RTP Krpko. Uspepno opravljene izpolnitve zahtev posameznih inppektorjev so pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja objekta. Direktor projekta Janez Kern pravi, da jim za zdaj po-vzroËa nekaj skrbi zahteva zdravstvenega inppektorja glede lovilcev olj. Hkrati s pridobivanjem ustreznih upravnih dovoljenj poteka pri tem objektu postopna primopredaja del med investicijsko skupino in uprav-ljalci ter vzdræevalci prenosnega om-reæja v Elesu. MINKA SKUBIC ELEKTRO PRIMORSKA Eden izmed 200 distanËnikov na 18,7 km daljnovoda. ZACETEK GRADNJE RTP SEŽANA Temeljni kamen za gradnjo RTP Sežana so 8. novembra položili minister za okolje in prostor Janez Kopac, direktor Elektro Primorska, d.d., David Valentincic in župan obcine Sežana Miroslav Klun. Vrednost naložbe je pet milijonov evrov, zgrajena pa naj bi bila v 18 mesecih, in sicer v neposredni bližini sedanje RTP 35/10 kV. Namenjena je distribucijskemu odjemu elektricne energije na obmocju Sežane in širše okolice Krasa. Z zgraditvijo RTP 110/20/20 kV in ukinitvijo transformacije 35/10 kV bo sedanje 10 kV sredjenapeto-stno omrežje v celoti prešlo na napetostni nivo 20 kV. S tem se odpirajo nove razvojne možnosti. Izboljšana bo kakovost dobave elektricne energije odjemalcem, manj bo izgub in prekinitev ter bistveno povecana prenosna moc omrežja. Boljša oskrba z elektricno energijo bo pomembna tudi za investitorje ob vstopu v Evropsko unijo in bo velika pridobitev v casu, ko postaja elektrika vedno bolj tržno blago. Pred štirimi leti sta se sežanski župan in nekdanji tržaški županom Illy dogovorila o energetski povezavi obeh obcin (elektrika, voda, plin). Povezava je z zgraditvijo nove RTP bliže resnicnosti, kajti izvedena naj bi bila kabelsko (podzemno), kabelska kanalizacija v ta namen pa je skoraj v celoti že zgrajena. Zato so se položitve temeljnega kamna udeležili tudi predstavniki podjetja Acegas in vodja 5 oddelka za javna dela v obcini Trst iz energetskih okolij Giorgio Rossi. Glede na to je razumljivo, da je bila ob slovesnosti omenjena tehniËna meja, ki naj bi bila pomaknjena zahodneje od Trsta. Ob tem omenimo pe nekaj naslednjih tehniËnih podatkov: Transformacija bo potekala prek dveh transformatorjev moËi 40 MVA, z dvema sekundarnima navitjema. Prvo je namenjeno distribucijskemu odjemu Elektro Primorske, drugo pa za 20 kV kabelsko povezavo z omreæjem Acegas iz Trsta. RTP 110/20/20 kV bo preko 110 kV daljnovodov vzan-kana v elektroenergetski sistem Slovenije med RTP DivaËa in RTP Gorica. StikalipËe 110 kV sestavljajo dve transformatorski polji, polje vzdolæ-ne loËitve in dve daljnovodni polji. StikalipËe 20 kV bo v novozgrajenem objektu s 35 celicami in pripadajoËi-mi prostori — kabelski, komandni, prostor za telekomunikacije in prostor lastne rabe. RTP 110/20/20 kV je zasnovana kot daljinsko voden in nadzorovan ob- jekt brez stalne posadke. Daljinsko vodenje bo potekalo iz DCV v Novi Gorici. RTP bo zgrajena v skladu s slovenskimi in evropskimi predpisi ter standardi, tako v tehniËnem pogledu kot v pogledu kar najmanjpega vpliva na okolje in prostor, v katerega bo postavljena. NEVA TABAJ NA KORADI PO DOLGIH LETIH SPET ZASVETILA LU» Na najvišjem vrhu v Brdih, na 812 metrov visoki Koradi — po domace na Kobalarju — je bilo 24. oktobra nadvse slovesno. Po dolgih 25 letih je v planinski in lovski koci ponovno zasvetila luc. Planinska koca, ki stoji na skrajnem severu Brd, v neposredni bližini najvišje nadmorske višine Brd, je prijetno zatocišce ljubiteljev pohodništva in planincev Brd. Ponuja nam cudovit razgled v Kanalsko dolino in Benecijo. Le dobrih deset minut hoda nižje stoji lovska koca, ki je drugi dom »zelene bratovšcine« LD Dobrovo. Vecletna prizadevanja vseh zainteresiranih, skupno sodelovanje Elektro Primorske, LD Dobrovo, PD Brda, Salonita Anhovo in Mobitela je obrodilo sadove, in kot receno je v obeh objektih zasvetila žarnica, tokrat brez pomoci agregata. Delavci Elektro Primorske smo v sodelovanju z gradbenim podjetjem MARC iz Ajdovšcine do obeh koc napeljali nekaj kilometrov elektricnega voda in tako omogocili priklop na elektricno omrežje. Mobitel Ljubljana pa je v neposredni bližini planinskega doma zgradil GSM sprejemno postajo, ki pomeni veliko pridobitev za celotno obmocje. V našem vsakdanu si sploh ne predstavljamo življenja brez elektrike, zato je morda za pogled od dalec opisana pridobitev skromna, nedvomno pa je za širše obmocje Brd dolgorocno neprecenljiva pridobitev. Ze tako dobro osvetljenim briškim gricem, kjer si je približno šest tisoc prebivalcev uredilo domacije, se je s tem dogodkom pridružil še njihov najvišji vrh — Korada. Dežela opojnih trenutkov je zažarela tudi na najvišjem vrhu. ÆARKO KODERMAC ELEKTRO GORENJSKA ODPRTJE RTP LABORE 110/20/10 KV RTP 110/20/10 kV Labore je ena od najpomembnejpih napajalnih toËk v 110 kV obroËu za elektroenergetsko napajanje Kranja in njegove okolice. Preko njega se napaja industrijska cona na jugozahodnem delu Kranja ter njegova okolica, hkrati pa daje rezervo drugima dvema viroma: RTP 110/20/10 kV Primskovo in RTP 110/20 kV Zlato polje. V luËi tehni-Ëne modernizacije in ekolopko neo-poreËne tehnologije ter uËinkovite izrabe prostora je RTP Labore 21. novembra 2002 dobila svojo tretjo tehnolopko prelomnico z uradnim odprtjem novega 110 kV stikalipËa GIS s tehnologijo SF6. Slovesnosti ob odprtju se je udeleæil minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË. RTP Labore, ki se nahaja v teæipËu kranjske industrije, je imela v veË kot ptiridesetletni zgodovini zelo pomembno vlogo v odjemu in v nenehni razvojni viziji pionirsko vlogo prvih uveljavitev tehnolopkih sprememb v praksi. NamreË z naprednim razvojnim naËrtom Save in obeh Isker se je poveËeval tudi odjem elektriËne energije. Repitev je bila v L RTP Labore 110/20/10 kV z vgrajeno tehnologijo SF6. 6 26637? pod medijskim žarometom vipji napetosti prenosnih visokonapetostnih daljnovodov: v pestdesetih letih je ta prepla z 20 na 35 kV, v sedemdesetih letih pa na 110 kV napetostni nivo. Plato na Laborah je pred 43 leti postal idealno mesto za gradnjo razdelilne transformatorske postaje s transformacijami, ki so se nenehno dopolnjevale in pirile s sre-dnjenapetostnimi odvodi do posameznih odjemalcev. Objekt je postal zastarel in treba ga je bilo nadomestiti s sodobnejpim. Celotna obnova razdelilne transformatorske postaje je tako zajela veË tehnolopkih sprememb hkrati, spremembo srednjena-petostnega nivoja z 10 kV na 20 kV s postavitvijo 20 kV stikalipËa v izvlaË-ljivi izvedbi z vakuumskimi odklo-pniki in distribuiranega sistema vodenja ter postavitev kovinsko oklo-pljenega s plinom SF6 izoliranega 110 kV stikalipËa GIS. Modernizacija pomeni pravo revolucijo tako s te-hnolopkega kot ekolopko-varstvenega in prostorskega vidika. Ker je bil ta pomembni dogodek ravno ob koncu redakcije te ptevilke Napega stika, bomo o njem veË poroËali prihodnjiË. DRAGO PAPLER TELEKOMUNI- Vlada je sprejela sklep, da morajo elektroproizvajalci, elektrodistribu-KACIJE BO terji in Eles do konca leta izloËiti telekomunikacijsko dejavnost in jo TREBA LO»ITI prenesti na novoustanovljeno podjetje. Tako bomo po besedah ministra za okolje in prostor Janeza KopaËa dobili vzporedno omreæje, zagotovili rezervne povezave in repili nasedle naloæbe elektropodjetij. Obenem se bo s to potezo povipala njihova vrednost, predvsem elektro-distributerjev, konkurenca pa bo pocenila celo vrsto storitev, je pe dodal KopaË. Bojan BoptjanËiË, dræavni sekretar za infrastrukturo na ministrstvu za informacijsko druæbo, meni, da tekmec ne bo zniæal vrednosti Telekoma, temveË bo zgolj rezerva njegovim dejavnostim. Sicer pa novo podjetje ne bo imelo dostopa do konËnega uporabnika, zato bo moralo sodelovati s Telekomom. Eles ima trenutno enoodstotni deleæ na trgu telekomunikacij, BoptjanËiË pa skokovite rasti ne priËa-kuje. Finance, 25. oktobra PRED V skladu s plinsko direktivo in energetskim zakonom bodo 1. januarja ODPRTJEM 2003 upraviËeni odjemalci zemeljskega plina postali vsi tisti porabni-PLINSKEGA ki, ki potrebujejo na enem mestu veË kot 25 milijonov kubiËnih metrov plina. A ne glede na to bo, kot je dejal Janez Moæina, namestnik TRGA glavnega direktorja Geoplina, od takrat upraviËen vsak odjem zemeljskega plina za proizvodnjo elektriËne energije. Tisti odjemalci, ki odkupujejo plin tako za proizvodnjo elektriËne energije kot tudi za preostali odjem, a je njihova poraba manjpa od predpisanih 25 milijonov kubiËnih metrov, bodo lahko po novem kupovali plin zgolj za proizvodnjo elektrike, za preostali odjem pa bodo ostali tarifni odjemalci. Ge-oplin bo v prihodnjem letu za vse odjemalce ostal dobavitelj zemeljskega plina, razlika med tarifnimi in upraviËenimi odjemalci pa bo le v tem, da bo za prve pe vedno veljala cena v skladu s tarifnim sistemom, drugi pa bodo imeli dve ceni — podobno kot pri elektriËni energiji. PlaËevali bodo namreË ceno plina na meji in ceno za prenos po slovenskem omreæju. Omenjeno omreænino bo potrdila agencija za energijo. Delo, 5. novembra ISTRABENZ BO V skupini Istrabenz nameravajo trgovati tudi z elektriËno energijo, s TRGOVAL TUDI Ëimer bodo zaokroæili svojo energetsko ponudbo. Kot so povedali v Z ELEKTRIKO omenjenem podjetju, je zdaj pravi Ëas za vstop novih akterjev na ta trg, saj se bo prihodnje leto æe v veËji meri sprostil uvoz tuje elektrike. Istrabenz, ki za to dejavnost ne bo ustanovil nove druæbe, se z Elektro Ljubljana æe dogovarja o oddaji ponudbe za odkup elektrike iz krpke nuklearke, obe podjetji pa naj bi sklenili dogovor o delitvi tveganj in dobiËka. Istrabenz je pri poslu odprt tudi za sodelovanje z morebitnimi novimi partnerji, s Ëimer se strinja tudi Elektro Ljubljana, sicer pa bosta poskupali podjetji s skupnim projektom zavzeti prostor, za katerega se sicer zanimajo tuji ponudniki. Istrabenz je pred nedavnim æe prodrl na trg s plinom, saj je dobil 30-letno koncesijo za distribucijo zemeljskega plina in plinifikacijo Novega mesta. Primorske novice, 8. novembra ZA Vipina septembra letos zasluæenih in oktobra izplaËanih plaË v Slove-SEPTEMBRSKO niji je bila v povpreËju zelo podobna avgustovskim. »e pri tem upopte-DELO REALNO vamo, da so se cene nekoliko dvignile, so bile tokratne plaËe torej realno niæje. Zaposleni v slovenskih podjetjih, druæbah in organizacijah NIÆJE PLA»E so septembra tako v povpreËju zasluæili 236.231 tolarjev bruto, kar pomeni, da je bila za zgolj 84 tolarjev vipja od avgustovske, v primerjavi z lanskimi septembrskimi bruto zasluæki pa je bila zneskovno vip-ja za 10,3 odstotka. »iste plaËe, ki so jo zaposleni zasluæili v omenjenem mesecu, je bilo v povpreËju 148.387 tolarjev, kar je prav tako za zgolj 0,2 odstotka veË od tistih mesec prej oziroma za 10,3 odstotka veË kakor so zasluæili lanski september. Sicer pa so se v letopnjem devetem mesecu cene æivljenjskih potrebpËin poveËale za 0,8 odstotka in so bile za 7,2 odstotka vipje kot septembra lani. Delo, 19. novembra 7 iz energetskih okolij iiiWiiiWiWii KORAK BLIŽJE UPRAVICENIM ODJEMALCEM Sluæba za prodajo elektriËne energije upraviËenim odjemalcem v sektorju za træenje v Elektro Mariboru, d.d., je v zaËetku novembra pripravila serijo predavanj oziroma delavnic za manjpe upraviËene odjemalce na temo Energetski trg 2003. Predavanja so se zaËela na sedeæu podjetja za odjemalce z obmoËja Maribora in okolice, sledila je delavnica v Murski Soboti (ta je vkljuËevala tudi obmoË-je Gornje Radgone), nato v Slovenski Bistrici in na Ptuju in odziv nanje je bil po priËakovanjih izjemno velik. Temeljno vodilo, ki nas je spremljalo, je bilo predvsem seznaniti odjemalce z novostmi na energetskem trgu in ponudbo podjetja, jim pomagati pri odloËitvi glede sklenitve pogodbe, jih bolje spoznati, odgovoriti na vprapanja in pridobiti povratne informacije, ki so pe posebej pomembne za zadovoljevanje njihovih potreb in izpolnitev priËakovanj. Poslovni partnerji so bili tako seznanjeni s spremembami in novostmi v trgovanju z elektriËno energijo in diferencirano ponudbo podjetja. Poudarek je zajemal predvsem naslednje tematske sklope: træni udeleæenci na energetskem trgu, trgovanje na bor- zi, bilanËne skupine in prednosti Ëlanstva v bilanËni skupini Elektro Maribor, diferencirana ponudba z vidika produktov elektriËne energije, dodatnih ugodnosti ter zanesljivosti in kakovosti oskrbe, cena in obraËun elektriËne energije ter sklepanje pogodb o nakupu in prodaji elektriËne energije. V drugem delu skupnega druæenja pa smo odgovarjali pe na ptevilna in raznolika vprapanja odjemalcev ter prisluhnili njihovim komentarjem, æeljam in priËakova-njem. Prizadevanja celotnega podjetja so æe dalj Ëasa usmerjena predvsem v konkurenËno in træno naravnanost z namenom zagotavljanja kakovostne in zanesljive oskrbe odjemalcev, uspepnega nastopa na slovenskem energetskem trgu z vidika trgovca, serviserja in posrednika ter optimizacije stropkov z namenom zniæevanja stropkov napih poslovnih partnerjev. Prav zato je v tem poslovnem letu stekla vrsta marketinpkih dejavnosti, priprava gradiv z razliËni-mi vsebinam in podobno. Obljubljamo, da napi odjemalci lahko priËaku-jejo pe veË, saj jemljemo vsako poslovno priloænost kot izziv. Ponujamo vrsto prednosti, na kar opozarja tudi nap novi slogan Energija za æiv-ljenje. In v podjetju Elektro Maribor jo vsekakor imamo. NATALIA FRANKOVI» OLD 8 m G S ARN E PODPISANA DOLGORO»NA POGODBA O PRODAJI ELEKTRIKE Iz sluæbe za odnose z javnostmi pri Holdingu Slovenske elektrarne so sporoËili, da je HSE 19. novembra 2002, z druæbo Treibacher Schlei-fmittel podpisal triletno pogodbo o prodaji elektriËne energije. Pogodbo so podpisali mag. Drago Fabijan, generalni direktor in predsednik poslovodstva HSE, dr. Milan Medved, poslovni direktor in Ëlan poslovodstva HSE, ter Benjamin Kopat, direktor druæbe Treibacher Schleifmit-tel, d.o.o. Gre za prvo dolgoroËno pogodbo, ki jo je HSE sklenil s katerim od kupcev, in hkrati za prvo pogodbo o prodaji elektriËne energije, ki jo je HSE sklenil za leto 2003. Ta predvideva prodajo in nakup elektri-Ëne energije za leta 2003, 2004 in 2005 v letnem obsegu 84 GWh, kar pomeni pribliæno 1,3 odstotka celotne letne proizvodnje elektriËne energije HSE. MIRO JAKOMIN OLD M G S ARN E KMALU ZA»ETEK GRADNJE HE BO©TANJ Kot so sporoËili iz sluæbe za odnose z javnostmi, je Holding Slovenske elektrarne (HSE), koncesionar za gradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn, 15. novembra pridobil gradbeno dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del za gradnjo HE Bop-tanj. Tako ima HSE vse potrebne dokumente, ki so potrebni za zaËetek uresniËevanja tega najveËjega slovenskega energetskega projekta, vrednega okrog 95 milijard tolarjev. Æe prej, to je v zaËetku novembra, je poslovodstvo HSE sprejelo sklep o izbiri izvajalca pripravljalnih del za HE Boptanj, prve v verigi petih prihodnjih hidroelektrarn. Pripravljalna dela za ta objekt, ki zajemajo izkop gradbene jame, utrjevanje nasipov in ureditev ustrezne infrastrukture, bo izvajal konzorcij Gradis Nizke gradnje Maribor in GIZ Gradis Ljubljana. O podpisu pogodbe z izvajalcem, konec novembra, bomo poroËali v naslednji ptevilki Napega stika. MIRO JAKOMIN iE-TOL PRVA TE S CERTIFIKATOM ISO 14000 V ljubljanski TE-TOL letos poslujejo skladno z naËrtovanimi sredstvi za posamezna dela, kar jim je omogoËi-lo, da so æe izvedli veËino naËrtova-nih vlaganj za letos, pe posebno zato, ker je sedaj njihova glavna kurilna sezona. Tako kot pri udejanjanju investicij so po besedah njihovega direktorja Aleksandra Mervarja zadovoljni tudi z izpolnjevanjem proizvodnega naËrta, kjer se kot kvalificirani proizvajalci dræijo meje 70-odstotnega izkoristka. Prav posebno pa so v Mostah ponosni na oktobrsko uspepno prestano certifikacijsko presojo. Postali so prvi termoenergetski objekt v Sloveniji, ki so pridobili ekolopki certifikat ISO 14001. Pridobivanje tega certifikata je bil eden prvih procesov v TE-TOL, ki so ga vodili projektno. Vse postopke pridobivanja certifikata so opravili sami, pod vodstvom vodje projekta Irene Debeljak. Zavedajo se, da bo certifikat teæje ohraniti, kakor ga je bilo pridobiti. Vendar pa jim æe sama lokacija objekta narekuje, da je skrb za Ëisto okolje med njihovimi prednostnimi nalogami. Varovanju okolja bo namenjena posebna pozornost tudi na prav zdaj nastajajoËi spletni strani druæbe. Stran naj bi bila izdelana do konca leta. MINKA SKUBIC E BRESTANICA PPE IMATA UPORABNO DOVOLJENJE Po koncu poskusnega obratovanja je bil na zahtevo investitorja TE Brestanica sredi septembra opravljen teh-niËni pregled novih plinskih turbin s po 114 MW. Delavci TE Brestanica so komisiji predloæili vso potrebno dokumentacijo po Zakonu o graditvi objektov. Komisija je na podlagi pregledane tehniËne dokumentacije o opravljenih delih, predloæenih atestov, izjav, rezultatov opravljenih meritev ugotovila, da je objekt zgra- jen v skladu s 70. Ëlenom Zakona o graditvi objektov in da je izdaja uporabnega dovoljenja utemeljena. Na podlagi teh ugotovitev in zahteve investitorja je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo 18. septembra izdalo dovoljenje, s katerim dovoljuje uporabo plinskih turbin PB4 in PB5 s po 114 MW s spremljajoËimi objekti v termoelektrarni Brestanica. GORAZD POZVEK PRENOVA USPE©NO LOVI ROKE Potem ko jo je narava izvajalcem druge faze prenove Dravskih elektrarn v pomladnih mesecih nekoliko zagodla, so dela po sanaciji popkodb spet stekla po ustaljenem redu, tako da so 24. oktobra uspepno opravili tudi prvo vrtenje agregata 3 na hidroelektrarni Oæbalt in 5. novembra tudi uspepno sinhronizacijo z omre-æjem. V naslednjih dneh so nato potekala pe doloËena testiranja s strani Andrej KovaË sodi v krog nove vodstvene ekipe Dravskih elektrarn, svoje dosedanje izkupnje pa si je nabiral ravno z delom na hidroelektrarni Oæbalt. glavnih dobaviteljev opreme Litostroja in Rade KonËarja, 20. novembra pa se je tudi uradno zaËelo dvomeseËno preizkusno obratovanje, med katerim bodo opravili pe potrebne meritve izkoristkov turbine in generatorja. Po besedah vodje sektorja proizvodnje v Dravskih elektrarnah Andreja KovaËa naj bi se to poskusno obdobje konËalo v drugi polovici oziroma proti koncu januarja prihodnje leto, ko bodo opravili pe konËni tehniËni pregled, tedaj pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za zaËetek del na zamenjavi agregata 2 na tej elektrarni. Nekoliko naprej pa je prenova na hidroelektrarni Vuhred, kjer so se septembra æe zaËela dela na zamenjavi drugega agregata in glede na to, da prenova poteka povsem brez teæav in tako rekoË æe rutinsko, je upraviËeno priËakovati, da bosta obe elektrarni v celoti obnovljeni do konca leta 2004 oziroma tako, kot je bilo tudi sprva naËrtovano. DrugaËe pa druga faza prenove ostaja tudi v predvidenih finanËnih okvirih, pri Ëemer Dravske elektrarne redno izpolnjujejo vse svoje obveznosti do dobaviteljev opreme in izvajalcev. BRANE JANJI!) PO NE KR© REVIZIJSKO PORO»ILO IN POGODBE DECEMBRA Poslovni odbor NE Krpko, ki mu predseduje Urop Koræe, je na oktobrski seji sprejel sklep o celotni reviziji vseh poslov, ki jih navaja nekdanji delavec v javnem pismu kot sporne. Izbrana revizijska hipa KBMG je takoj zaËela pregledovati dokumentacijo v NEK-u in k sodelovanju povabila tudi nekatere druge tehniËno komercialne strokovnjake. Zaradi obilice zahtevnega dela so revizorji zaprosili za podaljpanje roka do konca novembra. Tako poslovni odbor na novembrski seji sredi meseca pe ni mogel odloËati o poroËilu in priËa-kujejo, da bodo ugotovitve revizije imeli na mizi za decembrsko sejo. Vodstvo NEK-a je ob sprejemanju gospodarskega naËrta elektrarne za naslednje leto poslovni odbor seznanilo s ponudbo za odkup elektriËne energije obema sovlagateljema: Eles 9 Genu in Hepu. Rok za odgovor hr- iz energetskih okolij 10 vaške strani je 22. november, kar še omogoca jedrski elektrarni, da sklene pogodbe s kupci pri njih proizvedene elektrike v zacetku decembra. Zanimanje za nakup je opazno, pogodbe o nakupu bo obravnaval poslovni odbor na naslednji seji, ki bo kmalu. Prav na dan seje PO NEK pa je hrvaški Vjesnik objavil vest, da je nadzorni odbor Hrvaškega elektrogospodarstva sprejel predarbitražno zahtevo, po kateri naj bi Sloveniji ponudili v odkup hrvaško polovico NEK-a za nekaj vec kot 700 milijonov dolarjev. Omenjeno zahtevo, ki je pogoj za sprožitev arbitraže, naj bi vrocili Sloveniji v zacetku naslednjega leta. Arbitražni spor, ki ga namerava sprožiti HEP, naj bi se odvijal po pravilih Evropske energetske listine, katere podpisnici sta obe državi. Po prejemu predarbitražne zahteve ima Slovenija tri mesece casa, da odgovori. Ce slovenska stran predloga ne sprejme, se zacnejo obsežne priprave za sprožitev arbitraže. Rok za zacetek arbitraže pa se iztece 31. julija 2003. Glede na nekajkrat nižje ocenjeni znesek vrednosti NEK, angleške revizijske hiše (150 milijonov dolarjev), ki jo je najela naša stran, bodo pogajanja trda. MINKA SKUBIC VAJA NEK 2002 Scenarij letošnje republiške vaje »NEK 2002« temelji na predpostavki, da je zaradi napake pri delovanju Nuklearne elektrarne Krško prišlo do sprostitve radioaktivnih snovi v ozracje, ki se razširjajo v obliki radioaktivnega oblaka v širše okolje v krogu desetih kilometrov. Vaja se zacenja 22. novembra ob 22. uri zvecer in koncuje 23. novembra ob 18. uri. Zaradi nesrece naj bi bili prizadeti prebivalci regije. V vaji sodelujejo ministrstva in vladne službe, ki imajo opredeljene naloge zašcite in reševanja v državnih nacrtih, in službe, ki so vkljucene v naloge zašcite, reševanja in pomoci ob jedrski nesreci v NEK v obcinskih nacrtih. Vaja je predvsem štabna. Sodelujoci v njej bodo osredotoceni predvsem na vodenje in koordinacijo obvladovanja jedrske nesrece, ugotavljanje radioloških posledic in odlocanje o potrebnih zašcitnih ukrepih. Radiološki nadzor pa bo presku- sen na terenu. V vaji bodo med drugim preskusili ucinkovitost obvešcanja prebivalstva o zašcitnih ukrepih in obvešcanje širše domace in tuje javnosti o jedrski nesreci. Potek vaje bo spremljala vrsta domacih in tujih strokovnjakov. Zadnja tovrstna vaja, povezana z NEK, je bila pred desetimi leti. MINKA SKUBIC NOVA PREDSEDNICA DRU©TVA Po enajstih letih predsednikovanja druptvu jedrskih strokovnjakov (DJS) je zaradi imenovanja za direktorja Republipke uprave za jedrsko varnost odstopil dr. Andrej Stritar. Nova predsednica je postala dr. Romana Jordan Cizelj, raziskovalka v odseku za reaktorsko tehniko v Inpti-tutu Jozef Stefan. MINKA SKUBIC REŠEVALNA VAJA RUDNIŠKIH CET Predpostavka letošnje skupne vaje rudniških cet RS je bila, da je v jami prišlo do trcenja dveh jamskih vozil, jamskega kamiona in poltovornega kombija za prevoz rudarjev. Pri tem sta se vozili poškodovali, jamski kamion je poškodoval glavni visokonapetostni kabel do glavne transformatorske postaje in povzrocil izpad elektricne energije ter s tem prekinitev delovanja glavnih ventilatorjev za zracenje jame. Zaradi trcenja so se rudarji v vozilih poškodovali, postopoma pa se je razvil tudi požar. Reševalna vaja je bila v petek, 8. novembra, v Rudniku urana Zirovski vrh. Udeležilo se je je 32 reševalcev iz reševalnih cet RUZV, Rudnika živega srebra Idrija, Rudnika Mežice, Premogovnika Velenje, Rudnika Tr-bovlje-Hrastnik, Rudnika Zagorje, Rudnika Senovo, Nafte Lendava. Reševalci so morali pokazati sposobnosti reševanja ponesrecencev in gašenja požara v jami. Analiza vaje je pokazala, da so bili reševalci strokovno in fizicno pripravljeni za to nalogo. Nekoliko slabše je bilo pri porocanju vodij ekip vodstvu vaje. Bilo naj bi premalo izËrpno. Oskrba popkodovancev je bila ustrezna. Vaja je med drugim pokazala, da lahko tudi rudniki v zapiranju (tokrat RUÆV) ob ustrezni podpori sodelujoËih vodijo repevalno akcijo. MINKA SKUBIC KAT D GETIKE V RAZPRAVI PREDLOG SOCIALNIH KRITERIJEV PRIVATIZACIJE Strokovni sodelavci z Inptituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, Ekonomskega inptituta pravne fakultete in Korone so novembra pripravili predlog konËnega poroËila o socialnih vidikih privatizacije druæb distribucije elektriËne energije. Kot je sredi novembra povedal predsednik SDE Franc Dolar, bodo ta projekt dopolnili s pripombami sindikatov energetskih podjetij, nato pa bodo predlog konËnega po-roËila posredovali strokovni komisiji. Pripravljavci tega projekta so na podlagi pregleda in analize privatizacije v drugih evropskih dræavah predlaga- li naslednje socialne kriterije pri privatizaciji distribucije elektriËne energije v Sloveniji: jamstvo investitorja, da bo v doloËenih rokih za naloæbe namenil sredstva, ki so predvidena z obstojeËimi; stopnja zaposlenosti se mora ohranjati oziroma zmanjpevati po predvidenem naËrtu in programu zmanjpevanja zaposlenosti; investitor bo podpiral in izvrpeval programe di-verzifikacije dejavnosti v distribucijskih podjetjih; osebni dohodki zaposlenih se bodo realno poveËevali; investitor bo upopteval obstojeËe dogovore o prispevku v pokojninske sklade ter ta prispevek realno poveËeval; investitor bo upopteval in ohranjal tudi dosedanjo usmeritev distribucijskih podjetij v zvezi z zaposlovanjem invalidov ter starejpih delavcev. Sicer pa je Dolar povedal, da bo SDE pe letos skupal v sodelovanju z vodstvi distribucijskih podjetij pripraviti pe eno delavnico o socialnih vidikih privatizacije. Sindikalisti pa se pripravljajo tudi na letno sejo SDE, ki bo 9. decembra v ZreËah. Na njej bodo velik del dejavnosti namenili oblikovanju komisij za pripravo in izvedbo kongresa SDE v prihodnjem letu. MIRO JAKOMIN DRU©TVO UPOKOJENCEV NA OB»EM ZBORU TUDI LETOS PESTRO V drugi polovici leta, navadno v jeseni, ko vse dozoreva in se narava pre-obleËe v svoje oËarljive barve, se zberemo upokojenci Dravskih elektrarn na svojem obËnem zboru, ki pa je obiËajno tudi sreËanje vseh upokojencev, saj nam nape nekdanje podjetje radodarno ponudi svojo roko. Tako smo se tudi letos zbrali na 4. rednem letnem obËnem zboru, in sicer 18. oktobra ob 11. uri v prostorih Ëolnarne DEM v Limbupu pri Mariboru. Tokrat smo med obiËaj-nimi toËkami dnevnega reda, kot so navzoËnost, sklepËnost, poroËila, odloËali tudi o vstopu napega druptva k Zgornjepodravski pokrajinski zvezi druptev upokojencev. Pred obËnim zborom je o tej toËki razpravljal pe upravni odbor napega druptva in po tehtnem premisleku in razpravi so se Ëlani odbora odloËili, da bomo za zdaj s pridruæitvijo pe poËakali. Predlog so nato posredovali Ëlanom v Dr. Franc Žlahtic razpravo na obËnem zboru in ti so ga potrdili. Od povabljenih se nam je pridruæil Ervin Kos, predsednik sindikata DEM, nas prisrËno pozdravil tudi v imenu vodstva podjetja in nam pojasnil aktualne razmere v energetiki ter nas seznanil z izvolitvijo Danila ©efa za novega direktorja. Ervinu Kosu se ob tej priloænosti za njegove tople in prijazne besede lepo zahvaljujem v imenu vseh upokojencev DEM. Nato so nam postregli s kosilom, med katerim smo veselo poklepetali. Ob zvokih harmonike se je nekaj parËkov kljub svojim letom veselo zavrtelo, saj je bilo prostora in dobre volje ravno prav. Vodstvo Druptva upokojencev DEM ob tej priloænosti novemu direktorju Danilu ©efu Ëe-stita za izvolitev, prejpnjemu vodstvu, pe posebno Ivanu Kralju, pa se zahvaljuje za vso izkazano pomoË v minulih letih. Seveda vse nove upokojence vabimo tudi v svoje vrste. JANA JELEN ZE VEG KOT 300 DIPLOMANTOV To jesen je na Vipji strokovni poli, program elektroenergetika, diplomiralo 45 novih ptudentov, tako da je letos naziv inæenir elektroenergetike pridobilo skupaj 63 ptudentov. Doslej je na tej poli diplomiralo æe 319 inæenirjev. Poleti je predavanja konËala peta generacija vpisanih ptudentov ob delu. Letopnje ptudijsko leto pa se je kot sedma generacija vpisalo 81 novih ptudentov s po enim oddelkom v Ljubljani in Mariboru. Slavnostna podelitev diplom letopnjim diplomantom bo decembra v Ljubljani. MINKA SKUBIC MINISTRSTVO ZA O PROSTOR IN ENERG NOVA SODELAVCA NA URADU ZA ENERGETIKO V prostorih Urada za energetiko na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo smo v zaËetku novembra sreËali dr. Franca ÆlahtiËa. Povedal je, da je po veË kot 24-ih letih dela na Elektroinptitutu Milan Vidmar svojo strokovno pot usmeril pe k drugim izzivom in podroËjem v elektroenergetiki. Od poletja naprej