VSE ZA ZGODOVINO 69 Meta Černigoj Boj za dvojezične napise v Istri v letu 1894 Černigoj Meta, dipl. zgodovinarka, dobravlje 49/b, Si-5263 dobravlje 323.15(497.4/.5=163.6:=163.4:=131.1)"1894" BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 Članek obravnava dogodke v letu 1894, ko so se v istri od- vijale nasilne demonstracije proti odloku pravosodnega mini- strstva, ki je v vseh sodnih okrajih, kjer so živeli skupaj Sloven- ci, hrvati in italijani, na sodišča želelo namestiti dvojezične napise. demonstracije so bile še posebej odločne v Piranu, kjer je morala posredovati tudi vojska. italijansko prebivalstvo istrskih občin je ob odkriti podpori občinskih oblasti doseglo preklic odloka in vzpostavitev prejšnjega stanja. odlok o dvo- jezičnih napisih je ostal v veljavi le za mesto Piran. Ključne besede: istra, Piran, mednacionalni odnosi, dvo- jezični napisi. Černigoj Meta, Ba hist., dobravlje 49/b, Si-5263 dobravlje 323.15(497.4/.5=163.6:=163.4:=131.1)"1894" THE STRUggLE fOR BILINgUAL SIgNS IN ISTRIA IN 1894 The article deals with the violent demonstrations that took place in istria in 1894. The demonstrations were organized against the decree of the ministry of Justice that required all judicial districts with a mixed population of Slovenes, croats and italians to place bilingual signs on court houses. in Piran, the demonstrations were so serious that the military had to intervene. with the evident help of the municipal authorities, the italian population of istrian municipalities succeeded in their demand that the decree be repealed and the previous state of affairs be restored. The decree on bilingual signs re- mained in force only for the town of Piran. Key words: istria, Piran, international relations, bilingual signs. devetnajsto stoletje je bilo v istri predvsem obdobje hitrega ekonomskega razvoja. razvoj kul- turnega življenja v 1. polovici 19. stoletja zaradi metternichovega absolutizma še ni mogel slediti ekonomskemu razcvetu, kljub temu pa je prav to čas, ko so se razvile vse najpomembnejše politič- ne usmeritve, ki so vplivale na življenje v trstu in tudi na širšem območju istre. Vse večjo veljavo so v trstu in celotni istri dobivale ideje, ki jih je zago- varjala skupina domenica rossettija (1774–1842) in njegovega učenca Petra kandlerja (1804–1872), ki sta se zavzemala za italijanstvo trsta in njegovo avtonomijo,1 čeprav pred letom 1848 ne moremo govoriti o sovražnem razpoloženju do Slovanov v 1 Darko Darovec, Pregled zgodovine Istre, Zgodovinsko dru- štvo za južno Primorsko – Primorske novice, Koper, 1992, str. 61–62. istri. V letu 1848, ko so ob ukinitvi fevdalizma pr- vič razpisali volitve v avstrijski parlament, pa se je pokazala bistvena razlika med italijani na eni stra- ni ter Slovenci in hrvati na drugi. italijani so že imeli izdelan svoj nacionalni program, Slovenci in hrvati pa so pri tem precej zaostajali. na junijskih volitvah 1848 so bili od petih poslancev izvoljeni kar štirje italijani in še v istem letu so se začeli tudi javno zavzemati za priznanje celotne istre zahodno od Učke za italijansko pokrajino, kar bi jim omo- gočalo uveljavitev italijanskega (namesto nem- škega) jezika v upravi in šolstvu.2 Svoje zahteve so utemeljevali z dejansko resničnimi argumenti: istrska mesta so imela skoraj izključno italijanski značaj, italijanščina je bila popolnoma uveljavljena kot jezik kulture, šolstva, sodstva, uprave, pa tudi 2 Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 63. 70 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 trgovine in obrti. k temu je veliko pripomogel tudi hiter proces poitalijančevanja, čemur so bili zlasti podvrženi slovenski priseljenci v mesta, hudih pri- tiskov pa je bilo deležno tudi slovensko oz. hrvaško zaledje mest.3 Pravi zagon je iredentistična misel dobila po letu 1858, ko je izšel cavourjev Memoar, ki je v bodočo italijansko konfederacijo vključeval tudi trst, istro in dalmacijo.4 eden od največjih zagovornikov iredentizma je postal koprčan car- lo combi (1827–1884), publicist in politik, ki se je začel zelo zgodaj boriti za združitev istre s sose- dnjimi pokrajinami v enonacionalno državno sku- pnost. Slovence in hrvate na tem območju je štel za necivilizirane barbarske prišleke, ki bi se lahko civilizirali le, če bi sprejeli italijansko kulturo.5 tudi po njegovi zaslugi je prevladalo prepričanje, da te- danje politično stanje škoduje italijanom v istri in da so žrtve krivic. Že leta 1861 na državnozborskih volitvah niso hoteli izvoliti poslancev v dunajski parlament (izvoljen ni bil nihče – nessuno)6 ter s tem pokazali na nevzdržno stanje v istri. Politično uveljavljanje Slovencev in hrvatov je bilo postopno, najprej so se uveljavili v posame- znih občinah, nato pa so počasi napredovali tudi v zastopanosti v deželnem zboru. Zahteve istrskih politikov Vjekoslava Spinčića, matka laginje, mat- ka mandića in drugih so postajale vse bolj odloč- ne, za končni cilj pa so hrvaški politiki največkrat postavljali priključitev istre k hrvaški, čemur so 3 Stane Granda, Prepir o nacionalni in državno pravni pri- padnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49, v: Zahodno sosedstvo, slovenski zgodovinarji o slovensko – italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne, Zgodovinski in- štitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana, 1996, str. 38. 4 Janez Kramar, Izola – mesto ribičev in delavcev, Lipa, Ko- per, 2003, str. 205. 5 Petar Strčić, Prilog poznavanju iredentističke djelatnosti Carla Combija 50-ih i 60-ih godina 19. stolječa, Annales, l. 1991, št. 1, str. 155. 6 Deželni zbor je svoje uporno dejanje ponovil dvakrat: na 27 volilnih lističev, ki so bili oddani v volilnih skrinjicah, so na- mesto imena kandidata napisali »Nessuno«. Po direktnem protestu pri cesarju je bil deželni zbor razpuščen. Glavni za- govornik te poteze je bil Carlo Combi (1827–1884), medtem ko so ji tržaški liberalci, ki v tistem trenutku niso podpirali separatizma, nasprotovali. V tistem obdobju je glavno na- rodno-liberalno glasilo Tempo celo zapisalo: »Gli Istriani si sono lasciati sedurre da un'idea vaporosa, una teoria ab- bagliante che farebbero bene ad abbandonare per tenersi alla pratica utilità«. Prim.: Angelo Vivante, Irredentismo adriatico – contributo alla discussione sui rapporti austro – italiani, Casa Editrice Giulia, 1945, str. 129–130. italijanski poslanci seveda močno nasprotovali.7 Za politično prebujenje med Slovenci je bilo zla- sti zaslužno politično društvo Edinost, ki je od leta 1876 naprej izdajalo tudi istoimensko glasilo.8 kljub temu pa je istra, tudi po sprejetju decembr- ske ustave, ostala od vseh dežel, v katerih so živeli Slovenci, tista, v kateri se je § 19 najmanj upošte- val. odločnejši boj za enakopravnost slovenščine in hrvaščine se je lahko začel šele z nastopom ta- affejeve vlade leta 1879. leta 1883 je tako cesarski svet priznal enakopravnost hrvaškega, slovenskega in italijanskega jezika na sodiščih, do enega od vr- huncev bojev za enakopravnost pa je prišlo šele po padcu te vlade leta 1894, ko so se zgodili tudi v nadaljevanju opisani dogodki.9 Dogajanje v letu 1894 dogajanje v letu 1894 lahko najbolje spre- mljamo preko precej nasprotujočih si virov: zapi- snikov sej mestnih svetov (občinske reprezentan- ce in deputacije) v kopru,10 izoli11 in Piranu12 ter italijanskega časopisja in časopisa Edinost. Če bi na podlagi zapisnikov lahko sklepali, da pred ok- tobrom pravih trenj ni bilo, pa se nam na podlagi časopisnih člankov ustvari popolnoma drugačna slika, saj skoraj ni bilo številke, ki ne bi na prvi stra- ni razpravljala o nacionalni tematiki.13 Edinost za uvod v leto 1894 objavi celoten zapis govora poslanca Spinčića, ki ga je ta imel na seji poslanske zbornice 15. 12. 1893 pod naslovom Poslanec Spinčić o iredenti. Čeprav je bil govor kar precej obsežen, so ga v več nadaljevanjih objavili v celoti. Spinčić je s svojim govorom hotel opozoriti na nevzdržen položaj v istri in na različne izgrede, 7 Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 67. 8 Prim.: Janez Kramar, Narodna prebuja istrskih Slovencev, Lipa, Koper, 1991. 9 Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 67. 10 Pokrajinski arhiv Koper (SI PAK), fond KP 7, OBČINA KO- PER, t. e. 87, a. e. 176 in 178, Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1891–1894, 1894–1898, ter a. e. 177, Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1893–1900. 11 SI PAK KP 31, OBČINA IZOLA, t. e. 31, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance, kat. I/2225. 12 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance, 1894–1903. 13 Le na 63. zasedanju 7. 3. 1894 je koprska mestna reprezen- tanca v 4. točki obravnavala poziv, naj poskušajo preprečiti slovenizacijo imen, ki naj bi jo izvajali podeželski duhovni- ki, kar kaže na določena trenja že pred usodnim oktobrom. Prim.: SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 176, Zapisniki sej občinske deputacije 1891–1894. