Natisov 15.000. „štajerc" izhaja vsaki i petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in čelrl 1 leta razsierno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo vleto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi r.aročnino z ozi-rom .na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-Bišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in so sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača., Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena. oznanil (inseratov) je, za celo stran K 64, zar \'a strani K 32, za V« strani K 16, za »/• strani K 8, za */i« strani K 4, za Vit strani K 2, z\ »Lf strani KI. — Pri vecN kratnem oznanita sej cena primemo zniža, Štev. 30. V Ptuju v nedeljo dne 26. julija 1908. IX. letnik. Kmetski zbor v Ptuju. Smelo trdimo, da ae v ptujskem okraja še ni doživelo tako znamenitega zbora kmetov in kmetijskih delavcev, kakor je bil zbor t nedeljo. Več kot 2.000 oseb se je zbralo. Prostorni trt .Vereinshausa" je bil do zadnjega kotička natise* n, tako da se človek niti ganiti ni mogel. Ravno tako hodniki in postranski prostori. Rama ob rami so stali kmetje in t očeh se jim je svetila velika skrb za svojo gospodarsko bodočnost, katero je grozovita letošnja suša v nevarnost spravila. Točno ob 9. ari je pozdravil okrajni načelnik g. Ornig navzoče in je dejal, da je mnogobrojni obisk dokaz, kako grozovito bedo je povzročila suša. Kmetje morajo sami povzdigniti svoj glas in od vlade zahtevati, kar jim gre. Zato se je zbor sklical. Končno je pozdravil vladnega komisarja g. G r a s s 1, drž. poslanca g. Vincenc H a 1 i k a in dvornega svetnika g. dr. M. P1 o j a. Ob živahnem odobravanja je izvolil zbor okrajnega načelnika g. Oraiga za predsednika shoda, okrajnega tajnika g. Bengu pa za zapisnikarja. G. tajnik Benga je prečital v nemškem in slovenskem jezika rezolacijo. Na-to je govoril g. dr. P1 o j. Omenil je, da je že 30. p. m. vložil nnjnostni predlog glede podpore. Na hvalevredni način je stavilo tadi c. k. štajersko na-mestništvo predlog, da naj podeli vlada 4 milijone kron podpore za prizadete posestnike. Poljedelski minister je pripravljen podeliti 3 milijone za vša po toči prizadete dežele. To pa je premalo. (Odobravanje.) Poslanec Malik je omenil vse korake, ki jih je že storil za dosego podpore. Podporo naj bi se ne smelo podeliti na roko, marveč naj se priskrbi delavsko priložnost. Naznanil je tndi, da bodejo v sredo ali četrtek že prvi tisoči kron došli. Končno je pod burnem odobravanja priporočal, naj kmetje zaupljivo za okrajnim zaatopom stojijo. G. urednik Linhart je Malikov govor na slovensko prevedil. Potem je sam nadaljeval in o č r t a 1 težave kmetijskega stana. Omenil je nesrečna leta, ki so uničila vsled trtne uši zdrave stare vinograde. Nove nasade zopet je pobijala toča leto za letom. In zdaj pa pretijo grozovite posledice saše. Doslej je vlada vedno le „trinkgeld" za kmete darovala. Vsem dragim stanovom je izdatno pomagala, le kmeta ne. Saj te je zgodilo, da se je kmeta za škodo 50 ali 1 vinar odpisalo. Tema mora biti enkrat konec. Ako je kmet temelj tej državi, potem mora tndi država imeti dolžnost, da ma pomaga in da zanj skrbi. G. Linhart je izjavil, da ga veseli, da sta dva politična nasprotnika (Ploj in Malik) na shod došla. V tem hipa namreč naj poneha ves politični prepir, kajti gre se za gospodarsko bodočnost. Ako poslanci ne morejo ničesar doseči, potem naj pridejo med vo-lilee in naj to povedo. Ako so delavci šli na cesto in se priborili svoje pravice, storiti utegnili bi to tndi kmeti. Ob viharnem ploskanja je končal govornik navdušene besede z opominom na edinost med kmeti. Poslanec Malik je govoril še enkrat in dejal, da se bode brezobzirno potegoval za kmetske pravice. Neki viničar je izjavil, da je treba tndi za viničarje skrbdti. Urednik Linhart je temu pritrdil in nadaljeval, da morajo kmetje zopet priti, ako bi se jih na shod poklicalo. Na to je bila predložena rezolncija ednoglasno sprejeta. Ta rezolncija obsega sledeče točke: 1. Odpišejo naj se vsi deželno-knežai davki; vrne pa naj se za eno leto okraja in občini tozadevne občinske in okrajne doklade. 2. Dovoli naj se primerno podporo. V splošnem naj bi se ta podpora ne izplačevala v gotovini. Podpora naj bi se večidel porabila za splošno koristne namene in sicer za zgradbo občinskih in okrajnih cest, za podpiranje šolskih zgradb v revnih občinah itd. Regulačna dela na Dravi, Pesnici in Draui naj se v kolikor mogoče velikem obsrga nadaljujejo in v Ptuja naj se prične graditi jastično poslopje in dežalno bolnišnico. 3. Vlada naj dovoli-* okraju, pol. občinam, šolskim in farnim občinam za potrebo javne zgradbe v prihodnem letn brezobrestno posojilo, ki naj bi se povrnilo v 10—15 letih. Veliko teh stavb je že davno sklenjenih in so zelo potrebne. Troške zanje pa se pri današnji bedi ne morejo preskrbeti. 4. Vlada naj krmna sredstva, kakor mrvo, slamo, koruzo, otrobe, oves, krompir, zelje itd. po navadni csni loko postaje Ptuj odda. 5. Krmna in jedilna sredstva, ki bi se jih na ta način dobivalo se ne smejo naprej prodajati ali darovati. V takem slučaju naj bi bila kupec kakor prodajalec kaznovana. 6. Vlada naj za vse kmetijske pridelke za gospodarske namene pri vseh železnicah izdatno znižanje vozne tarife pridobi. 7. Vlada naj dovoli klanje v potrebi (Notschlachten) i. s. na ta način, da bi smel kmet, ki je prisiljen svojo živino na vsak način prodati, živino sam zaklati in meso brez posrednega prodajalca ali mesarja po primerni ceni porabiti. 8. Vlada naj bi takoj potom odredbe uvedla prepoved izvoza vsehkrmil, krmilnih sredstev in stelje. 9. Vlada naj bi takoj krmilna sredstva priskrbela, da ne bi bili kmetje prisiljeni, svojo živino pod malenkostnimi cenami oddati. 10. Vlada naj odredi, da bi se krma in jedilna sredstva po podružnici Ptuj c. k. kme-tijske družbe in pod nadzorstvom pol. oblasti ter okrajnega odbora razdelila. 11. Vlada naj skliče takoj komisijo za pregled po suši povzročene škode in določitev potrebne pomoči. Obenem naj ustavi vse davčne ekaekucije. To so točke sprejete rezolucije. Na-to je predsednik g. Ornig še opozarjal, da naj kmetje nikar ne prodajo prehitro živino, temveč da naj potrpijo. Z navdušenimi besedami je zaključil »hod in velikanska množica Be je počasi razšla. Zupani občin pa so podpisali rezolacijo in pri-djali občinske pečate. Ljudstvo je govorilo! Zdaj pa je vrsta na poslancih in vladi! Van s k m e-tisko pravico! Politični pregled. Državna zbornica je šla na počitnice. Samoumevno se zasedanje ni zaključilo, temveč le odgodilo. Tako dobivajo poslanci svojih 20 kro-nic na dan tudi med počitnicami. Razburjeno, viharno je bilo zdaj končano zbornično zasedanje. Dostikrat so se zbrali črni oblaki na političnem obzorja in zdelo se je, da bode vse razbito. No, pa so le do počitnic priromali. Kake je dobiti dopust za žetev? Kakor znano, se je uvedlo letos posebne vojaške dopuste za žetev. Da se tak dopust (Urlaub) doseže, treba je napisati polo, na kateri je odgovorjeno na sledeča vprašanja: 1. Stanovanje svojcev prosilca (kraj in politični okraj). 2. Ime starost in poklic taistih (pri otrokih le Število in starost); sorodniško razmerje s prosilcem (n. pr. N. N. oče, 60 let, itd.) 3. Ali je prosilec s temi sorodniki v eni družini živel, ko je šel k vojakom? 4. Razmerje in katastralni dohodek posestva. 5. Druge premoženske razmere. 6. Število moških in ženskih poslov. To polo ni treba kolekovati. Dopisi. Leitersberg pri Marburgi. Tadi pri nas so kutarji in dragi črnosakneži okol letali, da je bilo kaj. Od koče do koče so letali, da suknje so tako po Iufti frfale kakor metulji. V naši šoli se tako malo nemškega uči, pa tudi te trohice nam ne privoščijo. Od teh imenitnih gospodov mi je na mojo vprašanje, zakaj je zgubljen tisti, kateri nemško sna in bere, eden pravil, da nemške Časnike in bukvice so hudičove. Čadno Bern gledal, ker tadi on je v žepa imel nemški časnik .Volksblatt" in gotovo vem, da on tadi iz nemških bakvic bere, če hoče se omikati. Tako, on ne bi bil zgubljen, jaz in moji otroci bi pa ves čas bili zavrženi v peklu če nemško se učimo. To je jasna sleparija in drugo nič. Neumneži so taisti, kateri se dajo slepariti in so glasovali za slovenski poduk. Kakor so mi nekateri povedali, bo celo Že obžalujejo, da so tako nespametni bili, in so se dali na lastni škodi spregovoriti, tudi na škodo lastnih otrok. Kakšen prepir še le bode, če bomo imeli nemško in slovensko šolo. Kako bodejo potem okol letali in nas zopet zapeljavali. Nemir bode in bodejo nekatere čisto zmešali. Tudi jaz sem kot imeniten viničar dobil pismo se udeležiti shoda kmetske zveze. Nam je jasno znano, da klerikalci z kmetsko zvezo vred ne bodejo na nobeden način za nas skrbeli. Oni le poznajo lastnega žepa za napolniti, žep drugih pa sprazniti da je kaj. Znano je nam čisto dobro, da naprednjaki, posebno nemški, na to vlečejo, da bi tudi mi bili v starosti preskrbljeni. Hvalo-vredno bi bilo, če bi to tadi dosegli. Samo zapeljani neumneži verjamejo, da klerikalec z kuto ali cilindrom ali drogi bodejo za nas vlekli? Tudi mi od Leitersbergše občine trdimo, da so lani majnika od koče do koče kutarji, sploh kle- — 2 rikalci letali in nas »pregovarjali, le ne napred-njaka in tudi Bog nedaj socialdemokrata voliti; gorje tistim! In glej, kakor vemo, katarji so sami socialdemokrata Tolili. Mi bi bili prekleti, oni pa ne. Učil sem se t moji mladosti, Bog je pravičen; je to pravičnost, katar sme voliti socialdemokrata, mi smo pa v zadnjem kotn