se je Urad za energetiko, ki ga vodi dræavni sekretar mag. Djordje Æebeljan, okrepil kar z dvema raziskovalcema iz EIMV, saj se je tu nekoliko pred njim zaposlil tudi mag. Urban Pre-log. Oba nova sodelavca sta dejavna v Sektorju za oskrbo z energijo. Dr. Franc ÆlahtiË je dejal, da bodo njegove naloge, podobno kakor tudi naloge njegovega kolega, vezane na elektroenergetski sistem kot celoto, saj priËakujejo njegovo pomoË tudi pri delu Urada za energetiko, ki se navezuje na proizvodnjo. Pravi, da mu je dræavni sekretar doloËil zanimivo nalogo, ki se navezuje na vse dejavnike trga z elektriËno energijo, katere cilj je vrednotiti proizvodnjo, prenos in razdeljevanje elektriËne energije glede na kakovost ter s tem povezane stropke oziroma potrebne investicije. Obema novima sodelavcema Urada za energetiko æelimo us-pepno delo. MIRO JAKOMIN 11 trgovanje z elektriËno energijo rUlUHifiUl'/illk'HIIilHli1/: udi oktobra je bilo na organiziranem trgu zaznati zelo veliko dejavnost udele-æencev trgovanja, ki se je odrazila v precej pove-Ëanih koliËinah trgovanja na organiziranem trgu. Skupna koliËina trgovanja na organiziranem trgu je oktobra znapala 54.820 MWh, kar je za 25 odstotkov veË kot septembra. V primerjavi s celotnim odjemom elektriËne energije v Sloveniji je deleæ organiziranega trga sestavljal 5,3 odstotka. Pov-preËni dnevni deleæ trgovanja z elektriËno energijo je znapal 1.768 MWh, povpreËni indeks cen elektriËne energije na organiziranem trgu (SLO-eX) se je v primerjavi s prejpnjim mesecem zniæal za 8,2 odstotka in dosegel vrednost 5.756. V preteklem mesecu so bili udeleæenci trgovanja najbolj dejavni pestnajstega, kar se je odrazilo v zelo po-veËanem dnevnem volumnu za dan dobave 17. oktober 2002, ki je znapal kar 3.830 MWh. SKUPNI PROMET IN VREDNOST SLOeX NA ORGANIZIRANEM TRGU OKTOBRA 2002 A At- -_ W V ^ ill 1, n —.. u 1.okt 3.okt 5.okt 7.okt 9.okt 11.okt 13.okt 15.okt 17.okt 19.okt 21.okt 23.okt 25.okt 27.okt 29.okt 31.okt ^¦Dnevni volumen V OSPREDJU PASOVNA IN TRAPEZNA ENERGIJA vprimerjavi s septembrom se je skupna koliËina trgovanja po posameznih produktih poveËala za vse produkte, razen za produkt noËne energije. Skupna meseËna koliËina trgovanja s pasovno energijo se je poveËala za 30 odstotkov, s trapezno energijo za 41 odstotkov in s produkti urne energije kar za 111 odstotkov, medtem ko se je za produkt noËne energije zmanjpala za 5 odstotkov. PovpreËna dnevna koliËina trgovanja se v primerjavi s septembrom za produkt pasovne in noËne energije ni spremenila, za produkt pasovne energije je znapala 706 MWh, za produkt noËne energije 5 MWh. Dnevna ko-liËina trgovanja s produktom trapezne energije se je poveËala za 37 odstotkov in je znapala 130 MWh, precej se je poveËala tudi dnevna koliËina trgovanja s produkti urne energije, za 104 odstotkov, in je znapala 47 MWh. PovpreËne cene blok produktov so se v primerjavi s septembrom precej zniæale, in sicer od 12 odstotkov za trapezno energijo do 24 odstotkov za noËno energijo in so znapale za produkt pasovne energije 5.151 tolarjev/MWh, za produkt trapezne energije 7.154 tolarjev/MWh in za produkt noËne energije 3.050 tolarjev/MWh. DELEÆ TRGOVANJA S STANDARDIZIRANIMI PRODUKTI OKTOBRA 2002 D 4,42% f ¦ Pasovna energija ¦ Trapezna energija D Nocna energija ¦ Urna energija GOVANJE PO A rimerjava koliËin trgovanja s posameznimi urnimi produkti avkcijskega naËina trgovanja je pokazala, da so udeleæen-ci trgovanja oktobra najveË trgovali s sedmim in devetnajstim blokom urne energije. Skupna koliËina trgovanja z vsemi urnimi produkti je oktobra znapala 1.466 MWh, kar pomeni, da so udeleæenci trgovanja z urnimi produkti dnevno trgovali v skupni koliËini 61 MWh. PovpreËna cena vseh urnih produktov je oktobra znapala 5.883 SIT/MWh, kar je za 14 odstotkov veË kot povpreËna cena pasovne energije. Bolj zanimivo je, da je bila povpre-Ëna cena urnih produktov, ki ustrezajo trape-zni energiji, za 8 odstotkov niæja in je znapa-la 6.602 tolarjev/MWh. PovpreËna cena posameznih urnih blokov, ki so primerljivi z no-Ëno energijo, pa je bila kar za 46 odstotkov 12 vipja in je znapala 4.446 tolarjev/MWh. POVPRE»NA CENA IN SKUPNA KOLI»INA ZA POSAMEZNI URNI PRODUKT NA DNEVNEM TRGU OKTOBRA 2002 Urna energija [MWh] Povprecna cena UE [SIT/MWh] 17 18 4000 yooo 3500 3000 aooo 2500 2000 1500 3000 1000 500 1000 SLOeX S3,00% D,43% buuu 7000 sooo 100 5UUU 4UUU 3000 2000 proizvodnja in poraba TUDI OKTOBRA IZJEMNA RAST PORABE ovprapevanje po elektriËni energiji pe kar naprej narapËa, tako da smo tudi oktobra v primerjavi z istim mesecem lani zaznali visoko rast porabe, ki je tokrat dosegla celo milijardo 17 milijonov kilovatnih ur in s tem lanske primerjalne rezultate presegla kar za 9 odstotkov in pol Dejanski doseæeni rezultati so bili tudi za 4,5 odstotka nad bilanËnimi ocenami, pri Ëemer je pe zlasti odstopal odjem distribucijskih podjetij, ki so s prevzetimi 782,8 milijona kilovatnih ur prvotne napovedi prekoraËila za 5,9 odstotka. Odjem neposrednih odjemalcev pa je oktobra ostal v bilanËnih okvirih, Ëeprav je prav tako bil precej veËji od lanskega, in sicer za 22,7 odstotka, pri Ëemer pa je treba upoptevati pomladni zagon nove proizvodne hale v Talumu, ki z oktobra porabljenimi 146,7 milijona kilovatnih ur ostaja najveËji industrijski odjemalec elektriËne energije v Sloveniji. ^ EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE GWh 1200 oktober 2001 oktober 2002 | NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA Q SKUPAJ P o letopnjih hidrolopko izjemno neugodnih mesecih je jesensko deæevje v slovenske hidroelektrarne vendarle prineslo olajpanje, ki se je pokazalo tudi v dobrih proizvodnih rezultatih. Tako so deseti letopnji mesec turbine v objektih na Dravi, Savi in SoËi lahko delale s polno moËjo in v omreæje prispevale 292,8 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo skoraj za tretjino veË kot v istem Ëasu lani. Zaradi veËjega povprapevanja pa so morale z nezmanjpano moËjo delati tudi jedrska elektrarna Krpko in vse druge termoelektrarne, ki so oktobra prispevale 910,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije ali pribliæno toliko kot lani. Zelo dobri so bili tudi skupni proizvodni rezultati, saj so slovenske elektrarne oktobra v omreæje oddale milijardo 203,1 milijona kilovatnih ur energije, kar je bilo za 6 odstotkov veË kot lani in tudi za 3,4 odstotka nad letopnjimi bilanËnimi napovedmi. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu OBETA SE REKORDEN ODJEM vSloveniji smo v prvih desetih mesecih porabili 9 milijard 551,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo kar za 691,6 milijona oziroma za 7,8 odstotka veË kakor v istem obdobju lani. Poraba se je poveËala tako na strani neposrednih odjemalcev, ki so v tem Ëasu prevzeli 2 milijardi 116,3 milijona kilovatnih ur ali za 20,8 odstotka veË, kot na strani distribucijskih podjetij, ki so iz prenosnega omreæja do konca oktobra prevzela 7 milijard 435,2 milijona kilovatnih ur oziroma za 4,6 odstotka veË kakor v istem obdobju lani. Dejanski rezultati za skoraj tri odstotke odstopajo tudi od napovedi, zapisanih v letopnji elektroenergetski bilanci. Tako vse kaæe, da bomo ob koncu letopnjega leta lahko pisali o rekordni, pribliæno 8-odstotni rasti porabe, treba pa bo popraviti tudi dolgoroËne napovedi o rasti porabe elektrike v Sloveniji, ki so doslej raËunale le z 2- do 3-odstotno letno stopnjo rasti. GWh 600 500 400 300 200 100 l^n^i m nzt DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D oktober 2001 D oktober 2002 GWh 1500 oktober 2001 oktober 2002 O PROIZVODNJA Q PORABA QuVOZ Q] IZVOZ 13 poroËilo o delu Agencije za energijo Agencijo ob doseŽenih uspehih »AKA ©E VELIKO Vlada RS je pred kratkim sprejela poroËilo o delu Agencije za energijo in stanju na podroËju energetike v letu 2001. PoroËilo zajema pomembna tematska poglavja, kot so liberalizacija energetskega trga, slovenski elektroenergetski sistem - preoblikovanje, stanje in gibanja, trg z zemeljskim plinom v letu 2001 in delovanje Agencije za energijo v letu 2001. Kot je v uvodu k temu poroËilu poudaril mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, lahko iz prvega letnega poroËila Agencije za energijo razberemo, da je agencija zaæivela v predvideni obliki, in da je sposobna izpolniti naloge, ki jih opredeljuje energetski zakon. »D 14 osedanje delo Agencije za energijo lahko ocenim pozitivno, posebej je treba pohvaliti ustrezno organizacijo dela same agencije in ustrezno pripravljen akt, ki ureja cene za nadomestilo za uporabo elektroenergetskih omreæij. Seveda pa agencijo Ëa-ka pe veliko nalog. Posebno pozornost bo treba nameniti pe nespreje-tim na novo nastajajoËim podzakonskim aktom in njihovim vplivom na stropke, ki so temelj za cene,« je povedal mag. Janez KopaË. Poleg tega je omenil, da je optimalen razvoj elektroenergetskih omreæij nujen za zagotovitev ustrezne kakovosti elek-triËne napetosti in s tem prvi pogoj za uspepen gospodarski razvoj. Izrazil je tudi priËakovanje, da bo agencija tudi v prihodnje upoptevala naËelo stabilnih razmer za slovensko gospodarstvo, tako za proizvajalce elektri- Mag. Janez KopaË Ëne energije kot za njene kupce. Prof. dr. Jože Koprivnikar je ob izdaji omenjenega poroËila poudaril, da je proces liberalizacije in deregulacije energetskega podroËja postavil temelje novi podobi slovenskega energetskega trga. flOmenjeno poroËilo zajema prvo, lahko reËemo zgodovinsko leto, ko se je v Sloveniji zaËelo odpiranje trga z elektriËno energijo. S tem so se v elektroenergetskem sektorju v letu 2001 zgodile najveËje spremembe, saj se je v prvi tretjini leta izteklo prehodno obdobje energetskega zakona, ki je bilo namenjeno procesu uvajanja trga z elektriËno energijo. To leto so zaËele delovati tudi na novo ustanovljene inptitucije, kot sta organizator trga z elektriËno energijo Borzen in Agencija za energijo.« PoroËilo v prvem delu obravnava proces odpiranja energetskega trga v Sloveniji, liberalizacijo trga z elektriËno energijo, liberalizacijo trga z zemeljskim plinom ter stanje slovenskega trga z elektriËno energijo v primerjavi z dræavami EU v letu 2001. Drugi del zajema: pregled poteka preoblikovanja elektroenergetskega sektorja, sedanje stanje loËitve dejavnosti v Sloveniji, træne (neregulirane) dejavnosti, organizator trga in njegova vloga, energetski trg in vloga regulatorja ter poslovanje podjetij elektrogospodarstva in premogovniptva Slovenije v letu 2001. Zatem sledi tretji del o trgu z zemeljskim plinom v letu 2001, ki zajema sektor zemeljskega plina ter priprave na odpiranje vloga Borzena na trgu z elek. energijo proces deregulacije in liberalizacije, katerega pomembni mejniki so bili na podroËju elektroenergetike doseæeni prav v letu 2001, pomeni zgodovinsko spremembo na energetskem podroËju v Sloveniji. Energetski zakon, ki je bil sprejet septembra 1999, uvaja energetski trg z namenom ureditve energetskega sektorja na sodoben naËin in z upoptevanjem novih razvojnih smeri v energetiki. Energetski zakon je obenem pomemben korak pri usklajevanju slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije na podroËju energetike. OmogoËa konkuren-Ënost na trgu z energijo, obenem pa zahteva izvajanje uËinkovitega nadzora nad preskrbo z energijo. S tem so bili postavljeni potrebni temelji za zaËetek procesa vzpostavljanja in odpiranja energetskega trga. trga z zemeljskim plinom. »etrti del obravnava poslanstvo, vizijo, poslovno filozofijo in poloæaj agencije, v nadaljevanju pa sledijo cene za uporabo elektroenergetskih omreæij, cene za uporabo plinskih omreæij, repe-vanje sporov, licence za opravljanje energetskih dejavnosti, nadzor trga, delovanje agencije na podroËju zakonodaje in odnosi z javnostmi. Sicer pa so v prilogi predstavljene tudi energetske spletne strani v Sloveniji. MIRO JAKOMIN Borzen KOT ALTERNATIVA BILATERALNI POGODBI Kakpne so realne moænosti, da bi Borzen v letu 2003 na evropskem trgu uveljavil svojo vlogo tako, da bo postal zanesljiv signal za træne cene in pokazal zadostno likvidnost? Kako je s podporo Borzenu s strani vlade in izvajalcev gospodarske javne sluæbe? Kot pojasnjuje državni sekretar za energetiko mag. Djordje Zebeljan, vlada podpira Borzen iz vec razlogov. Prvi razlog je, da ima Borzen zakonsko podlago, saj gre tu za organizatorja trga in upravljalca omrežja. Pri tem je treba upoštevati, da je Eles organizator na tehnicnem podrocju, Borzen pa na komercialnem. Eles je upravljalec prenosnega omrežja, Borzen pa ima zakonske podlage glede evidentiranja pogodb, pripravljanja komercialnih voznih redov, izvrševanja financne transakcije z vecjim številom odjemalcev. Borzen izvaja zraven zakonsko opredeljenih dolocil tudi vse dejavnosti v zvezi s klasicno borzo z elektricno energijo. Borzen je torej hkrati organizator trga (zakonska obveza), kakor tudi organizirani trg (borza). Hipoteticno gledano je Borzen alternativa bilateralni pogodbi, ker imata obe strani ob likvidni borzi bistveno boljša pogajalska izhodišca za doseganje želenih ciljev v pogodbi. Gre namrec za zagotovitev potencialne možnosti, da gredo vsi udeleženci (proizvajalci, odjemalci, trgovci ...) na Borzen in tam pac prodajajo svojo elektriko; eni morajo dobavljati, porabljati, drugi proizvajati. Skratka, vsi kljucni igralci (glavni dobavitelji in glavni proizvajalci) so clani Borzena, kar pomeni, da imajo v tem okviru možnost za rešitev svojih problemov in hkrati se izognejo pritiskom druge pogodbene stranke. Borzen se financira za del poslovanja, ki se nanaša na obvezno republiško gospodarsko javno službo iz cene za uporabo omrežja. Omenjeni pristop mu omogoca uspešnejše pozicioniranje na regionalnem trgu in povecuje možnost uspeha kot regionalne borze. Borzenova vloga izhaja iz predpostavke, da ima ta ustanova primerljive mehanizme z drugimi borzami. Borzen v bistvu potrebuje dolocen obseg poslovanja in kolicinsko likvidnost v smislu obsega trženja glede na celotno porabo v danem trenutku. Gre za poslovno odlocitev, s kolikšnim odstotkom pogodbe se gre v bilateralo na letni podlagi, kar je temeljni namen Borzena. In na tem podrocju je trgovina vedno odprta 24 ur na dan. Vedno lahko profitira tisti, ki prodaja, in tisti, ki kupuje elektricno energijo po znani ceni. MIRO JAKOMIN 15 Mag. Djordje Zebeljan, državni sekretar za energetiko na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. institut Jožef Štefan, CEU Upraviceni odjemalci priCakujejo niŽje cene Konec oktobra je Inštitut Jožef Stefan, Center za energetsko ucinkovitost (CEU), na strokovnem posvetu, ki se ga je udeležilo devetnajst predstavnikov vecjih odjemalcev elektricne energije in pet predstavnikov dobaviteljev (distributerji, trgovci, posredniki), sklenit prvo fazo projekta združevanja upravicenih odjemalcev elektricne energije. Cilj projekta je povecati ucinkovitost nastopa upravicenih odjemalcev elektricne energije na trgu z elektricno energijo in pospešiti proces odpiranja trga. Predstavniki IJS-CEU so na tiskovni konferenci v Podgorici povedali, da zdruæeni odjemalci vidijo v odpiranju trga priloænost za doseganje evropsko primerljivih cen elektriËne energije od 1. januarja 2003 naprej, ob primerni kakovosti. Vidijo realne moænosti, da ob primernem trudu vseh, zlasti pa dræavnih organov in izvajalcev gospodarskih javnih sluæb (distribucija in prenos, upravljalci omreæij, Borzen), proces steËe na naËin, kot ga predvideva energetski zakon. Poleg tega so pojasnili, da so nekatera kljuËna pravila delovanja trga pe v pripravi, Ëeprav naj bi bili pravilniki pripravljeni æe do 15. aprila 2001. Ob koncu septembra 2002 je bil sicer objavljen novi praktiËno uporaben Pravilnik o odstopanjih od voznih redov, vendar pa trenutno pe niso na razpolago vse raËunske osnove, ki so bistvene za natanËen izraËun. Nadalje so predstavniki IJS-CEU opozorili, da trenutno pe niso doloËena pravila za dodeljevanje (omejenih) Ëezmejnih zmogljivosti, predvsem za daljnovode iz smeri Avstrije. VeËina odjemalcev se sicer ne bo neposredno ukvarjala z uvozom, vendar pa bo naËin dostopa do daljnovodov bistveno vplival na delovanje trga z elektriËno energijo na slovenskem ozemlju. Kot menijo, za odlapanje odloËitev ni objektivnih ra- zlogov. Prepozno doloËena pravila bodo omogoËila urejen nastop slo- venskih uvoznikov (odjemalcev oziroma njihovih zastopnikov) pri iskanju ponudb v tujini, s tem pa tudi znatno gospodarsko pkodo. Razumljivo je, da dræavni organi (MOPE in Agencija za energijo) delajo v Ëasov-ni stiski in æelijo zadostiti razliËnim interesom, vendar pa je pravoËasna in nepristranska odloËitev nujna. Ob tem so omenjeni predstavniki poudarili pe naslednje: Odjemalci, ki ne bodo udeleæeni pri uvozu (Ëe bodo trgovci in distributerji izkljuËeni), kljub temu priËakujejo zniæanje cene elektriËne energije za deset odstotkov, kar lahko zmorejo tudi domaËi dobavitelji, Ëe bodo uresniËili potrebne posege za racionalizacijo poslovanja. MIRO JAKOMIN Del Ëlanov projekta zdruæevanja upraviËenih odjemalcev elektriËne energije na predstavitvi sklenitve prve faze na novinarski konferenci v Podgorici. urad za energetiko ko ot so v zaËetku novembra povedali predstavniki IJS-CEU, bodo izvajalci projekta zdruæevanja upra-viËenih odjemalcev elektri-Ëne energije pe ta mesec izvedli razpis za predizbiro dobaviteljev elektriËne energije, kar bo precej olajpalo konËno izbiro odjemalcev in omogoËilo prihranek pri poslovnih stropkih za elektri-Ëno energijo predvidoma v razponu od 5 do 20 odstotkov, v odvisnosti od dosedanje cene posameznih podjetij. Predvideni viri za re©evanje nasedlih investicij Viri za repevanje nasedlih investicij so opredeljeni æe v okviru energetskega zakona, kjer je v 122. Ëlenu doloËeno, da se kupnina v vipini prvih 10 odstotkov vrednosti lastninskega deleæa, pridobljenega s privatizacijo, namensko uporabi za repevanje nasedlih investicij. Podrobnejpi odgovor na zastavljeno vprapanje o predvidenih virih za repevanje nasedlih investicij v slovenskem energetskem sistemu sta podala Zvonko Copot, dræavni podsekretar na Uradu za energetiko - enota v Mariboru, in Danica Haza-bent, svetovalka vlade. k ot sta omenjena predstavnika pojasnila, na podlagi predloga proraËuna za leto 2003 razberemo, da je predvidenih sredstev iz kupnin 21 milijard in dodatnih 6 milijard od prodaje Taluma za kritje teæav v druæbah, povezanih v Holding Slovenske elektrarne. Drugi realni vir je del cene za uporabo omreæja, ki je vezan predvsem na æe uveljavljeno pravico prednostnega dispeËiranja (obvezen odkup za vso proizvedeno elektriËno energijo od kvalificiranih proizvajalcev). Pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca pa doloËa Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega odjemalca oziroma njene spremembe in dopolnitve. Govoriti o pozitivnih in negativnih lastnostih navedenih virov po mnenju obeh sogovornikov ni preprosto, pe posebej, ker gre za vidik dræave, ki dræavno pomoË opredeljuje, ter za vidik podjetja, ki ima nalogo in cilj vzpostaviti træno uspepno poslovanje. Kupnine kot vir za sanacijo nasedlih investicij imajo status dræavne po-moËi in so proraËunska sredstva. Poraba proraËunskih sredstev v ta namen pomeni seveda manj denarja za druge potrebe. Vendar pri tem ne smemo mimo dejstva, da so vzroki nastanka nasedlih investicij povezani z dræavnim flreguliranjem« v minulih obdobjih, zato je uporaba tega vira tudi logiËna. Med realnimi viri za repevanje nasedlih investicij je tudi deleæ cene za uporabo omreæja, kar pa neposredno obremeni porabnika (tako na tarifnem odjemu kot upraviËene odjemalce). Poleg tega sta sogovornika pe pojasnila, da je skupni interes dræave kot veËinskega lastnika podjetij proizvodnje elektriËne energije v tem, da ustvari razmere za konkurenËni nastop na odprtem trgu. Pri tem ne gre samo za nasedlo investicijo kot objekt, tu gre za povezavo vseh tistih nasedlih stropkov, ki jih flnasedla investicija« predstavlja (zaposleni, do-maËe znanje, tehnologija itd.). Obveza podjetja pa je, da pred dodelitvijo dræavne pomoËi uresniËi vse dejavnosti, ki pripomorejo k zniæa-nju nasedlosti, oziroma v predloæe-nem programu naËrtuje ustrezne dolgoroËne dejavnosti. Po besedah omenjenih predstavnikov je vrsta ukrepov, ki so bili opredeljeni s sklepi vlade (julij 2001), v celoti ali deloma æe uresniËena. Z vidika prejemnika te pomoËi pa je omejitev v tem, da je le-ta vezana na izvedbo privatizacije oziroma prodaje. Zato mora toliko bolj premipljeno opredeliti cilje in dinamiko virov za dosego teh ciljev. Dinamika repeva-nja nasedlih investicij pa bo odvisna predvsem od razpoloæljivih virov, vsebine nasedlosti in finanËnega obsega problema samega. Ta pa je razli-Ëen v vsakem proizvodnem podjetju. MIRO JAKOMIN 17 združenje za energetiko Vse jasno pred ODPRTJEM trga? Po daljpem premoru se je sredi novembra sestal upravni odbor Zdruæenja za energetiko pri gospodarski zbornici. NajveË pozornosti je namenil pripravljenosti druæb energetske dejavnosti na odprtje trga z elektriËno energijo in trga z zemeljskim plinom preko dræavnih meja. Predsednik odbora dr. Franc Æerdin je Ëlanom ponudil dodatno sejo za morebitna pojasnila pri odpiranju, vendar ga pri tem nihËe od navzoËih direktorjev ali njihovih namestnikov ni podprl. V 18 uvodnem poroËilu je mag. Djordje Žebeljan govoril o posnetku stanja pri sprejemu 40 podzakonskih aktov, ki so navedeni v leta 1999 sprejetem energetskem zakonu. Poudaril je, da so vsi enako pomembni, vendar pa nekaj kljuËnih, pomembnih za odpiranje trga, pe ni sprejetih. Mednje je uvrstil splopne dobavne pogoje za elektriËno energijo, prilagojene trgu elektriËne energije, splopne dobavne pogoje za plin, energetska dovoljenja o elektroenergetski potrebnosti in Nacionalni energetski program /NEP/ kot ogledalo energetske politike. Ker NEP pe ni sprejet, je vlada v zadnjem Ëasu sprejela nekatere sklepe. Sprejem ptevilnih aktov je odpiranje trga samo pospepilo. Enega izmed zelo pomembnih podzakonskih aktov in sicer pravila za dodeljevanje Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti je v nadaljevanju seje predstavil mag. Vekoslav Korošec, prvi moæ Elesa. Prenosne zmogljivosti dodeljuje Elesov upravljalec prenosnega omreæja, prav tako pravice do dostopa do Ëezmejnih daljnovodov z Italijo, Avstrijo in Hrvapko. Letne zmogljivosti uvoza UPO objavi in dodeli na letnem razpisu v pasu za vsak me- sec posebej, hkrati pa meseËno dolo-Ëi koliËine uvoza tako, da domaËa proizvodnja elektriËne energije ne sme pasti pod 80 odstotkov porabljene elektriËne energije na letni osnovi. Pri izvozu pa se 60 odstotkov zmogljivosti razdeli za dalj Ëasa kakor eno leto, ostalih 40 odstotkov pa je na letni ravni. Izvaæali bodo lahko vsi slovenski proizvajalci, razen tistih, ki imajo zagotovljeno prednostno dis-peËiranje. Tako pri uvozu kot izvozu elektriËne energije bo moË z doloËenim delom elektriËne energije trgovati tudi na kratkoroËnih draæbah. Koropec je opozoril na izpolnjevanje obveznosti napega sistema do evropske interkonekcije, ki pa ni bila prvenstveno vzpostavljena za trgovanje, in na bliæajoËo sinhronizacijo z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Problemov, ki bi morali biti repeni pred odprtjem trga, se je dotaknil dr. Tomaž Stokelj, izvrpni direktor za træenje HSE. DokonËno ni repen problem nasedlih investicij, cene za tarifne odjemalce, lastniptvo NEK. Poudaril je, da bi popolno odpiranje trga kratkoroËno pomenilo za napo dræavo niæje cene, dolgoroËno pa propad napih proizvajalcev elektriËne energije. Tega se je vlada zavedala, ko je sprejemala zadnje usmeritve, ki pomenijo kompromis med porabniki in proizvajalci in omogoËajo preæivetje slovenski proizvodnji. ©tokelj je tako kot veËkrat doslej tudi tokrat opozoril na povezovanje distribucije in proizvodnje, kar je v svetu dobra praksa, pri nas pa niti kot tema za strokovno presojo ni bila obdelana. zanimivosti O repevanju programa nasedlih investicij je govorila Danica Hazabent iz MOPE. Poudarila je neusklajenost potreb in njihovega finanËnega pokritja. Iz letopnjega proraËuna je zanje na voljo 21 milijard in 6 milijard od prodaje Taluma. Za tako okrnjena sredstva bo med drugim treba narediti prednostno listo uporabnikov. Program naj bi na predlog MOPE vlada potrdila pe letos. Dr. Joæe Ko-privnikar, direktor Agencije za energijo, je predstavil vlogo regulatorja v procesu Ëezmejnega odpiranja trga in zagotavljanja kakovosti napajanja v naslednjih letih. Odgovornost za zanesljivost oskrbe se spreminja in se prenapa na distribucijska in prenosno podjetje in pa tudi na delniËarje teh podjetij. Agencija bo za doseganje kakovosti uvedla posebne spodbude. Slabo leto po podpisu pogodbe z MOPE je po besedah Natana Ber-nota, sekretarja SNK WEC, le-ta v dogovorjenem roku ministrstvu predal gradivo za izdelavo NEP-a. Pri izdelavi gradiva je sodelovalo veË kot 50 avtorjev, ki so pri svojem delu upoptevali nacionalni interes. Bernot je prepriËan, da je gradivo dobra podlaga za izdelavo NEP-a. Iz omenjenega gradiva in dodatnih ptudij bodo na Uradu za energetiko pripravili prvi nacionalni energetski program, je dodal Ivo Novak, svetovalec vlade na MOPE, ki je vseskozi spremljal izdelavo gradiva na WEC-u. Program bodo tri tedne usklajevali znotraj ministrstva, ko se bodo o vsem strinjali, ga bodo dali v medresorsko usklajevanje in vladno proceduro sprejemanja. V razpravi k toËki o pripravljenosti druæb na odpiranje trga se je v imenu distributerjev najprej oglasil mag. Drago ©tefe, direktor Elektro Gorenjske, ki je v uvodnih predstavitvah pogrepal distribucijo. Ta je pred odpiranjem trga v hudi finanËni stiski. Vseh pet podjetij je dva meseca pred koncem leta moralo podpisati veË kot polovico pogodb za prodajo elektriËne energije za naslednje leto ob tem, da za nakup pe nimajo sklenjene nobene pogodbe. Tudi ta neskladnost omogoËa oblikovanje dumpinpkih cen znotraj podjetij. Dræavni sekretar je o tem dejal, da odpiranje trga pomeni osamosvojitev od nacionalnih interesov, zato se je dræava odpiranja lotila 15. aprila letos. Osamosvojitev so æe dosegli pri upraviËenih odjemalcih, pri tarifnem delu pa pe ne, zato je po njegovem æalostno, da moramo v celoti odpreti trg tudi v tem delu. V drugih dræavah je bil Ëas dvigovanja cen daljpi, pri nas pa moramo v kratkem Ëasu repevati celo vrsto zgodovinskih stvari. Pri daljpi dinamiki procesa prilagajanja je Æebeljana podprl tudi Na-tan Bernot, dober poznavalec svetovnih energetskih gibanj. Na posledice nepravoËasne izdelave NEP-a je v sklepnih mislih prve toËke seje opozoril predsedujoËi dr. Franc Zerdin. PrepriËan je, da bi morali biti glavni konflikti v energetiki repeni v NEP-u. PravoËasno bi morala biti zaprta tudi vprapanja nasedlih investicij, visokih kreditov, trajnih obratnih sredstev, neustrezne ekolopke repenosti objektov, cen nekaterih vrst premoga, dostopa do uvoza in izvoza, zapËite domaËih proizvajalcev, sprejeti vsi potrebni akti in odgovorjeno na vprapanje, kaj odpiranje trga za energetski sektor pomeni. Odprto ostaja tudi vprapanje, zakaj si nismo s pogajanji zagotovili prehodnega obdobja za vstop na odprti trg Evropske unije, kot na primer kmetijci. Æerdin je vprapal navzoËe, ali menijo, da smo dovolj dobro pripravljeni na odpiranje trga. Dejal je, da sam namreË o tem ni prepriËan, zato je tudi predlagal dodatno sejo zdruæenja na to temo, za kar pa ni dobil podpore niti enega udeleæenega direktorja podjetja ali njegovega namestnika. V nadaljevanju seje je zdruæenje za energetiko obravnavalo metodologijo oblikovanja cen elektriËne energije za tarifne odjemalce, ki jo je za vseh pet distribucijskih podjetij izdelal inptitut IREET. »lani so soglasno podprli predlog, da zdruæenje pozove vlado RS, da uredi oblikovanje cen elektriËne energije za tarifne odjemalce na podlagi predlagane metodologije, ki prinapa dobre rezultate pri oblikovanju cen naftnih derivatov, toplotne energije in daljinskega ogrevanja. NaËin oblikovanja cen po tej metodologiji bi podjetjem distribucije omogoËil profitabilno poslovanje. Vlada naj bi predlagano metodologijo, pri njeni izdelavi so sodelovali tudi predstavniki MOPE, sprejela Ëim prej, najpozneje pa do 1. januarja 2003. MINKA SKUBIC SLOVENIJA KMALU BO TREBA PLA»ATI TAKSO ZA OBREMENJEVANJE OKOLJA V zaËetku