**J*~ka />/acfczAU2 *	20 VI. 1930 ^
J*a%tni friđrzniii
Letnik X.
V Ljubljani, dne 21. junija 1930.
18. štev.
Večji potok se izliva v manjšega.
Pod lom značilnim naslovom prinaša (beograjski ^'l'rigO'V.inskii Glasnik« štev. 106 od' 11. maja t. 1. izvrsten članek, podpisan s »Stinučnjak«, v katerem se zavzema za ponovno vzpostavitev poštnega ministrstva. Ker sunp v tem1 pogledu oibjavili že dva članku iiz »'Trgovinskega Glasnika« (glej >Poštni glasnik« štev. M od 11. aprila 1930 in štev. 13 in 14 od 1. maja 1930), objavljamo v prevodu tudi tega, kakor bomo stot Ji tudi v bodoče z morebitnimi takimi članki. Saj nam govore vsem poštarjem tako od srca, da moramo oib vsaki priliki jn po vseh svojiili močeih pojdlpirati plemenito prizadevanje načelnika gradbenega ministrstva In bivšega ministra g. dr. P. S o č a, kakor tudi raznih .uvidevnih drugih vplivnih osebnosti, da pridejo pošta, telegraf in telefon zopet pod streho lastnega ministrstva.
*
Pred nepolnimi devetimi leti ‘se je organiziralo pri nas s kraljevsko uredbo ministrstvo pošte in telegrafa. Za ves čas svojega obstojanja in delovanja je to ministrstvo od Jteta doi leta pokazovalo vedno večje in boljše uspehe. Dalo je državi solidno organizacijo za (Upravljanje, eksploatacijo in napredovanje pošte 'in telegrafa. Ustvarilo 'ie vse admi li-stlrativmo pravne oblike za njen nadaljni vise uspešnejši razvoj. Ustvarilo je po vojni opu-stošemoisti potrebna sredstva in pogoje dela ter je od teta do leta izkazovalo vse: večji razmah im polet v praven napredka im narodnega (blagostanja.
lo pa kakor da je nekoga motilo, lakoj so se našli iljiudje, ki so. iz nevoščljivosio gledali (na hliitri razvoj nistanove in na dioihodke, ki jih ona od leta do leta več daje v državno blagajno1. IVizeli so na piko te dohodke — v iznosu od več ko 200 'milijonov letno ,— ter so postali predmet grešnih želja in isdhičnilh računov. Spočetka oprezno in tajno, a pozneje odkrito in javno, je izačelo miniranje njenih Itemelev. Iznašale so se pred! javnost kritike o neracionalnosti 'in nerentalbilnosti p. t. t. nistanove v državni režiji. Našli so se Iju-dlje, ki so se dali na lahek in hiter načini »prepričati« o tem, pa so tudi oni s svoje strani začeli vladi sugerirati take imisli. Že v efcs-pozeju proračuna konec 1. 1908. naletimo' na take misli, naslovljene od strani ministra na-fodlni skupščini.
Končno je ta misel itniumfirala, ko se je ukinilo ministrstvo pošte in telegrafa ter se Priključilo ministrstvu za gradnje. Velika zgnaidlba, s Iširokimi in močnimi temelji, z velikim tnudoim jn napori velikega števila ljudstva, zidana in dograjevana, — je (zrušena. Velika administracija, ki 'je razplela svoje niti z všemi ustanovami v dlržavi, — je refor-mirana. Velika armada osolbja, ki šteje nekaj več od 18.000 duš olbojega spola, — je razvejana ter je izgubila svojo naravno matico. VeMka prometna reka je raiztpeljana, da se iz-gubd v majhen '»gradljevinški« potok. Velik državni in narodni interes je spravHien v ne-vamO'St z nenaravnim dovajanjem in spaj'a-njem ter z nezadostnim poznavanjem p. t. t. službe, njenega Obsega! in .značaja, njenih življenjski]! potrdb, sredstev, pogojev in načinov dela.
Sedanje stoletje se lahko imenuje stoletje prometa. Nič več ni neobvladljivih težkoč, ki jih je doslej postavljal čas m prostor. Oba
ta elementa sta Zgrabljena in obvladana. BrzOvlaki -in parniki, zrako plovi, telegrafi, telefoni in radiodifuzije dosežejo v vse kraje. Ne more se zamisliti kratkost trajanja, v ku-tereni se danes lahko razpošlje kaka vest. V marij ko desetini sekunde preneso radiova-lovi človeški glas nekolikokrai okoh zemeljske oble. Vsi napredki Znanosti in tehnike se stavljalo v Isllužbo protmetu. Ogromna vojska v 'Svetu je ,potrebna za velikanski polet prometa, ki je samo življenje, katero valovi skozi vse države in naselbine, katero nima in ne pozna mej.
Izmenjavanje dluhovnilh ffn materialnih do-ihrin ni samo prevleklo1 in zvezaJo okoli sebe ogromno število ljudi ter jim dalo zaslužka, temveč je tudi razplete svojo mrežo in niti v vse panoge javnega, družabnega in državnega življenja vseli narodov. To .izmenjavanje se vtkiva v gospodarsko1, socialno, kulturno1, trgovsko m politično življenje naroda. Odtod živa potrelba sodelovanja v prometni pol.tiki države me samo prometnega ali poštnega ministra, ampak tudi ministrov prosvete,, Itrgovine in industrije, financ, vojske in mornarice in ministrov, ki .drže niti .notranje politike. Odtod tudi tneobhodna in neodložljiva potrelba, da je na ček tega prometa en edini me posredni in odgovorni šef, ki bo držal niti celokupne prometne politike in bo središče vseh akcij ter ki Ibo vzdrževal potrebne stike im izdeloval načrt dela v sedanjosti im ibodočnosti. Cel, nepodeljem politik in državnik jasnih in širokih! pogledov, ki ibo v ministrskem svetu razgibal in razpravljal tz (Ostalimi zainteresiranimi tovariši cel šop .mnogovrstnih Vprašanj, ki jih prinaša promet, 'Postavljal jilli nepričakovano in zahteval, idia se manja hitro in točno odgovori. Vse to v interesu dlržave in naroda, v interesu sosedOv povsod okoli mas, v interesu napredka evropske misli im civilizacije ravno tako, kakor v interesu materialnih koristi, ki jih domaša promet s seboj.
Statistični podatki kažejo, da se maša država ludeležuje v izmenjavanju misli in materialnih dobrin iz ogromnim številom operaciji, ki prekorači letno stotine milijonov. Ti poda tiki kazeto, da znaša samo denarni promet enega samega leta več ko 60 milijard' dinarjev. Vojska od 18.000 molž im žena dela dan im noč ter se udeležuje v tej izmenjavi. Vsako teto prislužijo oni im vfože v državno blagajno več ko 040! milijoinov dinarjev. Vse panoge službe napredujejo in tekmujejo v deliu im mapredkiu. NOva doba stavlja v roke vedno mova delavna sredstva. Notrarfji razvoj je sam po sebi zadosten, da nas prisili razmišljati o tem, kako1, s katerimi sredstvi in na kakšne načine ibdmo majlepše in najhitreje odgovorili na postavljene zahteve.
iPlriilike v svetu in okoli mas v sosedstvu nas še bolj priganjajo, da z drugimi .narodi v tem še tekmujemo. Mi me smemo zaostajati in dajati dokazov omahljivosti, utrujenosti, Slabosti in nedoraslosti za 'to veliko, mirno in kulturno tekmo, ki prinaša ne samo koristi, marveč tudi časti in ugleda med! narodi. Naši medmanodm odnošaji im diktati zunanje politike in trgovine nam to Ukazitejio. Isto nalm nalagajo tudi naši dtolbro pojimovani interesi državne varnosti, narodnega gospodarstva in kmetijstva. Močan promet izahteva vedno več sredstev za dete in falbrikaoijo žic, aparatov, kablov im s tem krepko vpliva na ustvaritev in razvijanje domače industrije.
i
I
i
i
iPovsod okrog sebe vidimo domačo tele-grafsko-telefonsko industrijo. Tudi mi imamo za to vse pogoje. Zato je treba začeti z negovanjem te vrste domače industrije.
Tak promet ustvarja tudii mnogovrstne pravne posle, katere mora obvladati strokov-injaška im pr.pravima, dobro organizirana uprava. Razne mednarodne in notranje pogodbe z raznimi družbami in podjetniki doma in na tujem, vprašanja iz ekonomske im finančne službe, tehnike, dela in kontrole — 'zadostujejo, da preolkupirajo ves čas .neposrednega In vrhovnega šefa, ki se mora bavit, z vsemi temi vprašanji ter jilh reševati neposredno v soglasnosti z državnimi odločujočimi faktorji. Neposredno torej, a ne preko drugih in tretjih oseb, nepoučenih, nepo-klicatiilh, malo zainteresiranih, dostikrat slabo 'razpoloženih napram vsem novotarijam in zahtevam, k' jih imperativno stavljalo čas in razmere.