zavrženi t pekel če socialdemokrata volimo ? Zakaj li vera peša? Tadi jaz trdim, kjer duhovniki se politiko pečajo, tamkaj je ljudstvo surovo. Res je to! Ko sem Se na ptujskem polju služil, sem vidil, kako so tamkaj bili surovi. Le nož in late so bili orožje za lastnega prijatelja. Kolikokrat je morala sodnija govoriti in kako veliko delo imajo tam žandarmi. Se udeležim enkrat na Božjo pot. Proti večera pridemo trudni in vidimo kako trije duhovniki se pogovarjajo in v nekem velikem slovenskem časniku — večji kakor čmi gospodar — berejo in se spregovorijo. Ml se v sedemo in počivamo in smo jedli suhi krnh, kolače, katere smo od doma seboj vzeli. Okinčan križ — katerega smo naprej nosili — naslanjamo na drevo blizu ceste. Te tri duhovniki gre jo mimo; mislite da so pozdravljali križanega Odrešenika? Kako bi nas veselilo, če 36 bi ti častiti gospodje ponižali in bi nas pra-šali, od kod pridemo, kam romamo itd. Ne, ne. Taki so klerikalci. Meni pride misel, te sami ne na vero in svete nauke verjejo. Na tako obnašanje ni misliti druzega. Omeniti še hočem, da sem mislil se tedaj domov vrniti; bolje bi bilo. Tam na romarski cerkvi smo bili pri božji složbi m pridigi. Smo sicer slišali poleg psovanja na ,Štajerca* tudi nekaj svetih naukov. Ofer je prišel za ofer, za pridigarja, za mešnike, kateri so maše brali, za okinčanje cerkve itd. Denarja so veliko darovali; to vbogo ljudstvo! Zdaj sem več let v Leitersbergu. Veselo je bilo, mir je vladal. Pa Črnosukneži nam ne privoščijo miru, ne kaj boljega. Tudi pri nas so začelo prepir, ue samo med nami, temveč tudi prepir v rodbino bode prišel, ker črnosukneži tudi žene pregovorijo in tako prepir v rodbino spravijo. Tako dejanje je žalostno in tadi hudičevo. Podplat. Slavno uredništvo Štajerca v Ptuju. Vaše meni in moji rodbini po cenjenem listu iz-ražano sozalje povodom nesrečnega požara v nedeljo dne 21. junija t. 1. je v zvezi z obilimi dragimi sočutnimi izrazi iz štajerskih kmetskih krogov mene in mojo rodbino dokaj tolažilo. Akoravno sem bil vsled prenizkega zavarovanja precej občutno poškodovan, vendar hvalim Vsega-mogočnega, da mi je obranil zdrave vse moje Ljube. Sprejmite toraj, slavno uredništvo in dragi mi bralci kateri ste imeli z Vašim tovarišem sočutje, mojo in moje rodbine najtoplejo zahvalo. V Kačjem dolu, meseca julija 1908. Andrej Drofenig, kmetovalec. Iz Ptujskega Okraja. Dragi list ..Štajerc" ! Ime tvoje je res že tako priljudno, da Be mora že vsaki posestnik v Štajerski deželi, a posebno pa Slovenci za ta list kolikor najbolj mogoče poprijeti. Že v preteklem stoletja ni bilo nobenega slovenskega naprednega lista, ki bi se potegoval za blagor in nbogi kmetiški zatirani stan ; le ena mala brošnrica je bila spisana .,Kmetiški stan in njegov propad sedajni čas, navod, kako temu propado konec storiti in si boljšo blagostanje pridobiti". — Ker pa je ta brošurica bila pisana od kmeta, na razpolago v tiskarni g. Blanke v Ptuju, je ta knižica tako bodla klerikalce in vse njihove vodje v oči, da so se grdo proti tiskarja obnašali in mu žugali: ako bode on to brošurico na razpolago imel, da ne bodo nobenih tiskovin več od njega jemali. Tako je bil prisiljen to velevažno koižico od svoje trgovine opustiti. — Dosti bralesv je, kteri ne razumejo, pa tudi ne premislijo kar berejo, kar se le to malo površno brez premisleka bere, ker ne zapopade pisane t vari ne da bi njo presodil, kake namene in za kaki blagor kmetiškega obrt. in delavskega stana se gre in si pridobiti želi! Tedaj dragi čitatelje „Stajerca", ker je ta list resnično najboljši list za Slovence, bodi si kmet, obrtnik, delavec ali kar bodi, naj si tega vsakdo naroči! Vsaki človek bi gotovo rad napredoval, ne pa zaostajal sto let nazaj v svojem gospodarstva. Tedaj, dragi Slovenci, kteri ste za napredek, zboljšanja našega stanu, ca našo boljšo prihodnost potegujejo, bodimo edini kakor prsti na roki, kteri vsi dalo svojega telesa skupno opravljajo v blagor osebi. Kar je ta list zagledal luč sveta, so vsi klerikalni listi začeli hudojau-kati, so govorili; kar leze in gre, vse se bode tega lista poprijelo, ker je kmetiški list, ki bode resnico govoril! Tako so že v začetka tega lista sodili klerikalci in so se bali pravice. Tedaj dragi tovariši naročajte si ta najbolj pravični in pošteni list za Slovence, berite ga brez vse skrbi, ne bojite nikogar kajti le tisti bodo „ferdamani", kteri pravici branijo in hočejo vso hudobijo sveta zakriti, čas je prišel da se moraje tiste verige streti, ktere že tolika časa sem ubogi kmetiški stan, kakor stan obrtnika, delavca itd. mučijo. Mučenja ubogega človeštva mora biti enkrat konec, bodisi potem v gospodarskem ali pa na političnem polja. Kmetje, obrtniki in delavci, pomagajmo si Bani v našo boljšo prihodnost in tudi Beg nan. uo pomagal! Sv. Marjeta dplj. Gospod urednik! Vemo, da poznate ptiča, kateri živi v Afriki in ima lastnost, da skrije v nevarnosti svojo glavo, z namenom da ga nihče ne vidi, v grm. Spoznali ste pa tudi nekega gospoda kateri se, akoravno se šteje kot sodnijsko postavljenega cenitelja raznih poikodb na poljih, rad skrije za „ Gospodarja", ako je kako pametno pogruntal. Dne 6. t. m. sta poslali dve kmetici po g. .Schatzmei-aterja" Mlakarja v Lemberg, pardon v Brezule, da bi jim prišel preceniti škodo povzročena po goveji živini in zajcih na krompirju oziroma fižoli. Gospod pridejo in po njih znani munfi-cenci cenijo škodo takole: Ti Katra imaš 150 grmov krompirja obžrtega. če računiš v vsakem grmu povprek 5 krompirjev dobiš 750 krompirjev. Ako tehta 7 krompirjev 1 kg., tehta 750 krompirjev 1 cent in 7 dek. Spoznam ti 16 K. Ti Katica imaš ne vem koliko grmov fižole uničene in ti gre 12 K. Lenart, vam pa gre za oves 6 K. Gospod urednik! Vi gotovo ne vrja* mete, da bi bil v sv. Marjeti dplj. svet „z de-skami zabit". Proti temu pa vrjamete, da vemo; kaj je eden ali drugi poljski pridelek vreden. Domači, tudi od c. kr. sodaije imenovani ceni-telji za razne precenitva^so spoznali da se je g. Mlakar grozno urezal.- Skoda katera znaša po g. Mlakarju 34 K, znaša po prepričanju preje omenjenih domačih cenilcev v zvezi z dvema obČ. odbornikoma le 8 K. Zapisnik na razpolago. Torej za 26 K ste se g. Mlakar zmešali, hočemo reči zmotili. Kako ste pa gledali ? Skozi rešpetlin ali mrežo ? Vam je najbrž žal za vaše aaloršti-felne, ker si ne upate stopiti na njivo. Zato ste tudi le po cesti in meji špancirali in škodo od daleč cenili. Seve! Cenitev od daleč, plačilo v! bližini, če niste g. Mlakar zmožni kot kmet škode bolj natanko ceniti in določiti kakor ste to tukaj storili, tedaj se pojdite solit. Mi bo-demo pa poskrbeli, da nas s svojo modrostjo tukaj ne bode več osrečaval g. grand elit Scbatz-meister, kajti več potov vodi v — Maribor. Več Marječanov. Sv. Marjeta dr. p. V nedeljo 19. t. m. obhajali so v tej prijazni vasici god sv. Marjete. Prišel sem z mojim tovarišem ta dan v to vas, da bi se malo razvedrila v veseli družbi. Ko prideva do znane gostilne g. Habuc, kreneva jo naravnost noter.. Toda kaj misliš dragi čitatelj, kaj sva morala slišati že zunaj pred vratmi? Takšnih, ki nosijo visoke krogne in rodeče kravate, mi ne trpimo. Komaj pa zapustima notranje prostore, začeli so tuliti, z steklenicami ob mize razbijati ta takšne kisle obraze rezati, da človeka, kateri ni vajen takih neolikanih ljudi, mora kar strah postati. Ko spijeva vsaki par kozarcev vina, se pošlovima od teh divjakov, pa pred odhodom slišim, da je neka kisla mevža rekel, naj le odideta, pri naa ne čitamo „Stajerca". Akoravno sva ponosna na svoj poklic, vendar pri teh besedah naglo odidema, ker nama je zelo malo za črno in podlo klerikalno druhal. Napotila se še nisva domu, ampak šla sva v drugo gostilno, k velespoštovanemu g. Gollob, kjer so naju z vso prijaznostjo sprejeli in pošteno postregli. Pri rajnem vincu prepevala so dekleta in tudi žene vesele napitnice in niti najzadnji gost ni ostal, da bi se mu ne napilo. Tukaj pad velja pregovor: „Eden za vse, vsi za ednega". Slišalo se je tudi, da v gostilni g. Habuc popivajo samo Prepoljci, ker domači vaščani najraje zahajajo k naprednemu trgovcu in gostilničarju g. Gollob. „Živeli vsi ki se zavedajo". Zatoraj vsi naprednjaki, podpirajte in zahajajte v napredne gostilne, ter povsod odločno zahtevajte list ,,Sta-jerc". Mathias Pocherz, Josef Peitler,Kranichsfeld. Sromlje. Preljubi „Štajerc". Prav malo dobiš od nas Sromljanov dopisov, pa ne smeš zameriti ; saj veš kaj je temu krivo. Klerikalna gonja in pa naš Petan. Ljudje pa mislijo, da; velikanski greh, če niso takšnih miili, kakor je ta „županek". Morebiti Vam je, čč. gg. čitatelji znano, da smo dobili 1. svečana t. 1. novo pošto, katero smo že toliko časa pričakovali. Pa to je šment, zakaj je ravno pri tem županeku pošti zakaj ne pri gosp. del Gottu? Ne smem pa reči o pošti, saj vlada snaga v njej, ker jo hodijo vsako jutro „miIostljiva" Lojzka in pa njena gospodična, čistiti. Pa veste, da je vse povsod en škandal, zato se je pa tudi pri nas zgodil. Zmanjkalo je iz poštne blagajne 20 K. Ti šment ti! Kdo je pa to naredil ?! ?! Kmalu potem so jih dobili milosti j i va mama in pa gospodična tako s kolom, da sta se morali h gosp. dohtoriu vsaki dan voziti. Zakaj neki so bili tepeni ? Š edini cvet upanja mi cvete. Ker so naša ekse-lenca dr. Crenkanič tako prijazni, vem, da se bojo pobrigali tatvino spraviti na dan. Drugo leto bodo ae vršile občinske volitve. Že zdaj se zbirajo temni oblaki nad stolcom županstva in stolec se že zdaj maje. če Bog da, bomo drugo leto zvolili si drugega župana, in ne bode nič pomagalo če bode kozobrad svojo armado pripeljal na Sromlje. Vi gosp. županek že veste kaj je to. No kaj pa Vi gosp. ek s ped i ter in pa učitelj, ali so bile ..