novembra je zaËela veljati uredba o taksi za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida, ki jo je vlada sprejela 17. oktobra letos. Takso, ki se bo v celoti stekala v dræavni proraËun, bodo morali plaËevati vsi tisti, ki obremenjujejo okolje z omenjenim plinom, bodisi z uporabo goriv bodisi s seæiganjem — mednje sodijo upravljavci kurilnih naprav, industrijski peËi ali seæigalnic odpadkov. Podlaga za obraËunavanje je enota obremenitve zraka z ogljikovim dioksidom in je enaka emisiji kilograma tega toplogrednega plina. Vsi zavezanci morajo v skladu z omenjeno uredbo do konca marca prihodnje leto na ministrstvu za okolje, prostor in energijo vloæiti napoved za plaËilo takse za preteklo leto, v njej pa navesti vse potrebne podatke za odmero plaËila. Ministrstvo bo zavezancem takso odmerilo do konca oktobra tekoËega leta, plaËali pa jo bodo za preteklo leto. Sicer pa plaËevanje ne zavezuje vseh naptetih uporabnikov — plaËila so namreË opropËeni vsi tisti, ki investirajo v uËinkovito rabo energije, ki gradijo naprave za proizvodnjo energije in toplote v kogeneracijskih napravah ali uvajajo za okolje prijazne vire, tisti, ki so se odloËili rekonstruirati obstojeËe naprave za oskrbo naselij s toploto, in tisti, ki uvajajo ukrepe za zmanjpanje toplotnih izgub v zgradbah. Uredba o taksi za obremenjevanje okolja z ogljikovim dioksidom, ki jo je Slovenija zaËela uvajati æe leta 1996, ureja kljuËne ekonomske instrumente programa zmanjpevanja emisij toplogrednih plinov in je predvsem usmerjena k uresniËe-vanju ukrepov na podroËju varstva okolja. Usklajena je z evropsko zakonodajo na tem podroËju, obenem pa je tudi eden izmed prvih ukrepov Slovenije na poti uresniËevanja Kjotskega protokola, ki ga je ratificirala junija letos. Dræave podpisnice slednjega dokumenta so se namreË zavezale, da bodo do leta 2012 zmanjpale raven emisij toplogre-dnih plinov iz leta 1990 za 5,2 odstotka. Slovenija namerava v obdobju med letoma 2008 in 2012 emisije zniæati za osem odstotkov, vendar se ravna po izhodipËnem letu 1986. Sicer pa je uresniËevanje Kjotskega protokola pe vedno odvisno od volje posameznih dræav. Ratificirati ga mora namreË najmanj 55 dræav, ki proizvedejo skupaj najmanj 55 odstotkov emisij ogljikovega dioksida. STA 19 s seminarja Agencije za energijo RS Kmalu delno odprtje trga z zemeljskim plinom Agencija za energijo se v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi pripravlja na odpiranje trga z zemeljskim plinom, ki se bo zaËelo prvega januarja 2003. Energetski zakon prihodnje leto predvideva delno odprtje trga z zemeljskim plinom za tako imenovane upraviËene odjemalce. Agencija æeli podpreti podjetja, ki oskrbujejo odjemalce z zemeljskim plinom, pri pripravah na delovanje v novih razmerah, hkrati pa odjemalce seznaniti s spremembami glede njihovega poloæaju na trgu, njihovih pravic in odgovornosti. ne energije, bodo prihodnje leto dobili status upraviËenega odjemalca in bodo lahko sami izbirali dobavitelja zemeljskega plina. Pri tem pa si bodo morali zagotoviti tudi prenos plina do svojih odjemnih mest. V Sloveniji se uveljavlja tako imenovani dogovorjeni dostop do omreæij, kar pomeni, da se bodo morali upraviËeni odjemalci o pogojih in cenah za uporabo omreæij pogodbeno dogovoriti s pristojnim upravljavcem omreæja. Gospodarski javni sluæbi upravljanja prenosnega omreæja in prenosa zemeljskega plina sta obvezni republi-pki gospodarski javni sluæbi, medtem ko sta upravljanje distribucijskega omreæja in distribucija zemeljskega plina izbirni lokalni gospodarski javni sluæbi. V razmerah odpiranja trga se pogoji za izvajanje teh storitev lahko spremenijo, kar vpliva tudi na odjemalce. Na seminarju je Agencija za energijo vsem potencialnim udeleæencem trga z zemeljskim plinom predstavila pravne in regulativne vidike odpiranja trga v Sloveniji in tudi izkupnje dveh dræav Ëlanic Evropske unije, v katerih trg z zemeljskim plinom æe deluje. O njih sta spregovorila ugledna strokovnjaka za to podroËje iz ©panije in Nizozemske. V ©paniji je uveljavljen reguliran dostop do om-reæij, vlada pa je sprejela program postopnega spropËanja trga do leta T 20 o so bili tudi glavni cilji seminarja, ki je v zaËetku novembra potekal pod okriljem Agencije za energijo v kongresnem sredipËu Hotela Habakuk v Mariboru. Seminarja se je udeleæilo veË kot sedemdeset udeleæencev iz vse Slovenije, in sicer predvsem iz podjetij, ki se ukvarjajo s prenosom, distribucijo ali dobavo zemeljskega plina, pa tudi iz lokalnih skupnosti in druæb, ki sodijo med najveËje odjemalce zemeljskega plina v dræavi. Kot so pojasnili v sluæbi za odnose z javnostmi, je bila v preteklosti oskrba z zemeljskim plinom organizirana in zagotovljena v obliki gospodarskih javnih sluæb. Energetski zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti loËujejo trgovanje z zemeljskim plinom od transporta zemeljskega plina po prenosnem in distribucijskih omreæjih. Odjemalci, ki doseæe-jo letni odjem nad 25 milijonov ku-biËnih metrov zemeljskega plina na enem odjemnem mestu ali pa plin uporabljajo za proizvodnjo elektriË- Del udeleæencev seminarja o odpiranju trga z zemeljskim plinom. trg elektriËne energije vS Sloveniji znapa deleæ zemeljskega plina v strukturi celotne porabe energije pribliæno 13 odstotkov, v prihodnjih letih pa naj bi pomembno narap-Ëal. Energetski zakon sicer predvideva postopno odpiranje trga z zemeljskim plinom — naslednji mejnik naj bi bilo pele leto 2008, ko naj bi upra-viËeni odjemalci postali vsi odjemalci z odjemom nad pet milijonov kubiË-nih metrov plina na leto na enem odjemnem mestu. Ob upoptevanju predloga nove direktive EU, ki predvideva popolno odprtje za vse odjemalce æe leta 2005, pa se bo verjetno dinamika odpiranja tudi v Sloveniji moËno pospepila. 2004. Nizozemske izkupnje so za Slovenijo zanimive zlasti zato, ker bo model trga z zemeljskim plinom v Sloveniji podoben nizozemskemu. Tudi nizozemski upraviËeni odjemalci se z upravljavci omreæij dogovarjajo o pogojih in cenah za svoje storitve; upravljavci omreæij morajo objaviti tarife za svoje storitve in pri tem upoptevati navodila regulatorja. Sicer pa so na seminarju spregovorili tudi o vprapanjih, ki se æe pojavljajo ob odpiranju trga z zemeljskim plinom v napi dræavi. Agencija za energijo poskupa v okviru svojih pristojnosti doseËi kar najprimernejpi naËin odpiranja trga, pri tem pa ohraniti zanesljivost in kakovost dobav zemeljskega plina. MIRO JAKOMIN Veliki izzivi ODPIRANJA Atrga Pred kratkim smo podrobneje opisali zahtevnost izzivov na podroËju prestrukturiranja panoge in elektroenergetskih podjetij, usposobljenosti zaposlenih ter doloËanja cen in vrednotenja. Tokrat sledi pe prikaz drugih izzivov s podroËij obvladovanja tveganj in upravljanja s premoæenjem, informacijske podpore, ptevila in obsega trgovskih dejavnosti ter novih vrst pogodb in storitev. Na koncu pa si bomo podrobneje ogledali pe posebnosti izzivov v Sloveniji. O bvladovanje tveganj je instrument vodenja, ki vodstvu pomaga obvladovati tveganje in sprejeti negotovost, in sicer z namenom ohraniti kontinuiteto in dobiËkonosnost podjetja ter zmanjpati morebitne posledice. Primerjati ga je mogoËe z zava-rovalniptvom, kjer zavarovalnica v zameno za plaËilo premije prevzame izpostavljenost strank posameznim vrstam tveganja, za katere je zaæele-no, da med njimi ne obstaja moËnej-pa povezava. Za trgovanje z elektriË-no energijo velja, da je nestanovitnost cen elektriËne energije bistveno veËja kot pri drugih dobrinah. Tako lahko proces obvladovanja tveganja razdelimo na ptiri temeljne faze: 1. Identifikacija tveganj, kjer se opredelijo vsa relevantna tveganja (na primer kam in kako se bodo gibale cene, omejitve glede prenosa elektriËne energije, tveganja, da nam kupec ne bo plaËal itd.) 2. Analiza tveganja, kjer se analizirajo potencialni vpliv posameznega tve- ganja in moæni vplivi kombiniranih tveganj (kako na primer rast cen na trgu za pas na letni ravni za 3 odstotke vpliva na finanËne rezultate podjetja, Ërni scenariji ...) 3. Ocenjevanje tveganja, kjer se opredelijo posredne in neposredne izgube (izgube v denarju, v zaupanju kupcev in poslovnih partnerjev itd.) 4. Upravljanje tveganj, ki poteka v dveh korakih, in sicer kontrola tveganja in financiranje zavarovanja pred tveganji, saj zavarovanje pred tveganji ni zastonj. Podjetja se lahko zavarujejo pred ne-æelenimi spremembami cene na ra-zliËne naËine. Enostavno strategijo zapËite denimo pomeni dolgoroËna pogodba za nakup elektrike za fiksno ceno. Takpno zavarovanje je enostavno in praviloma drago, saj nam nasprotna stranka (na primer dobavitelj), ki pe vedno nosi tveganje nestanovitnosti cen, to tudi ustrezno drago zaraËuna. Po drugi strani ptevilna 21 podjetja vzpostavljajo kompleksne organizacijske enote s ptevilnimi zaposlenimi strokovnjaki za posamezna podroËja trgovanja, kjer poteka proces upravljanja tveganj z uporabo razliËnih orodij in instrumentov. Bolj zahteven primer zavarovanja je ovratnica, ki lahko pomeni kompromis med fiksno ceno in ceno na trenutnem trgu ter omogoËa dogovor med kupcem in prodajalcem o naËi-nu prevzemanja cenovnega tveganja. Ovratnica hkrati pomeni rabo cenovne kapice in navzdol omejene cene. Njena glavna prednost je, da je ovratnica cenejpa, kot so pogodbe le s cenovno kapico ali navzdol omejeno ceno. Za primer navedimo pogodbo, kjer se prodajalec obveæe, da bo kupcu dobavljal in obraËunaval del dobavljene elektriËne energije po ceni, kot je doseæena na Borzenu, a ne veË od deset tolarjev na kWh. V zamenjavo pa se kupec obveæe, da bo prevzemal in plaËeval elektriËno energijo po ceni, kot je doseæena na Borzenu za isti proizvod, a ne manj kot tri tolarje na kWh (cene so zgolj ilustrativne). Tako kupec plaËuje za dobavljeno elektriko træno ceno na Borzen-u ter se zavaruje, da bo naj-vipja cena za elektriËno energijo, ki jo bo plaËal v pogodbenem obdobju deset tolarjev na kWh. Pri tem pa se seveda odreËe moænosti, da bi prejemal elektriËno energijo po ceni niæji, kot je tri tolarje na KWh, Ëeprav bo takpna cena v doloËenih obdobjih na Borzenu dejansko doseæena. Obratno velja za prodajalca. Optimalno upravljanje s tveganji pomeni kompromis med razliËnimi vrstami strop-kov. Moænost napake v zvezi z zavarovanji se lahko zmanjpa tudi s stalnimi revizijami zavarovanja pozicij. Zmanjpevanje tveganja na niË je mo-goËe, vendar izjemno drago. Sprejemanje tveganja je torej nujni in sestavni del udeleæbe na trgu z elektriË-no energijo. Tako je v ZDA v primeru, da je podjetje utrpelo pkodo, pri Ëemer obstaja sum, da v podjetju ni bil vzpostavljen ustrezen formalni sistem obvladovanja tveganj, lahko uveden kazenski postopek proti odgovornim osebam. Upravljanje sredstev se nanapa na upravljanje podjetja, kot bi bila to serija diskretnih delov, ki se posamiËno obravnavajo kot deli portfelja. V elektroenergetski panogi gre za upravljanje lastnih proizvodnih in drugih sredstev, za upravljanje pogodb na nakupni in 22 prodajni strani glede roËnosti, izpo- stavljenosti cenovnim tveganjem, itd.). INFORMACIJSKA PODPORA Brez ustrezne informacijske podpore si ni mogoËe zamipljati uspepnega trgovanja, saj uËinkovito obvladovanje mnoæice podatkov, hiter dostop do podatkov ter sposobnost kalkulacije cen in tveganosti poslov zahtevajo ustrezno strojno in programsko opremo. ©tevilna veËja podjetja ima- jo tako posebne oddelke, ki se ukvarjajo z zbiranjem trenutnih pa tudi drugih podatkov o posameznih trgih. Ameripki inptitut EPRI je tako pripravil programsko opremo, pri kateri krovni modul predstavlja program za obvladovanje tveganj. Le-ta vkljuËuje podmodule za upravljanje sredstev, upravljanje pogodb ter prodajo elektriËne energije na drobno. Praviloma morajo biti takpni sistemi tudi vedno znova prilagojeni potrebam posameznega podjetja, kar po-vzroËa dodatne stropke. Poleg druge- ga morajo ptevilna podjetja investirati tudi v nakup in gradnjo sistema za podporo kupcem, ki omogoËa zbiranje podatkov o kupcih, spremljanje njihovih pogodb, klicev, posebnosti itd. ©TEVILO IN OBSEG TRGOVSKIH DEJAVNOSTI Med posledice odpiranja trga lahko ptejemo tudi poveËanje dejavnosti, potrebnih za sklepanje pogodb (kupci niso veË le odjemna mesta, paË pa lahko odidejo k konkurenci!), pove-Ëanje koliËin, s katerimi udeleæenci trgujejo, poveËanje ptevila udeleæen-cev, s katerimi se posli sklepajo. ElektriËno energijo se ne kupuje veË edino na letni ravni od enega dobavitelja, paË pa je mogoËe nakupne vire naËeloma poiskati pri razliËnih proizvajalcih, doma in v tujini, kupovati je mogoËe na borzi, lahko se kupuje na urni ravni ali pa se sklepajo veË-letne pogodbe itd. Te moænosti so seveda zanimive predvsem za velike kupce in trgovce. Poleg pogodb za fi-ziËno dobavo elektriËne energije se sklepajo tudi posli z izvedenimi fi-nanËnimi instrumenti in ista elek-triËna energija lahko veËkrat zamenja lastnika, preden je sploh proizvedena in porabljena. Podjetja morajo tako zagotoviti vire in podporo za izvajanje vseh potrebnih poslovnih dejavnosti, kar je mogoËe doseËi z ustrezno organiziranostjo, ustrezno poslovno politiko, s poveËanjem ptevila zaposlenih z novimi znanji, z ustreznim informacijskim sistemom in podobno. ©tevilne pogodbe po æelji kupca so pogosto obseæne in podrobne. Veliko veË pozornosti je namreË namenjene opredeljevanju obstoje-Ëih tveganj in opredeljevanju, katera stranka jih prevzema in za kakpno ceno. Pogodbe so obseænejpe tudi zaradi obseænega opredeljevanja primerov in posledic neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, opredeljevanja vipje sile, garancij in omejitev obveznosti posameznih strank in tako naprej. UpraviËeni odjemalci æelijo pogodbe po njihovi meri, kar je pe dodaten pritisk na proces sklepanja pogodb. NOVE VRSTE POGODB IN ENERGETSKIH STORITEV Na odprtem trgu se pojavljajo vedno nove vrste pogodb, ki na regulira- nem trgu z elektriËno energijo niso bile znane (opcijske pogodbe, zamenjave, vremenski izvedeni finanËni instrumenti in tako naprej). ©tevilne izmed teh pogodb so bile sicer æe v uporabi na trgih drugih dobrin oziroma na finanËnih trgih, vendar jih praviloma ni mogoËe enostavno preslikati na trg z elektriËno energijo. Razumevanje, obvladovanje in izko-ripËanje moænosti, ki jih na trg vnapa-jo novi instrumenti, pomeni izziv za vsakega udeleæenca, ki æeli dejavno obvladovati tveganja in ne le enostavno plaËati preveË za to, da celotno tveganje prevzame dobavitelj. Vedno veË podjetij se tudi zaveda, da je mogoËe s pametnim upravljanjem stropek za elektriËno energijo precej zmanjpati. Na trgu se pojavlja tudi potreba po nekaterih novih vrstah energetskih storitev, ki jih podjetja, ki æelijo slediti razvoju na trgu, vkljuËujejo v svojo ponudbo, kot na primer fleksibilno izstavljanje raËunov, zastopanje in posredovanje itd. DRUGI IZZIVI, PREDNOSTI IN NEVARNOSTI Seveda se izzivi s tem ne konËajo. Omenimo le tveganje neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti druge pogodbene stranke (obveznosti dobave, plaËila in tako naprej) ter mo-ænost dragih in dolgotrajnih sporov. Po odpiranju trga moËno naraste tudi ptevilo sodnih sporov, tako med partnerji zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb ali razliËne razlage posameznih pogodbenih dolo-Ëil, kot tudi glede dostopa do omreæ-ja, izrabljanja prevladujoËega poloæa-ja na trgu in tako naprej. Oblikovanje pogodb, na podlagi katerih se bo podjetje lahko izognilo dolgotrajnim in dragim sporom, pomeni zahteven izziv. POSEBNOST IZZIVOV NA SLOVENSKEM TRGU Vsak trg, ne le slovenski, se spopada z izzivi, ki izhajajo iz znaËilnosti posameznega trga in elektroenergetskega sistema. Tudi Slovenija ni izjema, zato omenimo nekatere bistvene zna-Ëilnosti in posebnosti slovenskega trga in elektroenergetskega sistema: — HSE kot dominantni proizvajalec ima moænost izrabljanja prevladu-joËega poloæaja na trgu (vpliv na cene, koliËine elektriËne energije na trgu ...) — Relativno visoka lastna cena proizvedene kWh ne omogoËa bistvenih zniæanj cen elektriËne energije, pri Ëemer se Slovenija sreËuje z omejitvami uvoza elektriËne energije iz tujine tudi po 1. januarju 2003 — razdrobljenost elektroenergetske panoge (pet distribucijskih podjetij, par proizvajalcev, borza ...), Ëe-prav je poraba v Sloveniji primerljiva s porabo srednje velikega evropskega mesta — Slovenija je predvsem zanimiva kot tranzitna dræava, Ëeprav je odprtje trga v zaËetni fazi precej ob-seæno (okrog dve tretjini elektriË-ne energije bosta prodani upravi-Ëenim odjemalcem). Prav tako je treba v Sloveniji slediti razvoju dogodkov na relevantnih evropskih elektroenergetskih trgih. Tako so v Evropski uniji æe nekaj Ëasa opazne teænje zdruæevanj in priklju-Ëevanj elektroenergetskih podjetij. Namesto sedmih velikih elektroenergetskih podjetij bodo v NemËiji kmalu le pe tri (EON, RWE ter podjetja v okviru skupine Vatenfal). Tudi v Avstriji smo priËa moËnim teænjam zdruæevanja podjetij in iz veËjega ptevila bolj ali manj samostojnih podjetij se na avstrijskem trgu poraja tako imenovana avstrijska repitev, v kateri bodo zdruæena vsa veËja elektro podjetja, razen nekaj podjetij, kot sta Tiwag in Kelag. V seriji Ëlankov smo vam predstavili nekatere najveËje izzive odpiranja trga z elektriËno energijo. Razumljivo je, da se spremembe ne morejo zgoditi Ëez noË ter zahtevajo veliko dela in truda ptevilnih ljudi v elektroenergetski panogi. Upajmo, da bodo rezultat vseh teh dejavnosti dejansko veËja uËinkovitost elektroenergetskega sektorja, niæje cene oskrbe z elek-triËno energijo in poslediËno veËja uspepnost ter boljpa konkurenËnost industrijskih podjetij, s tem pa tudi pozitiven vpliv na Slovenijo kot celoto. MAG. KLEMEN PODJED 23 odprtje DCV Elektra Maribor Strokovno poslanstvo V JAVNEMinteresu Dolga in naporna pot zgraditve novega sodobnega DCV Elektra Maribor ima velik pomen pri zadovoljevanju potreb po zanesljivi elektriËni energiji v severovzhodni Sloveniji ter dobiva nove naloge na trgu elektriËne energije. Distributerjem je prvi vzorËni model nove tehnologije Scada za zgled. N 24 apredek in vztrajnost sta bila vedno odgovor na gospodarska nihanja, vztrajnost pa se je potrjevala skozi zgodovinsko prizmo. Æe leta 1933 se je Maribor zapisal v Kroniko slovenskih mest z dvigom porabe elektrike za 20 odstotkov in koliËino porabe 13 milijonov 530 tisoË kilovatov ter v tem prekosil vsa tedanja jugoslovanska mesta. Nov list v mariborski elektrodistri-bucijski zgodovini pomeni 17. oktober 2002, ko je bil slavnostno odprt nov Distribucijski center vodenja Elektra Maribor. UresniËitev projekta v vrednosti 1.450 milijonov tolarjev je pomemben doseæek za odjemalce v severovzhodni Sloveniji, ki tudi zaposlenim omogoËa, da lahko procese v svojem podjetju uËinkovi-to vodijo in izboljpujejo. Dogodek je skozi uvodni kulturni program, osrednji govornipki del, protokolarno slovesnost in uporabnipki praktiËni prikaz naprav in programske opreme izæareval pomembno tehnolopko prelomnico, na katero so bili sodelujoËi pri projektu ponosni in zadovoljni. Kot opazovalec zaËutim povezavo s simpatiËno izbranim sloganom flEnergija za æivljenje«, ki ga je Oddelek komuniciranja Sektorja træenja Elektra Maribor lansiral v seriji promocijskih sporoËil, edicij in filmov. DOLGA POT Prvi zaËetki gradnje centra vodenja segajo v leto 1969, ko so namestili prvo napravo za daljinski nadzor in krmiljenje z le eno razdelilno transformatorsko postajo 35/10 kV — Studenci. Bolj ali manj so se uËili in dograjevali center do leta 1977, ko so postavili za tiste Ëase moderno sinop-tiËno plopËo. Tako so iz distribucijskega centra vodenja v naslednjih letih daljinsko vodili 13 razdelilnih transformatorskih postaj. Z razvojem tehnike vodenja so v devetdesetih letih vpeljali dodatne tri nepovezane sisteme vodenja z raËunalnipko podporo in leta 1999 razpisali dobavo te-hnolopke opreme najmodernejpe izvedbe. O posodobitvi centra vodenja so zaËeli razmipljati v osemdesetih letih, ko je bila izdelana prva investicijska dokumentacija. »as in dogodki so jih prehiteli in do osamosvojitve Slovenije leta 1991 jim ni uspelo narediti drugega kakor kupiti zemljipËe, ki pa so ga zaradi denacio-nalizacijskega postopka kar hitro tudi izgubili. V naslednjih nekaj letih okolipËine niso dovoljevale nadaljevanja dela. MariborËani so se sredi devetdesetih znova lotili priprave idejnih repitev tehnolopke opreme ter na podlagi investicijske dokumentacije in finanËnih virov razdelili gradnjo DCV na veË etap. Sprejetje Energetskega zakona septembra 1999 je prineslo popolnoma nove poglede na elektroenergetiko, odpiranje trga z elektriËno energijo pa nove zahteve vodenja. ETAPNA GRADNJA NOVEGA DCV flLeta 1996 smo odkupili prostore v poslovni stavbi Elektra Maribor na Vetrinjski 2, ki so se izpraznili ob preselitvi uprave Dravskih elektrarn in v naslednjem letu zaËeli pripravljalna dela. Leta 1998 smo pridobili gradbeno dovoljenje za gradbena, strojno-inptalacijska in elektroinpta-lacijska dela, jih v dobrem letu kon-Ëali in leta 1999 zaËeli postopek javnega naroËila za tehnolopko opremo. Æal je, zaradi spolitiziranja strokovnih problemov, priplo do sklenitve pogodbe o nakupu pele v drugi polovici leta 2000. Izbran dobavitelj je bilo kanadsko podjetje SNC Lavalin-ECS s podizvajalcem Ensico iz Ljubljane, nosilec pogodbe pa je bila Elektronabava iz Ljubljane. Sistem, ki ga je ponudilo podjetje SNC La-valin, je bil v tistem Ëasu najmoder-nejpi in je podpiral najveË funkcij, ki so bile znane v svetu,« je povedal ©te-fan Lutar, direktor Elektra Maribor. Center vodenja zajema preko 30.000 podatkovnih toËk, ki jih opisuje veË kakor 300.000 podatkov, ki so jih leta 2001 vnesli v relacijske baze podatkov. Iz centra daljinsko vodijo 20 razdelilnih transformatorskih postaj, 17 teæipËnih transformatorskih postaj, 45 daljinsko vodenih loËilnih mest v 3.000 kilometrih srednjena-petostnega omreæja, na katerega je prikljuËenih 3.200 transformatorskih postaj SN/NN. Iz slednjih oskrbujejo nekaj Ëez 196.000 odjemalcev elektriËne energije. Jedro centra vodenja pomeni programski paket Sca-da, pomembni pa so pe DMS programi, ki dodatno omogoËajo funkcije analize in razliËne optimizacije, ki jih roËno ni mogoËe izvajati. Zaradi racionalizacije in varËevanja so se odlo-Ëili le za temeljne programe, neomejene pa so moænosti za nadgradnjo sistema. Poleg nadzora celotnega elektrodistribucijskega omreæja sistem omogoËa pe analizo izpadov in izklopov, izvajanje zaporedij stikalnih manipulacij, obdelavo prijav ok- D4-C var in hitro lociranje napake tudi na geografski podlagi, avtomatizacijo SN omreæja — v pomenu sekcionira-nja in osamitve okvare, omreæne izraËune z ugotavljanjem prostih zmogljivosti, napovedovanje obremenitev za posamezne transformatorske postaje, daljnovode, podroËja, upoptevaje razliËne kriterije, zmanj-panje energetskih izgub po izvodih, obmoËjih ali za celotno omreæje ter omejevanje obteæbe in porabe na podlagi potreb in navodil. Paket programske opreme vkljuËuje tudi simulator za usposabljanje operaterjev, ki tako ohranjajo stik z omreæjem in osveæujejo svoje znanje. CENTER ZA PRIHODNOST Odjemalci elektriËne energije so odslej bolje servisirani, strokovnjaki Elektra Maribor pa imajo boljpi nadzor, ki zagotavlja pe hitrejpo odpravljanje morebitne napake. flDCV omogoËa pe zanesljivejpo dobavo elektriËne energije odjemalcem s Ëim krajpimi moænimi prekinitvami, po drugi strani pa si obetamo pe znatne prihranke, tako pri zmanjpe-vanju izgub kot veËji uËinkovitosti poslovanja. Od sistema priËakujemo tudi hitro prilagajanje na razliËne spremembe pri trgovanju z elektriË-no energijo, kar nam bo priplo prav pri podpiranju trga z elektriËno energijo,« je poudaril ©tefan Lutar, direktor Elektra Maribor. NOVE NALOGE OPERATERJEV flDistribucijski operater dobiva na trgu nove naloge, kot so preverjanje zmoænosti izvedbe pogodb o dobavi elektriËne energije, podpora izvedbe z obratno prilagoditvijo omreæja in dejavno uporabo jalovih virov. Nove dodatne funkcije bodo v preverjanju stanja v omreæju z izraËunom pretokov v veË smereh, vzpostavljanje normalnega stanja po okvarah, napoved odjema, merjenje odjema in proizvodnje elektriËne energije prednostnih proizvajalcev in obraËun elek-triËne energije. Nove teæave bodo nastale predvsem pri obraËunu odstopanj od pogodb (NOD) in v ukrepih za nadstandardno kakovost elektri-Ëne energije. Opozoril je na roke pri vgraditvi nove merilne opreme uporabnikov. Skratka DCV, Elektra Maribor je odgovor na zahteve delovanja trga z elektriËno energijo z vsemi novimi specializiranimi funkcija- Slavnostni trenutek: rezanje traku ob vhodu v nov DCV je pripadlo najstarejpemu dispeËerju Alojzu Lepniku in vodji investitorjevega projekta gradnje DCV Bogomilu Jelencu. mi, ureditvijo podatkovnih baz in zagotovitvijo kakovosti elektriËne energije je poudaril slavnostni govornik, redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Ëastni predsednik Sloko Cigre, dr. Ferdinand Gubina, ki se je sicer v svojem predavanju osredotoËil na nove naloge, ki jih prinapa odpiranje trga z elektriËno energijo. VPETOST V LOKALNO SKUPNOST Direktorica obËinske uprave Mestne obËine Maribor Slava Kurtin je v imenu mariborskega æupana Borisa SoviËa pohvalila zgledno vpetost Elektra Maribor v lokalno skupnost. Poslanstvo javnega podjetja je izrednega pomena, ker gre za posodabljanje storitev ob razumni ceni. Ljudje si æivljenja brez elektrike ne znajo predstavljati, je ugotovila Slava Kur-tin. Dejstvo, da se odpirajo novi gospodarski centri in vzpostavljajo novi programi, je dokaz, da se podjetja v Mariboru uspepno spoprijemajo z novimi tehnologijami, ki jih zahteva moderen, sodoben svet ter da z njim stopajo v korak. Projekt DCV Elek-tro Maribor je velika in pomembna investicija, kajti nove træne razmere zahtevajo trdno in jasno pot. Pred- stavlja spodbudo z vidika novih programov, kajti mesto Maribor se je spoprijelo z novimi tehnologijami, torej tudi na elektrodistribucijskem podroËju. Elektro Maribor je bilo med prvimi distribucijskimi podjetji, ki so pridobila cerifikat kakovosti ISO 9001 in sedaj je prvo distribucijsko podjetje, ki je dalo v obratovanje nov Distribucijski center vodenja. flOb tem ste lahko zadovoljni: to je za vas, in posredno tudi za mesto, velika in pomembna investicija. Opremljanje in odpiranje novega distribucijskega centra vodenja je zanesljivo velik in pomemben stratepki korak v poslovanju vapega podjetja. Za vse prebivalce in prebivalke Maribora in okolice je vape podjetje zelo pomembno, saj si ljudje æivljenja brez elektri-Ëne energije sploh ne znamo veË predstavljati. Zato je pe posebej pomembna vapa skrb za zanesljivo oskrbo vseh odjemalcev in za boljpe razmere za delovanje sistema. Vsekakor nove træne razmere na slovenskem trgu elektriËne energije in njene distribucije zahtevajo trdno in jasno zastavljeno pot. Glede na vape æelje, cilje in trdno odloËenost uspepno spopasti se s sodobnimi trænimi zahtevami tako do odjemalcev kot do dobaviteljev vam bo to nedvomno tudi uspelo,« je poudarila Slava Kurtin. 25 Odlicen kulturni program je povezovala Ida Baš, nastopili pa so flavtist Martin Delic, pianist Otmar Plavcak in dramski igralec in šansonjer Jure Ivanušic. 