Zaradi tega je tudi rešemje o inkorpo raciji poštnega ministrstva gradbenemu ministrstvu, v katerem imajo pretežni vpliv ljudje, ki se malo spoznajo na prirode in obseg p. t. t. službe, z njenim velikim admi ni strati1 v n im poslovamjem in reformami, katere1 sc postavljaju kot nujne zahteve časa in prilik v politiki svetovnega velikega p. t. t. prometa, — imal,slabša rešitev, katero bi bite 'treba j interesu d'ržave in naroda, v interesu državne blagajne in v interesu ugleda p. t. t. ustanove v zvezi evropskih poštnih uprav čim prej prekhcatk«
:!e
K tem izvajamjem IM prav za prav ne bite kaj pripomniti, ker so tako izčrpna in prepričevalna, ko le kaj. Da vedno in vedno .znova (načenjamo to bolno Vprašanje, je vzrok ta, ker hočemo prekvasiti tsleherneiga p. t. t. 'nameščenca v neprestani misli in v odtočni volji, da je napredek im razvoji p. t. t. stroke in njenega osolbja mogoč samo v autonomiji, v samostojnosti poštnega zavoda.
To spoznavajo sedaj celo one države, ki doslej niso imele posebnega poštnega ministrstva. V zadnjih mesecih se je v Belgiji in v Franciji ustanovilo poštno ministrstvo, ki ga doslej ni bilo. V Belgiji so bile doslej železnice, poštno-telegrafska-telefon-ska uprava, mornarica in letalstvo vse pod enim samim ministrstvom. Sedaj pa je dobila pošta lastno ministrstvo, njen prvi minister je g. Forthomme. Podobno se je Zgodilo v Franciji. Tam so bile pod skupnim ministrstvom pošta, mornarica in letalstvo. Organizacija francoskih poštarjev je vedno zahtevala za pošto lastno ministrstvo. Tej upravičeni zahtevi se je ugodilo ob sestavi ministrstva g. Tardieua dne 4. novembra 1. 1., ko je postal prvi poštni minister g. Ger-main Martin. Isto leto torej, ko ste dve moderni državi ustanovile poštno ministrstvo, ga je naša država ukinila. Trajno ne bo moglo tako ostati.
(Kakor smo že uvodoma omenili, na delu iza tem ciljem so številne in vplivne oseb-mostii. Ne bi bito praV, ne hi bite lepo in ne pametno, ako bi mi poštarji stalil pasivno ob strani in po svojih močeh ne isodetovalf pri gradnji naše sltrokovne samostojnosti. Odtočna valja in vera v pravično stvar bo premagala vse težkoče.
Zldi se, da nismo daleč do cilja. Zato po-Humno naprej!
Joja:
Malo pojasnila k zadnjim napredovanjem.
(če prav Ife v naši direkcji malpredovalo tekolm 14 dni v višjo skupim) okrog 300 uradnikov lil. kategorije in imerada Vsi ‘uslužbenci iiz I. in Pl. kategorije, zvaničnifci in služitelji, ki so imeli določene pogoje, je vendar še mnogo1 (nezadovoljnosti im (razburjanja. Zdi se, da bi Vsi ne bili zadovoljni, ako bi tudi čisto vsi do "zadlnjega napredovaii. (Ne mislim: tukaj na p. t. t. uslužbence izven našliih vrst. marveč na članstvo GPO. Od teli, to' se pravi od ornih, ki niso napredovali, dobiva organizacija ‘številna vprašanja in 'proteste, zaikrtj niso napredovali, ter navajajo razne primere, češ: ta in ta je z istimi ati islalbšimi pogoji napredoval, jaz :pa ne, itd.
(Pred vsem moram Ugotoviti, -da večina telh protestnikov najbrže 'rti čitala »Poštnega glasnika« od 1. junija t. 1. Mi smo že takrat razglasili, po kakšnih smernicah se je izdelal predlog iza napredovanje, pa bi bil že takrat lahko vsak sam preračunal', ali (bo v ukazu ali ne. če se je komu (Zgodita krivica, ni se-veidla to nobena tolažba zanj, vendar presenečen ni mogel biti nihče po (objavi ukaza v »Poštnem glasniku« o-d 11. junija t. t, ker je moral bit; ma to pripravljen, da ga ni v uka®u.
Zialbo v večini 'primerov me (razumem, zakaj so nekateri tako izetO' iznenađeni. Če je bilo irečeno, da bodo napredovali v 1. skupimo tl. kategorije isamo oni upravniki, ki imajo že 8. stopnjo osnovne plače, me razumem onib upravnikov, ki imajo šele 7. stopnjo, pa so talko silno iznenađeni, da niso napredovali. če se je Teklo: pri bdm napredovanju se ibodo (upoštevala samo efektivna civiino-bržavina službena leta brez vojnih in brez kontraktualniih let, se zopet čudim onim, ki se razburjajo, da niso prišli n. pr, v 11^2 ozir. v 11/1, 'če tudi vedo, da niso služili 12 oziroma 15 let pri državni pošti.
Saj vem, (da je hudb in da ni prav, poudariti hočem te, da lje moral 'biti na to vsak pripravljen, kdor ni imel brez vojaških in kon-traktualnih let i(|poštni odpravnik, selski Sluga, dnevničar ali certiifikatist) iza dotično1 Skupino predpisanega najmanjšega števila službenih let,
■Razen telh ni ministrstvo (upoštevalo tudi onih uslužbencev, ki so slabo ocenjeni (kar je že po tzakomu onemogočeno) in ki so že več .mesecev na bolniškem dopustu. Ali je vse ‘to (prav in (Uimesitno ali ne, v to oceno se spuščati ni maša dolžnost niti pravica, ker se moramo vedno zavedati, da je — vsaj v našem resoru — napredovanje v višjo polo-ižajmo škUpimo izključno osebna pravica (ministra, k: lalhko odredi — v mejah zakona seveda — 'kakršne Ikoli pogote za napredo1-
vanje, kakor sme tudi brez vsakega sistema | izbrati iz ‘Upravičencev določeno 'število za | napredovanje. Ali jih vzame :po vrsti ali j® j srede ati od (zadaj, to je čisto mjegova (mirti- | strova) pravica, proti čemur ni priziva.
(Ker pa je pri teh napredovanjih določil g. I minister .neki sistem po točno določenih principih '(glej P. gl. od 1. junija i. t.), se lalhko ugotovi, v katerih primerih gre iza pomoto Oziroma krivico v pogledu na te principe. IBo naših ugotovitvah je v 1. skupini II. kategorije en 'sam primer gotovo slučajne pogreške, ki se Ibo ravno tako gotovo, ob prvi priliki popravila. Prizadet je sicer še en tovariš, toda pri njem se vidi, da se 'mu je napačno tolmačilo njegovo (Službovanje v 'Bosni za časa Avstrije ((službovanje pri c. in kr. vojaški pošti se imlu je pomotoma šteto za vojaško službo, dasi je (bila to čisto civilna služba, ki pa ije imela Iza časa avstronogrske mo-narlhije v Bosti: samo tak naiziv). OnugŽh pomot v 1. skupini mi, pa če prav je imel kdo čin izpod 400.
Malo več nepojastienih primerov pa je pni napredovanju v 2. in 3. skupino II. kategorije. Tam sodim, da je ministrstvoi pomotoma (štelo mjihiovo prejšnje službovanje pr! sedanjih pogodbenih a takrat (državnih (razrednih) poštah .za kontraktualno' službo. Te maloštevilne pomote bo ministrstvo gotovo popravilo. (Predsednik GPO je vzel imena Itdh prizadetih tovarišev '(de) seboj v Beograd, da ustno pojasni to neupravičeno zapo-stavijenost. Mogoče je kalpak tud:, da je kdoi od teh slabo ocenjen ali da že dlje časa boleha. Teh podatkov pa seveda nimamo.
(Vsem skupaj bi brez zamere priporočal malo več strpljivosti in malo manj nevoščljivosti. Naj ne gleda vsakdo samo mase im naj ne (primerja sebe in svojih morebitnih pred-n o siti z ‘drugim; in morebitnimi njihovimi slabostmi. Pomislimo rajši, da so imeli še pred enim mesecem v vseli direkciji d. skupino samo trije uradniki ild. kategorije, danes j h je pa preko 150. 'Ko bi se članstvo zavedalo, kakšen triumf je 'to za nas vse, :za (tiste ki so napredovali in za one ki niso, bi proslavljalo ta mapredovanjia ko še nikdar,
Se nekaj moram izdati: organizacija je bila pravočasno obveščena, v kakšnem pravcu se pripravlja ukaz, iter bila opozorjena, da bodo izvestna nezadovoljstva. Toda (istočasno pa ji 'je bilo svetovano', naj ne dela proti takemu .ukazu kakršen je, ker bi se drugače (utegnilo vse islkiulpaj zopet zavleči za par mesecev ali pa celo propasti. Odločitev pač ni bila težka.
Potovanja v
(Organizacija je napravila dne 22. maja it. 1. • v gornjem aktualnem vprašanju' na direkcijo naslednjo vlogo:
Po odloku (ministrstva za gradbe so ptt. lUshužbencem vsa potovanja v inozemstvo sko.ro toliko ko onemogočena. Po tem odloku bo ministrstvo dovoljevalo v bodoče potovanja v inozemstvo le v slučajih takih bolezni, iza katero je potrebno zdravljenje v inozemstvu. Taki primeri so med ptt. uslužbenci gotovo zelo redki, deloma ker je omogočeno zdravljenje skoro vseh bolezni tudi v tuzemstvu, deloma pa tudi zato, ker so med ptt. uslužbenci redki taki, ki bi zmogli Stroške za zdravljenje v (inozemstvu.
