SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA




' ' ■'




KE R,S H AN,S KI KATOL,SHI(I
1 N A U K
^/r ODNAf., POTREBNI ,SH IH R E ,S N12
,S VETE	VERE
S' VP RA.S H AN JI IN ODGOVORI
V’ natif téh bukev fo gnadlivi Firfht
GOSPOD GOSPOD
ANTON ALO J S,
Ejublanfki Shkoi' tga Velziga ferpana 1826 dovolili»
--—■-«m	<' O' ►►M -< —■» » »•>—-
V’ IJUBLANI 1827.
NATISNJENE PER JOSHEFU S AS ENB ERGU t
Na prodaj per Adam Henriku Hónu, lukvovisu ino kupzhevâvzu s’popirjatn,
En Gojpod je, ena vera, en kerjU En Bog in Ozhe je vjih, kteri je zhes vfe, in po vjirn, in v' naj vjih. Efes.
V. RA b Ш
c ‘Sofom
Kas al o.
:• •
vere	Z	.	.			,Straa i
Pervi zhlen vere od Boga .			i8
Od boshjih laftnoft			21
Od (vete Trojize	•	•			3o
Od ftvarjenja .	•	«			33
Drugi zhlen vere	»	i			44
Tretji zhlen vere	.	*			48
Zheterti zhlen vere •			65
Peti zhlen vere			74
Shefti zhlen vere	.	.	■Л		80
«Sedmi zhlen vere .	.	\ é!		83
Ofnii zhlen vere	.	.	1		85
Deveti zhlen vere .	.			8<)
Od gmajne Cvetnikov	*		è	98
DeCeti ziden vere	•			101
Enajfti zhlen vere .	•			10З
DvanajCti zhlen vere			IlO
Od upanja	.	•	•			112
Od molitve	.	•	•			117
Od Ozhe nafiia	•	•			12()
Od Angeloviga zhefhenja .			1З6
Od ljubesni	...		«	1З9
Od defét hoshjih sapoved			145
Od perve sapovedi .	.			148
Od druge sapovedi .			160
Od tretje sapovedi •			169
(M zlieterte sapovedi	.	.	.	•	174
Od pete sapovedi .....	K)(>
Od fheCte sapovedi .....	2o5
Od fedme sapovedi .....	З01)
Od ofme sapo^di .	.	.	«	•	217
Od dveh sadnjih sapoved	.	•	•	2aò
Od zerkovnili sapoved ....	228
ОЛ (vetih Sakrahientov ....	260
Od f. Kerfta i ....	• 2Ö5
Od f. Birme	...... 272
Od f Refhniga' Telefa	.	»	.	•	2-7
Od f. Pokore	....«• 293
Od f. pofledniga Olja	.	.	.	•	З28
Od Г. mafhnikoviga Shegnovanja »	• 333
Od f. Sakona	335
Od kerfhanfke pravize .	.	»	•	З40
Od dobrih del in njih saflushenja	-	•	401
Od fhterih poflednih rezili .	►	*	4l9
*

л

Pervi dèi.
i
Od kerfhanfke katolfhke veïe.
Kaj je vera katolfhkiga hriftjana ?
Vera katolfhkiga krifljana je dar boshji, zhesnoturna luzh, od Boga mu vlita zbed-noft, fkosi ktero rfe sa ref verje ino vf* terdno dershi, kar je Bog rasodel, in kar katolfhka zerkev verovati sapove, naj bo sapifano al ne.
Sakaj pravimo, de vera je dar boshji!
Sato ker nobeden zhlovek ni bil vre« den daru vere, in bi je s* frojimi deli ni-ltolj nc bil saflushil, ako bi mu je Bog is fvoje milofti ne bil dal. To naf Jesuf uzhi rekozh: „Nihzher ne more k’meni priti, „ako ga Ozhe ne vlezhe,kteri je mene poklal.” Јдп. 6, 44- Sakaj is milofti fte svclizhani pollali fkosi vero, in to ne is vaf, sakaj boshji dar je t®,” Efes. 2, 8.
A
Sukaj pravimo, de je vera zhesna-iurna lazli?
Sato ker fkosi njo fposnamo k’ sveli« zhanju potrebne rclnize, kterih bi s’ Ivojo pametjo nikolj ne bili fposnali.
INalha pamet po lvoji naturi ni vfigave* dozha, to je le fam Bog, in Ikosi pover-bani greh je tako otamnela, de le nektere relniac, in fhe teh prav nefposna. »Skosi f. vere fhe le prav fposnamo Boga ino njegove popolnamafli, dolslmolti do njega, dolshnolti dofebe, do blishniga in do drugih (tvari5 [kosi njo fposnamo boshjo pre-vidnoft, ktera zel fvet, in pergodbe ljudi vlada (visha), refnizo od vezhriigà sveli-zhanja pravizhnih v’ nebelih ino vezhniga pogublenja grefhnikov v’ pekli, nevmer-jozhnod zhlovefhke dul'he, ino fkosi njo svemo potrebne perpomozhke k’ svelizha-nju i. t. d. Teh relniz bi ne bili nikolj fposnali, ako bi jih Bog nam ne bil rasodel, nafhiga uma ne bil rasivetlil, ino naihih ferz s’ fvojo gnado k' verovanju perpravnih fiuril. Torej pravi prerok Isaia. „Ljudftvo ktero je v’ tami hodilo, je veliko Ivetlobo vidilo, prebivajozhim v’ desheli fmertne lenze je luzh safjala.” Isa. 9, 2. To je, ljudem, ki fo bili v’ nevednofti, v’neveri, fe je Jesuf, nebefhka luzh, perkasal, in jim Ikosi osnanovanje fvete vere pamet rasfvet-lil, de fposnajo, kaj jim je verovati in fturiti, de vezhno shivlenje dofeshejo.
Šaha/ pravimo de vera /e od Boga, kriftjanu vlita zhednost ?
Sato ker pofvezhjozha gnada boshja, ki jo je krilijan she per S. Berku sadobil, zhlovcihko voljo perprarno kuri, de vfeto sa rei verjame, kar je Bog rasodel in obljubil j de vefelje do teh relniz sadobi, in s’ njeno pomozhjo po relnizah Irete vére shivi, in le vezhniga shivlenja vredniga Huri.
Sakaj moremo vje terdno verjeti> kar je Bog rasodel ?
Sato ker je Bogvezhna refniza in mo-drok, ki nemore golfati, ne golfan biti. Torej ne dajmo fe v* veri nizh premotiti, in raji martre ino Imert terpimo, kakor de bi kako rclnizo fvete vere savcrgli.
Nad Apokelni in marterniki vidmo nar lepi hi sgléde terdnoki v’ veri. Sovrash-niki vere fo jih nar geribi in hujfhi, ko fo mogli, martrali, jih na kole raspenjali, po shivinfko gajshlali, s' fkirami fekali, s* rasbeljcnim shelesam shgali, na sherjav-zi pekli, s’ gorezhimi rezhmi namasali in take sashgali, s’ shagami shagali, v’ vrelim olji kuhali, s’kamni pobijali, s’kol-mi do fmerti tepli, flréljali, divjim sreri-nam sa jed metali i. t. d. pa vender fe nifo dali v’ veri premotiti, veliko bolj fo feve-felili, in sa slo frezhne Ihteli, de lo imeli perloshnoft sa Jesufa terpeti. Heb. j.1. A 2
' 4
Šakaj fmx> doïshni vfe verovati kar nam katolfhka zerkuo verovati ukasujert
Ker fe ona nikolj v’ refnizah Лete vere ne smoti, ko je lieber in terdnoft refaire, in ko ji je Jesnf obljubil, de jo bo rfelej pred rfo smoto varoval. „Pole jeli firn s’ vami vie dm do konzhanja Iveta.’ Mat. 28, 20-
llaj je ker/hanjho katolfilko vero-vati?
Je vfe saref verjeti, kar je Bog raso-del, in kar zerkuv verovati ukasuje, naj bo sapifano al ne.
Je k' svelizhanju sadosti, de kalol/h-ki kristjan le v’ ferza verje, kar je Bog rasodel?
To ni sadofti, on more tudi;
1.	) (Svojo vero v’delih kasati.
„Kaj pomaga moji bratje, ako kdo pravi, de vero ima, zhe pa del nima, ga bo mar samogla vera svelizhati.” Jak. 2, 14. Kakor je telo bres dulhe mertvo, tako je tudi vera bres dobrih del meriva. Jak. 2, 26-
2.	) Kar v’ ferzi verje, kader je savoljo zhafii boshje in svelizhanja nafbiga blishni-ga treba, tudi s’uftmi ozhitno fposnati,
„Kterikolj me bo fposnalpred ljudmi, ga bom tudi jek fposnal pred fvojim Ozhe« tam, kteri je v’ nebefih,” Mat. to, 32»
„Ako bofh s' fvojimi uflmi fkasal vero na Gofpoda Jesufa in v’ fvojim ferzi veroval, de je Bog njega od mertvih obudil, bofh svelizhan. Sakaj s’ ferzam fe veruje k’ pravizhnofti, s’ uftmi pa fe vera kashe k* svelizhanju,” Rim. 10, 9. i0.
Ko je S- Pavl v’ jezhi sapert bil, fe mu je po nozhi Gofpod perkasal in mu je rekel: „Stanoviten bodi, kakor fi od meno v’ Jerusalemu prizheval, tako morefh tudi v’ Rimi prizhevati.” Apofl:. djan. 23, 11.
Kdaj more Kristjan od vere s usimi Jprizhevati ?
1.) Kadar je od oblaflnikov savoljo vere uprafhan. 2.) Kadar flifhi soper vero govoriti, in fhe fofebno takrat, zhe previdi, de bo kdo s’ njegovim molzhanjem v’ smoti poterjen.
(Smemo klerkrat vero satajiti?
Nobenkrat je ne fmemo satajiti, ampak raji umreti, kakor pa vero satajiti.
Jesuf pravi; „Kdor me bo pred ljudmi satajil, tega bom tudi jeli satajil pred fvojim Ozhetam, kteri je v’ nebelih.’’ Mat.
10.	33- „Kdor fe bo mene in mojih befe-di framoval, tega fe bo4Sin zhlovckov fra-moval, kadar bo prifhel v’ fvoji, Ozhctovi ino fvetih Angelov zhafti.’’ Luk. 9, 26.
Je dolshnoft v veri rafti in jo v febi poterdvati !
Dolshnoft je, sakaj vera je velik
б
dar boshji, in njo sgubiti, al v’ nji oflabetî je velik greh. Zhe fi pa zhlovek ne per-sadeva fvoje vere smirej bolj fposnovati, fe vedno v’nji bolj vterdovati, bo v’njem ofla-bela, in fzhafama jo bo zlo sgubil, in vezhno svelizhanje sapravil.
Kaj more Kriftjan ftnriti, de ho v’ véri mozhnejjhi perhajal?
1.	) More fvoje ferze od grehov ozhi-fliti, in fe Bogu in refnizi is ferza vdati: „Moj uk ni moj, ampak tega, kteri me je poflai. Kdor bo hotel njegovo voljo duriti, bo uk fposnal, zhe je is Boga.” Jan. 7, 17.
2.	) Skerbno in verno boshjo befedo poflufhati in brati.
3.	) Nagnenja, ki fo verovanju nafprot-ne, Ialinoljubescn in famoglavnoft ukrotiti,
in fvoje mifii, shelje, befedeindelaponjib ravnati in obrazhati,
• Kako greßii krißjan soper vero ?
Grefhi l.) Zhe fe refniz fvete vere ne uzhi, in boshje befede ne premifhljujc. 2.) Zhe kake rcfnizc ne verje, ko je sanikern v’poflufhanji boshje befede. 3 ) Kadar ne mara al je v’pravi veri, al pa ne. 4-) Kadar vfega ne verje, kar katolfhka zerkuv verovati ukasuje. 5.) Ako fe vere fra-muje, 6 ) S’nevero. 7.) Zhe v’tako dru-
in ponishen biti.
4.) Jcsufovim nauham pokorn biti,
fhino hodi, kjer njegova vera flabi. o) S’ molzhanjem, kadar flifhi druge veri al pollavam f. evangelja nalpröti govoriti, in previdi, de bi njegovo fvarjenje pomagalo5 al pa de bi jim dopadel, zlo s’njimi potegne m refnizo sanizhuje.
Kaj je krijtjanu filtriti, kadar ga Jkuflmjaoe saper vero nadleshvajo ?
1.) Si more persadevati takih fkufb-njav, prej ko more, fesnebiti. 2.) Vero v* to reinizo obuditi, savolo ktere je fku-lhan. 3.) Se pred Bogam ponishati, in ga gnado profiti, de bi ga v’ ti refnizi po-terdilj in ne prevezli nepokojinsavoljotega biti, ampak v’Boga saupati.
Od kod vemo /he dan danaßini, kar je Bog rasodel'1
Kar je Bog rasodel vemo is sapifanc in nesapifane boshje belede.
Kaj je tapifana loshja befeda ?
Sapifana bosbja befeda, ktero tudi fveto pilmo imenujemo, fo vfe tifte bukve ftari-ga in noviga teftamenta, ktere fo fvetimoshje od fvetiga Duha navdihnjeni fpifali, in jih je katolfhka zerküv sa take fposnala in poterdila.
Kaj sapopadejo Jploh v Jebi bukve Jlariga leflarnenla?
Vfe kar je Bog od flvarjenja fveta do Jesufoviga prihoda na fyet ljudem rasodel
in Itimi, de bi srelizhani bili, t& tcb bukev fc uzhimo, de lo vie rczbi od Boga vltvarjene, de zhlovek je pervo pravizhnoft in fvetoft s’nepokorfhino do fvojiga flvar-nika sgubil, de fàm od febe je popazhen in hudoben, de nemore v’nebefa priti, de YlmiljeniBog je popazhenimu zhlovelm od-refhenika obljubil, v’kteriga fo she pra-vizhni ftariga teftamenta upali i. t. d.
Kaj fploh v’Jebi sapopaćejo bukve naviga teftamenta?
Kar je Je.Mif sa nafhe svelizhanje fturil in uzhil. Popifujejo njegovo rojflvo, njegovo shivlenje, zhudeshe, prerokovanja, aglede, ki jih je nam dajal, terplcnje in fmert, od Imerti vftajenje, v’nebohod, ras-fhirenje katolihke zerkve Ikosi Apoftelne.
Is klerik bukev je J. pijmo Jtariga tejtamenta ?
Je is bukev, ki fo sgodbe, nauki in prerokovanja v’ nji h- Ki fo sgodbe v’njih, fo: petere bukve Mojsefove, perve povedo od kvarjenja Iveta, od rallcnja in rasi hiranja zhlovefhkiga rodu po fvetuj v’drugih je odhod Israelfkiga ljudftva is Egipta popifan) v’tretjih kako morejo Israelzi ozhitno in unejno ilushbo boshjo opravljati ) v’zhetertih je popifano Israeli ko ljudrtvo in njegovo rasdelenjej v’ petih fo vfc sa-povdi, ktere jim je Bog dal. Potim fo suetove bukve, bukve fodnikov, zhetvere
bukve Kraljev, dvoje bukve Kronike, Es-drove bukve, Nehemijove bukve, dvoje bukve Makabejov, Jobove bukve, Rutine » bukve, Juditne bukve, Ekerne bukve, To« bijeve bukve.
Ki fo nauki v’njih fo : pfalmi, pripovifti, pridgar, vifokapefcm, modroflne bukve, Jesuf Sirabov.
Ki je prerokovanje v’ njih fo: Isaija, Jeremija, Ezehiel in Daniel. Potlej Jona, Hagej, Osija, Joel, Amos, Abdija, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Zaharia in Malahija. Pervim fhtirim fe piavi velki, dvanajkim poflednim mali preroki, ker fo nam pervi vesth, ti pa manj sapilaniga prerokovanja saputili.
Is klerik bukev) j e J. pijmo naviga teßamenta ?
Je is fhtirih evangeljev, is evangelja f. Matevsha, f. Marka f. Lukesha in f. Ja-nesaj is f. Lukesha apokoljfkiga djanja, is fhtirnajft likov f. Pavla j eden do Rimljanov, dva do Korinzhanov, eden do Galazhanov, eden do Efesanov, dva do Telalonizhanov, dva do Timoteja, eden do Tita, eden do Filemona eden, do He brc jo v j lik f. Jakopa, dva lika f. Petra, trije liki f. Janesaapokelna, en lik f. Juda, m fkrivno rasodenje f, Jancsa.
S'zhim fo logahojezhi moshje, ki fo pifali foeto pijmo, fploh Jpriz/iaii, de jih je Bog po fiali
1.	) S’zhudeshi, ki fo jih delali, kijih le fam Bog, al komur Bog mozh da, in drugi nobeden delati ne more.
2.	) S’prerokvanjem, ker fo take pri-hodne rezhi prej povedali, kakor fo fe potlej godile, ki jih le Bog fam al komur jih Bog rasodene, nobeden drugi vediti ne more.
3.	) S refnizarni ktere fo uzhili, ltterih pa is fvoje Ialine pameti nifo mogli vediti, ampak le is rasodenja boshjiga.
Kako fe fprizha de je s gol refniza, kar je v'fpifma nori g a teftamenta?
(Se fprizha, ko foApoftelni vfe pifali, ki fo bili (veti bogabojezhi moshje, svelti tovarfhi Jesufovi, od njega v’ vfim pod-uzheni, prizhe vfih njegovih del, (o vfe dobro vedili kar je uzhil, torej fo lahko refnizo povedali. Sato fe Imemo terdno feanefli, de je vfe ref, kar je v’ivetim pifmu.
Jesuf fam, ki jih je nar bolj postlal, jim pravi, de bojo od njega prizhevali, ker fo od sazhetka per njem bili. Jan. i5, 27.
S. Janes fam od febe in od tega, kar pifhe , pravi: „In ta ki je vidil, prizhuje, in njegovo prizhevanje je refnizhno, in on ve de refnizo govori, de tudi vi verujete.’’ Jan. 1 0, 35. In S. Lukesh pove od febe in fvctiga Evangelja tako: „Kakor fo nam
It
îsrozhili ti, kteri fo od sazketka fami vidi-li, in fo bili flushabniki Gofpodove befc-de, fe je tudi meni prav sdelo, kteri firn vfe flterbno od sazhetka isprafhal, po verdi tebi popifati preljubi Teoiil/ Luk. 1, 2—3.
De je vfe ref, kar fo Apoftelni pifali in uzhili, in tako uzbili, kakor fo is Jesu--fovih ufi flifhali, fefhe bolj terdno prepri-zhamo, ker vemo, de fo s’ pomozhjo in navdihvanjem S. Duha pifali, in torej fe smotiti n ilo mogli. Jesuf pravi: „Jed bom Ozheta profil, in vam bo dal drusiga Tro-fhtarja , de pervaf odane na vekomej, Duha refnize, kteriga fvet ne more prejeti, Iver ga ne vidi, in tudi ne posna, vi pa ga bote posnali, ker bo per vaf odal, ino bo v’ vab’’ Janes i4, i6— i7.
„Iiadar vaf bodo pa isdali, nc fker-bite, kako al kaj imate govoriti, saltaj vam bo dano tido uro, kaj imate govoriti. Sakaj vi nide tidi, kteri bote govorili, ampak Duh vafhiga Ozheta je, kteri bo fkosi vaf govoril.” Alat. lo, 19 — 2 o-
Trofhtar pa fveli Duh, kteriga bo Ozha v’ mojim imeni poflal, tifli vaf bo vfe uzhil, in vam bo vfe povedal, karkoli vam poprej rezhem. Jan. 14, 26.
,S. Pavl ni s’Jcsufam shivel, in fam od fc ’ ! e tako govori: ..Evangeli, kteriga firn jed osnanil, ni od zhlovekaj jed nam-rezb ga mfimodzhloveka prejel, al fe nau-
ahil, ampak fkosi rasodenje Jesufa Krifta-fa.” Gala. i, xi — 1.
Ker Jesuf do lionzhanja fvcta per fvojih odane , in je Apodclnam fvetiga Dulia k’ pomozhi pollai, in ozhitno njih nauk sa fvojiga fposna rekozh; „Kdor vai poflufha mene poüufha. Luk. io, i6- tallo bi Li-la pregrelhna ofhabnod nad relnizami fvetiga pifma zviblati, Jesufu ino S. Duhu, kteri v’ fvetim pumu govori, ne verovati.
Šakaj Je fmemo tudi na fveto pijmo ftariga tejtamenta ravno tako terdno sanejti,kakor na to od naviga tejtamenta P
Sato ko ga Jcsuf lam ia njegovi apo« flelni poterdijo.
Jcsuf in njegovi apoflelci per vfaki perloshnodi kashejo na sgodbe, prerok-vanja, sapovdi in nauke fvetiga pifma flariga teftamenta, in poterjujejo lvoje nauke s’ tidmi refnizami, kar bi oni ne bili durili, zhe bi ne bilo od Boga rasodeto. Tako pravi Jesuf: „Vfi preroki in podava noter do Janesa fo prerokvali.'’ Mat. 11,13- „Kakor je bil Jonas v’trebuhi morfkiga fonia tri dni in tri nozhi, ravno tako bo fin zhlo-veka v’ferzi semije tri dni in tri nozhi. „Mat. 12, 4a. Preifhite pifma, ker vi menite, de imate v’njih vezimo shivlenje, in tidefo, ktere od mene prizhujejo.” Jan. 5, 39-
„Vfe more dopolnjeno biti, kar je pilano v’ podavi Mojsefa, in v’Prerokih, in
v’pfalmib od mene. Tako je pifano, in moglo je biti , de je Krikuf tako terpel, in na tretji dan od mertvihvkal. Luk. 24,44-46.
Al je v’ fvetim pif mu noviga leflamenta vfe sapifano, kar je Jesuf uzhil?
Ni. Veliko refniz fo Apokelni Jesu-fovi le uzhiü p'j ne sapifali; kar farni povedo. S. Pavl Tefalonizhane opominja rekozh: Bratje, bodite flanovitni, in dershite isro-zhenje, kteriga ke fe nauzhili al 1 kosi go« voi jen je, al 1 kosi nafh lili. 2- Tefal. 2, i4-
S. Janes pove, de je Jesuf fzer fhe veliko drugih zhudcshev kuril v’ prizho fvo-jih uzhenzov, kteri nifo v’teh bukvah sapi-fani, ti pa fo sapifani, sato de verjete, de Jesuf je Krikuf Sin boshji, in de vi, ker verjete, shivlenje v’njegovim imeni imate. Jan. 2o, 30. — 31. In lhevezli pove; De je Jesuf fhe veliko drusih rezhi kuril, od kterih, ako bi ileherne pofebej popifanè bile, menim, de bi zel fvet sadoftiprodoren ne bil sa te bukve, ktere bi fe popifale. Jan. 21, 2 5. Kar fiod mene llifbal (govori fotti Pavl) pred ozhmf velikoprizh, to per-porozhi fvetim ljudem, kteri bojo samogli tudi druge uzhiti. 2. Tim. 2, 2-
Od kod vemo y kar fo Apoflelni le uzhili , pa ne sapifalil
To vemoisukniga (al befedniga) isrozhi-la.—Naftopniki Apoflelnov fo od Apokelnov
flifhanerefnize druge uzhili, tako, defo eden od drusiga svedili do danafhniga dneva.Poka-vim verne refnize, de jef. Kerk tudiotrokam k’ svelizhanju potreben, de nedeljo na meki fabote pofvezhujemo, kako naj fc ofer fvete malhe opravlja, kako naj fe /Veti Sakramenti dele, de Svetnike zhakiti je dobro in koriflno i. t. d. fo nam le is uft-nìga isrozhila snane.
Kako fe preprizhamo de to ustno isrozhilo, ki ga imamo, je refnizhno Jtsufovo in njegovih Aposlelnov ?
(Se preprizhamo is tega, her fo ga vfi
pravoverni lirikjoni ob vlih zhalib, in v’ vfih krajih sa Jesufov in njegovih Apoftel-nov nauk vervali in osnanovali.
Kaj je tedaj nesapifana boshja he-Jeda, al ustno isrozhilo?
So tiki naulii vere, ki jih nam gre verovati, in po njih shiveti, litere foApo-ftclni al is ufl famiga Jesufa Krikula f lil hali, al pa fo jili filosi rasfvetlenje S. Duha osnanovali, pa ne sapi fali.
Kje je uflno isrozhilo hranjeno?
,Samo v’ kerfhanfki, katolfhki rimfki zerkvi je kanovitno, sveflo in nepopazhe-no .hranjeno. Ona fama je od Jesuforih in Apoftoljfhih zhafov, in bo do konzha-nja fveta, ona je vfelej po redu papeshe in fhkofe iméla} kteri fo pravi naflepniki A-
poftelnov, torej ji more krittjan vfe verovati, kar musaboshju bcfedo osnani, zhe tuđini v’ fvctim pifmu, ker jo S. Duh visita: „Trofhtar pa S. Duh, hteriga hoOzha v’ mojim imeni pollai, tiftivafbo vfe uzhil, in vam bo vfe povedal karkoli vam poprej rezhem/’ Jan. 14, 20.
Æ je vera vjakimu zhloveku potrebna, kieri hozhe svelizhan bili?
Vera je vfakimu zldoveku potrebna, litin hozhe svelizhan biti, sakaj bres vere je nemogozhc Bogu doparti. „Kdor ne verje, je she fojen.’’ Jan. 3, 18.
Kaj more vfaki zhlovek, kadar k’ pameti pride, potrebno vediti in verovali, de bo svelizhan ?
Vfaki zhlovek, kadar k’pameti pride, more, de bo svelizhan, potrebno vediti in verovati:
1.	) De je en Bog.
2.	) De je Bog pravizhni fodnik, kteri vfe dobro polona, in vfe hudo fhtrafuje.
„Kdor hozhe k’Bogu priti, more vero. vati, de je tem, kteri ga ifhejo, plazhe* vavez.” Hebr. 11, 6.
3.	) De fo tri boshje perfhone eniga bit-in ene nature: Ozhe, Sin in fveti Duh.
»Trije fo, kteri' v’nebi prizhujejo, Ozhe, Befeda in fveti Duh, in ti trije fo eno.’’ 1. Jan, 5, 7.
4.	) Deje druga boshja perfhona zhlovek pollala, naf fkosi (mert na krishu odrefhiti in rezlino svelizhati.
j,In sato je on frednik noviga teda-menta: de fkosi njegovo fmert k’odre« fhenju od tikih pregreh, ktire fo bile pod prejfhnim tekamcntam, obljubo prejmejo, kteri lo poklizani k’ vezhnimu deléshu.” Heb. 9, 15.
5.	) De je shlovefhka dufha neumerjo-zha. Mat. io, 26. „Ne bojte le tiftih, literi telo umore, dufhe pa ne morejo umoriti: temuzh bojte le veliko bolj tifliga, kteri, samore duibo in telo pogubiti v’ pekel.’’ Pridg. 12, 7. „Prah pride fpet v’ semljo, is ktere je bil vset, duh pa le k’ Bogu poverne, kteri ga je dal.’’
6.	) De jc gnada boshja k’ svelizhanju potrebna , in de bres gnade boshje zhlo-vek nizh sa vezhno shivlenje saflushenja vredniga kuriti nemore. Jan. 15, 5. „Bres „mene ne morete nizh kuriti,” II. Ilorin. g, 5. „Ne kakor de bi mi pregmogli is fe-„be kaj milliti, kakor is lebe, ampak na-„lha premoshnok je is Boga.’’
Kaj je gnada, liter a je k’ svelizhanju potrebna, in bres ktere zhlovek sa vezhno shivlenje nizh saflushenja vredniga sturiti ne more ?
Gnada, lucra je k’svelizhanju potrebna , ia bres ktere zhlovek nizh saflushenja
»т
vređniga sa vezhno sïuvlenje fluriti n® more, je snotrajni zhesnaturni dar, kteriga Bog ljudem bres njih saflushenja le savolj Jesufoviga saflusherija deli.
Haj je vfakimu kaloljhkimu krijïja-nu snati sapovedano ?
Vfakimu katolfhkimu kriftianu je snati sapovedano:
1.	) Aportolfko vero.
2.	) Gofpodovo molitur al Ozhenafh.
3.	) Defet sapovedboshjih, in pet zerkve-nih sapoved.
4.	) jScdem fvetih Sakramentor.
5.	) Kerlhanfko pravizo.
Hje je, kar kaiolfliki kriftjan verovati more, JoJtbno sapopadeno?
Kar katolfhki kriftjan verovati more, je fofebno v' apoflolfki véri sapopadeno.
Kakßlina je molit uv apojtoljke vére?
Molituv apoftoHke vére je takfhna:
Verujem v’Boga Ozhcta, vlìgamogo-zkniga ftvarnika nebéf in semlje. In v’Jesufa Kriflufa, fina njegoviga ediniga , Go-fpoda nafhiga. Kteri je fpozhet od fvétiga Duha, rojen is Marije Divize. Terpel pod Ponzjam Pilatusham, krishan bil, vmerl in v*grob poloshen. 4Shel je pred pekel, tretji dan od Imerti vdal. ,Shel je v’nebela, fedi na defnizi Boga Ozheta vfigarnogo-fchniga. Od ondod bo prilhel fodit shive
in mertve. Verujem v’fvetiga Duha. Eno fveto katolfhko, kerfhanfko zerkuv, gmajno fvetnikov. Odpufhanje grehov. Vdajenje mefa. In vezhno shivlenje. Amen.
Koljko dèi, ali zhlenov, ima apoftolfiia vera.
Apoftolfka vera ima dvanajft del, ali
zhlenov.
Od 12 del apoftolfke vere.
Kleri je pervi del ali zhlen vere ?
Je ta: Verujem v’Boga Ozheta, vfiga-mogozhniga dvarnika nebel ino semlje.
Od Boga.
Al je vezh Bogovi
Le en fam Bog je.
„Poflufhaj Israel, Gofpod nafh Bog je le en fam Gofpod.“ 5. Mos. 6,4. „Jed firn Gofpod ino ni drusiga Boga sunaj mene. Isa. 45, 5. „Mi vender enigafamiga Boga imamo Ozheta,od kteriga je vfe.“ l. Kor. 8, 6.
Is koga fposna zhlovek Boga, ino njegovo fveto voljol
l.) Is ftvarjenih rezhi 2.) Is famiga febe. S.) Is vere.
Kako f posna zhlovek Boga is ftvarjenih rezhi?
Zhe, prcraifhljuje kako lepe, dobre ino
V’kakim lepim redi fo vfe fivarjene rezhi, litere Murnika ino ohranika fvojiga osnanu-jejo, more rezhi ; to ni farno od febe, Bog je vie kvaril 3 in on je vligamogozhen, neikonzhno moder ino dobrotljiv, ki je vfe tako kvaril in ohrani.
„Sakaj kar je nevidno na njem, fc od kvarjenja fveta is kvari sakopi ino vidi.” Rim. l , 20. „Vpralhaj sbivino ino te bo nzliila, ptizc pod nebam, ino ti bojo povedale, ogovori semljo, ino ti bo odgovorila, ino ribe v’ morji bojo perpovedale. Kdo no ve, de je vfe to Gofpodova roka naredila?** Job. 12, 7 — 9-
„Nebefa pravijo bosbjo zhak, ino firmament osnanuje dela boshjih rok, en dan dopoveduje'drugimu, ino ena nozh drugo užili, ni jesika, ne befedi, kjer bi le njih glal neflilhal.“ Plalm. 18, 1 — 4.
„Vfi ljudje pa fo nezhimerni, kteri nimajo snanja boshjiga, ino is vidnih dobrot nifo mogli fposnati, kdo je njih hvarnik.‘* Ruk. Mod. 13, l.
Kako fposnamo Boga ino njegovo volja fliosi veft?
Veft zhlòveka lt’ dobrimu opominja in ga hudiga varje 3 glafi fe, kadar zhlovclt hozhe hudo kuriti, ino, kadar je hudo kuril, ga fvari, mu ne da miru, vedno mu govori, de je guado ino dopadajenjc bosbje sgubil, ino fhtrafingo saflushil. Kadar je pa do-
B 2
fero fturiî mu veti govori, de je Bogu prijeten , ino mu ferzé pokojno in vcfclo flori.
Ta riotrajni glaf, to je vert, fprizhuje đe Bog je, Iti je vert dvaril, ino de je tvet, lier ljubi dobro ino fovrashi hudo, ino pravizhen, ko dobro s’ dobrim ino hudo s’ hudim plazhuje.
4SvetiPavl pravit Neverniki, kteri po-ftave nimajo farni od febe to delajo, kar je v’pollavi sapopadeno , oni fo, ker podave nimajo, farni febi podava, ino kashejo, de fo dela podave v’njih ferzih sapifane, ker jim njih ved prizhuje, ino njih mifli fe med teboj ali toshijo, ali sgovarjcjo. Bim. 2, 14 — 15.
Kaj hudiga pride zhes tijte ,hi Boga prav ne fposnajo ?
Zhafna nefrezha, ino vczhno pogubljenje.
Oni Boga ino njegove fvete volje prav ne posnajo, ga prav ne zhafté, v’grehih shivé, kteri jih zhafno netrezhne ino vezhno pogubljene duré. (S. Pavl od takih nevernikov tako govori: „De oni, kadar to Boga fposnali, ga nifo kakor Boga zhadili, ali sahvalili, ampak fo fe sgubili v* fvojih miflih, ino njih nefpametno ferze je otam-nelo. Sakaj ker fo fe modre delali, fo norzi podali, —- Ino kakor njim ni mar bilo Boga fposnati, jih je Bog njih fpazhe-
nimu umu prcpuftil, de delajo, har fe ne fpodobi. De fo polni vfe krivize, hudpbijq, hurbanja, lalmmnofti, malopridnofti, pol* ni ncvolhljivofti, ubijanja , kréga, golufije, hudobnofti -, podpihovarzi, opravljivzi, Bogu fovrashni, ozhitovavzi, prevsetni, na* puhnjeni, ismifhlovavzi hudiga, ftarifhem nepokorni, neumni, rasujsdani, bres Jju-besni, nesvefti, nevfmiljeni.” Rim. i, 21 —31,
Samoremo Boga po Jlvarjenih rezilih, po vefii ino pameti prav fposnati
Ne samoremo. Nafha pamet je pre« llaba , je popazhena ino sato ne more Boga ino njegove fvete volje prav fposnati. Ona naf fzer uzhi, de ftvarjene rezhi ftvar-nika imajo, ino de je vfigamogozhen, moder, fvet, dober ino pravizhenj ali bres vere od Boga rasodete ni praviga in zhifti-ga sapopadka od Boga, le ona naf uzhi Boga prav fposnati.
Uaj je Bog?,
Bog je fam is febe nar bolj popolna-» ma bitje, {tvarnih vfih rezhi. „Sakaj is njega, ino fkosi njega ino vbijem je v/e.” Rim. 11 , зб.
Klere laftnofti boshje moremo Jo-Jebno vediti'i
Te le laftnofti boshje moremo fofebno vediti ;
l.) Bog je yezhenj je vfelej bil, je, ino bo vfelej.
„Freden fogore portale, ino preden je semìj’a ino fvet vftvarjen bil, lì ti Bog od vekomaj do vekomaj.” Pii. 89, 2.
Kaj naf uzhi ta rejhiza de je Bog
vezhen ?
Ta refniza naf uzhi, de fe nam ni treba bati, de bi fvojiga tolkanj dobriga Ozheta sgubili 5 de moremo Bogu svelto fInsiliti ino nikdar od njegove llusbbe od-rtopiti, ker Bog vekomaj odane, ino bo naf vekomaj frezhne fturil, ako bomo njemu sverto 1 Insilili.
2.) Bog je sgo! duh •, fam od febe 'nar bolj popolnama bitje, ktero ima nefhonzh-no popolnama um ino voljo, telefa pa ne.
„Bog je duh.’* Jan. 4,24. „Kralju pa vezhnimu, nevmeriozhimu, nevidnimu, la-niimu Bogu bodi zliaft ino hvala od vekomaj do vekomaj. Amen.“ i Tim. i, 17.
7Jie je Bog s gol duh, sahaj fveto pjfno od njega pravi, de govori, vidi fhjhi, de i/na rpke, noge?
tSveto pifmo tako od Boga govori sa-voljo nafhe ilaborti, de loshej saftopimo, ker drugazhi od Boga ne moremo govoriti, inovfaki ve,do fe po duhovnim saftopiti more, ko Bog tolefa nima. ,Se rezke, de Bog govori, ker on s’fvojo vfigamogozhnortjo litui, de zhlovek befede flifhi. 4Se rezhe,
de Bog -vidi ino flifhi, ker vfe ré, jevfiga-vedozh, ino vfigaprizhjozhj de ima roke, ker je vfìgamogozhen, vfe lohka fluri j de fedina fedeshu, ker ima vfo oblaft do vfi-ga v’nebefih ino na semlji.
Kaj naf to uzhide Bog je sgol duh?
To naf uzhi, de moremo Boga v’duhu ino v’refnizi moliti. Kdor po mefenih she-ljah shivi, bo vekomaj vmerl, ker to Bogu ne more doparti j kdor sheljé mefas^ mozhjo duha premaguje, bo vekomaj skivel, ker to Bogu dopade.
3.) Bog je vfigavedozhj on ve vfe, kar je bilo, kar je, ino kar bo, ve nafhe nar fkrivnifhi milli,'ne more tedaj golfan biti.
„Nobena ftvar pred njegovimi ozhmi ni nevidna, ampak vfe je golo ino odger-njeno ozhém tiga, od kteriga govorimo.“ Hebr. 4, 13. „Gofpod ti vefh moje djanjo ino moje nehanje , ti saftopifh od delezh moje milli. - Ti vfe refh prihodno in pretezheno.“ Pfalm.138, 1—5. „Ali ta, kteri je uho rtvaril, ne flifhi? Al ta, literi je oko naredil, ne vidi ? “ Pfal, 93,9.
Kaj naj' uzhi boshja tj'igavedo-ihnojt ?
Uzhi naf, de fe nam ni treba bati, zhe ljudje hudo od naf miflijo , ino govore J nafha nedolshnoft je Bogu snana.
Hvala ljudi ne pomaga hudodelnihu, tudi obdolshenj’e ne fhkodje pravizhnimu, ker Bog bo vlakiga po pravizi fodil j pred »jim je vfaka ftvar ino vlako ferze ralkrito.
Sato tudi radi nalkrivnim dobro ftu-rimo, defravno ljudje ne vidijo ino ne »vedo. Vfe hudo naj fe nam gnufi , zhe tudi nobeden ne vidi, ino zbe fe nikogar ne bojmo.
4.) Bog je nar modrejlhij on ima nar boljfhi voljo, ino de fe vfe po njegovi volji sgodi,isvoli tudi narboljfhi pomozhi. „Go-fpod kako velike ino zhaftitljivc fo tvoje dela! Yfe fi modro ilnril.“ Pfalm. 103,2 4.
„Gofpod je fkosi modroftsemljo uterdil, ino fkosi rasumnofi ncbefa naredil. Skosi njegovo modroft vode is bresnov hahlajo, ino napojeni oblaki doli rofé.“ Pripov. 3, 14.
„O vifokoft bogafiva boshje modrorti ino snanja.Kako nesapopadljive fo njegove fodbe, in neisvedljive njegove pota!“ Rim. li, 33.
S cikaj Bog toliko hudiga na fochi perpnfli ?
Bog perpufti toliko hudiga, de grefh-nika od greha odvrazha, in ga k’pokori napeljuje, brumnim pa perloshnoft daje dofti dobriga fi sanebefa perdobiti ino fe v’dobrim smirejbolj vterditij in debi zblovek dobro, kar mu Bog da, bolj fposnal. „Kteri Boga ljubijo, jim vfe k’dobrimu tekne.“ Rim. 8,28.
i iah o Je moremo sadershati. ho je Bog moder ?
V’terplenji moremo na Boga upati, de ga bo k’nafhimu svelizhanju obemil, smirej bolj brumno shiveti, in modri biti II persadevati.
5.) Bog je vfigamogozhen 5 on je vdvaril nebo ino scmljo ino vie, kar je, njemu ni ' nizhnemogozhe duriti. „Gofpod je v/e, kar je hotel, v’nebelih ino na semlji, v*morji inorvfih globozhinahfturil.” Pfalm. 134, 6-
»On je rekel, ino vfe je bilo dvarjeno.” Pfalm. 52, Q. ,,Pcr Bogu ne bo nobena rezh nemogozha.“ Luk. iÿ 37.
Kako fe moremo sadershati, her Je Bog vfigamogozhen!
Ker je Bog vfigamogozhen, terdno v* njega upajmo, de bo nam vlo potrebno pomozh dodelil,ino greha fe varimo. „Stradino je pafliv’roke shivign Boga.”Hebr. 10, 31.
„Ako je Bog sa naf, kdo bo soper naf. “ Rim. 8. 31.
6 ) Bog je povfod prizhjozh j on je pov,-fod, v’nebefih ino na semlji. „Menifh le, rezhe Gofpod, de fini jeli Bog od bliso, ino de nilimßog od delczh? Sc bo le kdo v’fkrivalifhe fkril, de bi ga jeli ne videl, ne napolnujem le jed neba ino semlje ? rezhe Gofpod.“ Jerem.23, 23 — 24. „Kam ho-zhem jeli iti pred tvojim duham ? ino kani hojzhem pred tvojim oblizhjem bejehati? Ako
gori v’nebela grem, fì ti tamkaj, ako doli v'pekel grem, fi tudi ti tuke j. Ako bom s’danizhnimi pcrotmi sletel, ino na kraji morja prebival, me bo tudi tjekej troja roka peljala, ino me bo tvoja defniza deiv shala.“ Pfalm. 158, T — 10.
Kaj fe uzhimo is té ref nize, Bog je povfod prizhi/ozh ?
Ker je Bog povfod prizhijozh, moremo v’njega upati, njega na pomozh klizati, ino povfod fe greha varovati, zhe tudi nobeden ne vidi, ino povfod dobro (turiti, zhe tudi nikomur snano ne boj Bog je per naf, on vidi nafhe dobre in hude dela. „Sa-kaj v’njem shivimo, ino fe gibljemo ino fmo. 6 Apoll. Djan. 17, 28.
7.) Bog je nar fvetejfhi ; hozbe in ljubi vfc dobro, ino fovrashi vfe hudo. '„Jeft firn Gofpod vafh Bog, (veti bodile, kakor fim jeft fvet. “ 3. Bios. 11, 44. „Ti fi Bog , kteri nozhe krivize, hudobni ne bo sraven tebe prebival, in krivizhni ne bodo pred tvojimi ozhmi obftali. Ti fovrashifb vfe , kteri hudo delajo, ti boPh pogubil vfe, kteri lashnjivo govoré. “ Pfalm. 5, 5. — 7,
Kak/hnimoremo biti, her je Bognaßi Ozhe fvét^ì
Vfe dobro moremo ljubiti ino fioriti, vfe hudo pa fovrasbiti, kakor Bog , kteri naf je k’ fvetofti paklizal. „Bedite popolna-
ma, kakor je vafh Ozha v’nebelih popol-nama.“ Math. 5, 48.
8.) Bog je nar refnizhnifhi ïno nar Sveßcjfhi, on ne morene legati, ne golfari. ,.Bog je rcfnizhen, vfak zhlovek pa je lashnjiv. Rim. 3,	4. jjBog ni kakor
zhlovek, de bi legal, tudi ne kakor lin zhloveka, de bi fe premenil. Ker je tedaj on rekal, al ne bo fturil, ker je govoril, al ne bo fpolnil? 3. Mos. 23, IQ. „Vfc tvoje sapovdi fo refniza.“ P/alm. 118,151.
H kakßininni pridu namf/us/ii vedili, de je Bog refnizhen ino sve fl ?
De ftanovitno verovati moremo vfe to , kar je Bog rasodel, ino ffveftjo perzhak-vati dofezhi, kar je Bog obljubil. Gotovo bo brumme svelizhal, ino hudobne savergcl.
g.) Bog jc ncfpremenljiv j on je od vekomaj do vekomaj smirej til ti. „Jcftiim Go-fpod ino le ne fpremenim.“ Maiali. 3 , 6. „Ti o Gofpod fi semljo v’ sazhetku vterdil, ino nebo je delo tvojih rok. Ono bo minulo , ti pak oftanefh, ono fe bo kakor oblazhilo poftaralo, ti pak oftanefh ravno til ti, ino tvoje leta ne bodo nikolj prefhle. Ffalm. 101, 26.—'28.
Kaj fe nam je uzhiti is le ref nize: Bog je nefpremeni j ivi
Na boshje obljube fe moremo vfelej aanefti, in njegovigashuganja vfelej fe bati 5
on ne bo nehal vfiga ipolniti, kar je obljubil j ino tudi grefhnikam , zhe fe is zeliga ferza k’njemu ne bodo fprcobcrnili, bo vic hudo po saflushcnji povernil,
io.) Bog je nar dobrotljivfhi; on ni le fam na febi nar bolj popolnama, ino nar boljfhi bitje, ampak, je tudi nar boljfhi al dobrotljivfhi do fvojih ftvari, vfe dobro imamo od njega. ,, Hvalite Gofpođa, sakaj Gofpod je dobrotljiv.” Pfalm. 10З , 3. „Bog je dober govori Kriftuf.’ Mat» 1Q, IT. „Kaj fe hvalifh, kakor de bine bil prejel? 1. Korin. 4, 7.
Kalio more zhloveh to boshjo lajt-noft poj'nemali^ì
On fi more persadevati na febi smirej boljfhi, ino tudi do fvojiga blishniga dobrotljiv biti j koljkor samore.
11.) Bog je nar miloftljivfhij nam od pulti nalhe grehe. „Ti nar viklhi oblaft-nik, Gofpod in Bog, vfmiljen in miloftljiv, potcrpcshljiv, veliziga ufrailcnja ino ref-nizhen, kteri fvojo milolt noter do tau-shcnt perhraniih, kteri krivizo, hudobije ino grehe odjemljefh.” 2-Mos. 34, 6 — 7. ,, Bodite ufmiljeni, kakor je tudi vafh ozhe ufmiljen.” Luk. б, 56- V’ vezh perglihah fvetiga pifma nam Jesuf milolt boshjo ozhitno pokashe. V’perglihi od dobriga paftirja, ki fvoje sgubljene ovze ilhe, ino ltader je je najdcl, jo na fvojih ramah na-
saj pernefe, Y*perglihi od kralja, ktcri je fvojimu hlapzu dolg defct tavshent talentov odpuftil. Od sgubljeniga Гша, ki ga je o-zha tako miloftljivo fprejel. Nar lepi hi pa fe boshja miloft kashe, ker je Jesuf (Sin hosliji sa grelhnike umeri. Torej velelimo fc, ker vemo, de je Bog ufmiljen, in de sgrevanim grefhnikam grehe odpufti.
Kako fe moremo do tiflili saderjha* ti, kiJo naj' rasshalili, ker j e liog afmilj eni
Moremo tudi do njih miloltljivi biti, ino jim is ferza odpultiti. „Tihi ho iodbo bres ufmilenja imel, kteri ni ufmilenja fkasal.1*' Jakop. 2, 13.
12.) Bog je nar pravizhnilhi, on polona dobro, ino fhtrafa hudo. „Po tvoji ter-dovratnoiti pa, ino po tvojim nelpokor-jenim ferzu febi jeso nakopavafh na dan jese in resodenja pravizhne (odbe boshje, kteri bo vfakirnu po njegovih delih pover-nil.” Rim. 2,5 — 11.
Kako fe moremo sadershaii, ker je Kog pravizhenl
Ker je Bog pravizhen, moremo le dobro s’ veleljem delati, ino hudiga fe bati, nikolj nizh zhes voljo boshjo iturili, ino tudi fvojimu blishnimu nikolj nobene krivi-ze narediti. Tudi fe moremo veleliti, ker vemo, de bo Bog vfe polena], karkolj bomo dobriga savoljo njega i turili л al hit*
Зо
diga voljno preterpcli. „On bo vlakimu po njegovih delih povernil- tem hi s’ ita-ndvitnoftjo dobrigadjanja zhaft ino hvalo, ino nefirohlivof ti iihejo, vezhno shivlenje: tem pa , hteri Ib prepirljivi, ino Ге reinizi ne vdajo, krivizi pa verjamejo, jeso ino ferd. Zadloga ino brikoft zhaka dufhe vfakiga zhloveka, kteri hudo dela, zhalt pa, in hvala, ino mir vfakiga, kteri dobro dela.” Hirn. 2, Ô — «0.
Od Boga ediniga v* naturi trojniga \* perflionah.
Je vez/i h o shj ih perfiion ?
Tri boshje perlhone lo. Mat. 2 8, 1Q. „Kerftite jih v’ imeni Ozheta, Sinu ino Ivetiga Duha.” 1. Janes. 5, 7- ,,Trije i'o, literi v’ nebu prizhujejo: Ozhe, Befeda, in fveti Duh: in ti trije lo eno.5’ Kader je {. Janes Jesufa v’ vodi Jordan kerlhval, fo fe tudi vic tri boshje perlhone rasode-le. Bog Ozhe je govoril: ta je moj ljubi Sin, nad kterim vfe dopadajenjc imamj Bog Sin je na semli liai, in Г. Duh je bil v* podobi goloba nad glavo Jesuforo.
Od kod vemo , de Jo iri boshje per-fîione ?
Is fvetiga pifma vemo, de fo tri boshje perlhone, kterih fledni lc perlaftuje, i)
boshja natura ino bitje, 2.) boshje laflno-fìi, 3.) boshje ime, 4-) boshje dela ino, 5.) boshja zliaft.
Kako Je imenujejo tri boshje per-ßione ?
Perva boshja perfhona Ге imenuje Ozha, druga Sin, tretja freti Duh.
Kako Jo tri boshje perßione ena ođ druge raslozhenel
Tri boshje perfhone fo ena od druge tako raslozhene: Bog Ozhe je hm od le-be od vekomej , Sin je rojen od Ozheta pd vekomej, ino S.Duh le is-baja od Ozheta in Sina od vekomej. „Gofpod mi je djal: Ti fì moj Sin, dans firn te rodil.” Pfalm. 2, 7. „Kader bo pa Trofhtar prillici, kterigavam bom od Ozheta poflal, Duh refnize , kte-ri fc od Ozheta is-ha ja, tabo odmenepri-zheval.’’ Jan. 13, 20.
Ktire dela Je JoJebno Jleherni boshjt perjhoni pojebej perlaj'lujejo ?
Te le dela fe fleherni boshji perfhoni pofebej perlaflujejo:	„Ozhetu kvarjenje,
Sinu odrefhenje, fvetimu Duhu pofvezh-vanje.
Koliko natur ima Bog Ozha ?
Bog Ozha ima eno famo boshjo na-
turo.
Koliko natur ima Bog Sin ?
Dve naturi, boshjo ino zhlovefhko.
Koliko natur ima fotti Duh ?
Samo boshjo naturo.
So tedaj trije Bogovi, ker je vfaka perjkona Bog ?
Nifo, je le en fam Bog, ker te tri perfhone imajo le eno famo boshjo naturo.
Nobeden ne more tega umeti, ker je fkrivnoft, verovati pa je vfak dolshen.
Kako Je tri boshje perjhone Jkupej imenujejo ?
Sliupej fe tri boshje perfhone 'Iveta Trojiza imenujejo.
S* zhem fposna katoljhki kriftjan fveto Trojizol
Katollhki kriftjan fposna s’ snamnjem fvetiga krisha prefveto Trojizo 3 ker takrat kader krish dela, vfako boshjo perfhono poiebej imenuje.
Kaj drnjiga flie fposna katoljhkikrijt-jan s’ snamnjem f krisha ?
Katolfhki kriftjan s’ snamnjem fvetiga krisha tudi fposna, de naf je Jesuf Kriftuf na krishu s’ fvojo fmertjo odrefhil.
Kako fe krish dela ?
Krish fe dela s’ defno roko, s’ ktero fe na zhelu, na uftib,in na perfih sasnamo-
va ter rezke: ,,V’ imenu Boga Qzheta f, ino Sina ino Ivetiga Duha f Amen.
Od ftvarjenja.
Kdo je vfe ftvaril ?
Bog je nebo ino semljo ino vfe, kar je, ftvaril: „V* sazhetku je Bog ftvaril nebo ino semljo.” 1. Mos 1,1.
Kaj pomeni bejeda Jivariii ?
Befeda Avariti pomeni, is nizh kaj narediti.
Kako je Bog nebo in semljo, in v je ftvaril?
Bog je vfe s’ fvojo vfigamogozhno voljo ftvaril; hotel je, in bersh je bilo po njegovi vfigamogozhni volji.
Sakaj je Bog nebo in semljo ftvaril?
Bog je nebo in semljo k’ fvoji zhafti ftvaril, de je fvojo vfigamogozhnoft in dobroto rasodel, in de bi ga ljudje sa fvojiga vfigamogozhniga, modriga in Ijubesnivi-ga Boga Iposnali in molili. „Vfe je Go-fpod savolj famiga febe fturil.*' Prip. 1Ô, 4.
Kako samorejo ftvarjene rezili nam k’’ vezhm frezhi ji ushiti ?
1.) Zhe po dolshnofti vfe ftvarjene rezhi k’ boshjimu Iposnanjuin zhafti obrazhamo.
C
2.	) Zlievfe ’rezhi, ktere je Bog ft varil, smerno vshivamo.
3.	) Zhe fmo dobrotljivimu ftvarniku ref-nizhno hvaleshni, in ga ljubimo, ker je on nam toliko dober.
Kaj nam Jveto pijmo pove od Jtvar jenja fvela ?
De je od sazhetka Bog ftvaril nebo in semljoj semlja je bila pa pufta in prašna, in tama je bila zhes fhirjavo bresnov, ino Duh boshji je bil fproftert zhes vode , in potlej je v’ fheftih dnevih vie ftvaril. Pervi dan fvetlobo. Dragi dan je Bog rekel: Bodi firmament med vodami, ino ras-lozhi vode od voda. Tretji dan je Bog rekel: Naj fe sbero vode, ktere fo podne-bam, na en kraj vkupej, in fuho fe po-kashi. In je rekel: Posheni semljâ seleno selifhe in rodovitne dervefa. Zheterti dan je Bog rekel: Naj poftanejo luzhi na firraa-mentu.nebef, in naj lozhijo dan in nozh, in naj bojo sa snamnja in zhafe in dneve in letaj in je fturil fonze, luno, in svesde. Peli dan je Bog rekel : Rodite vode lasijo-zho shval, in kar leta nad semljo pod fir-inamentam nebéf. In ftvaril je ribe, vfe shive in gibljive ftvari v’ vodi ptize in vfe, kar leta po fvoji Torti (fvojim plemenu.) Shejti dan je Bog rekel: Rodi semlja sbivali po Tvojim rodu, shivino in ia-sijozhe shivali in svenne semlje po fvojih
fortah (plemenih;) In na sadnje je zhleveka .ftvaril. I. Mos. i.
Kaj je Bog jedmi dan ftvaril?
Bog fedmi dan ni nizh ftvaril, ampak je pozhival, (to je, on je nehal od ftvarje-nja) in ga je poivetil, de bi tudi mi lheft dni v’ tedni delali, fedmi dan pa pozhiva-li, ga s’dobrimi delmi pofvezhevali, in fe vezhniga pozhitka v’ nebelih vredna delali.
Ktere Jivari boshje Jo nar imenit-ni/hi?
Nar imenitniihi Avari boshje fo an» geli in ljudje.
Kaj fo angeli?
Angeli fo sgol duhovi, lucri imajo um in voljo, telef pa ne. „Ti fturifh fvojeAn-gele hitre kakor vetrove , in fvoje flushab-nike mozhne kakor ognjen plemen.** Blaira. 103, 4.
Zhimu je Bog angele ftvaril?
Bog je Angele ftvaril, de bi ga zha-ftili, ljubili, in molili, mu flushili, in de bi ljudi varvali. „Hvalite Gofpoda vi njegovi angeli, vi, kteri fte tako irnozhnt, kteri njegovo povelje ispolnite, kakor hitro glaf njegove befede flilhite.’’ Pfalm. 102, 20. „On je savolj tebe fvojim ange-lam sapovedal, de tebe na vlih tvojih potih varujejo.»’ Ffalm. go, 11.
C %
Kak/hne je Bog angele Jtvarilf
Bog; je angele v’ fvoji gnadi ino s’ve--likimi popolnamaftmi ftvaril?
Ali Jo tudi v fi angeli v gnadi bosh-ji oftalil
Veliko angelov je gnado boshjo 5’ greham prevsctnofti sgubilo.
Kako je Bog prevseine angele flitra-
fall
Bog je prevsetne angele, ktere hudi-zhc imenujemo , vezhno savergel, in v’pekel pahnil. „Bog tudi angelàm. kteri Го grel hili, nisanefil, ampak jih jes’peklen-ihimi ketnami v’pekel potegnil, in v’ter-plenje isdal, de bojo k’ fudbi perfaranjeni/' 2- Pet. 2 , 4-
Ktere Jo sa angeli nar imenitßii Jtvari boskje ?
Sa angeli fo ljudje nar ime-dtnifhi kvari boshje.
Is koga je zhlovekl
Zhlovek je is telefa in nevmerjozhe du-fhe , ktera je po boshji podobi ftvarjcna.
; Zhimu je Bog ljudi Jtvaril ?
r Bog je ljudi (1 varil, de bi ga fposnali, zhaftili, ljubili, molili, mu flushili, mu pokorni in svelizhani bili.
Ktera fla bila perva zhloveka na Jvetn ?
Perva zhloveka na fvetu fta bila Adam in Eva.
Kdaj je Bog pervige; ozhela Adama fIv ar il ?
Bog je perviga Ozheta Adama ftvaril fhefti dan. Bog je nebo, semljo, shivali in vfe ftvaril -, kader je bilo to lepo (banovanje dodelano, je zhloveka ftvaril, debi zhes vfe rezhi golpodoval , ino de bi fvo-jiga vfmiljeniga ftvarnika hvalil.
Kako je Bog Adama ftvaril^.
Bog je Adama is perdi ftu ril, inje va-nj dihnil, je fklenil s’ njim pametno in neumerjozho duiho, in Adam je oshi-vel.
Kako je Bog Evo ftvaril ?
Bog je Evo is Adamoviga rebra ftvaril.
Po zhigavi podobi je dußia zhloveko-va vfioarjenal	'Su.
Dufha zhlovekova je po boshji podobi vftvarjena.
V zhim je dußia zhloveßlka Bogu podobna ?
Dufha zhlovefhita je Bogu podobna V’ tim: ona je duh, je neumerjozha, ima
ЧШ, prodo voljo, fpomin ino samore fre-to shiveti ino svelizhana biti.
Kader je Bog Adama Jtvaril, kam ga je bil po ft av ii ?
Bog je Adama v’ lep vert poftavil.
Kakßien je bil vert, v’ hterim fo pervi JÌarijki bilil
Vert je bil Шпо lep. S. pifmo pravi tako: „Gofpod Bog je od sazhetka vert ve-felja safadil, in tje jezhloveka poftavil. V’ njem lo bile mnoge dervefa, lepe vidi ti, in prijetne jedi, tudi drevo shivlenja, v’ fredi paradisha, ino drevo snanja dobriga in hudiga.” I. Mos. 2, 3 — 9. Vfe je bilo lepo ino prijetno v’ raji, de bi bil zhlo-vck dobriga ftvarnika hvalil.
Saka/ je Bog Adama v vert vefe-Ija poftavil ?
Sato, de bi ga obdeloval in varoval.
I.	Mos. 2, 15. Adam in njegovi otrozi bi bili semljo obdelovali, pa ne s’ terplenjem, kakor sdaj.
V' kakflmim ftanu Jo bili najhi pervi Jtarijhi ftvarjenil
Oni fo bili v’ ftanu gnade boshje , in nedoishnofti, in tudi po telefu neumerjo-zhi ftvarjeni; oni fo popolnama is rok bosh-'jik prifhli, njih um je bil rasfvetben, volja
je bile mozhna, od hudiga profla. Telo je bilo dufhi pokorno, đulha pa Bogu.
Sla Adam in Eva o’ nedols/inojti in l>’ gnadi boshji ojtala ?
Nilla, ker Eva od hudizha sapeljana je fad drevefa fposnanja dobriga in hudiga, hteriga jefti jima je bil Bog prepovedal, fama jedla, in tudi Adamu jefii dala, tako Ila greh flurila.
Kako nam J. pijmo-od tega povel
}Sveto pifmonam tako pove: „Gofpod Bog je zhloveha v’paradisli vefelja poflavil, de bi ga obdeloval in varoval, in mu je sapovedal rekozh: Od vlakiga drevefa verta jej, od drevefa snanja hudiga in dobriga ne fmefh jefii , sakaj kteri dan bolh od njega jedel, bofh fmerti vmerel. Kazha pa je bila bolj prekanjena, kakor vfe shivali semlje, ktere je Gofpod ftvaril. Ona je sherii rekla: Sakaj vama je Bog sapovedal, de bi ne jedla od vlaziga drevefa tega verta? Shena ji je odgovorila: Od fadu drevef, lttere fo v’vertu , jeva, od fadu tega drevefa pa, ktero je na fredi verta, nama je Bog sapovedal, de bi ne jedlo, in fega ne dotaknila $ de bi ne umerla. Kazha pa je «heni rekla: Ne bota kratko nikar umerla, sakaj Bog ve, de kteri dan kolj bota od njega jedla, fe bojo vajneozhiodperle, ino bota kakor bogoyi, in bota vedila dobro in
hudo. Shenaje tedaj vidik , de je to drevo dobro sa jefti in lepo vidit, in je vsela od njegoviga ladu in je jedla, in je dala fvoji-mu moshu, kteri je tudi jedel.'*' i Mos.
2.	in 5- p-
Kaj je greh nepokorßiine pervima zhlovekama ßikodoval?
Greh nepokorlhine je na dufhi ino na telefu pervima zhlovekama Ihkodoval:
1.) Gnado boshjo ino nedolshnofl fla Sgubila.
2 ) Bila fla ob pravizo do nebefhkiga ltraljeftva, ino sallushila fi vezhno pogu-blenje ino vezhne lhtrafenge.
3.	) Prifhla fla pod oblaft hudizha.
4.	) Njih um je otamnil, ino njih volja je bila popazhena ino k'hudimu nagnjena.
5-) Is raja fla bila isgnana.
6.) Teshko fla mogla delati, mnogim nadlogam, telefnim flaboflim ino bolesnim fla bila 'podvershena, in umreti fla mogla.
Adamu je Bog rekel: „Kerfi poflufhal glaf fvoje shene, fi od drevefa jedel, od kteriga fini ti sapovedal, de ne fmelh jefti, bodi semlja prekleta v’ tvojim delu, v’trudu fe bofh od nje shivel vie dni fvojiga shivlenja. Ona bo tebi ternje ino ofat rodila, ino ti bofh séle semi je jedel. V’poti ivojiga obrasa bofh kruh jedel, dokler fe nepovemefh v’semlja is ktere fi vset,
eakaj tl fi prah, in r’ prah nasaj pojdefh.“
l- Mos. 3, 17 — KJ.
Sheni pa jc rekel: „Jeli bom pomnoshil nadloge tvojiga nolhezhiga ftanu, v’teshavi bolh ti Ivo je otroke rodila, in bolh pod oblaftjo mosha, in 011 bo zhes te golpodo-Val.’* 1. Mos. 3 , 16.
,,Bog je zhloveka neumerjozhiga ftva-ril, in ga je k’ fvoji podobi fturil. Silosi budizha ncvoihljivoft pa je fmert na fvet prillila.“ Buk. Mod. 2, 2 3. 24.
Kako fla sidam in Sva po ßi urjenim grehu shivela ?
V’pokori fta shivela. Njima je bilo • filno britko, ker fta bila pred greham zhes vie irezhna, potlej pa nefrezhna ino fta grosovitno veliko terpela.
sili je ta greh le Adamu ino Evi Jhhodoval ?
Ni le njima fbkodoval, ampak tudi nam vfim, ki Imo od njih rodu. Vit Imo y poverbanim grehu rojeni, torej tudi filtra fen g tega greha vredni. On nam je zhnfno ino vezhno fmert, in fhe vezli dru-sih slegov na dufhi ino telelu pernelil.
haj prizhuje, de fmo greh, ino ßltrufenge greha pervih Jtarißiov po~ verbali ?
Boshja befeda, mati katolfhka zerkev, in nafha popazhena natura. '
Kakoprizhiife boshja befeàa, de fmo po pervili ftarijhih greh ino flitrafenge greha poverbalil
Tako, ker v’ vezh krajih fvetiga pifma od tega govori. „V* hudobii Пт fpozhet', ino v’grehu me je moja mati fpozhela.“ Pfalm 50, 7. „Bili fmo od nature otrozi jese, kakor tudi drugi.“ Efes. 2, 3.
„Kakor je fkosi eniga zhloveka greh na {Vet prifhel, in fkosi greh fmert, tako je tudi fmert na vfe ljudi prifhla fkosi tega, v’kterim fo vii grefhili.“ Rim. 5, 12. „Sakaj vemo, de je portava duhovna, jeft pa firn mefen, pod greh prodan.“ Rim. 7,
14.	„Kteri je naf otel od oblarti tame, in poftavil v' kraljeftvo fvojiga preljubiga Sina.” Kolof.l , 15.
„Zhlovek od shene rojen malo zhafa shivi, in je s’mnogimi nadlogami obdan, on fe kakor zvet perkashe in ufahne, bej-shi kakor fenza, in niholj ftanoviten ne odane. In fe vredniga flurifh zhcs taziga Tvoje ozhi odpreti, in s’teboj v’fodbo vseti? Kdo samore ozhiftiti, fpozhetiga is nezhirti-garodu? Kaj ne, ti fam fi tifti?” Job. 4, » — 4.
Kako mati kalolflika zerkev prizha, de fmo greh ino greha flitrafenge po-verbali?
Ker je vfelej verovala ino tizhila, de »fi fmo v’ grehu fpozheti in rojeni. „Kdor
pyati, de Adam je le febi, ne pa vfim sgu-bil pravizhnoßi, ali pravi, de njegova ne-pokorfhina je le Imert ino zhafne fbtra-fenge, ne pa Imertidufhe nam sallushila, ta naj bo is gmajne kriftjanov isbrifan (naj to preklet,) govori mati katolfhka zerkcv V’ fvetim tridentinfkim sboru. Sej. 5.
Kako popazhena natura od pover-baniga greha prizhuje ?
Prizhuje, ker take, kakorfbna je sdaj, ni mogel Bog ftvariti, kteri je fvet, in le dobro ljubi. Zhlovek pa je polen flabofti ino mefeniga poshelenja, vezhkrat fposna dobro, pahudofturi, shcli frczhen biti, pa П radovoljno fam nefrezho nakopava.
Je prejveta Diviza Marija tudi Adamovi greh poverbala ?
Nauk, de je bila Marija mati boshja bres madesha fpozheta,zerkevsa dobriga fposna, in zhe ga ravno fhe ni sa verno refnizo fposnala, je vender prepovedala drugazh: uzhiti. Trient, sbor lej. 5.
-dii fo tudi ljudje , kakor prevsetm angeli od Boga na vekomaj raversheni bili?
Ljudje nifo na vekomej saversheni bili.
Koga je Bog Jv odreßienju savoljo greha pogubljenja vredniga zhloveka obljubil?
Bog je obljubil Odrefhenika pollati, kterimu te tudi Mefija pravi.
Kaj tedaj samare popazhenimu zhlo-veku pomagati, de po volji boshji s hi vi ?
Le gnada, miloft boshja, ki jo je nam Jesuf Kriftuf saflushil.
Od drngiga zlilena vere.
Kteri je drugi zhlen vere?
Ta le: Ino v’ Jesula Kriftufa , Sinu njegoviga ediniga Gofpoda nalbiga.
Je bil Odreßisnik potreben ?
Odrefbcnik je bil potreben , sakaj vfi. fmo v’Adamu grefhili, boshjo gnado sgu-bili, in pogublenja vredni podali.
Bi bili tedaj vji pogubljeni bres Odreßienika ?
Vii bi bili pogubljeni, kofmovfigre-fhniki, ako bi ne bil ufmiljeni Bog is J ju-besni Odrelhcnika dal.
Je oblubljcni Odreßienik prezej po grehu pervih Jlarißiev na Jvet prißiel ?
Oblubljeni Odrefhenik je fhe le fhtir taushent let po grehu perviga zhloveka na fvet prilhel.
Kako fe imenuje Odrejhnik, k f eriga 7e Kog zkloveku obljubil in tudi dal?
Imenuje fe Jesuf Krirtus.
Kako fposnamo, de je Jesuf Krifiuf pravi oblubljeni Mefija ali Odrejhenik?
Nad snainnji, ktcre je Bog po prerokih osnanoval, ki fo fe nad Jesufam Kriftu-lain dopolnile.
Kakflmc snamnja fo preroki na-povedvah, de fe bodo nad Jesufam Kri» J tuf am fpolnile?
Preroki fo lete snamnja napovedvali: de bo is Judoviga rodu, is hifhe Davidove, od divize ino v5 Betlehemu rojen, v’Naza-retusrejen, de bo zhudeshe delal, de ga hodo ljudje fovrashili, prGganjali, martrali, umorili, de bo od fmerti vftal, de fe bo njegov nauk po vfim fvetu raslliiril, ino de bo do konzhanja fveta.
Kdo je tedaj Jesuf Krifluf?
1.	) Edinorojen Sin Boga Ozheta. S.
3, iß. 5)Tako je Bog fvet ljubil, de je dal Ivojiga edinorojeniga Sinu.“
2.	) Bog in zhlovck ikupej. „Dete bo nam rojeno, Sin nam bo dan, in njemu bo ime : Prezhuden, Svetovavez, Bog.“ Isa. g, (}.
„En lam Bog je, tudi en fam fodnik med Bogam ino med zhloveki, zhlovek Krilluf Jesuf.’’ 1, Tim. 2,5.
3.) Nafh Gofpođ, sapoveđnik, uzhenik ino iòdnik. „Meni je dana vfa oblaft vr nebelih in na semlji. Mat. 28, 18.
Mojftra in Gofpoda me imenujete: in prav imate, sakaj jeft firn.’’ Jan. 13, 13,
„Duh Gofpoda je nad mano, sato me je pomasal, ino me je poflal Evangeli osnanovat ubogim.” Luk. 4, 18.
Kaj fe pravi JesnJ?
Jesul fe toliko pravi, kot Svelizhar.
Sakaj fe Jesufu Svelizhar pravi?
Jesufu fe Svelizhar pravi, ker fmo po njem svelizhanje dofegli, ker naf je on od dolga ino fhtrafenge greha, od vezhne fmerti odrefhil, in gnado boshjo saflushil.
Ona (Maria} pak bo rodila lina, ino tega ime Jesuf imenuj: sakaj on bo fvoje ljudftvo od njih grehov odrelbil.“Mat. 1,21.
Kako flie je JesaJ imenovan?
Jesuf je tudi Kriftuf, to je pomasani imenovan. „Kako je Bog pomasal s’S. Duham ino s’ mozhjo Jesufa is Nazareta/* Djan. Apoß. 10, 38.
Sakaj je Jesuf Kriftuf edinorojen Sin boshji imenovan ?
Jesuf Kriftuf je edinorojen Sin boshji imenovan, ker je on fam odfvojiganebefh* kiga Ozheta od vekomej rojeni"
Kako je Jesuf Krif/uf Bog inozhlo• vek Jkupep.
Jesuf Kriftuf je Bog ino zhlovek Ikupej, ker ]e Bog od vekomej, ino кег je zhlovek v> zhafu pokal.
Ali je JesuJ Kriftuf nebeßlkimu Ozhetu enak?
Jesuf Brifluf je fvojimu nebefhkimu Ozhetu hot Bog v’vlim enak, haltor zhlovek pa ni enak, ampak majnfhi. „JeliinoOzhe fva eno.“ Jan. 10, Зо- „De vfi Sinu zhalté, kakor Ozheta zhalìé.« Jan. 5, 23« „Ozha je viklhi kakor jeß.“ Jan. i4, 28.
Sakaj fe Jesuju Kriftufu naßi Go-Jpod pravi ?
Jesufu Krißufu fe pravi nafh Gofpod, sato ko je Bog ino nafh Odrefhenik.
Sakaj je Sin boshji zhlovek poftal?
Sin boshji je zhlovek pollai, de je naf s’fvojo fmertjo na krishu odrefhil ino svc-lizhal. „Rer f0 tedaj otrozi mefo ino kri s’niim imeli, je tudi on ravno tako s’njimi deleshen podal, de bi fkosi fmert poteri tega , kteri je oblaft zhes fmert imel, to je hu-dizha. De bi té odreihil, kteri fo fmert-nimu flrahu vfe fvoje dni kakor fushni podversheni bili.« Hebr. 2, i4 — 15*
Od tretjiga zìilena теге
Uteri je tretji zhlen vére ?
Tretji zhlen vére je ta le: ^pozhet od fvetigaDuha, rojen is Marije divize.
Ima Jesuf Ozheta ?
Jesuf kar Bog ima nebefhkiga Ozheta, kar zhlovek nima ozheta. „Gofpod je meni rekel: ti fi moj Sin, dani firn te rodil.’* Pfalm 2,7. „Diviza bo fpozhela ino finu rodila, kteri bo Emanuel imenovan.“ Isa. 7 , i4.
Ali ni bil Joshef, shenin Marije, ozbe JesiiJ'a Krifiufa?
Joshef je bil le rednik Jesufa Krifiufa.
Ali je imel Jesuf mater ?
Jesuf, kakor Bog, ni imel matere5 kakor zhlovek je imel Marijo , prefveto di-vizo, mater.
Sakaj je Marija mati boshja imenovana ?
Marija je mati boshja imenovana sato , ko je Jesufa Krifiufa, kteri je Bog ino zhlovek fkupej, rodila.
Od koga je Marija Jesuja fpozhela ?
Marija je Jesufa od lvetiga Duha fpozhela.
^	Kdo je Mariji to veliko jkrivnoß os-
Angel Gabrijel je bil od Boga k* Mariji v’ JNazarct pollan, in ji je veliko lkrir-»oft vzhlovezhenja Jesula Krilili Ja osnanil.
Kako je Angel Gabrijel Mariji go-Vor il ?
Angel Gabrijel je Mariji tako govorilî „Zhefhena K Marija, gnade polna , Go-fpod je s’ tabo, shegnana fi med shena-mi. li bolh Ipozhela v’tvojim telefuj ino fmu rodila, ino ga bolh Jesuf imenovala. Ta bo velik ino lin jNarvifhiga imenovan.’* Luk. 1 , 28 — 32.
Kaj je Marija Angelu odgovorila ?
Marija fe je preftrafhila nad govorjen-jam Angela Gabrijela, ino je mil lila, hak-flmo posdravlenje bi to bilo, ino je Angelu odgovorila: Kako le bo lo sgodilo, ker tnosha ne fposnam.
Kaj je Angel Gabrijel na ta odgovor Mariji raso del?
Angel Gabrijel ji pove: tSveti Duh bo v tebe pril bel, ino mozh Narvifhiga te bo oblenzhila, ino sa tega voljo boto ^veto, Mero bo is tebe rojeno, tSin boshji imenovano.	*
D
Kaj je na to Marija Angelu rekla ?
