Izhaja vsak dan zjutraj razven ^ BEmg Rokopisov ne vračamo. r ponedeljkih In dnevih po ■mmj 11® fPfldffltl °“lasi p0 tari,i ln do-ovoru- praznikih. Posamezna številka MSK &MM? JSE” ^ jj&«g J Mff fflmf Oprava Din 1'—. lanskoletne 2*—; mo- BSM mŠj/ gBM MM IS&K JSBf {H TOKt jBjr SsMa Mm Mm jsgff Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-03. sečna naročnina Din20‘—,zatu- kSSB MSB Mm flnM M Jni* Miš /«|H Jsff Sl iwy Podružnica v Mariboru, Alek- jino 30-—. Uredništvo v Ljub- N@M iSBfliJgiffl a ||ag naMj w|«&|r Eggjjjk,J|py Jngr Jmff sandrova cesta št. 24. tel. 29-00 ljani, Gregorčičeva ‘23, Telefon |3g JBUIpaIIIB# V Celju: Slomškov trg 4. uredništva 30-70. 30-09 ln 30-71. Po?t. ček. rač.: Ljubljana 1" 021 Št. 277 Ljubljana, sreda, dne 25. novembra 1931 Leto II. Ves svetovni mirovni mehanizem v nevarnosti Nov val pesimizma glede položaja na Daljnem vzhodu — Nemogoč sporazum glede sestave komisije DN — Japonska ofenziva se nadaljuje — Veliko vznemirjenje v Angliji Holandec dr. Rost von Tonningcn Dr. Rost von Tormingen je zastopnik Društva narodov pri avstrijski vladi, da nadzoruje avstrijske finance. Rusko - poljska pogajanja Varšava, 24 novembra. AA. Danes je bil izdan uradni komunike, da je Litvinov v toku rusko - poljskih pogajanj za sklenitev pata o nenapadanju pristal na poljsi predlog, da bo Francija poslej stalno obveščena o poteku teh pogajanj. Nove demonstracije proti Grandi ju v Ameriki Newyork, 24. novembra. AA. Snoči sta med predstavo v newyorški operi Metropolitain vrgla dva protifašista v parter rdeče in rumene letake z napisi: »Dol z Grandi jem!« To se- je zgodilo v trenutku, ko so ljudje vpili >živel Grandi!« Oba demonstranta sta bila aretirana. Po incidentu je orkester zaigral italijansko himno. Tajno oboroževanje Nemčije pred sodiščem Leipzig, 24. novembra. AA. Državno sodišče je obsodilo izdajatelja in urednika berlinskega levičarskega tednika »Die Weltbiihne« na 18 mesecev ječe, ker sta po mnenju sodišča objavila članke veleizdajalske vsebine. Sodišče smatra, da je list s temi članki izdal javnosti an j inozemstvu razne vojaške tajnosti Nemčije. Med pitanjem obsodbe je bilo občinstvo izključeno od razprave. Inkriminirani članki so obsojali način, kako je državna vlada dotirala nemško letalstvo. List se je skliceval na podatke, ki mu jih je bil dal pobegli komunist Mertens. Mertens je sedaj v inozemstvu -in vodi od tam agitacijo proti tajnemu oboroževanju Nemčije. Stavka proti Ameriki v Avstraliji London, 24. novembra. AA. Pristaniški delavci v Sydneju so sklenili proglasiti stavko, če avstralska zvezna vlada ne bo prepovedala ameriški paroplovni družbi Matson plovbo med Avstralijo in Novozelandsko. Delavci poudarjajo, da ameriške ladje preveč konkurirajo angleškim in da so Amerikanci prepovedali angleškim ladjam trgovino s Ha\vajskim otočjem. Starhemberg obsojen na štiri dni zapora Dunaj, 24. novembra, n. Danes se je v Linzu vršila razprava proti knezu Starhembergu, katerega je tožil dr. Scbober radi žaljenja časti. Starhemberg je namreč na več shodih nazval dr. Schoberja »Johannes der Saufer«, »Lump«, »Erzlump«, »Gauner«. Starhemberg je bil spoznan krivim in obsojen na 200 šilingov globe ali 4 dni zapora. Sodišče opira sodbo na dejstvo, da so to klevete, pri katerih ni dopuščen dokaz resnice. Kot obteževalna okoliščina je prišla v poštev ponovna žalitev, kot olajševalna pa priznanje, afekt v politični borbi in tožen-ifevo dosedanje dobro vedenje. Neuspeh preferenčnih pogodb Bukarešta, 24. novembra, n. Kakor že javljeno, je nemška vlada obvestila romunsko, da preferenčni sporazum ne more stopiti v veljavo, ker se temu protivijo nekatere države. Radi tega je razveljavljen tudi madjarsko-nemški preferenčni dogovor, ki je bil sklenjen za časa Bethlenovega bivanja v Berlinu. Obisk Mušanova v Ankari Sofija, 24. novembra. AA. Ministrski piedsed-sednik Mušanov je sklenil odpotovati v Ankaro v svrho čim tesnejšega sodelovanja med Bolgarijo in Turčijo. Ekspedicija proti banditom na Korziki Pariz, 24. novembra. AA. Po vesti lista >Pe-tit Parisien se zdi, da bo vojaška ekspedicija proti korziškim banditom v kratkem končana. Pariz, 24. novembra. AA. Danes dopoldne so se širile na Quaiju d’ Orsi vesti, da je novi kitajski zunanji minister Welling-ton Koo predložil Svetu DN protipredloge svoje vlade. Kitajska delegacija je izjavila, da teh vesti ne more potrditi. Naznačila je, da je snočni sestanek med gg. Briandom in Sze-jem rodil negativen rezultat, ker je kitajski delegat zahteval, da se mora namen anketne komisije jasno očrtati, kar je v nasprotju z japonskimi zahtevami. Dalje je zahteval, da se člani te komisije ne odpošljejo iz Evrope, nego izberejo na licu mesta, da lahko takoj in brez odloga začno svoje delo. Razen tega je zahteval, naj Svet DN vztraja na svojem stališču glede umika japonskih čet iz Mandžurije, ker se zaradi nastopov japonske vojske po BO. septembru nankinška vlada ne more več zadovoljiti z besedilom rezolucije, ki je bila takrat soglasno sprejeta. Japonski delegati so rezervirani, nagla-šajo pa, da Jošizava po vsej priliki ne bo pristal na to, da bi komisija dobila druga pooblastila, kakor ona, ki jih je predlagal. Predsednik zasedanja g. Briand bi se bil moral sestati z Jošizavo danes dopoldne, toda zaradi kitajskih pomislekov je postal ta sestanek odveč. Svet DN se je sestal ob 11. dopoldne. Na seji je poročal predsednik Briand o razgovorih, ki jih je imel včeraj popoldne. Seja je trajala tri četrt ure. Svet je ugotovi) z obžalovanjem, da razgovori predsednika Brianda z obema strankama niso doslej obrodili še nikakega pozitivnega rezultata, nakar je bila seja odgodena na jutri. Razpoloženje delegatov po seji je bilo zelo pesimistično. Prevladuje bojazen, da ne bi novi kitajski zunaji minister Wel-lington Koo zavzel še bolj nespravljivega stališča, da ustreže javnemu mnenju na Kitajskem. Vendar je Wellington Koo v Parizu znan med svojimi mnogoštevilnimi političnimi prijatelji kot zmeren človek in dober državnik. Pariz, 24. novembra. AA. Kakor piše »Excelsior«, kaže, da se bodo člani Sveta I)N odločili za to, da so ustanovita v svr-ho ureditve kitajsko-japonskoga spora, dve različni komisiji, od katerih bo ena pro- Pred uspešnim London, 24. novembra. AA. Splošno pričakujejo, da bo sedanje zasedanje indijske konference zaključeno najbrž sredi prihodnjega tedna. Odbor za zvezni ustroj indijske ustave je danes nadaljeval razpravo o trgovinskih jamstvih. Odboru je preostalo za razpravo še vprašanje finančne uprave. Pozneje se bo odbor še enkrat sestal, da odobri poročilo o teh zadevah, preden ga predložijo plenarni seji v pretres. Na tej seji bo ministrski predsednik MacDonald poročal o vladni politiki. Vsebina tega poročila bo sestavljena po številnih razgovorih med delegati konference. Pričeli so se že včeraj, ko se je Mac Donald sestal v spremstvu lorda Sankeyja in tajnika za Indijo Samuela Hoara z voditelji najvažnejših skupin indijskih delegacij. Ministrski predsednik je danes sprejel Gandhija in druge indijske delegate. Nekateri konservativni poslanci odločno zahtevajo, naj MacDonald še pred zaključkom konference poroča o njenih dosedanjih rezultatih in obrazloži v spodnji zbornici vladno politiko v Indiji. To zahtevo podpira tildi Winston Churchill. »Times< pravijo, da najbrž ne bo tež-koč za indijsko debato v spodnji zbornici, vendar ne vidi nobene bistvene zveze med sejami parlamenta in med MacDonaldo-vim zaključnim govorom na indijski konferenci. učila položaj na kitajskih tleh, naloga druge pa bo, predložiti poročilo o mandžur-skem vprašanju. London, 24. novembra. AA. Angleško javno mnenje se zelo zanima za položaj v Mandžuriji in budno zasleduje napore Sveta Društva narodov za rešitev mand-žurskega spora. Znani ekonomist sir Arthur Salter je sinoči govoril o mandžurskein sporu. Zahteval je, naj se ustavijo sovražnosti, tako da bo Društvo narodov imelo priliko ustvariti si in izreči svoje mnenje o tej zadevi. Mandžursko vprašanje se mora rešiti mirnim potom in ne z orožjem. Razprava o tem sporu naj se odloži, dokler ne umaknejo Japonci svojih čet v železniško področje. Društvo narodov naj mobilizira vse Svetovne moralne sile, da se mandžurska zadeva mirno reši. To bi zelo ojačilo svetovni mir. V igri je veliko več kakor lokalni spor med Kitajsko in Japonsko. Ni v nevarnosti samo Društvo narodov, temveč ves svetovni mirovni mehanizem, vštevši statut DN in Kellogov pakt. Riga, 24. novembra. AA. Doznava se, da je bila sklenjena med Sovjeti in Mongolijo nova vojaška pogodba, po kateri bi sovjetska Rusija poslala v Mongolijo svojo vojaško misijo. Propadlo posredovanje Pariz, 24. novembra, n. Memorandum, s katerim je Kitajska izrekla svoje stališče v mandžurskem sporu, je vzbudil splošno pozornost v političnih krogih in pri Svetu DN. Optimizem, ki je vladal v teh krogih, izginja in vse bolj se naglasa razsulo Društva narodov, če ne pride do ugodne in brze rešitve spora na Daljnem vzhodu. Minister zunanjih poslov in generalni tajnik Društva narodov sla snoči ponovno dolgo konferirala s kitajskim delegatom dr. Szejem in ga opozarjala na posledice, ki bi mogle nastati za Društva narodov, ako se pogajanja definitivno razbijejo. Snoči je splošno prevladalo mišljenje, da so pogajanja prišla na mrtvo točko, ker Kitajska ne zahteva samo izpraznitve Mandžurije, marveč stavi tudi vedno nove zahteve. Ona zahteva, da se evakuacija Mandžurije izvede ob prisotnosti odposlancev nevtralnih držav in da se zasedanje Sveta DN ne dovede h koncu, marveč da se ponovno odgodi in po potrebi »Manchester Guardian« meni, da je celokupni kabinet za MacDonaldovo končno izjavo na indijski konferenci. List zaključuje, da bi bilo najbolje, če bi se indijski delegati sami sporazumeli v manjšinskem vprašanju, vendar je ministrski predsednik še vedno pripravljen posredovati v manjšinskem sporu. Njegova prizadevanja se v tej smeri nadaljujejo, London, 24. novembra. AA. Muslimanski delegati so bili snoči gosti narodne zveze. Ob tej priliki je Aga Khan izjavil, da Muslimani žele živeti z drugimi narodi Sofija, 24. novembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Kongres zemljoradniške stranke, ki je zasedal od pretekle sobote dalje, je izglasoval resolucijo, ki so jo delegati sprejeli z vzklikom. Resolucija odobrava aktivnost vodstva stranke in izraža popolno zaupanje zem-ljoradniškim ministrom v sedanji koalicijski vladi. Resolucija nadalje poziva vlado, naj izvede energične reforme, da se država reši iz hudega položaja, ki so jo vanj spravile zmote prejšnjega režima. Dalje resolucija zahteva, naj se takoj izvede parlamentarna anketa o upravljanju državo kasneje zopet skliče. Ko jo kitajski delegat dr. Sze odšel, jo Briand izjavil novinarjem, da si nazori in stališča sedaj še bolj nasprotujejo. Jutranja izdaja pariškega »Newyork Ile-ralda« sporoča, da se posredovalni predlogi Sveta DN morejo smatrati zA propadle. Društvo narodov je pokazalo svojo nemoč, kakor je to Amerika že davno uvidela in se zato držala vedno ob strani. Pred novimi krvavimi boji London, 24. novembra, n. Po vesteh iz Kine japonske čete napredujejo od Cici-karja proti ruski meji. Snoči so japonske predstraže prišle pred Košak, važno železniško točko, ki se nahaja 125 milj severno od Cicilcarja. Japonski aeroplani so obmetavali mesto Košak z bombami. Japonska poročila trdijo, da so njihovi aeroplani samo olajševali delo njihovim patruljam, ki imajo nalog, da očistijo teren ob železniški progi od kitajskih razbojniških tolp in ostankov razbite vojske generala Ma. Ker se ta železniška proga nahaja pod kontrolo sovjetskih funkcijonarjev, se japonske oblasti trudijo, da ohranijo promet na železnici in se na ta način izognejo eventualnim incidentom s sovjetske Rusijo. Mukdcu, 24. novembra, n. Kakor piše »United Presse«, se pripravljajo v Mandžuriji novi krvavi boji. Kitajci so okoli Pekinga koncentrirali nove čete, istotako tudi v okolici činčanga. Vsled teh vesti je tudi vrhovno poveljništvo japonskih čet sklenilo začeti protiakcijo. Pričakuje se, da bo še tekom današnjega dneva prišlo do novih bojev med japonskimi in kitajskimi oddelki. Neodvisna Mandžurija London, 24. novembra, n. Poročevalci angleških listov javljajo iz Mandžurije, da je akcija za nezavisnost te pokrajine v toliko napredovala, da je nova vlada brez težave mogla razširiti svojo oblast nad Mandžurijo, Harbinom in pokrajino Hei-lung Kiang, čije glavno mesto je Cicikar. Te tri pokrajine je Japonska zasedla. Ni še določeno, kakšno državno obliko bo imela nezavisna Mandžurija. Kolebanje bivšega kitajskega cesarja Puija le še bolj ojačuje republikansko struja in se splošno misli, da bo ta stranka prodrla. in plemeni v prijateljstvu. Sir Muhamed Shafi je dejal, da so vsi muslimani odkritosrčno prepričani, da jo bodočnost Indijo le v mejah britskega imperija in da se bodo borili do zadnjega proti vsaki separatistični akciji. London, 24. novembra. AA. Muslimanski delegati so snoči poslali vseindski muslimanski konferenci brzojavko, kjer poudarjajo, da so angleški vladi ponovno naglasili svoje stališče, da brez rešitve manjšinskega vprašanja ne morejo sprejeti nobenega osnutka indijske ustave. po stranki demokratskega sporazuma za dobo njeno vlade. Zastopniki stranke v sedanjem kabinetu se pozivajo, naj zahtevajo primerne odškodnine za rodbine, ki so trpele po dogodkih dne 9. junija 1923. Naposled resolucija priporoča pravičnejšo razdelitev davčnih bremen. Glede zunanje politike svetuje kongres zemljoradniške stranke, naj se nadaljuje politika miru in sporazuma z bližnjimi in daljrijimi sosedi na temelju razumevanja narodnih interesov. Priporoča tudi ukinje-nje reparacij in .strogo