26 V KORAK S TEHNOLO©KIM »Distribucija je bila vedno v ospredju stalnih tehnoloških izboljšav. Napredek in nuja so sodobni DCV, saj si brez njih ne moremo predstavljati vodenja in poslovnih odlocitev. Pred štirimi leti so se zacele priprave na uvedbo DCV v Sloveniji in ideje so bile zatrte s pavšalno oceno, da tega distribucijska podjetja ne potrebujejo. Direktor Štefan Lutar in tehnicni direktor Martin Belic sta prehodila težko pot ter vztrajala, zagovarjala in dosegla uresnicitev zgraditve prepotrebnega sodobno opremljenega DCV. Po njih se zgledujemo vsi v Sloveniji. Zapoznelost projekta je pomenila minuse in pluse: minusi so zaradi casovnega zaostanka, plusi pa v tem, da smo dobili najsodobnejšo tehnologijo za obcutno nižjo ceno,« je dejal mag. Drago Stere, direktor Elektra Gorenjska, in ob novi pridobitvi cestital direktorju Štefanu Lutarju, direktorju Elektra Maribor. Hkrati pa mu je ob tej priložnosti podaril sliko akademskega slikarja Franceta Slane. Fazni potek gradnje DCV Elektra Maribor je bil skrbno spremljan s kamero in prikazan s posebnim dokumentarnim filmom, izšla pa je tudi posebna pregledna barvna zloženka, ki po besedah Natalie Frankovic, vodje oddelka komuniciranja, dodaja nove informacije v nizu letošnjih izdanih šestih zloženk o storitvah za odjemalce elektricne energi- je, o vzdræevanju omreæja, o energetskem trgu za upraviËene odjemalce, o ureditvi merilnega mesta, sklepanju pogodb za upraviËene odjemalce in raËunih za porabljeno elektriËno energijo ter uporabo elektroenergetskega omreæja za upraviËene odjemalce. POVEZOVANJE GENERACIJ Elektrika je tudi sopomenka za energijo. »e jo je v telesu veliko, zmoremo, æelimo in hoËemo ustvarjati. Umetniki sledijo intuiciji. Temelje novemu Distribucijskemu centru vodenja je postavil Martin BeliË, tehni-Ëni direktor Elektra Maribor (2000), ki je pe zelo mlad pred zaËetkom glavnih del leta 2000 umrl. Njegov sin, mladi profesionalni flavtist Martin BeliË, se je odzval vabilu in s pianistom Otmarjem PlavËakom sodeloval v kulturnem programu s klasi-Ënimi glasbenimi deli in v dvojni vlogi dal posebno teæo dogodku. Dramski igralec Jure IvanupiË, lanski dobitnik priznanja Zdruæenja dramskih umetnikov Slovenije za umet-nipke doseæke za vlogo Mozarta v igri Amadeus, je s pansoni poskrbel za pretakanje podzavestne energije. V tretjem nadstropju poslovne stavbe Elektra Maribor sta ob navzoËno-sti investitorja in izvajalcev, prerezala trak vodja DCV Bogomil Jelenc, ki je vodil projekt gradnje od idejnih repitev, adaptacije prostorov do integracije nove tehnolopke opreme, in najstarejpi dispeËer Alojz Lepnik. Pri ogledu centra so si gostje ogledali DCV in se seznanili z informacijami o napravah in programski opremi. V osrcju centra sta bila na delovnih mestih dva dispecerja, v drugem prostoru pa je na konkretna vprašanja dajal odgovore Janko Blatnik, razvoj-nik iz Enico, d.o.o. ZADOVOLJNI DISPECERJI Med gosti sem srecal Adolik Juršeta, upokojenega tehnicnega direktorja Elektra Maribor (1998-1999), ki mi je navdušen nad novimi aparaturami nostalgicno razlagal: »Temelji so nastali v skupni komisiji leta 1989, s prizadevanjem in odrekanjem smo uspeli v tem slovenskem »mlinu«. Kar smo nacrtovali, je sedaj narejeno, in potrjen je naš koncept razvoja. Vidim, da so se odlicno lotili projektnih rešitev in izbrali dobrega izvajalca, ki je izpolnjeval pogoje. Ko gledam nove pridobitve, mi je strašno žal, da sem že v pokoju ...« »Imeli smo relativno staro tehniko iz 70-tih let, v 90-tih letih smo postavili prvi racunalniški sistem in pozneje še drugega. Med sabo nista bila združljiva. Sedanji sistem Scada je enovit in namenjen vsem objektom, ki jih vodimo, ob tem pa omogoca tudi dodatne funkcije. Imamo 24-urni turnus, v dveh izmenah. Zaposlenih je deset dispecerjev. Prej smo rocno zapisovali vse spremembe in dogodke, sedaj nova tehnologija zaznava vsa dogajanja v srednjenapetostni mreži skozi razna avtomatizirana porocila. Zanesljivost tekocih podatkov je stoodstotna,« je povedal Franc Vampi, vodja dispecerjev Elektra Maribor. Alojz Lešnik je na delovnem mestu dispecerja zaposlen od leta 1974. »Zaceli smo z dvema kovinskima škatlama, nadzirali smo RTP Melje in RTP Studenci. Velika razlika je v primerjavi s tistim casom, zame sprememba pomeni razliko med skiro-jem in ferrarijem. Kljub generacijskim razlikam mi je lažje, ker sem rasel s tem razvojem in se izobraževal. Pozdravljam posodobitev DCV in se zahvaljujem sodelavcem, ki so si prizadevali in veliko storili, da imamo danes najsodobnejšo tehnologijo in delujemo v lepih in modernih prostorih,« je povedal Alojz Lešnik, najstarejši dispecer Elektra Maribor. DRAGO PAPLER 01821364 454 1991455 01603094 POGLEP »PO tri EVROPSKA KOMISIJA OCENILA GOSPODARSKO RAST Letošnja gospodarska rast v Sloveniji bo nekoliko nižja, ko je bilo pricakovano - po ocenah Evropske komisije namrec ne bo presegla 2,6 odstotka. Komisarji so aprila ocenili, da bo dosegla 3,1 odstotka, prihodnje leto pa štiri. Te številke so v zacetku novembra v jesenski gospodarski napovedi za države kandidatke za obdobje do leta 2004 popravni navzdol in tako naj bi v prihodnjem letu znašala 3,6 odstotka, leta 2004 pa štiri. Vendar pa Slovenija ni edina, ki ji Evropska komisija napoveduje nižjo gospodarsko rast, temvec je podobno izracunala tudi za druge kandidatke in clanice. Med desetimi državami, ki se jim leta 2004 obeta vstop v omenjeno zvezo držav, se Slovenija po rasti uvršca skoraj v povprecje — komisija jim namrec napoveduje 2,1-odstotno rast, za leto 2003 3,6-, za leto 2004 pa 4,2-odstotno. Za vseh trinajst držav so izracuni nekoliko drugacni, kažejo pa na to, da naj bi v povprecju dosegle 2,9-odstotno rast, prihodnje leto naj bi njihova gospodarstva napredovala za 3,8, leta 2004 pa za 4,4 odstotka. Med deseterico kaže najboljše La-tviji, Litvi in Estoniji, ki naj bi imele 4,5- oziroma petodstotno rast bruto domacega proizvoda (BDP), najslabše pa Poljski, ki naj bi letos napredovala le za 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa za 3,2 oziroma 3,9 odstotka. RAST V EU SE NEKOLIKO NIŽJA A kljub nižjim gospodarskim napovedim bodo države kandidatke vendarle bolj napredovale kot države clanice. Komisija namrec ugotavlja, da se po precejšnjem upadu rasti gospodarstva leta 2001 BDP zelo pocasi krepi, saj so vlaganja relativno nizka, poraba ostaja šibka, umirjena zunanja trgovina pa ni povecala domacega povpraševanja. Tako gospodarska rast po besedah Pedra Solbesa, evropskega komisarja za gospodarsko in denarno politiko, že od poletja ni dobila pravega zagona, kar pomeni, da bo ob koncu tega leta znašala komaj 0,8 odstotka v evroobmocju in odstotek v celotni Uniji. Po njegovem so zelo skrb zbujajoce tudi razmere v javnih financah, kjer bosta imeli za Portugalsko tudi Nemcija in Francija proracunski primanjkljaj, višji od pred- ** 27 pisanih treh odstotkov, zato bo komisija proti njima sprožila ustrezen postopek. V primeru Portugalske je to namrec že storila. Kot kaže napoved komisije, bo primanjkljaj v Nemciji letos znašal 3,8 odstotka BDP, cesar pa tudi v prihodnjem letu ne bo mogla bistveno popraviti oziroma znižati vsaj pod tri odstotke. Opozorilno tako imenovano modro pismo evropskih komisarjev naj bi tako kot Nemcija dobila tudi Francija, kjer je primanjkljaj letos dosegel 2,7 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa naj bi celo zrasel na 2,9 odstotka. Sicer pa se razmere na omenjenem podrocju poslabšujejo tudi v drugih državah clanicah — v Italiji bo primanjkljaj znašal 2,4 odstotka v letošnjem in 2,2 odstotka v prihodnjem letu, poslabšalo pa se je tudi stanje v državah, ki so se doslej ponašale z uravnoteženimi proracuni, denimo, v Avstriji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in Irskem, še ugotavlja komisija. IZBOLJŠAV SE IME BO KMALO Po napovedih komisije bo evropska gospodarska rast ponovno dobila zagon v prihodnjem letu, ko naj hi bila v dvanajstih državah evroobmocja 1,8-odstotna, v petnajsterici pa dveodstotna. Leta 2004 naj bi se še nekoliko okrepila in dosegla 2,6 odstotka. Sicer pa se je letos najslabše odrezal Luksemburg, kjer je gospodarstvo napredovalo le za 0,1 odstotka, sledijo mu Nizozemska z 0,2-odstotno rastjo, Nemcija in Italija z 0,4-od-stotno, nižja od enega odstotka pa bo še v Belgiji, Avstriji in na Portugalskem. Dobro kaže le dvema državama, in sicer Grciji s 3,5 in Irski s 3,3 odstotka. S takimi številkami je Evropska unija precej zaostala za svojo glavno konkurent-ko, Združenimi državami Amerike, kjer bo gospodarska rast letos dosegla 2,3 odstotka, prav tako prihodnje leto, leta 2004 pa 2,8 odstotka. Precej slabše kaže Japonski, ki bo imela letos celo negativno rast (0,6 odstotka), na pozitivno pa se bo predvidoma vrnila šele v prihodnjih dveh letih. Nekoliko bolj optimisticne napovedi je Evropska komisija dala pri stopnji inflacije, saj naj bi se ta pocasi, pa vendarle zniževala. Tako naj bi letos v evroobmocju znašala 2,3 odstotka, v prihodnje leto dva, leta 2004 pa celo 1,8 odstotka. V celotni Uniji bo še nekoliko nižja — letos bo znašala 2,1 odstotka, prihodnje leto 1,9, cez dve leti pa 1,8 odstotka. Z najvišjo inflacijo se letos borijo na Irskem, kjer se bo predvidoma povzpela na 4,8 odstotka, na Nizozemskem (3,9 odstotka) in v Grciji (3,8 odstotka), najnižjo pa bodo imeli v Veliki Britaniji (1,2 odstotka) in v Nemciji, kjer bo po vsej verjetnosti znašala 1,4 odstotka. POGLEDv EVROPO Ëe e sklenemo, ocena rasti slovenskega gospodarstva, ki jo je naredila Evropska komisija, ni tako obetavna, kot je bilo mogoËe priËakovati v zaËetku leta, zlasti pri inflaciji ne. Guverner Banke Slovenije meni, da so izraËuni komisarjev previsoki. Poleg tega pa tudi rezultati drugih kandidatk, kaj pele Ëlanic Unije, Zda in Japonske, niso kdo ve kako obetavni. V SLOVENIJI NAJVIŠJA INFLACIJA V Sloveniji je pri inflaciji v nasprotju z Evropsko unijo zgodba popolnoma drugacna. Pri nas je namrec med desetimi državami, ki bodo stopile v EU, dalec najvišja, saj znaša 7,6 odstotka. Omenjene države bodo imele predvidoma letos v povprecju 2,9-odstotno inflacijo, leta 2003 3,3-odstotno, leta 2004 pa 3,6- odstotno. Tudi v tem primeru kaže najboljše Litvi, kjer bo komaj 0,2-odstotna, sledi ji Ciper, kjer bo znašala 1,9 odstotka, Sloveniji pa je najbližja Madžarska, kjer bo inflacija 5,2-odstotna. Se nekoliko slabše je v vseh 13 državah, ki se potegujejo za clanstvo: v vseh bo inflacija v tem letu v povprecju znašala 18,4 odstotka, k cemur bo najvec prispevala Turcija — tam naj bi namrec znašala kar 45,5 odstotka. Sicer pa naj bi se v omenjeni trinajsterici visoka inflacija v prihodnjih dveh letih vendarle nekoliko znižala, in sicer prihodnje leto na 11,6, leta 2004 pa na 8,8 odstotka. A kljub nekoliko slabim ocenam Evropske komisije, slednja Sloveniji le napoveduje izboljšave v prihodnosti, glavno gonilo gospodarskega razvoja pa naj bi bila po njenem mnenju postopna rast domacega povpraševanja. V preteklih letih je bil to predvsem velik izvoz, toda rast slednjega je v zadnjem obdobju nekoliko šibkejša zaradi pocasne rasti v EU. Nekoliko boljše kaže slovenskemu izvozu na trge nekdanje Jugoslavije, v Rusijo in države srednjeevropskega prostocarinskega sporazuma (CEFTA). Ker pa se, kot ugotavlja komisija, s temi težnjami razkorak med uvozom in izvozom postopoma zmanjšuje in je trgovinski razvoj dokaj ugoden, lahko država vendarle pricakuje uravnoteženo javnofinancno stanje. Po 28 ocenah komisije se izboljšuje tudi proracunski primanjkljaj, ki je bil leta 2001 nepricakovano visok — 2,5-odstoten. Letos naj bi se znižal na 1,8 odstotka, leta 2003 na 1,3 in cez dve leti na 1,2 odstotka BDP. Dokaj dobro oceno je dobila Slovenija tudi na podrocju neposrednih tujih naložb, saj naj bi se te že leta 2001 podvojile in znašale 2,3 odstotka BDP. Razlogi za to so po razlagi predstavnikov komisije privatizacija v telekomunikacijah in bancnem sektorju ter pozitivni vpliv vladnega programa za spodbujanje naložb. Rast se nadaljuje tudi letos — tuje naložbe so namrec zgolj v prvih sedmih mesecih znašale 3,5 odstotka, ugotavlja komisija, ki pa je nekoliko manj zadovoljna z razmerami pri zaposlovanju. Brezposelnost namrec zelo pocasi upada: letos bo 6,3-odstotna, prihodnje leto 6,1, leta 2004 pa šestodstotna. »TE OCENE SO PREVISOKE« Kot smo že poudarili, v Sloveniji zbuja najvecjo skrb visoka inflacija, ceprav Evropska komisija meni, da se bo v prihodnjih letih vendarle nekoliko znižala. Leta 2003 naj bi namrec s sedanjih 7,6 odstotka padla na 6,5, leta 2004 pa na 5,4 odstotka. Aprila letos so bile napovedi komisije bolj ugodne — menila je namrec, da bo imela Slovenija letos 7,5-, prihodnje leto pa 6,7-odstotno inflacijo. K tako visoki stopnji je najvec prispevalo povišanje davka na dodano vrednost in trošarin, rast reguliranih cen in cen v energetiki, pa tudi pomanjkanje konkurencnosti v nekaterih sektorjih. Kot meni komisija, bodo inflacijo v prihodnje najbolj umirile spremembe v sistemu plac in pokojnin, vecji uvoz ter nižja povišanja cen v energetiki. A kljub dokaj ugodnim napovedim za prihodnji dve leti, komisarji še zdalec niso zadovoljni in opozarjajo, da je upadanje inflacije veliko prepocasno. Vse opisane crnoglede napovedi in ocene Evropske komisije vsekakor ne mecejo ravno lepe slike na Slovenijo, toda guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, ki se je takoj odzval nanje, vendarle misli, da so zagotovo previsoke, vsaj kar zadeva inflacijo. Kot je dejal, bi sicer težko komentiral izracune komisije, saj ne ve, na kakšni podlagi so narejene, toda po njegovem mnenju Slovenija prihodnje leto ne bo imela višje inflacije od 6,5 odstotka, leta 2004 pa ne višje od 5,4 odstotka. Slovenska centralna tanka je dobila še nekoliko nižje številke — stopnja inflacije, ki jo je izracunala na podlagi cen v zadnjem cetrtletju glede na enako obdobje leto prej, naj bi prihodnje leto znašala 5,3, leta 2004 pa celo 3,4 odstotka. Simona Bandur Povzeto po STA •* POGLEDv EVROPO H NA POTI K SKUPNEMU IBERSKEMU TRGU Prvega januarja prihodnje leto se bo uradno odprl pe en elektroenergetski trg znotraj Evropske unije, in sicer skupni trg na iberskem polotoku, a za zaËetek pe v bolj virtualni obliki. Pravna podlaga za trgovanje med ©panijo in Portugalsko je sicer zagotovljena, toda preden bo zares zaæivelo po zapisanih trænih principih, bo po predvidevanjih strokovnjakov trajalo pe nekaj let. »eprav je ©panija v politiËnem pogledu ena izmed vodilnih sil v procesu liberalizacije skupnega elektroenergetskega trga Evropske unije -evropska komisarka za energijo Loyola de Pala-cio je namreË prav iz te dræave —, je njen trg relativno slabo razvit, saj prevladuje na njem pet glavnih igralcev. Zakonodajni okvir sicer obstaja; ta dræava je namreË zaËela sprejemati potrebno zakonodajo æe v zaËetku devetdesetih let prejpnjega stoletja, ko je potrdila zakonodajni okvir, v okviru slednjega pa zaËela pripravljati tudi podzakonske akte. Leta 1997 je v notranji zakonodajni okvir implementirala evropsko direktivo o izvajanju liberalizacije, leto pozneje pa pe krovni zakon o trgu elektriËne energije. Zadnji korak v uresniËevanju omenjene regulative je bila odloËitev vlade, da 1. januarja 2003 odpre svoj trg v okviru Evropske unije, obenem pa zaËne trgovati s to dobrino tudi na skupnem iberskem elektroenergetskem trgu. Danes je ppanski trg liberaliziran 65-odstotno. Portugalska je prav tako po Ërki zakonodaje Evropske unije sledila zahtevam po odpiranju elektroenergetskega trga, toda mnogo poËasneje in manj uspepno. Tako njihovo vodilno podjetje Electricidade de Portugal (EdP) pe vedno proizvede veËino elektriËne energije v dræavi. ZA POVEZAVE BI POTREBOVALI 13 MILIJARD EVROV Kljub temu da je ©panija æe sprejela vso potrebno zakonodajo, ki omogoËa trgovanje z elektriËno energijo na odprtem trgu, pa ji to v praksi onemogoËa slabo razvita infrastruktura, zlasti v zadnjih letih, ko je povprapevanje po elektriËni energiji na njenih tleh narapËalo v povpreËju za pest odstotkov na leto. Leta 2001 je manko nadomestila celo z uvozom iz Maroka, tokrat prviË v svoji zgodovini. A kljub dodatnim moËem iz omenjene dræave, Francije (od tam uvozijo tri odstotke porabe v dræavi) in Portugalske (od koder uvozijo dva odstotka elektriËne energije) se je Barcelona, kjer je povsem samoumevno potreba po elektriËni energiji tudi najveËja, veËkrat znapla v temi, prav tako pe nekatera veËja ppanska mesta. Da bi trgovanje steklo, kot bi si ©panija tudi æelela, bi potrebovala do leta 2006 novih proizvodnih zmogljivosti in povezav za 13 milijard evrov. Najbolj pomembne za trgovanje z Evropo so prav povezave s Francijo, kjer jih tudi najbolj primanjkuje, zato si Evropska unija kajpak zelo prizadeva, da bi jih Ëim prej zgradili. Iz evropskih skladov tako obljublja dræavama na Iberskem polotoku denar za ureditev 4000 MW prenosnih zmogljivosti do leta 2010. Nekoliko bolj problematiËne so povezave s Portugalsko. ©panska vlada se zaveda, da je dokaj nerealistiËno priËakovati, da bo Evropska unija enako kot prej omenjene naËrte podprla tudi te na polotoku. Slednje bosta morali financirati kar dræavi sami, ** 29 POGLEDv EVROPO so pa vsekakor nujne, sicer trgovanje na polotoku ne bo moglo steËi kot po naËrtih. PROTOKOL PODPISAN, AMPAK ... ©panska in Portugalska vlada sta æe opredelili kljuËna vprapanja in strategije za uspepno trgovanje na Iberskem polotoku. Novembra lani sta finanËna ministra obeh dræav podpisala poseben protokol, s katerim sta oblikovala omenjeni trg ter doloËila 1. januar 2003 za datum, ko naj bi se do takrat loËena trga zdruæila. Ta naËrt temelji na treh temeljnih pogojih. Dræavi morata najprej okrepiti elektroenergetske povezave, oblikovati skupnega operaterja iberskega trga ter koordinirati delovanje operaterjev nacionalnih elektroenergetskih omreæij. Æe prvi dve toËki sta izredno teæavni — kot reËeno: povezave med dræavama so slabe, poleg tega pa do zdaj pe niso vzpostavljeni glavni pogoji za ustanavljanje skupnega operaterja, zato bosta morala vsaj v zaËetku trgovanje urejati nacionalna operaterja omreæja. Poleg omenjenih treh pogojev protokol med dræavama vsebuje pe naËrt za razvoj omreæja na naËin, da bo to res lahko ustrezalo potrebam trga, in zapoveduje nepretrgani pretok informacij med administracijama obeh dræav. Obenem spodbuja medsebojne naloæbe, kar se je deloma æe zaËelo uresniËevati januarja letos z ustanovitvijo konzorcija ppanske Endese in portugalske Sonae. Eden veËjih in bolj ambicioznih ciljev protokola o skupnem iberskem trgu je spodbujanje komercialnih povezav med dræavama s sedanjih 700 MW na 1700 MW do leta 2006. Za to bodo morali investitorji zbrati pribliæno 60 milijonov evrov, vkljuËno s krepitvijo obstojeËih povezav in gradnjo novih zmogljivosti — slednje so najbolj nujne predvsem na jugu otoka, in sicer med pokrajinama Alqueva in Balboa. TRG BO TEMELJIL NA BILATERALNIH POGODBAH Skupni iberski trg bo — kot pipe v omenjenem protokolu — vodil operater zasebnega znaËaja, ki bo imel svoja podjetja v obeh dræavah. Delovati bo moral kot neodvisno telo ter ustrezati naËelom tehniËne uËinkovitosti, transparentnosti in nediskriminacije. Sam trg bo temeljil na posebnih dolgoroËnih in kratkoroËnih bilateralnih pogodbah, deloval pa bo v takih razmerah, ki bodo spodbujale tekmovanje in zniæale cene elektriËne energije v obeh dræavah. Takpni so cilji, realnost pa je nekoliko drugaËna, saj imata dræavi dokaj razliËno preteklost na tem podroËju, poleg tega pa sta tudi vsaka po svoje 30 uresniËevali direktive Evropske unije, zaradi Ëesar se nahajata na razliËnih stopnjah uresniËevanja skupne zakonodaje. Povsem samoumevno je, da je s svojimi petletnimi izkupnjami pri liberalizaciji elektroenergetskega trga v ospredju ©panija, zato bo najbræ odpiranje skupnega iberskega trga sledilo njenemu modelu in izkupnjam, toda vendarle bosta morali obe dræavi prevzeti odgovornosti. Glede na to, da sta, kot smo æe omenili, na razliËnih stopnjah razvoja, je za zdaj povsem nerealno priËakovati, da bi lahko delovanje trga æe prevzel skupni operater. Vsaj v tranzitnem obdobju bosta to nalogo imela v rokah pe nacionalna operaterja, in sicer ppanska Rede Electrica de Espana in Rede Electrica National s Portugalske, vendar bosta morala delovati v dobro obeh dræav ter pospepevati razvoj omreæja in trgovanja na njunem ozemlju. GLAVNE OVIRE Predstavniki ppanskih elektroenergetskih podjetij menijo, da je glavna ovira pri doseganju ciljev skupnega iberskega trga æe izpostavljena razliËna raven liberalizacije na ppanskem in portugalskem trgu. ©panija je namreË doslej liberalizirala 65 odstotkov elektroenergetskega trga, proces pa naj bi konËala v zaËetku prihodnjega leta, skupaj z odprtjem skupnega trga s Portugalsko. A v slednji dræavi je podoba popolnoma drugaËna, saj je pele na zaËetku odpiranja trga, poleg tega ima veËji del proizvodnje v rokah pe vedno EdP, ki je v 31-odstotni lasti dræave, domaËi trg pa obvladuje z dolgoroËnimi pogodbami. Poleg tega ima Portugalska pred sabo pe dolgo pot, preden bo na zakonodajnem podroËju ujela ©panijo, Ëe smo povsem realni, pa tudi potropniki pe niso pripravljeni sprejeti novosti æe Ëez dober mesec dni. Le malo verjetno je, da bi menjali ponudnika elektriËne energije, na kar kaæejo tudi ppanske izkupnje. Hkrati morata dræavi uskladiti pe tarife ter izoblikovati skupno politiko pri repevanju nasedlih naloæb in spodbujanju za okolje prijaznih virov energije. Odprtih vprapanj je torej pe veliko, zato se bo iberski trg z elektriËno energijo januarja odprl bolj na papirju kot v praksi. Za delovanje skupnega in liberaliziranega elektroenergetskega trga bosta morali dræavi repiti pe niË koliko zapletov, b redvsem pa najprej ustvariti take razmere, da osta sploh lahko sledili zastavljenemu cilju. Prvi januar je tako, kot smo æe poudarili, bolj politiËno zastavljen mejnik, zagotovo pa bo trajalo pe nekaj let, da bosta obe dræavi res lahko trgovali enakovredno in brez ovir. Simona Bandur Povzeto po Power in Europe Special Edition — West European Electricity Rewiew 2002 •* POGLEDv EVROPO H ELBCTROENERGETSKA PODJETJA 3EH.IJO NA TRG S PLINOM ©panija je v zaËetku letopnjega leta zaËela odpirati tudi svoj trg z zemeljskim plinom. Prve izkupnje pa so pokazale, da se je vodilno domaËe podjetje Gas Natural z lahkoto vkljuËilo na trg z elektriËno energijo, saj jo tudi samo proizvaja v lastni elektrarni, elektroenergetska podjetja pa v nasprotju s tem le steæka sodelujejo na trgu s plinom. Za zdaj si lahko svojega ponudnika zemeljskega plina v ©paniji izberejo le pe industrijski odjemalci, od prvega januarja 2003 pa bodo dobili to moænost tudi manjpi porabniki. Vsekakor prelomen datum za ©panijo — æe v prejpnjem Ëlanku smo namreË povedali, da se bo takrat v celoti liberaliziral njen trg z elektriËno energijo (zdaj si lahko izbirajo svojega ponudnika odjemalci, ki porabijo veË kot 1 GWh elektriËne energije na leto), hkrati pa naj bi zaËel delovati tudi skupni iberski trg za trgovanje z elektriko. ©panski strokovnjak za elektroenergetiko Alberto Nunez (BBVA) je v zborniku Power in Europe Special Edition primerjal regulacije v obeh sektorjih, tekmovalne prednosti enega in drugega ter narapËajoËo kompleksnost energetskega sektorja. Novo okolje po njegovem mnenju ne daje le ptevilnih priloænosti za poslovanje, temveË je tudi izredno tvegano, kar se je v ©paniji pokazalo v zadnjih mesecih zlasti pri dobavi goriv — Gas Natural namreË obvladuje tako povezave kot tudi plinsko omreæje v dræavi. POVPRAŠEVANJE PO PLINU NARAŠCA Povprapevanje po elektriËni energiji in po plinu podobno kot po vsej Evropi tudi v ©paniji narapËa, vendar pa je v omenjeni dræavi velika razlika med obema sektorjema v stopnji rasti. Potrebe po elektriËni energiji rastejo namreË v povpreËju za 3,5 odstotka na leto, po zemeljskem plinu pa za kar deset odstotkov. Omenjeni strokovnjak meni, da obstajajo za to trije glavni razlogi. Prvi med jijimi je Ëedalje obseænejpa plinifikacija ©panije. »etudi je dræava v razvoj omreæja in distribucijo plina æe veliko investirala, ostajajo vendarle pe obseæna obmoËja, kjer pe ni napeljav, denimo Andaluzija, Castilla-La Mancha in Castil-la-Leon. V ©paniji je doslej plinificiranega 35 od- ** 31 stotkov ozemlja, kar je malo v primerjavi z Evropsko unijo, kjer je povpreËje doseglo 65 odstotkov. Drugi temeljni razlog za Ëedalje veËjo porabo plina v ©paniji je rast gospodarstva, ki naj bi v naslednjih nekaj letih celo preskoËila evropsko povpreËje. Tretji razlog pa je proizvodnja elektriËne energije. Do zdaj se je zemeljski plin v tej dræavi le malo uporabljal v te namene — proizvajalci so ga namreË uporabljali, Ëe ni bilo na voljo drugih, alternativnih virov, ali ob pomanjkanju energije. Danes pa je postal plin eden pomembnejpih virov, zlasti zato ker æelijo dræave izpolniti okolje-varstvene zahteve Kjotskega protokola, omenjeno gorivo pa je v tem primeru pe najboljpe, ker ne onesnaæuje okolja toliko kot tradicionalni viri, poleg tega pa je v primerjavi s preostalimi okolju prijaznimi viri, kot so voda, veter in valovanje, veliko bolj zanesljiv. Prav zato tudi v ©paniji na veliko spodbujajo uvajanje plina kot pogonskega sredstva za elektrarne. V naslednjih letih nameravajo v skladu s tem zgraditi za 21.000 MW novih zmogljivosti, ki bodo kot gorivo uporabljale omenjeni vir. PRIMERJAVA ZAKONODAJE V ©paniji si lahko od prvega januarja 2002 svojega ponudnika s plinom izbirajo porabniki, ki potrebujejo milijon kubiËnih metrov ali veË plina v letu dni. Glede na to, da najveË tega goriva v dræavi potrebujejo ravno veliki porabniki, je liberaliziranega 73 odstotkov trga, kot æe reËeno, pa bodo v zaËetku prihodnjega leta to moænost dobili tudi preostali odjemalci. Edina omejitev, ki bo veljala pe naslednji dve leti, je, da posredniki pe ne bodo mogli graditi distribucijskega omreæja na obmoËju, kjer so æe razdeljene koncesije. Sicer pa je na trgu s plinom veliko manj zakonskih ovir kot na trgu elektriËne energije. Oskrbovalec s plinom namreË podpipe posebno pogodbo z distributerjem in posebno z odjemalcem — v slednji so opredeljena plaËila in pogoji prodaje. Pri prodaji elektriËne energije pa sklene oskrbovalec pogodbo le z distributerjem, ki posreduje to dobrino prek posebnih pogodb odjemalcem. »e torej distributer prekine pogodbo z oskrbovalcem, ostanejo porabniki sicer pe v razmerju z distribucijskim podjetjem, vendar pa dobivajo energijo od drugega oskrbovalca. Poleg omenjene razlike ima regulacija trga z elektriËno energijo po mnenju Alberta Nuneza pe eno pomanjkljivost — proces oblikovanja trga ni dokonËan, Ëe smo natanËni, ga Ëaka pe nekaj korenitih sprememb. Odprtje skupnega trga s Portugalsko bo vsaj predvidoma temeljito spremenilo razmerje sil na trgu, obenem pa vplivalo na nekatera pravila trgovanja. Obenem pa nekatera najpomembnejpa vprapanja niti jasna niso, deni- POGLEDv EVROPO p odjetje Endesa ima v ©paniji najveË porabnikov, in sicer nekaj veË kot 10,2 milijona, sledijo mu Iberdrola s skoraj devetimi milijoni, Union Fenosa z nekaj veË kot tremi milijoni in HDC s 126 tisoË odjemalci. Mednje se je uvrstil tudi Gas Natural s 3,6 milijona porabnikov. mo, metodologija za doloËanje tarif, plaËilne sheme in naËini distribucije. »etudi se je trg z elektriËno energijo zaËel liberalizirati prej kakor plinski, je vendarle pe veliko bolj nejasen kot zadnji. STRUKTURA PORABNIKOV Trdimo lahko, da elektroenergetska podjetja veliko laæje privabijo nove porabnike, Ëe jim ponudijo niæje cene, pri plinu pa to ne dræi popolnoma. Ponudniki plina imajo namreË veliko prednost, saj lahko porabnike oskrbijo tako z elektriËno energijo kot tudi s toploto, kar je pe posebej pomembno za male odjemalce. Na tem trgu je tako tudi veË skupin odjemalcev, in sicer mali porabniki, ki potrebujejo zgolj plin za kuhanje, tisti, ki ga potrebujejo pe za ogrevanje, poleg tega pa so tu pe komercialni in industrijski porabniki, prav tako z razliËnimi potrebami. Pri porabi elektriËne energije tega zagotovo ne moremo tako segmentirati, temveË lahko razdelimo porabnike le na gospodinjstva, srednje velike in industrijske odjemalce. Prav zato je trg s plinom zelo zanimiv tudi za elektroenergetska podjetja, ki le steæka prodrejo nanj, to pa predvsem zato, ker ga obvladuje Gas Natural — plin namreË uvaæa prek dveh plinovodov: tisti na severu dræave ga povezuje z Evropo, tisti na jugu pa s severno Afriko, natanËneje z Alæirijo in Marokom, poleg tega pa ima v ©paniji pe tri naprave za replinifikacijo. Po drugi strani tudi brez teæav sodeluje na trgu z elektriËno energijo — proizvaja jo namreË v lastnih enotah 800 MW kogeneracijske elektrarne v San Roguu. Trenutno obvladuje ptiri odstotke trga z elektriË-no energijo v ©paniji, do leta 2006 pa bi rad ta deleæ povecal na deset odstotkov. Danes ima Gas Natural v Ë paniji 3,9 milijona odjemalcev, v svojih enotah v Latinski Ameriki pa pe 3,6 milijona. Zaradi trdnega in premoËnega poloæaja podjetja Gas Natural je gibanje cen omejeno. Porabniki podjetju zaupajo, s tem pa je pravo tekmovanje onemogoËeno. Drugi ponudniki bi jih lahko pridobili zgolj z veliko niæjimi cenami, toda tega ne morejo storiti, zato ker za plinski trg niso predvideni tako transparentni mehanizmi postavljanja cen kot pri elektriËni energiji, obenem pa trgovanje na tem podroËju pe vedno bolj ali manj temelji na dolgoroËnih pogodbah. Da ne omenjamo teækega dostopa do omreæja, tako mednarodnega kot tudi domaËega — prednosti pri tem vsekakor ohranja Gas Natural. ©panska vlada se je prav zato odloËila, da omogoËi elektroenergetskim podjetjem, ki æelijo sodelovati tudi na trgu s plinom in tekmovati z Gas Naturalom, uvoz tega goriva prek severnoafripkega plinovoda iz Alæirije. Ponudbo je dala septembra lani, podjetja pa so tako pridobila koliËino zemeljskega plina, ki je bila enaka 12 odstotkom letne porabe v ©paniji. Ta plin je bil cenejpi, a podjetja vendarle niso pridobila velike prednosti v primerjavi z Gas Natural — slednji ima vendarle v rokah omreæje, prav zato pa bo pe naprej brez teæav premagoval tekmece. Podjetja, ki so dobila alæirski plin, bodo ta vir nadomestila do konca leta 2003, kar zagotovo ne bo lahko, sicer pa bodo tudi v prihodnosti le steæka tekmovala z vodilnim podjetjem, saj je æe sklenil pogodbe o oskrbi z vsemi veËjimi elektroenergetskimi skupinami. Med vsemi podjetji, ki tekmujejo z Gas Naturalom, je nekoliko v prednosti le Union Fe-nosa, ki je podpisala pogodbo o uvozu ptirih milijard kubiËnih metrov zemeljskega plina na leto od druge polovice leta 2004 naprej. NOVA POVEZAVA BO IZREDNO DRAGA Projekt, ki bi lahko nekoliko spremenil razmere in pospepil tekmovanje, je gradnja novega alæir-sko-ppanskega plinovoda prek mediteranskega morja. Toda ta je pele v fazi naËrtovanja, stropki zanj pa bodo zagotovo zelo visoki, med drugim tudi zato, ker ga bo investitor podaljpal do Francije. Tako je nerealno priËakovati, da bi povezavo zgradili pred letom 2007. Edino, kar v teh razmerah preostane elektroenergetskim podjetjem, ki bi rada pridobila nekoliko veËji deleæ na trgu s plinom, je, da poskupajo biti bolj uËinkovita kot Gas Natural, zlasti pri pridobivanju plina, kar pa glede na opisane razmere pe zdaleË ni lahko. Gas Natural ima namreË v nasprotju z njimi ta vir æe zagotovljen, prav tako elektrarno na plin, zato lahko enakovredno tekmuje tudi na trgu z elektriËno energijo. 