Pač pa so z gornjim odtokom ministrstva močno prizadeti številni ptt. uslužbenci, ki imajo v sosednjih državah, Zlasti v 'Italiji in (Avstriji svojce — starše, /brate, sestre in druge sorodnike. (Mnogo je tudi takih, ki imajo v sosednjih državah doimOve in posestva. Z gornjim odlokom je prizadeto posebno dosti ptt. uslužbencev baš v območju naše direkci-
inozemstvo.
je, saj je med slovenskimi ptt. uslužbenci največ laikih, ki so morali zaradi Svoje slovenske narodnosti in nesrečnega razkosanja slovenskega ozemlja na dve tuji državi optirati za jugoslovansko državljanstvo. Tem uslužbencem. ki so že itak prizadeti s tern, da nimajo realnih stikov z rodnimi kraji, roditelji in sorodniki, je vzeta sedaj Iše (redka možnost, da Obiščejo sVoje domače kraje, roditelje in sorodnike vsaj enkrat v letu ob priliki svojega dopusta. Še več, po tem odloku jim je onemogočeno alti1 pa vsaj silno otežkočeno, obiskat: svojce v slučaju bolezni ali smrti. Dogajalo se bo, da se taki ptt. uslužbenci ne Ibodo mogli udeležiti niti pogrebov umrlih roditeljev in svojcev. Prizadeti uslužbenci, ki trpe že itak pod gornjmi okolnositmi in za kate're je bolezen in smrt v rodbini v takih Okoliščinah že sama rta sebi dovolj tragična, morajo občutiti tak žalostni družinski dogodek še bolj težko, ;če jim lie vzeta še poslednja možnost, da izkažejo svojcem Ob bolezni in smrti poslednjikrat svojo ljubezen in pieteto.
Težko so prizadeti končno tudi oni ptt. (uslužbenci, ki imajo v sosednjih državah posestva in domove, bodisi še Izpred vojne, bodisi da so jih pozneje podedovali po svojcih. (Znano je, da se posestva v sosedriih državah slabo in ,težko prodajajo, deloma radii slabih gospodarskih razmer, deloma ker hočejo tuje državljane prisiliti, da prodajajo svria imetja po zelo nizki ceni. Mnogim, ptt. usLužbenceirn pa (tudi (njihova narodna izavest in 'ponos me dopuščata, da bi prešli njihovi domovi, zemlja in imetje v tuje roke. Tem uslužbencem1 le vzeta iz odlokom mimistrsltva ea gradbe možnost, da luredč vsaj najbolj nujne lin 'neodložljive gospodarske posle, ki so (zvezani z mijihO'vilmi imetji.
Zato imiSliimo, da tla (prepoved ministnstva za gradbe, ki je bila še 'poteg tega' izdana samo za uslužbence našega resora, ni samo nezasluže n udar ec iza najis vetejša in najintimnejša! domovinska in rodbinska čustva prizadetih uslužbencev, ampak je — kolikor se nanaša na imetja in ireal tete inaših državljanov na teritoriju sosednjih držav, škodljiva za prizadete in za narodno' premioženije.
IPo soglasnem sklepu glavne (skupščine podpisane (organizacije z dne 4. maja t '1. v Mariboru, prosimo! direkcijo pošte in telegrafa, da predoči to ministrstvu za gradbe itn 'izposluje, 'da svoj odlok o izdajanju dovoljenj za potovanja' v inozemstvo omili, zlasti pa da (upošteva prilike in ralamere onih ptt. uslužbencev, ki imajo' svojce ali pa imetje v 'Italiji lin Avstr ki, in dd vsaj za te dovoli izdajanje dovoljenj za potovanja iv inozemstvo v dosedanjem obsegu.
„Naša pošta“.
Po daljšem presledku (simo zopet prejeli beograjski strokovni 'časopis iza (pošto, telegraf, telefoni im radio »Naša pošta«. Bili smo prav prijetno presenečeni., iko smo zagledal; na platnicah letošnjega (prvega skupnega zvezka ime novega .izdajatelja in urednika g. d;r. IR e r a ŠSo o a, bivšega ministra im sedanjega načelnika gradbenega ministrstva.
To ime samo nam' je bolj od programa lista porok, da Ibo (zastopal resnične koristi (Stroke n osobja, im poziv, da se moramo- p. t. t. (nameščenci mamj maročiti in miu p0' (možnosti pošiljati strokovne prispevke, da bo list (bolj ipester im res tolmač celokupnega p. t. t. osobja (krate vi/n e Jugoslavije. (Soj našim ljudem je ig. dr. IPero Šioč dobro zimam.
Zato se imonalmo izkazati hvaležne. Zadnjo številko (»Naše pošte« je prejelo na ogled tudi mnogo (slovenskih poštarjev, zlasti predL tstolmikOv pošt. IPIrosimo in pozivamo jih, maj ne vračajo tega časopisa, temveč maj skrbe, da Ibo pri večjih poštah nanj naročenih več tovar iše v(-ic). Izhaja normalno vsak mesec enkrat v majhnih, priročnih zvezkih. NarOč-inima znalša 40 IDim ma leto dzirolrma 20 Dim na ipoil leta. 'če se (zdi komu to preveč, maj atože uslužbenci manjših pošt Skupaj (za en izvod, (Uslužbenci večjih pošt pa 'za več izvodov lista. (Sramotno bi bilo za Slovanske poštarje, ako bi vsi skupaj ne naročili vsaj par isto izvodov lista »Naša pošta«.
Hvalevredna je bila tudi (gesta gospoda direktorja dravske direkcije 'pošte lin telegrafa, ki je z okrožnico odi 111. (junija t. It. bolj v tovariškem ko uradnem tonu opozori podrejeno osdbje na to pilblikacijo im jo najtopleje priporočil s pozivom: i»iZato ipodpiraj-mo (»Našo IPošto« s tem, da smo vsi od prvega do zadnjega njena naročniki, podpirajo mo to pa tudi iz iraznimi članki, idla bo njena vlsebina pestrejša im 'zanimivejša.«
(Enako priporoča ita strokovni časopis naš list vsem svojim (naročnikom im obl., ongami-izaCijia vsemu (svojemu člamistviu. Naročnino je 'poslati ma čekovni račun beograjske poštne hranilnice (štev. 53.888, naroča pa se pri upravi »(Naše Pošte«, Beograd, Balkanska 9.
Poslovnik o poverjenikih Oblastne organizacije.
i.
1.	PovenjeniStva so pomožni organi organizacije, ki so |K»oibla&fenii, da vrže v njemem imenu in odrejenem jim področju posle, k| so potrebni za točno in brezhibno funkcioniranje v organizaciji. Poverjeništva imajjio namen, decentrali-ziraiti 'poslovanje organizficije jn stvoriti živo vez med člani, kraji, okrožji in centralo organizacijo.
2.	Poverjeništva so: ai) glavna poverjeništva,
b)	okrožni poverjeniki in c) poverjeniki pn poštah in oddelkih. Vsi oddelki Skupaj tvorijo po-verjeniSki zibor Ol’O.
d. a) Glavna poverjeništva izvršujejo važnejše orgamizačnci iposle v območju večjih teritorijev. Sedež in Obseg teritorija določa širša konferenca OPO. Tvorijo jih trije člani in itrjje namestniki, ki jih izvoti za dobo enega poSllavnegai leta glavna skupščina na predlog področnih okrožnih po-verjenilkov. (Kol zunajnjii preldStavnik glavnega poverjeništva fungira glavni poverjenik, ki ga izvoli glavna skupščina kot prvega na kandidatni listi. Če kak član glavnega poverjeništva, iz Kateregakoli razloga ne more več vršiti svoje funkcije, pride na njegovo mesto namestnik. Ti se vpokličejo 'po. vrstneim redu, kakor so bili izvoljeni. Če pade število vseh članov in namestnikov ipod tri člane, dopolni oziroma postavi centrala na predlog področnih okrožnih poverjenikov čislo novo glavno poverjeništvo, ki vodi posle do prihodnje glavne skupščine.
b)	Okrožni poverjeniki so izvrševalci organr začnih poslov v posamezni h okrožjih, katerih obseg določajo pristojna glavna poverjeništiva. Izvolijo jih ipeverjeniki pošt in oddelkov ter člani pošt, ki so brez poverjenikov, ter jih predlagajo po pristojnih glavnih poverjeništvih v potrditev in postavitev odtooru centrale.
c)	Poverjenike pri poštah in oddelkih voli članstvo doitičnh pešt in oddelkov ter jih predlaga po pristojnih okrožnih poverjenikih v potrditev in postavitev pristojnim glavnim poverjeništvom. Pri poštah in oddelkih se volijo in postavljajo poverjeniki same tam, kjer so najmanj trije elani OPO.
č) Okrožni poverjeniki in poverjeniki pošt in oddelkov dobe ob jiostavitvi pismen odtok, ki jim služi kot pooblastilo in v katerem je označeno tudi področje. Odlok izda orna instanca, Iti je poverjenika postavita.
4. a) Funkcija članov glavnih poverjeništev traja eno poslovno leto. Okrožnim poverjenikom in poverjenikom pri poštah in oddelkih funkcijska doba ni omejena.
b)	člane glavnih poverjeništev razrešuje glavna skupščina z razrešnico. Okrožne poverjenike razrešuje po predlogu in v sporazumu s pristojnim glavnim poverjeništvom odbor OPO (centrala). Razrešitev se izvrši na 'Utemeljeno in upravičeno zahtevo večine poverjenikov pošt in oddelkov odnosno članov d etičnega okrožjla, ali če okrožni poverjenik ne vrši v redu svojih funkcij, ali pa če se pregreši zoper pravila organizacije aii določbe Ičga poslovnika. Poverjenik« pri poštah in oddelkih razrešujejo po predlogu in v sporazumu s pristojnimi okrožnimi poverjenik! glavna poverjeništva. Razrešitev se izvrši iz istih razlogov, ki veljajo za oikrožtic poverjenike. Pristojna instanca lahko predlog o razrešitvi odkloni, če smatra ipredlog za nezadostno utemeljen, ali če ne ustreza interesom organizacije.