izvajanje manjšinskih določb v mirovnih pogodbah. zaključkom indijske konference Zaključna plenarna seja se bo vršila sredi prihodnjega tedna — Mac Donaldovi napori za rešitev manjšinskega spora — Muslimani za Anglijo in proti separatističnim stremljenjem Sklepi kongresa bolgarskih zemljoradnikov Kongres zahteva parlamentarno anketo o upravi vlade Demokrati- eeskega zgovora Sovjeii so poslali miroljubni Sovjetski režiserji so se odeli v pacifizem. V vseh sovjetskih listih se naglasa, da moire »samo sovjetska sila rešiti svet pred vojno« iu da »je sovjetska unija jamstvo za svetovni mir«. V skladu s tem pa pišejo tudi boljševiški listi, da ima rdeča armada samo obrambne cilje in da je njena naloga samo ta, da čuva sovjetske meje. Tudi v svojem tonu so postali sovjetski listi čisto miroljubni in ne pišejo več o zinagi svetovne revolucije, temveč govore le o boju za rešitev gospodarskih vprašanj. Dosledno tej novi pacifistični režiji se je vršila tudi vsakoletna proslava oktobrske revolucije. V proglasu, ki ga je, kakor vsako leto, izdala kominterna, je beseda j-svetovna revolucija« izginila, dočim so bili preje redno vsi proglasi kominterne naravnost prepojeni od propagande za svetovno revolucijo. Med vsemi 43 točkami proglasa se svetovna revolucija omenja samo enkrat in še tu le v tej zvezi, da se slavi kominterna, ki je generalni štab za svetovno revolucijo. Vidi se, da je bila celo ta skromna, omenitev samo posledica režiserske nepazljivosti. Pa tudi japonsko prodiranje v rusko interesno sfero v Mandžuriji ni oslabilo sovjetske miroljubnosti. Tako je sovjetski vojni minister Vorošilov v razgovoru z ameriškim časnikarjem odločno pobijal trditev, da hi nameravali sovjeti poseči v kitajsko-japonski konflikt, ter označil vse takšne vesti kot plod »političnega piratstva«. Ameriški časnikar pripominja k tej kategorični izjavi z ironičnim poudarkom, da je to govoril Vorošilov v svoji delovni sobi, ki je prenapolnjena z modeli vseh mogočih topov in da je na mizi pred Vo-rošilovim ležal samokres največjega kalibra. Ze ta bojna dekoracija v Vorošilovi delovni sobi opominja, da je sovjetski pacifizem precej prisiljena stvar. Je pa vse to pacifistično govorjenje le malo v skladu z vso boljševiško tradicijo in z duhom te vseskozi revolucionarne stranke. Zato je jasno, da je bilo dano povelje k pacifistično barvani režiji samo vsled silne zadrege, v kateri se nahajajo sovjeti. Tudi če bi hoteli, danes sovjeti ne smejo biti za vojno, iker bi vsaka vojna pomenila najresnejšo nevarnost za obstoj boljševisvoga režima. Usoda tega režima je naravnost odvisna od uspeha petletke. Čisto izključeno pa je, da bi mogla petletka uspeti, če ne dobe sovjeti potrebnih strojev za obnovo kovinske in strojne industrije iz Evrope in Amerike. Vedno večja nevarnost pa je, da teh strojev ne bodo mogli dobiti, ker nimajo denarja in ker so že evropskim in ameriškim fabrikam toliko dolžni, da nočejo te več izvrševati novih sovjetskih naročil. Tako dolgujejo sovjeti samo vitkoviškim železarnam na Češkem '250 milijonov čeških kron in sedaj bi hoteli ta dolg plačati s surovim maslom, za kar bi bilo potrebnih 3000 vagonov. Surovega masla pa ima Češkoslovaška sama več ko zadosti in tako o takšnem plačilu češke železarne nočejo slišati. Z največjim naporom pa sovjeti še nekako vzdržujejo petletko, a jasno je, da bi vsak vojni konflikt takoj povzročil njeno smrt. To tudi vsled obupnega stanja ruskih železnic. Kakor znano, ni obnova ruskih železnic v načrtu petletke, temveč pride šele v prihodnjo petletko, ko bo obnova železne industrije že dovršena. Vsled silno slabega stanja železnic pa sovjeti tudi ne morejo voditi vojne na Daljnem Vzhodu niti če bi hoteli. Je namreč popolnoma izključeno, da bi sibirska železnica zmogla transporte, ki bi jih zahtevala vojna v Mandžuriji. Sovjeti pa se vojne boje še iz drugega razloga. Boje se namreč, da bi takoj, čim bi bila sovjetska država zapletena na vzhodu v vojno, mogla nastati vojna nevarnost tudi na zapadu. Poslednji obisk Pilsudskega v Varšavi je silno prestrašil sovjete. Zato tudi vidimo, kako je bil Molotov takoj pripravljen skleniti s Francijo pakt o medsebojnem nenapadanju. Pa tudi s Poljsko so se na mah popravili sovjetski odnošaji in Litvinov je že izjavil, da pristaja na to, da bo poljska vlada pri pogajanjih o paktu nenapadanja v stalnem kontaktu s francosko vlado. Hočeš nočeš'— za sovjete je danes miroljubna politika zakon. Tako silen zakon da so morali sovjeti celo komunistom v Nemčiji odsvetovati, da bi ti sedaj uprizarjali nerede, ker bi vsled njih mogla biti v nevarnosti sovjetska naročila v Nemčiji. Ta samo iz zadrege porojeni pacifizem JUGOSLOVAN •^T+l?STSaMtML i MA’ ",uwa«r—iw Konec zasedanja nemškega gospodarskega sveta Sklenjena je skrajna štednja v proračunih države, dežel in občin Tudi znižanje delavskih mezd neizbežno znižanja plač in mezd. Dr. Briining je skušal pomiriti voditelje socijalne demokracije. Pristavil pa je tudi, da bodo znižanja mezd vendarle neizbežna, ker je kupna moč funta padla in ker so v mnogih državah pričeli z odločno carinsko zaščito, kar bo imelo hude posledice za nemški izvoz. Mezde in plače pa bodo znižane le z istočasnim znižanjem cen. Voditelji socijalne demokracije niso bili z izjavo državnega kancelarja popolnoma zadovoljni in so ga ponovno opozorili, naj vlada računa tudi s položajem in s psihologijo delavskega razreda. Berlin, 24. novembra, d. Državni kabinet je danes začel posvetovanja o novem gospodarskem programu. Za podlago so smernice, ki jih je včeraj sprejel gospodarski svet. Razprave bodo trajale več časa. Računajo z izgotovitvijo novega gospodarskega programa za prve dni meseca decembra. Listi napovedujejo, da se bodo v okviru tega novega gospodarskega programa še nadalje znižale plače uradništvu za kakih 10 odstotkov. Akcija za pocenitev življenskih potrebščin se prične 3 cenami kruha. Znižala se bo tudi carina na ječmen, prav tako se bo znižala cena koruze. Borza, ki bi imela biti v začetku decembra zopet odprta, ostane še naprej zaprta. Berlin, 24. novembra. AA. Včeraj je predsednik republike Hindenburg predsedoval zadnji seji zasedanja gospodarskega odbora. Od seje so izostali trije zastopniki kmetijstva in zastopnik delavskih strokovnih organizacij. Ta je odložil članstvo v odboru, ker se ni strinjal z njegovimi sklepi o mezdah in cenah. Državni kancelar dr. Briining je uvodoma vnovič poudaril, da bo vlada tudi poslej odločno proti inflacijski politiki. Vztrajala bo nadalje na tem, da se v državnem proračunu, pri državni železnici, v deželah in občinah izvede skrajna štednja. Potem je govornik opozoril na potrebo, da se cene pridelkov in proizvodov prila-gode občemu nivoju cen po angleškem primeru. Vlada je imenovala odbor, ki bo objavil, kakšne cene na drobno odgovarjajo cenam na debelo in cenam na svetovnih tržiščih. Zaradi nadzorstva nad bankami je vlada imenovala posebnega državnega komisarja. Na podlagi sklepov in predlogov gospodarskega odbora bo vlada, s tem je državni kancelar končal, izdala potrebne nadaljnje ukrepe, ki naj okrepe nemško gospodarstvo in državi jamčijo socijalni mir. Berlin, 24. novembra. AA. Snoči so voditelji socijalne demokracije obiskali državnega kancelarja dr. BrUninga in ga svarili pred politiko in pred posledicami Zanimive razmere v avstrijski armadi Odkritja poslanca dr. Deutscha • v • • VIŠJI Dunaj, 24. novembra, d. Na današnji seji finančnega in proračunskega odbora avstrijskega narodnega sveta je poslanec dr. Deutsch odkril novo škandalozno poglavje iz avstrijskega gospodarstva. Sedanji minister za vojsko Vaugoin vzdržuje v zvezni vojski še vedno močan konjeniški oddelek, kljub temu, da so strokovnjaki konjenico označili kot popolnoma nepotrebno. Minister razdeljuje tudi darila častnikom, in sicer je od leta 1924/25 dalje razdal častnikov že 500 konj. Vrednost podarje- — Na vsake štiri vojake po en oficir nih konj ceni dr. Deutsch na 600 do 700 tisoč šilingov. Tako radodarna ni bila niti stara monarhija. Dr. Deutsch je dalje sporočil, da je v zvezni vojski še vedno 49 častnikov v činu generala, 190 častnikov v činu polkovnika in 150 častnikov v činu podpolkovnika ali majorja. Na vsake štiri vojake pride po en višji častnik. Če pa gre za kako delo, morajo poklicati na pomoč vpokojence, ki jih seveda dobro nagrade. Novi predpisi o klavniški in stojniški taksi Dosedanja praksa uki Beograd, 24. novembra. AA. Ker je finančno ministrstvo dobilo mnogo pritožb o nepravilnem pobiranju klavniške in stoj-niške takse, ki jih pobirajo občine, in da se to v bodoče več ne zgodi, je izdal finančni minister to-le pojasnilo: 1. Pobiranje kla%Tiiške takse naj se vrši samo pri tistih osebah, ki se kakorkoli poslužujejo občinske klavnice, s tem da tja doganjajo klavno živino in dirobnico na klanje, ali je bilo klanje živine podvrženo taksi po tarifni številki 382 zakona o taksah, in se v klavnici samo predela. 2. Pobiranje stojniške takse se lahko vrši njena n uvedena nova samo za tiste predmete, ki se prinašajo na občinski trg in tam zavzemajo občinski prostor, kakor to predpisuje tarifna številka 397 zakona o taksah. V nobenem drugem primeru se ta taksa ne sme pobirati. Vsak drugi postopek in vsaka drugačna interpretacija gornjih tarifnih številk zakona o taksah sta napačna in se zanje odgovarja po zakonu. Zato na podlagi čl. 43. zakona o taksah odrejam, da se dosedanja praksa pri pobiranju teh taks ukine in da se pobiranje teh taks vrši po gornjih navodilih. Odmera davka na poslovni promet Davčna obveza se bo ugotavljala po starem tudi za 1. 1932. Beograd, 24. novembra. AA. Po čl. 21. uredbe o skupnem davku na poslovni promet sme davčna oblast ugotavljati davčne osnove na poslovni promet sporazumno z davčnimi obvezanci. Med tiste, ki bi se z njimi imel skleniti sporazum, bi spadali obrtniki, v kolikor nimajo letnega prometa, ki bi presegal 500.000 Din, in sicer: ključavničarji, brivci, kovači, krznarji, kleparji, slaščičarji, svečarji, pečarji, urarji, zlatarji, draguljarji, gradbeniki, zidarji, klesarji, dimnikarji, fotografi, inštalaterji vodovodov, plinske in električne razsvetljave, mehaniki, avtomobilski mehaniki, optiki, krovci, kemične čistilnice, modistke, radiotehniki. klobučarji, zobni tehniki, ka- varnarji, dežnikarji, lončarji, čevljarji, strugarji itd. Finančno ministrstvo je stopilo preko svojih podrejenih organov v stike s temi davčnimi obvezanci, ki pa so domala vsi odklonili, da bi se po tem skrajšanem postopku ugotavljala njihova davčna obveza. Zaradi takega stališča teh obrtnikov je davčni oddelek finančnega ministrstva obvestil davčne oblasti, da naj se tudi za 1. 1932. davčna obveza za davek na poslovni promet ugotavlja na isti način, kakor se je dozdaj, to je pred davčnim odborom, ki bo odmerjal višino davka posameznih davčnih obvezancev. Razne vesti Bukarešta, 24. novembra. A A. Bivši Sef na-eijonalne kmečke stranke Maniu je odložil poslanski mandat. Ottaw, 24. novembra. AA. Carina na briteke izdelke je zviSana za 4 cente pri funtu. Basel, 24. novembra. AA. Na razpravi proti tihotapcem z mamili so ugotovili, da je neki zdravnik v Freibourgu dobil 67 kg heroina. Zdravnik je priznal, da ga je prejel iz Nemčije. Riin, 24. novembra. AA. Danes je fašistični zastopnik v Vatikanu podal izjavo o lojalnosti do papeža. pa je brez prave vrednosti in le slepilo za lahkoverno Evropo in Ameriko, da bi te še dalje omogočale izvedbo sovjetske petletke, ki naj da sovjetom potrebna sredstva za izvedbo njih prevratnih ciljev. Kljub vsemu pohlepu po trenutnem dobičku pa le ni verjetno, da bi nova pacifistična režija sovjetov preslepila Ameriko in Evropo. Angleške volitve so v tem pogledu že jasen in pozitiven dokaz. Stanje Narodne banke Beograd, 24. novembra. 1. Stanje Narodne banke je bilo 22. novembra tako-le: Zlato v blaga:ni in v inozemstvu, tuje rov-čanice in tuji denar ter devize skupno 2 l. *i-jardi 128,728.000 dinarjev, kar pomeni za milijonov 181.000 manj kakor po zadnjem stanju. Devize, ki niso za podlago kritju, so se povečale za 2,900.000 in znašajo skupaj 91,218.000 dinarjev. Posojila na menice in vrednostne papirje znašajo skupaj 2.122,920.000 Din, kar pomeni za 3,030.000 Din manj kakor po zadnjem stanju. Prejšnji predujmi državi izkazujejo povečanje za 168.000 Din in znašajo 6edaj 1 milijardo 824,627.000 Din. Začasni predujmi glavni državni blagajni so se zmanjšali za 75,000.000 Din in znašajo skupaj 275,000.000. Novčanice v obteku so se zmanjšale za 133 milijonov 326.000 Din in znašajo sedaj skupa; 5.077,526.000 Din. Obtok obveznic na pokaz znaša skupaj 5 milijard 726,060.000 Din. Kritje v zlatu znaša 30-68%, skupno pokritje pa 37-17%. Pokritje je torej še vedno znatno nad zakonitim minimumom. Naša izvozna delavnost v mesecu oktobru Naš izvoz v mesecu oktobru pokazuje izredno nazadovanje naše izvozne delavnosti. Napram mesecu oktobru 1. 