Marija je Angelu odgovorila; Glej ч jed firn dekla Goipodova, sgodi fe meni po tvoji befedi. Takrat je ^Sin boshji zhlo-vek pollai.
Kje je Marija Jesufa rodila ?
Marija je Jesufa v’ Betlehemu v’ hlevu rodila
Kako je, de je Marija Jesufa v' Betlehemu rodila, ker je v Nazaretu Jta-novala ?
Marija je Jesufa v’ Betlehemu rodila , ker je sa voljo napovedanega popifa v’ Betlehem Ihla Zelar Auguft je sapovedal vfe ljudi popifati. Marija pokorna zefarjovi sa-povdi je fhla s’ Joshefam v’ medu Betlehem, ker (la bila Davidoviga rodu, kteri je bil v’ tiftim medu rojen. Ravno takrat fo bili dnovi dopolnjeni, ino tamkej je Jesufa rodila. To fe je sgodilo, de fe je dopolnilo, kar je prerokval Mihea 5, 2. ,,Ti Betlehem nifi nar manji hi med vajvo-di Juda, sakaj is tebe bo prifhel kteri bo v’ Israelu gofpodoval.”
Kako fe je pergodilo, de je Marija Jesufa v' hlevu rodila ?
Medo Betlehem je bilo polno ljudi sa-voljo popifvanja. Marija ino Joshef Па bila vboga, ino nifta od ljudi pod llreho bila
▼seta. Sta bila permorana ìs metta iti, Ла паШа ravno hlev, v’ kteriga fta fhla, ino tam je bil Jesuf rojen, ino Marija ga je y’ pelnize povila, ino v* jalli poloshila.
Saka; je hotel Jesuf v' revnim hlevu rojen biti?
Sato , de je on nam dal sglcd poter-peshljivofti, ponishnofli, ino ljubesni do vbofhtva.
Kdaj zerkuv vefel ino hvaleshen fpo-min rojjtva Jesufa Krijtuj'a obhajal
Zerkuv obhaja vefel ino hvaleshen fpo-min rojftva Jesufa Kriitufa na fvet boshizhni prašnik.
Sakajje zerkuv ta prašnik poftavilal
Sato, de bi fc Kriitjani fpomnili nei-srezhene gnade nafhiga odrelhenja, luero je Jesuf ta dan ozhitno delati sazhel, de bi ga sato hvalili, ino pofnemali njegov sgled, ki ga je nam v’ rojftvu dal: torej naf zerlmv v’ adventu, k’ pofvezhvanju tega prašnika perpravlja.
Kaj pa je Adventi
Advent je zhaf, v’ kterim zerkuv krift-jane perpravlja de bi vredno obhajali velki godrojltva Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga.
D •
Kaj premifhljiije zerkuu u» tem fuc-tim zhafu?
Zerkuv premifhljuje 1. Gorézhe shelje ino sdihovanje fvetih ozhakov po prihodu obljubljeniga Mefija.
2.	) Pridgvanje f. Janesa Kerftnika od pokore, s’ktero je Jesufu Kriilufu pot perpravljah
3.	) Drugi prihod Jesufa Kriftufa, ker bo prifhei fodit shive ino mertve,
Клко moremo zhaf Adventa pofve. zhovatil
1.	) Moremo fi persađevati fposnati, ino shivo obzhutiti, de je namJesufin njegova gnada potreben.
2.	) Se moremo s’pokoro vfiga ozhifiiti, Icar bi vtegnilo na poti biti, de bi Krirtiif k’nam ne prifhei in v’naf ne prebivah
3.	) Proliti Jesufa Kriftufa, de bi fe hotel s’ nami fkleniti fkosi gnado , ktero je per pervimu prihodu pernefil, de bi lenam ne bilo treba bati njegoviga drusiga prihoda, kader naf bo po fvoji fveti pravizi fiodil, zhe fi ne borno perviga njegoviga prihoda k’ fvoji mu priđu obemili.
Kaj fe je po rojftvu Jesufa Kriftufa Jofebniga sgodilo'l
Rojftvo Jesufa Krillufa je bilo osnaženo. JNamrezh;
, !•) Ga je osnanil Angel paftirjam, ki fo na ponozhnih ftrashah per Troji zhedi. Kader je Marija Jesufa rodila, fe je ^ngel paftirjam pcrkasal, ino Ivitloba boshja )ih je obfvetila, ino oni fo fe sbali, ino Angel jim je djal: Me bojte fe, salta j jeft vam osnanujem veliko vefclje, lucro bovRm ljudftvu, danaf vam je Svelizhar, kteri je Kriftuf Gofpod , rojen v'meftu Davidovim. In tovarn bo snaminje: Vi bote nefhli dete V’pelnize povito, ino v’jafli polosheno. Ino S’ Angelam je bila mnoshza nebellike vojflte, kteri fo Boga hvalili reltozh: Zhaft Bogu na vifokofti, ino mir na semlji ljudem, Iti fo dobre volje. In kader fo Angeli od njih v’nebefa odllili, fo paftirji med fabo rekli: Pojdimo do Betlehema, ino poglejmo to rézh, ktera fe je sgodila, ktcro je nam Gofpod osnanil. In hitro fo prifhli, in fo najdli Marijo ino Joshefa, in v’jafle polosheno dete. Kader fo pa vidili, fo fposnali, !dc je befeda tako, kakor fe jim je bila povedala od tega deteta. Ino vii, ki fo flilhali, fo fe zbudili nad tem, kar fo jim paftirji pravili. Marija pa. je vfe te rezki ohranila, ino jih v’fvojim ferzi premifhlovala. In paftirji f° nnsaj fhli, in Boga zhaftili ino hvalili sa vfe to, kar (o flifhaliin vidili,kakor je njim bilo povedano. Luk. 2.
o.) Svesda modrim v’jutrovi desheli, in modri Herodcshu kralju in pifmauzhcnim.
Kader je öil Jesuf rojen v’Betlèhetnu, fo modri (klere fploh tri kralje imenujemo) prillili od jutrove deshele v'Jerusalem rekozh: Kje je rojen Kralj judov ? Sakaj vidili fmo svesdo v’ jutrovi desbeli in fmo prillali njega moliti. Kader jepaHerodesh kralj to llilhal, fe je preflralhil ino vef Jerusalem s’njim. In je puftil poklizati vfe vikfhi duhovne in pilmarje ljudflva, in jih je ifprafhoval « kje bi imel Kriflul rojen biti.
Oni lo mu rekli: V* Betlehem rodu Juda, sakaj tako je pilano fkosi preroka; In ti Betlehem , semlja Juda , nifi kratko ni-karnar majnihi med vajvodiJuda,sakaj is tebe bo prilhel vajroda, kteri bo vishal moje ljudfivo Israel. Tedaj je Herodesh modre fkrivaj poklizal , in je fkerbno is njih ispraflioval zhaf, v’ kterim fe je svesda perkasala. In ker jih je v’Betlehem poflal, je rekel: Pojdite, in fkerbno opralhujte po Detetu, in kader ga bote nefhli, pridite nasaj meni povedati, de tudi jed pridem , in njega molim. Kader fo she kralja saflifhali, fo prozh lhli, ino pole svesda, ktero fo vidili v’ jutrovi desheli, je pred njim fhla , dokler je prillila, in sgo-raj obdala, kjer je Dete bilo. Kader fo pa svesdo ugledali, fo fe filno obvelelili, in ker fo v’ hifho prifhli, fo nafhli Dete s’ Marijo njegovo materjo , in fo pred njega doli padli in ga molili, in mn darovali slato , kadilo in miro» Mat. 2.
3.) Simeon in Anna ljudem v’ tempelnu.
Kader fo bili dnevi nje ozhifhovanja P° sapovfli Mosefovi dopolnjeni, lo Jesufa pernelli v’ Jerusalem, de bi ga Golpodu Naprej podavili, kakor je bilo v’podavi Go-ipodovi sapovedano. Vlahi pervirojen otrok molhkiga lpola naj bo Golpodu pofvezhen. Ino de bi dali ofer, kakor je rezheno v’ podavi Gofpodovi, dve garliz ali dva mlada golobza. In Simeon pravizhen in bo-gabojezh zhlovek v’Jerusalemu je zhakal na ovefelenje Israela, in fvet Duh je bil v' njemu, m mu jebilo od fvetiga Duha raso-deto, de ne bo unterei, dokler ne bo vi-dil Golpodoviga Kridufa. On je prifhel v’ tempel, in kader fo otroka Jesufa fla-nrhi noter pernefli, de bi po fhegi po-have sa njega durili, ga je tudi on na Tvoje narozhje vsel, Boga hvalil rekozh: Gofpod sdaj fpudifh fvojiga hlapza po fvoji befedi v’miru, ker lo mojeozhi vidile tvoje sve-lizhanje, ktero fi perpracil pred oblizhjam vfih narodov, sa Iuzh k’ rasfvetlenju nevernikov, in li’ zhafti fvojiga ljuddva Israel. Luk. 2.
Kaj Je je òfmi dan po rojftvu Kri-Jtufovirn sgodilo ?
Kriduf je bil obresan, in ime Jesuf mu je bilo dano, ktero mu je bilo ad Angela prej dane, ko je bil fpozhet.
Alifo modri filli k' Herodeshu nasaj ?
Nilo, v’ fpanj'i fo odgovor prejeli, de fe ne fmejo k’ Herodeshu verniti, in fo fhli po drugi poti nasaj v’ fvojo desitelo.
Kaj je Herodesh pozhel, kader je gvedil, de fo modri po dragi poti v’Jv o* jo desitelo filli?
Herodesh fe je rasferdil, ino je sapo-redal vfe otroke pomoriti, kar jih je bilo v’ Betlehemu ino po vfih tirtih ftraneh , ki fo bili fpod dvejih let Ilari, ker je mil lil, de bo tudi Jesuf s’ drugim vred umorjen.
Kako je Jesuffine rti odfhel?
Jesuf je fmerti tako odfhel : Angel Go" fpodovi fe je Joshefu v’ fpanji perkasal re-kozh:	Vdani, vsami Dete in njegovo ma-
ter, ino bejslii v’ Egyptovlko deshelo, ino ottani tamkej, dokler ti porezhem. Joshef je tedaj vdal, je vsel Dete, in njegovo mater po nozhi, ino fe je vganil v’ Egyptov-fko deshelo.
Koliko zhafaje bil Jesuf v Egjrptu ?
Toliko zhafa, de je Herodesh umerel, po tim je bil na Israelfko semljo nasaj per-nefhen, ino v’ Nazaret isrejen.
„Kader je bil pa Herodesh umerel, polej Angel Gofpodovi leje Joshefu v’fp-o-ju perkasal v’ Egyptovfki desheli rekozh : Vdani, in rsami Déte ino njegovo mater
ST
ino pojđli v’Isiaelfko scmljo, sakaj tifli fo pomerii, lucri lo ifkali Detetu shivlenje v^eti. On je tedaj vdal, je vsel Dt;te ino njegovo mater, ino je prilhel v’ Israellko semljo. Kader je pa on llilhal, de Arhc-^aj na medu fvojiga ozheta kraljuje, leje ^al h jeke j iti j her je pa v’ fpanji odgovor prejel, fe je vganil v’ kraje Galilejfke debele. In je prilhel, in prebival v’ medi, kterimu je ime Nazaret, de bi fe dopolnilo, kar je govorjeno fkosi preroka, de bo Nazarejan imenovan/ Mat. 2, 19 —23.
Kaj vemo fojebniga od Jesujove miadofti?
1.	) De je Jesuf, Ito je bil dvanajft let nar, na prašnik v’ Jerusalem- s’ fvojlmi fla-rifhi prifhel.
2.	) De je v’ Jerusalcmi odal, zbes tri dni pa fo ga daril hi v’ tcmpelnu najdli lc-det med pifmauzhenimi, ki jih je pollu-ibal in popralhoval , de fo fe vfi njegovi-n\u umu in njegovim odgovoram zbudili.
3.	) De fe je Ipet v’ Nazaret verni!, inde je ondi oftal.
4.	) De je fvojim (larifham pokorn bil.
_ 5.) De je rafd v’ darofti, modrofti in gna-di pred Bogam in pred ljudmi.
Kaj nar imenitnifkiga od Jssoja. nemo , preden je uzhili sazhel?
1.) Jane! je prizhal, de je Jesuf jagnjo boshjèj kte.ro grehe (veta odjcmlje.
2.	) Jesuf fe je Janesu v’reki Jordan ker» ftiti dal.
3.	) Nebela fo fe odperle, in fveti Duh je v’ golobji podobi vidno dolj nanj prifhel.
4.	) Bog Ozhe le je oglafil: Ta je moj ljubesnivi 4Sin, nad kterim dopadejenje imam.
5.	) Duh je peljal Jesufa v’pufhavo, in ko fe je fhtirdefet dni in nozhi podil, ga je hudizh fkuthal, in po tem fo mu Angeli ftregli.
Kdo je bil fvet Janes kerjtnik P
S.	Janes kcrftnik je bil fin Zaharija in Elisabete. Luk. 1.
Kaj fe je sgodilo, kader je bil Jesuf tridefet Ut j tar ?
Janes je she v’ mladofti ozhetovo hi-fho sapuftil, je fhel v’ pulhavo, tam je molil, in fpokorjeno shivel, in kader je tri« defet let fiar bil, je na povelje boshje v’ pufhavi per reki Jordanu ozhitno uzhiti sazhel, ljudi k’ pokori opominjal, ino jih kerltil.
tSo ljudje jkosi kerft Janesov sado-bili odpuflienje grehov ?
Nifo sadobili odpufhenja grehov, Jane-sov kerft je bil le kerft pokore, kakor je fam rekel: Jeli kerfhujem vVodi, Jesuf vaf bo kerfiil v’ fveti m Duhu. Luk, 3, 16.
Šaha j fe je Jesuf Janesu herftiti dali
Jesuf fe ni dal herftiti, kakor de bi bil kerfta pokore potreben, on je bil nedolžen, bres vfiga greha, ino tudi bres naganja k’grehu, ampak sato, de je
i •) .Svetiga Janesa pridgvanje ino herft kakor snaminje pokore poterdil.
2.	) De je dal sgled ponishnofti,'her fe je grelhniham enakiga fturil.
3.	) De ga je Ozhe nebefhki ozhitno pred Veliko ludftvam sa fvojiga boshjiga ,Sina osnanil. Mat. 3, i5.
4.) De je fpolnilvfe, kar je od Boga sapovedaniga.
Kam je Jesufpo prejetim herftu fieli
Jesuf je bil po prejetim kerftu od fve-tiga Duha v’pulhavo peljan, de je tam odložilen od ljudi molil, le poftil, ino fku-Ihan bil.
Kaj naf azhi Jesuf s'iem, de je (hel n’pu/havo?
Uzhi naf, dezhe hozhimognado fvetiga kerfta ino ncdolshnofti ohraniti, fe moremo tudi
*■) y’famoto podati, to je, fe lozhiti od flabih, sapeljivih ljudi, ino fkodljivih Ikerhi.
^0 zhlovek v’odlozhenji od ilabih ljudi Boga najde, her ima zhaf fvete rezhi premifhlovati.
6o
5.) Naf uzhi s’ molltujo’[rfe'froje dela sazheti.
Kako je bil Jesuf v pußiavi jkaßian ?
Jesu(, kader jfe je 40 dni ino nozhi poflil, je bil v’pufhavi trikrat od hudizha fkufhan:
1.	) Sknfhnjavez je k’njemu flopil rekozh: Ako П ti ,Sin boshji, rezi de to kamenje kruh podane. Jesuf mu odgovori: Je pifano: zhlovek od famiga kruha ne shivi, temuzh od vfake befede, ktera is boshjih ud pride.
2.	} Skulhnjavez je vidi], do Jesuf ne fpreoberne kamenja v’kruh, ga je vsel v* Iveto medo, ino ga podavi vedi tempelna, ino mu rezke: Ako fi ti ,Sin boshji, fpudi fe doli, sakaj doji pifano: On je fvojim Angelam savoljo tebe sapovedal, ino na rokah te bodo nofili, de kje fvoje noge ob kak kamen ne sadenefh. Jesuf mu odgovori: Sapifano je: JNe Ikufhaj Gofpoda fvojiga Boga.
3.	) Sknfhnjavez Jesufa vsame na vifoko goro: ino polaske mu vfe kraljedva fveta ino njih zhad, ino murezhe: Vfe to ti bom dal,akodol p.-.defh ino mene molifh. Jesuf mu je odgovoril: Poberi fe prozh fatan, sakaj pifano je: Gofpoda fvojiga Boga moli, ino njemu famimu flushi. Tedaj ga je hu-dizh pudil, mo Angeli fo perftopili, ino mu (begli. Mat. 4, l — Ц.
dalia/ Je je pujlil Je sv J Jkußiati?
Putlil fe 'je Jesuf fkufhatî :
,1.) De bi nam pokasal,de je pravi., ref. ni?-ben zhloveh, famo s’tcm raslozhkam, de &reha nima nad feboj,
2.) De je nam gnado saflushil, de mi fovrashnika prema gamo.
5.) De nam je sgled dal, de moremo s’molltu jo, poftam ino s’befedo boshjo fovrashnike^fvoje dufhe premagvati, kakor je tudi on fturil.
4.) De naf je poduzhil, de tudi fveti nifo kres fkufhnjav.
Koljko je bil JesnfJi ar, ko je ozhit-n° uz/iiti saziteli
Jesuf je v’tridefetim letu froje fiarofti uzhiti sazhel.
Kaj nar imeniljkiga od Jesnja vemo, kader je uzhili sazhel?
kad
Nar imenitnilhi, kar od Jesufa vemo, r je uzhiti sazhel, je:
1.	) Jesuf je po fvoji domazhi desheli hodil od kraja do kraja.
2.	) ,Si je uzhenzov vsel, ino smed njih isvolil dvanajfl apoftelnov.
°-) Je pridigoval ino osnanoval sapo-vedi gnade, je rasodeval refnize , hi nam jih je verovati, ino uzhil zhednofti, ki nam i»h je y’ djanju fpolnovati.
(te
4.	) Je frarii nevéro ino pregrehe, je ovrazhal smote judor, pifmauzhenih ino farieejov.
5.	) Je poterdoval fvoje nauke s’ fprizh-leji fvetiga pilma, s’ zhudeshmi ino Tvojim sgledi.
6.	) Je prerokval pridhodne rezhi.
T.) Je povlot dobrote lkasoval.
„Kako je Bog pomasal s’ fvetim Duham, ino s’ mozhjo Jesufa is Nazareta, hteri je okolj hodil, dobrotliv bil, ino osdrav-lal vie od hudizha obfédene , ker je Bog s’ njim bil.” Dianje Apoll. lO, 38.
Kaj je Jesuf osnanoval?
Jesuf je fvet evangeli osnanoval.
Kaj pomeni befeda evangeli ?
Evangeli pomeni vefelo osnanilo.
Sakaj Je nauki Jesufovi imenujejo evangeli ali vefelo osnanilo ?
Sato ker nam (pravo s’ Bogam osnanu-jejo, in ker le s’ njih (polnenjam bomo re-fheni od vezhne Imeni, sadobimo odpu-fhenje grehov, mirino vefelje Terza ino vezh-no shivlenje v’ nebelih.
Kakfliine zhudesheje Jesuf delal?
Jesuf je v' Kani v’ Galileji na shenit-nini vodo v’ vino fpreménil, fiepe je os-dravil, de fo ridili, gluhe, de fo fhlifhali hromove, de fo hodili, mutafte, de fo
govorili, hudobne duhove je isganjal is objedenih, ino mnoge bolesni je osdravil. Enkrat je pet taushent ljudi s’ petimi kru-bi ino dvema ribama, drugikrat s’ fedmi-Пн kruhi ino malo rib per lhtir taushent nahranil, ino vlakikrat je vezh jerbalov oftankov oftalo. Mertve je v’shivlenje obudil, cdiniga fina vdove is mefta Wajm,ki fo ga k’ pogrebu nefli. Luk. 7. Lazara, ki jé she fhtir dni v’ grobu leslial : Jesuf pride k’ grobu, sapove kamen od groba odvaliti, poklizhe Lazara, ino Lazar pride shiv is groba. Jan. 11, i — 45. Ko fo fc imeli na morji potopiti i je vetram >no morju sapovedal, ino velika tihota je Poftala, ino ohranjeni fo bili. Mat. 0, 24 —- 26. Po morji je kakor po fuhim bodil. Mat. 14, 25. INIa gori fe je fpreme-nil v’ prizho Petra . Janesa ino Jakopa. Mat. *7, i. t. d.
Kakjhine prihodne rezhi je Jesuf pre-rokval?
\ *•
Jesuf je take prihodne rezhi prerok-vM, ki jih nihzher drugi, kakor Bog Jam, vediti ne more, ktere vie fo le tako na tanko sgodile, kakor je poprej povedal. Jesuf je prerokval fvoje terplenje, fmert, mo od irnerti vftajenje na tretji dan. ,Svojim Apoftelnam ino uzhenzam je prerokval, kako Je jim bo po njegovi lmerti hudo godilo, Judeshu pové, de ga bo isdal,
Petru, đe ga bo satajil, pove jim, de jim bo fvetiga Duha pollai, kaj de fe bo godilo s’ Jerukalemam in teinpeinarn, ino od Ivojiga uka, de bo smiraj, ino de fe bo po viim fvetu rasihiril.
'So verovali vjï v’ Jesufa ino v njegovi nauk?
Veliko jih je verovaio, ker fo le pre* priahali, de J es ul ne mogel takih rezhi kuriti ino vediti, zheBog ne bil s’njim, pa vi-ihi dvhovni, pifmauzheni ino fariseji loga fovrashili savolj njegoviga uka, kojih je fva-rii, ino lo skeleli ga umoriti. „Rabi mi vemo (pravi JSikodernus k’ Jesujìi,) de li liahor uzhenik od Boga priihel, sakaj te zhudeshe ne more obeden delati, ktere ti délafh, alto bi Bog ne bil s’ njim. Jan. 3, 2.
,,Vender pa je tudi veiiko is vifhih v’ njega verovalo, ampak savoljo farisejov fe nifo rasodeli, de bi ne bili is fhol ver-sheni, Sakaj oni fo zhaft ljudi vezh ljubili, kakor zbalt boshjo.” Jan. 12, 42, 45.
Alifnio dolshni po Jesafovim nauki shiveti ?
Dolshni fmo po njim shiveti, sakaj befeda Jesufova oltane vekomej, in po ti befedi bo vfak fojen, naj bo bogat alivbog, mlad ali ftar , fiabe ali dobre nature. Ki ga isgovora, ni je navade zhes evangeli, Jesuf je djal. „Befeda, ktero lim govoril bo zhloveka lodila poflednidan.1’ Jan. 12, 48«
Kolih o zhaja je Jesuf uzhill
Tri leta je Jesuf uzhil, ino vfelej vfim k’ sgledu fveto shivel.
Od zlietertiga zhlcna vere.
Kieri je zheterti zhlen vere ?
Ta le: Terpel pod Ponzijam Pilatu-sham, luishan bil, vmerl ino v’ grob po-loshen.
Je samogel Jesuf terpelil
Kakor zhlovek, ne pa kakor Bog je Jesuf samogel terpeti.
sili je JesnJ' tudi rej' terpel?
Jesul je ref na dufhi ino na telefu
Herpel.
Kaj je Jesuf na fvoj'i dußi terpel?
Jesuf je na fvoji dufhi veliko britkofl №o shaloft terpel. Bil je per ivojim Ozhe-tu naih porok , in je vie naflie grehe naie vsel ; previdil je, kaj bo vie na Ivojim telefu terpel 3 sraven tega je pa tudi vidil naiho pregrefhno nehvaleshnoft, ino je prevideljde njegova prefveta Uri bo sa njih veliko saftonj prelita. Vfe to ga je taUo filno shaloflniga fiurilo, de je kervav pot potil, in de je fam rekel fvojim apoftel-nam: Moja dufha je sbaloftna, de mi je timreti.
E
Kaj je Jesiif na fvojim teìeju ter*
pel?
Jesuf je na fvojim telefu veliko rev ino nadlog terpel. Judesh njegov apo-ßel ga je prodal ino ujel. Judje ino neverniki fogasvesali, tepli, fuvali, va-nj pljuvali, ga gajshljali, s’ ternjami kronali ino krishali. Njegovo fvetotelo je bilo vfe ranjeno, kakor je shé Isaia prej pravil rekozh: „Vidili fmo ga, ali ni ga bilo posnati, ker je bil vef smefarjen ino polen bervi ino sateklin.” Isai. 53.
Kaj je Jesuf Jhe terpel ?
Jesuf je terpel veliko ozhitniga sanizh-vanja , hudiga obdolshenja, preklinvanja, opravlanja, lakote ino sheje j krishan je bil med dvema hudodelnikama, kakor de bi bil on nar vezhi hudodelnik. Isa. 5 3, 12-
Pod kom je Jesuf terpel ?
Jesuf je terpel pod Ponzijam Pilatu-sham, deshelnim oblaftnikam rimfkiga ze-larja Tiberja na Judovfkim.
Kdo je toshil Jesuf a per Pilatushu ?
Veliki duhovni, pifmauzhcni ino ljud* fki flarafhini fo toshili Jesufaper Pilatusbu.
Sakaj je bil Jesuf per Pilatushu toshen?
Jesuf je bi! per Pilatusbu is sgol fo-vrashtva ino is nevofhljivofti toshen , kakor
ko bi bil sapeliivz in
ftva.
podpihovavz ljud-
Kaj Je je po ioshbi velikih duhov-n°v , pijma uzhenih ino Ijudfkih Jlara-ftiin sgodilo ?
Po toshbi veliliih duhovnov,pifma uzhe-nih ino Ijudfkih flarafhin jc bil Jesuf Kri-fius krishan, v’ bar fo Judje filili, ino v’ kar je Pilatush dovolil.
Kje je bil Jesuf Kri [tuf krishan, ino kje je umeri ?
Jesuf Kriftuf je' bil na gori Kalvarji, bliso Jerusalema krishan, ino je na kri-shu umeri.
Kakfhina flitrajengaje bilo krishan biti?
Krishan biti je bila nar bolj fhpot-‘fiva fmertna lhtrafcnga.
Kaj Jo pozheli Jesujovi Jovrashni-ki, kader je bil on krishan?
.Sovrashniki Jesufovi fo bili vefeli, dofegli, kor fo nar bolj sheleli, P° bfishain fo fe fprehajali, njega sani-z eia_i »no kleli rekozh: Drugim je poma-lno fcbi ne more pomagati, sdaj naj
gai»
_	J1U Ш Ul C	^
1 pomaga, ako je Krifluf, .Sin boshji.
Kakofe jeJesiiJ do fvojih fovroslini ko v sadershal ?
Jesuf je sa-nje ljubesnivo molil re-kosh: Ozhe odpadi jim, sakaj ne vedo, kaj delajo. Defravno nifo bili isgovora vredni, vender jih je sgovarjal, ino je le po vfmdcnji delal, de je nam sgled sa-puftil, kako fe moremo do fvojih fovrash-nikov sadersbati.
Kako Jta fe sraven Jesufa krisha-na rasbojnika sadershala?
Eden smednjih je Jesufa klel rekozh: Zhe fiKriftuf, pomagaj febi in nama. Drugi je Jesufa fposnal, ga je profil, de bi ga v’ fvoje kraljeftvo vsel. In Jesuf mu je miloft dodelil rekozh: ,She danaf bofh s’ menoj v’ raju. Luk. 25, 43.
Kdo je bil flie pod Jesufovim kri-sham ?
Bila je tudi Marija, f. Janes, vezh drusih brumnih shén ino drugi prijatli, kteri fo Jesufa obshalovali.
Komu je Jesuf fvojo mater srozhil ?
Srozhil jo je f. Janesu, de bi sa njo fkerbel.
Srozhil jedivizo divizi, in zhaft, ime-nitnort in saflusbenje nedolshniga divifhtva na krisbu vmirajozh zelimu fvetu perporo-ahil. Dal je lep sgled vlim otrokam, ker
б 9
У’ ^vojih velikih bolezhinah ne posabi Ao-matere, de bi tudi otrozi nikolj ne posa-' j. ^vojih ßarilhov, ino jim vlelej puma-
Kdaj je Jesuf umeri?
Jesuf je umeri v’ petih ob jtreh popoldan.
Spomni fe torej vfakdan fvojiga shi-ylenja s’ hvaleshnim ferzam na terplenje ln Anert Jesufa Kriftufa, fofebno v’ petek °b treh popoldan, ker tokrat je Jesuf sa • Уе umeri, de bi ti shivel, ino obshaljuj Ivo-Je grehe savoljo kterih je terpel mo umeri.
Kaj fe je godilo ob Jesufovi Jmerlil
Zhudeshi fo fe godili, fonze je otem-ne,0, in tarna je bila tri ure (/o je od Poldan do treh po nafliim fili evi hi) sa-8r*nyalo pred nar fvetejfhim v’tempelnu fe J® raftargalo na dvoje, semlja fe je trella, a'e fo pokale, grobi fo fe odpirali, ino v®l>ko telef fvetnikov, kteri fo fpali, fo fe °oudili. Math, 27 , 51 — 52.
Habaj fo fe zhudeshi per fmerti Je-suS°oi godili?
Sato, je Jesuf fvojo vfieamogozh-
nofl fkasal J . • n ,	• 1	0	•
“*41, de bi vliv njega verovali, mo
svehzhani bili.
Saka j je jesnf terpel ino umeri?
*•) De je naf od grehov in pogublenja
odrefhil, kakor f. Janes govori: „On naf je ljubil ino opral od nafbih grehov.3’Skriy, rasod. l, 5. „Bog je fvet tako ljubil, de je dal fvojiga cdinorojeniga «Sina, de vlakteri, bi v’ njega veruje, ne bo pogubljen, ampak vezhno shivlenje ima.’’ Jan. 3, i Ö*
2.	) De je naf od oblafti budizha odrefhil. Jesuf fam rezhe : „Sdejje fodbazhes fvet, sdaj bo vajvoda tega {veta vun ver-shen , ino jeti, kader bom od semlje po-vikfhan, bom vfe k’ febi vlekel.’’ lan. 12, 31 — 32.
3.	) De je naf, kakor (rednik med Bo-garn ino zhlovekam fkosi fvoje terplenje ino fmert s’ Bogam {pravil, ino nam vrata nebelhke odperl. Heb. io, 1Q. ino v’ 2. Hor. 5, 18 , 19,
H zhimu nam file JY us hi Jesujovo terplenje ?
Nam flushi v’sgled nar lepfhih zhed-noft. Jesufovo shivlenje je fzerod njegove mladofti popolnama sgled vfih zhcdnoft, pa sadnje dni je Jesuf pofebno s’fvojim sader-sbanjem v’terplenji ino v’fmerti vfe fpolnil, karkolj je naf uzhil. Mi vidmo:
1.	) Sgled ponishnofti, ker fvojim Apoftol-nam noge umiva, ino fe da fvojimu isda-javzu kul h niti.
2.	) Sgled nar vezlii ljubesni, ker fvoje
telo ino fvoje kri v’podobah kruha ino vina nam vshivati sapufli.
3.	) Sglcd prave molitve j s’otrozhjim Savupanjem je molil, ino mozhnejfhi ko
fkufhnjavc ino britkofti perhajale, s’vezhi gorezhnoftjo je molil, ino fe je v’fvoji Molitvi volji boshji podvergel.
4.	) Sgled krotkofìi, ker molzhi k’vfim brivim toshbam ino perklinvanju.
5.	) Sglcd potcrpcshljivofli. On bine bolezhine terpi, je med dvema rasbojni-liama kakor narvezhi med njima obejfhen, fvet ga ima sa hudodelnika, ino Jesuf ^olzhi, kakor jagnje, ne sagovarja fvoje *iedolshnofti, ampak vfe srozhi fvojimu ne« befhkimu Ozhetu.
6.	) Sgled popolnama pokorfhnoftij po-korniga fe je kuril noter do fmerti, ino ■Imerti na krishu.
7.	) Sgled nar vezhiga uboshtva, ker ni imel per fvoji fmerti kam glave poloshiti.
8.	) Sgled ljubesni do lvojih fovrashni-köv , na krisbu vifejozh sa - nje proli.
9 ) Sgled ljubesni do fvoje matere.
1 o.) Sgled, kako moremo froje fpazhe-no mefo krishati ; kako more fvetnam, ino mi fvetu krishani biti.
11.) Tudi vidimo, kako velika je hudobija greha, ino kako ojftra praviza boshja, ker nji ni moglo drugazhi sadofti kurjeno biti, kakor s’terplcnjem in fmertjo ^ina boshjiga.
12.) V’terplenji ino frnerti Jesufovi najde greihriik nar mozbnejlhi terdnobo upanja, ko vidijesufais Ijukesni do njega tol-kanj terpeti, ino sa njega umreti, de bi grefhnik ne bil pogubljen, ampak de bi shivel.
Jesuf Krif'tu/ je sa v/e ljudji terpel ino umeri, ali bodo tudi v/i sveliz/ianil
Ne vii, ampak le tifti, kteri fe bodo Jesufoviga odrefhenja deleshne kurili. Efes. 5, 2. 1 Pet. l, 18- H).
Kaj pa morejo ljudje /turiti, de bodo Jesu/oviga odreflienja del e s hm ?
1.	) Morejo verovati v’Jesufa Kriftufa ^Sina boshjiga,
2.	) Svete Sakramente po vrednim pre-
3.	) Po fvetim evangelji brumno infveto shiveti, in s’ Iesufam terpeti.
4.	) Sa gnado brumnodi ino ftanovitnafti v’ dobrim Boga ponishno profiti.
Kdaj je bilo Jesu/ovo telo is krisha /neto ?
She svezher tiftiga dneva je bilo fneto in pokopano. Ker je bila drugi dan velika-nozh, lo Judje profili Pilatusha, de bi fe krishanim kodi polomile, in njih trupla pokopale, de bi ob velikanozhnim prašniku na krishu ne vifile.
Ali Jo bile tudi Jesiifii bo ft i ft erte ?
Jesuf je bil she mertev, sato mu nifo kofti fterli, ampak en foldat je prebodil n)egovo fvete delno ftran s’fulzo, in kri in ^ođa je is nje tekla. —Jesuf je pravo velika-nozhno jagnje l. Kor. 5, 7. Judovfko jagnje je bilo le tega podoba, tiftimu nifo Imeli nobene kofti slomiti, tako fe je pre-rokvanje fpolnilo: „Nobene kofti mu ne slomite.“ 2. Mos. 12, 46. Sraven fe je pa tudi fpolnilo, kar prerok Zaharija 12, 10 govori rekozh.- „Vidli bodo, koga fo Prebodli.“
Kdo je telo Jesufa Kriftufa pokopal?
Joshef Arimatejz ino Nikodem ftatelo Jesufa Kriftufa pokopala.
Karn je bilo telo Jesufa Kriftufa Pokopano 1
Telo Jesufa Kriftufa je bilo v’nov v’ fkalo isfekan grob djano, kjer ni fhe nobeden pokopan bil.
Ali je boshja natura po fmerti Jesufa Kriftufa j’ te le farri ino s' njegovo dujho fklenjena oft a la ?
Boshja natura je s’telefam ino đufho fklenjena oftala, deli ravno fe je per fmerti Jesufa Kriftufa dufha od telefa lozhila.
Od petiga zhlena vere.
Kteri je peti zhlen vere?
Doli je fhel pred pekel, tretji dan od fmerti vital.
Je Jhel JesuJ Krijtuf s’telejam ino dufllo pred pekel?
Le dufha Jesufa Kriftufa je fhla pred pekel.
Kaj Je saj lopi ßiosi befedo pekel?
Skosi befede pekel fe (tukej') saftopijo tifti fkrivni kraji, kjer fo bile dufhe mert-vih hranjene , ktere nebelhkiga svehzhan-ja fhe nifo dofegle.
Ali je vezh takfiinih JKrivnih krajov, ki Je pekel imenujejo?
Vezh jih je, ino i.) kraj, kjer bojo pogubljeni vezhno martrani : „Bogatin je umeri, ino je bil v’ pekel pokopan. Luk. l6, 22.
2.) Kraj, kjer dufhe zbafne fhtrafenge terpé sa grehe v’ shivlenji nefpokorjene. Jerku per maßii sa mertve tako moh : Gofpod Jesuf Kriftuf, kralj zhafti, odrefhi dufhe vfih fvojih mertvih vernih od peklenskih fhtrafeng. — Timu kraju fe pravi vize.
3-) Podflednizh kraj, v’ kterim fo bile dufhe brumnih mertvih ohranjene, kjer
Io v’ vefclim upanji odrefhene biti mirno ino bres bolezhin perzhakovale, dokler ni bil Iesuf k’ njim prifhel, timu kraju fe pra-vi predpekel: „Tako je fprevidel, ino od Hriftufoviga vftajenja govoril, de ni v’ peklu bil pufhen, tudi ni njegovo mefoftroh-nelo.” Djanje Apoft. 2 , 5«.
Zhimu je fhel Jesuf Krijtuf pred pekel ?
Jesuf Kriftuf je fhel pred pekel refhiti is njega dufhe ftarih ozhakov.
Kdo fo bili J turi ozhaki?
Bili fo: patriarhi, preroki in drugi brumni, k te ri fo bili umerli, predenje Jesul' Kriftuf v’ predpekel fhel.
Sakaj pravizhni nifo mogli v’ nebe-fa priii'1
Sato, ker Jesuf fhe ni bil fveta odre-fhil ino nebcf odperl, ktere lo savolj gre-ba4 saperte bile.
Kdaj je Jesuf Krij tuf po fooji fmer-ti fpet od mertvih vjtal?
Jesuf Kriftuf je tretji dan in fzer is laftne mozhi neumerjozh ino zhaftitljiv, kakor premagovavz fmerti ino hudizha od mertvih vftal: „Sato me Ozhe ljubi, ker fvojo dufho darujem, vender de jo fpet k’ febivsamemj sakaj nihzhemijcne odvsame tèmuzh jeft fam jo od febe dam , ino imam
mozh jo prozh dati, in imam tudi mozh jo fpet k’ febi vseti.” Jan. 10, 11, 18. De bi fkosi fmert poteri tega, ki je imel ob-laft zhes fmert, to je hudizha.’’ Heb. 2, 14.
Kaj fe je godilo takrat, ko jeJesuf od mertvih vjtal ?
Per vftajenji Jesufovim, ktero fe je v’ nedeljo sjutraj ob soru godilo, je bil velik potref, Angel je odvalil veliki kamen od pokopalilha, ino varhi fo ofterraeli ino sbejshali.
Kdo je varke pojtavil k' Jesufovi-mu grobu ?
Judje fo varhe poflavli k’ Jesufovimu grobu savoljo ftrahu, ker fo fe bali, de bi apoftelni ino uzhenzi Jesufoviga telefa ne ukradli, ino potlej ne govorili, de je Jesuf od fmerti vftal.
(So varhi prizhvali, de je Jesuf od fmerti vftal ?
Varhi fo prizhvali, de je Jesuf od fmerti vftal, kakor fe bere per f. Math. 28. 11 — 15. Eni smed varhov fo v’ Jerusalem perfidi, ino povedali vifhim ljuđftva vfe kar fe je sgodilo. Vifhi ljuđftva fo var-hamdofti dnarjov dali rekozh: Rezite, njegovi Apoftelni fo po nozhi perfidi, ino ga ukradli, kader fmo mi fpali. Varhi fo dnar vseli, ino fo govorili, kakor fo bili pod-uzheni.
Kako je Jesuf preprizhal ljudi od fvojiga od fmerti vjlajenja ?
Jesuf fe je vezhkrat ino vezhim peritassi po Ivojim od fmerti vftajenji, namrezh:
1.	) ^e je perkasal Marii Magdaleni na Vertu.
2.	) Drugim shenam, ki fo k’pokopa-lifhu fhle.
3.	) Simonu Petru.
4.	) Dvema uzhenzama, ki fta v’Emaus fhla.
5.	) Apoflelnam, ki fo per misi bili, ker je k’ njim perfhelfkosi saperte duri.
6.	) Apoflelnam, ki je tudi Tomash per njih bil, lucri ni pred verovati hotel, de je fam videl Jesufa, ino poloshil fvoje roke v’njegove rane.
7.	) Per morji Tiberja Petru , Jakopu, Janesu, Tomashu, Jerneju ino dvema dru-g«ma uzhenzama.
8.	) Enkrat fe je perkasal vezh ko pet fto bratam. i. Kor. 15, 6.
9-) Sadnizh vfim fvojim Apoflelnam ino jogram na dan fvojiga v’nebo odhoda.
^Zhimu je JesuJ' KriJiuJ od Jmerti
Jesuf Krifluf je od fmerti vflal:
O.	bi fe pifma dopolnile, ktere fo od njegove fmerti ino odnjegoviga vflajen-ja govorile. Tudi de bi fe dopolnilo, kar Ie fam govoril.
„Moje mefo bo v’upanji pozhivalo, sankaj ti ne bofh moje dufhe v’pekli puftil, tudi ne bolh perpuflil, de bi tvoj fvetnik Itrohljivoft vidil.“ Pfalm. 15, 9, 10. „Ti h me is jame islehel, ti fi me ismedteh, kteri v’ grob gredo, per shivlenji ohranil.“ Plalm. 29 , 4.
Jesuf je velikokrat od tega pravil, de ho tretji dan od fmerti vflal. To je bilo zlo njegovim fovrashnikam snanoj sato 16 pred Pilatusham rekli: Sapeljivez, dokler je fhe shiv bil, je rekel: zhes tri dni boift od fmerti vflal. Math. 27, 63. Jesuf je djal: Poderite ta tempel, ino jefl: ga bom v’treh dneh fpet vsdignil, ino je od fvojiga telefa govoril. Jan. 2, I9 — 21.
2.) De je fvet preprizhal od refnize Tvojih naukov, ino de ga je ref Bog po» flai3 šakaj zhe bi ne bil od fmerti vflal, kakor je velikokrat govoril, bi mu he bili verovali, kar je uzhil.
„Zhe Kriftuf ni od fmerti vflal, je prašen nafh nauk, prašna valha vera.“ l. Iidr. 15 , 14. „Nekateri fariseji ino pifma uzhe-ni fo hotli zhudesh viditi, Jesuf pa jim je odgovoril : hudobni ino prefhefhtni rod ifhe zhudefha, ino mune bo zhudesh dan, kakor zhudesh Jona preroka. Kakor je bil Jona v’ trebuhu morfkiga foma tri dni ino tri nozhi, ravno tako bo .Sin zbloveka v’ ferzu semlje tri dni ino tri nozbi.” Mat. 12, З9, 4o.	1. Petra 1,	18- Ješufovu
?9
vflajenje je bilo tabo potrebno, kakor njegova fmert.
3.) De je nafhe upanje poterdil, de komo tudi mi od fmerti vftali. „Kriftuf je od mertvih vftal, pervina fpijozhih, saka j Ikosi zhloveka (Adama) je fmert, ino fkosi zhloveka (Kriftufa) vftajenje mertvih. Ino kakor v’Adamu vfi umerjejo, tako bodo tudi VKriftufu vfi oshiveli.’’ l. Kor. 15, 2o — 22-1. Pet. 1,3,4. Vfi bomo tedaj vftali, pa eni k’shivlenju eni k’fmerti. Salo pravi J". Pavl. : „Glejte vfi fzer bomo vftali , ali ne bomo fe vfi fpremenili.’’ l.Kor. 15, 5r.
Kako moremo po sgledu Jesufa po duhovno vjlati?
Pregrefhno shivlenje moremo opufti-ti ino fveto shiveti.
Kako fe fposnanaßie duhovno vjla-jenje.
Sposna fe :
1.	) De fe nizh vezh v’ perloshnofti groba ne snajdemo. Kakor je Jesuf grob sa-puftil, ravno tako more tudi grefhnik grebe ino perloshnoft greha saputiti.
2.	) De je zhlovek flanoviten v dobrim. Jesuf je vftal, ino ni vezh umeri, tako more grefhnik s’ pomogli jo gnade boshje od fmerti greha vrtati, ino ne vezh grefhiti.
3.	) De ta, ki je od fmerti greha vftal, le nebcfhko sheli ino ifhe, kakor f. Pavl
govori: „Ako rte s’ Kriftufam vrtali, ifhite kar je tam gori, kjer je Krifluf, ino fedi na defnizi boshji, sartopite, kar je sgorej, ne pak, kar je na semlji.” Holof. 3, l, 2*
Od fheftiga zhlena vere.
Kakfliin je fliejti zhlen verel
,SheI je v’ nebefa, ledi na defnizi Boga Ozheta, vfigamogozhniga.
Kdaj je Jesuf v’ nebefa fliel?
Jesuf je fhtirdefeti dan po fvojim vfta-jenji v’ nebefa fhel:
Kako fe je godil Jesufov v' nebo odhod?
Jesufov v’ nebo odhod fe je tako godil: Kader je zbal perfhel, de je imel Je-sui v’ nebefa iti, je fvojim Apoftelnam rekel , de naj v’ Galilejo na oljfko goro gredo, ino kader k’ njim pride, rezhe; „Meni je dana vfa oblaft v’ nebelih ino na semlji. Pojdite tedaj ino uzhite vfe narode ino kerftite jih v' imenu Ozheta , ino Sina, ino Ivetiga Duha. Uzhite jih fpolnovati Vfe, karkolj hm vam sapovedal. Ino lej , jeft lim s’ vami vfe dni do konzhanja fvejta.” Mat. 28, 18 — 20. Dal je Apoftelnam oblaft zhudeshe delati, hudizhe isganjati, nove jesike govoriti, ino bolnike osdrav-Ijati, sato debi vfi verovali befede, k’jih
öl
hojo osnanovali v’Jesufovim imenu.” Mark, г6 , 17., i«. Jesuf jim je tudi obljubil h Duha, katiriga naj zhakajo v’ Jerusa-lemu. „Ne hodite is Jerusalema, ampak skakajte obljube Ozhetove, ktero Ite fli-ihali is mojih ud, ker bote keriheni s’f. Duham.” Djanj. Apofh 1, 4, 5. Potem je Jesuf 'lvoje roke vsdvignil ino jih je sheg-nal, fe je od njihlozhil, ino je lhel is lattee mozhi v’ nebefa. Luk. 24» 50, 51. Ino kadar fo v' nebo gledali sa njim, lia dva Angela peri lila, mo jim rekla: „Moshjé galiicjiki, kaj dojite ino gledate v’ nebo.’’ Ta Jesuf, kteri je fpred vaf v’ nebo vset kil, bo tako priihel, kakor (le ga vidli v’ oebo iti. Djanj Apod. 1,9 — 11. Potim le v’ Jerusalem vernili, ino fo bili dano-v,tni v’ molitvi, de bi fvetiga Duha prejeli.
sili Jesuf, ko je v’ nebefa fiel, ni vezh na sernlji'ì
Vidno ne, ampak nevidno je fhe na
semlji:
1-5 V’ Sakramentu f. Réfhniga Telefa, kakor Bog ino zhlovek.
2.) ,S fvojim Duham ino fvojo gnado ino pofebno pomozhjo per fvoji zerkvi, ino per pravovernih kriflianih.
h je fedi Jesuf v' nebejih ?
Jesuf ledi v’ nebefih na defnizi Boga Dzheta vfigamogozhniga. „Zhe fle s’ P
Kriftufam vflali, ifhite, каг je sgorej, kjer Kriltul na defni boshji fedi.’’ Kolof. 3, i.
Kaj je to : Jesuf fedi na defnizi Boga Ozhela vjigamogozhniga ?
Jesuf fedi na defnizi boshji je toliko , kot: Jesuf ima nar vezhi oblaft ino zhaft zhes vfe v’nebelih ino na semlji, kakor Bog Ozhe. „Meni je dana vfa oblaft т’ nebelih ino na semlji.’» Mat. 28, 18-
Šakaj je Jesuf v nebefa Jhel?
Jesuf je v' nebefa fhel:
1.	) De je pokasal, de njegovo kraljefl-vo ni od tega fveta, kakor je Pilatushu povedal. Jan. 18, Зб.
2.	) De je zhlovefhko naturo povikfhal, ino jo na defnizo Ozheta poftavil.
3.	) De je vfim nebefa odperl, ktere fo bile savoljo greha vfim saperte.
4.	) De je nafho vero ino upanje poter-dil, de kamor je po premaganih forrash-nikih glava (hla, tjetudi udje pojdejo, zhe bojo glavi pokorni, ker nam je fam povedal, de gre nam meflo perpraviti, de tudi mi sa njim pridemo. Jan. 14, 2, 3.
5.	) De je nafh befednik ino frednik per Ozhetu. „Moji otrozhizhi, to vampilhem, de ne hote grefhili. Ampak zhe je tudi kdo grefhil, imamo befednika per Ozhetu Jesu!a Krifiufa pravizhniga. Ino on je fpra-Va sa nalhe grehe, ne pak farno sa nafhe,
arnpak tudi sa zcliga fveta grehe.’’ l.Jan.
2) 1 — 2.
6.) De je f. Duha poflal.
".) De naf je poduzhil, de nafhc mi-rii ino shelje, zhe fmo ravno na semlji, morejo le v’ nebelih biti, kjer je nalbe ftanovanje j de le moremo tuhej le popotne, ieptujze milliti, lucri v’vezhnoß gremo. Heb. n, 13-
Od fedmiga zlilena vere.
Kakfliin je Jedmi zhlen vere?
,Sedmi zhlen vere je tak; Od ondod io prifhel foÖit shive ino mertve.
Bo Je suj f pet prijhel?
Jesuf bo polledni dan v’ oblakih neka ozhitno, s’ veliko mogozhnofljo ino zhaftjo fpet prifhel. „Vidili bodo priti *blovekoviga Sinu v’ oblakih na nebu s’ veliko mozhjo ino velizhaflvam. Mat. 24, 3o.
7-hi mu bo Jesuf polledni dan fpet prijhel?
Jesu( bo polledni dan fpet prilhelfo-v’^e ljudi, shive ino mertve. Sapo-vedal nam je ljudßvu pridgovati ino fpri-zhevati , de je on tini, ki ga je Bog fodni-ka shivih inomertvih poflavil.’’Djan.Apofl. 10, 4, 2.
F 2
Kteri Jo shivi, ino kteri merivil
Shivi fo pravizhni, ino mertvi grefh-
niki.
Kako bo JesuJ pojledni dan ljudi JodiH
Jesufbo ljudi po dobrim ino hudim, koljkor fo kteriga durili, fodil. Pravizh-ne bo Jesuf polonal s’ ve hnim shivlen-jem v’ nebefih, ino grefhnike bo vezhno fhtrafal v’ pekli. „Vfi moremo rasodeti biti pred fodnim rtolam Kiiftufovim , de fle-herni prejme po tem, kar je v» fvojim shi-vlenji dobriga alihudiga fturil.’’ 2- Kor. 5, lo. „Potem bodo hudobni v’ vezhno ter-plenje , pravizhni v’ vezhno shivlenje Ihii.’’ Mat. 25, 46.
Kolikokrat bo zhlovek Joj en ?
Zhlovek bo dvakrat fojen, prezej po fmerti, ino ta fe imenuje pofebna iodba, ino pofledni fodni dan, ino ta fe imenuje poiledna fodba.
Sakaj pervo Jodbo pojebno Jodbo . imenujemo ?
Sato, ker je vfak pofebej fojen. S. Pavl pravi; „Zhlovekam je poftavljeno enkrat umreti, potem pak fodba.’’ Hebr. 9, 27.
Kam pojde duflia po pojebni Jodbi?
Po pofebni fodbi pojde dufha, ka-
mor fi bo saflushila, al v' ncbefa , al v’ vi-ze» al pa v’ pekel.
Ktere daßie pridejo v riebe Ja ?
Tifte, ki fo fe v’ gnidi boshji bres >figa greha is trupla lozhile.
Ktere pridejo v’ vize ?
Tifte, ki fo le v’ gnadi boshji od te-lef lozhile, pa fhe kake majhne grehe nad feboj imajo, al sa grehe ihe nifo sadofti fturile.
Ktere pridejo v' peketi
Tifte, ki fo fe v’ enim al vezh fmert-nih grehih od telef lozhile.
Klera Je pojledna fodba imenuje?
Pofledna lodba fe imenuje tifta, ki jo Jesuf po konzhanji fveta imel, ino bo lodil vie ljudi vfih zhafov ino krajev. Pofledna fe pa imenuje sato, ker sa njo vezh druge ne bo.
Od ofmiga zhlena vere.
Kteri je ojmi zhlen nere? la le: Verujem v’ fvetiga jDuha.
Kdaj Jo ApoJteini Jvetiga Duha prejeli , hi ga jim je JesuJ ob Jvojim 93 nebo odhodu obljubil?
Apoftelni fo defet dni po Jesufovim
v’ nebo od hodu na binkufhtni prašnik fvetiga Duha prejeli.
Kaj fofebnigafe je tijtikrat godilo ?
Apoftelni fo bili v’Jerusalemu sbrani ino fo molili, ino na naglim sjutraj ob devetih je is neba vdal fhum, kakor priha-jozhiga filniga pifha, ino je vlo hifho napolnil, v1 Uteri fo bili. Ino perkasali fo fe jim rasdeljeni ognjeni jesiki verh njih. Ino vß fo bili s’ fvetim Duham napolnjeni. Djanje Apoft, 2, X — 41»
Kaj je J'veti Duh Jturil v Apojlel-
nihl
1.	) Um Apodelnov je rasfvetlil, de fo Jesufovi nauk, ino njegove narvikfhi fkriv-nodi prav saftopili, kakor jim je she pred Jesuf obljubil rekozh: „Kadar bo pa pri-fhel Duh refnize, vaf bo on uzhil vfo ref-nizo, sakaj on ne bo fam is lebe govoril , ampak bo govoril, karkolj bo flifhal, ino vam bo prihodne rezhi osnanoval.’’ Jan. x6j 15.
2.	) Voljo Apodelnov je popolnama fpre-obernil, nifo bili vezh bojezhi, ampak ferzhni ino v’ veri poterjeni.
3.	) De fo mnoge jesike govorili, ino zhudeshe delali.
4.	) De fo ferzhno Jesufov nauk prid. govali.
Kdo je fveii Duh ?
Sveti Duh je tretja boshja perfhona v fveti Trojizi, hteri is-haja od Boga Ozheta ino Boga Sina od velfomej, ino je s’ njima pravi, vezhen edin Bog, v’ ^eriga. moremo tako, kakor v’ Boga Ozheta ino Sina verovati, ino ga ravno tako zha-fiiti in moliti.
Kaj nam dobriga fveti Duh Jluri?
S.	Duh naf pofvezhuje.
Kje naj f Duh pofvezhuje ?
S. Duh naf pofvezhuje:
1.	) Per fvetim kerftu. „Ni naf savol-jo del pravize , temuzh po fvojim vfmilen-ji svelizhal filosi kdpvo prerojenja.’* Tit. 3 » 5.
2.	) V’ Sakramentu fvete pokore.
3.	) Kaderkolj liter drug Sakrament vredno prejmemo.
Kako naj pofvezhuje fveti Duh?
»Sveti Duh naf pofvezhuje, ker v’ naf gnado boshjo vlije ino naf otroke boshje fturD ali pa gnado boshjo v’ naf pogméra.
Kaj ßie defa fveti D uh s’ fvojo gnado v' naj'?
jSveti Duh rasfvetljuje nafh um, naf uzhi ino obuduje po volji hoshji delati, nam daje fvoje darove.
„Trofhtar pa fveti Duh, kteriga bo Ozhe v’ mojim imenu podal, on vaf bo vfe uzhil.’' Jan. 14, 2Ó. „Bog je, kteri v’vaf dela, de hozhete , in dopolnite njegovo dobro voljo. Filip. 2, 13.
Uteri fo darovi Jvetiga Dulia ?
,So leti:	1.) Dar modrorti. 2.) Dar
umnofti. 5.) Dar Beta. 4.) Dar mozhi. 5 ) Dar uzhenofti. b.) Dar brumnofti. 7.) Dar flrahu boshjiga.
,So ti darovi kriftjanam potrebni?
,Silno potrebni io, ker duiho Bogu prijetno fturé. „Vle to pa dela eden ino ravno tiftiDuh, hteri llednimu daje, kakor hozhe.’* 1. Kor. 12, 4— 11.
1.	) Dar modrofti fturi, de kriftjan to ljubi, kar je boshjiga, ino ne, kar je pofvet-niga ali ptujiga. „Vfa modroft je od Go-fpod Boga.’’ Sir. 1,1.
2.	) Dar saftopnofti ali umnofli rasfvetli dufho, de saltopi relnize in Ikrivnofti vere.
3.	) Dar fveta fturi, de kriitjan raslozhi in svoli, kar je Bogu bolj dopadljiviga, in k’ svelizhanju pomagljivfhiga.
4.	) Dar mozhi daje kril tja nu ferzhnoft, de dobro dela , zhe ima savoljo dobriga fhe F tem vezh terpeti, ino de vie fovrashnike fvojiga svelizhanja premaga.
5.	) Dar snanja, ali uzhenofti rasfvetli kriftjana, de fposna Boga ino njegove po-
polnamofti, pa tuđi pot, po kterim je hoditi, de vezl.no svelizhanje dofeshe , ino do vé ner&rnolti fvojiga svelizhanja’odver-
niti.
6.	) Dar brumnofti fturi, de kriftjan Boga vredno moli, mu je pokoren, ino njegovo voljo dopolni, ne kakor hinavzi, kteri fe mu le s’ befedo perlisujejo, tudi ne kakor fusimi, kteri jo le is ftrahu do-polnujejo, ampak kakor dobri otrozi, kte-ri is ljubesni radi boshjo voljo duré.
7.	) Dar ftraliu boshjiga dela v’ kriftjanu, de fe Boga is ljubesni boji, ino vfe od-vrazhuje , kar bi utegnilo Boga shaliti. Modri pravi: „Srczhna dufha tiftiga, kteri fe Gofpoda is ljubesni boji, saltaj Bog mu bo mozhen v arh/’ Sir, 34; 17 — 1Q.
Hakßini fad pernefe fveti Duh v hrijijanu ?
Tahiga le , pravi f. Pavl : „Ljubesen, vefelje, mir, poterpeshljivoft, prijasnoft, dobroto, dolgosanafhanje, krotkoft, vero, pohlevfhino, sdershnoft in zhiftoft.” Gal. 5, 22. 23. Is lcteh zhednoft le kriftjan lpos-na, de f. Duh v’ njem prebiva.
Od devetiga zhlena vere.
Kieri je devet zhlen vere?
Ta le: Eno, fveto, katolfhko kerfhan-fko zcrkuv, gmajno Svetnikov.
po
Od Zerlcve Jesufore.
Kaj je JesufJturil, deje vef njegov nauk zhijt ino nepopazhen ßie po njegovim v' nebo odhodu na fvetu ohranjen ?
Zerkuv je portavi], in jo je s’ vfim previđil, kar ji je k’ temu namenu treba.
Kaj je Jvela, hatoljhka ker/hanjka zerkuv i
Je vidni sbor vfih pravovernih krift-janov pod vidnim poglavarjem rimfkim pa-pesham, kteri vfî en nauk verjejo, ino vfi ene sakramente imajo.
Kako fe je Jesujova zerkuv sazhela in tusßlirila ?
Jesuf je fam uzhil, in fi tudi svolil dvanajft Apoftelnov, jih je poduzhil, in jim je sapovedal po vfim fvetu vfim ljudem njegov nauk osnanovati. Mat. 28.
Jesuf je fam tri leta uzhil, s’ fvetimi sgledi fvoje nauke poterdoval, ino zhude-she delal, de fo ljudje v’ njega verovali. Svolil fi je tudi dvanajft Apoftelnov, kteri fo bili njegovi ftanovitni tovarfhi ino prizhe vfih njegovih del ino befedi. On jih je v’ vfim poduzhil, de fo samogli tudi oni ljudi uzhiti, potem ko je Jesuf k’ fvojimu Oshetu v’ nebela odfhel. Rekel jim je: „Kakor je Ozlie mene poflal, tako tudi jeftrafpofhljem.” Jan. 20, 21. Pofj-
dite tedaj, in uzhite vfe narode, in ker-ftite jih v’ imenu Ozheta, Sina ino f. Duha/» Mat. 28, 19- Poflal jim je fvetiga Duha, kteri jih je rasfvetlil , mozhne ltu-ril, de lo bili ferzhni v» osnanovanji Jesu-fovevere, daljim je dar mnoge jesike govoriti, de fo s’ vfakim ljudftvam sai topno in lohka govorili 3 ino li’ poterjenju njih naukov tudi mozh zhudeshe delati.
Perva od Jesufa svoljena Apoftelna fta bila f. Peter in Г. Andrej. Kader je Je-suf ob Galilejfkim morji hodil, je vidil dva brata, Simona, koje imenovan Peter in Andreja njegoviga brata, ker fta mre-sho v’ morje metala (ker fta bila ribzha). In jima je rekel: „Hodita sa menoj, in jeft bom fturil, de bota ribzha ljudi. Oba Ita prezej fvoje mreshe popuftila, in fta fhla s’ njim. Ino kader je on od tam naprej fhel, je vidil dva druga brata Jakopa Zebedejeviga in Janesa njegoviga brata v’ zholnu s’ njih ozhetam ZeL-edejam, kjer fo fvoje mreshe popravljali, in on jih je poklizal, in fta prezej mreshe in ozheta sapuftila, in fta fhla sa njim. Mat. 4 , 18—• 22.	,S. Matevsha je vidil Jesuf na zolu
fedeti in mu je djah Pojdi sa menoj, in on je vftal, in fhel sa njim. Tako XI je bil Jesuf eniga sa drugim vfih dvanajft svoli!. Imena Apoftelnov pa fo lete: Pervi Simon imenvan Peter in Andrej njegov brat. Jakop Zebedejev in Janes njegov
brat, Filip in Jeraje, Tomash in Matevsh zolnar, Jakop Alfejev in Tadej, SimonKa-nanejz, ino Judesh Ifhkarjot, kteri je tudi Jesufa isdal.’’ Mat. 10,2 — 4- in Luk. 6, 13.
Po Jesufovim v’ nebo odhodu fo Apoftelni nameft Judesha Ifhkarjota f. Matia Apoftelna svolili. Djan. Apoft. i, 12 — 26. Skosi fofebno velik zhudesli je bil f. Pavl Apoftel od Bogasvoljen. Djanj. Apoft. g, i — ig.
Jesuf je sraven dvanajft Apoftelnov tudi fhe dva in fedemdelet uzhenzov svolli, ktere je, dokler je na fvetu shivel, po desheli pofhiljal njegov nauk osnanovat.Luk. 10, 1- Po Jesufovim v’ nebo odhodu fo tudi Apoftelni uzhenike poftavljali, kjer fo vidili, de jih je bilo treba, tako de pravoverni k ri ft ja ni nifo nikolj bres duhovnih papirjev ino uzhenikov bili. Tak je bil sa-zhetik Jesufove zerkve.
Kaj fe je sgodilo, ko fo Apoftelni po fvetu fllli f in nauk Jesufovi osnanovalil
Veliko Judov in nejevernikov je verovalo v’Jesufov nauk, fe je fpokorilo, in fe jih je dalo kerftiti. She na pervo pridgo f. Petra na binkufhtni prašnik fe jih je per treh taushent kerftiti dalo. Djanj. Ap- 2, 4l. Per perloshnorti, ko je Peter od rojft-va hromiga mosha per durih ternpeljna v’ imenu Jesufa Kriftufa osdravil, ino potlej
boshjo befedo т' ternpeljni osnanoval, je bilo pet taushent mosh pravovernih pollalo. Djanj. Ap. 4, 4. Tako le je vera Jesufova hitro rasfhirila, od dne do dne je bilo vezh kriftjanov, ker fo Apoftelni povlod evangeli osnanovali, in Goipod Jesuf je bil s’njimi, ker je vero potei doval s’zhudeshi, kteri lo le godili. Mark. 16, 20.
Kako Jo bili imenovani tifti, ki fo v' Jesuf a ino njegov nauk verovali ?
Kriftjani fo bili imenovani, in to lepo ime lo nar pervizh verni v’Antiohii dobili. Djan. Apoft. 11 , 26-Tudi fo felvetniki imenovali , ker lo bili fkosi pofvezhjozho gnado boshjo pofvezhvani, k’fvetofti pokbzani in ker je tudi njih shivlenje fveto bilo. Djanj. AP- 26, 1-8.
Kdo je nevidni poglavar zerkve ?
Nevidni poglavar zerkve je Jesuf Kriftuf.
Koga je Jesuf Kriftuf vidniga poglavarja zerkve poftavill
Jesuf Kriftuf je f. Petra vidniga poglavarja fvoje zerkve poftavil ihe prej, ko je v’nebefa lhel, rekozh ; „Pafi moje jagnjeta, pafi moje ovze.“ Jan. 21, 16. 17. Ti fi Peter, in na to fkalo bom jeft sidal fvojo zerkuv, in peklenlke vrata je ne bojo premagale. In tebi bom dal kljuzhe nebelhkiga kraljeftva, in karkolj bolh savesal nasemlji,
bosavesano tudi v’nebelih, in karkolj bofh rasvesal na semlji, to bo rasvesano tudi v’ nebelih.“ Mat. 16, 18- iQ-
Kdo je sa Petram vidni poglavar zerkve?
Vfi pravi rirnfki papesbi saporedama fo vidni poglavarji zerkve in namellniki Jesufa Kriftuia. Papesh, ki je vidna glava zerkve, ima pervo zhaft ino oblaft v’Jesu-iovi zerkvi, kakor jo je Peter pervi med Apo-flelni imel.
Kdo Jo Jhkofje ?
Shkofje fo pravi nameftnikiApoflelnov.
Kakfliino obla fi imajoßlkofjev* Je-sufovizerkvi2
Ravno tako, kakor fo jo Apoftelni imeli, ker fo njih naftopniki. „Relnizhno vam povem, karkolj botesavesaii na semlji, bo tudi v’ nebelih savesano, in karkolj kote rasvesali na semlji, bo tudi v’ nebefihrasvesano.” Mat. 18, 18. ,,De naftopi to Uushbo in apoftolftvo, od kteriga je Jn-desh odpadil, de bi na fvoje meftu Ihel. In fo losali na-nje, in los je padel na Matija , in je bil perfhtet enajftim Apoftelnam. Djanj. Apoft. i , 25. 26. „Glejte na febe in na vfo zhedo , v’ kteri val je fveti Duh sa Ihkofe poftavil k’ vishanju boshje zerkve , ktero je s’ fvojo kervijo perdobil. Djan. Apoft. 2o, 28.
■dii je vezh pravih zerkva ?
Le ena je prava zerkuv, sunaj ktere ni Upati svelizhanja.
Kako Je da Jposnaii prava zerkuv?
Is Ihtirih laftnolt, namrezh 1.) De je edina, 2.) fveto, 5.) katolfhka (а/г pov-Jotna) 4.) apoftolfka.
Kako je prava zerkuv edina?
Edina je i.) Ker ima eno glavo. ,,En Gofpod je, ena vera, en kerft.“ Efes. 4, 5.
„Tako naf je tudi veliko eno telo v’ Ki i-ftufu,vfak polebej pa fmo eden drusiga udje.*’ Rim. 12, 5. „Jeft imam fhe druge ovze, Etere nifo is tega hleva , in jeft morem tudi tifte perpeljati, ino bodo moj glaf flifhale, in bo en hlev ino en paftir.“ Jan- 10, 1Г).
2.) Ker ima en nauk ino ene Sakramente. Ona le to uzhi, kar fo vfi pravoverni vfelej in povfod verovali. „Skerbito ohraniti edrnoft duha v’savesi miru. Eno telo ino en duh bodite, kakor fte pokli-zani k’enimu upanju fvojiga pokliza.“ Efes. 4, 3. 4. „Prolim val pa, bratje, Ikosi ime Gofpoda nalhiga Jesufa, de vfi eno govorite, ino de med vami ne bodo ras-pcrtja, ampak de hote pnpolnama eniga duha in ene mifli.“ 1. Kor. 1 , io-
Kako je prava zerkuv Jvela? cSveta je 1.) Ker je njesazhetnik Je-®uf Kriftuf fvet, 2.) Ker je nje nauk fvet,
3.) Ker fvete Sakramente ima, 4.) KerlVo. je ude k’ fvetolti napeljuje, 5.) Ker io vedno fvetniki v* nji. „De bi jo pofvetil, ker jo je s’befedo shivlenja v’ kopvi vode ozhi-ftil- De bi fam lebi napravil zhaltitljivo zerkuv, ktera nima madesha, ali gerbe, ali kaj drusiga taziga, ampak de je Iveta in neomadeshana.” Efcs. 5, 26- 27.
Vfi nauki Jesufovi napeljujejo kriftja-na k’ fvetofti ino jo sapovedujejo j ino kar je Jesuf Kriftuf fturil, je le lturil, de bi nal pofvetil: tako tudi prava zerkuv Ivoje ude ob vfih zhafih k’ fvetofti napeljuje, kar prizhajo toliko tavshcnt marternikov in marterniz , fvetnikov in fvetniz , ki fo od nje poduzheni ino napeljani bili, de fo Cveto šhiveli, lepe sglcde dajali ino vezhno svelizhanje sadobili.
Kako je prava zerkuv katol/hka (ali poofotna) !
Katolfhka je: 1.) Ker jo je Jesuf Kri-ftul sa vfe ljudi, 2.) sa vfe zhafe, 3-) sa vfe kraje poftavil.
Jesuf fam fvojim uzhenzam pravi, de mu bojo p ri zb e v» Jerusalemu, in po vfi Judeji in Samarii, in do kraja fveta. Djanj. Apoft. t, 8. Ker je Jesuf hotel, de bi bili vfi ljudje fre/.hni in deleshni njegovi-ga odrelhenja in nelkonzhniga saflushe-nja, je fvoje Apoftelne in uzhenze po vfim fveti poflal njegov Evangeli osnanovat,
o?
de fledni, kteri v’ njega verje, ne bo pogubljen, ampak vezhno shivlenje ima. „Sa-kaj od fonzhniga is-hoda do sahoda bo moje ime veliko med narodi, in povfod fe bo ofrovalo, in zhift ofer daroval moji-mu imenu, sakaj moje ime bo veliko med narodi, pravi Gofpod vojfknih trum.” Ma-lah. i , ii.
Kako je prava zerkuv apojtoljka?
Apoftolfka je: 1.) Ker verje ino uzhi, kar fo Apoftelni verovali ino uzhili, 2.) ker fo Apoflelni na Jesufo\ o povelje njene nauke po vfim lvetu rasihirili, 3.) ker io njeni fhkofje naftopniki Apoftelnov.
„Ste sidani na fundament apoftelnov ino prerokov, ino fam Jesuf Kriftuf je poglaviten vogalni kamen.’’ Lfes. 2, 20.
Sama ta zerkuv je prava, ktera fka-she, de je od Apoftelnov, leta uzhi zhi-fto relnizo , ker le fvoji zerkvi je Jesuf obljubil, de ji bo poflal fvetiga Duha, kteri jo bo pred smoto varoval, in de on fam bo per nji do konzhanja iveta.
Ker je katolflika kerflianflia zerkuv edina , Jveta, apojtolflia in katoljhka kaj is tega fposnamol
Is teh laftofti fposnamo, de le ona je prava Jesufova zerkuv, v’ kteri samoremo svelizhani biti.
G
Kako Je prava zerkiiv odpervih zha-fov kerßlanjtva Jhe imenuje?
Prava zerkuv fe tudi rimfka imenuje, ker je zerkuv v' Rimu glava vfih drugih zerkva in freda edinofli. Torej fe tifti, ki fe od rimfke zerkve odlozhi, od prave zerk-ve odlozhi,
Kaj nam je Jturiti, ker J'rno v pravi Jesufovi zerkvii
1.) Moremo Boga sa ta dar milofti hvaliti, hi je naf po fvoji veliki ljubesni v’ fvojo fveto zerkuv vsel. 2.) Moremo zer-kuv fvojo mater ferzhno ljubiti. 3.) Sa njeno rasfhiranje ino povikfhanje moliti. 4.^) S’ njo fklenjeni ino nji pokorni hiti. 5.) Vfe njenje udje kakor bratje ino feftre ljubiti , ino kar je mogozhe duriti, de bi jim v’ svelizhanje pomagali.
Od gmajne ali obzhine fvetnikov.
Ali Jo vji pravoverni krij tj ani, ki Jo v' pravi Jesajovi zerkvi, med Jeboj svesani ?
Vß pravo verni kriftjani fo med feboj kakor udje telefa svesani.
„Sakaj, kakor je telo eno, (govori f. Pavl,) ino ima veliko udov, vfi udje telefa pa, ker jih je veliko, fo vender eno telo, tako tudi Kriftuf. „Sakaj v’ enim
duhu frno vfi v’ eno telo kerfheni. — Vi pa fte Kriftufovo telo ino udje med fcboj.”
1-	Kor. 12 , li — 27-
Šakaj Je gmajna med pravovernimi krij tj ani gmajna Jvetnikov imenuje1
Sato , ker io vfi kriftjani k’ fvetoftipo-klizani, in vfi fo v' Sakramentu f. Kerfta pofvezheni.
V'zhim objtoji gmajna Jvetnikov?
Gmajna fvetnikov obftoji v’ tem, de fo vfi pravo verni kriftjani kakor udje telefa med ieboj svesanij ino de fo vfi udje zerk-ve duhovnih darov ino dobrot deleshni.
Kteri fo tijli duhovni darovi, kte-rihfo vji udje zerkvg deleshni?
So: l.) Jesufov nauk, 2.) gnada bosh-ja, 3.) fveti Sakramenti, v’ kterih pofeb-no gnado boshjo sadobimo, 4-) nar ivetej-fhi ofer fvete malhe, 5.) molitur, 6.) sa-flushenje vernih in dobre dela.
jKteri udje zerkve imajo med Jeboj gmajno ?
Vfi pravoverni na semlji, fvetniki v’ nebelih ino duihe v’ vizah.
Kako Je tedaj rasdeli Jesufova zer-kuv, ker Jmo kriftjani na semlji tudi s* Svetniki v' nebejih ino s' dajhami v* vihali v’ savesil
,Sc rasdeli l.) V’ zerkuv v’ vefelji,
G 2
loo
to fo fvetniki v’ nebefih, ki fo frezhno fvet premagali, in fe sdaj v’nebefih vefelé.
2 y V’ zerkuv v’ terplenji to fo dufhe v’ vizah, ki fe fhe pokore, de bodo od vfih madćshov ozbifhene.
3.) V’ zerkuv v’ vojfkvanjij to fo vfi pravoverni na semlji, hi fe lhe soper poshe-lcnje ino greli vojfkujejo.
Kah/hno gmajno imajo verni na semlji med Jeboj ?
Verni na semlji imajo gmajno med fe-boj, de njih molituv, ino saflushenje dobrih del eden drusimu pomaga.
Kakflino gmajno imajo verni na semlji s' fvelniki v’ nebejih ?