Pred razrešitvijo mora biti dana poverjeniku pravica in možnost obrambe.
c)	Poverjeniki dobe o razrešitvi pismen odlok, v katerem mora bili naveden razlog razrešitve. Zoper odlok glavnega poverjeništva se sm,« prizadeta ipoverjenik pritožiti na odbor OPO, ce pa je razrešitev sklenil odbor, pa na glavno skupščino OPO. Doktor pritožba ni rešena, razrešeni IKiverjenik ne more izvrševati poverjen iške funkcije, marveč postavi pristojna instanca na njegovo mesi o začasnega namestnika.
č) Poverjeništvo preneha z izstopom ali, izključitvijo iz organizacije, z upokojitvijo, odpustom ali izstopom iz poštne službe, s premestitvajp v drug službeni kraj, ki ni več v ipodročju, z«, kar tero jei bil poverjenik postavljen, ali če poverjenik sam odloži poverjeniško mesto.
o.	Vsako postavitev, razrešitev in iapremembo v staležu poverjenikov pri poštah in oddelkih morajo glavna poverjeništva javiti organizaciji v 8 dneh. Izpremetnbe v staležu poverjenikov se razglašajo v strokovnem glasilu organizacije ali na drug primeren način.
II.
1.	Naloga glavnih poverjeništev je, da pomagajo vodstvu organizacije izvajati v njihovem pod. ročju orfranizačno politiko po splošnih načelih organizacije, po sklepih glavne skupščine, odbora in poverjciniških konferenc. S pomočjo področnih okrožnih poverjenikov in j>overjenikov pri pošt ali in oddelkih so dolžna skrbeti za disciplino članstva in za izvrševanje pravil in sklepov organizacije. Nadzirati morajo poverjeniško isllužbo svojega področja in skrbeti, da podrejeni poverjanikii toč-nd in disciplinirano izvajajo določbe tega poslovnika. Vzdrževali morajo živahno zvezo s poverjeniki svojega področja in s centralo ter tej pred-lagalii poročita, želje, zahteve in predloge članstva ter iniciativno sodelovati v vseh zadevah organizacije in stroke. Po področnih poverjenikih morajo kar najhitreje obveščati članstvo o sklepih in ukrepih organizacije, postavljati in razreševati v smislu določil tega 'Poslovnika poverjenike pri poštah in oddelkih, predlagati centrali v postavitev okrožne poverjenike, voditi evidenco področnih poverjenikov, izdelati vsako leto načrt in program zia članske sestanke v svojem področju in ga predlagati centrali. Njih skrb je tudi, da so sklicani sestanki dobro organizirani in obiskani, da po potrebi sami '.sklicujejo poverjeni-ške konference z okrožnimi poverjeniki s\ojega področja in Obveščajo o tem centralo. Po odobrenju odbora OPO prirejajo v svojem delokrogu razne prireditve organizačnega, strokovnega, socialnega, kulturnega in družabnega značaja.
Svoje posle izvršujejo v sejah, ki jih sklicuje glavni ipoverjenik po potrebi, toda vsaj vsak tretji mesec. Prepise sejnih zapisnikov jie predlagati centrali. O svojem delovanju poročajte glavni poverjeniki na glavnih skupščinah OPO.
2.	Naloga okrožnih poverjenikov Je, da podpirajo in pomagajo izvrševati orgamzačne posle.1 glavnim poverjeništvom, da nadzirajo poslovanje področnih poverjenikov pri poštah im oddelkih, da tvorijo ,po glavnih poverjeništvih zvezo med področnimi ipovenjeniki im centralo ter da pred-Irgajo glavnemu poverjeništvu v potrditev in postavitev poverjenike pri poštah in oddelkih. O njih morajo voditi evidenco in javljati vsako iz-premembo v staležu področnih poverjenikov pristojnemu glavnemu poverjeništvu. Po potrebi, skli. ciljajo posvetovanja s poverjeniki pri poštah in oddelkih svojega področja ter -poročajo o tem pristojnemu glavnemu poverjeinjštvu. Vsi okrožni poverjeniki v področju enega glavnega poverjeništva predlagajo ,po posvetovanju s poverjeniki pri 'poštah in oddelkih glavni skupščini v izvolitev člane im namestnike glavnega poverjeništva.
Okrožnim poverjenikom pripada tudi naloga, da določajo pri poštah in oddelkih, kjer sta samo dva člana OPO, kdo izmed nju nakazuje članarino skupno za oba člana, ki pa ni poverjenik v smiislu tega poslovnika. V področje okrožnih poverjenikov spadajo tudi članli pri poštah, kjer v smisilu tega 'poslovnika ni poverjenikov in katere so okrožni poverjeniki dolžni obveščati o važnejših zadevah organizacije, skrbeti, da so organizirani in se' sploh v vsakem, pogledu zanimat;' zanje.
8. a) Naloga poverjenikov pri poSlah in oddelkih je, da pomagajo izvrševati orgunizačne poste okrožnimi poverjenikom in glavnim poverjeništvom ter tvoriti zvezo med članstvom, okrožnimi poverjeniki, glavnimi poverjeništvi .im centralo.
b) Glavna skrb in posel poverjenikov pri poštah in oddelkih j'e pobiranje in nakazovanje članarine, članarino pobirajo od; vseh članov področne pošte vsak mesec 'Siprbti lin po možnosti takoj pri izplačevanju mesečnih prejemkov ter jo nakazujejo Magajni' GPO do 5. vsakega meseca. Nakazovanje se vrši skupno za vse člane urada ali oddelka in samo ipo eni položnici. O pobrani in nakazani članarini vodi poverjenik članski seznam; obrazec prejme od blagajnika OPO, kateremu je treba poslati seznam še isti dan, ko se nakaže članarina. Seznani je treba izpolniti natančno v vseh rubrikah; v opombi se zabeležijo izpremerolbe in pojasnila, kakor: nov član, izstopil, umrl, izključen, premeščen v, premeščen iz itd. Po položnicah, s katerimi se nakazuje članarina, se ne smejo nakazovati nobeni drugi zneski. Volila, darila, prostovoljne prispevke in sploh vsa druga nakazila je treba nakazovati po posebni položnici. Da pa more blagajnik pravilno knjižiti nakazane zneske in da ni |>omot in nesporazumljenj, je treba pri vsakem denarnem nakazilu naznačiti, kdo ga je plačal in v katero svrho.
c)	Za pobrano članarino je poverjenik odgo voren članom in organizaciji osebno v materialnem in moralnem ,pogledu.
č) Plačilo članarine potrdi poverjenik članu z vpisom v člansko knjižico in s svojim podpisom. Članske knjižice, služijo članom kot dokazilo o članstvu in vplačani članarini. Poverjenik se mora pri vsakem članu, ki je premeščen v njegovo po<L roč je, prepričati na 'podlagi članske knjižice o njegovem članstvu in do kdaj ima poravnano članarino. Morebitne zaostanke je treba izterjati in jih nakazati pri prvem mesečnem obračunu blagajni OPO.
d)	Kadar poverjenik iz kateregakoli razloga ne more več opravljati poverjeniških poslov, mora javili to pristojnemu okrožnemu poverjeniku, ki odredi izvolitev novega poverjenik«. Vse spise in event. pobrani denar mora izročiti svojemu nasledniku ali pa 'pristojnemu okrožnemu poverjeniku proti potrdilu. Naslednik mora okrožnemu poverjeniku poročati, da je spise in denar prejel in navesti znesek.
HI.
Za izvrševanje poveirj en iških poslov veljajo naslednje splošne določbe in navodila:
1.	Poverjeniki zastopajo v odrejenem, jim področju pri izvrševanju poverjeniške službe svojo organizacijo. Zato morajo vedno in povsod zastopati koristi organizacije in njenih Slanov. Po-veijeniki so stražarji! organizacije in morajo zato čuvati predvsem njen sloves, ugled in njeno čast. V tej častni lastnosti ne smejo trpeti, da se kakorkoli ruši disciplina in solidarnost organizacije. Kot zastopniki organizacije morajo delati vedno samo to, kar je v njeno korist, in izvrševati disciplinirano, vestno in točno naloge, (ki jim jih je poverila.
2.	Poverjeniki morajo čuvati tudi dostojanstvo stanu in dobrobit Stroke. Nastopiti morajo proti vsaki kršitvi pravic članstva organizacije, pa tudi proli vsakemu kršenju discipline v službi.
3.	Delati morajo na to, da so organizirani vsi p. I. t. uslužbenci njihovega področja v strokovni organizaciji. Poselimo pažnjo je treba posvečati, naraščaju, nanovo 'sprejetim p. t. t. uslužbencem in pa onim; Id so prišli od drugih pošt. Poverjenikova prva naloga je, da se pri vsakem novam uslužbencu prepriča in ugotovi, kakšni so njegovi odnosi do Strokovne organizacije.
