tri d /o. f. Razprava o resoluciji III. kongresa samoupravljalcev POTREBNA JE KONSTRUKTIVNA KRITIKA Na vseh področjih dela in življenja se pogosto srečujemo z oportunizmom, ki pomeni računanje z ugodno priložnostjo, preračunljivostjo, čakanje na ugodno priložnost, obračanje plašča po vetru, prilagodljivost, načelnost, omahljivost ipd. S tem si nekateri prizadevajo ohraniti »dobro ime«, se zaščititi in pridobiti simpatije za nadaljni vzpon ali si vsaj zagotoviti »ljubi mir«. Ta živa resnica nas vsak dan bolj tepe, kot nekatere »tepe« dosledna načelnost in kritičnost pojavov in odstopanj. Zelo neradi povemo na glas ali povemo konkretnega krivca ali krivce za slabo delo v nekem delovnem okolju, čeprav vemo, kdo je odgovoren za slabo organizacijo dela, slab nadzor, kadrovsko politiko, neizkoriščene delovne naprave, slabo doseganje fizičnega plana, predčasno zapuščanje dela, visoke stroške pa tudi šepanje delegatskega sistema, slabo delo družbeno-političnih organizacij, omejevanje odločanja samoupravnih organov na manj pomembna področja itd. Vemo, da je v naši delovni organizaciji trenutno nezadovoljstvo na skorajda vseh področjih. Nepravočasno obveščanje odgovornih služb o zaključnem računu, planih, skratka poslovnih rezultatih in kontroli nad tem, prepočasnost poteka reorganizacije, ki slabi delovne odnose in daje občutek nezaupanja, neučinkovitost pravno-samoupravne službe in istočasno kadrovske politike, ker ponekod opravičujejo prepolno zaposlenost, drugod pa se čuti pomanjkanje delovne sile. Prihaja do pojavov nedemokratičnega in nesamoupravnega odločanja o kadrih in do neučinkovitih razpisov del in nalog. Še vedno ni rešeno nagrajevanje po delu čeprav delavci že imajo nove naloge in odgovornosti. Ne izvajamo zastavljenih nalog v rokih, ki jih sprejemamo na samoupravnih organih in ne nazadnje imamo preveč nefunkcionalnih sestankov. Samoupravna delavska kontrola ni učinkovita, ker so delegati večkrat izpostavljeni pritiskom, delavska kontrola pa nima ustrezne politične pomoči za reševanje problemov. Vse to in še marsikaj pa pelje v vedno večje slabosti in odstopanja, v povečanje neodgovornosti, v izmikanje do dela, površnost in malodušnost. Orožje proti temu pa je vsekakor konstruktivna, argumentirana in humana kritika, tudi od tistih, ki so kritizirani, pošte- nost, kultiviranost, razgledanost pa tudi znanje. Namen kritike ni »osramotiti koga pred drugimi« ali človeka potisniti, da bi bil »žrtev« nekritičnega okolja, temveč opozarjati na slabosti in nepravilnosti. Treba je tudi zagotoviti dejstvo, da kritika ne more trajati v nedogled, kajti potem je potrebno ukrepati in stvari sankcionirati. In kot je mislil Lenin, je kritika in samokritika pol uspeha in močno vzgojno sredstvo pri oblikovanju novega človeka in socialistične družbe. V skladu s sprejetim programom aktivnosti smo v delovni skupnosti skupnih služb 11. junija 1981 organizirali razpravo o osnutku resolucije III. kongresa samoupravljalcev z oceno dela v naši delovni organizaciji. Na razpravi je bilo prisotnih 59 udeležencev iz vrst članov DS DSSS, DO, IO sindikatov, ZK, vodij delegacij, predsedstva OO ZSMS, vodij samoupravnih delovnih skupin, predsedstva KPO in vodje služb. Uvodno poročilo je podal predsednik IO ZS tov. Jernej Ozis. V razpravi so prisotni ocenili delo oziroma stanje v delovni organizaciji in hkrati opozorili na prob'ematiko nespoštovanja zakonov, moži lost vpliva združenega dela na odločanje o sredstvih in rezervah. Zmanjševanje splošne, družbene administracije s poenostavitvijo sistema, dajanja podatkov in evidenc ter na prehitro spreminjanje zakonodaje. Poudarili so, da mora biti kongres samoupravljalcev dokaz svetu in nam, da s poti samoupravljanja ne stopimo, ter da se bomo dosledno borili za cilje, ki sta jih zastavila Tito in Kardelj. Kongres je pripomogel, da smo si pogledali v oči in si izmenjali tista vprašanja in odgovore, ki smo jih imeli o našem samoupravljanju. Vendar nam je ostalo bistveno vprašanje, koliko smo sami pripomogli k temu, oziroma, če smo se sami dovolj vestno in ustvarjalno vključili v delo po načelih, o katerih smo se dogovorili. Slika, ki nas navdihuje, poletje in narava, simbol iskanja sreče, katere glavni znak je volja do življenja. (foto: Alaševič) Predlog gospodarskih načrtov temeljnih organizacij in delovne skupnosti Cinkarne za leto 1981 je končno v razpravi. Skladno s prenosom nekaterih služb in formiranja novih tozdov v sklopu reorganizacije delovne organizacije, je bilo potrebno planirati zaradi zagotovitve dejanske primerljivosti tekoče dosežene rezultate pri poslovanju. Primerljivost planskih številk z lanskoletnimi plani na nivoju tozdov in DSSS spričo sprememb v organizaciji ni možna, razen v tozd Kemija Mozirje. Izdelan plan ima pomanjkljivost v zaposlovanju, ker zaradi nepredvidljivosti v zvezi z reorganizacijo in nekvalitetnim razporedom del in nalog, ni bilo mogoče Metalurgija Kemija, Celje Kemija, Mozirje Grafika Titan dioksid Veflon Realizacija izdelkov in storitev v letu 1981: - prodaja na domačem tržišču - prodaja v tujino - prodaja med tozdi - svobodna menjava dela Realizacija skupaj Plan 1981 predvideti število izvajalcev. Izhodišča za izdelavo gospodarskega načrta tozdov in DSSS so srednjeročni plani razvoja tozdov in DSSS, analiza tržišča, zmogljivosti, sredstva in viri sredstev ter poslovanja v letu 1980 in poslovna politika in cilji za poslovno leto 1981. OBSEG POSLOVANJA Proizvodnja Vreonost skupne proizvodnje, načrtovane v planih tozdov za leto 1981 naj bi porastla v primerjavi z letom 1980 za 24,63 %. Planirani porasti po posamez- nih tozdih: 17,21 % plan 1980 10,52 % 24,52 % plan 1980 7,13% 27,72 % plan 1980 21,88 % 64,64 % plan 1980 42,41 % 1,55 % 14,66 % plan 1980 2,17% 2.588,871.590 din 707,522.560 din 1.266,093.881 din 136,120.261 din 4.698,608.292 din - združevanje sredstev partnerjev v TOZD Titan dioksid, - izvozna stimulacija, - dohodki od obresti. Devizna vrednost izvoza je planirana v znesku 24.265.550 dolarjev. Za leto 1981 planirana devizna vrednost je za 11,57 % večja od dosežene v letu 1980. (Spomnimo se, da je bila v letu 1980 planirana devizna vrednost izvoza 29.294.400 dolarjev.) V tej vrednosti so udeležene posamezne temeljne organizacije: prihodka kaže na: - zaostajanje rasti prodajnih cen za rastjo nabavnih cen surovin, energije in storitev. Ta problem je najbolj prisoten v TOZD Titan dioksid zaradi visoke udeležbe energije in žveplove kisline v strukturi materiala. Ta gibanja so primerjava na leto 1980. EKONOMIČNOST Gibanje porabljenih sredstev - material in storitve Planirani porast stroškov materiala in storitev na leto 1980 znaša kar 85,28 odstotkov, ob planiranem povečanju proizvodnje za 24,63 %. Ta porast je hitrejši od porasta celotnega prihodka, zaradi česar je planirana slabša ekonomičnost porabljenih sredstev z ozirom na celotni prihodek - indeks 91,65, ob isti planirani normativni porabi kot v letu 1980. Gre torej za: - hitrejšo rast nabavnih cen materiala in uslug od porasta prodajnih cen izdelkov po planu, - za povečanje izvoza v strukturi celotnega prihodka, kar samo po sebi pogojuje zmanjšanje realizacije za preteklo leto. Amortizacija Zaradi revalorizacije je za leto 1981 planirani znesek za 21,57 % večji od lanskega. To zvišanje ni vplivalo na poslabšanje ekonomičnosti porabljenih sredstev, saj planirana rast zaostaja za rastje celotnega prihodka. Slabša ekonomičnost poslovanja je po planu izključno posledica visokega porasta nabavnih cen. Ob rasti celotnega prihodka po stopnji 62.62 % naj bi rastel dohodek le po Stopnji 18,63 %. V strukturi pa bi se udeležba le-tega zmanjšala na 6,91 % na le 18.63 % v primerjavi s preteklim letom. Delitev dohodka Planirani dohodek v znesku 993.388.028 dinarjev, katerega rast naj bi znašala 18,63 % omogoča ob upoštevanju delitvenih odnosov v skladu z Resolucijo in družbenim dogovorom povečanje učinkovitosti poslovanja na leto 1980, razen na področju učinkovitosti porabljenih sredstev. Planirana rast dohodka omogoča povečanje neto mase OD glede na leto 1980 za 18,32 % upoštevaje udeležbo izvoza v strukturi celotnega prispevka. Sredstva skupne porabe smejo rasti po stopnji 18% glede na leto 1980 v skladu z družbenim dogovorom. Akumulacija v dohodku naj bi se povzpela od 19,5 % na 22,5 % v letu 1981 (indeks 115,38). V istem dohodku pa od 33,3 % v letu 1980 na 34,9 % v letu 1981 (indeks 104,8). Zaposlenost - produktivnost TOZD in DSSS planirajo za leto 1981 2218 zaposlenih, kar ni v skladu z občinsko resolucijo, saj znaša planirani oorast v Cinkarni 2,3 %. Po drugi strani pa planirano povečanje proizvodnje opravičuje povečanje števila zaposlenih ko gre za delavce v proizvodnji. Planirano povečanje produktivnosti dela na zaposlenega na leto 1980 znaša 22,32 % in izhaja iz povečanja proizvodnje in planiranega gibanja zaposlenosti. (nadaljevanje na strani 13) Drugi prihodki - izvozna stimulacija - razlika med domačo prodajno ceno TiCh in ono pri izvozu v NDR - drugi prihodki - združevanje sredstev v TiCh - dohodki od obresti 54,625.350 din 96,971.000 dir, 465,588.104 din 16,365.536 din 5.332,158.282 din Celotni prihodek Za leto 1981 planirani celotni prihodek je za 62,62 % večji od izkazanega po zaključnem računu za leto 1980. Porast le-tega temelji na: - povečanju'planiranega fizičnega obsega (24,63%), - na inflacijskih gibanjih. Osnove za ugotavljanje planiranega celotnega prihodka so: - planirani fizični obseg proizvodnje, - domače prodajne cene veljavne ob sestavljanju predi, plana, - protivrednost izvoznih cen v dinarjih po tečaju $ = 27,30 din, 7.185.000 dolarjev udeležba v DO je 29,61 % 2.341.000 dolarjev udeležba v DO je 9,65 % 1.950.000 dolarjev udeležba v DO je 8,04 % 12,789.550 dolarjev udeležba v DO je 52,70 % 24,265.550 dolarjev 100,00 % Metalurgija Kemija, Celje Grafika Titan dioksid SKUPAJ Le 18,28 % deviznega priliva je planiranega v konvertibilni valuti. Udeležba izvoza v strukturi celotnega prihodka je 14,29 %. Planirano gibanje ekonomičnosti -predvsem izredno dinamičen porast materialnih stroškov in storitev, ki je za 22 odstotkov hitrejši od porasta celotnega Organizacija v polnem teku 28. maja je potekal sestanek sodelavcev Zavoda za organizacijo dela, Ljubljana in delavcev Cinkarne, na katerem so razpravljali o pripravi in izdelavi samoupravnih aktov, poenotenju posrednih nalog vodij služb oziroma oddelkov, organizacijski shemi služb DSSS in sistemu številčenja organizacijskih enot. Sprejeli so dogovor, da uskladijo samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med DSSS in tozdi, statut DSSS in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS, ter v juniju dajo te akte v razpravo. ZOP se je obvezal, da bo do 5. junija 1981 pripravil predlog organizacijske sheme za službe v DSSS in sicer za posebno finančno službo, računovodsko službo, službo za plan, analizo, kon- trolo in revizijo, organizacijsko službo, službo za AOP, službo za varstvo pri delu, požarno varnost in varstvo okolja, pravno-samoupravno službo, splošno službo in kadrovsko službo. Sheme bodo vsebovale tabelarni pregled zahtev za delovna mesta po nazivih, zahtevani izobrazbi in smeri, zahtevani praksi in predvideno število delavcev. Do jeseni 1981 naj bi bilo končano delo na reorganizaciji proizvodnih tozdov in tozdov skupnega