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 71 ki so se pojavljali na tem območju, ter pozvati k odpravi krivic, služi pa nam lahko tudi kot odličen prikaz razmer in ozračja v istri v letu 1894. Spinčić je opozarjal na krivice, ki so se Slovencem in hr- vatom dogajale na jezikovnem področju, motil pa ga je zlasti odnos do hrvatov in Slovencev, saj »se istrski Hrvatje in Slovenci ne opisujejo le kot tujci, ampak tudi kot barbari in uskoki«. Sovraštvo do Slovencev in hrvatov naj bi po njegovih besedah širili predvsem italijanski časopisi, med njimi naj bi izstopal Il Giovane Pensiero, ki pa je bil kljub temu le redko cenzuriran.14 Spinčić je poročal o dejstvu, da so nasilju še posebej izpostavljeni du- hovniki, ki priznavajo svojo slovansko pripadnost, saj da jih z besedami »porchi di preti« žalijo celo cesarsko-kraljevi uradniki.15 Že iz teh besed je razvidno, da je dialog med obema stranema potekal na izredno nizkem nivo- ju, zato tudi ne preseneča, da je kar naprej prihajalo do trenj, ki niso vselej ostala na besedni ravni, am- pak so velikokrat prerasla v pravo fizično nasilje. V Edinosti lahko večkrat zasledimo kritične besede o baje pristranskem italijanskem tisku, dejstvo pa je, da tudi sami v propagandi niso veliko zaostajali. tako je Edinost 27. 10. 1894 poročala o razpravi, ki je na seji poslanske zbornice potekala 22. 10. 1894, med katero sta imela poslanca Spinčić in rizzi vsak svoje mnenje.16 dejstvo, da je bil na koncu sprejet Spinčićev predlog, pa je Edinost pospremila z be- sedami: »In sedaj si zakrij, slavna avita coltura, svoj nežni obraz in zaplakaj, da te bode čul sam mogočni Barzilai v večnem Rimu, kajti zbornica je res prezrla Rizzijev protest ter sprejela Spinčićev predlog!« V takratnem vzdušju je bila namreč vsaka zmaga, pa naj je bila ta še tako majhna ali celo navidezna, iz- jemnega pomena. da so bile razmere resnično ves čas tik pod vreliščem, nam pričajo nekateri primeri neposrednega nasilja in fizičnega obračunavanja, ki jih je v svojem govoru pred poslansko zbornico omenjal tudi Spinčić. govoril je o razbitih oknih puljske čitalnice, pa o razbitih oknih v stanovanju duhovnika legovića v kopru v času neke nena- javljene demonstracije, ki je trajala kar pet ur, ne da bi cesarsko-kraljeva politična in sodna oblast sploh posredovali. nadalje je navedel tudi prime- ra župnikov v taru in Višnjanu, ki sta bila deležna 14 Edinost, 4. 1. 1894, št. 2. Poslanec Spinčić o iredenti. 15 Ibidem. 16 Edinost, 27. 10. 1894, št. 129. Spinčić contra Rizzi. pravih obleganj, saj so v njuni stanovanji metali ka- menje in streljali s samokresi. Podobnega odnosa je bil deležen tudi du- kić, občinski načelnik in odvetnik v Pazinu, proti kateremu so se dogajale demonstracije, predvsem odkar je bil na oblasti vitez Schwatz. dukić je na- zadnje odstopil, ker ministrstvo za notranje zadeve ni hotelo reagirati na dogajanje. Še presenetljivejše pa je dejstvo, da se noben pristojni organ ni od- zval niti na očitne grožnje s smrtjo, ko so na gla- vo dr. laginje razpisali nagrado 3000 goldinarjev. Po Spinčićevih besedah pa naj se takšno nasilje ne bi dogajalo le v istri, podobne naj bi bile razmere tudi v gorici, kjer so si drznili groziti celo grofu attemsu, da mu bodo uničili vinograde, če bo še naprej ohranjal avstrijsko naravnanost. očitno je, da lokalne oblasti niso imele ne moči ne volje, da bi preprečile takšno in podobno dogajanje. V večerni izdaji Edinosti 6. 1. 1894 je bila objavljena V. točka govora z naslovom Izgredi proti državi z veleizdajskim namenom,17 kjer je Spinčić opozarjal na izjave različnih italijanskih avtorjev, ki so trdili, da istra in sploh cela Primorska zgodo- vinsko pripadata italiji, ter na letake, ki so pozivali k izgonu tujcev in borbi za italijanski jezik. opo- zarjal je tudi na škodljivost širjenja kulta wilhel- ma oberdanka,18 ki naj bi postal vzornik za mlajše rodove in mučenik, saj je bil za italijanstvo pripra- vljen žrtvovati celo lastno življenje.19 Poudarjal je, da vlada ne bi smela dovoliti poveličevanja ober- dankovega kulta, saj naj bi bil odraz odcepitvenih teženj italijanov, ki pa jih takratne oblasti očitno niso jemale dovolj resno, saj niso proti njim nikoli posredovale, žrtve vse bolj razvijajočega se italijan- skega nacionalnega gibanja pa so bili tamkaj živeči Slovenci in hrvati. Skrbelo ga je zlasti dejstvo, da oblasti niso reagirale niti potem, ko so pri neka- 17 Edinost, 6. 1. 1894, št. 3. Poslanec Spinčić o iredenti. 18 Wilhelm Oberdank ali Guglielmo Oberdan (1858–1882) je bil iredentistični terorist iz Trsta. Izvedel je neuspešen aten- tat na brata Franca Jožefa in bil zaradi tega 20. 12. 1882 obešen. Prim.: Andrej Studen, Iredentistična bomba v Tr- stu, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861–1883, Nova revija, Ljubljana, 2003, str. 380. 19 Vivante ovrže tezo, da je pri atentatu šlo za organizirano iredentistično akcijo, ki bi jo podprla Kraljevina Italija. Oberdank naj bi deloval sam, sam naj bi si priskrbel bombe, sam naj bi prešel mejo, s svojim delovanjem pa naj bi sepa- ratizmu v Trstu in v Istri želel dodati potreben idealizem in mučenika, po katerem naj bi se zgledovali naslednji rodovi. Prim.: Vivante, Irredentismo Adriatico, str. 118, 119. 72 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 terih posameznikih našle snovi za izdelavo bomb (petard).20 Še več, v jutranji in večerni izdaji Edi- nosti 11. 1. 1894 je bil objavljen del govora, kjer je Spinčić opozoril, da časopise, denimo Il Mattino [Jutro], ki so objavljali tako provokativne vsebine, še kar naprej finančno podpira vlada, čeprav bi bilo bolj logično, da bi jih v tedanjih razmerah zaple- nila.21 Prepis Spinčićevega govora se je nadaljeval 13. in 16. 1. 1894, v zaključku govora pa je pouda- ril predvsem dejstvo, da so Slovenci in hrvati že večkrat posredovali in neuspešno prosili za svoje pravice. Zaradi vseh neizpolnjenih obljub prejšnjih vlad, ki so pripeljale do opisanih razmer, pa naj bi bila naroda v bistvu obsojena na izumrtje.22 Jutranja izdaja Edinosti iz 27. 1. 1894 je obravnavala problematiko slovenskega jezika v povezavi s še eno aktualno temo takratnega časa – z železnico. Čeprav je ta potekala po slovenskih tleh, ni bilo na postajališčih nikjer mogoče najti napisov v slovenskem jeziku, prav tako so bila po- polnoma vsa obvestila v nemščini ali italijanščini,23 Slovence pa so za nenasitneže, nasilneže in rogo- vileže razglasili takoj, ko so si poskušali zagotoviti kakršnokoli najmanjšo pravico, pa četudi so sicer sloveli po pohlevnem in miroljubnem značaju. Slovenci so v tem obdobju dejansko začeli bolj aktivno izražati svoje zahteve in zagovarjati lastne interese. odločno so se uprli ustanovitvi italijanske univerze v trstu, saj sami niso imeli niti osnovnih šol,24 na podlagi svoje številčnosti pa so začeli zah- tevati tudi slovenske napise na javnih poslopjih.25 Uredništvo časopisa se je tej pobudi pridružilo in poudarilo, da morajo zahtevati svoje pravice. iz članka je že razvidna določena samozavest, saj je med drugim zapisano: »Mi nočemo stati nad nji- mi, a tudi pod njimi (italijani in nemci, op. a.) ne!« Prav uveljavljanje dvojezičnih napisov pa je kmalu zatem postalo jabolko spora, ki je pripeljalo celo do fizičnega obračunavanja. V 90. številki Edinosti (jutranja izdaja), ki je izšla 28. 7. 1894, dobimo podatke o nekem zelo za- nimivem, na trenutke celo komičnem dogodku.26 20 Edinost, 9. 1. 1894, št. 4. Poslanec Spinčić o iredenti. 21 Edinost, 11. 1. 1894, št. 5. Poslanec Spinčić o iredenti. 22 Edinost, 13. 1. 1894 in 16. 1. 1894, št. 7. Poslanec Spinčić o iredenti. 23 Edinost, 27. 1. 1894. Slovenščina pri južni železnici. 24 Edinost, 27. 1. 1894. Vendetta? 25 Edinost, 2. 6. 1894, št. 66. Slovenski napisi v Trstu. 26 Edinost, sobota, 28. 7. 1894, št. 90. Izgredi po Istri. naslov članka je Izgredi po Istri, opisuje pa dogod- ke, do katerih je prišlo v istrski vasici goligorici. V vas je v nedeljo 22. 7. 1894 prišla skupina »mi- roljubnih« italijanskih izletnikov, ki pa niso prišli uživat lepot kraja, ampak so po vasi kričali »Evvi- va!« in peli pesem »Nella patria de Rossetti«,27 na kar je skupina domačinov odgovorila z vzkliki »Ži- vijo!«. ko pa je eden od pazinskih italijanov splezal na zid in začel vzklikati: »Viva Gologorica, morte a voi!«,28 je izbruhnil pretep. Edinost je poročala, da se je več kot dvajset Pazincev zneslo s pestmi in brcami nad nekim domačim mladeničem, ne- kemu starejšemu domačinu so polomili več reber, ranjenih pa je bilo tudi več pazinskih »miroljub- nih izletnikov«. o dogajanju poročajo takole: »Do dvajset Pazincev vrglo se je na nekega mladeniča, bijoč po njem z nogami in s pestmi. Nekega starca so razmrcvarili prav po mesarski, zlomivši mu več reber. Ni čuda, da so bili v tej bitki ranjeni tudi ne- kateri Pazinci.