žmahne" ribe ? Tudi za Vas se šlupa tolče, samo glejte, da je ne okusite, ker je huda; bi tudi morebiti kibali. Zdaj pa vse skupaj lepo pozdravim, posebno pa Vas gospod urednik! Dobroznan Nevesenič. Sv. Tomaž pri Ormužu. Prosim Te, dragi „ Štajerc" odpuščanja, ker znano Ti je dobro, kako sem Te ogovarjal, grdil in preklinjal, ker mislil'sem da je sveta resnica to, kar govori duhov J čina črez Tebe. Da pa temo ni tako, sem se prepričal v pol letu ko prebiram članke v tvojem cenjenem lista, kako lepo po-dučnješ ubogo zapuščeno kmetsko ljudstvo. Izrekam Ti tem potom prisrčno zahvalo za Tvoj trud in dobro delo. Ljubi bralci ..Štajerca", to se ne da popisati kako sem bil zaljubljen jaz v časnik .Slovenski gospodar". Ko je pa ta začel tako hudomušno pisati črez ..Štajerca", potem ! kd so se ustanovile .Marijine družbe", mlade-niški shodi, romanje v daljne kraje, povišenje plače duhovnikom, nove zbirce, da so sv. maše dražje postale, žeguavanje zemlje pri cerkvi za pokojne, ne na britovi kakor prej, da so se podražili sprevodi, da mora priti z vozom po duhovnika ko gre spre vidi t boležnika, da so postajale deklice iz .Marijinih družb" mamike, ko so se začele prižnice in spovednice rabiti za politiko, ko se je začela duhovščina voziti v kočijah, ko so začeli duhovniki teatre špilati, ko so Kristusovi namestniki postali agitatorji pri volitvah, ko so začeli črnnhi grditi nemščino, ko ni dobilo ubogo nevedno kmečko ljudstvo odveze pri spovedi zavoljo prebiranja .Štajerca", ko so farške kuharice postajale okrogle, da je bil 'prekratek iiirtoh ter se šle kam zdravit itd. — 'sem postal nevoljen. Začel sem vse to premišljevati kaj vse se godi. Poslušal sem zvesto pridige, v katerih sem večkrat slišal krič „sveta vera je v nevarnosti, sveta vera peša". Ja zdaj pa vidim in znam zakaj da peša. Zdaj mi je jasno zakaj bo kričali duhovniki ob časa volitvah .sveta vera je v nevarnosti, morete voliti krščanske poslance, kakor je bofrat Miroslav Ploj, ta nam bode sveto vero ohranil". Tema pa ni bilo tistokrat tako, da bi bila res sv. vera ob časa takih volitev v nevarnosti, le bili so po-povski žepi v nevarnosti, da bi bila prišla kmetska podgana .k coj" ter jih pregrizla. — Iz tega sprevidi lahko vsak treznomisleč človek zakaj ae gre. Tadi jaz imam prepričanje s čem je svet namazan, ker skušal sem ga tudi v daljnih krajih. Zorotil sem se, da ne preberem niti najkrajšega stavka v .Slov. gospodarju", ker ta je ravno taksni, kakor tisti ki kričijo .le duhovnikom dajte ki jih lahko stane, sami pa bodite lačni, raje, kakor bi stradali". Samo pol leta te dragi .Štajerc" premišljeno prebiram in odprle so se mi oči. To pa bodem stoterno povrnil z dobrim, kaj sem slabega čez Tebe govoril. Prosim Te ljubi .Stajerc", ravnaj se proti - 3 meni po Kristniovih besedah: .Odpusti njim saj ne rejo kaj delajo", ker tndi jaz nisem znal, kaj sem pravil. Važnejšo prihodnjič. Iz Viršteina. Žalibog, da se nahajajo meduči-teljstvom tndi ljodje, ki delajo nečast svojemu ataca, dragim vestnim, spoštovanim učiteljem pa dovolj sramote. Tak je učitelj Jelovšek, o kate- | rem so pisali že razni časopisi, le najslabše, ker dobrega na njem najti ni. Poznan je po zseh sosednih farah pod imenom „Viištanjski sultl", in to po vsej pravici. Njegovo arogantno obnašanje proti ljudem presega meje skrajnosti. Ljudi, ki pridejo radi šolskih zadev k njemu, vrže ta gospod neusmiljeno čez prag na cesto, vpije da je groza, in koliko starišev odide z otroci a solznimi očmi od tega nesrečnega kraja. Na potih in t gostilnah napada v svoji pijanosti ljudi in M pretepa z njimi. ča mu gre za kožo jim preti z revolverjem, ki ga nosi vedno a seboj, kot bandur divjaške druhali. Pri sodniji se je imel radi tega zsgovarjati, občutil je, a pobolšal se ni. Kot VirŠtanski sultl je uvedel orijentalsko šego mnogoženstva. Tako je napravil posebno v neki znani gostilni na Virštanju razven krčma-rice celi družini dovolj sramote in žalosti. Kako je ta zadeva izpadla pri sodniji, prič dovolj, saj je znano svetu, in njemu 1 — Cele noči popiva t gostilnah, ali prespi kar v gostilni tik šole pri mizi, v šoli pa ubija ubogim učencem skro-kan učitelj a palico morilo in vedo, da je jojl Menda misli, da dresira leve in tigre! Pri sodniji ae je imel radi tega že opetovanokrat zsgovarjat. Dostikrat prične šolo šele ob deseti uri, čez pol are se odstrani, da učencem komando „prepis" nastavi učenca policaja, naš šolovodja pa se vležejo spat. Prič, dosta kumek 1 Poživljamo šolske oblasti sosebno visoki c. kr. deželni šolski svet, da ukrenejo, ter nas rešijo prej ko slej tega človeka, o katerem sliši mladina toliko alabega; in ta naj bi bil učitelj odgojitelj! — Upamo tudi,; da bode c. kr. deželni šolski svet dobro utemeljeno pritožbo proti temu pedagogu, ki je že od meseca maja t Gradcu, upošteval in uvedel disciplinarno preiskavo, pri kateri bodemo vsi vir-štanjski kmeti združeno s poštenimi sredstvi nastopili proti temu krutemu človeku. Hudega leta in njegovih nadlog reši nas o Bogi Virštanjčani. * Iz Rožne doline na Koroškem. Cast, gospod urednik ali ae Vam vredno zdi, pa dajte sledeče vrstice vrlemu „Štajercu", da jih natiska in po •vetu razpiaka: Nemško šolsko društvo Veselico je imelo lušno V naprednjih Borovljah, Ne v Glinjsh in Zadovljah. — V Borovljah in okolici Smo naprednjaki vneti Za nemški vrtec, nemško šolo. — Z Ražun-Treiberjevo „parazolo" Pa bi radi Glinjski „mlakarji" In Selški žegnani .žrebljarji" Deklete, dečke tak atrepali, Da bi nemško nič ne znali. — Nemški jezik zlo potreben, Naj bi znal ga vsak Božan, Vsak Korošec zavedeni Nemško šolsko društvo, le pomagaj nam I Djekše. Dragi „8 tajen-" ! Pri nas na Djekšah ni navada, da bi se veliko pečali s časopisom in obrekovali eden druzega, posebno pa da bi t časopisih raznašali naše duhovne. Toliko za vero vnete fare mislim da je ni, kakor so Djekše. Ali če pa pride tak župnik v župnijo, kakor ga imamo zdaj pri nas, vendar preide vsakemu potrpežljivost. Dne 8. junija se je pri nas ustanovila podružnica .Kmetijske družbe" za Djekše in okolico, katero ustanovit je prišel g. V. Sami, potovalni učitelj, in nam ) isnil, kako potrebna družba to je. Vai smo mu bili prav hvaležni za njegov trud in mu izrekamo največo hvalo. Vai smo izpoznali, da gos. Sumi je človek, kateri želi pripravit kmete k boljšemu stanju in jih podučevati o kmetskih razmerah. On je prav jasno razodel, da ta dražba se ne vtika v politiko, ampak je samo za vbogega kmeta, kateri si v Bili nikamor ne ve pomagat. Vsi smo bili veseli, samo g. župnik Karol Graba ne; on je že tedaj nasprotoval in nasprotuje še vedno, ker on kmeta ne ljubi. Za to mu je nevošljiv, če bi j mu boljši godilo. Vea čas smo imeli dobre duhovnike, vsi smo jih spoštovali in s solzami od njih slovo jemali. Ali temu želi cela fara, da bi skoraj pobral svoje kopite iu jih nesel na Pemsko, ker dela toliko prepira v fari, da najboljši ljudje ne marajo več za cerkev. V štev. 25. je pisal t ,Mir", ako je to potreba, tako je boljši, da so Djekšarji odvisni od Veli-kovčanov. Vprašamo Vas, g. Graba, kaj pa to vas briga ? Ako je to za kmete, pustite nas pri miru; če ste Kristusov namestnik, oznanujte sv. evangelij in pustite naše razmere. Sv. evangelij pravi: dajte Brgukar je Božjegain kralju, kar je kra-Ijovega. Mi vas pa prosimo da pustite tndi nam, kar je našega. Gospod Graba, vprašamo Vas, ali ste storili že vi toliko za kmete kakor naš učitelj g. Sumi, katerega vedno raznašate v vašem smrdljivem časopisu? Potem bomo vam prav hvaležni. Naznanim, da je pri volitvi 8. junija prišlo malo podružuikov, ker so vedeli, da bo Grabo zraven in tako ta volitev ni bila veljavna in se prekliče na nedeljo 5. julija. Takrat so prišli vsi, kateri so se zapisali tej potrebni družbi, da bi ss izvolil odbor. Hitro je bil tudi i ta n&sprotovalec zraven. G. Graba je začel kričat in razsajat, da je raznesel celi zbor ; ker so kmetje pametnejši kakor on so ga pustili samega v gostimi in so šli vsak na svoj dom. Našega tajnika je zmerjal na grd način in je dejal, da je od tujega denarja plačan občinski „individinm". Lepe manire za enega župnika! Prihodnjič več I Več kmetov. Pliberk. Da kmetijstvo propada nihče ne taji. 0 vzrokih jako žalostnega propada se je v zadnjih letah veliko pisalo in govorilo. Gotovo je, da se posli zelo težko dobijo in večkrat še ne in se zategadelj morajo kmetije zanemarjati. Pomanjkanje kmetskih delavcev je brez dvoma velik vzrok propada kmetijstva. Veliko škodujejo kmetom pa tudi posojilnice. Ne samo, da dajejo velike svote brez vsake potrebe, zahtevajo potem po 6% obresti. Seveda take (židovske obresti navadno ni mogoče plačevati in kmet si posodi za poplačilo obresti na dobri svet katerega uda posojilnice še eno svoto. Ako posojilnica uvidi, da je ubogi kmet že daleč vdolgzsgvzil in ni več zmožen ves ' svoj dolg poplačati, skočijo na njega in mu zavijejo vrat. Se en vzrok naj omenimo, zakaj kmeti vedno slabši gospodarijo. Ta vzrok je jako važen, ali malo znan. V novejšem času so nastali trgovci s kmetijstvom, kateri kupujejo kmetije, jih razko8ijo in pokvarijo in zadnjič Še dobijo a pri-lizovanjem in hinavstvom ubogega človeka, kateremu prazno podstrešje in zanemarjena polja za velik denar na hrbet obesijo. Ta ubogi trpin hodi a to težo v velikih g modni h stiskah na svoja puščavi podobna polja in se