32 Simona Bandur Povzeto po Power in Europe Special Edition -West European Electricity Rewiew 2002 in http://www.gasnatural.com •* POGLEDv EVROPO H VSAK JE SVOJEGA USPEHA KOVAË Življenje je polno priložnosti ... in polno izgovorov. Ljudje se namrec vse prepogosto vdamo in prepustimo naš uspeh nakljucju, prepricani, da je to stvar srece, marsikdaj tudi poznanstev. Toda uspeh, zlasti pa izrabljanje slehernih priložnosti za napredek, je odvisen predvsem od nas samih. Sliši se sicer zelo idealisticno, toda vendarle je treba priznati, da je res. Sami smo odgovorni za svoj uspeh, pa cetudi moramo zato preskociti marsikatero oviro, vcasih tudi takšno, ki zraste pravzaprav zgolj v naši glavi. »Ironija je, da z zrelostjo in staranjem zlahka pridemo na dan z izgovori, s katerimi omejujemo svojo dejavnost,« razmišlja George Shinn v knjigi Cudež motivacije. Prav žalostno je, da s staranjem dopušcamo, da se izgubi mladostni duh in energija za odkrivanje novega ter doseganje vecjih uspehov. »Ce naj bosta uspeh in priložnost odvisna še od cesa drugega kot od srece, moramo prevzeti nadzor nad svojim delovanjem. So stvari, ki jih moramo storiti, odgovornosti, ki jih moramo prevzeti,« zatrjuje omenjeni avtor. Zacnemo lahko s tem, da si postavimo trdne cilje. POKLIC ALI DRUŽINA V bistvu obstajata dve vrsti ciljev — osebni in poklicni. Osebni zadevajo tisto, kar smo si zastavili, da bomo naredili in postali v življenju nasploh, poklicni pa so tisti, ki zadevajo zgolj našo poklicno pot oziroma napredovanje v podjetju ali organizaciji. Kajpak sta ti vrsti ciljev soodvisni, saj le stežka recemo, da smo dosegli osebne cilje, ce se pri tem ne bomo pocutili zadovoljne in uspešne tudi na poklicnem podrocju. Zadnji pa po drugi strani prav tako vplivajo na naše osebno življenje — navsezadnje moramo zaslužiti denar za preživetje, kar povratno kroji kakovost osebnega življenja. A vendarle zadeva zmeraj ni tako preprosta, saj si lahko osebni in poklicni cilji tudi nasprotujejo, v tem primeru pa se je treba odlociti, katerim bomo dali vecjo prednost. V takšni konfliktni situaciji se najpogosteje znajdemo, ko zahteva poklicna pot od nas toliko energije in casa, da nam ne ostane ne enega ne drugega za družino in kakovostno preživljanje prostega casa. V taki situaciji je pac treba pretehtati, kaj nam daje vec zadovoljstva — v mladih letih je to vsaj obicajno slede- nje poklicnim ciljem, pozneje pa želimo vse vec casa preživeti med domacimi. A ne glede na to, kako se odlocimo, je treba paziti, da cilji, ki smo jih sicer nekoliko zanemarili, ostanejo živi, svetuje George Shinn. Sicer pa nikoli ni prepozno, da bi si zastavili nove. CILJI SO TARCE Na podlagi ciljev, ki jih želimo doseci, si moramo izdelati nekakšen delovni nacrt, pri tem pa upoštevati nekatera pravila. Po mnenju Shinna morajo biti cilji natancno doloceni, postaviti si moramo tako kratkorocne kot tudi dolgorocne cilje ter tiste vmesne, pri tem pa biti pripravljeni na morebitne spremembe. Velikokrat se namrec zgodi kaj takega, kar nas prisili, da se prilagodimo novim razmeram. Sicer pa so najbolj pomembni prav omenjeni kratko— in dolgorocni cilji; do dolocenega položaja na poklicni lestvici namrec ne moremo kar tako, temvec moramo zato najprej pridobiti ustrezno izobrazbo ali dolocene vešcine, šele potem lahko napredujemo korak za korakom. Ce tega poteka ne upoštevamo, se lahko zgodi, da kaj kmalu obupamo, saj se nam zdi koncni cilj prakticno nedosegljiv. Pri dolocanju kratkorocnih ciljev je zelo pomembno, da si pri tem postavimo roke za vsakega posebej ter se jih, kolikor se le da, tudi držimo. Vcasih to sicer ni povsem mogoce, saj se lahko spremenijo okolišcine, toda k prestavljanju casovnih terminov vendarle posegamo le takrat, ko drugace ne gre. Vcasih se zgodi tudi, da smo si cilje zastavili povsem nerealno, ** 33 POGLEDv EVROPO ker pe nismo poznali okolipËin, v katerih se bomo znapli. V tem primeru moramo narediti nov naËrt. Toda Ëe postane spreminjanje rokov sredstvo za odlaganje dejavnosti, ki so potrebne za doseganje ciljev, so lahko posledice uniËujoËe, trdi Shinn. Po drugi strani pa nam vsak vmesni cilj, ki ga doseæemo, dviguje moralo, vliva pogum in daje energijo za naslednje korake. »AS JE VELIKOKRAT NA© VLADAR Pri uresniËevanju zastavljenih ciljev je Ëas vsekakor zelo pomembna komponenta. Uporabljati ga moramo pametno, da v doloËenih rokih postorimo vse. »e pa zaËnemo opravke po malem odlagati, se jih na koncu nabere toliko, da zaostanka ne moremo veË nadoknaditi. flZ vnaprejpnjim premislekom in delovanjem se vam lahko Ëas bogato obrestuje, pa naj bo to Ëas, ki ste ga porabili bodisi za delo bodisi za oddih,« meni Shinn. NajveË Ëasa, ki bi ga sicer namenili delovnemu procesu, nam po njegovem vzamejo razni manjpi opravki, slabo organizirano delo ter prekinitve in motnje. Najbolj nas zmotijo prav slednje, toda izogniti se jim skorajda ni mogoËe. »e nas pef pokliËe v pisarno, je bolje, da se odzovemo, pogosto nas prekinejo tudi sodelavci, morda celo domaËi po telefonu ter prijatelji, s katerimi izmenjamo vsakdanje noviËke in traËe. Tudi to je sprostitev, ki vËasih prispeva k bolj uËinkovitemu delu, toda opravki se kopiËijo in Ëe k temu priptejemo pe druge motnje, je izguba velika. flSodelavci vas bodo spoptovali, Ëe boste trdni in jih prosili, naj vas ne motijo,« je prepriËan omenjeni avtor. Veliko Ëasa gre v niË zaradi neodloËnosti, nesposobnosti, da bi se hitro odzvali, zlasti ko se sreËamo z alternativami, ki so si precej podobne, veliko pa ga zapravimo tudi z zaskrbljenostjo. Kajpak ne smemo pozabiti na razne sestanke in seje — pri slednjih je treba paziti zlasti, da se zaËnejo in konËajo pravoËasno, sicer tratimo tako nap Ëas kot tudi Ëas drugih udeleæencev. flBodite Ëlovek, kakrpnega bi si sami æeleli najeti,« je stavek Georgea Shinna, ki zagotovo veliko pove. »etudi smo o tem, da si sami ustvarjamo svoje priloænosti, pisali æe niËkolikokrat, lahko pe enkrat poudarimo, da je uspeh odvisen predvsem od nas in nape volje. NiË veË nismo v Ëasih, ko je bilo delovno mesto za vsakega praktiËno zagotovljeno, poleg tega pa taka kadrovska politika niti ni dobra za razvoj posameznika ali podjetja. Novi cilji in novi uspehi gradijo osebnost in vsaka premagana ovira nam dviguje samozavest — ne glede na starost in kariero, ki jo æe imamo za sabo. Simona Bandur Povzeto po knjigi Georgea Shinna Cudež motivacije ROPSKA U 34 ©E NEKAJ DNI DO SKLEPNIH POGAJANJ Sklepna pogajanja desetih dræav kandidatk, ki naj bi se vkljuËile v Evropsko unijo 2004, bodo 12. in 13. decembra v Kopenhagnu, vendar pa se lahko zgodi, da le ne bodo tako uspepna, kot je bilo naËrtovano. ©e vedno namreË niso povsem opredeljeni finanËni izraËuni za piritev Unije. Kar nekaj Ëasa so se kresala mnenja tako kandidatk in Ëlanic, koliko naj bi prve tako po vstopu prispevale v evropski proraËun, v prvi polovici novembra pa je Evropska komisija le odloËila, a tudi tokrat ne povsem po volji prihodnjih Ëlanic. Æe v prvih treh letih bodo namreË prejele manj denarja, kot bodo morale vanj prispevati, vendar bo pest dræav, med njimi tudi Slovenija, upraviËenih do kompenzacijskih plaËil, s katerimi namerava Unija zagotoviti, da se nobena novinka ne bo znapla, vsaj v obdobju po vstopu, v finanËno slabpem poloæaju kot leto pred njim — takrat bodo namreË vse pe prejemale predpristopno pomoË. Slovenija naj bi glede na nove izraËune v prvem letu Ëlanstva, torej leta 2004, v skupno blagajno prispevala 264 milijonov evrov, iz nje pa dobila 128 milijonov evrov. Ker bo po izraËunih komisije dræava leta 2003 prejela 45 milijonov predpristopne pomoËi, bi imela v prvem letu Ëlanstva v primerjavi z letom prej izgubo v vipini 181 milijonov evrov. V drugem letu Ëlanstva naj bi dræava v evropski proraËun nakazala 270 milijonov evrov, iz njega pa dobila 161, torej dobimo razliko 161 milijonov evrov oziroma 109, Ëe upoptevamo pe predpristopno pomoË. Omenjeni izraËuni so pe nekoliko slabpi, kot so bili tisti, ki jih je komisija æe predstavila pred dvema mesecema, toda tokrat je predlagala kompenzacijska plaËila za nove Ëlanice, natanËneje za pest najveËjih plaËnic — poleg Slovenije pe za Ciper, Malto, »epko, Madæarsko in Slovapko. V drugem letu naj bi s seznama odpadli zadnji dve, »epka v tretjem letu, prve tri pa naj bi pe ostale na seznamu. Skupaj naj bi v prvem letu vseh deset novih plaË-nic prispevalo v evropski proraËun 5,1 milijarde evrov, iz njega pa dobilo 6,2 milijarde, v drugem pa naj bi prispevale 5,3 milijarde evrov in dobile 7,9 milijarde. V te vsote niso vpteta kompenzacijska plaËila — zanje bo morala Unija leta 2004 zagotoviti milijardo, v drugem pa blizu pol milijarde evrov. Poleg tega je Evropska komisija potrdila tudi postopno uvedbo neposrednih plaËil v kmetijstvu, s 25,5 milijarde evrov na 23 milijard pa je zniæala pe sredstva za strukturno pomoË. Sicer pa izraËuni pe niso dokonËni, ampak pomenijo le novo podlago za pogajanja. STA vzdrževanje v TEB Uspe©no OpPrRAvViLJrENemont To jesen smo v TE Brestanica izvedli prvi letni remont novih plinskih blokov PB 4 in PB 5 z moËjo po 114 MW. Remont bloka PB5 je bil v drugi polovici septembra in je trajal devet dni, na bloku PB4 pa je bil prav tako devetdnevni remont v zaËetku oktobra. v sak posamezni remont bloka je bil konËan tri dni pred rokom, in sicer v devetih dneh. Vsakega smo zaËeli v soboto zjutraj, nato neprekinjeno delali ves teden do nedelje, ko smo blok sinhronizi-rali z omreæjem. Delo ob koncih tedna je rezultat optimizacije proizvodnje HSE in zniæevanja stropkov, saj je bila tako minimi-zirana obratovalna nerazpoloælji-vost obeh blokov za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti dobav elektriËne energije. Kljub temu da smo remonta konËali prej, smo opravili vsa dela, ki vplivajo na varnost, zanesljivost in razpoloæljivost naprav, napeljav in opreme blokov. Poudarek pri remontih je bil na tako imenovani flB inppekciji plinskih turbin«, pri katerih se pregleda in ovrednoti stanje vro-Ëih komponent (hot gas parts), ki so med obratovanjem izpostavljene najveËjim obremenitvam. Med vroËe komponente se ptejejo: gorilniki, usmerjevalnik vroËih plinov, ohipje zgorevalne komore, vstopni turbinski segmenti, turbinske rotorske in statorske lopatice. Na teh komponentah gre za visoke toplotne obremenitve, saj je temperatura vroËih plinov veË kakor 1100 stopinj Celzija. Pri B inppekciji so bile ugotovljene normalne degradacije vroËih komponent, kot posledice obratovanja, manjpe ugotovljene pomanjkljivosti so bile sanirane. Celotno stanje vroËih in drugih komponent je bilo dokumentirano, tako da je zagotovljeno spremljanje in vrednotenje stanja tudi v prihodnje, hkrati s tem pa je omogoËena uporaba ustreznih tehnik in metod prediktivnega, preventivnega in korektivnega vzdræevanja. Naj poudarim, da je osebje TEB samo skrbno naËrtovalo in izpeljalo remont ter ga konËalo pred rokom. Pri tem so si prav vsi so-delujoËi izrazito prizadevali za uresniËitev zastavljenega cilja. SILVESTER JER©I» 35 predstavljamo vam: Danilo ©ef Prihodnost je v STRPNEM dialogu Danilo Sef je mesto direktorja Dravskih elektrarn prevzel šele novembra, a se je kljub temu prijazno odzval našemu povabilu na pogovor, saj kot je dejal, podjetje in vse njegove težave zelo dobro pozna. V njem je namrec preživel ze 27 let in v tem casu dobro spoznal vse delovne procese in si nabral dragocenih izkušenj, ki jih bo skušal unovciti tudi na sedanjem direktorskem položaju. 36 aše imenovanje na položaj direktorja je bilo pospremljeno z zapleti, povezanimi z razreševanjem lastniške problematike oziroma zaostritvijo odnosov med HSE in PID-i. Kako vi gledate na ta vprašanja? »Že pred imenovanjem oziroma sploh prijavo na to delovno mesto sem se pogovoril s predsednikom nadzornega sveta in mu tudi jasno povedal, da brez odlocne podpore Holdinga ne vidim pravega smisla za oddajo prijave, prav tako pa sem svoja stališca in vizijo sodelovanja predstavil tudi vodstvu Holdinga, s katerim sem se že prej dogovarjal za prevzem nekaterih drugih funkcij v Holdingu. Skupna ugotovitev je bila, da lahko še najvec prispevam ravno s prevzemom direktorskega mesta na Dravskih elektrarnah Maribor. Študije, ki smo jih v preteklosti opravili v podjetju, so tudi pokazale, da bi bil samostojen nastop Dravskih elektrarn na trgu neuspešen ter, da kot za evropske razmere vendarle majhno hidroproizvodno podjetje, dolgorocno nujno potrebujemo strateškega partnerja oziroma neko trdnejšo poslovno povezavo, ki nam bo zagotovila prihodnost tudi po odprtju energetskega trga oziroma pozitivno vplivala na zmanjšanje naše ranljivosti kot podjetja, ki je vendar- le precej odvisen od volje narave. In ta hip se mi zdi povezava s Holdin-gom Slovenske elektrarne najboljpa, saj ima slednji v slovenskem prostoru tudi najveË tovrstnih izkupenj. Tudi moji prvi stiki s Holdingom, kjer so me sprejeli kot enakopravnega sogovornika in partnerja, so potrdili takpno prepriËanje. V minulih dneh smo sklenili tudi nekaj pomembnih dogovorov v zvezi z vrednostjo napega dela, saj smo dosegli, da se je cena nape kilovatne ure pri-bliæala vrednosti, ki velja za podobno vrsto energije na leibzigpki borzi. Z rezultati teh dogovorov sem zelo zadovoljen, saj Dravskim elektrarnam zagotavljajo nadaljnje uspepno izvajanje zastavljenih poslovnih naËrtov. Ravno uspepno poslovanje podjetja in s tem ohranitev delovnih mest pa je tudi eden mojih poglavitnih ciljev. Takpno stalipËe sem skupal pojasniti tudi v æe opravljenem pogovoru s predstavniki manjpinskih lastnikov, pri Ëemer sem poudaril, da sem prevzel poslovodno funkcijo z namenom zagotavljanja uspepnosti Dravskih elektrarn kot podjetja ter, da morajo odgovore na repitev lastninske problematike poiskati na drugi ravni. Razumeti pa je treba, da ima dræava pri tem doloËene dolgoroËne makroekonomske interese, ki niso vedno nujno usklajeni s kratkoroËni-mi interesi manjpinskih lastnikov. Vsekakor bo treba to vprašanje ustrezno rešiti in dolgorocno se mi zdi zamenjava deležev za deleže v HSE tudi za pooblašcene investicijske družbe najboljša, saj jim zagotavlja dobro oplemenitenje njihovega deleža vloženega kapitala. A kot že receno, gre za vprašanja, ki jih je treba rešiti na drugi ravni, pri cemer pa sem vsekakor po svojih moceh pripravljen prispevati k tvornemu dialogu, saj je le tako mogoce medsebojne odnose postaviti na tisto raven, ki vsem prinaša uspehe in zadovoljstvo.« Kakšno pa je vaše gledanje na prihodnjo organiziranost podjetja? »Najprej naj poudarim, da nobena organiziranost ne pomaga, ce jo ljudje ne sprejmejo in v zvezi s tem me še posebej veseli, da sem dobil odlocno podporo tudi med zaposlenimi. Z vodstveno ekipo smo tudi že obiska- dan anilo ©ef je svojo poklicno pot zaËel leta 1973 kot inæenir I. stopnje energetike na HE ZlatoliËje, kjer so ga æe od zaËetka pripravljali na sodelovanje pri gradnji HE Formin, na katero se je kot nadzorni inæenir odpravil po konËanem sluæenju vojapkega roka leta 1976. Kot sam pravi, je imel to sreËo, da je lahko sodeloval pri nastajanju nekega hidroenergetskega objekta od zaËetka do konca oziroma od priprav na gradnjo do pogona, preizkusa naprav in vkljuËevanja v omreæje ter tudi postavljanja njegove ustrezne organizacijske oblike. Tako je leta 1981 po konËani gradnji prepel tudi v poslovodstvene kroge in postal direktor takratnega tozda oziroma elektrarne Formin, pa pozneje ob novi reorganizaciji pe direktor poslovne enote Spodnja Drava, ki je poleg Formina obsegala pe elektrarno ZlatoliËje. V tem Ëasu je diplomiral tudi na takratni mariborski elektrotehniËni univerzi in leta 2001 ob novi reorganizaciji prevzel delovno mesto vodje sektorja vzdræevanja v Dravskih elektrarnah, na katerem je ostal vse do nedavnega imenovanja za direktorja Dravskih elektrarn. li vse delovne procese z namenom, da se predstavimo zaposlenim in o napi viziji zberemo tudi Ëim veË mnenj. Usklajevanje o tem pe poteka, vsekakor pa se mi ta hip kot naj-pomebnejpi element zdi prepriËati oziroma zaposlenim dopovedati, da nas Ëakajo novi izzivi, na katere se bomo morali vsi skupaj pripraviti s ciljem, da postanemo sodobno, uËin-kovito in uspepno podjetje, primerljivo z evropskimi. Zato se mi zdi kljuËnega pomena tudi ustrezno obvepËanje v podjetju, saj je za razvoj podjetja in uspepnost izvajanja poslovne politike najslabpe, Ëe zaposleni o usmeritvah in glavnih ciljih nimajo pristnih informacij. Sploh se mi zdi dobra obvepËenost kljuËni element motivacije zaposlenih za izvajanje sprememb. Sam sem tudi kadar koli zaposlenim pripravljen pojasniti svoja stalipËa in razloæiti argumente ter jim tudi prisluhniti in upoptevati ra-zliËne interese, pri Ëemer pa je jasno, da je treba na koncu sprejeti odloËi-tve, ki morajo biti v prid celotnemu podjetju. PrepriËan sem namreË, da tisto, kar je v prid podjetju, koristi tudi vsem zaposlenim. Vsekakor pa nas na podroËju postavitve uËinkovi-te organiziranosti Ëaka pe precej dela, saj æelim uveljaviti takpen model, ki bo prinapal uspepnost tudi v praksi. Velikokrat se je namreË æe dogajalo, da smo imeli izdelan dober teoretiËni model, ki pa nato ni bil podprt z dejanskimi dogajanji v praksi.« Pa sedanja kadrovska struktura ustreza naËrtovani viziji podjetja? flDravske elektrarne so v minulih letih precej storile na zmanjpevanju ptevila zaposlenih, precej manj, kot bi sam æelel, pa na podroËju razvoja kadrov, kar potrjuje tudi dejstvo, da v podjetju æe nekaj let ni strokovnjaka s kadrovskega podroËja. Vemo pa, da brez ustreznih ljudi ni niË. Tako bo treba nadoknaditi zamujeno, najprej pa bo treba ugotoviti, kaj æelimo doseËi v naslednjih nekaj letih, Ëez pet in deset let, ter katere kadre za uresniËitev teh ciljev pravzaprav potrebujemo. Ta hip se mogoËe æe kaæe pomanjkanje doloËenih profilov na podroËju vzdræevanja, nekaj preseæ-kov pa je na poslovnem podroËju, kjer pa skupamo poiskati delo tudi preko opravljanja doloËenih poslov za potrebe Holdinga in njegovih druæb. Za Podravje je vsako delovno mesto pomembno in tudi v Dravskih elektrarnah bomo skupali Ëim veË delovnih mest ohraniti, vprapanja morebitnih preseækov pa bomo skupali repiti z naravnim odlivom, saj smo v povpreËju precej star kolektiv.« Omenili ste æe, da ste zadovolj- ni s pogajanji glede zagotavljanja prihodnjih pogojev poslovanja. To verjetno pomeni, da ste dobili tudi zagotovilo, da bo prenova elektrarn potekala nemoteno. »Druga faza prenove Dravskih elektrarn poteka zelo uspešno in brez težav, prihodnje leto se bodo iztekle tudi financne obveznosti iz naslova prve faze, tako da nam na tem podrocju dejansko vse tece po nacrtih. V pripravi je tudi že tako imenovana tretja faza, ki bo obsegala prenovo elektrarne Zlatolicje, kjer naj bi s konkretnimi deli zaceli leta 2004 oziroma 2005. To prenovo smo tudi že vkljucili v dolgorocni poslovni nacrt, pri cemer je naš cilj, da bi jo obnovili do konca leta 2007, ko naj bi se lotili obnove še zadnje dravske elektrarne, to je hidroelektrarne For-min. S tem bo tudi celotna veriga prenovljena in zagotovljeni vsi temelji, da Dravske elektrarne še naprej ostanejo pomembno in uspešno podjetje za proizvodnjo elektricne energije.« BRANE JANJI!) 37 dr. Evgen DervariË o razvojnem programu Premogovnik velenje bo postopno ZNIŽEVAL p vs e stroke NajveËje doseæke je Ëlovek dosegel z enkratnimi procesi - projekti, ne glede na to, na katero njegovo dejavnost se to nanapa, meni novi direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen DervariË. Pravi, da projektna organizacija tudi razbremenjuje tistega, ki vodi doloËene zadeve. Doslej je deloval v razliËnih strokovnih timih in se povsod dobro poËutil. Poudarja, da morajo med akterji v skupini prevladovati vrednote sodelovanja in zaupanja. Avtoriteto omogoËa predvsem dobro delo, sposobnost uËinkovitega vodenja in odloËanja pa je poleg drugih odlik precej povezana tudi s Ëlovekovim znaËajem. E 38 vgen DervariË se je rodil leta 1958 v Postojni. Leta 1982 je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (smer rudarstvo) v Ljubljani. Magistrski ptudij je konËal leta 1989, doktoriral pa je leta 1997, in sicer oboje s podroËja rudarstva. V Premogovniku Velenje je doslej opravljal naslednja ptevilna odgovorna dela: v zaËetku je bil pomoËnik vodje tozda priprave, zatem pa tehniËni vodja razstreljevanja, tehniËni vodja centralnega dela jame Preloge in vodja ptudijskega oddelka. V poznejpih letih pa je postal svetovalec direktorja, pomoËnik tehniËnega direktorja, direktor tehniËnega sektorja, direktor tehniËnih sluæb, direktor raziskovalne organizacije v podjetju in direktor razvojnega podroËja. Pri opisu pomembnejpih æivljenjskih in poklicnih prelomnic je omenil veË zanimivih utrinkov. Leta 1993 je bil izbran pri International Atomic Energy Agency na Dunaju za izvedbo projekta, pri katerem so ocenjeva- li vire energije, iz katerih se pridobiva elektriËna energija. Pristojen je bil za podroËje svetovnega premoga in je to nalogo v tistem Ëasu tudi uspepno uresniËil. Od leta 1987 do 2000 je bil tudi predsednik Druptva inæenirjev in tehnikov v Premogovniku Velenje. Leta 1995 je bil predsednik recenzijske komisije za pregled programov zapiranja rudnikov Zagorje, Senovo in Kaniæarica. V obdobju recesije v rudarstvu so se zaËeli bolj intenzivno usmerjati tudi na druga podroËja dela, predvsem na podroËje geotehno-logije. To je veda, ki temelji na rudarskih znanjih in jo najdemo v vseh vejah pri graditvi objektov. V tem okviru je bil v letih od 1995 do 1999 predsednik organizacijskega odbora za 3. in 4. mednarodno posvetovanje o gradnji predorov in podzemnih objektov v Ljubljani. V vmesnem obdobju so uresniËili tudi pomembno mednarodno delavnico o gradnji predorov v nizkonosil- nih hribinah. Na podlagi rezultatov strokovnega dela so potem zaËeli graditi te izjemno zahtevne projekte v Sloveniji. V tistem Ëasu je bil dr. DervariË tudi pobudnik in donator za ustanovitev sklada za podporo ptu-diju geotehnologije pri Slovenski znanstveni fundaciji. Takrat so del sredstev, ki so jih zbrali na simpozijih, namenili v ta sklad. Sicer pa je med drugim tudi Ëlan dr-æavne komisije za strokovne izpite s podroËja zakona o graditvi objektov. V letih od 1984 do 1988 je bil predavatelj na rudarski tehniËni poli v Velenju, v zadnjih treh letih pa je predavatelj na Vipji poli za rudarstvo in geotehnologijo v Velenju. Poleg obseæne strokovne dejavnosti je bil dr. Evgen DervariË doslej zelo dejaven tudi v pportu. V letih od 1994 do 1998 je bil predsednik SmuËarsko skakalnega kluba Velenje. Od leta 1998 naprej je podpredsednik pportne zveze Velenje, Ëlan predsedstva tenipke zveze Slovenije in predsednik tenipkega kluba Velenje. Na vprapanje, kako mu uspeva usklajevati ptevilne sluæbene, strokovne, pportne in druge obveznosti, je dr. DervariË dejal, da je to mogoËe dosegati le v timu s pomoËjo sodelavcev in na podlagi uËinkovite projektne organizacije. Na sreËo ima tudi razu-mevajoËo æeno Jano, ki ga pri vseh Dr. Evgen DervariË stvareh zelo podpira. V druæini, ki stanuje v centru Velenja, sta pe sin Matic (16 let) in hËi Tina (12 let). Kljub ptevilnim obveznostim je na voljo dovolj Ëasa za druæinsko druæenje in pogovor. PROGRAM NADALJNJEGA RAZVOJA PREMOGOVNIKA VELENJE Pri predstavitvi programa o nadaljnjem razvoju Premogovnika Velenje je dr. DervariË najprej povedal, da se mu zdi bistveno, da je bil Premogovnik Velenje lani vkljuËen v Holding Slovenske elektrarne. HSE je bil, kot je znano, ustanovljen ravno zato, da bi slovenski proizvajalci elektriËne energije lahko konkurenËno nastopali v obdobju po odpiranju trga. Slednji naj bi bil odprt 1. januarja 2003. Za Premogovnik Velenje je pomembno, da se proizvodnja premoga opredeli v Nacionalnem energetskem programu. V osnutku NEP-a je predvideno, da naj bi proizvodnja premoga do leta 2007 znapala 3,8 milijona ton na leto, do leta 2010 je predvidenih 3,65 milijona ton na leto, po letu 2010 pa 3,5 milijona ton na leto. Lignit je edini pomembnejpi energetski vir v Sloveniji, cenovno konkurenËnost velenjskega premoga pa bo treba opredeliti s pravim razmerjem med narodnogospodarskim interesom in svetovno ceno premoga. To pomeni, da bo treba ceno premoga postopno zniæevati. Poleg teh dveh izhodipË pa sta zelo pomembna tudi racionalizacija in poenostavitev procesa pridobivanja premoga ter intenzivno prestrukturiranje poslovnega sistema Premogovnika Velenje. V nadaljevanju predstavitve izhodipË za proizvodnjo premoga in razvoja procesa pridobivanja premoga je dr. DervariË povedal, da je priËakovana æivljenjska doba obstojeËih blokov v TE© za bloke 1,2 in 3 do leta 2011, za blok 4 do leta 2017, za blok 5 pa do leta 2023. Ker bodo premog za piro-ko potropnjo leta 2004 dejansko ukinili, bodo potem edini dobavitelj Termoelektrarni ©optanj. Na podlagi tega so v Premogovniku Velenje pripravili koncept odkopavanja od leta 2000 do 2025, ki ob izhodipËni proizvodnji 3,5 milijona ton na leto omogoËa izkop 90,5 milijona ton s povpreËno ku-rilnostjo 10,3 MJ7kg. Sicer pa so zaloge premoga v velenjskem odkopnem polju na zadnji dan v letu 1998 znapale 179,1 milijona ton. Odkopavanje premoga v Premogovniku Velenje poteka v obmoËju velenjskega odkopnega polja. Glavni vir proizvodnje sta jami Pesje in Preloge-jug. Na obmoËju jame ©kale se odkopavanje kon-Ëuje, v pripravi je nadomestna lokacija za zagotavljanje proizvodnje v jami Preloge-severozahod. Tako bodo poveËali koncentracijo proizvodnje, kar bo omogoËilo ekonomsko in tehniËno bolj uËin-kovito odkopavanje. Ta koncept bo v naslednjih treh letih zahteval poveËana investicijska vlaganja predvsem v projekt zapiranja enega dela jame ©kale in v projekte, ki so vezani na pocenitev in poenostavitev proizvodnega procesa. Naslednje pomembno podroËje je logistika jame Premogovnika Velenje. Pri tem gre za ureditev glavnih odvozov premoga, med katerimi so nov koncept odvoza premoga zaradi veËje globine odkopavanja, izravnalni bunkerji in avtomatizacija odvoza. Med druge pomembne naloge pa sodijo naslednje: ureditev glavnih tras za transport materiala, ureditev glavnih tras za prevoz delavcev ter zgraditev pomoænih prostorov. Racionalizacijo procesa pridobivanja premoga bodo uresniËevali z razvojnimi