Bohinju in na Bledu nova prometna ureditev ražje je parkiranje obali jezera Državni zbor se odloča Dodatni tolar za ceste Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE fO ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Po zakonu o dodatnem zbiranju denarja za graditev av-. , • «k cnnrnih ooletnih vikendih I tomobilskih cest se je drza-Bled, 9. julija - "Izkušnje minulih treh let, *°^"^\tlmet okrog jezer, I vni zbor odločal včeraj prav v Bohinju iJ na Bledu množica kopalcev Prakt*™^^ analiz za tako pa tudi o popravkih so pred letošnjo glavno turistično sezono narekovale, da^ kar se da nor. | učiteljskih plač. te dni postavimo posebno prometno ureditev, ki«« * Bledu povedaH I malne razmere," so na ponedeljkov^|Snlh"KSti. predstavniki občine Radovljica in obeh krajevni Pri pripravi prometnega režima na Bledu so najprej dobro proučili nekdanjo ureditev in jo prilagodili bližini kopališč. Na kritičnih mestih so postavili ograje in cestne prometne znake, v končni izdelavi pa so tudi opozorilne table, ki bodo postavljene v centralnem parku in na kritičnih mestih ob jezeru. Največja spremeba je zapora prometa na promenadi med hotelom Park in Kazino (dovoljena je le dostava), prav tako pa ne bo več moč parkirati ob cesti na Mlinem. "■-•."""» uu tcsn na iviimcm. Sicer pa so blejska parkirišča (na desetih urejenih parkiriščih je 900 parkirišč za obiskovalce) razdelili na tista, tik ob obali, za katera bo treba komunalnim redarjem ali policistom odšteti 500 tolarjev, na malce oddaljenejša objezer-ska parkirišča, za katera bo treba odšteti 300 tolarjev, in na zunanjo cono parkirišč, kjer °o treba za parkiranje odšteti 100 tolarjev. Podobno so se prometne ureditve lotili tUdI ob Bohinjskem jezeru, velja pa od Ribče-Vega laza in Stare Fužine do Savice. Parkiranje je dovoljeno samo na posebej označenih parkirnih prostorih in začasnih parkirnih prostorih, ki pa so glede na bližino obale razdeljeni na dve skupini. Za parkiranje na bližjih parkiriščih na Veglju, pri cerkvici Sv. Janeza, Pod Skalco, Jakovem rovtu in Naklovi glavi bo tako za osebni avto treba odšeti 400 tolarjev in 100 tolarjev za motorno kolo, na oddaljenejših parkiriščih v Labori, za hotelom Jezero, na križišču v Ukancu in Savici pa bo cena parkiranja za motorno kolo 50 tolarjev, za avtomobil 200 tolarjev, za avtobus pa 600 tolarjev. Gostje, ki bodo bivali v bohinjskih hotelih, bodo imeli s posebno kartico brezplačno parkiranje, razen na Veglju in pri Savici, kjer bodo imeli polovični popust. Posebne parkirne nalepke za avtomobile (cena je 300 tolarjev) pa lahko kupijo tudi domačini in lastniki vikendov. Z različnimi cenami parkiranja bi tako na Bledu kot v Bohinju obiskovalce radi odvrnili od pariranja tik ob jezeru, s čimer bi poleg lepše okolice zagotovili tudi večji red na cestah. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras Vseh 12 hčera se je začasno odločilo za samostojnost Ljubljanska banka trenutno res samo ljubljanska ! Ljublj Ljubljana, 9. julija - Včeraj so poslanci državnega zbora glasovali o nekaterih zakonih in zakonskih osnutkih, ki so jih obravnavali konec junija, predvsem pa v začetku tega tedna. Socialdemokratska stranka predlaga zakon, po katerem bi namensko zbirali tako imenovani cestni tolar. Deset tolarjev od cene bencina naj bi namenili za gradnjo cest. Pobuda je med parlamentarci naletela na ugoden odziv in vse kaže, da bo predlagani zakon izglasovan. Tragedije zadnjih dni, ki so se zgodile na naših cestah, so skrb za to infrastrukturo še povečale, načrtnega reševanja gradnje slovenskih avtocest pa se lotevata tudi vlada, oziroma ministrstvo za promet, ki je pripravilo zakon o pogojih koncesije za modernizacijo cest in program gradenj. Razprave v parlamentu in ustreznem odboru državnega zbora kažeta, da so si stališča parlamenta in vlade blizu in da se bomo končno le lotili gradnje cest. Pri tem pa še dvoje poslanskih opozoril: nad zbiranjem in trošenjem denarja naj bo zagotovljen dosleden nadzor. Tudi strogo namensko trošenje denarja je pogoj, da se bomo Slovenci po Kavčiču otresli dolgoletnega cestnega kompleksa. In drugič: ob cestah bi morali misliti tudi na modernizacijo železnic. Parlament se odloča tudi o drugi zadevi, ki je pred nedavnim razburjala javnost. To so učiteljske plače. Parlamentarne stranke so potem, ko so učitelji prekinili štrajk, obljubile popravek plač pri nekaterih poklicih in administraciji v šolstvu. Večjih ugovorov ni bilo in zato lahko napovemo, da bo zakon sprejet. Šolski minister dr. Slavko Gaber pa je obljubil, da bo že ta mesec pripravljen osnutek zakona, ki bo celovito in uravnoteženo urejeval plače v javnem sektorju. Ker so ceste pomemeben slovenski problem, pišemo danes več o njih na gorenjskih in Odprtih straneh. • .1. Košnje k Vrba, 9. julija - Predvčerajšnjim (v sredo) je ljubljanski škof in metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Marka v Vrbi. Pet let trajajočo sanacijo tega kulturnega in arhitekturnega spomenika je vodil kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, dela v cerkvi pa so potekala pod strokovnim vodstvom konzervatorke za področje umetnostnih spomenikov Nike Leban. Nadškof dr. Šuštar je pred vhodom v cerkev odkril poprsje prvega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Vovka, delo arhitekta Evge-na Guština. Nadškof Vovk, domačin iz Vrbe in pranečak pesnika Prešerna, je umrl 7. julija pred tridesetimi leti. • M. A., foto: G. Š. Postopoma prodajajo preostalo Tekstilindusovo premoženje Prodali dva domova in stanovanje Kranj, 7. julija - Na dražbi na kranjskem sodišču so izmed enajstih objektov prodali počitniška domova v Bohinju in na Krvavcu ter eno stanovanje. Prihodnja dražba bo verjetno septembra. -jana, 8. julija - Ljubljanska banka d.d. od aprila naprej Posluje z dobičkom, vsega "mrtvega" kapitala letos verjetno še Je bodo mogli prenesti na agencijo za sanacijo bank, zaprli so "!?o predstavništev v tujini, vseh 12 hčera pa se je v pre-azdobju odločilo za samostojnost. Ptuju, Voljč pa je napovedal, da bodo ustanovili nove, tudi na Gorenjskem. Več na 7. strani. • M.V. MBGAMILK 'n^?nj5e banke iz skuPine ljubljanske banke se želijo po-!!fat» z LB d.d., vendar želijo počakati na zaključek sanacije, **r Pomeni, da se bodo o tem °dločali Prezgodnje je tako še vprašanje, je dejal Voljč, kako bo potekal odkup preferenčnih delnic v nekaterih hčerah (mati ima pri vseh hčerah 51 odstotni deleč). Ker so se hčere odločile ■■ na zborih delničarjev *[ed' Prihodnjega leta, je na ti- za samostojnost, je Ljubljanska V?.-*ni konferenci dejal Marko banka d.d. postala banka lju- d7*> Predsednik Uprave LB bljanske regije, izven nje ima i Ljubljana samo novo poslovalnico na T^ČAJNA LISTA BANKE SLOVENIJE n ---mm jm nakupni-srf.dm;i J^ŽAVA-" VALUTA *VSTRUA NEMČIJA ITALIJA, HRVAŠKA ŠVICA ZDA ATS DEM ITI HRD CHF USD 100 100 100 100 100 1 992.8733 6988.1284 7.6345 7878.4160 118.9869 995.8609 7009.1559 7.6575 3.7000 7902.1224 119.3449 998.8485 7030.1834 7.6805 7925.8288 119.7029 Kolektivno pogodbo naj bi podpisali danes Tečaj spet buri duhove Tudi v upravnem odboru GZS različni pogledi na spodbujanje gospodarske rasti. Ljubljana, 8. julija - Vse kaže, da bo tudi za gospodarstvo kolektivna pogodba pravočasno podpisana, če se seveda ne bo zataknilo na zadnjem sestanku s sindikati. Pri obravnavi gospodarskih razmer so v upravnem odboru prišla do izraza konceptualna nesoglasja, zlasti v pogledu tečaja tolarja in spodbujanja gospodarske rasti. S pomočjo kolektivne pogodbe bodo plače v letošnjem drugem polletju uravnotežene, če jo bodo seveda v gospodarstvu spoštovali. Kolektivna pogodba izhodiščno plačo v gospodarstvu postavlja na 28.500 tolarjev, kar pomeni, da je razlika z negospodarstvom manj kot 10-odstotna, medtem ko strokovnjaki pravijo, da bi morala biti 20-odstotna. Več na 7. strani # M.V. Za stanovanja v Kranju očitno ni veliko zanimanja, saj je bilo na dražbi šest praznih Tekstilindusovih stanovanj, prodali pa so le enega v velikosti 36,9 površinskih metrov, in sicer za 1,798.000 tolarjev. Največ zanimanja je bilo za počitniški dom v Ukancu v Bohinju, saj je živahno sodelovalo kar nekaj dražiteljev, na koncu ga je za 14.673.000 tolarjev kupila Gordana Jeglič. Prodan je bil tudi počitniški dom na Krvavcu, in sicer za 4.182.000 tolarjev, saj gre za manjši objekt. Stečajni upravitelj Tekstilin-dusa Janez Mlakar nam je povedal, da bodo to premoženje skušali prodati na naslednji dražbi, ki bo verjetno septembra, sodišču pa bo seveda predlagal nekoliko nižje izklicne cene. Tedaj pričakuje več zanimanja tudi za Delavski dom v Stražišču, ki ga zdaj niso prodali, tam pa so naprodaj tudi poslovni prostori banke in trgovski lokal Zala. Verjetno pa bodo vključili tudi preostali del upravne stavbe na Gorenje-savski 12. Za bivši Inteks (obrat 2) pa je v teku denacionalizacijski postopek, bivši lastniki odločbe še nimajo, zanimajo pa se za vračilo v naravi, vendar so dogovori še v teku. Janez Mlakar pravi, da jim bo predlagal zahtevek v odškodnini, saj bi v tem primeru Inteks lahko prodali in pri tem iz kupnine za bivše lastnike rezervirali sredstva. Boji se namreč, da bo objekt, v katerem proizvodnje ni več, za- čel propadati, saj po prodaji Tekstilindusovih proizvodnih objektov nihče ne bo več mogel skrbeti za njegovo vzdrževanje. Italijanski kupec Tekstilin-dusa, oziroma novogoriško podjetje Aquasava, bo predvidoma ta teden plačal zadnji obrok kupnine, kar pomeni, da bo kupnino v celoti poravnal tri tedne pred pogodbeno dogovorjenim rokom. V Kranj pa so že prišli strokovnjaki, ki pripravljajo načrte za postavitev novih strojev, preučujejo naš sistem plač in podobno. Nekaj negotovosti seveda pušča Gro-sova pritožba, ki jo rešujejo na višjem sodišču v Ljubljani, ki odločitve še ni sprejelo. • M. Volčjak SLOVENCI PO SVETU Jugoslavija je zgodovina Med obiskom makedonskega predsednika Kira Gligorova v Ljubljani so včeraj podpisali sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. Sporazum sta podpisala Lojze Peterle in vršilec dolžnosti ministra za odnose s tujino Stevo Crvenkovski. Najpomembnejša novica s srečanja makedonskega predsednika Kira Gligorova in slovenskega predsednika Milana Kučana je soglasna zavrnitev zamisli o obnavljanju nekakšne nove Jugoslavije kot načina urejanja odnosov in življenja na Balkanu. Slovenije v teh špekulacijah sedaj ne omenjajo več tako pogosto. Sta pa tako Slovenija kot Makedonija zainteresirani za gospodarsko sodelovanje na Balkanu. Gligorov je v pogovoru s časnikarji posebej poudaril, da njegova država s Slovenijo vzorno sodeluje in da je bila Slovenija "glavni sponzor sprejema Makedonije v Organizacijo združenih narodov." Makedonija računa na slovensko pomoč tudi pri sprejemu Makedonije v Svet Evrope in v Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. V Makedoniji zato z velikim zanimanjem spremljajo predsednikov obisk v Sloveniji. Predsednik v Avstriji Predsednik republike Milan Kučan je v začetku tedna na povabilo predsednika avstrijske republike Thomasa Klestila obiskal Koroško oziroma Avstrijo. Kučan se je razen s K lest i-lom sešel tudi s koroškim deželnim glavarjem dr. Christoffom Zernattom. Pred odhodom v Avstrijo je Milan Kučan sprejel delegacijo Slovencev na Koroškem. Pogovarjali so se o problemih Slovencev na Koroškem: dvojezičnem šolstvu, razširjenem radijskem in televizijskem programu za Slovence in sprejemu programa slovenske RTV na Koroškem. • J. Košnjek Makedonska delegacija se je sešla tudi z delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije. Pogovarjala se je s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predstavniki parlamenta. Trgovinska menjava med državama je na visoki ravni, kljub oviram in vojni na Balkanu. Slovenija je v letošnjih prvih petih mesecih izvozila v Makedonijo za 81,3 milijona dolarjev blaga, uvozila pa je za dobrih 41 milijonov dolarjev. STRANKARSKE NOVICE Liberalnodemokratska stranka Radovljica Za pogovore z vsemi strankami Radovljica, 9. julija - V Radovljici je bil letni zbor članov, poroča sekretar LDS Radovljica Franjo Pogačnik. Obravnavali so poročilo o dosedanjem delu občinskega odbora, poslanskega kluba in volilnega štaba. Sprejeli so tudi volilni program za občinske volitve spomladi prihodnje leto. Kot državotvorna stranka tako v občini kot na državni ravni se je Liberalnodemokratska stranka pripravljena pogovarjati z vsemi strankami pri pripravi in izvedbi projektov, pomembnih za občino. Za nove člane izvršnega odbora so bili soglasno izvoljeni Marjan Černilec iz Srednje vasi pod Dobrčo, Evgenij Korošec s Koprivni-ka in Jože Resman iz Breznice.