« edinost je povzela tudi članek o istem dogodku, ki ga je objavila Naša Sloga, in je iz njega razvidno, da so izgred povzročili Pazinci, saj naj bi bilo očitno, »da prebivalstvo v Goligorici se ni najmanje razveselilo prihoda laških izletnikov«. Časopis L'Indipendente je namreč takrat zapisal, da je vse prebivalstvo v goligorici »navdušeno« spre- jelo pazinske izgrednike in da je do pretepa prišlo zaradi dveh hrvaških agitatorjev. Čeprav so zapisa- li: »Dokler ne dobimo podrobnejših in natančnejših poročil o krvavem spopadu, nočemo valiti krivde ni na to ni na ono stran«, pa je jasno, da za nastali dogodek krivijo »pazinske nemirneže«, ki da so jim v tem času »narasli rogovi« in »so jim neprestana izzivanja prišla že tako v kri, da so mislili zares, da jim je vse dovoljeno«. iz vseh navedenih primerov je jasno, da je bilo ozračje v istri vse prej kot mirno, do glavnih izgredov pa je pravzaprav prišlo šele v drugi polo- vici leta. Boj za dvojezične napise Pravi izgredi so se zgodili oktobra 1894. Pra- vosodni minister je predsedniku višjega sodišča v trstu naročil, naj v vseh sodnih okrajih, kjer skupaj živijo Slovenci, hrvati in italijani, na sodišče name- stijo dvojezične napise. odredba, ki naj bi veljala za vsa sodišča na območju tržaškega sodišča – razen 27 »Živijo!«, »V Rossettijevi domovini«. 28 »Naj živi Gologorica, vam pa smrt!« Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 73 za trst, Buje, Červinjan in gradi- ško29 – je izzvala burne reakcije. koprska mestna deputacija je bila o dogajanju obveščena iz časopisja, saj se je 9. točka 94. zasedanja 8. 10. 1894 začela z besedami: »Dalla pu- bblica stampa e da informazioni at- tendibili risulta che l'I.R.Tribunale d'Appello di Trieste ordinò…«,30 kar je nenavadno, saj bi pričakovali, da bodo o tako občutljivem odlo- ku obveščeni po uradni poti. na to novico je deputacija reagirala z or- ganizacijo protesta: »Si delibera di provocare una manifestazione della spettabile Reppresentanza contro tale insulto …«31 V Piranu so na dogod- ke reagirali že 6. 10. 1894, ko je o spornem odloku prvi poročal Il Piccolo.32 mestni svetnik Venier je prvič sprožil vprašanje govoric, da bodo na prizivnem sodišču sneli napis v italijanščini in ga nadome- stili z dvojezičnim – dejansko se je na oblast obr- nil z vprašanjem, ali je o teh dejstvih obveščena. k temu ga je zagotovo spodbudila množica ljudi pred mestno hišo, ki so kričali: »Bisogna che save- mo qualcosa!«33 odgovor je bil jasen – uradno niso bili obveščeni o ničemer in da so pravzaprav veseli, da jih je o tem obvestil on, Venier. obenem pa so obljubili, da bodo v primeru, če se to izkaže za re- snično, reagirali odločno in razumeli to kot žalitev njihove nacionalnosti. Vsi so se strinjali, da je v igri tisto, kar jim je najbolj sveto, zato so sklenili, da bodo uporabili vse legalne možnosti proti taki kri- 29 Janez Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1884–1899, Nova revija, Ljubljana, 2003, str. 219. 30 »Iz javnih občil in dosegljivih informacij, je mogoče sklepati, da je prizivno sodišče iz Trsta ukazalo …«. Prim.: SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 178, Zapisniki zase- danj občinske deputacije 1894–1898. 31 »Sklenili smo, da bo spoštovana Reprezentanca protestirala proti taki žalitvi …« 32 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance 1894–1903. 33 Il Piccolo, 15. 10. 1894, št. 4663, »Hočemo dejstva!«, Cro- naca locale e fatti vari – La grande dimostrazione popolare di ieri a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1874. vici. koprska mestna deputacija je zasedala še 13. oktobra:34 dnevni red je vseboval samo dve točki, obe pa sta bili namenjeni problematiki dvojezič- nih napisov. iz zapisov je razvidno, da je bilo vse v znamenju priprav na zasedanje mestne reprezen- tance 15. oktobra. na začetku teh dogodkov je bil župan fragiacomo očitno odsoten iz mesta, odloč- nost, s katero so ga pozvali, naj se vrne domov, pa dokazuje dejstvo, da so se zavedali pomembnosti dogajanja. na zasedanju piranskega mestnega sveta 14. 10. 189435 si je besedo spet prvi vzel občinski sve- tnik Venier, ki je izpostavil predvsem štiri točke: 1. napise v slovenščini je razumel kot žalje- nje svojih nacionalnih čustev; 2. najodločneje je protestiral proti takim ukrepom, ki da motijo javni red in mir v občini; 3. odločen je bil, da ne bo nikoli sprejel ta- kšnega ukrepa, ker je nadvse trajno vezan na svojo tradicijo, na svojo zgodovino in na svoje mesto v teh krajih, ki da so in bodo vedno italijanski; 34 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 178, Zapisniki zasedanj občinske deputacije 1894–1898. 35 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance 1894–1903. Piransko komunalno območje okrog 1900. Vir: Mihelič, D., Mihelič, F., Pocajt, J. : Piran: mesto in ljudje pred sto leti, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, 1996, str. 27. 74 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 4. predlagal je občinski deputaciji, naj po- sreduje pri prizivnem sodišču, pri deželnem pa tudi državnem zboru. Za sklepi »rodoljuba« Venierja je sprego- voril mestni svetnik trevisini. rekel je, da je na te besede mogoče kaj malo dodati in da se seve- da goreče strinja s svojim predhodnikom. izrazil je izjemno zadovoljstvo nad dejstvom, da je med ljudstvom navzoča tako močna narodna zavest. Zapisnikar mestnega sveta je na tem mestu dodal: »Durante il suo discorso l'onorevole Trevisini è pure continuamente interrotto da applausi per cui il Pre- sidente deve invitare il pubblico a moderarsi per non interrompere troppo gli oratori.«36 to lepo kaže, v kakšnem vzdušju je potekala razprava. k razpravi se je nato priglasil mestni svetnik Ventrella, ki je izpostavil predvsem vidik materi- alne škode, ki je bila povzročena, in je nikakor ne bi smeli nositi meščani, zaključil pa je s tommase- 36 »Med svojim govorom je bil poslanec Trevisini neprestano prekinjan s ploskanjem, zato je predsedujoči pozval priso- tne, naj se umirijo in naj ne prekinjajo govorcev na tak na- čin.« jevim37 citatom: »La coscienza d'una nazione può dormire per anni, ma sino a che la nazione stessa non sia scomparsa dalla faccia della terra, la sua co- scienza non muore.«38 ker ni nihče več diskutiral, je predsedujo- či župan fragiacomo zasedanje zaključil z dvema ugotovitvama. Povedal je, da si ni nikoli predsta- vljal, da bo med svojim predsedovanjem priča tako žalostnim in ponižujočim dogodkom ter da se boji, da protesti ne bodo zalegli, vendar pa da ne smejo obupati in morajo z vsemi sredstvi braniti svoj nacionalni interes. na zasedanju, ki je potekalo zvečer, so med drugim omenjali tudi: »La grande è dignitosa ma- nifestazione fatta questa mattina dalla popolazione 37 Niccola Tommaseo je bil po rodu iz Dalmacije in radika- len nasprotnik Metternichovega absolutizma. Bil je eden od intelektualcev (Francesco Dall'Ongara, Pacifico Valussi), ki so se zbirali okrog tednika La Favilla (1836–1846). Za- vzemal se je za italijansko identiteto Trsta, vendar v okviru avtonomije v Avstriji. Leta 1848 se je skupina izrekla proti priključitvi Trsta in Istre k Italiji. Prim.: Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 62. 38 »Zavest nekega naroda lahko več let spi, vendar dokler na- rod v celoti ne izgine, tudi narodova zavest ne umre.« Poziv županu Fragiacomu, naj se takoj vrne domov. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1991. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 75 …«39 demonstracije so bile v Piranu, pa tudi v ko- pru, kjer se je zbralo približno petdeset občanov italijanske narodnosti in vzklikalo parole, kot so »Živijo Italija!« in »Proč s Slovenci, proč s hrvaško stranko, proč s Hrvati!«40 odzivi na dogajanje so kmalu prišli tudi iz izole, kjer so zaradi nemirov med ljudstvom prav tako razpisali izredno zasedanje.41 na njem naj bi se dogovorili o sodelovanju izole pri protestnih akcijah ostalih istrskih občin. Uvajanje slovenšči- ne na napise na sodiščih ter na pečate in obrazce je bilo po njihovem mnenju škodljivo, saj je že izzva- lo »una viva agitazione tra le popolazione italiana della nostra città«.42 odločili so se, da bodo podprli protest deželnega zbora proti vladi. Uspeh naj bi bilo po njihovem mnenju mo- goče doseči le, če bi občine nastopale enotno in brezkompromisno. V izoli naj bi druge možnosti 39 »Velik in dostojanstven protest, ki ga je danes zjutraj pripra- vilo prebivalstvo.« 40 Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, str. 219. 41 SI PAK KP 5, OBČINA IZOLA, t. e. 31, kat. I/2225, Zapi- snik zasedanja občinske reprezentance 16. 10. 1894. 42 »Živo ogorčenje med prebivalci našega mesta.