projekti. Ti so za jamske proge, za ekologijo delovnega okolja, za pridobivanje in transport premoga, za transport in logistiko, za jamsko vrtanje, za energetsko varËno podjetje, za Ëiste tehnologije uporabe premogov in za racionalizacijo prezraËeva-nja. IzhodipËa in vizijo za prestrukturiranje so v Premogovniku Velenje postavili za matiËno podjetje in za hËe-rinska podjetja. Prestrukturiranje druæbe temelji na Razvojnem naËrtu Premogovnika Velenje za obdobje od leta 2001 do 2005/2010. Vodilo za prestrukturiranje je takpna organizacija podjetja, ki bo usmerjena iz-kljuËno v proces pridobivanja premoga. Razvojni naËrt podjetja bo treba verificirati na danapnje stanje, predvsem pa bo treba kakovostno preveriti kadrovske projekcije s problematiko invalidov in njihovega produktivnega naËina zaposlovanja. Pri prezaposlovanju vseh kadrov v matiËnem podjetju bo treba intenzivno iskati stratepke partnerje za skupne investicije v nove proizvodne programe. Predvideno je postopno zniæevanje stropkov vseh strokovnih sluæb v podjetju, predvsem z veËanjem prihodka zunaj poslovnega sistema in z izlo-Ëanjem nekaterih programov po principu Think Thank. Nadalje je predvideno intenzivno træenje rudarsko gradbenega programa, predvsem v naslednjih treh letih, ko bodo za pridobivanje premoga pe imeli kadrovske rezerve, pozneje pa bo to 39 lahko kakovosten inæeniring. investicije v SENG V Premogovniku Velenje ugotavljajo, da je træenje storitev in proizvodov njihovih podjetij na relativno nizki ravni. Zato je treba uvesti sistemsko izobraæevanje menedæmen-ta. Temelji za letne delovne naËrte podjetij so prodajne konference, ki jih danes v podjetju pe ne izvajajo. Poleg tega je v programu predvideno naslednje: naËrtno zmanjpevanje obsega prodaje v matiËno podjetje z na-tanËno opredeljenimi cilji; naËin flcan do«, to je dolgoroËno ekonomsko zasnovano delovanje na pirpem interesnem podroËju s posluhom za sistemsko prestrukturiranje; sodelovanje s stratepkimi partnerji z jasno poslovno vizijo, investicijskim potencialom in trgi; dokapitalizacija, kadri, novi programi, sredstva iz naslova prestrukturiranja in postopna privatizacija. Med hËerinska podjetja Premogovnika Velenje sodijo Inptitut za eko-lopke raziskave Erico, podjetje za proizvodnjo lesnih polproizvodov PLP, invalidsko podjetje HTZ ter podjetja Gost, Habit, Telkom in Kamnolom Paka. Za nekatera podjetja so predvideni dodatni programi, prav zdaj pa se pogovarjajo tudi o novih moænostih za sodelovanje s stratepkimi partnerji. Dr. DervariË je med novimi in potencialnimi programi omenil pe zgraditev Medpodjetnipkega izobraæeval-nega centra na obmoËju starega jap-ka, ustanovitev Muzejskega centra Velenje, reciklaæo in proizvodnjo plastiËnih mas, reciklaæo gospodinjskih aparatov, sortiranje in zbiranje komunalnih odpadkov ter predelavo in vgradnjo nenevarnih odpadkov. Pogovarjajo pa se tudi o moænostih za uvajanje nekaterih drugih programov. Sicer pa je dr. Evgen DervariË omenjeni program nadaljnjega razvoja predstavil pirpemu vodstvu podjetja, izvrpnemu odboru sindikata in svetu delavcev. Program, ki je v okviru teh razprav dobil ustrezno podporo, bodo verificirali na bliænji 6. stratepki konferenci Premogovnika Velenje. MIRO JAKOMIN Naslednja elektrarna AVCE Letošnje koncanje doinštalacije HE Plave in HE Doblar ne pomeni popolne energetske izkorišcenosti Soce. Pri Soških elektrarnah že nekaj casa delajo na nadaljnji viziji gradenj hidroelektrarn. Kot najbolj realna možnost se je pokazala crpalna elektrarna Avce s 140 MW. 40 odstvo Sopkih elektrarn je æe med konËevanjem projekta doinstalacije Plav in Doblarja razmipljalo o nadaljnjem razvoju podjetja. Najprej so obdelali projekt in lokacijo reke UËje. Ugotovili so, da je HE UËja s potencialom za 25 MW premajhen projekt za slovenski prostor. V nadaljnjem prouËevanju potencialov te reke so nameravali izboljpati njene karakteristike, in sicer na bi preËrpavali vodo, vendar tudi nove idejne repitve niso prinesle zadovoljivih rezultatov za uËinkovito energetsko izkoripËanje. flGlede na to, da smo razmipljali in idejno obdelali HE UËjo kot Ërpalno elektrarno, nam je bila tovrstna tehnologija toliko poznana, predvsem pa akumulacijska elektrarna potrebna napemu elektroenergetskemu sistemu, da smo pe naprej natanËno obdelovali pirpi prostor, da bi ugotovili pe preostale potencialne lokacije. Napli smo drugo ustreznejpo lokacijo, nad akumulacijo za HE Plave. Na Kanalskem vrhu bi na vipini 610 metrov zgradili akumulacijski bazen s prostornino dveh milijonov kubiËnim metrov vode. Do njega bi bil speljan tunel s cevovodom, po katerem bi Ër-pali vodo iz akumulacije Ajba, iz njega pa cevovod do strojnice, ki bi bila pod vasjo AvËe, nekaj kilometrov gorvodno od Kanala,« je povedal direktor SENG Valentin Golob. Novi projekt jim je zasnoval IBE Ljubljana. Pokazal in potrdil je pri- Lokacija za akumulacijo »HE AvËe na Kanalskem vrhu. Ëakovanja vodstva SENG, da je lokacija Ërpalne HE AvËe v primerjavi s podobnimi lokacijami v Sloveniji najbolj ugodna, saj je predvidena akumulacija v krapki vrtaËi, ki jo je treba dodatno utrditi z dvema nasutima pregradama, dno akumulacije pa asfaltirati, da se voda iz akumulacije ne bi izgubljala. Cevovod bi potekal po 700 metrov dolgem horizontalnem tunelu in nato prosto po povrpini do strojnice elektrarne. Na-Ëin in izvedba postavitve cevovoda sta cenovno izredno ugodna. Lokacijo in izvedbo strojnice narekuje geo-lopka danost terena. flGlede na to, da pri gradnji HE sestavljajo gradbeni stropki 60 do 70 odstotkov vseh stro-pkov, je glavni kazalec primerjalne uspepnosti projekta povezan in odvisen od lokacijske danosti za objekt,« dodaja direktor Golob in nadaljuje s pojasnjevanjem izbora opreme in s tem povezane zmogljivosti predvide- ne elektrarne. Opremo so prilagajali razliËnim prouËenim lokacijam. Poskuse so opravljali z opremo, ki jo imajo Ërpalne elektrarne nekdanje Jugoslavije. Æe kmalu na zaËetku prouËevanja potencialnih moËi so pripli do zmogljivosti 140 MW. Hkrati pa so razmipljali tudi o izboru opreme, ki bi omogoËala obratovanje elektrarne s sprejemljivo moËjo v Ër-palnem reæimu. Zagotovo bodo vse njihove zamisli in pomisleki natanËneje obdelani v idejnem projektu in investicijskem programu, ki sta v izdelavi na mizah projektantov IBE. VKLJU»ITEV V PROSTORSKI PLAN Na Sopkih elektrarnah so hkrati s presojo projekta o energetski in ekonomski uËinkovitosti intenzivno delali tudi z ustreznimi sluæbami MO- PE za pripravo podlog, na katerih osnovi bi projekt po hitrem postopku vkljuËili v republipke prostorske naËrte. Projekt »HE AvËe je æe prestal medresorsko uskladitev v vladi in dræavnem svetu. Zelo dobro kaæe projektu tudi v domaËem okolju. flV matiËni obËini lokacije za »HE AvËe, obËini Kanal in njenem obËinskem svetu kakor tudi v krajevni skupnosti Kanalski vrh, kjer je naËrtovana zgornja akumulacija, smo za zdaj dosegli popolno uskladitev interesov tako lokalne skupnosti kot Sopkih elektrarn, kar nam omogoËa, da projekt brez kakrpnih veËjih nasprotovanj lahko umestimo v prostor,« se pohvali sogovornik. Vsekakor bi bilo vse to bistveno teæje doseËi, Ëe v tem delu in tem prostoru ne bi æe doslej dobro sodelovali z lokalno skupnostjo in imeli vzornega medsebojnega zaupanja, ki se je potrdilo pri uresniËitvi projektov HE Plave II in HE Doblar II. Sopke elektrarne so si pred nadaljnjim naroËanjem projektov pridobile tudi elaborat okoljevarstvene presoje idejne zasnove elektrarne in presoje vplivov na regionalni in urbani razvoj, ki jim jo je izdelala ljubljanska univerza oziroma cela vrsta njenih fakultet z najbolj vidnimi strokovnjaki za posamezna podroËja. Presoje so z vseh vidikov za investitorja ugodne. Po doslej znanih podatkih je projekt tudi ekonomsko izredno zanimiv, saj dosega 10-odstotno notranjo stopnjo donosnosti. Po zadnjih ocenah bi bil stropek gradnje elektrarne 65 milijonov evrov, kar pomeni, da bi znapal instaliran kW med 400 in 450 evri. Direktor Golob je prepriËan, da je cena zelo ugodna in da cenovno tako ugodne lokacije v Sloveniji ni. flGlede na naËrtovano donosnost in nizke specifiË-ne stropke gradnje projekta sodimo, da je »HE AvËe za napo druæbo izredno zanimiv projekt, saj bi obratovanje te elektrarne izboljpalo ekonomsko uËinkovitost Sopkih elektrarn in hkrati tudi Hol-dinga Slovenskih elektrarn, katerega sestavni del smo,« je povedal direktor SENG in dodal, da upa, da odpiranje trga elektriËne energije ne bo vplivalo na uresniËitev njihovega projekta in hkrati tudi projekta holdinga. PrepriËan je, da se za uresniËi-tev projekta s tako ugodnimi karakteristikami morajo najti naËin in sredstva. Na SENG-u priËaku-jejo predvsem podporo in sodelovanje HSE, ki je pristojen za razvoj novih projektov. Doslej opravljeno delo na projektu »HE AvËe in naËrtovane prihodnje aktivnosti omogoËajo, da bi s pripravljalnimi deli za elektrarno lahko zaËeli æe leta 2004 in leta 2007 bi »HE AvËe æe lahko za-Ëela proizvajati elektriËno energijo. MINKA SKUBIC 41 zaposlovanje v NEK V POKOJ TRETJINA ZAPOSLENIH Letos mineva 28 let od ustanovitve podjetja Nuklearna elektrarna Krpko. Obdobje, ki v kadrovskem pogledu pomeni odhod prve generacije njenih delavcev v pokoj. Hkrati pa je pred elektrarno pospepeno zaposlovanje in usposabljanje novih mladih moËi, ki bodo nadomestile predvsem tehniËno usposobljene od-hajajoËe delavce. Vinko Jurepa: flDo leta 2010 bomo morali vsako leto zaposliti veË kot 20 delavcev v tehniËnem delu NEK«. E 42 lektrarna je zaposlovala vecje število delavcev naenkrat v treh fazah njenega nastajanja, in sicer v fazi gradnje, tj. v letih od 1974 do 1981, zatem ko so objekt stavljali v pogon, tj. v zacetku osemdesetih let, in leta 1983, ko je NEK zacela komercialno obratovati. Danes je po uspešno opravljeni tehnicni posodobitvi pred dvema letoma njena usoda kot zanesljivega proizvodnega objekta jasna. Za njeno varno in zanesljivo obratovanje v naslednjih desetletjih pa so tako kot doslej potrebni sposobni kadri, kar po besedah Vinka Jureše, vodje kadrovske službe v elektrarni, pomeni dobro izobrazbo, kakovostno dodatno usposabljanje za delo z jedrsko tehnologijo in dobro psihofizicno kondicijo zaposlenih. Slednja seveda z leti pada, zato je treba delavce na kljucnih mesti zamenjati. »Poleg tega imajo tehnicni delavci na dolocenih delovnih mestih priznamo beneficirano delovno dobo. Tako ima generacija, ki je zacela delati pri gradnji elektrarne pet do šest let dodatne pokojninske dobe, ob tem, da se jim zmanjšuje starostna doba za upokojitev,« nadaljuje Vinko Jureša. Do konca tega desetletja bo tako imela pogoje za upokojitev tretjina od 600 zaposlenih v elektrarni, samo letos bo odšlo v pokoj 22 zaposlenih, zaposlili pa so 18 novih delavcev. V preteklih letih so na leto zaposlili pet do šest novih delavcev. S takim številom odhajajocih ima elektrarna 4- do 5-odstotno izhodno fiuktuacijo, kar pomeni 25 do 30 upokojitev na leto, en odstotek pa odpade na odhode iz drugih razlogov. NajveË delavcev se bo upokojilo iz proizvodnje in strojnega vzdræevanja, od koder bo v nekaj letih odplo v pokoj 50 zaposlenih. OdhajajoËe delavce nadomepËajo predvsem z zaposlovanjem lastnih ptipendistov, saj je teæko najti ustrezne elektro in strojne tehnike. Mlada generacija je danes usmerjena bolj v elektroniko in raËunalniptvo. Trenutno ptipendirajo 40 dijakov in ptu-dentov tehniËnih profilov, med njimi jih bodo vsako leto do konca desetletja zaposlili od 15 do 20. ©tipen-dirajo predvsem najboljpe dijake iz regije in okolipkih tehniËnih pol in ptudente elektro in strojne fakultete. Po konËanem polanju zaposlijo na-juspepnejpe, ki imajo tudi ustrezne psihofiziËne sposobnosti za delo v elektrarni. Vsi novo zaposleni tehniËni kadri opravijo dodatna funkcionalna usposabljanja, in sicer teoretiËni del, povezan z jedrsko tehnologijo, spoznavanje tehnolopkega dela in procesov elektrarne, specifiËna znanja, ki so odvisna od delovnega mesta, in pa praktiËna dela na elektrarni ob po-moËi mentorjev in inptruktorjev. Vse izobraæevanje, razen teoretiËnih spoznanj iz jedrske tehnologije, imajo novo zaposleni za ograjo elektrarne. flPoleg ustaljenega funkcionalnega usposabljanja je pri menjavi generacij v tehnolopko tako zahtevnem objektu, kot je nap, zelo pomemben tudi prenos znanja in izkupenj ljudi, ki so sodelovali pri gradnji, zagonu in poznejpem delovanju elektrarne z vsemi njenimi zaËetnimi teæavami. Zato vsakega mladega fanta po omenjenem polanju dodelimo k izkupe-nemu kolegu. S tem omogoËimo prenos znanja in Ëim manj vidno zamenjavo generacij. Novo zaposleni delavci morajo najprej sodelovati pri treh do ptirih remontih, pele nato lahko samostojno delajo. Za elektrarno je zelo pomembno, da nova generacija zaposlenih doseæe najmanj tako raven znanja in dela, kakrpno ima obstojeËa generacija, ki je imela moæ-nost pridobivati izkupnje vse od za-Ëetka dela objekta,« poudarja Jurepa. Za procese usposabljanja so razvili lastne programe za vsa delovna mesta v operativnem delu elektrarne. Ti programi omogoËajo, da se vsak novo zaposleni usposobi za samostojno delo v treh do ptirih letih, pa ne samo za eno, temveË za veË delovnih mest. S tem so ustvarili notranji trg delovne sile in moænost fleksibilnih razporeditev z enih del na druga, kar vodstvu elektrarne omogoËa kakovo-stnejpo uporabo kadrov. Kljub restriktivni politiki zaposlovanja, predvsem administrativnega kadra, po presoji vodstva NE Krpko zmanjpevanje ptevila zaposlenih med tehniki in inæenirji ne pride v poptev. DrugaËe namreË ne bi bilo mogoËe zagotavljati ciljev elektrarne, ki so varnost, konkurenËnost in zaneslji- vost. MINKA SKUBIC vzdrževanje v Elesu Z LASERJEM NAD DALJNOVODE Odprti trg elektriËne energije zahteva, da ima Eles razpoloæljive in zanesljive prenosne objekte. Stanje objektov in naprav v realnem Ëasu je mogoËe ugotoviti s sodobnimi tehnologijami in programskimi orodji, za kar pa je potrebno veliko ptevilo kakovostnih podatkov o napravah in okolju. Za pridobitev tovrstnih podatkov so se v Elesu odloËili za lasersko topografsko snemanje najpomembnejpih daljnovodov. L asersko topografsko snemanje daljnovodov je nova napredna tehnologija pridobivanja podatkov. Zato je bila v zaËetku obravnavana kot pilotski projekt. Posnet je bil eden izmed najpomembnejpih daljnovodov EES, DV 400 kV BeriËevo—Podlog. Pogodbo o snemanju najpomembnejpih daljnovodov EES s stalipËa pomembnosti za elektroenergetsko omreæje kot trga elektriËne energije je vodstvo Elesovega prenosa elektriËne energije sklenilo s podjetjem C&G, d.o.o., ki je ekskluzivni zastopnik podjetja Altex Tehnology S.A iz ©vice in podjetja Opten Limited iz Moskve, ki se ukvarjata z laserskim snemanjem daljnovodov. Podjetji Altex in Opten sta s tehnologijo laserskega topografskega snemanja doslej snemala daljnovode v Rusiji, Novi Zelandiji, Venezueli, Angliji, ©vici, Argentini, ©kotski, Italiji. Snemali so tudi akumulacijska jezera, trase za drugo infrastrukturo, kot so avtoceste in æeleznice, ter posamezna mesta za izdelavo kart. Kot je povedal Miran Marinšek, vodja sluæbe za nadzor in vodja projekta laserskega topografskega snemanja daljnovodov, so delavcem prenosa na daljnovodih glavna dokumentacija kartografske karte v merilu 1:25.000, iz katerih pa ni moË razbrati natanËnih podatkov. Projektna dokumentacija je æal za nekatere starejpe daljnovode nepopolna oziroma vanjo niso vnesene vse spremembe, v nekaterih redkih primerih pa celo sploh ne obstaja. To je bil poleg ugotovitve trenutnega stanja daljnovodov tudi eden izmed kljuËnih dejavnikov odloËitve za lasersko snemanje. Pred dobrima dvema letoma se je v okviru Geografskega informacijskega sistema /GIS/ v Prenosu elektriËne energije zaËel graditi digitalni sloj obsto-jeËega elektroenergetskega sistema Elesa, ki sedaj zajema dejanski potek 110, 220 in 400 kV daljnovodov v prostoru, DV koridorjev in razdelilnih transformatorskih postaj. Podatki GIS so v pomoË pri laserskem snemanju, saj omogoËajo natanËno opredeliti traso in olajpajo zaËetna dela. Z laserskim snemanjem bo iz-boljpana natanËnost digitalnega sloja na 0,25 metra, saj je glede na razpo-loæljive vire podatkov in metode izdelave sedanji digitalni sloj izdelan z manjpo natanËnostjo. Z laserskim topografskim snemanjem doseæena to-Ënost povrpinske geodetske koordinate stebrov je 25 centimetrov, povr-pinske geodetske koordinate drugih objektov od 25 do 35 centimetrov, geodetska vipina stebrov 20 centimetrov, vipina toËk fiksnih vodnikov 15 centimetrov, razdalja med stebri 35 centimetrov, razlika vipine terena 20 centimetrov, razdalja med zemljo in vodniki 20 centimetrov, razdalja do vegetacije 30—40 centimetrov, povesi od 15—20 centimetrov, koti daljnovoda 0,1 stopinja in geografska povezava ortofotoplana en meter. Daljno-vodno traso posnamemo v koridorju 50 metrov od osi daljnovoda. Iz omenjenih zahtev je razvidno, da lasersko topografsko snemanje omogo-Ëa pridobitev vseh potrebnih parametrov tako geodetskih koordinat stebrov, kotov daljnovodne trase, razdalj med stebri, vrste kriæajoËih objektov, minimalnih varnostne razdalj in oddaljenosti do objektov, obesipË, povesov faznih vodnikov in zapËitnih strelovodnih vrvi ter podatke o vegetaciji. SNEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV Za zaËetek laserskega topografskega snemanja je treba izvajalcu priskrbeti poteke daljnovodnih tras, s katerimi se doloËi let helikopterja. Slednji ima 43 Shematski prikaz laserskega snemanja terena. unija za koordinacijo prenosa elektriËne vdelano lasersko kamero, digitalni fotoaparat in video kamero, ki so pri-kljuËeni na raËunalnipki sistem za zapisovanje vseh posnetih podatkov. Helikopter med snemanjem leti na vipini 300 metrov s hitrostjo 100 kilometrov na uro. S snemanjem dobijo natanËen posnetek dejanskega stanja na terenu, rezultati pa morajo v obdelavo k strokovnjakom podjetja Opten iz Moskve. Pred obdelavo rezultatov je treba med izvajalcem in naroËnikom uskladiti veliko tehniËnih podatkov, za kar je poskrbela projektna skupina iz Prenosa elektriËne energije. Obdelava rezultatov poteka v veË fazah, z uporabo sodobnih orodij, ki so bila razvita za daljnovodna snemanja. Tako obdelani podatki so na razpolago v programih Altex Observer, Arc-View, ArcGIS 3D Analyst in PLS-CADD, ki so zdruæljivi s programi, ki jih uporabljajo v Prenosu elektri-Ëne energije pri vzdræevanju in razvoju daljnovodov. Pridobljeni podatki omogoËajo hitro in uËinkovito projektiranje novih in rekonstrukcije starih daljnovodov in prilagajanje obstojeËih daljnovodov na nova obratovalna stanja, upopte-vajoË vplive okolja. V GJS Prenosu elektriËne energije so letos, kot je æe navedeno, izvedli pilotski projekt laserskega topografskega snemanja na DV 400 kV BeriËevo—Podlog. Na podlagi rezultatov in preverjanja njihove toËnosti so se odloËili, da bodo podatke pe naprej pridobivali na tak naËin. flV sodelovanju z sluæbami za vodenje, analize in razvoj smo v Prenosu elektriËne energije daljnovode po prednosti razvrstili v tri skupine. Tako bomo nadaljevali lasersko topografsko snemanje najprej na daljnovodih z najveËjo prednostjo. Naslednje leto naj bi imeli ustrezno obdelane vse najpomembnejpe daljnovode EES,« je pe povedal Miran Ma-rinpek. MINKA SKUBIC Povezava evropskega ees z omreŽjem EVROPE UCTE - Unija za koordinacijo prenosa elektriËne energije je bila ustanovljena pred veË kot petdesetimi leti z namenom koordinirati obratovanje in prenos elektriËne energije v kontinentalni Evropi. UCTE je danes eden najveËjih sinhrono delujoËih sistemov v svetu. Vanj je vkljuËenih 35 upravljalcev prenosnih omreæij iz 21 evropskih dræav tako imenovane kontinentalne Evrope. V 44 okviru UCTE je inptaliranih 512.000 MW v proizvodnji, 200.000 kilometrov visokonapetostnih daljnovodov, letna poraba pribliæno 400 milijonov prebivalcev pa znapa 2160 TWh. Z odpiranjem trga v Evropi leta 1999 se je prvotna funkcija, ki je obsegala tudi koordinacijo proizvodnje, spremenila, zato se je spremenil tudi naziv iz UCPTE v UCTE. Slovenija (Eles) je zaËela sodelovati z UCPTE æe takoj ob ustanovitvi, leta 1964 pa je bila v Ljubljani ustanovljena regionalna skupina UCPTE za jugovzhodno Evropo z imenom Su-del. »lani Sudela so bila elektrogospodarstva Avstrije, Italije in Jugoslavije, pozneje pa se je pridruæila pe Gr-Ëija. Sistema sta zaËela sinhrono obratovati leta 1974 z 220kV povezavo DivaËa—Padriciano. Pozneje se je preko jugoslovanskega omreæja povezalo z Evropo pe grpko elektrogospodarstvo. Med vojno je bil leta 1991 porupen pomemben del visokonapetostnega omreæja z razdelilnima transformatorskima postajama Ernestinovo in Mostar. Do danes omreæje Slovenije, Hrvapke in del BiH obratuje sinhro-no v okviru UCTE, druge dræave pa obratujejo loËeno od omreæja UCTE in so deklarirane kot druga sinhrona cona interkonekcije UCTE. Eles kot upravljalec prenosnega om-reæja je pristojen za celotni blok, v katerem so pe HEP in EP BiH. Ele-sov center vodenja je neposredno vkljuËen v evropski koordinacijski center jug v Laufenburgu. Takoj po koncu vojne leta 1995 so se zaËele dejavnosti za ponovno sinhronizacijo omreæja s sistemom UCTE, pe posebno so bili dejavni Grki, ki so bili ves Ëas odrezani od Evrope. Hkrati pa so se pojavili tudi predlogi o razpiritvi UCTE pe na Bolgarijo in Romunijo. Elektroenergetska sistema teh dveh dræav po letu 1996 sin-hrono obratujeta s sistemi druge sin-hrone cone (Srbija, »rna gora, Makedonija, GrËija). Bolgarija in Romunija sta leta 1997 formalno zaprosili skuppËino UCTE za zaËetek dejavnosti za sinhronizacijo s sistemi UCTE. Za uresniËitev te naloge je bil v okviru UCTE ustanovljen te-hniËni komite za izvedbo in nadzor vseh potrebnih dejavnosti. V tehni-Ëni komite so vkljuËeni vodilni strokovnjaki iz elektrogospodarstev Ëla-nic UCTE in predstavniki Bolgarije ?47630 energije in Romunije. Prvi predsednik teh-niËnega komiteja je bil dr. Janez Hrovatin, po njegovi upokojitvi je UCTE leta 2002 izvolil za predsednika tehniËnega komiteja mag. Ve-koslava Koropca. URESNI»ITEV PROJEKTA SINHRONIZACIJE OMREÆIJ BOLGARIJE IN ROMUNIJE Z UCTE Sinhronizacija omreæij Bolgarije in Romunije je zahteven projekt, ki poteka v skladu s smernicami UCTE in priporoËili za razpiritev interkonekci-je. Za ta projekt je tehniËni komite izdelal posebni katalog ukrepov, ki jih je treba upoptevati v projektu. Ta dokument je obravnaval in odobril izvrpni komite UCTE. Kot prvi pogoj za sinhronizacijo om-reæij Bolgarije in Romunije z UCTE je loËitev obeh omreæij od sosednjih sistemov Ukrajine, TurËije in Mol-davije, kar je regulirano s posebnimi pogodbami. ©tudija stabilnosti elektroenergetskega omreæja UCTE ob vkljuËitvi Bolgarije in Romunije, ki jo je izdelal DVG (Deutsche Verbund Gesselsc-haft) in financirala Evropska unija, je podala temeljne pogoje za sinhronizacijo, ki zahtevajo vsaj tri 400 kV povezovalne daljnovode. To pomeni, da sinhronizacija ni mogoËa, preden se ne obnovijo porupene razdelilno transformatorske postaje Ernestino-vo in Mostar s pripadajoËimi daljnovodi. To je odloËilni dejavnik za sinhronizacijo, saj obeh postaj ni mogo-Ëe obnoviti pred koncem leta 2003. Na podlagi zahtev za sinhronizacijo sta sistema Bolgarije in Romunije vloæila ogromna sredstva (veË kot deset milijard tolarjev) v posodobitev elektroenergetskih sistemov za dosego zahtevanih kriterijev. Modificirani so bili proizvodni agregati, regulacija in upravljanje, centri vodenja sistema, telekomunikacijske povezave in sistemi zapËit. V okviru ugotavljanja pripravljenosti obeh sistemov za sinhronizacijo z UCTE sta bila v letu 2001 izvedena dva testa, zimski in letni test v izoliranem obratovanju, od februarja 2002 pa poteka enoletni test obratovanja v interkonekciji. TehniËni komite mora izvrpnemu komiteju UC-TE predloæiti vmesno poroËilo o uresniËevanju projekta (rok — november 2002 ) in konËno poroËilo (rok — maj 2003). Na podlagi rezultatov testnega obratovanja in kon-Ënega poroËila bo skuppËina UCTE maja 2003 odloËala o usposobljenosti Bolgarije in Romunije za sinhronizacijo z UCTE. Realni rok za sinhronizacijo je zaËetek leta 2004, saj mora biti pred tem obnovljeno om-reæje z RTP Mostar in Ernestinovo. Elektroenergetska sistema Bolgarije in Romunije bosta v okviru UCTE obratovala kot samostojna regulacijska bloka in bosta vkljuËena v koordinacijski center Brauweiler UCTE (center sever). Sinhronizacija Bolgarije, Romunije in hkrati resinhronizacija omreæij nekdanje Jugoslavije in GrËije postavlja pred slovenski elektroenergetski sistem nove zahteve, saj se bodo pretoki preko napega omreæja pove-Ëali. Leta 2005 se predvideva odprtje trga z elektriËno energijo v jugovzhodni Evropi, kar prav tako pomeni izziv za slovenski elektroenergetski sistem s stalipËa varnosti in zanesljivosti obratovanja, po drugi strani pa tudi træne priloænosti, ki jih moramo izkoristiti. SKLEP Vodenje tehniËnega komiteje UC-TE, Bolgarija-Romunija je za slovensko stroko lepo priznanje in trudili se bomo, da bomo nalogo uspepno konËali. Z razpiritvijo omreæja UC-TE se bodo pretoki preko napega omreæja poveËevali, zato bo moral Eles graditi nove daljnovodne povezave. Med temi projekti ima sklenitev 400 kV zanke na slovenskem ozemlju gotovo najveËjo prednost. To je 400 kV daljnovod Krpko—Beri-Ëevo, ki bo bistveno poveËal zanesljivost omreæja. Z vkljuËitvijo in resin-hronizacijo omreæij jugovzhodne Evrope pa proces razpiritve pe ni kon-Ëan, saj se v okviru UCTE æe pripravljajo ptudije za povezave s TurËi-jo, sledile pa jim bodo ptudije, ki naj bi opredelile pogoje za povezavo UCTE z elektroenergetskim sistemom Rusije (RAO). Slovenska stroka bo dejavno sodelovala tudi na teh projektih. MAG. VEKOSLAV KORO©EC 45 elektroinštitut Milan Vidmar Obisk strokovnjakov iz dortmunda na EIMV V dneh od 9. do 12. oktobra letos sta se na obisku v Elektroinp-titutu Milan Vidmar mudila predstavnika RWE Net AG iz Dortmunda dipl. ing. Peter Sieper in dipl. ing. Hubert Brüninghoff. Obisk strokovnjakov koncerna RWE je nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja Elektroinptituta Milan Vidmar z RWE-jem zlasti v okviru graditve in obratovanja elektropreno-snih vodov in transformatorskih postaj. Izmenjava izkupenj in pogledov z obËasnimi osebnimi stiki, predavanji in ogledi naprav traja æe dobrih trideset let. v 46 tem Ëasu so se na obeh straneh delno zamenjale generacije, da organizacijskih sprememb niti ne omenimo. Posebej vidne in koristne so bile v preteklosti posredovane izkupnje RWE glede temeljne repitve postrojev 400kV, dimenzioniranja tokovnih poti glede na obremenitve ob kratkih stikih, primernosti uporabe terciarnih navitij transformatorjev za napajanje lastne rabe v RTP-jih, uporabe sodobnih vodnikov na nadzemnih vodih, uporabe kovinskooksidnih prenape-tostnih odvodnikov v postrojih najvi-pjih napetosti in sugestije ter pojasnila glede vrste drugih z nape strani prikazanih problemov. Ob tej navedbi moramo omeniti vsaj dva pobudnika te prijateljske izmenjave: dipl. ing. Anton Terhorst na nempki in dipl. ing. Edvard Höfler na slovenski strani. Pozneje je pri izmenjavi sodelovala vrsta inæenirjev z obeh strani. V Ëetrtek, 10. oktobra, sta gosta iz RWE Net AG (porensko-vestfalski Eles) v dvorani Elektro Slovenija predavala pirpemu krogu udeleæencev iz slovenskih elektrogospodarskih podjetij. Naj najprej nekaj veË povemo o obeh predavateljih: dipl. ing. Peter Sieper je bil rojen leta 1944. Leta 1972 je diplomiral na TU Darmstadt. Njegova prva zaposlitev je bila v Kabel-und Lackdrahtfabri-ken GmbH Mannheim, kjer se je vse do leta 1980 ukvarjal s projektiranjem. V tem letu se je pridruæil RWE. Sedaj je v RWE Net AG Dortmund, novi organizacijski enoti RWE koncerna, kjer je sedaj æe nekaj let pooblapËeni poslovodja za naprave in pomoËnik pooblapËenega vodje za prenos. Je Ëlan vrste strokovnih teles: Ëlan VDE (ETG), Ëlan Cigré, Ëlan Komiteja K 121 flKratkostiËni tokovi« pri DKE, predsednik Komiteja K 222 flVisokonapetostni po-stroji za napetosti nad 1kV« pri DKE, Ëlan delovne skupine A.K. 222.0.2 flMednarodni standardi« pri DKE, Ëlan nempke delegacije pri Ce-nelec TC 99X flPower Installations exceeding 1kV AC (1.5kV DC), Ëlan nempke delegacije pri IEC TC 99 flSystem engineering and erection of electrical power installations in systems with