trudi, kolikor je mogoče. Saveda s takim bremenom ni mogoče dolgo obstati in primoran je ubogi kmet, svoja posestva v zgnbo prodati, ako mu jo prej ne zambijo. V okolici pliberŠki se je na ta način že več posestev prodalo in uničilo. Prav pridno ae pri tej kupčiji gospod Kronbirt obnaša iu je prava pivka na kmetskem mozgu. Napravlja se kot največji dobrotnik kmetov, je pa v resnici i volk v ovčji koži. Takega svetega in poštenega 'moža v celem Velikovškem glavarstvu ni, kakor je on. Vsak dan se ozre proti nebu, sklene roke in prosi Boga v nebesih, da bi mu poslal nevednega Kranjca ali Štajerca, katerim bi navezal za drag denar svoja prehvaljena, od ubogih domačinov za majhen denar nakupljena posestva. Da je le en par tisoč goldinarjev pri vsaki kmetiji je gosp. Tomesie pa zadovoljen. Od svojih sobratov in siromakov ne zahteva več. Samo to ga v časil pojezi, da ni to ali ono posestvo kupil in razuesaril. Začuditi pa se je, da je g. Kronbirt še svetovalec in zaupnik ne samo kmetov, ampak tudi Pliberčanov, če ravno v enomer gleda, da bi dtbil nevedneža, kateremu bi kožo čez glavo potegnil. Nt se res začuditi, da kmetijstvo propada, ki imajo kmetje take krščanske može kakor je .Kronbirt" za svetovalce. Glinje Zadnji „Mir" je z velikim veseljem in škodoželjnostjo „psukal" in pisaril, da sta bila gospoda Una in Ligot radi tega, ker sta žnpana v Loki imenovala „šufta", ker je svojo besedo snedel, od sodnije karnovana. Pa vse veselje je padlo v Resoiku v Dravo, kajti pri dragi obravnavi sta bila oba zatožen ca oproščena in častni občan dr. Brejc ter njegov ,,špeci" Widman sta hodila z žalostno obešeno glavico okrog. Bog ju trošti! Resse, VVestfahlen. Dragi „Štajerc" ! Jaz ti naznanjam iz Bess v Weetfalnu, da je tukaj taka huda burja bila, da take stari ljudje ne pomnijo. Voze je na cesti okol obrnilo, veliko hiš jo odkrilo, veliko dreves poškodovalo, celtne je v zrak dvignilo, ko so bile pripravljene za veselice: toča je pobila vse poljske pridelke; debela je padala, ko golobovo jajce. S pozdravom, tvoj naročnik Job. Pire. Kmetovalci, pripravljajte si zeleno krmo za jesen in rano spomlad! Po raznih strokovnih listih beremo, kaj nam je storiti da preživimo našo živino čez zimo, in zares, zelo različni so nasveti od zelene koruze do bukovega Jistja, resja in praporja najdemo v naravi nadomestna krmila. Ni toraj moj namen Vam vse te rastline našteti; pač pa bi Vam priporočal da v strniše (Stoppelfeld) sejete eno ali drugo hitro rastočo rastlino katero lahko v pozno jesen zeleno krmite. Po zadnjem dežu imamo nekoliko opravičenega upa, da bomo imeli vsaj po ravninskih travnikih nekoliko otave, seveda bode množina taiste odvisna ne le od več deža ampak tudi od gnojnega stanja dotičnega travnika. Oni kateri so v zadnjih letih gnojili travnike z Tomaževo moko in Kalijevo soljo ali z enako učinknjočimi gnojili bodo pod enakimi razmerami imeli pač obilo več otave nego oni kateri se na travnik le ob času košnje in paše spomnijo. Precei bi pa lahko sedaj še gnojenje travnikov s Čilskim solitrom pomagalo. To gnojilo katero vsebuje dušik (Stickstoff) je po navadi za travnike skoraj predrago in ae njega raba le pri zelo pazni uporabi in v precej ugodnih slučajih rentira. Letos pa ko je pri nas splošno pomanjkanje krme in 100 kg dobre krme najmanj 12 K stane je pri gnojenju travnikov z čilskim solitrom lepi dobiček zagotovljen. Na en oral (Joch) travnika zadostuje 40—50 kg fino zdrobljenega čilskega solitra enakomerno raztrositi, paziti pa je da se trosi ob časa ko ni na travi rosa, ker bi ae drugače nežne rastline zažgale. To gnojilo se na zemlji precej naglo raztopi in takoj prične uplivati na razvoj rastlin. Enako postopamo lahko tudi pri korenja in pri repi in posebno pri zelju. Meni so hotle lansko leto gosenice repo popolno uničiti, zelo oslabele repice pa so se vidno okrepčale kakor hitro sem potrosil čiaki soliter; samoumevno je da sem tudi te nepotrebne goste gosenice pokončaval kar se mi je posrečilo deloma z rabljenim perilnim Ingota deloma pa da sem nagnal karetnino na repno njivo, katera je gosenice prav pridno zobala. Ako aejemo sedaj v sterneno precej gosto oves in rudečo deteljo (Inkarnatklee) in pred setvijo potrosimo malo množ no čilskega solitra in kadar so rastline eno ped veliko ša enkrat, bodemo dosegli letos v jeseni in v prihodnji spomladi prav izdatno košnjo izvrstnega krmila. Dragi stanovski tovariši, izkoriščajte toraj letos vsa pripravna sredstva da si zdržite ljubo živino pri dostojni hrani. Različna semena za zeleno krmo kakor tndi čilski soliter Vam priporočam potom kmet. podružnic naročati Nadalnje nasvete Vam dajo drage volje gg. potovalni učitelji, poljedelska šola v Grottenhcfn pri Gradcu, vinorejska šola v Mariboru in po dopustu časa tudi podpisani. Sklenem te vrste z pesnikom Slomšekom ki pravi: Slovenec tvoja je zemlja zdrava, za pridne nje lega naj prava, sreča Te išče am Ti je dan, najšel jo boš — če nisi zaspan. V Kačjem dola dne 20|7. 1908. Andrej Drofenig, kmetovalec Novice. Trije modrijani Iz Haloz... Zbrale so se tri knnštne haložantke glavice, ena žegoana, dva pa nežegaani; velečsstiti in precej sr bo riti iaj-moster in knez haložanski Vogrin iz ■▼. — 4 — Barbare, klerikalni posestnik in cerkveni ključar Be iS a k in njenra ednako vredni tovariš K o k o 1 j. .. Zbrali so se, si stisnili roke in pogledali na cerkveni stolp: „0j ti preljubi tiirmšpic sv. Barbare, ti nam pomagaj, ti na« redi iz vseb zadreg"... In barbarski .špictiirm" je prijazno na to deteljico gledal ter jim dal do-bri svet. Sli so in zatožili urednika Linharta pri mariborski sodniji. In veselili so se, da do Linharta srca v hlače padlo in da bo možakarje za odpuščanje prosil. Dnevi so minuli in za 23. julija je bila sodoijska razprava določena. Prišel je pondelek, prišel torek in prišla sreda. In glej, — v sredo popoldne prinese pi-smonoša urednika Linharta ekspreano pismo mariborske sodnije. V pisma se je naznanilo, da ■o bratci Vogrin, Belšak in Kokolj tožbo nazaj potegnili in da morajo vBled tega vse ■ odnijske troške plača ti... Hahaha! Vse veselje je splavalo modrijanom po vodi. Zbali so se, zbali bo se naših dokazov, ki bi jih doprinesli pred sodnijo . . . Oj ti deteljica! Kako hudomušno gleda barbarski »špic-tura" na te tri najbrihtnejše Haložane . . . Iz Spodnje-Stajerskega. Iz Ptujske Okolice se nam piše: Kakor se je pri „velikem kmetskem zbora" v Ptaja dne 19. julija t. 1. izvidilo, se je tamkaj velika in velika množica kmetskega ljudstva zbrala, katera je radovoljno in z veseljem poslušala besede izvrstnih govornikov, kateri so po vseh straneh pravo dopadenje dospeli. Daj bog! da bi se taiste tudi uresničile in nam obilno sada donesle! Hvala in zahvala toraj vsem častitim gospodom, kateri se za nas trudijo; saj smo res vsi potrebni pomoči, samo da ljube edinosti še nam majnks. Zatoraj kmetje, izdramimo se, podpirajmo naše prijatelje, koji se za nas potegujejo in začnimo enkrat sami misliti, in ne poslašajmo krivih prorokov, kateri nam samo pesek v oči mečejo in nas še za naprej hočejo v temi imeti. Vso narodno hujskanje naj bode cb strani; združimo se! pomagajmo •i! in skrbimo le sa naše stanje, vee drago, rszan tega, kar našo katoliško vero zadene, je sleparija. To je božja resnica. Prvaški polom v Ormužu. Do velikega poloma je dovedlo gospodarstvo prvaške gospode v Ormužu. Leta 1904 je pričelo edinemu prva-škemu trgovcu v Ormužu slabo iti in odločil se je, da proda svoje hiše in posestvo. Prvaška okrajna posojilnica seveda ni imela nič druzega storiti, nego hitro in na tihoma dve hiši tega trgovca nakupiti. Ker je imela posojilnica samo 15.000 K lastnega premoženja, kupna cena hig pa je znašala 80.000 K, morala je večidel d e-narne vloge porabiti, katere so ji zaupali Člani. V kupljenih dveh hišah spravilo se je seveda več »narodnih štacun" in prvaških obrtnikov i.'s. 1 trgovca, 1 mizarja, 1 klobučarja in 1 čevljarja. Ali kmalu je mizarju drobiža zmanjkalo, vzel je popotno palico in zapustil Ormuž. Ednako se je godilo trgovcu, znanemu prvaškemu Marku Šepec, ki je bil vedno eden prvih, kadar se je hujskalo proti napred-njakom. Mož se je preselil v Maribor, kjer je upal, da napravi z nemškimi kupci več dobička. In tako je šlo naprej. Klobučarju se je pričelo istotako slabo goditi. Končno so ga zarubili in mož je napovedal konkurz. To je seveda poglavarje ormnžkega prvaštva hudo speklo in skušali so vse zamolčati in zatajiti. Pa le ni šlo, — vse pride na solnce. Vbogi člani prvaških posojilnic, kako lahkomiselno se zapravlja in t porablja vaše denarje! Ali se vam oči še ne bodejo odprle ? Prvaški uradniki v Ormužu imajo to nava-dico, da zahajajo med uradnimi urami v gostilne in „čitalnico". Ljudje pa naj čakajo. Opozarjamo oblast na to! Iz Slovenjgradeca se nam poroča: Pred kratkem se je vršila veselica v naprednem smislu za šolsko mladino v restavraciji pri kolodvoru. Ta prireditev pa strašno jezi nekatere gospode, da ne pridejo več blizo. — Tem besnim ljudem bodi povedano, da čisto lahko izostanejo, ker nismo od njih prav nič odvisni. Sploh pa ne morejo nekteri teh narodnih korifej brez hujskanja živeti. — Med najbolj zagrizene spada šmarski „oberlerer" Salamon. Koder ta prvaški petelin hodi, seje le sovraštvo, prepir in hujskanje. On je prišel pred leti disciplinarnim putom v Šmartno, kjer svojo hajskarijo nadaljnje. Ali ima zato 8 K vsaki dan plače, da hujska? Kot odbornik je storil predlog, da naj se vse slovensko uradnjo, Nemcem pa se pri-bizuje in tako skriva svoj značaj. Smarčani ga