Verni na semlji imajo gmajno s’ fvetniki v’ nebefih, Iter verni na semlji fvet-nike zhafld, in fe v’ njih profhnje perpo-rozhajo, fvetniki v’ nebefih pa sa verne na semlji profijo. „Onija pa je odgovoril in djal.’ to je Jeremija prerok boshji, ljubik bratov, in israelfkiga ljudllvaj ta je tifli mosh , ktcri veliko sa ljudflvo moli in sa zelo fveto mefio.” 2. Malt. 15, 14.
Kakjhno gmajno imajo verni na semlji v' dujhami s' vizah?
Verni na semlji imajo gmajno s’ du-fhami v’ vizah, ker verni na semlji sa du-lhe v’vizah Boga profijo, ino jim s’ mo. litujo, s’ dobrimi dèli, in fofcbno s’ tem
pomagajo, dc fveto maflio sa nje ofrujejo, dufhe mertvih pa is hvaleshnofti. sa verne na semlji Boga prolijo.
„Sveta mo dobra je tedaj mifel sa mertve moliti, de bi bili od grehov 'rcfhe-ni.” 2- Mark. 12, 46.
Od defetiga zldena vere.
Hitri je defeti zhlen vere ?
Defeti zhlen vere je ta: Odpufhanje grehov.
Kaj naj ta zhlen vere nzhi?
Naf uzhi, de je Krifluf fvoji zerkvi oblaft dal grehe odpulhati. Jan. 20, 22. 23. „Prejmite fvetiga Duha, hterim hote grehe odpuflili, tem fo odpulheni, ino hterim jih bote sadershali, tem fo sa-dersharii.”
So vji ljudje tega fliaza (sak/ada) deleshni, kteriga je Jesuf Krijtuf v fvoji zerkvi s' fvoj im terplenjem in fvo-jo frnerljo perpravil, de bodo od pii/he-nje grehov in ßllrafeng sadobili ?
Deleshni fo fkosi gnado , kteri v’ Je-sufa Kriflufa verjejo in To kerfheni, s’ Kri-ftufovo zcrkujo fklenjeni, ino v’ pohorfh-ni do nje oftanejo; kteri, zhe fo po kerftu grefhili, pravo pokoro duré , in f. Sakramente s’potrebno pcrpravo prejçmajo.Djanj.
Ap. 2, 37. 38-	,,Spokorite fe, in daj fe
fledni smed vaf kerftiti v’imenu Jesufa Kri-ftufa v’ odpufhenje vfih grehov.”
Kdo ima v’ pravi zerkvi oblaf t grehe odpafliaii?
V’ pravi zerkvi imajo fhkofje in mafh-niki oblaft grehe odpulhati.
Kje fe grehi odpufliajo ?
Grehi fe v’ Sakramentu f. kerfta ino v’ Sakramentu f. pokore odpufhajo.
Kteri grehi fe per f kerfluinokteri v f pokori odpuftéi
Poverbani {ali isvirni) greh, ino vfi pred f. kerftam fluì jeni grehi fe per f. kerftu odpufté, v’ f. pokori pa tifti grehi, kteri fo po f. kerftu flurjeni.
Imajo flikofjeino mafliniki od Jesufa oblaft odpufliati grehe, kader ino komur hozhejo?
Shkofje ino mafhniki imajo od Jesufa oblaft le sgrevanim in fpokorjenim grefh-nikam grehe odpufhati. Jesul je sato Tvojim nameftuikam oblaft dal gre1’e odpufhati, ali pa perdershevati, de bi fturili, kakor fposnajo, de fo grelhniki sgrevani ino fpre-obernjeni, ali ne. Bog grehov nikolj ne odpufti, zhe grefhnik ni sgrevan, in nima terdne volje fe poboljfhati.
„Kdor fvojc grehe fposna, ino opufti, uf-milenje dofeshe.“ Prip. 28, 13-
Samore grejhnik odpuflienje gre-kov sajlushiti ?
Grefhnik nikdar ne more odpufhenja grehov po vrednofti saflushiti. Zhejesgre-van in poboljfhan, sadobi odpufhenjc grehov po boshji milofti ino fkosi Jesufovo saflushenje, ne pa [kosi dela, ktere bi on fturil, ker zhe fe poboljfha ino dobro fturi, fturi le to, kar bi bil tudi pred mogel fturiti. Sato pravi Isaija prerok 55, 7. „Zhe greihnik sapufti fvojo hudobno pot, Gofpod le bo zhes njega ufmilil.“ Tedaj tudi refhnizhno poboljfhanimu grefhniku daje Bog odpufhenje grehov le is sgoli-ga ufmilenja. Torej vfak nej hvali ino ljubi ufmiljeniga Jesufa, kteri je fvoji zerk-vi to oblaft dal, ino vfak naj fiveliko persa deva fe te pofebne milofti s’pravo pokoro deleshniga fturiti.
Od enajftiga zhlena vere.
Kieri je enajfli zhlen vere ?
Enajfti zhlen vere je ta : Шајспје mefa.
Kaj verfemo od telef me rivi h ljudi'?
Verjetno, de bo Bog fodni dan vfe fticrtve obudil, ino de bojo telefa mertvih
s’ fvojimi dufhami fklenjene shive is grobo* vrtale. „Ne zhudite fe nad tém , šakaj ura pride, v’ kteri bojo vii, Uteri fo v’ poko-palifhih, glaf Sinu boshjiga flifhali , ino kteri fo dobro kurili, bojo is njih prifhli s’ vflajenjam k’ shivlenju, ti pa kteri fo huda kurili, s’ vflajenjam k’ obfojenju.’’ Jan. 5, 28. 29^
Od kod vemo, de bojo trupla mert-vih ljudi fpet shive vjlalel
De bojo rnertvi ljudje s’ ravno timi shi-votmi, ki fo jih v’ shivlenji imeli, vftaii vemo: l.) is boshjiga rasodenja, kar (o pravoverni ob vfih zhahh verovali. 2.) Nar bolj pa naf preprizha od te relnize Jesu-fovo od fmerti vftajenje.
„Vem, de moj Odrefhenik shivi, ino de bom poflednji dan is semlje vrtal, ino bom fpet s’ fvojo kosho obdan, ino v’ Tvojim mefu bom fvojiga Boga vidik Ravno jeft ga bom vidil, in moje ozhi ga bojo gledale, kteri ne bom drugi.“ Job. 19, 25 — 27.
„In pride zhaf, kakorfhniga fhe' ni bilo od takrat, kar fo fe ljudftva sazhele, — In veliko tih, (to je vji) kteri v’ prahu Semlje fpe, fe bo sbudilo, eni k’vezhnimu shivlenju, in drugi k‘ oframotenju, ktero bo vfelej pred njimi vezhno.“ Daniel 12,
1 — 2.
Drugi fin makabejfke matere Je v’ mar-trah umirajozh tako govoril: „Ti nar hudobni! hi nam fzer prizhjozhc shivlenje vsa“ rnelli, ali kralj fveta naf bo, ker savoljo njegove portave umerjemo, per urtajenju k’ vezhnimu shivlenju obudil.’’ 2. Mak. 7.
„Sakaj oni ne bojo mogli vezh umreti, sakaj oni lo Angeljam enaki, ino fo otrozi boshji, ker fo otrozi vftajenja. De bojo pa mertvi vrtali, je tudi Mosef fkasal per germu, ker Gofpoda imenuje Boga Abrahamoviga, in Boga Isakoviga, in Boga Jakopoviga, Bog pani mertvih, ampak je Bog shivih, sakaj vfi v’ njem shivé.’* S. Luk. 20, 36 — 38, Jesuf je rekel Marti: ,,Tvoj brat bo fpet vrtal.” Marta mu rezhe: „Vem, de na poflednji dan ob vftajenju bo fpet vrtal. Ino Jesuf ji je djal ; „Jeft firn vftajenje ino shivlenje, kdor v’ mene verje, bo shivil, ako ravno *bi she bil umeri.“ Jan. 11 , 23 — 25.
Jesuf je tudi vezh mertvih k’ shivlenju obudil, ino kadar je na krishu umiral, fo fe grobi odpirali, ino veliko telef fvet-nikov, kteri fo fpali, fe je sbudilo, ino kader fo po njegovim vrtajenju is grobov fhli, fo prillili v’ fveto mefto , ino fo fe rtmogim perkasali. Mat. 27 , 52 — 53.
„S. Pavl pravi: Kakor v’ Adamu vfi Umerjejo, tako bojo v’Krirtufu vfi oshiveli.“ I. Kor. 15. „Sakaj fam Gofpod bo s’popeljani, ino s’ glafam vifhiga Angela ino
s’ trobento boshjo od nebef prifhel, in mertvi, kteri fo v’ Kriftufu safpali, bojo nar pervi vftali. Po tim bomo tudi mi, kte-ri shivimo, in oftanemo , s‘ njimi vred kvifhko vseti v’ oblakih Kriftufu naproti, in tako bomo na vfelej s' Gofpodam , sato povefelujte fe med feboj s’ temi bedefa-mi.“ 1. Tef. 4, 15 — 17-
Sakaj bo Bog naßie telefa obudil?
Sato, ko je pravizhen, de jim bo po saflushenji povernil, kar fo s’ dufho vred dobriga ali hudiga durili. „Kteri fo dobro fturili, bojo vftali k’ shivlenju, kteri fo pa hudo fturili, bojo vftali k’obfojenju.^ Jan. 5, 2Q.
Kakfline bojo telefa pravizhnih po vjtajen j ul
Telefa pravizhnih bodo po vftajenji neftrohljive, neumerjozhe, zhaftitljive, duhovne, ino po podobi Jesufa, kteri jezha-ftitljiv od fmerti vftal. „Jesuf bo nafhe revno telo premenil, ker ga bo po podobi fvojiga telefa enakiga fturil.“ Filip. 3 , 21.
Kakßine bojo telefa hudobnih po vjlajenji ?
Bojo nezhaftitljive , fzer tudi neumerjozhe, pa le sato, de bodo vezhne martre terpele, ker fo bile s’ dufho vred Bogu nepokorne. „Bratje, fkrivnoft vam po-
vem, vfi bomo vrtali, ali ne bomo vii premen jeni. i. Kor. i5, 51.
Prav lepo nal f. Pavl od mertvih vfta-jenja poduzhi v’ 1. Liftu do Korinzhanov 15, 39 — 58. „Ni vie mefo eno mefo, ampak drugo je zhlovelhko, drugo shi-vinfko, drugo ptizhje, drugo pa ribje. (So tudi nebelhke telefa ino semljfke te-ldfa, ali vender druga zhaft je nebefh-kih, druga pa semljlkih. Druga fvetlo-ba je od lonza, druga jvetloba od lune, ino druga fvetlobaod svesd. Sakaj svesda le od svesde na fvetlobi raslozhi, tako tudi vftajenje mertvih. 4Seje le v’ rtrohljivofti, vrtalo boj v’nertrohljivorti. tSeje fe v’nezhafti, vftalo bo v’zhaRi. .Sejele v’flaboßi, vrtalo bo v’terdnoftij fejefe shivalfko telo, vftalo bo duhovno telo. Ako je shivaltko telo, je tudi duhovno, kakor je pilano. Pervi zhlovek Adam je portal shiva dufha, drugi Adam (pa) Duh, kteri oshivlja. To de ni pervo, kar je duhovno, temuzh, kar je zhlovefhko, potlej, kar je duhovno. Pervi zhlovek je is semlje semljfki, drugi zhlovek is nebef nebefhki. Kakorlhen je semljlki, taklhni fo tudi semljfki, ino ka-korihen je nebefhki, taklhni fo tudi nebefhki. Kakor fmo tedaj podobo serrilj-lkiga nofili , tako nofimo podobo nebefh-kiga. To pa rezhém bratje, de melo in krikraljeftva bozhjigane morejo pofefti, tudi trohnenje ne bo ncftrohlivofti pofedlo.
Glejte, fkrivnort ram povem: vfi fzer bomo urtali, ali ne bomo fe vii premenili. Na enkrat, kolikor bi s’ ozhmi trenil, na nar polledno trobento $ sakaj sabuzhala bo trobenta, ino mertvi bojo neftrohlivi vrtali, ino mi bomo premenjeni. Sakaj ftrohljivo more neftrohljivoft oblezhi, ino umerjozhe more neumerjozhoft oblezhi. Kadar bo pa umerjozhe obleklo neumerjozhoft, takrat fe bojo fpolnile befede, ktere fo pi-fane: Fosherta je fmert v’ premaganjuj fmert, kje je tvoje premaganje? lmert, kje je tvoje selo ? ,Smertno selo pa je greh, mozh greha pa poftava. Bogu pa bodi hvala, kteri je nam dal premaganje Ikosi Gofpoda na finga Jesufa Kril tufa. Sato moji ljubi bratje, bodite ftanovitni, ino nepremakljivi, obilni vfelej v’opravilu Go-fpodovim -, ker véfte, de valhe délo ni saftonj v’ Gofpodu.“
Kako fe bo to sgodilo ?
Skosi vfigamogozhnoft boshjo. Bogu ni nobena rezb nemogozha. Kakorlohka je bilo Bogu zhloveka is nizh kvariti, ravno tako lahko mu bo trupla mertvih obuditi. ,,Nafhe prebivanje pa je v’nebelih, od koder tudi Svelizharja zbakamo Gofpoda nalhiga Jesufa Krirtufa, kteri bo nafhe rev-1,0 telo prcmenil, ker ga bo podobi fvojiga fvetliga telefa enakiga fturil, po mozhi, s’
litero samore vfe rezhi fcbi podvrezhi.«
3, 2o 21.
Ta vera na vfigamogozhnoft boshjo je tudi poterdila vero na vftajenje od mertvih v’ ferzih mahabejfhih marternihov; od te Vere sbivo preprizhana mati je rekla fvoji-»nu finu. „Profim te (moje) dete, poglej na nebo ino semljo, ino na vfe, kar je v’ njih, ino fposnaj, de je Bog te rezhi is nizh (baril, kakor tudi zhlovefhhi rodj tako bo, de fe ne bolh tega rafcelna bal, ampah uređen delesha fvojih bratov flur-jen, iti k’ fmerti, de te v’ tihim vfmi-lenji (htero upamo) s’ tvojimi bratml vred lpet dobim.“ 2. Mark. 7, 28. 29.
Kdaj bojo mertvi vjlali ?
Na dan poflednje fodbe. „Ino on bo poflal Ivoje angele s’ trobento ino s’ velikim glalam, ino oni bojo vkup fpravljàli njegove isvoljene od fbtirih vetrov, od eni-ga kraja neba do drusiga.“ Mat. 24, 31.
Kaj nam je Jturiti, ko vemo, de bomo od merivih vjiali?
1.) Moremo .Testila Kriftufa hvaliti, ki je fmert premagal, sato de bomo, kakor je on od fmerti vftal, tudi mi enkrat vitali ino vezhno shiveli. „Gofpod umori, in oshivi, pelje v’ grob ino unkaj.“ 1. Kralj. 2, 6.
2.	) Per fvoji ino fvojih prijatlov fmerti le moremo tolashiti, ino ne Imémo nes-mérno shalovati, ker verno, de ne bomo vedno v’grobu, ampak de bomo vitali , fe fpetvidili, ino vezhno fkupej shiveli.
3.	) Se moremo greha varovati, ino Tvoje udje k’ flushbi pravize podati,ino fvoj'e telo v* fvetofti ino zhiftofti ohraniti, de bomo vefeliga od fmerti vftajenja ino vezh-niga svelizhanja uredni.
Od dvanajftiga zhlena vere.
Kleri je dvanajjti zhlen vere ?
Dvanajfti zhlen vere je ta le : In vezhno shivlenje.
Kaj verjemo in fposnamo s’ defedami dvanajjliga zhlena vere ?
S’ befedami dvanajftiga zhlena vere verjemo ino fposnamo vezhno svelizha-nje, ktero bo shelje fvetnikovinisvoljenih popolnama fpolnilo.
Kako fe bodo shelje fvetnikov ino svoljenih popolnama Jpolnile ?
Shelje fvetnikov ino svoljenih fe bodo popolnama fpolnile, ker bodo Boga vehomej gledali, ljubili ino vshivali.
Ili
■dii lodo tudi hudizhi ino pogubljeni vezimo shivlenje imeli ?
Tudi hudizhi in pogubljeni bodo vezh-no, sravno pa tudi neisrezheno nefrezh-no shivlenje imeli, ker bodo terpeli v’peklu rezhne lhtrafenge sa fvoje grehe.
Salaj fe apojtolßia vera s’ lefedo amen Jklene?
Sato, de poterdimo s’ befedo amen, de vfe refnizhno in gotovo vcrjemo, kar je v’ nji sapopadeniga.
m------>v<------ш
/ \
Drugi del.
Od upanja.
Ali fm é tifti, hi v' Boga veruje, tudi io upali, har je Bog obljubil?
"Vfe to fmé. upati, kar je Rog obljubil. „Vera pa je terdno zhakanje na rezhi, ktere fe imajo upati.“ Hebr. 11, 1.
Kaj je herßianjko upali ?
Je, te terdno sanefii, vfe to od Boga sadobiti, bar nam je obljubil. „Dershimo fe fposnanja fvojiga upanja terdno, sabaj sveli je , kteri je obljubil.“ Hebr. lo, 23.
Kdor v’Boga verje, to je, vfe saréf verjame , bar je Bog rasodel, in fkosi fvojo fveto zerkuv verovali ukasuje j ta more tudi fpolnenje njegovih obljub upati, ker tudi te je Bog fam r sodel. Kdor upanja nima, tudi shive vere nima, ker vera uzhi, de Bog je nefkonzhno dobrotljiv, ufmiljen,
refnizhen, svcft ino rfigamogozhen, de hozhe ino lohka dopolni, karkolj je obljubil. Torej je upanje k’svelizhanju ravno tako potrebno, kakor je vera potrebna. Kajn ino Judesh nifla upala, sato nifta vfmilenja dofegla.
„Kteri fe Gofpoda bojte, vervajte njemu, ino ne bote fvojiga plazhila sgubili, kteri fe Gofpoda bojte, upajte na njega, in vfmilenje vam bo s’ vefeljam prifhlo.“ Sir. 2, 8. g.
Kaj upamo od Boga ?
Od Boga upamo vezhno shivlenje, to je, vezhno svelizhanje ino vfe potrebne pomozhi ga dofezhi.
„Vfako nar boljfhi darovanje, ino popolnama dober dar je od sgorej, in pride od Ozheta fvetlobe.“ Jak. l, 17.
,Smemo tudi zhafne ino telejne dobrote od Boga upati ?
Tudi fmemotake dobrote upati od Boga , kolikor fo nam k’svelizhanju potrebne. „Ilhite tedaj nar poprej boshjiga kia-ljeftva ino njegove pravize, ino vfe to vam bo perversheno.“ Mat. 6, 33.
Sak a j upamo vfe od Boga sadobili ?
Sato i,} ker je Bog vfe obljubil, ki je refnizhen ino sveft v’ fvojih obljubah. uNe dajmo fe premakniti v’ uku fvojiga
upanja , šakaj on, ki je obljubil, je sveft.f< Hebr. 10, 23.
2.	) Ker je vfigamogozhen, nam torej vfe lohka da, kar nam je sa dufho ino sa te« lo treba.’
3.	) Ker je Bog nefkonzhno dobrotljiv ino ufmiljen, torej tudi hozhe dopolniti, kar je obljubil.
4.	) Ker je Bog vfigavedozh, torej tudi vé, koga nam je treba.
5.	) Ker fam Bog sapove, de imamo V njega upati. „Saupajte v’ njega (Boga), islite pred njim fvoje ferzé : Bog je nafh pomozhnik na vekomej.“ Pfalm. 6i, 9.
Skosi koga moremo upati od Boga vfe potrebne gnade ino dobrote sadobitil
,Skosi Jesufa Kriftufa, ki jenafhfred« nik per Bogu. „Takfhno saupanje pa imamo lkosi Kriftufa na Boga.“ 2- Kor, 3,4*
Je Jamo upanje sadojti?
Ni sadofti, zhlovekmore tudi kuriti, kar mu je Bog sapovedal, in gnadi boshji s’ grehi fe ne soper daviti. „Preljubi, ako nam nafhe ferzo nizh ne ozhita, imamo saupanje k’Boga, ino karkolj bomo profili, bomo od njega orejeli, ker njegove sa-povdi dershimo, ino fturimo to, kar je pred njim dopadljivo.“ l.Jan. 3,21—22.
Jesul je v! zholn (topil, in je rekel Petru: Pelji na globoko, in versite fvoje
mreshe , de vlak durite. In ,Simon je odgovoril : Gofpod zelo nozh fmo delali» in niimo nizh vjeli, na tvojo befedo pa hozhem mresho vrezhi. In sajeli fo tako veliko trumo rib, de fe je njih mre-sha tergala, in dva zholna fo s’ njimi napolnili. Luk. 5, 5— 7. Zhe bi Apodel-ni ne bili durili, kar jim je Jesuf sapove-dal, bi tudi rib ne bili vjeli: tabo more tudi zhlovek vlelej to duriti, kar mu je Bog sa-povedal, in potem naj od Boga vie upa.
Jesuf je bil nekahfhniga zhloveka, Iti je ofem ino tridefet let bolan bil, s’ befedo osdravil, de je prež udal, ino fvojo podjlo sadel, ino prezh nelel. Posneji ga je Jesuf v’templji najdel, ino mu je rekel : Lej, ti fi sdrav podal, nikar vezli ne gre-fhij de fe ti kaj hujfhiga ne sgodi. Jan, 5» 5 — 14.
jKaj pa naf /turi k’ takimu saapa-n/u perpravne ?
Gnada boshja.
Kaj je ker/hanßio upanje ?
Kerfhanfko upanje je zhesnatorna od Boga vlita zhednob, s’ ktero fe svedo sa-nelemo od Boga vfe sadobiti, kar nam je obljubil.
Ali fmo dolshni upanje v'febi po-vikjhevatil
Dolshni fmo. Kdor upanja nima tudi H 2
Boga ne more prav ljubiti, ber fi ga neu-fmiijeniga mifli) on nemore nadlog ino britkófl: sdajniga shivlenja po kerfhanfko preterpeti, ne is ferza moliti, ne pokore delati) tak zhlovek tudi sapovedane dobre dela opulha, ker mifli, de mu vfe nizh ne pomaga.
Ha j more krifljan vezhkrat premišljevati, de bo v’ upanji mozhnejflii per-hajal ?
1.	) More premifhljevati vezhkrat boshje nefkonzbne popolnamafii, polebno boshjo vfigamogozhnoft , modrofl, dobroto, miloft, vfigavednoft, sveftoft ino refnizhnofi.
2.	) ,Se more fpomniti velikih boshjih obljub, ktire fo fe ravno tako fpolnile, kakor jih je Bog fiuril.
3.	) ,Spomniti fe lepih sgledov, ktire fo nam fveti ljudje dajali, lii fo v’Boga terdno in svetlo upali, in kterim je Bog sa-voljo njih upanja pomagal.
4.	) Premifhljevati, kaj je Bog she sa fvoje ljudtlvo fiuril, de bi ga svelizhal, ino po-febno nefkonzhno Jesufovo saflushenje , in nauke, s’ktcrimi naf Bog k’upanju opominja.
5.	) Moliti ino Boga profiti, de bi ga ras-fvetlil, ino mu mozh dal v’ vfih sopernofiih, nadlogah inv' terplenji ftanoviten odati.
Ta sgled nam da David, ki je poln saupanja v’Boga molil rekozh: „Gofpod
je moja luzh ia moja pomozh, koga fe bom bal ? Gofpod je varh mojiga shivlenja, pred bom fe born trefil? Sakaj on me bo v’hudih dnevih s’ fvojim fhotorjam sabril, on me bo v’fkrivnim kraji fvojiga lhotorja fkril. On me bo na vifoko poftavil. Gofpod po-flulhaj moj glaf, ker k’tebi vpijem, ufmili le zhcs mene, in uflilhi me. Ne oberni fvojiga oblizhja od mene. Bodi moj po» mozhnik, ne sapufli me, ino ne saversi me o Bog, moj Svelizhar. Sakaj moj ozhè in moja mati fta me sapuflila, Gofpod pa me je fprejel. Gofpod! uzhi me tvoje poti, ino vishaj me po pravi kesi. Jek verujem, de bom v’desheli shivih dobrote Gofpodovc vidil. Zhakaj Gofpoda, bodi fcrzhan, in zhakaj Gofpoda.“ Pfalm. 26»
Od molitve.
Kaj je molituv ?
Molituv je povsdigovanje forza k’Bogu,
Sakaj molimo ?
1.) De Boga po dolshnoßi zhaftimo.
2-	) De ga sa prejete gnadc in dobrote sahvalimo.
3-	) De ga sa vfe nam potrebne telefne in dufhne dari profimo.
4.) De ga tudi sa odpnfhenje fvojih grehov, in
5.) De ga tudi sa vfe nafhimu blishmmu potrebne pomozhi profimo.
Kolikna je molil uv1?
Molituv je dvojna, notrajna ali ferzhna, ino unajna ali uftna.
Kako Je snotraj ali v'ferzi molil
Snotraj ali v’ ferzi fe moli, zhe fe mifli, shelje in obzhutki fcrza k’ Bogu pofhiljajo.
Bogabojezha Ana Samuelova mati je prav ferzhno dolgo pred Gofpodam molila, ino glaf fe ni flifhal. Heli jo vidi, in mifli, de je vinjena, rezhe ji: Kako dolgo bofh pijana. Ana mu rezhe, nifim pijana, temuzh firn fvoje ferze prizho Gofpoda raslivala, 1. Kralj l, 12 — 15.
Kako fe od sanaj al s' uftmi moli ?
Zhe s’befedo isrekamo, kar v’ferzi miflimo, obzhutimo ino shelimo od Boga dofezhi. ,,0n (moder) bo fvoje ufta k’ molitvi odperl, in odpufhenje Ivojih grehov profil. On bo befede fvoje modrofti kakor desh islival ino v’ molitvi Gofpoda hvalil.“ Sir. 59,7 — 9-
Kaj Je more per unajni molitvi Jkerbeti?
,Skerbeti fc more, de nafha dufha ravno to mifli, hozhe in sheli, kar s’ uft-ini isrezhemo , fzer bi bila molituv prašen
lig
glaf, nizh vredna ino Bogu fhe soperna, kar narri Tam Jesuf pove rekozh: „To ljud-ftvo me s’ uflmi zhafti, njih ferze pa je de-lezh od mene.“ Mat. 6,7 — 8.
Saka/ je tudi tinajna molituv potrebna ?
Sato, de fe eden drusiga k’poboshnofti obudujemo, tißim, ki naf vidijo ali fliihi-jo, lep sgled dajemo, ker nafhiga forza ne morejo viditi.
Kako fe moremo per molitvi sader-shati?
Spodobno, tako de samoremo farni prayo poboshno moliti, ino de tudi druge s’ Tvojim unajnim sadershanjem k’ poboshno-fti obudujemo. Ta vfa fpodobnoß more is ferza isvirati,i'zer je nafha molitev hinavfhina.
Torej kader Tvoje rohe proti nebelam povsdigujemo, fe na perli terkamo, fvojo glavo perpogujemo, poklekujemo,naj tudi v’ ferzi takrat fvoj nizh shivo obzhutimo, ino dolshnoß Bogu v’ vlim pokorni biti v’ po-nishnofti fvojiga Duha fposnajmo.
Jesufu je bilo unajno ponishvanje ozhitniga grcfhnika dopadljivo, ker je is ferzhne shalofti in ponishnofti isviralo, savergel je pa unajne ponishvanje farise-ja, ko je le is napuhnjeniga duhaprifhlo.
Smo dolshtiì molili ?
Dolshni fmo moliti, ker naf Jesufov sgled uzhi moliti, in Iter je molitur ena pervih đolshnoft nafhe vere, de fvoji-gaftvarnika, Gofpoda nebef ino semlje, kakor njegove ftvari, is ljubesni ponishno molimo, hvalimo, zhaftimo, sa potrebne gnade profimo, ino sa prejete sahvalimo, Iti nam jih je bres nafhiga saflushenja daL
Ali njlißii Bog naßie molitve, kadar sa druge projimo ?
Uflifhi jih , Iter fmo vii njegovi otro-zi , ino bratje med feboj. To nam je fam Bog rasodel, ker je prijatlam Jobovim rekel: „Pojte k*Jobu, mojimu flushabniku, ino ofrujte shgan ofer sa-fej Job pa, moj flubshabnik bo sa vaf profil, ino njega bom dobrotljivo pogledal, de vam va-fha ncumnoft ne bo sa hudo vseta.“ Job. 42, 8.
Sa koga je krijijan dolshan moliti ?
1.	) Sa-fe in sa vfe ljudi, de bi Boga
fposnali, mu flushili, in svelizhani bili, kakor f. Jakop sapove rekozh:	„Molite
eden sa drusiga, de bote svelizhani.“ Jak. 5, l6.
2.	) Sa papesha, fhkofa ino vfe druge duhovne paftirje, de bi bili s’ fvetim Duham napolnjeni, de bi velino pafli zhedo boshjo is dobriga ferza, sato de, kadar fe
bo perkasal paglavar pallirjov, bodo kro-no prejeli, i. Pet. 5, 2 — 4,
3.	) Sa zefarja ino druge deshelfke go-fpofke, de bi mirno ino pokojno shiveli v> brumnolti ino zhirtorti. 1. Tim. 2, 2.
4.	) Sa fvoje fiarifhe, 'otroke, shlahto, prijatle, dobrotnike, shive inmertve krift-jane : „Profim, de fe Aure molitve sa vfe ljudi.“ i. Tim. 2, 1.
5.	) Sa fvoje neprijatle in fovrashnike.
6.	) Sa grefhnike, de bi fe poboljfhali, pokoro fturili, in Boga vezh ne shalili : tudi sa krivoverze in nevernike, de bi fe b’ pravi veri Ipreobernili.
7.	) Sa pravizhne, de bi v’ gnadi boshji oliali in ralli.
Kaj moremo pojebno Boga projitil
Pofebno ino pred vfim drusim , kar je k’ svelizhanju nafhe dufhe treba, to je gnado ino pomozh boshjo, k’ poboljlha-nju nafhiga shivlenja in k’ odpufhanju grehov.. „Ifhite tedaj nor poprej boshjiga kraljcftva in njegove pravize.“ Mat. 6, 3 3. „Zhujte in molite, de v’ lkufhnjave ne padete.“ Mat. 26, 4l.
Kaderkolj bomo molili, ino sa kar-kolj bomo Boga profili, naj bo vlelej na-lha poglavitnamifel in she.'je, de bi boga-bojezhe shiveli in kdaj svelizbani bili - te shelje ne fmejo nikolj biti is nalhiga ier-za, fpremlujejo naj vfe nafhe dela, in naj
vishajo, vladajo nafhe molitve, ker vfe drugo nizh ne velja, zhe bogabozhene shiri-mo.
Ali nam bo pa Bog dal, kar je na-Jki duflii treba ?
Gotovo nam bo dal, zhe ga bomo prav, in s’ gorezhimi sheljami sa dufhne dari prolili. „Ako tedaj vi, ki fto hudobni , snate dobre dari dajati Tvojim otrokam, sa koliko vezh bo *a£h Ozhe is nebef do-briga duha dal tem, kteriga profijo.“ Luk. 11, 13. „Ako pa kdo is vaf modrofti potrebuje, naj profi Boga, kleri vfim obilno da, ino ne oponafha, ino mu bo dana.“ Jakop. 1, 5.
Kako moremo sa telefne dari profiti?
S’tim perftavkam, zhe je Boguk'zhafti, ino nam k’svelizhanju, de jih dobimo ) zhe bi nam utegnile fhkodovati, de bi jih pa ne dobili.
Kako Je more kriftjan k'molitvi per-pr avl'jati ?
1.) More Boga in vezhne refnize, sravno pa tudi Tvoje Tlabofti premiThljevati, de Te Terze vname, ponishuje, ino k’Bogu sdihuje.
Kader je David premifhljeval Tlabofti ino potrebe, je bil shaloften, ino Boga pomozh profil rekozh: „Jeft Tim v’Tvojim
premifhlovanju shaloften, ino preftrafhen. Jeft hozhem k’Bogu klizati, in on bo meni Pomagal.’’ Piai. 54, 3 — 17.
2.	) More ljubesen do greha v’ferzi sa-
dufhiti.
3.	) Sovrashnikam odpuftiti.
4.	) Pofretne smote ino lkerbi odloshiti.
fSo rastrej'ene mifli per molitvi vfe-lej greh ?
Rastrefene mifli per molitri fo greh, kader je zhlovek rastrefenja fam kriv; zhe pa gorezhe shelje ima, de hi rad andoht-ljivomolil, in fe rastrefenim miilim navfo mozh sopcrftavi, mu nifo greh.
Kako je zhlovek rastrejhoj'ti per molitvi fam kriv?
Je kriv, zhe fe k’ molitvi ne perpravlja, zhe je prevezh v’zhafne rezhi samil hijen; Mi zhe per molitvi v’take kraje gre, kjer ga kake reahi motijo, ino zhe fe osera.
S zhim naj zhlovek fvojo veft tola-shi, zhe per vfim fvojim persadevanji bres rastrefnofti moliti ne more ?
S’tim, de Bog na ferze ino na voljo zhlovckovo gleda, ino de mu bo tudi per-sadevanje povernil.
Kako moremo moliti, de bo najha molitav Bogu prijetna, in vjlifhana P
1.	) Moremo v’Jesufovim imeni moliti, sakaj on je nafh frednik in befednik per Bogu. „Refnizhno, refnizhno ram povem, ako bote Ozheta v’ mojim imeni profili, ram bo dal,“ Profite ino bote prejeli. Jan. 16, 23 — 24.
Kaj Je pravi v' Jesufovim imeni molili ?
,Se pravi moliti s’ saupanjem v’ Jesu-jfovo nefkonzhno salluslienje, in sa take re-zhi profiti, ktire fo po Jesufovi volji.
2.	) Andohtlivo, to je, le na Boga miniti, in v’ ferzi obzhutiti, kar Bogu govorimo.
3-) S’ terdno vero, in ferzhnim saupanjem, kar naf Jesuffam uzhi rekozh: „Yfe karkolj bote v’ molitvi profili, bote prejeli, ako bote verovali.“ Blat. 2i, 22. »Naj pa profi s’ saupanjem bres vfiga pomifhlje-vanja.“ Jak. 1, 6.. Jajr je profil Jesufa sa fvojo hzhir, ino savoljo njegove vere jo je Jesuf k’ shivlenju obudil. Mark. 5, Зб. Hlapza ftojniga poglavarja je savoljo vere osdravil. Mat. 8, 5. Ravno sato tudi hzhir kananejfke shene. Blat. 15, 22.
4.) V’ ponishnofti ino s’ sgrevanim fer-zam. „Blolituv tiga, ki le ponisha, bo «blake prederla.“ Sir. 35, 2t.
Ponishen zhlovek fposna fvoje potrete , flabofli ino grehe, ino torej tudi fvojo nevredno!! ulliihan biti, sato obshaluje boje grehe ino moli, kakor ozhitni grefh-nik, ne kakor prevsetni farisej. Luk. 18, 10 — 14.
5.	) V* duhu ino v’ refnizi. „Bog je duh, torej, Uteri ga molijo, naj ga v’ duhu ino v’ refnizi molijo.“ Jan. 4 , 24.
Kdaj moli zhlovek Boga n' dahu ino t>’ rejhizi?
Kader je, ko premifhluje boshje popoliamoli! in dela, vef v’ Boga samifhljen, njega zhes vfe ljubi: Kader je vef v’ bosh-jo voljo udan, in sadovoljen s’ vlim, kar i>u Bogpolhljej ino kader fi persadeva vfe dopolniti, kar Bog hozhe, takrat ga v’dubu ino v’ refnizi moli.
6.	) Stanovitno, ino ne fmemo jenjati, zbe tudi nifmo bersh uflilhani.
Tako je neprenehama profil prijatel fvojiga prijatla tri hlebe kruha. Luk. 11, 5 —15. Vdova krivizhniga fodnika. Luk. J8, 2 — 7.	,Slepi per Jeriho. Luk, iß,
55 — 43. Kananejlka shena sa hzhir.Mat. 15, 22 — 28.
7.	) Moremo uflifhanje fvojih profhnja boshji volji perpuftitij to je, de bi fe to sgodilo, kar Bog hozhe, ino sato, ker on bozhe. Tako je Jesuf molil: Ozhe vsemi
grenki kelh od mene, pa ne moja, ampak tvoja volja naj fe sgodi.
Šakaj ni vjelej vjlißlana naflia molit uv?
Sato ker prav is ferza ne molimo, ali pa sa take rezhi profimo, ktere bi nam fhkodvale, kar pa le fam Bog previdi, mi pa ne vemo. „Profite, ino ne prejmete, sato ker sa hudo profite, de bi po fvojim poshelenji sapravili.“ Jak. 4, 3. „Najpa profi s* saupanjem bres vfiga pomifhlova-nja, sakaj kdorfe pomifhlja , je enak mor-fkirau valu, kteriga veter goni in fem-ter- tje mézhe. Naj tedaj ne mifli tak zhlo-vek, de bo od Gofpoda kaj prejel“ Jak. 1,6 — 7.
Kdaj fmo dolshnì moliti'l
Bres prenehanja. „Molite bres preneha.“ l. Tef. 5 , 17.
Nafhe mifli ino sbelje nafhiga ferza morejo vedno per Bogu biti, de nikolj nizh taziga ne fturimo, kar bi Boga shalilo. Sofebno pa moremo moliti sjutraj, ko vfla-nemo, svezher prej ko fpat gremo, pred jedjo in po jedi, pred sazhetim ino po ftur-jcnim deli, ob zliolu sadobljene frezhe, ali per odvcrnjeni kaki nefrezhi, ino kolikor-hrat nam je boshje pomozhi treba, slafii v’ f kufhnjav. „Vlaki zhaf hvali Boga, ino proli
ga, de tvojo pot visha, ino de bo vfe tvoje naprejvsetje v’njem üurjeno.“ Tob. 4, 2o.
Kakflma more biti na/ha moltittv V ul raj?
1.	) Moremo Boga is ferza sahvaliti, bi je nai zhes nozh ohranil, in nam dal fpet frezhno dan doshiveti.
2.	) Dobre fklepe v*ferzi ponoviti, de hozhemo zhes dan po volji boshji shiveti, fe vfiga greha varovati, ino vfe fvoje dela Bogu ofrpti.
3.	) Boga sa gnado, pomozh ino shegen profiti, ?de bi samogli fvoje dobre fklepe »no dolshnofti fvojiga ftanu svefto ino savoljo Boga fpolniti.
„Aho feti sgodaj k’Bogu vsdignefh, in Vfìgamogozhniga sa odpulhanje profifhj ako zhifto ino pravizhno shivifh, fe bo hitro k’tvoji pomozhi obudil, ino tvoje prebivalfhe savoljo tvoje pravize mirno f turih“ Job. 8,5 6.
„De bi bilo vfim snano, de je treba tebi hvalo dati, preden folnze iside, ino ob sarji tebe moliti.“ Buk. modr. i6, 28.
„Moder bo zlo sgodej zhul per Go-fpodu, kteri je njega ftvaril, in bo pred oblizhjem nar Yikfhiga profil. On bo fvoje ufta k’moliivi odprel, in odpufhenje fvc* jih grehov profil.“ Sir. зд, 6. 7.
Jesul nam da fvet sgled, kakor f. Evangeli pove: In sjutraj sgodaj je vftal ino
un flial, ter fe je podal v’pult kraj, in j« tam molil. Mark. i , 35.
Na kaj fe moremo sjutraj flie pofeb-no fpomniti ?
Se moremo fpomniti, kterih nevarnoft fe moremo ogibati, de ne bomo ne na dufhi ino ne na telefu pofhkodvani.
Kakßma more vezherna rnolituv biti ?
1.	) Moremo Boga sa vfe dobrote saliva li ti j ki Imo jih zhes dan od njega prejeli.
2.	) ,Svoje shivlenje premiflitij kaj fmo dobriga samudili, ali pa hudiga kurili.
3.	) Boga s’ sgrevanim ferzam sa odpu-flienje fvojih grehov profiti, in terdno fkleniti v’ greh nizh vezh pervoliti.
4.	) Bogu fe peiporozhiti, de bi naf no-
zojfhno nozh pred vfim slegam obvaroval, ino v’ fvoji gnadi ohranil.	*
„Po dnevi bo Gofpod fvojimu ufmi-lenju sapovedal , de k’ meni pride , ino po nozhi mu bom hvalo pel. Jek bom molil Boga mojiga shivlenja.“ Pfal. 41, g.
„Gofpod, po nozhi le na tvoje ime fpomnim, ino dershim tvojo pohavo. Ob pol nozhi hm vkajal tebe savoljo tvojih pravizhnih sapored hvaliti.“ Pfalm 118, 54 — 62.
Jesuf nam tudi da sgled, hi Je sve-zher po vezli ur od Tvojih uzhenzov odlo-zhen k’ fvojimu nebefhkimu Ozhetu molil.
Kje nam gre moliti?
JPovfot ker je Bog povfotj ino naf povfot uflifhi. Nar raji molimo pa tam, hjer s’ nar bolj sbranimi miflimi moliti samoremo, podavim: v’ zerkvi, ki je hifha molitve, ali s’ fvojo drushino ali pa na fkrivnim. Jesuf pravi: „Ti pa kader molifh, pojdi v* fvoj hram, sapri duri, ino moli fvojiga Ozheta na fkrivnim, ino tvoj Ozha, kteri na fkrivnim vidi, bo tebi povernil.” Mat. 6., 6.
Zhimn Jo nam molituvflie bukve?
Zhe prav verno is njih molimo , fe sbuđć v’ naf bogabojezhe mifli ino fvete shelje, kterih nam je per molitvi treba.
K’ kteri molitvi najdemo vje, kar je treba projiti?
Y’ Ozhe nafhu, to je v’ Gofpodovi molitvi ?
Od Ozhe nafha.
Kdo je naf uzhil moliti?
Jesuf Kriftuf nafh Gofpod naf je uzhil Goliti.
13o
Kiero molit uv naf je JesuJ uzhil 1
Jesuf je naf uzhil Ozhe nafh, sato fe mu pravi Gofpodova molituv.
Kdaj je JesuJ lo molituv uzhill
Jesuf jo je uzhil, ko fo g a njegovi uzhenzi profili.— Vidili fo namrezh uzhen-zi Jesufa vezhkrat moliti, perporozhcval jim je Jesuf molituv, sato fo tudi fami sheleli moliti. In sgodilo fe je, de je na nekimu kraju molil, ino kader je nehal, mu je eden njegovih uzhenzov rekel : „Go-fpod uzhi naf moliti, kakor je tudi Janef fvoje uzhil/' Luk. 11, 1. Jesuf pa mu je rekel: Takole molite.
„Ozhe nafh, kteri fi v’ nebelih. Po-fvezheno bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo. Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na semlji. Daj nam danf nafh vfakdanji kruh. Jno odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpu-fhamo fvojim dolshnikam. Ino ne upelji naf v’ fkulhnjavo, Temuzh refhi naf od hudiga. Amen.“ Mat. 6, 9 — 13.
Ali je Ozhe najh Bogu prijetna molituv ?
Ozhe nafh je Bogu nar prijetnifhi, in je tudi nar boljfhi molituv, ker jo je. fam Jesuf uzhil. Ta molituv tudi vfe v’ febi ima, karkolj kriftjan sheleti ino sa fvoje zhafno ino vezhno shivlenje profiti same-
re, in tuđi uzhi prav po volji boshji profiti.
Je sadojti snati Ozhe nafll ?
Ni sadofti, krifljan more tuđi vediti, baj leta molituv v’ febiima, inkar ga uzhi, tudi Huri ti.
Koliko projhnja ima Ozhe naflil
Sedem profhnja ino en ogovor.
Kakßien je ogovori
Ogovor je ta; Ozhe nafh, hteri fi v’ nebelih.
Šakaj pravimo Bogu Ozhe ?
Sato, her je ljudi po fvoji podobi ftvaril, ino ber po ozhetovo sa-nje (berbi.
Šakaj pravimo Bogu Ozhe nafli ?
Bogu pravimo Ozhe nafh, ker je naf fbosi IVetiga Duha per f. kerilu sa fvoje otroke, verbe ino ravnoverbe Jesula Kri-flufa, med fabo pa sa brate fturil. Rim. 8 , »5 ■— 17.
Kaj naf uzhé lete prijetne hefede Ozhe nafli ?	J
Naf uzhé i.) de naj s’otrozhjim sau-panjem k’ Bogu molimo, ker vémo de homo uflifhani. On je naf she bres nafhe profhnje ino bres vfiga saflushenja sa (vo-jc otroke vsel, koliko bolj bo naf uflifhal
in nam dal, kar ga bomo profili, zhe bo le nafhi dufhi potrebno.
2.) De naj edendrusiga kakor Tvoje brate in feftreljubimo, eden sä drusiga fker-bimo ino molimo, ker Trno vfi otrozi ravno tiftiga Ozheta.
SaTiaj pravimo , kten Ji v' nebejih ?
Pravimo sato, ker Bog, de fi je ravno povfod prizhjozh, je Tofebno v’ nebelih, kjer Te fvojim isvoljenim od oblizhja do oblizhja gledati ino vshivati daja. Tudi sato, de fe fpomnimo, de nafha verb-fhina je v’ nebelih, ino de sato morejo tudi nafhe mifli ino shelje tam biti.
Ktera Je perva projhnja v’ Ozke naßiu?
Je ta le: Pofvezheno bodi tvoje ime.
Sahaj pr oj imo nar pred, de bi bilo boshje ime pojvezheno ?
De bilo boshje ime pofvezheno profitno nar pred, ker moremo vlelej ino pred vfimi drusimi rezhmi profiti, kar je Bogu k’ zhafli, ino potem fhe le takih rezhi, kte-re To nam ali pa nafhimu blishnimu potrebne.
Kaj pr oj imo s’ pervo proßinjo ?
Profimo: 1.) De bi rfi ljudje na sem-Iji boshje laftnofti ino popolnamafti bolj ino
bolj fposnali, v’ zhafli imeli, ino pofne-mali.
2.	) De bi fe grefhnilii fpokorili, ino k’ Bogu fpreobernili.
3.	) De bi fe boshjimu prefvetimu imenu nikolj nczhaft ne godila, ne s’ krivovero, ne s’nejevero, ne s’ preklinovanjem, ino ne s’ nekerfhanfkim shivlenjem.
Ktera je druga proflmja ?
Druga profhnja je : Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo.
Kaj projimo s' drugo proflinjo ?
S’ drugo profhnjo profimo î
1.	) De bi vii ljudjè Jesufov nauk bolj ino bolj fposnali ino durili, de bi fe lira-ljedvo njegove zerkve bolj ino bolj ras-Ihirjalo in uterdilo, kraljeltvo nejevere, smete in greha pa saterlo.
2.	) De bi Bog vero upanje ino ljube-sen v’ naf obudil, ino te zhednofti v’naf povikfhal.
3.	) De bi nam poflednizh po tem shi-vlenji nebela dodelil.
Ktera je tretja proßinja ?
Tretja profhnja je: Sgodi fe tvoja, volja, kakor v’nebelih, tako na scmlji.
Kaj projimo s’ tretjo proflinjo?
S’ tretjo profhnjo profimo:
1.	) De bi nam Bog gnado dodelil njegovo freto voljo vfelej tako svelto ino voljno na semlji fpolniti, kakor jo Angeli ino fvetniki v’nebelih fpolnujejo.
2.	) De bi Bog vfe odvernil, karnaf njegovo fveto voljo fpolniti sadershu/e.
Klera je zheterta projhnja ?
Zheterta profhnjaje: Daj nam danaf nafh vfakdanji kruh.
Kaj profimo s’ zheterto projhnjo ?
S’ zheterto profhnjo profimo :
1.	) De bi nam Bog vfe dal, kar nam je treba sa dufhno ino telefno shivlenje ohraniti.
2.	) De bi Bog dragino ino lakoto, pa tudi greh, kteriga Bog vezhkrat s’takimi fhibami tepe, dobrotljivo od naf odvernil.
Kiera je peta proflinja ?
Peta profhnjaje: Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolshnikam.
Kaj profimo s1 peto projhnjo?
Profimo, de bi nam Bog nafhe grehe odpuftil, kakor tudi mi is ferza odpultimo vfim, ki fo naf rashalili.
Klera je Jhefta projhnja ?
Shelta profhnja je: Ino naf ne upelji v’fkufhnjavo.
Kaj prof imo s'fli eJt o proßinjo ?
S’ fhefto profhnjo profimo:
1.	) De bi naf Bog v’take perloshnofU varoval, v’ kterih bi liudo vidili, f lil hali, ino tudi mi lohka grefhili.
2.	) De bi nam Bog ob fkufhnjavi fvoje pomozhi ne umaknil, temuzh de bi nam guado dal fkufhnjave ferzhno premagati.
Kdo naf Jofebno ßiußla ?
Skufha naf fofebno fvet s’hudimi po-govormi in sgledi, laftno mefo, to je nafhe hudo nagnenje ino poshelenje, ino hudizh.
Ali tudi pravizhne Bog Jkußia ?
Tudi, kader namrezh fkufha njih zhednoft l.) s’bolesnijo, 2.) s’ubofhtvam ino s’ drugimi nadlogami. „Srezhen je zhlo-vek, Uteri fkulhnjavo preterpi, sakaj, kader bo fkufhan, bo prejel krono shivlcnja, ktero je Bog oblubil tiflim, ki ga ljubijo.“ Jak. 1 , 12.
Ktera je fedma proßinja ?
Sedma profhnja je; Temuzh refhi naf od budiga.
Kaj profimo s fedmo proßinjo?
Profimo: i.) De bi naf Bog slatti od dufhniga hudiga, kar je greh, odrefhel, ino pred zhafnimi ino vezhnimi grchovimi fhtrafengami obvaroval.
2.) De bi nafrcfhilBog tudi od telefniga hudiga, zhe nam ni k’ svëlizhanju.
3-} De bi nam Bog mozb ino gnado dodelil, vfe nadloge, ki nam jihpofhilja, voljno ino ftanoritno preterpeti.
Kaj pomeni bejeda amen.
Befeda amen pomeni toliko, kolikor; Sgodife, ali sgodilo fe bo, kar ргоПто.
Od Angeloviga zhefhenja.
Ktero molituv kaioljhki krißjanje vezh del s' Ozhenajham falene j o ?
Angelovo zhefhenje.
Kaj je Angelovo zhefhenjeï
Je molituv, s’ ktero krißjanje fveto divizo Marijo, mater boshjo med vfimi Angeli ino fvetniki pofebno zhafté ino prolìjo.
Kakflino je Angelovo zhefhenje?
Angelovo zhefhenje je tako ; Zhefhena h Marija, gnade polna, Gofpod je s’teboj. Shegnana h med shenami, ino shegnan. je lad tvojiga telefa Jesuf. Sveta Marija, mati boshja, proli sa naf grefhnike, sdaj, ino na nafho fmertno uro. Amen.
Is koliko delov obftoji Angelovo zhefhenje?
Angelovo zhefhenje obftoji is treh delov, isposdravlenja Arhangela Gabriela,
kader je Mariji povedat prifhel, de bo mati Odrefhcnika inboshjiga ,Sinà$ isEli-sabetniga posdravlenja , kadar jo je Marija objifkala, ino is befedi, ki jih je zer-kuv perftavila.
Kako je Angel Gabriel Marijo po-sdravil ?
Angel Gabrijel je Marijo posdravil s’ temi befedami: „Zhefhena fi Marija ! gnade polna, Gofpod je s’ tabo, shegnanà fi med shenami.“
Kako je Elisabeta Marijo posdra-vila ?
Elisabeta je Angelove befede povsela: Ti fi shegnana med shenami, ino je fhete befeda perdjala, ino shegnan je fad tvoji ga telefa.
Klere bejede je zerknv perdjala?
Zerkuv je te befede perdjala: ,,Jesuf. Sveta Marija, mati boshja, profi sa naf grefhnike sdaj ino na nafho fmertno uro. Amen.*’
, Saka j pravimo : Stela Marija, mati boshja ?
Pravimo sato: 1.) Ker je fveta diviza Marija Jesufa rodila, kteri je pravi Bog.
o.) Ker nam to ime da saupanje, de bo Bog uflifhal nje profhnjo sa naf.
Saka; pravimo : Proji sa naj grejh-nike ?
Profi sa naf grefhnike pravimo, de bi fposnanjc nafhiga ubofhtva Marijo omezhi-lo fprofiti nam od Boga duha pokore, ino odpulhenje nafhih grehov.
Sakaj pravimo: Proji sa naj' sdaj ino na riaßio Jmertno uro ?
Profi sa naf sdaj ino na nafho fmert-no uro pravimo sato, ker potrebujemo boshje pomozhi vfelej, ino tudi ob fmert-ni uri, v* ktcri fo fkufhnjave hudizhove vezhkrat nar hujfhi*
Kdaj slajti zhajli zerkuv Marijo s’ Angelovim zheflienjem ?
Zerkuv slafli Marijo mater boshjo zha-fii s* Angelovim zhefhenjem, kader svoni sjutraj, opoldan ino svezher k’ molitvi.
Kaj moremo fojehno mijliti ob tem svonilu ?
Ob tem svonilu moremo fofebno misliti hvaleshno ino andohtljivo na uzhlo-vezhenje ,Sina boshjiga.

m


- >-и-< » »►►►.
Tretji del.
Ođ ljub e sni.
Kaj je kerjhanflia Ijubesen ?
K
-*^erfhanfka Ijubesen je zhesnnturna od Boga v’ nafhe forze vlita zhednoft, fkosi ktero Boga savoljo njega famiga, ker je nar vezhi dobrota, blisbniga pa savoljo Boga, kakor farni febe ljubimo.
Saka/ fe pravi, de je Ijubesen zhes-natnrna od Boga v’ naflie Jerze vlita zhednojtl
To fe pravi sato, ker je od Boga f. Duha v’ferze krifljanovo vlita, de njegovo voljo perpravno duri, de Boga v’vfìm ino zhes vfe savoljo njega famiga , ino blishniga Savoljo Boga, kakor famiga febe ljubi, ino fturi, de zhlovek per vfih fvojih delih nizh drusiga ne sheli, kakor Bogu doparti.
„Ljubesen boshja je islita v’ nafhe ferze fkosi f. Duha , kteri nam je dan. Rim. 5,5.
Kaj fe pravi Boga savoljo njega famiga, ker je nar vezhi dobrota, ljubiti ?
,Se pravi Boga sato ljubiti, ker ima vfe dobre laftnofti r’ vfe popolnomafti v’ Tebi. On je nar fvetejfhi nar modrejfhi, nar pravizhnifhi, nar bolj refnizhen, sveft v’frojih oblubah, miloftljiv i. t. d.
Zhe she vefelje do dobrih ljudi imamo, iri njih dobre laftnofli ljubimo, zhe tudi popolnama nifo, kolikanj bolj moremo Boga ljubiti, ker je le on fam popolnama dober, ino ker le od njega ljudje dobro sadobé, kar nad feboj imajo.
Sakaj ftie moremo Boga ljubiti ?
Tudi sato ker je pruti nam nefkonzh-no dobrotljiv.
Nobeden naf tako ne ljubi kakor Bog, on naf bolj kakor nafhi ftarifhi ljubi, ker fam pravi, zhe bi tudi mati fvojiga ediniga fina posabila, naf vender on ne bo posa-bil. Isa. 4Q. 15. Bog je, od kteriga vfe dobro sadobimo , on naf je kvaril, on naf ohrani, fvojiga edinorojeniga ,Sina je pollai , de naf je od vezhniga pogublenja odrefhil, on naf je k» pravi veri poklizal, on grefhnikam, zhe fe sgrevajo in fpoko-ré, dolg ino fhtrafengo greha odpußi, jih fpet kakor fvoje ljube otroke v’ fvojo gna-
do nasaj vsame ; on fhe zlo hudodelnikam dobrote deli, ino na vfe vishe k’ lobi klizhe, i. t. d. In Bog nam na fturi le lamo na tem fvetu tolkanj dobriga, ampak tiftim, kteri ga bojo do konza ljubili, je tudi po tern zhafnim shivlenji vezhno zhaft in vefelje v’ nebelih perpravil. „Ljubimo Boga, lej naf je on pred ljubil.“ i. Jan. 4, 19.
Kako pa moremo Boga ljubiti?
Ker je Bog lam na febi nar vezhi dobrota in lepota, ino nafh nar vezhi dobrotnik, ga moremo tudi is prave Imdesh-nofti zhes vfe drugo is žele fvoje dufhe, is žele fvoje pameti in is žele mozbi ljubiti. Mat. 22, 37 — 33.
Kaj Je pravi Boga zhes vje ljubiti ?
,Se pravi Boga rajfhi kakor vfe druge Avari imeti, kakor Jesuf fam uzhi, ker pravi; „Kdor ozhcta ino mater bolj ljubi kakor mene, ni mene vreden j ino kdor ljubi lina ali hzhér bolj kakor mene, ni mene vreden.“ Mat. lo, 37. In f. Janes naf opominja rekozh; „Nikar ne ljubite fveta, tudi ne tega, kar je na fvetu. Ako kdo fvet ljubi, ni 1 jubesni proti Ozlietu v’ njem/’
l.	Lift. 2,15.
Kdaj zhlovek Boga is žele dußie , zele pameti in is žele mozhi ljubil
Takrat, kader vfe fvoje mifli ino she-
lje, vfe fvoje befeđe ino delà po boshji volji obrazha, ino fi vfe persađene, de bi fe boshje ljubesni vrednija fturilj ino kadar rajih i vfe preterpi, ino fe rajfhi vfim saméri, ino tudi raji vfo zhaft, frezho pre-moshenje, sdravje in shivlenje sgubi, kakor de bi kako boshjo sapoved prelomil in Boga rasshalil.
Od take ljubesni do Boga je bil f. Pavl imet, ker pravi; Kdo naf bo od ljubesni Kriftufove lozhil ? ali nadloga ali britkoft? al lakota ? ali nagota ? ali nevarno!! ? ali preganjanje ali mezh? Sakaj terdno vem, de ne Imert, ne shivlenje, ne Angeli, nepo-glavarftva, ne oblafti, ne ledanja, ne pri-hodna fda, ne vifokoft, ne globozhina, ne druga livar naf ne bo mogla lozhiti od ljubesni boshje. Rim. 8, 35 — зд. Marterniki fo raji shivlenje sgubili, kakor de bili Kriflufa satajili. Egiptovfki Joshef je raji llushbo, zhaft ino proftoft sgubil, ino je raji v’ jezho prifhel, kakor de bi fe bil od pregrefhne shene sapeljati dal, inoBo« ga rasshalil.
Kako fposna krijijan de Roga ljubi ?
To fposna. i.) Zhe boshje sapovdi dershi. „Kdor moje sapovdi ima (pravi Kri-Jlus) in jih dershi, tifti je, kteri me ljubi.»’ Jan. 14. 21. „Yi fte moji prijatli, ako bote fturilijkar vam sapovém.” Jan. 15, 14.
2-) Zhe boshjih sepevd ne dershi, vé, de ga ne ljubi. „Kdor mene ne ljubi, mojih befedih ne dershi. Jan. i4, 24. „Kteri rezhe, de ga posna ino njegovih sa-povd he dershi, je lashnih, ino v’njem ni reinize. Kteri pa njegovo beledo fpol-ni, ta sa ref Boga popolnama ljubi.” 1. Jan. 2, 4 — 5.
3.) Boga ljubi tifti, kteri rad na Boga mil li, in moli, doftikrat boshje dela, njegovo vfigamogozhnoft, modroft in dobroto premiihljuje , s’ vefeljem od Boga ino od njegove previdnofti govori j ■ kteri boshjo befedo s’ fvetimi sheljami poflulha, ino jo v’ ferzi ohrani3 kteri fvojo voljo boshji volji tudi v’sopernih pergodbah podvershe, kteri fe rad sa boshjo zbali ino sa njegovo f. zerku potegne, kteri drugim lepe sglede daje ino fì vfe persadene, de bi Bogu dopadel.
Ali tijti Boga ljubi, hleri blishni-ga ne ljubi?
Tak ga neljubi, ampak le tifti, kteri tudi blishniga kakor famiga febe savoljo Boga ljubi.
Komu Je pravi blishnil
Blishni Se vfakimu zhloveku pravi, pri-jatlu ino fovrashniku, kakor naf Kriflus v’ perglihi od ufmiljeniga Samaritana uzhi.
Kaj Je pravi blishniga ljubiti 1
Se pravi: blishniga sato ljubiti, ker je po boshji podobi uftvarjen ino s’ Jesufovo kervijo odrelhen , ino her ga je Bog ljubiti sapovedal. ,,Zhe kdo pravi: Jek ljubim Boga, ino zhe fvojiga brata fovrashi, je lashnik, sakaj kdor fvojiga brata, ki ga vidi, ne ljubi, kako bo Boga ljubil, kte-riga ne vidi. Ino to sapoved imamo od Boga, de kdor Boga ljubi, naj tudi fvojga brata ljubi 1. Jan. 4, 20 — 21.
Kako je Jesuf ljubesen blishniga ljubiti rasloshill
S’ temibefedami: „Sturite vfeljudem, karkoli hozhete, de bi vam tudi oni kurili, sakaj to je pokava ino preroki.“ Mat. 7,12.
Koliko sapoved od Ijubesni nam je Jesuf dal?
Jesuf nam je dal dve veliki sapovdi od Ijubesni: Ljubi Boga, fvojga Gofpoda zhes vfe, ino blishniga, kakor fam febc. Kdor te dve sapovdi dopolni, dopolni vfe, kar nam je Bog fkosi Mosefa ino fkosi preroke sapovedal. Mat. 22, 37 —40.
Alije kerfhanjha ljubesen potrebna?
Tako je potrebna, de zhlovek, kteri je per pameti, bres Ijubesni vezhniga sve-lizhanja dofezhi ne more. „Kdor ne ljubi oftane v’fmerti.“ l. Jan. 3,14 — 19*
«
J tako Je Ijabesen do Boga in do blishniga Jhasaje ?
Zhe zhlovek defet boshjih sapored dershi. „Kdor moje sapovdi ima ino jih dershi tifli je, kteri me ljubi. Jan. 14, 21.
Od defét boshjih sapoved.
Kiere Jo boshje sapovedi?
So le te: i.) V’ eniga Boga verovaj.
2.	) Ne imenuj po nemarnim imena fvo-jiga Boga.
3.	) Spomni fe, de bofh prasnili pofve-zhoval.
4.	) Spofhtuj fvojiga ozhcta in fvojo na. ter, de bofh dolgo shivel, in de ti do* hro poide na semlji.
5.	) Ne vbijaj.
6.	) Ne prefhellvuj ali nezhiftofti ne vgan«
jaj.
7.	) Ne bradi.
8.	) Ne prizbaj po krivim soper fvojiga blishniga.
9-) Ne sbelji fvojiga blishniga shéne.
10.) Ne shelji fvojiga blishniga blaga.
Komii je Bog dejet sapoved dali
Mosefu je Bog defét sapoved dal na gori Sinaji sa Israeli bo luddvo, ko je po is-hodu is Egipta v’ pufhavi bilo. 2. Mos. tg.
K
Kako je dal Bog defét sapoved?
Bog je dal defét sapoved na dvé kam-nitni tabli sapifane s’ gromam ino tréf-kam.
Bog, kadar je zhafprifhel, debi bil Tvojo sapoved dal, je fkosi Mosefa ludlìvu st-povedal, de naj fe tri dni prej ozhifti, in Tvoje oblazhila opere, in naj pride k'gori Sinaj. Kadar je tretji dan prifhel fe je germenje saflifhalo, sazhelo fe je bli-fkati, zhern oblak je goro pokril, glaf trobente je zhe dalej bolj buzhal, in ludllvo fe je balo. Vfa gora Sinaj pa fe je kadila in dim fe je s’ nje valil ket is pezhij ino vfa gora je bila ftrafhna, in glaf trobente fe je zhe dalej bolj raslegal, m Gofpod je defét sapoved govoril.
Sakaj je Bog s’ gromam in tref-karn defet sapoved dal?
Sato l.) De bi fe ludflvo bolj nagnilo po bosbjih sapovedih delati, in vezhi zhaft m pokorlhino do boshje volje imelo.
2.) De bi prelomvavze s’ ftraham pred njegovo mozhjo in sashuganimi fhtrafen-gi navdal.
Smo ludi mi dolshnì defét boshjih sapoved dopolnili ?
Tudi mi fmo dolshni defét boshjih sapoved dopolniti:
1-) Rer Io raslaga naturne sapovdi, ki jo je Bog v’ nafhe ferza sapifal.
2.) Ker jih je fam Jesuf Krirtuf poterdil, in dershati sapovedal. „Vi ne imete meniti , de firn prifhal räsvesati portavo ali preroke: jeft nifim prifhal rasvesati, ampak dopolnit.’’ Mat. 5, 17.
Ali samore zhlovekJam od Jebebosh-Je sapovedi dopolniti ?
Sam od febe jih nemore dopolniti, pa s’ boshjo pomozhjo jih samore /polniti. „Bog je, kteri v’ vaf dela, de hozhete , in dopolnite po njegovi dobri volji.” Filip. 2, 15. „Njegove sapovedi nifo teshke.’’ 1. Jan. 5 ,3.
Bog nizh nemogozhiga ne sapovedu-]e, ampak s’ sapovedovanjam te opominja, de fturilh, karmorefh, in de profifh, kar ne morefh, in de ti pomaga, de morelli. Trient, sbor. fej. б, p. 11.
Ktere dolshnojti imajo dej'ét bosh-Jih sapoved v’ Jebi ?
Perve tri boshje sapovedi imajo v’ febi dolshnofti do Boga, unih federn dolshno-fti do naf in do blishniga.
Kje je ob kratkim vjih defét sapo-
fed?
V’ dveh sapovedih od ljubesni je ob kratkim vfih delet sapoved.
Kaj gré per vfaki dejétih sapoved vediti?
De vfaka sapoved kaj sapoveduje, in tudi kaj prepoveduje.
Od tréh pervih sapoved, ki imajo v’ febi dolshnofti do Boga.
I. S a p o v e d.
Kaj nam je v’ pervi sapovdi sapove-daniga ?
Nam je sapovedano le v* eniga Boga verovati, va-nj upati, ga zhes vfe ljubiti, mu pokora in hvaleshen biti, in ga moliti.
Smo Boga pokorßlino dois/mi?
Bogu fmo vfelej in povfot popol-nama pokorfliino dolshni, drugazhi nemo-remo frezhni m sveli/.hani biti. To nam Jesuf fam sapové rekozh: „Ako hozhefhv’ shivlenje iti, dershi sapovdi.” Mat. 19, 16 — 19.
Smo vfelej dolshni %oshje sapovedi dopolnovati ?
Mi fmo vfelej bosbje sapovedi dopolnovati dolshni, sakaj ker je Bog fvet, le famo to prepoveduje, kar je hudo in fhkodlivo, in le farno to sapoveduje, kar je dobro. On je dobrotliv, in ravno sato, ker hozhe
de bi vfi njegovi otrozi svelizhani bili, hozhe, de bi vfelej dobro delali, in fc hu-diga varovali, in lib to nam v’vfih fvojih sapovedih sapové, in sa to jih moremo tudi vfe bres raslozhka dcrshati. „Kdor bolj pa zelo pollavo dershi, grefhi pa v* enim farnim, je vii ga kriv. Jak. 2, 10*
Smemo kako boshjo sapoved prelomiti sat o, de bij'voje shivlenje ohranili?
Ne fmemo, ber nam je Bog zhafno sbivlenje le sato dal, de bi lì s’njim vezhno perdobili, in lih sato nam ne more nibolj perpufheno biti, de bi sato, de bi zhafno shivlenje ohranili, vezhniga sgubili, bar bi fe pa gotovo sgodilo, zhe bi boshje sa-povdi prelomili. ,,Kdor fvoje shivlenje Hajde, ga bo sgubil, in! kdor fvoje shivlenje savoljo mene sgubi, ga bo nafhel.“ Mat. 10, 39-
Smemo savoljo zhafniga dobizhka boshje sapovdi prelomiti?
Ne fmemo, sahaj Krifius pravi: „Kaji pomaga zhloveku, ako on vef fvét dobi, fvojo dufho pa pogubi.“ Mat. 1б, 26.
Smemo isftrahn pred ljudmi boshje sapovdi prelomiti?
Tudi ne, Jesuf naf uzhi, de fe ne fmemo tiftih bati, kteri truplo umore, du-
fhe pa umoriti ne morejo, temuzh de naj te le tifliga bojmo, kteri dufho in truplo v’pekel pogubiti samore. Mat. to, 28. i Sgled fo nam tudi fedem Makabejlkih bratov, Apoftelni, marterriiki, ki fo fe raji umoriti dali, kakor de bili grefhili,
,Smo Bogu tudi hvaleshnoft dolshni?
Tudi, sakaj od Boga fmo vfe prejeli, kar imamo, in nizh nimamo, kar bi od njega ne bili prejeli. „Kaj imafh, kar bi ne bil prejel P ako ii pa prejel, kaj fe hva-lilhr kakor de bi ne bil prejel l.Kor. 4, 7.
Kako krifljan Bogu hvaleshnoft ßiasujeP
Zhe boshje dobrote premifhluje, zhe rad od njih perpoveduje in jih v’ to obra-zha, sa kar mu jih je Bog dal, to je sa boshjo zhaft, sa fvoje Ialino in fvojga blishniga svelizhanje.
iSmoi dolshni Boga moliti?
Tudi moliti fmo ga dolshni, ker naf je sato ftvaril, de bi ga molili in mu flushili. „Moli Boga fvojga Gofpoda in njemu famimu flushi, pravi Jesul.”Mat. 4, 1 O*
Kdaj zhlovek Boga refnizhno moli ?
Kadar Boga sa fvojga nar vikfhiga Gofpoda in saahetnika vliga dobriga fpos-na, ko njegovo nefkonzhno popolnamalt
vefel hvali, in tako shivi, kakor on sapové.
Kaj je v’ pervi sapovdi prepovedano ?
V’pervi sapovdi je prepovedana neje« vera> molikovanje, krivoverkvo, vedesli-vanje, prašna véra, zopernija, nesauplivok , sli pa tudi predersno saupanje v’boshjo railoft.
Kdo je nejevere kriv ?
Nejevere je kriv, kteri v’praviga Boga, °li v’to, kar je Bog rasodel, ne verje.
Kdo je malikovanja kriv 2
Kteri kvari kakor Boga moli, ali jim tako zhak fkashe, ktera le lamimu Bogu gre. Tako fo ajdje, fonze, svesde, luno, unenitne ljudi, shivali ino tudi drugerezhi kakor Boga molili.
Samore kriftj an, ki le v' eni g a Boga verje, greha molikvanja kriv bili?
Tudi, zhc namrezh kake kvari toliko eli pa Ihe bolj kakor Boga ljubi, ali zhe je perpravljen is ljubesni do njih Boga ra-shaliti. Satorej f. Apokel Pavl lakomnok nialikovanje imenuje.
Kdo je krivoverflva kriv?
Krivoverkva je kriv, kteri kake od Boga rasodete refnize, ktere mati katolfh-«a zerku sa take fposna in verje, terdo-Vratno samétje.
Kaj je hrijtjanu ft uriti} de krivo-verjtva ne bo kriv ?
,Se more: l.) Preusetnofti varovati, sato ker is napuha krivoverftvo isvira.
2.	) More Boga ponishno sa ftanovitnoft v’ katolihki veri profiti.
3.	) ,Se more takih ljudi fkerbno ogibati, kteri radi soper vero in kerlhanfhe zhednofti govore, ali fe is kakih boshjih re-zhi radi norzhujejo.
Ta nauk nam f. Pavl da, ker pravi; „Eni fo, kteri vaf motijo in hozhijo preverniti Evangeli Kriltufov. Ali de li ravno bi mi, ali kaki Angel is nebefvam kaj os-nanoval, sunaj tega, kar fmo vam osna-novali, naj bo perklet.” Galaz. I. 7 , 8. In Titu perporozha: „Krivoverniga zhlo-veka fe na eno ali drugo fvarjenje ogibaj, kervcfh, de taki je vef fpa/.hen, in gre-fhi, kakor kdo, kteri je fkosi Ialino fod-bo obfojen,” Tit. 3, lo — 11.
j.) More Ikerbeti, de bo v’ katolfbki véri dobro poduzhen.
5.) Ne fmé llabih bukuv brati, ker govorjenje v’ takih bukvik kakor rak okolj lebe jé, 2. Tim. 2, 17«
Kdo je vedeshvan/a kriv ?
Tilli kteri terdi ali veruje, de fe is kakih Ismifhlenih snamenj prihodne re-zhi vediti dado. „^Se nima snajditi med tabo, kteri bi uganovauze oprafhoval, ali
na Гаћје in na ptizhje pètje đersjial, — tudi ne de bi veđeshe sa fvét prafhal, ali prerokovavze, ali de bi od mcrtvih refnize irkal. Sakaj vfe to je gnufoba Gofpodu, in savoljo takih hudobii jih bo on per tvojim prihodi pokonzhal.’’ 5. Mos. 18, lo — 12.
Samore zhlovek jhrivne ali prihod-ne sgodbe riapre] povedati?
Zhloveku je to nemogozhe, zhe mu ni od Boga rasodeto. — Preroki fo fzer vedili prihodne sgodbe, pa le lamo is bosh-jiga rasodenja.
lido je prasne vere, ali vrash kriv ?
Titìi, kteri rezhém pofebno mozh perpifuje, ki je ni ne po naturi, ne po rasodenju Bog va-nje djal.
Kdo bi bil vere na zopernije kriv ?
Kteri bi fe tako premotil, de bi vero-vai, de fe s’pomozhjo vragov pofebne rezlii (turiti dado, in kteri vfe take rezhi, kterih ne softopijo zopernikom in zoper-nizam perpilhçjo, „Ne obernite leh’zoper-niham, in od vganvavzov nizh ne pra-fhajte, de ne bote fkosi nje ognufeni.” 3 Mof. 19, 3i.
Kako zhlovek zhes upanje grèflii ?
Zhe premalo ali pa predersno na toskjo miloft saüpa.
Kdaj zhlovek premalo K Boga saapa, ali kdaj fe s' nesaupljivoftjo pregrtßii?1
1.	) Zhe mifli, de mu Bog njegovih grehov odpuftiti ne more , ali zhe milli, de je to nemogozhe, de bi fvoje pregrelhne navade sapudil in fe fpreobernil.
2.	) Kteri v’ boshjo previdno!! ne saupa-jo, in kteri prevezh sa zhalne in telelne potrebe fkerbé. „Blagor zhloveku, kteri v’Boga saupa.” Pil. 33,9*
„Saupaj v’ Gofpoda in duri dobro, prebivaj na semlji in fe bofh s’ njenim bo-gaftvam shivil. Isrozhi Gofpodu fvojo pot, in sanefi fe na njega, in on bo kuril.” Pfl. 36, 3 — 5.
„Jed iim bil mlad in firn dar podal, in fhe nifim vidil, de bi bil pravizhen sa-pufben, ali de bi bil njegov sarod kruha profil. Pfl. 36, 25.