pomena. Zaključili so, da izgradnjo poslovnega informacijskega sistema v tem času še ne morejo izdelati zaradi nezaključenih del na reorganizaciji celotne delovne organizacije do mikro nivoja, v zvezi z urejanjem dohodkovnih odnosov in izdelavo razvida del in nalog. Dogovorili so se tudi o novem poime- novanju organizacijskih nivojev za tozd in DSSS. Prvi nivo je delovna organizacija, drugi nivo je tozd ali DSSS, tretji nivo je služba, obrat ali področje, v tozd in služba ali delovna enota v DSSS, četrti nivo je oddelek, peti nivo je delavnica v tozdu in referat v DSSS, šesti nivo je skupina, sedmi nivo pa delovno mesto. Istočasno so se dogovorili za dodatni sestanek o problematiki uvajanja in toč-. nem roku prehoda na različne oblike'delovnega časa za celotno delovno organizacijo. Ugotovili so tudi, da je potrebno sistem planiranja prilagoditi organizaciji ter pričeti s sestavo plana za leto 1982 že v septembru. M. G. Ocena poteka organizacije Na sestanku delovnega predsedstva Konference zveze komunistov 10. junija, so obravnavali oceno poteka sprememb v organiziranosti dela in poslovanja v okviru delovne organizacije Cinkarne, ki jo je pripravil kolegijski poslovodni organ. Podana je bila kritika na račun prepočasnega poteka reorganizacije, katero pogojuje več vzrokov. Z realizacijo ciljev makroorganizacijske strukture delovne organizacije, ki je bila sprejeta na referendumu 22. decembra 1980, je bilo nujno združiti posamezne poslovne aktivnosti, ki so jih dotedaj opravljale vsaka tozd zase, kar je povzročilo vrsto novih vprašanj, dvomov v uspešnost, pa tudi nezaupanja posameznih struktur v nove organizacijske rešitve. Slab pretok informacij (večkrat tudi zaradi subjektivnih razlogov), je vnesel določeno zmedo med zaposlenimi, kjer še posebej izstopajo vprašanja vloge in učinkovitosti skupnega marketinga, razvoja, investicij ipd., prav tako pa tudi dvomi v uspešnost tozdov skupnega pomena. Pri samoupravni organiziranosti bo potrebno še krepiti povezanost samoupravnega dogovarjanja in odločanja na vseh nivojih delovne organizacije in tako onemogočiti eventuelne pojave ozkosti, zapetosti in enostranskih odločitev, ki gredo lahko v škodo skupnim ciljem. Z uveljavljanjem nove organiziranosti je nujno, da se določene spremembe uveljavijo tudi v kadrovski politiki. Zaradi nekaterih še nedorečenih rešitev in dokončne uveljavitve posameznih rešitev v praksi, se delavci trenutno razporejajo na dela in opravila le začasno. Razumljivo je, da s tem ni ogrožen delovni položaj nikogar, saj gre le za uveljavitev načela, da se delavci razporedijo na dela, ki so jih s svojimi strokovnimi in drugimi lastnostmi v stanju celovito in kvalitetno opravljati. V delovni organizaciji bomo kadrovali le tiste sodelavce, ki so že dalj časa močno deficitarni (ekonomisti, inženirji, teh- niki, KV vzdrževalci, pravniki ipd.), vendar le v obsegu, ki ga bodo narekovale dejanske potrebe poslovanja. Izvajanje take kadrovske politike bo zaustavilo rast neproduktivnih (administrativnih) del, kar bo možno doseči tudi s poenostavitvijo posameznih opravil in izboljšanjem obstoječe kadrovske strukture zaposlenih, še posebej v neproizvodni sferi. Glede na precejšnjo spremembo vloge tozdov in krepitev posameznih poslovnih funkcij na nivoju delovne organizacije, je potrebno temeljito pretehtati tudi bodočo vlogo le-teh. Na področju razvojno-raziskovalne in investicijske službe smo skupaj z Zavodom za organizacijo poslovanja pripravili predlog organizacijske strukture. 7. maja smo z njim seznanili vse visoko strokovne delavce, ki so vodeni v DSSS na investicijah in razvoju. Prednosti predloga nove organizacije dajejo pogoje za vpis v razvid raziskovalnih organizacij pri republiškem Komiteju za znanost in kulturo, organizacijo INDOK centra za potrebe tehnično, razvojno-raziskovalnega ter samoupravnega dela, razvid del in nalog analitika za pospeševanje inventivne dejavnosti in dajejo najširše pogoje za delo raziskovalcev. Istočasno smo sami opredelili predlog strateških točk usmeritve razvoja našega podjetja, ki temelji na bazni kemiji in tudi na predelavi. To so usmeritve (razvoj obstoječe in nove proizvodne tehnologije in osvajanje novih kvalitet): - »S« kisline in spojine, - Ti02, - pigmenti, - grafika, - agrokemija, - gradbeništvo, - zlitine in predelava valjanih polpro-duktov, - premazi, - plastika, - organska kemija, - zamenjava in gospodarna uporaba energije. S tako širokim obsegom se odpirajo veline potrebe po kadrih in prostorih. Tako bomo morali z obstoječimi v začetku pokrivati le najnujnejša dela. V razpravi je tudi opredelitev ustanovitve raziskovalnega svera. Hredlagamo, da se v samoupravnih aktih, ki jih sprejemamo, predvidi ta oblika. Kljub temu, da določene aktivnosti pri mezo in mikroorganizacijskih rešitvah nekoliko kasnijo, se projekt nove organiziranosti zaključuje. Intenzivno potekajo dela na predlogu razvida del in nalog, ki naj bi bil izdelan do jeseni za celotno delovno organizacijo. V dogovoru je formiranje referata za področje nagrajevanja delavcev, saj dosedanje izkušnje narekujejo zahtevo po strokovnem delu na tem področju. V zvezi s sprejemom mikroorganizira-nosti vseh del v DO je potrebno realizirati tudi nove prostorske razporeditve posameznih dejavnosti tako v DSSS kot v posameznih tozdih z namenom, da se doseže čimboljša funkcionalnost pri povezovanju in delovanju služb. Koncept razporeditve je že izdelan. Iz ocene je mogoče ugotoviti, da še vedno obstajajo subjektivne zavore pri uresničevanju nove organiziranosti v praksi. Obstaja nevarnost, da bodo v prehodnem obdobju nekatera dela opravljena premalo kvalitetno, oziroma da bo primopredaja določenih opravil površna in nedosledna. Nekateri kadrovski premiki povzročajo tudi nezadovoljstvo posameznikov, ki skušajo delovati po starem, oziroma so tako ali drugače pasivni spremljevalci pri spreminjanju odnosov v sistemu poslovanja. Zavedati se moramo, da bo nova organizacija dosegla pričakovane učinke le tedaj, ko bo le-ta sestavni del dela in obnašanja nas vseh, ko bomo torej v njene pozitivne cilje prepričani vsi in bomo potemtakem vsi aktivno prispevali k njeni realizaciji. __ Uspešna akcija NNNP ’81 Tudi delovna organizacija Cinkarna se je vključila v osrednjo slovensko in jugoslovansko prireditev, v združeno taktično vajo pod naslovom »Celje ’81 v obrambi in zaščiti«. Z vajo dne 5. junija smo tudi v Cinkarni preizkusili usposobljenost vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V akciji je sodelovalo 200 pripadnikov Civilne zaščite in 20 pripadnikov Narodne zaščite, ki so prikazali svojo pripravljenost in u-sposobljenost, kot dokaz, da ustrezno ukrepajo v primeru vojne ali druge nesreče. PREDPOSTAVKA AKCIJE: »Ob 11.00 je večja diverzantska skupina izvršila napad na novi del Cinkarne Celje. Objekti diverzije so bili Titan dioksid in Nova žveplena kislina. Ubitih je bilo 10 delavcev. V proizvodni hali v pritličju je izvršena močna eksplozija. Porušene ali poškodovane so vse naprave, plinska in električna inštalacija. V dvigalu so podtaknili tempirano bombo, ki je eksplodirala in porušila stopnišče. V gornjih nadstropjih je ostalo več delavcev, ki se sami ne morejo rešiti. Nekateri od njih so poškodovani. Na proizvodni hali je izbruhnil požar. Gorijo zunanji zidovi, obstaja nevarnost, da se le-ta razširi na bližnje objekte in Grafiko. V novi žvepleni kislini je eksplodirala manjša tempirana bomba. Zaradi eksplozije se je porušil del praznih rezervoarjev za kislino in odvodna cev na polnem rezervoarju. Razlila se je večja količina kisline. Kislina je poškodovala nekaj delavcev. Delavci so pri razlitju kisline dobili opekline 2. in 3. stopnje.« Vaja se je pričela ob 11,00 z eksplozijo na objektih Titan dioksida in nove žveplene kisline. Po izvršeni eksploziji se je zbral štab Civilne zaščite, izvršen je bil ogled prizorišča eksplozije. Po ogledu prizorišča je bil dan znak za aktivacijo enot odreda Civilne zaščite. Opremljene enote so na povelje stopile v akcijo. Od prizorišča do zbirališča enot je bila organizirana zveza poveljevanja po radijskih CB zvezah, kot rezervna zveza je bil napeljan indukcijski poljski telefon. Po 15 minutah so prišli gasilci in takoj pričeli z gašenjem požara vnetljivih tekočin s CO2 baterijo in gasilnim praškom. Požar lesene skladiščne barake so pogasili z gasilno peno. Po gašenju požarov je stopila v akcijo tehnična reševalna enota in vod prve medicinske pomoči. Tehnična reševalna četa je imela nalogo, da najprej reši ponesrečence iz proizvodne hale Titan dioksid in sicer s spuščanjem ranjencev s pomočjo dveh vrvi in karabina, na nosilih s pomočjo vrvi in lestve in s pomočjo globinskega pasu, vrvi in škripca. Enota prve medicinske pomoči je sodelovala pri reševanju ponesrečencev s tremi oddelki v sklopu tehnične reševalne čete. Z enim oddelkom je organizirala postajo prve pomoči in sprejem ranjencev, en oddelek je sodeloval pri nevtralizaciji kisline. Istočasno z izvajanjem akcije reševanja na Titan dioksidu, je potekala tudi akcija nevtralizacije razlite kisline iz rezervoarjev KKČ, kjer sta sodelovala en oddelek tehnične reševalne čete in splošna enota civilne zaščite tozda Metalurgije. Vaja je bila zaključena ob 12,30. Vse to je bila načrtovana vaja NNNP, vendar kljub temu resna in prepotrebna za čas, v katerem živimo. Vedno bolj mora vsakdo izmed nas biti pripravljen na morebitne naravne katastrofe in poskus agresije na našo domovino. Zato je nujno potrebno, da od časa do časa preizkusimo našo pripravljenost in usposobljenost za dosledno uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. »Vaja je bila dobra« so zaključili nekaj dni po končani akciji, ko so preanalizirali ves potek aktivnosti in ugotovili tudi nekaj pomanjkljivosti. Razumljivo je namreč, da vaja ni bila pripravljena zaradi vaje kot take, ampak smo z njo želeli resnično preveriti obrambno in zaščitno pripravljenost in usposobljenost. Pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili v analizi vaje, bo potrebno v bodoče odpraviti. S tako vajo pa smo tudi potrdili, da je bila to priprava za trajno usposobljenost. Tudi s političnega vidika je bilo ocenjeno, da je bila izvedba vaje dobra, manj pa je bilo angažiranja pri obrambnih pripravah preko leta. Sestali so se komiteji in iz poročil je razvidno, da so sugestijo pravilno razumeli. Ob oceni vaje so tudi ugotovili, da bi moral vsak delavec v delovni organizaciji najti svoje mesto v tej aktivnosti, ker je bilo v njo vključeno premajhno število ljudi. T udi, če je delavec nastopal v vlogi gledalca vaje, ne bi bilo odveč, pomagati članu gasilske enote, ki je imel težave s postavitvijo lestve. Torej dejstvo, da je potrebno več zavesti do sodelovanja vseh ljudi, ni novo, saj ga ponavljamo tudi na vseh področjih življenja in dela. Omeniti moramo, da vaja ne bi bila u-spešno izvedena, brez priprav že od začetka leta 1981. V prvi polovici leta je bila opravljena reorganizacija štaba Civilne zaščite. Povečalo se je število članov. Vsak član ima konkretne zadolžitve. Po tozdih so formirane splošne enote Civilne zaščite. V teh enotah je bil izveden pouk iz splošnega programa kot poznavanje organizacije CZ, njenih nalog in splošn ih ukrepov za dajanje prve pomoči, za reševanje ponesrečencev, gašenje požara in podobno. Pri izobraževanju je