nominal voltage above 1kV AC, particularly concerning safety aspects«. Dipl. ing. Hubert Brüninghoff, rojen 1950, je leta 1978 diplomiral na TH Aachen. Leta 1979 je vstopil v RWE AG in do 1995 delal kot obdelovalec na podroËju vodov. Od leta 1996 je pri RWE Net AG Dortmund pooblapËeni vodja za prenosne vode. Je Ëlan Komiteja K.421 pri DKE in Ëlan DVG. Njuna predavanja so obsegala naslednje teme: Deregulacija nempkega sistema oskrbe z elektriËno energijo skupaj s storitvami in organizacijo podjetja RWE Net AG; novi mednarodni standardi za visokonapetostne postroje nad 1 kV izmeniËne napetosti (CENELEC HD 637 S1/IEC 61936-1); priprava in glavni elementi novega standarda za nadzemne vode nad 45 kV izmeniËne napetosti (EN 50341) skupaj s pripadajoËimi predpisi (DIN VDE 0210); aktualna vprapanja nadzemnih elektriËnih vodov podjetja RWE Net AG (optimizacija sistema, strategija vzdræevanja, staranje jeklenih konstrukcij, novi materiali). Izjemno zanimivo in aktualno problematiko sta predavatelja podala v sicer kratko odmerjenem Ëasu pregledno in slikovno bogato podprto. Po kratko predstavljenih izhodipËih je sledila razprava in odgovori na vpra-panja poslupalcev. Tok razprave je bil usmerjen na tiste podrobnosti, ki v napih razmerah pogosto postavljajo teæko repljiva vprapanja in je njihovo videnje skozi izkupnje od drugod lahko zelo koristno. Iz celotnega predavanja naj navedemo le nekaj nekaj naslednjih zanimivosti, ki do neke mere ilustrirajo obravnavo: dinamika uvajanja dereguliranega trga z elektri-Ëno energijo v NemËiji; zgodovina razvoja RWE vse do spremembe organizacijske strukture po uvedbi de-reguliranega trga in zdruæitve z VEW, z zaËetkom delovanja novega koncerna s 1. oktobrom leta 2000 (najveËje nempko zasebno energetsko podjetje) z namenom uvrstitve med vodilne ponudnike flMulti—Utility« v EU; usmeritev koncerna na kombinirano celoto flEnergija—Okolje« in v tem kontekstu podan prikaz skrbi za okolje v procesu vzdræevanja tras flBi-otopmanagement«. Zanimivo je bilo prisluhniti opisu procesa, kjer sodelujejo vsi prizadeti in pristojni: biologi, ekologi, naravovarstveniki, lastniki povrpin pod daljnovodi, gozdna uprava in javnost. Celotni proces je smotrno naËrtovan in voden. Ker je bila problematika Tehnipke regulative za nadzemne vode pred nekaj meseci izËrpno obravnavana ob obisku vodilnega nempkega strokovnjaka s tega podroËja dr. Kisslin-ga, je bilo nekaj veË Ëasa namenjenega razpravi o mednarodnih predpisih za naËrtovanje in graditev elektroenergetskih visokonapetostnih po-strojev nad 1kV. Ni odveË omeniti, da je bila prva generacija transformatorskih postaj 400/220kV in 400/110kV v Sloveniji zasnovana glede na RWE-jeve repitve. Strategija vzdræevanja omreæja visokih in najvipjih napetosti je bila nadaljnji predmet obravnave. Tematika je izjemno aktualna in je bila predmet obravnave tudi na Höflerjevih dneh — posvetovanju o visokonapetostni tehniki v organizaciji EIMV v Portoroæu 4. in 5. novembra letos. Ta tema (Maintenance Management) je bila v ospredju tudi na leto-pnji konferenci Cigré v Parizu. Zanimivo je bilo prisluhniti, kakpna je politika RWE Net AG, in kakpni so postopki diagnostike ter vzdræevanja naprav in vodov. V razpravi, ki je sledila predavanjem in se je nadaljevala tudi v petek, 11. oktobra, v manjši zasedbi na Elektroinštitutu Milan Vidmar, so udeleženci skupaj s predavateljema pojasnili vrsto vprašanj, do katerih prihajamo v okviru razvoja našega prenosnega sistema. Razpravo bi lahko imenovali Novi tehnološki koncepti pri nacrtovanju in graditvi nadzemnih vodov ob upoštevanju ostrejših omejitev glede obremenjevanja okolja. Obravnavane so bile tiste rešitve, ki pomagajo rešiti zapletene primere specificnih razmer na trasah. Omenjena so bila križanja drugih linijskih objektov v prostoru, tehnologija izolacije, mehanski problemi podpor, spektakularne rešitve podpornih stebrov, kompozitna izolacija, posebne armarture in podobno. Vrsta tehtnih pripomb in ugotovitev bo dragoceno vodilo našim snovalcem, projektantom in graditeljem vodov pri izjemno zahtevnih projektih 400 kV omrežja, še posebej pri nadaljevanju graditve notranjih (Bericevo—Krško) in zunanjih (Slovenija—Madžarska) elektro-prenosnih zmogljivosti. Tudi tokrat kaže ugotoviti, da je mednarodna strokovna izmenjava pogledov na ravni inženirjev — izvajalcev lahko pomembna usmeritev pri iskanju rešitev, ki bodo uresnicene. Tako smo lahko dali našim nemškim kolegom in prijateljem le pobudo za nadaljevanje in poglabljanje strokovnega sodelovanja. PROF. DR. MAKS BABUDER 47 Sloko Cigre - Cired Plodno sodelovanje sloko cigre — cired z elektrogospodarstvom Letopnjega 15. oktobra je bil v okviru Slovenskega komiteja Sloko Cigre - Cired organiziran seminar o poveËanju izkoripËe-nosti nadzemnih vodov z uvedbo nadzora termiËne obremenlji-vosti pri daljnovodih. Seminar sta pripravila in ga tudi v polno zadovoljstvo 25 udeleæencev uspepno izpeljala prof. dr. Franc Jakl in mag. Krepimir BakiË, ki sta æe uveljavljena strokovnjaka doma in na tujem s podroËja obravnavanja termiËnih in drugih razvojno raziskovalnih problemov v zvezi z daljnovo-dno tehniko in elektroenergetskimi prenosnimi in distribucijskimi sistemi. S 48 lupatelji so bili iz vrst operativcev, vzdræevalnih in razvojnih sluæb ter projektantov iz devetih podjetij iz celotne Slovenije, in sicer iz Elesa, iz vseh petih distribucijskih podjetij Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska, iz Agencije za energijo iz Maribora, IB Elektropro-jekta iz Ljubljane in iz Artesa iz Velenja. Program seminarja je bil prikrojen problemom poveËanja uËinkovitosti obstojeËih in novih prenosnih naprav, ki je v sedanjem obdobju ena najpomembnejpih nalog elektrogospodarskih podjetij ne samo pri nas, temveË tudi na tujem. Gre za problematiko, ki je vse bolj opazna zlasti v zadnjem obdobju vpeljave trænega gospodarstva v elektroenergetskem sektorju z vpeljavo novega trænega okolja na podroËju reformiranega elektrogospodarstva. Z vpeljavo novih trænih odnosov na tem sektorju gospodarstva nastajajo Ëedalje veËje omejitve in Ëedalje veËji odpori javnosti do gradnje novih elektroenergetskih vodov, povezanih s prostorsko problematiko pridobivanja no- vih tras daljnovodov in energetskih koridorjev nasploh. Lastniki in upravljalci elektroenergetskih po-strojev in naprav so postavljeni v nezavidljiv poloæaj, kjer se tudi æe doma sreËujemo z vprapanji, povezanimi z omenjenimi teæavami. Ker je gradnja novih prenosnih vodov iz æe omenjenih razlogov vse teæja, nastaja vse moËnejpi pritisk k dodatnemu obremenjevanju obstojeËih naprav. Nujno je treba iskati nove repitve z novimi pristopi uvajanja novih tehnologij od novejpih materialov do ustrezne programske opreme. VE»LETNE ©TUDIJSKE RAZISKAVE Raziskave o poveËanju uËinkovitosti daljnovodov z vpeljavo monitoringa termiËnih obremenitev potekajo pri nas æe nekaj let. V okviru sistemskih ptudijskih nalog je bilo do sedaj na predlog in pobudo elektrogospodarstva izdelanih na Elektroinptitutu Milan Vidmar æe veË ptudij, ki jih je v zaËetku vodil prof. dr. Marjan Pla-per, pozneje pa mag. Krepimir BakiË. Slednji je vrsto let vodil oddelek za naËrtovanje elektroenergetskih sistemov, od aprila letos pa deluje v Ele-su kot svetovalec za sistemski razvoj prenosnega sistema. Od vsega zaËet-ka pa je tudi kot predstavnik Elesa sodeloval kot soavtor in strokovni usmerjevalec izdelave ptudij prof. dr. Franc Jakl. Delo je bilo usmerjeno v spremljavo in vkljuËevanje razvojno raziskovalnega dela s tega podroËja na podlagi veË kot desetletnega dejavnega dela imenovanih v mednarodni ptudijski delovni skupini paripke Cigre za vodnike WG22.12 Electrical Aspects of Overhead Lines, Cigre TF 22.12-1 Task Force of Novel Conductors in v IEEE/PES Thermal Aspects of Conductors and Accessories. V prvi ptudiji iz leta 1991 (ref. ptev. 1065 Nove tendence v oblikovanju, tehnologiji in tipizaciji vodnikov za nadzemne vode) so poleg glavnih znaËilnosti nekaterih novih materialov za daljnovodne vodnike (AlMg1E, AlMgSiE, Al 59, TAL) si-stematiËno prikazane metode za izra-Ëun termiËne obremenljivosti golih vodnikov po starejpi ameripki metodologiji J. Zaborszkyja in J. W. Rit-tenhouseja izpred petdesetih let ter v tistem obdobju dostopnega raËunal-nipkega programa za izraËun termi-Ëne obremenljivosti vodnikov po ameripkem standardu IEEE/ANSI Std. 738-1986. Tako so bile primerjane nekatere konstrukcije domaËih (Al/Je 490/65, Al/Je 240/40) in tujih vodnikov (TAL, Ërni vodniki) s praktiËnim primerom izraËuna ter-miËne obremenljivosti novozgrajenega daljnovoda 2x400 kV Maribor-Kainachtal, ki je bil v tistem obdobju v sklepni fazi gradnje. V nadaljevanju je bila izdelana nova ptudija v dveh delih z naslovom ©tu-dij termiËne obremenljivosti vodnikov za nadzemne vode I. del (ref. ptev. 1174 iz leta 1992) in II. del (ref. ptev. 1256 iz leta 1994), ki je obravnavala problematiko termiËnega obremenjevanja golih vodnikov za nadzemne vode s poudarkom na de-terministiËnem in probabilistiËnem pristopu repevanja tega problema. V prvem delu omenjene ptudije je bil izdelan in na vzorËnih primerih ponovno testiran ameripki raËunalnipki model iz leta 1986 za izraËun termi-Ëne obremenljivosti vodnikov za nadzemne vode (IEEE Standard for Calculation of Bare Overhead Conductor Temperature and Ampacity under Steady-State Conditions, ANSI/IEEE Std. 738-1986). Model je zajemal meteorolopke podatke Eko-lopke skupine Elektroinptituta Milan Vidmar s polurnimi meritvami temperature zraka, hitrosti in smeri vetra ter jakosti sonËnega sevanja. Glede na dane razmere model izraËuna dopustne termiËne toke, z uporabo statistike teh tokov pa se ugotovijo dopustne obremenitve v obravnavanih obdobjih. IzraËuni so bili izdelani za dve merilni meteorolopki postaji — Veliki vrh pri ©optanju in mesto ©op-tanj, za tri mesece iz leta 1992 (januar, april in avgust). Ti meteorolopki postaji sta pe posebej zanimivi glede Akterji terenskih meritev eksperimentalne preveritve tokovne obremenljivosti daljnovoda 2 x 400 kV Maribor-Kainachtal avgusta 1991 v Dogopah pri Mariboru. na neposredno bližino šoštanjske termoelektrarne, kjer je vec kot deset let že uveden ekološki monitoring onesnaževanja TES-a in v neposredni bližini potekajocega daljnovoda 220 kV Podlog—Holmec—Obersielach. Meteorološke podatke z gornjih terenskih postaj je mogoce socasno uporabljati za spremljanje ekološkega monitoringa termoenergetskega objekta v kombinaciji z meteorološkim monitoringom termicne obre-menljivosti mimotekocih nadzemnih vodov. V drugem delu omenjene študije pa je obravnavan novi nacin dolocanja termicne obremenljivosti vodnikov za nadzemne vode z racunalniškim modelom na podlagi postopka, ki ga je predložila delovna skupina mednarodne Cigre WG22.12 za vodnike in dopolnjen z najnovejšimi spoznanji iz modela IEEE/ANSI iz leta 1993, ki bolje upošteva termodinamicne procese hlajenja vodnikov pri nižjih hitrostih vetra. Razviti model vsebuje novi probabilisticni nacin dolocanja termicne obremenljivosti vodnikov z obdelovanjem velikega ¦ ' števila meteoroloških podatkov, ki so Terenska meteorolopka postaja, vgrajena v stikalipËnem platoju RTP Podlog za potrebe monitoringa termiËne obremenljivosti prenosnega sistema Elesa. na razpolago s terenskih meteorolo-pkih postaj v ©alepki dolini in ki jih posreduje Ekolopka skupina Elektro-inptituta Milan Vidmar. Na koncu ptudije je podan predlog za standardizacijo tokovne obremenljivosti pri nas tipiziranih vodnikov za zimsko in za poletno obdobje. EKSPERIMENTALNA PREVERITEV NA TUJEM IN DOMA Leta 1996 je bila izdelana nova ptu-dija flMonitoring termiËne obremen-ljivosti daljnovodov v Sloveniji« (ref. ptev. 1319), kjer je v uvodnem delu podan pregled razliËnih metod mo-nitoringa termiËne obremenljivosti daljnovodov (direktne in indirektne metode) s pregledom metod monito-ringa termiËne obremenljivosti nadzemnih vodov po svetu (Italija, Japonska, Juænoafripka republika, ZDA). V tistem obdobju je bila izvedba monitoringa v navedenih de-æelah pe v eksperimentalni fazi, ki je medtem na podlagi zelo spodbudnih rezultatov prepla v neposredno ope- 49 50 rativo. V tej ptudiji je pe posebej na-tanËno prikazana eksperimentalna preveritev tokovne obremenljivosti daljnovoda 2 x 400 kV Maribor-Ka-inachtal (obdelal dr. F. Jakl), ki je do zdaj edini poskus te vrste pri nas. Poskus preveritve skladnosti matematiË-nih algoritmov, ki doloËajo termiËno obremenljivost vodnikov nadzemnih vodov z dejanskim stanjem na æe zgrajenem prenosnem vodu, je bil eksperimentalno izveden avgusta 1991, in sicer na slovenskem odseku omenjenega daljnovoda v bliæini naselja Dogope pri Mariboru, v takrat izredno teækih razmerah neposredno po konËani vojni za osamosvojitev Slovenije. Izsledki teh terenskih meritev so bili prviË predstavljeni na generalnem zasedanju Cigre v Parizu leta 1992 in na zasedanju WG22.12 istega leta prav tako v Parizu in pozneje tudi drugod doma in na tujem. Leta 1999 je bila na Elektroinptitutu Milan Vidmar izdelana ptudija Pove-Ëanje uËinkovitosti prenosnega om-reæja s pomoËjo monitoringa obremenitev nadzemnih vodov (ref. ptev. 1469) z raËunalnipkim programom Damos (DAljnovodni MOnitoring Sistem — verzija 1.0), ki je prijazen za uporabo v prihodnjem sistemu mo-nitoringa slovenskega prenosnega sistema. V ptudiji je prikazan matema-tiËni model izraËunavanja maksimalne trajne obremenitve golega vodnika nadzemnega voda z upoptevanjem parametrov vodnika (material, geometrija, upornost, emisivnost, absorpcija) in meteorolopkih parametrov okolice (temperatura okolice, hitrost in smer vetra ter prispevek sonËnega sevanja). Izdelan je raËu-nalnipki program TERMODV za izraËunavanje termiËne obremenitve vodnika in METEO program, ki je namenjen obdelavi meteorolopkih podatkov, ki jih pripravlja v desetmi-nutnih presledkih in v realnem Ëasu napaja prvi program. V ptudiji je izdelana tudi analiza triletnih podatkov 16-tih meteorolopkih postaj iz celotne Slovenije z razliËnimi nadmorskimi vipinami z namenom ugotavljanja stresanja podatkov oziroma doloËitve minimalnega ptevila potrebnih meteorolopkih postaj na samih elektroenergetskih objektih, potrebnih za poznejpo uresniËitev monitoringa v realnem Ëasu za celotni prenosni sistem Slovenije. Pri uresniËitvi gornjih raËunalnipkih programov sta sodelovala tudi mete- orolog dr. Igor »uhalev in Andrej Jakl iz raËunalnipkega programerskega podjetja ASD&S iz Maribora. ZA»ETEK VGRADNJE SISTEMA MONITORINGA V SLOVENIJI Zadnja ptudija iz serije termiËne obremenljivosti nadzemnih vodov je bila izdelana prav tako v okviru Elek-troinptituta Milan Vidmar iz leta 2001 z naslovom PoveËanje uËinko-vitosti prenosnega omreæja s pomoË-jo monitoringa obremenitev nadzemnih vodov II. del (ref. ptev. 1500). Ta ptudija obravnava uvajanje nadzora (monitoringa) obremenljivosti nadzemnih vodov 220 kV in 400 kV na trasi BeriËevo—Podlog v realnem Ëasu z uporabo meteorolopkih postaj, vgrajenih v stikalipËa v RTP Podlog in v RTP BeriËevo. Gre za nadaljevanje projekta Damos (DAljnovodni MOnitoring Sistem) iz leta 1999 s konkretno implementacijo v Eleso-vem omreæju. V okviru tega projekta je bil izveden prenos meteorolopkih informacij po obstojeËi optiki iz Podloga v BeriËevo v zaËasno (testno) delovno postajo, ki je trenutno locirana v BeriËevem. Nadgrajeni so bili temelji programa Damos 1.0 v GIS (geografski informacijski sistem), iz-boljpan programski raËunski modul ter poenostavljena uporaba v okolju Windows. Z namenom opazovanja delovanja sistema je bila izdelana tudi posebna spletna stran tega projekta, kjer je mogoËe opazovati vse potrebne parametre v Ëasovnih presledkih 15 minut. Vhodni podatki in izraËuni se prenapajo iz delovne postaje na spletno stran, ki je trenutno dosegljiva samo z ustreznim geslom. Pri tem projektu so poleg Andreja Jakla iz ASD&S (raËunalnipka podpora) pe sodelovali Jure Lodrant iz Artesa, d.o.o. iz Velenja, ki je postavilo obe meteorolopki postaji — v Podlogu in v BeriËevem —, ter Leon Andrejap iz GIS—DATA, d.o.o., iz Ljubljane (izdelava GIS-softverske podpore). BOGATA IZMENJAVA IZKU©ENJ NA MEDNARODNI RAVNI Izsledke teh ptudij sem podpisani predstavil na veË zasedanjih mednarodne Cigré in ptudijske delovne skupine za vodnike Cigre WG22.12 (Pariz/Francija 1992, Rovaniemi/ Finska 1993, Nikko City/Japonska 1994, Evreux/Francija 1994, Can-terbury/Anglija 1995, Tokyo/Japon-ska 1995, Madrid/©panija 1995, Denver/ZDA 1996, Durban/Juæna Afrika 1997, Danbury/ZDA 1999, Sydney/Avstralija 1999, Cap Town/ Juæna Afrika 2001, London/Anglija 2002). Za letopnje leto je predvidena izdelava pe zadnjega dela ptudije za poveËa-nje uËinkovitosti prenosnega omre-æja z uporabo monitoringa obremenitev nadzemnih vodov konËnemu uporabniku, tj. dispeËerski sluæbi znotraj elektroenergetskega sistema z dokonËno implementacijo o obremenitvah nadzemnih vodov (za zdaj na vodih, kjer so vgrajene terenske meteorolopke postaje) z uporabo me-teorolopkih podatkov v realnem Ëa-su. Predvidena je tudi nadgradnja z modelom napovedovanja priËakova-nih dogodkov (predikcija) za krajpo napoved (do ene ure vnaprej), srednjo napoved (nekaj ur) in daljpo napoved (do 24 ur). Letopnji seminar o poveËanju izkori-pËenosti nadzemnih vodov z uvedbo nadzora termiËne obremenljivosti pri daljnovodih je vseboval poleg izsledkov navedenih ptudij tudi vrsto rezultatov izvirnih raziskav (domaËih in tujih) v zvezi s spremembo mehanskih in termodinamiËnih lastnosti vodnikov, njihov vpliv na obnapa-nje le-teh med obratovanjem, na po-veËanje povesov oziroma na zmanjpa-nje varnostnih vipin ipd. Po tujih iz-kupnjah prinapa uvedba takpnega sistema v povpreËju 15 do 20 odstotkov prihrankov oziroma temu ustrezno veËjo uËinkovitost prenosnih vodov v elektroenergetskem sistemu. Iz ankete o tem seminarju (podobno je bilo na prvem seminarju junija 2000) izhaja, da si ljudje iz neposredne prakse æelijo obnove in poglabljanja znanja iz sicer ozkega strokovnega podroËja in ga tudi razpirjati. DR. FRANC JAKL varËevanje z energijo Evropskanagrada SOLARNEMU v strešniku Oktobra je bila v Budimpešti podelitev Evropske nagrade za okolje. Prestižno nagrado Evropski okoljski izdelek 2002 je prejel solarni strešnik slovenskega inovatorja Alojoše Pajka iz družbe Gea-SOL. Nagrado je podjetje predstavilo v Ljubljani na sedežu podjetja na posebni tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi minister mag Janez Kopac. M inister Janez KopaË je uvodoma Ëe-stital prejemnikom nagrade, ki je tembolj pomembna, ker je Slovenija podobno kot druge dræave kandidatke za vstop v Evropsko unijo letos prviË prejela vabilo Evropske komisije za sodelovanje pri izboru najpro-dornejpih evropskih druæb in njihovih izdelkov. Izmed veË kot 100 prijavljenih tudi najveËjih in uveljavljenih druæb, veËinoma iz Evropske unije, je pripel solarni strepnik v oæji izbor 22 nominacij in dobil eno izmed treh nagrad v kategoriji izdelek. Kot je dejal minister KopaË, bo tudi solarni strešnik kot okoljski izdelek leta prispeval k povecanju deleža obnovljivih virov energije v naši državi, v kateri si želimo še povecati obseg tovrstne energije. Sedaj z obnovljivimi viri pokrijemo devet odstotkov potreb in smo s tem deležem na šestem mestu v Evropi. Tudi zato bo država spodbujala izdelovanje solarnih strešnikov. Vkljucevanje v Evropo pa pomeni priložnost za tovrstne projekte, kjer je pomembna izvirna rešitev, veliko znanja in veliko dobre volje. Tak primer je po ministrovih besedah projekt Aljoše Paj- ka solarni strešnik. Komisarka za okolje Margot Waallstrom je na podelitvi nagrade za okolje med drugim dejala, da so podjetja z vsebino prijav pokazala, da trajnostni razvoj igra vedno pomembnejšo vlogo v zagotavljanju ekonomskega in poslovnega uspeha. VSAKA HIŠA — SONCNA HIŠA Solarne strešnike so letos zaceli izdelovati v Slovenj Gradcu po zamislih inovatorja Aljoše Pajka. So votli elementi iz prosojne umetne mase, skozi katero kroži tekocina proti zmrzovanju, ki jo ogreva sonce. Z uporabo izmenjevalca toplote in toplotne crpalke se segreta voda prenaša v sistem ogrevanja zgradbe. Za enodružinsko hišo je potrebnih šest kvadratnih metrov strešnikov povezanih v solarni sistem. S temi strešniki nadomestimo obicajne strešnike na hiši. Sistem zagotavlja poleti dovolj tople vode za štiriclansko družino, pozimi pa je treba vodo dogrevati. Stroški takega sistema brez dela, prevoza in davka znašajo okrog dva tisoc evrov. Po besedah Aljoše Pajka, direktorja Gea-SOL, njihova družba vidi posebno priložnost promoviranja Slovenije ob pridružitvi EU s projekti s podrocja trajnostnega razvoja. Med njimi je omenil nacionalni projekt »Vsaka hiša — soncna hiša«. Cilj tega projekta je uporaba soncne energije v gospodinjstvih z uporabo solarnih strešnikov, kot cenovno ugodnim solarnim sistemom za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje prostorov. Pomemben del projekta pomeni osvešcanje posameznikov in družb o pomenu in nacinu uporabe soncne energije za ohranjanje okolja in predvsem zdravja ljudi. Projekt bo pripravila družba s podporo Svetovnega okoljskega sklada in v sodelovanju z vrsto naših ministrstev. Potekal bo v najmanj tridesetih slovenskih obcinah in bo predvidoma zajemal 1800 slovenskih gospodinjstev. V pripravi pa imajo tudi drug zanimiv projekt »Zdrava šola — zdrav bivalni prostor«, v katerega bo vkljucenih 130 slovenskih šol. Cilj tega projekta ni samo zdrav bivalni prostor v okrog 5000 šolah po vsem svetu, ampak osvešcanje cloveštva o varovanju zdravja in racionalni rabi energije. MINKA SKUBIC 51 S predstavitve evropske nagrade slovenski javnosti. na obisku pri Tomažu Jamniku Smucal Z VRHA Tomaž Jamnik, pomocnik direktorja Elektra Gorenjska in dolgoletni vodja tehnicnega sektorja, je poleg službenih uspehov udejanil tudi neverjetne športne podvige; med drugim se je udeležil prve jugoslovanske odprave na Mt. Everest leta 1979, smucal izpod Vrha komunizma s 7000 metrov nadmorske višine, dvakrat osvojil drugi najvišji vrh sveta K2, doživel pa je tudi tragicno smrt prijatelja v snegu in ledu na višini vec kot 8000 me- trov. T 52 omaž Jamnik že 26. leto odgovorno opravlja svoje službene dolžnosti na Elektru Gorenjska v Kranju, v zadnjih letih celo kot drugi mož podjetja. Na službeno pot je zakorakal po diplomi na elektrotehniški fakulteti leta 1964. Najprej je služboval v Iskri Stikala—Razvoj, od tam pa je po dvanajstih letih prestopil k Elektru Gorenjska. Pricel je kot vodja projektivnega biroja, nadaljeval z mestom vodje razvoja in vodje delovne skupnosti, nato prevzel zahtevno vodenje tehnicnega sektorja, naposled pa postal pomocnik direktorja. Poleg redne službe pa je ves cas dejavno sodeloval v Cigreju in dolga leta vodil SK 31 — Distribucija. Toda kljub napornim službenim obveznostim je v svojem življenju vedno znal najti cas tudi za uresnicevanje svojega »drugega jaza«, ki je vselej hlepel in še hlepi po nevarnih do- živetjih in tveganih odpravah v najvišje strmine sveta. NAJBOLJŠI MLADINSKI SLALOMIST V JUGOSLAVIJI Odsev gora je pred 64. leti ugledal v tedanji prestolnici Dravske banovine Ljubljani. Že v mladih letih je z ocetom rad hribolazil po slovenskih gorah, mama pa ga je navduševala za smucanje. Z »dilcami« se je najprej zacel spušcati po bregovih Sv. Jošta nad Kranjem, kjer se je kmalu pokazala njegova izredna nadarjenost za ta slovenski narodni šport. Kot mladinec si je s spretnim križarjenjem na snegu prismucal naslov državnega prvaka v slalomu, v preostalih disciplinah pa je bil ves cas med prvimi tremi. Vse do leta 1962 je bil tudi clan državne reprezentance. Toda vesela študentska leta so se neogibno približala koncu, tako da se je pred štiridesetimi leti prenehal dejavno udejstvovati v tej športni panogi. Nadomestilo je našel v alpinistiki, ki je bila tedaj na naših tleh še v povojih. Ceprav je v njej iskal bolj šport kakor pa globje doživetje narave, so mu bela prostranstva kamnito-lede-nih slemen ob vsakem vzponu nakla-njala mnogo vec kakor pa samo telesno razgibavanje. Prve alpinisticne izkušnje je s prijatelji nabiral po slovenskih gorah. Ko pa je le-te dodobra preplezal in spoznal, so ga pred enaintridesetimi leti zamikale mogocne višave azijskih vršacev in se je pridružil odpravi na sedemtisocak Istor-O-Nal v pakistanskem Hindukušu. KLONIL NITI POD VRHOM SVETA Z odpravo v Pakistan pa nemirni želji po vzponih nad oblake še zdalec ni zadostil, zato je z gorništvom po tujih vršacih nadaljeval. V letih zatem je obcudoval crno celino z vrha Ma-wenzi na Kilimandžaru, se razgledoval po širnih prostranstvih indijskega podkontinenta s himalajskega osem-tisocaka Makalu, nato pa že kot izkušen alpinist leta 1979 sodeloval v prvi jugoslovanski odpravi na najvišji vrh sveta, Mt. Everest. Na streho sveta so se vzpenjali cez zahodni greben po zelo zahtevni smeri, ki je ostala neponovljena kar petnajst let. Odprava mu je pobrala celih pet mesecev neplacanega dopusta, toda splaËalo se je, saj so vrh osvojili kot prvi Slovenci in Jugoslovani. Toda tudi ta neverjetni doseæek mu ni zadostoval, kajti æe naslednje leto je prevzel vodstvo vzpona na novozelandske Alpe z vrhom Mt. Cook, leta 1983 pa vodstvo odprave na 7495 metrov visoki Vrh (Pik) komunizma v Pamirju. Slednjo odpravo je uspel zdruæiti tudi s svojo prvotno ljubeznijo — smuËanjem. Izvedel je nam-reË tvegan spust s smuËmi z vipine 7000 metrov, podobno kot je to pred nekaj leti uspelo Davu Karni-Ëarju na Mt. Everestu. PLEZAL TUDI PO ALJA©KIH VI©AVAH Sodeloval je pe v odpravah na Jalung Kang in na osemtisoËak Broad Peak v Karakorumu, kjer se mu je izpolnila dolgoletna æelja, da bi se povzpel na sam vrh. Leta 1988 pa si je zopet zaæe-lel razgledov na skrivnostni svet kara-korumskega visokogorja, zato je organiziral in vodil izredno zahteven vzpon na drugo najvipjo toËko sveta, vrh K2. S pridobljenimi izkupnjami je v naslednjih letih uspepno vodil sloven-sko-italijansko odpravo na Mt. Everest (1990), slovensko na K2 (1993) in pred sedmimi leti na Gaperbrun IV. Pred ptirimi leti pa se je z znanim slovenskim gornikom Tonetom ©karjo vzpenjal po najvipjih vipavah Severne Amerike pod aljapkim pesti-soËakom Mt. McKinleyem. Tomaž Jamnik tudi v službi ne skriva iskrivega športnega duha. 133 Tomaž na vrhu Morit Blanca v prijetni družbi z gospo Mojco. Odprave so zahtevale precej denarja iz lastnega žepa, saj je takratna Športna zveza Jugoslavije prispevala le majhen del, ostale stroške pa so morali clani odprave pokriti sami ali pa poiskati pokrovitelje pri razlicnih podjetjih. Razmere so se izboljšale šele v samostojni Sloveniji, saj sedaj za tovrstne podvige obstaja poseben sklad, del stroškov pa krije tudi Olimpijski komite. Tomaž Jamnik je še posebej hvaležen domacemu podjetju Elek-tru Gorenjska, ki mu je omogocilo neplacane dopuste. ALPINIZEM JE LAHKO NACIN ŽIVLJENJA O alpinizmu je bilo napisano že ogromno knjig, privlaceval je že mnogo izkušenih plezalcev in hribo-lazcev, aktualen pa ostaja še danes, ko strmimo nad neverjetnimi dosež- ki slovenskih gornikov. Zato in na podlagi svojih številnih izkušenj je Tomaž Jamnik trdno preprican, da je alpinistika mnogo vec kot samo šport, kajti ceprav jo v mladih letih vecina alpinistov dojema kot športno dejavnost ali pa kot sredstvo za dosego slave, v zrelejših letih prinaša mnogo vec, od nepozabnih doživetij soljudi in narave do prelomnih trenutkov strahu, požrtvovalnosti in izjemnih naporov. Ceprav pravi, da so vse gore lepe, se mu je najgloblje v spomin vtisnila nepalska Himalaja, od domacih gora pa ga najbolj vlece v Julijce. Odkrito prizna, da ga je bilo na težkih vzponih na najvišje tocke sveta veckrat strah, saj se je ves cas zavedal, da se nevarnosti na gori nikoli ne da do konca spoznati. VECNI POKOJ POD VECNIM LEDOM Meni, da alpinist še vedno, kot v prvih casih še neosvojenih vrhov, ostaja pionir, raziskovalec in avanturist, saj so na voljo številne še nepreplezane smeri in nacini pristopa na sicer že osvojene vrho- ve. Alpinist mora biti poleg dobre telesne kondicije tudi primerno duševno pripravljen, kajti duševna pripravljenost je mnogokrat še pomembnejša od telesne. Za namecek pa se mora gornik tudi jasno zavedati meja lastnih sposobnosti. Sam je v gorah premagal že veliko prelomnih trenutkov: vec kot enkrat se je srecal z mejami svojih psiho-fi-zicnih sposobnosti, prestal težko izgubo prijatelja in soalpinista Kekca na odpravi na K2 leta 1993, ko je ta zaradi neustrezne aklimatizacije podlegel za višinsko boleznijo in so ga morali »pokopati« v vecnem ledu na višini 8000 metrov. Se huje pa mu je bilo ob smrti prijatelja Slavca, ki ga je zaman cakal v taboru pod steno, ko se je le-ta sam lotil zahtevnega Gašerbruma IV, s katerega pa se ni nikdar vec vrnil. POSTEN DO SEDE IN DO DDOGIH V prostem casu se poleg gorništva navdušeno ukvarja tudi s kolesarjenjem, planinarjenjem po domacih in tujih hribih, seveda pa se ni odrekel niti ljubezni iz mladosti, to je smucanju. V slednjem tekmuje tudi na igrah distribucije slovenskega elektrogospodarstva. Poleg že omenjenega pa sodeluje tudi v gorski reševalni službi kot nacelnik kranjske postaje. Je tudi oce dveh, sedaj že odraslih hcera, Mojce in Maše. Za življenjsko vodilo mu služi poštenost do sebe in do bližnjih ter odgovorno izvrševanje dolžnosti in zadanih nalog. S svojim življenjem je tako popolnoma zadovoljen in cetudi bi imel možnost, ne bi, razen morda kakšne malenkosti, spremenil nicesar. V zadnjih mesecih pocasi koncuje dolgoletno delo na Elektru Gorenjska in bo konec letošnjega leta predvidoma odšel v zasluženi pokoj. Zaveda se »teže šestih križev«, toda kljub temu si na na tihem še vedno želi izvesti kakšen »lažji« vzpon na katerega izmed šestisocakov. Tej njegovi skriti želji se pridružujemo tudi mi in mu iz srca želimo še marsikak-šen tak »lažji« vzpon. ROBERT JAKOMIN 53 nil - oce afriških rek Egip»ani vedo, kako ravnati z vodo n il kot najdaljpa reka na svetu, dolga 6.700 kilometrov, zaËenja svojo pot juæno od ekvatorja na obmoËjih Tanzanije, Burundija, Ugande, Zai-ra, Kenije, Etiopije, Sudana ter kon-Ëuje svojo pot v delti ob Sredozemskem morju v Egiptu, dræavi, imenovani dar Nila. V zgornjem oziroma srednjem toku reke se zlijeta Beli in Modri Nil ter Reka Atbara. Njegovo poreËje je znano po naravnih jezerih v zgornjem toku, kot je na primer Viktorijino jezero, v osrednjem delu pa je znano umetno Naserjevo jezero, ki leæi na obmoËju Nubije v Sudanu in juænem Egiptu. Britanci so v letih 1899 do 1902 zgradili na tej reki prvi Asuanski jez. Z njim so poplavili nubijske vasi in vrsto spomenikov. Kmalu se je pokazalo, da je bilo treba jez veËkrat predelovati in povipevati. Njegova vipina je tako zrasla iz zaËetnih 30 metrov na 42 metrov v letu 1933. Po podr-æavljenju Suepkega prekopa in s podporo Sovjetske zveze je takratni predsednik Naser zaËel gradnjo drugega jezu. Ta je 6,5 kilometra gorvodno od starega jezu. ZaËeli so ga graditi 1960. leta, gradnjo pa so konËali 1971. leta. Jez sedaj prepreËuje donos rodovitnega mulja iz vzhodnega Afripkega vipavja, kar je prisililo kmetijstvo v uporabo kemiËnih gnojil. Jezero je dvignilo tudi raven podtalnice na velikem podroËju tja do Luksorja, ki med drugim ogroæa temelje staroe-gipËanskih spomenikov. Velika po-vrpina in koliËina vode v jezu ima moËan vpliv na vreme, opazne so spremembe karakteristik padavin. Pred leti je dræava zastavila nov cilj: flozelenitev« dela Libijske pupËave, ki leži na zahodu Egipta. To želijo storiti z 850 kilometrov dolgim prekopom Toshka. Ta bi naj v pušcavi omogocal življenje 5 do 10 milijonov Egipcanom v oazi Dakla ter tako zmanjšal gosto naseljenost ob Nilu in Kairu. Zahodno od Kaira so s takšnim nacinom kanaliziranja vode že omogocili življenjske razmere mestu s 250.000 prebivalci. To, da znajo Egipcani ravnati z vodo, dokazuje tudi cevovod na Sinaj, ki vodi kar pod Sueškim prekopom. DR. FRANC ZLAHTIC PODATKI 0 JEZERU: — vsebnost jezera:169 milijard m3, — površina jezera 6.000 km2, — dolžina jezera 500 km. PODATKI NOVEGA NASERJEVEGA JEZU: — višina jezu 111 m, — dolžina jezu 3883 m, — širina temeljev jezu 980 m, — zgornja širina jezu 40 m, — predori: 6 glavnih in 24 predorskih vej, — 12 turbin z mocjo po 175 MW, — požiralnost posamezne turbine 346 m3/s, — volumen jezu je enak 17 piramidam v Gizi (Keopsova, Kefrenova in Mikerinova skupaj). 