„Ne fkerbite sa fvoje shivlenje, kaj bote jedli, tudi ne sa fvoje telo, kaj bote oblekli. Ali ni shivlenje vezh kakor jed, in telo vezh kakor oblazhilo? Poglejte ptize neba, sakaj one ne fejejo, in ne fpravlajo v’ shitnize , in vafh Ozhe nebefh-ki jih shivi, ali nide vi veliko vezh kakor one? — Vafh nebefhki Ozhe vé de vfiga tega potrebujete." Mat. 6, 25 — 34.
3.	) Kteri v’ zhloveka, ali v’ kako drugo ftvar ali fam v’ fe bolj kakor v’ Boga saupa. „Boljfhi je na Gofpoda saupati, ka-
kor fe na zhloveka sanefti. Boljfhi je na Gofpoda saupati, kakor fena poglavarije sanefti.” Pfalm. Ii7, 8, 0.
Ше sanafhajte fe na poglavarje, na zhlovefhke otroke , per kterih ni pomozhi. Njih duh pojde is njih, in oni /e bodo povernili v’ fvojo semljo, takrat bo vfiga njih smilhlovanja konez. Blagor temu, kteriga upanje je v’ Gofpodu njegovim Bogu. Pfalm. 145, 2 — lo.
Kdaj pa zhlovek v’ Boga predersno upal
1.	) Kadar fe fam na fvojo mozh sanafha, de fe bo bres boshje gnade svelizhal, in dobro delal. „Zhujte in molite, de v’ fkufhnjave nepadete, naf Kriftuf uzhi.” Mat. 26 , 41.
2.	) Zhe take rezhi od Boga perzhakuje, ali Boga sa-nje proli, kterih mu ni Bog nikolj obljubil. •— To bi bilo, ako bi ne botel delati, in zhe bi li vender od Boga obilnoft shelil. Zhe bi fe nevarnofti ne vgibal, in zhe bi le vender hotel, de bi ga Bog obvaroval i. t. d.
Ali ni soper perno sapoved, de Angele ino Jvetnike zhajtimo, ino jih na pomozh hlizhemo ?
To ni soper pervo sapoved , temuzli dobro in koriftno je, de Angele in fvct-Mke zhaftimo in na pomozh klizhemo.
Kar to refnizo sadene, Je mati katolfh-kazerkev v’Tridentinfkìm sboru tako rasfo-dila: Leta fveti sbor vlim fhkofam ino dru-sim paltirjam sapové kerfhanfko ljudltvo uzhiti, de je dobro ino nužno fvetnike zhaltiti, m le jim perporazhovati , ker oni per Bogu fkoÄ Jesufa Kriftusa Gofpodana-ïhiga sa naf profijo. Kteri pa predersno terdi, de zhalt fvetnikam dana je malikovanje , ali de njim kurjeno perporozhovanje Krillusu Odrefhniku nezhaft dela, ali de je nefpametno mifliti, de fvetniki sa naf profijo, naj bo is fhtvila vernih isbrifan (preklet) Sej. 25.
Kdaj kriftjani Svetnike prav zhaj'tèl
Takrat 1.) Ko jih kakor svelte prijatle boshje in ivoje prihodne tovarfhe v’ ne-befhkim kraljeltvu lubijo.
2.	) Zhe Boga sa gnade sahvalijo, ktere je fvetnikam dodelil.
3.	) Zhe njih shivlenje, to je, njih zhed-nofli pofnemajo.
,So fvetniki vredni, de jih zhajtimo ?
Svetniki fo vredni nafhiga zhaflenja in fzer sato, ker jih Bog lam ljubi in zbafti, ker je fkosi njih veliko zhudeshov ftu-ril, ker jih je v’ (Voje kraljeltvu vsel, sato ko fo mu svelto flushili, in ker je njih veliko tudi fvojo kri sa yéro prelilo.
Kaj Je pravi fvetnike na pomozJi klizati?
Se pravi jih profiti, de bi sa naf Boga profili.
Ali prajijo fvetniki sa naf?
Oni profijo v’ nebelih sa naf, sato ber naf ljubijo , in ker naf ljubijo tudi gotovo shelé, de bi tudi mi svelizhani bili.
Zbe fo lvetniki ravno od naf po telefu odlozheni, fo le vender fhe smérej s’ nami s’ lubesnijo fklenjeni, in leta njih ljubesen do naf je sdaj lhe veliko bol/ zinila in popolnama kahor popred, dokler fo fhe na Ivetu shiveli, torej nam lhe tolikanj vezh dobriga od Boga profijo.
Ali /e saper boshjo zhajt , zhe kri-ftjani fvetnike projijo, de bi sa - nje Bo-8<* profili?
To ni soper boshjo zhaft, ker kriflja-ni verjejo , de fvetniki s’ fvojo Ialino moA zhjo nizh lluriti ne morejo, ampak de le Boga, od htcriga vfak dober dar pride, profijo , in ker vedo, de molituv pravizhni-ga per Bogu veliko samore. Jak. 5 , l6.— J o rej per litanijah kadar v’ Boga klizhejo, rezhejo ; Ozhe is nebef vfigamogozhni Bog, vfrnili fe zhes naf, in kadar v’ fvetnike klizhejo le rezhejo:	Sa naf Boga
profite.
Kleriga med fvetniki fo kriftjani flie pofebno zhaftiti in profiti do Is finii
Prezhifto Divizo Marijo mater boshjo, ber ona je polna gnade per Bogu.
Sa klere gnade je pofebno treba, de fe fvetnikam perporozhujemo, de bi jih narn od Gofpod Boga fpro fili?
Pofebno sa tide gnade, ki fo nam k’ svelizhanju potrebne: de bi Boga prav fposnali, ga zhes vfe ljubili in brumno shiveli , in de bi fe vii gréfhniki fpreober-nili in pravo pokoro durili.
Šakaj katolßiki kriftjani Angele na pomozfi klizhejo.
Sato Angele na pomozh klizhejo, ker fo jim sa varhe dani, ker ljudi ljubijo, sa njih svelizhanje fkerbé, sa nje prolijo, in ker Boga vedno gledajo, in molituv ljudi njemu ofrujejo. „Kadar li s’folsami molil lim jed tvojo molituv pred Gofpoda nofil, je djal Angel Rafael Tobiju. Tob. 12, 12.
„Glejte de ne sanizhujete eniga letih majhnih, sakaj vam povem, de njih Angeli v’nebelih vfelej gledajo oblizhje mojga Ozhcta, kteri je v’nebefìh.’’ Mat. 18, 10.
Ali ni to soper pervo sapoved, de imamo v' katol/hhi zerkvi podobe?
Tudi to ni soper pervo sapoved, sakaj v’ f. pifrnu je le podobe delati prepove-
dano , de bi jih molili. „Ne isresujte II podob, de bi jih molili.’’ 3. Mos. 2Ó, 1.
. Sak a j katoljhki krijtjani podobe zhajte ?
Sato ker podobe kaj zhaflitliviga, kako boshjo perfhono, mater boshjo, alika-kiga drusiga fvetnika pomenijo. Zhaft fe ne daja podobi, temuzh tiflimu, kogarpo-doba pomeni.
Zhimu pa katoljhki krijtjani Jve-iinje zhajté?
Zhafté jih 1.) ker fo oftanki tiflih trupel, nakterihlo Ivetniki savoljoBoga martre terpeli, ali ker fo s’ njimi pokoro delali in s’ drusimi dobrimi delami pofebno lepo Boga flushili.
2.) Ker je Bog fkosi fvetinje vezhkrat zhudeshe delal, ino veliko dobrot ljudem fkasal.
Elisej vdart na vodo s’ Elijavim piaj-fham in voda fe rasdeli na dve Hrani, in Elisej je fhal fkosi. 4. Kral. 2 , 5. Ko fo *nertviga v’ grob Elisejovi vergli, je oshi-vel, kakor hitro fe je kofti Elisejovih dotaknil. 4. Kral'. 13, 2i. Senza f. Petra je bolnike osdravila. Apofk djan. 5, 15. Potne rute in opalila f. Pavla fo na bolehne dévali, in fo osdravleni bili. Apoll, djan. 19, 12.
3.) Ker bo Bog po od fmerti vftajenju lih te oftanke, to je trupla fvetnikov ve-komej v’ nebelih svelizhal.
II. S a p o v e d.
Kaj je v’ drugi sapovedi prepovedano ?
Boshjimu imenu nezhalt delati.
Kako fe boshjimu imenu nezhajt dela?
1.) S’ vfakim greham. Vfaki greh je sanizhovanie in sametovanje oblarti, ker bi ljudje s’ svetlim fpolnenjam boshje sa-povdi Boga hvaliti f in mu pokorni biti mogli. S. Apollel Pavl to Rimlanam ozhi-ta rekozh: „Ti fe s’ pollavo hvalifh, in s’ prelomlenjam pollave Bogu nezhalt de-lafh.'’ Rim. 2,23.
2-) S' preklmjovanjam, kadar fe od Boga od Гvere in od fvetnikov s’ sanizhvanjam govori. „Kteri bo ime Gofpoda preklinjal, naj fmerti umerje’* 3. Mof. 24, 16.
3.	) Kadar kdo bres potrebe, ali zlo po krivim perfeshe. „Trne fmefh v’mojim imeni krivo perfegati, tudi ne imena tvojiga Boga k’ nezhatli fturiti : Jeli firn Gofpod.“ 3. Mof. 19 , 12.
4.	) Zhe Bogu llurjene obljube prelomi.
5.	) Kadar kdo boshje ime bres potrebe in nezhaftitlivo isrezhe, „Ne fmefh imena Gofpoda fvojiga Boga po ne potrebnim
imenovati, sakoj Gofpod ne bo tega sa ne-dolshniga imel, kteri bo ime Gofpoda fvoji-ga Boga nepridno imenoval“ 2 Mof. 2o, 7, fi.) Badar kdo boshjo befedo popazfai i» krivo obrazha.
Od perfége.
Kako zhlovek perjtshe ?
Zhlovek perfeshe, kadar Boga na primko vsame , de refnizo govori, ali de b® to, kar govori, fpolnil.
■Ali Jme zhlovek Boga naprizho po~ klizati, ali perjegaii?
Zhlovek (mé perfegati, kadar je treba.
Ker Bog ni vikfhiga soper febe imel, je fam v’fvojim imenu periegei $ in tudi veliko brumnih mosh je perlegaio.
„Jed firn fkosi febe perfegel, pravi j^olpod Abrahamu, ker li leto rézh fturil, nifi savoljo mene fvojimu finu persane-
1. Mof. 22, lfi. Abimeleh je sa go-tovo vediti hotel, de mu Abraham ne bo fhkodoval, sato rezhe Abrahamu: Peresi tedaj fkosi Boga, in Abraham je djal: Jeft fimperfegel. |. Mof. 21,22 — 24.
S. Pavl je vezhkrat periegei. ,,Kar ^am pa pifhem, glejte, Bog je prizha, ne ne lashem.“ Galazh. i, 2o- „Jcft pak °ga na fvojo dufho sa prizho poklizhem.’’ a* Kor. i , 23- Jesuf fam je pred vifhini
duhovnam perfegel, ker ga je uprafhal, ali je ,Sin boshji rekozh: „Jeft te sarotim per shivim Bogu, de nam povelh, ako (1 ti Kriftuf ,Sin hoshji. Jesuf mu rezhe:Ti П rekel.” Mat. 26, 63 — 64.
Ali ni JesuJ prepovedal perjegati?
Jesuf ni prepovedal prav perfégati, prepovedal je pa nepotrebne in krive perlege.
Jesuf je Izer rekel: ,Ste flifhali, de je flarim rezheno : Ti ne fmefh krivo perfe-gati, ampak imafh Gofpodu fvoje perfege dershati. Jefl pa vam povem, zlo ne per-fegati, ne per nébi, šakaj ono je fedesh boshji; ne per semlji, šakaj ona je pod-noshje njegovih nog; ne per Jerusalemu, šakaj on je méflu velikiga kralja; tudi per fvoji glavi ne fmefh perlegati, sakaj ti ne morefh eniga lafu beliga ali zherniga (turiti. Vafhe govorjenje panej bo: Je, je, ne, ne, kar je pa vezh, kakor leto, je od hudiga.” Mat. 5, 33 — 37. To govorjenje Jesu-, fovo je soper krive sapopadke, ktere fo Judje od perfege imeli, ker fo fariseji uzhi-li, de nektere perfege zhloveka ne veshe-• jo , in soper njih nepotrebne perfege, ki fo jih navadno (turili, kar fe is Jesufoviga govorjenja per f. Mat. 23, 16 — 22, pre-prizhamo , ker pravi : „Gorje vam, vi fldpi peljavzi, kteri pravite: Kterikolj bo perfe-gel pertempelni, ni nizh , kdor bo pa per-
fegel perslatu tempelna,ta je dolshan.Neum-ni in flépi! Sakaj, kaj je vezh slato ali tempel, kteri slnto pofvezhuje ? Ino kdor to perfegei fkosi aitar, ni nizhj kdorkolj bo pa perfegei fkosi ofer, kteri je na njem, ta je dolshan. ,Slepzi ! Sakaj, kaj je vezh ofer ali altar , kteri ofer pofvezhuje ? Kdor tedaj lkosi altar prefeshe, tifti perfeshe fkosi tifliga in fkosi vfe, kar je na njem. In kdor lkosi tempel perfeshe, perfeshe fkosi njega, in lkosi tifliga, ki v’ njem prebiva -, in kdor perfeshe per nebi, perfeshe per fedeshi boshjim in per ti-flim, kteri na njem fedi.”
Satorej varite fe krifljani vfake smoto, dene bote miflili, de nektera per-fega toliko ne velja, kakor nektera, vfaka popolnama zhloveka veshe, imenujte jo she veliko ali malo perfega, dershati jo morete pod velikim fmertnim greham.
Varite fe fiabe in pregrefhne navade, ktero nekteri imajo, de vezhkrat reko : To je tako ref, kakor je Bog v’ nebe-hh, per moji veri, per moji dulhi i. t. d.
„Pred vfim pa bratje moji, nikar ne perfégajte , ne per nebu, ne per semlji, in tudi ne s’ kako drugo perfego. Vafhe govorjenje pa nej bo: Je, je, ne, ne, de ne bote obfojeni.*’ Jak. 5, 12.
L t
164
V
Saka] Jo perfegè perpufliene'l
,So perpufhene, de fe refniza fkashe, in de fe pravde konzhajo. To f. Pavl pri-zha rekozh : „Ljudje perfegajo fkosi koga, kterije vikfhi kakor oni, in vfake njih pravde konz je perfega k’ poterjenju.” Heb. 6, l6. ,,Vli kteri v’ Boga perfegajo, fe bojo hvalili, ker fo tem uda samafhene, kteri ïash govore.’’ PO. 62, 12.
Alije perféga Boga prijetno in deliro délo 1
Kadar je potrebna, refnizhna in рга-vizhna , ker v’ perfegi kriftjan Boga ref-nizhniga in pravizhniga fposna, in ga s’ tem hvali. — Torej naj vfaki glèda kako bo s’ perfego pred Bogam obliai.
Kdaj je perfega potrebna ?
Kadar fe drugazhi febi, ali drusim velika fhkoda odverniti ne da, ali pa zhe gofpofka perlego sapové.
Kdaj fe zhlovek s' perfego s oper Boga pregréjhi?
Kadar sa prasne rezhi perféshe, ali kadar tega, kar je s’perfego obljubil, ne dershi, kadar perfego prelomi, in kadar po krivim perfeshe.
S'zhem Bog takim shiiga, kteri po krivim per/eßiejo ?
Bog pravi, de tak bo preklet, kteri po krivim perfeshe. „Prekletftvo bo prillilo v’hilho tiftiga, kteri lashnivo v’mojim imenu perlega, in bo olialo v’ fredi njegove bifbe, in bo konzhalo njo, in nje léf, in nje kamnje. Zah. 5,3 — 4.
Tak ima tefkko véli vfe dni fvojiga shivlenja, nima notrajniga miru, nobeniga trofhta ne v’ shivlenju, ne ob zhali fmerti, ker je s’krivo perlego gnado boshjo in vezhno shivlenje sapra vil.
Kaj je takimu Jturiii, kteri je lash-njivo perje geli
\ Tak je dolshen ojftro pokoro delati, sato ber je to ftrafhna pregreha; in zhe je fkosi to blishniga pofhkodoval, mu more tudi fhkodo poverniti.
Kaj je takimu /turiti, kteri je kako Pregrejhno rézh s' perje g o obljubili
Takne fme fvoje kurjene obljube fpol-^ti, ampak naj nad fvojo pregrefhno obljubo pokoro dela.
Sglcd take pregrefhne perfege najdemo v’f, pifrnu. „Vezh ko fhtirdefet Judov fe je sarotilo in forekli, de nozhjo ne jófti, ne piti, dokler f. Pavla ne umoré.“ “janje Apoll. 23, 12-
Kaj je tiftimu fturiti, ki more pcrfezhi ?
On more l) dobro v’ ferzi premifliti, de Boga vfigavedozhiga in zhes vfe pravizh-niga, ki ga sa prxzho vsame, na mafhe-vanje klizhe, zhe bo krivo perfegel; ali zhe tega ne bo ravno tako fpolnil, kakor bo s’perfego obljubil.
2.	) Zhe bo kakor prizha perfegati mogel, naj fe na tanko smifli, kaj je vidil, ali flifhal, ih kar refnizhniga od te rézhi vé, sa kar bo perfegalj in naj nizh rezh, in nizh manj r.e pove, kakor kar prav ref ve, in naj fe ne da od obeniga smotiti, de bi od refnize prav ne prizhal. „In bofh perfegel, kakor, refnizhno Gofpod shivi v’rcfnizi, y’pravizhnofti, in v’pravizi.“ Jerem. 4, 2.
3.	) Zhe mu je perfegati, de bo fpolnil, kar bo s’perfego obljubil. Naj prej ko per-fcshe, premifli, ali bo tudi to hotel in s.amogel [polniti, kar obljubi; ker po kurjeni perfegi more svelto dopolniti, zhe ga flie tako teshko Hane.
Od obljub.
Kaj je obljuba ?
Obljuba je radovoljno kurjeno naprej-usetje ali lklep Bogu k’ zhaki kako dobro rezh fturiti, ktera nam po boshjih in zer-kovnih sapovedih 'ni sapovedana, pa ven-
der nam pomaga, de fmo boljfhi in brum-nilhi.
,So obljube zhloveku k’ pridu?
,So sato, lier le Ikosi nje fhe kaj bolj dobriga fpolne, kar bi fe Izer ne bilosgo-dilo.
Kakflme la/inojti more vjaka obljuba imeli, de je Bogu prijetna in dobra?
Morebiti: i.) radovoljna ne perfilje-na.
2.	) S’ premifelkam kurjena, ker je veliko boljfhi de zhlovek nizh ne obljubi, kakor zhe kurjene obljube ne dershi. Sir. 5, 4»
3.	) More biti pametna, to je, de zklo» 'Tek kako dobro rezhi obljubi.
Kaj more zhlovek Jturiti, preden Je s* kako obljubo saveshe?
More: 1.) dobro preudariti febe, jfroj kan, fvoje llaboki, fvoje potrebe in druge okolfhme, zbe bo to, kar Bogu k’ zha-fti obljubiti mifli, fpolniti samogel.
2.) More Boga sa raslvetlenje profiti j in tudi dobro je Ipovednika sa fvet uprafhati.
/Bi je to she obljuba, zhe kdo mi-Jli, ah sheli Bogu k' zhajti kaj dobriga Jturiti .
To fhe ni nobena obljuba, ampak le dober fklcp.
ifs
Je dolshnojt J tur jene obljube Jpol-niti?
Dolshnoft je. Pred obljubo je zhlo-vek proft, po obljubi je savesan. „Zhe nozhefb obljubiti, bolh bres greha, bar lì pa obljubil, morefh buriti.“ 5. Mos. 23, 22 — 23»
-Ali je greh odlaßiati obljube Jpol-nili?
Gréh je, sakajBog fam pravi : „Nikar obljube fpolniti ne odlafhaj, sakaj ako bofh odlafhal, ti bo gréh.“ 5.Mos. 23, 21.
Kdo ima oblajt rasjoditi, zhe J"turjena obljuba zh/oveka saveshe ali nel
Oblaft to rasfoditi ima zerkur. Sato naj tifti, kteri ne vé, zhe je njegova ftur-jena obljuba dobra ali nej ali zhe mu je preteshka, ali zhe fe mu nemogozha sdi, fvojga duhovniga paftirja uprafha. Zhlo-vek vT leti rezhi nikolj fam febi fodbe delati ne fme.
Kako fe boshje imè pojvezhuje?
,Se pofvezhuje: 1.) Zhe Boga pred vlim fvetam s’ befedo in djanjem na rav-noft fposnamo. „Hdorme bo pred ljudmi fposnal, tiftiga bom tudi jeli pred lvojim ozhetam v’ nebefih fposnal. Mat. 10, 32.
2.) Zhe Boga v’ vfih dufhnih in telefnih potrebah sa pomozh profimo. ,,V’
me klizhi ob nadlogi, in otel te bom, in hvalil me bofh.“ Pfalm. 49, 15.
5.) Zhe s5 pravizhno perfégo Boga na prizho vsamemo, de fe nam veruje. ,,Gospoda fvojiga Boga Ге boj, in per njegovim imenu perfegaj.“ 5. Mos. б, 13.
4.	) Zhe obljube, ki fo Bogu flurjene, svetto opravimo. „V’ kar fi fe saobljubil, fpolni, in fluri kakor П Gofpodu fvojimu Bogu obljubil, in famovoljno is Ivojih ufi isrekel.“ 5. Mos. 28, 23.
5.	) Zhe boshjo befedo pridno in svetto poflufhamo. „Srezhni fo ti, kteri boshjo befedo poflufhajo, in jo ohranijo.“ Luk. 11, 28.
6.	) Zhe vfe, kar pozhnemo , Bogu k’ hvali in k’ zhatti boshjiga iména obernemo in Bogu oframo. „Ali jéfte, ali pijete, ali kaj drusiga delate, vfe k’ zhatti boshji delajte.“ l. Kor. io, 31.
III. S a p o v e d.
Kaj je v’ tretji s&povedi sapore-dano ?
V’ tretji sapovedi je sapovedano v’ ne-°élj°, kteri dan je she od apoftolfkih zha-iov v fpomin Kriftufoviga vttajenja sa naf poftavljen, od dela pozhivati, in le dela hogabojezhnofti dopernafhati.
,So prašniki krìjtjanam potrebni ?
Potrebni fo. Zhlovek je dolshan fvojiga ftvarniUa snotraj v'ferzu, insunaj s’djanjem in tudi ozhitno per boshji flushbi zhaftiti, moliti in hvaliti, in lih sato, de bi fe lo-shej sgodilo, je Bog fedmi dan pofvezhe* vati sapovedal.
Sakaj je Bog fedmi dan pojuetil?
Sato, ker je v’fheftih dnevih nebo in semi jo in vfe, kar je, ftvaril, in ker je fedmi dan Avariti jenjal. Mojscf nam to tako pove: „In Bog je dokonzhal fedmi dan fvoje delo, kteriga je fturil, in fedmi dan je pozhival od vfiga fvojiga déla, hte-riga je fturil. In on je poshegnal fedmi dan in ga je pofvetil, ker je tihi dan pozhival od vfiga fvojiga dela, kteriga je ftvaril in fturil. i. Mos. 2,2 —- 3.
Kaj je Bog e’ tretji sapovedi s/te v Jtarim teflamenlu sapovedall
Bog je v’ leti sapovedi Israelzam sapovedal, de naj fheft dni delajo, in vfe fvoje opravila opravijo , in de naj fedmi dan pozhivajo in boshjo flushbo opravljajo. „Spomni fe, de bofh dan fabote (nedelje} pofvezhoval. Shell dni delaj, in vfe fvoje dola opravi. Ali fedmi dan je fabota Go-fpoda tvojiga Boga j tifti dan ne fmefh no-beniga dela delati, ne ti, ne tvòj fin ne •tvoja hzhi, ne tvojhlapez, ne troja dekla,
ne tvoja shivina, ne ptuji, kteri fe snotraj tvojih vrat snajde. Šakaj v’ fhedih dnevih je Gofpod nebela in semljo, in vfe, kar je v’njih duri], in fedmi dan je pozhival, sato je Gofpod dan fabote poshegnal in ga je pofvetil.“ 2 Mos. 2o,8— И.
Sakaj kriftj ani nedeljo namejt fabote prasnujejo?
Sato, ker jeJesuf v’nedeljo od fmerti vdal, in v’nedeljo Apoftelnamf. Duha pof-lal. Y’fpomin teh, velikih fkrivnoft fo Apoftelni named fabote nedeljo prasnovati sapovedali, de bi fe kriftjani hvaleshno na te dobrote vezhkrat Ipomnili.
Je she sadojti, zhe krij tj ani ob ne-del/ih od dela jenjajo ?
To fhe ni sadofti, ampak morejo tudi dobre déla delati. Pozhitik od zhafnih opravil je ob nedeljih le sato sapovedan, de bi Terze kriftjanovo s’delam smoteno ne bilo, in de bi loshej leté fvete dneve v’boshji flushbi, in v5 dobrih delih doper-neTel.
Kakjhne dobre dela fo kriftjani dolshniob nedeljih pofebno dopernaßiali?
Kridjani fe morejo, zhe svelizhani biti hozhejo , fzer smerej hudiga varovati in dobro duriti , ob nedeljih morejo pa tudi The k’ boshji flushbi v’ zirkuv priti, s’an-dohtjo per f. mafhi biti, pridigo in popol-
danfhni kerfhanfki nauk flifhati, per litanijah biti, invezh kakor druge dneve moliti, sato ker more zel dan Bogu pofvezhen biti.
Kaj je ob nedeljih Jtarifliarn in Go-Jpodarjam Jturiti trebah
Starifhi in gofpodarji morejo fvoje otroke in podloshne flifhano pridigo in flifhan kerfhanfki nauk isprafhati, in jih tudi farni opominjevati, kako morejo po letéh flifhanih naukih shiveti.
Kaj je w’ tretji sapovedi prepovedano ?
tSo prepovedane l) Vfe hlapzhevfke dela bres potrebe in bres praviga per-pufhenja.
2.) Vfe druge opravila, ktere temu dnevu nezhaft delajo, ali njegovo pofvezhe-vanje mudé.
Ktere dela fo krijtjanam ob pr as» niliih perpujhene?
Take, ktere fe bres fhkode odlafhati ne dado, to dele s’perpufhenjem duhovfke gofpofke, in ktere is ljubesni do Boga, in is ljubesni do blishniga svirajo. „Sabota, pravi Jesuf je savoljo zhloveka ne zhlovek savoljo fabote ('nedelje) Mark. 2, 27.
Je perpujheno ob nedeljih in sapove-danih prašnikih na pot iti?
To fploh ni perpufheno, ampak le takrat, kadar fe to bres fhkode odloshiti ne da.
Pregrefhno je kako opravilo, kako kupzhi-jo ali kaj drusiga takiga na prihodni blish-ni prašnik odlafhati sato, de bi le med tednam nizh no samudilo.
Ali je knpzhija ob sapovedanih prašnikih perpußitna ?
Ni perpufhena, ker leti fveti dnevi nifo sa kupzhijoj, ampak sa boshjo flush-bo. Bog je zhloveku fheft dni sa zhafne opravila odlozhil, fedmigai je pa v’ fvojo flushbo perhranil.
Je krijtjanam ob nedeljih in prašnikih kako veje/je perpujheno?
Nedolshno vefelje , ktero jih v’ boshji flushbi ne moti, in od nje ne odvrazha , jim je perpufheno.— S’prašnimi pogovori s’ igro, s* plefam in s’ drugimi takimi nerodnimi rezhmi dan sgublovatje , kteri je ljudem v’ pofvezhevanje sapovedan, jepre-grefhno.
Kaj shuga Bog tijtim, kieri prašnikov ne pofvezhujejo ?
Bog pravi: Kteri bo leta dan delal, tega dufha bo is frede njegoviga ljudftva poginila, tak bo umeri (pogubljen). 2-Mos. Sl, 14 — 15.
m
IV,	S a p o v e d.
Kaj je v zheterli sapovedi sapo-vedano ?
Je sapovedano ftarifhe fpofhtovati.
.,Kdor fe Gofpoda boji, fpofhtuje ßa-rifhc , in fvojim vikfhjm kakor gofpo-dam flushi. Spofhtuj fvojiga ozheta s’ djanjem, s’ befedo in s’ vfo poterpeshlji-vofljo, de njegov shegen zhes te pride, in do sadniga per tebi oliane, Ozhetor shegen otrokam hilheuterdi, materna kle-tuv pa jih do tla podéra. Sir. 5, 8 — li. „Spolhtuj fvojiga ozheta in fvojo mater, ta je perva sapoved, ktera ima obljubo, de ti dobro pojde in de dolgo shivifh. Efes. 6,2—3.
Kako Jkashejo olrozi J'po/hiovanje fvojim Jlarifliem ?
Zhe od fvojih flarifhev dobro miflijo «he s’zhaftjo s’njimi, in tudi s’drusimi od njih govore, zhe fe sa njih zhaft in dobro ime potegnejo, njih flabofti pokrivajo, jih sagovarjajo, in jih tudi fami s’voljo pre-nafhajo, zhe bi jim tudi fhe tako soperni bili.
jlli morejo otrozi ftarijhe vfelej fpojhiovati ?
Vfelej, ker ftarifhi smerej njih fta-rifhi oftanejo, tedaj tudi dolshnoft jih fpofhtovati smerej oftane.
j
Tobija je fvojiga fina tako užhil ; „Moj fin! pofluihaj befede mojih uft in ohrani jih terdno v’ fvojim ferzu. Radar bo Bog mojo dufho vsel, pokoplji moje telo , in fpolhtuj fvojo mater vie dni nje shiv-lenja.“ Tob* 4» 2 — 3. To je mladi Tobija svefto fpolni!, kar dobri otrozi tudi fhe dandanafhni fturé.
Kaj fo otrozi savoljo Jpo/htovanja Jhe fvojim Jtarifliam dols/mi?
1.	) Dolshni fo jih tudi fhe ljubiti.
Starifhi fo sa Bogarfi njih nar vezhi dobrotniki j oni otroke, pofebno dokler fo majhni, s’vfim prefkerbé, in pofebno matere tudi veliko s’njimi terpe, tako de fe njih dobrota in ljubescn nikolj ne more sadofti poverniti. Egiptovfki Joshef, in tudi Jesuf fam je otrokom sgled, kako naj fvoje darifhe ljubijo.
2.	) ,So dolshni flarifham hvaleshni biti, sato ker fo od Boga in od njih nar vezh prejeli.
3.	) Starifham v’ vfih rezhéh pokorni bi-> zhe nifo boshjim sapovedam in njih
svelizhanju nafproti. ,,Otrozi, bodite pokorni ftarifham v’ vfih rezhéh.“ Kolof. 3, 20.'
,,Moj fin J ohrani sapovedi fvojiga ozhe-ta, in nè sapufti podave fvoje matere. Na-yesuj jih vedno na fvoje ferzé, in obclhaj )’h na fvoj vrat. Rodar bofh hodil, naj
ггб
te fprémljajo, kadar bofh fpal, na} te varujejo, in kadar fe sbudifh, imej s’njimi pogovor.“ Prip. 6 , 20 — 22.
Sgled pokorihine daje Isak, ki je bil fvojimu ozhetu Abrahamu v’ vfim pokoren zlo umoriti fe bil dal ozhetu, de bi ga bil Bogu ofral. l. Mos. 22. Egiptovfki Jo-shef. Jesuf, ki je savoljo fvoje matere v’ Kani vodo v’ vino fpremenil. Joh. 2.
Kdaj ne fmejo otrozi Jtarifliem pokorni biti?
Kadar bi jim darifhi kaj hudiga sa-povedali, podavim, de naj blishnimu kako krivizo duré, de naj fe slashejo i. t. d. šakaj zhlovek more vfelej bolj Bogu, kakor ljudem pokoren biti. „Kdor ozheta in mater vezh ljubi kakor mene, mene ni vreden.“ Mat. to, 37.
4.	) ,Se fvojih darifhev ne framovati, zhe fo tudi bolj niskiga in revniga danu.
„Spomni fe na ozheta in mater fvojo, kadar v’ frédi mogozhnih dojifh.“ Sir. 23, 18. Lep sgled da otrokam Joshef, ki je v’ Egiptu pervi sa kraljem bil, fe ni fvo-jiga ozheta framoval.
5.	) Starifham v’ dufhnih in telefnih potrebah pomagati. Bog pravi: „Moj fin! podperaj fvojiga ozheta v’ njegovi darodi, in ne shali ga, dokler shivi, persane!! mu, ako mu na pameti smankuje, in ne sam-*huj ga per fvoji mozhi, sakaj ufmilenje
Ictero Ге ozhetu fkaslie, ne bo posabljeno in sa persanefene preftopke tvoje matere ti bo dobro vernjeno. Ino ti bofh v* pravizi poterjen, tudi na dan nadloge fe bo na te fpomin imel, in tvoji grehi fe bojo ftopili, kakor led na fonzu:“ Sirah. 3, 14 — 17.
6.	) Sa Starifhe moliti, de bi jim Bog vie, kar na bulbi in telefu potrebujejo, dodelil , in zhe lb she mertvi, de bi jih Bog, zhe morebiti v’ vizah terpé, k’ febi vsel v fvoje nebefhko kraljeftvo.
7.	) Sadno voljo ftarilhev tako fpolniti, kakor fo narozhili, in na njih nauke ni-kolj posabiti.
Kako olrozi v dußinih potrebah Jbo-jtm Jtarifliem pomagajo'? •
Kadar jih v’ sopernoftih in v’ britko-kih tolashijo, zhe jih , kadar kaj nevred-n'ga nad njimi vidijo, s’fpoihtovanjem lepo PolVaré, in fi vie persadenejo, de bi jih poboljlhali, in kadar jih v’ bolesni s’ fveti-f11 Sakramenti, in s’ vfo duhovno pomozhi-1° prefkerbé.
Kako oirozî Jlarîfhem telej'nih Potrebah na Jtrani Jtoje?
Kadar jim v’ pomanjkanji, v7 ftarolli, a*i v’bolesni, kolikor samorejo, pomagajo.
M
1T8
Kaj je v zheierli sapovedi otrokam prepovedaniga ?
V’ zheterti sapovedi je otrokam prepovedano, fvojim ftarifhem nepokorni bi* ti, s’ njimi gerdo de'lati, jih fovrashiti, smerjati, sanizhevati, kleti, jih v’ potrebah saputoti, ali jim fhkodovati. Shalo-flen sgled nepokorniga otroka imamo nad Abfolonam. 2. Kral. 15, 18. Nad Kamam Noetovim finam, 1. Mos. Q.
Ali f. pijmo ojjtro od lazih otrok govori, kleri s’ fvojmi ftarißii gerdo delajo ?
Ojflro govori. ,,V’ 5. Mos. 27, 1б* Bog pravi : „Preklet bodi, kteri ne fpofhtu-je fvojiga ozheta in fvoje matere/* 3 Mos. 20, 9. „Kdor fvojiga ozheta ali mater kolne, more fmerti umreti.“ Pripov. 20, 13 — 16. „Kdor bo fvojiga ozheta ali mater vdaril, ta ima fmerti jo umreti,“ 2. Mos. 21,
15.	„Neumen lin je ozhetova shaloft. Kdor ozheta shali in mater podi, je bres pofh-tenjain frezhe. Kteri kaj fvojimu czhetu in materi odvsame, in pravi de to ni greh, je ubijavzov tovarfh.“ Prip. 28, 24. „Oko tega, kteri ozheta saframuje, in porod fvoje matere sanizhuje, naj od potokov krokarji ifkljuvajo, in mlade poftoine fnedo.“ Prip. 30, 17. „In Jesul fam pravi.“ Kteri ozheta ali mater kolne, more fmerti jo umreti.“ Mat. 15, 4.
Kako je Bog take hudobne otroke v* Jtarim tejiamentu flitrafati sapove-dal?
Bog je fkosi Mojsefa sapo.vedal, de fo mogli ftarifhi take otroke pred fodnike peljati, jih savoljo terdovratnoftitoshiti, in de jih je moglo ljudftvo s’ kamnjam pobiti.»
Kako morejo bratje in fejlre med fabo shiveii?
,Se morejo med fabo ljubiti, v’ miru shiveti, eden drusimu rad (turili, kar je treba , fe ne skaliti, ne samirljivi biti, eden drusiga pred greham varuvati, in k’lepim, bogabojezhim shivlenju nagibati in opominjati. ,S. pifmopravi: „Pole,kako dobro, in kako velélo je, kadar bratje saftopno vku-pej prebivajo.“ Pfalm. 133, 1.
Lep sgled da Joshef, ki je s’Tvojimi bratji tako ljubesnivo ravnal, kako najker-Ihanfki bratje in feflre med fabo biti morejo. Veliko let je preteklo, ko ni fvojih bratov vidik In kadar jih je vidil, fe je od vefelja na glaf jokal, in ker ga nifo posna-li, jim je rekal; Jeft firn Joshef vafh brat, kterìga Ite v’ Egipt prodali. Nikar fe ne bojte, in naj vam ne bo teshko, de (teme v te kraje prodali, sakaj Bog me je pred Vami sa voljo valhiga shivlenja v’ Egipt pollai. Vfe fvoje bratje je kuihnil, in per vfazim je jokal. In rekel jim je, hitite v’ M 2
Egipt priti, in perpeljite mi ozheta. Kadar jih je od febe fpuflil, jim je djal: rullar fe po poti ne kregajte. 1. Mos, 45.
Od dolshnoft, ktere ftarifhi do fvojili otrok imajo.
Kaj fo Jtariflii Jvojim otrokam dolshni ?
Sa dufho in telo fvojih otrok svelto fllerbeti,
Sato morejo 1) fvoje otroke sa boshje in sa vezhnp svelizhanje ftvarjene fposnati, kteri fo jim od Boga isrozheni, de bi jih lepo v’boshjim ftrahu redili, varovali, in jim v’nebefa pomagali.
2.	) Vie fvoje otroke bres raslozhka ljubiti.
3.	) Jih v'pravi veri poduzhiti, in zbe fami nilo sato, jih drusim poduzhiti dati5 jih k’pridigam in h’ kerfhanlkim naukam svelto voditi, ali poffiiljati. „Vera je is poflufhanja, poflulhanje pa filosi Kriftufovo befedo.“ Rim. 10, i7. „Imafh finove, poduzhi jih, in perpogni njih vrat od njih mladofti.“ Sir. 7, 25.
Tako je kari Tobija fvojiga fina uzhil rekozh: ^Spofhtuj fvojo mater vfe dni nje-niga sfiivlenjaj Boga imej smirej predozbmi, in v’ greh nikar ne pervoli. Od fvojiga pre-moshenja daj vbogim, in tako bo Bog tudi
tebi ufmiljen. Alio obilno imafhj obilno daj, allo malo imafh, tudi malo rad podeli. Varile moj fin vfe nezhiftofti. Napuha ne pulii v’ miflih ali v’befedah gofpo-dariti, sakaj napuh je sazhétekvfìga hudiga. Dclavzu bersh plazhilo daj. Kar nozhefh, dc kdo tebi duri, nikar tudi ti njemu ne fturi. J fhi vfelej fvctu per modrim. Vlaki zhaf bvali Boga in ga profi, de tvoje dela obrazila. Mi fzer revno shivimo, pa veliko dobriga bomo imeli, ako fe bomo Boga bali. Tob. 4.
4.	) Svoje otroke v’ftrahu boshjim isre-diti, jih od perve mladofti tako voditi, de bojo greh fovrashili, in fe ga varovali ) dobro pa ljubili, in s’vcfcljam delali, radi molili, in radi v’zerkuv hodili.
Mati fedmih makabejfkih bratov je flarifhem v’ sgled, ker jih je vfih fcdcm v'takfhnim boshjim flrahu sredila, de fo boshjo pollavo tako mozhno ljubili, in greh fovrashili, de foraji martre terpeli, in shivlenje sgubili, kakor boshjo sapoved prelomili, in greh fturili. 2 Mak. 7.
5.	) Morejo otroke pred vfim pohujfba-njem varovati, jim ne dati v’flabe perlosh-nolli in tovarfhije hoditi, in jim s’lepim bogabojezhim shivlcnjem kasati, kako morejo shiveti, de bojo vezhno svelizhani.
,,Kteri bo pa pohujlhal eniga od leteli ^ajhnih, kteri v’mene verjcjo, temu bi Jdo boljfhi, dc fe obeli na njegov vrat ma-
linfki kamen, in fe vtopi v’globozhmo morja. „Mat. 18, 6.
6.) Morejo otroke s’ ljubesnijo fvariti in fhtrafovati, in kadar fe poboljfhajo, jim fpet dobri biti.	,
tSveto pilmo pravi: „Komur fe fhibe fhkoda sdi, fovrashi fvojiga ßna, kteri ga pa ljubi, ga vedno ftrahujé.“ Prip. 13 , 24. „Gladi fina, in te bo ftrahoval, igre j fe s’njim, in te bo shalil. Nikar ga v’ mladorti njegovi volji ne prepurti, in nikar v’nemar ne pufti, kar fì umifhlja. Per-poguj njegov vrat v’mladofti, in tepi ga s’ [hibo, dokler je otrok, de ne portane terdovraten, in tebi nepokoren, in de te ne bo ferze bolelo.“ Sir. 30, 4— 11.
„Nikar otroku tepen ja ne odtegni, šakaj ako bofh s’ fhibo udaril, ne bo umerel. Ti bolh njega s’fhibo udaril, in njegovo dulhood pekla reflui.“ Prip. 23 , i3 — 14.
Kakor je ozhe fvojiga sgubljeniga pa poboljfhaniga lina s’ljubesnijo fprejel, tako morejo tudi ftarifln fvojiga poboljfhaniga otroka s’ljubesnijo fprejeti.
2.) Ne fmejo otrok drashiti in v’greh napeljevati, „Ozhetje, nikar ne drashite fvojih otrók k’ferdu, de jim ferze ne upade.“ Kolof. 3,21.
8.) Sa otroke moliti, de bi jih Bog v’ fvoji milorti ohranil, in jih na dufhi in telefu poshegnal. Job , pove f. pifmo, je'molü sa fvoje otroke rekozh: Moji finovi fo more-
biti gréfhili in Boga v’ fvojih ferzih rassha-lili: in sato je Bogu vlaki dan ofre daroval. Job. l, 5.
Kdaj fo Jtariflii pofebno sa fvoje otroke moliti dolshni?
Pofebno takrat, kadar vidijo, de flabi podajajo, in kolikor bolj fo v’ neyarnofti, tolikanj bolj morejo sa nje k’ Bogu sdi-hovati, de bi fe fpreobcrnilij ker fvar-jenje farno bres molitve fhe ni sadofli, ker le od Boga vfaki dober dar pride.
,S. Monika je sa fvojiga fina Avgufhti-na smirej fkerbela in molila, in fhe pofebno takrat, ko je bil sazhel pregrefhno shiveti. Ona je veliko let sa -nj molila, in Bog je bil njeno profhnjo uflifhal, in Avgufhtina fpreobernil.
Kako Jo dolshni Jiarißii sa telo Jvo-jih otrok Jkeròeti?
Dolshni fo sa shivefh in druge potrete, in sa sdravje telefa fvojih otrok fker-eti5 jih delati in druge dobre rczhi uzhi-ti» ali drusim uzhiti dati 5 jih pred leno-to varovati, in jim v’ kaki dan pomagati, de bojo samogli farni febe pofhteno pre-shiveti.
Kakßino plazhilo bojo Jtarißii prejeli, zhe Jvoje dolshnojti do otrok svejto *** savoljo Boga Jpolnijo ?
Taki flarifhi imajo: 1.) per fvojih otro«
liîh she tukaj na tem fretu reliko ve Pelje, ker vidijo ali flifhijo, de njih otrozi po refnizishivé. 2-)Dobe pomozh. 3-)Bojo vezh-no plazhilo v* nebelih prejeli, ker bojo Bogu fvoje otroke oddali. ,,Shena bo pa svelizhana fkosi porode otrok., aho bo odala v* veri, ljubesni, fvetolh in zhedno-fti. J. Tim. 2> 15.
Kaj pa takih Jlarißiev zhaka, kteri dolshnojt proti /vojimot rokam ne Jpol-ni jo ?
Takih fiarifhev zhaka zhafna in vezhna nefrezha in shaloft. „Ako pa kdo sa fvoje,, in sladi sa domazhc fkcrbi nima, je véro satajil, in je hujfhi kakor nejevcrnik. 1. Tim. 5, 8.
Kakßme doTshnoß imajo irofi ali ojkerbniki, in botri do sapußienih otrok ?
Ravno te kakor flarifhi, to je sa njih dufho in telo, kolikor jim je mogozhe, fker-beti.
Zheterta sapoved sadenetudi vfe pod-loshne, in vfe njih duhovfke in deshelfke gofpofke, lih tako tudi vfe uzhenike, in tudi vfe tifte' ljudi, ktere gré savoljo ftarofti in njih vikfhiga (lanu fpofhtovati.
Sadene zheterta sapoved sunaj otrok ftarifliov tudi druge ljudi ?
Od đolshnoft kriftjanov do duhovnov.
Kaj fo kriftjani duhovnom dolshni ?
Kriftjani fo dolshni jih fpoflitovati, ljubiti, jim v’ vfih duhovnih rezheh pokorni biti, sa nje moliti in sa njih potrebni shivefh flterbeti.
Sak a j fo kriftjani dolshni duhovne Jhpoßit ovati ?
Sato ker fo duhovni Jesufovi nameft-niki, delivzi boshjih fkrivnoft in fvetih Sa-hramentov, in fredniki med Jesufam in ljudftvam.
„Is žele dufhe ljubi fvojiga Boga, in njegove duhovne fpofhtuj.“ Sir. 7, 33. Je-suf pravi : „Kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje.“ Luk. 10, 16. Mafhniki, hteri dobro vodijo, naj bojo v* dvojni zhafti der-shani, sladi kteri delajo v’ befedi m v’ poduzhenji. 1. Tim. 5, 17.
Koga kriftjani zhaftè, kader maßt-ruke fpojhtujejo ?
Jesufa famiga, kteriga poflani in na-meftniki fo. Satorej pravi Jesuf: „Kdor t’af sanizhuje, mene sanizhuje.“ Luk. 10 ,
16.	„Nameft Kriftusa fmo k’ vam poflani.“ 2. Kor. 5 , 20.
18б
Kako kashejo krijtjani JpoJhtovan-je proti duhovnim ?
Zhe s’ njimi vfelej kakor s’ boshjimi nameftniki ponishno govore, zhe jih v’ prizho drusih s’ zhaftjo v’ millih imajo , zhe fe sa duhovfki dan soper sanizhvavze po-shenejo, zhe njih opominovanje s’vefeljem na fe vsa mejo, in zhe s’ njimi c’ miru shi-vé.
Saka/ Jo krijtjani dolshni duhovne ljubili ?
Sato, ker duhovni sa njih svelizhanje fkerbé, in ker fo Kriftufovi nameftniki.
Kako krijtjani ljubzsen proti duhovnim ßi as hej o ?
JNar bolj s’ pokorfhino, zhe tako vfe Aure, kakor jih duhovni uz'ié.
Šakaj Jo krijtjani Jvojim duhovnim pajtirjarn pokorjhino dolshni ?
Sato, ker fo duhovni paftirji Kriflufovi nameftniki, kerne govore v’fvojim ampak v’Kriftufovim imenu, in ker jim je to, kar jih uzhé, k’svelizhanju potrebno. „Kdor vaf poflufha, mene poflufha, in kdor vaf sani-zhuje, mene sanizhujc.« Luk. 10, 1б. „Kdor vaf fprejme, menefprejme, in kdor mene fprejme, tega fprejme,• kteri je mene poklal.« Mat. lo, 40.
Kako kashejo kriftjani pokor/kino Pr°ii Jcojim duhovnim pajtirjami
Zhe fo jim radi pokorni, in fi vfe per-sadencjo, de bi jim s’pokorfhino njih flushbo vefelo durili. S. Apoilel Pavl pravi:	„Pokorni bodite fvojim vilhim, in
bodite jim podloshni, sakaj oni zhujejo, kakor taki, kteri bojo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’vefeljam fturé ne sđihovaje, sakaj to sa raf ni dobro.“ Hebr. 13, 17.
Sakaj fo krijtjani sa duhovne pa-Jlirje molili dolshni?
Sato, de bi jih Bog rasfvetlil, de bi jih vfelej prav in tako uzhili, de bi svelizhani bili. S. Pavl fam fe je vernim v’molituv perporozhal reliozh:	„Profim vaf fkosi
Gofpoda nafbiga Jesufa Kriftusa, de meni Pomagate v’fvojih molitvah sa me k’Bogu.“
15, 50.
Sakaj fo kriftjani dolshni fvoje duhovne pajlirje preshivetil
Sato, de duhovni s’zhafnimi fherbmi nifo smotljeni, in de fo loshej perpravljeni judém v’ dufhnih rezhéh pomagati. Jesuf to am vernim perporozha, ker pravi, de je ~ a 1 ^el°vzfvoje jedi vreden. Mat. 10, 10.
avno tako tudi f. Pavl govori. ,,Ako fmo Vam duhovne rezhi fejali, je kaj velikiga , e vafhe telefno shanjemo? — Ne veke, e kteri v’fyetifhu flushbo opravljajo, tudi
od tega, kar je od fvctifha, jedo, in kteri altarju flushijo, fes’altarjam delé? Tako je tudi Gofpod tém, kteri Evangeli osnanujejo ukasal, od Evangelja shiveti.“ i Kor. 9, 11 — 15.
Od dolshnoit do Zefarja in drugih deshelfkih gofpófk.
Je deshelßia gofpoßia potrebna ?
Gofpofka je savoljo hudobnih in ne-pokojnih ljudi, savoljo pravize, savoljo sunajniga miru in frezhe vflga zhlovefhkiga rodu filno potrebna. „Oblaftnik je na mefti Boga tebi к’dobrim. Ako bofh pa hudo delal, boj fe; šakaj ne nofi saftonj mezha, šakaj boshji hlapez je on, mafhe-yavz k’ftrahovanju tega, kteri hudo fturi.<4 Rim. 13,4.
Od koga ima deshelßia gofpoßia oblaß ?
Od famiga Boga. „Ni oblafti od drugod kakor od Boga, ktera pa je, je od Bogapoftavljena.“ Rim. 13, 1. To je tudi Jcsuf' povedal pred Pilatusham rekozh: „Ti bi nobene oblafti zhes me ne imel, ako bi ti ne bilo od sgorcj dano.,, Jan. 19» 12.
Kaj Jrno dolshni Zefarju in drusim od njega pojlavljenim gojpojkam?
1.	) ^mo jih dolshni fpofhtovati, tode nc s’ perlisnjcnirn jesikam, ampak is lerza kakor boshje nameftnike in llushabnike.
Rim. 13, 4.
Greh je od gofpofhe flabo mifliti, jo flabo loditi, nje llabofti rasglafovati, jo kleli in ji hudo vofhiti. S. pifmo naf opominja, de fe fbe k’takim, kteri gofpofhe ne ipolhtujejo, perdrushiti ne fmemo, her pravi. „Moj fin ! boj fe Boga in kralja, in ne perdrushi fe k’njih sanizbevavzam.“ Prip. 24, 21. In Bog je she ikosi Mosefa prepovedal, de fe fodniki opravljati ne fme-jo, kteri fo nameft Boga. 2 Mos. 22 , 28-
Kako kashemo gojpojkam fpojhto-Vanjel
Kadar s’njimi ponishno govorimo, kadar jih v’ prizho drusib, s’zhafìjo v’ mi-H*h imamo in tudi ne perpuftimo, de bi drugi od njih sanizhljivo govorili.
2.	) Kadar Imo jim v’vfim pokorni, kar m zhes boshjo sapoved. „Bodite vlaki zhlovefhki ftvari podloshni , (pravi J. Peter) savoljo Boga, ali kralju, kakor nar vifhimu, ali vojvodam , kakor od njega Pollanim, sakaj tako je volja boshja.“ 1.
2, 13 — j 5. „Vlaki zhlovek bodi vikfhi oblarti podloshen, sakaj ni oblafti
igo
od drugod, kakor od Boga, ktera pa je, je od Boga poflana.“ Rim. 13, 1.
Je greh Je zhes gojpoßio puntati?
Greh je fe zhes gofpofko puntati, šakaj kteri fc oblaki soper flavi, fe volji bo-shji soper (lavi, in kteri fe soper davijo, lami febipogublenje nakoplujejo. Rim. 2 3, 2-
Je krifljan dolshan gojpofiii raso-deti, zhe bi vedi J de Je kdo zhes gojpoßio Jpuntati hozhel
Dolshan je to duriti, sato de fe pregrehe in nefrezhe odvernejo.
Ha j je krijtjanu Jt uriti, zhe bi mu gojpoßia kaj taziga sapovedala, kar je zhes boshjo sapovedl
Kaj taziga nikoij ne fmé duriti, zhe bi savoljo tega tudi shivlenje sgubiti mogel 5 puntati le pa vender nikoij ni perpu-fheno. Pervi kridjoni fo tudi ajdovlke ze-larje in kralje Ipofhtovali, in fo jim bili v’ vfih rezhéh pokorni, ktere nifo bile zhes bosbje sapovedij kadar fo jim pa malike moliti, in jim ofrovati sapovedavali, fo raji kri prelili, kakor pa de bi jim bik
u4li more zhlovek tudi hudobni go-JpoJki pokoren bili?
Tudi, sato ker ima vfaka gofpofka po beledah f. pifma fvojo oblad od Boga.
ÎQI
Jesiif je 1)51 krivizlinimu fodniku pokoren, in fzer pokoren do fmertî.
5.) Morejo kriftjani fvojim gofpofkam davke dajati. To nam Krillus fam sapo-ve rekozh: „Dajte zefarju kar je zefar-joviga.“ Luk. 20, 25. S. Pavl pravi: „Dajte tedej vfim , kar jim gré, komur davk, davk, komur zol, zol.“ Rim. 13, 7 Jesul je tudi lam davk dal sa fe in sa f. Petra, defi je bil tSin boshji, in kralj vfih kraljov. Mat. 17 , 23 — 2G.
4.) Morejo sa vfe moliti, de bi jim Bog sdravje in skivlenje ohranil, de bijimmozh in modroft dodelil, de bi fvoje podloshne po boshji volji vodili. „Prolim te nar pred de fe fturé profhnje, molitve, perpo-rozhenje, salivalenje sa vie ljudi, sa kralje in vfo gofpolhino, de bi mirno in pokorno shiveli v’vil brumnofti in zhiflo-fti.“ 1 Tim. 2,1 — 2-
Pervi kriftjani fo per vlaki boshji flushbi sa kralje in sa golpofke molili, défi fo ravno fovrashniki Jesulovi in njegove k vere bili. Mati katollhka zerkuv she pre-zej od perviga sazbetka per vfaki f. mafhi pred povsdigovanjem sa papeška, sa fhkofa m sa zefarja ali kralja fpomin fturi, in to fe Ihe v’pofebnih molitvah veliki petek per odgernjenji krisha sgodi.
Od dolslmoft pofloy.
KaTißine dolshnojti imajo poj'li do fvojih gofpadarjev in gofpodinj'i
1.	) Jih morejo fpofhtovati savoljo ob-lafti, ki jo od Boga zhes nje imajo.
2.	) Jim v’vlih rezhéh, ktere nifo bosh-jim sapovedam nafproti, pokorni biti. „Vi hlapzi, (pravi f. Pay/)bodite pokorni fvojim telefnim gofpodarjem s’ f traham in trepetanjem v’preprofhini fvojiga ferza, kakor Kri-ftufu. In nikar ne flushite na oko, (A’ vi-desu) kakor dc bi hotli ljudem dopafti, ampak kakor hlapzi Kriftufovi, fturite bo-shjo voljo is ferza radi, in flushite s’dobro voljo , kakor gofpoduinnekakor zhlo-vekam.“ Efes. 6, 5 — 7.
3.	) Jim svetti biti, to je pridno delati, zhe jih Gofpodar vidi ali ne j gofpodarjev ne pofhkodovati, ali jim kaj vseti, bodi sa fe ali sa druge, in tudi ne perputtiti, de bi jim kdo drugi fhkodo delal, in de morejo s’ gofpodarjevim blagam ravno tako fkerbno ravnati, kakor s’ fvojim.
Lep sgled dobrih poflov je nam Elie-zer Abrahamov hlapez$ Jakop, ko je per Labanu flushilj Egiptovfki Joshef. i. Mos. 24-, 31 — 3Q. Evangelfki hlapzi» kteri bi bili radi luliko is med pfhenize ifpleli. Mat. 13, 27.
1Q5
4.	) Morejo molzhezhi biti, in tega, bar fe v’ hifhi sgodi, ne okolj rasnafhati. Sgled molzhezhiga polla je nam Juditna dekla. Judith, io-
5.	) Morejo skeleti s’ fvojim delam bolj Bogu kakor gofpodaiju doparti, in fi smerej vezh sa vczhno, kakor sa zhalno shivlcn-je persaderati.
Kakjhrii morejo pojli med fabo bit il
1.	) Morejo eden drusiga ljubiti.
2.	) Eden drusimu per délu pomagati.
3.	) Eden drusiga k’ dobrimu opomino-Vati.
4.	) Eden drusiga flabodi in pregrefhke s’ voljo prenafbati.
5.	) Med fabo v’ miru shiveti.
6.	) ,Se ne fmcjo med fabo fovrashiti, eden drusim nevofhlivi biti, fe ne eden na drusiga jesiti, eden drusim nagajati,
eden drusiga zherniti, in opravljati.
Kaj je pojlu Jlariti, kadar vidi, de otrozi ali pa dragi pojli gojpodarjujhko-do delajo ?
Dober pofel more take s’ ljubesnijo podariti, zhe pa kvarjenje nizh ne pomaga , gofpodarju povedati. Ravno to fe more tudi takrat sgoditi, zhe od kteriga kaj pregrcfhniga vé, fzer fe ptujga greha de-^shniga fiuri.
K
Od đolshnoft gofpofke in gofpo-darjev do njih podloslmih.
Kajfogofpojke in vikßii fvojim pod-loshirn dolshni ?
Gofpofke in vikfhi fo fvojim podlosh-nim vezh del vfe to dolshni, kar ftarifhi fvojim otrokam 5 pofebno pa de sa njih dufhne in telefne potrebe fkerbé , de jih per pravi véri ohranijo, de pravizo med njimi delajo, in de krivize od njih odvra-zhajo.
,S. pifmo pravi: „Zheste, kteri pod-loshne imajo, bo nar ojftrejfhi fodba, ker Bog ne bo na nikogar obras gledal, tudi fene bo nikogar vifokoki bal, ker je majh-niga in velikiga kvaril, in sa vfe enako fker-bi. Ali bolj mozhnih mozhnejfbi terplen-je zhaka.“ Buk. mod. 6 , 6 — 9.
Kaj fo gofpodarji fvojim pojlam dolshni ?
1.	) ,So dolshni fkerbeti, de fo pofli v’ veri dobro poduzheni. „Kdor sa domazhe ne Ikerbi, je véro satajil, in je hujlhi> kakor nejevernik.“ 1. Tim. 5,3.
2.	) Jim morejo s’ lakinim sadershanjem lepe sglede dhjatb, in jih, kadar fo nerodni, fvariti, in jih od hudiga odvrazhati.
5.) Jih ne fméjo zhes mozh s’ delam obkladati, pa tudi ne bres dela pufhati.
4	) Jim morejo tudi pozhitek dati, po-febno ob prašnikih.	>
5.) Jim morejo potreben shivesh dajati, in jih tudi v’ bolesni s’ vfim, kar potrebujejo prefkerbéti, in jim k’sdravju pomagati.
0.) Jih morejo ob sgovorjenim zhafu pofhteno plazhati.
7.) Ne fmejo tazih poflov, kteri fo jim v’ mladofli svelto flusbili, V ftardfti sapu-ftiti.
Kako Je morejo uzhenzi do Jvojih *tzhenikov sadershatil
Uzhenzi morejo fvoje uzhenike ljubiti, jih fpolhtovati, fe jim poduzhljive fka-sati, jim pokorni in hvaleshni biti.
Kako fe otrozi in mladi Ijndje vezh-krat nad Jtarimi ljudmi pregrejhé?
,Se pregrefhé, zhe jih sanizhujejo> Sabnehujejo, jih savoljo kakih flaboll s&framujcjo , in jim primke dajejo.
Na kaj bi fe mogli olrozi fpomni-il, de bi Jtarih ljudi ne saframovali ?
Opomniti bi fe mogli na llrafhno per-gorlbo tiftilj otrok v’ Itarim teflamentu* teri lo ftariga preroka Eliseja, kadar je ! meftu Betel fhel , savoljo njegove plerae glave safraniovali, ker fo vpili i Ple-j lz pridi doli, plefhiz pridi doli! Elisej e osrc, in \* imenu Gofpoda te otro-
ìq6
Ite sakólne. Bog fpolni per ti prizhi njegovo pravizhno kletuv, in kar prideta dva medveda is gojsda in raftergata dva in fhtirdefét letéh rasujsdanih otrok. 4. Kralj,
2.	Tukaj pokashe Bog, kako je to njemu sopemo, zhe kdo rtare ljudi saframuje. Otrozi! varite fe tega greha, de vaf Bog ne bo vezhno fhtrafal.
У.	S a p o v e d.
Kaj je v' peti sapovdi prepovedano ?
Je prepovedano ne febi ne drugim shivlenja vseti, ali na shivlenji pofhkodvati.
Kdo je zhloveku telo dal?
, Bog mu ga je dal, in sato je tudi njegovo. 1 Kor. 6, 13.
Saka j je Bog zhloveku telo dali
Sato de bi s’njim vezbno shivlenje saflushil.
Kakßine dolshnojti imamo dofvojiga teleja in do fvojiga shivlenja!
1.	) Moremo fvoje telo varovati, de fe ne pofhkoduje, ker je velik dar boshji.
2.	) Skerbeti, de fe per shivlenji ohranimo. Ravno sato je pridno delati potreba, de II potreben shivefh in obleko saflusbimo.
1.97
3.) Moremo sa sđravje fkcrbeti, in sato moremo v’ jédi in v’pijazhi smerni biti.
,Sme zhlovek Jebe umoriti?
Tega ne fmé, ker ni gofpodar fvojiga shivlenja, ampak le Bog, in on mu ga vsa-me kadar hozhe.
Ali tak, Uteri Jebe umori velik greh Jturi?
Tak neisrezheno velik greh fluri, de mu ne more odpufhen biti, sato ker fé, zhe fe umori, nizh vezh fpreoberniti in {pokoriti, in torej tudi svelizhan biti nemore. Katolfhka zerkuv tazih na shegnano poka-palifhe pokopati ne pulii.
tSmé zhlovek Jvoje shivlenje v'ne» Varnojt pojtaviti ?
Bres lile in potrebe nikolj ne.
Kadaj ga vender Jmé v’ nevarnojt pojtaviti ?
1.) Kadar bi grefhiti ali véro satajiti mo-> gel. Kriftuf pravi: „Kdor bo shivlenje ohranil savoljo mene, bo vezhniga sgubil. Bdor ga bo pa savoljo mene sgubil, bo Vezhniga dobil. Mat. io, 3Q.
Egiptovfki Joshef, Eleazar, devedefet ari ftarzhek 2 Mak. 6, 18 — 31, in Rolkanj marternikov in diriz ob pervih zha-kerfhanftva fo nam sgled, de fo raji
fyoje shivlenje v’ nevarnoft in v’ fmert dali , kakor de bili Boga rashalili.
2.	) Is ljubesni do blishniga •, poftavim v’ kushnih in neVarnih bolesnih bolnikam poflrezhi, ali blishnimu is kake nevarnofti pomagati. To de v’ tazih okolfhinah fe je potreba vender pametno, ne pa preder-sno sadershati.
3.	) Kadar zhloreka dolsbnofti ftanu ve-shejo , de fe k’ pridu blishniga v’ nevarnoft podaviti more, kakor duhovni, sdrav-niki in foldatje.
fSmê kdo Jebi fmert sheletil
Zhe fi zhlovek fmert is nepoterpeshlji-vofli sheli, ker ni nizh vezh per volji teshav in britkoft na fvetu terpeti, je greh 5 zhe fi pa fmert le sato volhi, de bi grehu konz fturil, de bi is vfih pregrefhnih nevarnoft in perloshnoft réfhen bil, de bi vezh Boga ne shalil, in she limalo per Bogu bil, je hvale vredno. S. Pavl fi je tako fmert shelil, ker je rekel: „Kriftus je moje shivlenje, in fmert dobizhek; shelim rasve-san in s’ Kriftufam biti.“ Filip. 1 , 21.
,Sme zhlovek Jebi na sdravju Jhko* dovati?
Tudi ne, ker je fvoje sdravje ravno tako, kakor shivlenje varovati dolshan.
Kteri Ji na sdravji flikodvajo ?
!•) Taki, kteri H na fvo,jim truplu kake rane napravijo, ali fhe zlo kak ud odrekajo j podavim de bi foldatje ne bili.
2.	) Kteri fe per délu prefilijo.
3.	) Kteri bres mere jedo in pijo, in posebno, zhe kake take jedijédo, od kterih Vedo, de jim fhkodvajo.
4*) Kteri fe prevezh jesé, shalujejo, in kteri. rasujsdano shivé, ali kaj drusiga ta-ziga sdravju fhkodljiviga pozhnó.
5.) Kteri fe v* bolesni nobenih sdravil poflushiti nozhijo, ako ravno bi to lohka kurili.
Kaj je v’ peti sapovedi prepovedano kar blishniga sadenel
Prepovedano je blishniga umoriti, ali
na sdravji pofhkodovati.
Je velik greh blishniga umoriti ?
To je ftrafhno velik greh, kakor is
famiga Boga vemo. „Kaj ii fturil, (re-zhe Bog Kajnu) glaf kervi tvojiga brata Abelna vpije k’ meni od semlje. Sdaj bofh preklet, i. Mos. 4, lo — H* In Noetu
rezhe: „Kdorkolj bo zhlovefhko kri prelil, tèga kri bo prelita, sakaj zhlovek je po boshji podobi ftvarjen.“ i. Mos. Q, Ç. „Aii ne vefle t de nima nobeden vbi-javez obdojezhiga shivlcnja v’febi.“ i.Jan. 3> 15.
\ -
Ali fe le ubijavzi zhes peto sapoved pregrefiié ?
Ne le famo taki, kteri blishnimu shi-vlenje vsamejo, ampak tudi tifli fe pre-grefhé zhes to sapoved, kteri kaj taziga fvetujejo, kteri blislmiga umoriti ukashejo ali pomagajo, in tudi taki, kteri blishniga tako pretepejo, funejo ali udarijo, de sato sboli, in potlej umerje.
Kaj je vbij avez in v fak tijti, kteri blishniga na truplu poßikodje , Jturiti dolshan?
Tak more ojftro pokoro delati, in tudi blishnimu po fvoji mozhi vfo fhkodo po-verniti, musdravila plazhati, in tudi vic po-verniti,kar je v’bolesni samudil.
Kteri fe ftie zhes peto sapoved pre-grejhé, kar blishniga sadene?
Tudi tifti, kteri blishniga umoriti shelé, in kteri mu v’ferzu fmert shelé.
(Smé vikjhi oblajt hudodelmke mo-piti ?
Vikfhi oblaft fmé hudodelnîke moriti. S. Pavl pravi: „Oblaftnik je na méftu Boga tebi k’ dobrimu. Ako bofh pa hudo delal, boj fe, sakaj ne noli saftonj mezha, sakaj boshji hlapéz je on 5 mafhevavz k’ftraho-Vanju tega, kteri hudo Huri.“ Rim- 13, 4.
Kaj je ßie vezh v’ peti sapovedi prepovedanima ?
V’ peti sapoveđi je tudi jesa, nevofhli-voft, fovrafhtvo, pohujfhanje, in vfako rashalenje blishniga prepovedano.
Kaj je pohujfhanje ?
Pohujlhanje je vfako tako govorjenje, djanje ali sadershanje, ktero blishniga v’ greh napeljuje.
Je zhloveku mogozhe Je vfiga pohuj-ßianja proti blishnimu obvarovali?
Takiga pohujfhanja fe obvarovati ne more, kteriga fi blishni fam is kake dobre rezili vsarne. Tako podavim fo fe hudobni Judje nad nar leplhimi Kriftufovimi deli pohujfbali. Tako pohujfhanje ni dano, ampak le vseto.
Ali fe je tazili rezhi varovati potreba, od. klerih vemo, de fe bojo ludje nad a;irni pohaj/hali ?
Zhc fo lete rezhi potrebne in dobre, jih opufhati ne fmemo. Kriftuf je ob fabo-tih bolnike osdravljal, ako lih fo fe Judje na<f tern pohujfhali.
K a/ nam je takrat (turili, ko vidi-axo, de fe blishni is flabojti ali neved~ nofh nad kakim najhim dobrim delam Pohuj fila ?
Taziga je potreba od [tega dobriga
déla poduzhiti in preprizhati, ali pa fe ga, zhe pofebno potrebno ni, popolnama sder-shati. Tako je f. Pari kuril, ker pravi: „Ako jed mojiga brata pohujfha , ne bom mefa jedel na vekomej, de fvojiga brata ne pohujfham.“ l Kor. 8, 13- Tako krikjan! bi tudi ti marfkaj kuriti Imel, pa zhe bi fe nad tem tvoj blishni fpodtikoval, raji nikar ne kuri.
Kteriga pohujßianja Je moremo v Jele] sdershati ?
Daniga pohujfhanja, to je taziga, ki fe s’nerodnimi befedami, ali s’kakim pre-grefhnim sadershanjem da, od zhefar fe dobro ve, de je blishnimu h’fpodtikleju in napelovanju v’ gréh.
Je velik gréh drugim pohnjjhanje dati ?
To je velik greh, kakor naf Krikuf uzhi rekozh: „Kteri bo pa pohujfhal koga letih majhnih, kteri v’mene verjejo, temu bi bilo boljfhi, de bi fe mu malenfki kamen na vrat obelil, in fe potopil v’globozhino morja. Gorje fvetu savoljo pohujfhanja. Pohujfhanje fzer more priti, ali vender gorje takimu zhloveku, po kterim pohuj-lhanje pride.“ Mat. 18, 6 — lo.
Šakaj j« pohuj/hanje tako velik gréh 1
Sato, ker Bog hozhe, de bi fe vil
ljudje svelizhali,tifti pa kteri blishniga po-hujfha, blishnimu v’pogublenje pomaga.
Pohujfhliviz, kteri blishniga v’ kak greh sapelje, mu fkosi to nedolshnoft, boshjo gnado, mir veßi in nebefhko kraljeßvo odvsame. In kako ne bo pohujfhanje velika pregreha, ker fe je Krifluf tolkanj trudil, tolkanj terpel, in tudi kri prelil , de je naf is fushnofli hudizheve refhil, po-hujfhliviz pa zhlovekafpet tako rekozh is Kriftufovih rok isterga, in ga hudizhu isda ! Kaj more biti hujfhiga, kakor je to.
Kaj je takima J turiti t kteri je koga pohujjhal?
Tak more fiurjeno 'pohujfhanje, kolj-kor mu je mogozhe, popraviti.
Kako zhlovek Jiurjeno pohujflia-nje popravi?
De zhlovek fturjeno pohujfhanje, zhe tuđine popolnama, vfaj nekoljko popravi.
].) More vfe to opuftiti, fe od vliga ti-Aiga lozhiti, nad zhémur fo fe ljudje po-hujlhali, zhe bi bilo zhloveku tudi fhe tako teshko , in more s’ vlim fvojiin dja-njem in nehanjem pokasati, deni nizhvezh tak , kakor je bil, in de mu je savoljo flur-jeniga pohujfhanja mozhno shal.
2.) More pohujfhane poduzhiti, de naj nikar tako ne shivé, kakor fo pred nad njim vidili.
3.) More tudi Boga profiti, de bi vfim tißim , kteri fo fe nad njim pohujfhali, gna-do fpreobernenja dodelil.
S. Peter je bil Jesufa v’ prizho dru« sih satajil, sato ga je pa tudi potlej pred drusimi s’ toljko gorezlmodjo fposnal. S. Pavl je pred zerkur boshjo preganjal, in eato fi je potlej tolkanj persadjal, de bi bil vfe k* Jesufovi véri fpreobernil. Ozhiu na grefhniza v’ f. Evangelii je ozhitno s’ jokam ljudem na snanje dajala, de Tvoje hudobije obshaluje.
Kaj je v' peti sapovedî eapovedano ?
Je sapovedano: l.) Mir in fpravo s1 ▼fimi tudi s’ takimi, kteri fo naf rashali-
11,	imeti. „Ako je mogozhe, imajte mir
s' vfimi ljudmi, kar je per vaf. Ne delajte fi farni pravize preljubi, ampak dajte prodor jesi, šakaj pifano je:	Meni gré
mafliovanje, jeß bom vernil, rezhe Gofpod, Ampak ako bo tvoj fovrashniklazhen, daje mu jeßi, ako je shejin, daj mu piti, šakaj ako to fiurifh, bofh sherjavzo na njegovo glavo nofil.“ Rim, 12, 18 — 20.
2.) Vfim dobre sglede dajati. „Naj fveti vafha luzh pred ljudmi, de vafhe dobre déla vidijo, in zhadé Ozbeta, kteri je v’ nebelih.“ Mat. 5, 1б. S. Peter pravi: „Imajte dobro sadershanje , de vafhe dobre déla vidijozh Boga zhafté.“ t. Lift. 2,
12.
3-) Blishnimu duhovne in telefne dobrote deliti. „Vi pa bratje ! ne utrudite fé dobro delati. 2. Tefal. 3, i3.
VI.	S a p o v e d.
Ka j je v'fliejti sapovedi prepovedano ?
V’fhefti sapovedi fo prepovedane vfe nezhifte dela, vfe nezhifto obnalhanje, ne-zhifte befede, radovoljno dopadajenje in pervolenje v’nezhifte mifli in sheije, in vfe, karkolj v’nezhiftoft napeljuje. „Dela mefa pa fo snane, in to fo: prefhefhtvo, negnufnoft, neframnoft, nezhiftoft. Od ta-zih dèi vam naprej povem, kakor Hm vam pred povedal, de kteri take rezhi delajo, ne bojo boshjiga kraljeftva dofegli.“ ,Ga-lazh. 5, if)— 21. Kurbanje pa, in vfa nezhiftoft naj fe med vami fhe zlo ne imenuje, ali neframne, ali norfke ali gerde befede naj is vafhih uft nikolj ne pridejo*“ Efes. 5,4 — 5.
tSe je greha nezlnjlojii slo bali?
Prav slo fe ga je treba bati sato» ker zhlovek grosno lohka va-nj pride, in ker ga filno teshko opufti. „Pregrehe njegove mladofti bodo njegove kofti napolnile in v’ prahi s’ njim pozhivale.“ Job. 2o, 11.
Ali je nezhìftoft velika in slo oftiidna pregreha ?