bilo največ pozornosti posvečeno enotam prve pomoči, gasilske čete, oskrbovalnega voda, oddelka za zveze, tehnično reševalne čete in RBK voda. Zaradi medsebojnega usklajevanja sta bili izve-denidve skupni praktični vaji vseh enot, že nekaj dni prej. Če izvzamemo pomanjkljivosti je potrebno izreči priznanje vsem tistim, ki so vajo vzeli resno. Za nas, ki smo gledali celotno vajo, je bila aktivnost enot SLO in DS zelo zanimiva in poučna. Pridobili smo si še več zaupanja v obrambno spo-sobnot in našo skupno varnost v vsakem trenutku. M. G. NAS POGOVOR Za krepitev vloge in delovanja Zveze komunistov smo na problemski konferenci v marcu izvolili stalno delovno predsedstvo, katerega naloga je realizirati stališča ZK. Komunisti so izvolili za predsednika predsedstva tovariša Marjana Dreva, dipl. ing. kemijske tehnologije, ki dela na delovnem mestu tehnolog v razvoju za grafično proizvodnjo. CINKARNAR: Ker ste vsem znani kot človek z odkritim mnenjem in dobrimi predlogi, so vas hoteli kandidirati tudi v sindikalno dejavnost. Zakaj ste se odločili za Zvezo komunistov? DREV: Kardeljeva vizija o družbenopolitičnem funkcioniranju samoupravnega socializma je verjetno edina pot, ki pelje v komunizem, brez ostrih spopadov med posameznimi sloji za priviligiran ekonomski položaj. Dosledno izvajanje začrtane poti pomeni konec oblasti v imenu ljudstva ali v imenu delavskega razreda, pač pa dejansko odločanje ljudstva. Ker so odpori pri uresničevanju teh načel zelo močni, ne pričakujem dobrega delovanja novega sistema odločanja že jutri. Zaradi idejne usposobljenosti in nekaterih organizacijskih prijemov je Zveza komunistov v naši družbi še vedno tista subjektivna sila, ki lahko te začete procese pospeši in jih usmerja. Ne podcenjujem vloge sindikata, vendar mislim, da nima dovolj izdelanega dolgoročnega programa, saj niha med lojalnostjo do vodstvenih struktur in socialnim skrbstvom ekonomsko ogroženih delavcev. Tudi praksa potrjuje, da v tistih okoljih, kjer so komunisti aktivni, dobro delajo tudi druge družbeno-politične organizacije. CINKARNAR: Po ukinitvi koordinacije na nivoju delovne organizacije je dejavnost Zveze komunistov prepuščena osnovnim organizacijam v tozdih in DSSS. Komunisti so postali ravnodušni do dela v njej. Nič več ne obravnavajo problematike, ki se razrašča v delovnem okolju, ni več zaupanja do partijskega vodstva in Zveza komunistov nima več vpliva. S skupnim vodstvom ZK DO naj bi Zveza komunistov kot organizacija bolj zaživela. Kako? Kaj bo potrebno storiti? DREV: V praksi se komunisti dostikrat izogibamo reševanju perečih problemov in se sprenevedamo, kot da je vse v najboljšem redu. Kritika in samokritika sta nam postali tuji. Komunisti se bodo morali vključevati v reševanje problemov, ki se pojavljajo v posameznih tozdih in dogovorjeno politiko zastopati v samoupravnih strukturah. Aktivnost komunistov bomo zagotovili tudi z demokratičnim centralizmom, če bo to potrebno. Pri reševanju konkretnih problemov se bo kmalu ugotovilo, kdo je komunist s srcem in kdo le na papirju. Le na tak način se bomo otresli karieristov, sama ZK bo dobila ugled in veliko dobrih in poštenih delavcev, ki doslej niso želeli vstopiti v ZK, se bo našlo med njimi. Vztrajali bomo, da Dragan Murovič se bodo komunisti morali aktivno opredeljevati za reševanje posameznih problemov v interesu delavskega razreda. Če te naloge ne bomo rešili, jo bo poskusil reševati v svojem interesu kdo drug, tudi zunanji sovražnik. CINKARNAR: Kaj menite, bi morali še storiti, da bi bila odgovornost komunista do družbe izpolnjena? DREV: Odgovornost komunista do družbe, predvsem pa do delavskega razreda bo izpolnjena le takrat, ko se bomo brezkompromisno borili za dogovorjene cilje po dogovorjeni in demokratični poti. V taki borbi ne smemo pričakovati, da nam bodo vsi ploskali. Če nam ploskajo tudi nosilci nesamoupravnih in priviligira-nih odnosov, nismo upravičili zaupanja delavskega razreda. Za tako borbo pa se morajo komunisti predvsem idejno usposobiti. Znati si morajo razložiti posamezne pojave in dogodke kot rezultat protislovij med zastavljenimi in dejanskimi družbeno ekonomskimi odnosi. Kako to doseči, ko pa imamo člane ZK, ki niti Ko- munista ne preberejo? Aktivni odnos do naših problemov bo moral diferencirati komuniste, in tisti, ki se bodo borili za napredek družbe, bodo čutili lakoto po znanju. Okrogle mize, posvetovanja, brošure, imajo svoj prispevek le takrat, ko se moram z vso odgovornostjo opredeljevati pri konkretnih problemih, čutim pa, da nimam dovolj znanja. V nasprotnem primeru pa tako gradivo konča v arhivih komitejev ali v knjižnih policah posameznih funkcionarjev. ^ .. CINKARNAR: Kakšen mora biti po vašem mnenju komunist? DREV: Komunist mora biti predvsem pošten in delaven, ne more zastopati dvoličnosti. Z osebnim odnosom do dela in sodelavcev mora pokazati, da se bori za napredek družbe dejansko, ne le z besedami. Predvsem pa mora z osebnim vzgledom vzbuditi zaupanje sodelavcev, da se bori kot komunist tudi za njih kot del delavskega razreda, ne le za svoje ozke interese. Zavedati se mora, da ni odgovoren za svoje delo ali nedelo le šefu, samoupravnemu organu, če je delegat, ženi, če živi razuzdano življenje, pač pa delavskemu razredu v širšem smislu. Take zahteve so do komunista precej stroge. Zavedati pa se moramo, da je vsakdo vstopil v vrste ZK prostovoljno. Pogovor smo pripravili tudi s podpredsednikom Konference sindikata Cinkarne, tov. Draganom Murovičem. Dragan Murovič je zaposlen v Cinkarni 17 let v tozdu Vzdrževanje, na delovnem mestu tehnolog, planer. Vseskozi je bil aktiven v samoupravnih organih tozda in delovne organizacije ter Zvezi komunistov, vendar pa se z delom v sindikatu srečuje prvič. CINKARNAR: Gotovo ste spremljali potek aktivnosti sindikata. Katere naloge, menite, sindikat še ni mogel uresničiti iz svojega obširnega programa v tem mandatnem obdobju? MUROVIČ: Prvenstvena vloga sindikata je zagotovitev življenjskih pogojev delavca, je pa kot družbeno-politična organizacija tudi sokreator gospodarskega in ekonomskega razvoja delovne organizacije. Sindikat smo vsi. Zato bi se morali vsi zavedati, da se moramo vključevati v naše težave. Razmišljati moramo, kako bomo povečali produktivnost, ne na račun zvišanja cen ali zmanjšanja števila delavcev, temveč fizičnega obsega proizvodnje. Zagotoviti moramo večje varstvo delavcev pri delu. Boriti se moramo za boljše delovne odnose. Bolj humano moramo uresničevati kadrovsko politiko in prekiniti z odgovori »Če ti ne odgovarja, pojdi po knjigo«, čeprav je tak delavec delal pri nas tudi po 10 ali 15 let. Sindikat bi se moral aktivno vključevati v odločitve službe družbenega standarda, ki skrbi za življenjske pogoje delavcev. Omenil bi še delegatski sistem, ki zelo slabo deluje. Sindikat mora ob novih volitvah drugo leto resnično zagotoviti takšno kadrovanje, da bo to dejavnost vendarle izboljšal. CINKARNAR: Vložiti bo potrebno pre- cej napora za uresničitev programa dela za leto 1981. Kako bi morali organizirano delovati? MUROVIČ: Če mislimo, da bo vse naloge uresničevalo predsedstvo konference sindikata, se motimo. Zlasti aktivne morajo biti osnovne organizacije, ki imajo največji stik z bazo. Njihovo dosedanjo aktivnost moramo zato znatno povečati. Ustvariti moramo večjo povezanost sindikata z osnovnimi organizacijami Zveze komunistov. Predsedstvo konference sindikata se mora pogosteje sestajati, dajati konkretne naloge in biti sposobno za dobro organizacijo in informiranje članstva. Posamezniki se premalo vključujejo v delo sindikata. Kdor sprejme funkcijo, je njegova dolžnost, da jo tudi izvršuje, ter da zna prenašati naloge tudi na druge člane izvršnih odborov. Nekateri imajo celo več funkcij, kar samo slabi delo na enem področju. V delovni organizaciji imamo dovolj delavcev, katerim bi lahko porazdelili družbeno-politično in samoupravno delo. Druga težava je usposabljanje članov sindikata. Imamo slabe izkušnje, ko smo delavce poslali na izobraževanje, pa potem od njih ni bilo pričakovanih rezultatov ali so celo zapustili delovno organizacijo. CINKARNAH: Funkcionarji v sindikalni organizaciji, bi morali biti kar najbolj pozorni do vseh vrst pomoči delavcev? MUROVIČ: Menim, da premalo skrbimo za tiste, ki so socialno šibki, čeprav jih ni veliko. Premalo se poslužujemo socialnih pomoči brez vračanja. Več bi morali dati za solidarnost, manj pa za izlete. Možnost ogleda predstav kulturnega značaja bi na primer morali dobiti delavci, ki si to zaslužijo s pridnostjo, ali pa si tega ne morejo privoščiti. Boljše je oživljati kulturno zavest znotraj delovne organizacije s sodelovanjem članov kolektiva kot pa prodajati vstopnice za komercialne prireditve. Sicer pa za kulturo naredimo kar precej, saj smo pokrovitelji Tedna domačega filma, Osnovne šole Hudinja in Pevskega zbora France Prešeren, v lastnem okolju pa se lahko pohvalimo z dejavnostjo recitatorske skupine. Upamo, da bosta resnično obvladala vse naloge, ki jih zahtevata njuni pomembni funkciji v družbeno-političnih organizacijah. Urednica Samoupravljanje v novih temeljnih organizacijah V novo ustanovljenih tozdih Veflon in Energetika so v januarju in marcu 1981 izvolili prvi delavski svet. Delavci v teh tozdih bodo tako uresničevali samoupravljanje po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti z odločanjem po delegatih. Tokrat vam predstavljamo predsednika novo ustanovljenih delavskih svetov, tov. Viktorja Kovačiča in tov. Branka Pustoslemška. Viktor KOVAČIČ je zaposlen v Cinkarni od leta 1965. Delal je v tozdu Vzdrževanje in energetika v obdelovalnici. Več kot eno leto se je ukvarjal z razvojem kroglastih ventilov, ki so jih lani začeli izvažati v DDR. Tesna povezava njegovega dela in nalog s proizvodnjo Veflona, ga je pripeljala do razporeditve v to tozd. Sedaj pomaga pri realizaciji proizvodnje elementov za agresivne medije. Na svojih prejšnjih delih in nalogah je imel več funkcij v organih samoupravljanja. Bil je delegat delavskega sveta DO, in tozd ter zbora združenega dela. V tozdu Veflon so ga delegati 19.1.1981 imenovali za predsednika delavskega sveta »S pomočjo služb delovne organizaci je in vodstva nove tozd bomo vse dolžnosti samoupravljanja uspešno izvajali in upamo, da ne bomo koga razočarali. V tozdu smo številčno majhni, zato bomo imeli težave pri delegiranju delegatov v interesne skupnosti in zbor združenega dela. Pravilnost odločitve, da se je dejavnost proizvodnje plastičnih mas, kovinskega reprodukcijskega materiala, predelava umetnih materialov, gumiranje in cinkovo galvaniziranje osamosvojila, kažejo v tozdu rezultati, ki so samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta za 42 % večji od planiranih. Tozd se mora razvijati naprej, zasledovati potrebe teh materialov, iti v korak z dosežki v tujini, da obdržimo prednost, ki jo imamo. Potrebno pa bo vložiti veliko naporov za večje proizvodne rezultate. Vlogo predsednika delavskega sveta pa si predstavljam kot timsko odgovornost in oblikovanje samoupravnih interesov.« Delegati DS tozda Veflon so še: Kon- Viktor Kovačič Branko Pustoslemšek rad Cverle, Anton Deželak, Klara Strašek, Franc Slemenik, Marjan Cimerman, Adolf Janc, Peter Kristavčnik. Branko PUSTOSLEMŠEK dela v Cinkarni 26 let kot obratovodja stranskih obratov Titan dioksida. Bil ie že predsednik delavskega sveta v Metalurgiji in Titan dioksidu, delal je v izvršnem odboru sindikata, bil član delavskega sveta, predsednik nadzornega odbora, delegat v krajevni skupnosti Hudinja, itd. Delavci v tozdu Energetika so ga 22. 