1. »e je naš izvoz zmanjša) skoro na polovico. Glavni vzroki temu velikemu nazadovanju ležijo v prvi vrsti v okvirju splošne svetovne gospodarske krize, ki z dneva v dan ostreje nastopa. Mnogo vzrokov pa je tudi na strani nekaterih držav, ki izigravajo trgovinske pogodbe z raznimi deviznimi zaprekami, tako da je naš izvoz v te države popolnoma onemogočen. V tem praven bo treba tudi temeljito revidirati naše trgovinske pogodbe. Izgleda, da si je naša vlada v svesti velikih trgovinsko-političnih nalog. Zato se je v naši zunanji trgovinski delavnosti pričela potrebna preorijentacija. Na političnem polju imamo tradicijonelno prijateljsko zvezo s Francijo. Smernice naših zunanje-trgo-vinskih odnošajev bodo morale prej ali slej slediti tej tradicijonelni poti. Sever nam ne nudi nikakih vidikov za bodočnost, nasprotno se tu uvajajo metode, s katerimi postane vsak naš gospodarski razmah povsem iluzoren. Kakor nam naša trgovinska delavnost za mesec oktober ne nudi povoljne slike, vendar lahko gojimo upanje, da bomo v prihodnjih dveh mesecih v znatni meri oživeli naš izvoz. Predvsem bo prišla do izraza izmenjava dobrin z onimi državami, s katerimi smo v zadnjem času sklenii več trgovskih aranžmanov. V letošnjem oktobru smo izvozili 279.665 ton blaga v vrednosti 387,255.475 dinarjev. V lanskem oktobru pa smo izvozili 400.269 ton v vrednosti 662.093.000 dinarjev. Nazadovanje znaša potemtakem po količini 31.67%, po vrednosti pa polnih 4151%. V prvih desetih mesecih t. 1. je znašal naš skupni izvoz 2,822.905 ton v vrednosti 4 milijarde 69,483.701 dinarjev. V istem časovnem razdobju 1. 1. smo izvozili 4,028.757 ton v skupni vrednosti 5.666,933.287 dinarjev. Skupno nazadovanje znaša torej po količini 2993%, po vrednosti pa 2818%. Po posameznih vrstah smo izvozili: pšenice za preko 50 milijonov dinarjev, koruze za ca 1 milijon, moke za pol milijona, fižola za 15 milij., svežega sadja za 144 mili j., suhih sliv za 32 milij., pekmeza za 2-2 milij., vina za 34 milij., zdravilnih zelišč za ca 1 milijon, hmelja za 24 milij., prediva za 2-3 milij., konjev za 2-8 milij., goveje živine za 139 milij., prašičev za 32-6 milij., drobnice za 12 milij., perutnine za 86 milij., svežega mesa za 125 milij., živinskih proizvodov (masla, sira itd.) za 56 milij., jajc za 142 milij., kož za ca 4 milijone. Lesa: kuriva za 6-2 milij., gradbenega lesa za 50-2 milij., železniških pragov za 3 milij., raznih lesnih izdelkov za 3-8 milij., raznih strojil za 38 milij. Sode: za 55 milij., kalijevega karbida za 1-5 milij., cementa za 105 railij., svinca za 1-7 milij., bakra za 256 milij., ostalin rudnin za 17-2 milij., ostalo za 364 milij. Dinar zopet notira v Budimpešti Budimpešta, 24. novembra, n. Z ozirom na sklenjeni sporazum med Madjarsko in Jugoslavijo v pogledu medsebojnih izplačil denarnih terjatev potom Narodnih bank obeh držav, je pričel dinar na budimpeštanski borzi zopet no-tirati. Odprava carinskih svo^., u za kompletne instalacije Beograd, 24. novembra. AA. V točki 5. splošnih opomb k 15. delu zakonskega predloga o splošni carinski tarifi so določbe o oprostitvi uvozne carine za kompletne instalacije. Ta oprostitev je vezana na dovoljenje ministrstva financ v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo oziroma s poljedelskim ministrstvom. Ko so pred leti sestavljali zakonski načrt o splošni carinski tarifi, se je nahajala naša industrija šele v povojih. S pomočjo carinske zaščite in z olajšavami v tej tarifi pa si je naša industrija toliko pomagala, da je sedaj na lastnih nogah in da lahko posluje neodvisno od inozemstva. Sedaj lahko izdeluje večji del predmetov in materijala, ki tvorijo sestavine mnogih kompletnih instalacij. Mnoge instalacijske naprave pa že izgotavlja popolnoma sama. Zato trgovinsko ministrstvo v prihodnje ne bo več soglašalo z brezcarinskim uvozom kompletnih Instalacij kakor doslej, marveč bo od-dvajalo vse ono, kar se izdeluje v tuzemstvu in kar je mogoče odvzeti brez škode za instalacijo. Prizadete stranke, ki se žele poslužiti uvoznih ugodnosti, naj se pred naročilom obrnejo na oddelek za industrijo in obrt trgovinskega ministrstva s seznamom materijala. Pri tem naj oddvojijo vse ono, kar je mogoče v tuzemstvu nabaviti. To je potrebno zato, da pri uvozu ne bo ovir. Proces proti Totu in tovarišem Beograd, 24. novembra. 1. Danes dopoldne se je nadaljevala pred državnim sodiščem za zaščito države kazenska razprava proti teroristom Dragotinu Totu in tovarišem. Na vrsti j® bilo zasliševanje obtoženega Josipa Miklavčiča, ki je trajalo vse predpoldne in je bilo opoldne prekinjeno, da ee bo jutri nadaljevalo. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 24. novembra, d. Severne Alpe: oblačno, od časa do časa deževno, nekaj topleje; vzhodni rob Alp: najbrž še malo spremembe, naraščajoče nagnjenje k padavinam; južne Alpe: malo spremembe. Poljšakov arabulatorij na Dunaju Poljšakova metoda v uglednem sanatoriju — Izgubili smo ga! Kakor nam poročajo iz Dunaja, se je tam v začetku tega meseca otvoril poseben ambula-torij za zdravljenje raka, »arkoma, kožne in kostne tuberkuloze, ekcema itd. po Poljšakovi metodi, nazvani »Abjinin-Salbenbohandluiigt. Ambulatorij vodi specijalist za kožne bolezni dr. Kropatseh. Obenem sc je uvedla Poljšakova metoda v nekem velikem in uglednem dunajskem sanatoriju, tako du je sedaj omogočeno tudi težjim bolnikom, katerih zdravljenje po tej metodi zahteva vsaj nekaj časa stalno zdravniško oskrbo, poslužiti se novega sredstva. Urejen in z modernimi stroji opremljen je tudi velik laboratorij v katerem izdeluje Poljšak svoje maže. Iz vsega tega lahko sklepamo, da smo svojega rojaka Poljšaka, ki se je sedaj stalno naselil na Dunaju (VIII., 1'iaristeugasse 62, I. nadstr.), docela izgubili. Šola na Sv. Planini brez učitelja Sv. Planina, katero pokriva sedaj že snežna odeja, je jako poznan kraj našim turistom iz vse države in jo zlasti radi obiskujejo smučarji iz Hrvatske. Na Planini je tudi šola, a žal nima učitelja. Je to enorazrednica s štiri oddelki, katero obiskuje že sedaj 26 šoloobveznih otrok in je po statistiki rojstev jasno razvidno, da bo to število poraslo v dveh letih na najmanj 40 otrok. Tukajšnji učitelj Drago Pahor je bil z novim šolskim letom premeščen na šolo v Trbovljah, na njegovo mesto pa je bil imenovan učitelj Josip Wittine. Ker ima pa ta bolezenski dopust, so šoloobvezni otroci že celo leto doma in se starši pritožujejo, da bodo otroci pozabili še ono, kar so se dosedaj v šoli naučili. Poleg vsega tega naj omenimo še to, da imajo baš sedaj v zimskem času otroci največ prostosti za učenje, ker so vsa poljska dela opravljena. Nadejajo se starši šoloobveznih otrok, da no bodo ostali celo leto brez učitelja in želijo, da vsaj začasno pošljejo na Sv, Planino odločilne šolske oblasti kako učiteljsko moč. Stara naša rečenlca pravi, da je učitelj sol naroda, zato upamo, da bo skoro prišel na Sv. Planino nov učitelj. Lepa proslava 50-letnice trboveljskih rudniških gasilcev Rudniško gasilno društvo je nameravalo letos v proslavo svojega 50-letnega obstoja prirediti večjo slavnost, na katero bi povabilo vsa posavska in druga gasilska društva. To bi bila obenem prva večja revija vsega posavskega gasilstva v rudarskih revirjih. Ta namera se je pa morala radi naraščajoče težke krize v rudniških revirjih opustiti. Mesto tega se je sklenilo, da se proslavi 50-letni jubilej društva povsem skromno. Ta skromna proslava se je vršila v soboto zvečer v dvorani ge. Ane Forte na Vodah. Poleg vsega članstva in samaritank so se proslave udeležili častni predsednik društva rudniški ravnatelj ing. Julij Pauer s soprogo kot večkratno društveno kumico, duhovni svetnik župnik Jakob Gašparič, društveni zdravnik dr. Hugo Baumgarten, župni načelnik Guček in podna-čelnik Dolinšek, ter zastopniki društev Trbovlje II in Klek. Proslava se je pričela z deklamacijo hčerkice nedavno preminulega zaslužnega načelnika Ignacija Holešeka, katere kitice je posvetil jubilantu načelnik Guček. Po deklamaciji so ga-silci-pevci zapeli gasilsko himno, nakar je v izbranih besedah pozdravil navzoče načelnik p. Hauptman, zatem pa je prosil častnega predsednika ravnatelja g. ing. Pauerja, da vodi slavnostno zborovanje. Društveni tajnik g. Ule je nato izčrpno poročal o delovanju društva v preteklih 50 letih, katero je »Jugoslovan« že v nedeljski številki v glavnih obrisih priobčU. V imenu Jugoslovanske gasilske zveze je čestital društvu k 50-letnici župni načelnik Guček ter se v svojem imenu zahvalil za odlikovanje, ki mu ga je društvo poklonilo za zasluge za gasilstvo. Zaključil je svoj izbrani govor z besedami: »Naj živi gasilska, družina, kralj in domovina!« Njegovim čestitkam so se pridružili še duhovni svetnik Jakob Gašparič, Dolinšek in Jordan, ki so gasilce bodrili k vztrajnosti v plemenitem delu za pomoč bližr jemu. K zaključku se je častni predsednik ravnatelj ing. Pauer v svojem kakor v imenu svoje soproge-kumice zahvalil vsem navzočim, prav posebno pa se je zahvalil vrlim gasilcem za dosedanjo uspešno in plodno delo ter jih spodbujal k nadaljnjemu delu za pro-cvit in napredek gasilstva. To redko in lepo slavje je bilo zaključeno s čajanko, pri kateri je društveni pevski zbor odpel nekaj lepih narodnih pesmi, tamburaškl zbor in šramel-seks-tet pa je izpopolnil to slavnost s primerno izbranimi koncertnimi komadi. Ta skromna, toda pomembna slavnost bo vsekakor ostala slehernemu udeležencu v trajnem spominu. živeli družino — poglejte, koliko skrbi in stroškov nalagajo nam z novo razdelitvijo pouka, koliko truda in muke našim otrokom I Prepričan sem, da bodo na odgovornem mestu upoštevali utemeljene pomisleke staršev in da bo v interesu zdravja in bodočnosti naše mladine ' ostalo kot dosedaj pri nedeljenem dopoldanskem pouku.« I. Z. Kotredeške občinske zadeve Ugodnosti za naseljevanje Primorcev v Južni Srbiji Najbolj primerna je zemlja blizu Djevd.ielije v Pljurcih, kjer- je okoli 3000 ha državne zemlje na razpolago Mnogo primorskih emigrantov poljedelcev ne ve, kje bi si zgradili novo domačijo in kje bi se naselili kot poljedelci v najugodnejših pogojih, to je, kje bi prišli najprej in najceneje do novega posestva ter bi imeli zagotovljen obstanek in bodočnost. Najprimernejši in najeenejši način naselitve je gotovo v Južni Srbiji kot državni kolonisti, ki imajo po zakonu o naseljevanju mnoge ugodnosti. Potrebno je 3eveda, da imajo svoje kmetijsko orodje in živino ter za prvo leto toliko denarja, da lahko izhajajo do prvih pridelkov. Za nas Primorce je vrlo primeren kraj blizu Djevdjelije v Pljureih v občini Bogdanci in v bližini, kjer je 3000 hektarjev od države na razpolaga za naselitev. Lega zemljišča je ravna in ponekod tudi valovita ter je zemlja jako rodovitna in primerna za kmetijstvo, sadje rejo, vinograde in vrtnarstvo ter je možnost, da se bavi naseljenec z živinorejo tudi z zgodno zelenjavo, grahom, šparglji, krompirjem itd., s čimer se večinoma goriski okoličani bavijo. Ker je lega zavetna, ni vetrovno kakor v vardarski dolini ter je ravno radi tega vrlo prikladna za naa primor-ce. Tudi lesa za kurivo je mnogo blizu; dobre studenčne vode ne manjka v tem kraju, kar je za zalivanje vrtov jako važno. Ceste in pota so tudi vzorna. Ministrstvo za poljedelstvo nam je obljubilo, da nam še letos postavi barake, da se bo moglo že prihodnjo pomlad začeti obdelovanje dodeljene zemlje. Oni primorski poljedelci, ki se hočejo naseliti v tem kraju, naj napravijo prošnjo na ministrstvo za poljedelstvo v Beogradu s potrebnimi prilogami v smislu § 16 zakona o naseljevanju ali naj se obrnejo na podpisanega, ki ta kraj dobro pozna in način, kako je treba prošnjo opremiti. Za naselitev v gornjem kraju se je priglasilo že okoli 15 dobrih kmetijskih družin iz goriške okolice, Štandreža, flt. Petra, Volčjedrage, Opatjesela itd. — Pavl -hu..* •»ktiiMitm' -attliFlTli mM—mMCTtlBHUMKiiaaUl-... .., II MIHI | li ... • -^aKt jAjiUfeJj.'-. '1* rfnrfc7lir lfffiTMB1BrnrT:' ' ~ 7TWIHfff,,-t',‘lg*g:,i IMIIIHl II itf lil IM II/ I » '»Ul Ul lit I HIHHI IHI W'l IIIIII' I III Jz Dravske banovine d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 74 z dne 25. novembra 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o izpre-membi in dopolnitvi zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in o nadzorstvu nad njimi. — Pravilnik o prepuščanju vojaških državnih kobil ljudstvu v uporabo, vzdrževanje in za pleme. — Navodila za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest. — Razglas o tarifi za razsodniško postopanje o povračilu škode, povzročene po lovu in divjačini. — Razne objave iz »Službenih novin«. d Dar za stradajoče v Dravski banovini. Pi sama R. kr. v Wolfovi ulici je prejela od občine Rudnik pri Ljubljani 84750 Din. Iskrena h vala 1 d Opozorilo izdetovateljeni specialnih vin. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša, da morajo vsi izdelovatelji specijalnih vin (desertna, peneča se, aromatizirana in me-dicinalna vina) za prodajo to izdelavo nemudoma pismeno prijaviti kmetijskemu ministrstvu po kletarskem nadzorniku in kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15, ako tega še niso storili. Pri tem je treba točno upoštevati § 11. zakona o vinu, odnosno čl. 30 in 31 pravilnika k temu zakonu. Ako prijava ustreza vsem zahtevam zakona s pravilnikom, je kmetijsko ministrstvo odobri, sicer pa zavrne. Komur je kmetijsko ministrstvo že odobrilo izdelavo in naziv kakega speci,jalnega vina, mora po nalogu ministrstva poslati kletarskemu nadzorniku po tri etikete za vsako vrsto proizvoda najpozneje do 81. decembra 1931. Proti izdelovalcem in prodajalcem specijalnih vin, ki se ne bodo ravnali po zadevnih predpisih, se bo postopalo po zakonu o vinu. d Šolska vodstva prosimo, da pri naročilih tiskovin za zdravniško preiskavo učencev in učiteljev navedejo število učencev odnosno učiteljev ločeno po spolu, ker se razlikujejo predmetne tiskovine po barvi. V zalogi je še nekaj brošur »Zbirka zakonskih predpisov o zdravstveni zaščiti učenčeve. En izvod 7-50 Din. Higijenski zavod v Ljubljani. d Volna, bombaž, nogavice in pletenino v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 In Stari trg 12. . . 600 Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna Jos. Reich. 398-2 d »Vzajemna pomoč« reg. pom. blagajna v Ljubljani Borštnikov trg 3/1 je najcenejši zavod za zavarovanje posmrtnine. 