« sploh ne bilo, saj je aktivno posredovanje zahteval »un contingente di 6000 abitanti tutti di nazionalità italiana«.43 ob koncu so sprejeli tudi resolucijo prav v imenu »dei 6000 abitanti che non parlano e non intendono che puramente la lingua italiana«,44 v kateri so zelo nasprotovali slovenizaciji sodišča v Piranu, saj naj bi bil takšen poseg »in evidente colli- sione colla secolare italianità di questo Comune«.45 V Piranu so bile demonstracije že dopoldne, ko so ljudje zahtevali izredno zasedanje mestnega sveta, od katerega so pričakovali ostre ukrepe, de- monstracije – v precej ostrejši obliki kot v kopru – pa so se ponovile še zvečer. italijanski demonstran- ti so razbijali okna na domovih slovenskih prebi- valcev, napadli stanovanji piranskih kanonikov maraspina in fonde, grozili finančnim stražnikom slovenske narodnosti, glavno pozornost pa so se- veda namenili sodišču, kjer naj bi se sporne table tudi pojavile.46 43 »Šesttisočglava množica samih Italijanov.« 44 »6000 prebivalcev našega mesta, ki govorijo in razumejo izključno le italijanščino.« 45 »V očitnem nasprotju s stoletnim italijanskim značajem ob- čine.« 46 Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, str. 219. Vir: SI PAK KP 31, OBČINA IZOLA, t. e. 31, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance, kat. I/2225. 76 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 dne 15. 10. 1894 je prišlo do izrednega zase- danja mestne reprezentance v kopru, ki ji je pred- sedoval giorgio cobol.47 na njem so govorniki drug za drugim izražali svojo sovražno naravna- nost do Slovencev in hrvatov. dnevni red je imel eno samo točko. Prvi je govoril mestni svetnik Belli in pou- daril, da se sodišča nahajajo v popolnoma italijan- ski deželi, po jeziku, po kulturi, zgodovini in običa- jih. Poudarjal je, da se nahajajo na področju »della secolare civiltà latina«,48 obregnil pa se je tudi ob dejstvo, da so ob odločbi, ki so jo prejeli 13. 10., dobili tudi izvod v slovenščini (o tem so govorili tudi na zasedanju mestne deputacije 13. 10., kjer so komentirali, češ da so dobili odločbo »in una lingua affatto ignota a quest'ufficio«49). Belli je zato predlagal, naj se odločba zavrne, saj je napisana v tujem in občini popolnoma neznanem jeziku. iz- razil je tudi svoje nasprotovanje postavitvi takšnih napisov, češ da so popolnoma nepotrebni – vsa ljudstva, ki živijo v njihovem sodnem okraju in med seboj ne uporabljajo italijanščine, jo vendar razumejo in večinoma tudi govorijo, zato ni razlo- ga, da bi se morali oni! italijani, ki da že od nekdaj živijo na tem prostoru prilagajati »gostom v svoji lastni hiši«. Belli je svoj govor zaključil z izjemno zanosnimi besedami: »La Rappresentazione co- munale di Capodistria, fiera e gelosa de'suoi diritti nazionali, consegnati dalla storia alle leggi costituzi- onali dello Stato, sente il supremo dovere di conser- vare incontaminato il prezioso patrimonio di lingua, civiltà, tradizioni e costumi, guardato religiosamen- te a traverso i secoli dalla carità di patria, raversa nell'ordinata introduzione della lingua slava nelle publiche scritte dell'i dell'I. R. Giudizio distrettua- le, che ha sede in questo paese prettamente italiano, una lesione manifesta ai più sacri diritti del Comune ed al sentimento nazionale dei cittadini, e forte del risentimento generale della popolazione ferita ne suo legittimo orgoglio, delibera: 1º di protesare solennemente contro siffatta disposizione dell'I. R. Autorita' Giudiziaria; 47 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 177, Zapisniki sej občinske reprezentance 1893–1900. 48 »Večstoletne latinske civilizacije.« 49 »V jeziku, ki je tej občini popolnoma neznan.« 2º d'incaricare la Deputazione Comunale di officiare l'Inclita Giunta Provinciale affinché in sede competente ne chieda la rivocazione.«50 Pomen teh besed je začutil tudi pisar, saj je besede podčrtal, jih napisal z večjo pisavo in na koncu dodal opombo »Fragorosi applausi«. kljub visoko letečim besedam o pomenu jezika, pa si je celo njihov pisar dovolil slovnične nepravilnosti – tako na nekaterih mestih zapiše besedo pubblico z dvema B-jema, še večkrat pa se je spozabil in be- sedo napisal v obliki publico, ki pa v italijanščini nima nikakršnega pomena. razpravo je nadaljeval občinski svetnik madonizza, ki je odlok označil za slabo premi- šljen. govoriti, da se z odlokom uresničujejo želje slovanskega prebivalstva v istri, je po njegovem mnenju neumno, kar je utemeljil z besedami: »Che ne sanno mai i nostri contadini slavi di questi loro pretesi diritti? Se con tutta sicurezza, ora che siamo qui a discorrerne, possiamo dire ch'essi ignorano af- fatto l'esistenza perfino del famoso decreto, intenti invece nei loro abituri a preparare il vino della scar- sa vendemmia, a raccogliere le magre derrate, preo- ccupati soltanto se potranno campare fino al nuovo raccolto.«51 Za nastalo situacijo je okrivil izključno tujce, ki pripadajo »nazione limitrofa«. na račun kmeč- kega prebivalstva so poskušali istro priključiti k »sognato regno croato«,52 za katero pa je bil prepri- 50 »Koprska mestna reprezentanca, ponosna na svoje naro- dnostne pravice, ki izhajajo tako iz zgodovine, kot tudi iz ustavnih pravic države, čuti vzvišeno dolžnost, da ohrani nedotaknjeno dragoceno dediščino jezika, civilizacije, tra- dicije in navad, ki so jo skozi stoletja ohranjali iz ljubezni do domovine. Zato nasprotujemo uvedbi slovanskega jezika na javne napise na sodišču, ki ima sedež v deželi, ki je popolno- ma italijanska. To razumemo kot žalitev najsvetejših pravic občine in nacionalnih čustev državljanov, ranjen pa je tudi naš legitimni ponos. Zato smo sprejeli sklep: 1. da bomo odločno protestirali proti takšni odredbi sodne oblasti; 2. da damo mestni deputaciji nalogo pritiskati na deželni zbor, dokler pri ustreznem organu ne doseže preklica odred- be.« 51 »Le kaj vedo naši kmetje o teh njihovih zahtevanih pravi- cah? V tem trenutku, ko mi tukaj razpravljamo o tej temi, oni zagotovo ne vedo niti, da ta slavni odlok sploh obstaja. Zaposleni so v svojih bornih prebivališčih s pridelavo vina po zadnji slabi trgatvi in s pobiranjem revnih poljskih pri- delkov. Ukvarjajo se samo z vprašanjem, kako se bodo pre- bili do naslednje žetve.« 52 »Sanjanemu hrvaškemu kraljestvu.« Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 77 čan, da se nikoli ne bo uresničilo že zaradi dejstva, ker lahko v njihovi provinci obstaja samo en velik narod. narod italijanov. iz tega pa je sledila logična zahteva, da je jezik poučevanja, uradov lahko samo eden – italijanščina! 53 Sledili so »Evviva«, »applausi entusiasti- ci«, »acclamazioni fragorosissime« in »vivissime approvazioni«54 ter podpis resolucije, ki so jo pod- prli in podpisali vsi navzoči. resolucijo, ki jo je mestna reprezentanca sprejela 15. 10. 1894, so v mestni deputaciji sprejeli in podpisali na 96. zase- danju 17. 10. 1894 ter se skupaj odločili, da odloka pač ne bodo upoštevali.55 L'Alba je ob tem že zgo- daj opozarjala, da so vsi protesti prišli prepozno, saj naj bi se naraščajoči slovanski apetiti kazali že na zadnjih zasedanjih deželnega zbora, na kar pa ni nihče reagiral. Prav zato naj bi bilo sedaj nemo- goče preprečiti izvajanje vladnih dekretov.56 izgredi na mestnih ulicah pa so se z očitno podporo oblasti (Belli je pozival »di protestare so- lennemente contro siffatta disposizione dell'I. R. Autorita Giudiziaria«) nadaljevali in zaostrovali do te mere, da je piranski občinski odbor 22. 10. zapisal, da dokler sporni odlok ne bo odpravljen, enostavno ne morejo več zagotavljati javnega reda in miru v občini. V Piran, kjer so bile razmere ves čas veliko bolj napete kot v kopru, je prispel celo posebni vladni odposlanec s četo vojakov, kar pa je stanje le še poslabšalo. dogodke ob prihodu vojske v Piran lahko hkrati spremljamo v več italijanskih časopisih. najpodrobnejšo sliko dogajanja podaja Il Piccolo 53 »No! O Signori, sono stranieri coloro, che a forza di sugge- stioni sobillano le Supreme Autorita' Governative, sono stranieri appartenenti a una nazione limitrofa, i quali per la sola ragione che nella nostra provincia vivono a noi frammiste povere popolazioni agricole slave di varie razze, vorrebbero che l'Istria formi parte del sognato regno croato. Ciò non sara mai! La questione di nazionalità è questione di lingua e di coltura, e nella nostra provincia non vi è, né può sussistervi altra civilta, che non sia l'italiana…una sola dunque deve essere ora e sempre la lingua d'istruzione, e la lingua degli uffici, la lingua italiana.« 54 »Živijo«, »navdušeno ploskanje«, »goreče odobravanje«, »živahno odobravanje«. 55 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 178, Zapisniki sej občinske deputacije 1894–1898. 56 L'alba, četrtek, 19. 10. 1894, št. 9. Per volonta di popolo. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni mu- zej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1923. della sera,57 ki je poročal, da se je novica o prihodu vojaških enot kmalu razširila med ljudstvom, mno- žica se je takoj zbrala na obali, zvonili so cerkveni zvonovi in oznanjali nevarnost. na pomol so me- ščani pripeljali vozove in tako poskušali preprečiti izkrcanje. Vojska je v mesto vseeno prišla, čeprav so jo spremljali kriki prebivalstva: »Viva Pirano italiana! Abasso le tabelle bilingui!