3.1981 izvolili za predsednika delavskega sveta. »Ko razmišljam o razpravah v organih samoupravljanja vedno ugotovim, da delavcem manjka splošnega znanja, ki je osnova za razumevanje zadev, obravnavanih na delavskem svetu. Zato delavci navadno ne posegajo v razpravo. V razvoju samoupravljanja smo napravili velik korak naprej. Še pred nekaj leti so se razprave nanašale le na ozka področja, kot je plan ali zaključni račun, danes pa dnevni redi sej zajemajo celovito problematiko tozda. Tako ima delavec veliko možnosti odločati in vplivati na ustvarjanje dohodka. Menim, da mora dober samoupravlja-lec znati razmišljati, biti mora kritičen najprej do samega sebe nato do okolice, na svojem delovnem mestu pa mora s pridnostjo in prizadevnostjo dajati vzgled drugim. Nasprotuje lahko le takrat, kadar ima dokazni razlog. Delavci morajo do delegatov gojiti zaupanje, le-ti pa to ne smejo izkoriščati. Predsednik delavskega sveta mora biti enak z ostalimi delegati, le da ima funkcijo več, ko pripravlja dnevni red in vodi sejo. Pred Energetiko se postavljajo zelo obsežne in zahtevne naloge. Osnovni moto vseh delavcev, ki so delali na organizaciji je bil, racionalizacija porabe vseh vrst energije. Z ustanovitvijo tozda Energetika problemi te dejavnosti še ne bodo rešeni. V njej so skrite rezerve, zato bi se marsikaj še dalo prihraniti. Od finančnih sredstev in kadrovskih rešitev bo odvisen uspeh tega tozda.« Delegati DS tozda Energetika so še: Marjan Kolar, Božo Kovačevič, Alojz Konec, Hubert Kasnik, Vinko Kutnjak, Leopold Kos. Vsem izvoljenim čestitamo k izvolitvi in upamo, da bodo upravičili zaupanje svojih sodelavcev. M. G. B Delo samoupravnih organov Delavski svet delovne organizacije Na 14. seji 24. aprila, so pogojno odobrili nakup počitniške hiše na Krku. Strokovne službe morajo pred nakupom zagotoviti potrebna finančna sredstva in urediti vprašanje prekoračitve višine sredstev sklada skupne porabe. Razpisali so volitve v samoupravne organe za 29. maj 1981. Sprejeli so sklep o povišanju limita na 200.000 din za dolgoročna posojila za individualno gradnjo delavcem Cinkarne. Do pridobitve zvišanja limita so upravičeni vsi tisti prosilci, ki so prvo prošnjo za posojilo vložili od 1978. leta dalje. Imenovali so komisijo za tehnične preglede dvigal v sestavi: Tofant Anton, Turnšek Albin, Pinjušič Šimun, Koren Karl in Kozovinc Branko. Razrešili so dosedanji štab civilne zaščite DO in imenovali nov štab ter ustanovili novo organizacijo enot CZ in imenovali poveljnike in poverjenike CZ za tozde. Delavski sveti tozdov in DSSS METALURGIJA 29. aprila so razpravljali o samoupravnem sporazumu o namenskem zbiranju sredstev za gradnjo II. faze Tehniške šole v Celju ter sprejeli sklep, da se o tem sporazumejo vse tozd na nivoju DO. V razpisno komisijo za individualnega poslovodnega organa tozd so imenovali Ivana Veraniča, Zvonka Arha, Franca Jo-šovca ter zunanjega člana Sinja Jezernika ter Milana Krašovca, za namestnike pa Cirila Počivalška, Leopolda Kosa in Danielo Podlesnik. Povečali so število izvajalcev na delovnem mestu tehnični vodja od 1 na 2 in število obratovodij od 4 na 6, z veljavnostjo od 1. maja 1981. KEMIJA CELJE V komisijo za razpis in imenovanje individualnega poslovodnega organa so imenovali Jožeta Hrovatina, Janka Rebova, Karla Lešeka, Vilija Kosa ter zunanjega člana Marka Srabotina in Franca Horvata. KEMIJA MOZIRJE Razpravljali so o samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne vodne skunosti Savinja-Sotla za obdobje 1981-85, ki ga niso sprejeli. Odobrili so T000 din sredstev za zaključni izlet učence 8. b razreda OŠ Mozirje ter pomožni gradbeni material v vrednosti 2.000 din iz naše palete proizvodov za Gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije. GRAFIKA Na seji 11. maja so potrdili člane volilne komisije: Franja Vidmarja, Antona Ar-čana, Hermino Strašek, Ljubico Kalafa-tič, Roziko Alagič in Magdo Oprešnik. Potrdili so Pravilnik o uresničevanju LO in DS in nakup opreme za CZ tozda. Potrdili so podpis samoupravnega sporazuma o namenskem zbiranju sredstev za gradnjo II. faze Tehniške šole v višini 0,4 % od dohodka. TITAN DIOKSID 23. aprila so potrdili plan koriščenja amortizacije tozdov za leto 1981. Odobrili so nakup računalniške opreme od Elektrotehne Ljubljana, v znesku 3.000.000 din za razširitev obstoječe opreme v AOP. Odobrili so kredit tozdu Transport in skladišča za osnovna sredstva pri izgradnji avtomehanične delavnice v višini 14.621.000 din iz sredstev amortizacije, po 12 %-ni obrestni meri in rokom vračila 5 let. Imenovali so dva nova člana za odpis OS Franca Šinkota in Borisa Arčana. Obravnavali so predlog lestvice za participacijo telefonskih priključkov za določena delovna mesta, ki jo je izdelalo vodstvo proizvodnje. Sprejeli so sklep, o 80 %-ni lastni udeležbi telefonskih priključkov vodstvu tozda, tehnologom v proizvodnji, vodjem proizvodnih oddelkov in vodjem fizikalnega oddelka v glavnem laboratoriju, o 60 %-ni lastni udeležbi ostalim vodjem oddelkov v laboratoriju, vodjem priprave delovnih sredstev in pomočniku vodij proizvodnik oddelkov, o 40 %-ni lastni udeležbi za pomočnika vodij oddelka v laboratoriju, izmenovodjem v proizvodnji in laboratoriju ter skupino-vodjem v nevtralizaciji, 20 %-ni lastni udeležbi pa za skupinovodje in I. poliva-lentne delavce v proizvodnji in monterje filtrnih naprav. Na predlog razvojno investicijske službe so sprejeli ponudbo o tehničnem opazovanju pregrade Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, tozd Geotehnika v višini 609.830 din. Odobrili so 63.000 din sredstev za nakup osnovnega sredstva Omega 303. VEFLON Potrdili so skrbnike za stroškovna mesta skupne službe: Viktorja Vervega, PEAM: Francija Terška, Galvanizacija: Francija Slemenika, PTFE: Janeza Gorška, PGU: Zvonka Vrunča, PUM: Konrada Cverle. Pri obravnavi poročila o doseženih poslovnih rezultatih tozda v preteklem obdobju so delegati ocenili, da so rezultati zadovoljivi, vendar se morajo z vsemi silami prizadevati, da dosežejo še boljše. Pri tem pa potrebujejo pomoč vseh služb delovne organizacije. TRANSPORT Na 23. redni seji 10. aprila so odobrili nabavo novega vozila FAP tip 1620-BD/48 v predračunski vrednosti 1.277.296,10 din zaradi dotrajanosti starega FAP-a, ki je bil preurejen iz avtobusa. Potrdili so plačilo telefonskega priključka tov. Zdravku Luzarju in 20 %-pa-lastno udeležbo, zaradi odgovornefialo-ge odpravljanja napak pri transportnih vozilih in skladiščenja rezervnih delov za avtodelavgico. Zaradi gradnje nove avtomehanične delavnice so najeli kredit pri Ingradu, tozd Titan dioksidu, garancijo za bodoči priliv amortizacije pri Jugobanki in lastna sredstva preteklih let z izločitvijo na poseben račun v skupni vrednosti 33.443.141,45 din. Sprejeli so začasni sklep o nagrajevanju po delu - variabilni del - do sprejetega novega pravilnika. Maksimalni preseg.lahko znaša 25 %, izjema so vozniki avtocistern in vozniki tovornjakov za špedicijo, ker so plačani po prometu ter v oddelku naklad-razklad, ki so plačani po tonaži. ENERGETIKA Imenovali so komisijo za razpis in imenovanje poslovodnih organov tozd in sicer Vinka Kutnjaka, Maksa Zakovška, Boža Kovačeviča in Franja Petroviča. DSSS 16. maja so se delegati DS seznanili z vsebino prve seje delavskega sveta DSSS, ki je bila na isti dan pred šestimi leti. Pravna služba je odgovorila na vprašanje, postavljeno na pretekli seji, na kakšen način se bodo razdeljevala sredstva skupne porabe za leto 1981 z ozirom na nesprejeti pravilnik o delitvi sredstev SSP? Ker pravilnik na referendumu ni bil sprejet, velja stari pravilnik, z revaloriziranimi zneski. Seznanili so se z razdelitvijo sredstev za nakup opreme v DE Marketing, ki so bila začasno črpana iz sredstev amortizacije DSSS. Posamezne tozd krijejo osnovna sredstva v vrednosti 841.486,55 in drobni inventar v vrednosti 86.880,70 din v naslednjih procentih: DSSS 21,43%, Metalurgija 8,33 %, Kemija Celje 33,33 %, Grafika 20,24%, Vzdrževanje 7,14%, Titan dioksid 9,53 %. Te sklepe so sprejeli tudi tozd Metalurgija, Titan dioksid in Energetika. Zadolžili so kontinuirano inventuro, da pri selitvi delavcev v nove prostore nadzira prenos osnovnih sredstev ter OS R3 in drobnega inventarja v uporabi, ter s skrbniki osnovnih sredstev poskrbi za pravilen prenos OS iz nahajališča na drugo nahajališče. Sprejeli so sklep, da se najeti investicijski krediti za izgradnjo obrata titan dioksid, z ozirom na razrešitev odplačila preko računa 606 - v okviru združenih sredstev, prenesejo na delovno organizacijo po stanju per 1.1.1981 v skupnem znesku 170.318.726,90 din. Potrdili so začasno sistemizacijo delovnih nalog v DE Marketing s tem, da se s kadrovsko službo le-ta uskladi in izdajo začasne odločbe delavcem o razporeditvi na posamezna dela, saj bodo ti delavci obdržali še dosedanje ocenitve, vse do izdelave razvida del za celotno delovno organizacijo. Podprli in sprejeli so sklep, da se krijejo stroški napeljave telefonskih priključkov za dr. Pavletič Branimira in Pozinek Ivana v Logarski dolini z 20 % lastno udeležbo. Povzeto iz zapisnikov Samupravna delavska kontrola tozdov: tozd Grafika - Milan Krsnik, Bernard Kočnik, Martin Mestinšek, Lenart Horvatič, Branka Perčič, Stanka Bregar, Stje-pan Herak, Drago Podvornik; tozd Titan dioksid - Vlado Lukač, Zvonko Čavžič, Dragiša Jankovič, Peter Stanič, Metodij Milev; tozd Vzdrževanje - Jože Paradižnik, Drago Robič, Mirko Poklšek, Franc Šan-ca; tozd Veflon - Bojan Završnik, Peter Kenda, Vida Fendre; tozd Transport in skladišča - Cvetka Horvat, Anton Jokan, Radomir Jovanovič, Jože Selič, Andrija Svržnjak; tozd Kemija, Celje - Anton Strsogla-vec, Živadin Pelič, Drago Voga, Ivan To-polovčan; tozd Metalurgija - Anton Ivezič, Mijo Balaško, Jovo Bilič, Radko Molešič, Radko Popovič; tozd Energetika - Ivan Antlej, Franjo Petrovič, Žarko Marič, Miodrag Danilovič, Mirko Debeljak. Skupna disciplinska komisija delovne organizacije: tozd Grafika - Anton Smole, Slavko Štante, Slava Mestinšek; tozd Titan dioksid - Martin Šoštarič, Franc Grabar, Milan Pratnemer; tozd Vzdrževanje - Jože Brulc, Ivan Kurnik, Boris Špes; tozd Veflon - Marjan Cimerman, Nada Radič, Bojan Završnik; tozd Transport in skladišča - Djuro Ke-res, Anica Konec, Peter Štefanec; tozd Kemija, Celje - Spasoje Ivanovič, Drago Josipovič, Jože Videc; tozd Metalurgija-TomoŽolger, Slavko Marjanovič, Franc Kramarič; tozd Energetika - Alojz Konec, Božo Kovačevič, Konrad Vavpotič. Izvoljenim delegatom čestitamo za zaupanje, ki so ga bili deležni s strani svojih delovnih okolij. Volitve v tozd Kemiji Mozirje bodo naslednje leto, v delovni skupnosti skupnih služb pa v mesecu juliju 1981. M. G. POROČILO IZ MOZIRJA Z namenom, da se trajno očuvajo vsa grobišča in grobovi borcev, spomeniki in druga obeležja narodno-osvobodilne borbe, smo se v mozirski občini dogovorili, da tudi to vprašanje rešimo po samoupravni poti. Skupščina občine Mozirje je v ta namen sklenila s posameznimi delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, društvi, šolami in