imajo za čisto za nič učitelja. Jezo ima tako na Nemce, da kar skače in vpije in koine, da se ljudje kar križajo. — Šmarčani so prav imeli, ko so šli v Gradec protestirati proti temu človeku! Hlev za bolno živino. Gosp. deželni živino-zdravmk K u r z i d i m nam piše : Mestna občina ptujska je po naprošbi okrajnega zastopa zgri~ dila pri klalnici hlev za bolno živino. Tako bodejo zamogli tudi oddaljnejši posestniki svoji bolni živini zdravniško pomoč priskrbeti, s tem, da jo pripeljejo v ta hlev in to pri malih troških. Ta uredba je prav velikega pomena za količne konje. Namesto da zdaj kmet nam z vsemi mogočimi, dostikrat škodljivimi domačimi sredstvi živino zdravi ali pa živinozdravnika celo nro daleč pokliče in s tem veliko dragocenega časa izgubi, — prižene ali prijaha naj se bolanega konja takoj v mesto in naj se mu preskrbi tam pomoči. Na ta način se zamore marsikaterega dragega konja rešiti. ."Sploh se svetuje, da se oboleli živini čimpreje zdravniško pomoč preskrbi, ne pa da se mesece dolgo čaka. Marsikatero bolf zm se v začetku lahko odstrani, pri daljšem zanemarjenja pa postane neozdravljiva. (Glej tudi inzerat v današnji številki!) FalotstVO. Preteklo nedeljo po noči je odsekal nek zločinec krasno „Masa", veliko rožo v mestnem parkn ptujskem. Odsekal jo je s sablje. Skoroj gotovo je zločinec iskati v vrstah madžaronskih huzarjev. Takemu falotu naj bi se ušesa odrezalo! Letni in- živinski sejmi na Štajerskem. (Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi.) Dne 25. julija v Lipnici; v Žalcu**, okr. Celje; v Gornjem Gradu**; v Slovenji Bistrici**; pri Sv. Urbanu**, okr. Ptnj; v Čermožišah**, okr. Bogateč; v Kozjem**; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 26. julija pri Sv. Ani na Krembergu, okr. Cmnrek. Dne 27. julija v Teharjih**, okr. Celje; v Framu**, okr. Maribor ; v Ormožu**; v Kleinu**, okt. Arvež; pri Sv. Martina pri Vurbergu**, okr. Maribor. Dne 28. julija v Ormoža (svinjski sejem). Dne 29. julija na Ptuju (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 30. julija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Kostrivnici**, okr. Bogateč ; v Gradcu*. Dne 31. julija v Konjicah**; pri Sv. Jakobu**, okr. Laško ; pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.**, okr. Ptuj; v Zagorji**, okr. Kozje; v Marnbergu**. Dne 1. avgusta v Rogatcu (tejem z veliko živino) ; na Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Brežicah (svinjski sejem); v Pišecah*, okr. Brežice ; na Gomilici**, okr. Lipnica. Dne 3. avgusta pri Sr. Lenartu v Slov. gor. ; pri Sv. Jakobu**, okr. Celje ; na Tinskein**, okr. Šmarje pri Jelšah ; v Konjicah* ; v Kamnici*, okr. Maribor; v Celju. Dne 4. avgusta v Radgoni*; St. Ilj ob Turjaku**, okr. Šoštanj; v Ormožu (svinjski sejem); na Sr. Gorah pri Št. Petru**, okr. Kozje. Dne 5. avgusta v Lnčanah (sejem s drobnico), okr. Arvež; v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Loki**, okr. Laško; na Ptuju (sejem s ščetinaji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; pri Sv. Janžu**, okr. Arvež. Dne 6. avgusta pri Novi cerkvi**, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Mariji Snežni, okr. Cmureck, 7 Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Tečaj za vezenje, združen z razstavo najnovejših vzorcev umetnega vezanja, vprizori znana firma Singer C o. od 22. julija do 8. avg. v prostorih BMadchenheim". Tečaj kakor razstava sta popolnoma brezplačna. Podnčevalo se bode v pisanem, žnorastem in monogramskem vezenju, nadalje v Madeira-, Hardanger-, votlo-robnem-, luknjastem in Point-lace-delu. Tudi šivalni poduk s posebnim ozirom na aparate, pridjane ,Zentral-Bobbin"-šiv. stroju, se vrši obenem. Kakor znano, prireja ta svetovna firma take tečaje večkrat. Vedno se dajo tako poljudno, da se učenke že v enem tednu vsega priučijo, pa čeprav niso vešče vezenja. Naznani se udeležbo pred začetkom poduka v razstavnem prostoru. Priporočamo to priredbo najtopleje! Med puferje prišel je v Konjicah kurjač Jakob Packo. Odtrgalo mu je 4 prsta leve roke. Obesil se je bogati posestnik Johan tikoli v Prihovi pri Konjicah. Vzrok samomora je mači prepir. Vlak iz tira Skočil je v Poličanah. K i sa ni zgodila druga nesreča. Iz Koroškega. Napredna zmaga. Iz Slov. Plajberga se nam 15. julija 1908 poroča: Občinske volitve ki so se danes izvršile ob veliki udeležbi, so prinesle zmago naprednjakov, kar z veseljem poročamo. Naša stranka je zmagala v prvem in tretjem razredu. T drugem pa se nismo udeležili volitve, da postimo »Metoii-jam" tudi malo afrajda", ter da bodo videli, kako je treba po pravem občinske zadeve opravljati. Z virilnima glasovoma imamo zdaj 10 liberalnih, Nemcem prijaznih mož proti 4 črnim v Poboru. Dozdaj je bila občina čisto črna. Preiskalo se bode zdaj natanko, kako se je gospodarilo in morda izvemo še marsikatero novico! Navdušenim naprednjakom pa, ki se niso bali truda, da so izčistili občinski hram, izrekamo svoje pripoznanje in hvalo. Jako težko pa se bo beli slamnjak s tamborico od polnih piakrov egiptovskih ločil. Nemara se bojo morale „pre-csrtane" rokice spet „hobla" prijeti. Dela je ja dosti! Naj pa pomaga tiste lepe cerkvene stole v Cslovcu delati, kterih eden stane 50 kron, čeravno je tu domači mizar, ki je hotel enake po 16 kron narediti . . . Živeli naprednjaki! Obsojen župnik. Fajmošter Franta v Oaiahu je žalil na gdč. Fani Marger na časti. Bil je vsled tega na 30 K globe obsojen. Tudi pritožba mu ni pomagala. Niti ženska čast gotovim kuharjem ni sveta. Volitev v Bistrici v Rožni dolini. Kakor znano, so svoj čas župnik Schuster in tovariši protest proti občinski volitvi vložili. Vlada je ta protest zavrgla. Zato se je vršila 20. t. m. volitev župana, občinskih svetnikov in krajnih šolskih svetnikov. Interveniral je g. vladni svetnik Grab-mayr. Za župana je bil v tretjič g. TiUmann Fanst, fabrični ravnatelj, izvoljen. Za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni gg.: Job. Kurasch p. d. Tomasch, posestnik in gostilničar v Bistrici, Jos. Partl p. d. Kosem, veleposestnik in Lorenc Flinig, p. d. Schleicher, veleposestnik v Svečah. V krajni šolski svet so bili izvoljeni: za šolo v Bistrici gg. dr. Kamillo Trinbacher, Joh. Kurasch, Val. Ibouaig, Fl. Nalle, Stefan Obiltschnig; za šolo v Svečan pa gg. Anton Plautz, M. Dobeiniger, Lorenc Feinig, T. Feinig in Joh. Schaunig. — čestitamo občini za to izvolitev. Vsi izvoljenci so naprednjaki. črna stranka je delovala z vsemi sredstvi. Ali ^ni ji pomagalo. Volilci so sprevideli, da je pošteno gospodarsko delo potrebnejše nego brezmiselno hujskanje. Živeli napredni volilci! V Prevalju je bil za župana zopet g. Leopold Pristou izvoljen. V občinski ztstop so bili izvoljeni gg. M. Stroinig, F. Latschnig, A. Hri-bernigg, K. Pogantsch, P. Dobrodel in F. Jurko-vitseh. V krajni šolski svet pa gg.: F. Copra, J. Heckl, F. Pettch, J. Pletschintschnig in G. Bergmann. Izvoljeni so naprednega mišljenja. Od nekod na Koroškem se nam piše.: Preljubi naš „Stajerc", vzemi tndi od nas nekaj ustnega, t. j. novo pesem o staremu prvaku, ■ katero njegovim podložnikom in tndi vsem tvojim zvestim bralcem odkritosrčno naznanimo, zakaj bode „vzgleden" Ober-Andrej eden dan namesto repični močnik doma-------le ječmen ali ričet v kajfnici južinal, ako se mn bodo bliščeče krone smilile. Ta pesen, ki jo je njegov pastir na politični paši prvakom v poduk in naprednjakom za kratek Čas stuhtal, se glasi: Andrej majhen moži Prvaške priče vozi, Ker Nemec je zatožil In častno tožbo sprožil. Dohtarja prvaškega Si vzel je za govornika. .Andrej tiho bodi, Tvoj jezik ni po modi!" Možicelj pa koj brodi In tako-le zagodi: „Tibo biti je Škandal, Sodniku bom levite bral". — 5 Ko ta škandal zasliši Tam v sodnijški biši, Mn obljubi .skledco riceta*. Andrej dober tek. koj pihaj ga! — Aa — to le — aii — Ustrelil se je t Celovca posestnik gostilne tor Aim". Baje so ga gnale slabe gospodarske re v smrt. Živinski sejmi meseca avgmta se vršijo: Job 1. v Ebersteinu in Wolftbergu; 3. t Sp. |r»vograda, Arriahn, Sv. Lovrenca, Kremsbtucknu; , t Schwarzenbacha, St. Lovrenca v Lesscha, litnica in Beljaka ; 10. v sv. Lenarta, Beljaka. v Železni Kaplji. 17. v Preitenega, Št. Vida Glani, St. M.hela nad Plibsigom, Hiiken-21. v Liesingu; 22. v Lnggan ; 24. v aahn, Labada, Porstn v L*bndu in Klein-heimu; 25. v Sv. Silvatorju; 27. v Pater-■nu; 28. v Sr. Aadreju, Zg. Dravograda; v Rennwvgu in 31. v Feldkirchnn. Čudna nesreča se je zgodila te dni v sv. ikatorju. Ljudje so našli nekega dečka težko njenega, kakor da bi dobil strel s šrotom v Lbraz. Ne ve ac še ničesar, kako se je nesreča dila. Umrl je 14. t. v Crlovca za Koroško vele-nlnženi" deželni knjigovodja v p. gosp. Mat. tobiltschnig. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil Medvedjega dola, pri Plaucn v občini Bistrici. Do zadnjega je bil vodja centralne zveze kmet-tih društev za Koroško. Bil je splošno spoštovan in njegova smrt prizadela je kmetijstva hudo »no. DomaČa žemljica bodi poštenjaku lahka! Po svetu. Ljubi „Štajerc" ! Na železnici Mostar—Sarajevo so se peljali v enem voza en katoličan, en nohamedanec in en Srb. Govorili so o tema, Ikdo je najbolj pravičen. — „J.-z sem najbolj pravičen*, pravi katoličan, „kajti jaz sovrsž m • brezverce". -- »Ne", odgovori mohamedanec, | ,najbolj pravičen sem jaz, kajti jaz se ne brigam zs nobenega pripadnika druge vere". — j ,0j ne", meni Srb, „jaz, edino jsz sem najbolj j pravičen, kajti jaz ravnam z vsemi ljudmi I ednakc". In red, ko sta katoličan in mohame-dsnec izstopila, manjkala je obema — žepna I ora-.. Vsled velikih viharjev je ponesrečilo zadoje J dni v inal h pristanih okoli Bdbao skupno 42 I oseb. Nevihta je divjala v Bercgerju na Ogrskem. 