« Prebivalstvo se je umirilo šele, ko je župan fragiacomo obljubil, da bo italijanski napis vrnjen na svoje mesto. množica se je na to novico odzvala z nav- dušenjem, zahtevala pa je takojšnjo vrnitev napi- sa, kar pa ni bilo mogoče, saj so prejšnji napis že poslali v koper. La grande Italia piše, da so ljudje v navdušenju na sodišče namestili napis »Vendita tabacco e sale«, ki so ga sneli z bližnje trgovine in s tem hoteli pokazati, da ni pomembno, kaj piše na tabli, le da je v italijanščini.58 Il Piccolo della sera59 je opisal vzdušje z besedami: »Essendo calata intanto la notte, la città s'illuminò come per incanto, le cam- pane suonavano a festa e la banda cittadina esegui un concerto in piazza. Tutta Pirano era sulle vie, s'imbandierarono le barche del porto, vennero accesi fuochi benegalici e la popolazione trionfante mani- festava con canti e clamori la sua sodisfazione.«60 Poročal je tudi, da je bila med najbolj osvetljenimi hiša župana fragiacoma. La grande Italia61 je napisala, da so ljudje pa- dli v »un delirio indescrivibile,« se objemali, jokali, poljubljali in vzklikali županu: »Benedetto el nostro 57 Il Piccolo della sera, 23. 10. 1894, št. 4671. Dalla Provincia – L'agitazione nell'Istria. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1887. 58 La grande Italia?, 26. 6. 1910, št. 26. Il racconto di una dimostrazione a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1933. 59 Il Piccolo della sera, 23. 10. 1894, št. 4671. Dalla provincia – L'agitazione nell'Istria,. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1887. 60 »Ko se je spustila noč, se je mesto razsvetlilo kot po čarov- niji, zvonovi so peli radostno pesem in mestna godba je od- igrala koncert na glavnem trgu. Ves Piran je bil na ulicah, barke v pristanišču so bile polne zastav, prižigali so bakle in ljudje so izražali svoje navdušenje s petjem.« 61 La grande Italia?, 26. 6. 1910, št. 26, a. e. 1933. Il raccon- to di una dimostrazione a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1933. 78 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 podestà! Viva Fragiacomo – cuor de galantomo! Viva el grande patriota!«62 Il Piccolo,63 ki je istega dne tudi obširno po- ročal o dogajanju v Piranu, pa je opisal tudi nasil- na dejanja med protestom. izpostavil je predvsem napad na duhovnika fondo, ki mu je razjarjeno ljudstvo med kričanjem »Abasso le arme, abasso le tabelle, no le volemo, no le volemo!« razbilo vsa okna na hiši in preluknjalo vse sode vina. ljudje naj bi bili besni zaradi posredovanja vojske, ki naj bi jim grozila celo z bajoneti. iz pisanja časopisa Il Piccolo della sera lahko razberemo, da so se raz- mere do naslednjega dne že precej umirile. ljudje naj bi se le trumoma sprehajali mimo sodišča in si s ponosom ogledovali napis, ki so si ga priborili prejšnji dan.64 Il Piccolo65 je dodal, da do preliva- 62 »Blagoslovljen, naš župan! Živel Fragiacomo – poštenjak! Živel veliki domoljub!« 63 Il Piccolo, 23. 10. 1894, št. 4671, a. e. 1875. Ancora i gravi disordini di Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1875. 64 Il Piccolo della sera, 24. 10. 1894, št. 4672. Dalla provin- cia – La giornata di ieri a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1888. 65 Il Piccolo, 24. 10. 1894, št. 4672. Cronaca locale e fatti vari, La rocca della nazionalità. Pomorski muzej »Sergej Maše- Piranski župan Domenico Fragiacomo. Vir: L'Indipendente, sobota, 10. 11. 1894, št. 6271. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvoje- zičnih tabel leta 1894, inv. št. 1903. Piranska občina obvešča medije o dogodkih v Piranu. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1999. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 79 nja krvi ni prišlo le po zaslugi okrajnega komisar- ja hocheggerja, ki je v zadnjem trenutku preklical akcijo proti demonstrantom, poročal pa je tudi o manifestu župana fragiacoma, ki je pohvalil heroj- ski upor meščanov, istočasno pa jim je izrekel tudi grajo, saj pravi: »Quanto pero è successo nella scorsa notte ha destato una penosa impresione, perchè sen- za veruna plausibile necessità vi siete lasciati tra- sportare ad atti violenti, alcuni dei quali di caratte- re criminoso.«66 Stvari, ki so se dogajale, so bile po njegovem mnenju nedopustne, zato jih je pozval, naj sicer ne opustijo upora, a naj se upirajo z do- stojanstvom in mirno. naslednji dan je Il Piccolo z zadovoljstvom poročal, da je razburjenje končano. Prepričani so namreč bili, da si vlada ne bo drzni- la ponovne blamaže in še enkrat snela italijanski napis.67 L'Alba68 je komentirala, da je ljudstvo tri- umfiralo in poslalo oblasti pomembno sporočilo: »Ammazzate, ma voglio restare italiano!«69 o umi- ritvi razmer pa je poročal tudi L'Indipendente,70 ki je izrazil začudenje ob novem prihodu vojakov, saj naj bi bila vojska odveč že ob prvih nemirih. Edinost, ki je izšla 10. 11. 1894, je v članku Radi izgredov v Istri sporočala: »Po vsem je soditi, da je bil Piran po gotovem, že poprej določenem načrtu izbran kot tisto mesto, katero naj prednjači v akciji proti dvojezičnim tablam, da z dejanji doseže cilj, da bi mogli reči potem, kar so že italijanski listi izja- vili izrecno, da to, kar so dovolili mestu Piranskemu vsled nemirov, ni smeti odrekati onim mestom, ki so ostala mirna, da bi le na ta način preprečili izved- bo naredbe.«71 natančnejši potek dogodkov pa je Edinost podala šele 10. 11. 1894, ko je objavila pre- pis interpelacije poslancev Spinčića, coroninija in drugih, kjer so omenjeni tudi odmevi na dogodke ra« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvoje- zičnih tabel leta 1894, inv. št. 1876. 66 »Včerajšnji dogodki so pustili močan vtis. Brez pravega ra- zloga ste se posluževali nasilnih, nekateri celo kriminalnih dejanj.« 67 Il Piccolo, 25. 10. 1894, št. 4673. Cronaca locale e fatti vari – Sempre le tabelle bilingui, La soluzione desiderata. Pomor- ski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1877. 68 L'Alba, 26. 10. 1894, št. 10. Vittoria di popolo. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1924. 69 »Ubijte me, ostal bom Italijan!« 70 L'Indipendente, 26. 10. 1894, št. 6259. Corriere delle pro- vincie. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1896. 71 Edinost, 10. 11. 1894, št. 135. Radi izgredov v Istri. v italijanskem časopisju, posebej pisanje časopisa Gazzetta di Venezia (Beneški list), ki tudi poroča o postavitvi nekakšne cestne barikade »le donne con i bambini in braccio si avanzarono contro la truppa«,72 pa tudi o psovkah »viva l'Italia! Abbasso le armi austriache! Morte ai croati!«,73 ki jih ostali časopisi niso omenjali. ko je župan fragiacomo svoje podpornike pomiril z obljubo, da dvojezič- nih tabel ne bo v njihovi občini, so se protestniki po pisanju Edinosti, začasno razkropili z vzkliki »Evviva Italia!«, »Evviva Umberto!«,74 Slovencem pa so obljubljali smrt.75 celotna italijanska politič- na srenja se je takoj odzvala na nemire, o čemer priča protest poslancev Bartolija in rizzija v okviru istrskega političnega društva proti vladi, ki ga je L' Indipendente objavil v celoti.76 V protestu sta zapi- sala, da imajo sodišča sedeže v mestih, ki so popol- noma italijanska, zato odlok posega v svete pravice italijanov na tem območju. Poleg tega pa naj bi bil tudi popolnoma nepotreben, saj naj bi bila večina Slovencev in hrvatov nepismenih, redki, ki znajo brati, pa so se izobrazili v italijanskih šolah. Še en- krat torej izrazijo stališče o lastni večvrednosti in avtohtonosti na tem območju, prav take ideje pa so bile za Slovence in hrvate najbolj žaljive, saj so bili prepričani, da slovanska kultura in pismenost izvirata iz časov cirila in metoda.77 V kopru so se razmere zaostrile v noči s 23. na 24. oktober, ko so se na hišah na trgu Bro- do (danes trg Brolo) in na malem trgu derie po- javili črni, pol metra visoki napisi: »Non voliamo tabele croate! – Non voliamo croati! – W.l'Italia! – W.Umberto!«78 Protestniki so napadli hrvaške in slovenske učiteljske pripravnike, žrtev napadov pa je spet postal tudi duhovnik legović. množica se je pred njegovim stanovanjem zadrževala več ur, v hišo so metali kamenje in vzklikali: »Fora Legović! 72 »Ženske z otroki v naročju so se postavile po robu četam.« 73 »Živela Italija!«, »Dol z avstrijskim orožjem«, »Smrt Hrva- tom«. 74 »Živela Italija!«, »Živel Umberto!« 75 Edinost, 10. 11. 1894, št. 135. Radi izgredov v Istri. 76 L'Indipendente, ponedeljek, 29. 10. 1894, št. 6261. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1898. 77 Il Pensiero Slavo, 20. 10. 1894, št. 3, Una dimostrazione. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni mu- zej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1927. 78 »Nočemo hrvaških tabel! Proč s Hrvati! Živijo Italija! Živel Umberto!« (Edinost, 10. 11. 1894, j. i.) 80 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 – Morte a Legović!