z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, samoupravni sporazum, po katerem so le-ti prevzeli skrb za vzdrževanje. Praviloma se je vsak oskrbnik obvezal, da bo urejeval eno od grobišč, spomenikov itd. Tako je tozd Kemija Mozirje dolžna, da skrbi za grobišča na Gneču nad Ljubijo, kjer je pokopanih 32 neznanih borcev XIV. divizije. Pred prvomajskimi prazniki smo grobišče dostojno uredili. Menimo, da smo med prvimi v občini pri uresničevanju tega samoupravnega sporazuma. Fanika Urbanc Volitve v samoupravne organe Volitve v samoupravne organe, ki so potekale 29. maja 1981 so bile izvedene v vseh tozd, razen Kemiji Mozirje in delovni skupnosti skupnih služb. Udeležba je bila 75%-na, zaradi velikega števila upravičeno odsotnih' delavcev. Pri pripravah in poteku volitev je bilo premalo pripravljenosti za sodelovanje. Izvršni odbori sindikata, ki so pripravljali kandidatne liste za razpravo na zborih delavcev in za predlog na same volitve, so zelo pozno in s pomanjkljivostmi dostavili imena kandidatov tajništvu' samoupravnih organov, čeravno je bilo v Informatorju št. 27, z dne 24. aprila 1981 točno opisano, kaj mora obsegati kandidatna lista in v kolikšnem času jo je potrebno dostaviti. Ugotovilo se je tudi, da nekatere volilne komisije niso odigrale svoje vloge. Delovno predsedstvo Zveze komunistov je obravnavalo potek volitev in sprejelo sklep o nujnosti izdelave opomnika in kriterijev za potek bodočih volitev. Zavedati se moramo, da so pred nami drugo leto volitve v delegacije SIS in zbor združenega dela. Predsedstvo je bilo tudi mnenja, da bi se v delovni skupnosti lahko izvedle volitve hkrati z volitvami v tozdih, ne glede na razloge nove organiziranosti. Opozorili so, da ne sme priti več do odvisnosti izpeljave volitev na posameznikih in premajhne zainteresiranosti o-stalih funkcionarjev v družbeno-politič-nih organizacijah. V tozd Veflon in Energetika so volitve v delavske svete izvedli kmalu po ustanovitvi tozdov. Imenovani kandidati v vseh tozd so na volitvah dobili več kot polovico glasov, kar je pogoj, da so izvoljeni. V glasilu objavljamo imena izvoljenih delegatov vseh samoupravnih organov, predstavitve predsednikov le-teh pa bomo objavili v naslednji številki, po poteku prvih sej v novem mandatnem obdobju. Delavski svet delovne organizacije: tozd Grafika - Anton Arčan, Vera Gol-ner, Marjan Bukovec, Emil Gajšek; tozd Titan dioksid - Jože Ljubič, Martin Kukovič, Radovan Bizjak, Nada Bedek, Karla Del Negro; tozd Vzdrževanje - Slavko Brumec, Franc Škorjanc, Franc Preložnik, Drago Robič, Milan Gorenšek, Slavko Kajtner, Štefka Mlakar; 'tozd Transport in skladišča - Amadeo Dolenc, Milan Markovič, Mirko Polutnik; tozd Kemija, Celje - Franc Dečko, Ludvik Gregorič, Vili Kos, Albin Zupanc; tozd Metalurgija - Jože Pliberšek, Slavko Kalafatič, Ciril Počivalšek, Jakob Jelen, Viktor Domjanič, Vinko Punger-šek. Delavski sveti tozdov: tozd Grafika - Marjan Deželak, Dani Fajgel, Jelka Bombač, Franc Šmid, Jože Hernaus, Ivan Pohole, Ferdinand Doler, Dragutin Beloševič, Alenka Furlan, Slava Repas, Sandi Kostanjšek, Ivanka Teržan, Stjepan Topolovec, Irena Rojc, Silva Benčina; tozd Titan dioksid - Anton Kolar, Miro Kukič, Zoran Savič, Hinko Kožar, Karel Ivakič, Janez Robida, Rajko Pavlič, Boris Arčan, Milan Pratnemer, Jože Malgaj, Stane Celestina, Josip Fušt, Jernej Gradišnik, Rifat Jupič, Safet Plivac; tozd Vzdrževaje - Martin Vrečer, Bojan Kukovič, Bogomir Orter, Jože Koren, Viktor Kranjc, Andrej Gašparič, Vlado Cere-njak, Branko Kozovinc, Albin Košak, Anton Tofant, Henrik Ovter, Milorad Miletič, Dani Hriberšek, Kristina Belina, Franc Točaj, Franc Tušek, Feliks Vodušek; tozd Transport in skladišča - Stanko Arzenšek, Ladislav Dušak, Majda Gorenšek, Konrad Jeseničnik, Marija Jevšinek, Ivan Jurkovšek, Tomo Kolarič, Maksim Nikolič, Franc Pavlovič, Vida Pevec, Stjepan Premužič, Dušan Stančevič: Ludvik Trnovšek; tozd Kemija, Celje - Edvard Beriša, Drago Cvrtila, Stefan Ferčec, Ljubica Go-linac, Ante Iveljič, Franc Kovač, Franc Kukovič, Jože Videc, Katarina Lipovšek, Gabrijel Marinič, Franc Sušnik, Štefan Šafarič; tozd Metalurgija - Milovan Prelič, Rok Unetič, Helena Korošec, Franc Florjančič, Anton Vivod, Emil Dokler, Leopold Kos, Ivica Kovačič, Jure Amon, Josip Vecko, Andželina Gajič, Franc Jošovc, Džordža Muškotevc, Vojo Djukič, Franc Verbič, Radomir Miljkovič, Svetozar Jan-kocič. Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije: tozd Grafika - Milan Krsnik, Stanka Bregar; tozd Titan dioksid - Vlado Lukač, Zvonko Čavžič; tozd Vzdrževanje - Jože Paradižnik, Mirko Poklšek, Boris Špes; tozd Veflon - Bojan Završnik, Peter Kenda; tozd Transport in skladišča - Cvetka Horvat, Anton Jokan; tozd Kemija, Celje - Živadin Pelič, Drago Voga; tozd Metalurgija - Mijo Bolaško, Jovo Bilič; tozd Energetika - Stanko Medvedek, Anton Velenšek. Premakljivi delovni čas Od uvedbe premakljivih oblik delovnega časa in evidentiranja delovnega časa s pomočjo registrirnih ur v določenih organizacijskih enotah, je v naši DO minilo mesec dni. Opravljen je bil prvi mesečni obračun evidenčnih kartic za mesec maj. Organizacijske enote, v katerih smo te nove oblike delovnega časa uvedli, nam služijo kot model za analizo, na osnovi katere bomo lahko sistem različnih oblik delovnega časa razširili tudi na druge osnovne enote. Spremljanje in spreminjanje določenih spremenljivih oblik delovnega časa je stalen proces, tekoča naloga iskanja takšnih oblik delovnega časa, ki bo najbolje omogočal skladnost med zahtevami delovnega procesa in željami v njih vključenih delavcev. V tem kratkem poskusnem obdobju so se pokazale določene prednosti in pomanjkljivosti dosedanjega dela. Pomanjkljivosti: - premalo smo seznanjeni z vsebino premakljivih oblik delovnega časa in različnimi kategorijami delovnega časa, - v določenih OE si različno razlagajo premakljivi delovni čas, - nejasnosti okoli odhodov iz OD med obveznim delovnim časom. - obračun delovnega časa zahteva več dela. Prednosti: - točen obračun delovnega časa, - evidentiran delovni čas (evidenčna kartica kot dokument). Za kakšne večje analize različnih oblik delovnega časa je mesec dni uvajanja prekratko obdobje, da bi lahko delali zaključke o prednostih oziroma pomanjkljivostih dosedanjega dela. Nadure, fluktuacija, absentizem, prometna situacija, izgube delovnega časa, delovno vzdušje, produktivnost dela, stroški itd. so kategorije na podlagi katerih lahko kontroliramo rezultate svojega dela. Za doseganje postavljenega cilja, to je uvedbo različnih oblik spremenljivega delovnega časa za celotno DO v čim večji možni meri, nas čaka še dosti dela. Potrebno bi bilo dosti več dogovarjanja in usklajevanja stališč glede oblik delovnega časa med prizadetimi. Delovni čas .(dolžina, oblika itd.) je za naše uspešno delo zelo pomembna kategorija. Le s skupnim dogovarjanjem ga bomo lahko prilagodili svojim potrebam in željam. I. A. 2.800 in Zorka 1.200 ton. Približno 6.000 ton letno pa naj bi ga oskrbeli iz uvoza, predvsem iz Zambije. Domači proizvajalci cinka pa svojih obveznosti do naše delovne organizacije niso izvrševali. Razlogov za to je več, predvsem nedoseganje predvidenega obsega proizvodenj, na drugi strani pa obveznosti do izvoza po M in NK aranžmajih. Da bi si Cinkarna zagotovila trajnejšo oskrbo iz domačih virov, se je skupaj z Rudnikom Mežica, ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije, povezala z RMPK - Zletovom z namenom, da skupno vlaga v surovinsko osnovo po principu dohodkovnih odnosov. ZMPK -Zletovo obsega Rudnik svinca in cinka »Zletevo«, Rudnik »SASA«, Topilnico cinka »Zletovo« - Titov Veles, Tovarno akumulatorjev »Zletovo« - Probištip. Že več let pa se vršijo geološke in rudarske raziskave na področju občine Kriva Pa-lanka, kjer bodo odprli nov rudnik svinče-vo-cinkove rude »Toranica«. Po elaboratu naj bi ta rudnik pričeli graditi letos, končali pa leta 1985. Potrebna finančna sredstva po elaboratu naj bi znašala ca. 2.400 milijonov din. V dosedanjih srečanjih med zainteresiranimi delovnimi organizacijami in predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Makedonije je doseženo soglasje, da bi SR Slovenija izdvojila sredstva iz sklada za nerazvite pokrajine v višini 600 milijonov din za vlaganje v to investicijo. Dodatnih 200 milijonov din pa bi se združevalo iz drugih virov. Glede strukture vlaganja s strani obeh slovenskih delovnih organizacij sta sporazumna tudi izvršna sveta obeh republik. Cinkarna pričakuje, da bo iz tega naslova dobila zagotovilo za letno količino 15.000 ton cinka, za obdobje trajanja pogodbenih obveznosti, to je 15 let. Dokončnega sporazuma med zainteresiranimi partnerji sicer še nimamo, vendar imamo družbeno podporo obeh republik, kar pomeni zagotovilo, da bo prišlo do poglobljenega medsebojnega sodelovanja in večje gotovosti oskrbe naše delovne organizacije s cinkom, ki ga danes na domačem trgu močno primanjkuje. Anton Benčina Preskrba z aluminijem »Preskrbo z aluminijem, ki je surovina predvsem za tozd Grafiko, bomo v kratkem razrešili«, je povedal predstavnik kolegijskega poslovodnega organa. Za eno leto bo več ali manj zagotovljena dobava aluminija iz domačih virov, medtem, ko je uvoz le-tega mnogo bolj problematičen, saj zelo slabo izpolnjujemo obveznosti izvoza. Posledica zmanjšanega izvoza je v razpoložljivih devizah, ki so manjše, kot so predvidene v planu. Delo družbeno-političnih organizacij Delo izvršnih odborov sindikata po tozdih je v mesecu maju potekalo v pripravi kandidatnih list za imenovanje novih članov v samoupravne organe tozdov in delovne organizacije. TITAN DIOKSID Na sestanku izvršnega odbora v maju so razpravljali o pripravah na sindikalno srečanje 30. maja na Gričku. Razpravljali so o vprašanju solidarnostne sobote, katero bi lahko opravili v prostih dneh pri izmenskem delu, vendar so sprejeli stališče, da bodo delavci prikrajšani za dopust ali nadure, če ne bodo delali v soboto. Zahtevajo pojasnilo na vprašanje, zakaj se prazniki ne plačujejo 8 ur. Zaradi večkratne kritike delavcev o toplem obroku so zadolžili službo družbenega standarda, da pojasni vzroke za slabo malico. KEMIJA CELJE Izvršni odbor je predlagal za prezplač-no letovanje tov. Štefana Šafariča in Ladislava Gaberška. Namenili so od 2.000 do 2.500 din za podelitev priznanj delav- Preskrba s surovinami Dolgoročna oskrba s cinkom V zadnjih dveh letih je v naši delovni organizaciji čutiti močno pomanjkanje cinka iz jugoslovanskih virov. V preteklem cem ob odhodu v pokoj. Dogovorili so se za organizacijo strokovne ekskurzije v tovarno dušika Ruše v mesecu septembru. VZDRŽEVANJE Za brezplačno letovanje so v izvršnem odboru predlagali tov. Ivana Podrgajsa in Ljudmilo Šket. Sklenili so pomagati tov. Ivanu Recku pri elementarni nesreči. Remonti 16. maja 1981 se je na piritni liniji KKČ 1 začel planirani redni letni remont. Bil je izvršen hitreje kot v preteklih obdobjih. Delavci tozd Vzdrževanje imajo pri remontih mnogo težav, predvsem pri oskrbi s posameznimi rezervnimi deli, ki jih ni v prodaji. Že dalj časa poteka remont tudi na štanci za rondele v tozdu Metalurgija. O poteku remontov oziroma rednih popravil bi odgovorni lahko redneje poročali uredništvu in s tem dali svoj prispevek k boljšemu obveščanju v delovni organizaciji! Uredništvo srednjeročnem obdobju je bilo sicer planirano in dogovorjeno, da