1 Vse je pod vodo. 6 žena in 5 otrok je utonilo. Grška skupina j* napadla 18. t. m. hul-garsko »as R baici. Umorila je 25 oseb. ranila i in požgala celo vas. ■*»»« Nabirajte jubilejne marke! Kakor znano so izdane v proslavo cesarje-j vega jubileja posebne, poštne marke. Mi -prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne znamke. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se > bode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jubilejske marke in pošljite jih uredništvu „Štajerca". KXXHXKXXXXKXXXXKrtXKX Gospodarske. Pomanjkanje krme. nelovalei. sejajte pozne sadeže, da ne bo pomanjkanja krme Najsi sta spomlad in začetek poletja bila za kmeta tako zelo ugodna in mu toliko obetala, držala nista teh obljub ne maj ne junij. Lepe nade na lep in velik pridelek so se skoro docela izjalovile. Ozimina je vsled prehude suše zelo trpela, poletni sadeži pa so iz istega vzroka ostali zelo nerazviti in slabi. Sena smo povprečno pridelali za 30—40°/, manje kakor bi ga morali. In kakor razmere stoje, nam ni nobenega upanja, da bi dobili kako otavo. Torej imamo slabe čase in bomo imeli še slabše ; po zimi nam bo manjkalo krme in stelje. To je za štajerske kmetovalce zelo hud udarec, ki nas laliko spravi ob ves napredek, ki smo ga s skrbjo dosegli na polju živinoreje. Proti vremenu je kmetovalec popolnoma brez vse moči, vse njegovo delo in ves trud je zaman, če ni dežja, ki bi je oplodil. Upamo pa, da nam bosta julij in avgust vrnila to, kar sta nam maj in junij vzela. To upamo, a obenem hočemo poskusiti vsa sredstva, ki nam lahko v tej zadregi in nezgodi pomagajo, ali to zlo vsaj malo polajšajo. Za kmetijske podružnice se začenja sedaj novi čas, ko bodo lahko s pridnim delom, nasveti in pomočjo obvarovali svoje člane velike škode. Na mnogih krajih so že začeli prodajati živino. Jasno pa je vendar ko beli dan, da bodo imeli kmetovalci samo škodo, če bodo prodali preveč živine, posebno pa, če jo prodajo za nizko ceno. Zato se naj živina ne prodaja. S tem pa nikakor ne mislimo reči, da je bolje, če se živina izstrada. Stradati živina ne sme, ravno tako pa ie ne smemo tudi prodajati za malenkostno ceno. Kjer krma ne zadostuje in se ne more dobiti primeren nadomestek, tam je boljše, da živino prodamo, dokler je še dobro rejena in dokler še ni izstradana. Tam seveda ne smemo čakati, da sta gumno in skedenj popolnoma čisto po-metena. Že sedaj se mora začeti štediti z zeleno krmo, a tudi paziti na to, da se ne trati in ne zasmeti v gnoj. Razen tega pa se mora gledati tudi na to, da se za jesen in za zimo dobi nova krma. S tem da se sadijo in sejejo sedaj v strnišča pozna silja, lahko, če bo vreme primerno, imamo zeleno krmo za v hlev notri do oktobra in v ugodnem slučaju lahko še kaj posušimo. Zato : Kmetje, sejajte pozne setvine v veliki meri, da vam ne bo manjkalo krme. Pozne setvine za krmo. Za pozne setvine lahko pri nas rabimo : graholjko, grah, žito, belo gorčico, koruzo, ajdo, rdečo deteljo, povodno repo in mogoče včasih tudi sladkorno proso. Razume se samo po sebi, da dajo ti sadeži le tedaj ugoden pridelek, če je vreme za njih ugodno, to je, če je mokro in toplo in če imajo primerno pognojeno zemljo. Če hočemo, da se nam to posreči, moramo kolikor mogoče zgodaj sejati in zato je dobro in priporočljivo, če se takoj po žetvi kopice po njivi tako postavijo, da se lahko med njimi in ob njih orje in seje. Praha mora biti zelo plitva ; najboljše je, če jo naredimo s kakim plugom, ki ima več leme-žev. Seme se poseja na široko naravnost v brazde, potem se pobrana in vtisne z valjarjem v zemljo. Kjer je zemlja mehka, tam se poseje kar na strniščje in se potem spravi v zemljo z eksstirpatorjem ali kultivatorjem. Uboge zemlje, ki je potrebna gnoja, nikakor ne smemo pozabiti pognojiti. Za tako gnojenje je posebno dobra gnojnica ; manj dober je hlevski gnoj, ker imamo ž njim preveč dela in izgubimo na ta način po nepotrebnem premnogo časa. Tudi umetna gnojila so zelo priporočljiva, 3 do 4 meterske stote superfosfata pri oranju in 2—3 meterske stote, ko je rastlina že malo porastla, zadostujejo na ha in strežejo taki setvi zelo. Graholji-čina mešanica. Ta mešanica si pjjč na vsak način zasluži, da jo imenujemo na prvem mestu. Ona je v različnih razmerah najbolj zanesljiva pozna setvina in daje mnogo in dobre krme, ki jo živad rada je zeleno, pa tudi suho. Posebno hvaležna je taka mešanica, če ji po-gaojimo s superfosfatom. To mešanico lahko sejemo kot zimsko ali pa tudi kot letno mešanico. Letna mešanica sestoji iz poletne graholjke 120 do 150 kg na ha), ovsa ali rži (100-120 kg na ha), konjskege doba (30—5q kg na ha). En del graholjke se lahko nadomesti tudi z grahom. Oni del graholjičine mešanice, ki se lahko ob ugodnem vremenu posuši, sicer pa se podorje in daje potem dober gnoj. Zimska mešanica. Za to rabimo zimsko graholjko (120—150 kg na ha) in zimsko žito (140—150 kg). Ta mešanica se seje od konca avgusta do začetka septembra in daje že zgodaj v spomladi tečno in lepo zeleno krmo. Zimska graholjka je mnogo dražja ko poletna in ker ni določenega znamenja, po katerem bi se razločevali, se večkrat prodaja poletna graholjka namestu zimske. Zato se mora pri kupovanju zahtevati garancija. Za lahko zemljo smemo namestu zimske graholjke rabiti tudi kosmato ali peščeno graholjko, ki zelo dobro prezimi. Zimskega graha po svojih izkušnjah ne moremo priporočati, ker daje le v zelo redkih slučajih ugoden pridelek. V lahki zemlji lahko rabimo peluško namestu zimskega graha. Zelena koruza. Koruza je jedna med najbolje zdačnimi rastlinami za krmo in se lahko v toplih legah seje v strnišče. Sejati jo moramo kolikor na gosto, na ha vzamemo namreč 250—300 kg koruze in primešamo lahko z uspehom nekaj (30 do 50 kg) poletne graholjke, da dobi krma na ta način v se nekaj več beljakovine. Če imamo preveč zelene koruze, jo lahko skisamo. Rž za krmo lahko posejemo jaro, zimsko ali Janževo žito vsako samo za se. Vzeti pa moramo vsaj za tretjino več semena, kakor drugače, ko sejemo žito, da bi dobili zrno. Vedno pa je mnogo boljše, če primešamo temu semenu nekaj graholjke ali graha. Bela gorčica je zelo hitro rastoča rastlina, ki je posebno primerna za lahko ilovnato zemljo in za dobro pognojeno peščnato zemljo. Kjer gre za to, da dobimo kakor hitro je mogoče, zeleno krmo, tam moremo gorčico kar najbolj priporočati. Kositi jo moramo takrat, ko začne cveteti. Najboljše je, če jo posejemo zmešano z ajdo. Na ha (= nekaj več ko 2 orala ali 2 johi) vzamemo 15 kg bele gorčice in 40 kg ajde. Druga, zelo dobra mešanica, se naredi, če vzamemo 10 kg bele gorčice, 30 kg ajde in 15 kg oljnate redkvice. Ajda se najbolj ugodno prideluje skupno z belo gorčico, ker jo^jotem živina rajši je in ker ji potem tudi mnogo bolj tekne. Tej mešanici lahko dodamo tudi nekaj kg jarega žita. Rdeča detelja. Rdeča detelja je rastlina za bolj lahko zemljo. Če jo sejemo v drugi polovici avgusta, imamo še isto leto pašo, drugo leto pa, če je bilo vreme zanjo ugodno — mokro in toplo — že v maju zelo lepo košnjo. Seno pobranamo nalahko ali pa ga z lahkim, obročkastim valjarjem vtisnemo v zemljo. Zelo se priporoča, da naj dodajamo rdeči detelji, ki je računimo na ha 20 do 30 kg, nekaj itali- janske Rajtrave. Ta mešanica je posebno dobra za lehe, da jih posejemo. V ta namen prekopljemo prazne lehe, ki so nam v rdeči detelji ostale, zdrobimo grude z grabljami, posejemo zgore navedeno mešanico in poravnamo zemljo z obrnjenimi grabljami. Pozna repa. Za sejanje v strnišče je najbolj primerna takoimenovana vodna repa (Wasserrubc). Najboljše je, če jo sejemo v razdalji 40—45 cm s sejalcem, ker so potem lahko okopljemo s plugom ali s Planetom jr. Sicer jo sejemo precej na široko, jo plitvo podbranamo in če se nam je pri sejanju namerilo, da smo jo pregosto sejali, jo kratkomalo parkrat prebranamo in tako razredčimo. Ta repa je zelo hvaležna, če ji gnojimo z živinsko gnojnico, človečjimi odpadki ali kompostom. Če jo široko sejemo, računimo 2 do 4 kg na ha, če jo sejemo, s sejalcem, pa 1 do 1-5 kg na ha. Priporoča se še velika množina različnih rastlin, ki jih lahko sejemo, da si nadomestimo krmo. Vse te rastline, ki sem jih tukaj* omenil, pa lahko zato priporočam, ker sem delal z njimi sam poskuse. Posebno lepe uspehe sem dobil vedno z graholjičino mešanico; neuspehe sem imel le tedaj, če se je s krmljenjem prepozno začelo in so se spodnji deli zaradi dolgega ležanja že pokvarili. V tem slučaju je bolje, če mešanico pokosimo in jo posušimo, seveda le tedaj, če je vreme še za tako delo. Če je vreme že premokro, potem pustimo, da raste naprej in jo pred zimo podorjemo. Za Srednjo in Spodnjo Štajersko je posebno primerna zelena koruza. A tudi mešanica z gorčico in ajdo mi je večkrat zelo dobro služila, tako da jo lahko na vsak način priporočam. Sper-gelj (Riesensporgel) je zelo dobro sredstvo, da daje živina mnogo mleka ; škoda je samo ta, da daje le r toplem in mokrem vremenu in v lahki zemlji dober pridelek. Z velikim dobičkom sem ga po košnji mešal s koruzo in dajal živini. Svetovati morem le, da se naj taka krma kolikor mogoče v veliki meri prideluje. Če se poskus posreči, če je dovolj dežja in včasih tudi toplo vreme, potem se lahko škoda, ki jo je suša naredila, zopet kolikor toliko popravi in kmetom bo ostala marsikatera kronica v žepu. P. 0 l U i) S to številko stopi naš priljubljeni list ®ac~ „Štajerc" v 3. četrtletje VIK. svojega letnika. Da ne pride do kakšnega motenja v dopošiljanja, prosimo vse svoje ceajene naročnike, da poravnajo čira-preje naročnino. Naročnina »t*ne: Za Avstrijo na leto 3 K, na pol leta 150 K. Za Ogrsko in Hrvatsko na leto K 4 50, na pol in četrt leta razmerno. Da je ta cena tako visoka, so krvi Košatem vele-izdajalci, ki se bojijo „Štajerčevega" biča. Za Nemčijo na leto 5 K. Za Ameriko 6 K. Za vae drage inozemske dežele se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnina, katero naj blagovolijo naročniki čimpreje poravnati, je gotovo tako nizka, da je komaj papir plačan. Mi naprednjaki tudi ne iščemo dobička temveč nam je edini namen, da izvršimo potrebno delo V prid IJlldStva. To lshko rečemo, da ni noben olorenstco pisani list tako Odločno bOTDO proti ljudskim ZatiralCBUl peljal, kakor naš „Štajerc". .,Štajerc" se ne ozira ne na levo, ne na desno, temveč dela, edino in izključno z a ljudstvo. „Štajerc" biča brez usmiljenja vse, kar je ljudstvu sovražnega in škodljivega. :,Stajerc" hoče na gospodarskem polja zboljšanje žalostnih razmer kmeta, obrtnika in delavca. Na polju politike zahteva, da bi imeli delavni sloji isti vpliv kot gosposka. Na kulturnem polju pa zahteva „Štajerc" čimveč izobrazbe za vso ljudstvo. To je naš nameni Kdo ima pogum, da bi očrnil, osmešil ali zasramoval ta namen? Hi pravimo: V e r o se ne sme omadeževati s politiko 1 Narodnost se ne sme zlorabljati v strankarske namene. Kmet, obrtnik in delavec pa so večni steberi človeške družbe in brez njih, proti njih volji se ne sme ničesar več zgoditi. Zato pa ne sme manjkati „Štajerc" T nobeni hiši* Delajte, razširjajte vaš list, naročajte se, agiti-rajte za nove naročnike. Ako vsak naših odje^ — 6 — malce v pridobi le enega norega naročnika potem pridemo do velikanskega števila naročnikov 30.000. Potfm pa nam bode tudi lahko ostreči vsem zahtevam, ki jih stavijo naši odjemalci! Na delo torej, naprednjekl! Uredništvo in npravništvo. Listnica uredništva in uprav-ništva. Štev. 16635 J. N. Leibnic : S 4 K; ki so bile vpo-slanc 23. 7. 1907 je plačana naročnina, s katero ste zaostali od 1. 6. 1906, do 1. 12. 1907. Naš račun je tedaj pravilen. Prosimo za plačilo. — otev. 30.117 A. W. Blindenbach: Naročnina znaša letno 3 K in ne 1 K, kakor Vi menite. Opomin je pravilen. — Joh. Košeinc, Ormuž: Prosili smo poštni urad, da uredi zadevo. — Štev. 17. Lepen p. Eisenkappel: Mi pošiljamo list redno. Vprašajte pri pošti. Naročnina je od 1.2.11. izostala. —Štev. 13.011, Miess, Koroško: TroŠki za Vaš inzerat bi znašali 2 K. Inzerate se plačuje naprej, — Štev. 16739 Laporje: Kakor pri 13011. — Vsem naročnikom : Prosimo še enkrat, da se pri vseh dopisih glede spremembe stanovanja, plačila naročnine itd. vedno omeni naročninsko številko, ki je napisana na ovitku lista. Pri vprašanjih naj se priloži marko za odgovor. Naročnina je vedno v naprej plačati. Posebno novi naročniki naj se nato ozirajo I Loterijske številke. Gradec, dne 11. julija: Tnrt, dne 18. julija : 60, 70, 37, 36, 27. 34, 22, 7, 82, 36. Trgovski učenec z dobrimi šolskimi »pričevali se sprejme t veliko-tigovini 5U Ed. Suppanz, Prislova. ©©©©©©©©©© Ženitna priložnost. Kne*ki posten fant okoli 30 let star, ima nekaj denarja, želi se zaročiti s kakšnim dekletom ali vdo\o ne pod 25 let staro z enim ali brez otrok ki bi imela posestvo ali trgovino. Več pismeno do 10. avgusta. Naslov: E d i n o s 1120. Posterestante St.Lorenzen ob Marburg. 522 Lepo posestvo, */. ure od Maribora, blizu cerk- c in Sole, pri ttezi in potoki, 1 nadetr. WSa t. 8 stanovanji in Jemlje 1 joh, prijetno za obrtnika, posebno mesarja ali za penzijrnista, so proda. Več o lotojih, ki so hhki, pove „Stajcr<;\ 621 Učenca s dobro šolsko izgojo «e sprejme t trgovini z mešanim blagom TitnsMoryv Plaj-bergu Da Koroškem. 6io Delavke dobijo trajno in dobro plačano delo v fabriki niigalne^a blaga (Zilndwarenfabrii.) Maria-Bast pri Mariboru. 389 Pridni M* pečarski pomočnik se kot .Zurichter" pri dobri plači takoj sprejme pri g. Georg Kaiba, pečarski mojster v Z g. P n 1 a k a v i. Lepa hiša se z dobro gnojenimi polji za 4.800 kron v Draženc h pri Ptuju proda. Izve se ve« pri J Anton Grobner, brivec v tuju, MinoriUki trg 5. 518 I pomočnik, I učenec se sprejmeta pri gosp. Aleks. Lendler, sodarjki mojster v Ptuju. 517 gy Lepo posestvo v Gla'niku pri Pesnichofnu, V* ure od cerkve ali postaje, 12'/, joho* 2emlje, 8 johov nji* in travniia, 2'/, gozda sa podirati, 2 lepega sado-no'niks, dobro poslopje, domaČi vodnjak se vse vkup s fundus in>tr. za 8.000 K proda. •1000 K ostanejo lahko. Vi rasa se pri g, Anton Kramer v Glatschniku St. 72. 620 ©©©©©©©©(g)© Za svojega vze bi otroka brez starišev, ki je 8—10 let star, čeden in poštenega obnašanja ter zmožen nekaj nemškega. Dobro bi bilo, ako ima nekaj dote, ki bi se mu vknjižila in obrestovala. Imeti bi moral 200 gold. Več ae izve pri upravi tega lista. gostilno v enem največjih farnih in romarskih krajev spodnje Štajerske v pkiaja Rogatec bc da v najem s začetkom septembra 1908 in to pod zelo ugodnimi pogoii. Poizve se pri gosnodn HatlS Straschill, Breg pri Ptuju. 512 3 stelaže in 1 pudelj. jako dobro ohranjeni, s© po ceni takoj proda. Kje? pove nprava .Štajerca", 508 cenik Zabavajte > čez 1000 slik brezplačno. Garancija več let. Za seprimeno denar nazaj! Prava srebrna rementoar . . .K 650 „ „ dvo ni inantelj . „' 9'— „ nikei rementoae . /''.'■.■ .; „ 3"— „ železniška Roskopt , . . „ 6 — „ patent prinibijska Roslopf „ 6'50 Srebrne verižice.......„ 2'— Stenske ure.........■ „ 2-— Budilnice...........„ 240 Ure na pendelj (Schlagwerk) . . „ 7 — 1* kar. zlati prstani......- l- Zahtevajte cenik zastonj! A. KIFFMANN fabriška zaloga ar, zlatega in srebrnega blaga MARIBOR P. I. 512 Dobro idoča kovačnica z dvema ognišči in- k nje pripravnimi stroji na vodno moč (mit Wasaerbetrieb), tik deželne cesteg 1*/. nre od kolodvora Bleiburg, ee odda na 6 le^ ali Se dalje v najem (Pacht). Več se izve pri; kovaškemu mejstm Gašper Ku8chnik. trg Grobinje (Griffon) Koroško. 515 Jos. Kasimil trgovina z mešanim blagom jvelc nasproti W. Sirk'S Nfl. in fiijalka nasproti miuoiiU cerkve -7===v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo V špecerijskem, Bil rijalneni, barvnem, galanterijskem, kratketi reznem blagu, WB> 807. jesinovo kislino, 4, laško, bnčno in namizno olje, vse vrste moke, rti kave, čaja. Novost!! Novosti! Seme za rdečo deteljo, endivije in brazilsko salato, Lnknlns ter krin apno za svinje, žganje v steklenicah ter vse druj pri najboljši in najcenejši postrežbi. Fabrika kmetskin in vinograč mašin mok (Štajersko) priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje rej bler za koruzo, sesalnice za gnojnico, tri; stroje za mah, grablje za mrvo, ročne gi j (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obr j »troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisd Sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, liiiiravt preše, preše za sadje In vino. (Orig. Ob Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučh8cher", največ tekočine, ae dobijo le pri meni. Angleške (Gnsstahl), rezervne dele, prodaja mašin na i garancijo. — Cenik zastonj in franko. MLIN-*! 4 pari kamenja in enim volenom na zmerni vodi Mlin, hišno poslopje in stala, vse z pijače irejene z „Mostin" stane 9 K 60 vin. ,.Mostin" i dobi pri Janezu Pose h, špecarijska trgo-rma, Maribor, KoroSka ulica 20. — Poštna šiljatev vsak dan. — Svari se pred pona-redbami. 395 Zdaj kron 1 Za birmo! 8*- 3 leta Visoko moderna rement Gloria srebrna ura ===== za gospode] Ta imenitno izdelana ura poseduje skrbno iikuSeno, v kamenja idee« kolesje, 3 krasno gravirane pokrove in „SpringdeckelH, ter prodamo to uro za 'K 8'— s sekundnim kazalcem K V'—. Pofliie se po povzetju. 3 leta garancija Avstrijska eksportna dražba za ure Dun«l-Wostb«hnhof 25. Brata Slawitsch v Ptuju «* priporočata izvrstne šivata« stroje (Niihmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — I Singer Mediam90 , — J Singer Titanial 20 , — „ Ringschifchen ........140 . ■— a Ringschifchen za krojače .... 180 „ — , Minerva A . . ....... 100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Hove C za krojače in čevljarje . 90 , — „ Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Novo zidana, dobro idoča koračnica z vsem dru{»im ter separatno stoječo novo zidano sta-novatao- hiSo z lepim sadonosnikom, nekaj zemljišča ter gozd za sekati, se zaradi bolezni in starosti posestnika proda. Veliko zaslužka, ker daleč naokrog ni konkurence. Vpraša se pri lastniku g. Peter Fister, kovaški mojster, Leibsdorf p. Grafenstein na Koroškem. Prilična prodaja! Prodam svoj umetni mlin, zvezan z žago za dile ia kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki La-budski (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Nadalje drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti istotako krepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, 3 minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbiščem za kolodvorsko restavracijo. Vse z > fundus instructust.tudi vsako, posestvo samo. Vpraša se pod »Gute Existenz>, poste restante, LavamQnd, Koroško. 