# J.K. Turistično društvo Lesce razpisuje zbiranje ponudb za oddajo restavracije šobec In slaščičarne Šobec Pogoji 1. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti in obvladati vsaj en tuj jezik (angleški, nemški). 2. Kandidati morajo imeti izkušnje pri vodenju gostinskega obrata sezonskega značaja. 3. Kandidati morajo biti finančno sposobni za pridobitev sredstev za posodobitev in dopolnitev tehnološkega procesa v obratu. 4. Kandidati lahko oddajo ponudbe za najem restavracije, slaščičarne ali za oba objekta. 5. V ponudbi naj kandidati predstavijo: - načrtovana vlaganja - dosedanje izkušnje - ceno in druge pogoje, ki jih ponujajo ob najemu. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili o kvalifikaciji, delovnih izkušnjah, zamisli ponudbe in drugih pogojih sprejema Turistično društvo Lesce, Alpska 56.64248 Lesce, do vključno 15. 7. 1993. Informacije: v recepciji Kampa šobec od 7.-12. ure, telefon (064) 77-500. Restavracija šobec je objekt sezonskega značaja s skupaj 300 sedeži, kuhinjo, bifejem, prostorom za pečenje na žaru, sladolednico, lopo za piknike in drugimi prostori. Slaščičarna Šobec je objekt sezonskega značaja, tik ob jezeru, s skupaj 80 sedeži na terasi. I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA ___ ____=^=^tf Državni zbor končuje junijsko zasedanje Vladna koalicija ubranila ministra Kozinca Državni zbor je včeraj zaključil štiridnevno nadaljevanje junijskega zasedanja. Prve tri dni je opravil v glavnem razpravo, včeraj pa so poslanci opravili glasovanje. Državni zbor ima končno novi poslovnik, ki bo začel veljati po objavi v Uradnem listu, torej že na julijskem zasedanju. Ljubljana, 9. julija - Poslovniška komisija, predsedoval ji je poslanec Združene liste socialnih demokratov Miran Potrč, je očitno zadovoljivo opravila svoje delo. Državni zbor je v ponedeljek novi poslovnik državnega zbora sprejel s potrebno dvotretjinsko večino. Opozicija je bila večinoma proti, ker je menila, da postavlja novi poslovnik parlamentarno manjšino v podrejen položaj. V novem poslovniku ni določila, ki zahteva, da mora biti med razparavo v dvorani po vsaj en predstavnik vsake poslanske skupine, prav tako pa se po novem obstrukcija ne šteje več za opravičljivo odsotnost. Glede razmerja do državnega sveta pa je obveljalo dosedanje pravilo igre. V primeru odločilnega veta bo državni zbor tudi poslej o spornem zakonu samo glasoval in ne razpravljal, kot so zahtevali nekateri. Prav tako državni zbor ne bo glasoval o morebitnih posameznih spornih členih. Nasprotniki tega so menili, da bi s sprejetjem takega določila v bistvu spet uvedli sistem dvodomnega parlamenta. Država naj poravna dolg Žolčna razprava se je razvila ob predlogu demokratov, da bi z zakonom zavezali državo Slovenijo za plačilo obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaraovanje. Gre za 8,6 milijarde tolarjev dolga (po nekaterioh podatkih ga je za 10 milijard) za posebne pokojnine. Do konca leta naj bi se dolg povečal še za 4 milijarde. Gre v glavnem za pokojnine borcev, oficirjev in policistov. Vlada se zaveda obveznosti do teh ljudi, vendar denarja nima. Ob tem se je razvila razprava o upravičenosti teh pokojnin, saj naj bi šlo predvsem za priviligirance bivšega reži- Nova parlamentarna preiskava Dražvni zbor bo začel novo parlamentarno preiskavo. Ustanovljena bo komisija za raziskavo okoliščin množičnih povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Takšna komisija je v starem parlamentu že delovala, vodil pa jo je poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Ignac Polajnar. Prav on je bil tudi tokrat največji zagovornik ponovne ustanovitve te komisije, za katero se je zavzelo okrog 30 poslancev. Komisija naj bi raziskovala tudi takšne primere, ki so se zgodili med vojno in ne samo po njej. Nekateri razpravljala so menili, da ta raziskava ne bi smela biti enostranska, ampak bi morala zajeti obe strani, ki sta se med vojno znašali tudi nad civilnimi žrtvami. Končno naj bi dobili tudi zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o delu parlamentarnih preiskovalnih komisij. Oba dokumenta sta sedaj v fazi osnutka, sprejeta pa naj bi bila še ta mesec. S tem bi odstranili probleme, ki se sedaj pojavljajo pri delu preiskovalnih komisij. Minister Miha Kozinc ostane Interpelacija opozicijskih poslancev o delu in odgovornosti ministra za pravosodje Miha Kozinca je bila zavrnjena. Prav ta interepelacija je povzročila konec junija v državnem zboru hude zaplete. Vladajoča koalicija je najprej interpelacijo zavrnila in je ni hotela uvrstiti na dnevni red, ker ni bila pravilno vložena in se je nanašala na preteklo delo ministra, ne pa na sedanje. Končno so se dogovorili, interpelacijo uvrstili na dnevni red, jo dopolnili s pripombami na sedanje delo ministra in o njej razpravljali. Na seji državnega zbora se je pojavil tudi Vinko Levstik, ki ga je Kozinc kot odvetnik branil. Levstik je zavrnil obtožbe, da naj bi njegov odvetnik sodeloval z Udbo, in dejal, da je bil glavni cilj interpelacije rušenje vlade. Obtožbe je pred poslanci zavrnil tudi sam minister Miha Kozinc, v njegov bran pa se je postavila tudi vlada. Državni zbor je nato glasoval in zavrnil interpelacijo. Miha Kozinc tako ostaja minister, vladajoča koalicija pa je na tem primeru potrdila svojo trdnost in porazila opo- zicijo, ki je pogumno vztrajala pri svojih zahtevah in dobivala tudi očitke o načrtni destabilizaciji države in vlade. Afere, Hrvaška_ Državni zbor obravnava tudi stališče do tako imenovane prisluškovalne afere. Komisija za nadzor dela Varnostno informativne službe je ugotovila, da je bilo zaradi varnosti države in osamosvajanja, prisluškovanje legitimno. To bi bila lahko tudi rehabilitacija bivšega predstojnika Visa dr. Mihe Brejca. Komisija pa bo na naslednji seji razpravljala, kdo je zlorabil podatke zaupne narave. Tu naj bi bil na udaru pred- vsem obrambni minister Jane* Janša. Razburjajoča točka dnevneg' reda so tudi odnosi s Hrvaško i' osnutek meddržavnega sporaztf* ma med Slovenijo in Hrvaško. 0 tem je že razpravljala komisij* za mednarodne odnose. Po* slanci so se v glavnem zavzemali za dobre odnose s Hrvaško, vendar ne na račun slovenske suverenosti. Obsodili so hf' vaška izsiljevanja. Na račun osnutka sporazuma s Hrvaško je bilo izrečenih precej odklonil' nih in kritičnih besed, tako d» o njem lahko pričakujemo Živahno razpravo. Pred sprejet; jem sporazuma najverjetneje fl' pričakovati obiska hrvaškega premiera Nikice Valentiča v Sloveniji. # J. Košnjek Sestal se bo državni svet Ljubljana, 9. julija - Ker bo ta teden končana junija začeta s«j* državnega zbora, je predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristal1 sklical za sredo, 14. julija, 14. sejo državnega sveta. Državni svf tniki bodo obravnavali predlog za izdajo zakona o ustavnem sodišču, ki ga je pripravila vlada, predlog za izdajo zakona o lokal' ni samoupravi, ki ga je pripravila skupina poslancev, članov ko* misije državnega zbora za lokalno samoupravo, ter poročilo 0 aktivnostih za racionalizacijo pravic na področju socialnega varstva, socialnega zavarovanja in delovnopravne zakonodaje. Sv«* tniki imajo na dnevnem redu tudi program zdravstvenega varstvj do leta 2000 ter predlog poslovnika o delu državnega sveta. J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Skupna izjava socialdemokratov Radovljica, 5. julija - Socialdemokrati Radovljice, Kopra, Izole in Pirana so v izjavi za javnost opredelili svoje stališče do aktualnih dogajanj v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Zvone Prezelj, predsednik občinskega odbora Socialdemokratske stranke Radovljica ocenjuje, da odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso več vzorni. Iskanje in odpiranje vedno novih spornih zadev in žarišč, ki si sledijo v nekem planiranem zaporedju, daje slutiti, da niso naključni. Spomnimo se odnosa do Adrie, Trdinovega vrha, poseka več tisoč kubičnih metrov lesa na Snežniku, ozemeljske zahteve do Piranskega zaliva in nazadnje vdor v Unionovo pivovarno v Buzetu. V našem okolju že slišimo zahteve po povračilnih ukrepih. V Begunjah je Elan z večinskim hrvaškim kapitalom. Ustavitev takšnega podjetja bi pomenila izgubo več sto delovnih mest, ki smo jih socialdemokrati dolžni ščititi in zaščititi, ne glede na izvor kapitala. Hrvaška nam doslej z ničemer ne more očitati oviranja delovanja podjetja, zato naj tudi Hrvaška zagotovi nemoteno poslovanje našim podjetjem. Socialdemokrati smo zaskrbljeni zaradi nenehnega popuščanja Slovenije Hrvaški. Menimo, da slovenska vlada ni storila dovolj ali pa v pogajanjih ni postopala dovolj pokončno, da bi se ta stanja lahko hitro izboljšala, pravi Zvone Prezelj. Predstavnik obalnih socialdemokratov Valentin Prelovec pa meni, da je vdor v Unionovo pivovarno v Buzetu nevaren presedan, ki vodi k poslabšanju odnosov s Hrvaško. To je početje peščice neodgovornih politikov, ki nimajo svojega korena v Istri. Opozarjamo, da smo prebivalci slovenske Istre v dobrih odnosih z avtohtonim prebivalstvom Istre. Vsako zaostrovanje vodi k večjemu zapiranju pretoka ljudi, blaga in kapitala prek meje. Hipoma lahko ostane brez dela na stotine ljudi. Tega socialdemokrati ne moremo dovoliti, pravi Prelovec. Turizem je za Istro življenjskega pomena. Hrvaškim oblastem mora biti jasno, da brez odprtih meja v Istri ne bo turizama. Mi smo za razcvet Istre, zato pa istrske oblasti pozivamo, naj pivovarni v Buzetu omogočijo normalno poslovanje. Vlada Slovenije pa naj reagira na tendeciozne trditve na zadnjem zasedanju hrvaškega Sabora o Ljubljanski banki in domnevnih slovenskih zahtevah do Hrvaške, je dejal Prelovec. • J. Košnjek Protest razlaščencev Pismo Svetu Evrope Ljubljana, 7. julija - Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) je pisalo štirim resorjem Sveta Evrope, v katerem negoduje, ker država Slovenija noče prevzeti jamstva za obveznic« Odškodninskega sklada, s katerimi naj bi bili odplačani nekdanji lastniki v primerih, kadar vrnitev premoženja v naravi ni mogoča. Za razlaščence je to znak, da država nima resnega namen* vračati vsega nacionaliziranega premoženja. Proteste so pisali tudi vladi in državnemu zboru, vendar zadovoljivega odziva ni bilo. Jamstvo države naj bi bilo porok, da bo spoštovan zakon 0 denacionalizaciji. To naj bi bil tudi dokaz, daje Slovenija pravn* država. Združenje se zavzema za ustanovitev posebne komisij' državnega zbora za spremljanje izvajanja zakona o denacionalj' zaciji. V Sloveniji je 200.000 razlaščencev in njihovih nasledn'' kov, po nekaterih podatkih pa 400.000 ali petina vseh prebival' cev Slovenije. # J.K. Združena lista socialnih demokratov Kje je vladni odgovor? Ljubljana, 7. julija - Združena lista socialnih demokratov je nej? voljna, ker vlada po 30 dneh od vloženih poslanskih vprašanj fl1 posredovala odgovora na nejasnosti glede trgovine z orožjem p" junijski vojni za Slovenijo. Združena lista in Liberalno demo kratska stranka sta zastavili 27 vprašanj, med katerimi je najpo membnejše, kdo vse je trgoval z orožjem. Namesto odgovorov o' legitimno zastavljena vprašanja smo priča političnim diskvalifi' kacijam, zlasti s strani obrambnega ministra Janeza Janše, je de jal v sredo predsednik Združene liste socialnih demokratov J* nez Kocjančič. Združena lista je zadovoljna, ker je bila interpel* cija o delu in odgovornosti pravosodnega ministra Mihe Kozinc* zavrnjena. To je okrepilo in razbremenilo vladno koalicijo, je &e jal Kocjančič. Stranka je za sprejem zakona o soupravljanju in ^ uvedbo tako imenovanega bencinskega tolarja za gradnjo avto cest. Združena lista ne odobrava pisma brigadirja Toneta Krko viča in vrnitve njegovega odlikovanja. To je politično dejanj'1 vojaki pa naj se ne bi ukvarjali s politiko. • J. K. GLAS l Manovitclj fa izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec t< Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zalotnik, Danica Zavrl - Zle''1 l Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DF.LO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1, Kr^ ° telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propagando, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclcfax: (064 ) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnc^J Si na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 1 g DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 60,00 SIT.