posamezni proizvajalci dobavijo letno 14.000 ton cinka. Od tega Zletovo 10.000, Trebča Razstava proizvodnih dosežkov Letos mineva štiriindvajset let od zadnje, doslej navečje razstave gospodarskih dosežkov v občini Celje. Sicer so bile takrat kar tri razstave, vse pod naslovom »CELJE 57«. Pobudo za ponovno razstavo proizvodnih dosežkov v občini Celje je dal zavod Športno rekreacijski center Golovec ter pokrovitelj IS skupščine občine Celje. Rastava je bila v času od 19. do 26. maja v prostorih zavoda. Podobno kot se poslovnim partnerjem, občanom in družbeno-političnim dejavnikom v določenih obdobjih predstavljajo gospodarske zmogljivosti občine ali kraja, so se tudi celjske industrijske zmogljivosti v obliki razstave predstavile javnosti s proizvodnim programom blaga za široko potrošnjo, zmogljivostjo v proizvodnji reprodukcijskega materiala, proizvodnjo strojne in druge opreme, razvojem na posameznih industrijskih področjih v preteklem srednjeročnem obdobju, prikazom inovacij, potrebam po kooperaciji ter izvoznimi dosežki, prikazom ambicij razvoja v tekočem srednjeročnem obdobju. S kolektivnimi razstavami, ki so prikazovale proizvodne desežke so nastopale tudi pobratene občine Doboj, Čuprija, Si-sak, in Titov Veles. Posebej je bila prikazana turistična ponudba celjske regije in ponudba Monte-negroturista iz Budve. Popestritev razstave so dosegli tudi z galerijo umetnostnih slik celjskih likovnih umetnikov. Med razstavljale! je sodelovala tudi naša delovna organizacija s svojimi proizvodi. M. G. Natečaj delavske fotografije »Naš delavnik« Republikški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto-kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnik«. Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črno-belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebno pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 x 24 do 30 x 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za: - razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu ZSS, Kaj vse Uresničevanje programa ekološke sanacije Program ekološke sanacije, ki smo ga sprejeli v letu 1978 je Cinkarna razširila še z drugimi potrebnimi nalogami za celovitejšo razrešitev ekološke problematike. Čeprav se svet za ekološko sanacijo ne sestaja več in je potekla tudi pogodba, sklenjena s tov. Škaletom, ki je opravljal naloge koordinatorja ekologije, to ni vplivalo na potek razreševanja tega programa. Tov. Mirko Onič, dipl. ing., vodja operativnega razvoja Titan dioksida nam je postregel z marsikaterimi podatki o tem, da se delo uspešno nadaljuje. V eno in polletnem obratovanju elektrofiltrov je sicer prišlo do nekaj okvar, vendar so le-te odpravljene ter je naprava popolnoma obratovalno sposobna. V teku je obnova notranje kislinske kanalizacije, ki bo v juniju zaključena. V krat- m-------------------------------- - stenski koledar, - objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah. Vsi udeleženci natečaja oziroma razstave bodo dobili priznanje, razstava bo rangirana v skladu s kriteriji Foto-kino zveze Slovenije, najboljše fotografije bodo nagrajene. Z natečajem želimo predvsem spodbuditi fotografsko ustvarjalnost širokega kroga delovnih ljudi in usmeriti njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsakdanjika, k delovnemu človeku, delu. Vse fotografije pošljite uredništvu glasila »Cinkarnar«, ki bo le-te posredovalo Delavski enotnosti. Vse prispele fotografije pa bomo objavili tudi v našem glasilu. Uredništvo gradimo Preurejena jedilnica v starem delu kem bomo pričeli z izgradnjo novega zbiralnega bazena, tako bo odpravljeno uhajanje odpadnih voda v okoliško zemljišče. Dela pri čiščenju Žepine potekajo z zamudo zaradi težav pri izvajalcih. Zgradili bodo tudi jarke za zajemanje meteornih voda. Medtem poteka stalni nadzor nad trdnostjo pregrade. Na osnovi tehničnega opazovanja bodo dali odgo- vorni inštituti izjavo o trdnosti in varnosti do sedaj zgrajene pregrade. Predvideva se tudi zvišanje pregrade do 290 m. Razmišljamo tudi o drugem odlagališču, ki bi sprejemalo drugačno goščo odpadkov kot obstoječe. Inštitut bo izdal študijo o odlaganju odpadne sadre v suhi obliki. Ustrezno že ukrepamo, da bi pri Občinski skupščini v Celju vnesli predvideno odlagališče, ki je že na meji s šentjursko občino, v urbanistični načrt mesta. Pravkar potekajo dela na plinifikaciji NIFO peči - atomizerja - sušilnika. Del opreme je že tu. Ko bodo dela končana, bo v proizvodnji titan dioksida odpravljena kurjava s tekočimi naftnimi gorivi, kar bo prineslo izboljšanje zraka v ekološkem smislu in boljšo kvaliteto končnega produkta. Izgradnja amonsulfata še ni realizirana zaradi izdelave predračuna študije, na katerega vpliva stanje cen, investicije, surovine in možnost drugačnega načina odstranjevanja odpadnih kislih voda z ozirom na ekonomske zahteve. V izgradnji so tudi manjše potrebne investicije, ki odpravljajo določene probleme in izboljšujejo stanje pri skladiščenju surovin. Taka investicija je na primer izgradnja cistern za lug zaradi odprave zamrznitev v vagonskih cisternah pozimi (posledica plačevanje penalov v transportu). Z izgradnjo zračne pošte za transport vzorcev med proizvodnjo in laboratorijem, bi odpravili ročno prenašanje vzorcev in s tem zmanjšali število delovne sile. Trenutno tečejo nadaljnje priprave za povečanje proizvodnje z vpeljavo žlindre kot surovine. Prva stopnja je bila že preizkušena in je pokazala koristnost v olajšanju določenih pogojev tehnološke plati, odpravo ozkih grl in v bistven zmanjšanje nastajanja ferosulfata kot odpadnega stranskega produkta titan dioksida, katerega moramo sedaj uničevati v lurgi napravah v sklopu KKČ fero-sulfatne linije. Skušali bomo obnoviti in poenostaviti kompresorsko postajo z novimi kompresorji in sušilcem za zrak zaradi odprave težav pri delovanju instrumentov regulacije. Prenovitev ambulante, kuhinje in dela tiskarne V starem delu Cinkarne so prenovili kuhinjo toplega obroka. Pobelili so zidove, zamenjali pode, uredili vodovodno instalacijo, položili ploščice, naredili oblogo sten in namestili pult. Preuredili so stopnišče, tako da so zgradili vhod v sanitarije in garderobe. Prenovitev »kuhinje« je znašala približno 200.000 din. V vseh prostorih ambulante Cinkarne Celje so položili nove pode, izvedli elek-troinstalacijske obnovitve in napeljavo telefona. Izvršili so tudi prezidave in s tem pridobili dva nova prostora. Uredili so še sanitarije, dežurno sobo, prepleskali okna in stene. Prenovitev je znašala približno 500.000 din. Zgornji prostori pa so bili obnovljeni že v letu 1980. Ambulanta in kuhinja sta bili obnovljeni iz investicijskih sredstev in sredstev amortizacije. V tiskarni v tozdu Grafika pa so delavci fotostavnice obnovili svoje prostore z lastno pridnostjo irr iznajdljivostjo. Prebelili so tri prostore, prepleskali vrata, okna in radiatorje, si izdelali omare in korito za razvijanje filmov ter pri grafičnem krožku Ljudske tehnike prosili za tri stole. Zaradi pomanjkanja stolov so izdelali klop in mizo. Vse to so naredili z majhnimi stroški, le za barvo in čopiče. Stene so okrasili z grafikami, ki jim jih je podaril bivši sodelavec, umetnik Božidar Dare Zavšek. Njihovi prostori so sedaj lepo urejeni in primerni za delo. Izvedli so tudi modernizacijo fotostav-nega sistema. Fotostavek, ki je bil montiran v tiskarni, je bil zastarel, ker je princip dela temeljil na mehanski zasnovi. Zato je večkrat prišlo do zastojev. Popolno obnovitev in modernizacijo stroja je izvedla firma Monotype iz Velike Britanije. Fotostavni sistem ima dve enoti. V izhodno enoto je vgrajen računalnik, zato je potrebna računalniška obdelava in priprava tekstov. S tem je tiskarna pridobila na kvalitetnejši in hitrejši pripravi dela za tisk. M. G. Pomagamo z nasveti VPRAŠANJE: Pri volitvah v samoupravne organe je bilo ponekod število kandidatov na glasovnicah tolikšno, kot jih je bilo potrebno izvoliti. Zakaj delavci nismo imeli možnosti izbire med več kandidati? ODGOVOR PRAVNE SLUŽBE: 18. člen Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela določa, da kandidatna lista mora obsegati za vsak del delovnega procesa najmanj toliko kandidatov, kolikor delegatov je potrebno izvoliti iz posameznega dela delovnega procesa. ODGOVOR UREDNIŠTVA: O številu kandidatov za volitve določajo tudi predhodno delavci na zboru delovnih ljudi. Na sestanku zbora ima torej vsak delavec pravico predlagati druge kandidate, če menijo, da predlagani s strani sindikata niso primerni, vendar se mora s predlogom strinjati celotni zbor. Športno obvestilo Komisija za športno rekreacijo in družbeni standard ter referent za šport in rekreacijo že tretje leto zapored organizirajo športno rekreacijski dan Cinkarnar-jev v Logarski dolini. Zadnjo soboto v avgustu, to je 29. 8. 1981 se bomo pri našem počitniškem domu na TRIM dnevu, ki bo povezan s piknikom, zopet srečali vsi, tudi tisti, ki doslej niste prišli. Na pikniku nas bo zabaval ansambel »Štajerski fantje«. Tekmovanja med tozdi bodo v TRIM štafeti, streljanju z zračno puško za značko, vlečenje vrvi in teku. Program dneva je naslednji: Odhod avtobusov iz Celja ob 7. uri izpred Vrtnice, predviden prihod v Logarsko dolino je ob 9. uri, pričetek tekmovanja v TRIM štafeti in streljanju ob 10. uri, po končanem tekmovanju bo prosta zabava s plesom, vmes bo tekmovanje med tozdi v vleče- nju vrvi, predviden odhod avtobusov iz Logarske doline bo ob 19. uri zaradi pravočasnega prihoda v Celje - lokalne prometne zveze. Za prehrano po osebi smo namenili svinjski kotlet, pleskavico, paradižnik, čebulo, ajvar, kruh in pol litra vina ali dve steklenici piva. Stroške dneva bodo nosile osnovne organizacije sindikata iz namenskih sredstev za športno rekreacijo. Prijave bodo zbirali referenti za šport in rekreacijo po tozd, do dogovorjenega roka, o katerem bomo še obveščeni. Vaša prijava za sodelovanje na dnevu športa in rekreacije bo potrdila, da smo se pripravljeni še bolje spoznati in utrditi ter izboljšati naše medsebojne odnose. Prepričani smo, da bo naše srečanje množično ter bo prispevalo k večji enotnosti našega kolektiva. Poslovili smo se od sodelavcev V mesecu aprilu smo se poslovili od sedmih sodelavcev, ki so bili zaposleni v Cinkarni v povprečju po 30 let. IVAN KUKOVIČ se je zaposlil v Cinkarni pri zidarjih leta 1947 kot sedemnajstletni fant. Od leta 1952 je delal v topilnici, kot prvi talilec, nato kot šamotar oziroma brigadir. Ko je bila proizvodnja v topilnici ustavljena je bi premeščen v sekundarno proizvodnjo cinka. Ko smo ga vprašali, kakšni so bili delovni pogoji, ko se je zaposlil je dejal, da so se le-ti od takrat bistveno izboljšali. Proizvodnja se je modernizirala, s tem pa je bilo marsikje odpravljeno težko fizično delo. Kot najprijetnejše doživetje je omenil trenutek, ko je leta 1961 dobil stanovanje na Otoku. Pred osmimi leti se je odločil za gradnjo družinske hiše, kamor se je pred kratkim preselil. Posebnega konjička sicer nima, dejal pa je, da bo imel dovolj dela z urejanjem okolice hiše. IVAN LONČAR je dopolnil 60 let. Zaposlen je bil od leta 1948 v vzdrževanju kot kovač. Ob odhodu iz delovne organizacije želi svojim sodelavcem in celotnemu kolektivu obilo delovnih uspehov in osebne sreče. ŠTEFAN TROJAK ie bil invalidsko upo- Štefan TROJAK kojen, ker mu zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi še delal. V naši delovni organizaciji se je zaposlil pred enaintridesetimi leti. V topilnici je delal devet let, nato pa je bil premeščen v gradbeni oddelek na delovno mesto orodjarja - skladiščnika. Ob obujanju spominov na minulo delovno dobo je poudaril, da so se pogoji dela bistveno izboljšali. Stanko KAČ Tudi STANKO KAČ je bil zaradi zdravstvenih razlogov invalidsko upokojen. 