«79 S smrtjo so grozili tudi njego- vi gospodinji, če duhovnika ne odslovi, kar je nato v strahu tudi storila. Šele tedaj so posredovali tudi orožniki, ki pa so zadržali le dva demonstranta, a še ta takoj nato izpustili zaradi besnenja nenadzo- rovane množice.80 Eco del Litorale poroča, da so o iredentističnih krikih in napisih v kopru razpra- vljali celo v državnem zboru.81 logično je, da niti v Piranu niti v kopru ni prišlo do večjega števila aretacij, bolj nelogično bi bilo, če bi oblast zapirala lastne pristaše. Časopis Edinost se je na dogodke prvič od- zval v 128. številki 25. 10. 1894 (večerna izdaja), v 79 »Ven Legović!« in »Smrt Legoviću!« (Edinost, 10. 11. 1894, j. i.) 80 Edinost, 10. 11. 1894, št. 135. Radi izgredov v Istri. 81 Eco del Litorale, 31. 10. 1894, št. 126. Rivista politica. članku z naslovom Argumenti z ulice, kjer je ko- mentiral odziv oblasti na skoraj istočasne demon- stracije na dunaju in v istri.82 naslonil se je na besede ministrskega predsednika, da »zakonodaj- stvo ne potrebuje argumentov z ulice!«, pri čemer pa ni mislil na izgrede v istri zaradi dvojezičnih napisov, ampak na demonstracije na dunaju za splošno in enako volilno pravico. avtor članka se je izrekel proti vsakim demonstracijam, saj pra- vi, da »postavna sredstva« popolnoma zadoščajo, kljub temu pa je naredil primerjavo med protesti, ki so se zgodili na dunaju, in protesti v istri. Po njegovem mnenju so bili dunajski protesti namreč protesti za pravično stvar volilne prenove, saj niso protestirali proti vladnim odločbam, ampak so vladi skušali zgolj predlagati, kaj bi bilo v bližnji prihodnosti dobro spremeniti. Protest na dunaju 82 Edinost, 25.10. 1894, št. 128. Argumenti z ulice. Poslanec Bartoli poroča o odgovoru notranjega ministra na interpelacije o dogodkih v Piranu. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1986. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 81 da se je izvajal v interesu »tisočev in tisočev kori- stnih državljanov brez razlike narodnosti«, protesti v Piranu pa so bili po njegovem mnenju »zločinski upor proti naredbi vlade, utemeljene v zakonih«. Protestirali so nezakonito, zasramovali so že iz- dane vladne naredbe, »zasramovali so torej državo in vladno avtoriteto«. V Piranu naj bi protestirala »tolpa pouličnjakov, najetih in plačanih od pozna- ne, sicer malobrojne a toliko bolj nesramne klike«. o razsežnosti dogodkov nam pričajo tudi besede časopisa Eco del Litorale,83 ki pravi: »Pirano! Le bel- la è simpatica città istriana che romantica giace alla riva dell'Adria, sta ora in cima ai discorsi politici per le cose avvenute colà. Non solo se ne ocupa il Gover- no, non solo i fatti di Pirano hanno formato il tema di interpellanza alla Camera, anche il giornalismo intero se ne impossessò.«84 avtor članka je odločno zahteval od njegove ekscelence kneza windisch- grätza enako obsodbo protestov v istri in na du- naju. Članek se končuje s pozivom h kaznovanju »intelektualnih povzročiteljev izgredov«, ki da naj se jim pojasni, »da argumenti z ulice ne morejo nik- dar zatreti ustavnih pravic slovenskega prebivalstva Istre« ter da so minili časi, ko je poznana klika v znamenju meglenega »latinstva« in preperele »avi- te culture« gospodovala zemlji, ki je – slovanska! »Da: Istra je slovanska zemlja! Te istine ne spravijo s sveta vsi – argumenti z ulice!« Edinost je o dogajanju poročala tudi v ju- tranji izdaji 27. 10. 1894, v članku Na razpotju, v katerem piše, da so piranski izgredniki spravili v resno nevarnost »ves sodobni politiški sistem v dr- žavi avstrijski«.85 država da se je tako znašla na razpotju, ali naj sledi zakonom ali naj popusti pri- tiskom ene narodnosti. avtor članka izraža svojo vero v »pravicoljubje« grofa Schönborna, hkrati pa upanje, da ne bo popustil pritiskom tistih, ki še ve- dno zagovarjajo tezo o superiornih in inferiornih narodih; za prve naj bi veljale pravice, za druge pa le dolžnosti. Edinost se je na piranske demonstracije od- zvala tudi v večerni izdaji 30. 10. v članku Smrt Slovencem?,86 kjer je razkrila dejstvo, da so bili pro- 83 Eco del Litorale, 27. 10. 1894, št. 124. Rivista politica. 84 »Piran, simpatično mestece na obali Jadrana je postalo osrednje politično vprašanje zaradi dogodkov, ki so se tam odvili. Z njimi se ne ukvarjata le vlada in parlament, ampak tudi celotno časopisje.« 85 Edinost, 27. 10. 1894, št. 129. Spinčić contra Rizzi. 86 Edinost, 30. 10. 1894, št. 130. Smrt Slovencem? testi pravzaprav umetno povzročeni, demonstranti pa celo plačani: »Na prvi pogled je očitno, da so vse te ostudne demonstracije kupljeno blago ter da je plačnik teh dejanj baš ona sila, o kateri govorimo. Da bi bilo med elementi, ki so trudili svoj trhli život ob kričanju in metanju kamenja in razbijanja po nedolžnih stvareh, le jedno stotino zavednih italijan- skih mož, ali vsaj tacih, ki bi zares znali, od koga in v kateri namen so bili napašeni in napojeni, – o tem niti sanjati nikari! Vsa bosonoga druhal bila je pač le obžalovanja – ako ne tudi zasmehovanja – vredno orodje onih življev, ki žive v službi one sile, za katero in kateri prodajajo slednji trenotek svoje bore du- ševne moči.« to dejstvo je bilo omenjeno še enkrat, in sicer v Edinosti z dne 10. 11. 1894: »Kakor so pripovedovali Piranci sami, delili so v Piranu ljudem iz ubožnejših slojev polenovko in vino, da so mogli demonstrirati pogumno.«87 V članku z dne 30. 10. 1894 se je spraševal: »Kje bode zaslomba tvoja, zla- ta Avstrija, ako ti padejo Slovani?!« in opozoril na nevarnost velikonemških in velikoitalijanskih idej, ki so v tistem času predstavljale hudo grožnjo za Slovane.88 avtor članka javno izraža slovenske zah- teve: »Dajte nam naša prava in dajte nam svobodo, kakršno uživajo drugi narodi v državi!«, zaključi pa z besedami: »Zatorej krepko v boj za svoja prava, saj imamo ojstro orožje na razpolago – avstrijske zakone! Ako kriči poulična sodrga: Smrt Slovencem! – bodi jej naš odgovor: ne smrt, življenje, krepko življenje, bodi avstrijskim Slovanom, v njih lastno srečo in v varnost staroslavne države Habsburgov!« Edinost je 1. 11. opozorila na pomemben problem Slovencev in ostalih Slovanov v istri89 – na problem popolne gospodarske nerazvitosti ter odvisnosti od italijanskega kapitala, kar jim je dejansko onemogočalo, da bi se bolj odkrito upr- li italijanskemu izsiljevanju. da so tudi italijani v Slovencih v istri videli zgolj nepismene, revne kmete, ki da ne morejo imeti enakih pravic kot oni, je razvidno tudi iz izjav na zasedanju mestne deputacije 15. 10. 1894. da bi nekako rešili takra- tno nevzdržno stanje, so predlagali ustanovitev posojilnic, ki bi kmetom posojale denar z nižjimi obrestnimi merami. tako ne bi bili več odvisni od italijanskih oderuhov, hkrati pa bi se povezali z vzpodbudnim geslom: »Tuje pomoči ni, pomagaj- mo si torej sami!« 87 Edinost, 10. 11. 1894, št. 135. Radi izgredov v Istri. 88 Edinost, 30. 10. 1894, št. 130. Smrt Slovencem. 89 Edinost, 1. 11. 1894, št. 131. Nasvet. 82 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 Podobna stališča kot Edinost je izražal tudi časopis Il Pensiero Slavo, ki je sicer izhajal v itali- janščini, zagovarjal pa je stališča Slovencev in hr- vatov. Poskušal je dokazati, da je postavitev dvo- jezičnih napisov potrebna in upravičena ter da bi italijani morali pristati na dejstvo, da niso edini, ki živijo v istri. dvojezični napisi na sodiščih naj bi bili namreč le začetek, razvoja slovenske in hrvaške narodne zavesti pa da ni več mogoče zaustaviti. Il Pensiero Slavo ni pristajal na teze o slovenizaciji is- tre, saj ni nihče nameraval odstraniti italijanskega napisa. italijanom je svetoval, naj se zamislijo nad lastno narodno zavestjo, če jo lahko ogrozi en sam napis.90 Za nastale nemire je krivil italijanski tisk in politike, ki so v odločilnem trenutku še podžgali strasti nižjih slojev, namesto da bi jih skušali po- miriti. Spraševali so se, kam se je skrila znameni- ta italijanska kultura ob tako barbarskih dejanjih, obsojali pa so tudi vlogo kraljevine italije, ki naj bi podpihovala sovraštvo. Il Pensiero Slavo je ves čas pozival vlado, naj ne popusti pod pritiskom ulice ter naj razmere umiri za vsako ceno.91 da se v kopru niso bili pripravljeni prepro- sto sprijazniti z nastalimi razmerami in z vse večjo samozavestjo Slovencev, priča tudi zapisnik me- stne deputacije z dne 7. 11. 1894, kjer so kar šest točk dnevnega reda posvetili tem vprašanjem. iz zapisnika je razvidno, da so koprske oblasti komu- nicirale z drugimi »prizadetimi« občinami – Pira- nom, trstom in Porečem – ter da so se dogovarjali za skupen nastop proti navedenim ukrepom. Po- leg tega je razvidno, da so v kopru tudi od drugod sprejemali čestitke za svoj odločen nastop. tako so npr. na zasedanju 29. 11. 1894 obravnavali pohva- lo, ki so jo prejeli iz Benetk za »virile difesa dè suoi diritti nazionali«,92 v kateri so Benečani tudi pou- darili zgodovinsko povezanost istrskega prostora z Benetkami, pohvale pa naj bi med drugim deže- vale tudi iz trsta, labina in tržiča.93 o oktobrskih 90 Il Pensiero Slavo, 20. 10. 1894, št. 3. Una dimostrazione. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni mu- zej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1927. 