Velika in slo oftudna pregreha je ne-zhiftoft, ker kriftjan per f. kerftu Kriftu« fov ud in tempel f. Duha poftane, in ni le famo po dufhi, ampak tudi po truplu Bogu pofvezhen.
Sato pravi S. Apoftel Pavl, de nczhi-ftoft fe fhe med kriftjani imenovati ne fmé, kakor fe fvetim fpodobi, in de nezhiftniki ne bojo nikolj v’nebefa prifhli. Ravno tako fe tudi is fhtrafeng, s’kteiimi je Bog nezhift-nike fhtrafoval, lohka fklene, kako Bog leto hudobijo fovrashi. Potop je bil po fprizhovanj, f. pifma fhtrafenga nezhi-ftofti. Sodoma, Gomora in dve druge mefta fo bile savoljo nezhiftoftì s’vfìmi fvojimi prebivavzi s’ nebefhkim ognjem po-konzhane. In f. Apoftel Juda pravi, de fo lete mefta sgled terplenja v’ vezhnim ognji pollale: „Kakor Sodoma in Gomora in blishne mefta, ktere fo ravno tako neframno delale, in fe pezhale s’ drugim mefam, fo sgled pollale terplenja v’ vezhnim ognji.“ Juda 7.
Ko fe je bilo Israelfko ljudftvo s’ Mo-abifhimi hzherami pregrefbilo, je Bog Mojsefu sapovedal, vie tifte, kterifo fe bili pregrefhili, na galge proti fonzu obedi, in tako je bilo na enkrat fhtir in dvajfet taushent pomorjenih. 4. Mos. 25, 4 — 9*
David je jokaje fvojo pregreho fposnal, in fe savoljo nje ojftro pokoril, greh mu je hil odpulhen, vender je savoljo njega velike zhafne fhtrafenge preftal. Kako le bo palhe le takim godilo, kteri nobene pokore ne delajo.
,So nefpodobne mifli in shelje vje-lej greh?
Takrat nifo greh, kadar fi jih zhlo-vek ni fam kriv, in jih, zhe fe mu v’ glavo lilijo, odganja. Greh fo pa vfelej takrat, kadar jih je zhlovck fam kriv, kadar fi nizh nc persadeva, de bi fi jih is glave isbil, ali zhe fhe zlo dopadajenje nad njimi ima. »Povem vam, de vfaki, kteri sheno pogleda, de je posheli, je she s’ njo v* ferzu prefhefhtoval pravi Kriftuf.“ Mat. 5 , 28.
Kaj v' nezhijtoft napeljuje ?
V’ nezhiftoft napeljuje nezhemerna in neframna noi ha, prevsetnoft, lenoba, po-shrefhnofl v’ jedi in v’ pijazhi, pléf, pre-prijasno pezhanje s’ drusim fpolam, rasujs-dani pogledi, poflufhanje gerdih pogo-v°r°v in péfem, in branje neframnih buku v. f ei to Ie bila pregreha Sodome tvoje feftre: napuh, kruha fitoft in obilnoll, in nje in njenih hzhera shivlenje bres dela.“ Ezeh. 16, 4g.
Kaj svira vezhi del is nezhijtiga greha ?
1.) Posablenje Boga. 2-) {Slepota uma.
3.) Oterpnjenoit Terza. 4.) Zhafi od-Ttop od vere, kakor imamo shaloften sgled nad kraljem Salomonam. 5.) Nevarne in oftudne bolesni, in tudi vezhkrat pre-sgodna fmert. ,,Kdor fe s’ kurbami pe-zha, bo neframen, on bo delesh ftro-hlivofti in zhervov, bo k’ velikim sgledu poftavljen, in njegova dufha bo is fhtevila shivih vershena.“ Sirah. 19, 3.
6.) Savoljo lete pregrehe To bile she vezhkrat žele deshele, mefta in narodi od Boga fhtrafani.
Sakaj je v'leté sapovedi, kakor J-pijmo govori, pojebno pre/heßitvo prepovedano?
. Sato, ker tiflc perlTone, ktere sakou prelomijo, sraven okudne pregrehe ne-zhiftofli , tudi pregreho krivize doperne-
fCjO.
Kaj je v’ fhejti sapovedi sapoveda-niga ?
V’ fheki sapovedi je sapovedano fena dufhi in na telefu zhiflo sadershati, fe tudi fhe zlo flabih mifel varovati, fe takih perloshnoft fkcrbno ogibati, ktere v’ leto
pregreho napelujejo, in fpl,oh mzh tazi-ga ne duriti, kar bi fi v’ prizho flarilhev uzlienikov in drusih pametnih ljudi duriti ne upali. „To je Loshja volja valhe po-Ivczhenje, de fe nezjiidofti sdcrshite, in de vfaki smed val’ fvoje telo v’ fvetodi in V’ zhafti ohrani, ne pa v’ gerdih sheljah, hakor malikvavzi, hteri Boga ne posna-jo.“ i. Telai. 4, 3.
УИ. S a p o v e d.
Kaj je v’ Jedmi sapovedi prepovedano ?
V» fedmi sapovedi je prepovedana tatvina, rop, gollija per meri in per Tagi, sadershanje ptujga blaga ali saflushka, kri-vizhni zhimshi ali obredi, in dobizhki, in pofhkodovanje blishniga na njegovim pre-^oshenju in na njegovih prayizah.
Kaj fe imenuje taivina, in kaj rop?
Tatvina je, zhe fe blishnimu fhrivaj kaj ukrade, rop pa, zhe fe kaj blishnimu filo vsame. „Tatje in odertnihi ne bojo boshjigakraljedva pofcdli.“ l. Kor. 6, lo.
Ali fe zhlovek le Jamo takrat zhes Jedmo sapoved preqreflii, zhe Jam kaj dkrade, ali kaki rop Jturi?
Progredii fe tudi, zhe drugim ltralU 01 ropati pomaga, zhe jim kaj taziga fvet-0
je, ali perloshnoft in potuho daje, zhc ukradeno blago hrani, hupi ali prodaja. S. pifmo pravi: „Kdor fe s’tatara deli, fvoje, shivlenje fovrashi/' Prip. 29, 24-
Vfaki krifljan bi v’ leti rézhi tako ve-flen biti mogel , kakor nam f. pifmo od Tobija perpoveduje. Ko je koslizhek, hte-riga je bila Tobijeva shena saflushila in domu pernefla, vezhkrat meketal, je To* bija zhes to tak nepokoj v’ febi obzhutil, de je rekel: „Glejte, de bi kje ukraden ne bil, dajte ga njcgovimu gofpodarju nasaj, ker nam ni dopulheno kaj ukradeniga jefti, ali fe ga dotakniti.“ Tob. 2, 21.
,Smejo otrozi JtariJhem sa Je ali sa druge kaj vseli ?
Tudi otrozi ne fmejo fvojim flarifhem nizh vseti, sato ker je flarifhem fhe v’ lafli. „Kdor kaj fvojmu ozhetu ali materi vsame in rezhe, de to ni greh, je vbijavzov to-varfh.“ Prip 28, 24- Tega greha fo tudi tifli deleshni, kteri otroke napravijo, de jim kaj od hifhe dajejo ali prodajejo, in ravno sato fo dolshni flurjeno krivizo popraviti. Tega greha fo tudi tifli deleshni, kteri to, kar otrozi flarifhem ukradejo, hranijo,	'
Kaj Jc imenuje golfi;a ?
Gollija je takrat, kader fe flabo blago sa dobro prodaja, kadar fe premajhna
»néra in vaga ima, 'kadar fc kdo podkupiti da , in kadar le kdo potrebe, nevedno-fti ali neumnofti blishniga poflushi, de ga svije, in kaj na premoshenji pofhkodje. Bog pravi: „Nizh krivizhniga ne pozhnite, ne per fodbi, ne per vagi, ne per mèri.« 5. Mos. 19, 35.
Kako fe flari/hi, gofpodarji in go-/podine tudi vezhkrat zhes fedmo sapo-fced pregrefliê?
Pregrefhé fe : 1.) Zhe fvojim otrokam premoshenje sapravljajo , sakaj Bog ne da ljudem blaga sato, de biga sapravljali in s’njim delali, kakor bi hotli, ampak de s’ njim gofpodarijo, in de ga po kerfhanfko °brazhajo.
Ravno tako fe tudi gofpodarji pregre-fhe, zhe fvojih poflov in delavzov po pranzi ne plazhajo, ali zhe jim plazhati od-iMhajo. „Kteri kri prelije, in kteri najemniku plazhilo odterga, fta brata.« Sir. 3^, ^7. Plazhilo tvojiga najemnika naj nikar drusiga dne per tebi ne odane. 3.M0S. }9 , i3. Torej jeGolpod odnograda fvo-l,tn delavzam prež svezher plazhilo dal.
Mat. 20, 8.
2.) ,Se pregrefhé, zhe fami, ali pa njih.
. rUshina s’ shivino fofedam fiikodo dela. |° > ali zhe shivino nalash fpufté, de gre anior hozhe. „Kdor njivo ali nograd P°fhkodje, in fvojoshivinoispufti, de ptu-0 2
je popafe, tak more s’ tem, kar nar bolj-fhigana fvojimu polji ali v’ nogradu ima, po ženi fhkode sa to poverniti.“ 2. Mos. 22, 5.
3.	) ,Se pregrefhé, zhe mejnike predav'-jo. „Ne predavi mejnikov Ivojiga blishni— ga, ktere fo podavili pervi ljudje v’ tvoji ladnini.“ 5. Mos. 19, i4. „Ne predopi ftarih mejnikov, ktere fo tvoji ozhetje po-ftavili.“ Prip. 22, 28,
4.	) ,Se pregrefhé, kadarkolj kako kri-vizo blishnimu delati perpudé, ali kaj tazi-ga pregledajo, in vfelej kadarfe krivizhno toshujejo, to je sa take rezili, ktere jim po pravizi ne gredo.
Kako greflié antverharji ali roko-delzi in najemniki zhes to sapoved ?
Grefhe, zhe predrago rajtajo, zhe svedo zel, dan ne delajo, kakor fo najeti, ali zhe fe kakiga dela poddopijo, ki ga ne snajo, in tako blago fpridijo, zhe kaj od daniga blaga perdershe 5 ali nameft do-briga blaga flabo nasaj dado.
Kako Je kup zi s’ golfi.j o pregreflié?
,Se pregrefhe : 1.) Zhe blago predrago prodajajo in prevelikih dobizhkov ifhe-jo. „Lakomnik, pravi fi. pifimo, ima tudi dufho naprodaj.“ Sirah. 10, 10.
2.) Zhe imajo krivizhno vago ali mero» „Ti nc fmefh (prepoveduje Bog) dvojne
rage ali mire vezhi in manjfhi v’ fvoji hi-fhi imeti, ampak morefh pravo in pra-vizhno vago, enako in pravizhno mero imeti. Sakaj ta, ki- leto dela je pred Gofpo-dam gnufoba.“ 5 Mos. 25, 13 1— l6.
3.	) Kadar flabo blago sa dobro proda-jejo, in ga fhe sraven hvalijo.
4.	) Kadar prekupujejo i. t. d.
Kako Je podloshni zhes to sapoved pregrejhél
Pregrefhé fe, zhe davkov, defetin, ali kar po poflavah in karih navadah golpofki gré, ne odrajtujejo.
Kako grefllé dolshniki zhes to sa-poved'l
Dolshniki grefhé, zhe pofojeniga ob pravim zhafu, ali pa lhe zlo ne vernejo, ali kadar, zhe jim je bilo kako orodje podojeno, pokasheno nasaj dado.
,S. pifmo pravi: „Pofodi blishnimuob zkafu njegove potrebe, povcrni pa tudi °b zhafu fvojimu blishnimu tebi pofojeno. dlpolni befedo , in svetlo s’ njim ravnaj, in K bofh vfaki zhaf najdel, kar ti je treba. Mnogim fe sdi, de je to najdeno, kar fe jim pofodi, intikim, kteri ib jim pomagali, nadlego delajo. Dokler prejemlejo, roke dajavzu kufhujejo, in v obetanji po-n‘shno govoré. Ali ob zhafu vrazhenja profijo sa odlog, dajejo sopcrne bcfede in
memrajo, tertoshijo zhes drage zhafe, Ako tudi poverniti samorejo, fe branijo, in borna j polovizo od pofojeniga vernejo, in fhe to unimu kakor kako najdeno rezh raj-tajo. Ako pa nemorejo verniti, uniga ob dnarje perpravijo, in ga imajo bres potrebe sa fvojiga fovrashnika, ja oni s’ ozhi-tanjem in s’ kletvijo plazhujejo • in mu sa zhaft in dobrote saframuvanje vrazhujejo. Sir. 29, 2 — 9’
Je dolshnojt take dolgove plazhati, kteri fe pred gojpoßio fprizhati ne morejo , ker nobenih pifem in prizh ni ?
Dolshnoft je pod gréham, ker go-fpofka sa vie golfije vediti ne more 5 in ker lohka is nevednofli tudi krivizhno fod-bo duri j ali .savoljo tega more biti pravi-zhen dolg vfe eno plazhan , in sraven tudi fhe fkkoda povernjenaj zhe jo je bli-shni savoljo tega terpel.
Kaj je jturiti, kadar fe kaka rézh najde ?
Zhe fe ve, zhigava de je, fe more prezej nasaj dati, zbe fe pa tone ve, fé more dati osnaniti. „Kadar bofb videl, de je vol ali ovza tvojiga blishniga sa-fhla, jo v’ fvojohifhopelji, in naj per teb» bo, dokler je tvoj brat ne ifhe in nasaj ne dobi. Ravno tako morcfh duriti s’ ob-lazhilam in vfako rezhjo frojiga blishniga.
5.	Mos. 22, 1 — 3.
Kaj je takrat J'turiti, kadar fe svediti ne more, zhigava je najdena rézh ?
tSe more Itaki zhaf pozhakati, in zhe fe nobeden ne oglafi, nej fvojiga duhov-niga paflirja vpralha, kaj je kuriti.
Kaj je v Jedmi sapovedi sapoveda-niga?
V' fedmi sapovedi je sapovcdano vfa-kimu, ltar je njegoviga puditi, vfahimu kar je njegoviga dati, ukradeno blago po-vermti, in vfo flurjeno fhkodo popraviti.
Lep sgled lete refnize imamo v’ f. pif-mu nad Zahejam, kteri je Kriftufu rekel: „Polovizo fvojiga blaga dam ubogim, in zhe firn koga golfal, povernem famozhveté-ro. Luk. 19, 8.
Kdo je dolshan ukradeno ali per-dershano blago poverniti, ali nasaj dati ?
Tifti, ki ga je bil vsel, ali ki ga je perversità! , ali fhkodo fluril. Zhe jih je pa vezh vkup bilo, de fo blishnimu fhkodo Kurili, more fleherni toliko poverniti, kolih0r na njega pride j zhe bi pa nekteri Poverniti ne hotli, morejo pa uni njih tovarlhi toliko vezh poverniti. Ravno tako ki mogel en /am poverniti, zhe bi drugi poverniti ne hotli.
Kdo more pa takrat ukradeno ali pergolfano blago in Jtarjeno fiikodo po-vernili, zhe iifti, klere leta dolshnoft sadene , timer j o ?
Takrat fo pa njegovi verbi to fluriti đolshni, закај do krivizliniga nimajo tudi verbi nobene pravice,
Komu fe more pove miti?
Pofiikodovanimu • zhe umerje pa njegovim v.crbam, in zhe sa nobeniga verba ne ve, naj fvojiga Ipovednika sa fvet vprafha.
Kdaj Je m ore povernili1
Povcrniti fo more bersh ko bersh, saka j f. Avgufhlin pravi, de greh nemore biti pred odpufhen , dokler vkradeno blago povernjeno ni. In zhe te s’odlafhanjem blishnimu nova fhkoda naredi,, more potlej tudi ta fhkoda poverniena biti.
Koliko femore povernili ?
Toliko kolikor je bilo vsetiga, ali kar je bilo fhkode kurjene. Zhe lo pa vséte rézhi pofhkodovane bile, je pa potreba, de fe popravijo, in popravljene pevernejo.
1 Ka) Je pa takrat treba zhloveku Jtunii, kadar tako obósha , de povernili ne more ?
Takrat more zhlovek vfaj relnizhno voljo imeti, de bi radpovernil, zhe bi mo-
gel, in more Boga profiti, de bi njegovo refnizhno voljo sa dòlo vsel.
Kaj flie fedma sapoved sapone ?
Sapove tudi blishnimu, kolikor je nar bolj mogozbe, k’frezhi pomagati, ga lhko« de varovati, in fe mu v’potrebi dobrotljivega Ikasati.
УШ. Sapoved.
/
Kaj je v ofmi sapovedi prepovedano ?
V’olmi sapovedi je prepovedano krivo prizhevanje, kriva toshba, vlaka lash, obrekovanje, opravljanje, krivo natolzvanje, krive fodbe in podpihovanje.
Kdaj fe zhiovek s’ krivim prizhe-Vanjem pregreßii ?
Takrat, kadar per gofpofki ali per kakima drusimu opravilu k’ pridu, ali pa b’Hiliodi Ivojiga blishniga kaj taziga, kar ref ni, govori. Daniel v* 12 p. perpoveduje, kako fta dva fodnika zhes nedolshno ,Su-Sano prizhala, in de pravizhni fhtrafengi Лјка odlhla, ker (la bila oba s’kamni po-
3]ta. „Kriva prizha ne bo brcs fhtrafenge, ln kdor lashi govori, ne bo Cfodbi boskii) °dfhel.“ Prip. 19, 5.
Je zhlovek famo takrat kriviga prizhe-vanja kriv, kadar fam krivo prizhaje?
Tudi takrat je kriv, kadar koga dru-siga v’to napeljuje, mu fvetuje, ali zhe mu sato kako plazhilo obeta, ali pa zhe mu shuga ako tega ne kuri.
Kaj je tak fturiti dolshan, kteri je po krivim prizhal?
Tak more vfo kurjeno fhkodo popraviti, ktero je blishnimu ali na njegovim premoshenju, ali pa na njegovim pofhtenju naredil.
Kdaj zhlovek lashe ?
Vfelej kadar drugazbi govori, kakor mifli, sato de bi blishniga ogolfal, ali premotil.
Ali je tudi tako ' govorjenje lash, ktero fe lohka na dvojno ftran saftopil
Tudi tako govorjenje je lash in torej pregréfhno, ker tak ravno sato tako svito govori, de blishniga golfa, ker vé, de bo blishni drugazhi saftopil, kakor on mifli.
Je vfaka lash grehi
Vfaka lash je greh, ker je vfaka lash refnizi nafproti, in kar je refnizi nafproti je Bogu nafproti, sakaj Bog je vezhna refniza.
Bog lash v’vezh krajih f. pifma prepoveduje. „Ne legajte, nobeden naj ne
golfa fvojiga brata.“ 3 Mos, 1Q, 11. Lash-njive uda dufhaumore. „Modr. l , li. Go-fpod fovrashi vfe, kteri lasbnivo govore.“ Pfl. 5,7. „Opudite lash, vfaki naj govori refnizo s’ fvojim blishnim, ker fmo udje med fabo.“ Efes. 4,25. Strafhen sgled, kako Bog lash fovrashi, imamo tudi v’f. pifmu nad Ananijem in Salirò. ,S. Peter Ananiju rezhe: Sakaj je fatan tvoje ferze smotil, de Д fe f. Duhu legal? In per ti prizhi je Ananija mertev na semljo padel. Ravno tako je bila njegova shena Safira fhtrafana.
Ali je rifili lash perpujhena, ali iato, de bi fe kaj hudiga odvernilo?
Lash ne more nikolj perpufhena’biti, ker fe kaj hudiga nikolj duriti nehme. ,S. pifmo pravi: „Sdershite fe od vfaktere lashi.“ Sirah, i, 14.
Kaj je takima f turiti potreba, ki fe je slegali
Zhe je mogozhe, ’ naj befedo nasaj ysame, in naj vfo flurjeno fhkodo popravi, naj fvoj greh obshaluje.
Kdaj jezhlovek obrekovanj a krivi
Kadar zhes blishniga kaj taziga pove, kar ref ni.
Ali je obrekovanje velik grehi
Velik greh je, sakaj tak zhlovek , kteri
blishniga obrezhe, fe pregrefhi nad refnizo, nad pravizo in nad ljubesnijo proti Ivojimu blishnimu. ,,Ti ne fmefh fvojiga blish-niga po krivim obdolshiti/* 3 Mos. 1Q>
13.	„Bog bo lashniviga opravljivzajponi-shal.“ РП. 71, 4.
Kdo je opravljanja krivi Kdor kaj hudiga,pa fhe nesnaniga, od fvojiga blishniga pove, ali tako na snanje da, de fi drugi lohka od blishniga kaj fla-biga mifiijo. In tudi tifti, ki flabofti blishniga tako povikfha, de fe ljudem velika pregreha sdi, ali zhe k’hudimu, kar ve, fhe fam kaj perdavi.
Kdo je flie opravljanja krivi Tudi tifti, kteri nalash sato zhes blishniga molzhi, kadar od njega kako govorjenje pride, de fi drugi lohka kaj flabi-ga od njega mifiijo j ti rti, ki bi lohka opravljanje uftavili, zhe bi hotli, in kteri ,opraV-ljanje radi poflulhajo.
Je opravljanje gréh 1 Greh je, sakaj s’ opravljanjem fe blishnimu pofhtenje odvsame , in vezhkrat tudi fhe kaka druga fhkoda fturi. Bog opravljanje prepoveduje rekozh : „Nikar ne bodi opravljiviz in podpihovaviz med ljudftvarn« 3 Mos. lQ, l6. '(S. Apoftel Pavl pravi» de opravljivzi ne bojo ravno tako, koliar nbijavzi in nezhiftniki, nebelhkiga ltraljeftva nikolj dofegli. l Kor. 6, 10.
Od kod tv ira opravljanje?
Opravljanje svira is prevsetnofli, vezhi del saio , dc bi zhlovek s’tém, ko druge po-n>shuje, famiga febc poviklhal. Zbali svira tudi is lakomnofti, is nevofhlivofti is fovrofhtva, is pomankanja ljubesni, vezhkrat tudi is nepremiflika.
Kaj je zhloveku takrat Jturiti, kadar opravljati Jlißiil
1.	) Ne fmé prezej opravljivim befedam Verjeti. „Doftikrat je kaj sleganiga, ne Verjemi slehernibefedi.“ Sir. 19,15 — 16. '
2.	) More vflavljati opravljivza in more od Mishniga, zhe kaj dobriga ve, povedati, *** ga, kolikor feda, sagovarjatij ali zhe II ga sgovoriti ne upa, de pa ufaj she s’ ^°jim obrasam pokashe, de, mu ni opravljanje vfhezh.
З) ,Se more drufhine tazih, ki radi °Pravljajo, ogibati, de Izbafama tudi fam °pravljiviz ne podane.
. Kaj more opravi j iviz Jturiti, kadar Ie bhshnimu pojhlenje odvsell
More, kolikor je mogozhe, flurjeno
kodo popraviti, fvoje lashnivo govorjenje Prcklizati, in zhe je bilo to réf, kar je soper njega povedal, more pa kake druge njegove dobre laflnolli rafglalovati.
Ali je vfelejgréh zhes blishniga kaj hudiga povedati ?
Zhe fe to is hudobniga Terza sgodi, je vfelej gréh. Gréh pa ni x) takrat, zhe fe hudobija blishniga le famo sato rasode-ne, de fe kaki nedolshen fhkode ali greha obvarje, kar bi fe sgodilo, zhe bi fe mu hudobija blishniga ne rasodela.
2.) Ni takrat gréh zhe fe hudobija blishniga tiftim pové, ki jo lohka odvernejo, ali kteri taziga zhloveka lohka pofvaré. Tako je bil Mardohej prav fturil, ker je kralju Afveru rasodel, de fta ga dva shi-votna varha umoriti perpravljena. Tako je tudi Jesuf fvojim uzhenzam od hinav-fhine Farisejov pravil, sato de fo fe jih bolj varovati vedili.
Kdo je kriv krivizhne fodbe ali na-tolzvanja ?
Tifli, ki fvojiga blishniga bres vfiga praviga urshaha flabo fodi, ali flabo od njega mifli.
Od kod svira/o take krive fodbe ?
Svirajo is napuha in is pomanjkanja ljubesni. Prevseten zhlovek ne zhuti bruna v’fvojim ozhefu, pesdir v’ozhefu blishniga pa preže j vidi. Mat. 7 , 5. Ker Д napuh' njeni Fariseji drugazhi pomagati nifo mogli, fo Kriftusa krivo fodili rekozh. „«Skosi
Belzcbuba vikfhiga zhes Jhudizhe, hudizhe isganja.“ Mat. Q, 34.
,So krive fodbe ali natolzvanje gréhl
Greh fo vfelej sato, ker fo zhes Ijubc-sen blishniga, in her jih Bog prepoveduje. nNikoger ne obdolshi, dokler ne ifpra-fhalh.“ Sirah. 11,, 1. „Ne fodite, dene bote fojeni.“ Mat. 7, l. „Sakaj fodifh fvojiga brata? Vii bomo fiali pred fodnim ftolam Jesufovim.“ Rim. i4, 10.
Sakaj Je je pa ßie treba varovati blishniga hudobno Joditi?
Sato ker fe zhlovek neisrezheno lohka v' fvoji fodbi golfa,
Tako podavim je bil Heli brumnoAno *rfvo obfodil, de je pjana, ker je videl je v’ tempelnu dolgo molila. In sato-rej j‘je rekel: „Kako dolgo bofh pjana, ^resni fe od vina, kteriga fi polna. l. Kralj* 13. Tako fo tudi Judje binkufht-nedelo Apodelne, kteri fo s’ fvetim Du-,larn napolneni mnoge jesike govorili, fivo obfodili, de fo pjani. Djanj. Apod. 13.
Hai je (turiti, de fe zhlovek letega Sre** obvarje?
*•) Kikolj naj blishniga hudo ne fodi, . er ni od njegove hudobije dobro prekuhan. 2.) Kaj djanje in nehanje blish-
niga ’vfclej raji na dobro kakor na hudo obrazha. 3.) Naj zhloveka kadar kake hudobne dela nad njim vidi, kolikor fe da, ne le farno pred drusimi, ampak tudi fam pred fabo isgovarja. 4.) Naj fi mifii, de ima vlaki zhlovek kake ilabofti nad fabo, in naj fkerbi fvoje bolj fposnati, in bolj ponishno shiveli.
Kdo Je greha podpihovanja kriviga Jturi?
Tifti, ki ljudi drashi in fhunta, de fe med labo prepirajo in fovrashijo. ,Sem fe fhtejejo vii tifti perlisnjenzi, kteri sme* rej palčjo, kajbikajzhes blishniga flifha-li in svedili, de bi mu bersh potlej s’ potuhnjeno prijasnoftjo povedali,
Ali je podpihovanje velik greh?
Velik greh je, ker is tega pridejo vezh-krat ftralhne fovrafhtvain nemir po hifhah« In pa fhe pofebno sato, ker fe satosheni zhlovek odgovoriti ne more, ker sa fyojß pozhernenje ne ve.
Kaj J. pijmo od tega greha govori ■
,S. pifmo pravi: „ Sheft rézhi je, kterß Gofpod fovrashf, in nad fedmo fe mu gnuß* (Sedma rezh je pa ta) „Kteri med bra-tami rafpertje trofi.“ Frip. б, l6 — }9‘ ,,Preklet je podpihovavéz in dvajesizhnik, sakaj on bo veliko med fabo mirnih rasdra' sliil.,, Sirah, 28,	15. Podpihovanje je
Mo, de fo trije mladenzhi od kralja Na-buhodonosarja v’ rasbeljeno pezh. Dan. 3, in brumni Danici v’jamo levov bili ver-sheni. Dan. O.
Kaj je v'ofrni sapovedi sapovedaniga?
V’ olmi sapovedi je sapovedana ref-ttizhnoft in odkritolerzhnoft v’befedi in v’ djanji, in potlej pa fkcrb sa fvojo in sa blishniga zbali in pofhtenjej in de fe mu, 2he mu je bilo dobro ime odvseto, fpet ^asaj sadobi. „(Skerbi sa dobro imé, šakaj leto bo tebi bolj terdno odalo, kakor tav-sbent drugih in velikih salog. Dobro shi-vlenje imâ odfhtete dni: dobro ime pa vekomej oliane.“ Sir. 4l , 15 —16.
Kako ßierbimo sa zhajt in sa po-Stenje ?
Sa fvojo zhall in sa froje pofhtenje l^erbimo, zhe fi persadevamo, do bi vfe }epe kerlkanfke zhednolli nad fabo imeli, *n zhe vie dolshnolli fvojiga (lanu na tanko ^Polnimo, zhe fmo v’ befedi in v’ djanji refnizhni in ravni, in zhe fi s* bogaboječem in pametnim shivlenjem Bogu dopaci persadevamo. ,,Bratje, karkolj je ref-^izhno, karkolj je framosliljiviga, karkolj Ie pravizhno , karkolj je fvetiga, karkolj Ie ijubesnivo, karkolj dobro imé daje, kar 1 zhednolli, kar k’ hvale vrednimu podu-2lenju pelje, to miflite.“ Filip. 4, 8.
P
Kako fe pa sa zhajt in pojhlenje blishniga Jkerbi1
*	Sa zhaft in pofhtenje blishniga fker-
bimo, zhe vfelej od njega dobro miilimoin govorimo, in njegove dobre laftnofti dru-sim rasodevamo. „Ljubesen ne mifli nizh hudiga, ljubesen vfe verje, vfe upa.“ i« Kor. 13.
Od dveh sadnih sapoved.
j
Kaj nam dve sadnji sapovedi prepovedujete 1
Sadnji dve sapovedi nam vfe shelje po tem, kar nafhe ni, prepovedujete.
Kaj nam pa sadnji dve sapovedi sa-povedujete?
Kam sapovedujete, de moremo biti zhìftiga forza, in de moremo krotiti fvoja hude shelje, in de ne fmemo nikoli nizb taziga posheleti, kar nafhe ni. „Sveli' zhani fo , ki fo zhiftiga ferza, sakaj Boga bojo gledali.“ Mat, 5, 8- „Kteri fo Kri' flufovi, fo froje mefo s’ grehi in hudin'i shel/ami vred krishali.“ Galazh. 5, 24.
Sakaj je Bog tudi nafhe shelje po& pojtavo d j ali
De nam pokashe: 1.) De je zhes na-thè ferza golpodar. „Go/pod vaguje fer' *a.“ Prip. 21, 2.
2.	) De mu ni nizh fkritiga, kar fe v’na-fiiih lerzih godi.
3.	) De je njegova pollava boljfhi, kakor v‘re zhlovelhke pollare, ktere le s’ nafhi- 1
- ‘^i sunajnimi deli sapovedujejo, ne pa s* snotrajnimi millimi.
4.	) De nam Ikosi to pokashe, de jetrena greh she prezej v’ korenini, karfohu-
shelje, satirati in sadulhiti. „Vfak je Pa fkufhan, kadar je od fvojiga poshe-,enja vlezhen in vabljen. Po tćm kadar P°shelenje fpozhnc, rodi greh, gréh pa kadar je ßurjen, rodi fmerti.“ Jak. i,
H — 15.
Kaj fe uzhimo is dveh sadnih sapo- . fced?	'	.
Is dveh sadnih sapoved fe uzhimo, đe sadofli, de fe zhlovek le od sunaj, to je v* fvojih çuna/nih délih prav sadershi, am. Рак de more tudi refnizhno voljo imeti Utiriti, kar je sapovedaniga, in vfe opu» ,ltl, kar je prepovedaniga. „Ne vfaki, teri mi pravi; Gofpod, Gofpod, pojde v* j^befhko kraljellvo, ampak kteri {turi volo mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih.“ Mat.
2i.
Kaj je Bog tijtim obljubil, kteri 0 ntegovih sapovedih shivé?
in ®°{> Je vfim takim vezhno shivlenje, tudi na tém fvétu fvoj freti shegen ob-
P 2
ljubil. „Ako pa hozhefh v’ sbivlenje iti dershi sapovedi.tf Mat. 19, 17. „Blagor tim, kteri fe nedolshno sadershé, in po Gofpodovi pollavi shivé.-'f Pfl. 118, 1.
f
Od zerkovnih sapo ved.
Ima katoljhka zerkuv oblajt sapo-vedi dajati?
Katolfhka zerkuv ima od Jesufa Kri-ftufa oblaft sapovedi dajati, in ona jih tudi daje fvojim vernim sato, de bi loshej bosh-je sapovedi fpolnili, in fe svelizhali. ,,Ref-nizhno vam povém, karkolj bote savesah na semlji, bo tudi v’ nebelih savesano , i° karkoli bote rasvesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesano.“ Luk. 10, 16.
Kako nam zerkovne sapovedi pomet' gaj o loshej boshje sapovedi fpolniti ?
Nam pomagajo, ker nam nektere sa' povedujejo take bogabojezhe dela, s’ kterim1 le boshje sapovedi dopolnijo 5 druge p® nam odkasbejo zhaf, kdaj morejo kriflja°l boshje sapovedi dopolniti.
tSmo dolshni zerkovne sapovedi do' polniti'i
Dolshni fmo jih dopolniti.
1.) Ker nam she zheterta boshja sap0' ved sapovć duhovfkim in desbelflum gofp0' fkam pokornim biti. „Pokorni bodite Tvoji111
vifhim, in bodite jim podloshni, sakaj oni zhujejo nad vami kakor taki, kteri bodo sa v^lhe dulhe odgovor dajali, de to s’ vefe-fyem fturé ne pa sdihovaje.“ Hebr. 13, 17.
2.) Ker je II ri (lu f naljh sapovednik v’ ■^vangelii terdo sapovedpl zerkuv poflu-fkati rekozh:	„Zhe zerkve ne poflufha,
lRiej ga kakor malikovavza in ozhitniga grélhnika.“ Mat. 18, 17.
Koliko je zerkovnik sapoved ?
Pet zerkovnih sapoved je, ki jih gré kdebno vediti in dopolnfti, in fo te:
1.	) Pofvezhuj sapovedane prašnike.
2.	) V’ nedeljo m sapovedane prašnike s’ Podobno andohtjo f. mafbo flifhi.
S-) Podi fe sapovedane poflne dni, nam-^ezh fhtirdefetdanfki pod, kvaterne in . ruge sapovedane poflne dni, in v’ petek
.V’ feboto fe mefnih jédi sdersbi.
4.) ^Spovej fe fvojih grehov fvojimu po-j av*jenimu fpovedniku nar manj enkrat v’
, tu, in ob velikanozhnimu zhafu prejmi Veto Refhno Telo.
Ne imej shenitvanja v’ prepovedanih
perve zerlvoyne sapovedi.
pcrva zerkovna sapoved sapo-Napoveduje prašnike ravno tako po-
fvezhevati, kakor nedeljo, to je ob prašnikih pozhivati, ne delati, temuzlfidéla brum-nofti in bogabojezhnodi dopernalhati.
Kieri prašniki Jo od zerkve sapo-vedani?
УП prasnikil sunaj nedelje, ktero je fam Bog podavilA
Kdo ima ouiajt v zerkvi prašnike pojtaviti ali odjtaviti?
Papesh in fhkofje imajo oblad prašnike poftaviti ali odftaviti.
Zhemuje zerknu prašnike pojtavila ?
Zerkuv je prašnike podavila in sapo-vedala k’ boshji zharti, k’ poduzhenju in boljihanju vernih. Gofpodovi prašniki fo v’fpomin fvetih fkrivnod, ktere fe take dni obhajajo j prašniki Matere boshije in drusib jfvetnikovfo pa sato sapovedani, de bi verni Boga sahvalili sa toliko gnad, ki jih je Bog fvetnikam dal, de fe njih zhed-nodi fpomnijo, de bi fe uneli jih tudi sve-Äo pofnemati, in fe fvetnikam perporo-zhili, de bi sa nje Boga profili.
Kako flashijo prašniki Gojpodovi k' zhajti boshji ?
,8' tém, ko naf opomnijo na fkrivnod1 Jesufa Kridufa in njegove dela, ktere je sa nafhe svclizhanje finrii, de sa-nje Bog® hvalimo in zhadimo.
Kako pomagajo GoJpodovi prašniki h'naßiimn poduzhenju in boljflianjul
tém ker haf opomnijo na miloft in dobroto boshjo, naf fpodbadajo h’hva-leshnofti, upanju in ljubesni do Boga, in naf uzhé, kako fe moremo pred Bogam sadershati.	j
Tako podavim naf prašnik rojftva Je-sufoviga opomni, de ker fe je ,Sin boshji k’svelizhanju zhloveka tako globoko po-oishal, in prež ob rojflvo sa grefhniga zkloveka sazhel pokoro delati, fe more bidi zhlovek fam ponishati, fvojo nepre-^oshnoft fposnati in shivo obzhutiti, in zhes fvoje grehe pokoro delati, zhe hozhe ^kosi Jesufa Kridufa svelizhan biti. Opombi naf pa tudi na nefkonzhno miloft in dobroto boshjo, kako naf Bog ljubi, ko je hojiga ljubiga ,Sina sa naf dal. Tako pre-phfhlovanje naf ushge Boga zhaftiti, hva-oli , terdno va-nji upati, in ga zhes vfe 'Vbiti, in greha fe ogibati.
Kako fo prašniki divize Marije in ^Usih Jvetnikov k’ zhajti boshji ?
Tako, ko tako dni miflimo na njih s^*'denje , in sato Boga hvalimo in 2 aftimo, ker jim je fvojo gnado dal, de ° ta^° fveto shiveti samogli.
Kako Jlushijo prašniki divize Marije in drusih fvetnikov k’ najhimu. po-dazhenju in boljßianj a ?
Nam flushijo, ko naf opomnijo na njih fvcto shivlenje, naf poterdijo v’ upanji, de je tudi nam mogozhe s’ pomozhjo gnade boshje fveto shiveti, kakor fo oni shiveli, in naf budé po njih ftopinah hoditi,
Kaj more katoljhki krijtjan oh prašnikih Ji uri ti?
More: t.) Gnade, ki jih je Bog ljudem fploh, ali fvetnikam poiebej dal, pre-mifhljevati, in Bog sa nje hvaliti.
2.) Zhednofti fvetnikov premifhljevati, in fi jih sa sgled vseti, kako more tudi on shiveti.
5.) Sa Noje potrebe fkosi njih profhnje per Bogu pomozh ifkati.
Kaj zerkuv v’ perci sapovedi prepoveduje ?
Prepoveduje vfe tiflo v’prašnikih, kar je v’ nedeljo prepovedaniga, namrezh :
1.) Hlapzhevfko delo bres potrebe in pra-vizhniga perpufhenja.
2.) Vfe opravila in vefelje, ktere tćm dnevu ali nezhafl delajo, ali naf ga P°" fvezhevati molijo.
' /
Kaj nam je tedaj Jturiti, de bomo nedelje in prašnike po volji zerkve po-Jvezhovali ?
Mi moremo v’ zerkuv iti, tam fe lepo in andohtlivo sadershati, fveto mafho Hifhati, pridigo in kerfhanlki nauk svetto in verno pol lulhati, fvete Sakramente vredno prejemati, duhovne bukve brati, doma brumne pogovore in fvete premiflike mieti, druge dobre dela opravljati, interdio f fileni ti , po saflilhani bosliji befedi shiveti, „Ne sapuflimo nafhih sberalifh, kakor imajo r.ektcri navado, ampak pove-^elujmofe, in tolika j vezh, kolikaj blishej uidite dan priti.M Hebr. 10, 25.
Jesni lam nam da fvet sgled. Ko je k*l 12 let flar je 1 hal s’ fvojo materjo Ma-r'ja in f. Joshefam v’ tempel j in sadne tri Jota njegoviga Ivetiga shivlenja na semlji Ie pogottama v’ tempel hodil, tam ljudi tizhil, jim sgléde dajal, kako le jim je v’ ternpeljnu sadershati, in je tam zhudeshe f elal. ,,Šakaj ker rta dva ali trije sbrani v mojim imenu, tam fim jett v’ (redi med *ji>mi.‘« Mat. 18, 20. In pervi kriftjani fo ® yfaki dan v’ templi snajdili, pravi 1. pilfno. janje Apoll. 2, 46.
j Kaj kashemo hrijtjani, ko v' zerkuv ' nnajni flushbi boshji jkupej pridemo ?
Kashemo, de fposnamo, de je Bog ^afh Gofpod, kterimu fmo v’ vlìh rezhéh
pokorfhino dolshni ) ker fmo vil v* njegovih rokah, pridemo kakor dobri otrozi k’ fvojimu ozhetu, njega hvaliti, zhaftiti, moliti, njegovi fveti nauk poflufhati, in mu vfe nafhereve in nadloge potoshiti, in ga gnado in pomozh s’ otrozhjim saupa-njem profiti. „Jesuf pravi: Vam povem, de alto bota dva is vaf ene mifli na sem-lji, karkolj bota profila, fe jima bo sgodilo od mojiga Ozhete, kteri je v’ nebelih.“ Mat. 18, ig.
„Kako ljubesnive fo tvoje prebivalifha o Gofpod vojfkâ! Moja dufha sheli, in omedljuje po hifhi Gofpodovi. Moje Terze, in moje melo fe veleli v’shivim Bogu. Ode bi tudi jeft pozhival per tvojih altarjih o Gofpod vojfkâ} moj kralj, in moj Bog. .Srezhni fo, kteri v’tvoj hifhi prebirajo, oni te bodo veltomej hvalili.“ Pfl. 83, 2 — 5.
Kako fe more krijtjan ob Jopras-nikih sad.ersh.ati4
Pridno delati kakor druge delovnike.
Dober krifljan je v’ vfim Jesufovi zerk-vi pokom $ on vé de je imela terdne in prave urshahe, (rsroke) ko je nektere prašnike odftavila ; torej pa fhe sapovedane toliko bolj fkerbnoT in sveflo pofrezhuje.
Od druge zerkovne sapovedi.
Kaj je v drugi zerkovnisapovedi ла-povedaniga ?	’ »
Je sapoyedano v’ nedeljo in prašnik s’ andohtjo fveto malho flilhati.
Kaj je v drugi zerkovni sapovedi prepovedaniga ?
Je slafti lenoba per flushbi boshji v5 Nedeljo in prašnikih prepovedana, po-ftavim :
1)	Zhe ni kriftjan per vfì fveti meifhi, ali ne s’ andohtjo, ali pa zhe je le po redkim per pridigi, ali per kerfhanfkim nauki ®li pa raftrefen.
2)	Zhe zhaf saporedaniga duhovniga °pravila s’jedjo, pijazho, igro in drusimi Nepotrebnimi smotami sapravi, ktere ga °d boshje flushbe sadershé. „Per valhih §oflijah fo zitre, arfe, boben, pifhali io vino, in sa Gofpodovo delo vam ni mar.“ Isa. 5, 12.
Ali je krijtjan kterkrat isgovorjen
dolshnoft ob prašnikih fveto majho flifliaii ? „
Je isgororjen, zhe more bolniku v’ Nevarni bolesni ftrezhi, ali ko ne more do zerkve nekakor priti3 ko ga vikfhi sapoved sadershi, ali kadar more k’ odvernenju a!1 »bvarvanju kake velike laflne ali blish-
niga fhkode doma odati. Zlie pa is lenobe piliti dobrimu, ali is prašnih nezhimernih urshahov k’ f. malhi ne gré, mu je gréh.
Kaj more tijti krijtjan Jtariti, ki po vejti is rej'nizhnih in pravizhnih sgovorov к’ J. majki iti ne more ?
Tak more doma moliti, in s’ fvojimi mifli v’ zerkvi biti, kakor de bi per llush-bi boshji bil , de bo deleshen ofra f. malhe , in molitve frojih vernih bratov $ doma refnize f. vére premifhljevati, duhovne Ibukve brati, de to dolshnoft po fvoji mozbinameßl, kak dar ubogim dati, in zhe je mozh, med tednam k’ f. malhi iti.
Ali je she ftara navada v’ prašnike J. majho Jlijhaii ?
Ta navada je tako ftara kakor zerkuv. Od nedelje fe she v’ djanji Apoftolnov bere, de fo verni pervi dan po (aboti j (to je v’ nedéljo) fkupej prillili, de lo bili per lomlenji kruha, (to je per f. malhi) inde fo bili obhajani. Djan. Apoft. 2.
Ali je krijtjan dolshan tudi ob delovnikih f. maflio Jlijhaii ?
Ni dolshan , zerkuv je to le ob nede-ljih in prašnikih sapovedalaj pa vender dobro in koriftno je, zhe ima perloshnolt in zhaf, de fe lohka sgodi, in de sraven dolshnoft fvojiga ftanu ne samudi. Dober
kriftjan ne bo is sanikernofli nizh dobriga opuflil.
Kje Je more fret a maßia Jlißinti'i
Zhe je mogozhe v’ fvoji fari. Osze gredo sa fvojim paftirjem, ker posnajo njegov glaf. Jan. 10, 4.
Ali je sapovedano v’ Jvoji fari J. ni a fio flijhati‘1
Sapovedano je v’ tridentinfkim sboru, de morejo fhkofje ljudftvo opominjati, de naj fe po gofto v’ fvoji fari snajde, fofeb-no ob nedeljih in velibih prašnikih, in de lamkej f. mafho in boshjo befedo flifhi. Sej. 24, 4.
Sakaj je zerkuv to sapovedalal
Sato ; 1.) De bi farmani s’ fvojim faj-mofhtram ob nedeljah in prašnikih (ob kte-rih /ledni fajmnflller sa Jvoje f armane ЊаЈ/шјејој Iklenjeniofer fvete mafheBogu ofrovali, in boshjo befedo od fvojiga du-hovniga partirja flifhali. 2.) De farmani flifhijo oklize , in druge njim potrebne ošinila.
Kaj isgovori krijijana od dolshno-n’ fvoji fari f, ma/ho in pridigo f libati ?
Sgovori ga flaroft, bolehnoft, zhe ni druge malhe v’ njegovi fari, h1 kteri bi var-
hi samogliiti, in kader fe isdrusihrcfnizh-nih urshahov priti ne more.
Od fvete Mafhe.
K aj je Jesuf fturil, de bi Sakrament f Refhniga Telefa vedno v’ njegovi zerkvi ojtal?
,Svojim Apoftelnam in njih nakopni-kam , in mafhnikam je dal oblak ravno to kuriti, kar je fam per sadni vezherji kuril, kruh in vino v’ njegovo pravo telo in njegovo pravo kri fpremeniti, ker jim je rekel : „To kurite k’ mojimu fpominu. Luk. 22, IO-
Kje majhniki kruh in vino v' pravo telo in kri Jesufovo fpremeni?
Per f. mafhi , ker ravno to kure, kar je Jesuf per sadni vezherji kuril.
Kaj je fveta majha?
,Sveta mafha je nekervavi ofer novi-ga tekamenta, vedni fpomin kervaviga ofra, kteriga je Jesuf Krikuf na krishu oprarli.
Šakaj fe J. majha imenuje ofer ?
Sato, ker fe Bogu vfigatnogozhnimii pravo telo in kri Jesufa Krikufa v’ P°" dobah kruha in vina daruje.
Šakaj Je f. majki pravi nekervavi ofer ?
,Sato, кег fe per f. mafhi kri ne preliva, kakor je bila na krishu prelita.
,Sveta mafha je ravno tißi refnizhni ofer, ki ga je Jesuf na krishu sa naf opravil , ker je ravno tifto telo Jesufovo, ki je bilo sa naf na krishu dano, in ravno tifta kri, ki jo je Jesuf sa naf prelil, per nar fvetejihim ofer f. mafhe sa naf ofrano, lamo s’ raslozhkam, de per f. mafhi ni kri prelivana, kakor jo je Jesuf na krishu prelil.
Zhimu je Jesuj Krijtuf ofer f majke pojlavil?
Jesuf ga je poflavilj 1) de je v’fvoji zerkvi pravi in refnizhni ofer do konzafveta
«aputtil.
2)	De je vedni fpomin kervaviga ofra **a krishu v’fvoji zerkvi ohranil.
3)	De je nam pofebno snamnje fvoje ^efkonzhne ljubesni dal.
Kdo opravlja ofer f. maßie ?
Nevidno ofruje Jesuf Kriftuf fam febe ^Vojimu nebefhkimu Ozhetu sa naf, vidno pa opravlja ta ofer mafhnik.
Kako majhnik ofer f maßie opravlja ?
Tako de vfe fluri, kar je Jesuf per pofledni vezherji fturil.
1)	Prime kruh in kelh s’ vinam.
2)	Pofveti oboje, in nad obema Kriftu-fove befede isrezhe, lkosi ktere fe kruh in vino v’telo in kri Jesufovo fpremeni.
3)	Vshije telo in kri Jesufa Kriftufa, in da oboje v’ podobah kruha vernim vshiti, zhe k’ f. obhajilu gredo.
Sa majhe ?
1) De fposna, de je Bog Gofpod rfiga, in de ima vfo oblaft zhes vfe (tvari.
2.) De obhaja fpomin Jesufove fmerti * ki jo je Jesuf sa naf preterpel.
3)	De sahvali Boga sa vfe prejete dobrote j lier ga ne moremo bolj hvaliti in fc mu hvaleshnih skasati, kakor zhe Jesufa darujemo, nad ktcrim ima Ozhe nebelhki vfe dopadajenje.
/1) De bi fprofil od Boga odpufhenje grehov.
Na( s’ Bogam fpraviti in nam od-pufhenje grehov per boshji pravizi sado-biti, fe je Jesuf na krishu ofral, in fe fhe sdaj na altarju Ozhetu nebefhkimu daruje sa shive in mertve. „Sato tudi samore na vekomej svelizhati té , kteri fkosi njega k’Bogu pridejo j ker vfelej shivi, de sa naf’profi.“ Heb. 7, 25.
5) De bi od Boga fprofil vfe guade* ki jih potrebujemo sa dufho in telo.
opravlja ma/hnik ofer J-
Od Boga sadobimo vfc le fkosi Je-sufa, per Г. malhi pa njega kakor fvojiga frednika Bogu Ozhetu darujemo, in ga s’ terdnim saupanjem profimo, ker vemo, de, ko je nam fvojiga Jjubiga ,Sìna sa ofer dal, nam bo s’njim tudi vie dal. Torej radi k’ f. mafhi horlimo, in vie fturimo po Jesufovi sapovedi, de bomo tega fve« tiga ofra deleshni in svelizhani.
Komu Je ofer J. mafhe ofruje ?
Ofer f. mafhe fe le famimu Bogu ofruje.
Ali fe ofer f mafhe tudi fvetnikam **a zhaft opravlja ?
Tudi fvetnikam k’ zhofti in k’ njih fpo-O^inu fe ofer f. mafhe opravlja; to de Je-Suf Krirtuf njim ni ofrovan, ampak iamimu ^obefhkimu Ozhetu.
Sakaj fe ofer f mafie fvetnikam 1101 zhajt opravlja?
Sato : 1.) De Boga sa gnade hvalimo, ** /ih je fvetnikam dodelil, de lo le sa Bofl9 shiveli, in vezhno svelizhanje frezhno dofegli.
2.) De fvetnike s’ kterimi fmo fhe smi-r°) tako fklenjeni, kakor fo udje telefa ^vesani, proßmo , de hi nafho molituv s* v°jo fklenili, in Boga sa naf profili, de hi rjam gna(j0 dai fveto shiveti, in enkrat f* Jih drushho v’ nebefa priti,
Q
3.) De fe na njih shivlenje fpomnimo in ga pofnemati fklenemo , har naf tudi molitve per f. malhi opominjajo.
Sa koga mafliTiik fueto mafio o f ruje!
Sa shive in mertvc pofcbno verne liriftjane, kar naf molituv pred povzdigovanjem uzhi, ker mafhnik moli : In sa vie, hteri le prave katolfhke in apoflolfke’vére dershé.
Ali fe J. mafia sa vfe mertve opravlja?
Sa vfe dufhe v’ vizah, tako de ni nobena dufha posabljena, de bi bilejis vizre-fhene, in de bi fkorej v’ krajnebelhke lu-ahi in miru prillile.
Sa pogubljene pa fe ne opravlja, ker fo she v’ vezhni ognj ohlojenej njim nobena profhnja vezli ne pomaga, in ne morejo fadu f. mafhe deleshni biti.
Ali fe ofer f. mafie sa eniga fami' ga opravlja ?
,Sveta mafha je ofer žele zerkve, in fe nikolj sa eniga famiga ampak sa vfozer-kuv opravljaj pofebenIpomin in profhnje fe pa per f. malhi fiuré sa tifle, kteri fo fe mafhniku perporozhili.
L
Ob Jiterih dnevih maii katoljhka zerkuv pofebno oferf.maßie sa merlizhe opravlja ?	,
Pofebno na dan njih fmerti ali pokopa, na tretji, na fedmi, na tridefeti dan. Jn na letni dan po fmerti, fzer pa tudi, kadar fo mafhniki profheni fpomm sa ka-kiga mertviga (turiti.
Kadar fe sa kakiga mertviga pofe-&ej ma/huje, pomaga to tudi drugim Oiertvim ?
Tudi vfim drugim vernim mertvim polaga, ker mafhnik sa vfe mertve per f. fallii moli, ker pravi: Prolimo te o Bog, ' de té [to je, ki Jo fe v fpomin perporo-zhilif in vfe, kteri fo v’ Kriftufu salpali , denelh v’ kraj hladu, luzhi in miru ikosi ravno tega Kriftufa Gofpoda nafhiga.
Sa ktere rezhi fe fme krift/an mafli-
O-kii perporozhiti, de bh per rnaßii sa-profil?	.	-
Nar pred sa dufhne potrebe, in sate-iefne pa s’ tem perftavkam, zhe (o mu k’ Svelizhanju potrebne.
Kako fe more f. maßt a Jlißiatil
jSveta mafha fe more vfa flifhati, in. c fme nobeden poglaviten del is laft-île nemarnofU samuditi 3 in tudi ni sadofii e s’ telefam per f. mafhi biti, ampak jo
Q 2
more andohtlivo, fpodobno in s’ zhaftjo flifhati.
Kaj je andohtlivo ali pohoshno per f. majhi biti?
Andohtlivo per f. mafhi biti fe pravi radovoljno ne rasmifhljen biti, na déle f. mafhe mifliti, in s' duham v’Bogu biti, in torej Boga v’ ponishnofti moliti, ga sa prejete gnade in dobrote hvaliti, novih gnad ga profiti, fturjene grehe is ferza ob-shalovati, in terdno fkleniti sa ref fe po-boljfhati, in Boga nizh vezh rasshahti.
Kaj fe pravi f podobno in s’ zhaftjo per J. maj hi bit il
S.	zhiflim, ponishnim ali ufaj sgreva-nim ferzam, in tudi s’ fpodobnim unajnim sadershanjem per nji biti j torej fene osi-rati, govoriti ali haj drusiga nefpodobni-ga pozhenjati. Spomni fe, kadar k’ fveti mafhi grefh, de grefh na hrib kalvarjo, kjer fe hozhe Jesuf is ljubesni do nafofro-vati, in fposnaj fvojo nevrednoft per tabo fvetim délu prizhjozh biti.
Ktere molitve fe nar bolj fpodobi per f mafhi moliti ?
Tifte , ki jih mafhnik moli v’ imenu тГе zerkve in vfih prizhjozhih.
Uteri Jo nar irnenitnijhì dèli f. тпаЈ/ie ?
Lete: evangeli, ofrovanje, povsdigo-vanje in obhajilo.
Kaj more krijtjan per evangeìii Jtu-
riti?
Kadar fe evangeli bere, more vßati, fé pokrishati in fe fpomniti, de je dolsh-ïioft evangelfki nauk snati, po njem shi-Veti, pred vlim fvétam ga terditi in per-pravljen biti raji umreti, kakor ga satajiti.
Kaj more krijljan per ofrovanju J tur it il
,Svoje mifli s’ mafbnikovimi miflimi fkleniti in Jesufa Bogu Ozhetu ofrati.
Sakaj ofruje krijtjan Jesufa Kri-Jtufa Bogu nebefhkimu Ozhetu ?
De mu fkashe fpodobno zhafl, de ga Sa prejete dobrote vredno sahvali, de ga Proli sa odpufhanje grehov in sa vfe du-fhi in telelu potrebne dobrote, sa vfo ka-tolfhko zerkuv, sa duhovfko in deshelfko Sofpofko, sa fvoje ßarifhe, shlahto, sa Pf'jatlein neprijatle, sa pravizhneingrefh-» ^ke, sa vfe shive in mertve kriftjane. S’ ^esufam fe more kriftjan pa tudi fam Zebe °frati.
24ö
Kaj Je pravi Jebe s’ Jesujam Bogu ofraii ?
,Se pravi is ljubesni do Boga ravno tako perpravljen biti vfe sa zhad boshjo duriti, invfe preterpeli, kar je Bogu dopad-Ijiviga, kakor je Jesuf vfe durii in pre-terpil.
Kaj more krijtjan per povsdigova-nji J tur iti?
More: l.) Poklekniti, in Jesufa v’ podobah bruha in vina na altarju prizhijozhi-ga moliti.
2-) Poln shalofti in grcvenge zlies fvo-je grehe na perfi ie terbati in fposnati, de fo nafhi grehi hrivi Jesufove Imerti.
3.) Véro, upanje in ljubesen obuditi.
Kaj je krijtjanu per J. obhajila Jturiti ?
Kadar fe mafhnik ha perfi terka in govori; 0 Gofpod,,nifim vreden, de grefh pod mojo ftrcho, ampak rezi famo s’ bcfe-do, in moja dufha bo osdravljena, naj fe tudi kridjan trikrat na perfi udari, in naj ravno tide beféde govori.
Zhe kridjan f. obhajila ne prejme, naj pa v’ferzu gorezhe shelje ima, de bi Jesufa v’duhu in v’ferzu prejel, de bi fe s’vero, upanjam in Jjubesnijo s’ Jesufam f klenih Kaj Jesufa profi, kteriga njegova duiha zhes vfe sheli, in Iti ji je zhef vfe potre-
ben, de bi s’ fvoj'o gnado k’ njem prifhel, V’njem shivel, njegovo dufho rasfvetlil, s’ gorezho ljubesnijo do njega kakor sheni-na njegove dufhe ushgal, de bi ga vodil, s’ feboj fklenil, de bi le v’ Jcsufu, s’ Jesu-fam, in sa Jesufa tukej in v’ vezhnofli shivel j in tako je na duhovno visho obhajan.
Od pridig.
uili dopolne krij tj an drugo zerkov-no sapoved, zhe ob nedeljih in sapoveda-nih prašnikih famo f ■ ma/ho Jliflii?
Ne dopolni je popolnama, on more tudi, zhe perloshnoft ima, boshjo befcdov’ pridigah in kerfhanlkih naukih poflufhati.
Sakaj fe more tudi pridiga in ker-Jhanjki nauk pojlußiati.
Sato i) ker fe je nauk od kerfhanfkih refniz she perve zhafe kerfhanlke, zerkve v’ pervi veliki del f. mafhe fhtel. „Kadar • lino pa pervi dan po faboti (v'nedeljo) vkup prillili kruh lomit, jih je Pavl uzhil.“ ßjan. Apoll. 2o> 7.
Jüdin marternik, ki je v’ drugim fio let po Jesufovim rojftvu shivel, in pifal, nam to poterdi, ker pravi : Ob nedeljih pridemo vii vkup, po tem fo nam, kakor fbal in okolilhinc iranefo, lifti Apoflclnov in prerokov brani, po tem duhovni paftir v^up sbrano verne uzhi, in ljudftvo opo-
minja, de naj tako duré, kakor jim je bilo brano. Apolog. 1.
2) Ker fe per pridigah in kerfhanfkih naukih boshja befeda osnanuje in raslaga, ktera nam pove, kako nam je shiveti, zhe hozhemo svelizhani biti,
3.	) Ker malo ljudi do dobriga refnize kerfhanfke vere vé, ktere vediti je krifl-janu k’svelizhanju treba, in ker v’réfnizah neveden kridjan veliko hudiga duri, flabo ghivi, in fhe sato ne ve.
4.	) Ker fe lohka posabi, kar fe je od kerfhanfkih refniz vedilo, in ker zhlovek, zhe ni opominjan in perganjan, rad opu-fha, kar je duriti dolshan.
Zhe bil hridjan tudi sa ref prav dobro v’ refnizah f. vere poduzhen, mu je vender fhe treba sredo h’ pridigam hoditi-Sakaj vlak zhlovek je ali grefhnik, ali pa pravizhen. Zhe je grefhnik, ga bo pridiga ali nauk k’pokori obudila. Kralj David je boshjo podavo dobro fposnal, on je dobro vedil, kaj je greh in kaj ni, in vender kob' ko zhafa je bil V'grćhu, in na pokoro n* miflil, in tako dolgo ne, de mu ga je prerok Natan v’nauku rasodel. Ta ga je ebudil, de je sazhel na pokoro mifliti, jo delati. Zhe je pa zhlovek tudi pravizhen, bo v’ pravizhnodi bolj poterjen» in nauk mu bo tudi ihe vfelej kake pre* grefhke in pomanjklivodi rasodel , ktere Ch« poravnati more, in bo svedil, kako fhe
samore v’ popolnamafti rafti, in fe nevar-nofti ogibati. „Kdor je is Boga, befede boshje poflufha.“ Jan. 0, 47.
Kaj more ft uriti, kdor hozhe kaki prid od pridig imeii'l
1.	) More pred pridigo in kerfhanfkim nauliam f. Duha sa rasfvetljenje profiti, de bi prav boshjo befcdo saftopil.
2.	) Svefto poflufbati.
5.) Kar flit hi na-fe, ne na druge obra-zhati. On fe more po saflifhani boshji befedi fprafhevati, ali je tako shivel, kakor ga refniza uzhi, in ne v’ drusib ozhch pesdérja gledati, bruna pa v’fvojih ne zhutiti. Mat. 2 3.
4.) S’dobre volje in shelje poflufbati. de bi potlej tako fturil, kakor je poduzhen, fzer bo njegovo poflufhanje bres svelizhan-fkiga fadu. ,jBodite pa delavzi befede in ne famo poflufhavzi, s’ liomur fami febe Sapeljete. Jali. i , 22.
Jesuf pravi: „Vfaki, lucri flifhi lete ћ10)е befede, in jih dopernefe, bo enak ^ershan modrimu rnoshu, Uteri je sidal So hifho na fkalo. — In kteri jih flifhi,
i'h ne dopernefe , bo enak dershan neum-m"m moshu, Uteri je sidal fvojo hifho na Pefek.“ Mat. 7 j 24 — 27. „Moja mati in ti, Ui boshjo befedo poflulhajo
k.	8, 21. Ravno to naf Jesuf v’perglihi od fijavzapoduzhi. Luk. 8, 4,
^oji bratji fo *4 fture.<c Lu
Od popolđanfhine flushbe boshje.
Kaj gre к’ popoldanj'hini Jlushbi bosJiji?
KerfhanCki nauk, vezhernize, roshen-kranz , litanije, shegen s’fvetirn Refhnim Telefam, in po fhegah zerkva tudi Che druge opravila.
Kaj je J. roshenkranz ?
,Svét roshenkranz je v’katolfhki zerk-vi navadna molituv sloshcna is apoftolfke vére, is ozhenafha in is zhefhena Marija.
Zhemu je f. roshenkranz v katoljh-ki zerkvi v navadi ?
Je v’ navadi k’ pogoftimu fpominu Cvetih fkrivnoft Kriftufoviga uzhlovezhenja* terplenja in od fmerti vftajenja, in k’zha-fti prefvete divize Marije.
Od kod Jo vje té JkrivnoJt snane ?
Is fvetiga cvangelja fo vCe snane. Torej je fveti roshenkranz lepa in perporozh' 1 ji va molituv, in kriftjane, zhe ga prav molijo, in lete C. fkrivnofti premilhljujejo, k brumnofti in k’ svelizhanju napeljuje.
Od tretje zerkovne sapoveđi.
Kaj fe pravi fe pojtili ?
,Se portiti fe pravi, od mefnih jedi fe sdcrshati, le enkrat, .to je, opoldan do litiga fe najcrti, svezher pa le malo, fzer pa zel dan nizh, sunaj pofebne file $ porta vim zbe fe zhloveku teshave delajo, in takrat fe fme le toliko jéfti, kolikor je treba, de teshave minejo.
Kako Je Jhe zhlovek pojii'ì
Kadar fam febe satajij fi kako perpu-fheno jed , vefelje ali kaj- drusiga perpu-fheniga savoljo Boga perterga, in de bi loshej fvoje poshelenje premagal.
Saka j katoljhka zerkuv poft sapo-^eduje ?	,
t.) Sato, de bi fe zhlovek od grehov °zhirtil, ker grehi vezh del is mefeniga po-shelenja isvirajo. Jesuf fam pravi,, dene-*bifti duh fe is zhloveka ne da drugazhi Ugnati, kakor s’molitujo in s’ portam.
2 ) De bi s’ portarn dolg fvojih grehov plazhali, pravizi boshji sadoft rturili, in sabljo fturjenih grehov sallushene fhtrafenge °dvernili, ker lhe ni sadorti, de zhlovek бГек sapufti, in fe ga ozhirti, ampak ga ^оге tudi nad feboj fhtrafati, k’temu pa je P°rt nar perpravnifhi pomozh.
3.) Debi s’podam fvoje nagnjenje do hudiga fiabili, na fvoj dufhi pa mozhnej* fhi perhajali, in tolkanj perpravnifhi bik dobro po boshji volji delati.
Ali je pojt Bogu prijeten ?
De je poft Bogu prijeten naf fveto pifmo uzhi. David pravi : „Jed fim fe po-llil in ponishal, in prejel bom, kar pro-lim.“ Pfalm. 34, 13. „Preobernite le k’ meni , (pravi Gofpod) is zeliga Terza s’po-ftam, s’ jokam in s’ shalovanjem.“ Joel. 2, 12. Ninivlanje fo fe pollili, in mello Ninive je bilo ohranjeno. Jon. 3,10. Efter fe je podila , Boga sa ohranenje fvojiga ljud-ftva profila, in uflifhana je bila. Efter. 14, 21 — 3.
Ali je she Jam na Jebi pojt Boga
prijeten ?
Poft fam na febi fhe ni Bogu prijeten, more tudi s’ obshalovanjem fvojih fturjenih grehov sdrushen biti, in dobro je, kar lebi perterga, ubogim dati j in brumno shiveti fi persadevati. „Boljfhi je molituV s’ podam in vbogajme dajanjem, kakor sa-loge slata fpravljati.“ Tob. 12, 8. „Glejte, na dan vafhiga poda delate po fvoji glavi, in vafhe dolshnike bres milodi terjate-Glejte, kadar fe podite, fe pravdate in prepirate, in bijete s’ pedjo neufmiljeno-Ne podite fe kakor do sdaj, de bi fe na
vifokim vafhe krizhanje flifhalo. ,Sim fi mar taki pod isvolil, de zhlovek zhes dan fvoj shivot tare? de Ivojo glavo obefha, na ojftrim in pepeli leshij bofh ti to poli in Gofpodu prjeten dan imenoval? Sturi profie krivizhno svesane. — Lomi lazhni-mu kruh, pelji uboge in té, kteri kota nimajo, v’Ivojo hilho, kadar nagiga vidifh, pokri ga, in ne sanizhuj fvojiga mefa, in Gospodova zhafl te bo obdala.Takrat bolh klizal, in Gofpod bo uflifhal.“ Isa. 58, 3 —9.
Ali Jo vji krijljani dolshni Je pofiitil
VU fo fe poditi dolshni, kteri fo 21 lét dari, in kterih velika darod, bolesen, Habod, fofebne velike in tefhke dela ne sgovarjejo.
Ali Jo tijti, ki Je popolnama nemo-ге/о pojtiti, od vfiga pojta sgovorjeni?
Nifo , toliko fe morejo poditi, kolikor le samorejo bres ozhitne fbkode na sdravji.
Ali Ji Jme Jam poft polajjhati, kteri rnijli, de je odpojta sgovorjen?
Ne fme fi ga fam polajfhati, ampak ^ore fvojiga duhovniga padirja sato profiti.
Ali velja pred Bogam to od duhov-pa ft ir j a sadobjeno polajjhanje
Pojta?
Velja, zhe je ref potrebno, fzer pa ne.
Kaj jetijtimi jturiti, kleri Jo pr a-vizhno od pojta odvesanil
Naj: i.) s’ drugimi dobrimi deli, zhe uterpé s’ vbogajmé dajanjem, s’molitujo, de vezh v’zerkuv gredo , nadomeftijo, kar jim per fpolnenji poda permanjka.
2-) Boga profiti in sheleti, de bi jih pokore , molitve in pofta zerkve deleshne fiunl.
Ali moremo ob pojtnih dnevih Je tudi od mejnih jedi sdersfiati ?
Tudi od mefnih jedi fe moremo sder-shati, zhe pa fhkof dovolijo, de fmemo mefne jedi jefti, fe vender ne fmemo vezh kakor enkrat na dan, opoldan do litiga najefti.
Kahjhno dolshnojt imamo ob pet-hih in jebotah ?
,Se moremo od mefnih jedi sder-sbati.
Ali fo vji krijtjani dolshni tosapO' ved dershati?
"Vfi katolfhki kriftjani, kteri fe shcpa' metisavedo, ki nifo bolni, ali nimajo po' febniga perpufhenja od fvojiga fhkofa *s pravizhnih urshahov.
Sakaj zerkuv v petek in Jeboto set' pove mejnih jedi Je sdershati?
Zerkuv sapové mefnih jedi fc sder-
shati, v’ petek v’ fpomin Jesufoviga ter-plenja in fmertij v’ fabota pa v’ fpomin, de je ta dan Jesuf v’ grobu leshai,
Sakaj je zerkuv JhtirdeJetdanßii P°ft poftavila?
l/) Sato, de bi kriftjani Jesufa pofne-*nah, bi fe je 4o dni in nozhi v'pufhavi poftil.
2.)_De bi kriftjani bolj perpravljeni bili fkrivnofti Jesufove fmerti in njcgoviga vftajenja vredno obhajati.
3) De bi fe s’poftam, molitujo in s’đru-gimi dobrimi deli k’ velibanozhni fpovedi in k’ velikanozhnimu obhajilu perpravljali.
Kako more krijljan fhhrdejetdan-Ski pojt dershati?
,Se more pobiti, kratkozhafov fe ogibati, vezh zhafa moliti, fvete bukve brati, l°lebno od Jesufoviga tcrplenja, in vbo-güjme dhjati, kolikor utcrpi. .
Sakaj je zerkuv adventne pojte P0ftavila?
in po-rojftvu
Sakaj je zerkuv kvaterne pojte
Poftavila ?
1.) De bife krifljanifpomnili na dolsli-
pokoro delati, in safvoje grehe sadolti ‘turiti.
Sato, de fe kriftjani s’pokoro kblfhanjem k’Jesufovimu prihodu b P° Vrednim perpravljajo.
2.	) De bi ponishno Boga profili, ber ob kvaternih tednih fhkofje mafhnike sheg-najo , sa dobre in svefte nameftnike Je-sufove, ker takih verni filno potrebujejo.
3.	) De bi Boga profili, de bi nam fad semlje dal in ohranil, in ga sa prejete dobrote hvalili»
Šakaj je zerkuv pofte pred nekter-mi velikimi prašniki sapovedala ?
Jih je sapovedala, de bi fe kriftjanis’ pokoro perpravljali prašnike bolj lveto, in k’ vezhimu dulhnimupridu prasnovati.
Koga Je more krijtjan Jhe poßne dni sders/iali?
Rriftjan fe more poftne dni tudi vfiga rasbotniga vefelja sdershati , ker poftni dnevi fo dnevi pokore in shalofti, ne pa dnevi vefelja.
Kaj pokashe ta, ki tehzerkovnih sn-poved ne dopolnil
De je zerkvi nepokoren, in de mu o* veliko mar sa njegovo dufho in svelizha' nje, ker fe perpomozhkov k’svelizhanju p0 trebnihne poflushi •, in sraven pa fhe fvojiga blishniga pohujfha, kterimu je dober sgIeCl dolshan dati. „Ako savoljo jedi fvojig3 brata shalifh , she ne ravnafh po ljubesn1' Nikar ne pogubljuj s’ fvojo jedjo tega , sa kteriga je Kriftuf umeri.“ Rim. 14 > 15*
Od zheterte zerkovne sapovéd.
Kaj je v’zheiertisapoveuisapoveda-nìffa ?
De naj le vlaki liriftjan nar manj enkrat. vlako léto ivojih gre'hov fpové, in ob Vehbonozlmim zhaiu ivelo Refhno Telo prejme.
Ali fo pervi krifljani potrebovali le Napovedi?
Nilo je potrebovali, ber fo bili she tako vii ognjeni Sakrament f. Pokore in f. Refhniga Telcfa prejemati, in lo vedno sheleli s’Jesulam fltljenjeni biti.
Zerkuv je le potlej, kadar fo kristjani mersli proti tem dvema Sabra» lentam poftali, vernim ta sapoved dala. traven pa zerkuv gorezhc shelje ima, de ki verni ta dva Iveta Sakramenta vezhbrat |tied letam vredno prejeli, kar dobri krift-)ani tydi fture. „Jesuf pravi: „Ako ne
bot« :„ji: jfiefa > ne
Kje naj kriftjan ob velikanozhnim zbafu fpoved opravi, in f Obhajilo ргејте ?
Zhe nima pofebniga refnizhniga isgo» v°la po sapovedi zerbvc v’fvoji fari.
®ote jedli ^jegovo kri J&n. 6, 54
tSinu zblovekoviga in pili bote iméli shivlenja v’febi.“
R
Šakaj sapovè zerkiiv, de naj kri-ftjan ob velikanozhnim z h afafpoved vjvoji fari opravi?
Sato, de duhovni paftir fvoje ovze posna, od kterih ho mogel Bogu odgovor dajati j in njih dolshnoft je, fiabe lirepzhati na dufhi, bolne sdraviti, in ra-nene zeliti, raskropljene nasaj perpelati, in sgubljeni ifkati. Ezeh. 34, 4.
Ali je vjdki kriftjan dolshan ob ve-likanozhnim zliafu f. Obhajilo prejeti?
Vfaki, hteri je od fpovednika sa vred-niga fposnan, in je prav perpravljen. „Poftergajtc ftari kvaf, de bote novo tefto. Sakaj nathe velikanozhno Jagnje Kriftuf je ofrano. Obhajajmo tedaj velikanozh ne s’ flai-mi kvafam, tudi ne s’ kvafam hudobije in malopridnofti j ampak s’ oprefnimi kruhi zhiftoiti in refnize.“ l. Kor. 5,7 — 8-
Doklej terpi zhaj velikanszhne Jpo' vedi ?
V* ljubljanfki fhkofii od druge pofln0 nedelje do Kriftuloviga v’ nebo odhoda.
Od pete zerkovne sapoved.
Kaj peta zerkovna sapoved prepo* veduje?
Prepoveduje od perve adventne nedelje do fvetih treh kraljev, in od pepel'
ïiïzhne frede do perve nedelje po veliki no* zhi shenitvanjc imeti.
Šakaj je sheniiev ob tih zhajih prepovedana?