___/ PO GORENJSKEM Zasedanje radovljiške občinske skupščine •» ----- j----- • Reklame ob cestah le z dovoljenjem Radovljica, 8. julija - Sredino zasedanje vseh treh zborov r*£g£ občinske skupščine bi lahko nedvomno označili kot Mf»W. |a posebnih zapletov sprejeli stanovanjski program '?/™ _.dowlnltve predlogov odlokov s področja komunalnega urejanja, i* ii r\ odloka o plovbi v občini so menili, da je potreben ^SSUSSS in dopolnil, zato so to točko odložili. Nadomestila za uporabo stavonin zemljišč naj bi bila v bodoče močno diferencirana. Največ razprave je vzbudil predlog odloka o neprometnih znakih v naseljih občine Radovljica, s katerim želijo napraviti več reda pri postavljanju raznih, zlasti reklamnih, napisov oz. tabel ob cestah. Poslej naj bi bilo namreč za take postavitve potrebno pridobiti soglasje krajevne skupnosti, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, upravljalca ceste in lastnika zemljišča. V iluziji, da je mogoče vse v življenju predpisati in urediti s predpisi, je v odloku določeno, da lahko našteti predlagajo velikost, barvo in način postavitve, dovoljenja (priglasitev ali celo lokacijsko dovoljenje - odvisno od velikosti) pa naj bi se izdajalo za dve leti. Ob tem je največ razprave vzbudil amandma o tem, da naj bi prepovedali reklamiranje tobačnih izdelkov, znamk in alkohola - amadma ni amiranje tobačnih izdelkov, --— nk in alkohola - amadma ni DU sprejet, ker da to že ureja zakonodaja, brez pravega odgovora pa je ostalo tudi vprašanje postavljanja reklam ob magistralnih cestah, kjer je za izdajo dovoljenj pooblaščen upravljalec teh cest. Odlok je bil kljub skepsi nekaterih poslancev, da je neuresnič-ljiv, oz. da tlakuje pot novemu totalitarizmu, sprejet. Precej pozornosti in razprave so vzbudili tudi trije osnutki odlokov s področja komunale in osnutek odloka o plačevanju nadomestil za stavbna zemljišča. Po slednjem naj bi se poslej plačevanje močno zdiferenciralo, saj naj bi bila občina razdeljena na štiri kakovostne skupine zemljišč, poleg opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami pa naj bi upoštevali tudi lego, namembnost, izkoriščenost, ugodnosti za gospodarske dejavnosti in morebitne motnje, ki se pri uporabi pojavljajo. Izračun je toliko zapleten, da naj bi ga obvladovali le z računalnikom, po zagotovilih pripravljalcev pa naj bi bile razlike višine plačil tudi v razmerju 1 proti 5. Ker je bilo nekaj pripomb na kriterije, pa tudi na razvrstitve zemljišč, bodo do priprave predloga potrebni še neka- Letos le plakete občine Radovljica Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja občine Radovljica se je odločila občinski skupščini predlagati, ta pa je predlog sprejela, da se letos ne podele velike plakete občine Radovljica, pač pa le pet plaket. Predlogov za podelitev plaket Antona Tomaža Linharta pa komisija ni prejela. Po večinoma soglasnih odločitvah občinskih poslancev bodo plakete prejeli: Gasilsko društvo Radovljica, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Smučarski klub Bled, Bernard Tonejc in Gasilsko društvo Kropa. teri popravki, poslanci pa so zahtevali tudi jasnejše izračune končnih posledic. V fazi osnutka je ostal tudi odlok o varovanju vodnega zajetja Draga, kjer ostaja zlasti odprto vprašanje od kod denar za povrnitev škode, ki jo bo varovanje povzročilo: ali iz cene vode, ali iz proračuna. Po obravnavi osnutka pa sta bila dokončno sprejeta odloka o dopol- nitvi odloka o javnem redu in miru ter odlok o načinu izračuna prispevka ob priključitvi na javni vodovod in kanalizacijo. Omenimo naj le, da prvi daje pravno podlago za to, da naj bi se v bodoče po javnem opozorilu na pomanjkanje vode sankcioniralo zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in druge prekomerne porabe. • S. Zargi Kadri V nasprotju z zapletom ob soglasju k imenovanju ravnatelja na osnovni šoli na Bledu na zadnji seji skupščine so vsi tokratni kadrovski predlogi dobili podporo večine radovljiških poslancev: razrešili so Darinko Novak - Založnik funkcije javne pravobranilke Gorenjske, izvolili Pavlino Dermota za občinsko sodnico za prekrške, imenovali Marijo Marinko - Jeraj za družbeno pravobranilko samoupravljanja (to funkcijo bo opravljala za več občin Gorenjske) ter dali *°gtasje k imenovanju Srečka Tomana za ravnatelja osnovne šole v Radovljici Imenovali so tudi nov organizacijski odbor za praznovanje Linhartovih jubilejev. Radovljiški stanovanjski program končno sprejet Prenos stanovanjskih sredstev bo jutri Radovljica, 8. julija • Zbori radovljiške občinske skupščine so včeraj sprejeli operativni stanovanjski program občine za leto 1993, pri čemer so bile sprejete vse pripombe upravnega odbora stanovanjskega sklada. Za začetek dela sklada pa je pogoj, da razpoložljiva sredstva, stanovanja, vire in obveznosti prenesejo na sklad do 10. julija. Izvršni svet se je za sprejem pripomb na stanovanjski program odločil že na ponedeljkovi seji, koje predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada Marko Bezjak tudi vztrajal, da se za začetek dela sklada prenesejo na sklad tudi vsa sredstva, ki so za njegovo delo namenjena. Izvršni svet se je odločil, da se prenos izvrši do 10. julija, če bo skupščina program tudi sprejela. Med pripombami (teh je bilo kar za tri tipkane strani), ki so bile kot dopolnitve programa sprejete na skupščini, je zlasti zanimiva opredelitev deležev stanovanjskih sredstev po namenu, saj je s tem v bistvu določena politika in način porabe teh sredstev. Upravni odbor je določil, da naj bi se za pridobivanje stanovanj z adaptacijami obstoječega fonda namenilo 30 odstotkov sredstev (polovica za financiranje socialnih stanovanj), 20 odstotkov za kredite za idividualno stanovansko izgradnjo, 20 ostotkov za izgradnjo novih neprofitnih stanovanj, 10 odstotkov za adaptacije in investijcisko vzdrževanje stanovanjskega fonda v obrobnih, demografsko ogroženih območjih, ter 20 odstotkov za rezerve, razpise in druge funkcionalne stroške sklada.• Š. Zargi Zasedal je zbor krajevnih skupnosti kranjske skupščine Sprejeto (usklajeno) besedilo s pripombo Kranj, 8. julija - Čeprav je bila pred sejo prisotna -jjgjjjj J* bo zasedale'zbor.'krajevnih jR^iU^g^fiS mo točko dnevnega reda, poleg seveda rednih Pr^,0&° Y. tokrat ni-delegatov, sklepčno, delegati tega ^SiSSS^TS^ so razočarali. Tako je zbor obravnaval (ponovno) odioK o p skih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorsko polje. Odlok je zbor krajevnih skupnosti že sprejel na seji sredi minulega meseca, in sicer z dopolnilom 50. člena, ki je opredeljeval gradnjo bencinskega servisa s spremljajočimi terciarnimi dejavnostmi v k.o. Šenčur. Ker pa takšnega, na se ji dopolnjega 50. člena (s po sebno določbo), nista sprejela zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, se je moral zdaj zbor krajevnih skupnosti zaradi usklajevanja besedila ponovno sestati. K tako hitremu oziroma "pospešenemu" sklicu in pobudi za usklajevanje je izvršni svet vodilo zato, ker sprejem in veljavnost odloka zadeva še vrsto drugih prostorskih opredelitev in rešitev na tem območju. Pa na seji zbora krajevnih skupnosti potem v sredo ni bilo težav. Bilo je sicer vprašanje delegata Vidmarja iz Šenčurja, če ni morda "kaj za bregom" glede investitorja gradnje bencinske črpalke, ker se zavzemajo, da naj bo to Petrol, vendar je bil takšen pomislek od predstavnika izvršnega sveta odločno demantiran. Zato je zbor krajevnih skupnosti sprejel predloženo usklajeno besedilo (z ostalima dvema zboroma). Sprejel pa je tudi sklep, da mora izvršni vset preučiti določbo o gradnji bencinskega servisa v Šenčurju (lokacija) in v Preddvoru in jo zborom skupščine predložiti v obravnavo na prvi jesenski seji. • A. Zalar GAULOISES BLONDES 3. STR AN • GORENJSKI GLAS Začenja se javna razprava o novem predlogu blejske obvoznice Cesta naj privabi goste Bled, 6. julija - Strokovnjaki iz Republiške uprave za ceste in radovljiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo so kot najprimernejšo rešitev razbremenilnih cest na Bledu predlagali južno obvoznico, imenovano JUG El, z razbremenilno obvoznico Sever, vendar le do Rečice. Po prvih ocenah naj bi stroški za izgradnjo dveh razbremenilhih cest ( proti Pokljuki je dolga 2,2, proti Bohinju pa 2,8 kilometra) znašali okoli 1,5 milijarde tolarjev. Kot kaže, se bo naposled cestni vozel okrog Bleda vendarle začel razpredati z obvoznico, ki naj bi jo predvidoma začeli graditi leta 1995. Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferneci povedal predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman, se te dni začenja javna razprava o cestni razbremenitvi okolice blejskega jezera in s predlogi novih cestnih povezav za Bohinj in Pokljuko. Upati je, da bo potrebna dokumentacija zbrana v teku tega in drugega leta, z gradnjo pa naj bi (v kolikor bo seveda denar na katerega računajo tudi iz republiškega proračuna) začeli leta 1995. Ze leta 1985 je bilo narejenih kar nekaj študij, idejnih projektov in analiz, ki so bile izhodišče in delna orientacija tudi za sedanje vrednotenje posmeznih variant obvoznic. Strokovanjaki pa tokrat ponovno predlagajo, da bi podprli gradnjo ene južnih variant, to je obvoznico po varianti JUG El, pod varianta, celoten sistem pa naj bi dopolnili s obvoznico SEVER, vendar le do Rečice. Ob tem so od prve tako imenovane, južne obvoznice predlagali nekaj pomebnih spremeb ( ukopi, viadukti, predori...), pri čemer jih je vodila zlasti želja, da bi nova cesta turiste na Bled vabila, ne pa odbijala. • V. Stanovnik Javno pismo RTV Slovenija in g. Milanu Kučanu, predsedniku Republike Slovenije Župana občin Kranj in Radovljica, gostiteljic evropskega vojaškega padalskega prvenstva, sva s presenečenjem in žalostjo ugotovila, da ravnavnje RTV in predsednika države ni v prid ugledu in uveljavitvi države Slovenije. Evropsko vojaško padalsko prvenstvo je bilo za uveljavljanje Slovenije kot samostojne države izrednega pomena. Bilo je proti pričakovanju gostov izjemno dobro organizirano. Uspeh naših tekmovalcev je bil enkraten, saj so osvojili polovico prvih mest, tako da je ob zaključku štirikrat igrala slovenska himna. Najvažnejše pa je, da so pripadniki armad iz zahodne in vzhodne Evrope tekmovali v prijateljskem vzdušju na športnem področju. Da se kljub vabilu organizatorjev, spoštovani g. predsednik v enem tednu niti enkrat niste udeležili prireditve, posebno pa, da se niste udeležili niti odprtja niti zaključka prvenstva, je nama nerazumljivo. Saj ste vendar po naši ustavi v določenih okoliščinah vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Vaša opustitev dolžnega ravnanja državnika pri spoštovanju lastne države in njene vojske pri miroljubnem prizadevanju naju navdaja z občutkom, da omalovaževanje proslavljanja druge obletnice samostojnosti Slovenije in štiristoletnice bitke pri Sisku ni bilo slučajno. Ker je bilo to prvenstvo tudi po športnih dosežkih tako pomembno, nama je abstinenca slovenske nacionalne televizije ob zaključku prvenstva nerazumljiva. Zaključna slovesnost je bila priložnost nevsiljive promocije Slovenije in še zaslužiti bi se dalo z njo. Predvsem pa bi bilo možno s prenosom zaključka prvenstva vsej Evropi na nazoren način razložiti, da Slovenija ni več sestavni del Jugoslavije, da Slovenija ni Slovaška ali Slavonija, da v Sloveniji ni vojne in neredov ter da je Slovenija turistom prijazna država. Razen seveda, če nesodelovanje predsednika republike in RTV Slovenije ni bilo koordinirano v duhu nekaterih novojugoslo-venarjev, ki želijo izničiti slovensko samostojnost z razširjanjem razmišljamo o slovenski nesposobnosti samostojnega gospodarskega in vsakršnega življenja, da bi lažje uveljavili sicer propadlo idejo o neki novi Jugoslaviji ali kakšni drugačni balkanski združbi. Župan občine Kranj oopolnjega 50. člena (s po- za usklajevanje je izvršni svet mantiran. i^«^^^ Začenja se reševanje stanovanjskih problemov K'anj, 8. julija - Končno prihajamo po dveh, treh letih do dejanj tu di na c»„~„.,__i_i_____,r y, ' Kila nh nredloženl tOCK ko upravlja tudi izvršni svet. Ker ni izgledov, da bi se Sklad do jeseni konstituiral in potem zaradi postopka ne bi bilo moč še letos (v gradbeno primer- S sprejemom stanovanjske- nja stanovanjskih problemov v "cm času> odobriti prosilcem r^„ L |Q£vn nhiavili oz,roma upravičencem posojila za reševanje svojih stanovanjskih problemov, so člani izvršnega sveta, pravilnik sprejeli in s tem zagotovili tudi objavo "» stanovanjskem področju v občini, je bila ob predloženi točki Dredi1 nVZVI?,nein svetu v Kranju. Na dnevnem redu je bil namreč občinegKranj ° dode,Jevaniu sredstev Stanovanjskega sklada Ra sPreJemom stanovanjske- hja stanovanjskih problemov v občin°8rama na sejah zborov občini. Da bi lahko objavili le s*e skupščine sredi minu- razpis, kdo vse je, oziroma bo v lu* "jecaje bila dana zelena prihodnje upravičen do tega uđl za koriščenje sredstev, posojila, je v torek izvršni svet nov Se."atek,a v občini v Sta- obravnaval in sprejel Pravilnik Prod"-1 Sk,ad na Pod,a8> za dodeljevanje sredstev, be a stanovanJ- Glede pora- Praviloma s sredstvi upravlja kredv V ^e v Pro8ramu tudi s'cer Stanovanjski sklad, ker n;e ,ranJe individualne grad- pa le-ta še ni konstitiuran, po J oziroma tovrstnega reševa- odloku s sredstvi (21. člen) lah- Posojila za malo gospodarstvo v^ana-Sj*!u> 8. julija - Izvršni svet občine Ljubljana Šiška je in Sjc na seJi sprejel sklep, da se v občini za malo gospodarstvo, nakur>r 23 nakuP' 8raditev in adaptacijo poslovnih prostorov, za s'ovnih°Prenie ureJanJa 'n opremljanja zemljišč za gradnjo po-vrerjn Prosto.rov in za ekološko sanacijo, razpiše posojilo v tovalrfStl ^ m»'iJonov tolarjev. Prednost pri posojilu imajo obra-borjo h*' ^' bodo na ta način zagotovile nova delovna mesta, ki način fj°!?om''e.Pr08rame ostalega gospodarstva ali bodo na ta vi razr?3 ^''e uvoz- v,og° za posojilo lahko oddajo po obja-vestir P°djetja in obratovalnice, ki imajo sedež in namen in- Izvrš "a območJu občine LJubljana Šiška, tovil j .SVetJe ob ocenjevanju pogojev v nekaterih bankah ugo-b|jarj aJe še najbolje sodelovanje z Ljubljansko banko d.d. Lju-slednii " Pa ^ t0 že Cetrt0 Posoji'0 v občini (letos prvo). Na-8osnnHrazp's' prav tako za znesek 46 milijonov tolarjev, za malo varstvo v občini pa je predviden septembra letos. • A. Ž. Škofjeloška skupščina Župan občine Radovljica Vladimir Čeme, dipl. inž. Kranj, 6. julija 1993 Vitomir Gros, dipl. inž. razpisa (ki ga sicer sprejme upravni odbor Sklada - če je konstituiran). Na podlagi določil Pravilnika bo razpis objavljen v Gorenjskem glasu. Koliko denarja bo letos namenjenega za opredeljeno reševanje stanovanjskih problemov, pa bo Izvršni svet (na podlagi odloka) še odločal. • A. Zalar V ponedeljek, 12.julija, ob 16.uri bo v Škofji Loki zasedanje občinskega parlamenta. Dnevni red je tokrat predvsem v znamenju sprejemanja prostorskega dela srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Škofja Loka in drugih odlokov, ki so v neposredni povezavi s prostorskim urejanjem v občini. Obravnavali bodo tudi predlog odloka o uvedbi agromelioracijskih postopkov po projektrih: Leskovica, Delnice in območje Škofje Loke. Razpravljali naj bi tudi o zagotovitvi sredstev za nujna investicijsko vzdrževalna dela na objektih družbenih dejavnosti. Spremembe obeh planov, dolgoročnega in srednjeročnega, naj bi bile predvidoma sprejete, saj so v številnih predhodnih usklajevanjih in v javni razpravi pripravljala sprememb skušali upoštevati pripombe in zhateve, ki so jih postavljali tako posamezni občani, kot tudi organizacije, podjetja in drugi. • M.P.P. V JULIJU IZREDNI POPUSTI PRI NAKUPU POHIŠTVA IN BELE TEHNIKE Pokličite UET 064/403-871 SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA KRANJ Kidričeva cesta 55, 64000 Kranj RAZPIS za šolsko leto 1993/94 1. Za vpis v diferencialni program (3+2) za ELEKTROTEHNIKA ELEKTRONIKA Izobraževanje traja 2 leti. Program je prilagojen za absolvente triletnega programa smeri elektrikar elektronik, elektrikar energetik in elektrikar telekomunikacij, ki so ta program zaključili do začetka šol. leta 1993/94. Značilnost tega programi je, da bodo imeli učenci ob zaključku mnogo več uporabnih praktičnih znanj in osnov podjetništva. Pogoji za vključitev: - dober splošen uspeh na zaključnem izpitu - dober splošen uspeh v tretjem letniku poklicne šole • oceno dobro pri slov. jeziku, matematiki in strok, predmetih v tretjem letniku Diferencialni program (3 + 2) bomo izvajali, če se bo v izobraževanje vključilo 32 kandidatov. 2. Za vpis v izobraževanje ob delu v programe elektornlke, elektroenergetike in strojništva. a) Začetni program v 3-letno poklicno in 4-letno tehniško šolo Pogoji za vključitev: uspešno zaključena osnovna šola. b) Dveletni program za pridobitev naziva tehnik. Pogoj za vključitev: uspešno zaključena poklicna šola. Podrobne informacije dobite v tajništvu šole tel.: 211-567 in na oddelku za dopolnilno izobraževanje tel.: 218-982. ti ive meje Bojim se, da še dolgo ne bomo tako turistično prijazna dežela, kot bi radi bili, čeprav nam ne manjka volje, pripravljenosti, da bi tudi brezplačno pripravili zanimive prireditve in privabili tujce oziroma turiste. Sposobni smo uresničiti še tako zahteven scenarij neke prireditve, ob tem pa nam ne uspe na primer na najbolj nepreglednem delu ceste in za pol metra zniiati iivo mejo ob cesti. Mislim, da bomo turista, ki bo prišel k nam, uspeli ob takšnih pasteh in iivih mejah ter ograjah samo enkrat speljati na led; posebno še, če jo bo v spomin na obisk, "odnesel na srečo" samo z zvito pločevino. Sicer pa ni rečeno, da se problema iivih mej, ki prav letos "izbija" na Gorenjskem, ne zavedamo. Delegatska vprašanja, pripombe, kritike, negodovanja po posameznih krajih in v skupščinskih razpravah kar dežujejo: Predvsem se sprašujemo, kdo je odgovoren in dolžan ukrepati. Čeprav se radi sklicujemo na nekdanjo, vendar še vedno veljavno zakonodajo, v tem primeru stvari, če so od včeraj, niso prav nič vprašljive, ali veljajo ali ne. Zakon, še včerajšnji ali pa ga bo nadomestil novi, prav gotovo ne bo dovoljeval, da bi vsakdo, ki meji recimo s cesto, lahko tako rekoč na cesto zasadil meter in pol ali še višjo živo mejo. Kljub vsem kritikam o neučinkvitosti posameznih služb, odgovornih in pooblaščenih za ukrepanje, in kljub sklicevanju na takšen ali drugačen demokratičen "zasebni" prav, je odgovor samo eden: Dokler bomo z visokimi živimi mejami, ograjami in podobnimi "zaprekami" ob razglašanju prijazne dežele in ljudi kazali turistom, da smo še kako skregani s sosedom, prav nič prometno razgledani in občutljivi, bomo v očeh turistov pač - Balkan; in to Balkan, za katerega je med najrazličnejšimi izreki v tem primeru poznan in primerljiv tudi tale: Svakog gosta pola sata dosta. A. Žalar Krajevna skupnost Bela 85 let GD Mavčiče Mavčiče, 8. julija - V nedeljo, 11. julija, popoldne ob 16. uri bodo člani gasilskega društva s prevzemom in blagoslovitvijo pionirske črpalke, potopne črpalke in električnega agregata (blagoslovitev bo opravil župnik Rudolf Tršinar) proslavili 85-letnico društva. Po slovesnosti, na katero so povabili sosednja, oziroma društva z območja občinske gasilske zveze Kranj, bo seveda veselica, kjer bo igral ansambel Gašperji. Gasilsko društvo Mavčiče, ki ima okrog 150 članov, pokriva vasi Mavčiče, Podrečo, Praše, Jamo in Mejo na desnem bregu Save v kranjski občini. "Čeprav nismo vključeni v akcijo Mladi gasilec, se vseeno lahko pohvalimo, da imamo v društvu kar precej mladih, še posebno aktivne pa so tudi članice. Tudi opremljeni smo kar dobro, saj imamo avtocistemo, orodno vozilo in komandno vozilo. Za prostore, ki jih imamo, je opreme, bi rekel, kar preveč, seveda pa resno delamo na tem, da si čimprej uredimo prostore," pravi predsednik društva Jože Stenovec. Sicer pa v društvu namenjajo še posebno skrb vzgoji in usposabljanju ter preventivi. Štirje člani so obiskovali na primer tečaj za nižjega častnika I. stopnje, jeseni pa imajo v programu tečaj za izprašanega gasilca za vse operativne člane. "Z doseženimi rezultati na tekmovanjih pa smo lahko kar zadovoljni. Letos smo na izbirno tekmovanje poslali 11 desetin in 4 so se uvrstile v občinsko: druga ženska, četrta in šesta članska in druga mladinska. Na Barletovem memorialu v Cerkljah pa so mladinci osvojili prvo mesto. V zvezi s pripravami desetin in ekip velja povedati, da sta sodelovala tudi Miro Vrhovnik in Janez Rutar. Sicer pa, kot je poudaril že predsednik, je med aktivnimi v društvu tudi Franc Draksler, je pred nedeljskim praznovanjem med obiskom ta teden v društvu dodal poveljnik društva Franc Stenovec A. Žalar Iz moje lovske torbe Ljubno, 8. julija - Knjiga Franceta Cvenkla, doma iz Ljubnega, ki je pod naslovom Iz moje lovske torbe (Izbrani spisi) izšla maja letos kot 21. v Zlatorogovi knjižnici Lovske zveze Slovenije v nakladi 24 tisoč izvodov, prav gotovo zasluži večjo pozornost in avtor tudi drugačno predstavitev, kot jo mu dajemo ta trenutek. Zato naj velja, da se bomo z njim še srečali in se takrat iz njegove bogate strokovne zakladnice in pripovedniške torbe ozrli na lovsko tematiko iz različnih zornih kotov. Tokrat pa zaradi aktualnosti velja zapisati, da je knjiga z izbranimi spisi in naslovom, pod katerim je izšla, ne le obogatitev Zlatorogove knjižnice, marveč dobrodošlo in dragoceno zrno v literarni kašči in shrambi slovenske književnosti. Ob posvetilu, da je knjigo namenil svojim prvim lovskim učiteljem: očetu Jožetu in stricem Tonu, Lojzu in Pavlu, avtor pravi, da gre za zapise iz različnih obdobij, ko je bil na grimer urednik lovske revije