23 let je bil zaposlen v keramiki, kjer je o-pravil tudi izpit za šamotarja. Tu je izdeloval retorte za topilnico in pozneje tudi zidake. Zaradi vestnega in pridnega dela je postal preddelavec v keramiki. Po ustavitvi proizvodnje v topilnici ni bila več potrebna proizvodnja retort. Tovariš Kač je bil premeščen v kotlarno. Leta 1971 je opravil izpit za upravljalca visokotlačnih parnih kotlov z avtomatsko komando. To delo je opravljal v kotlovnici Titanovega dioksida do upokojitve. Pripovedoval nam je, da je bilo nekoč delo v keramiki zelo težko, saj so morali ročno prenašati surove retorte, ki so tehtale okoli 120 kilogramov. Čeprav se poslavlja od rednega dela v tovarni je dejal, da mu ne bo dolgčas, saj ima doma še dva šoloobvezna otroka. JOŽE ŠKET je pričel delati v naši delovni organizaciji leta 1948 v obratu za proizvodnjo umetnega gnojila-superfos-fata. Pozneje je delal v proizvodnji minija in tudi Dri mletju barita. Nato je bil pre- Jože ŠKET meščen na generatorje. Tovariš Šket stanuje v Stranju. Včasih niso bile tako dobre prometne zveze kot danes. Zaradi tega je nekaj let pozimi prenočeval kar v obratu, da je lahko začel delati ob štirih zjutraj. Vinko KNEZ VINKO KNEZ je bil zaposlen v Cinkarni 30 let. Delati je začel v proizvodnji natrijevega hidrosulfida. Po 11 letih je bil zaradi bolezni premeščen kot invalid III. kategorije v vratarsko službo. Dejal nam je, da je bil zanj najsrečnejši trenutek v življenju, ko je končal adaptacijo hiše, pri čemer mu je finančno pomagala tudi Cinkarna. Ivan LONČAR Pavle ŽELE Med delavce z najdaljšo neprekinjeno delovno dobo verjetno lahko štejemo tovariša PAVLA ŽELEJA, ki je letos dopilnil 60 let. Po meščanski šoli je bil leta 1934 sprejet v laboratorij tedanje kemične tovarne Metalna AD, kjer se je postopoma priučeval za delo laboranta, saj v tistem času laborantske šole še ni bilo. Pozneje je postal vodja laboratorija do združitve s Cinkarno leta 1954, nato je postal glavni mojster v kemiji, kjer je koordiniral delo izmenskih mojstrov. Ko sta bila 1962. leta v Cinkarni odprta dislocirana oddelka tehniške kemijske in metalurške šole, se je Pavle vpisal na kemijski oddelek, ki ga je kljub odgovornemu in zahtevnemu delu v rednem roku uspešno zaključil. Po končanem šolanju je bil premeščen v materialno upravo v okviru komercialnega sektorja. Tu ga je čakalo odgovorno delo: spremljati je moral prihod surovin glede na kvaliteto in količino. Ko je bila ta služba ukinjena je postal vodja oddelka v proizvodnji v novem lito-ponu. Nato pa je vrsto let opravljal dela in naloge obratovodje v Kemiji I. Tovariš Žele se je kmalu po osvoboditvi vključil v družbenopolitično delo. Najprej je aktivno deloval v sindikalni organizaciji, po letu 1949, ko je bil sprejet v Zvezo komunistov, pa tudi na tem področju. »Po osvoboditvi je bilo treba posledice štiriletne fašistične okupacije čim prej odpraviti. To je bil čas obnove in izgradnje. Mladina in odrasli so takrat z velikim elanom udarniško delali. Pri tem delu so bili zelo aktivni člani Zveze komunistov, ki so morali biti s svojim delom vzorniki ostalim brigadirjem«, nam je povedal tovariš Žele. Ko je billeta 1950 izvoljen prvi delavski svet v Kemični tovarni, je postal član tega samoupravnega organa. Pozneje je bil predsednik upravnega odbora. Po združitvi Kemične tovarne s Cinkarno je to funkcijo opravljal do novih volitev. Leta 1977 je prejel od Skupščine občine Celje »Priznanje samoupravljalcu« za dolgoletno in uspešno delo pri razvoju samoupravnih odnosov. Kljub aktivnemu družbenopolitčnemu delu je od 1948 leta aktivno deloval tudi v Ljudski tehniki in sicer v fotokrožku. Začetek ni bil lahek, takrat so bili fotoaparati težko dosegljivi in dragi pa tudi fotografskega materiala ni bilo v izobilju. Strokovno znanje na tem področju si je pridobival v številnih tečajih, ki jih je organizirala Ljudska tehnika v tovarni in v občinskem merilu. Od 1954. leta je začel aktivno sodelovati na fotografskih razstavah v republiki in v Jugoslaviji. S tem si je pridobil naziv fotoamater 2. kategorije. Dolgo časa je uspešno vodil fotokro-žek, in sicer po združitvi Cinkarne in Kemične tovarne ter od 1965. leta do upokojitve. Za svoje delo na tem področju je prejel nagrado »Boris Kidrič« za izredne zasluge v širjenju tehnične kulture ob 20. obletnici društva Ljudske tehnike v Cinkarni pa zlato plaketo. Bil je tudi aktiven član naše planinske sekcije, za kar je leta 1979 prejel Priznanje za dolgoletno delo v sekciji. Vsem sodelavcem, ki so si po dolgih letih utrujajočega dela zaslužili pokojnino, želimo veliko zdravja in osebne sreče! Z. Š. Gradnja nove avtomehanične delavnice Ideja o novi avtomehanični delavnici s poslovnimi prostori je v tozdu Transport nastala že leta 1978. V letu 1979 smo se pričeli dogovarjati o lokaciji, nakar smo naročili izdelavo tehnične dokumentacije in projekt pri Razvojnem centru v Celju. Projekti in potrebna dokumentacija so bili izdelani v začetku leta 1981. Tozd Transport je v tem času razpolagal tudi s potrebnimi finančnimi sredstvi, ki so po predračunu Razvojnega centra znašali 15.943.512 din. Zaradi nujnosti dokončanja investicije nove valjarne je delavski svet tozda sklenil posoditi del finančnih sredstev za dograditev valjarne. S tem se je rok pričetka del avtomehanične delavnice pre- stavil na april 1981. Prestavitev pričetka del za eno leto je prinesla skoraj sto odstotno podražitev, saj je cena ponudbe v mesecu marcu znašala že 30.796.922 din. Delavski svet tozda Transport je moral zaradi tega zaprositi kredit za manjkajoča finančna sredstva pri delavskem svetu tozda Titan dioksid, ki je prošnji ugodil. Pripravljalna dela je izvajalec »Ingrad« Celje pričel v mesecu maju in bodo trajala do polovice junija, ko bomo dobili gradbeno dovoljenje. Izgradnja avtomehanične delavnice bo predvidoma končana v mesecu marcu 1982. leta. Franc Zalokar PREGLED PLANIRANEGA FINANČNE REZULTATA OPIS Doseženo v letu 1980 * udel. Plan za leto 1981 * udel. Index Eksterna realizacija Interna realizacija Drugi prihodki 2.199.555.440 763.106.659 3l6.308.232 67,08 23,27 9,65 3.296.394.150 1.402.214.142 633.549.990 61,82 26,50 11,08 149,87 183,75 200,30 Celotni prihodek 3.278.968.331 100,00 5.332.158.282 100,00 162,62 Material in storitve Amortizacija Drugi poslovni stroški 2.240.985.428 153.490.212 47.142.845 68,34 4,68 1,44 4.152.167.982 l86.602.272 77,87 3,50 185,28 121,57 Porabljena sredstva 2.441.618.485 74,46 4.338.770.254 81,37 177,70 DOHODEK 837.349.846 25,54 993.388.028 18,63 118,63 Razporeditev dohodka: 47.747.056 76.748.744 55.420.040 . 83.098.952 H 1.428.830 77.393.834 e 4.893.577 1,46 2,34 1,69 2,53 0,04 2,36 0,15 98.212.258 136.120.26l 63.601.54l 48.364.354 6.943.146 1,84 2,55 1,19 0,91 0,13 205,69 177,36 114,76 62,49 141,88 Prispevki in davki Del dohodka za DSSS Del dohodka za dr. namene Del dohodka za amort.nad pr.et Del dohodka, ki prip. tuj.ose Del dohodka za obresti Del doh. za druge določ »namer ČISTI DOHODEK 490.6l8.8l5 14,97 640.146.468 12,01 130,48 Razporeditev žistega dohodka 336.951.251 13.736.l89 5.O88.O56 28.806.013 15.084.133 10.64l.990 11.849.64? 9.600.313 20.171.098 2.273.284 14.413.410 22.003.431 10,28 0,42 0,16 0,88 0,46 0,32 0,36 0,29 0,62 0,07 0,44 0,67 387.600.685 3.221.400 6.219.178 26.500.619 12.606.252 l8.478.403 18.505.339 4.930.712 13.522.736 112.607.022 21.721.418 7.116.352 7.116.352 7.27 0,06 0,12 0,50 0,24 0,35 0,35 0,09 0,25 2,11 0,4l 0,13 0,1) 115,03 23,45 122,2) 92,00 83.57 173,64 156,17 51.36 67,04 98,72 Osebni dohodki Prehrana delavcev Regr. za letni dopust Stanovanjska izgradnja Skupna poraba za dr.nam.v DO Splošna skupna poraba PS - posoj.skl. feder. posoj. po predp. DPO odp.sanac. kred. del za obr. sred. del za OS Rezervni sklad Rezervni sklad -rizični sklad ČD za drugfi potrebe-inovacije Izguba KAZALCI POSLOVANJA - plan 1981 Izračunani kazalci Index Leto 1980 Plan 1981 Dohodek na delavca 394.790 447.875 113,45 Dohodek v primerjavi e popr.upor.sredstev 30,3 * 36,0 56 118,81 Dosežen čisti dohodek na delavca 231.315 288.614 124,77 Akumulacija v primerjavi z dohodkom 19,5 * 22.5 * 115,38 Akumulacija v primerjavi z dosei.6ist.doh. 33,3 * 34,9 * 104,80 Akumulacija v prim. s popr.uporablj.sred. 5,9 * 8,1 * 137,29 Osebni dohodek in sred.sk.porabe na delavci 193,450 204.971 105,96 čisti osebni dohodek na delavca 106.721 125.160 117,28 DRUGI KAZALCI Izračunani kazalci Index Leto 1980 Plan 1981 Povprečno uporab, sredstva na delavca 1.302.469 1.245.508 95,63 Celotni prihodek v prim. e porabij.cv -d. 134,2 * 123,0 * 91,65 Celotni prihodek v prim. e popr. uporablj. obratni* sredstvi 2,6 % 4,2 % 161,54 Sredstva za reprodukcijo 318.055.631 409838.209 128,86 Vsi Cinkarnarji smo se razveselili objekta družbene prehrane, ki smo ga slovesno odprli tik pred prvomajskimi prazniki. Meni pa je bilo še v posebno veselje to, da so mi organizatorji zaupali za to svečanost predstaviti v kotičku jedilnice nekaj svojih slikarskih del. Delam v tozdu Kemija Mozirje na delovnem mestu vodje kontrole kakovosti. Z likovno dejavnostjo se ukvarjam vj>ro stem času, ki ga pač vsak izkoristi tam, kamor ga ženejo njegove skrite notranje sile. To so najbrž najlepši trenutki v življenju posameznika, življenje v zares samo njegovem, njemu intimnem svetu. Prvi dve sliki sta z otoka Raba in sta nastali v času mojega dopusta na tem otoku. Drugi dve sliki pa predstavljata v naši Zgornji Savinjski dolini tipična kmečka mlina. Mnenja sem, da je take in podobne predstavitve del posameznih članov našega kolektiva treba pozdraviti in negovati. Tudi s tem bomo dosegli to, da bomo drug drugega bolje razumeli in cenili. Jože Punčuh Nasmejmo se pOUOEREk BREZ BESED To je velika riba. Ima vikend na Bledu, dva mercedesa ter vilo na morju, pa je še niso ujeli! PREGLED FAKTORJEV, KI VPLIVAJO NA OBRAČUN OD - V APRILU, MAJU Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din. Nasmejmo se STROŠKOVNO MESTO Faktor variab. dela Povp. fakt. točk za norme Povp. fak. za uspeš, dela Skupni faktor 1 2 3 4 5 DSSS 0100 Skupne službe DO 2,61 0101 Varnostna služba 2,61 0103 Posebna finančna služba 2,61 0104 Kadrovska služba 2,61 0105 Pravna služba in samoup. 