4.	Poverjeniki morajo biti ostalim stanovskim tovarišem v organizaciji in v službi za vzgled zavednih članov organizacije in vestnih ptt. uslužbencev.
5.	Poverjeniki se morajo živo zainiimatii za vse pojave, dogodke in gibanje v organizaciji in se udeleževati iniciativno njenih glavnih skupščin, zborovanj, se|stan!kov 'in drugih prireditev. Skrbeti morajo, dh članstvo čita strokovno glasilo organizacije in da je ,pravočasno Obveščeno o vseh ukrepih organizacije. Dalje zbirajo pritožbe, želje in predloge članstva ter jih predlagajo centrali, kakor tudi pojasnjujejo članstvu ustroj, pomen, vrednost in cilje organizacije, vzbujajo in utrjujejo čut skupnosti, tovarištva in solidarnosti,
C. Vsem uslužbencem, zlasti onim, M so prišli nanovo v njih področje, naj gredo 'poverjeniki tovariško na roko v službenih in drugih ozirih. Njihovo postopanje napram stanovskim tovarišem, zlasti napram članom lastne organizacije, mora biti talko, da si pridobe poverjeniki brezpogojno zaupanje ii|n spoštovanje vseh.
7.	Vse posle, ki niso obseženi v določilih tega poslovnika, izvršujejo poverjeniki po posebnih pismenih navodilih, ki jih dobe od vodstva organizacije ali nadrejenih poverjeniških Instanc. V dvomljivih in spornih vprašanjih se morajo obračati na centralo za pravilno tolmačemje. V nobenem primeru si ne smejo lastiti funkcij; ki niso predpisane s tem poslovnikom ali ki jim jih ni poverilo vodstvo organizacije s posebnim nalogom. Brez predhodnega dovoljenja, odi centralo poverjeniki ne smejo izvrševati kakršnihkoli intervencij v dmanu organizacije ne pri službeni, ne pri kaki drugi oblasti.
8.	Poverjeniki smejo dopisovati naravnost s centralo kakor tudi z vsemi njenimi' poverjeniki, ne smejo pa dopisovati v tem svojstvu s službeno oblastjo ali z drugimi oblastnimi organizacijami. Predsedstvo OPO pa v posameznih slučajih ali nekaterih zadevah lahko odredi, da se pošiljajo
dopisi imstančni ipoti. ■ O 'korespondenc^ kii se nanaša na organisjaoijo, vdkffijo kraitiko ‘ beležnico, v katero vipieujiejo vse dopise, <po zaporednih števil kiah.
9. Poverjeniki morajo vse naloge, ki jih dobe, od centrale ali pristojnih poverjeništev, disciplinirano izvesti in o važnejših izvršitvah poročati.
IV.
1.	[Poverjeniki imajo pravico sao<lllo5aiti v vseh zadevah, in vprašanjih organizacije. Zato se smejo udeleževati odborovih sej in ikonlereno s posvetovalnim glasam. Alko je navzočnost poverjenika na sej® ali širši konlerenci poitretbna, dobi poseben poziv, ikalfceremu se moira odzvati proti povrnitvi določenih potnih stroškov.
2.	Poverjen iška služba je častna. Odbor organizacije ipa sme v uivaževamja vrednih primerih dovoliti poverjenikom posebne nagrade za izvrševanje njihovih funkcij.
3.	Kot bojevniki in sodelavci organizacije imajo poverjeniki pravico dio njene posebne zaščite in pomoči, zlasti alko bi bili radi pravilnega izvršavanja svojih poverjeniških dolžnosti zapostavljeni ali [preganjani.
V.
1. Za pravilno, povoljno in uspešno izvrševanje poverjenišlkih poslov dobivajo glavna poverjeništva imaterialna sredstva iz blagajne organizacije.
Budžetiranje glavnih povdnjeništev se vrši takole:
a) Glavna [poverjeništva [predlože vsako leto do 15. marca centrali proračun za prihodnje poslovno leto organizacij a. Proračuni morajo imeti vse predvidene stroške in izdatke glavnih [poverjeništev za dobo enega proračunskega leta, ki traja od 1. aprila do 31. marca. V proračunu je treba upoštevati tudi izdatke im Stroške podrejenih okrožnih poverjenikov in poverjenikov pri poštah in oddelkih, katerih ilzdaitki se poravnajo iz proračuna pristojnih glavnih ipoverjeništev.
ib) Odbor organizacije pregleda proračune glavnih poverjeništev, jih odobri, ali iapremeni v skladu s finančnim stanjem im proračunom organizacije ter upoštevanjem stvarnih potreb. Odobrene proračune vnese blagajnik OPO v proračun organizacije, ki ga predloži glavni skupščini v odobritev.
c) Po sprejetem proračunu smejo glavna poverjeništva črpati v proračunu odobrene kredite, toda samo v tiste svrhe, za katere so bili name-
rilen 1. Obl. organizacija p. I. t. uslužbencev v Ljubljani izdaja na osnovi čl. 3., točka 3, svojih pravil lastno stanovsko im strokovno glasilo »Poštni glasnik«. Izhaja v Ljubljani praviloma trikrat na mesec. Kadar ni važnejših novic, zlasti pa v poletnih mesecih, se smete izdajati dve številki naenkrat, talko da izide v takih mesecih samo po dvakrat. Vendar se taki primeri ne smejo zgoditi v dveh mesecih zaporedoma, tako da izide list najmanj 30 krat v ileltu.
01 e n '2. Namen lista je: vzgajati p. t. t. nameščence za dobre din zavedno člane organizacije ter za vestne in disciplinirane uslužbence p. t. t. stroke, širiti kulturo in idejo edinstva vsega p. t. t. os ob ja ter podpirati im razširjaiti akcijo sorodnih poštnih ustanov, — vse na strogo socialni podlagi.
Člen 3. Zunanje in notranje posle, to je upravo in uredništvo lista vodi poseben tričlanski kon-sorcij, ki sestoji iz urednika in dveh članov odbora odnosno naKtoorne komisije OPO, opirom-t iz urednika, upravnika in enega člana odbora odnosno nadzorne komisije OPO. Vse tri določi vsako leto iposebej prva širša konferenca OPO. Koosor-ejj je zunanji predstavnik lastnice lista, to je obl. organizacije. Če je v konzorciju tudi predsednik OPO, je Oiii fizični predstavnik lista ki konsorcija, drugače pa uredmiHk.
Člen 4. Urednik vrši vse uredniške in korek-torske posle lista. Skrbeti mora za moralni napredek Meta ter biti tolmač smernic, ki jih določi odbor OPO glede pisave lista voibče in v posameznih primerih. Zato je kot viri list član odbora z vsemi pravicami im dolžnostmi odbornikov. Urednik sprejema rokopise, odloča, kaj in kdaj pride v Met, razporeja materiali za tiskarno, pregleduje in popravlja članke v vsebinskem In jezikovnem
njeni in odobren i. V slučaju neobhodno pol rebrnih a nepreiliimiilniraniilh izdatkov Je treba prej zaprositi naknadnega kredita od centrale. Krediti, ki do Ikon ca .poslovnega leta niso izčrpani, zapadejo* centralni Iblagajnu. Virmane dovoljuje odbor OPO.
č) O izdatkih po proračunu in nakadno odobrenih kreditih sel vodijo letni računi. Vse postavke morajo biti krite s potrdili in dokazili. Zaključni račun podpišejo vsi trije člani glavnega poverjeništva, ki odgovarjajo vzajemno za njegovo pravilnost kakor tudi za pravilno poslovanje s krediti in ga predlože pravočasno blagajniku centrale.
d)	Glavna poverjeništva smejo pridobivati denarna sredstva tudii K raznimi prireditvami, toda nikdar v Obliki uvajanja posebne ali zvišane članarine, [pobiranja proštovoljnih prispevkov ali v obliki kakršnih koli. nabiralnih akcij pri privatnikih. Talki izredni dohodki ostanejo na razpolago glavnim poverjeništvom, 'ki jih porabljajo po lastnem preudarku, vendar pa jih morajo izkazovati tako pri sestavi proračuna kakor v letnemi računu.
e)	Podrobnejša navodila glede budžetiranja, obračunavanja in uporabljanja kreditov izdaja po potrebi odbor organizacije.
VI.
1.	Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga sprejme glavna skupščina, ki ‘izvoli obenem glavna poverjeništva, la ipa organizirajo in vpostavijo tekom treh mesecev poverjeniš'klo Službo v svojih področ. jih v smislu tega poslovnika. Kredite dovoljuje za prvo poslovno leto odbor organizacije po predlogih glavnih poverjeništev.
2,	Z dlnem, ko slopi te pcelovn i k v veljavo, so razrešeni svojih funkcij* 1 vsi dotedanji poverjeniki organizacij. Vendar pa vršel svoje iposla začasno do izvolitve novih poverjenikov v smislu prejšnjega člena.
3.	Vsak poverjenik dobi en izvodi tega poslovnika istočasno z odlokom o postavitvi. Prejem mora potrditi s pristavkom, da se je seznanil z določbami .poslovnika, da jih priznava za obvezne in da bo vršil pove Ir j eniške dolžnosti in posle natančno po njih.
Ta poslovnik sme izpremoniti samo širša konferenca OPO.
(Sprejet na .glavni skupščini OPO v Mariboru dne 4. maja 1930).
pogledu ter skrbi, da vsaika številka pravočasno izide.