1634 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 768-5, termometer 26, relativna vlaga 80%, tiho, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 768-7, termometer — 0-4, reativna vlaga 96%, tiho, oblačnost 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 34 (1‘5), v Mariboru 31 (—04), Zagrebu 35 (05), Beogradu 41 (—4-7), Sarajevu 4-4 (—5-2), Skop-lju 6-3 (00), Kumboru (5'8), Splitu 112 (39) in Rabu (3). V oklepajih je označena najnižja temperatura. f)p. J. Prodan ord. od pol 10. do 11. in od 3. do 4. ure v palači „Gralike“ Cjubliama Sreda, 25. novembra 1931: Katarina. Pravoslavni, 12. novembra: Jovan. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Novinarski koncert. Poročali smo že, da se bo vršil na dau 1. decembra tradicijonalni novinarski koncert v veliki dvorani »Uniona«. Spored bo jako pester in bo po svoji vsebini zadovoljil sehernega. Poleg priznanih pevskih kvintetov nastopijo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, orkester »Sloge« in pevski zbor »Grafike«. Prav posebno bo vzbudil zanimanje mladi goslaški virtuoz Miran Viher iz Celja, katerega bo na klavirju spremljala ga. Mira Sancinova. Ga. Djundjenac-Gavella je zadržana in ne bo mogla na koncertu nastopili. Podrobnejši spored koncerta še priobčimo. ■ Na večer pred 80. rojstnim dnem mestorja slov. skladateljev p. Hugolina Sattnerja prirode ljubljanski moški zbori Hubadove župe v soboto 28. t. m. jubilantu podoknico in za-pojo njegovi skladbi »Pogled v nedolžno oko« ter »Na planine«. Pevska vaja za podoknico se viši v petek zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Uprava Hubadove župe JPS. ■ Vseuč. prof. dr. A. Gosar nadaljuje danes ob 18. v zbornični dvorani univerze svoja predavanja o »socioloških in ekonomskih osnovali moderne družabne reforme«. ■ Tukajšnja direkcija pošte in telegrafa je prejela od prometnega ministrstva ta-le razglas: Direkcija naj poskrbi, da bodo vse kreditirane pristojbine za telegrame državnih oblasti s 30. in 31. oktobrom t. 1., v kolikor doslej še niso poravnane, takoj plačane, obenem pa naj vse državne oblasti, ki so v tekočem mesecu predajale telegrame na kredit, opozori, naj si kredite za plačilo telegramov osigurajo tudi za ta mesec, tako da bodo mogle poravnati dolžne pristojbine najkasneje do 10. (desetega! prihodnjega meseca. Hkrati naj *e državne oblasti opozore, da se bo po preteku tega roka, to je po 10. decembru t. 1., po sili zakona ustavilo sprejemanje telegramov na kredit. ■ Ljubljanski Sokol priredi na večer pred praznikom narodnega ujedinjenja 30. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani »Uniona« telovadno akademijo z bogatim povsem novim sporedom. Predprodaja vstopnic od danes naprej pri br. Lojzetu Fuchsu, zlatarju v Šelenburgovi ulici, in v društveni pisarni v Narodnem domu. Vstopnina Din 20'—, 15-—, 10-— in 5-—. ■ Oblastna streljačka družina v Ljubljani obvešča članstvo, da se je za tekoče leto prenehalo z ostrim streljanjem na vojaškem strelišču. Obenem obvešča članstvo, da se otvori v ponedeljek 7. decembra t. 1. ob 20. uri sobno streljanje v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti in se bode nadaljevalo vsaki ponedeljek ob isti uri. Namen strelskih večerov je, da se člani spoznavajo tudi v družabnem življenju, zato se bodo vpeljale šaljive tekme itd. Članstvo naprošamo, da se teh večerov v čim večjem številu udeležuje. — Odbor. ■ Akademski pevski zbor. Vaje so, kakor običajno, v ponedeljek in četrtek ob 20. V četrtek je udeležba vseh članov zelo važna. Vsi in točnoI ■ Iz bolnišnice. Dveletna hčerka čevljarja v Stepanji vasi Justina Kampel se je doma oparila s kropom po glavi. Poškodbe niso preveč hude. — Rihard Glibe, 20-letni delavec iz Gorenj pri Kočevju, je bil v ponedejek v gostilni Lakner v Stari cerkvi. Radi preobilo za-vžitega vina je med fanti nastal pretep, pri katerem je dobil Glibe poškodbe na desni roki. ■ Klub jugoslovanskih primorskih akademikov. Drevi ob 20. uri je redni članski sestanek z važnim predavanjem v areni Narodnega doma (Preporod), vhod iz Bleiweisove ceste. ■ Gremij trgovcev v Ljubljani prosi vse člane, naj se vsi odzovejo pozivu »Pomožne akcije« in darujejo za brezposelne in revne rodbine primerna naklonila. ■ Mladinski odsek Sokola I. na Taboru sporoča, da bo danes ob 18. pripovedovala sestra Hočevarjeva pravljice sokolski deci, in sicejr v lutkovni dvorani. Vabimo starše, da pošljejo vse svoje otroke na Tabor. ■ Predaj na seja Akademske podružnice CMD se vrši v četrtek 26. t. m. ob 18. uri v društvenem lokalu (Beethovnova 2). ■ Mendelsohnov »Scherzo«, najnovejša telovadna skladba brata dr. Viktorja Murnika, se bo prvič izvajala na telovadni akademiji Ljubljanskega Sokola 30. t. m. v Unionu. S to prekrasno skladbo bo nastopila šestnajstorica članov. Opozarjamo na to akademijo ter vabimo k polnoštevilni udeležbi. ZdravoI ■ Miklavž pride tudi letos k Ljubljanskemu Sokolu v Narodni dom. V soboto 5. decembra ob 16. uri bo obdaroval mladež. Zvečer ob pol 21. uri pa odrasle. Po obdaritvi ples. Sodeluje Sonny boy jazz. Vhod iz Bleivveisove ceste. ■ Opozarjamo občinstvo na predavanje s filmom Božidarja Jakca »O Ameriki«, ki ga priredi srednješolska organizacija »Žar« na drž. klas. gimnaziji v Ljubljani danes ob 17. uri v dvorani Delavske zbornice. Naš znani umetnik bo predvajal film, ki ga je na svojem potovanju sam posnel. Vsakdo bo imel priliko spoznati prvo Ameriko z njenimi dobrimi in slabimi stranmi. Film mu bo pokazal vse pri-rodue. in kulturne lepote tega kontinenta, upe-Ijal pa ga bo tudi v temačna industrijska mesta, kjer žive tisoči naših izseljencev. Predvajanje fima bodo spremljale najnovejše plošče z indijansko glasbo, ki jih je umetnik pripeljal seboj iz Amerike. Ker bo avtor sam pojasnjeval film, ima prireditev še tem večjo vrednost. Vstopnina je malenkostna. ■ Odisejada filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Ta film, ki je za časa jesenskega sejma doživel v Ljubljani nenavaden uspeh, je končno priromal iz Poljske v Ljubljano. TK Skala ga je namreč posodila Jugoslovanskemu planinskemu savezu, ki ga je poslal na predvajanje na kongres Udruženja slovanskih planinskih društev v Lvov. Film je dospel prepozno in ni bil predvajan ter je obstojala bojazen, da se jo izgubil. Vsa poizvedovanja so potekla negativno. »Skala« je imela radi tega velike izgube, ker ni mogla izpolniti številnih pogodb, ki so jo vezale, da posodi film tudi drugim. Film se je ob navzočnosti delegatov Skale, planinskega saveza, sodnega izvedenca ter špediterja predvajal včeraj dopoldne v kinu Dvor in se je ugotovilo, da je film močno obrabljen in da bo treba večji del na novo kopirati. Po izjavi izvedenca je bil film brez dvoma v času, ko jo bil na Poljskem, večkrat predvajan, čeprav ga je Skala posodila samo za eno predstavo ob priliki kongresa. Kakor smo se informirali, je Skala izročila zadevo sodišču. ■ Prezimovanje sobnih rastin dela marsikomu preglavice. Kdor se hoče o tem najbolje poučiti, naj pride drevi ob-19. poslušat predavanje našega odličnega rastlitiarja univ. prof. dr. Franca Jesenka v predavalnico mineraloškega instituta na univerzi. Predavanje priredi ljubljanska podužnica SV D in je vstop vsakomer prost. H V izložbah ljubljanskih trgovin so razstavljene krasne slike vrhunških telovadcev Ljubljanskega Sokola, ki bodo nastopili v ponedeljek na akademiji v Unionu. Občinstvo opozarjamo, da si ogleda te slike, telovadce same pa na akademiji v Unionu. ■ Iz kriminalnega predala. V barako branjevke Katarine Knavs na Rakovniku je bilo v noči od 22. na 23. t. m. vlomljeno ter so storilci odnesli 16 rožnih vencev, 10 mašnih knjižic, 150 razglednic, 60 koščenih glavnikov, 9 žepnih nožičkov v obliki ribe, pisemski papir ter 3 hlebe kruha v skupni vrednosti 802 dinarjev. — Med delom je izginil rujav zimski suknjič, vreden 250 Din, delavcu Ivanu Dorniku. — Zena artil. kapetana v p. Gabrijela Debevc, stanujoča na Dunajski cesti 88, je policiji naznanila, da je bilo vlomljeno v njen« stanovanje in so ji izginili ženski modri čevlji, ženska obleka, 2 ženski ruti, potni kovčeg in 250 Din gotovine; skupno ima škode za 700 dinarjev. Cel?e * Deset aretacij je policija izvršila v ponedeljek, in sicer 8 radi potepuštva, 1 radi tatvine, 1 radi beračenja in 1 radi tajne prostitucije. Vseh deset oseb je bilo izročenih sodišču. * Kolo je izgubil. Neki posestnik iz Arje vasi se je v razpoloženem stanju s svojim kolesom vračal iz Celja v Arjo vas. Med potjo pa je izgubil, sam nie ve kako, svoje kolo. Kolo je črno pleskano, znamke »Ipag« št. 199.028, vredno 800 Din. Najditelj naj Kida kolo na mestni policiji. * Uspelo predavanje Jadranske Straže. V ponedeljek zvečer je v nabito polni dvorani Ljudskega vseučilišča predaval znani progator našega Jadrana g. Rudolf Črnič. Ob izredno lepih skiopticnih slikah je seznanil poslušalce z našim morjem ter z našo mornarico. Občinstvo mu je ob koncu živahno ploskalo. Obča želja je bila, da bi g. Črnič kmalu zopet predaval v Celju. m Prvi december. Večer Narodne obrane na dan državnega praznika, dne 1. decembra t. 1. v dvorani pivovarne »Union« bo velika manifestacija državne in nacionalne misli. m Seja mestnega občinskega sveta. Prihodnja seja mestnega občinskega sveta bo v četrtek 3. decembra z edino točko dnevnega reda: mestni proračunski osnutek za leto 1932. m Sprememba v občinskem svetu. Iz mariborskega občinskega sveta je zaradi bolehnosti izstopil svetnik g. dr. Viktor Kac. Ker je občinski svet itak že nepopoln, bi bilo nujno potrebno, da bi se čimprej izvršile nameravane spremembe, o katerih se po mestu že nekaj tednov toliko govori. Sedanje stanje, ki ga vsi smatrajo za provizorij, je občini škodljivo. m Premestitve in namestitve. Z državnega moškega učiteljišča je na žensko premeščen profesor g. Franjo Baš, z državnega ženskega na moško pa profesor g. Ladislav Mlakar. Na realni gimnaziji je pa nameščen kot suplent znani pesnik Vinko Košak iz Ljubljane. m Napredovanje. Okrajni glavar za mariborski desni breg g. Milan Makar je s kraljevim ukazom napredoval v 2. stopnjo IV. skupine. m Revizorja škofijskega ordinariata. Za revizorja lavantinskega škofijskega ordinariata v Mariboru sta z odlokom ministrstva imenovana gg. Janez Gašparič in aktuar Janez Kokošinek. m Jubilej biljeterke. Ga. Katarina Skringer-jeva, biljeterka tukajšnjega Narodnega gledališča, praznuje danes 30-letnico izvrševanja svojega poklica. Se na mnoga leta! m Ljudska univerza v Studencih. Jutri v četrtek ob 19. uri predava tehnični vodja Mariborske tiskarne Lojze Strašnik o zgodovini in razvoju tiskarništva. Predavanje bodo ponazo-rovale skioptične slike. m Sokolsko predavanje. Danes v sredo ob 20. uri bo v Narodnem domu predaval za novo pri-stopivše člane in članice župni načelnik Mačus o vplivu telovadbe na človeški organizem. Zaključno predavanje bo v soboto 28. t. m., ko bo predaval dr. Makso Kovačič o ideji in organizaciji Sokolstva, članska zaobljuba za nove člane Sokola Maribor matica pa bo v praznik 1. decembra ob 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma. m Iz Ljudske univerze v Mariboru. Za petek 27. t. m. napovedano predavanje o »racionalizaciji dela« v Ljudski univerzi, se je radi tehničnih težkoč moralo odgoditi. Mesto tega bo predvajal kapitan g. dr. Rudolf Črnič iz Zagreba o razvoju jugoslovanske trgovske in vojne mornarice. m Ribniška koča. Ribniška koča, ki se bo slavnostno otvorila šele spomladi, je že sedaj pripravljena za sprejem zimskih športnikov. Zasilno prirejeni prostori bodo toplo zakurjeni. Naenkrat bo letos lahko prenočilo že 60 oseb. m Fotoamaterstvo. Tukajšnji fotoamater g. R. Vales si je nabavil fotokamero za filmanje. Fotografiral bo lepote Pohorja. Drogerist g. Kanc si je nabavil najmodernejši prejekcijski aparat, s katerim bo v svoji izložbi projiciral slike naših krajev. Tvrdka Kodak pa je angažirala g. Cizlja za predavanja po Jugoslaviji. 80 njegovih diapozitiv je iz naših krajev. m Gledališkim abonentom na bloke. Gledališke abonente na bloke opozarja uprava, da si blagovolijo preskrbeti vstopnice pri dnevni bla-gr 'ni. To pa zaradi tega, ker se lahko zgodi, da pri večerni blagajni ne dobijo več zaželjenih mest. Obenem se na s tem tudi razbremeni večerna blagajna, ki je ob velikem navalu občinstva preveč zaposlena. m Zimskošportna p od 7 voza. Tukajšnja zimskošportna podzveza bo imela nocoj ob 20. uri v Aljaževi sobi pri »Orlu« važno sejo. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili.: Alojzij Dietinger, čevljar in Marija DLetinger, tkalka; Janko štruk, čevljar in Frančiška Lemutova. delavka; Aloizij Benko, čevljar in Barbara Vičkova, zasebnica; Otmar Besak, krojač in Marija Vidicova, zasebnica in Franc Waldhuber, posestnik in Ema Huberjeva, posestnica. Bilo srečno! m Kinematografi. Grajski kino predvaja danes zadnjič film »Moja žena pustolovka«; kino Union pa od danes dalje dunajski film »Dober grešnik« z Maksom Pallenbergom. m Iz sejma za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče je bilo 196 živali. Cene so bile: 5—6 tednov stare živali 36 do 60 Din, 7—8 tednov stare 80 do 103 Din, 3—4 mesece stare 150 do 240 Din, 5—7 mesecev stare 300 do 400 Din, 8—10 mesecev stare 450 do 500 Din, eno leto stare 600 do 750 Din. Po teži: 1 kg žive teže 5 do 6 Din, 1 kg mrtve teže 7 do 10 Din. Prodanih je bilo skupaj 98 živali. m Iz sejma za živino. Na včerajšnjem sejmu za živino je bilo 17 konj, 14 bikov, 143 volov, 348 krav in 13 telet, skupaj 535 živali. Povprečne cene so bile: debeli voli kg žive teže 3'50 do 4'25 Din, poldebeli voli 2'50 do 3 Din, plemenski 2 do 2'75 Din, klavni biki 2 do 2 50 Din, klavne krave debele 2 do 3 Din, plemenske krave 1'50, krave za klobasarje 1 do 1’25 Din, molzne krave 3 do 4 Din, breje krave 3 do 4 Din. Mlada živina: 2’75 do 4 Din. Prodanih je bilo 216 živali, od teh 14 za izvoz v Italijo. m Beračenje otrok. V ponedeljek je policija prijela 6 šolarjev, ki so po mestu beračili. Prebivalstvo se v interesu bodočnosti naše mladine naproša, da izroči vsakega otroka, ki berači, prvemu stražniku. m Poplava na Slomškovem trgu. Pod težkim cestnim valjarjem je na Slomškovem trgu pred stolnico počila glavna vodovodna cev, tako da je en del severnega predmestjo ostal včeraj dopoldne brez vode, drugod se je pa znatno zmanjšal pritisk. Voda je prodrla prst in poplavila del trga. Vodovodno podjetje je poškodbo že takoj včeraj popravilo. m Aretacije. Vojaška straža je pri vojašnici kralja Petra v predmestju svete Magdalene prijela v ponedeljek zvečer 6 moških, ki so preplezali zid in hoteli v vojašniški park. Zaslišani po policiji so izjavili, da so hoteli v parku prenočiti, kar pa ni povsem verjetno. Razen teh je bil prepeljan k »Grofu« tudi Franc Z. radi popolne pijanosti. m Tatvina. Iz priprtega izložbenega okna tvrdke Franc Grobelšek na Aleksandrovi cesti je v ponedeljek ukradel neznanec krožnik čokolade v skupni vrednosti krog 150 Din. m Nezgoda starčka. Na Glavnem trgu je v ponedeljek zaradi onemoglosti padel 74-letni delavec Anton Lorber, stanujoč v Plinarniški ulici in se pobil po glavi. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. p Predavanje. Prosvetni odsek društva »Svoboda« priredi v sredo, 25. t. ni. ob 18.30 uri v dvorani hotela »Slon« predavanje s skioptič-nimi slikami »Odkritje Amerike«. Predava profesor Teplij iz Maribora. p Smrtna kosa. Umrla je 23. t. m. Ivana Košir, posestnica v Ptuju, v 69. letu starosti. Prizadetim naše sožalje. p Oddaja nevarneža v hiralnico. Po večletni odsotnosti se je zopet pojavil v Ptuju A. Gas-sner, čigar nastopanje v javnih lokalih je že dalo policiji, ponovno povod za aretacijo. Izgnati se ne more, ker je v Ptuj pristojen. Ker je Gassner abnormalen in prd tem tudi nevaren, policiji ni preostalo drugega, ko da ga izroči mestni občini in ta pa ga je oddala v hiralnico. p Nov časnik. Izžla je 21. t. m. 3. številka tednika »Narodna sloga«. Izdajatelj je Ptujska tiskarna, predstavnik Alojz Šuler. Za uredništvo odgovarja Roman Bende. Prejšnji urednik Stražar je izstopil. List je prav dobro redigiran in je njegova vsebina zelo zanimiva. Med drugim prinaša članek »Vzroki ptujske nesloge« v 6. točkah, kojega priporočamo ptujskim slojem v študij. p Krajevna protitiiberkulozna liga v Ptuja je imela 21. t. m. ob 17. uri v prostorih ekspoziture OUZD svojo obširno sejo. Razen odbornikov lige so bili navzoči vsi upravitelji osnovnih šol v Ptuju, Ptuj okolica in Breg, nadalje zastopnice »Kola jiugoslova tiskih sester« in Društva delavskih žen in deklet. Seji je predsedoval okrožni zdravnik dr. Bela Štuhec kot predsednik lige. Na dnevnem redu je bila točka: Akcija za podeljevanje mleka slabotnejši deci. Po daljši debati se soglasno sklene vdirati v ta namen znesek Din 4000-—. Mleko se podeli za vse dneve, ko se vrši poduk, in sicer v mesecu decembru 1931, januarju, februarju in marcu 1932, za to določeni deci po en četrt litra in eno žemljo. Kuhanje mleka oskrbe šolski sluge pod nadzorstvom šolskih upraviteljev brezplačno. Dobavitelj mleka se določi naknadno. Kruh se bo dobavljal mesečno izmenoma enkrat pri enem, drugi mesec pri drugem peku. Poraba znaša na dan 22 litrov mleka in 78 žemelj, tako da znašajo skupni izdatki na dan Din 77-50. Za kritje celotnih izdatkov je torej potrebno Din 7750-—. K temu prispeva liga 4000 Din, ostali pramanjkljaj Din 3750-— prispevajo »Kolo jugoslovanskih sester« in druga ptujska društva. p Darilo. Društvo delavskih žen in deklet, ,podružnica Ptuj, je. podarilo protituberkulozni ligi v Ptuju znesek Din 200-— za kar se liga najlepše zahvaljuje. Posnemanja vredno. p Pretep in poškodba tuje lastnine. V nedeljo 22. t. m. predpoldne so popivali, kakor navadno, okoliški fantje v gostilni Račič na Srbskem trgu. Ko so se ga že pošteno nasekali, so se začeli najprej prepirati, nakar je pa sledil običajen pretep. Iz pretepa je nastalo še razbivanje, tako, da so hajduki razbili vse, kar jim je prišlo v roke. C.lo iz revolverja so streljali. Ko je prihitela policija, ki je bila o ra-buki obveščena, junakov ni bilo več in so jo pravočasno odkurili. Najhujši razgraiači so Adolf P., ter brata Jože in Ivan M. iz Mestnega vrha. Škoda, ki so jo napravili gostilničarju z razbivanjem, znaša Din 242'—. Prijavljeni so oblastem. p Aretacija ubijalca. Orožniki so izsledili ubijalca v Jablonci pri Sv. Trojici v Halozah, ubitega 20Ietnega posestnikšega sina Matevža Drevenšaka. Ubijalec je 221etni posestniški sin Leopold Šmigoc, ki je bil včeraj pripeljan v tukajšnje sodne zapore. Izgovarja se, da je ubil Drevenšaka v silobranu in ima res na glavi dve mali bunki. p Prireditev ljudske igre. Dramski odsek društva »Svoboda« v Ptuju je priredil 22. t m. v Majšpergu v obratnih prostorih tovarne strojil ljudsko igro »Pri belem konjičku«. Udeležba je bila ogromna, izvajanje igre izvrstno, za kar so bili igralci opetovano nagrajeni z burnim aplavzom. Da se je predstava sploh mogla vršiti, je zasluga ravnatelja tovarne, ki ne samo da je dovolil predstavo v obratnih prostorih tovarne, temveč jo je tudi gmotno podprl. Za vse to se mu je v prisrčnih besedah zahvalil Herman Delpin. Kranj, 24. novembra. Včeraj v poznih popoldanskih urah se je raznesla po mestu žalostna vest, da je nenadoma umrl trgovec Janko Sajovic. Ker je bil pokojnik eden izmed tistih redkih kranjskih korenin, ki ga je vse poznalo in spoštovalo, so razobesili povsod v mestu črne zastave. Glas o nepričakovani smrti je globoko pretresel vse meščane in okoličane po vsej Gorenjski. Janko Sajovic je bil rojen 1. 1875. v Kranju, kjer je obiskoval ljudsko šolo in nižjo gimnazijo. Posvetil se je trgovskemu poklicu, saj je bil njegov oče Ferdinand Sajovic, ki je umrl pred 26 leti, ravno ta dan kot pokojni Janko, lastnik največje in najstarejše manufakturne trgovine na Gorenjskem. Ni ga skoro človeka daleč naokrog, ki bi ne vedel za slavno Plaj-vajsovo trgovino. Svoja učna leta je preživel v Ljubljani, kjer se je učil v znani veletrgovini Soss. Pozneje je odšel v inozemstvo; dalj časa je bil v Linzu, kjer se je še strokovno izpopolnil, nato pa je prakticiral v domači trgovini. Po smrti svojega očeta je sam prevzel trgovino in skrbel za štiri sestre in štiri brate, ki so vsi zavzeli vidna mesta. Pokojni Janko je bil znan kot izboren pevec ln družabnik. Vsem so še v spominu njegove gledališki nastopi v stari dvorani Narodne čitalnice. Bil je posestnik najlepše urejenega vrta v Kranju, ljubil je živali, zlasti ptice. Bil Je tudi navdušen turist. Priljubljen je bil med meščani in okoličani, ki so zelo držali na njegovo besedo. Koliko se je žrtvoval ob zadnjih volitvah v parlament, ko je obhodil vse okoli-ike vasi. Kot izboren trgovec je vzgojil mnogo zmožnih trgovskih pomočnikov, med katerimi so nekateri že znani trgovci. Velike zasluge si je pridobil tudi za Gasilsko društvo. Bil je dolgoletni društveni načelnik, do zadnjega pa je načeljeval Kranjski gasilski župi. Na njegovo pobudo so se ustanavljala gasilska društva po vsej Gorenjski. Neminljive pa so zaluge pokojnikove za razvoj Sokola v Kranju in na Gorenjskem. Bil je delaven tajnik in neumoren starosta kranjskega društva in do nedavnega starešina Sokolske župe Kranj. Malo je takih Sokolov, ki bi tako vzgledno in nesebično delali za narod in državo. Kot zaslužen član Gosilskega društva in Sokola je bil trikrat odlikovan od Nj. Vel. kralja z redom sv. Save, dalje z redom Jugoslovanske krone IV. st. in z zlato kolajno za državljanske zasluge. Pokojnik je bil povabljen večkrat na najvišje mesto. Ko je bil rojen na Bledu Ni Vis. kraljevič Andrej, je bila sokolska nara-žčajska štafeta prva, ki je iz Kranja na Bled prihitela v teku čestitat; pokojni br. Janko Sajovic in župni načelnik br. Ažman Franc pa sta se prva vpisala v spominsko knjigo ob rojstvu tretjega kraljeviča. Iskreno sožalje prizadeti rodbini in sorodnikom, pokojniku pa trajen in zaslužen spomin. Stara, a vedno nova zgodba o auf-raufu Ko je prišel Sv. Martin in je iz mošta »ra-tal vin«, ki daje staremu človeku moč, mlademu pa njegovo prekipevajočo silo še podžge da si daje duška v milodonečih popevkah in napevih, tedaj se začne sezona »aufbiksovanja«. Zlasti po nedeljah zvečer se razlega od hriba do hriba bojni klic auf-rauf, ki je za uho še mnoge naše moške mladine, kar rdeč robec za oko španskega bika v areni. Tako so se minulo nedeljo vračali Stopar' jevi hlapci Kačnik, šumljak in Hrovat iz prijaznega vinorodnega št. Uja po široki cesti proti Velenju in so prelepo peli v tercetu. Vmes pa seveda tisti neizogibni auf. Ta nesrečna beseda je raztogotila Josipa Laha, ki se je s tovarišem vračal iz prelepega šaleka, kjer Bog na večih krajih prst ven moli. Ko so se sešli na trgu, je bil spopad »nujen«. Najprej prerekanje, potem klofutanje, potem nož in kri, se veda ne iz nosa. Ko je tekla kri, se je vsem ohladila korajža in utihnil glas je sladkih me lodij. Do pičice isto se je dogodilo na drugem koncu trga. Tu sta trčili skupaj gruča fantov iz Stare vasi s kanonirjem Rudolfom Ževartom, ki preživlja lepe dneve na dopustu, ter skupina fantov iz št. lija. Tratnik iz št. lija je pozdravil ževarta s smrkovcem in ga poučil, naj si nič ne domišljuje, če je vojak in nosi sabljo. Silil je vanj, kakor to najbolje znajo pijanci Ko na trikratni vojaški poziv, naj odstopi, Tratnik ni odnehal, je Zevart zavihtel svojo bridko sabljo in mu presekal levo lice od ust do ušesa, njegovega tovariša Pustinka. ki se je tudi upi k aval vanj, pa tako potrepljal ž njo po rami da se je sesedel. To je pomagalo. Potem pa vse tiho je bilo. Ta zgodba, ki je napisana v kori3' in pouk, bi se lahko odigrala tudi na kakšnem drugem kraju naše mile slovenske domo vine. Strašna usoda rudarjeve družine HČi pohabljena, sin ob nogo, mati bolna, oče ob obe tgH Hrastnik, ‘23. novembra. Karla Grebenca, 501etnega rudniškega progovnega delavca, preganja nesreča tako neusmiljeno, da bi že marsikoga pognala v obup. Njegova hči je zbolela v mladosti na roki. Nesreča je hotela, da ji roka ni več ozdravila ampak ostala pohabljena, da je dekle danes nesposobno za delo. Letos je obolel njegov že ozdravel sin na nogi, pa je prišel v celjsko bolnišnico. Ni mu bilo pomoči: noga je morala proč! V nedeljo večer se je pa vračal Grebenc do- mov od Logarja čez brv, ki vodi do »Kolonije«. Ker je bolan na očeh, da ne vidi v mraku skoro nič, je padel v potok in si — čudna usoda! — zlomi! obe roki (v zapestju ozir. v podlakti). Ker je tudi njegova žena neprestano bolna, je obitelj vsega obžalovanja vredna in bi et<5-ril dobro delo, kdor bii ji naklonil kakšno podporo (Karl Grebenc, rudar Hrastnik), zlasti, ker je bil Grebenc vedno udan državi ter tudi ni nikdar posebno godrnjal nad usodo, ki mu je tako nenaklonjena. Grebenc je bil odposlan v Ljubljansko bolnišnico. Velik požar na Muti Pet družin brez strehe — Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje pogorela do tal Maienberg, 22. novembra. V noči od petka na soboto je nastal še na dosedaj nepojasnjen način velik požar, ki je upepelil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje (posestnice Flisove na Muti. Prebivalstvo trga Mute in Vuzenice je vzbudil v prvih popolnočnih urah, bilo je nekako ob 'A2 ure zjutraj, gasilski rog in klici na pomoč. Takoj so bili gasilci na mestu, toda ogenj e bil že tako razširjen, da se ni dal več pogasiti ter hiša, kakor tudi gospodarsko poslopje g. Flisove pogorelo do tal. V hiši so poleg lastnice stanovale še štiri delavske rodbine, iki so tudi zgubile vse svoje premoženje. Iz goreče hiše eo komaj rešili pogorele! golo življenje ler nekaj najpotrebnejše obleke. Ogenj je izbruhnil najprej v gospodarskem ■poslopju, ki je tik hiše. V gospodarskem poslopju je bila, shranjena precejšnja množina krme, kli se je najprej ožgala. Odtod pa se je ogenj z bliskovito naglico razširil po vsem gospodarskem poslopju in tudi na hišo. Vsi poizkusi gasilcev, da rešijo hišo so ostali brezuspešni. Šltoda znaša okoli 110.000 Din. Zavarovana pa je za 60.000 Din. Dosedaj še ni pojasnjeno kako je ogenj nastal. Sumi pa se, da je najbrže zažgalo zlobna požigalčeva roka. V tej smeri se Uidi preiskuje. Tukajšnji avto izvošček Gross Jurij je na trgu hotel obrniti svoj avtomobil. Nesreča pa je hotela, da je pri obračanju zadel v stojnico in peč za kostanje, katero je imel postavljeno na trgu Jera Hostinger doma iz Mute. Stojnico, kakor tudi peč za kostanj je poškodoval, pa tudi lastnici je prizadejal precej občutne poškodbe na levi roki, tako da je morala iskati zdravniško pomoč. Z lastnico stojnice sta se takoj pogovorila glede škode ter jo je lastnik avtomobila tudi takoj poravnal. Zverinski pokol med fanti Eden mrtev, drugi umira — Tragičen konec »oglaren.ia« Litija, 24. novembra. Včeraj ponoči so v Košci pri Polšniku zapeli domači vaški fantje podoknico mladoporočencema Dolančevemu Albinu in njegovi mladi ženi Anici. V nedeljo sta se poročila. Po stari navadi so prišli domači fantje na »oglarenje*:, katero se je pa zelo tragično končalo. Ko so odpeli fantje nekaj pesmi, jih je ženin povabil v hišo na čašo vina. Fantje so pili In plesali. Do polnoči je šlo vse v najlepšem redu in nihče ni imel niti pojma, kaj se zunaj godi. Zunaj pa je pela smrt svojo staro pesem ... Na pomoč, oklali so me! Pred polnočjo je nenadoma začul v hiši se mudeči Dežmanov Albin od zunaj bratov obupen klic: »Bine, pridi mi pomagati, oklali so me...