Sato, de te (Vete zhafe v’ pokori m r flushbi boshji preshivimo, in velike fkriv-nofti f. vére, ki jih nam zerkuv takrat o-snanuje bres rasftrefenja premifhljujemo, t>d kar nafper shenitvah vezhi del navad« *ie pojedine in vefelje odvrazhujejo.
R 2
■«k-
Zheterti del.
Od fvetih Sa k ramento v.
Kaj more krijtjan nar bolj sheleti, in Ji persadevati dojezhi?
Sheleti in vfe persadevati ß more kri* ftjan, de bi tukej brumno, fveto shivel » in enkrat svelizhan bil. „Sakaj to je volj* boshja, vafhe pofvezhenje.“ l. Telai. 4>
3.	„Boghozhe, de bi vfi ljudje svelizha-ni bili, in k’ fposnanju refnize perfhli.^ 1. Tim. 2 , 4.
Kdo panafje poduzhil, kako samo' remo bramno in Jveto shiveti, in svO' lizhani biti?
Jesuf Kriftuf nafh Svelizhar, kteri n*^ je pred Bogam opravizhil, naf je podu* zbil, kako samorerao fkosi véro na njeg&> in s’ dobrimi deli njegoviga nefkonzhn1' ga saflushenja deleshni, in svelizhani bit»*
s,Šakaj permasala fe je gnada Bòga Sveli-zharja nalhiga vlim ljudem, ktera naf uzhi, de fe odpovejmo hudobii , in posvetnim sheljam, de bomo tresno, pravi-zhno, in bogabojezhe shiveli na tém fvetu, in zhakali na svelizhanfko upanje , in zha-ftitlivi priliod velikiga Boga in Svelizhar-ja nafhiga Jesulà Kriftula , kteri je dal lebe sa naf, de bi naf refhil od vfe krivize, in febi ozbiftil ljudftvo, ktero bi rau do-padlo, in fe po dobrih delih ravnalo.“ Tit. 2,11 — 14.
Ali samoremofarni od febe brumno ehiveti?
,Sami od febe ne, ampak s’pomozhjo gnade boshje.
Kje pa sadobimo gnado boshjo ?
V’ fvetih Sakramentih.
Kaj je fvei Sakrament?
,Svet Sakrament je vidno snamnjene-v>dne gnade boshje od Jesufa Kriflufa sa ^afhe svelizhanje pojavljeno.
Šakaj fe Sakramenti imenujejo vid-7,6 snamnja ?
. ,Se imenujejo vidnesnamnja sato,ker ® per vfakim Sakramentu kaj vidi, flifhi, j“1 znuti j od sunaj nam kashejo, kaj Bog j °si nje po duhovno in nevidno v’ nafde-— Tako fe per fvetim Kerfiu vidi vo-
da, in fe flifhijo befede, ktere fe med obli-vanjem isrekujejo.
,So Sakramenti Jamo snamnja gnade boshje?
Sakramenti nifo famo snamnja gnade boshje, temuzh gnado, ktero pomenijo, imajo tudi v* febi, in nam jo dele. Takoper fvetim Kerflu ravno tifti zhaf, kadar fe telo od sunaj obliva, in fe befede fvetiga Ker-fla isrekujejo, gnada boshja dufho snotraj ponavlja in ozhifhuje od vfih grehov.
„Naf je, ne is del pravize, ktere fmo mi (forili, ampak po fvojim ufmilenji sre-lizhal Ikosi kopvo prerojen ja in ponovle-nja fvetiga Duha , hteriga je obilno v’ naf •vlil fkosi Jesufa Kriflufa Svelizharja nafhi-ga, de fkosi njegovo gnado opravizheni poftanemo erbi po upaaji shivlenja. Tit. 3, 5 — 7.
Sakaj je JesiiJKrijtaf Jvete Sakramente pojtavin
Jesuf Krirtus je fvete Sakramente po-ftavil sa nafhe pofvezhenje.
Kako naj Jueti Sakramenti pojve-zhujejo ?
,Sveti Sakramenti naf pofvezhujejo * de nam nekteri gnado opravizhenja, k* ]° fhe prej nimamo, dodelé, nekteri pa V naf pogmerajo ali povikfliajo.

Uteri fotti Sakramenti nam pofve-zhujozho guado dele' in naf opravizhjo'l
,S. Kerti in f. Pokora nam poh ezhujozho gnado delita in naf opravizhita.
Kako fe f Kerjt in f. Pokora saio imenujeta , ker nam pofvezhujozho gnado delita?
,S. Kerti in f. Pokora fe sato imenujeta Sakramenta mertvih.
Šakaj fe imenujeta Sakramenta mertvih ?
Sato, kerjezhlovek pred, kojih prejme na dufhi mertev, ker je bres gnade boshje, ktera je shivlenje dufhej v’ teh Sakramentih pa jo sadobi, in filosi njihdu-lha oshivi sa vezhno shivlenje.
Kako fe imenujejo Sakramenti, Meri pofoezhujozho gnado v naf povikjhajo ?
Se imenujejo Sakramenti shivih.
Šakaj fe imenujejo Sakramenti shivih ?
Sato, ker more zhlovek, preden jih prejme, she pofvezhujozho gnado boshjo jmeti, ktera po tek Sakramentih obilnifhi in mozhnejfhi podane.
Kteri fo Sa ramenti shivih ?
Sakramenti shivih fo ti le î f. Birma, f Refhno Telo, f. pofledno Olje, f.mafh-*iikov Shegnovanjc in f. Sakon.
Kaj je treba flie vezli od Jvetlh Sa-' kramentov vediti ?
Je treba vediti: i.) De flehern Sakrament tudi fvoje latine gnade deli.
2.) De fe nekteri Sakramenti ne Imejo vezh ko enkrat prejeti.
Uteri Sakramenti fe ne fmejo vezh kakor enkrat prejeti?
,S. Kerft, f. Birma in f. mafhnikov Sheg-novanje.
Šakaj Je ti Sakramenti ne fmejo vezh ko enkrat prejeti?
Sato, ker vtifnejo neisbrifljivo snam-nje v’ dufho, ki bo vedno obdalo.
Bo to snamnje tudi v’ prihodnim shivlenji oft alo ?
Vezimo bo odalo, fvetnikam v’ zhaft, huđobn'm pa v’ oframotenjc.
Od koga imajo Sakramenti mozh ?
Od Jesufa Kriflufa,
tSo v fi Sakramenti potrebni?
Vil Sakramenti fo potrebni v’ ker-fbanfki zerkvi; pa nifo vß potrebni fleher-nimu zhjoveku,
Koliko je Sakramentov ?
Sedem jih je; in fo ti le: 1. S.Kerd» 2- f. Birma, 3. f. Rcfhnje Telo, 4- f.Poko-
ra, 5. f. pofledno Olje, б» f. mafhnikov Shegnovanje , 7. f. Sakon.
Od fvetiga Kerfta.
Kaj je f Kerft ?
, S veti Kerft je pervi in nar potrebnifhi Sakrament, v’kterim je zhlovek s’vodo in boshjo befedo od poverbaniga greha in od vfih pred Kerftatn ftorjenih grehov, ozhi-fhen, in je v’Kriftufu, kakor nova ftvar k’ Vezhnimu shivlenju prerojen in pofvezhen.
Sakaj fe J. Kerjt imenuje pervi Sakrament ?
Sato, ker moie zhlovek prej kerfhen biti, preden fme kaki drugi Sakrament prejeti.
Sakaj fe imenuje nar potrebnijhi Sakrament ?
Sato, ker fmo vfi kakor otrozi jese boshje rojeni, in bres Kerfta noben zhlo-Vek, tudi otrok, ne more svelizhan biti. ’>Kdor ni prerojen is vode in is fvetiga.Du-^a, ne more v’ kraljeftvo boshje priti.“ ''ar>. 3 , 5. „Kdor bo veroval in bo kerfhen, b° svelizhan.“ Mark. i6, l6.
Kdaj je Jesuf ta Sakrament po-JtaviT?
Takrat, kadar je po fvojim vftajcnji °d fmerti fvojim Apoftelnam rekel : „Pojte
po vfim fvetu, uzhite vfe narode, in кег-fhujte jih v’imenu Oïheta, ,Sina in fvetiga Duha. Mat. 28, 19.
Kaj sadobimo v’Jvetim Kerftu?
"V’fvetim Kerftu sadobimo :
1.	) Odpufhenje poverbaniga greha, in vfih drusih pred Kerftam fturjenih grehovj tudi vlihvezhnih in zhafnih fhtrafeng, litere bi mogel grefhnik na tem ali na unim fvetu sato terpeti, de bi sa-nje pravizi boshji sadofti fturilj tako de bi ziilovek prež v’ nebefa fhel, zhe bi po Kerftu v’ nedolshnofti umeri. ,,Dajte fe kerftiti v’ imenu Jesufa Kriftufa v’odpufhanje grehov.“ Djan. Apoft. 2, 38. У’prerojenih Bog nizh ne iovrashi, nizh pogublenj» vredniga ni v’njih.“ Rim. 8., 1. Trient-
tej 5.	.
2.	) Sadobimo gnado boshjo, ktera nal opravizhi in pofveti, de fmo otrozi boshji in verbi nebefhkigakraljeftva. „Grelhniki fte fzer bili, ali oprani fte in pofvezheni d imenu Gofpoda Jesufa Kriftufa. t. Kor. 6, 11. „Sam duh nalhimu duhu fprizhuje, de fmo otrozi boshji, ako fmo pa otrozi, fmo tudi verbi.“ Rim. 3, 16 — 17.
3-) Poftanemo udje Jcsufovi in katolfhkc zerkve in tempel f. Duha. „Ne vefte, d® fo vaflie telela udje Jcsufovi?“ l. Kor. Ó» 15. „Ne vefte, de fte tempel boshji, ifl Duh boshji v’vaf prebiva.“ 1. Kor. 3, ld'
4.) ,S. Kerft dufhi ytifne neisbrifljivo snamnje 5 sato le f. Kerft bres velikiga greha ne fme vezh ko enkrat prejeti.
Ali Jo tudi sa ta fvet vfe Jhlrafenge tn nafiopki poverbaniga greha v’ j. Ker-Jtu odpujheni?
Nifo, vfe bodo fhe le na dan od fmerti vftajenja popolnama minule, kader bo ftrohljivo neftrohljivoft, in umerijozhe neumerijozhnoft obleklo 1. Kor. 15, 5 3-
S.	Pifmo pravi : Teshak jarm je nad Adamovimi otrozmi od dneva njih is-hoda is materniga telefa do dneva njih pokopa (v' semljo) v’ mater vfih ljudi. Sir. 4Q, 1.
Zhimiiiemota in nevednojt uma fpa-Aieno poshelenje, lelejne in dujhne nad-t°ge, bolesen in Jmert (he po f. Kerflu °flanejo ?
Sato oßanejo, de je zhlovek bolj po-hishen in bolj shelen gnade boshje, in, ttiu pomagajo, de Д s’ poterpcshljivoftjo vezhi zhaft v’ nebelih saflushi. „Triden-bnlki sbor pravi, de hudo poshelenje ®ßane sa vojfkovanjc , ktero tihim ni škodljivo, kterife s’gnado Jesufovo pod-perti vojfkujejo. Sej. 5, 5.
Kako samorejo odraßieni, kterini -perloshnojti Kerjta vode prejetij
Sv«Hzhani bili?
,Skosi Kerft shelja. in Kerft kervi.
Kaj j* Kerjt shelja ?
Kerft shelja je, kadar nel erfhen zhlo-vek fposna , de je vera Jesufova prava, in ima gorezhe shelje herfhen biti / pa per-loshnofti nima Kerft vode prejeti, in vender Boga popolnama ljubi, infvoje fturjene grehe is ferza obshaluje.
Kaj je Kerjt kervi ?
Kerft kervi je, kadar nekerfhen zhlo-vek sheli kerfhen biti, pa ne more 5 in fvojo kri in fvoje shivlenje sa Boga in vero da.
Kdo fme kerjhevati?
Shkofje in fajmofhtri, in s’ njih dovoljenjem tudi drugi duhovni in djakoni, v’ fili pa vlak fme kerfhevati.
Kaj more Jluriti, kdor ker/huje ?
Kdor kerfhuje more: t.) Mifel imeti tako kerftiti, kakor je Jesuf ta Sakrament poftavil.
2.	) More zhloveka s’ pravo vodo obliti-
3.	) More med oblivanjem te befede govoriti : Jeft te kerftim v’ imenu Ozheta in ,Sina , in fvetiga Duha.
Kaj more odraflien zhlovek Jturiii, hteri hozhe ker/hen biti,
1.) More nar potrebnifhi refnize vere vediti in jih verovati. „Pojte in uzbite vie ïi&rode, in kerfhujte jih — uzhite jih rfe
đershati, karkolj fern vam sapovedal.“ Mat. 28, 19 — 2o.
2.	) More voljo imeti ud zerkve Jesu-fove biti.
3.	) ,Svoje ^rehe obshalovati. „Spokorite fe, in fleđni is med vaf naj fe da keriliti v’ imenu Jesufa Kriflufa v’ odpufhanje gre-bov.“ Djan. Apoft. 2 , 58.
4.	) More v’ lerzu ikleniti, in s’ befeđo obljubiti, de bo do konza po kerfhanfko shivel. „Ne velie, de vii, kterilmo v’Je-Sufu Kriftufu kerfheni, fmo v’njegovi fmer-ti kerfheni? Šakaj s’ njim fmo pokopani fkosi kerft v’ fmert; de moremo, kakor je Krîftuf vfial od mertvih fkosi zhaft Ozhe-tovo, tako tudi mi v’ novim shivlenji hoditi.“ Rim. 6,3 — 4.
Kdo namejt otrok io obljutojturi?
Nameft otrok botri obljubo dure vfe fpolniti, h’ zhemurKerlt saveshc.
Kakflini morejo botri biti?
Botri morejo biti: 1.) Katolfkke ker-fhanfkc vere. 2.) V’ veri dobro poduzheni, 3.) she birmani, 4.) brumni in 5.) ne Premladi.
Kakjhne dolshnojti imajo botri?
1.	) Botri imajo te, ktere fo v' kerft dersbali , fofebno ljubiti.
2.	) jSkerbeti, de fo otrozi po ker-‘banflto sređeni 5 in zhe fo ftarifhi otrokam
odmerli, ali zhe fo sanikerni, naj fami sa njih kerfhanfko sadershanje in fpol-nenje obljub Ikerbe.
3.) Sa njih moliti.
fe per f Kerjtu. odpove•
Per f. Kerftu fmo fe odpovedali hu^ dizhu, njegovimu djanju in napuhu.
Kaj hozhe rezhi, Je hudizhi odpovedati ?
To je toliko, kakor: nozhem njemu pokoren biti, in njegovim fkulhnjavam le nikolj podvrezhi.
Kaj je, njegovimu djanju Je odpovedati'?
To je, vfim budim miflim, sheljam, befedam, in delam, s' befedo vfim greharn fe odpovedati,
Kaj je njegovimu napuhu Je odpovedati ?
Je toliko , kakor fe vfi pofvetni zhaftb hvali ljudi, nczhimernim oblazhilam, s befedo, vfimu , kar hudobni ljudje ljubijo in ifhejo, odpovedati.
Kaj fmo per J■ kerjtu obljubili ?
Smo obljubili v’ Boga, v’ Jesufa Kri-
ftufa, v5 1. Duha in v’ katolfhko zerkev verovati, po volji boshji shivcti, le sa boshjo
Komu Jmo dali ?
zhaft delati, kakor je Jesuf delal3 vfe ljubiti, kar je Jesuf ljubil, vfc savrezhi, kar je on savergel, in kakor dobri otrozi matere katolfhke zerkve tudi nji vfo pokor-fhino Ikasovati.
mo dolshni to obljubo
Moremo jo fpolniti, drugazki sveli-zhani ne bomo.
Kako Je per Kerftu fturjena obiju- -ba ponovil
Tako le: Verjem v’ Boga Ozhcta, (Si-ћа in f. Duha. Verjem v’ Jesufa Kriftufa, Sina bosbjiga ediniga , ki je Bog in zhlo-Vek fkup kleri je zhlovefhki rod s’ fvojim terplenjem in a’ fvojo fmertjo odrefhil. Perujem vfe, kar je Bog rasodel, kar fo ^esuf in njegovi fveti Apoflelni uzhili, in kar katolfhka zerkev, ktire ud biti in do ^merti odati shelim, verovati sapoveduje. Odpovem fe is zeliga forza hudizhu, njegovomu napuhu in vfimu njegovimu djanju. Odpovem fe tudi vfim greham, bahan ju ln vfim sapeljivim ukam tega fveta. Per-Pravljcn fim po kerfhanfko shiveti, Bog 11,6 potcrdi s’ fvojo mogozhno gnado v’ tn°jim fklepu Amen.
. Kdaj fe Jpodobi per f, Kerftu ftur-Ično obljubo ponoviti ?
Spodobi fe: 1.) Kmalo , ko fe fvoje pameti savcmo. 2.) Pred 1. Birmo.
Jpol-
Ali J niti?
3.	) Na dan fvojiga godu, ali ob rojftni obletnizi.
4.	) Predfpovedjo in f. Obhajilam, slafti, ko fe pervi krat k’ f. Obhajilu gre.
5.	) Veliko in blnkulhtno feboto.
6.	) Ob zhafu fkufhnjav, vezhkrat v’ shivlenji, in fofebno v’ frnertni bolesni.
Ш
Ali more kriftjan , slo /ker&eti, de gnado ohrani, ki jo je per j', herjtu sa-dobil ?
Slo more fkerbeti, ker je ta gnada nar imenitnifhi. Skosi njo je portal otrok boshji, brat Kriftufov, erbizli nebefhkiga kraljertva in tempei f. Duha, in zhe bi jo sgubil, v’ nar vezhi nefrezho parle, ne-dolshnoft sgubi, in je fpet fushen hudi-zhov.
Od f. Birme.
Kaj je f. Birma ?
Sveta Birma je Sakrament, v’ kterim je kerfhen zhlovek s’ pokladanjem rok in molitujo fhkofa, in l.krishmo od l.Duha v’gna-di boshji poterjen, de fvojo vero ftanovitntf fposna, in po nji shivi.
Kaj da f. Birma ?
Sveta Birma pofvezhujozho gnado bosh jo povikfha, in fhe pofebno gnado da, de krili j ar. ftanovitno vera fposna, in po nji shi-
vi 3 tudi vtifne đufhi neisbtifljivo snamnje, sato ne fine zhlovek vczh, ko enkrat birman bili. „Kteri pa naf s’ varni vred po-terduje v’ Kriftulu, in naf je pomasal, je Bog, kteri naf je tudi sapezhatil, in je dal saftavo Duha v’ nafhih ferzih.“ 2. Kor. 1, 21 — 22.
Ali je Sakrament J. Birme vjim potreben ?
Sakrament f.Birme ni tako potreben, de bi kriftjan bres njega ne mogel sveli-zhan biti, pa savolj gnade, ki jo pogmera, bi fe kriftjan pregrefhil, ko bi ga is saniker-nofti ne prejel.
Kdo naj preprizha, de je zliloveku Snuda J. Duha potrebna ?
Apoftelni Jesufovij oni fo bili, pred bo fo f. Duha prejeli, maloferzhni, kafniga ferza v’vervanji, nesumni 3 potlej pa, ko fo binkufhtno nedeljo f. Duha prejeli, fo ferino Jesufa Kriftufa vflmu ljuvftvu osnanvali, in ga povfot bres ftrahu pred Imertjo fpo-snali, in rajfhi sbivlenje sgubili, kakor od ^esufove vere odftopili.
Kdo je perve hrijijane Lirmoval'l
Apoftelni fo perve kriftjane birmova--— ,,Kadar fo Apoftelni , ki fo bili v’Je-^tisalemu , flilhali , de je Samarija hefedo boshjo gori vsela, fo k’ njim poflaii Pe-tra in Janesa. Kadai (ta prillila, (lasanje
molila, de fo f. Duha prejeli. S aha j v’ nobeniga is njih fhe ni bilprifhel, ampak famo kerfheni fo bili v' imenu Gofpoda •Jesufa. Tedaj fta roke na-nje pokladala in fo prejeli f. Duha.“ Djan. Apoft. ß, l4 — 17.
Kdo ima donafline dni oblajt bir-movati?
Donafhne dni imajo v’ redu le fhkofje oblak birmovati, ker oni fo pravi naftop-niki Apoftelnov.
Kako Jhkof birmujejo ?
Shkof nad birmanzam roke rasprofle, molijo in f. Duha v’njega klizhejo, potlej mu pomashejo zhelo s’ fveto krishmo, in ga nekoliko na liže vdarijo, mu mir vofhi-jo, in na sadnje fpet sa - nj molijo. — Sa-torej morejo birmanzi per pervi molitvi, ki jo fhkof nad njimi molijo, in per sadnji, kadar lo she vfe pobirmali, v’ prizho biti.
Kaj pomeni pokladanje rok flikofo-vih nad birmanza ?
Pomeni, de jih bo f. Duh s’ fvojo gna-do obvarval in mozhne kuril.
Kaj pomeni rnasanje s f* krishmo?
Pomeni gnado f. Duha, ktera je v’ f. Birmi pogmerana, de je zhlovek v’ véri po-terjen in Bogu prijeten.
Šakaj /tare fiikof s’ f. krìshmo kris/i na zheli birmama ?
V’ fpomin , de ima f. Birma vfo fvojo ttiozh od Jesufoviga terplenja in fmerti ђа lmshu.
Sakaj na zheli krish Jtnré?
У’ fpomin , de fe birmana ne fme frananti Jesufoviga krisha in njegove vere.
Sakaj flikof birmama malo na lize udarijo ?
De fe birmana fpomni, de more vfe-Ц perpravljen biti sa Jesufa voljno in ferino terpeti.
Kako more bili perpravljen, kdor ^ozhe f Birmo prejeli?
More biti kerfhen j ahe je sbe odrađen , more biti v’ veri in v’ tern, kar f, mrrno sadćva , dobro poduzhen , in v’ fta-gnade boshjc, to je, bres fmertniga
Sreha biti.
Kako femore tedaj k' f Birmiper-vij ati?
. Po sgledu Apoftelnov v’ Jerusalemu e more perpravljati s’molitujo, in s’ dru-^’mi dobrimi deli, in zbe ima fmertni greh fe more fpovedati in f. odveso
2a? feboj.
S	2
Kaj naj takrat Jturi, kader flikof molijo in roke rasprofterte de rt hé ?
Takrat naj birmanz véro v’ kerfhan-fkc refnize ponovi, in v’ ferzu terdno Iklene s’ pomozhjo gnade f. Duha nikdar od vere odftopiti, temuzh vfelej po sapove-dih f. vere shiveti, in naj f. Duha sato na poraozh klizhe.
V' kieri JtaroJti Je oirozi Jmejo birmati?
Zerkev sheli de takrat, kadar feshe fvoje pameti savedo, de bolj fposnajo, kako potreben jim je ta Sakrament, de fe loshej in bolj perpravijo ga vredno prejeti, in fe tudi loshej fpomnijo, kdaj lo bili birmani.
Sakaj Je tildi k J. Birmi botri jem-lej o ?
Sato, de bi birmane k’ dobrim na-peljvali, od hudiga vrazhvali, jih obljub opminovali, de v’ veri kanovimi oftanejo» in po nji shive.
Kaj more birman po J. Birmi f turiti ?
More Boga sa ta Sakrament sahvah' ti, fi persadevati Jesufove nauke zhedalje bolj Iposnati, na tanko po njih shiveti» prejeto gnado s’ molitujo in dobrimi deli ohraniti,' in fe vfiga ogibati, s’ zhimur bi gnado boshjo lohka sapravil.
Od fvetiga Reflmiga Telefa.
Kaj je Sakrament J. Reßmiga Te-ìeja?
Sakrament f. Refhniga Telefa je nar fvetejfhi Sakrament, je pravo telo in prava kri nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa v’ podobah kruha in vina.
Šakaj Je ta Sakrament nar fvetej~ fili imenuje ?
Sato , ker ne pofvezhuje famo zhlove-ka, temuzh ima v’ febi Jesufa Kriftufa sa-ahetnika vfe fvetofti.
Kakjhne imena ima ta Sakrament ?
Ta Sakrament fe imenuje:
1.	) Sakrament altarja , ker fe na altarji premenenje kruha in vina v? telo in kri Jesufovo godi.
2.	) Ncbefhki kruh, ker ima v’ febi Je-Sufa Krillufa, kteri je per vzhlovezhenji is fiebef prifhel, in kteri fedi v* nebelih na d e f nizi fvojiga Ozheta. — „To je kruh, kteri je is nebef prifhel, ne kakor fo jedli vafhi ozhelje mano in fo umeril j kdor ta kruh je, bovekomej shivel.“ Jan. 6,29’
3.	) Kruh angeliki, ker ima v’ febi Je-5ufa Krillufa, kteriga Angeli v’ nebelih gledajo in vshivajo.
4.	) Gofpodava vezherja, kcrje Jcsufta
prefvet Sakrament per sadnji vezherji po-davil, in ga fvojim Apoftelnarr» vshiti dal.
5.) Popotniza, Iler kriftjane mozhne duri, de po poti pravizhnofti hodijo, in V’ vefelo , lrezhno vezhnod pridejo.
6 ) ,Sveto Obhajilo, ker kridjani per vshivanji tega 1. Sakramenta fpomin Jesu-fove /merti in druge velike fkrivnodi obhajajo.
Kdaj je Jesuf ta J. Sakrament po-Jtavil ?
Jesuf je ta f. Sakrament per sadni vezherji, na vezher pred fvojo /mertjo, to je velki zhetertik , podavil.
Kako je Jesuf ta Sakrament po-JtavilV
Po vezherji, ko je s’ Tvojimi Apoftelni velikanozhno jagnje jedel, je vsel kruh v’ fvoje fvete roke, je sahvalii nebelhkiga Ozheta , ga je s’ fvojo vfigamogozhno he-fedo pofvetil, ga raslomil, in dal Apoftel' nam rekozh: Vsamite in jejte: to je moje telo, ktero bo sa vaf dano. — Potem je vsel kelih j sahvalii, pofvetil in ga nji'11 dal rekozh; Pite is tega vii, šakaj to je moja kri noviga tedarnenta, ktcra bo s3 vaf in sa njih veliko prelita k’ odpuihan-ju grehov. To durite, kolikorkrat bote durili, k’ mojimu fpominu.
Kaj fe je sgodilo na te Jesujove Ђе-Jede : To je moje telo, to je moja kri ?
Velik zhudesh, de fe je kruh in vino V Jesufovo shivo telo in kri fpremenilo , dcfirav.no je podoba kruha in vina tudi potlej „ Ihé oliala.
Kaj je Jesuf hotel s’ befedami : To Jtarile k' mojimafpominul
S’ temi befedami je Jesuf fvojim Apo-ftelnam in vfim mafhnikam oblaft in sapo-ved dal, per f. mafhi ravno s’ temi befedami , ktere je on isrekel, kruh'in vino v’ shivo telo in kri Jesufa Kridufa fpre-menvatij tudi je s’ temi befedami sapo-ved dal, de naj fe per lé fkrivnodi verni hridjani na njegovo ljubesen, terplenje in fmert hvaleshno fpomnijo.
Kdaj fe kruh in vino f premeni v’ telo in kri Jesufovo ?
Kruh in vino fe fpremeni v’ Jesufovo telo in kri, kader inafhnik zhes kruh is-rezke Jesufove befede: ,.To je moje telo, »n zhes vino : „To je moja kri.
Ali je po pofoezhenji file kruh in Vino ?
Ni vezh kruh ne vino, ker Jesufove 'Tigamogozhne befede kruh in vino fpre-^ene v’ njegovo pravo telo in pravo kri. podoba kruha in vina fhc odane.
Kaj pa je podoba kruha in vina ?
Podoba je to, kar fe nad Sakramenta m s’ zhlovefhkimi pozhutki vidi in zhuti: farba, polmf in duh kruha in vina.
Kaj katolßlka zerkev od fpremenen-ja kruha in vina vérje in uziii?
1 ■) De fe per pofvezhenji kruh in vino fkosi besede Jesufove v’ telo in kri Jesufo-vo (premeni, in de je Jesuf v’ tem Sakramentu po bosbji in zhlovefhki naturi prizh-jozh. —r- Defiravno imata kruh in vino pervo podobo in flad, vender ni vezh ne kruh, ne vino.
2.) De v’ podobi kruha in vina je zel Jesuf Kriftuf. — У» podobi kruha tedaj ni farno telo Jesufovo, kakor v’podobi vma ne farna krij temuzh v’vfaki podobi, in tudi fhe tako majhina drobtiniza ali kapliza teh podobi, je Jesuf Kriftuf zel in vef , Bog in zhlovek, s’ du!ho in telefam, s’kervjo in s’ mefam pcizhjozii.
5.	) De verni kriftjani, ki Kriftufa le v’po« dobi kruha vshivajo, ravno tako Jesufa prejmejo, kakor mafhniki, ki ga vshivajo v’ podobah kruha in vina.
4)	De prav iz h ni in grcfhniki per obhajilu Jesufa rofnizhno prejmejo; to de pravissimi guado sadobé, gréfhnihi pa fmert.
6,	) De Jesuf Kriftuf tako dolgo v’podobi kruha in vina odane, dokler podobe
minejo ♦ in de Jcsuf oliane v’ zhloveku s’ lvojo gnado, dokler fmertno ne gréfhi.
Kaj je is tega jkleniti, her je Jesuf KrifluJ' v’ Sakramentu J. Fufimiga Telefa prizhjazh ?
Skleniti je, de moremo Jesufa Kiiflufa v’ tem Sakramentu moliti.
Kakflien kruh in kakßmo vino more biti sa pofvezhvanje?
Kruh more biti oprefen is zhifte bele moke, in vino pravo vino od vinlkc terte.
Šakaj je Jesnf Kriftuf ta prefveti Sakrament poflavil i
1.	) V’ fpomin fvojiga terplenja in fmerti, „Sakaj, koiikorkrat bote ta kruh jedli, in takelhpili, bote fmert Gofpodovo osna-tiovali, dokler on pride.Ì. Kor. ll, 26.
2.	) De bi bil on fam duhovna jed na-fìiih dui h sa vezimo shivlenje. „Moje mefo je sa - ref jed, in moja kri ref pijazha. Kdor ta kruh je, bo vckomej shivcl.“ Jan. И , 56 — 59.
3.	_) De nam je dal flanovitno fprizhvanje Goje ljubesni do naf, in de fmo s’nebefh. kim Ozbetam {pravljeni.
4.	) De je s’ lvojo zerkujo do konza Geta ne le s’ Tvojo gnado, ampak tudi v* fcfnizi fam v’prizho.
,So kriftjani dolshni Sakrament J-Rejhniga Teleja prejemati?
Dolshni fo, lier
1.	) Jesuf fam to sapovcduje rekozh : „Relnizhno, refnizhno vam povem : alio ne hote mojiga meta jedli, in moje kervi pili, ne bote imeli shivlenja v’ febi.“Jan. 6, 54>
2.	) Savoljo gnad, ktere kridjan v’tem Sakramentu sadobi, ktcri je jed in pitje nafhe dufhe sa vezhno shivlenje.
Ali je ta Sakrament vjim vernim sa svelizhanje potreben ?
Ne tako, kakor f./ferdj kerotrozi, ki fhe nifo per pameti 5 odrafheni, kteri ga shelé prejeti, pa jih fmert prehiti3 in tihi, kteri ob pamet pridejo, Svelizhanje dofe-shejo, zhe fo fzer vredni, defiravno nifo bili obhajani. Le tak, kteri je per dobrim fpo-snanju in ga nozhe prejete, ne more biti svelizhan, ker gnađo boshjo sametuje.
Kdaj fmo dolshni SakramentJ. Piefll' ni g a Teleja prejeti?
Po zerkveni sapovedi fmo ga dolshni pod fmertnim greham vfalio leto nar manj enkrat, in fzer ob velikanozhnim zlia^i* prejeti.
Sakaj sapoveduje zerkev ob velika-nozhnim zhaja J. Obhajilo prejeti ?
Sato, ker je Jesuf Kriftuf ob velikanozhnim zhafu terpel in umcrel, in tudi .a
f. Sakrament portavi!, in ga dal fvojim Aportelnam vshiti.
(So kriftjani dolshni flie ob drugih zhafih J. Obhajilo prej etil
,Sveto Obhajilo fo dolshni kriftjani prejeti v’ fmertni navarnorti, sato , ker je po-potniza v’vezhno shivlcnjej zerkuv pa tudi sheli, de bi ga vezhkrat v’letu prejeli.
Šakaj je dobro vezhkrat k'Jvetimu Obhajilu iti ?
Zhe je kriftjan, kolikor njegova fla-boft samore, vreden, je dobro vezhkrat k’ fvetimu obhajilu iti, ker jc Г. Reihno Telo duhovna jed, in daje mozh njegovi dulhi.
Je sanikernoft do prejemanja tega J'■ Sakramenta greh?
Greh je, ker tak zhlovek kashe flabo vero, rnajhino ljubesen in hvalcshnoft do Jesufa.
Per kleri ftarofti fo dolshni otrozi Pervo f. Obhajilo prejeti ?
Nihzher ne more ftarofti, kdaj Го otrozi dolshni, ali kdaj fmejo përvo f. Obojilo prejeti, bolj vediti, kakor ftarilhiin spovedniki, kteri nar bolj vedo, zhe fo °trozi sadofti poduzheni, in zhe teko bruni* n° shivé, de fo f. Obhajila vredni.
Kakjhne gnade sadobé krijìjanit zhe po vrednim J. Reflino Telo prejmejo ?
Vredno f. obhajilo kriftjana
1.	) S’ Jesufam fklene. „Kdor moje mefo je, in mojo kri pije, oftane v’meni, in jeft v’njem.“ Jan. 6, 57.
2.	) Gnado boshjo v’ njem ohrani, in pogmira ali povikfha
3.	) Mu male ali odpuftljive grehe odpufti.
4.	) Mu hudo posheienje pomanjfha.
5.	) Obvarje dulho od prihodniga hudiga.
6.	) Mu da saltavo zhaftitljiviga vllajenja ' telefa in vezhniga shivlenja. ,.Kdor moje mefo jé, in mojo Uri pije, ima vezhno shivlenje, in jeft ga bom obudil pofledni dan.“ Jan. 6,55-
Kdo dèli vernim f. Reßino Telai
Mafhniki dele vernim f, Refhno Telo-
Koga tedaj kriftjan prejme kadar Ji f. obhajilu grel
Jesufa ÆTriftufa praviga shiviga Boga s’dufho in telefam s’ kervjo ias’mefam.
Od perpravljanja sa vredno prejemanje tega fvetiga Sakramenta.
,Se jme bres perprave iti A’ Cvetim11 Obhajilu?
Ne fme fe iti bres perprave k fvetinu1
Obhajilu j temuzh kdor ga hozhe vredno prejeti, more prav perpravljen biti.
Kolikero more per pr avlanj e sa vred-
f. Obhajilo bitil
Dvojno: perpravlanje dufhe in telefa.
Kahflina je per pr ava dujhe ?
1.	) De more kriftjan bres fmertniga greha in v’ gnadi bosliji biti*
2.	) Tuđine fmc imeti ljubesni do malih grehov.
3.) More sheleti Jesufa vredno in po-hosbno prejeti.
Ali je velika pregreha Jesuja nevredno prejeli?
Velika pregreha je, ker je Jesufu ve-hka nezhaft fturjena. — S. Pavl od tega tako le govori: ,,Kdorkolj bo nevredno ta kruh jedil, in kelh Gofpodov pil, je kriv tiad telefam in kervjo Gofpodovo, in fi fodbo (pogubljenje) je in pije, kerne ras-Whi telefa Jesufoviga.“ I. Kor. n, 27 ~~~ 29.
Ktcri J. Obhajilo nevredno prejmejo ?
Vfi, kteri fo v’ Imcrtnim grehu, naj ske vedo ali ne, de fo v’ njem.
Kdaj kriftjan ta g reli vedama fi uri?
Takrat, ko bi ne hotel fpovedniku rvojih grehov rasodeti, ali ko bi per fpovdi
odvese ne dobil, in bi vender k’ f. Obhajilu lhel.
Saka/ ga tudi taki nevredno pre-mejo, ki ne vedo, de fo v'f mer Inim grehu?
Sato, ko bi fe po sapovedi f. Pavla mogli pred farni lebe fkufiti, preden ga prejmejo.
Kako Je grehu pravi, ki Je s' nevrednim Obhajilarn fturil
Se mu pravi boshji rop.
Kako Bog take Jhtrafa, ki boshji rop Ji uré?
Bog jih vezhi del fhtrafa s’ flepota uma, s’ sapufhenjam boshjim, s’ terdavrat-noftjo ferza, s’ zhalnimi nadlogami, in s’ vezhnim pogublenjam. „Saliaj kdor je ali pije nevredno, fi fodbo je in pije, ker ne rastozhi telefä Gofpodoviga. Savoljo tega je med vami veliko flabih in bolnih, in jih veliko fpi.“ 1. Kor. n , 29— ЗО.
Kaj fe je is tega uzhiti, ko je nevredno prejemanj e f. Obhajila tako velik grehi
Is tega fe je uzhiti, de fe zhloveU tega nikolj ne more d o Bi bati, in deje, zhe je nefrezhen bil v’ ta greh palli, dolshen fe ga fpovedati, in veliko pokoro delati.
Kaj more kr iß j an ßuriti, preden f. Reßmo Telo prejme, zhe je v’ fmert-niui grèhu ?
More pred fr o j greh is ferza obshal-vati, fe ga zhifto {povedati, in f. odveso prejeti.
V' zhim oßoji pohoshnoß ali an-doht ßrza?
Poboshnoft ferza obltoji v’ tem, de zhlovek:
1.	) Vero, upanje in ljubesen obudi.
2.	) De moliJesufa Kriftula v’Sakramentu f. Refhniga Telela.
3.	) Dè mifli s’ hvaleslinim ferzam na fmert Jesufa Ifrifiufa, v' litere Ipomin je ta f. Sakrament poflavljen in sapovcdano, de ga verni vshivajo.
4.	) De je ponishen, in de obudi gre-vengo nad grebi, in terden fklepfvoje shi-flenje zhedalje bolj po nauku Jesufovim ravnad, in de ima pofebno ljubesen do ^lishniga.
Kako fe obudi vera pred f Obha-
ÌHam'l
Tako, de liri (tja n terdno verje, de je
Sakramentu altarja ravno tifli Jesuf Kri-l|l vprizho, literi je na fret priihel naf “drefp,^ kteri je terpel in na krishu umeri, teri je tretji dan od fmeiti vftal, in fedi ђа defnizi Boga Ozheta.
Kako Je upanje obudi ?
Tako, de fc krifljan na Jesufovo ljubesen terdno sanefe, de mu bo grehe od-purtil, fvojo gnado, vezhno svelizhenje in vfe potrebne poinozhi sa svelizhenje dal, ker je tako dobrotljiv in miloftljiv, de le mu v’ Sakramentu vshivat da.
Kako Je ljubesen obudil
Tako, de ima krirtjan, kteri k’f. Obhajilu gre , ferzhno vefelje do Jesula Kri-flula, ktei iga bo sdaj prejel.
Kako hrijljan v’ J. Obhajilu Jesnja s' ponishnoflj o prejme?
Zhe premifhluje, kako prezhudno velika je Jcsufova ljubesen, ktera je kurila, de fe je on tolkanj ponishal, de je lvojih vernikov duhovno jed in pijazho portal, de bi le s’njimi fkleni!, de bi vezhno shivlcnje imeli j de je on kralj nebef in scmlje, zhlovek pa prah in pepel in sra-ven fhe greihnik; kako le je tedaj dolshah pred Jesulam v’ Ivoji nizh ponishvati.
Saka/ more krifljan pred f. Obhaja lam ludi grevengo zhes Jvoje grehe obuditi, in terdno Jkleniti sa naprej bruni' no shivetil
Tomoresa to rturiti, ker noben zhlo' vek ni sadorti zhift in popolnama vreden Jesula prejeti } in ker bo tako veliko gnado prejel, more tudi terdno voljo imeti
ljubesniviga in dobrotljiviga Jesüla nevezh shaliti.
Kako naj fe verni krijljan [he bolj perpravlja k’Jvetimu Obhajilu?
Verni kriftjan naj fe poprejfhni dan s’ molitujo, s’ branjam fvetih bukev in s’drngimi dobrimi deli, tudi s’ sdershva-njam od dopufheniga velelja, sa 1. Obhajilo perpravlja.
Kako fe more krijtjan na telefu perpravljati sa f. Obhajilo ?
1.	) De je, zhe ni nevarno bolan, od polnozhitefh.
2.	) De fpodobno oblezhen s’ velikim fpofhtvanjem k’boshji misi perftopi. „Vfe fa naj fe polhteno in poredi godi“, sapore f. Pavl. l. Kor. i4, 40.
Kaj more kriftjan Jluriii, kadar Je pred J Obhajilom ozhitna Jpoved *noli?
Takrat naj grevengo nad Tvojimi gré-**i ponovi. Kadar rezhejo mafhnik: Glejte Jagnje boshje, ktero grehe fveta od-)emlje, naj krirtjan Jesufa moli j in kadar Mafhnik pravijo: Gofpod, nifem vreden, de grefh pod mojoftreho, temuzh rezi le s’ befedo, in moja dufha bo osdravljena, Лај obhajanz s’ veliko ponishnofljo fposna, ni vreden Jesula piejeti, naj fe trikrat T
na perfa udari in ravno te befede s’ mafh-nikam vred govori. Sraven naj tudi upanje obudi, de per Jesufu miloft najde.
Kako fe more obhajani per prejemanji J". liojtje sadershati?
Kadar mafhnik f. Hoftjo podajo, more obhajanz ufta zbedno odpreti, jesik na fpodni shnabel poloshiti, in s’ fpofhtva-njam Г. Refhno Teio prejeti. S.Hoftje ne svezhiti, ne na lafh v’ uftih perdcrshevati, ampak prež savshiti. Ako le f. Hoftja uft prime, je ne fme s’ perftam , ampak s’je-sikam odlozhiti, ne is uft pluvati, in ne prež s’ zerkve iti.
Kaj more krijtjan po f, Obhajila Jturiti ?
Kadar je kriftjan f. Refhno Telo she prejel, naj poklekne na ftran, de v’ miru veliko gnado premifli, ktero je prejel, in v’ teh brumnih miflih naj
1.	) Jesufa sahvali sa nefkonzhno gnado, ktero mu jefkasal, de je k’ njemu prifhel*
2.	) Naj ga v’ ponishnofti moli.
3.	) Naj mu dufho in telo ofrujë, de bo oboje le na boshjo zhaft obrazheval.
4.	) Naj Jesufa proli, de bos' fvojo gna-do ftanovitno v’ njem oftal.
5.	) Naj vero, upanje in ljubesen obudi in druge fturjene dobre iklepe ponovi.
G.) Naj ga profi, de mu vfe dodeli, kar mu je sa dufho in telo potrebno.
Saka; fe more kriftjan s' lakoßier-bjo k' J. Obhajilu perpravljati?
Savoljo fvetofti tega f. Sakramenta in Savoljo velikiga fadu, ki ga kriftjan is vred-niga prejemanja tega f. Sakramenta sado-bi, in savoljo velikiga greha, ki bi ga fkosi nevredno 1. Obhajilo fturil.
Kako Je more kriftjan na dan J. Obhajila sadershati?
1.	) ,Se more varvati vliga poftopanja, doma biti, Jesufa vezhkrat sahvaliti, dobre dela opravljati, in sbranili fvetih mi-fel biti, in dobro je duhovne bukve brati.
2.	) V’ zerkev iti, in poboshno in an-dohtljivo moliti.
3.	) Vfiga pofvetniga hruma in vefelja, bar je mogozhe fe ogibati, in tudi potlej ђа Jesufa ne posabiti, hteriga je prejel, de vfelej brumno shivi ker le s* takim Jesuf vekomej lklenjen oliane.
Ali krij tj an famo v' Sakramentu f. ^’-fhniga Telefa Jesufa Krijlufa prej~
Kriftjan samore Jesufa Kriftufa tudi s’ 'Juhovnim obhajilam prejeti.
Kaj je duhovn» obhajilo?
Duhovno obhajilo fo mozhne shelje Jesufa in njegovo gnado prejeti, ktere ima Imftjan is ljubesni do Jesufa in brumniga shivlenja.
Je krijtjanova dolshnoft vezhkrat iahe skele do Jesufa obuditi, ali duhovno obhalijo prejeti ?
Kriftjan fe more vedno v* duhu obha-jati, sakaj Sakramentaltarja mu je le vzhaß mogozhe prejetij de bi pajesufoviga duha imel, more smirej sheleti, zhe hozhe dufheshivlenje ohraniti. Pofebno pa more.
1.	) Velike shele do Jesufa in njego viga duha obuditi, kader fe perpravlja f. Refh-no Telo prejeti.
2.	) Kadar savolj bolesni ne more Jesufa v’ Sakramentu altarja prejeti.
3.	) Per f. mafhi, kadar fe mafhnik obhaja, in tudi drugekrat, kadar vidi druge k’ f. Obhajilu iti.
yîli je dolshnojt v? navarni bolesni Sakrament f. Refliniga Teleja prejeti?
Velika dolshnoft je, ker je takrat nar bolj potrebno, de dufha kriftjanova mozh sadobi bolesen volno terpeti, iu frezhno umreti, torej fe popotniza v’ vezhnoft fme do .sadnjiga odlafhati, ker je to nevarno.
Zhe krifijan, kteri je bil nekaj dni poprej per J'. Obhajilu, sboli. ali mu j e treba fpet J\ Obhajilo prejetih
Treba mu je, de v’ nevarni bolesni popotnizo prejme.
Kaj naj verni pure, kadar duhoven gredo bolnika obhajat?
Verni naj Jesufa molijo in pozhafté, naj ga fpremijo in sa bolnika molijo, de bi mu Jesuf grehe odpuftil, in fe mu dal vredno prejeti, in naj tudi sa fe profijo, de bi na sadno uro gnado imeli Jesufa Vredno prejeti.
Od Sakramenta fvete Pokore.
Koliko pomenov ima beteda pokora
V febi?
Befeda pokora ima vezh pomenov, ali fe vsame kakor zhednoft, ali kakor Sakrament, ali kakor sadoftifturjcnje.
Kdo ima pokoro kakor zhednojt ?
Tiki, kteri greh zhes vfe fovrashi in °l>shalu}e, ga vezh ne dela, in ga po vredni nad feboj pokori.
Je taka pokora v/elej potrebna od-^u/henje grehov jadobiti?
Vfelej je potrebna, ker drugathi ni ^ogozhe odpufhenja grehov sadobiti, xhc
grefhnik greha ne fovrashi, in ga ne sa-pufti. „Spreoberni fe k’ Gofpodu, in sa-puftî fvoje grehe.“ Sir. 11, 21. „Âko fe ne bote /pokorili, bote vfi pogubljeni. Luk. 13, 3. „Dufha, ktera je grelhila, bo umerla , ako pa krivizhni nad fvojimi grehi pokoro dela, ne bo umeri.“ Ezhel. 18 , 20 — 21.
Kaj je Sakrament ji Pokor el
Sakrament f.Pokore je Sakrament, v* kterim sa to poftavljen mafhnik nameft Boga grcfhniku po herrtu fturjene grehe odpurti, zhe fe jih sgreva in zhirto fpove , in zhe ima tudi refnizhno voljo fe pobolj-fhati, in pravo pokoro delati.
Kdo je pojtavljen majhnihl
Tirti, kteriga njegov fhkof poftavijo, de fpoveduje.
Kaj je pokora kakor sadojtovan/e?
,So tirte fpokorne dela, ktere fo zhlo-veku potrebne, de pravizi boshji sadorti fluri. — Vfak greh more fhtrafan biti, zhe ga zhlovek fam nad feboj ne fhtrafu-je, ga bo Bog fhtrafal, ker je pravizhen, pravi f. Avgufhtin,
Kterim je Sakrament J. Pokore po' treben ?
Vfim tiftim, kteri fo po f. Kerßu fmert-H» greh /turili.
Kdaj je Jesuf KriftiiJ Sakrament f Pokore poft avii ?
Tifli dan, ko je bil od fmerti vflal, in fe je fvojim Apodelnam perkasal, in jim rekel: „Kakor je Ozhe mene pollai, tudi jed val pofhljem.“ Potlej je va-nje dihnil v’ snamnje, de jih s’ nevidno ob-laftjo navda, in jim rezhe: „Prejmite Ive« liga Duha, kterim bote grehe odpuftili, tem fo odpufheni, in kterim jih bote sader-shali, tem fo sadershani. Jan. 20, 21 —2 5,
Kdo ima dah donajhni oblaft grehe odpujhatil
Dan donafhni imajo oblafl grehe od-pulhati fhkofje , kilo nadopniki Apodelnov in drugi mafhniki.
Uteri grehi fo odpufheni v’ Sakramentu f Pokorel
Vii po Kerdu dorjeni grehi, naj bodo ih e tako veliki, in naj jih bo Ihe tolkanj ie odpufté, zhe je gréfhnik prav per-fravljen. — Kridul je rekel fvojim Apodel« ћат: „Karkolj bote rasvesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvcsano. Mat. 18 , 18.
Kaj sadobimo v’ Sakramentu f. Pokore ?
Sadobimo 1.) odpufbenje grehovj
2.	) odpulhenje vezhnih Ibtrafengj
3.	) pofvezhujozho gnado boshjo.
4.) mir vedi. — „Zhe fe fvojih gréhov fpovemo, je Bog sveli in pravizhen, de nam nafhe gréhe odpudi, in naf od vfe hudobe ozhifti.“ i. Jan. 1, 9.
Kaj fe pravi pravo pokoro delati ?
Pravo pokoro delati fe pravi k’ Bogu fe poverniti, od kteriga fmo fe s’ gréham odvernili, fvoje gréhe allertiti, jih refnizh-no obshalovati, lejih fpovedati, j'ih nizh vezh duriti, in sa nje sadodi duriti, in dobre dela delati.
{S'ktero pergliho naf je Jesuf poda-zhil, de more grèftinik vfe to Jtariti, zhe pravo pokoro dela ?
S’pergliho od sgubljeniga Sina. Luk.
15.
Kaj je potrebno v Sakramentu f Pokore, de fe odptißlanje gréhov sadobi ?
Potrebno je :
1.	) Sprafhevanje vedi ;
2.	) Grevengo nad durjenimi grćhmi j
ЗЛ Naprejvsetje ali fklep fe poboljfhatij
4.	) Zhida fpovedj
5.	) Sadodi doriti ali nalosheno pokoro dodati.
Kaj Je pravi veft fprafhevatil
Ved fprafhevati Ге pravi,1 dobro рге-mifliti, kaj je zhlovek od fvoje sadnje dobro fturjene fpovedi, ali od tidiga zhafa^, kar je sazhel gréh fposnorati, gréfhil.
Je fpra/hevanje vejti potrebno!
Sprafhevanje vefli je filno potrebno, Iter fe gréfhnik bres fprafhevanja vefli fara febe ne more prav fposnati, fe ne pobolj-fhati, in ne zhifto fpovedati.
Jefprajhevanje vefli farno takrat potrebno , kader Je grèjhnik k' fpovdi per-pravlja ?
Ne le takrat, ampak vezhkrat naj fvoje shivlenje premifbljuje j pofebno ob nedeljih , prašnikih , po poflufhanji boshje beiede , in vfak dan svezher, ker to pomaga , de le zHlovek loshej lposna} ponishuje in poboljlha.
■dii Je more gréfhnik perfprajhevanji vefli veliko persadeli!
Gréfhnik fi more per tem toliko in fhe vezh persadeti, kakor per kakim imenitnim opravilu.
Kteri gr eßmiki fo dolshni fvojo veji Jhe bolj ßierbno fprafhevati!
Tilti grefhniki, kteri fo fe flabo fpo-^edalijvojo ved malokrat fprafhevali, kteri fvét in njegovo vrfelje ljubijo, in kteri ^ajo veliko pofvetnih fkerbi in smotnjav.
Kaj more zhlovek Jtariti, de bo sa-^ogel foojo ve/t prav fprajhati?
More f. Duha na pomozh poklizatide ga rasfvetli in njegovo grefhno ferze ome-
zbi, de gréfhnik prav fposna froje grehe in febe, kakor ga Bog posna , ki ga bo fodil, kakor je v’refnizi, ne pa kakor fo fara febi sdi.
Gréfhnik, zhe bolj greh ljubi, manj ga vidi, zhe ga bolj fovrashi, bolj ga fposna, ker fovralhtvo is fposnanja pride. Dokler fe gréfhnik ne sazhne poboljfhevati, ne bo fvojih gréhov fposnalj zhe tudi vidne gréhe fposna, je fhe vender fiep, ker ne fposna njih hudobe. David, ko je fvoj gréh prav fposnal, in fvojo nefrezho savoljo gréha shivo obzhutil, je rekel: „Tvoje pfhize, o Bog, v’meni tizhé, in tvoja roka je tefhka nad menoj. Savoljo tvoje jése ni sdravja na mojim mefu, moje kofti nimajo pokoja savoljo mojih gréhov. Šakaj moje hudobije fo zhes mojo glavo sraflc, in me tlazhijo kakor teshka butara.“ Pfalm 37, 3 — 5. Ravno tako je tudi sgubljeni fin sdihoval, ki je fam febe premiihToval in sazhei fvojo nefrezho lposnovati.
Na kaj more grd/hnik mifliti, preden fe Jiurjenih grehov J'praßlaje ?
More premifliti, zhe je fpolnil Tvoje per sadnji fpovedi fhirjene fhlepe in obljube, in kar mu je fpovednik sa pokoro na--loshil, ali fvetoval duriti, de bi fe loshej greha varoval.
Na kaj more grë/hnik J'ploh mifliti per fprafliuanju veftii
Sploh more mifliti:
1.	) Zhe je s’ millijo, s’ sheljami, s’ befe-dami ali s’djanjem, ali s’samudo dobrih dél gréfhil.
2.	) Kakfhen greh je fluril.
3.	) Kolikokrat je en greh fluril.
4.	) Ka okoljlhine greha, ktire hudobo fturjeniga greha povilhujejo, ali smanj-fhujejo.
5.	) Kaj je is greha prifhlo, in kaj je k’ gréhu perloshnofl dalo.
6.	) Is kteriga namena je gréfhil.
Na kaj more greßinik per fpraßie-Vanji vejit pojebej mifliti, de bo Jvoje grehe svedil ?
1.	) Zhe ni gréfhil soper defet boshjih ali pet zerkovnih sapoved-
2.	) Zhe ni kriv eniga alivezh poglavitih, laftnih ali ptujih, soper f. Duha, ali v’nebo vpijozhih gréhov.
3.	) Zhe ni opuftil dél milofti do fvojiga blishniga, ali kaj drusiga dobriga, kar je bil dolshan fturiti.
4.	) Zhe ni dolshnoft fvojiga ftanu v’ ne* ^ar pufhal.
5.	) Zhe je fturjeno krivizo poravnal in Popravil, in s’ Tvojim fovrashnikam Te Ipra-
vil.
•f Nakajmore zhlovekper fprajhevanji pregréjhnih mijel in s/ielja gledati?
Per fprafhevanji hudih mifei more gledati, zhe jih je radovoljno imel, in per sheljah, zhe je va-nje pervolil.
KakoJe moreJhlevila grehov fpraflie-vati?
More mifliti, kolikrat je en fmertni greh fturilj zhe pofebej lhtivila ne ve, noj pomilli faj, kolikrat ga je v’ melzi, ali v’ tednu, ali na dan fturil.
Sakaj femore tudi fpra/hevati, kaj je is greha priftilo, in kaj je k’ grehu per-loshnojl dalo ?
Sato, ker more na fpovedi rasodeti, zhe je bil blishni s’njegovim gréham mozhno rasshalen, pofhkodvan ali pohuj-fhan j zhe je savoljo tega sazhel v’ bogabo-jezhnolti bolj mersel in sanikern perhajati» Ravno tako more tudi na fpovedi povedati, kaj je k’ grehu perloshnoft dalo, zhe je gréfhil is fiabe navade, ali ker fe perlosh-nolti ni ogibal, ali radovoljno v’nji oliai.
Kako fe fprafhuje veft nad dolsh‘ nojtmi Joojiga ftanu?
Zhe pomifli, zhe je kakor ozhe, g°' fpodar, vifhi, ali kakor otrok, pofel, a^1 podloshen i. t. d. fvoje dolshnolli svelto do-polnoval, ali ne.
Kdaj je sanikernoft v fpraßtvanjt vefii velik gréti ?
Pofebno takrat je velik greh , kader fe zhlovek v' navarnoft pollavi kak fmertni greh posabitij to fe sgodi vezhi del per ljudeh, kteri velikrat fmertno gréfhe, in fe malo» kdaj lpovedujejo.
Od grévenge.
Kaj je grevenga?
Grevenga je gnufenje nad gréham, ki je nar vezhi hudo na fvetu, in ferzhna sha-lo(l, de je Bog rasshaljen, fklenjena s’fta-Jttovitno voljo Boga nizh vezh rasshaliti.
Kakfhrta more grevenga biti?
Grévenga more biti: i.) Notrajna ali ferzhna , 2.) zhesnaturna, 3-) nar vezhi, (zhes vfako drugo shaloft,) 4.) nad vfimi grehi.
Kdaj ima gréjhnik notrajno ali ferzhno grévengo ?
Takrat, kader ni le v’udih , ampak ga ferzi pezhe, in pokoja nima, de je Boga s gréham rasshalil, in fe tudi poboljlha. Bog Sapoveduje gréfhnikam rcko'h: „Spreober-^'te fe k’ meni is zeliga ferza s’ podam, s’ )°kam in shalovanjcm , in pretergujte Ivoje ^erza, ne fvojih obiazhil. „Joel 2,12- Islande prave notrajne gre'venge imamo nad ■ Petram, nad Davidam, nad ozhitnim
gréfhnikam, ki je v’tempelnu molil, nad sgubljenim linam i. t. d.
Sakaj more grévenga Jerzhna sha-loft bitimi
Sato, ker ima tudi greh v* ferzu fvoj sazhetek. ,,Is ferza pridejo hude mifii, ubjanje, prefhefhtvaloternija, tatvine, krivo prizhovanje , preklinovanje. „Mat. 15 , 18»
Kdaj ima gréfhnik zhesnaturno gr evengo ?
Kader ga gnada f. Duha in zhes natami urshohi k’shalvanju omezhé j de sato shaluje, ker je s’gréham Boga nar vezluga dobrotnika rasshalil, gnado boshjo sapra-vil, pravizo dò nebef sgubil, inlevezhni-ga pogublenja vredniga fturil.
Kdaj ima zhlovek naturno gr evengo7.
Takrat, kadar is naturnih urshohov shaluje, de je s’ greham oframoten in po-fhkodoan, v’ bolesen padel, ali fe mu je kaj drusiga, karkoli fi she bodi, hudiga sgodilo. Kralj Antioh fi je v’ fvöjim hudobnim shivlenji nesnano bolecen dobil» de fo ga shiviga zhervi jedli. Vfi fo ga sapu-flili, nobeden mu ni hotel flrezhi. Sdej je obshaloval fvoje pregreihno shivlenje, pa ne is ljubesni do Boga, ampak savoljo bo-lezhin, ki jih je terpel, in je sbelilod njih
refhen biti. Proßl je Boga sa pornozh, pa je ni dobil. 2. Mab. 9.
Ali grefhnik more s' sgol naliirno gr evengo per Bogu odpujhanje sadobitil
Ne more, ker taka grevenga ne pride is ljubesni do Boga, ampak is ljubes-fti do lamiga febe.
Bi bila grevenga dobra in sadojli, fio bi zhlovek le saio shaloval, hi Je pe-hla boj i l
Taka grevenga bi ne bilasadofli. ker bi isvirala le is krahu pred peklam , ker tak, kteri is krahu nad greham shaluje, fe le boji goreti, ne pa grefhiti.
Ali ni Jtrah pred pehlam grefhni-ku vender k’ pridu ?
Tudi tak ftrah je grefhniku k’ pridu, ber ga od grefhnih del odvrazhujc, in k’ dobrim napeljuje. „Gofpodov krah je mo-drofti sazhetek.“ Prip. 1, 7. „Strah bosh-ll je sazhetek njegove ljubesni. Sir. 2 5, 16»
Suhaj sgol ftrah prave grévenge n’ grejliftiha ne napravi?
Sato ne, ker volje gréfhnikove ne brenaredi. — Tak grefhnik ne fovrashi jiréha is ljubesni do pravize, temuzh sato, mu je greh fhkodljivj on sheli, de bi do perpulheno , kar ljubi, ker fe pa flraho-Vanja poflave boji, gréh fovrashi, to de le
permoran. Njegova volja fe fhe hudobna , defiravno fo unajne dela dobre vidïti» „Kdor ne ljubi, oflane v’ fmerti.“ i. Jan. 3, 14. „Kdor neljubi Gofpoda Jesufa Kriftufa, naj bo preklet.* l. Kor. 16. 22.
Sakaj more gréjlinik gréh Jovra-shiti ?
Gréfhnik more greh fovrashiti is Iju-besni do Boga.
Kako gréfhnik ve, de greh is Ija-hesni do Boga Jovrashi?
Is tega, zhe je perpravljen rajfhi vfe sgubiti, in fe vfim ljudem sameriti, kakor Boga s’fmertnim gréham rasshaliti. — Tako je fturil egiptovfki Joshef, ker fe je rajfhi ljudem sameril in v’jezho fhel, kakor de bi bil gréfhil. 1. Mos. 30 > 9»
Sakaj je tedaj k’ pravi grévengi po-trehna ljubesen do Bog a?
Sato, ker le tifli, kteri Boga prav ljubi, samore greh tudi prav fovrashiti iu obshalo^ati, in s’tako grévengo odpufhenje sadobiti. Jesuf pravi od odiitne grefh-nize: „Veliko grehov ji je odpufhenihj ker je veliko ljubila5 komur je pa manj odpufheniga , manj ljubi.“ Luk. 7, 47*
Kaj fe hozhe rezhif grevènga more nar vezhi shaloft biti ?
,Se hozhe rezhi, de gréfhnik more bolj sbalovati, de je Boga rasshalil, ka-
kor de bi bil nar ljubfhi rczh na fvetu sgubil.
Tako veliko shaloft je imel David', kteri lam od febe prizha rekozh: ‘„Truden fim od sdihovanja, vfe nozhi le na fvoji pofteljifilno jokam, in fvojo pofteljo s’ Tvojimi folsami mozhim. Od snotrajne shalofti fo mi ozhi otemnele, med vfimi Tvojimi fovrash-niki fim fe poftaral. Plalm 6, 7 — 8. Moje ozhi bolj zhujejo, kakor zhuvaj, flab fim in ne morem savoljo velike snotrajne shalofti govoriti. Plalm 76, 5.
Saka/ more biti shaloft nad grehmi tako velika ?
Sato, ker nobena nefrezba ni tako Velika, kakor boshje rasshalenje.
Sam greh je edino hudo, kergréhBoga Sanizhuje, in shali, dufho oftudno fturi, in ji neisrezhene lhtrafenge safluslii. Jeremija prerok grefhniku to filno hudobijo ozhita rekozh: „Vidi in vedi, kako hudo in grenko je sa-te, de fi sapultil Gofpo-da Ivo ji ga Boga. Jer. 2, 1Q.
Ali je lohka tako veliko shaloft imeti ?
Teshko je, ker grefhni zhlovek ne iposna sadofti hudobije, ktero ima greh v’ febi. Le pofebna gnada boshja gréfhniku Pomaga, de hudobijo greha fposna, in ga sato gnado more Boga po-
°bshaluje$ in ^ishno profiti.
Зоб
Po zhim Jposna gréjhnik, de ima tako veliko shalojt?
Potem, zhe vfe fovrashi, kar je pred ljubil, fe s’ veliko nejevoljo fpomni vfiga vefelja, ki ga je v’ grehu vshival, in ima nepremagljivo voljo rajfhi vfe terpeti, kakor fhe grefhiti, in tako voljo tudi v* per-loshnofii ozhitno in refnizhno pokashe.
Kdaj je gr evenga zhes vje grehe?
Takrat, kader grelhnik nad vlimi grebi shaluje, nad velikimi in nad majhnimi, nad laflnimi in nad ptujimi, kterih je on deleshen.
Sakaj more grejhnik zhes vfe grehe shalovaii?
Sato , ker fo vfi grehi Bogu soperni, in ga rasshalijo, in ker je Jesuf sa vlak greh terpel. — Bog pravi ikosi preroka Ezehiela : ,,Ako krivizhni sa vfe Ivoje grehe, ktere je fiuril, pokoro fturi, in vfe moje sapovedi dopolni, prav in po pravizi ravna, bo gotovo shivcl, in ne bo umeri. Ezeh. 18, 21-
Je lohka nad ifimi fturjenimi grehi shalovatil
Ш lahko, sato ker ima vfak 'zhlovek pofebno nagnenje do kakiga greha, kte-riga teshko opufli. Tudi je telhko shal-vati nad greham , kteri zhloveku dobizhek nefc, ali ga zhafno frezhniga fturi.
Koliko zhafa more gre/hnik nad Jvojimi grehmi s/ialovali ?
Grcfhnik more do fmerti shalovati, to je, fvojo nehvaieshnoft in hudobijo more smeraj fposnati. — David, sgled prave pokore, je djal: „Jeft fposnam fvojo hudobijo , in moj greh je vedno pred mojimi ozhmi.“ Pfalm. 50, 5.
Kolikera je zhesnaturna greven-
gai
Zhesnaturna grevenga je dvojna, po-polnaina in nepopolnama.
Kaj je popolnoma grevenga?
Popolnama grevenga je shalovanje in gnufenje nad greham, her je grefhnik Boga nar vezhi dobroto, ktero zhes vfe ljuti, rasshalil, s’ terdnim naprejvsetjam Sklenjena Boga nizh vezh rasshaliti.
Kako J'e popolnama grevenga obudi ?
Tako le:
Moj Bog, meni je shal savoljo vfih *^0jih fturjenih grehov, sato ker firn s’nji-*^1 tebe fvojiga vie ljubesni vredniga Boga, ^ar vezhi in nefkonzhno dobroto, htero Js ferza ljubim, rasshalil, Terdno fklenem ® tvojo gnado fvoje shivlenje poboljfhati, rajihi vfe, tudi fmert preterpeti, kakor tebe fvojiga Boga, nar vezhi dobroto s’enim
V 2
grekara vezh rasshaliti. Daj mi gnado, de ta fvoj fklep fpolnim. Proßm te sa to sa-voljo nefkonzhniga saflushenja tvojiga bo-shjiga ,Sina, nafhiga Gofpoda in Svelizhar-ja Jesufa Kriftufa.
Kaj je J'turiti, kader fe hozhe popolnoma grevenga obudili?
Takrat moremo: 1.) Boga sa gnado profiti. „Vfak dober dar je od sgoraj, in pride od Ozheta fvetlobe.“ Jak. l, 17.
2.	) «Si k' ferzu vseti, kdo je tiki, kteriga
fmo rasshalili.	*
3.	) £Se v’ obudvanji te grevenge vezh-krat vaditi.
Kdaj je zhlovek dolshan popolnoma gr evengo nad fvojimi grehi obuditi?
1.	) Kader mifli kak fvet Sakrament prfejeti, pa fe v’ kani fmertniga greha snaj-de, in nima perloshnoki fe fpovedati.
2.	) V’ vfaki fmertni nerarnoßj.— „Lju-besòn pokrije obilno fhtevilo grehov.“
1.	Pet. 4} 8.
Kdaj fe more flie fzer popolnoma gr evenga obuditi?
Prav dobro je popolnama grevengo vfaki dan obuditi, slatti pa, preden fe fpat gre.
Kaj fturi popolnama grevenga?
Popolnama grevenga dodeli odpu-fhanje grehov tiftim, kteri nimajo perlosh-
nodi, pa imajo vender tcrđno voljo, kakor hitro bo mogozhe, fe jih/povedati. — Tako uzhi sbor v’ Tridenti! v’ l4. Sej. 4»
Kaj je nepopolnama grevenga ?
Nepopolnama grevenga je zhesnatur-no shalovanje in gnufenje nad grćham, sato ker je greh fam na febi oftuden, ali pa, кег sgubo nebef in vezhno terplenjc v’ pekli pernefe, fklenjeno s’ terdnim Ikle-pam Boga nizh vezh rasshaliti.
Kaj more greflinik, kteri nepcpol-nama grevengo obudi, ßie dalej ftariti?
Tahi gréfhnik more upati savoljo sa-flushenja Jesufa Kriftufa odpufhenje fvojih grehov do/ezhi, in more sazheti Boga, sazhetnika vie pravizhnofti in fvojiga opra-vizhenja zhesvfe ljubiti.
Kako fe nepopolnama grevenga obudi ?
Tako le :
Moj Bog! meni je shal is zeliga mojiga ferza j in fovrashim is forza fvoje grehe savoljo njih odudnodi, in sato, her firn sa-volj njih nebefa sgubil, in pekel saflushilj in kolikor bolj grdh fovrashim in zhertim , toliko bolj ljubim od sdaj pravizhnoft in tebe, o moj Bog, ker fi isv’rkm sazhetnilc vfe pravizhnofti. Upam sadobiti od tvoje nefkonzhne milofti savoljo saflushenja Je-' sufa Kriftufa fvojiga Odrefhenika odpu-
fhenje fvojih grehov, in terdno fklenem s’tvojo gnado sanaprej nizh rezh grefhiti.
Kaj fe dofeshe Jkosi nepopolnama grevengo ?
Dofeshe fe v’ fpovedi in s' fpovedijo odpufhanje grehov.
Utero grevengo Ji more gréjhnik persadevati obuditi ?
Defiravno je nepopolnama grevenga h’Sakramentu pokore sadofti, fi more vender gréfhnik porsadevati, de popolnama grevengo obudi.
Je potrebno, de je s’ grevengo tudi upanje jklenjeno ?
Potrebno je, de gréfhnik v’ fvoji sha-loftiv’Kriftufovo saflushenje, v’ bôshjo vfiga-mogozhnoft in miloft saupa, de mu bodo grehi odpufheni, ker bi fzer obnemagal in obupal, in bi bil tako pogubljen, kakor Judelh lihltarjot.
Od terdniga fklepa ali naprej-vsetja.
* t !
Kaj je terdni jklep ?
Terdni Шер je refnizhna volja fvoje shivlenje poboljfhati, in nizh vczh grefhiti. Jesuf je rekel prefhefhtnizi. „Pojdi, in sa-aaprej vezh ne gréfhi.“ Jan. 8, n-
H' zhimu more bitipcrpravl/en, kdor ima rejnizhno voljo Je poboljßiali?
Tak more perpravljen biti:
1.	) Vfih grehov, in tudi blislme perlosh-nofti in nevarnofli greha fe ogibati. „Naj sapufti hudobni Tvojo pot, in krivizhni Tvoje miüi, naj fe h’ Gofpodu verne, in on fe bo zhes njega ufmilil, in k’nafhimu Boga, sakaj per njem je veliko odpulhanja.“ Isa. 55,7.
2.	) Vfakimu nagnenju v’ greh soper fiati, in fi vfe potrebne pomozhi v’pridober-niti, de gnado boshjo v’ Tebi ohrani, sve-flo more moliti, pogofiama Trete Sakramente prejemati, Te pofiiti i. t. d.
3.	) Ptuje blago poverniti, s’grehamftur-jeno pohujfhanje, in blishnimu na zhafii, ali na blagu ali drugej fturjeno Thkodo popraviti.
4.	) Vfim Tovrashnikam in rasshalnikam is Terza odpuftiti. .
5.	) VTe dolshnofti fvojiga ftanu na tanko fpolnovati.
Kako lepe sglede prare grevenge in refnizhniga fhlepa nevezh greThiti imamo
fvetim pifmu nad sgubljenim finara, nad Zahejam, nad Г. Pavlam, kteri pravi: »,Nobena rezh naf ne bo mogla lozhiti od ljubesni boshje, ktera je v’ Kriftufu Jesu-Tu Gofpodu nafhinj.“ Rim. 8, 39,'i. t. d.
Kaj more greßinik Jtur iti, de bo terden ßilep fe poboljjhati sadobill
1.	) Verno moliti, in ufmiljeniga Ozheta filosi Jesufa Kriftufa sa gnado proliti, ker vfa nal'ha smoshnoft je le od Boga.
2.	) Vrednoft in prid gnade boshje, kte-ra je vezh vredna, kakor vie zhafne dobrote, in tudi fhkodo, Utero nar manjfhi greh dufhi (turi, in ktera je vezhi, kakor vfe zhafne nefrezhe, vezhkrat premifhlje-vati,
3.	) Pogoko premifhjelvati fmert, fodbo, vezhnok, Jesufovo terplenje, in vfe to, kar v’ njegovim ferzn ljubesen do fveta manjfha , in njegovo ferze k’ Bogu po-vsdiguje.
4.	) Vezhkrat ferzhno voljo ne vezh gre-fhiti ponavljati, pofebnopa, kadar fkufh-njave previdi ali obzhuti : ,,Kdor do kon-za ftanoviten odane, bo svelizhan.“ Mat. 10, 22.
Od fp o v e d i.
Kaj je f poved ?
Spoved je sgrevano in ponis imo ob-toshenje fvojih kurjenih grehov pred mafh-nikam k’ fpovedvanju pooblaftenim, sato de bi odveso od njega prejel.
Ali je poi reino, de Je grejhnik na /povedi Jvojih grehov s* ponishnim in shaloftnim ferzam obtoshi?
To je potrebno, drugazhi 'bi fpoved dobra ne bila, ker grehi na fpovedi nilo le sato odpufheni, ko fe jih fpove, ampak savoljo snotrajne grevenge, ki jo grefhnik nad grehmi ima,
Kakjhna more fpoved bit il
Spoved more biti, l.) ponishna, 2.) zela, 3.) zhirta, refnizhna bres hinavfhine.
Kdaj je fpoved ponishna ?
Spoved je ponishna, kader fe grefhnik vef sgrevan in oframotcn fvojih grehov obtoshi, vfe nepotrebne isgovore naflran Putti, in fe fodbi fpovednika podvershe
Saka j Je more greßinik ponishatil
On fe more ponishati pofebno na fpovedi, ker je nesvett flushabnik boshji, nehvaleshen otrok, hudodelnik pogublenja 'reden, pa vender sheli in proli milofli, ktere ni vreden.
Od kod isvira prava ponishnoft?
Prava ponishnoft isvira is refnizhniga posnanja fvojih grehov in fvoje nevrednotti.
Sgubljeni, rasujsdani fin, kader je Tosnal fvojo hudobno nepokorfhino, je
rekel ozhetu: „Ozbe, gréfhil fim v*nebefa in soper vaf, vezh nifim vreden vafh fin imenovan biti. „Luk. 15, 21. Ozhitni gréfhnik je oddelezh fiai, in fi ni upal ozhi v» nebefa vsdigniti, temuzh terkal je na fvoje perfi rekozh: Bog bodi miloftljiv meni gréfhniku.“
Kdaj je fpoved zela ?