Člen 5. Upravnik lista skrbi za materialni napredek ‘in razmah lista. Voditi mora seznam naročnikov, [kartoteko, račune, oglase in dogovore .s tiskarno ter skrbeti za pravočasno in redno ekspedicijo lista. Za izredne posle ali akcije mora zaprositi odobrenje konsorcija, čigar dolžnost je, v dvomljivih primeriti (predložiti zadevo odboru OPO v odločitev. Funkcija posebnega upravniku s,e po sklepu odbora lahko tudi ukine, ča se pre-neso njegovi posli na knjigovodjo ali strokovnega tajnika ali na pisarniško moč.
Člen •>. Napraim službenimi to političnim obia-stvom j,e za pisavo lista odgovoren urednik. Za članke, ki so podlpisan! z imenom ali z zna.no šifro piscu, odgovarja moralno in materialno pisec, za ostale članke pa uredbik. Materialno škodo, ki bi jo utrpel urednik z obsodbo, poravna blagajna OPO.
Člen 7. Urednika in upravnika Usta postavlja za dobo enega poslovnega leta širša konferenca. Oba imata pravico do nagrade, katere višino določi odbor, po možnosti sporazumno ž njima. Nagra. de izplačuje upravnik, in sicer eno- dvo ali trimesečno za nazaj, 'kakor jo urednik odnosno upravnik želi prejemati. V postav,itvenem dekretu mora biti označena višina, nagrade, kakor tudi event. posli, ki iiiisoi navedmi v tem poslovniku.
Člen 8. Službeno razmerje urednika odnosno upravnika lista se sme predčasno, lo Je pred potekom poslovnega, leta razvezati: če je urednik ali upravnik premeščen iz Ljubljane, če se upokoji, če oboli za 'boleznijo, ki bo predvidoma trajala dlje ko 3 mesece, če nastane med njim in
odborom OPO qpor, pa razsodišče OPO razsodi uredniku iiddosno upravniku v prid, če urednik odnosno upravnik ali pa odbor ne izpolnjuje svojih obveznosti ipo tem poslovniku, sn končno po obojestranskem pristanku. V vsaikem primeru znaša odpovedni rok 39 dni, razen če nastopi okolnost, ki zahteva poprejšnjo razrešitev. Ć3 urednik iz katerega 'koli vzroka za kraj&o <tobo, to je do S mesecev, ne more vršiti svojih poslov, določi odbor OPO po predlogu konsorcija začasnega namestnika, ki ima za čas nndomestovanju iste pravice in dolžnosti ko urednik, dočim se temu za ta čas ustavijo,
Člen 9. Urednik im upravnik se imata v vseh zadevah liste obračalM ustno na predsednika, v važnejših, primerih pa pismeno na odbor OPO. V dvomljivih primerih mora urednik pred objavo članka dobiti soglasnost konsorcija, oziroma če te ni, privolitev odbora, ki tudi lahko odredi pred. cenzuro vseh člankov za krajšo dobo ali trajno.
Člen 10. Dopisovati sme v »Poštni glasnik« vsak član OPO, v okvirju programa lista pa tudi druge osebe. Vsak članek mora biti za urednika podpisan, drugače se ne objavi. Uredniška taj* nost se mora napram vsakomur strogo varovati. Le v primerih, če se ugotovi, da je pisec names noma poročal o neresničnih vesteh, pa nastanejo zaradi tega pravne posledice, sme urednik s po* prejšnjim privoljenjem odbora OPO izdati pišče* vo ime. Rokopisi se vračajo piscu samo na po* sebno zahtevo.
Člen 11. Premoženje »Poštnega glasnika« se vodi ločeno, vendar tvori sastavni del imovine OPO, ki mora biti izkazana v bilanci OPO. Za* to se blagajna lista združi z blagajno OPO, toda v knjigah OPO ima list svoj konto, ki se ne sme uporabljati za drugo ko za list. List vzdr* žuje OPO iz posebnega tiskovnega fonda. Iz te* ga fonda dobiva upravnik potrebna denarna sredstva proti pobotnici, ki jo predloži blagaj*
' niku OPO. O zneskih, prejetih na ta način, vodi upravnik lista detajlni obračun. Samo potrdila o izplačanih sotrudniških nagradah se izaradi čuva* nja uredniške (tajnosti ne prilagajo računom OPO. Zato se vodi o teh nagradah poseben ra* čun, za katerega odgovarja urednik lista in ga zato tudi sestavlja in podpisuje. Pobotnice k temu računu pregleda samo predsednik nadzor* ne komisije, ki pregledani račun istotako podpi* še in odgovarja zanj solidarno z urednikom. V blagajniško knjigo OPO se vpisujejo samo konč* ne vsote tega obračuna po pismenem sporočilu urednika, račun sam s prilogami pa shrani ured* nik.
Člen 12. Pisci naročenih in uvodnih člankov imajo pravico do honorarja za objavljene član* ke. Po finančnem stanju in v mejah odobrenih kreditov se smejio izplačevati tudi drugim so* trudnikom po 30 do 50 par od vrste. Oceno po* sameznih člankov glede na honorar izvrši ured* nik; pri event. prigovorih odloča konsorcij. Za članke o organizacijskem gibanju, o osebnih in lokalnih razmerah, kakor tudi za razne polemike in izjave se ne dajejo nikaki honorarji. Uredni* ku se honorirajo samo uvodni in specialni origi* nalni članki. Honorarje izplačuje blagajnik OPO četrtletno za nazaj dne 20. marca, 20. junija, 20. septembra in 20. decembra na osnovi plačilnega naloga, ki ga izda urednik.
Člen 13. Nabiranje oglasov spada v področje upravnika. Ta mora skrbeti, da najde pridne in zanesljive nabiralce oglasov v vseh večjih me* stih dravske banovine, zlasti v Ljubljani, Mari* boru in Celju. Nabiralce oglasov mora upravnik predložiti konsorciju v potrditev. Nabiralcem gre provizija v iznosu 25% cene oglasa, katero izplačuje upravnik.
Člen 14. Ta poslovnik stopi v veljavo s 1. ju* lijem 1930, obvezno moč pa dobi, ko ga sprejme glavna skupščina OPO. Istočasno se razveljavi dosedanji poslovnik za tiskovni odsek, kakor tudi vsi sklepi prejšnjih odborovih sej, ki niso v skladu s tem poslovnikom. Ta poslovnik sme izpremeniti ali razveljaviti samo širša konferen« ca OPO.
(Sprejeto na glavni skupščini OPO v Mariibo* ru dne 4. maja 1930.)
To prilogo naj vsi poverjeniki OPO, kakor tudi člani, dobro shranijo, da bodo poznali svoje dolžnosti in pravice iz glavnih dveh poslovnikov. — OPO.
Poslovnik za „Poštni Glasnik44.
Predsednik Saveza
I
pri ministra.
Dne 5. itttiija t. I dlopoldlne je minister za »radtoje (g. (Filip Trifunovič sprejel predsednika Saveiza ptt. usluižbenoev g. Torno S. Jovanoviča. V prvi vrsfti se je mudri pred-sedu fk prt g. (ministru, 'da mu javi sklicamje in dnevnli red \2. poštneoa kongiresa, (ki se Ibo vir šil 'v fdnOh 12., 13. in iM. Mija t. t. v Sarajevu, ter da ga zaprosi ,za tridinevnio od'sot&tvo osdbjui, tor bi želdlo udeležiti se kongresa. Gospod 'miniister je zaprošeni dopust takoij odoiblril ter pripomnil, da bo sam prisostvoval uašemu konigresu, če mu (lie bodo dopuščali državni posli.
(Volbee je g. minister vrlo doibtro razpoložen napram delovnemu osolbju. ilzjavil je, d'a bo s prvim naslednjim ukazom unapredil še ostale (uradnike is 6., 7. in 8. stopnjo 111. kategorije v 1. skupino. Tudi je idal malog direkcijam, d'a umapredijo 'zvanilčnike in služi tel j e. (iKar se je medi (tem (že zgodilo. — Pripomba ulredinlilka.)
S predsednikom (Saveza sta govorila (nadalje še o 'poštni šoli in o drugih' Stvareh. — Drugi dan, dlne 6. junija* 'je bdi predsednik Saveza sprejet od g. ,pomočnika ministra.
H gdrn jerrtu Ikomunikeju Saveza pripomd-njamo, kolikor se itiče inapredovanja, da simo prejeli tudi od druge strani informacije, da se je začelo v 'ministrstvu takoj delati ma sestavljanju novega mlkalza o napredovanju, s katerim Ibi imeli ddbiti 1. skupino lili. kate-gorlJe vsi uradniki 2. skupine, ki imajo «15 efektivu1 h det Civilne drtžavne službe. Po neki 'govorici fbd imiel Ibiti tak 'ukaiz 'podpisan že na Vidov dan.
Zakon o ministrih Nemčije.
Določba memlške ustave, po kateri so ministri uradniki, se precej napada. Vedno bolj pridobiva naairamje, po katerem naj bodo ministri birokraciji nadrejeni politični organi. Sedaj je (izdala nemška vlada načrt, ki kaže zanimiv potekus rešitve bega vprašanja.
Ministri se izločijo iz uradniškega zakona. njih razmerje do drtžave pa ostane javno-lizvrlši z ukazoim. Državni nemški minister ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora podjetja, ki meri na dobiček; ravno tako ne sme izvrševati nobenega plačanega postranskega opravila. Kazdnsko postopanje proti ministru se vršu, ne glede na odgovornost pred parlamentom, pri kazenskem sodišču.