« Albin je res takoj skočil skozi vežo na prosto, toda tedaj je nekdo sunil z velikim nožem proti njemu in ga na srečo urezal v zapestje leve roke. Albin se je umaknil takoj v hišo in povedal grozno vest, da leži njegov brat pred vratini ves oklan, pri vogalu hiše pa da nekdo leži in je videti, '. Bistrica mesto. Zaradi tega je nastala mnogokrat pomota pri prometnih in osebnih blagajnah. Oškodovani so bili zlasti trgovci. Najpri-kladneje bi bilo postajo ob glavni progi imenovati Slov. Bistrica-Crešnjevec, postajo v mestu pa samo Slov. Bistrica. Mesečni sejem 23. t. m. je bil nekoliko slab*e obiskan od prejšnjega. Cene goveje živine '•o vedno enake. Najboljše komade plačujejo od 4—5 Din kg žive teže. Agitirajte za » Jugoslovana«/ Drzen vlom skozi okno Vlomilci pi epiliii omrežje Slov. Bistrica, 24. novembra. Vsako leto se pojavljajo proti zimi v naši oko’ ci vlomilci, pred katerimi ni varen denar ni blago v najbolj zavarovanih hišah. Vlomilci morajo biti domačini, ker povsod s svojo drznostjo ln dobrim poznanjem krajevnih razmer dokazujejo. Ko so domačini pri Rudolfovih, p. d. prt Gašperju, v Zgornji Bistrici vstali, so opazili, da je bilo čez noč vlomljeno v sobo, poleg katere so spali. Vlomilci morajo zelo dobro poznati domače razmere pri Gašperju, ker so dobro vedeli, kje hranijo denar. Prepilili so na oknu mrežo, zlomili šipo, odprli prav strokovnjaško omaro in odnesli iz nje vso gotovino v z: esku 1500 Din. Kako so mogli vlomilci vse to tako tiho napraviti, da jih domačini niso slišali v sosednji sobi, je uganka. Dosedaj ?e ni moglo dognati drugega kot da je bilo vlomilcev več. Najbrž isti vlomilci so vdrli na prav drzen način poleti pri čevljarju Jelenu in malo pozneje v kuhinjo gostilne Avguštin. Dve hudi avtomobilski nesreči Smrtna žrtev Celje, 24. novembra. V ponedeljek zvečer sta se v Celju zgodili dve avtomobilski nezgodi, od katerih je ena zahtevala smrtno žrtev. Okoli 8. zvečer je privozil neki osebno avto v Spodnjo Hudinjo. Ob istem času je žel po cesti 301etni zidar v West-novi tovarni Stanislav Gorjanc iz Arclina. Preiskava bo še le dognala, kako se je nesreča zgodila. Baje je Gorjanc v neki gostilni v Spodnji Hudinji ves večer popiva! in bil nazadnje 'tako pijan, da so ga hoteli njegovi tovariši domov odnesti. Vendar se je zopet zdramil in sam odšel. Na cesti pa je padel in obležal, šofer avtomobila pa ga ni opazil in ga povozil. Avto mu zlomil dvakrat nogo in enkrat roko, z blatnikom pa mu je zadel v glavo, tako da je bil Gorjanc na mestu mrtev. Baje ga je avto še kakih 30 metrov vlekel za sabo. Poklicali so rešilno postajo, ki je prispela z rešilnim avtom, pomoči pa ni bilo nobene, ker je bil Gorjanc že mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. — Eno uro pozneje pa bil rešilni avto pozvan v Trenmrje, kjer je neki osebni avto povozil voznika Mihaela Drobiša, sitanujočega na Cesti na Dobrovo št. 3. Tudi v tem slučaju še ni jasno, kako da se je nesreča zgodila. Najbrž je Drobiž na vozu zasipal, ko pa je privozil avto, so se konji splašili in je Drobiš padel z voza. Avto mu je zmečkal desno nogo. Konji so šli sami naprej, gostilničar v Tremarju g. Kranjc pa jih je ustavil in je šel iskat voznika, ki ga je našel v nekem jarku. G. Kranjc je pozval rešilno postajo, ki je Drobiša prepeljala v javno bolnico. Prvega decembra V Union na Novinarski Lonced Elektrika ga je ubila Ormož, 23. novembra. Včeraj popoldan je električni tok ubil tukajšnjega elektromonterja falske družbe g. žižeka, ko je popravljal vod blizu Varaždina. Ponesrečenca, ki je bil star komaj 28 let in splošno priljubljen, so danes prepeljali v mrtvašnico tukajšnje bolnice, odkoder bo jutri popoldni pogreb. Žalujoči vdovi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Kure sta kradla Zaželelo se jim je boljše večerje Poljčane, 22. novembra. Na tukajšnji orožniški postaji so imeli v soboto opravka z dvema kurjima tatovoma: 19-letnim delavcem Karl Ogrizkom in 29-letnim strojnikom Fr. M. iz Sp. Poljčan. Kradla sta namreč v minuli noči kure. Na srečo pa je prišla tatvina na dan, še preden so bili kokošim zaviti vratovi . Bilo je krog ene ponoči, ko se je železničar g. Franc Št. vračal iz službe. Iz temne in mirne noči mu pride nepričakovano na uho kokodakanje kokoši. »Odkod pa to«, si misli glasno. Pa še ne izreče prav, že vidi pred sabo stopicati dve temni postavi s Hurnikoin v roki. »Pa ne da bi jih ukradla,« vpraša Št. M-a, ki mu je posvetil v obraz z električno svetiljko. »Kaj še, kupila sva jih« še rečeta in tečeta... Pa je št. menil drugače in je tako povedal tudi patrolujočemu orožniku g. Mir. Seršenu, s katerim sla takoj odšla za ponočnima kurjima »kupcema«. Našla sta ju res doma na stanovanju. .»Kje pa so kokoši,« je bilo njuno prvo vprašanje. »Preveč nas vprašate gospoda,« sta odgovorila onadva. Toda preden sta jih utegnila v drugo zatajiti, so kokoši na podstrešju v kurniku v treije zakokodakale. Pri orožnikih sta potem priznala, da sta jih vzela iz kokošnjaka g. Lud. Zavadla v Peklu, z namenom, da bi jih z družino skupno zavžili. No, pa jih ne bodo! Razen tega je Ogrizek, ki je bil že predkaznovan, priznal še sledeče v oktobru izvršene tatvine: |>oses!niku Smehu v Peklu je izmaknil petelina in 5 lit. sodček, pri raznih liišnh v Sp. Poljčanah pa krog 4 kg svinjskega mesa, 20 kg krompirja, 150 kg jabolk, meško srajco, denar in druge drobnarije. Ker je verjetno, da bi mladi pokvarjenec svoj posel nadaljeval, je bil O. izročen še i°ti dan v sodnjiški zapor v Slov Bistrico, medtem, ko se je M. pustil začasno na prostem. Ormož Osebna ve-t. Banovinski zdravnik g. dr. Jurij* C a r f je bil odpoklican v šolsko polikiiniški tečaj v Zagreb. Začasno ga zastopa za bolniško blagajno dr. Ile i ft iz Središča. Škocijan Tatvina orehov. Jožefu Bukovcu, po-estniku Slemena, je pred dnevi zmanjkalo iz shrambe okoli 300 kg orehov. Kmalu je lahko ugotovi', kdo Je prodajal njegove orehe, dasi je te prodajal tat na drobno. Po kratkem povpraševanju so potem tukajšnji orožniki aretirali delavca L. B. iz Stopnega, kateri je po malem vse priznal. Orožniki so ga do nadaljnjega Izpustili, ker ni nevarnosti, da bi pobegnil, ter ga ovadili sodišču. Izredna lovska sreče. Pred dnevi je sin lovskega najemnika v Krakovu Jože Globevnik ustrelil z enim strelom lepo srno in zajca. or/d ie*£> ©S9<§ Hranilnica Dravske banovine — Ljubljana — Celje — Haribor ------ ■ ■ IHalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno. Za vloge in vse obveznosti jamči dravska banovina z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Socialno-politične določbe novega obrtnega zakona Iz referata tajnika dr. Ivana Plessa na zadnji plenarni seii * Zbornice TOI vedati ako so pri delu ovirane radi nosečnosti ali poroda. Službeno razmerje se razveže šele 6 tednov po porodu. Delodajalec je dolžan izdati delojemalcu na njegovo zahtevo in njegove stroške spričevalo o trajanju in vrsti službe, vsebovati ne sme niti ene besede, ki bi delojemalcu oteževala sprejem v drugo službo. Na zahtevo mora izdati tudi spričevalo o moralnem vedenju in spretnosti pri delu. Za industrijska podjetja je predpisan delovni red, ki ga podpiše lastnik podjetja. Protizakoniti delovni redi se morajo popraviti in zamenjati. Avtorji novega obrtnega zakona so pri izenačenju obrtno-pravnih predpisov pokazali v veliki meri stremljenje, da izenačijo in spravijo v obrtni zakon, v kolikor je bilo v mejah tega zakona sploh mogoče, tudi socijalno-politične predpise, ki se tičejo odnošajev med trgovci, obrtniki in industrijci ter njihovim pomožnim osobjem. Dotaknil še bom le najvažnejših in predvsem onili določil, ki vsebujejo kako novost ali spremembo v dosedanjem stanju. Obrtni zakon prinaša nova določila o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Važno pridobitev pomeni, da se je ureditev tega vprašanja prenesla iz področja ministrstva za socialno politiko v področje ministrstva za trgovino in industrijo. Vsa prejšnja določila zakona o zaščiti delavcev se z novim obrtnim zakonom razveljavijo. Novi obrtni zakon določa samo v splošnem, da morajo biti vsi trgovski in obrtniški lokali, poslovalnice in drugo, zaprti od 20. do 5. ure. Minister za trgovino in industrijo je pooblaščen, da izda glede na potrebe prebivalstva, gospodarskega poslovanja in javnega prometa, uredbe o odpiranju in zapiranju v gornjem okviru, pri čemer sme dovoliti za posamezne okraje in oblasti posebne ugodnosti. Tudi ban sam sme po krajevnih prilikah dovoliti, da smejo biti posamezne vrste obrtniških obratov v vaseh in drugih krajih kmetijskega značaja odprti ob delavnikih tudi preko gornjega okvirja in celo neomejeno. Kakor znano, določa zakon o zaščiti delavcev v tretjem odstavku § 14., da smejo biti trgovski obrati v občinah, ki imajo mani kot 10.000 prebivalcev, na dan odmora odprti največ 2 uri, ako to dovoli minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za socijalno politiko. Novi obrtni zakon bo tudi v tem pogledu dovolil zadovoljivo rešitev tega vprašanja, s čimer bo ustreženo dolgoletnim in utemeljenim zahtevam našega podeželskega trgovstva in obrtništva. Tudi enotna ureditev poslovanja ob državnih in verskih praznikih bo na podlagi novega obrtnega reda mogoča, ker določa, da mora delo počivati samo ob dveh državnih praznikih, to je na dan rojstva Nj. Vel. kralja in na dan narodnega uiedinjenjn, a za poslovanje odnosno počitek ob drugih državnih in verskih praznikih bo izdana posebna uredba. Splošna določila za ureditev odnošajev med pomožnim osobjem in delodajalci Službeno razmerje med lastnikom obrata in pomožnim osobjem (učenci, osebe, ki opravljajo v podjetjih podrejene posle, pomočniki, obrtni in tovarniški delavci in vse druge osebe, ki opravljajo v obratih trgovske, obrtne ali druge tehnične posle (nastane na podlagi službene — delavske — pogodbe). Službena pogodba mora vsebovati v glavnem ista določila, ki so bila že sedaj v veljavi glede delavnih pogodb. Način plačevanja in višina mezde se običajno določi v službeni pogodbi. Ako v pogodbi ni določena plača, se ima, da je pogojena primerna plača. Delodajalec ne sme dajati svojemu pomožnemu osobju blaga na kredit. Prav tako ne sme siliti pomožnega osobja, da kupuje pri njem potrebne življenske potrebščine, more pa, če se je o tem sporazumel z delavstvom, dajati na račun plače življenjske potrebščine in redno hrano po taki ceni, ki ne presega nabavnih stroškov, nadalje stanovanje, kurivo, luč, orodje, blago za izdelke, zemljo za obdelovanje. Ne sme se dajati na račun plače alkoholnih pijač, niti kakega drugega blaga, razen omenjenih predmetov. Plačo v denarju je izplačati v dinarski vrednosti. Izplačevanje mezde v 'gostilnah je prepovedano. Posebna določila so za kolektivne pogodbe, zn katero se smatra pismena pogodba, ki jo sklene delodajalec ali njegova organizacija in delojemalčeva strokovna organizacija kot predstavnik delojemalcev, na podlagi katere se uredijo medsebojni službeni odnosi, pravice in dolžnosti. Zakon vsebuje določilo, po katerem obdrži delojemalec pravico do plače, ako je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju oviran izvrševati služim radi bolezni, nesreče za razmeroma kratek čas, ki ne presega enega tedna, ako ni tega zakrivil namenoma ali zaradi velike nemarnosti, če je oviran brez svoje krivde iz drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe. Odpovedni rok znaša najmanj 14 dni in mora biti za obe stranki enak. Presegati ne sme 6 mesecev. Ženskam se službe ne sme odpo- Slnžhcno razmerje med delodajalci in trgovskim in drugim višjim pomožnim osobjem Določila tega zakona so vzeta iz določila zakona o trgovskih pomočnikih z dne 10. januarja 1910., deloma so tudi nove določbe. To velja za pomožno osobje, izvzeti so učenci in ni, ki opravljajo podrejene posle. Za te osebe velja konkurenčna prepoved, t. j. pomožne osebe ne smejo brez privoljenja delodajalca imeti samostojnega trgovskega podjetja, niti v kupčijski stroki delodajalca delati kupčij za lastni ali tuj račun. V protivnem slučaju sme službodajalec zahtevati povračilo povzročene škode. Ako je delojemalec po vstopu v službo radi bolezni ali nesreče oviran opravljati službo, ima pravico do plače za G tednov, po preteku nepretrganih 5 let mu pripada plača za 8 tednov, po 15 letih za 10 tednov, po 25 letih za 12 tednov. Ako služi delojemalec pri istem podjetju nepretrgoma G mesecev ima pravico do 10 dnevnega dopusta, po 5 letih 2 tedna, po 10 letih 3, po 15 letih 4, po 25 let iti 5 tednov. Dopust se mora izkoristiti v teku leta. Za čas dopusta ima uslužbenec pravico do plače. V dopust se ne sme všteti bolezen ali nesreča, radi katere delojemalec ni mogel opravljati službe. Ako ni bilo drugačnega dogovora in ni krajevnih običajev ugodnejših za delojemalca, se sme razvezali službeno razmerje s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi, po 5 letih službe znaša odpoveden rok 3 mesece, po 15 letih 4 mesece, po 25 letih 5 mesecev. Ako je službena doba trajala nepretrgoma najmanj 10 let, pripada delojemalcu odpravnina, ki znaša po 5 letih 4 mesečno plačo, po 15 letih 6 mesečno, po 20 letih 9 mesečno, po 25 letih 12 mesečno plačo, katero je prejel delojemalec v zadnjem mesecu. Ako ima delojemalec pravico za pokojnino po obstoječih zakonitih predpisih, nima pravice do odpravnine. Za reševanje sporov iz službenega razmerja med delodajalci in delojemalci predvideva zakon razsodišče ali sodišče dobrih ljudi. Določi ga ban. Razsodišče tvorijo predsednik in potrebno število članov iz krogov delojemalcev in delodajalcev vseh strok in njih namestnikov. Predsednik razsodiščnega odbora bo šef obče upravne oblasti I. stopnje ali njegov zastopnik s popolno fakultetsko izobrazbo. Člane odbora imenuje ban na predlog gospodarskih in delavskih