91 Il Pensiero Slavo, 27. 10. 1894, št. 4. Il consiglio civico di Trieste contro le tabelle bilingui. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1928. 92 »Pogumno obrambo nacionalnih pravic.« 93 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 178, Zapisniki zasedanj občinske deputacije 1894–1898. dogodkih in o odzivih, ki so jih prejeli, pa so raz- pravljali tudi na zasedanju v decembru.94 Slovenci v istri so se odzvali nenavadno od- ločno, a jim vsa njihova odločnost in visokoleteče besede niso veliko pomagale. demonstracije itali- janov so se vrstile tudi po drugih istrskih mestih (Edinost je omenjala tržič in rovinj), poslanci Spinčić, coronini, klun, laginja in drugi pa so v več interpelacijah zahtevali odločnejše zavarovanje slovanskih interesov. Vlada se zato sprva ni bila sposobna odločiti, na koncu pa je le podala sklep, po katerem je sporna odločba veljala le še za Piran, na vseh ostalih sodiščih pa naj bi se stvari vrnile v prejšnje stanje oz. so sklenili, da se bodo odločali za vsak primer posebej na podlagi mnenja lokalne skupnosti, dejstvo pa je, da privrženost avstriji ni bila nič manjša kot prej.95 Eco del Litorale je ob tem komentiral, da želi vlada Pirančanom na takšen način pokazati, da njenih ukazov ne morejo pre- prosto ignorirati.96 Ponovna postavitev dvojezične- ga napisa je bila zagotovo drugi vrhunec dogajanja v Piranu. Il Piccolo della sera97 je poročal, da so ga morali pripeljati celo v spremstvu oboroženih enot, ker so se bali reakcije ljudi. ti pa so reagirali precej nepričakovano in se zavili v črnino. L'Istria98 je poročala o izrednem razočaranju med ljudmi ob ponovni postavitvi table: meščani naj bi tiho zaprli trgovine, na hišah so se zaprla okna, trg je ves dan ostal prazen, zavladala naj bi smrtna tišina. Zve- čer so se vsa okna v mestu zavila v črnino kot v znak žalovanja. L'Istria je opisala Piran z naslednji- mi besedami: »La città aveva l'aspetto delle grandi occasioni di lutto. Un'aria greve un aria di funerale pareva circondare ogni cosa …«99 takšno obnašanje pa je bilo izredno žaljivo za oblast, zato je ljudem zagrozila s kaznijo, če ne odstranijo črnega blaga z 94 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 177, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance 1893–1900, 16. zasedanje reprezentance, 17. 12. 1894. 95 Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, str. 219. 96 Eco del Litorale, 3. 11. 1894, št. 127. Rivista politica. 97 Il Piccolo della sera, 5. 11. 1894, št. 4684. Il collocamen- to della tabella bilingue a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1894. 98 L'Istria, 10. 11. 1894, št. 669. Nostre corrispondenze, L'agitazione in Istria per le tabelle bilingui. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Posta- vljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1911. 99 »Mesto je globoko žalovalo. V zraku je viselo težko ozračje, povsod je vladalo pogrebno vzdušje.« Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 83 oken in se vrnejo na delo. kljub umirjenosti ljudi, pa so napis vseeno zastražili. mirnost meščanov je bila v resnici zgolj navidezna, saj je časopisje v naslednjih dneh poročalo o več izgre- dih. Il Piccolo100 je poročal o sporu med prebivalci in žan- darji, ki so za kršitev šteli že petje italijanskih pesmi. Pred kasarno so nato bile demon- stracije, v katerih sta bila ra- njena en žandar in neka žen- ska, prišlo pa naj bi tudi do streljanja, saj so protestniki skušali odstraniti dvojezični napis s poslopja kasarne. na to se je odzvalo celo časopisje v kraljevini italiji, kar pa ob razsežnosti dogodka niti ne preseneča, saj je L'Adriatico101 poročal, da so se nemiri razširili celo na goriško. La nuova Sardegna102 je izrazila občudovanje istrskega pre- bivalstva, ki se je tako pogumno postavilo za svoj narod in jezik, in ob tem zapisala: »Quelle donne inermi, recanti a barccio i bambini, sfidanti l'ira dei soldati - che non sono neppure tutti austriaci – è uno episodio degno della più alta ammirazione e di essee ricordato nella storia dei popoli che soffrirono per avere una patria!«103 Zaradi vseh dogodkov glede dvojezičnih na- pisov se je piranski župan fragiacomo odločil za tvegano potezo in ponudil svoj odstop, ker naj ne bi mogel jamčiti za javni red in mir in ker ni mogel preprečiti ponovne postavitve dvojezičnega napi- 100 Il Piccolo, 6. 11. 1894, št. 4685. Sempre per le tabelle bilin- gui. V: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1885. 101 L'Adriatico, 17. 11. 1894, št. 316. Gli avvenimenti del giorno – Dall'Italia irredenta – Le tabelle bilingui. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Posta- vljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1930. 102 La nuova Sardegna, 7. 11. 1894, št. 299. Le dimostrazioni di Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1935. 103 »Pogled na te neoborožene ženske, ki so se – držeč v naročju svoje otroke – postavile po robu besu vojakov, je zagotovo epizoda, ki si zasluži najgloblje občudovanje in mesto v zgo- dovini vseh narodov, ki so trpeli za domovino.« Karikatura o razmerah v Piranu. Vir: Don Chisciotte, nedelja, 11. 11. 1894, št. 310. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1922. sa.104 ostali poslanci so mu ob tem izrekli popolno podporo in izrazili prepričanje, da je ravnal pravil- no in domoljubno ter da dogodkov ni mogel pre- prečiti. Svojo podporo so mu izkazali tudi s tem, da so bili pripravljeni odstopiti skupaj z njim. Poslanec Venier je ob tem dejal, da za mesto ni ugodno, če bi se v tako kočljivem trenutku znašlo brez vsakega zastopstva. Vsi poslanci so se nato poenotili v želji, da bi na svoji funkciji ostal tudi župan, saj »consi- derando che in questo solenne momento sarebbe un grave danno se la civile Pirano fosse priva del suo capo nel quale ha posto tutta la sua fiducia ed in cui vede una garanzia per il mantenimento dell'ordine da tutti desiderato«.105 Pozvali so ga, naj se žrtvuje za narod in domovino ter ostane na mestu župana in dokonča svoj mandat. ob vseh teh pozivih se je župan nazadnje omehčal in popustil, kot je sam izjavil, tudi zato, da bi preprečil odstop celotnega mestnega sveta. mediji na obeh sprtih straneh so ob tem do- gajanju odigrali bistveno vlogo. italijanski časopisi so postali nosilci javnega mnenja, trdno so stali za svojimi politiki in zahtevali večjo odločnost, slo- venski in hrvaški časopisi pa so se na drugi strani 104 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance 1894–1903, 11. zasedanje, 3. 11. 1894. 105 »Menijo, da bi bilo za mesto Piran zelo slabo, če bi se zna- šlo brez svojega vodje, v katerega popolnoma zaupajo in v katerem vidijo garancijo za ohranitev reda, ki si ga vsi tako želijo.« 84 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 trudili dokazati svoj status žrtve ter so od vlade zahtevali večjo odločnost pri posredovanju proti italijanskim demonstrantom. Prav ob tej prilo- žnosti naj bi se namreč pokazalo, kdo je na stra- ni avstrijske vlade in dinastije in kdo se bolj ozira čez mejo v kraljevino italijo, kjer so dogodki tudi močno odmevali. novice o teh dogodkih lahko za- sledimo v časopisih, kot so La difesa di Venezia,106 L'Irredenta, ki je slovensko-italijanskim odnosom posvetila celotno posebno izdajo,107 Don Chisciotte 106 La difesa di Venezia, 26. 10. 1894, št. 244. Revoluzionarii a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1939. 107 L'Irredenta, 25. 11. 1894, numero unico. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Posta- vljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1931. di Roma,108 La Riforma,109 La nuova Sardegna110 in La Grande Italia,111 ki je izhajala v milanu. Pisanje slednje je še posebej zanimivo, saj je obujala spo- mine na dogajanje v Piranu. Podrobno je opisala predvsem dogajanje ob prvotnem triumfu Piran- čanov, ne omenja pa dejstva, da so morali pozneje Pirančani pristati na poraz in ponovno namestiti dvojezični napis. Prav dejstvo, da so bili ti dogodki za bralce zanimivi še celo leta 1910, priča o izjemni 108 Don Chisciotte di Roma, 4. 11. 1894, št. 303. Pomorski mu- zej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Po- stavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1921. 109 La Riforma, 14. 11. 1894, št. 314. A Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Posta- vljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1934. 110 La nuova Sardegna, 7. 11. 1894, št. 299. Le dimostrazioni di Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1935. 111 La grande Italia, 26. 6. 1910, št. 26, Il racconto di una dimo- strazione a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1933. Poslanec Rizzi želi pojasnila o ponovni postavitvi dvojezičnih napisov. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 2024. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 85 razsežnosti dogodka in o dejstvu, da ga italijani na obeh straneh meje res zlepa niso pozabili. Svojega glavnega nasprotnika so že takrat Slovenci videli v iredentistično usmerjenih italija- nih in ne v vladi, ki – kljub zakonski podlagi – ni zmogla zavarovati njihovih pravic in interesov. Če- prav so se včasih pojavile kritike – npr. »Kje bode zaslomba tvoja, zlata Avstrija, ako ti padejo Slova- ni?!« –, pa se je razprava kljub temu zaključila v več kot brezmejni veri v avstrijske zakone in z vzkliki zvestobe cesarju in državi. V Edinosti, ki je izšla 24. 11. 1894, najdemo zagotovila, da Primorje ne bo nikoli doživelo usode Benečije in lombardije, ki sta obe končali v italijanskih rokah.112 Besede: »Danes ščitimo Avstrijo mi Slovani v nje in v svojem lastnem interesu in jo bodemo ščitili do zadnje ka- plje krvi. Gorje onemu, kdor bi hotel stegniti svojo roko po tem našem biseru ob morju Adrijanskem! To si zapomnite dobro! Mar mislite, da ste res kaj dosegli, ako ste tu pa tam kakega nezavedneža zaveli k odpadu od svoje avstrijske dolžnosti? Zmotili ste se daleč, daleč. Mi vas poznamo in smo dobro poučeni o vaših ostudnih nakanah.« ter: »A nikar si ne do- 112 Edinost, 24. 11. 1894, št. 141, Vaša je Italija! mišljati, da mi primorski Slovani kedaj dopustimo, da bi se uresničile vaše nakane!«, so izražale veliko samozavest Slovencev, hkrati pa tudi veliko domo- ljubje in zaupanje v cesarja. Slovenci so bili za svojo odločnost in pri- padnost vsaj delno nagrajeni že decembra, ko je dvojezičnost s posebnim odlokom vstopila tudi na sodišča in se ni več ustavila le pri napisu pred vho- dom. S posebnim odlokom, ki so mu v Piranu sicer odrekali veljavo, so porotniki lahko postali le tisti, ki so obvladali italijanščino in tudi slovenščino.113 ta odlok naj bi sicer sprva veljal le za sodišče v ro- vinju, vendar so v piranskem mestnem svetu nanj reagirali, ker so v tem videli priložnost, da izrazijo enako solidarnost, kot so jo ostale istrske občine, ko so bili žrtve Pirančani ob poskusu počasnega brisanja italijanskega značaja istre. Stanje v istri se je s sklepom vlade, ki je napi- se ohranjal le še v Piranu, sicer nekoliko izboljšalo, vendar se razmere le niso popolnoma umirile. V Piranu s takšnim sklepom seveda niso mogli biti 113 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1894–1903, 13. zasedanje, 29. 12. 1894. Podpora časopisa L'Indipendente piranski občini. Vir: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1997. 86 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 zadovoljni: protesti so se nadaljevali, zapleti pa so višek dosegli 12. 1. 1895, ko so italijanski poslanci v deželnem zboru sprejeli sklep, da se hrvaški in slo- venski jezik popolnoma prepovesta z utemeljitvijo, da je »italijanski jezik edini, ki se govori in razume v Istri nasploh in v njenem deželnem predstavništvu«. Zaradi te pobude so slovenski in hrvaški poslanci zbor protestno zapustili, kljub temu, da je vladni komisar protestiral proti tej odredbi. ker njego- vega protesta niso upoštevali, je bil istrski deželni zbor še istega meseca razpuščen.114 Viri in literatura: Arhivski viri: – Si Pak kP 7, oBČina koPer, t. e. 87, a. e. 176 in 178, Zapisniki zasedanj mestne deputa- cije 1891–1894, 1894–1898, ter a. e. 177, Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1893–1900. – Si Pak kP 31, oBČina iZola, t. e. 31, Zapi- sniki zasedanj občinske reprezentance, kat. i/2225. – Si Pak Pi 36, oBČina Piran, t. e. 2, Zapisni- ki zasedanj občinske reprezentance, 1894– 1903. 114 Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, str. 219. – Pomorski muzej »Sergej mašera« Piran, fond: mestni muzej Piran, Postavljanje dvojezič- nih tabel 1894. Časopisje: – don chiSciotte di roma, 1894. – eco del litorale, 1890–1899. – edinoSt, 1890–1899. – il PenSiero SlaVo, 1894. – il Piccolo, 1894. – il Piccolo della Sera, 1894. – la difeSa di VeneZia, 1894. – la grande italia, 1910. – la nUoVa Sardegna, 1894. – la riforma, 1894. – l'adriatico, 1894. – l'alBa, 1894. – l'indiPendente, 1894. – l'irredenta, 1894. – l'iStria, 1894. Literatura: – Janez cvirn, italijanske demonstracije v istri, v: Slovenska kronika XiX. stoletja, iii. del, nova revija, ljubljana, 2003. Sožalna brzojavka iz Rovinja. Vir: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1958. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 87 – darko darovec, Pregled zgodovine istre, Zgo- dovinsko društvo za južno Primorsko – Pri- morske novice, koper, 1992. – Stane granda, Prepir o nacionalni in državno- pravni pripadnosti istre v revolucionarnem letu 1848/49. V: Zahodno sosedstvo, slo- venski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne, Zgodovinski inštitut milka kosa Znanstve- noraziskovalnega centra SaZU, ljubljana, 1996. – mihelič, d., mihelič, f., Pocajt, J., Piran: mesto in ljudje pred sto leti, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, koper, 1996. – Janez kramar, izola – mesto ribičev in delavcev, lipa, koper, 2003. – Janez kramar, narodna prebuja istrskih Sloven- cev, lipa, koper, 1991. – Petar Strčić, Prilog poznavanju iredentističke djelatnosti carla combija 50-ih i 60-ih go- dina 19. stolječa, annales, l. 1991, št. 1, str. 155–160. – angelo Vivante, irredentismo adriatico – con- tributo alla discussione sui raporti austro – italiani, casa editrice giulia, 1945. Zusammenfassung DER KAMPf UM ZwEISPRAcHIgE AUfScHRIfTEN IN ISTRIEN IM JAHR 1894 das 19. Jahrhundert war für istrien eine Umbruchzeit, denn in dieser Periode entstanden alle bedeutenden politischen richtungen, die ist- riens weitere entwicklung bestimmten. Unter den italienern in istrien herrschte insbesondere in der zweiten hälfte des 19. Jahrhunderts die meinung vor, dass sie das opfer von Ungerechtigkeiten sind, und ihr wunsch nach annäherung an die benach- barten italienischen gebiete wurde immer stärker. die Slowenen und kroaten hatten in dieser Zeit noch kein ausgearbeitetes politisches Programm und blieben deshalb zunächst im hintergrund. Sukzessive aber konnten sie sich politisch durch- setzen: Zuerst gelang ihnen der durchbruch in einzelnen gemeinden, dann erreichten sie auch bei der Vertretung im landtag langsam fortschrit- te. dennoch blieb istrien auch nach der annahme der dezemberverfassung von allen ländern, in denen Slowenen lebten, jenes land, in dem arti- kel 19 (gleichberechtigung aller Volksstämme) am wenigsten berücksichtigt wurde. der entschlosse- nere kampf für die gleichberechtigung der slowe- nischen und der kroatischen Sprache konnte erst mit dem antritt der regierung taaffe im Jahr 1879 beginnen. im Jahr 1883 anerkannte der kaiserrat die gleichberechtigung der kroatischen, sloweni- schen und italienischen Sprache vor gericht. Zu einem der höhepunkte des kampfes um gleich- berechtigung kam es erst nach dem Sturz der re- gierung taaffe im Jahr 1894, als der Justizminister den Präsidenten des oberlandesgerichtes in triest anwies, in allen gerichtsbezirken, in denen Slo- wenen, kroaten und italiener gemeinsam lebten, zweisprachige aufschriften an den gerichten an- zubringen. die Verordnung, die mit ausnahme von triest, Buje, Červinjan und gradiško für alle gerichte im gebiet des triester gerichtes gelten sollte, rief starke reaktionen hervor. am heftigs- ten waren diese in Piran, wo es zu gewaltsamen demonstrationen kam, im laufe derer es den de- monstranten gelang, die zweisprachige aufschrift zu entfernen und durch eine vorläufige aufschrift in italienischer Sprache zu ersetzen. auch in ko- per, izola, rovinj und anderen istrischen Städten reagierte man auf die Zweisprachigkeit mit Protes- ten, Vandalenakten und hasserfüllten äußerungen gegen Slowenen und kroaten. die regierung re- agierte zunächst entschlossen und war bereit, ihre entscheidung auch durch einen armeeeinsatz zu schützen. Später aber wurde aufgrund des reso- luten auftretens der italienischen abgeordneten und aus angst vor neuen gewaltsamen ausschrei- tungen die entscheidung widerrufen. die Verord- nung blieb nur in Piran in geltung, das auf die- se weise für seinen zivilen Ungehorsam bestraft wurde. deshalb trug die ganze Stadt trauer und auch die übrigen istrischen Städte schlossen sich mit Beileidskundgebungen der trauer an. die Proteste dauerten an und erreichten am 12. Jänner 1895 ihren höhepunkt, als sich die italienischen abgeordneten im istrischen landtag zu rächen be- schlossen: Sie fassten den Beschluss, dass die kro- atische und die slowenische Sprache vollständig verboten werden sollen. die Begründung lautete, dass „die italienische Sprache die einzige ist, die in Istrien generell und in dessen Landesvertretung ge- sprochen und verstanden wird“. wegen dieser itali- 88 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 enischen initiative verließen die slowenischen und kroatischen abgeordneten aus Protest den land- tag, obwohl der regierungskommissär gegen den Beschluss protestiert hatte. da sein Protest nicht beachtet wurde, wurde der istrische landtag noch im selben monat aufgelöst. Schlagwörter: istrien, Piran, zwischennati- onale Beziehungen, zweisprachige aufschriften.