452 Razglas. C. k. namestništvo v Gradcu je dalo mestni občini Radgona dovoljenje, v mestu Radgoni obdržavati drugi mesečni živinski sejem in sicer na tretji torek vsakega meseca. To se daje s tem na splošno znanje, da se v slučaju, ako pade ta dan na praznik, sejem na delavniku pred praznikom vrši in da se obdrži prvič ta drugi mesečni živinski sejem na torek, dne 21. julija 1908. Na vsakem živinskem sejmu se smejo prignati konji, biki, voli, krave, teleta, ovce, koze in pršaiči; ozirati se je na postavne določbe. Potemtakem se vršijo leta 1908 v mestu Radgoni Še sledeči sejmi: Dne 21. julija mesečni živinski sejem; 4. avgusta » » » 10. avgusta (sejem sv. Lavrencija) kramarski in letni živinski sejem 18. avgusta mesečni živinski sejem 1. septembra > . > 15. septembra • » . . 6. oktobra » » » 20. oktobra » > 3. novembra • > 16. novembra Leopoldi-sejem, kramarski in letni živinski sejem (se prižene jako veliko konjev in govede ter je znameniti sejem s perutnino); • 17. novembra mesečni živinski sejem » 1. decembra ' > , » 15. decembra » » ' • Mestni urad Radgona dne 19. julija 1908. Župan Kodolitsoh 1. r. Priznano ■taHtu .,Agri najboljše vnovič aMja»n*sa «ihn J-rihoW, _ sejalnice jeklene pluge, brane, Yaljarj«, kosilnice ** trav«, detelje ta žita, obračalnike, strata za graWjesjs sena i« žita. stiskalnice 2a grezdta in sadje, 91 c • v\ »vs\ hidravlične atiskslake. sli«jv /u mečkanje in r*Mca»je gaewkja, mline -/.it siulje, škropilnice za trt« ta aVngt; rastline, stroje /.a snšeBJe sadja ta snitaya, vrtilne pumpe u gmimcu, utrni« »» »našeaje Sita, trijerjo, stroj« n »obkanja lnw. stia|i as, imiav.li koJ«h«r».) »«*»»■«, *•. j* i* motno fo»Ui po*9*m bfckotaa, SSUjS m, ] kawUjtt« Mnji mtehije ia razreaiija v MJtoi **~ «* PH. HAYFARTH * Ct%, DUNAJ 2)1 TiberstreetnO.« twi-> krninjslrtn atraj—, Urnima tat |*m te*taa>. »Htfcooaa i asi SSS aM wiiiaiaai katajaaai i t a. Imialaino. Zastopaikt ia Maji. mlatilnice 'JTHTh^^m »»*f JR»llenRu,gsthmi«rt»gM', rate* na vrtat ta nratovat, vit]je za vprežn* živine, Mranilnicu (Sparkassa) Čekovnemu računu žt. 808051 pri c. kr. poš-tno-liranilničnem uradni Mestni denarni zavod. priporoča se gleda vsa- ,B Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. kega med nranilnične zadeve spada-1 jocega posredovanja, istotako tudi za posrede- vanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banke. Uradne ure za poslovanje s Istrankami ob delavnikih od 8-12 ure. Mtrtt z mu oflmk« Tisočero priznanj! se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsak« sadeva prasni in po vsem vstreie. -.A Ravnateljstvo. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših2K -HIh; u pol belih 2 K 80 h; belih i K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 ke. najfinejših, sneieno-belih, slisanlb ^JŠKST\i>> K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dau-SP^SS^nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. WR- Gotouo posteljo -»« i: krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankraga, 1 tuhent, 180 cm. dolg, 118 cm. širok, z 2 glavnima blazinama. vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in llavmaslim perje« za postelje 16 K; pol-danne 20 K; dauie 2i K; posamezni tuhenti 10, 12, 14, 16 K; [lavne blazine 3 K, 8-50, -t K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnit« franko dovoljena. Kar ne dopade denar nazaj. S. Benisoh, Deschenitz Nr. 716, BBhmerwald. Cenik gratis in franko. 464 Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe ^» poljska orodja, stiskalnice za ';;'■'.) seno, trijerji, čistilnice za site, mlatilniee, vitli, lnseilnice za kurnzo. Škropilnice za trsje, mlini ta sadje, ■lini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za —&, kuhanje, klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, Škropilnic« ta gnojnico, vodovodi, železne cevi, svineene cevi, gnnijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, pri-jessfea/- prave M sladoled, omare za "g led, mlini za kave in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni streli, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne teht-- lice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i t. d., postranske komade za vse »troje, četndi niso bili pri meni naročeni; kose za slamorezniee iz I-a jekla po znižanih cenah. ■■F* Vse pod dolgoletnim H§v jamstvom, po najugod-* nejših plačilnih pogojih tudi Da obroke. Ceniki z vec kot 500 slikani brezplačno in franko; dopisuje 86 v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti zaželjeni Ivan Schindler, Dunaj III. Krdbergstrasse 12. 223 Pekovski učenec >e pod dobrimi pogoji takoj sprejme t pekariji Achleitner, Celje Graaerstr. 5. 606 Styria-bicikelni Novi modeli 1908. Cena za gotov denar: „Styria" - bicikelni K 140 . 160 (fino cestno kolo) najfinejša cestna kolesa K180—200 isto K 240-280. (Halbrennmaschinen) s patent Sty ria-Glockenlager. Že rabljene, toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po 80, 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmeseČnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bici-kelni so dandanašnji najimnitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tndi vse posamezne dele bici- kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Lnft- schlanche and Laufmantel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje 271 = Ptuj, Ormuž, Bogateč in Središče. == Naročila naj se pošljejo na naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. Gospodska ulica št. II. — Herrengasse Nr. II. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika y== v Ptuju štev. ii = priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik v škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške in revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenokiilega amonjaka in snperfosfata za gnojenje vinogradov. ---------------Postrežba jako urna in solidna.--------------- Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. 2e 40 let sem se rabi omehkajoco Praaerako domača žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. MBF razpošilja se vsar «tn *^|_ 1 cela doza 70 vin., '/, 50 ..j. po posti Siroti napi ej-plačilu 3 K 16 vin. se posije ranko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Stacijone. Psa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. = Glavni depot: = B. FRAGNER, c t d?orni liferut. Apoteka >zum schwarzen Adler« Prass Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Austro-Ogrske. Meščanska parna žaga. Na nsvem lentnen trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven ki al nice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj rai-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati is ■pahati i. t. d. 68 Pozor! Čitaj! Pozor I Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskib zelišč — ter se izJ vrstno in z najbolje šim uspehom vpo-l rablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehla-j jenju v grlu, htipa-vosti, težkem dihanju, astmi — pljuč-j nem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici ge ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: Gradec Mile siri esenski se em Jubilejska rokodelska razstava m*- 19. septembra do 4. oktobra. p/7 P. Jurišiča, ekarnarja v Pakraco it. 200 (Slavonija.) Namizno »ino, rdeče ......... 36 Namizno vino, bslo......... 40 Bizeljski burgnnder......... nriooroča za oddajo v sodovju cd 56 litrov tial OttO KtISter, Celje. Vinski klet v velikem nilmčuem poslopja. Sanie pravi je le Thierry -balzam z zeleno nuno kot znamko. Najmanj se posije 12/2 ah' 6/1 patent potna družinska steklenica K 6—. Zaboj zastonj, Thierry centifolij-mazllo Najmanj se pošlje 2 doze K 8-60. Zaboj zastonj. Povsod! pris kot najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želo krtu, kaSlju, hripavosti, vnetju, ranami itd, — Naslov za na> in denar: i. Thierry, apoteka k angelj-vamhn t Pregradi pri Bogati Zalege v lajvecih apotekah. pete ns Nar< strij 3ki leta sko teto za i Am za i rač ror BH1 Cal Ste V ptujskem mestnem šopa nem kopališču n dobijo odsihmal kopele s hlaponon po »led Sik jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ■ I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak pražit [ ob 'Ml uri predpoldan za 60 vin., (30 k rs carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettaut Badeanstalt). Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo i vrtujem že več nego 90 tet, si mi je posrečilo iznajti najbolj? sredstvo za rast las in proti n'ii izpadanju — KAPILOR št J I Povzroča, da postanejo lasji dolgi in gosti, odstranja pr» haj in vsako kožno bolezen na glavi. Narodih* naj bi si p vsaka družina. Imam premnoge zahvalni« in priznani«. Stane poštnine prosto na vsak« pošto lonček 3 K «0, 2 lončka 5 K. Haroča naj * samo od mene pod naslovom PETER JUR1ŠIČ lekarnar v Pakracn itev. 200 v Slavoniji. Tovarna za poljedelske stroje CProsch-avCelovcu priporoča »boljšam vltale (GOpel) mlaiilnice i najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico de lati, trijerje in mline za šrot Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo 'ieleinicno postajo vocniat prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se poljrjajo poštnin prosto in zastonj. Lastna zalega v Mariboru v Vikrianhof ulici. Varstvena msrka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller < je znano kot odpeljajoče, Izvrstni) in bolečine odstranjajoee sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-*) in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne stekleace v skatljah z naSo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr, Richter-jeya apoteka „zlafl let" v Prag). Elisabetstr. St. 5 nov. RazpoSilja se vsak dan. Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, — moških, ženskih in otročjih čevelj domačega tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št « Celju. *o Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v