Spoved je žela,- kader fe gréfhnik vfih /vojih fhe ne fpovedanih grehov pred fpo-vednikam na tanko, odkritoferzhno in bres hinavfhine tako obtoshi , kakor fe po fkerbnim fprafhevanji vefti kriviga fpo-sna.
Kdaj je. f poved zhifla, odkritojerzh-na in bres hinavjhine ?
Takrat, kader t.) gréfhnik fhtevilo vfih fmertnih gréhov bres samolzhanja, in tudi okolfhine, ktere gréh sa fposnanje vezhi fture', ali pa njegovo forto fpreme-né, na tanko rasodene. Vender pa ne fme ljudi, s’kterimi je grefhil, nikolj imenovati, in fe more varovati , de kaj ne pové, kar bi bilo pofbtcnju blishniga nafproti.
2.) Kader to, kar od fvojih grehov sa terdrto vé, tudi sa terdno rasodéne, od tega pa, kar ne vesa terdno , pove, de ne vé sa terdno.
Ali vel\a fpoved, kader greßinik isßrahuali is framoshljivojli per J'povedi kak Jmerten greh samolztii?
Takrat njegova fpoved ne velja le nizh, ternuzh takrat lhe nov (mertni greh fluri, s’ kterim Sakramentu pokore veliko nezhaft fturi.
Kaj more greßinik f turiti, kteri je na fpovedi kak Jmerten greh nalajh ali pa is grejhne sanikernofti samol-zhal?
Tak grefhnik ni le dolshan samolzha-niga greha fe /povedati, ampak fe m|>re tudi obtoshiti:
1.	) У’ koliko /povedih je ta greh sa-molzhal.
2.	) More vfe fpovedi, ktere je po sa-molzhanim grehu opravil, in v’ kterih fe je fmertnih grehov obtoshil, popolnama ponoviti.
3.	) jSe more fpovedati, ako je v’takim ftanu prcfveti Sakrament Refhniga Telefa prejel, kolikrat je to bilo, in zhe fe je tudi ob velikanozhnirn zhafu sgodilo.
/|.) More povedati, zhe je tudi druge fvete Sakramente v’ tem flanu prejel. 1
Kaj more greßinik ftariti, klen je fmerini greh ali is nevednojti, ali is posabljivofti samolzhall
Tak grefhnik more per pervi fpovedi
samolzhan greh povedati, zhe ga kmalo po fpovedi in ihe pred Obhajilam vezh ne more povedati.
Ali fe nam je treba per fpovedi framovati ali bati ?
Ni fe nam treba per fpovedi ne fram-vati, ne bati, ker naf
1.	) ni bilo fram pred Bogam, kteri vfe vidi, gréfhiti, in le nifmo bali od njega vekomej pogubljeni biti.
2.	) Ker je boljfhi froje grehe na fkriv« nim pred fpovednikam rasodeti, kakor pa s’ nepokojno velijo shiveti, nefrezhno u-mreti, inlodnidan savoljo tega pred vfim fvetam v’ framoto priti.
3.	) Ker tudi fpovednik vé sa fvoje fla-bofli, in more savoljo tega do greïhnika ufmiljen biti.
4.	) Ker je fpovednik pod fmertnim gré-ham, in pod ojllrimi zhafnimi in vezhnimi fhtrafengami dolshan molzhati.
Kako naj gréjhnik na fpovedi govori?
1.	) Vfelej raslozhno, in kolikor je mo-gozhe s’ fpodobnimi befedami.
2.	) Tako, de ga bo fam fpovednik, ne pa drugi ludje flifhali,
Alifino fe dolshni tudi malih ali od-pujtljivih grehov fpovedati ?
Nifmo fe rayno dolshni, pa je to ven-
der prav dobro, in fe vfakimu fvetuje, ber fe lohha sgodi, de gréfhnik ne vé, zheje Velik ali majhen greh.
Je treba vezhkrat h' Jpovedi iti ?
Vezhkrat je treba k’ fpovedi iti sate:
1.	) Ker fe vezhkrat grefhi, in ker je nevarno fpravo s’ Bogam odlafhati.
2.	) Ker pogodna lpoved zhloveka varuje nevarnofli in priloshnofti greha, in dufho v’ gnadi poterdi.
3.	) Ker pogodna fpoved veliko perpo-more, de je ved smirej bolj zhifta in ob-zhutljiva.
F* kteri Jtarofii Jo oirozi dolshni k’ Jpovedi iti ?
Otrozi fo dolshni k’ fpovedi iti, kader fe pameti savedo in sazhno dobro od hu-diga raslozhevati.
Kaj Je more jturiti, preden Je sazhne Jvojih grehov Jpovedvati ?
Preden fe sazhne fpovedati, more poklekniti, f. krish duriti, in rezhi fpo-vedniku: Jih profim, duhovni ozhe, Sa f. shegen, de fe bom mogel prav in zhifto fr'ojih grehov fpovedati.
Kaj more Jturiti potem, ko shegen °d Jpovedniha prejme ?
Potem fe moli, zhe je zhaf in prilosh-ђоА, ozhitna fpoved, in fzer tako le:
Jeft ubogi gréfhnik, fe fpovem Bogu vfigamogozhnimu, Marii njegovi prezha-ftiti materi, vfim ljubim fvetnikam in njim boshji nameftnik, de lim od fvoje sadnje fpovedi, ktero firn {pove/, kdaj fi bil sadnizh per /povedi) fluril, velikrat in mozhno grefhil, s’ miflijo , s’ beledo in s’djanjem, slafli pa fe obtosbim, delim— (lukej fe /povej fvojih grehov tako, kakor fe je pred uzhilo , in kakor fe pred Bogam kriviga /posnafli.)
Kako fe J'poved Jklene ?
Spoved le tako f klene:
Savoljo tih in vfih mojih grehov, ki jih vem, in ki jih ne vem, lttere fim ftu-ril, ali fim kriv bil, de fo jih drugi fturili, mi je is ferza shal sato , ker fim s’ njimi Boga nar vezhi in vfe ljubesni vredno dobroto rasshalil. Terdno fklenem nizh vezh grefhiti, in fe vfih priloshnoft, ktere v’ greh napeljujejo, varovati. Profim jih duhovni ozhe sa svelizhanfko pokoro, in sa potrebne nauke, in sa odveso fvojih grehov, zhe fim je vreden.
Je velika dobrota f. odvesa ?
Sveta odvesa je velika dobrota, ker s’ njo grefhnik, zhe je refnizhno sgrevan, sadobi odpulhanje grehov, in vezhnih fhtrafeng, pofvezhujozho gnado boshjo, iu pravizo do nebefhkiga kraljeftva.
Ali samore grejhnik odveso Jvojih grehov po vrednim sa/lushiti^
To je nemogozhe, ker take velike gnade nihzher ni popolnama vreden, te-tnuzh fpokorni grélhmk jo le po miloftì boshji sadobi.
Ima fpovédnik oblajt kader h olj ho-zhe g refluii k a od gréhov odvesali'l
Spovednik ima refnizhno oblaft od Jesufa Kriflufa gre'lhnika od grehov odve-Sati, zhe je refnizhno sgrcvan j zhe pa ni Sgrevan, in pokore ne dela, ni f. odvese, 1’reden.
Jesuf lam je le Spokornim gréfhni-bam grehe odpufhal, tako morejo tudi Spovedniki duriti, ker jim je Jesuf dvojno oblaft dodelil, grehe odpufhati, in sa« dershevati. Mat, 18, 18.
Od dolge fpovedi.
Ali je dolga Jpoved, io je /poved od Zeliga shivlenja, vfakimu potrebna'ì
Nekterim je potrebna, nekterim k* f^idu, in nekterim pa tudi lohka fhkod-}<va.
Kdaj je ponovlenje she flurjenih faoved potrebno?
k 1.) Kader je kdo v’ poglavitnih refnizah erfhanlke vere neveden bil.
2.	) Kader je kak velik greh bodfi is'fra* moshljivofti, ftrahu, ali is pregrefhne ne-vednofti, ali pa is sanikerne posabljivofti samolzhal.
3.	) Kader je bil vezh zhafa v’ pregrefh-nih navadah, alirri prave grevenge interd-niga fklepa Tvoje shivlenje poboljlhati imel.
4.	) Kader po pameti previdi, de Te ni prav fpovedeval.
Kterimu je dolga fpoved dobra in k' pridu?
1.	) Tirtimu, kteri je fklenil bolj popol-nama shiveti.
2.	) Tiftimu, kteri mifli Tvoj ftan fpreme-niti, de bo fvoje dolshnofti v’ novim Hanu loshej dopolnil.
5.	) Tudi vfakimu je koriftna, de Te loshej k’ fmerti perpravlja, ker po fmerti ni vezh zhafa pokoro delati.
Kterimu krijtjanu bi bila dolga J'poved lohka fhkodljiva?
Tiftimn, ki jo je enkrat, ali vezhkrat opravil, in je fzer zagovitniga, bojezhiga Terza, je lohka fhkodljiva.
Kako fe more kriftjan, kar dolgo Jpoved sadene, sadershaii?
Kriftjan Te more s’ Tvojim navadnim fpovcdnikam pofvetevati, intofturiti, kar mu on fvétuje ali sapove, ne pa po Tvoji
volji delati. Dalej naj fkerbi sa redno boljfhanje shivlenja , sa raft v’ dobrim in sa relnizhno pokoro bolj, kakor sa pona-vlanje she vezbkrat fturjenih fpoved.
Od sađofti fturjenja, ali naloshe-ne pokore.
Ali ima vfahi zhlovek dolthnojt Je pokorili?
Vfaki zhlovek ima dolshnoft fe pokoriti, ali pokoro delati. INedoIshni fo morejo pokoriti, de bi ne grefhili,- ker tudi nedolshni nofijo bogaitvo boshje gnade v« perltenih polodah. II. Kor. 4,7. Gre-fhniki fe morejo pokoriti, de bi gna-do fpreobernenja in ufmilenja od Gofpod Boga prejeli. Ninivlani fo fe poftili, in fo molili, de bi bili odpufhenje sadobili, in Bog jih je uflifhal. Jon. 3, 8. Spre-obernjeni grefhniki fe morejo pokoriti, de fe v’ greh ne povcrnejo. Tako je fturil öavid, kakor fam fprizhuje: ,,S’ poftam hm ponishal fvojodufho, in firn shimnato °blazhilo ohlekil.“ Pfalm. 68, 11 — 12. Bavno tako pravi f. Pari od famiga febe: >\Svoje telo sateram, in ga V* fushnoft <Wam.“ I. Itor. 9, 27.	,
X
Kaj je sadofti fturjenje, ali nalo-shena pokora , kt ero je k' Sakramentu f Pokore potrebno?
Sadofti fturjenje , ki je k’ Sakramentu f. Pokore potrebno, fo tifte dela, ktere fpovednik grefhniku savoljo fpovedanih grehov sa pokoro naloshi.
Sukaj Je grejhniku dela pokore nakladajo ?
Sato, t.) de Bogu sa nezhaft , ktera mu je bila s’ greham fturjena, nekoliko sadofti fturi
2.) De s* pokoro greh fam nad fabo fh trafu je , in hudo, kar je s’ greham ftu-ril, poravnava, kolikor je mogozhe.
5.) De fo mu sailushene zhafne fhtra-fenge odpufhene.
4.) De je grefhnik sanaprej bolj varen in vezli tako lohka ne grefhi. „Sturite vreden fad.pokore.“ Mat. 3, 8.
Ali je v’ zhlovekovi rnozhi pravizi bosh/i sadojti Jturiti ?
Zhlovek ne more is fvoje rnozhi ras-shâljenimu Bogu nikakor sadofti fturiti, ker zhlovekovo sadofti fturjenje ne more nikolj rasshaljenju nefkonzhniga boshjiga veli-zhaftva enako biti. ,Spokorne dela , ktere mafhnik per fpovedi, ali pa grelhmk fam lobi radovoljno naloshi, sadobé Ivojo ženo le od nefkonzhniga saflushenja JesulaKri-flufa.
Šakaj fo grejhniki flic doit krti Bogu sadofti fturiti, ker je s/ie Jesuf sa grehe sadofti fi uril ?
Sato, l) ker morejo tifti, kteri ho-zhejo Kriftuloviga sadofti fturjenja deleshm poftati, tudi fvoje sadofti fturjcnje perlo-shiti, in farni toliko fturiti, kar jim je mo« gozhe., de Bogu sa fturjeno nczhaft sadofti duré, in de Jesufoviga saflushenja de-leshni poftanejo. ,,H’ terplenju fte pokli-zani, ker je tudi Kriftuf sa naf terpel , in sgled sapuftil, de po njegovih ftopinjah hodimo.“ I. Pet. 2, 21.
2.) Ker Bog grefhnike, kterim dolg grehov in vezhne fhtrafenge odpufti , tudi do« ftikrat fhe zhafno fhtrafa.
Je sadofti fturjcnje potreben dèi Sakramenta Pokore ?
Tako potreben je , de bres njega Sakrament Pokore ni zel, rasun zhe ga nï hilo mogozhe opraviti.
Ktere dela Je o’ Sakramentu Pokore nakladajo?
Molituv, poft, ubogajme dajati, in tudi *he druge fpokorne dela fc grefhniku po ^likofti in okolihinah grehov sa pokoro nabadajo.
Gofpodovi mafhniki fo dolshni modro P° velikofti grehov, in po mozhi grefh-ђ*коу permerjene fpokorne dela naklada-
X 2
ti , de ne bodo grefhnikam nefpametno (pregledovali, insa velike grehe majhniga pokorjenja napovedovali , ker bi savoljo tega grehov drusih deleshni bili. Trid. sb.
i-hod 14 ; 8-
Kako Je more naloshena pokora op rani j ai i ?
1.) S’ ponishnim ferzam,
2) Svello, tako, kakor je bila nalo-sbena.
3-) Preš odlafhanja, kakor hitro je mo*
Ali je mogozhe in potrebno Bogu tudi s’ drugimi fpokornimi deli traven naloshenih sadojlovali ?
Mogozhe in treba je sato:
1.	) Ker fpovednik savoljo nafhe flabofli in savoljo drugih pravizhnih sgovorov ne naloshi vfelej gréham prav permerjene pokore, in tedaj grefhniku fhe marikcj oliane pokoriti.
2.	) Ker moremo po Kridufovi sapovedi vreden fad pokore duriti.
Ali nam nadloge k'pokorjenju pomagajo'?
Vfe, kar grefhnika hudiga obifhe, bolesen, lakota, pomankanje, krivo obdol-shenje, in vfe, kar v’ fvojim danu rado-voljno terpi, in v* duhu pokore prenefej in pofebno tifto hudo, ktero fi je s’gréham
fam napravil, in sa saflusheno fhtrafengo fposna, mul;’ pokoljenju in sadofli fturjenju pomaga.
S,	Tridcntinlki sbor pravi: „Boshia miloft je tako velika, de ne flushi farno to k' pokorjenju, kar grélhnik radovoljno teshkiga ßuri, ampak tudi zhafne nadloge, htere voljno prende.“ Sej. 14, Q.
Je /he kaj dr miga, У zhimur Je sa zhajne ftitrafenge sadojti fturil
Odpuftiki lo tudi pomozh, de fe sa zhafne fhtrafenge sadofti ßuri.
Perftavek od odpuflikov.
Kaj Jo odpuftiki 1
Odpußiki fo odpufhanje zhafnih fhtra-feng, ktere bi mi po odpufhenim dolgu grehov v' tém shivlenji, ali pa po fmerti imeli terpeti.
Kaj morejo katoljhki kr ijtj ani od odpuftikov vervati?
1.	j) De je prava zerkuv od Jesufa Kri-flufa oblàft prejela odpußike deliti.
2.	) De je prav dobro sa naf od zerkve dodelene odpuftike sadobiti.
Kdo ima v' pravi zerkvi oblajt odpuftike deliti?	v
Rimfki papesb fam ima oblaft v’ zeli «crkvi odpuftike deliti5 fhkofje pa le v’fvo-
jih fhkofijah, pa render po poftavah od zerkvc danih.
Kolkeri Jo odpuftiki?
Dvojni, nekteri fo popolnama odpu-flild, nekteri pa nepcpolnama.
Kaj je popolnama odpiiftik ?
Popolnama odpuftik je odpufhenje vfih zhafnih fhtraféng, htere je gréfhnik sa-flushil.
Kaj Jo nepopolnama odpujtikil
Kepopolnama odpuftiki, fo tifli, s’ ktermi ni fo vfe zhafne fhtrafenge, ampak le kak del fhtrafeng odpuihen. Tak-fhni fo odpuftiki fhtirdefet dni, eniga, ali vezh let.
Na kaj Jo odpujtiki uterjeni?
Odpuftiki fo uterjeni na saklad ali fhaz zerkve, kteri je v’ nefkonzhnim sa-flushenji Jcsufa Kriftufa, v’ sai lushenji pre-Ivete divize Marije in drugih fvetnikov} to »am zerkev per dodelenji odpuftikor per-lafti.
Ali naj zerkuv s' odpujtiki ne odve-she od dolshnofti sa grehe Je pokoriti ?
Zerkuv naf ne od veshe do konza od dolshnofti sa grehe fe pokoriti, ona hozhe le :
1.	) duha pokore ▼’naf obuditi in trud plazhati, s’ kterini fpokorne dela opravljamo )
2.	) Naf hi flabofti in nesmoshnofti na pomozh priti, ktera nam vzhafi ne per-pufti Bogu tako sadofti kuriti, kakor fmo dolshni,
Kaj je file potrebno k' sadoblenju odpuftikov 1
1.) Deje zhlovek v’gnadi boshjij de fe zhifto fpove in vredno prejme f. Obhajilo.
2-) De k’ sadoblenju odpuftika sapove-dane fpokorne dela opravi, in fe fam potlej greha fkerbno varuje, in brumno shivi.
Ali pomagajo odpujliki tudi dufilam n’ vizah ?
Odpuftiki tudi dufham v’ vizah pomagajo kakor profhnja per Bogu, kader fo is tega namena dodeljeni $ tedaj pa morejo shivi od zerkve k’ sadoblenju odpuftikov sapovedane dobre delà sa mertve Bogu ofrati.
Kaj je odpujtik Jvetiga leta?
Odpuftik fvetiga leta je popolnama odpuftik, kteriga rimfki papesh ob nekterih priloshnoftih s’ pofebnimi oblaftmi in podajami dodeli.
Od Sakramenta f. pofledniga
Olja.
Kaj je focto pofledno Olje ?
.Sveto pofledno Olje je Sakrament, v’ kterim bolnik fkosi mafhnikovo pomasanje s’fvetim Oljarn in fkosi sapovedano molituv gnado boshjo sa osdravlenje dufhe, in kader mu je k’svelizhanju, tudi telefa sadobi. ,,Je kdo bolan med vami, naj'pofhlje po zerkvene mafhnike, oni naj molijo nad njim, in naj ga pomashejo s’ oljarn v imenu Gofpodaj in verna molituv bo bolnika os-dravila , in Gofpod bo dat, de mu bo bolj-fbi, in ako je v’grehih , mu bodo odpu-fheni/* Jak. 5, 14 — 15.
Sakaj fe ta Sakrament pofledno Olje imenuje ?
Sato, ker fe med vfimi fvetimi mašili, luere je nafh Svelizhar fvoji zerkvi sapo-vedal, na sadnje dèli.
Komu Je f. poj ledno Olje deli?
Bolnikam, ki fo nevarno bolni.
Kdaj fe more f pojledno Olje deliti ?
Zhe je mogozhe, takrat, dokler fe bolniki fhe popolnama savedo.
Kaj JÌari f pofledno Olj* ?
1.) PofvezhujoEho gnado pogmera,
2.	) ĐođeK ođpufhenje malih in tudi tiftili fmertnih grehov, kterih le bolnik is nepregrefhne posabljivofti ni /povedal, ali fe jih pa ni mogel fpovedatij
3.	) Reflii od hudih naftopkov greha in njegovih oftankov.
4.	) Da mozh hudizhovim fkufhnjavam in sapelvanju soper flati.
5.	) Dodeli pomozh v’preveliki britkofli savoljo blishne fmerti in prihodne fodbe.
6.	) Osdravi tudi vezhkrat telo, zhe je dufhi k’svelizhanju.
Kako Je more bolnik sa f. poflcdno Olje perpravljati?
Bolnik fe more sa f. pofledno Olje perpravljati s’ shivo vero in terdnim sau-panjem v> Boga , s’ popolnama isrozhenjam v’ boshjo voljo j fhe pred pa fe more s’ Beto fpovedjo v’ flan gnade boshje poda-, viti, ali zhe fe ne more /povedati, pravo grevengo in shaloft nad tvojimi grehi obuditi.
Kolikrat /me bolnik j. pojledno Olje prejeti?
Bolnik fme f. pofledno Olje tolikrat prejeti, kolikorkrat nova nevarnoft fmerti Pride.
Kdo fme f. pojledno Olje deliti?
Zerkveni mafhniki.
Je J. po/ledno Olje potrebno k' sve-lizhanju ?
,S. poriedno Olje k’ svelizhanju ni prav potrebno, vender ga pa bolnik ne fme samuditi prejeti, savoljo velikih gnad ktere fkosi njega prejme.
Perftavek od bolesni.
■
Raj more mi/liti krijljan, de je bolesen ?
1.	) Deje fhtrafenga poverbaniga greha. Bog je zhloveka fzer tudi po telefu neu-merjozhiga ftvaril j ker je pa grélhil, je sgubil neumerjozhnoft telefa, je bil Uabo-flim, bolesnim in fmerti podvershen.
2.	) De je tudi fhtrafenga laftnih grehov.
Je bolesen vfelej le flitraftnga sa greh ?
Ni vfelej, vezbkrat je le obifkovanje boshje. •— Bog je Joba, Tobijata, ki fta bila boshja prijatla, pravizhna mosha, obifkal s* bolesnijo.
Raj bolesen zhloveku dobriga Jiari ?
1.) Sturi de zhlovek k’ vezhimu fposnanju boshjimu pride, v’ Boga bolj saupa, ga sa sdravjc profi, in po sadobljenim sdrav-ju sahvali.
Kraljizh v’ Kafernavmi je Jesufa sa sdrvaje fvojiga ,fina profil, in je bil ulli-fhan. Ravno tako fo per Jesufu sdravja profili in bili uflilhani:	shena ki je bila
dvanajlt let na tekozhi bervi bolna, kotnik in od rojftva flepi. Yfi ti bi ne bili na Jesufa miflili in ga fposnali, zhe bi jih Bog ne bil s’ bolesnijo objifkal $ s’ bolesnijo perfiljeni pa fo k’ Jesufu prifhli, sdravje ifprofili, in pa vezh fhe dobroto fvete vere, sdravje dufbe sadobili.
2.	) Bolesen zhloveka ponisha, in k’molitvi nagne.
V’ drugih nadlogah, v’preganjanji, v’ ubofhtvu i. t. d. zhlovek le rad druge krive dela, v’ bolesni pa boshjo roko vidi, ktera ga je sadela, ktera vifhiga in nifkiga tepe* tukaj more fposnati, de je njegovo shivlenje in njegova fmert le v’boshjih rokah.
3.	) Bolesen zhlovekovo ferze od ljubesni do pofvctnih dobrot in blaga odterga, in ga uzhi, de je vfe nezhimernoft.
4.	) Bolesen je grefhniku nar perpravni-fbi perloshnoft pokoro delati.
5.	) Bolesen fpomni grefhnika na fmert, de fe sa - njo perpravija , preden pride.
Kako naj Je kriftjan v bolesni sa-dershi ?
l.) Y’bolesni naj bo poterpeshljiv, naj mifli, de ga Bog obifkuje in tukej pokori, de mu bo v’ vezhnofti sanefel.
гзг
2.	) Naj v’ Boga ftanovitno saupa, de ga no bo zhes njegovo mozh lkufhal in ter-peti puftil, ker ve sa njegovo terplenje, in mu samore pomagati, kader bo njegova fveta volja.j naj mifli, de Bog vfe prav fturi. Joba in Lazara je Bog puftil terpeti, in oba ila bila frezhna, ker da v’ Boga saupala.
3.	) Naj Tvojo bolesen Bogu sa pokoro Trojih grehov ofra, in naj bo tudi perprav-ljen umreti, de boshji pravizi sadoili fturi.
4.	) Naj Tvojo dufho s’ fvetimi Sakramenti prefkerbi, in dobre fklepe v’ lerzu fturi po volji boshji vfelej shiveti.
5.	) Naj fkerbi, de sdravjc sadobij naj sdravnika poklizhe in sdravila vshiva, in sraven tega v’ Boga saupa, od hteriga imajo sdravila ivojo mozh. — ^veto piTmo pravi; „Spofhtuj sdravnika savoljo potrebe, sakaj Narvifhi ga je ftraril. Narvifhi je is semlje sdravila ftvaril, in pameten zhlo-vek Te jih ne bo branil. Sin ne sapulhaj fam lebe v’ fvoji bolesni, temuzh profi Go* fpoda, in osdravil te bo. Odverni fe od greha, poravnaj Tvoje dela, in ozhifti Tvoje Terze od vliga greha $ in potlej poklizhi sdravnika, sakaj Gofpod ga je ftvaril.*4 Sir. 38.
6.	) Naj Tvoje premoshenje rasravna, de po fmerti ne bo prepira, jese, kletve in toshba, in zhe ima kaj krivizhniga blaga,
naj ga blishnimu poverne.
Kaj naj krijtjem f Iliri, zhe mu Bog Spet sdravje dodelil
Osdravljen hrifljan raj Bog« sa sdravje sahvali , raj fe greha varje in dobro dela. „Lej, osdravljen Л, ribar vezh greha re delaj, de fe ti kaj hujfhiga ne sgodi, je rekel Jesuf bolniku, ki je bil oicm in tridefet let bolan, lier ga je bil osdravil. Jan. 5, 14.
Od fliegnovanja ali pofvezlievanja •	mafhiiikov.
Kaj je Sakrament Pojvezhevanjaali Shegna fploh?
Sakrament Pofvezhevanja fplob je Sakrament, kteri tinim, kteri fe v’flushbo Zerkve podajo , duhovno oblaft in pofebno gnado dodeli, zerbvene opravila Bogu k’ fchafti in dufham k’ svelizhanju prav infve-jo opravljati. „Sato te opominjam, de bosh-1° gnado obudiih, ktera je v’ tebi fkosi pokladanje mojih rok.“ II. Tim. l, 6.
Kaj je Sakrament Pofvezhevanja ma-fifnikov pofebej ?
Sakrament Pofvezhevanja mafhnikov pofebej je Sakrament, kteri tiftim, kteri maihniki pofvezheni, oblaft do praviga telefa Jesufa Kriftufa, in do njegoviga du-kovniga telcfa, kar fo verni, dodeli.
V’ zhim je oblajt Pofvezhevanja mafli-nikov ?
Oblaft Pofvezhevanja mafhnikov je v’ tem, de samorejo:
1.) Malhniki kruh in vino : v’pravo telo in pravo kri nafhiga Gofpoda Jesula Kri-fiufa fpremeniti, in ga nebefhkimu Ozhetu ofrati.
o.) Vernim grehe odpufhati ali sader-shati, druge f. Sakramente deliti, verne vishati, uzhiti in druge duhovne opravila opravljati. „Kterim bote grehe odpuftili, tem fo odpufheni, kterim jih bote sader-shali, tem fo sadersbani.“ Jan. 2o, 23.
Kdo samare maflinike pojvezhevati ali shegnovati?
,Samo fhkofje imajo oblaft mafhnike pofvezhevati.
Kako morejo perpravljeni biti, kteri shelè Pojvezhevanje ma/hnikov prejeti ?
Morejo imeti fofebno potrebno uzhe-noft, in savoljo fvojiga zhednofti polniga shivlenja dobro ime per kriftjanih.
Kaj Pojvezhevanje ma/hnikov fturi?
t.) Sraven tega, de pofvezhujozho gnado boshjo mozhnejfhi fturi, dodeli tudi to po-febno gnado, de je pofvezhen mafhnik smoshen in perpraven fvojo zerkveno flush-bo prav opravljati, in f. Sakramente fpo-dobno deliti.
2.) Vtifne neisbrifljivo snamnje v* đufho shegnanih, Utero jih od drugih vernih raslozhi, in le famo sa flushho boshjo portavi, sato fe Pofvezhvanje mafhnikov ne more vezh ko enkrat prejeti.
Je Sakrament Pofvezhevanja mafli-nikov potreben ?
Sakrament Pofvezhevanja mafhnikov ni flehernimu zhloveku potreben 5 sa zelo zerkuv pa je potreben.
Od Sakramenta f. Sakona.
Kaj je Sakrament f Sakona?
Sakrament f. Sakona je nerasvesljiva svesa, s’ktero fe neoshenjen ltriftjan in neomoshena kriftjana, mosh in shena, po Jesufovi portavi do fmcrti savesheta, sa kar jima Bog fvojo gnado da, de v’ sakon-^kim rtanu do fmerti v’boshjim ftrahushi-vÙa, in fvoje otroke po kerfhanlko redita.
Kako imenuje J. Pavl ta Sakrament?
S.	Pavl imenuje ta Sakrament velik akrament v’ Kriftufu in v’ zerkvi, ker poceni duhovno sdrushenje Kriftufovo s’ nje-?0vo zerkujo. „To je velik Sakrament, pa rezliem, v' Kriftufu in v’ zerkvi.“
^fes. 5, 32.
ззб
Kdo je sakon poftavil ?
Sakon je Bo» she v’ sazhetku fveta v* parad'et>u poftavil. Bog je rekel: „Ni dobro zhloveku, de bi bil famj fturimo r.icmu enako pomozli.“ I. Mos. 2 , 18. Takrat je ftvaril Bog Evo, de bila Adamova shena, tovarfhiza in pomozhniza.
Koliko zhafa sakon 1er pi?
Sakon vedno, to je do fmerti terpi. Jestif pravi: „Kar je Bog vkup fklenil, nima zhlovek lozhiti.“ Mat. 19, б.
Šakaj je Sakon postavljeni
1.	) De fe zhlovefliki rod gmera in rafe. Bog je perve ftarifhe poshegnal rekozh: „Raflte in gmerajte fe, in napolnite semljo.“ 1. Mos. 2, 22.
2.	) K' pomozhi eden drugimu.
3.	) Na pomozh soper nezhißoft. S. Pavl pravi; „Soper nezhiftoft pa imaj vlak fvojo sheno, in vfaka fvojiga mosha.“
1.	Kor. 7, 2.
Je sakon potreben 1
Sakon je potreben zhlovefhkimu rodu , pa ne vfakimu zhloveku pofebej.
Kaj je boljflii in Bogu bolj prijetno tako ojiati, ali fe sarozhiti?
Boljfhi in Bogu bolj prijetno je tako oftati, she fe to is ljubesni do zhiftolti sgodi. „Ta, kdor zhiftoft Cerza ljubi,
Kaj naj kriftjan Jturi * ile Jc io pred lakomnojtjo obvaroval?
1.	) Naj denar sa pomozh (posna, s’ktcrim samore veliko dobriga sanebefa (turiti, in midi naj na Jesufove befede, ker pravi; „Loshej je, de kamela (kosi uho fhivan-ke gre , kakor de bogat (,lakomni’ bogatin) v’ boshje kraljeltvo gre.“ Mat. 19, 24.
2.	) Naj Boga sa gnado profi, de le bo s’ njo pred lakomnoftjo obvarovati samo-gel.
Kako Je zhlovek greha nezhiftojti kriviga J turi ?
S’ radovoljnimi nezhiftimi miflimi in sheljami, s' nezhiltim govorjenjam, nor-zhijami in pefmi, in nelpodobnim in ne-framnim djanjem,
Kaj svira is nezhijtofli?
Is nezhiftofti svira flepota na pameti, odpad od vere, filne sheljo zhafniga shi-vlenja, posabljivoft na Boga , na fmert, in prihodno fodbo, oterpnolt volje , zagovit-*ioft, in na sadnje pogublenje.
Kaj je zhloveku Jturiti, de fe bo iiezhiftojti varoval?
1.) More Boga sa gnado profiti, ,,OBog, Itvari v’ meni zhilto ferze.“ Ffalm. 50, 12. »jGofpod ti Ozhe in Bog mojiga shivle-Z
nja— vfe hude shelje od mene odrerni. Odvsemi meni poshrefhne shelje, in nej fe mene ne poloti nezhifto poshelenje, ne isdaj me neframnimu in rasujsdanimu fer-zu.“ Sir. 23, 4 — б«
2.	) ,Se more hude perloshnoßi fkerb« no ogibati. „Bejshi pred hudobnimi, de ne dobifh perloshnoßi fvojo duiho pohuj-fhati.“ Prip. 22, 25. O Gofpod! ti vefh, de nifim nikolj med tabe fhla, kteri fi ne-fpodobno kratek zhaf delajo, in s’takmi, kteri fo neframniga shivlenja, le nifim pezhala, (govori zhijta Sara/ ) Tob. 3, 16 — 17.
3.	) ,Se more lenobe varovati, in delaven biti. „Sazhetik hudobije Sodomfke je bilo shivlenje bres dela.“ Ezeh. 16, 41.
4.	) More smeren »’ jedi in pijazhi biti,
in fvoje pozhutke satajovati. „Kteri jfo Krifiufovi, fo fvoje mefo krishali s’ grehi in sheljami vred.“ Gal. 5, 24-	,,Shivle-
nje bres dela in kruha fitoft je bil sazhetek hudobije Sodome.“ Ezeh. 16, 49.
5.	) More framoshljiv pred Bogam in ljudmi biti, fvoje telo v’ zhafii imeti, fo-febno v’ prizho nedolshnih otrok in tudi vfakiga zhloveka. „Vfaki smed vaf naj ohrani fvoje telo v’ fvetofti in zhafii.“ 1. Tef. 4, 4.
6.	) Vezhkrat in pogofiim k’ fpovedi in k’ f. Obhajilu hoditi, de bo gnada boshja
v* njem povikfhana, in de fe bo loshej Soper ta greh vojfkoval.
7.	) Vfaki dan in pofebno ob zhali fkufh-njav na fmert in prihodno fodbo mifliti.
8.	) More Jesulovo terplenje vezhkratpre-
mifhljevati.
Kdaj je zhlovek nevojhljiv ?
Nevofhljiv je zhlovek , kadar je sha-loften, ker fe blishnimu dobro godi, kakor de bi bila to njegova fhkoda, in she-li, de bi on fam dobro imel, ne pa njegovi blishni.
Je nevofliljivoft velik greh ?
Nevofhljivoft je velik greh , sato :
1.	) Ker je ljubesni blishnige. nafproti.
2.	) Ker je hudizhov greh. „Skosi hu-dizhevo nevofhljivoft je fmert na Ivet pri-fhla.“ 1. Buk. mod. 2, 24-
3.	) Ker is nje veliko drugih grehov pride , in nevofhljivi nebelhfciga kraljeftva ne bo dofegel.
Kaj hudiga pride is nevoßiljivojtil
Is nevofhljivofti pride obleganje, kri-yo obdolshenje, opravljanje, kriva fodba, »n fovrafhtvo proti bljshnimu, vefelje kader fe mu hudo, in shaloft , kader fe mu dobro godi. Is nevofhljivofti fo Joshefa ®giptovfkiga bratje prodali. Nevofhljivoft Ie Daniela v’ jamo levov perpravila, in is Nevofhljivofti fo Judje Jesufa krishali.
Z 2
Kaj je shertje in famogoltnojt?
Shertje in famogoltnoft je napzhino poshelenje jedi in pijazhe, ali nesmernoft v’ jedi in pijazhi. „Sakaj veliko je takih, od kterih firn vam shć vezhkrat povedal . sđaj pa tudi s’ folsami povém, de shivé, kakor lovrashniki krisha Kriftufoviga, kterih konz je pogublenje, kterih Bog je njih trebuh.“ Filip. 3, 18 — 1Ç).
Kdaj Je zhlovek tiga greha kriviga J.'turi?
1.	) Kadar vezh jé, kakor je treba k’ ohra-nenju skivlenja. „Gorje vam, ki Ile nalitem, sakaj vi hote lazhni.“ Luk. 6 , 25.
2.	) Kadar jé s’ prevelikim sheljami in sito, de fvojimu poshelenju ftreshe. „Ne bodi per nobeni jedi famogolten, in ne posheli vfakiga jedila/4 Sir. 37 , 32.
3.	) Kadar fe v’ pojedinah in pijazhah premoshenje sapravlja. „Kdor pojedne ljubi, bo v'pomankanju.“ Prip. 21, 17.
4.	) Kadar jé zhlovek sdravju fhkodljive jedi, sato ker fe njegovimu poshelenju perleshejo.
Je pijanojt greh ?
Pijanofl je velik greh, ker pijanzi ne bodo kraljeftva boshjiga dofegli. 1. Kor-6, 10. „Hodimo pofhteno, kakor po dnevi: ne v’poshrefhnofti in pijanofti, ne v
nezhiftofìi in ncframnofti, ne r’ kregu in nevolblivolti.“ llim. 13, 13.
Kaj pride is shertja in famogoltno-
Jti?
Js shertja in famogoltnofti pride оПе-plenje uma , neperpravnolt k’ boshjim rc-zhém , samuda dolshnolt fvojiga ftanu, neframnoft v’ govorjenji, nezhiftolt, breg, kletva, ubivanje, uboshtvo, bolesen, per-krajfhanje shivljenja in sgodna fmert.
Kaj je j es a?
Jesa je mozhno rasferdenje Terza, in shelje Te mafhevati.
Je vjaha jesa greh?
Ni vfaka jesa greh, pravizhna jesa je perpufhena, her Г. pifmo pravi : „Jesite fe, in nikar ne grefliite.“ Pfalm. 4 , 5.
Kdaj ni jesa pregreßina ?
Jesa ni pregrefhna, kader pride is pravizhniga urshaha, isgorezhnofti sa bosh-jo zhaft in svelizhanje blishniga, in is sha-lofti nad kivizo. Taka jesa, *hc le ni nesmerna , in drugim k’ pohujfhanju, je piavizhna , ker svira is ljubesni boshjc in blishniga. Mojsef je imel tako je-so, kader je is gore prilhel, je vi-dil Israelze okrog slatiga teleta plefati, in. °d velikiga ferdanad to hudobijo je ob tla sügnal in rasbil table, na kterih je bila
boshja portava sapifana. 2. Mos. 32. Tabo jeso je imel David, kader je pergliho od ovze flifhal. 2. Kralj. 12,5. Jesuf, kadar je kupze in prodajavze is tempelna isgnal. Jan. 2, 14- Mat. 21, 12. Tako jeso imata ozhe ali mati nad nerodnoftjo fvojih otrok, duhovni partir nad rasujsda-njem fvojih nepokornih ovaz, gofpodar ali gofpodinja nad fvojo nepokorno drushi-no i. t. d.
Kaj isvira is pregrejhne fese?
Is pregrefhne jese isvira nejevolja, lcreg, fovrafhtvo smerjanje, kletva, mafh-vanje, pravde, omota pameti, poboj in v’zhafih morija. „Vfa grenkoft in jesa, in ferd, in vpitje in preklinvanje naj bo dalezh od vaf s’ vfo hudobijo.“ Efes. 4, 31. „Jeft pa vam povem, de vfak, kteri fe nad fvojirn bratam po krivim ferdi, bode fodbi podvershen. Kdor bo pa fvoji-mu bratu rekel raka, bo sboru podvershen. Kdor bo pa rekel norz , bo podvershen peklenfkimu ognju. Mat. 5, 22.
Kako fe gre krifljanu per pravizh-nih pravdah sadershati?
Kriftjan naj fe tudi pravizhne pravde s’ persadevanjem ogible , koljkor je mogo-zhe ; zhe fe je pa nikakor ne more ogniti, naj ravna: i.) s’ Tvojim neprijatlam po ljubesni.
\
2.	) Naj konzha pravdo hitreji ko more , zhe prav kaj fhkode terpi.
3.	) Naj bo po dokonzhani pravdi s’ fvo-jim sopernikam dobrovoljen. „Kdor ho-zhe tebe v’prariđo fpravti, in tvojo fuknjo vseti, temu tudi piajfh pulii.“ Mat. 5, 40. Bodi hitro dobrovoljen pruti fvojimu so-perniku, dokler fi s’ njim na poti.“ Mat. 5, 25.
Kdaj je zhlovek lenobe kriv ?
Lenobe je zhlovek takrat kriv, kadar nerad, in s’ nejevoljo fluri, kar je k* bosh-ji zharti in k’ svelizhanju njegove dufhe potrebniga. „Preklet kdor Golpodovo delo nesvello dela.“ Jer. 48, 10. „Delaj po mozhi, karkolj tvoja roka duriti samore, šakaj v’grobi, kamor bitifh, ni dela, ni rasuma, ne modrolli, ne snanja.“ Prid, 9, 10.
Kako Je bo zhloveku sa boshjozhaft in sa svelizhanje dufhe sanikerni-mu in lenirmi godilol
Tako fe mu bo godilo, kakor figovi-niu drevefu, ki ga je Krilluf preklel. Mat. 21, 19. Kakor hlapzu, ki je fvoj talent sakopal, in kteriga je njegov gofpod v’ unajno tamo vrezhi sapovedal. Mat. 25, 30.
Kaj pride is lenobe P
Sanikernoft v’ flushbi boshji, samu. da v’ sadoblenji gnade boshje in potreb-'
nih pomoah vezimo svelizhanje dofezhi, shaloft, klavernoft, odlafhanje fpreober-nenja in pokore , nefpokornoft in sadnizh obupanje nad fvojim svelizbanjem.
Od fheftih grehov soper fvetiga Duha.
Kteri fo grehi soper fvetiga Daha ?
Ti le:	l.) Prcdersno y’ boshjo miloft
grefhiti.
2.	) V’ boshjo miloft obupati.
3.	) Sposnani kcrfhanfki refnizi fe soper-Itaviti,
4-) Svojimu bratu ali blishnimu savoljo boshje gnade nevofhljiv biti.
5,	) Proti dobrimu k’ svelizhanju pomag-ljivim opominvanju oterpnjeno lerze imeti.
6.	) V’ nepokori terdovratno odati,
Kaj pravi JesuJ od grehov soper f Daha,
Jesuf pravi: ,,Vfaki greh in prehlin-vanje bo zhloveku odpufheno, ampak pre-klinvanje Duhane bo odpufheno. In lulor-kolj bo kako beledo rekel soper,Sinu zhlo» Vekoviga, mu bo odpufheno, kdor .bo pa govoril soper f. Duha, mu ne bo odpufheno, ne na tem fvetu, ne v’prihodnim.** Mat, 12,31— 52.
Kajfe pravi s oper f Daha grefhiti'i
,Se pravi, dobroto in gnado boshjo, ktera fe fofebno perlaftujef. Duhu, od Itterica vie dobro v’naf svira, s’oterpnjeno hudobijo sametovati, in sanizhevati,
Sakaj fe rezke, de grehi soper J, Daha bodo teshho , ah'paßte zelo ne bodo odpußienine v tem, ne v' unim shivlenji?
Sato, ker tak grefhnik vezhi dèi gnado boshjo in vfo pomozh sa fvoje svelizhanje do konza shivlcnja is hudobije samctje, brcs gnade boshje pa fe ne more pobolj-fhati in fpokoriti, in ravno sato ne v’ nebefa priti.
Kdrj greflinik predersno v' boshjo milojt grejhi?
Grefhnik grefhi predersno v’ boshjo miloft, kadar greh na greh naklada, in ß mifli, fai je Bog ufmijjen, po fvoji nefkonzh-ui miloffi mi bo she odpuifil, zhe fe tudi ne poboljfham. S. Duh pa pravi; „Ne rezi: Grefhil fim, in kaj shaliga fe mi ie sgodilo. Sakaj Narvikfhi je poterpeshliv mafhevnvz. In ne rezi: Ufmilenje boshje je veliko, Bog fe bo ufmilil nad obilnoffjo mojih grehov, sakaj njega ferd fe tako hitro perblisha, kakor ufmilenje, in v’grefh-nike fe njegovi ferd osera.Sir. 5 , 4— 7. », Ali sanizhujefh bogaflvo njegove dobrote in poterpcshljivoft in sanafhanjc ?
Ше vefh, de te boshja dobrota k’pokori napeljuje/' Rim. 2, 3.
Kaj je na boshjo miloj't obupati?
Ka boshjo miloft obupati je upanje sgubiti nad odpufhanjem grehov, in nad persađevanjem v’ nebefa priti. Kriva fta bila tega greha Kajn in Judesh.
Kdaj je fploh zhlovek tega greha kriv?
Kriv ga je: l.) zhe sgubi vfo ferzh-noft sa nebefa fkerbeti, kadar le veliko Ihtevilo fvojih fmertnih grehov premifhlju-je in rezhe :	Moji grehi fo preveliki, in
prevezli jih je, de bi mi jih Bog odpuftil, jeft morem pogubljen biti.
2.) Zhe zhlovek fzer fposna fvoj pre-grefhni dan, pa mifli, de jepreflab pravo pokoro kuriti, s’ flraham smilli na fvo-jo she vkoreninjeno pregrelhno navado, in pravi, ne morem je premagati, Bog mi ne bo gnade dal, in tako oftane v’ fvojih grehih.	k
Kaj more greßinik furiti , kadar fvoj e grehe fposna in obshaljuje, de ne obupa?
l.) More premifliti, de boshja miloft je nesmérna, in terplenje Jesufa Kriftufa je nefkonzhne žene, sato fme tudi in more terdno upati, de mu -bo Bog vfe grehe odpuftil , ako fe poboljfha. „Gofpod zhaka,
збз
de fe bo vaf ufmilil, in bo povikfhan fkosi to, ker bo vam odputtil. Isa. 30, 18-„Režite bojezhim : Bodite ferzhni, nikar fe ne bojite: lam Bog bo prifhel, in vaf re-fhil.“ Isa. 35 , 4. „Tam ker je greh obilen, je gnada fhe obilnifhi podala.“ Rim. 5, 2o.
2 ) More mifliti, de Bog nozhe fmerti (pogubljenja) grefhnika, ampak de le fpre-oberne in shivi, torej bo tudi njemu gnado fe fpreoberniti dal, zhe bo ponishno in sa-upljivo sa-njo profil. „Zhe bo hudobni pokoro fluril, tudi vfih hudobij ne bom Vezh fpornnil j kakor refnizhno shivim : jeft nozhem fmerti grefhnikaampak de fe fpreoberne in shivi.“ Ezeh. 18, 21, 22.
3.	) More premifhljevati, de Jesuf 4Sin boshji ni na lvet prifhel, de bi fvet lodil, ampak de bi ga svelizhal. Jan. 3, 17.
4.	) Ob zhafu fkufhnjav in v’shalofti fe more tolashiti s’tem, demifli, kako ljubes-nivo in ufmiljeno je Jesuf s’ sgrevanimi grefhniki ravnal.
Petra je milo pogledal, ki ga je satajil, in nikolj mu tega greha ni ozhital. Tako priasno je tudi Magdaleno fprejel, in de jo je v’ upanji odpufhanja grehov poterdil, fe ji je na pervo, in potlej Petru po Tvojim od fmerti vftajenju perkasal. Sgre-vano prefhefhtnizo upralha: Shena, te ni nobeden obfodil P Odgovorila je : Gofpod, nobeden. In Jesuf ji rezhe: Tudi jeft te ne bom obfodil, pojdi in sanaprej vezh
ne grefhi. Jan. 8, iO. Tako tudi rasboj-nika na krishi uflifhi sadnjo uro , in mu rezhe: Danf bolh s’ mano v’ paradishu. Luk. 23, 43.
Kdaj fe zhlovek Jposnani kerßian-flu' ref nizi soper flavi 'i
Zhe posna in ve refnizo katolfhke vere, pa is hudobije drugazhi veruje, govori in uzhi, kakor je Bog rasodel, inkatolfh-ka zerkuv verovati sapové. Taki fo bili fariseji, faduzeji in vezh drusih ob Jesu-fovim zhafu j torej jim je f. Shtefan rekel: Yi tredovratni in neobresani na lerzih in nfhelih fe vedno Ivetimu Duhu soper davite, kakor valhi ozhetje, tako tudi vi. Apoft. djaj. 7,51- In f. Pavl fe je jesil nad Elimam, ki je hotel deshelniga ob-laftnika od vere odverniti, in mu je rekel; O polen vlih svijazh in vfe hudobije , fìn hudizhev, fovrashnik vfe pravize, ne je-njafh prave poti Golpodove prevrazhati. Djan. Apoft. 13, lo.
Od kod Uvira ta greh ?
Ta greh isvira vezhi del is prejihni-ga pregréfhniga shivlenja, ker tak zhlovek vezh tamo kakor luzh ljubi, sakaj njegove dela fo hude , sato luzh fovrashi, in ne pride na fvetlobo, de nifo njegove dela fvarjene. Jan. 3, 19 — 20. ,Sofeben is-virk tega greha je nezlnftoft ; nezhiftnik
hozhc famopafhno sh i ve ti, sato fe pa refnizi sopcr flavi. ,,Shivinlki zhîovek ne sapopade tega, kar je boshjiga Duha.“ i. Kor. 2, 14.
Kdo je Jvojîmu bratu savoljo bosh-je gnade nevo/hljiv?
Kdor je shaloflen in savidi fvojiga blishniga, her filosi gnado fvctiga Duha brumno in bogabojezhe shivi, in fi s’ dobrimi delinebefa flusbi ; in zhe ne sheli fe poboljfhati, ampak ga smotiti in so pel jati. Tak nevofhljivz je hudizh, tak je bil tudi Kajn do Ivojiga brata Abelna.
Kdo ima proti dobrimu k' sveli-zhanju pomagajozhimu opominvanju otrepnjeno Jerze ?
Pruti dobrimu k’svelizhanju pomagajozhimu opominovanjuimaoterpnjeno ferze, kdor v’ pregrehah smiram oliane, vfe dobro opominovanje in fvarjenje sametje, in zlo sa fhtrafenge ne mara. Farao ni maral sa Mo/sesa, ki mu je pravil, kaj Bog hozhe, in tudi sa fhtrafenge ne.
Kdo v' nepohori terdovratno oj'lanel
Kdor oterpnjen v’ grehih shivi, in ttikakor na pokoro ne mifli.
Taki grefhniki fo bili Kajn, Farao, Savi, Antioh, Judesh isdajavezin vezh ta-zih , ki fo pregrefhno shiveli in nefrezhno umerli. „Ifhite Gofpoda, dokler fe da
збб
najditi, klizhite ga, dokler je bliso. Naj sapufti hudokni Tvojo pot, in kervizhni Tvoje mifli, naj fe k’Gofpodu verne, in on Te ga bo ufmilil, in k’nafhimu Bogu, sakaj per njem je veliko odpufhanja.“ Isa. 55,6.
I
Od v’ nebo vpijozhih grehov.
Utiri fo v'nebo vpijozhi grehi 1
1.	) Radovoljno ubivanje, ali poboj.
2.	) Mutarti al fodomfki greh ,
3.	) Satiranje ubogih vdov in firot ali sapu fhenih otrok
4.	) Delavzam in najemnikam Jsaflushek sadershovati ali tergati.
Kdaj je zhlovek radovoljniga ubi-vanja krio ?
Radovoljniga ubivanja je zhlovek kriv, kadar s’premiflikam, radovoljno in bres pravizhne oblafti fvojiga blishniga umori ali fam ali pa fkosi druge. Tako je Kajn Abelna, David Urijata, 2.Krplj, 13. Jesabel Nabota, 3. Kralj 21. Judje Kriftufa.
Sakaj fe drugimu v’nebo vpijozhi-mu grehu mutafti ali fodomjhi pravi?
Sato, ker je tako grosen in Bogu tolj-ko sopern, de fe od njega The govoriti ne Trne* fodomfki pa sato, ker fo ga Sodomzi dopernafhali, ktere je pa tudi Bog savoljo
збт
tega fìrafhniga greha s’ognjem is nebef fhtrafal. l. Mos. 19, 24»
Kdo je tretjiga v’ nebo vpijozhiga greha kriv ?
1.	) Kdor uboge satira. „Ne fluri file ubogimu sato, ker je ubog: tudi ne sa-teraj med vratmi lodne hilhe potrebniga. Sakaj Gofpod bo njegovo rezh lodil, in bo tifte ftifkal, kteri fo njega ftifkali.“ Prip. 22, 22 — 23. „Profhnja ubogiga bo is njegovih ufi do Boga prifhla, in hitro fe mu bo praviza sgodila. Sir. 21, 6.
2.	) Kdor vdove in sapufhene otroke, kakor fi bodi, satira. “Vdovam in firotam ne delajte fhkode. Ako jih fhkodjete, bodo k’meni vpili, in jeli bom njih vpitje uflifhal, in moj ferd fe bo ushgal. 2. Mos. 2 2- — 2 2- Kaj vdovine folse ne tezhejo po njenih lizih, in njeno vpitje zhes tega, kte'ri jihftifka? Ali is njenih liz gredo gori v’nebefa. Sir. 35, 18.— 19.
Kdo je zhetertiga v nebo vpijozhiga greha kriv ?
Kdor delovzam, najemnikam ali pof-lam saflushek uterga, ali pa od dne, do dne plazhati odklada. „Glejte plazhilo od Vaf utergano delavzam, kteri fo vafhe polje posheli, vpije, in njih vpitje je do ufhef Gofpoda Sabaot perfhlo.‘f Jak. 5, 4* „Ne sadershuj saflusheniga plazhila fvojimu po-
trebnimu in ubogimu bratu, šakaj on je uboshen, in fe is tega shivi, de ne bo so-рег tebe k'Gofpodu klizal, in de ne bo tebi v’ greh perpifano.“ 5.Mos. 24, 14 — 15.
Sakaj fe tèm greham v' nebo vpijoč zhi pravil'
1.	) Sato ker je v* f. pifmu od ufnziga pofebej rezheno, de v* nebo po flitrafenge vpijejo.
2.	) Ker boshjo pravizo fofebno k’ fhtrafo-vanju lilijo.
Od p tuj ih grehov.
Kteri Jo ptuji grehi ?
1.	} V’greh fvetovati. — Kajfesh je fvc-toval v’Jesufovo fmert. Herodija je fvoji bzheri fvetovala, de naj fi sbere Janesovo glavo.
2.	) Drugim grefhiti velevati. David je sapovedal Joabu, de naj podavi Urija prede j, kjer je boj nar hujfhi,, in naj ga po-pufti, de ga fovrashniki ubijejo, in de umerje. 2. Kralj n, 15.
3.	) V’ greh pervoliti. — Pilatush je v’ Jesufovo imert pervolil. (S. Pavl pifhe de ne famo kteri hudo delajo, fo fmerti vredni, ampak tudi, kteri hudobnim pervolijo. Rim. 1 , 29 — 32,
4.	) Druge v’ greh napeljati. — Jéroboam israelfki kralj je fvojim podloshnim
'	збд
dva slata teleta moliti poflavil, 3. Kralj 12, 28.
5)	Drugih grehe hvaliti. Gorje vam, kteri hudo dobro, in dobro hudo imenujete , Uteri imate tamo sa luzh, in luzh sa tamo. Isa. 5 , 20. „Gorje'tem, kteri ljudem vfake ftarorti podglavje pokladajo loviti njih dufhe.“ Ézeh. 13, 1(5.
6.	) K’grehu molzhati. Kakor je Pilatush molzhal, berlo JudjeJesufa po krivim k'lmer-ti oblodili. Mat. 27.
7.	) Greh pregledati. — lieh je vedil, de fe njegova Trnova hudobno in puhujfh-ljivo vèdeta, pa jih ni fhtrafal. l. Kralj. 3,23.
8.	) Greha fe deleshniga duriti. —Judesh pelje Jesulove fovrashnike ga lovit. Mat. 26.
9.	) Greh sagovarjati. „Kdor hudobnimu perterdi, in pravizhniga pogubi, rta gnufoba pred Bogam.“ Prip. rt, 15.
Kdaj fe fturimo ptujih grehov krivi ali deleshni?
Kadar fmo krivi, de jih drugi Aure, ali zhe jih od grehov ne odvernemo, ker fmo jih dolshni in v’(lanu odverniti.
Sakaj Jmo dolshni hudo odverniii, kolikor samoremo ?
1.	) Is dolshne ljubesni doBoga, ki fes’ grehmi rasshali.
2.	) Is ljubesni do blishniga, kteri fko-ai greh rezhno nelrezhen portane j ker je
A a
Bog flednimu sapovedal sa blishniga fker-be'ti. Sir. it, 12.
3.) Vezhkrat tudi is dolshnofti ftanu’, kakor gofpofke, ftarifhi, gofpodarji inuzhe-niki.
Drugi del kerfhanfke pravize : Sturi dobro.
Kaj je dobrol
Dobro je vfe, kar je po boshji volji, ali po boshji sapovedi.
Kaj je po boshji sapovedi ?
Po boshji sapovedi fo zhednoßi in dobre dela.
Kaj je kerflianjka zhednoft Jplohl
Kerfhanfkazhednofl fploh je dar, kteri-ga Bog dufhi s’ pofvezhujožho gnado da-ja , de zhlovefhko voljo k’ takim delam per-pravno in nagnjeno Ituri, ktere fo po pollavi Jesufa Kriilufa, in vezhniga shivlenja vredne. „Bog je kteri v’ vaf dela, de ho-zhete, in dopolnite po njegovi dobri volji.“ Filip. 2, 13.
Koliko jezhednojt, hitre more-kri' ftjan v* djanji ßiasali ?
Nektere fo boshje kakor vera, upanje inljubesen, druge pa zhednoßi sader-shqnja, ali djanjfke.
AU je zhlovek dolshan fe v’ treh boshjih zhed.nofilli vadili ?
Dolshan je, ker v’ tem obftojì shi-vlenje kriltjana.
Kdaj je kriftjan Jofebno dolshan tri b osli j e zhednofti obudili?
1.	) Kakor hitro le pameti save.
2.	) Vezhkrat v’ shivlenji,
5.) Kadar kak Ivet Sakrament prejme.
4.	) Ob zhali fkufhnjav soper te zhed-nofli.
5.	) Ob fmertni ncvarnoki in na fmertni poflel/i.
Kako fe da vera obuditil
Vera fe da tako obuditi: Moj Bog! Verujem v’ tene praviga, shiviga Boga, ediniga v’naturi, in trojniga v’perfhonah: Ozheta, ,Sina, inl.Duha: verujem, deje Sin boshji, druga perfhona v’ /veti Troji-zi sa nat zhlovek pollai, terpel in umeri» de je tretji dan od Imerti vlial, in de po Ivojim v’ nebo odhodu ledi na defnizi Boga Ozheta, in bo prif hel lodit shive in mert-Ve: verujem, deje Jesuf Kriftul fvete Sacramente pollavi!, de nobeden bres vere in kerfta, in po tem, kadar v’ greh pade, bres pokore svelizhan ne bode ; verujem, de je gnada boshja vfim potrebna : verujem tudi, de ti moj Bog vfc dobro s’ dobrim, in vfe hudo s’ hudim plazhujeth, de nam A a 2
nafhe saflushenje farno fkosi tvoje pomaga: verujem neumerjozhnoft zhlovefhke dufhe: verujem sadnizh tudi vfe, har fi ti fkosi fvojo fveto katolfhko zerkev sapove-dal verovati, in de sunaj nje nebodensve-lizhan ne bode. Vfe to pak sato verujem, ker fi ti to rasodel, kteri fi vezhna modroft in refniza, ki ne morefh ne golfati, ne golfan biti. V’ ti in sa to katolfhko véro shelim shiveti, in umreti. O moj Bog ! poterdi me s’ fvojo gnado v’ ti fveti veri.
Kako Je da upanje obuditi ?
Upanje fe da tako obuditi: Moj Bog! terdno upam fkosi saflushenje, terplenje in frnert mojiga Gofpoda in Svelizharja Je-sufa Kriftufa sadobiti odpufhanje vfih Tvojih grehov: saupam s’ tvojo gnado in po-mozhjo tvojo volo dopolniti, greha fe varovati, in tako vezhno velelje in svelizhanje dofezhi. In vfe to upam sato, ker fi ti, moj Bog, to obljubil, kteri fi vfigamo-gozhen, nefkonzhno dober in sveli v’ Tvojih obljubah. Moj Bog, in Gofpod! lluri The vezhi to moje upanje.
Kako fe da ljubesen obuditi?
Ljubesen fe da tako obuditi:	Ljubim
te moj Bog! iszeliga Terza, inzhes vfe, sato, ker fi ti fam v’febi nar vezhi, vfe lju* besni y in zhalti vredna dobrota in lepota. Is te ljubesni proti tebi je meni mozhno
shai saroljo vfih grehov mojiga zeliga shi-vlenjaj her firn s’ njimi, tebe fvojiga Boga rasshalil : in lklenem od sdaj na dalej tebe fvojiga Boga niholj vezh rasshaliti, tebi famimu sheiim llushiti, tebi v'vfih rezheh doparti: fvojiga blishniga hozhem savoljo tebe, kakor lebe ljubiti, in tako sheiim v’ ti ljubesni shiveti in umreti. 0 Bog ! ushgi v’ meni ogenj fvoje ljubesni, de bom v’ fvojim ferzu gorezho Jjubesen proti tvoji dobroti vedno ohranil. Amen.
Od zhednoft sadçrshanja.
Utere fo poglavitne zhednofti, ki jih grekriftjanu v fvoj im sadershanji imeli?
Poglavitne zhednofti fo: l.) modroft ,
2.) smernort ali smafnort, 3.) praviza, 4.) ferzhnoft. „Ako kdo pravizo ljubi : nje dela fo nar vezhi zhednofti •, sakaj ona uzhi tres-noft in rasumnort, pravizo in terdnoft , ktere rezhi fo ljudem v’ shivlenji h’ nar vezhimu pridu.“ Mod. buk. 8,7.
Kaj je kerßianjka modroft ?
Kerfhanfka modroft je zhednoft, s’ ktero kriftjan k’ svelizhanju perpravne pomnožili svoli in jih prav obrazha, in opufti >fe, kar bi ga svelizhanje sadobiti odvra« *hevalo.
Kako fe sadershi modri kr iftj an ?
Modri kriftjan 1.) nizh takiga ne fturi, kar bi ga posneji grevalo. ,„Sin, bres fvéta nizh ne fturi, in fturjeno delo te ne bo grevalo.“ Sir. 32, 24.
2.	) Skosi soperne sgodbe ne bo smo-tjen, in fe ne premenjaj v’ vfih okoljfhinah fe ve tako sadershati, de voljo boshjo dopolni. „Modri ni kakor zholn od viharja fem ter tje metan.“ Sir. 33, 2. „Bodite rasumni kakor kazhe, in priprofti kakor golobje. Mat- io, ló»
3.	) Modri nizh pred ne govori in ne fturi, de pred preudari, kaj bi utegnilo is tega priti. „Bratje, glejte, kako bi varno hodili, ne kakor nefpametni, ampak kakor pametni, odkuplujte zhaf, ker lo dnovi hudi, nikar tedaj neummi ne poftanite, ampak saftopite, kaj ,je volja boshja.“ Efes. 5, 15 — 17.
4.	) Svoji Ialini modrofti ne upa. „Preden kajsazhnefh, poprej svefto oprafhuj, in preden kaj fturifh, poprej k’ temu ter-denfvet poifhi.“ tSir. 37 , 20.
5.	) Per vlih fvojih delih preudari, kaj je dobro, Bogu dopadljivo, in ga samore svelizhati, sato fe ne ravna po fvetu. „Ne versite fe po tem fvetu ampak fpremenite fe fkosi ponovlenje fvojiga uma: de preudarite, ktera je dobra, dopadljiva inpopol-nama volja boshja. Rim. 12,2,
6.) Modri fele s’pametnimi tovarfhi pc-zha. „Kdor fe s’ modrimi pezha, bo moder, kdor je pa nefpametnih prijatcl, bo njim enak poftal.“ Prip. 13, 20. i
Kaj jekerßianßia smernojl ali smaj-noft ?
Kerfhanfka smafnoft ali smernoft je zhednoft , fkosi ktero kriftjan vfe napzhno in grefhno nagnjenje v’febi kroti in satira , in zhafno blago in vefelje vedno le s’ mero vshiva, in ierza na-nje ne veshe.
Ali je ta zhednojt kriftjanu potrebna ?
Slo potrebna mu je, ker njega po njegovi fpazheni naturi vfe kvari s’ fvojo sapeljivo fladkofljood ljubesni do Stvarnika odpeljujejo, in njegovo ferze na fe vle-zhejo , in kure, de nameft, de bi jih le is hvaleshnofti do Boga vshival, jih vezh« krat bolj kakor Boga ljubi.
Kaj f. pijmo od te zhednofti uzhil
,S. pifmo od te zhednofti uzhi, dene fmemo méfu po njegovih sheljah ftrczhi, ne sbeljamefa fpolnovati, ampak po duhu shiveti, in fe vfiga sdershati, kar po-shelenje sdrashi, vfe pa fi persadjati, de bi ga loshej premagali, in vfelej tresni in zhujezhi bili. „Glejte pa fami na-fe de vafhe forza ne bodo jjreobloshene v’ po-shrefhnofti in pijanofli in zhafnib. fkerbeh.
„Zhujte tedaj, in molite vfaki zhaf.“ Luk. 21, 34 — Зб.
Kaj je kerßlanjka pravita ?
Kerfhanfka praviza je zhednoft, s’ ktero kriftjan is ljubesni do Boga vie dopolni, kar je Bogu in blishnimu dolshan.
Kaj J. pijmo od pravite govoril
,S pifmo' pravi: „Praviza ljudftvo po-vsdigne, in filosi pravizo bo kraljevi fe-desh uterjen.“ Prip. 14, 34, in l6, 12. „Dajte zefarju, kar je zefarjeviga, in Bogu, kar je boshjiga.“ Mat. 22, 2 1. „Dajte vfim, kar jim gre: komur dazija, dazijo : komur zol, zol* komur Arah, Arah; komur zhaft, zhaft.“ Rim. 13, 7.
Kaj je ker/Iianjka ferzhnojt ?
Kerfhanfka ferzhnoft je zhednoft, s’ ktero kriftjan is ljubesni boshje dobro delati sazhne in fturi, zhe ravno sadershke in teshave premagati morej blago in tudi shivlenje raji sgubi, kakor boshje sapo. vedi prelomi.
Kaj govori J. pifmo od te zhednoft i ?
,S. pifmo opominja, de fe zhlovek nikogar ne fme bati, ampak de more v’ dopernafbanji dobriga, in premagovanji hudiga ferzhen biti.
„Ne bojite fe tiftih, ki telo umore, du-fhe pa ne morejo umoriti.'4 Mat, io> 28.
„Hudobni beshi, ako ravno ganihzhcrne podi, pravizhni Ipa bo ferzhen kakor lev bres ftrahu. Frip. 28, i. „Kdo bo vam fhkodoval, alio bote sa dobro uneti. Strahovanja njih (hudobnih) fe ne bojite, in ne dajte fe motiti.“ l.Pet. 3, 13 — 14. To zhednoft fo Ilari Eleazar, fedem ma-kabejfkih bratov, 2. Makab. б, 7- Apo-ftelni in materniki kriftjanam v’ sgled ika-sali.
Ktere zhednojti Jo fedmim poglavitnim greham na /proti ?
1.) Ponishnoft napuhu, 2.) Radođarnoft lakomnofti, 3-) Zhiftoft nezhiftofti, 4.) Lju-besen nevofhljivofti, 5.) Smernoft shertju in famogoltnofli, б.) Potcrpeshljivoft jesi,
7.) Gorezhnoft ali ajfer v' dobrim lenobi.
Kaj-je ponishnoft?
Ponishnoft je zhednoft, fkosi ktcro zhlovek od febe in fvojih laftnoft tako fodi, kakor je, in ne gleda le fvojih-’fofebnoft, kakor napuhnjeni, in fe savoljo njih ne povsdiguje zhes druge, ampak fhe bolj fvoje napzhnofti in flabofti fposna, in fe torej ponishuje.
Je prava ponishnoft k' svelizhanju potrebnal
Prava ponishnoft je tako potrebna, de bres nje ne bo nihzher svelizhan, ker je refniza vere, de bres gnade boshje zhlovek
né more svelizhan biti, Bog pa fvojo gnado le ponishnirn daje, prevsetnim fe pa soper flavi. Jak. 4, 6. In Jesuf pravi: „Ako ne bote podali, kakor otrozi (ponishni) ne poj-dete v’ nebefhko kraljeftvo. Mat. 18, 5.
S aha j jh e more zhlovek ponishen biti?
Zhlovek more pa tudi sato ponishen biti, ker ni drusiga, kakor prah in pepel; in sraven Ihe grelhnik, in kar dobriga nad feboj ima, je v/e le dar boshje gnade, ne pa zhlovekova ladina. „Ako kdo od 1'ebe meni, de je kaj, ker nizh ni, fam febe sapelje.“ Gal. 6, 3.
m
Kdo naf rej'nizhno ponishnojt uzhi?
Jesuf Kriduf fam s’ befedo in sader-shanjem. „Uzhite fe od mehe, sakaj jed lim krotak in is forza ponishen.“ Mat. 11,29. Jesuf je fam febe v* nizh fturil, in podobo hlapza na-fc vsel, med nevedne in grefh-nike perfhel, zhe je ravno luzh fveta in fvetnik fvetnikov bil, vender fam febi ni dopadel. Skrit od fveta odlozhen je shi-vel, in fe je le takrat ozhitno pokasal, kadar fe je sa zhad fvojiga Ozheta potegnil. Marijo prezhido divizo med vfimi divi-zami fi je savoljo nje velike ponishnodi mater svolil. Lep isgled ponishnodi nam je tudi fveti Janes kerftnik dal , Mat. 3, H* ftotnik, Mat, 8. Peter v’ zholni, Luk. 5- oziatili grefhnik, Luk. 18, in vezh drusih.
Kako Je refnizhno ponishni J posna?
tSe fposna; i.) saref ponishni je poter-peshljiv v’ nadlogah, sopcrnokih , preganjanji, fovrashenji in opravljanji, sa ref ponishni pravi v’ takih okoljfhinah: Gre-fhil firn, dobro je sa me, de fim ponishan.
2») Saref ponishni, kar dobriga nad le-boj ima, sagerne kolikor je treba, pred fvetam, sato de ga drugi ne hvalijo, de bi nad hvalo dopadajenja ne imel, in de hi tako njegovo dobro delo pred Bogam fvoje vrednofti ne sgubilo, „Glejte, de fvo-jih dobrih del ne delate pred ljudmi (njim k’ videsu) fzer ne bote imeli plazhila per fvojim Ozhetu.“ Mat. 6, 1.
3-) Ponishni sakriva fvoje napzhnofti in flabofti, pa ne sato , kakor de hi fe sani-zhevanja bal, ampak sato, de drusihnepo-hujfha. On pokaslie pa tudi fvoje dobre dela ali zhednofti, to de le takrat, kader je k’poviklhanju boshje zhafli potrebno, savoljo Ialine hvale pa nikolj. To kuriti Jesul fam sapove. „Naj ,fveti vafha luzh pred ljudmi, de bodo vidili vafhe dobre dela, in zhaftili Ozheta, ki je v’ nebelih.“ Mat. 5 , 16.
4.) Ponishni fposna, de je grefhil, pa fe ne sgovarja, ne jesi, zhe mu kdo njegove napzhnofti rasodene, ampak fe vefeli to flifhati, kar ga ponishuje, in proli sa ođ-pufhanje.
5.	) Ponishni malo govori, per delih ni stiraven, je fvojim vikfhim rad in vfelej pokoren , in do ljudi fvoje enakofti ali flab-fhiga ftanu poitreshljiv in prijasen.
6.	) Ponishni nad drugimi le dobro, nad fabo pa flabolti vidi, torej od drugih le dobro govori, in badar hudiga dela nad blishnim ne more sgovoriti, sgovarja njegovo mifel, ali pa rezhe: morebit fe je prenaglil, Bog ve, kako velike fo bile njegove fbufhnjave, ali baj bi bil fhe le jeft v takih okoljfhinah Huril, in le gnada boshja me je dosdaj pred takim greham obvar-vala.
Ponishni is ferza sa gnado boshjo
Kaj je radodarnoft ?
Radodarno!! je zhednoft , ktera fe v’ djanji bashe, badar zhloveb potrebnim ljudem rad in kolikor uterpi, od fvojiga da. „Dajte, in fe vam bo dalo, dobro natlazheno, verhato mero.“ Luk. 6, 38. „Ne posabite pak dobrotljivofli in podaro-vanja: sabaj s’ takimi darmi fe Bogu pér-ltupimo.“ Heb, 13 , 16. „Sleherni daj ne s’shaloftjo ali po fili, šakaj vefeliga da-rovavza Bog ljubi. 2. Kor. 9 , 6.
Kakjhne Jo dolshnofti bogatiga chjoveka ?
So té le:
1.	) De more Bogu sa bogaflvo hvaleshen biti, in ga fposnati kakor dar njemu polo-jen, s’ kterim je dolsban veliko dobriga fturiti, ker bo mogel Bogu kdaj od fvoji-ga bogaflva odgovor dati. Vdova Tabita mu more biti sgled. Djan. Apoft. 9, 36 —42.
2.	) Savoljo bogaflva ne fme prevscten in neufmiljen biti. „Bogatim tega Iveta sapovej, de ne fmejo vilokih mifel biti, tudi ne upanja {laviti na neobflojezhe bogaflvo , ampak na shiviga Boga, kteri nam vfiga obilno k’ vshivanju da. De naj dobro fturé, bogatijo naj v’ dobrih delih, radi naj podajo, s’ drugimi naj dele, in nai fi perpravljajo ftanoviten saklad sa pri-hodno, de bodo dofegli vezhno shivlenje.“ 2. Tim. 6, 17 — 19.
Kaj je zhijtoft ?
Zhiftoft je zhednoft, ktera fe v’ rljanji fkashe, kadar fe zhlovek vfiga prepo-vedaniga mefniga vefelja v’mil lih, befe-dah in djan ji sdershi. ,,0 kako lep je zhift rod, kteri Ге od zhednofti fveti ! sakaj njegov fpomin je vezhen, ker per Bogu in ljudeh hvalo ima. Buk. mod, 4, 1»
Je zhijtojt Bogu dopadljiva ?
Zhiflort je Bogu dopadljiva zhednoft, in bres nje zhlovek ne pride v’ nebela.
Ta zhednoft, pravijo fveti uzheniki zerkve, povikfha zhloveka sdies Angele j sa-
kaj Angeli zhiftoft ohranijo bres vojfke zhes fkufhnjave , ker fo zhifti duhovi, zhlo-\ek fe pa more sa njo voji kovati. Jesuf je veliko vrednoft zhiltofti vidno pokasal. Divizo vlih diviz Marijo Ii je mater svo-lil, in zhiftiga Joshefa fvojiga rednika.
Kaj je ljubesen?
Ljubesen je zhednoft, fkosi ktero fe drugih dobriga in frezhe vefelimo, in jim vfe dobro vofhimo in tudi fturimo.
Kaj je smernojt ali smafnojt ?
Smernoft ali smafnolt je zhednoft, fkosi ktero zhlorek napzhno poshelenje jedi in pijnzhc v’ lebi kroti, in s’ mero vshiva.