Lovec od 1963 do 1980. leta. redvsem pa ne gre za strokovno gradivo, marveč za pripovedi, ki so recimo za večerno branje zanimive tako za lovca kot za njegovo ženo in otroke. Pravzaprav o vsebini knjige vse pove poglavje v njej pod naslovom: Tragika lova ie, da ubijamo, kar hkrati ljubimo; z našim pristavkom, da nobena stvar ni tako resna, da ne bi bila tudi smešna. In nezadnje še to, da France Cvenkel pripravlja že nekaj časa tudi slovar slovenskega lovskega jezika, ki bo prvi po letu 1936 takratnega avtorja dr. Janka Lokarja. Ne bo pa to le slovar, marveč tudi prvi slovenski lovski leksikon. In še njegova izjava: "Lovci ne streljamo vsevprek. Lovska organizacija je v Sloveniji medveda ohranila, srnjad naselila vse do Primorske in petelina zaščitila, še predno ga je zakon." A. Žalar , Nova koča in obnovljena cerkev Begunje - Preteklo nedeljo so krajani Begunj in okoliških vasi slovesno zaključili obnovo gotske cerkvice sv. Petra nad Begunjami, obenem pa proslavili še dograditev Sankaške koče, ki so jo ponovno postavili po požaru pred letom dni. Z deli na objektu so pričeli že v letu 1991, letos pa so obnovili vence in omet zvonika z vsemi detajli oke, poslikali so ornamente na celotni cerkvi in obnovili zid okoli nje. Objekt je tako zavarovan pred propadom. Delovne in denarne prispevke (celotna obnova je veljala 135.000 nemških mark) je prispeval odbor krajanov Beguni in Poljč, nekaj so prispevala podjetja, Občina Radovljica, del denarja pa so zbrali s prodajo grafik Doreta Peljhana. M. A. Imate idejo? Na Beli je prostor Bela, 8. julija - Pravzaprav lepšega in množičnejšega praznovanja krajevnega praznika, kot so ga imeli v krajevni skupnosti Bela v kranjski občini prejšnjo nedeljo, ne bi mogli pripraviti, ko je bila osrednja prireditev Kmečka ohcet pod Storžičem. Sicer pa je bila v okviru praznika tudi maša na Lovrencu, v nogometu pa sta se pomerili tudi moštvi Bele in Bašlja. Zmagalo je moštvo Bele in se Bašlju tako oddolžilo za lanski poraz. "Prireditev je mimo in naj se najprej zahvalim vsem, ki so sodelovali pri pripravi; še posebno Vili Bella, ki je lepa pridobitev, kar zadeva turistično gostinsko ponudbo v naši krajevni skupnosti, in Gostilni Bizjak, je med obiskom v pogovoru o dogajanju in programu KS povedal predsednik Franc Bizjak. Točnega obračuna prireditve sicer še ni, vendar načrtujejo, da bodo na ta način laže uredili cesto med Tatincem in Hrašami in proti Sircu. "Upamo, da se nam bo program finančno izšel, čeprav je v Hrašah le deset hiš in je zanje to vsekakor prevelik zalogaj. Nekaj bomo skušali primakniti v KS, iz natečaja smo dobili 300.000 tolarjev, skušali pa bomo akcijo za zbiranje razširiti tudi na širše območje." Poleg rednih vzrževalnih del na komunalnem področju pa imajo letos v programu tudi ureditev igrišča za mali nogomet na Beli. Zamočvirjen del zemljišča so že osušili, zdaj pa nameravajo teren še zatraviti. Med letošnjimi akcijami pa je tudi obnova zvonika cerkve sv. Lovrenca, kjer pa bodo v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine skušali doseči, da bo obnova čimbolj avtentična nekdanjemu zvoniku. "Lani smo delali na urejanju cest, urejali javno razsvetljavo, osvetlili cerkev na srednji Beli, kjer nas zdaj čaka še ureditev obzidja. Sicer pa je zalogaj za prihodnje obdobje predvsem kanalizacija. Pa tudi na urejanju vodotokov je dela še precej." Franc Bizjak Na področju društvene dejavnosti pa so v krajevni skupnosti še posebno prizadevni v Turističnem društvu. Tudi letos, drugo soboto in nedeljo septembra bodo v Bašlju pripravili tradicionalni Kmečki praznik. Sicer pa nameravajo na prostoru pri Brunarici v dolini Belce urediti tudi prostore za piknike in izletniška srečanja. "Nekaj podobnega kot na turističnem področju pa si v krajevni skupnosti želimo tudi na kulturnem. Sicer pa imamo v krajevni skupnosti Dom, ki bi bil od jeseni do spomladi lahko še veliko bolje izkoriščen. Prav zadovoljni bomo, če se bo oglasil kdo s kakšno idejo; recimo za računalniški ali kakšen drugačen tečaj ali dejavnost. Prostore bomo radi odstopili, saj bomo na ta način uspeli, da bo na Beli tudi na drugih področjih še bolj živahno," pravi predsednik Franc Bizjak. • A. Zalar ^y Želite kaj sporočiti fGoren|kam in Gorenjcem?^^ Izberite m tNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M v Gorenjskem glasu^^ ^ tax 215-366 ^W Kmečka ohcet 93 - Na svidenje prihodnje leto Preddvor-Bela - Za prireditelje - Turistično društvo Bela -Bašelj in Preddvor, letošnje pare, za številne člane obeh odborov, ki so pripravljali letošnjo turistično prireditev, je Kmečka ohcet pod Storžičem uspešno končana. Oba organizatorja zdaj čaka uresničitev načrtovanega programa in sicer so v KS Bela z izkupičkom načtrovali ureditev ceste v Hraše, v KS Preddvor pa javno razsvetljavo in oboji skupaj tudi ureditev okolice farne cerkve v Preddvoru. Po izkupičku letošnje prireditve sicer nismo spraševali, menimo pa, da bodo načrtovani program uresničili. Bolj pomembno pa je, da ob Kmečki ohceti pod Storžičem 93 velja - Na svidenje na Kmečki ohceti pod Storžičem 94. Da pa je prireditev uspela, gre poleg prizadevnih organizatorjev v obeh Turističnih društvih zasluga tudi številnim sponzorjem. Prireditelja letošnje Kmečke ohceti se zahvaljujeta: Živila - Hotel Bor, Union, Šešir Skofja Loka, Krka Novo mesto, Adriatic, Gorenjski glas Kranj, TELE-TV Kranj, Nedeljski dnevnik, Merkur Kranj, Občina Kranj, Ilirija Trade Ljubljana, Vila Bella - Klakočar, Pension Zaplata, Hotel Kokra Brdo, Gostilna Bizjak Bela, Turistična zveza Slovenije, Almira Radovljica, Alpina Žiri, Alpetour Potniški promet Kranj, Aval Ljubljana, Avtoprevozništvo Pavlic Preddvor, Bober d.o.o. Preddvor, BPT Tržič, Brodock Ljubljana, Cestno podjetje Kranj, Cirles d.o.o. Preddvor, Domel Železniki, Elci d.o.o. Etiketa Žiri, Gorenje Velenje, Helios Domžale, Hudelia d.o.o. Preddvor, IBI Kranj, Iskra Lip-nica, Iskra ERO Kranj, Keržan Avtoservis Preddvor, Kokra Kranj, Tobačna Ljubljana, Ko- munala Kranj, Kolinska Ljubljana, Kinopodjetie Kranj, Kroj Skofja Loka, Lovska družina Storžič, LTH Škofja Loka, Marmor Hotavlje, Mercator Mlekarna Kranj, Mercator Oljarica Kranj, Občinska turistična zveza Kranj, Odeja Škofja Loka, Petrol trgovina Ljubljana, Planika Kranj, PPC Gorenjski sejem Kranj, PS Mercator Ljubljana, PS Žito Ljubljana, PTT Kranj, Revoz Tovarna vozil Novo mesto, RTC Krvavec, Sava Kranj, Šport rekreacija Škofja Loka, Šiviljstvo Klakočar, Športna zveza Kranj, TAB inženiring d.o.o. Preddvor, TERMO Skofja Loka, Termopol Sovodenj, TO-KOS Tržič, Tosama Domžale, Zlatarstvo Levičnik Kranj, Zlatarstvo Loboda Ljubljana, Zlatarstvo Žad Deteljica Tržič, DOM Žabnica, Tuhnja Britof, Trava Škofja Loka, Radio Kranj, Šenk Britof, Mizarstvo Kurnik, Mesarija Sodnik, Šavs Peter Preddvor, Mizarstvo Tu-paliče Mali Jože, Vidmar Tupa- liče Hotemaže, Lila Kranj, Lukež Tomašič Tatjana Visoko, Jakopin Pletijstvo, Mesarstvo Cadež Visoko, Tomažič Vida Visoko, Scorpio Olševek, Frizerstvo Urška, Ropret Ivan Hotemaže, Foto Quick Britof, Mesarija Arvaj, Bistro Dama Vidic Danici, Jerič Miha Tatine, Klub Rosa Kokrica, Mur-nik Janez Velesovo, Maja Letence, Pletijstvo Zalokar Kokrica, Korotan Struževo. Grilc Ivan Trstenik, Cvet cvetličarna Kokrica, Štular Ivan, Darko Benedičič, Slaščičarna Lincer, Mesarija Mlaka Gre-gorc Franc, Gostilna Lovec Gorice, Markun Francka Babni vrt, Ahačič Gorice, Ribnikar Aleš, Jordan Jože Kokrica, Gostilna Toporš, Pizzerija Orli, Gregorc Igor Tenetiše. Prireditelji se še posebej zahvaljujejo tudi KUD in Gasilskemu društvu Preddvor, Aktivu kmečkih žena Bela in vsem krajanom krajevnih skupnosti Bela in Preddvor. Najprej rov, potem pa kanalizacija Kranj, 8. julija - Na področju tako imenovane komunalne infrastrukture se Kranj z občinskim proračunom in Skladom stavbnih zemljišč letos spopada z nekaterimi zahtevnimi, tako investicijsko kot gradbeno, deli. Mednje vsekakor sodijo plinifikacija, prometni projekti Oldhamska, Staneta Žagarja, križišče Jaka, most čez Kokro in Čirški klanec kot obvoznica za jesenski začetek del na mostu in nenzadnje gradnja kanalizacije. Slednja trenutno poteka na način, ki ni ravno običajen, predvsem pa ne le v Kranju, marveč še marsikje drugje, ne ravno pogost. Kanal z oznako GZ 3 poteka od Globusa po Partizanski cesti, prečka Oldhamsko oziroma Cesto Staneta Žagarja pri mostu čez Kokro in nato mimo stadiona. Lani je bilo zgrajenih 580 metrov kanalizacije od Globusa po Partizanski cesti, zdaj pa se gradnja nadaljuje proti stadionu. Ker kanal od Vrtnarije na Partizanski cesti na odseku čez Oldhamsko oziroma Cesto Staneta Žagarja pri mostu čez Kokro poteka po geološko zelo zahtevnem predelu na robu kanjona Kokre, zaradi bližine hiš na trasi in komunalnih naprav, ki bi jih bi bilo treba prestavljati ob površinskem izkopu, se je investitor, Javno podjetje Komunala Kranj, z občinskim Skladom stavbnih zemljišč odločil, da za položitev cevi v dolžini 262 metrov v globini 4 metrov izkoplje zemeljski rov. Glavni izvajalec del je Gradbinec Kranj, podizvajalec pa Geološki zavod Slovenije. Gradnja, ki je gradbeno dražja, ni le zahtevna, marveč nena- potekajo v dveh izmenah cel dan. Pri grandji rova napredujejo približno 2 metra na dan in po programu bodo dela na za letos začrtanem poteku končana do jeseni. Ko bo kanal gotov, bodo vanj položili vodotesne betonske cevi, rov pa potem zapolnili s tako imenovanim pustim betonom. Izgradnja 1068 metrov dolgega kanala GZ 3 pa bo predvidoma veljala okrog 110 milijonov tolarjev. T. M. - A. Ž. • Foto: Markič Zahtevna in tudi gradbeno draga dela dobro napredujejo. Pomembno pa je tudi, da zaradi takšnega načina gradnje ne bo potrebna zapora najbolj prometne Oldhamsko oziroma Ceste Staneta Žagarja pri mostu čez Kokro. zadnje tudi zanimiva. V rovu je namreč električna napeljava, dovod svežega zraka, po sredini pa so položeni tiri za rudarski voziček in odvoz materiala. Dela dobro napredujejo, saj Republika Slovenija OBČINA TRŽIČ Oddelek za prostor in okolje Na podlagi sklepa 7. redne seje komisije za stanovanjsko gospodarstvo občine Tržič pri oddelku za prostor in okolje občine Tržič, objavljamo JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM - Trg svobode 33 v izmeri 170 m2 - Balos 4 v Izmeri 62 m2 - Cankarjeva 1 (pritličje) v izmeri 125 m2 Dejavnosti v posameznem poslovnem prostoru morajo biti v skaldu z odlokom o namembnosti poslovnih prostorov in poslovnih stavb v občini Tržič (Ur. vestnik Gorenjske št. 15/88). Vloge sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Občina Tržič, oddelek za prostor in okolje, Trg svobode 18, 64290 Tržič z oznako "Ponudba za poslovni prostor". Interesenti naj k vlogi za dodelitev poslovnih prostorov priložijo tudi program dejavnosti. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri najemnika v 30 dneh po končanem razpisu. PO GORENJSKEM kranjskih vrtcih je po končanem vpisu jasno jesenski generaciji bo dvesto otrok manj kranjskih vrtcih bodo zaradi zmanjšanega vpisa jeseni prvič prisiljeni Drugje na Gorenjskem jim tega še ne bo treba, saj je bil vpis zadovoljiv. Kranj, 9. julija - V poletnih mesecih v vrtcih vlada zatišje, letošnje pa je vsaj v Kranju čutiti kot zatišje pred viharjem. V vrtce je vpisanih precej manj otrok kot lani, zato bodo oddelke zapirali, zaposlene pa premeščali in verjetno tudi odpuščali. Take stiske ni nikjer drugje na Gorenjskem, saj po končanem pomladnem vpisu ponekod govorijo celo o večjem številu v vrtce vključenih otrok. redčiti število zaposlenih. Ali vrtci z zmanjšanim vpisom otrok plačujejo ceno nižji nataliteti? Je kritično stanje pripisati slabšanju gmotnega položaja družin, ki zavoljo tega otrokom odrekajo vrtčevsko varstvo? Je krivo dejstvo, da je veliko zapo-*■ staršev na čakanju, ali pa godnjih upokojitev, ki je w«-jaivvj, ud je veuKO zaposlenih staršev na čakanju, ah pa plaz zgodnjih upokojitev, ki je otrokom priskrbel najcenejše varstvo v osebi mladih babic? Dejali bi, da vsakega po malem, v kranjskih vrtcih pa so prepričani, da je tega v največji meri kriv manjši priliv generacije, saj je število rojstev v občini po letu 1983 močno padlo. Socialnim razlogom bi težko pritrdili, češ da so se zadnja leta v tem smislu staršem maksimalno prilagodili. Staršem, ki so dlje časa na čakanju, namreč otrok ni treba izpisati iz vrtca, ob daljši odsotnosti pa jim oskrbnine ne zaračunajo. Nekoč so namreč tudi ob odsotnosti staršem poslali položnico, znižano le za stroške otrokove prehrane v vrtcu. Poudarjajo tudi, da socialno ogrožene družine plačajo minimalni znesek oskrbnine, za kolikor doma nikakor ne bi mogli prehraniti otroka. Karkoli od vsega je krivo manjšega vpisa, ki je zasejal strah med zaposlene v Vzgoj-novarstvenem zavodu Kranj, s svojimi zmogljivostmi se bodo morali temu prilagoditi. Se lani ic vrtce obiskovalo 1600 otrok, letos jih je vpisanih 200 manj. To sicer ni tako črno, kot je bilo videti spomladi, vendar se ugotavljanju presežkov ne bo mogoče izogniti, nam je povedala ravnateljica VVZ Kranj Mihaela Renko. Koliko jih bo in kako se bodo lotili neprijetne naloge, nam ni želela povedati, preden se je ta teden sestal svet zavoda. Izjavila je le, da si želijo obdržati čim več vzgijiteljic, sicer pa bodo v večji meri izrabili možnost prerazporeditev. V prihodnjem šolskem letu bo vrtce v okrilju WZ Kranj obiskovalo 1400 otrok, kar pomeni 10 do 12 oddelkov manj kot lani. Kranjski vrtci so morali že prejšnja leta krčiti zmogljivosti, a tako drastično kot letos še nikoli. Pred leti, ko so si naložili predsanacijski program, so razen ene ukinili vse varstvene družine, kar je tudi pomenilo krčenje zaposlenosti. Z manjšim številom v vrtce vpisanih otrok imajo izkušnje tudi v škofjeloških in jeseniških vrtcih, vendar so se razmere zdaj očitno uredile. Vsaj po letošnjem vpisu nikjer ne tarnajo o manjšem številu vpisanih otrok, prej nasprotno. V Skofji Loki celo pravijo, da je bil sam vpis številčno boljši kot lanski, vendar so zaradi izkušenj, ko med letom odpade nekaj otrok, pri napovedih raje previdnejši. Če se med poletjem ne zgodi kaj posebnega, bodo jeseni v Skorji Loki ohranili enako število vrtčevskih oddelkov. V Tržiču pravijo, da v primerjavi z minulim letom m bistvenih posebnosti. Vrtce obiskuje 520 otrok, razdeljenih v 24 skupin. Tudi letos ne bo drugače. Na Jesenicah, kjer je bil redni vpis končan maja, vendar se še pojavljajo starši z željo po vključitvi otrok v vrtce, do vrtce najbrž obiskovalo enako številootrok kot lani. Bilo jih je 734, napolnili pa so štiri velike vrtce. Pred leti na Jesenicah zaradi krize pomnijo nižji vpis, vendar kaže, da je to mimo. Najbolj zadovoljni pa so v Radovljici, saj imajo v vrtcih več otrok kot lani, na Brezjah so celo odprli nov vrtec za 20 do 26 otrok. V novem šolskem letu bo obiskovaklo vrtce 1200 otrok (lani jih je 1168) v 60 oddelkih. Poleg oddelka na Brezjah predvidevajo še en dodatni oddelek popoldanske male šole. Letošnje stanje pa 5.STRAN • GORENJSKI GLAS Manj registiranih beguncev, več tistih brez statusa Pripravljenost za pomoč beguncem plahni Nedavni sestanek donatorjev in mednarodnega Rdečega križa na Dunaju je pokazal, da pripravljenost za pomoč državam, ki imajo begunce, plahni. Rdeči križ Slovenije potrebuje za normalno oskrbo najmanj 1200 paketov dnevno. Mednarodna skupnost državam z begunci ne more več zagotavljati toliko pomoči kot poprej. Kot je pokazal dunajski sestanek, ima zaenkrat le Švedska zagotovljenih 20 milijonov kron za pomoč, tudi Amerika je pripravljena še naprej pomagati in opozarja evropske države na njihovo obveznost za mednarodno pomoč. Slovenski Rdeči križ, ki je v stalnih stikih z mednarodno federacijo RK, podpira zahteve Slovenije za večjo mednarodno pomoč. Tudi UNHRC ie povečal denarne prispevke za družine z begunci, in sicer bo slovenski RK drugo četrtletje delil denarno pomoč družinam v višini 1400 tolarjev na begunca mesečno. Na Rdečem križu ugotavljajo, da je število registriranih beguncev pri nas manjše, več pa je beguncev brez statusa, ki prejemajo enako pomoč kot ostali. Ten je najmanj 12 tisoč, verjetno pa še več, vendar zaradi bojazni, da se evidentira njihovo bivališče, ne prihajajo po pomoč. jih, pravijo, ne uspava, saj se lahko v enem zamahu vse spremeni, če denimo pridejo v stisko velike tovarne v občini, kot so Iskra Otoče, Almira, Veriga... Če bodo v kranjskem VVZ spričo okoliščin res odpustili presežek zaposlenih, bo to na Gorenjskem prvi primer odpuščanja odvečnih delavcev v kaki družbeni ustanovi. Doslej po- mnimo tehnološke presežke večidel v proizvodnih firmah, v družbenih pa so bili podobnim stiskam kos tako, da so zaposlovali samo za določen čas. Ko se je to obdobje izteklo, se je pač izteklo, pri odpuščanju odvečnih redno zaposlenih delavcih pa je stvar zaradi zagotavljanja pravic bistveno odgovornejša in tudi dražja. D.Z.Žlebir Počitnikujemo še, a bolj skromno ^•dovljica, 7.julija - Poletje je tu v vsem svojem sijaju, z vaU St' soParo m vsem ^ar mu pritiče. Boste letos počitniko-toniip kQt 'am m leta P0Prej? Ali pa se boste morali morju, naEHE Zaradi visokih cen odpovedati? V Radovljici smo « »jjucnim mimoidočim zastavili ti dve vprašanji. Marija Medja z Gorjuš: "Na morje grem vsako leto, vendar le z otroci v kolonijo. Po poklicu sem namreč učiteljica in to sodi k moji službi. Ker živim na kmetiji, kjer je zlasti poleti veliko dela, ni veliko časa za eočitniška potepanja. Rada pa grem k ohinjskemu jezeru in za nekaj dni v hribe." Marica Korošec iz Radovljice: "Naš dopust že več let ni tak, kot bi si ga želeli. Letošnje poletje prav tako ne bo nič, saj moramo najprej dograditi hišo. Če ne bi gradili, pa mislim, da bi si prave počitnice, tudi na morju, lahko privoščili." Kristina Paul iz Krope: "Malo manj hodimo na morje, malo težje, ampak gremo pa že zmeraj. S pokojnino je treba ravnati bolj preudarno, prej "dajati na stran", pa še vedno gre." Mateja Bevčič iz Radovljice: "Letošnje počitnice bodo malo boljše, ker trenutno delam, da bom zaslužila za morje. Končala sem srednjo gostinsko šolo, jeseni pa odhajam na delo v Italijo. Počitnice na morju bodo zelo dobrodošle." Leon Mataln iz Radovljice: "Mi upokojenci si prave počitnice zelo težko privoščimo. Pokojnine so nizke, življenje dražje. Skupaj z ženo veliko zahajava na Dolenjsko, kjer imava manjši vinograd. Ko smo bili mlajši, pa smo veliko hodili na morje, najraje v Dubrovnik. Žal tiste hišice, kjer smo dopustovali, ni več..." M.P.P., foto: Janez Pelko Predšolski otroci ostajajo doma Jesenice, 8. julija - Lani so v jeseniški občini zaradi manjšega števila otrok, vpisanih v vrtce, ukinili dva oddelka. Zaskrbljujoče pa je število dejansko prisotnih otrok v vrtcih, saj je precej staršev začasno za krajše ali daljše obodbje na čakanju na delo, precej pa je tudi nezaposlenih. Že dalj časa pa tudi upada število rojstev. V poletnih mesecih pa se je bistveno zmanjšalo število otrok, predvsem v skupinah priprave na šolo, saj so jih starši izpisali iz vrtca. Družine so si uredile začasno varstvo otrok doma. Okoli 11 odstotkov staršev plačuje polno oskrbno ceno. Med letom pa prihaja do precejšnjih sprememb, saj se socialno stanje staršev glede na veliko nezaposlenost spreminja. Oddelki so v devetih stavbah, ki so večinoma v zelo slabem stanju in bi zato potrebovali precej denarja za njihovo obnovo. Največ pripomb je imela sanitarna inšpekcija na stanje v Ratečah, kjer je igrišče zaradi gradnje telefonskega omrežja razkopano, potniki z avtobusne postaje mečejo odpadke, sanitarije pa so krajevne in je vzdrževanje nemogoče. Sanitarna inšpekcija naj bi letos vrtec zaprla m tako izsilila ureditev. Z igrišči so nasploh povsod problemi, saj so neurejena in sanitarno - higiensko oporečna. Ne morejo pa jih primerno vzdrževati in urediti, saj ni denarja. V popoldanskih urah se na igriščih zadržujejo občani in mladina, ki uničuje igrala, ograje in na igriščih pušča številne odpadke. D.S. Naša akcija Rejniške družine, oglasite se nam Kranj,9. julija - Na Gorenjskem rejniška tradicija nI tako razvita kot denimo v Domžalah, kamor dajejo v rejo tudi -orenjske otroke. Vendar je v vsaki občini vsaj ena družina, ki i je zaupana skrb za drage otroke. V kranjski občini, ki na Gorenjskem po rejništvu močno prednjači, imajo v 22 rejniških družinah 31 otrok. Da je potreba po tovrstnem socialnem delu veliko večja kot možnost, dokazuje precejšnje število otrok iz občine, ki morajo v rejo drugam, največkrat v Domžale. Enako izkušnjo imajo v radovljiški občini, kjer imajo pet svojih rejnic, v Škofjeloški in jeseniški občini pa po dve. V Tržiču svojih rejniških družin nimajo, ptičkom brez gnezda najdejo topel dom v kateri od družin v domžalski občini. Zaradi velike potrebe po oddajanju otrok v rejo si povsod Želijo, da bi bdo rejnic Še več. V gornjih dveh gorenjskih občinah so nam povedali, da z radijskimi objavami vsako leto skušajo pridobiti nove rejnice v domačih občinah, da bi bili otroci čim bliže. Tako jih namreč centri za socialno delo lažje spremljajo, lažji so tudi morebitni stiki $ pravimi starši. Odziva na te klice je malo, nemara tudi zato, ker ljudje rejništvo slabo poznajo. Da bi javnost bolje spoznala, kako Živijo družine z rejenci, da bi doumela plemenito delo rejnic in da bi se ob tem morebiti katera od družin navdušila za take vrste socialno poslanstvo, smo začeli tudi našo akcijo. Rejniške družine z Gorenjske vabimo, naj se nam oglasijo. Obiskali jih bomo, objavili o njih reportažni zapis, jeseni pa jih skupaj z drugimi odpeljali na Oglasite se nam na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj, s pripisom "Rejniške družine". Pokličete nas lahko tudi po telefonu 211-860 in 211-835 Odzvali se bomo vsakemu pismu in klicu. D.Z.Žlebir Kranj, julija - Biokemični laboratorij v kranjskem Zdravstvenem domu, ki se je prej stiskal v treh neprimernih prostorčkih poleg hematološkega laboratorija v prvem nadstropju, je zdaj končno obnovljen. Končno zato, ker so obnovo dolgo načrtovali, predvidena je bila že leta 1980, ko je bil izdelan elaborat Vizija razvoja medicinskega centra Kranj. Zdaj že teden dni delajo v obnovljenih prostorih v drugem nadstropju, kjer je končno dovolj prostora za vse sodobne aparature. S slednjimi so dobro opremljeni, želeli bi si le še en analizator, da bi bilo zadovoljstvo enajstih zaposlenih v laboratoriju popolno. Višje preživnine Ljubljana, 8. julija - Slovenska vlada je s 1. julijem določila uffiditev preživnin. Zadnja uskladitev je bila 1 marca tokratna znaša 9 odstotkov za vse preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene do lanskega decembra (in že valorizirane s 1. marcem). Za preživnine, določene letos, je uskladitev ustrezno nižja. KRAJEVNA SKUPNOST TREBIM 64224 GORENJA VAS razpisuje JAVNI RAZIS brez omejitev za izbiro izvajalca za rekonstrukcijo na naslednjih cestah: 1. Lokalna cesa L 7331 TREBIJA - STARA OSELICA z odcepom k pokopališču v skupni dolžini 1830 m in širine 4,5 m 2. Krajevna cesta v KLAD JE v dolžini 2370 m in širine 4,0 m Dokumentacija razpisanih del je na razpolago na Krajevni skupnosti Trebija pri g. Francu GLADKU tel. 692-756 in na OBČINI Škofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj Mestni trg 15 pri g. Mihu BIZJAKU, tel. 621-969. Orientacijska vrednost del znaša 3.000.000 SIT. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva. Plačilni pogoji: 50 % pogodbenih del se plača v 15 dneh, ko bodo opravljena, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. Ob teh plačilnih pogojih so cene absolutno fiksne. Roki izvedbe: september - oktober 1993 Od izvajalca del pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 30 % pogodbene vrednosti za dobo do enega leta. V ponudbi navesti pogoje kreditiranja in obrestno mero (R + r). Ponudbo za javni razpis predložite na KS Trebija do petka 23. 7. 1993 do 12. ure, ko bo v pisarni KS odpiranje ponudb (Dom pod Planino). Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za rekonstrukcijo ceste STARA OSELICA -KLADJE". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca. KRAJEVNA SKUPNOST TREBIJA KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava fotografij članov Foto kino kluba Nova Gorica. V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba iz Radovljice. BLED - V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. V vili Prešeren razstavlja akd. slikar Zmago Puhar. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik Dušan-ke Kajfet KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Janez Bogataj. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava slik Sandra Pečenka, v galeriji Fara pa so razstavljene slike in risbe Milojke Bozovičar. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KONCERT - V kranjski župnijski cerkvi bo v ponedeljek, 12. julija, ob 12. uri koncert Komornega orkestra Car-nium Kranj pod vodstvom Petra Škrjanca. Solisti bodo: Brane Brezavšek - violina, Drago Arko - violina, Evaristo Casonato -oboa in Sabrina Hajdarevič - mezzosopran. Na programu so dela A. Corellija, A. Vivaldija, G. F. Handla in J. S. Bacha. KRANJ: RAZSTAVE - V Prešernovi hiši bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slikarja Karla Kuharja. V galeriji Mestne hiše pa bodo ob 19.30 odprli 3. medregionalno likovno razstavo. Razstavljajo: Branko Suhy, Franc Vozel, Ignac Meden, Jože Tisnikar, Janez Knez, Jožef Muhovič in Andraž Šalamun. KRANJ: KIESELSTEIN KULTURI - Na vrtu gradu Kteselstein bo danes, v petek, ob 20. 30 uri v okviru poletnih prireditev Kieselstein kulturi nastopil duo Lorenz - violinist Tomaž Lorenz in harfistka Mojca Zlobko. Prireditev so omogočili: Zavarovalnica Triglav, Gostinstvo Arvaj, Iskra Tel, Pizzerija Parma, Sava Kranj, Stranka Zelenih Kranj, Gorenjski tisk Kranj. BLED: RAZSTAVA - V hotelu Asto-ria bodo jutri, v soboto, ob 19. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Marka Tuška. TRŽIČ: ORGELSKI VEČER - V okviru Orgelskih večerov bo v tržiški farni cerkvi jutri, v soboto, ob 18.30 nastopil organist Štefan Kordes iz Hamburga. Igral bo dela Barthodvja, Lindberga in Brahmsa. KAMNIK: STOLETNICA MUZEJA - V Sadnikarjevi hiši bo danes, v petek, ob 20. uri pod pokroviteljsvom občine Kamnik slovesnost ob stoletnici prvega zasebnega muzeja pri nas. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo slik Nikice Sadnikar -Pleterski. V galeriji Šivčeva hiša ROŽE DUŠANKE KAJFEŽ Radovljica - V galeriji Šivčeva hiša v Radovljici razstavlja cvetlična tihožitja Dušanka Kajfež. Razstavljeni cvetlični šopki in interierji so posrečena simbioza pogleda nazaj in sedanjega trenutka skozi izrazito žensko psiho. Razstava bo odprta do 18. julija in je le eden od projektov, s katerimi želi galerija prikazati sodobno umetnost vseh smeri in slogov. Generalna usmeritev galerije je namreč želja po predstevitvi likovnega dogajanja v Sloveniji: različnih smeri in različnih generacij. Tako so si Radovljičani letos že lahko ogledali grafike Črtomira Freliha, enega likovno najzahtevnejših razstavljalcev, pa v minimalizmu zasidrano kiparsko razstavo Lovra Inkreta in ilustracije Fojža A. Zormana. Naslednja razstava, ki jo pripravljajo v Šivčevi hiši, bo retrospektivni prikaz dela že pokojnega slikarja Ivana Varla, rojenega v Kamni gorici. Jeseni si obiskovalci galerije lahko obetajo vsaj še razstavi Kranjčanjke Klementine Golja in grafičarke Zdenke Golob s serijo ptic. Sicer pa je v sklopu radovljiških muzejev prav gotovo vredna ogleda Šivčeva hiša sama kot vrh meščanske arhitekture 16. stoletja. Čebelarski muzej se ve, da je edini te vrste v Sloveniji. Prenovljeni muzej v usnjarni Tomaža Godca je od decembra lani bogatejši za arheološko zbirko, ki je nadomestila zbirko NOB. Kovaški muzej v Kropi z bogatimi tehniškimi zbirkami in poudarkom na kovanju žebljev ter muzej v Begunjah, urejen v nekdanjih zaporih, zaokrožata muzejsko ponudbo radovljiške občine. In kot pravi Maruša Avguštin, kustosinja galerije Šivčeva hiša in ravnateljica radovljiških muzejev, ima Slovenija izredno bogato kulturno dediščino, ki je tudi sestavni del turizma. Zato bi se morali potruditi in ponuditi to bogastvo ne le tujim, temveč tudi domačim turistom. • M.A. aut/seitofasr Prvi zasebni slovenski muzej Dobrodelni koncert v Bohinju POD SKALCO POKLIČI ME NOCOJ četrtek, 15.julija 1993 ob 19. uri Nastopajo: POP DESIGN, ČUKI, HELENA BLAGNE, GODBA NAPI HALA GORJE, GANCHO Program povezuje: SAŠO HRIBAR Izkupiček je namenjen družinam tistih, ki so padli v vojni za Slovenijo. Vabijo vas: revija STOP, Radio Kranj, Radio Triglav Jesenice, Radio Ziri, Zavarovalnica TRIGLAV d.d., ROG, Pivovarna UNION, Mesna industrija Zalog, PRESAD in GORENJSKI GLAS STO LET SADNIKARJEVE ZBIRKE J Kamnik - Najbrž bi tako pri nas kot tudi v svetu ne mogli prešteti vseh zbiralcev predmetov, ki jih običajno označujemo kot muzejske v zbiralce, zbiralce likovnih del in podobno. Zlahka pa bi našteli zbiralce, ki svoje zbirke odpirajo tudi javnosti na ogled in v občudovanje. ' Ena takih muzejskih zbirk je vsekakor zbirka Josipa Nikolaja Sadnikarja v Kamniku. ^ Najbrž ni Kamničana, ki še ni bil v spodnjih prostorih stare hiše na Šutni cesti, kjer je v dveh sobah in v veži na ogled Sadnikarjeva muzejska zbirka. Kamničani tudi vedo, da to ni celotna zbirka, takšna kot je bila vse do leta 1964, ko je približno dve tretjini predmetov iz gornjega nadstropja hiše odkupil Kamniški muzej. Iz te zbirke ja nastala leta 1982 tudi razstava, ki pa se je seveda morala vrniti v muzejske depoje, saj v gradu Zaprice ni dovolj prostora za stalno postavitev te zbirke: del predmetov, na primer leseni skulpturi Stražarjev božjega groba iz 16. stoletja, leseni Erzarjev hišni oltarček iz 19. stoletja in nekateri drugi predmeti, pa so vključeni v stalno muzejsko postavitev. Josip Nikolaj Sadnikar je bil vsekakor zbiralec posebne vrste; nikakor ne takšen, da bi muzejske predmete le zbiral in občudoval sam, pač pa je potem, ko se je v hiši nabralo predmetov, da je družina morala živeti že kar utesnjeno, hišo odprl tudi za javnost. Vse od leta 1893 je ta prvi zasebni slovenski muzej odprt za ogled. Treba pa je seveda povedati, da nima dnevnega odpiralnega časa, pač pa se razumljivo odpira le za najavljene obiske. To pa seveda ne pomeni, da je bil kdaj zaprt za živahne osnovnošolce - ravno nasprotno, generacije kamniških šolarjev vse od šestega razreda dalje lahko spoznajo zgodovino, kot se je ohranila v predmetih iz te zbirke. Sadnikarjeva zbirka že sto let odpira vrata občudovalcem starin. Sadnikarjeva zbirka je prava kulturološko dragocena in zanimiva zbirka starin, od arheoloških predmetov in takih za vsakdanjo rabo, do posebnosti, častitljivih starin in dragocenih knjig, tiskov, rokopisov, arhivalij in tudi kot manjša galerija dragocenih likovnih umetnin. (Iz kataloga J.N. Sadnikar, ki ga je leta 1982 izdal Kulturni center Kamnik.) Sadnikarjevi že sto let odpirajo vrata obiskovalcem in prijazno pripovedujejo tudi zgodbe, ki se drže prav vsakega predmeta. Po muzejski zbirki, ki je last dveh Sadnikarjevih sinov, vodi zadnja leta dr. Niko Sadnikar. Zato je obisk v njihovi hiši ne le doživetje ob nekaterih posebno redkih predmetih - kovinske sramotilne maske na primer, pocinkanih cehovskih vrčev, kolekcije stare- IDRIART ZNOVA NA BLEDU Bled - Festival Idriart tudi v letošnji sezoni potuje po raznih deželah in s pomočjo umetnosti spodbuja večje razumevanje med ljudmi. Minuli mesec - od 15. do 20. junija so festival Idriart gostili v Duhovniku, v tem mesecu se Idriart začenja na Bledu - že devetič. Prepletanje predavanj, najrazličnejših delavnic in predvsem veliko koncertov dobre glasbe je sicer najosnovnejša in zelo splošna oznaka festivala, ki si že dobro desetletje prizadeva razvijali medkulturne odnose s pomočjo umetnosti. Letošnji že 9. mednarodni festival na Bledu, trajal bo od 23. do 30. julija, ima nekaj posebnosti. Prvikrat se bo uvodna otvotitvena slovesnost preselila z Bleda v Ljubljano, kjer bo v petek, 23. julija, popoldne nekaj predavanj za poku-šino, ki jim bodo lahko prisluhnili tudi mimoidoči, saj bodo na prostem v starem delu Ljubljane. Otvoritev se pravzaprav začenja s koncertom Bachovih solo sonat v ljubljanski stolnici, solist bo violinist Miha Pogačnik. Po uradni otvoritvi festivala pa bo še koncert Tria Lorenz v atriju Magistrata. Sobotna in nedeljska festivalna dneva se začenjata s predavanji, tečaji in delavnicami v Osnovni šoli Bled, zaključujeta pa s koncerti, kot so Bachove sonate na Blejskem otoku v izvedbi flavtistov in čembalista, nedeljski program pa se v Festivalni dvorani zaključuje s koncertom samospevov: izvedli bodo Franca Schuberta Lepo mlinarico. V okviru Idriarta bo letos prvič (v nedeljo, 25. julija, ob 18.45 v Festivalni dvorani) tudi okrogla miza na temo Vloga umetnosti in gospodarstva malih narodov v organizmu nove Evrope. V pogovoru bodo sodelovali: dr. Danica Purg, Oskar Kogoj, Miha Pogačnik, Gerald Hajfner. dr. Georg Kiihlemnd, Elmar Lampson. Naslednja dva dneva, 26. in 27. julija, se festival seli v slovensko pokrajino: prvi dan v škofjeloško pogorje s koncertom orkestra akademije Hamburg v cerkvi sv. Volbenga v Logu v Poljanski dolini, koncertom KPZ Loka v cerkvici v Volčah, prizorom iz Škofjeloškega pasijona Duša in. smrt, popoldanskim koncertom s hamburškimi glasbeniki in koncertom v Javorjah s kanadsko čembalistko Lagace-jevo in organistom Tonetom Potočnikom. Torkovo popotovanje bo posebej zanimivo, saj bo festivalske udeležence muzejski vlak popeljal v Tolmin, kjer bo ob vsem drugem dogajanju koncert godalnega kvarteta Kodalv iz Budimpešte pred Dantejevo jamo, v sami jami pa bo igral violinist Miha Pogačnik. Na Sveti gori bo koncert Ljubljanskih madrigalistov, s svojo poezijo sodeluje tudi pesnik Ciril Zlobec. Pred tretjim popotovanjem v pokrajino bosta dva dneva namenjena dopoldanskemu skupnemu poslušanju glasbe z Mihom Pogačnikom, violinistom, in pianistko Mario Namitschevo, ter popoldanskimi tečaji in predavanji, ter večernima koncertoma v Festivalni dvorani. Zadnji" festivalski dan se bo odvijal med kamniškimi planinami, najprej s predstavitvijo znamenite poznogotske cerkve sv. Primoža v Stahovici, kjer bo tudi koncert Godalnega kvarteta Kodalv, sledi vzpon na Veliko planino s pastirskim kosilom in nastopom ljudskih godcev ter predavanjem dr. Toneta Cevca. Zaključek dneva bo koncert v cerkvi na Gornjem gradu, kjer bodo nastop festivalnega orkestra akademije Hamburg s solistom Mihom Pogačnikom dopolnili še slovenski pihalci. Za blejski Idriart festival se je že prijavilo okoli 200 udeležencev iz evropskih dežel, ki ob vsem tem spoznavajo še slovenske kulturne posebnosti. Za festival seje še vedno mogoče prijaviti pismeno na poštni predal 80, Kranj, s pripisom za Festival Idriart ali na telefon 064 - 214 406. Pavšalna vstopnica za vsa predavanja, koncerte, izlete velja 150 DEM v tolarski protivrednosti, za dijake in .