(Prejemki ministrov so: državni kancelar prejema letno 45.000 mark (585.000 Din), ministri pa po 36.000 martk. Poleg tega imajo še stanarino po 3000 mark na leto, reprezen-taimčno doklado, katere višina se dotoči z budžetom, in za event. dvojno gospodinjstvo (če je družina prisiljena živeti ločeno) še nadaljnjih 3000 mark na leto.
Ce je bil tnMsber prej uradnik, potem se upokoji in dobiva poleg gornjih prejemkov še 80 odstotkov od svoje zadnje plače. Ko preneha biti minister, dobiva za enako dolblo kolikor je bil nazadnje minister, prehodne prejemke, vendar najmanj za 1 leto in največ za s let. Ti prejemki znašajo prve tri mesece plačo in stanarino, za nadaljnji čas pa polovico teh prejemkov. Ge umre, dobe njego# vd svojci pokojnino, in sicer vdova 60 odstotkov, polsirota 12 odstotkov, popolna sirota pa 30 odstotkov prehodnih prejemkov.
Ta zakon velja samo za bodoče ministre, za sedanje pa samo, kdor sam zahteva. Vsekakor si znajo gg. (ministri tudi v republikanski Nemčiji mehko posti ati.
Šato:
Za pogodbene pošte in poštarje.
Ne vemo, kdaj in kako se bodo uredile razmere glede pogodbenih pošt in v zvez! s tem pravno in eksistenčno stanje pogod* benih poštarjev. Stvar pa je resna in vredna največje pozornosti tako iz državnih ka* kor zasebnih interesov.
Važnost in pomen vsake, tudi najmanjše pošte in nje točno in zanesljivo poslovanje je vsakomur izmed nas dovolj znana. O tem je vsaka nadaljnja beseda odveč. Ugo* toviti pa moramo pri tem dejstvo, da redno stanje, v katerem se nahajajo pagod* bene pošte in pogodbeni poštarji, ne tvori baš vzorne podlage za smotreni in vse* stranski razmah	poštnega prometa in
stroke.
Dasiravno je rešitev te zadeve v sploš* nem komplicirana in vsaj na videz zelo koč* Ijiva oziroma težavna, je vendar nujna in pereča tako, da bi jo bilo treba čimprej po najboljši možnosti in moči urediti. In to ne glede na delovne enote, ki bodo gotovo povsod v bodoče še narastle. Pred vsem bi bilo potrebno, ustvariti en sam, enoten si* stem pošt, po že znanem, a ne še docela uveljavljenem načelu:	vse pošte so samo
državne pošte in vsi poštni uslužbenci so aktivni državni uslužbenci! Izraz »pogodbe* na pošta« in »pogodbeni poštar« naj se te* meljito izbriše ozir. odstrani iz poštnega slovarja. Radi načela in po načelu!
Po istem vzgledu kakor se je po prevra* tu podržavilo nekdanje »Boletne urade dež. naklad« v »Oddelke finančne kontrole« in prevedlo nekdanje »dacarje« v čin drž. zva* ničnikov ozir. uradnikov III. kategorije, tako naj bi se tudi vse pogodbene pošte podržavilo in postavilo pogodbene poštarje analogno vsaj za zvaničnike, če že ne v III. kategorijo drž. uradnikov. Ali niso sedanje pogodbene pošte vsaj toliko važne in po* membne ko nekdanji boletni uradi dež. naklad in pogodbeni poštarji vsaj toliko ko nekdanji dacarji?
Pismonoše sedanjih pogodbenih pošt pa naj bi postali drž. služitelji. Radi večje možnosti napredovanja naj bi se dodale kategoriji zvaničnikov in služiteljev še po dve novi skupini. Tako bi bila stvar v vsem obsegu najenostavneje rešena.
Iz Interaaeionale P. T. T.
TEHNIČNA T. T. DELA V RUSIJI.
V	poštno gospodarstvo (Rusije se je od Kristusovega rojsiliva pa do današnjega dne investiralo 260 miljonov rubljev. Znani kolosalni petletni načrt (doba od 1. 1929 do 1934) pa predvideva 300 miljonov rubljev. Gigantske naloge! Sedaj (poročilo datira še iz lanskega leta — pripomba urednika) je v Rusiji 400.000 ljubiteljev radia (amaterjev), čez pet let naj bi jih bilo 12 milijonov.
V	prometu se kaže zanimiva tendenca: oddaljevanje od priporočenega pisma k navadnemu pismu, od vrednostnega paketa k navadnemu paketu. To zahtevajo nova tehnika, nove metode, nove delavne oblike.
Veliko pomanjkanje obstoji na tehničnih močeh. V vsakem okrožju bi moral biti en inžener, pa ga nj niti v vseh upravah. Petletni obnovitveni načrt predvideva nič manj ko 700 inženerjev. Veliko vprašanje je, ali se bo doseglo to visoko število. Inžener stoji pred velikimi nalogami:	vsi se morajo
čutiti ko ena velika družina, ne smejo stati ob strani, svoje pralvice morajo prav tako braniti kakor vsak drugi delavec. Inženerji se ne smejo zapiratii »plašnosti. Njihova naloga je: pošteno delati za proletariat.
NOVI PREDSEDNIK RUSKE POSTNE ORGANIZACIJE.
Za predsednika centralnega odbora ruske poštarske organizacije je bil na 11. kongresu izvoljen Bogucki. Rodil se je leta 1884, po poklicu je kovinski delavec. Leta 1904 je vstopil v poljsko socialno-demo-kraitsko stranko v Zakopanih, 1. 1906 je bil delegat na kongresu. Do revolucije je bil osemkrat aretiran, štiri leta je prebil v ječah. Leta 1910 je šed v Ameriko, se I. 1912 vrnil v Rusijo, 'ustanovil L 1917 socialnodemokratsko skupino Poljske in Litavske v Tiflisu, kjer je bil delavski in vojaški so-svetnik. Leta 1918 je sodeloval pri ustanovitvi komunistične stranke v Belostoku. Med nemško okupacijo je bil zaprt, pa kmalu spuščen na svobodo, nakar je šel v Grod-no kot delavski in vojaški sosvetuik. Leta 1919 je ustanovil komunistično stranko za Litavsko in zapadno Rusijo ter je bil njen predsednik v Minsku. V letih 1921 do 1925 je opravljal različna mesta kot tajnik in predsednik strankinega komiteja.
STANOVSKE NEVARNOSTI V INDIJI.
Na interpelacijo nekega poslanca v angleškem parlamentu o nevarnostih v indijski poštnj službi je vlada odgovorila, da zaznamuje poslovno poročilo indijske poštne uprave za leto 1926/27 sledeče nezgode: dva poštna sla so raztrgali tigri, štirje so utonili, eden je bil umorjen in enega je ubila strela. V celem je bilo 18 ropov poštnih slov, pri teh se je eden smrtno ponesrečil.
Vlada je obljubila, da ima pripravljene ojačane varnostne mere za tako ogroženo osobje.
Kateri od „Dobrote66 so umrli?
V Ičtu 1929 so umrli tile člani:
3. II. 1909 Martin Lah ma Jesenicah n. Gor., stair 41 let (skupina A), 17. il. Matko Rotih! v Ljubljani, 53 (let (A in iB). 22. J. Josip Band d v Ljubljani, 61 let (A in iB), 31. II. iFiranc Ro-Mi v Ljubljani. 48 let (A), 5. II. Ana Jereb v Ljubljani, 61 let (A in B), 12. HI. Jožefa Vrečko v Čelu, 54 let (A in B), 01. ilil. 'Franc Miklavec v Devici Mariji v (Polju, 44 tet (A in B), 26. Jll. iStanko Švegetl v Kranju, 17 let (A), 4. Hill. Anton Salmič v Ljubljani, '52 let (A in B), 13. III. Dartko (Matjašič v Ljubljani, 9 let (A), 15. JV. Kati Bajd v Kranju, 52 let (A lin' IB) 10. lIV. Jožko Vivoda v Metliki, .10 'let (iA), 9. V. Katarina IKoceli v 'Celju, 64 let (A ijn iB), 17. iHII. Franc Cvetko v Ljubljani, 53 (tet (A). 4. VI. Marija Bavcon v Mariboru, 56 tet (A), 10. VHiI. Ivan Vrečko v Čelu, 59 let (A in O), 1. VIII. Elvira Trampuš v Celju, 23 'let i(A), il6. 'IX. Ljudmila (Praprotnik v Knopi, 35 det '(A in iB), 18. XI. Minka Gore-čan v ‘Vojniku, 44 let i(A in iB), 13. XII. Janez Jamšek v (Moravčah, 27 let '(A in IB), 01. XII. Anton1 Vesenjak v Ljubljani, 45 let '(A in B).
Vseh skupaj je umrlo 01, od'teh 13 v skupini IB.
IV letu 1930 pa so 'Umrli doslej tile:
15. L (1930 Franc Koman v Ljubljani, 66 let '(A), 06. lili. Franjo Kolb v Kranju, 50 tet (A in iB), 13. lili. 'Franjo Kolbe v L'ti ji, 73 let (A in B), 19. III. Ana Prosnik v Mariboru. 47 Het '(A in B), 11. IFV. Franc Pišek v Ljubljani, 69 tet (iA in B), 01. IHV. Tomaž Pernat v Mariboru, 46 let (A), 28. IV. Franc Kunc v LjUbljani. 75 let i(A).