54 Na delu obsežnega jezera je namešcena dobro zastražena HE z razdelilno transformatorsko postajo. v spomin Radii maksicu © estega novembra smo se morali za vedno posloviti od napega prijatelja, sodelavca in kolega. flPravzaprav je o Radu MaksiÊu teæko pisati. Bil je predstavnik tega, Ëemur smo nekoË — ko je ta naziv veljal pe za Ëastnega — rekli dober delavec. Ni se trudil in morda se tudi ni hotel truditi in za proslavitev svojega dela, za uveljavljanje svojega dobrega imena in za povzpetniptvo v druæbeni hierarhiji. Kljub svoji veliËini in ogromnemu znanju zelo specifiËnega po-droËja je ostal skromen, nevsiljiv, blagohoten, vedno dobronameren. Pripravljen je bil, kadar koli je bilo treba, priskoËiti na pomoË in se vkljuËiti v delo skupine, ki je iskala boljpe poti in repitve za napredek stroke in za izboljpave okolja, v katerem æivimo. Morebitni problem ga je prevzel in vznemiril, zato se je temeljito lotil njegovega repevanja. Zaradi teh lastnosti je bil v vsaki delovni skupini priljubljen, dobrodopel in dragocen. NihËe na svetu ni nenadomestljiv. Toda pri repevanju problematike, ki jo je Rado dobro obvladal, je zazijala vrzel in pogrepali ga bodo kolegi, ker so ostali brez strokovnjaka, Ëloveka, na katerega so se lahko vselej zanesli. Hvala ti Rado, za sodelovanje in za prijateljstvo!« je zapisal Dupan dr. Sajovic, priznani elektrotehnipki strokovnjak, ustanovitelj in dolgoletni vodja oddelka za planiranje razvoja elektroenergetskih sistemov (EES) na EIMV. Rado MaksiÊ je bil rojen v kraju Dalj ob reki Donavi. Otropka in mladostna leta je preæivel pri svojih starpih. OdrapËal je v mepanem in veËnaro-dnostnem okolju, ki ga je oblikovalo v odprto, plemenito in piroko dojemljivo osebnost. Svetovni nazor si je deloma oblikoval v domaËem kraju, dokonËno pa med ptudijem v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko — smer energetika. Izredna razgledanost, visoka strokovnost, intelektualna pirina, zavidljivo visoka osebnostna in splopna kultura, je samo nekaj znaËilnosti, ki orisujejo njegovo osebnost. Obdarjen s tako plemenitimi znaËilnostmi je bil vsem, ki so ga poznali, vzoren prijatelj in sodelavec. Bil je Ëlovek, ki je v odnosih gradil mostove, zbliæeval in zdruæeval ljudi med sabo in okoli sebe. Bil je temeljit, analitiËen, dosleden, korekten in popten. V spropËe-no, ustvarjalno in njemu lastno okolje, obdano z iskrenimi prijatelji, je bil vpet veË kakor 26 let. Njegovo delo in doseæki so delno razvidni iz zbornika Pregled ptudij EIMV od leta 1948 do 1998. Je avtor veË kot petdesetih znanstveno-ra-ziskovalnih del, ter soavtor ptevilnih drugih in zelo kompleksnih ptudij, izdelanih v EIMV. Je soustvarjalec uveljavljenega sistemskega programa Elbivim, ki se je z mnoæiËnimi aplikacijami in uporabo vseskozi dokazoval in potrjeval svojo neprecenljivo vrednost. Pri uporabi sistema Elbivim kot temeljnega orodja za naËrtovanje razvoja EES z analizami in simulacijami kompleksnih energetskih procesov je bil v veliko pomoË tako sodelavcem Inptituta, kot tudi vsem drugim, s katerimi je sodeloval. Prijazno se ga spominjajo prijatelji iz Elesa, IBE, EGS, VGI, IJ©, EF, EIMV, ter vsi tisti, ki so imeli prilo-ænost in moænost sodelovati z njim. Prav tako se ga radi in z najleppimi mislimi spominjajo njegovi nekdanji upokojeni sodelavci, s katerimi je strokovno sodeloval in gradil prijateljstvo. Predan je bil raziskovalnemu delu in doseæene rezultate je znal uporabiti in vkljuËevati v konkretne tehniËne naloge, projekte in ptudije. Bil je vsestransko razgledan. OdliËno je poznal elektroenergetski in hidroenergetski sistem ter fizikalne in elektroenergetske procese in zakonitosti v njih. PoroËen in skrben soprog je bil oËe dvema lepo vzgojenima sinovoma, ki sta zgledna ptudenta na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. V svojem prostem Ëasu je rad slikal. ©e posebno rad se je ukvarjal z akva-relno tehniko. Ta zahteva celostnega umetnika, ki mora ustvarjati hitro, celovito in precizno. Z veliko ljubezni, potrpeæljivosti, vztrajnosti in na-tanËnosti se je tudi posveËal restavri-ranju starin, ki jim je vdihnil nekdanji sijaj in lepoto, vrednost in uporabnost ter predvsem toplino. Ker je bil vsestranski Ëlovek in piroko razgledan, se je ukvarjal tudi z numizmatiko, fiziko, zemljepisom, zgodovino, pahom, fotografijo in pportnim ribiptvom. Zelo rad in z veseljem je posredoval prijateljem skrivnosti in doseæene ugotovitve ter znanja s teh podroËij. Svoja strokovna znanja pa je nesebiËno posredoval ne-le prijateljem, temveË tudi ptudentom s Fakultete za elektrotehniko. Njegovo bogato osebnost, poærtvo-valno prijateljstvo, iskrenost in dobroto ter prepriËljivo Ëlovepko toplino in naklonjenost bomo pe dolgo hranili v napih srcih in napem spomi- nu. NJEGOVI PRIJATELJI 55 stoletje elektrike Elektrika pred pol stoletja — PISALO SE JE LETO 1952 (2) Hidroelektrarna Moste, katere gradnja se je zaËela februarja 1946 in je zaradi Informbiroja zastala, je zaËela obratovati 29. junija 1952 z dvema agregatoma po 5,5 MW moËi, tretji agregat je stekel tri leta pozneje. Takrat je gradbeni izvajalec Gradis sklenil glavna dela na 50-metrski betonski pregradi, zvrtal 840 metrov dovodnega rova, 21 metrov globoko strojnico in 1500 metrov odtoËnega rova. flH 56 idrocentrala Moste, ki so jo gradili pest let (1946—1952), se je vkljuËila v elektriËno omreæje in njena prva agregata bosta dajala letno okrog 38 milijonov kilovatnih ur. Ko bosta delovala pe dva agregata, bo hidro-centrala v Mostah proizvajala letno okrog 75 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije. Nova elektrarna je velikega pomena za nape gospodarstvo, saj bo znatno razbremenila druge elektrarne. Hidrocentralo je gradil kolektiv flGradis Ivan MaËek-Mati-ja« od leta 1946. Vsa oprema, razen generatorjev, je izdelek domaËih podjetij (Litostroj, Elektroprojekt, Elektrosond, Franc Leskovpek, tretji maj, Iskra, Rade KonËar itd.). S pritiskom na gumb je 1. julija 1952 Ëlan Politbiroja CK KPJ omogoËil zavrtitev osi generatorja in po tehle æicah je stekla svetloba in moË. Struga Save je zdaj zalita in spremenjena v jezero, v katerem bo okrog 7 milijonov kubikov vode,« je o zgodovinskem dogodku poroËal Tovarip pt. 29, 18. julija 1952. HIDROELEKTRARNE V GRADNJI V tem Ëasu je na Savi potekala tudi gradnja hidroelektrane Medvode, ki se je s pripravljalnimi deli zaËela æe leta 1947. flDravske elektrarne z upravo v Mariboru so imele v organizacijski strukturi vkljuËene: Elektrarna Fala, Ma- riborski otok in Dravograd; gradbipËi Vuzenica in Vuhred,« je bilo razbrati v Tovaripu, pt. 39, 26.9.1952. Na gradbipËu hidroelektrane Vuzeni-ca so leta 1952 zaprli drugo gradbeno jamo, nakar so gradbena dela us-pepno napredovala. Priprave na gradnjo hidroelektrarne Vuhred so se za-Ëele v drugi polovici leta 1952, ko so bila izvrpena pripravljalna dela za zapiranje prve gradbene jame in za pre-loæitev æeleznipke proge na desnem bregu Drave. Potem ko so bila leta 1950 ustavljena dela na gradnji Termoelektrarne ©optanj I., so po nadaljevanju ptudij in spremembi naËr-ta, januarja 1952 ponovno stekla gradbena dela na pomoænih objektih TE ©optanj I. z instalirano moËjo 120 MW. PREMOG — NAJVE»JI VIR ENERGIJE Premog je za gospodarstvo Slovenije velikanskega pomena. flRes smo æe mnogo elektrificirali, res se je pa tudi vsa povojna leta pe hitreje razvijala industrija ter je s produkcijo premoga nismo dohajali. Nismo mogli kriti vseh potreb doma, da niti ne omenjamo moænosti izvoza debelejpih vrst premoga v tujino, ki bi nam tamkaj olajpal nakup potrebnega obratnega materiala in strojev. Napi ljudje zveËine ne vedo, da potrebujejo vodne elektriËne centrale za primer nizkega stanja vodne rezerve. To so lahko velike akumulirane vodne kolicine nad njimi ali pa kaloricne centrale, kurjene s premogom, ki obratujejo vzporedno. Tipicni tak primer je elektrarna v Trbovljah, ki kuri s premogovim prahom in premogom slabše vrste ter pogostoma priskoci vodnim elektrarnam na pomoc z vso svojo kapaciteto v casu velike potrošnje elektricne energije (konice) ali pa ob sušnih mesecih. Z elektrifikacijo državnih železnic, ki je za zdaj naš najvecji potrošnik, bi zares prihranili mnogo premoga, toda sprico drugih nujnejših potreb bo treba to vprašanje še odložiti, se rece, še nadalje trositi premog v parnih lokomotivah naše železniške mreže, ki se v državi leto za letom veca. Trboveljski oziroma zasavski premog trosita v Trbovljah samih cementarna in elektrarna, apnenice v Zagorju, Kre-snmicah in Zidanem mostu, vse naše železnice, strojna, kemicna, tekstilna, prehrambena in druga industrija v domaci in sosednjih republikah, železnice, mlini, tovarne sladkorja in nešteto drugih potrošnikov. Sprico vsega navedenega ni treba še posebej podcrtavati pomena trboveljskega crnega revirja za našo ožjo in širšo domovino, za nas vse,« je pomen premogovništva razlagal Tovariš, št. 16, 18. aprila 1952. 110 KV PRENOSNA NAPETOST Leto 1952 je bilo prelomno v prenosnem pomenu, sistem je dobil 110 kV napetostni nivo. Daljnovod Fala-Laško, ki je prej obratoval z 80 kV, je prešel na napetost 110 kV. Zgraditev enovitega elektroenergetskega sistema z daljnovodi napetosti 110 kV je pomenila zasnovo pri povezovanju v 110 kV zvezo energetskih bazenov. Koncept takšnega elektroenergetske povezave je dajal podlago za energet-sko-gospodarske koristi, povecevanje skupne razpoložljivosti naprav in s tem vecanje zanesljivosti obratovanja ter dviga kakovosti elektricne energije. GRADNJE Za oskrbo industrije v Slovenski Bistrici in njeni okolici so leta 1952 zgradili daljnovod 35 kV Pekre-Slo-venska Bistrica in njegov podaljpek 09 do Podplata. Isto leto je bil zgrajen odcep proti GereËji vasi, ki je bila prvotno postavljena kot podeæelska transformatorska postaja, vendar so jo glede na poveËane potrebe preuredili v RTP leta 1952. Gradnja tovarne glinice in aluminija v KidriËevem je potrebovala precejp-nje koliËine elektriËne energije, zato je bila leta 1952 zgrajena provizoriË-na transformatorska postaja KidriËe-vo—Vodarna 35/10 kV s transformatorjem 2,5 MVA in 35 kV dovodom. Æe pred vojno zgrajena RTP Slovenske Konjice je bila leta 1952 preurejena in dograjena. Za kritje potreb narapËajoËega odjema elektriËne energije na osrednjem delu Slovenije in za povezavo energetskih virov so leta 1952 priËeli graditi RTP KleËe. Gradnja je bila prilagojena potrebam odjema in razvoju elektroenergetskega sistema in je potekala v stopnjah. Prva, dvoletna, je zajemala vgradnjo dveh transformatorjev 110/35 kV, 2 x 20 MVA, priklop daljnovodov 110 kV KleËe— Doblar, KleËe-Velenje in KleËe—»rnuËe ter zgraditev 110 kV daljnovoda Radovljica—Moste, ki je leta 1954 povezal RTP KleËe s HE Moste. V Ëasniku Tovarip je bil v rubriki Napa graditev predstavljen montaæni betonski daljnovod, kakrpen je postavljen od Kranja do Jesenic. flZa nas so betonski daljnovodi cenejpi od æeleznih,« je zapisal Tovarip, pt. 4, 25. januarja 1952. PRESEŽEN MILIJON KWH ELEKTRICNE ENERGIJE Po zbranih podatkih Komisije za energetiko Elektrotehnipke zveze Slovenije je prav na zaËetku petdesetih let skupna pridobljena elektriËna energija v Sloveniji presegla magiËno ptevilko milijona MWh. Po viru zvezek pt. 3/1984 ETZ naj za primerjavo navedem, da je znapala 1939. leta 352.701 MWh, po osvoboditvi 1945. leta 400.000 MWh (podatki brez Primorske), 1948. leta 866.570 MWh in 1952. leta 1.002.798 MWh. Ing. Franc ©trajnar je v Kroniki, Ëa-sopisu za slovensko krajevno zgodovino, pt. 2/1954, zapisal nekoliko vipji podatek o proizvodnji elektriËne energije leta 1952, in sicer 1.046.190 MWh. Navedel pa je zanimivo strukturo proizvodnje pred pol stoletja v petih segmentih: dravski bazen z malimi elektrarnami 438.080 MWh, savski bazen z malimi elektrarnami 56.266 MWh, sopki bazen z malimi elektrarnami 242.167 MWh in skupno termoelektrarne Brestanica—Senovo, Trbovlje in Velenje 181.102 MWh, industrijske centrale 128.575 MWh. V Sloveniji je proizvodnja hidroelektrarn znapala 736.513 MWh, po takratni oceni za okrog 9,2 odstotka razpoloæljivih vodnih sil Slovenije. Javna in industrijska poraba elektriË-ne energije v Sloveniji je znapala leta 1952 skupno z izgubami in lastno rabo elektrarn 745.420 MWh ali na prebivalca 515 kWh/leto. Kar 300.770 MWh elektriËne energije so izvozili: v Hrvatsko (244.636 MWh), v Avstrijo (55.109 MWh) in Italijo (1.025 MWh). Pred 50 leti je bilo v elektrifikacijo vloæeno veliko dela in precejpnja fi-nanËna sredstva. Zgrajene elektrarne, transformatorske postaje, daljnovodi in omreæja so bili podlaga za nadaljnji razvoj gospodarstva. Januarja 1953 je zaËela poslovati krovna organizacija Elektroenergetski sistem Slovenije, v okviru katerega je poslovalo 12 proizvodnih podjetij in 14 distribucijskih podjetij. DRAGO PAPLER 57 najprej je zdravje zaVnReOm»INaE rNEjaGRtEi Visoka telesna temperatura je obiËajno znak virusnih obolenj, infekcij, lahko pa spremlja tudi nekoliko hujpe prehlade, zato jo prav dobro pozna vsak od nas. ObiËajno je nape Ëelo vroËe, roke hladne, telo v hujpih primerih celo drgeta, poËutimo se slabotno. V tem primeru ne preostane niË drugega, kot da za nekaj dni odloæimo delo in poËivamo, dokler se temperatura ne poleæe. V nasprotnem primeru izzivamo hujpa obolenja. V 58 rocina, ki je v medicini znana pod izrazom pireksija, je opredeljena kot telesna temperatura nad 37 stopinj Celzija, ce jo merimo v ustih ali pod pazduho, ali 37,7 stopinje Celzija, ce jo merimo v danki. Po navadi jo spremljajo še drugi simptomi, kot so drgetanje, glavoBol, potenje, žeja, rdecica obraza in hitrejše dihanje kot obicajno, vcasih celo mrzlica oziroma napadi hudega drgetanja, ki jim sledi obilno potenje in nenaden padec telesne temperature. Se huje je, ce se s povišano temperaturo pojavi zmedenost ali delirij, ki je najbolj pogost pri starejših osebah, zelo visoka vrocina pa lahko povzroci tudi napade krcev ali komo. Slednja je bolj pogosta pri otrocih. PO NAVADI JO SPROÆIJO VIRUSI Povišano telesno temperaturo obicajno sprožijo bakterije ali virusne infekcije, na primer tifus, tonzilitis, gripa ali ošpice. V teh primerih se sprošcajo beljakovine, imenovane piroge-ni, nastanejo pa takrat, ko se levkociti telesnega obrambnega sistema borijo proti mikroorganizmom, ki povzrocajo bolezen. Ti pirogeni delujejo na možganski center za uravnavanje telesne temperature, ki skuša prav z dvigom slednje uniËiti napadajoËe mikroorganizme. Sicer pa se lahko vroËina razvije tudi pri neinfekcijskih stanjih, kot so dehidracija, tirotoksi-noza (bolezen, ki nastane zaradi prevelike dejavnosti pËitnice), srËna kap ali tumor limfatiËnega sistema. KDAJ JE TREBA K ZDRAVNIKU? »e traja vroËina dalj kakor tri dni ali Ëe jo spremljajo skrb zbujajoËi simp- i z z vsega naptetega ni teæko ugotoviti, da je lahko vroËina velikokrat znak resnega obolenja, a kljub temu ne gre posplo-pevati in ob prvem obËutku slabosti sklepati o najslabpem. Vro-Ëina je vendarle, kot smo æe poudarili, najpogosteje znak raznih viroz, ki ji prebolimo s poËitkom in uæivanjem tekoËine. VroËin-ske napade lahko pogosto pre-preËimo tudi s hlajenjem vsega telesa takoj, ko nastopi povipana temperatura, in sicer bodisi v mlaËni kopeli bodisi z moËenjem z mlaËno vodo. tomi, denimo, glavobol z otrplim vratom, bolecine v trebuhu ali bolecine pri uriniranju, je treba obiskati zdravnika, prav tako, ce je temperatura telesa višja od 40 stopinj Celzija. Otroci, zlasti dojencki, in starejši pa morajo po strokovno pomoc, ko se pojavi vrocina. Pri povišani telesni temperaturi, ki nastane zaradi infekcij, bo zdravnik obicajno predpisal zdravljenje z antipiretiki oziroma zdravili, ki znižujejo temperaturo in obenem lajšajo tudi morebitne bolecine. Sicer pa je zdravljenje usmerjeno predvsem proti temeljnemu vzroku — pri bakterijski infekciji bo zdravnik predpisal antibiotike. In kako lahko sami presodimo, kdaj je treba k zdravniku po pomoc? Ce vrocino spremlja kašelj ter težko dihanje, obenem pa izkašljujemo rjavkasto sluz, obstaja verjetnost, da imamo pljucnico, zato je treba nemudoma po strokovno pomoc. Ce je izbljuvek sivkastorumen, lahko bolehamo za infekcijo dihalnih poti - tudi v tem primeru je nujna zdravniška pomoc. Ko spremlja vrocino in kašelj še glavobol, bolecina v udih, nahod in vrelo žrelo, pa imamo najverjetneje virusno infekcijo, ki jo bo prav tako najbolj ucinkovito pozdravil zdravnik. Veliko huje je, ce spremljajo vrocino izredno hud glavobol, bruhanje, bolecine pri upogibanju glave ter zmedenost — to lahko pomeni, da smo dobili meningitis. Hudo vnetje žrela in vrocina lahko kažeta na infekcijo žrela, povišana temperatura in bolecine v križu ali pri uriniranju pa celo na akutne okužbe ledvic ali mehurja. Tisti, ki so se pred nedavnim potepali po tropskih krajih, lahko dobijo vrocino zaradi okužbe s kako tropsko boleznijo, ki je sicer pri nas redka. Zelo povišana temperatura pa je pogosto tudi posledica cezmernega soncenja. Po navadi jo lahko premagamo zgolj s pocitkom v hladni sobi in pitjem veliko tekocine, ce temperatura še raste, pa je treba k zdravniku. SIMONA BANDUR Povzeto po Družinski zdravstveni enciklopediji planinarjenje Ob zaËetku letopnjega leta smo izvedli kratko turnejo po zasneæenih gorah. Odpravili smo se na vrhove: Krn in Mrzli vrh, Peco in Urpljo goro, Babo in Stol ter v Fuæinske gore. Pa zdaj, ob zaËetku mrzlih dni, nadaljujmo s to serijo. Na kaj vse moramo biti pozimi pripravljeni, smo na tem mestu pisali æe veËkrat. Ponovimo le nekatere novembrske znaËilnosti. Dan je zelo kratek, znoËi se æe ob pti-rih, na voljo imamo najveË deset ur (baterijska svetilka!). Ura odhoda zato postane zelo pomembna. November je znan po dolgotrajnih in naj-obilnejpih padavinah v vsem letu. Tudi Ëe je dan lep, nam zaradi predhodnih padavin na blatni zemlji zelo drsi. Ob daljpem sneæenju so predvsem v visokogorju æe moæni prvi plazovi (tam septembrski sneg ni ne-obiËajen, po navadi se sicer ne zadræi prav dolgo, zato pa oktobrski vsaj na severnih straneh lahko æe obstane). Zaradi nizkih temperatur pomrznejo tla. To ima za posledico oteæeno hojo in veËjo nevarnost zdrsa. Tla so namreË tako trda, da Ëevelj nikakor flne prime veË«. To se recimo vidi na melipËih — v poletnih mesecih so bila pe mehka, zdaj pa postanejo trda in zato teæko prehodna. Moramo se kar potruditi, da se obdræimo pokonci. Na uhojenih poteh pe nekako gre, te- žje pa je na nagnjenem pobocju po travah. Tudi noja po pr- nlii zemlji in v vem snegu ni lahka, posebno pe, Ëe s Ëevljem pe vedno doseæemo tla. Dokler se sneg namreË ne preobrazi in s tem potlaËi ali pomrzne, moramo gaziti, vendar tla pe vedno Ëutimo in doseæemo. In tla so po navadi pomr-znjena, kar je spet nevarno za zdrs. Hoja po takpnem svetu pa je predvsem zelo naporna. Po narejeni gazi pe nekako gre, huje pa je, Ëe te ni. »e mokra tla pomrznejo in se prekrijejo s poæledom ali Ëe tanka sneæna odeja pomrzne, postanejo tla prava drsalni-ca. »e po takpni poti pogosto hodijo ljudje, sneg pe bolj zbijejo v tla in zato pe bolj drsi. TipiËna primera tak-pnih poti sta npr. ©marna ali Kripka gora. Lahko pa bi jih napteli pe veË. »im je snega veË, je hoja takoj laæja (takrat pa bolj gazimo). Da pa ne bomo samo godrnjali, povejmo, da je tudi novembra veËkrat mogoËe uiti iz dolinske megle in se nauæiti jesenskega sonca visoko nad oblaËnim morjem. Za novembrski izlet smo izbrali Le-penatko (1425 m) in Kranjsko reber (1435 m). Oba veljata v snegu kot prijetna in nezahtevna cilja Ro-gaËeve skupine. Gre za gorski hrbet med dolino Podvolovljek in Zadre-Ëko dolino. Lepenatka, ki je od vzhoda videti kot zanimiv gol piramidast vrh, je izrazito papna gora. To se ka-æe zlasti na vzhodni strani, kjer je staro pastirsko koËo nadomestila nova, pa tudi na severni, kjer se svet spusti na preval oziroma planino Kal (1285 m). Tu stoji mala koËica — Bivak PD Gornji Grad. Z vrha Lepenatke je zanimiv razgled na Grintovce in na bliænjo skalno ppico prvaka skupine Veliki Rogatec. Pot na vrh vodi iz ZadreËke doline skozi dolinico Ma-Ëkin kot ter mimo kmetije VrboËnik. Tik nad naseljem ©miklavæ se z glavne ceste (5,5 km pod »rnivcem) proti severozahodu odcepi stranska v dolino MaËkin kot (odcep oznaËuje samo lesena tabla Izdelava vrtnih garnitur Belaj). Po cesti se peljemo do kmetije Enci v povirju potoka MaËkovca in naprej do naslednjega razcepa, kjer zavijemo levo navzgor po gozdni cesti do kmetije VrboËnik (4,5 km od glavne ceste). Parkiramo nekje v dolini. Za kmetijo stopimo na kolovoz, ki nas povede v gozd. Kolovozov je precej, dræimo se desnega. Ta nas v kljuËih pripelje na gozdnat hrbet. Po njem nadaljujemo kratko do odcepa piroke poti desno, ta pa nas proti severovzhodu kmalu privede do odprtega sveta. Za robom bomo napli obnovljeno pastirsko ko-Ëo, nad njo pa se æe vidi vrh Lepenat-ke. »eprav je videti blizu, se do tja vzpenjamo pe kar nekaj Ëasa. Pot nas vodi po slemenu, zadnji del je bolj strm. Zaradi odprtega sveta na grebenu obiËajno piha. Od VrboËnika 1.30—2 h. O Kranjski rebri (imenovani tudi Vrh Kapne planine) smo v Napem Stiku æe pisali. To je prvi pomemb-nejpi vrh skupine nad prelazom »r-nivec. Vrpna poboËja so gola in zato razgledna, ostala pa so gozdnata. Na vrh se lahko vzpnemo po gozdni cesti (zaËetek na »rnivcu) do sedla Kunpperk (1119 m), od tam pa po kolovozu mimo Kapne planine in po slemenu (2.30 h). Druga pot je markirana in se zaËne prav tako na »r-nivcu. Pri gostilni Pri Mejapu (kaæi-pot) stopimo v gozd. Pot vodi po vzhodnih poboËjih Loma in Plepivca skoraj brez razgledov, trikrat preËka cesto in pripelje na sedlo med Plepiv-cem in Kranjsko rebrijo (Na kriæu, 1238 m). Od tam gremo severovzhodno po gozdnem grebenu, ki poËasi preide v pirok in vedno bolj razgleden vrpni hrbet (1.30—2 h). ©e napi pomoËniki: zemljevid Kamnip-ko-Savinjske Alpe (Planinska zaloæ-ba) in Zgornja Savinjska dolina (Geodetski zavod, obe 1:50.000). VLADIMIR HABJAN 59 kriæanka pale 60 Direktor reËe tajnici: flVapa pisma se izboljpujejo!« flKaj res? Tega pa sem zelo vesela!« flJa, kmalu bo pripel dan, ko bomo lahko prvo tudi odposlali.« flZa ceno ti bom æe povedala, toda ti mi prej povej, koliko Ëasa æe nisi bil na kopnem!« reËe prostitutka mornarju. ©ef usluæbencu: flVem, da se ob plaËi, ki vam jo dajem, ne morete poroËiti. A nekoË mi boste za to neizmerno hvaleæni!« flKako se imenjuje oficir, ki vodi konjenipki polk?« flPolkovnik.« flIn kdo je takoj pod njim?« flNjegov konj.« Tajnici veËjega podjetja v Mariboru se pogovarjata in ena reËe: flVËeraj me je pef peljal v Ljubljano.« flPotem ti je pa gotovo pokazal zmaja?« flJa, æe v Celju.« flÆelite v stanovanju pomiËna ali klasiËna vrata?« je prodajalec stanovanja vprapal kupca. flKlasiËna, klasiËna. PomiËnih Ëlovek pe zaloputniti ne more!« flPostavite pred osla vedro z vodo in vedro z vinom. Kaj bo izbral?« flVodo.« flToËno. Zakaj?« flKer je osel.« Kriza je bila vse hujpa, denarja vse manj. Moæ je dejal æeni: flNiË drugega nama ne preostane: obleci si najkrajpe krilo in se postavi pred hotel.« ©la je in se pozno ponoËi Ëisto uniËena vrnila. Na mizo je poloæila zasluæek — 10.050 tolarjev. flKateri osel pa ti je dal 50 tolarjev?« jo je vprapal moæ. flVsak,« je odvrnila. flDragi, takoj potem, ko se bova poroËila, bova imela tri srËkane otroke. PunËki in fanta.« flKako pa to vep tako natanËno?« flKer zdaj æivijo pri moji mami.« 79 Vsem, ki zahtevate sodobne izdelke in cenite kakovost po konkurencnih cenah, ponujamo: - crpalke za cisto vodo manjših kapacitet - male horizontalne vecstopenjske crpalke - samosesalne crpalke - hidrobloke - prenosne potopne crpalke - crpalke za komunalno uporabo - horizontalne vecstopenjske crpalke - vertikalne vecstopenjske crpalke - normirane crpalke I - potopne crpalke - potopne crpalke za umazano vodo - potopne crpalke za odpadno vodo - potopna propelerska mešala - podvodne crpalke za vrtine - fekalne postaje - hidropostaje - hladilne crpalke - elektromotorje IEC - elektromotorje z zunanjim rotorjem - nneze potopna crpalka FC Izdelki vredni vašega zaupanja! potopna crpalka VCG :t ELKO ELEKTROKOVINA Proizvodnja elektromotorjev, crpalk in livarna Maribor d.o.o. 2000 MARIBOR, Tržaška cesta 23 tel.: 02 33 12 220, fax: 02 33 25 169, e-mail: elko@elkomb.si