Je sdershnojt zhloveku k’ velikima pridu?
K’ vclikimu pridu mu je , sakaj pomaga mu k’ sdravjn pofebnopa mu prav pride, ker zhlovek fvoje telo sa fturjcne grehe pokori, in saflushene fhtrafenge odvra-zhujej pa tudi pred prihodnimi grehi fe varuje, ker fvoje poshelenje flabi, de ga toliko v’ greli ne vlezhe, dela fe vredniga gnade boshje , bres ktere bi fe ne mogel ne grehu ubraniti, in ne dobriga fturiti.
Kaj naj krijtjan mj'li, kader Je per kakim vejelji snajde ?
Takrat naj na pravo in refnizhno ve-felje v’ nebelih mifli, ker fvet s’ vfim Kojim vefeljam mine, in le ta, kteri boshjo voljo fturi, oftane vekomej. I. Jan. 2» IT*
Utero vejelje more kriftjanu nar vikjhi bili?
Voljo boshjo dopolniti, more pervo in nar vikfhi vefelje kriltjanu biti, kakor je Jesuf govoril : Moja jed je, de fturim voljo tiftiga, kteri me je pollai, in de dopolnim njegovo delo. Jan. 4 , 34.
Kaj je poterpeshljivoft ?
Poterpeshljivoft je zhednoft, fkosi kte-ro zhlovek terplenje in sopernofti v’ voljo boshjo vdan preterpi.
Ali poterpeshljivoft veliko pomagal
Veliko pomaga.
1.	) Terplenje polajfha. ,,IIvalimo fe s’ nadlogami, ker vemo, de nadloga potcr-plenje pernefe, poterplenje pa fkulhnjo, fkulhnja pa upanje, upanje pa ne ofra-moti. „Rim. 5,3 — 5. „Mepoterpesh-ljiv bo neumnoft dopernafhal.“ Prip. l4, 17.
2.	) Poterpeshljivoft nalhe saflushcnje per Bogu poviklha, ker fturi, de nadloge voljno poterpimo. „Menim, de terplenje sdajniga zhafa ni veliko proti prihodm zhafti, ktera bo nad nami rasodeta.“ Шт. 8,18.
3.	) Skosi voljno terplenje sa fvoje grehe Bogu sadofti fturimo. „Tega ki Gofpod ljubi, ga pod fhibo ima, tepe pa vfakiga otroka , kteriga fprejme. ,IIeb. 12, 6. Ras-
bojnik na krishu je fposnal, de terpi kar je saflushil. Luk. 23, 41-“
Je poterpcshljivoft tudi potrebna zbloveku, in kdaj pofebno^.
1.	) Tudi potrebna mu je , kader na Tvojim blagi fhkodo terpi. Takrat naj s’ po-terpeshljivim Jobam rezhe : Nizh nilim na fvet pernefel, kakor tudi nizh feboj ne ponefem. Gofpod je dal, Gofpod je vsel, kakor je Gofpodu dopadlo, tako fe je 9go-diloj naj bo hvaljeno ime Gofpodovo. Job. 1 , 2t.
2.	) V’bolesni. „Sin, nesapufti Tam lebe v’ fvoji bolesni, ampak proli Gofpoda , in te bo osdravil. Odverni Te od greha, poravnaj fvoje delo in ozhifti Tvoje Terze od vfiga greha. Sir. 38, 9 — io.
3.	) Kader fe mu zhes zhaft in pofhte-nje govori. Zhe je refnizhno, kar fe govori, naj terpi kakor fhtrafengo sa fvoje napazhno sadershanjej zhe pa ni refnizhno, naj Te vefeli, de ima perloshnoft sa Boga kaj terpeti , in Л tako nebefa flushiti. „Srezhni fte vi, kader vaf bodo kleli in preganjali, in vfe hudo soper val lashnjivo govorili savoljo mene: vefelite fe sato, ker je vafhe plazhilo obilno v’ nebelih/' Mat. '5 , 11 — 12.
4.	) Kader ga bres sadolshenja ludje ne fpofhtujejo. Premagaj shelje ljudem do-pafti, sakaj fovrashniza je, tvojiga sveli-
zhanja in rezi s’ Г. Pavlam : Ako bi ljudem dopadel, bi Hriftufov hlapez ne bil. Gal.
1	, 10. Hvala ljudi zhloveka pred Bogam nizh bol ji hig a ne fturi.
5.	) Kadar ga lovrashniki pregajnajo, in mu krivizo in hudo delajo, kjer le morjo.
Takrat naj zhlovek ne mil li na hudo, ltar le mu fturi, ampak na to de jim od-pufti, jih ljubi in jim dobro fluri, kakor je Jesul sapovedal in fiuril. „Jeft pak vam povem , hudimu fene flavite , ampak kdor-ko!j te bo vdaril na tvoje delno liže, temu pomoli fhe drugo. In kdor hozhe tebe v’ pravdo fpraviti in tvojo fuhnjo vsoti, temu tudi plajih pulii, (l'aißti, kakor de bi fe pravdal.“) Mat. 5, 39 — 4 o.
6.	) Kadar ima opraviti s’napuhnenim in v’ lebe saljublenim zhlovckam, ker prevse-tni hozhe, de bi vfelej le njegova vela-la. Prepir s’ takim ljudem nikolj dobriga ne fturi, fhe dobre rezhi je boljfhi mol-zhati, kader le vidi, de jih blishni nebo poterdil in gorvsel. „Jeft firn fvoje ulta obersdal, jeft firn omolknil, in firn v’ fvoji ponishnofti tudi dobro samolzhal.“ Pl. 38,
2	— 3.
7.	) Kadar ima opraviti s’ togotnim, jesnim zhovekam. S. Duh pravi: „Ne delaj priasnofti s’.jesi podvershenim zhlovekam, tudi fe ne pezhaj s’ togotnim mosham, de fe njegoviga sadershanja ne nauzhifh, in perloshnofti ne dobifh fvojo dulho pohuj-
B b
fhati.“ Frip. 22, 24 — 25. „Sladka be-feda veliko prijatlov napravi* in vtolashi fovrashnike, in dobriga zhloveka prijasen jesik obilno dobriga pernele.“ Sir. 6, 5.
8.	) Je treba poterpeshljivofti per nehva-leshnih, kterim le je dobro durilo. ,,V» fvoji poterpeshljivofti bote lvoje dufhe ohranili.<f Luk. 21 , IQ.
9.	) V dolshnoftihfvojiga fianu in v’vfak-danjih krishih.
Kaj je gorezhnojt ali aij'er v’ dobrim ?
Je zhednoft, fkosi ktero krifljan vefel vfe duri, kar boshjo zhaft in svelizbanje dufhe sadene.
Kako Je fposna krijtjan, de ima ajfer lì dobrimu?
De r.) tak krifljan rad boshjo befedo poflufha, ne is navade, ampak is ferzhne shelje , de bi fposnal in fluril, kar je Bogu dopadljiviga, torej jo v’ dobrim ferzu ohrani.
2.	) Od boshjih rezhi rad in vefel govori.
3.	) ,Se tudi per drugih sa boshjo zliafl poshene.
4.	) V’ molitvi fvoji trofht in mozhi ifhe, torej rad moli,
5.	) Vefelje fveta in prasni pogovori fo mu sopcrni, torej je le rad med brumnimi.
6.	) Vlako dobro delo ga veleli, sato fkerbi, kako bi samogel prav veliko dobri-ga (turiti, vlak greh zherti, sato ga odver-ne, kjer in kakor ga po refnizi odverniti samore.
Je gorezhnojt k’ dobrima potrebna ?
Potrebna je, de premagujemo lenobo lt’ dobrim, in poflanemo lveti, ker naf je Bog k’ fvetofti poklizal. Efes. l, 4.
Ktere dolshnofii je JesuJ Krijtnjpo-Jebno perporozhil?
Lete: l.) Nar prej boshjiga kraljeft. va in njegove pravize ifkati. 2.) Sam lebe satajiti. 3.) Svoj krish noliti. 4) Sa Kriftufam hoditi. 5-) Krotak in ponishen biti. 6) ,Sovrasbnikeljubiti, dobro fturi-ti tem, ktcri naf fovrashijo, moliti sa te, K’ naf shalijo in preganjajo.
Kaj fe pravi boshjiga kraljestva *n njegove pravize ifkatil
,Se pravi: Jesufov nauk smiraj bolj fposnovati, po njem natanko shivcti, in tako boshje ljubesni. gnade in vczhni-ga svelizhanja le vredniga delati.
To vidimo Jesula (turiti, na fvet je savoljo nalhiga odrefhenja in svelizhanja frifhel, ubosbno jeshivel, preganjanjeter-B b 2
pel, kervavi pot potil, s’ternjam kronan, krishan in umorjen bil. Vfe to je sa naf terpel, de bi mi v’ boshje kraljeftvo prifhli. Zhc lì je pa Kriftuf sa nafhe sveli zhanje toliko persadjal, moremo tudi mi pred vfim drugim narprej boshiga kraljeftva ifkati, in H vfe persadjati, de ga sadobimo, sàkaj vfe drugo je nam saüonj, zhe nebefa sgubimo.
Kaj fe pravi farri Jebe satajìti?
,Se pravi fvoje grefhno nagnenje sa-tiraii, hudo opuftiti, zhe nam fhe toliko dobizhka in vefelja obeta, in dobro kuriti, zhe je nam fhe tako sopemo. „A.ko kdo hozhe sa menoj priti, naj sata ji fam febe.^ Luk. 9, 23. „Kteri fo pa Kriftu-fovi, fo fvoje mefo krishali s’ grehi in she-ljami vred.“ Gal. 5, 24. Poftavim, ko bi bil rasshalen, nagnenje te k’ jesi fili, ti pa ne fturifh, kar natura, ampak kar Bog hozhe, fe ne jesifh, flabiga ne vofhifh in ne govorifh, flabo perloshnoft sapuftifh, takrat G fam febe satajil.
Je satajenje farniga Jebe vfakteri-rrm potrebno ?
Vfakimu zhloveku, naj bo pravizhen, grefhnik ali fpokornik je potrebno.
Šakaj pravizhnima?
Sato, ker nagnenje k' hudimu sperai tudi v’ pravizhnim okane, ktero zhe dalej mozhneifhi perhaja, zhe fe mu na-
fproti ne flavi, in nar fvetejfhiga zhìoveka v’ velik greh sapelje. Shalofien sgled k’ poterjenju te refnize fo nam Saul, David, Salomon, Judesli Ifhkarijot.
Saka j grefliniku ?
Sato de bi od Boga gnado sadobil, de bi le fpreobernil, bres satajenja lami-ga febe pa fvojiga shivlenja fpreoberniti ne more j on more vle sapufliti, kar mu je bilo perloshnofl k’ grehu, ali drugim k’ pohujfhan ji. Zbe je ravno vfe to teshho, fe vender sgodili more, ker bres tega ni reinizhniga poboljlkanja, in ravno sato tudi svelizhanja ne.
Saka j fpokorniku?
Dokler je fhe greh delal, mu je bilo satajenje famiga lebe potrebno, de je gnado od Boga sadobil, sdoj mu je potrebno, de gnado boshjo ohrani. Zbe grelhnik tudi greh sapufli, pa nagnjenje . k’ hudim grefhnika ne sapufli, torej fe more satajvati.
,S. Pavl je bil sa ref popolnama fpre-obernjen in veT Bogu vdan, in haklhin sgled satajenja famiga febe daja vfim fpo-kornikam , her govori. „Tarem fvoje telo, in ga v* fushnoß devam.“ I. Kor. 9, 27,
Kaj je Jv o j krish nofiti?
Svoj krish nofiti je bolesen, uho-
*
shtvo, nefrezho invfako sopernoft vol/no in ftanovitno terpeti.
,So kriški hrijtjanam h* pridu ?
,So k’ velikimu pridu :
1.	) Zhe krishe voljno terpimo, Bogu sa fvoje grehe sadofti fturimo.
2.	) Brumnifhi, pravizhnifhi in Bogu do-padlivfhi perhajamo. „Kakor slato v’ognji, tako flmfha Gofpod ferza. Prip. it, 3,
3.	) ,Si vezhi krone v’ nebelih fkosi voljno terplenje saflushimo. Torej vdajmo fe vfelej v’ voljo boshjo, naj pofhlje Bog, karkolj hozhe zhes na!, de bomo po premaganih zlo majhnih nadlogah fedajniga shivlenja vredni vczhne neftrohlive krone, „Kdor ne vsame 1'vojiga krisha, in ne hodi sa mano, ni mene vreden.“ Mat. 10, 38.
Kaj fe pravi sa Kriflujam hodili ?
,Se pravi, po njegovim sgledu shive-ti* to je, vie nafhe mitli, befede in djanje morejo Jesufovim enake biti. „Jeft hm luzhTveta, kdor sa mano hodi, ne hodi po tami, ampak bo imel luzh shivlenja.“ Jan. 8 > 12.
Kako naf Jesnf Kriftuf krotkoft in ponishnoft uzhil
S’ befedo in sadershanjem. „Uzhite ■fe od mene, šakaj jek lim krotak in is 1er-
za ponish'en.“ Mat. 11, 29. Fofvaril je Jakoba in Janesa, ker fta hotla ogenj is nebef Iproliti, de bi bil posbgal rnefio , v’ kcero Jesufa nifo hotli fprejeti. Kriftuf polen krotkofti jima rezhe: „Ne vefta kte-riga duha fta.“ Luk. 9, 55.
Saka/ fmo dolshnifovrashnike ljubiti?
1.	) Ker fo fovrashniki nafhi ravno tako otrozi boshji, po podobi bosliji ftvarjeni, od Jesufa odreihcni, in namenjeni sa ne-befa, kakor mi.
2.	) Ker Jesuf sapore fovrashnike ljubiti, in jim is ferza odpnfliti. „Ljubite tudi fvoje neprijatle, fturite dobro tem, kteri vaf fovrashijo, in molite sa te, kteri vaf preganjajo in krivo dolshe, de bote otrozi lvojiga Ozheta , kteri je v’ nebelih.“ Mat. 5 , 44. Kriftuf je f. Petru rekel, de naj blishnimu federn krat fedem defelkrat, to je vfelej odpufti. Mat. 18 , 21 — 22.
5.) De odpufhanje fvojih grehov od Boga sadobimo- Kriftuf naf to she v’ozhe-nafhu uzhi, ker molimo po njegovi sapove-di: „Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim doishnikam “ Mat. 6, 12. Ravno tako fe to tudi is perglihe od tiftiga hlapza vidi, kteri je bil fvojimu Gofpodu defet tavshent talentov dnarjov dolshan. Ker Kriftuf na sadnje pravi : „Ravno tako bo tudi moj nebefhki Ozhe vam
durii; ako ne bote odpultill vfakterifvojimu bratu is fvojih ferz.“ Mat. 18 , 23 — 35.
4.	) Moremo fvoje fovrashnike ljubiti, de fo nafhe druge dobre dela Bogu dopadljive, šakaj tako dolgo, dokler fovrashnikov ne ljubimo, tudi nafhe dobre dela Bogu dopafti ne morejo. Satorej pravi Kriftuf. „Kadarfvoj dar k’ altarju pernefefh, in le tam fpomnifh, de tvoj brat kaj soper tebe ima, pulti ondi fvoj dar, in pojdi popred fe fpra-vit s’ fvojim bratam, m potlej pridi, in daruj fvoj dar.“ Mat. 5,23. Ako bote ljui-bilite, kteri vaf ljubijo , kakfhno plazhilo hote imeli ? al ne delajo tega tudi zolnarji. Mat. 5, 46.
5.	) ,Smo dolshni fovrashnike ljubiti, de
nebefhkiga Ozheta pofnemamo , kteri pufti fvoje fonze is-hajati zlies hude in dobre in kteri desh pofhilja zhes pravizhne in krivizhne. Mat. 5,	45. In ravno tako
tudi vemo, de je Jesuf fhe na krishu sa fvoje fovrashnike molil. Luk. 23, 54.
Kaj naj Ji ur imo, de bomo loshej fovrashnike ljubili?
1.) «Se moremo varovati, de fe v* fvojih fodbahne prenaglimo, in deli kakiga zhlo-veka fovrashnika ne miflimo, dokler fe v’refnizi ne preprizhamo, de nam fhko-dovati hozhe. Prava ljubesen, ('pravi S. Pavl,) ne miflì hudiga. I. Kor. 15-
2.	) Moremo blishniga she farni pred fabo isgovarjati, de morebiti tako hudo ni mif-lil, ali de fhe zlo vedil ni, de naf bo to, kar je govoril ali fturil, rasshaldoj ali de le je morebiti prenaglil, ali pa fhe popolnama is nevednofti fluril. .,Ozha! odpufH jim, fej ne vedo, kaj delajo.“ Luk. 23, 34.
3.	) tSe moremo fpomniti, de nam tudi fovrashniki veliko k’dobrimu perpomorejo. Sakaj oni nam perloshnoft dajo', de fe bolj fami febe fposnamo, ker nam mari kaj ozhitajo , sa kar pred nilmo vedili, in kar nam je Ialina ljubesen smirej perkrivala. tSovrashniki nam dalej perloshnoft dajo, de fvojo latino ljubesen premagamo, de pokoro delamo, de sa nebela vezh Utirimo, in de fe bolj v’ poterpeshljivofti in v’ ponishnofti vadimo. „Tiliim , kteri Boga ljubi jo, (jp ravi S. Pavl.) vfe k’dobrimu tekne.“ Rim. 8, 28.
4.	) Moremo fovrashnikam dobro fluriti, de jih fpet v’ prijatle Ipreobernemo. ,,Ako bo tvoj fovrashnik lazhen, nabiti ga, ako bo shejin, daj mu piti, sakaj tako bofh sherjavzo nanjegovo glavo fpravljal,in Go-fpod bo tebi povernil.“ Prip. 25, 21 — 22.
Kaj gre flie h' ker Planjhi pr avizi?
H’ kerfhanfki pravizi gre fbe tiflih ofem prelepih zhednofl, ktere je Kriftuf v’ fvoji pridgi na gori uzhil, in savoljo kterih )e tifte, kteri jih imajo, frezhne imenoval,
in ktére fe ravno sato srelizhanfke zheđ-nofti imenujejo.
Ktere fo te svelizhanjke zhednojiil
Te le: i.j) 4Srezhni fo ubogi v’duhu, sakaj njih je nebefhko kraljeftvo’
2.) cSrezhnifo krotki, sakaj semljo bodo pofedli.
3-){ Srezhni fo shaloftni sakaj potrofhta-ni bodo.
4.	) .Srezhni fo kteri fo lazhni in shejni pravize, sakaj nafiteni bodo.
5.	) cSrezhni fo miloftljivi, sakaj miloft bodo dofegli.
6.	) tSrezhni fo kteri fo zbiftiga ferza, sakaj Boga bodo gledali.
7.	j) (Srezhni fo mirni, sakaj otrozi boshji bodo imenovani.
8.	) ,Srezhni fo, kteri fo savoljo pravize preganjani, sakaj njih je nebefhko kralj e ftv o.
Kteri Jo ubogi v' duhu ?
Ubogi v’ duhu fo: l.) tifti, kteri fo ref uboshni, in kteri obogatiti ne shelé, in kteri fvoje ubofbtvo s’ voljo prenafhajo.
Ubogi v’ duhu fo pa 2 ) tudi lohka bogati in premoshni, kteri nato, kar imajo, fvojiga (erza ne navesujejo, in kteri fo savoijo Boga vfe fvoje blago sgubiti perprav-ljeni, in kteriga ravno sato lebi in drugim v’ svelizhanje obrazhajo. Taki ubogi v’
39 ä
duhu, đefiravno bogati, fo bili: Job, Abraham , kralj David. Apoftelni ia pervi krift-jani, ki fo fe savoljo Kriftufove vere vfimu bogaftvu odpovedali. — Tifti mladenzh pa, kteri je Kriltufa vprafhal, kaj de naj fturi, de bo nebefhko kraljeftvo đofegel, in kte-rimu je Kriftuf rekel, de naj vie fvoje рге-moshenje proda, de naj dnarje med uboge rasdeli, in de naj sa njim hodi, ni bil ubog v’ duhu, sakaj shaloften je bil teh Kriftu-fovih befedi ravno sato, ker je bolj fvoje premoshenje ljubil, kakor pa de bi bil sa Kriftufam hodil.
Alije ftan ubogih sanizhljiv Jtan?
Stan vbogih ni sanizhljiv, kar 1.) she lohha is tega iklencmo, ker lì ga je bil Je-suf fam isvolil 5 ako ravno je ftvarnik vfih rezki, kralj nebef in semlje, je le vender smirej od Ivo ji ga rojftva noter do sadnjiga sdihleja v' uboshtvi shivel, in tudi uboshne Apoftclne in uzhenze imel.
Stan ubogih 2-) ni sanizhljiv, ker je Jesuf uboge pofebno ljubil. Ko fo bili Janesovi jogri Jesufa vprafhat prifhli, kdo de je, zhe on Mefija fveta, ali zhe naj drugiga zhakajo? jim je tako odgovoril: Pojte in povejte Janesu: Slepi vidijo, gluhi flifhijo, kruljovi hodijo, in ubogim fe Evangeli osnanuje.
3.) Ûbofhtvo pelje k’, popolnamafti, kakor je Kriftuf mladenzhu povedal rekozh.
„Ako hoahefh popolnama bit!, pojdi, prodaj , kar ima!h, in daj ubogim, in bofh saklad r nebelih imel.“ Mat. 19, 21.
4.	) Ubolbtvo je Johka nar lepfhi pokora. Z he zhlorck fvoje ubofhtvo s’ voljo prenafha, fi s’ njim lohka vezhno nebelh-ko vefelje sallushi
5.	) Ubofhtvo zhlovcka marfkakih hudob ohvarje, in mu pcrloshrioft da, de bolj na Boga rnifli, in de fvojiga ferza na pofvito*’ rezili ne navcsuje.
Kuri fe imenujejo krotki?
T»Ili kteri le, zhe jih kdo shali , ne rasferde', kteri hudo s’ hudim ne vrazhuje-jo, ampak kteri vfe voljno preterpé, inv’ miri Ivoje dufhe oftanejo.
Je krotkoft kriftjanu potrebna ?
Krotkoft je kriitjanu potrebna sato, lier ga malopridni, nevkretni in fvojoglav-ni ljudje vezhkrat skalijo, in ker vezhkrat med takimi shiveti more. Jesuf je frojim Apoftelnam rekel: „Pofhljem vaf, kakor ovze v’fredo volkov.“ Mat. 10, 16.
Saka/ tedaj Krijtuf krotke frezhne imenuje ?
Sato, ker fo v' refnizi frezhnt, sakaj njih ferze 1.) nobeniga taziga nepokoja nima, kteriga jesen zhlovek obzhuti.
2.	) Ker to malo, kar imajo, v’lepim miru vshivajo.
3.	) Ker bodo Gofpodove dobrote vdesheli shirih (to je v' ntbeJiK) ridili.
Ktere shaloßne Krißuf frezhne imenuje ?
1.	) Tifte, Uteri zhes fvoje ne le famo fmertne ampak tudi majhne grehe shalujejo.
2.	) Kteri lo savoljo Ivojih s’ grehi pom-noshenih hudih nagnenj shaloftni.
3.	) Kteri savoljo pomankljivofti per
fvojih dobrih delih shaljujejo , ker jih ni-fo vfelej is zhifte ljubesni do Boga do-pernalhali.	‘
4.	) Kteri savoljo velikih fkufhnjav in pregrelhnih nevarnoft, v’ hterih fe snaj-dejo, sdihujejo, in she vii po nehefih hrepene.
5.	) Kteri nad grehi drugih shaljujejo.
Sakaj more zhlovek nad foojimi fmertnimi grehi shalovati?
Sato, her je fmerten greh sa zhlove-ka nar vezhi hudo j s’ fmertmm greham sgu-bi zhlovek g-nado boshjo , boshjo prijasnolt, pravizo do nebelhkiga kraljeftva, in fe vezhniga pogublenja vredniga fturi.
Saka/ more zhlovek tudi zhes Jvoje maj hine grehe shalovati?
Sato, ker tudi majhini grehi Boga shalijo, in ker ga tudi majhini grehi od boshje ljubesni odvrazhajo, de Boga tako ne ljubi, kakor ga je dolshan ljubiti.
Uteri Je imenujejo lazJini in shejni pravize ?
Tiftî, lucri po refnizah in po brum-nim shivlenji ravno tako hrepene, kakor lazhni po jedi in shejni po pijazhi hrepene. Taki, de fi ravno fo pravizhni, fi persadeva-jo, de bi fhe pravizhnifhi bili, in njih per-sadevanjeni saftonj,ker sadobé, kar shele'.
Kdaj je hrißjan milojtljiv'l
Takrat, kader fvojimu blishnimu v’ dufhnih in telefnih potrebah pomaga. To fe sgodi, zhe blishnimu kaj k’brumnolti perppmore, zhe pohujfhanje odvrazha , zhe nevcdniga poduzhi, zhe mu kak dober fvet da, in ga .na dobro opominja. Ravno tako tudi na telefu, zhe ga nefrezhe varuje in mu k’frezhi pomaga.
Komu je krijtjan milojt Jkasati dol-shan?
Vfakimu zhloveku bres raslozhka, kakor je tudi nebefhki Ozhe proti vfim, proti dobrim in hudobnim miloftljiv. ,,Semlja je polna Gofpodoviga ufmilenja.“ Ffal. 118, 64.
Satorej more;
1.) S’ubogimi prijasno govoriti, jih v’ nadlogah tolashiti, in jim po Ivojim pre-moshenji pomagati.
2 ) Ufmiljen proti grefhnikam biti, jih savolj njih shivlenja ne fovrashiti, ker lo le ufmilenja in objokovanja vredni. Spom-
niti fe more, de bi morebiti on fhe hu-dobnifhi bil, zhe bi v’ ravno takih okol-fhinah bil, in zhe bi ga Bog s’ Tvojo gna-do ne podpiral.
3.	) Ufmiljen biti proti Tvojim fovrash-nikam, jim is ferza odpuftiti, Te s’njimi Tpraviti, in sa-nje moliti.
4.	) Ufmiljen biti proti Tvojim vihfhim , sakaj tudi vikfhi fo mnogim flaboftim pod-versheni, tudi oni fe lohka v’ kaki rezhi pregrefhe. Torej je dolshnoft s’njimi po-terplenje imeti, jih sgovarjati, njih pre-ftopke sakrivati, in fe nikolj predersniti jim savoljo tega nepokorfhino lkasati.
5.	) Ufmiljen biti proti podloshnim, ker imajo po befedah Г. pifma tudi oni Gofpo-da v’ nebelih, kteri na ftan nobcniga ne gleda. ETcs. 6 , 4.
6	) Ufmiljen biti tudi proti mertvim , sa-nje moliti, in druge dobre dela sa-nje Bogu ofrati.
Ktere imenuje Krif'tuf zhiftiga fer-
za’i
Tifte, kteri nifo le v’ Tvojim sunajnim sadershanji zhilti, ampak tudi v’ Tvojih miflih in v’Tvojih sheljah. Taki she na tem fvetu Boga bolj fposnajo , in v’ nebefih ga bodo vekomej od oblizhja do oblizbja gledali , in vekomej vshivali.
Etere imenuje KriftuJ mirne ?
Tifte, kteri blishnimu radi odjenjajo in le s’njim fpravijo. in tudi raji krivizo terpé, kakor de bi jo delali.
Koliko fort je pravi miri
Pravi mir je trojni, mir s’Bogam, fam s’ fabo., in s’ fvojim blishnim.
Kdaj ima zhlovek mir s Bogami
Takrat, kader po njegovi fveti volji, to je, po njegovih f. sapovedih shivi, šakaj greh mir med Bogam in zhlovekam vielej rasdere.
Kdaj je zhlovek v' miri fam feboj?
Takrat, kader je njegova veft mirna , in mu nizh hudiga ne ozhita. „Tifti, kteri tvojo poftavo ljubijo, imajo velik mir, in nizh jih ne pohujfha. Pialm. 118, 165.
Kdaj ima zhlovek mir s' blislmiml
Kadar s’ njim pri jasno, sloshno shivi, in fe ne prepira, ampak njegove flabofti s’ ljubesnjo prenefe.
Kaj more kriftj anJturiti, de o’ miri s' blishnim shivi?
More vfe opuftiti, kar ljubesen do blishniga smanjfhuja, in vfe f turiti, kar ljubesen do blishniga ohrani. V’tojepa pofebno ponishnoft, krotkoft, poterpesh-ljivoft in persanefljivoft potrebna.
Kdaj je mir gohiftn?
Takrat, kader zhlovek fvojimu po-slielenju in fvojimu nagnenju pervolijin fvojo vcft tako sadufhi, de v’nji nobeniga nepokoja ne ziniti. „Sa hudobne ni miru , pravi Gofpod po .-preroku, Isaiju, 48, 22.
Kaj Je pravi savoljo pravize preganjan bitimi
To fe pravi , savoljo Boga , savoljo njegovih fvetih refniz, ali savoljo brum-niga shi.vlenja kake sopcrnofii preflati. Takim Kriftuf pofebno plazhilo obeta rekozh: ,,Vefelite fe, in od vclelja pofkakujte , šakaj vafhe plazbilo bo obilno v’ ncbefih. Mat. 5,12. In f. Peter pravit „Ako bote savoljo Kriftufoviga imena saframovani, bote frezbni , sakaj nad vami pozhiva, kar je hvale, zhafli in mozbi bdshje, in njegovi duh, l. Petr. 4, 14,
Od dobrih del in njih saflushenja.
Kaj je dobro delo lirijtjana ?
Je tako djanje, ktero je Bogu prijetno , in ktero zhloveku v’ svelizhanje flushi.
,So dobre dela v svelizhanje potrebne ?
Potrebne fo: l.) Sato, ker je zhlo« Vek she sato fivarjen, debi s’dobrimide-C c 4
li Bogu flushil, in fe s’ njimi nebef vređ-niga* kuril. ,,Blagor mertvim, kteri v’Go-fpodu umerjo, šakaj njih dela gredo sa njimi.“ Skriv. rasod. 14, 13.
2.) Ker je vera bres dobrih del ravno tako mertva, kakor truplo bres dufhe. Jak. 2, 20 — 2б.
Kaj t' dobrimi deli sadobimo?
1.	) Dobre dela gnado boshjo v’ zhlove-ku mozhnejfhi kure, in ga k’ popolnama-fti peljejo. „Vidifh (pravi f. Jakop, od Abrahama') de 'je vera s’ njegovimi deli delala, in is dél je vera popolnama pokala. Jak. 2, 22-
2.	) Bog je takim, kteri dobro delajo, vezhno plazhilo'obljubil. „Tiki, kteri fo dobro kurili, bojo prilhli (is fvojih grobov) k’ shivlenju, ti pak, kteri fo hudo delali, k’ oblojenju.“ Jan. 5, 2Q. „Uteri kuri voljo mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih, tiki pojde v’nebefhko kraljehvo.“ Mat. 7,21,
Samore zhlovek is Jvoje lajtne mo-zhi dobre dela delati ?
Dobrih del, kakorfhnelo k* svelizha-nju potrebne , in~ per Bogu saflushenja vredne, zhlovek isfvoje lahne mozhi ne more delati, temuzh le s’ gnado boshjo.“ „Ne kakor de bi samogli is febe kaj miniti , kakor is febe, ampak nafha mozh je is Boga.“ 2. Kor. 3, 5.
4o3
Kako fe morejo dobre dela opravljati?
l.) V’ftanu gnade boshje, 2.) rađovolj-no, 3.) ne is sgolj naturnih in nezhi-rncrnih nagibkovj podavim ne savoljo hvale ljudi, ali savoljo kakiga zhafniga do-bizhka, ampak le savoljo Boga.
Fariseji fo bili per vfih fvojih dobrih delih, per vfih fvojih dolgih molitvah, in ojftrih podih gnufoba pred Bogam, sato, ker fo vfe to le savoljo ljudi pozheli, de bi jih bili hvalili. Satorej pravi Kriduf: ,Povem vam, ako vafha praviza nebo obil-nifhi, kakor pifmarjov in farisejov, nepoj-dete v’ nebeikko kraljedvo.“ Mat. 5, 20.
Ktere Jo nar imenitni/hi dobre dèla ?
Nar imenitnifhi dobre dela fo: mo* lituv, polt in ubogajme dajati. „Boljfhi je molituv s’ podam in almoshno, kakor saloge slata fpravljati. Tob. 12, 18.
Kaj sapopade v' Jebi molit uvi
Molituv v’ febi sapopade vfe bogabo-jezhe premifhljevanje, vlak dober lklep, vfako lepo djanje, ki fe Bogu k’ zhadi duri, in s* befedo vfe, kar fe savoljo Boga pozhne. „Molite bres prenehanja.“ I. Tef. 5 , 15.
C c 2
40Ì
Kaj s e p o pade V febe poft?
Pod ne sapopade le farno tega, de fe zhlovek po saporedi katolfhke zerkve ob sapovedanih podnih dnevih v’ jedi in pijazhi kaj pertcrga , ampak sapopade vfe, kar zhlovek fvojimu poshelenju nafproti kuri. Pod je j zhe zhlovek fvoje hudo na-gnenje kroti, fvoje pozhutke satira, (i mar-Ikako pofvetno dopufheno vefelje odrezhe, in druge take fpokorne dela dopernalha.
Kaj je almoshna ?
Vfaka dobrota, ktera feblishnimu ali na truplu ali na dufhi fkashe.
Ali je ubogajmè dajati sapovedano ali je le jvetvano?
Ubogajme dajati je sapovedano, to* rej dolshnod ker:
1.	) Nam to Bog she v’ ftarim in tudi v* novim teftamentu veleva. „Sin, ne, odtegni mu daru, in Д1С odverni fvojih ozhi od ubogiga, ne sanizhuj lazhniga, in ne ras-shali ubogiga v’ njegovi potrebi, ne shali revniga ferža, in potrebnimu ne odlafhaj daru dati.“ Sir. 4 , 1 — 6. „Dajte ubo-gajtne od tega, kar imate.“ Luk, H , 41-
2.	) Ker fmo blishniga tako, kakor fami febe ljubiti dolshni, ljubesen pa fe more v’ djanji fkasati. „Ako bi kdo premoshe-nje tega fveta imel, in bi vidil fvojiga brata, de jc v’ potrebi, in bi fvoje ferze pred
njim saperi, kako prebiva boshja ljube-6en v’ njem? — We ljubimo s’ bcfedo, tudi ne s’ jesikam, ampak v’ djanji in v’ refnizi.“ I. Jan. 3, 17 — 18.
.3.) Ker Kriftuf tiftim, kteri ubogajmene dajejo, vezhno gorje shuga rekozh: „Poberite fe prekleti v’ vezhni ogenj, kteri je hudizbu in njegovim angelam perpra-vljen. Šakaj jeft lim bil lazhcn, in me nilte nafitili, jeft lim bil shcjin, in me ni-fle napojili, jeft firn bil ptuj, in me nifte' pod ftreho vseli, jeft fim bil nag, in me nifte oblekli , i. t. d. Mat. 25, 41 — 4 6.
4.) Is hvaleshnofti proti Bogu, ktero nar bolj s’tem lkashemoj zhe Imo tako, kakor je on nam dober , tudi mi drugim njegovim otrokam dobri. Vie kar revnim fturimo, je pobefedah famiga Jesufa ravno tako, kakor de bi bili njemu fturili. Mat. 25, 40.
sili jo le bogati ubogajmo dajati dolshnil
Vlaki jeubogajme dajati dolshan, kolikor uterpi. „Kakor bolh premogel, tako bodi ulmiljenj zhe bolh veiiko imel, obilno dajaj, zbe bofh malo imel, glej de tudi malo rad podelifh.“ Tob. 4 , 8 — 9.
Po kteri verjti fe more ubogajmo dajati, kader zhlovek ne more vjim kaj ?
Tiftim, kterim je vezhi fila, fe more dati pred, kakor drugim, fvoji uboshni shlahti pred kakor ptujim, bmnmim pred
40б
kakor pregrefhnim, bolnim pred kakor sdravim,delavnim pred kakor sanikernim,do-mazhim pred kakor nesnanim.
Ali je ubogajme deliti zhloveka k' velikimii pridal
K’velikimu pridu mu je,sakaj zheubo-gajme daje sadobi: l.) odpufhenje grehov, gnadoboshjo in vezhno shivlenje. „Almo-shna od fmerti refhi, in ona je, ktéra grehe sbrifhe in pomaga naiti miloft in ▼ezhno shbdenje.“ Tob. 12, 9. „Blagor temu,ktertfe ubogiga in fromaka ufmili, GoTpod ga'bo ob hudim dnevu obvaroval, in ga bo na semlji frezhniga fturil. Plalm 40, 1 —- 2. Dajte ubogajme od tega, ltar imate, in vfe vam bo zhiftu. Luk. 11,41. Komeli je bilsavoljo almoshne gnado prave vére in sveUzhanja dofegel. Torej mu je rekel Angel: „Tvoje molitve in almoshne fo prifhle v’ fpomin pred Bogam. Apoft. djan. 10, 4-
Kako fe more ubogajme dajati?
Ubogajme fe more dajati: 1.) Is Iju-besni. 2.) Od fvojiga premoshenja. 3.) 8’vefeljamj bres godernjanja in ozhitanja.
4.) Ne savoljo hvale ali savoljo kakiga dru-siga zhafniga dobizhka. 0 ) Po pameti, to je de je potrebam ubogiga permerjena. „Kader ubogajme dajefh, ne trobi pred teboj, kakor hinavzi delajo , de bi bili
hvaljeni. Gotovo vam povem, oni fo prejeli Tvoje plazhilo. Kadar ubogajrne da-jefh, naj ne vé tvoja leviza, kaj dela tvoja defniza, de bo tvoja almoshna na fkrivnim, in tvoj Ozhe, kteri na fkrivnim vidi, ti bo povernil. Mat. 6,2 —
Ktere fo telefne dobre dela ?
Te le: 1.) Lazhne nafititi. „Lomi lazh-nimu fvoj kruh, pelji uboge in té, kteri kota nimajo, V’fvojo hilho. Jes. 58, 7.
2.	) Shejne napojiti. „Kdorkolj bo piti dal komu is tih majhnih en kqjparz mersle vode v’ imenu uzhenza, refniztŠno vam povem, de ne bo sgubil fvojiga plazhila. Mat. 10, 42.
3.	) Popotne prenozhevati. Tako je delal Abraham, Lot. Mos. 18 in ig.
4.	) Nage oblezhi. ,,Kader nagiga vi-difh,pokriga, innesanizhuj Ivojiga mela.“ Isa. 58 , 7. „Kdor ima dve fuknji, naj da eno temu, kteri nobene nima. Luk. 3,11.
5.	) Bolnike obifkovati. „Ne bodi len bolnika obifkati, sakaj s’tembofh v’ lju-besni poterjen.“ Sir. 7 , 3Q.
6.	) Jetnike rcfhiti. „Sim bil vjet, in fle k’meni prillili.“ Mat. 25, 36. -
7.	) Merlizhe pokopovati.
Je sadofti, zhe Je bolniki le obijhejo ?
To The ni sadoßi, ampak bolnike-je treba toiashiti, jih k’ voljnimu poterplenju
opomanovati, de naj fe v’ boshjo voljo vdajo » in de naj fvoje teshave v’duhu pokore pre-nafhajo. Per bolnikih fe je varovati po-fvetnih pogovorov in vfiga, kar bolnika od Boga odvrazha.
Je merlizhe pokopavati dobro delo ?
gDobro delo je, zhe fe is prave ker-fhanfke ljubesni sgodi.
Kako nam je Bog to rasodel?
Po Angelu Rafaelu, kteri 'je Tobiju tako govorit' „Kader fi s’ folsami molil in mertve po (Jnevi v’ fvoji hifhi pcrkrival, po nozhi pa pokopaval, firn jed tvojo molituv pred Gofpoda nofil<e Tob. 12, 12.
Kaj more kri ftj an ft uriti, kader mertviga k'grobu Jpremlja ?
More sa njegovo dufbo moliti, in sra-ven tudi na jfvojo fmert in na nesnano uro mifliti, ktera bo tudi njega is fveta vsela, sato de ga ne bo neperpravljcniga najdila.
Bo dobro tem fodni dan, kteri te~ lejne dobre dela dopernajhajo ?
Dobro in lohka jim bo, sakaj pravi-zhni fodnik jim porezhe: „Pridite , vi ljubi mojiga Ozheta, in prejmite ifraljedvo od sazhetka fveta vam perpravljeno. Sakaj ìazhen firn bil, in vi de me nafitiii. —-Refnizhno vam povem, karkolj fte durili
nar manjfhimu mojih bratov, to fie meni fturili.“ Mat. 25, 34 — 3Q.
Kako bo pa neuf miljenim fodni dan’}
Strafhno hudo jim bo, ker jim boshji fodnik porezhe: Poberiti fe fpred mene , ri prekleti, v’ vezhni ogenj, ki je hudizbu in vfim njegovim angeijam perpravljen. Sakaj jeli firn bil lazhen, in me nirte nafitili. — Refnizbno ram povem, karkolj nifte kurili enimu smeđ teh nar manjlhih, meni nifie fiurili. Mat.
25, 4t — 45.
Je sadofti It sa trupi] b Iis imi ga jkerbeti ?	|
To fhe ni sadofti, ampA fhe bolj, kakor sa truplo Гс more tuđi,sa njegovo dufho fkerb.eti,
Kterç fo duhovne dela milojtil
1.) Grefhnike fvariti. 2.) Nečedne uzhiti.
3.) Tem kteri dvomijo ali zviblajo dol ег fvet dati. 4.) Shaloftne trofhtati. 5 ) Kri-vizo voljno terpeti. б.) Tém, kteri naf rasshalijo, is ferza odpukiti. 7.) Sa shive in sa mertve Boga profiti,
Alije grefhnike fvariti dobro delo ?
To je prav dobro delo, ker fe s’tem blishni vezhkrat is poti pogublenja na pot svehzhanja perpelja. „Bratje! ako bo kđo od kakiga greha prenagljen, takiga vi*
kteri fle duhovni, poduzhite v’ duhu krot-kofti. „Gal. 6, 1. „Bratje moji J ako bo kdo med vami od refnize safhel, in ga bo kdo nasaj vernil , naj vé, de kdor grefh-nika verne od njegove krive poti, refhi njegovo dufho od fmerti, in pokrije veliko fhtevilo grehov. Jak. 5, p — 10.
Kako more krijtjan Jvojiga blish-niga Jvariti ?
Svariti ga more vfelej s’ ljubesnijo in s’ krotkoftjo, ob pravim zhafu in na pravim kraji,\in more tudi po fvarjenji s’ njim prijas^n biti. Tako je Natan Davida.
2.	Kral. 12# 7. Elija judovsko ljudftvo. 3- Kralj. 18 J 22- Janes kerftnik Herode-sha. Mat. 14 , 4. f. Shtefan Jude fvaril. Apofl. djan. 7, 5 »•
,Svariti torej ga ne fme nikolj is jese, ali nevoihljivofli, in tudi ne, zhe preprizhan ni, de je blishni refnizhno tega kriv , kar jeobdolshen. ,Svariti ga ne fme takrat kader ni blishni fvarjenja pollufhati perpra-vljen, ne v’ prizho drugih, de ga fhe bolj ne rasferdi in ne rasshali , tudi ne smiram eno sa drugim in preterdo , sakaj tako fvarjenje nikolj dobriga ne fturi. In kar fe fhe pofebno posabiti ne fme, je, de kdor s’ pridam fvariti hozhe , naj fvarje*-nje s’molitujo fklene. „Stari higa ne smer-jaj, ampak prod ga kakor ozheta , mlajfhe kakor brate, ftare aliene kakor matere,
4ll
mlade dekleta kakor feftre v’ vfi zhiftofti.“ 1. Tim. 5 , 1 — 2.
Kako fe pa more fvarjeni zhlovek sadershati?
Naj ponishno, krotko in poterpe-shljivo kvarjenje pollufha, in naj ga na-fe vsame. „Rasumen in poduzhen mosh ne bo godernjal, kader bo fvarjen.“ Sir. io, 28. „Kako dobro je na polvarjenje po-kasati fpokorjenje, sakaj tako bolh rado-voljnimu grehu ubeshal.“ Sir. 20 , 4.
Ï
Ali Jo le duhovni druge uzhiti dol-shnil	i
Ne le duhovni, ampaflpfakteri po perloshnofli, pofebno paftarifni Ivoje otroke, gofpodarji in gofpodinje fvoje podlo-shne, uzheniki fvoje uzhenze i. t. d.
Kader je zhlovek v kakimu zviblu, koga more sa Jvet vprafliatil
Prafhati more pametniga, saftopniga in brumniga zhloveka, ne pa perlisnjenza kteri tako govori, kakor vidi, de zhlovek rad ima. „Imej veliko tazih, kteri bojo s’ tabo mirnij ali smod taushent imej le eni-ga fvetovavza.“ Sir. 6, 6. „Norzu fe njegova pot prava sdi, kdor pa je moder, fve-ta poflufha.“ Prip. i2, 15.
Na haj more Jvetovavz per Jvetva-nji gledat ii
Vfelej na zhaftboshjo in na svelizhan-je fvojiga blishniga. Zhe mu lam frctova-ti ne ve, naj mu to odkrito pove, de ga ne sapelja, in naj mu koga drujiga nafvetu-
je.
Kako fe morejo slialojtni tolashit i?
, Se morejo vfelej s’ ljubesnivo befedo in s’ kerlhanlkimi refnizami, ne pa s’ nezhimernimi, pofvetnimi rezhrr.i, in s’ prašnim ирфгјет trolhtati, in jim zhe njih shaloft is pomanjkanja isvira]pomagati. Opominjati jih je treba, de naj (c v’boshjo voljo vdajo, brefPktere /e nizhne sgodr, in bres ktere (helatis nalhe glave ne pade. Spomniti jih je, kaj je Kriftuf nedolslmo jagnje terpel, in de naj torej tudi oni s’voljo ter-pé , ker fo greflmiki, in de'naj pomiilijo, de jih bo terplenje v’nebelhko vefelje per-peljalo.
Kako Je more shalojten zhlovek fam tolashili'ì
Tolashiti fe more: 1.) S’ molitujo. „Te kdo med varni shaloften, naj moli.“ jak. 5, 13.
2-) Naj fe fpomni, de je Bog per njem, in de vie dobro ve, kako fe mu godi. „.Ted fe fpomnim Boga, in to me rasvefeli.“ Pfaim. 76, 4.
3.	) Ne fme na zhafne rezhi, na zhafno terplenje tolkanj gledati, in naj mifli, de terplenje ni ravno tako Ludo, kakor fi ga Ialina ljubesen mifli.
4.	) More premifliti, de vfe zhafne tesli ave in nadloge le nekej zhafa terpé, in de fe vie zhafno terplenje brümnih v’ nebelih v’ vclelje fpreoberne.
5.	Zhe fi je zhloveli fvoje shalofli fam kriv, naj jo nofi v’ dubu pokore, in naj fe v’ prihodno varuje takih rezili, ktere sba-loft pernefo.
Ali tifli, Uteri Urivizo s' voljo terpi, fvojimu llishnimu miloft J kas he ?
Skashe mu jo, ker gaÄfe in vezli greliov obvaruje, kar bi fc ne^godilo, zhe bi godernjal, fe jesil, hudo s’ hudim po-vrazheva‘1 in ga toshil. „Eden drujjga butaro nofite, tako bote Kriflufovo pollavo dopolnili.“ Gal. 6, 2.
Kdaj Urijtjan /heflo duhovno delo ufmilenja fvojimu hlishnimu fkas he ?
Zhe mu, kadar garasshali, is ferza odpufii, mu dobro rturi, sa njega moli, in fi vfe perfadenc, de fi ga fpet vk prijatla fpreoberne. Tako zhlovck fvojimu blish-nimu veliko dobroto fkashe, ker fovrafhtvo vftavi, ktero bi morebiti fhe dolgo zhafa terpelo.
Kaj je pa fturiti tiftim, kteri biish-nimu nobeniga do sdaj imenovaniga do-briga dela Jkasati ne morejo ?
Taki naj pa sa fvojiga blishniga, po-febno pa sa terdovratne grefhnike molijo, ker jim Bog vfe to lohka dodeli, kar bi jim oni radi durili. ,,Molite eden sa druji-ga, de bote ohranjeni, sakaj Aanovitna molituv pravizhniga veliko samore.‘‘ Jak.' 5,1 б.Тако jeAbraham profil sa Sodomljane.
I.	Mos. 18, 23. Mojsel sa Israelze. 2.Mos 32, 11.
Ali Jmo le sa shive moliti dolshni?
Ne le^shive, ampak tudi sa mert-ve, ki fo rdprebiti v’ vizah. She v’ flarim teftamentu fe bere, de je Juda Makabej v* Jerusalem dnarjev poflal, de fo fe darovi sa mertve opravljali. 2- Mak. 12, 43.
Od evangellkih fvetov.
Kaj fo evangelßii freti ?
,So take dobre dela , ktere farne na febi k’ svelizhanju nifo potrebne, ktere fo pa le vender od Jesufa Kriftufa ljudem po farnim Ivetovane , pa ne sapovedane.
Zhemu pa fo evangelßiiJveti?
De zhlovek loshej bolj popolnama shi-vi, in fe svelizhanja vreden fturi.
Rieri Jo evangcljki f veti ?
Leti trije : 1.) Radovoljno ubofhtvo. 2.) Yedno divii litro. 5-) Yedna pokor-fliina pod kakim duhovnim poglavarjem.
Per kteri perloshnofti je KriftuJod radovoljniga ubojhlva govoril?
Takrat, koga je mladenzh vprafhal, kaj de naj fluri, de bo nebeihko kraljeft-vo dofegel.
Kakjhen je bil ta pogovori
Kriftuf mu rezhe : Mladenzh, zhe ho-zhefh v’ sbivlenje iti, ipolnuj sapovedi. Mladenzh ga vprafha: ktere? RriAuf odgovori: We vbijaj, ne prefh^htovaj, ne kradi, ne prizhuj pokrivirh , fpolhtuj ozhe-ta Ivojiga in mater fvojo, in ljubi Ivojiga blishniga kakor fam febe. Mladenzh mu rezhe: Vfe to firn Ipolnoval she od Ivoje mladofti, kaj mi pa lhe manjka? Jesut mu pove : Ako hozhefh popolnama biti, pojdi, prodaj, kar imafh, in daj ubogim , in bolh saklad v’ nebelih imel, in potlej pridi, ter hodi sa mano. Mat. 19, 16—22.
Kako J. pijmo vedno divifhtvo per-porozha ?
Jesuf hvali tifte, kteri savoljo ne-befhkiga kraljeftva v’ divjflikim ftanu ofta-nejo. Mat. 19.	9* —12- S. Pavl. od
divifhtva v’ I Kor. 7.	7 — 4o. tako go-
vori: „Shelim de bi vi vfi tako bili, kakor firn jed, ali vfak ima laden dar od Bo . ga, eden fzer tabo, eden pa tako. — „Od diviz nimam Gofpođoviga povelja, fret pa dam, ker firn od Gofpoda miloft prejel, de naj bom sveft. Satorej menim, de je to dobro savoljo sdanje nadloge, ker je zhloveku dobro tako biti. — Zhe pa kdo v’ fvojim fcrzu terdno fklene, in ni permo-ran, in je golpodar lvoje volje, in v’ fvojim ferizu fklene fvojo divizo tako ohraniti, prav duri. — Bol ji hi pa bo sa njo, ako bo po mojim fvetu tako odala j menim pa, de imam tudi jed Duha boshjiga.
Kai vedno divi/htvo ?
Je radovoljno Bogu durjëna obljuba vedno zhifto sili veti, in v’ sakonfki (lan ni-kol j, ne dopiti sato, de fe bolj popolnama in bolj fveto na dufhi in na telelu* shivi. „Diviza mifli, kar je Gofpodoviga, de bi bila {veta na telefu in duhu. Ktera je pa omoshena , mifli kar je tega fveta, kako bi moshu dopadla.,, I. Kor. ?. з4,
Kaj je mati katolflika zerkev od di-vifllkiga Jtanu vjelej mijlila ?
Mati katolfhka zerkev je divifhki ftan vfelej sa bolj shlahtni, kakor sakonfki dan imela, pa sato je vender sakonfki dan zha-ftila. V’ divifhkim danu fe loshej kakor v’ sakonfhim Bogu Bushi. S. Janes pra-
*:* ođ divi* t* fkriv; rasod. i4. 1 — S. de < >' nebefhkim kraljeftvu sa Jagnjetam hodijo, in novo peleni pojejo, ktére nobeden drugi peti ne more.
Kahfllni morejo taki bih\ Uteri ho-zhejo v’ vednim divijhtvu oj'taiil
Morejo l.) sa dar zhiftoßi Boga profiti: ,,Ker firn vedil, de ne morem dru-gazhi sdershen biti, ltakor zhe mi Bog da, — firn pred Gofpoda ftopil in ga profil.“ Buk. mod. 8, 21.
2.) Morejo ponishni in framoshljivi v’ befedah in v’ vfim fvojim sadershanji biti.
S.) ,Se bres potrebe v’ druihino druji-ga fpola ne podajati, in Marijo divizo po-fnemati, ktera fe je bila fhe zlo Angela uflralhila.
4.	) ,Samoto in molzhezhnoß ljubiti.
5.	) Delavno in fpokorno shiveti. Smirej kaj delaj > de te hudizh nikoli bres dela ne najde, (pravi f. Hieronim v’lißuodffi-lariona.)
6.	) »Svoje truplo v’ zhaßi imeti, in fe. ponishno nofiti.
7.	) Ne fmejo shele'ti, de bi jih drugi v dili, in de bi drugimu Tpolu dopadli,
8.	) Morejo v’ jedi in pijazhi smerni Sit trebuh, je fijavniza nezhiflofli, ( f. Hieronim, v’ liku do Nepozian"
D d
Šakaj je divizam ponishnojï potrebna ?
Sato, Iter je ponishnoft korenina vfih zhednoft, in ker ravno sato Bogu bolj do-pade ponishna shena, kakor pa prevset-na diviza. Bog, pravi f. pifmo fe prevset-nim soperftavi , in le ponishnim dodeluje fvojo gnado.
Kaj je ve dna pokorjhina pod kakim duhovnim poglavarjem?
To, kadar fe kdo fvoji volji popolna-ma odpové, in fe savoljo Boga, to je, de bi bolj popolnama bil, kakimu duhovnimu poglavarju podvershe, in njegovo povelje s’ ponishnim lerzam fpolnuje. Leta evan-gelfki fvet vfi tifti na-fe vsamejo, kteri v’
>pijo.
'iti od evangeljkih
(o evangelfki fveti iu, kteri fe jih sve-svelizhanju poma-popolnamafti napeljavah. mozhnejlhi-I bolj prijetniga, in delajo. Krifluf pra-sapuftil hifho, ali heta, ali mater, ali njive savoljo mojiga
imena, bo famofto prejel, in vezhno shi* vlenje dofegel.“ Mat. lgj, 16 — 25.
Od fhtirih poflednih rezhi.
Ktere fo flitiri poj'ledne rezhi?
Shtiri pofledne rezhi fo: Smert, fod-ba, pekel, in nebefa. „Per v/ih fvojih delih fpomni fe fvojih poflednih rezhi, in ne bofh nikdar grefhil.“ Sir. 7, 40*
Od fmerti.
Kaj je Jmert ?
,Smert je lozhituv dufhe od telefa,
Ali morejo vfi ljudje umreti?
Vfi morejo umreti. ..Ti П nrah. in v’ prah fe bofh pove
Od kod pride, ti morejo ?
De vfi ljudje i od poverbaniga greh bil grefhil, bi bili ti jozhi odali ,Smert ji kaj Bog je zhloveha ril, in ga je po fvo budizhevi nevofhlji fvet prifhla. Buk. mi
D «
Ali vemo, kdaj in kako bomo nmer-
li?
Tega ne vemo, to le' fam Bog vé: „Sin zhlovekov bo prifhel ob uri, sa kte-ro nevede, pravi Jesuf.“Mat. 24,44.Per-gliha od 10 diviz. Mat. 25, 1 in od hlap-za. Luk. 12, 43.
Kaj naf to uzhi, ko ne vemo kdaj in kako bomo ume rii?
To naf uzhi, de naj fe vfaki k’ fmer-ti fkerbno in vedno perpravlja tako, de s’f. Pavlam lahko porezhe : „Tekfimdo-konzhal, vero ohranil, meni je perpra* vijena krona pravize, ktero mi bo Bog dal pravizhni fodnik, in ne le famo meni ampak vfim, kteri s’ vefeljem dneva njegovi-gaprihoda zhakajo. 2. Tim. 4, 78.
Kako fe more zhlovek k3 Jmerti perpravljaii?
Tako: i.,) Ker vemo, denafbofmert od fveta odlozhila, fe moremo she pred v’ shivlenji vezhkrat v’ duhu od fveta od-lozhiti, kakor nam f. Pavl perporozha re-zh: ,.Zhaf je kratek, kteri fvét vshiva-naj bojo kakor bi ga ne vshiyali, sa-
podoba tega fveta prejde.“ I,
n , 20 — 31.
r vemo , de fe bomo ob fmerti od ïlefa lozhili, mu ne fmemo vfiga , kar posheli, in mu prevezhftre-
zhi, de nam ne bo na sadnje lozhituv od njega preteshka.
3.	) Her vemo, de naf bo fmcrt od na-fhih ftarifhov, od nafhe shlahte in od vfih nafhih prijatlov in snanzov lozhila, fe na nje prevezh navesovati ne fmemo, 1 ju-besen do njih naj ne bo vczhi, kakor lju-besen boshjo voljo fpolniti. „Kdor fvojiga ozheta, fvojo mater, fvoje brate in lehre bolj kakor mene ljubi, mene ni vreden pravi Kriftuf.“ Mat. to, 37.
4.	) Ker fe po fmerti ni vezh mozh fpre-oberniti in fe fpokoriti, in ker po befedah f. pifma dervo tako obleshi, kakor pade, lì persadevajmo, de naf fmert v’ grehih ne dobi, satorej nikar pokore ne odlafhajmo, in shivimo tako, de naf fmert, naj pride kadar hozhe, nikolj neperpravljenih ne najde.
5.	) Bodimo vedno ravno tako v’ shivlenji, kakor v’ fmerti v’ boshjo voljo vdani, in dajmo s’ fmertjo Bogu radovoljno sadnji ofer, kteriga od naf imeti hozhe savo-ljo nafhih grehov.
Ali je prav odlafllati Je ob zhaf bolesni flie le k’Jmerli p erpravljati ?
Ni prav 1) ker zhaf bolesni ni perpravni savoljo telefnih flaboft in smote zhafnih fkerbi fe k’ fmerti prav perpravljati.
2.) Je zhaf bolesni vezhkrat prekratek, de bi velik grefhnik samogel vfe poravnati,
in fe fkosi refnizhno fpreobernenje s’ Bo-gam fpraviti.
3.) Ker ne vemo, kako bomo umerli, ali na naglim bres vfe bolesni, ali po dolgi bolesni.
Kahßlna je Jmert pravizhnìh ?
4Smert pravizlmih je frezlma.* ,S. pifmo pravi : „Draga je pred ozhmi Gofpoda fmert njegovih fvetnikov. Pialm. 115,	15. —
Sa pravizhniga je fmert veliko vefelje, ker takrat sapufti dolino fols, in, je v* nebefa vset, ker sgubi zhafno premoshenje, pa nebefhke dobrote dofeshe, ker fe fzer od ozheta, od matere, od bratov, od feftrtâ in od prijatlov lozhi, to de nameiti njih nebelh-kiga Ozheta, Jesufa Kriftufa, f. Duha dobi, in pride is drufhine grefhnikov v’ drufhino fvetnikov in fvetniz, Sa pravizhniga jo fmert konz terplenja in sazhetek vezhniga vefelja, konz fkuihnjav in pre-grefhnih nevarnoft, in sazhetek vezhniga miru, in prave zhifte boshje ljubesni.
Kakflina je fmert grejhnikov ?
,Smert grefhnikov je filno ftrafhna. „Smert grefhnikov je prav huda.“ Pf. 33, 22.
Šakaj je Jmert grejhnikova Jtrajhnal
- ,Smert grefhnikova je ftrafhna 1.) ker mu vezhi del neprevideno pride, in g a ne-perpravljeniga najde, kakor je gofpodar v’ f Evangelji hudobnigahlapza najdel, Uteri
je v’fvojim ferzu rekel: Moj gofpođar ođ-lafha priti. „Norez to nozh bodo trojo đu-fho od tebe terjali, kar li pa ukup fpravil, zhigavo bo.“ Luk. 12, 20.
2.	) Je ftrafhna fmert sa grefhnika, ker popred v’ sdravji nikolj na-njo ni miflilj in zhe mp je tudi v’ zhafu na mifel prifh-la, li jo.je bersh fpet is glave isbil.
3.	) Je ftrafhna, ker vidi, de Ге od fveta lozhiti more, kteriga je tolikanj ljubil5 od fvojiga blaga, na kteriga fe je tolikanj sa-nafhal, in ga s’ toliko fkerbijo vkup fprav-Ijal 5 od prijatlov in snanzov, smeđ kterih ga nobeden pred fodni ftol boshjih ne fpre-mi, in mu nizh pomagati ne more.
4.	) Je ftrafhna, ker mu veft toliko fhte-vilo ftrafhnih grehov ozhita, in ko ve, de ga po fmerti drusiga ne zhaka, kakor vezhno pogublenje.
Alife ne samore grefiinik ob zhaju fmerti refnizhno fpreoberniti ?
Bogu je vfe mogozhe, on ga samore naglo Ipreoberniti, kakor fe je s’ defnim rasbojnikam sgodilo 5 ali to bi bila pofebno velika gnada, na ktero fe nehvaleshni gre-lhnik ne fme sanafhati.
Od f o d b e.
Kaj nam je od fodbe vediti ?
To, de bo Jesuf dufho vfaziga zhlo-veka prezej po fmerti vfako pofebej, konz
fveta pa vfe fkupej dufho in telo fodil. pifmo perpoveduje, de da bila Lazar in bogatin prezej po fmerti obfojena. Lazarjevo dufho fo Angeli na Abrahamovo na-rozhje nefli, dulha bogatina pa je bila v’ pekel sakopana. Luk. дб, 22. S. Pavl pravi: Zhlovekamje poftavljeno enkrat umreti, potem pak je fodba. Heb. 9* 27.
Jesuf naf od fodbe v’perglihah od saupanih talentov Mat. 25, 14, od hifhni-ka Luk. 16 , 1 , prav sadopno poduzhi, in f, Pavi v* perglihi od fetve. Gal. 6, 9.
Po klerik rezheh bo Jesuf iJaziga zhloveka fodil ?
Jesuf bo vlaziga zhloveka po vfih njegovih miflih, sheljah, befedah in po vfim njegovim djanji in nehanji fodil, in vfaki-mu, kakor lì bo saflushil, ali plazhilo ali fhtrafcngo odlozhil.
„Sakaj vfi fe moremo pred Kridufovim fodnim dolam pokasati, de vfaki prejme, kakor je delal v’fvojim telefu ali dobro ali hudo.“ 2- Por. 5, lo.
Kaj naf mifel na pofebno fodbo Uzhi ?
Uzhi naf i.) de naj G persadevamo lepo, po jKridufovih naukih shivcti, ker naf ne bo fodil tako, kakor ljudje miflijo ali govore, ampak po fvoji fveti befedi in po fvojih sapovdih.jj „Befeda, ktero fem
ram govorit, bo zhloveka fodila pofledni dan. „Jan. 12, 48.“ Do frnerti ne jenjaj v’ dobrim rafti, sakaj boshje plazhilo veko-mej offane.44 Sir. 18, 22.
2.) Dc naj fe takrat, kadar nnf ljudje po krivim fodijo, ali kadar fe nam tukej na fvetu hudo godi, s’tem tolashimo, de le bo per bosbji fodbi praviza fkasala, inde nam bo tamkej v’ frezhni vezhnofti vie ter-plenje v’ veielje saleglo.
Kam je duflia per pojebni fodbi ob~ Joj ena ?
Kamor fi je saflushila, ali v’ vize } v’ pekel, ali pa v’ nebela»
Kaj Jo vize ?
Vize fe imenujejo tifli kraj, kjerdu-fhe zhafne fhtrafengesa Ivoje grehe terpé, kterih fe v’ shivlenji fhe nifo sa dofti fpo-korile.
Kak/hne flitrajenge terjje duflie v% vizah ?
Dufhe v’ vizah pofebno sato 'veliko terpé, ker Boga gledati in ga vekomej vshivati vie hrepene, in ga le vender ne morejo, sraven tega imajo pa tudi fhe veliko terplenje, ki jim ga je boshja praviza periodila.
Ali fe mor e kaj dujham v vizah pomagati?
Pomaga fe jim in fzer: l) s' ofram f. mafhe, 2.) s’ molitvijo, 3 ) s’ drugimi dobrimi deli. ,,Juda Makabej pravi f. pif. mo, je dvanajft tavshent drahem frebra v' Jerusalem pollai, de bi bil sa mertve ofer opravljen, ker je dobro in verno od vfla-jenja miflil. 2- Mak. 12, 43.
,Smo dolshni dufliam v’ vizah pomagalih
Dolshni fmo fploh vfim dufham v’vizah pomagati she is ljubesni, s’ ktero fmo s’ njimi fkienjeni: polebno pa fmo to Tvojim flarifhem , bratam in feftram , prijat-lam in dobrotnikam is hvaleshnofti kuriti dolshni.
Doklej oj tane j o dußie mertvih v* vizah h
Tega vediti ne m oremo •, toliko fe lahko rezhe, de dufhe fo ali dalej ali manj zhafa v’ vizah, kakor fo Boga bolj ali manj rasshalile, kakor fo ali vezh ali manj v’ shivlenji pokore kurile , in kakor jim verni kriftjani na semlji ali bolj ali manj k’ pomozhi pridejo.
Ali dußie v' vizah voljno terpé ?
Dufhe v’vizahfo volji boshji vfe vda-
1 voljno terpé, ker fposnajo, de je po
izi.
Kaj naj fe is premijhljevanje ter-plenja v vizah uzhimo?
De fe moremo vfaziga fhe tako majh-niga greha varvati, ker ga praviza boshja fhtrafati more, in zhe fmo ga kurili, ga na tim fvetu lhtrafujmo, de ne bomo v’ vizah terpeli, in od gledanja oblizhja bo-shjiga sadershevani.
Sakaj bo Bog konz Jveta vje ljudi Jhe enkrat Jodill
Sato, l.) de bo dufha s’fvojim tele-fam lojena in plazhilo ali Ihtrafengo s* njim prejela, ker je s’ telefam vred dobro ali hudo delala.
2.	) De fe bo boshja praviza, modrok in prcvidnoft pred vlim ljudem ozhitno poka-sala, ko bo vfak po fvojih delih plazhilo ali Ihtrafengo prejel.
Pravizhni bodo preprizhani, kako potrebne fo jim bile nadloge, ktere fo jih na fvetu vezhkrat kil kale, in kako nizh je bila frezha hudobnih, ki fo jo na fvetu vshivali.
3.	) De bodo pravizhni ozhitno od hudobnih lozheni-, kterih fvet vezhkrat ni posnal, in dokikrat tudi savoljo njih brum-noki fhe savidii, fovrashil, in preganjal. „Tedaj bodo pravizhni s' veliko ferzbnoftjo soper te kali, kteri fo jih kilkali, in njih dela odvseli. Kader bodo hudobni to vidi-li, bodo od giosniga krahu vfi prepadenij
in fe bodo sazhudili, kako fo 'uni tako naglo in zhes vie upanje sveli zhanje do-legli. Tukaj bodo fami per febi rekli, ker fe bodo klali in od duha britkofti sdi-hovali : Ti fo tifti, kterim fmo fe mi nekdaj pofmehovali, in jih v’ saframljiv pogovor imeli. Mi neumni fmo njih shivlenje sa nefpamet imeli, in njih konz sa nezhaft. Poglej kako fo sdaj perfhteti med boshje otroke, in 'njih odlozhik je med fvetniki. Pravizhni pa bodo vekomej shiveli, in per Golpodu je njih plazhilo, in Narvikfhi sanje Ikerbi, sato bodo prejeli zhaftitljivo kraljeftvo in lepo krono is Gofpodove roke: sakaj on jih bo s’ fvojo defnizo pokril, in s* fvojo fveto rQko branil.“ Buk. modi oli. 5 , 1 —• 17.
Ali je snano, kdaj ho Jodni dan ?
To nikomur ni snano, le fam Bog ve. ,S. Peter od te'ga dneva tako govori: „Pri-fhel bo pa dan Gofpodov, kakor tat, ob kterim bodo nebefa s’ velikim pokanjem prefhle, in elementi fe bodo od vrozhine raspuftili, semlja pa in ftvari, ktere fo v’ nji, bodo sgorele. Ker ima tedaj vfe to rasdjano biti, kakfhni morete vi biti v’ fvetimin brumnim sadershanji? s’sheljnim zhakanjem hrepenite po prihodu Gofpodo-vig'a dneva, ob kterim bodo nebefa gorele, in fe rasfule, in elementi od vrozhine ognja fe raspuftili.“ 2. Pet. 3, lo — 12.
Od pekla.
Kaj je pekelЧ
Pekel je kraj, kjer pogubljeni vezhne fhtrafenge terpé.
Kakjhne fo peklenjke flitrafenge ?
1.	) Pogubljeni fo fprcd boshjiga ob-lizbja vekomej pahnjeni. „Poberite le ftran vi prekleti v' vezhni ogenj, kteri je hudi-zhu in njegovim angclam perpravljen.“ Mat. 25, 41.“ Med vami, in med nami je velik prepad poftavljen, de ti, kteri hozhjo od tod k’ vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondot fem priti.“ Luk. 1б,2б.
2.	) Bodo v’ vezhnim ognji goreli, v* grosno tamo bodo pahnjeni, kjer bo tulenje in fhkripanje s’sobmij huda veli jih bo neprenehama pekla, ker bodo vedno fpos« nali de fo fami te nefrezhe krivi, in vfenar firafhnej terplenje bodo na dufhi in na telefu vfe vezhne zhafe imeli, bres de bi П upanje delati mogli, de bi jim kdaj njih terplenje smanjfhano, ali de bi kdaj ref heni bili. ,S. pifmo te refnize s’ temi befedami poterdi. „Njih zherva ne bo konz, in o»enj ne pogafne.“ Mark. 9,47- „Otrozi
jakraljeftva bodo venkaj pahnjeni v’ unaj-tamo, ondi bo Jokanje in fhkrmanie äobmi.“ Mat. 8, 12. Bogati mi ldu tako govori : „Ozhe Abraham! me, in pofhli Lazarja, de pomozh
Cvojiga perita v’ vođo, in ohladi moj jesik, ker grosovitno terpim v’tem plemenu.“ Luk. 16, 24-
Kaj naj premijhljevanje peklenjkiga terplenja per naf opravi ?
Leto premifhljevanje naj naf opomni, kako flralhno je parti v’ roke pravizhniga Boga, in kako fkerbno naj le greha varji-mo in fi. persadevajmo, de bi fe tukej fpo-korili in rasshaleni pravizi boshji sadorti fiurili. „Strafhno jè parti v’ roke shiviga Boga.“ Heb. lo, 31.
Od n e b e Г.
\
Kaj fo nebeja ?
Nebela fo tifti frezhni kraj fvetnikov, kjer fe Bog fvojim flushabnikam od oblizhja do oblizhja rasodeva, in kjer je on fam njih nefkonzhno plazhilo.
Je nebejhko vejelje veliko ?
Nebefhko vefelje je neisrezheno veliko. „Oko ni vidilo, uho ni llilhalo, tudi v’ ferze zhlovekovo ni prilhlo, kar je Bog tem, Uteri njega ljubijo, perpravil. i. Kor. 13, 12.
Kakjhno je nebejhko vefelje?
1.) Isvoljeni boshji bodo Boga od oblizhja do oblizhja, kakor je fam na febi,
omej gledali, ga ljubili in vs, laj vidimo v’ fhpeglu, kakor v’ r rat pa bomo vidili od oblizhja. — toliko fposnam, takrat pa bom fposnal, :or firn fam fposnan.“ l. Kor. 13, 12. j.) Bodo vfe , kar fì je mogozhe dobriga lui, ali sheleti, na telefu in na dufhi :omej imeli.
,,Hvaljen bodi Bog, inOzhe Gofpoda higa Jesufa Kriflufa, kterinalje po fvo-velikim ufmilenji prerodil k’ shivimu mju fkosi uftajenje Jesula Kritluf" rtvih, k’ neftrohlivim deleshu v’ nel hranjeno sa vaf.“ 1. Pet. 1,3 — i.) Ne bodo nobeniga tudi nar manj ja ne na dulhi, in ne na telefu i „Jagne, ktero je v’ fredi trona, j do, in peljalo k’ ftudenzu shive 1 Bog bo sbrifal vfe folse od njih c •iv. ras. 7, 17. „Bog bo sbrifal ■f-,e od njih ozhi, in fmerti ne bo v i ne shalovanja, ne vpitja in bolez bo vezh, ker je pervo minilo.“ S 21 , 4.
.) Bodo v’ drufhni svolenjih fvetni jelov in tudi fvojih, ki fo v’ gnadi umerli.
Ali fo kaki raslozhki v nebefl,
■l/i ?
,So, sakaj kdor je vezh dobriga fl tudi vezhi plazhilo v’ nebelih prejel.
„Kdor fkopo feje, pravi f. Par? ^o tudi fkopo shel: Kdor obilno feje, r, tudi obilno shel.“ 2. Kor, 11, 6.
Kaj fe is premißilj evanj a nebejhki-ga vejelja uzhimo?
\.) Se uzhimo, de naj vfe krishe in te-shave, kteri naf na fvetu sadenejo, po-terpeshljivo prenafhamo, ker vfi nifo nizh proti vefelju, ktero je isvoljenim v’ nebelih perpravljeno. „Terplenje sdajniga zha-fa ni veliko proti prihodni zharti, ktera bo . nad nami rasodeta.“ Rim. 8 t 18.
2.	) De fe vfe zhafno vefelje s’ nebefh-kim vefeljem permériti ne more. — Vfe zhafno vefelje zhlovefhkiga ferza nikolj popolnama nafititi ne more , sakaj sa Bo je ftvarjeno , pravi f. Avgufhtin, in rav sato je tako dolgo nepokojno, dokler tebi, o Gofpod! pokoja ne najde. V zhafno vefelje le malo zhafa terpi, vfe je od danf do jutri, nebefhko vefelje pa to vekomej terpelo; isroljeni boshji bodo vekomej' nesapopadljive nebefhke flad. kodi vsbivali, in vender fe nikoli ne bodo navelizhali.
3.	) De ftanovitno dobro delajmo, zhe naf tudi fhe tako teshko dane. ,,Kadar pa dobro delamo, nikar fe ne utrudimo, sakaj ob fvojirn zhafi bomo sheli, ako fe ne utrudimo.“ Gal. 6, 9-
/
•eco-