zbornic. Člani se imenujejo za 4 leta. Ako ne prihaja član redno na seje, ga sme predsednik kaznovati z globo 500 Din in na plačanje vseh stroškov. Člani imajo pravico na povrnitev efektivnih izdatkov. Razsodišče sklepa v sejah treh članov: predsednik in dva člana odbora. Sklepa se z večino glasov. Proti razsodbi je dovoljen priziv na redno sodišče. Prisilno zavarovanje obrtnikov in trgovcev Važna so določila novega obrtnega zakona glede socijalnega zavarovanja obrtnikov in trgovcev. Zakon pooblašča ministra za trgovino in industrijo, da v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in po zaslišanju zbornic predpiše v roku 2 let uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov udruženj ob bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreči. Obrtniška udruženja morajo po proglasitvi uredbe uvesti zavarovanje za bolezen, onemoglost^ starost, smrt in nesreče. Ako sklene udruženje trgovcev z nadpolovično večino uvedbo zavarovanja svojih članov za bolezen, onemoglost, starost, smrt in nesreče, so vsi člani udruženja dolžni plačati v te svrhe prispevke. Posamezna udruženja morejo v okvirju ene ali več banovin osnovati skupni fond. Pravila fonda odobri ban po zaslišanju zbornic. Upravo fonda nadzoruje ban. Ako se fond ustanovi za več banovin, odobri pravila ban, v katerega področju je sodišče fonda, in to v sporazumu z zainteresiranimi bani. Ob nesporazumu odobri pravila minister za trgovino in industrijo. Uzakonitev obveznega zavarovanja samostojnih obrtnikov in trgovcev pomeni veliko pridobitev, ki mora biti v veliko zndoščenje zlasti našim obrtnikom, ker so to zahtevo postavili kot prvi v državi. (Velikega odobravanja je bil deležen tudi ta referat na plenarni seji Zbornice TOI.) Borzna poročila dne 24. novembra 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 24. novembra. Amsterdam 227378 do 2280-62. Bruselj 785-94 do 788-30, Curih 1098-45—1101-75, London 203-61—211-11, New-yorlc 5654-26—5671-26, Pariz 221-83—222-49 Praga 167-84—168-34, Trst 288-74—29474. Zagreb, 24. novembra. Amsterdam 2273-78 do 2280-62, Bruselj 785-94—788-30, London 203-61 do 211*11, Milan 28874—29474, Newyork kabel 5676-26—5693-26, Newyork ček 5654-26—5671-26 Pariz 221-83—222-49, Praga 167-84—168-34, Zu-rich 1098-45—1101-75. Beograd, 24. nov. Amsterdam 2273"78—2280"62, Bruselj 785-94—78830, London 203-61—211-11, Berlin 1348‘23—1375’25, Milan 28874—2D474, Newyork 5654'26—562P26, Pariz 221.83—222-49, Praga 167-84—168'34. Curih 1098'40—110175. Curih, 24. novembra. Beograd 9-05, Pariz 20-195, London 18-80 Newyork 516-60. Bruselj 71-55, Milan 26"60, Madrid 43-60, Amsterdam 206-90. Berlin 122-20, Stockholm 100, Oslo 100, Kopenhagen 100, Sofija 373, Praga 15-28, Varšava 57-40. Vrednostni papirji Ljubljana, 24. novembra. 7% Bler 59, 8% Bler 67, Stavbna 40, Ruše 125. Zagreb, 24. novembra. 7% inv. pos. 62-50 d., vojna škoda ar. in kasa 275 d., nov. 276—278 (276), dec. 276-278 (278), 4% agr. obv 30 do 32, 7% Bler ar. in kasa 55—57, 8% Bler ar. in kasa 62—65, 7% pos. hipot. banke 61 d., 6% begi. obv. 43—44. Dunaj, 24. novembra. Bankverein 12-40, Du-nav-Sava-Adrija 13-80, Prioritete 95"25, Trbovlje 2875, Leykam 1-80. Žitna tržišča Novi Sad, 24. novembra. Rž: bačka 147-50 do 152-50. — Oves: bč. srem. slav. 125—130. — Ječmen: bč. 64 kg 122-50—127-50, bč. srem. spo-mladni 67-68 kg 160—170. — Koruza: bč. stara 102-50—105, sr. stara okolica Indjija 102-50 do 105, sr. stara okol. Šid 105—107, bč. nova, garant. kvaliteta 63—05, bč. srem. nova, dec., jan. 67-50—72-50, bč. srem. nova, marc, april, maj 84—85, ban. nova garant, kvaliteta 62 do 64, bč. sušena 83—85, srem. sušena 84—86, ban. sušena 81—83. — Fižol: bč. srem. beli 2% 185—200. — Otrobi: bč. srem. v juta vrečah 85—90, ban. v juta vrečah 80—85. — Moka: Vse neizpremenjeno. — Tendenca: stalna. Promet: 26 vagonov. Soiubor, 24. novembra. Vse je neizpremenjeno. — Promet: 52 vag. Tendenca: mirna. Budimpešta, 24. novembra. Tendenca: za koruzo čvrsta, za ostalo slaba. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 1170-11-92 (1170-1177), marc 12-80-12-96 (12-84-12-85). - Rž: dec 12-70 do 12-80, marc 13-85-14 (13-85-13-86). — Koruza: maj 14-90—14-97 (14-95—14-96). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca še vedno slaba, brez prometa. Koks za kovače in centralne kurjave iz angleškega premog« 75 Din za IOO kg I 327 tranko olfnurna nudi Ljubljanska mestna plinarna. Oto mane Najceneiše in na)bol)še modroce, feder-modroce, pat. divane in fotelje ter garniture Vam nudi F. Saj OVIC, Ljubljana, Stari trg 9 eci sistema Lut 21M In emajlirane napisne, nad-pisne table vseh velikosti. — Pasje znamke. Najsolidnejšt Izdelki in na j nižje cene le pri tirdlri G olob Alojz Ljublj ana, Puharjeva ulica 3 Vreče 1768 nakup in prodaja Aloji Grebenc Ljubljana, Dunajska cesta 36 Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovič, Komenskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se popravila. 2389 BOSTANJSKA JABOLKA (kanadke, voščenke, štetinec) bode oddajala sadjarska podružnica v četrtek 26. XI. po 10. uri na prostem tiru glavnega kolodvora v Ljubljani po 2 Din kg pri odjemu enega zaboja (25 kg). Izkoristite priliko! Zakon o uradnikih h&lsl\>G Iz češkoslovaškega Sokolstva UredniKi »oKolskih listov COS so zborovali pred tremi tedni v Pragi pod predsedstvom predsednika tiskovnega odbora COS br. dr. Do-soudila. Iz poročila tajnika br. Križa je razvidno, da je priredilo od 52 žup poročevalske šole 19 žup, do konca tega leta pa jih bo priredilo še 18. Redakcijski odbor COS šteje 11 urednikov centralnih listov, 50 urednikov župnih vestnikov, 12 urednikov sokolskih rubrik v dnevnem časopisju in 4 privatnike, ki izdajajo sokolske liste. Za predsednika je bil ponovno izvoljen br. dr. Dosoudil. — Seja zbora žen COS se je vršila 14. in 15. t. m. v Tyrševem domu. Poleg poročil so se obravnavala predvsem vprašanja, ki se tičejo IX. vsesokolskega zleta, t. j. prostih vaj, tekem, pregled prostih vaj in tekmovalnih vaj. Telovadišče za IX. vse-sokolski zlet bo na Istem prostoru, seveda mnogo povečano, kakor na VIII. zletu na Strahovski poljani. COS je razpisala natečaj za zgradbo telovadišča ter se je priglasilo 33 tvrdk, od teh 22, ki bi prevzele zgradbo kompletnega telovadišča, ostale pa samo posamezne dele telovadišča. V eni ponudbi je bilo predlagano, da bi se zgradile železne tribune. Najdražji ponudnik je bil z 7 milijoni Kč, najnižji pa z 3,024.000 Kč. Kdo bo zgradil telovadišče, še ni znano. — Ob priliki smrti IV. podstaroste Saveza SKJ br. dr. Pavla Mergenthalerja so poslali sožalne brzojavke Savezu SKJ: COS, br. Truhlar, podsta-rosta COS, načelnica COS sestra Provaznikova, br. Jan Pelikan ter nekatere češke sokolske župe. Jindrich Fiigner Iz češčine je prevedel dr. Maks Kovačič življenjepis Jindricha Fiignerja. V knjižici je tako jasno in izčrpno podana slika soustanovitelja Sokolstva Jindricha Fiignerja, da je Miiller-Kovačevičevo delo mnogo več ko samo življenjepis. Knjižica ima 46 strani ter velja samo 5 Din. Naroča se pri Jugoslovanski matici v Ljubljani, Narodni dom. Knjižico toplo priporočamo. Tyrševe proste vaje z leta 1882. na vse-sokolskem zletu v Pragi V soboto in nedeljo se je vršila v Tyrševem domu v Pragi seja moškega vaditeljskega zbora COS, kateri so prisostvovali tudi vsi župni načelniki. Glavna točka dnevnega reda je bil IX. vsesokolski zletv Pragi od 11. junija do 6. julija 1932. Najprej so se predelale proste vaje za vse moške oddelke, ki so bile soglasno sprejete. Moški naraščaj bo izvajal vaje s palico in pa prve proste vaje, ki jih je sestavil br. dr. Tyrš za prvi vsesokolski zlet v Pragi leta 1882. Ravnotako je bilo soglasno sklenjeno, da nastopijo za zletu tudi starejši bratje. Obširno se je razpravljalo tudi v tekmovalnih vajah in so bile sprejete nekatere izpremembe. Pri dopolnilnih volitvah v načelništvo COS je bil izvoljen brat Pechaček, v izpitno komisijo pa bratje Heller, dr. Pechlat, Pelikan, dr. Kral, šmlrak, dr. Klinger, Havel, Polarne, Erben, Benda, Krejčl In Pelgbauer. Seji sta prisostvovala tudi načelnik Poljske sokolske zveze brat Faza-nivicz in Ruske sokolske zveze br, Manochyn. Ljubljana, greda, 25. novembra. Opoldanski program odpade. 17.80 Salonski kvintet. 18.30 A Stele: Deško vzgojevališče v Ponovičah. 19.00 Dr. Nik. Preobražensky: Ruščina. 19.80 Literarna ura: Bogomir Magajna. 20.00 Dr. A. Dolinar Glasbeno predavanje. 20.30 Večer mladih pevcev: I. Samospevi Lado Hribarja. II. Samospevi Anice Kristanove. III. Samospevi Drago Burgerja. 21.30 H a rmorii k a-sol o, igra gosp. Kovač. 22.00 čas in poročila, aapoved programa za naslednji dan. Beograd, sreda, 25. novembra. 10.00 Šolski radio. 10.45 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.05 Radio orkester. 10.00 Narodne pesmi. 17.00 Plošče. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Ciganska glasba. 20.30 Slovanska glasba. 21.10 Arije in dvospevi gg. Vladimira Popoviča in Žarka Cve-jiča. 21.50 Poročila in šport. 22.10 Več. koncert radio orkestra. Zagreb, sreda, 25. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Plesna glasba. 19.45 Glasbeno predavanje. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Poljudni koncert. 21.50 Poročila in vreine. 22.00 Prenos iz kina. Pratra, sreda. 25. novembra. 1100 Plošče. 12.35 Brno. 14.10 Brno. 15.00 Bratislava. 17.10 Marionetno gledališčerč 19.05 Plošče. 19 20 Prenos iz študija. 20.10 Večerni koncert kvin-tela. 22.15 Poljudna glasba. Ljubljana, četrtek, 26. novembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 1900 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 20.00 Pregled obrtnega zakona. 20.30 Evropski češki koncert, prenos iz Prage. 22.30 Čas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan. Beograd, četrtek, 26. novembra. 11.00 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.05 Opoldanski koncert. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.80 Popoldanski koncert. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Prenos iz Prage. 22.00 Dnevne in športne vesti. Zagrel), četrtek, 26. novembra. 12.10 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Balalajke. 1905 Kulturne in društvene vesti. 19.35 O fotografiranju. 20.00 Simfonični koncert Češke Filharmonije, prenos iz Prage. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Sprehod po Evropi. Praga, četrtek. 26. novembra. 12.35 Brno. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.35 Moravska Ostrava. 19.20 Brno. 22.45 Trenos iz gledališča. Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 23.722/2. 3268 Razpust društva. Društvo »Katoliško podporno društvo v Celju« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. novembra 1931. * K V. No. 1154/12. 3265-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje gospodarskega poslopja obče državne bolnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. decembra 1931. ob 11. uri dopol. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 22. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odo-dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. novembra 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Vpisi v trgovinski ?egister. Vpisala se je nastopna firma: 1301. Sedež: Cmurek. Dan vpisa: 5. novembra 1931. Besedilo: Cinurečka trgovska družba z. o. z. v Zg. Cmureku. Obratni predmet: Predmet in namen družbe je veletrgovina in izvoz sadja ' r drugih podeželskih pri' " o. na debelo. Družbena pogodba z dne 7. septembra 1931. Družba je ustanovljena na nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 30.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 30.000 dinarjev. Poslovodje: Semlitsch Alojz, trgovec s sadjem v Zg. Omureku, Baumgartner Egon, trgovec v Mariboru, Kosarjeva ul. 43. Za nainestovanje upravičena sta poslovodji samostojno. Podpisovanje tvrdke se vrši na ta način, da pristavi eden izmed poslovodij svoje ime pod od kogarkoli pisano, s štampiljo odtisnjeno ali tiskano besedilo tvrdke. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 5. novembra 1931. Vpisale so se Izpremembe ln dodatki pri nastopnih firmah: 1302. Sedež: Celje. Dan vpisa: 11. novembra 1931. Besedilo: 0. Josek & Comp. Obratni predmet: strojno mizarstvo in prodaja mizarskih izdelkov. Izstopil je javni družabnik Ivan Baumgartner, vstopil pa kot novi javni družabnik Mlakar Franc, mizarski mojster v Celju, Dečkova cesta 9. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 11. novembra 1931. Firm. 543/31 — lig III 21/7. 1303. Sedeži Ljubljana. Dan vpisa: 16. novembra 1931. Besedilo: Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic. Vpišejo se novo izvoljeni upravni svetniki: 1. ing. Hribar Boris v Ljubljani; 2. dr. Golia Adolf, tajnik Zveze industrij-cev v Ljubljani; 3. dr. Ravnihar Vladimir, advokat v Ljubljani; 4. Žabec Janko (John), trgovec v Ljubljani; 5. dr. Andrejčič Anton, advokat v Ljubljani; 6. dr. Cankar Izidor, vseučiliščni profesor v Ljubljani; 7. Klinar Peter, bančni ravnatelj v Ljubljani. Izbrišejo se upravni svetniki: 1. dr. Fettich-Frankheim Oton, odvetnik v Ljubljani; 2. dr. Rihard Karba, lekarnar v Kamniku; 3. Janko Sajovic, trgovec in predsednik Mestne hranilnice v Kranju; 4. Avsenek Ivan, poslovodja v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 7; 5. dr. Božič Anton, odvetnik v Celju; 6. dr. Karl Koderman, odvetnik v Mariboru; 7. Filip Ogrič, trgovec v Novem mestu. Izbriše se prokura ravnatelja in prokurista Ivana Mikuža in prokurista Petra Klinarja. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1931. Firm. 980 — Rg B II 85/13. * 1304. Sedež: Oplotnica. Dan vpisa: 11. novembra 1931. Besedilo: Dr. Hugo V. Windischgraetz. Obratni predmet: eksport lesnih proizvodov. Imetnik: dr. Hugo V. Windischgraetz. Prokura se je podelila Seyff Robertu, gozdnemu upravitelju v Oplotnici, ki podpisuje besedilo firme s pristavkom p. p. Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 4. novembra 1931. Firm. 537/31 — Rg A III 135/2. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 1305. Sedež: Slovenjgradec. Dan vpisa: 11. novembra 1931. Besedilo: Mlekarska zadruga za Slovenj-gradec in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obratni in predmet: Namen zadruge je, da v Slovenjgradcu in okolici pospešuje živinorejstvo in mlekarstvo. V ta namen zadruga: 1. gradi potrebne zadružne prostore in nabavlja stroje za izdelovanje mlečnih izdelkov, 2. prevzema od svojih zadružnikov mleko, izdeluje mlečne izdelke ter vse to razpečava. Zadružna pogodba (statut) z dne 20. septembra 1931. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega trikratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitjem v uradnici ali v »Narodnem Gospodarju«. Načelstvo obstoji iz 7 zadružnikov: 1. Lobe Franc, posest, v Slovenjgradcu; 2. Brezovnik Miha, veleposestnik, Vrhe pri Slovenjgradcu; 3. Bart Jožef, posestnik, Št. Janž pri Dravogradu; 4. Legnar Anton, posestnik, Podgorje p. Slovenjgradcu; 5. Kresnik Martin, posestnik, Šmartno p. Slovenjgradcu; Apat Ant n, posestnik, Stari trg p. Slovenj gradcu; 7. Pečoler Ivan, veleposestnik, Legen p. Slovenjgracu. Pravico -aktopati 7.&C. ...;o ima načelstvo. Bsedilo firme podpisujeta dva člana načelstva ali pooblaščenec. Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I., dne 11. novembra 1931. Firm. 545/31 — Zadr. IV 42/2. Vpisale so se izpremembe in in dodatki pri nastopni zadrugi: 130(5. Sedež: Žužemberk. Dan vpisa: 3. novembra 1931. Besedilo: Posojilnica v Žužemberku r. z. z n. z. Izbrisal se je načelstveni član Hotko Alojzij, vpisal pa novi član načelstva Ahačič Ivan, posojilniški tajnik v Žužemberku št. 62. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 3. novembra 1931. (Firm. 340/10 Zadr. I 11/80.) Konkur zni razglasi S 18/31—2. 3270 1307. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Schara Arnolda, trgovca v Razvanju pri Mariboru. Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okro/jiega sodišča v Mariboru. Upravnik mase dr. Muhleisen Lotar, odvetnik v Mariboru. Prvi zbo-r upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 7. decembra 1931 ob devetih. Oglasitveni rok do 81. decembra 19 31 pri podpisanem sodišču. Ugotovitveni narok pri imenovanem sedišču dne 7. januarja 1932 ob devetih, soba št. 84. Okrožno sodišče ▼ Mariboru, odd. III., dne 21. novembra 1931. Pil . <« Al Jennings: 44 Pesnik in bandit Naslednjo noč je Joe spet imel napad. — Zdaj je mrtev, je dejal mrliški oglednik, ki je bil še od zadnjega dogodka ves prevzet. Zdaj ga pustite mrtvega. Da se mi nobeden izmed vas, hudičevi razbojniki, ne spušča ž njim v kakšen direndaj. Ogromno, žolto, izžeto telo so prepeljali v mrtvašnico in ga položili na tla nekakšne velike ka-dunje, ki je bila vdelana v cementna tla ter je bila skoraj tri čevlje globoka. Tja so polagali mrtvece ter jih posipali z drobci ledu. En dan se je truplo hranilo tam. če niso dotlej prijatelji prišli ponj, so potem zdravniki secirne vaje priredili na njem. Kar je nazadnje še ostalo od njegove revščine, so vrgli v nekakšen surovo zbit lesen zaboj in zagrebli vse skupaj v jami na kaznilniškem pokopališču. Veliki Joe je umrl neko soboto zvečer. Nočni čuvaj je navadno žvižgaj e vozil svojo karolo v mrtvašnico mimo poštnega urada. Ker se je pogostoma za trenutek ustavil pri Billyu, sva ga povečini čakala. — No, tokrat je pa Joe vendar le doživel, da je po njem, nama je zaklical mimogrede ter s svojo karolo zadovoljno ropotal dalje. To, kako se je jetnišnica obnašala do svojih mrtvih, je bilo nekaj strahotnega, živalskega. Rav- nali so z njimi, kakor s kupom gnoja, kakor s crknjenim psom. Ob navidezni smrti velikega Joa sem se ves zgrozil. Pobilo me je, da skoraj nisem mogel več živeti, vsega me je prevzel gnus. V nedeljo zjutraj sem stopil v mrtvašnico. Radoveden sem bil. Bila je temna lesena baraka daleč stran, blizu plinarne. Straža je šla z menoj in skupaj sva odprla vrata. To, kar sva videla, je bilo nekaj tako groznega, bilo je kakor udarec po senceh. Bilo nam je pri duši, kakor da se iz strašne kadunje steza vlažna mrzla roka proti nama in naju s krvjo škropi v obraz. Grlo se mi je zadrgnilo, čuvaj se je s šklepetajočimi zobmi lovil za moj rokav. Veliki Joe, ki so ga bili položili na dno kadunje, se je spet osvestil. Sredi noči se je bil v mrtvašnici prebudil ter je poskušal, da bi zlezel iz kadunje. Njegovo strahotno dolge lehti so se s krempljastimi rokami stezale daleč naprej in njegovo telo je viselo čez rob. Njegova glava je ležala na cementnih tleh, kakor da je bil izgubil ravnotežje ter padel iz kadunje. Obraz je ležal napol obrnjen k nama, z enim licem pritisnjen ob tla, ter je strmel v naju z odprtimi usti in izbuljenimi očmi. Precej po dvanajstih sem šel v naš klub. Luiza in Porter sta bila v malem kuhinjskem oddelku. Luiza si je bil svojo pomivalko spet privezal kot predpasnik, Porter pa, ki je bil v svojem sivem jet-niškem odelu brezhibno čist in lep, si je bil privezal temno modro ovratnico. Prodajalec v ka. lilniški trgovinici nam je marsikdaj podaril kaj malega za usluge, ki smo mu jih izkazovali. Tako smo nosili naj finejše perilo, lepe bele srajce. Za posebne priložnosti smo se lahko oblekli kakor gentlemani, samo črna proga na hlačah se ni dala izbrisati. In za Porter j a so bile takšne posebne priložnosti prav za prav zmiraj. Zmirom je bil svoj in skrben v obleki, še celo ob svojih najbolj črnih razpoloženjih, ki jih v jetništvu v resnici nikoli ni manjkalo. Luiza in Porter sta se ravno kakor dve stari babnici nekaj pričkala zaradi pečenke. Porter je bil .fin uživač ter je lahko sprožil marsikatero vročo diskusijo o posameznih kuharskih užitkih. — Pa pokusi vendar — in gospod nadkuhar je Porter ju sunil žlico med zobe. Porter je z jezikom ob nebu pokušal in sesal, počakal trenutek kakor kakšen kraljevski pokuševalec in potem izrazil svoje mnenje. — še malo soli. — Prosim lepo, trikrat sem odmeril po temle tukaj, se je zagovarjal Luiza in trkal ob kuharsko knjigo kot ob svoj dolcazilni materijal. — To vendar ni noben dokaz. Vi bi morali imeti pravo lekarnarsko tehtnico, da bi lahko pravilno tehtali začimbe. Porter je bil v enem svojem najbolj kipečih, nezadržanih razpoloženj. Doktor smrti V Moskvi je te dni umrl zdravnik Sikov. Med bolniki je bil mož zelo priljubljen in njegova smrt je vzbudila med njegovimi znanci splošno sočutje. Zelo začudila pa se je vsa javnost v Moskvi, ko so časopisi objavili poslednje pismo zdravnikovo. Pismo se glasi: »Da sem se zastrupil s ciankalijem, to boste spoznali tudi brez mojega pisma. Na listku, ki sem ga pustil v svojem stanovanju, boste našli zapisano: »Kaznujem se zaradi neke pogreške.« Te besede hočem tu pojasniti. Pred nekaj leti je prišla k meni soproga profesorja N., ki je tožila, da jo boli zgornja ustnica. Pregledal sem ustnico in opazil na njej mozolček. Nato sem od bolnice zahteval, naj mi pokaže svoj »Mpenštift». Preiskal sem ga in ugotovil, da je narejen iz konjske masti. To je bilo takrat, ko so ljudje jedli zaradi blokade le konjsko meso. V »lipenštiftu« sem nadalje našel sledove slinovke, ki je strašna bolezen in ki se pri človeku navadno neha s smrtjo. Soproga sem naprosil, naj pride k meni, in temu sem povedal vso resnico. Ta je takoj odšel domov in je zastrupil svojo mlado ženo s ciankalijem. Profesor je danes že mrtev in mu moja izpoved ne more več škodovati. Ta dogodek mi je dal pobudo, da sem zastrupljal vse bolnike, pri katerih sem spoznal, da so neozdravljivi. Kot pravniku vam ne bo neznano, da nisem jaz prvi, v komur se je rodila ta misel. Jaz poznam mnogo svojih tovarišev, ki so istega mnenja. Ali ne bi bilo nekaj nečloveškega, če bi bolnikom pripovedovali vso resnico in bi jim dajali na izbiro, ali naj leta in leta trpe ali pa naj se sami pomore? Ko sem vse to premislil, sem sklenil svojo misel tudi izvršiti in tako sem zastrupljal vse neozdravljive bolnike. O vzroku smrti sem pa redno napisal spričevalo. Imel pa sem še en vzrok, da nisem gonil svojih bolnikov v samomor. Sem namreč nekoliko veren in smatram samomor za velik greh. Vi se mi boste gotovo smejali in me boste vprašali, kaj da mislim o umore? Vi imate prav in jaz ne bom tajil, da sem 40 bolnikov vedama in hote zastrupil. Bilo mi je pa ljubše, da nosim jaz odgovornost za umore kakor pa da bi bili bolniki odgovorni za samomore. Tudi svoj samomor smatram za težak greh, a vi sedaj veste, zakaj sem to storil. Pred nekaj dnevi je umrla Nataša B. Umrla je, glasom spričevala, zadeta od kapi — v resnici pa je bila ona ravno štirideseta oseba, ki sem jo zastrupil. Spoznal sem, da ima raka in da bi bila operacija brezuspešna. Jaz sem bil z Natašo zaročen, a to nič ne de. In sedaj vprašam: Ali so vsi moji umori pregrešni ali samo poslednji ? Umetni dijamanti Po dolgoletnih poskusih se je berlinskemu kemiku dr. Senflnerju posrečilo izdelovati precej velike diamante na umeten način. Dr. Senft-nex pa trdi, da upa v kratkem doseči še boljše rezultate. Žlahtna kamenja so poskušali že od nekdaj izdelovati na umeten način in na umeten način narejeni safirji in rubini so pravi safirji in rubini. Tudi diamante so poskušali že zdavnaj k 'elovati. Francoski kemik Moissan in nekaj n Tišldh kemikov pa niso dosegli posebnih uspelu .r, ker so izdelali le komaj vidne diamante. 1; Senflner je prvi, ki je dobil iz svoje kemične ; či precej velike kamene. O svoji . najdbi pravi dr. Senftner: »Moj postopek se v principu ne razlikuje od Moissa-novega; razlika obstoji samo v velikosti dobljenih kamnov. Do proizvajanja poljubno velikih kaminov je potreben el še en korak. Svoje prve poskuse sem, delal doma v svojem stanovanju, na zahtevo hišnega lastnika pa sem moral poskuse doma opustiti, ker se je lastnik bal električnega toka velike napetosti. Delo sem nadaljeval z uspehom v kemičnem laboratoriju v Stettinu. Žailibog pa nimam dovolj sredstev za aparate, s katerimi bi izdeloval lahko tudi velike diamante. Čim pa se mi po- sreči priti do večjega zneska, bo vprašanje izedlovanja umetnih diamantov rešeno. Za izdelavo diamantov vzamem ‘200 do 300 gramov železa ali »oliv.in«-kamena (to je neki spoj kremena). »Olivin« je zemlja, v kakoršni se nahajajo parvi diamanti. To maso položim v posodo iz grafita in v se to skupaj pride v električno peč. Pri 3000 stopinjah vročine se prične ta masa topiti in ko se stopi, vržem vanjo še kos oglja. Diamant namreč ni nič drugega kakor ogljik. Oglje se v železu raztopi v dobri uri. Nato sledi postopek, (ki ga pa izumitelj nikomur ne pove), po katerem se mali delci Olimpijada 1. 1932 V kratkem se bodo pričele v Lake Placidu smučarske tekme za olimpijado leta 1932. diamanta spajajo v velike kose. Čim je ta postopek končan, se mora raztopljena masa hitro ohladiti. Treba nato el še odstraniti železo in diamanti so tu.« Če se bodo še nadaljni poskusi dobro obnesli, potem bodo nekega dne vsa naravna ležišča diamantov brez vrednosti. Bančni polom v Berlinu Ljudje se zbirajo pred poslopjem banke za trgovino in posest, policija pa jih razganja. — Vsled poloma te banke je prišlo okoli 40.000 ljudi ob svoje vloge. Zaradi zajca v smrt Bogati trgovec Bertran iz Lyona (na Francoskem)' je šel te dni skupaj s svojimi prijatelji na lov na zajce. V nekem grmovju je opazil zajčjo sled in s psom sla začela zajca iskati. Imel je srečo in pes je kmalu prignal zajca pred puško. Trgovec pa zajca ni dobro zadel in zajec je utekel in se skril v logarjevo hišo. Logar je zajca že ubil, ko je vstopil Bertran in logarja prosil, naj mu zajca izroči, ker je po vseh lovskih pravilih njegov. Logar pa se je branil; pa je beseda dala besedo, dokler ni logar v svoji srditosti pograbil za puško in jo sprožil v trgovca in ga zadel s librami naravnost v oči. Logar je pobegnil in se klati bogve kje, trgovec pa je ob oči — in vse to zaradi enega samega zajčka. Drevje, ki ne gori Francoski gozdni nadzornik Mangin je opazoval ob rarnih gozdnih požarih v južni Franciji, da se ogenj ne prime drevesa, ki mu pravijo »acacia decurrens«. Mangin je nato predlagal, naj s tem drevjem obsade vse smrekove in bukove gozdove, da bo nevarnost gozdnih požarov omejena. Travo slišimo rasti! O ljudeh, ki hočejo biti le prepametni, pravimo, da »slišijo travo rasti«. S temi besedami smo doslej »preveliko modrost« smešili. Sedaj pa to ne bo več mogoče, odkar se je posrečilo iznajti napravo, s katero res slišimo premikanje najmanjših rastlinskih delcev pri rasti. Vodja zavoda za proučevanje elektrike na vseučilišču v Gottingenu dr. Reich je nedavno pri nekem predavanju v »Društvu za tehnično fiziko« pokazal pripravo, ki obstoji iz več elektronskih cevk. Med dve taki cevki, ki sta premakljivi, je dal ječmenovo zrno, ki je kalilo. Gibanje v ječmenovem zrnu se je preneslo na cevko, čeprav je razdalja bila s prostim očesom nevidna, in po kratkem času so slišali pisk. Nato je dr. Reich obseval zrno s kremenovo svetilko in zrno je začelo kaliti hitreje; kolikor hitreje pa je zrno kalilo, toliko višji j® bil pisk. Prvo letalo na veter s kabino Največja loterija na svetu V glavnem mestu Irske, v Dublinu, vlečejo te dni številke naj večje loterije na svetu. Srečke prodajajo po celi Angliji in po vseh angleških kolonijah. Izžrebali bodo za 30 milijonov zlatih mark dobitkov. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Micliiilcli. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kuzman. — Vsi v Ljubljani.