Letos'je umrlo 7 članov, od teh 4 skupine •B. V skupini B jih je od izačetka (t. j. od1 julija 1928) do sedaj 'umrlo 30 članov.
Odbor.
To in ono.
Predsednik OPO tov. Čampa je v spremstvu podpredsednika tov. Dularja odpotoval dne 15. junija v Beograd. Namen potovanja smo obja* vili že v zadnji številki. Glavno je pač prevedb ba zvaničnic v III. kategorijo, pravilnik o po« godbenih poštah in sistemizacija osobja. O svo« jih vtisih in uspehih bo predsednik poročal v nedeljo dne 22. junija na širši konferenci v Ljubljani. Kolikor bo za javnost, objavimo tudi v prihodnji številki našega lista.
Napredovanja nižjih uslužbencev so se iz« vršila in jih objavljamo danes med osebnimi vestmi. Žal, niso tako obsežna kakor uradniška, če prav bi bila možnost dana, a so zaradi naj« novejšega tolmačenja ministrstva, da se pri na« prodovanju ne upoštevajo vojna in selska (kon« traktualma) službena leta, izpadli mnogi starej« ši tovariši zvaničniki in služitelji — bivši selski pismonoše, sel sik i sluge, poštni siji ali dnevni-čarji.
Dodaten predlog za 1. skupino II. kategorije.
Kakor smo že zadnjič omenili, je vzlic rekord« nemu napredovanju višjih uradnikov II. kate« gorije izostalo nekaj vodilnih uradnikov, ki ni« so dobili 1. skupine. Zato je stavila direkcija dodaten predlog za 20 uradnikov (2 upravnika, 7 direkcijskih uradnikov in 11 kontrolorjev).
V znak hvaležnosti in priznanja. Tovarišica Franja Drakuličeva, upravnica pošte Žalec, je ob napredovanju v 1. skupino II. kategorije po« slala (organizaciji toplo zahvalno in plriznalno
Razširjajte,Poštni Glasnik!'
Dvokolesa
teža od 7 kg naprei
najlažjega in najmodernejšega ti-pa najboljših svetovnih tovarn. "	-
Otroški vozički se izdelujejo tudi po okusu naročnika. šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»»»»«»
ID&ak dan &ve§e p\a$eno kave
dobite pri tvrdki
(^eqemir Tlloioft
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5,
ker jo praži dnevno v najmodernejši električni pražami le po 6 kg naenkrat
Se priporoča in prosi, da se sami prepričate
NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTKO PRI
A. & E. SKABERNČ, LJUBLJANA
pismo. Iz hvaležnosti poklanja prvo povišico iz 1. skupine obl. organizaciji, češ da pričakuje isto tudi od ostalih tovarišic in tovarišev, ki so napredovali. — Za vzpodbudne besede tov. Piakuličeve se iskreno zahvaljjujetno.
Zakon o državni trošarini. G. Lovro Kalašič v Zagrebu je izdal v lastni založbi prečiščen »Zakon o državnoj trošarini iz 1930. godine«. V knjižici je objavljenih nekoliko obrazcev, v katerih je več primerov izračunavanja ozir. pre« računavanja prave jakosti alkohola pri žganju in špiritu, kakor tudi direktno preračunavanje iz čiste teže v hektolit. stopnje alkohola. Knji« žica stane 20 Din. Kdor pošlje ta znesek na za« ložnikov naslov po nakaznici ali čekovni po« ložnici na račun ček. štev. 36.549, dobi knjigo franko.
Osebne vesti
Postavljeni: za zvaničnika v 3. skupini Kan« dare Tatjana na Ljubljani 1; za služitelje 2. sku« pine: Josip Suhar in Ivan Žnidaršič na Ljubija« ni 1, Karel Vervega, Ivan Pefclar, Ivan Hedl in Ivan Soršak na Mariboru 2, Mihaela Košir v Li« tiji, Ivan Rudolf v Planini pri Rakeku, Albin Štrukelj v Bohinjski Bistrici, Elizabeta Jaklič v Trbovljah 2 in Stana Burdian v Zidanem mostu; za pogodbene poštarje: Karolina Majcenovič v Radmirju, Franja Vučak v Sv. Pavlu pri Prebol« | du in Nežika Šilc na Škofljici.
Napredovali: v 1. skupino zvaničnikov: Karel I Mesec. Anton Češarek, Josip Brili, Alojzij La«
Ndjvečjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Jr riporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih damskih in otroških oblek po najnovejšem dunajskem kroju. — V zalogi perilo, predpasniki, nogavice, rokavice, kravate itd. — Največja zaloga potovalnih kovčegov, aktovk in ročnih torbic. Cene nizke! Dobro blago!
Friderik Vidic, Celje
Sospe 1
Preč nakupom si oglejte krasno izbiro volnenega in svilenega blaga za letne obleke.
& O & p f> d? IS !
Predno se odločite za nakup obleke, si oglejte veliko skladišče angleškega modnega kamgarna in sukna pri
FRANC DOBOVItNIK, Celje, Gosposka alka St. 15
Tukaj kupite iz prve roke.
ZA GOSPOĐE
mtjboljfte angl	in češko Hiikno za
obleke in površnike kakor tndl arajce, ovratnike in še mnogo drugih predmetov nudi najceneje v ogromni izbiri
manufakturna in modna trgovina
MILOŠ PŠENIČNIK / / CELJE
pornik, Ivan Lončar, Jakob Potočnik, Simon Golinar, Ivan Ravljen, Simon Prešern, Franc Kranjc, Martin Bezjak, Franc Polanec, Franc Kancijan in Alojzij Praprotnik; v 2. skupino zva« ničnikov:	Anton Kozinc, Anton Kavčič, Franc
Darovič, Josip Perič, Bogoljub Bohbera, Kristjan Unterweger, Peter Štruc, Jakob Pintar, Peter Jermol, Martin Draksler, Karel Lasič, Ivan Pe« tauer, Franc Urešič, Martin Širme, Josip Gaberc, Jakob, Skodič, Viktor Lotrič, Albert Kos, Ivan Arhar, Franc Cjuha, Josip Šparovec, Franc Prek, Aleksander Januš, Ivan Podrgajs, Mirko Oblak, Josip Weiss, Ivan Šnajder, Josip Roškar, Josip Falout, Josip Geiser, Alojzij Štine, Matevž Lov« renčič, Josip Mlakar, Franc Mohorčič, Franc Pušnik, Franc Gombocz, Franc Kaluža, Matej Babnik, Anton Zaviršek, Marija Velepič, Ale« ksander Lazarevič in Josip Maherl; v 1. skupino ^tužiteljev Anton Bačnik.
Premeščeni: pb. ur. II/3 Marija Šraj iz Lesc na Ljubljano 1, Janko Šraj iz Bohinjske Bistrice v Lesce in Franja Kapus iz Radovljice v Moj« strano za predstojnika; zvan. 3. skup. Marija Korbar z Ljubljane 4 v Bohinjsko Bistrico in Ana Blasin z Maribora 1 na Maribor 2; služ. 2. skup. Matija škrobar iz Gornje Radgone v Pra« gersko. Marija Inglič iz Žirov k Sv. Juriju ob juž. žel., Ema Stergar iz Litije na Ljubljano 2, Jerolim Crljenko z direkcije v Split, Ivan Osred« kar z Ljubljane 1 v Pragersko, Josipina Jereb z Maribora 2 na Maribor 1, Josip Korošec z direk« cije na Ljubljano 1 in Josip Mehle z Ljubljane 1 na Bled L
Upokojeni: pb. ur. II/2 Tekla Jašovec in Pav« la Nachtigall, pb. ur. II/3 Marija Cvar in zvan. L skup. Marko Gutman, vsi na Ljubljani 1.
Prestanek službe: pb. ur. II/5 Mariji Ferjan« čičevi v Zidanem mostu je prestala služba; služ. 2. skup. Leopold Ham v Bohinjski Bistrici in pog. pošt. Josipina Kresnik v Radmirju sta po« dala ostavko na poštno službo.
Poroke: pb. ur. 11/4 Ivana Grad v Grahovem pri Gerknici se je poročila z učiteljem Ivanom Globokarjem, pb. ur. 11/5 Kazimir Stupar na Ljubljani 1 s pb. ur. IH/3 Ncžiko Anderlič, služ. 2. skup. Marija Perovšek v Starem trgu pri Ra« keku z žand. podnar. Karlom Arhom in pog. pošt. Albina Arko v Borovnici s priv. uradnikom Rajkom Ramovšem.
Izpite za vodstvo pogodbenih pošt so napra« vile: Josipina Levstek, Anica Bombek, Ana Div« jak, Angela Pibernik, Marija Berdajs, Antonija Poje in Kati Jerneje.
Opozarjamo p. n. poštne uslužbence, da prodajamo
veliko partijo
manuf^kturnega blaga
Ne zamudite ugodnosti nakupa dokler traja zaloga! Na razpolago je velika množina raznih kamgarnor, sukna, lodna, dubla, podlog, damske volnine za obleke in plašče, raznih barhentov, flanel, kocev i. t. d.
TEKSTILBAZAR
Ljubljana, Krekov trg štev 10
Kralja Petra cesta št. 5
Manufaktura

Ljubljana,
Aleksandrova e. S
Angleška sukna, francoske sinle, češko platno za gotovino!
Na obroke!	Državnim nameščencem 5% popust!
Izhaja L, 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Konsoroij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.