2,61 0106 Splošna služba 2,61 0107 Družbeni standard 2,61 0108 Računovodska služba 2,61 0109 Plansko analitska služba 2,61 0110 Organizacijska služba 2,61 0111 AOP služba 2,61 0112 Razvojna služba 2,61 0113 Investicijska služba 2,61 0114 Marketing TOZD METALURGIJA 2,61 0215 Skupne službe 2,58 0216 Keramika 1,78 0217 Sušilnica ferosulfata 2,44 0218 Žveplova kislina PIK 2,43 0219 Žveplova kislina s pir. pražarno 2,42 0220 Pražarna ferosulfata 2,42 0221 Žveplova kislina s fero. 2,44 0222 Ginkov prah 2,32 0223 Sekundarna proizvodnja cinka 2,10 0224 Baterijske čašice 2,47 0225 Žičarna 2,65 0226 Žlebarna 2,52 0227 Valjarna TOZD KEMIJA CELJE 2,51 0330 Skupne službe 2,54 0331 Barvila Celje 2,69 0332 Soli in pigmenti 2,62 0333 Litopon 2,27 0334 Cinkovo belilo 2,05 0335 Modri baker 2,36 0336 Rastni substrati 2,46 0338 Mase za gradbeništvo 2,50 0340 Modra galica TOZD KEMIJA MOZIRJE 2,62 0441 Skupne službe 2,50 0442 Barve in premazi TOZD GRAFIKA 2,49 0545 Skupne službe 2,50 0546 Tiskarna 2,51 0547 Tiskarske plošče 2,48 0548 Preparati za grafiko 2,50 0549 Tiskarske barve TOZD VZDRŽEVANJE 2,46 0655 Tehnološka priprava dela in kon strukcije 2,61 0656 Skupne službe 2,61 0657 Strojno področje 2,61 0658 Elektro področje 2,59 0659 ARM področje 2,61 0660 Gradbeno področje 2,61 0661 Pralnica, šivalnica in čevljarska de- lavnica TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA 2,46 0775 Skupne službe 2,61 0776 Železniški promet 2,39 0777 Avtopark 2,15 0778 Skladišča 2,61 0779 Nakladanje in razkladanje 1,89 2,61 2,79 povprečje povprečje 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,61 2,79 2,79 2,6 i 2,79 2,79 2,61 2,79 2,54 2,68 povprečje povprečje 2,73 2,58 2,73 2,01 0,94 1,06 2,72 3,07 2,57 2,44 2,57 2,55 2,43 2,55 2,52 2,42 2,52 2,59 2,42 2,59 2,57 2,44 2,57 2,81 2,32 2,81 2,43 2,10 2,43 2,53 2,47 2,53 2,81 2,65 2,81 2,63 2,52 2,63 2,57 0,19 0,12 2,70 2,69 2,47 2,75 povprečje povprečje 2,72 0,03 2,57 2,72 3,08 2,69 3,08 2,67 2,62 2,67 2,53 0,02 0,02 2,29 2,55 2,23 2,05 2,23 2,82 0,12 0,16 2,48 2,98 2,62 2,46 2,62 3,01 2,50 3,01 2,67 2,62 2,67 2,84 2,94 povprečje povprečje 2,60 0,16 0,11 2,66 2,71 2,59 0,55 0,60 3,04 3,19 2,49 2,65 povprečje povprečje 2,64 2,50 2,64 2,68 2,51 2,68 2,64 2,48 2,64 2,66 2,50 2,66 2,64 2,46 2,64 2,61 2,90 povprečje povprečje 2,79 0,03 2,61 2,82 2,79 2,61 2,79 2,79 0,11 2,61 2,90 2,79 0,02 0,10 2,61 2,89 2,79 0,08 2,61 2,87 2,79 0,25 2,61 3,04 2,63 0,15 0,16 2,61 2,79 2,61 2,91 povprečje povprečje 2,79 2,61 2,79 2,56 0,22 0,23 2,61 2,79 2,33 0,46 0,66 2,61 2,99 2,30 0,51 2,61 2,81 2,54 0,72 0,45 2,61 2,99 Kaj se čudiš! Le na tak način si bom očuval stol, ko bom odsoten! BREZ BESED STROŠKOVNO MESTO Faktor variab. dela Povp. fakt. točk za norme Povp. fak. za uspeš, dela Skupni faktor 1 2 3 4 5 TOZD ENERGETIKA 2,61 2,79 povprečje povprečje 0862 Skupne službe 2,61 2,79 2,61 2,79 0863 Para 2,61 2,79 2,61 2,79 0865 Voda 2,61 2,79 2,61 2,79 0866 Plin 2,61 2,73 0,06 2,61 2,79 0867 Zrak 2,61 2,61 0,22 2,61 2,83 0868 Električna energija 2,61 - 2,61 - TOZD TITANOV DIOKSID 2,76 2,90 povprečje povprečje 0990 Glavni laboratorij 1,41 1,52 2,927 2,814 2,76 2,90 0991 Skupne službe 1,41 1,52 2,927 2,814 2,76 2,90 0996 Nevtralizacija 1,41 1,52 2,927 2,814 2,76 2,90 0998 Površinska obdelava 1,41 1,52 2,927 2,814 2,76 2,90 0999 Osnovna proizvodnja 1,41 1,52 2,927 2,814 2,76 2,90 TOZD VEFLON 3,14 3,44 povprečje povprečje 1069 Skupne službe 2,90 3,04 2,90 3,04 1070 Elementi za koroz. med. 2,46 2,62 0,59 0,89 3,05 3,51 1071 Galvana 2,44 2,57 0,69 0,91 3,13 3,48 1072 Predelava PTFE 2,51 2,67 0,98 1,04 3,49 3,71 1073 Predelava gume 2,46 2,62 0,64 0,86 3,10 3,48 , 1074 Predelava umet. mat. 2,90 3,04 2.90 3,04 DELITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE ZA LETO 1981 -STANOVANJSKI DEL Po pravilniku o delitvi sredstev skupne porabe za leto 1981 št. 720/3 Nagrajenka TR IM kolesarjenja Helena UMEK Prako 60 divjih račk domuje na Žepini v Bukovžlaku in kar dobro se počutijo! STANOVANJSKI DEL ZA L.1981 Št.720/1 ZAHVALA Prilivi OPIS Planirano Saldo 1.1.1981 Stanov, prispevek, ki ostane v CC Vračila dolgoroč. posojil Vračila od sofinans. drugih OZD Sofinansiranje drugih OZD Participacija za stanovanja Kredit za druž. stanov, pri LB Najem, za stanovanje Potrebna sredstva iz SSP po ZR 1980 3,911.486,70 din 11,350.266,00 din 1.510.000. 00 din 290.000. 00 din 2.000. 000.00 din 650.000. 00 din 10,030.000,00 din 20.000,00 din 9.700.000. 00 din Skupaj prilivi 39,461.752,70 din Črpanja OPIS Planirano Neizkoriščen kredit iz leta 1980 Pogodbene obveznosti Anuitetne obveznosti Vračila participacije za stanovanja Posojilo za grad. stanov, v lasti občanov Sofinansiranje drugim OZD Nakup rabljenih stanovanj Nakup družbenih stanovanj Kredit za nakup družb, stanov, pri LB Nerazporejena sredstva za nak. stanovanj 303.000. 00 din 583.000. 00 din 3.240.000. 00 din 198.000. 00 din 5.000. 000.00 din 3.000. 000.00 din 2.500.000. 00 din 10,252.486,70 din 10,030.000,00 din 4,355.266,00 din Skupaj črpanja 39,461.752,70 din Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ANTONA LAZARJA se iskreno zahvaljujem tozdu Vzdrževanje in energetika in sodelavcem iz obrata Plinarna za darovano cvetje in denarno pomoč. Obenem hvala tudi govorniku in vsem delavcem Cinkarne, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Alojzija Lazar ZAHVALA Ob boleči izgubi drag# mame ROZALIJE KOLARIČ se zahvaljujem sodelavcem tozda Transport za darovani venec in spremljanje na zadnji poti. Žalujoči sin Tomo z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame in tašče, se najlepše zahvaljujeva sodelavcem tozda Grafika - obrat kemolit plošč in službe kakovosti, za darovano cvetje. Posebna hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Slava in Martin Mestinšek S planinci - pionirji po planinah Še o anketi Odgovori na planinsko anketo so med drugim dali tudi mnogo predlogov in pripomb. Pripombe bomo upoštevali in pogosteje pisali o tem, kar zanima bralce Cinkarnarja. Danes poročamo o delu planinskega krožka na osnovni šoli Veljko Vlahovič, nad katerim ima Planinska sekcija Cinkarne mentorstvo. Medtem, ko se za nas šele začenja prava sezona hribolazenja, se šolska vrata zapirajo, in tako se za dva meseca poslavljamo od naših pionirjev - planincev, s katerimi smo skozi šolsko leto na naših planinskih izletih doživljali prijetne trenutke. Ne bi podrobno opisoval vseh izletov, omenim naj le, da sva se v začetku šolskega leta 1980/81 s tovarišico Zdenko Borovnik, ki vodi krožek na šoli, dogovorila o programu izletov. Pod geslom SPOZNAJ GORE V CELJSKI OKOLICI smo se odločili, da bomo prehodili SAVINJSKO PLANINSKO POT. Takoj v začetku oktobra smo imeli prvi izlet, katerega se je udeležilo 49 učencev, nekaj njihovih mamic in ostalih tovarišic. Bilo nas je zares veliko in ko smo hodili mimo samotnih kmetij, se nam kmetje kar niso mogli načuditi. Tako velike skupine še niso videli na Savinjski poti. Zaradi slabega vremena so izleti v novembru in decembru odpadli. Zato pa smo se že 4. januarja udeležili spominskega pohoda po poteh Pohorskega bataljona, Osankarica - Rogla, ki so ga pionirji kljub slabemu vremenu in naporom junaško vzdržali. V februarju smo nadaljevali pohode po Savinjski poti. Organizirali smp tudi srečanje s planinci-pionirji iz OŠ Štore in Griže. Največ izletov je bilo v mesecu juniju. V tem mesecu je bil izven programa tudi pohod po poteh partizanskih enot in aktivistov OF, ki je potekal iz Celja do spodnjih Griž. Najzanimivejši je bil vsekakor zaključni dvodnevni izlet na Peco - 2126 m. Na tem izletu so pionirji preizkusili svojo vzdržljivost, moč in sposobnost. V dolini je padal dež, pri koči je bilo 10 cm snega, na poti proti vrhu pa smo gazili od 20 do 40 cm visok sneg. Tako smo se povzpeli na vrh v precej težkih pogojih. Na vrhu smo imeli planinski Krst. Vsak pionir je dobil planinsko ime in tako je 26 pionirjev napravilo zrelostni izpit. Zvečer sta v koči gorski car in njegova družica Urška podelila planinske krstne liste. Preden je vsak pionir - planinec dobil krstni list, je moral odgovoriti še na postavljena vprašanja. Ko smo se na avtobusni postaji v Celju poslavljali, so mi naročili, naj izročim lepe planinske pozdrave kolektivu Cinkarne, posebej pa se zahvaljujejo za vso pomoč Planinski sekciji. Pozdravom se pridružuje tudi tov. Zdenka Borovnik, ki želi, da bi tudi v naslednjem šolskem letu tako dobro sodelovali. jJA_pODlA6IJ)lANIN6^AMpAINO P14NIN5$ IZDATA PJANIN^$£H9^ ČI%$A # ino Goipmje 5 M J6 fiipK $160% 20.vi.t9a1 Vsi učenci so se izletov z veseljem udeleževali. 22 učencev je dobilo značko Trimčkove planinske poti. Realizirali smo 9 izletov, ki se jih je udeležilo skupaj 243 učencev. Vsi izleti so se končali brez poškodb. Učenci, ki so v šoli poslušali predavanje o osnovah planinstva, so svoje znanje na izletih koristno uporabili. Prav tako so si na izletih pridobivali in utrjevali neminljive človeške vrline kot so tovarištvo, skromnost, pomoč v nesreči, nesebičnost, vztrajnost in srčno kulturo. Menim, da je naš namen približati jim lepote gora uspel, saj jim je gorski svet nudil toliko zanimivega, da jih bo to spremljalo skozi vse življenje. A. V. V predzadnji številki Cinkarnarja smo objavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med člani našega kolektiva. Smatramo, da je anketa uspela in je dober kažipot za našo nadaljnjo aktivnost. Naj se danes še posebej dotaknemo nekaterih pripomb in predlogov. Odgovori, ki jih je dala anketa nudijo odboru Planinske sekcije obilo gradiva za bodoče delo. Želje so različne in celo nasprotujejo si. Veliko predlaganega smo že doslej bolj ali manj uspešno izvajali. Organizirali smo manj zahtevne izlete v okolico Celja, pa žal nikoli ni bilo dovolj zanimanja. Udeležba je bila vsakokrat pod pričakovanji. Iz naših vsakoletnih programov je razvidno, da začnemo v začetku leta z lažjimi pohodi, ki se potem po težavnosti v teku leta stopnjujejo. Udeležujemo se spominskih pohodov: Pohorje, Stol, Porezen, kjer je udeležba še kar zadovoljiva, slabše pa je na bližnjih, lažjih pohodih kot npr. po poteh 1. celjske čete in po zasavski poti, kjer je mnogo obeležij in spomenikov iz NOB. Predlagane akcije v gorah so vsekakor hvalevredne, saj smo se že tudi doslej nekaterih udeleževali kot npr. gradnje koče na Loki pod Raduho. Tudi vrečke, napolnjene s smetmi, smo nosili v dolino. Našega člana nameravamo poslati v seminar za markaciste, tako da bomo mogli pod njegovim vodstvom obnavljati tudi markacije. Upamo, da se bodo tudi v bodoče cinkarniški planinci odzivali pozivom na akcije in sicer še bolj številno kot doslej. Resnica je, da o izletih in o udeležencih premalo pišemo. Tudi fotografij s teh izletov ni. Zato vabimo vse, da napišejo za našo stran v Cinkarnarju članke in reportaže, pa čeprav kratke, in odstopijo fotografijo ali diapozitiv, da bi popestrili stran. Verjamemo, aa je nekaj takih, ki bi radi začeli hoditi v hribe pa se ne morejo odločiti za prvi korak. Samo za takšne bomo v kratkem priredili izlet, na katerem jih bomo skušali navdušiti za planinstvo. Razmišljamo tudi, da bi tistim, ki bodo na počitnicah v našem domu v Logarski dolini in se želijo povzpeti tudi na kakšen vrh, to omogočili v spremstvu naših vodičev. Predlogov, želj in tudi načrtov je veliko. Odbor planinske sekcije si bo po svojih močeh prizadeval narediti čim več, v zadovoljstvo vseh cinkarniških planincev. Vabimo pa vse, da pripeljejo v naše vrste nove člane, zlasti mladino, saj planinstvo krepi človeka in ga vzgaja. B. H. »CINKARNAH« - Izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična Induetrlja, Celje. Naklada 2500 Izvodov. Vel člani delovne organizacije Cinkarna In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Gorenšek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo gleslla »Clnkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 21-922 Interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skupščine SRS Je glasilo oproščeno plačevanja davila (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974).