študente 120 DEM. Posamezni večdnevni tečaj je 800 SIT, vstopnica za koncert je 500 SIT, razen na izletih, kjer ni vstopnine. • Lea Mencinger ga orožja, stilnega pohištva, kipov, slik, pač pa tudi pogled v zgodovino zbirateljstva pri nas. Sadnikarjeva zbirka je nastajala vsaj 60 let, saj je lastnik, sicer veterinar po poklicu, zbiral starine že od dijaških let naprej. Ogromna zbirka, ena največjih tovrstnih zasebnih zbirk pri nas, je do petdesetih let, ko je dr. Sadnikar umrl, štela kar okoli 4000 predmetov. Sadni-karju sicer ni bilo dano, da bi postal slikar, umetnik, tako kot si je želel, pač pa je svoje nagnjenje do vsega lepega in umetniškega s srečno roko lahko uresničil v svojem dolgem in zanimivem življenju. S slikarstvom je bil povezan pravzaprav nenehoma od mladih nog, ko je bil sošolec bodočih umetnikov Ivane Kobilica in Ferda Vesela, njune slike so sestavni del muzejske zbirke, pa tudi kasneje kot mecen mladim slikarjem in prijatelj kasnejših velikih imen slovenske likovne umetnosti. V prostorih muzejske zbirke J.N. Sadnikarja na Šutni bo danes, v petek, slovesnost ob stoletnici Sadnikarjeve muzejske zbirke. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo slik Nikice Sadnikar -Pleterski; slikarko, Sadnikarjeva vnukinjo, ki zadnjih deset let Živi v Torinu, bo predstavil Aleksander Bassin. O pomenu muzejske zbirke bo namesto obolelega dr. Emilijana Cevca govoril prof. Stane Gabrovec. V glasbenem programu pa bo nastopil duo Tu mmers iz Nemčije. Po zbirki bo obiskovalce povedel dr. Niko Sadnikar. Še posebej zanimiva pa je zgodba o odkritju Maksima Gasparija. Njegov talent je dr. Sadnikar opazil, ko je bil Gaspari še trgovski pomočnik v Kamniku, pomagal mu je v šole, tudi na likovno akademijo na Dunaj. Nekaj Gasparijevih slik, med njimi tudi slikarjev avtoportret, zagleda obiskovalec na stenah Sadnikarjevega muzeja. Več slik Hinka Smre-karja pa priča, da je bil Sadnikar tudi njegov mecen. Da se je v tej hiši ustavljal tudi arhitekt Jože Plečnik, ljubljanski župan Ivan Hribar in tudi kronane glave, ne govore le drobni predmeti iz tistega časa, pač pa zdaj že znamenita knjiga vtisov s podpisi danes slavnih umetnikov, kot so bili Jakopič, Grohar in drugi znani ljudje s preloma stoletja in tudi kasneje. Sadnikarjev muzej je bil pač tiste čase ena redkih, če ne celo edina kulturna ustanova v Kamniku, kamor so pomembne občinske obiske lahko s ponosom popeljali. No, hiša ni bila nikoli odprta le za po-membneže, pač pa za vse, ki jih te vrste muzej zanima. Preko zime so vrata tega muzeja zaprta, ko se otopli, pa s pomočjo kamniškega Turističnega društva spet sprejema obiskovalce. Zadnja leta se hiša, katere spodnji prostori so stari že več kot tristo let, ne stresa več zaradi tovornjakov, ki so vozili po Kidričevi, v vitrinah ne žvenke-tajo stare porcelanaste figurice. S tem pa seveda ni rečeno, da zob časa ne načenja predmetov, vsak čas je potrebno kaj popraviti, odpeljati v Restavra; torski center Ljubljana s črvi načeto statuo angela Mihaela v naravni velikosti in podobno-Da ne govorimo o stalni negi in vzdrževanju razstavljenih predmetov. Sadnikarjeva zbirka je imela izredno srečo, da se je v vseh teh letih lahko nepoškodovana in nedotaknjena izognila vseh vojn in ukrepom, ki jim navadno sledijo, občutijo pa jih takšne zbirke. No, Sadnikarjeva zbirka bo, kot kaže, še naprej ostala družinska tradicija in v obliki, kot je ostala po razdelitvi pred tremi desetletji. V septembru letos naj bi večji del Sadnikarjeve zbirke, ki jo je odkupil kamniški muzej, znova pokazali na razstavi. Dogodek, ki bo vsekakor vreden ogleda. • Besedilo in slika: Lea Mencinger Groblje 1993 PO OČETOVIH STOPINJAH Na letošnjem petem zaporednem koncertu 23. Mednarodnega poletnega fistivala komorne glasbe Groblje 1993 je nastopil mladi pianist Paul Gulda, rojen 1961 na Dunaju, bolj znan kot sin mnogo bolj uspešnega pianista starejše generacije Friederic-ha Gulde. Klavir seje začel učiti z devetimi leti pri RolanduBati-ku, kasneje pri očetu Friederichu Guldi, nato pri Leonidu Brum-bergu in nazadnje tri leta pri slovitem Rudolfu Sepkinu v ZDA-Na začetku svoje dejavnosti je nastopal v klavirksem duu z Ro-landom Batikom. Kot solist pa je koncertiral v številnih deželah po Evropi in ZDA, v Teatro Colon v Buenos Airesu in na Japonskem. Igral je že z Dunajskimi simfoniki, z orkestri v K.olnu, Frankfurtu, Perugii, Nevvcastlu in pogosto z orkestrom Mozarte-um v Salzburgu, s katerim je debitiral zelo uspešno na festivalu leta 1988. Igral je že z dirigenti Grafom, Guschlbauerjem, Hager-jem, Matačićem in Horvatom. Paul Gulda se je precej ukvarjal s komorno glasbo in nastopal z violončelistom H. Schiffom, s Kvartetom Hagen, Thomasom Christianom in W. Schulzem. Izdal je plošlče pri Deutsche Grammophon (s Kvartetom Hagen) in pri založbi Naxos. V letošnji sezoni pa je igral tudi pri nas - po Sloveniji: v Skofji Loki in na Vrhniki. Tokrat pa je šlo v Grobljah čisto zares. Kajti Paul Gulda jc tam igral kar troje klavirskih sonat (Haydn, Beethovem in Berg) in dvoje klavirskih ciklov: Debussvjev "Otroški kotiček" in Schu-mannove "Fantatijske skladbe", op. 12. Guldina klavirksa igraje bila v tehničnem glasbeno-slogovnem pogledu povsem jasna in radoživo podoživeta. Tako mladi Gulda razpolaga z zanimivim klavirskim tonom in tehniko, igra del skladateljev (sonate in cikli) Havdna, Beetho; vna, Debussvja, Berga in Schumanna pa je ostala v umetnikovi podoživetosti v vrhuncu vseh navedenih opusov. V Grobljah pa je v organizaciji domače - domžalske zasebne agencije "Gallus Carniolus", d.o.o., ki realizira omenjeni Festival, iztekla še ena | od promocij Salona klavirjev "Fazioli" iz Pordenona. p ^ Majska analiza GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLCJAK Popuščanje najhujše gospodarske krize vt______j-_______i- li___A.______^_____»ntimicti^np knt so bile ored ool leta. Slabi izgledi za Evropo pn njihovem izvozu je pomembnejša od kvalitete cenovna konkurenčnost. Napo vtdi o gospodarski rasti v s" tu so manj optimistične, kot so bile pred pol leta. O r _^_|___Mffj niihovpm 1ZV Kranj, julija - Državni zavod za makroekonomske analize je pripravil t.i. majsko analizo, ki poleg ocene tekočih gospodarskih gibanj vsebuje tudi predvidevanja tja do leta 1997. Vlada je ob sprejemanju majske analize ocenila, da najhujša gospodarska kriza popušča, manj optimistične kot pred pol leta pa so napovedi ogospo-darski rasti v svetu, kar bo seveda vplivalo tudi na gospodarske razmere pri nas. Gospodarska aktivnost se v Sloveniji zmanjšuje že štiri leta zapored, bruto domači proizvod je po zadnjih ocenah lani padel še za 6 odstotkov, kar pomeni 22 odstotni padec po letu 1987. Leta 1991 je bil padec 9,3 odstoten, kar kaže na postopno popuščanje vzrokov najhujše gospodarske krize, analitiki pa v majski analizi to utemeljujejo tudi s četrtletnimi podatki. Če pogledamo proizvodnjo, je bil padec v lanskem prvem četrtletju 6,1 odstoten, v letošnjem prvem četrtletju pa 0,6 odstoten. neti. To se je stopnjevalo v letošnjem letu in plačilna bilanca je prešla v rahel primanjkljaj, devizne rezerve pa so se malenkostno zmanjšale. V režimu drsečega deviznega tečaja se je devizni trg odzval z rastjo tečajev tujih valut. Bo letos padec le 1-odstotni? Na padec bruto domačega proizvoda je najbolj vplivalo drastično zmanjšanje presežka v menjavi z ex-Jugoslavijo, gospodarska depresija je lani zadrževala uvoz, zato je plačilna bilanca imela 931,8 milijonov dolarjev presežka, devizne rezerve pa so porasle za približno trikrat. Vendar pa je v zadnjem četrletju prišlo do temeljitega zasuka med tujim in domačim povpraševanjem, saj so skokovito narasle plače in drugi prejemki, kar je z zamikom izrinilo tuje povpraševanje in povečalo uvoz zlasti širokopo-trošnega blaga in presežek plačilne bilance je začel hitro kop- Okrepljen izvoz v "pravo" tujino in porast domačega povpraševanja je v zadnjem četrtletju zavrla krčenje ponudbe in gospodarska aktivnost je prešla v 1 odstotno rast; v letošnjem prvem četrtletju je stagnirala, po marcu pa spet zanihala navzdol. K temu je prispeval precejšen skok uvoza, ki nadomešča del domače proizvodnje, ter manjše tuje povpraševanje, saj v zahodni Evropi recesija ne popusti, konkurenčna sposobnost slovenkega gospodarstva pa se je zmanjšala zaradi večjih stroškov dela. Če bo zadrževanje plač za rastjo cen delovalo tudi po izteku interventnega zakona, je ob zmanjšani mednarodni kon-kurečnosti mogoče računati na popravljanje zunanjih bilanc in tudi gospodarske aktivnosti. Bruto domači proizvod bi letos ob teh predpostavkah upadel še za 1 odstotek, izpoljeni pa bi bili pogoji za prehod v približno 1 odstotno rast v prihodnjem letu. za Napovedi o gospodarski rasti v svetu so manj optimistične, kot so bile pred pol leta. Recesija traja dlje, kot so pričakovali, letos računajo na le počasno okrevanje, kar je povezano predvsem s poglabljanjem recesije v Evropi in na Japonskem. V zadnjih mesecih oživlja gospodarska aktivnost v ZDA, nemško in japonsko gospodarstvo pa padata v še večjo recesijo. V ZDA se inflacija umirja pod 3 odstotki, v Nemčiji pa po združitvi cene rastejo. Z največjimi težavami se srečuje prav evropsko gospodarstvo; računajo, da bo letos v evropskih državah OECD brezposelnost porasla čez 10 odstotkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da se v državah Vzhodne Evrope najhujša gospodarska kriza izteka, hitrejša rast pa je omejena s skromnim zunanjim povpraševanjem in z nizko domačo kupno močjo. Padanje ind-strijske proizvodnje naj bi letos doseglo najnižjo točko na Madžarskem in Češkem, pri prehodu v tržno gospodarstvo je najuspešnejša Poljska, ki je pozitivno gospodarsko rast dosegla že lani. Prihodnje leto rast predvidevajo tudi na Madžarskem in Češkem, še naprej pa je treba računati na poglabljanje kirize na območju nekdanje Sovjetske zveze. Tudi te države so se v zadnjih letih preusmerile na trgovanje z razvitimi državami, zlasti Češka, Poljska in Madžarska, v manjši meri Bolgarija, Prednosti Slovenije splahnele Slovenija je imela pri prehodu v tržno gospodarstvo prednosti pred drugimi socialističnimi državami, vendar je splahnela, saj smo se srečevali s problemi, ki jih druge niso imele, gre seveda za proces osamosvajanja in izgradnjo lastne države. Slovenija je zdaj na začetku ključnih reform, zlasti lastninske in sanacije finančnega sistema, in z letošnjim letom zaključuje prvo fazo preoblikovanja, za katero je značilna sorazmerno uspešna makroekonomska stabilizacija, opuščanje obstoječe proizvodnje in zmanjševanje zaposlenosti. Na to namreč kaže umirjanje padanja domačega bruto proizvoda, podobne izkušnje pa imajo tudi v drugih državah prehoda v tržno gospodarstvo. Za drugo fazo je značilno lastninsko, finančno, statusno in upravljal-sko preoblikovanje in večjih šokov ni več pričakovati. Po letu 1995 pa naj bi prešli v tretjo fazo, za katero je značilno proizvodno preoblikovanje v pogojih oživljene gospodarske rasti in nadomeščanje izgubljenih trgov z novimi. Gospodarska rast naj bi bila torej leta 1997 4 do 5 odstotna, večja naj bi bila učinkovitost investiranja, zvišale pa naj bi se s sedanjih 16 na 21 odstotkov bruto domačega proizvoda. • M. Volčjak Vseh 12 hčera se je začasno odločilo samostojnost Ljubljanska banka trenutno res samo ljubljanska Zasedba Unionovega obrata v Buzetu Začeli z inventuro Tečaj spet buri duhove Tudi v upravnem odboru GZS različni pogledi na spodbujanje gospodarske rasti. Ljubljana, 8. julija - Povedali smo že vse, vse bolj pa v soglasju z vladno ekonomsko politiko, vendar z enoletno zamudo. Tudi aktualna stališča vlade se z nekaj izjemami ujemajo z našimi, razlika pa je najbolj radikalna pri tečaju, saj v zbornici sodimo, da bi s popravkom tečaja lahko spodbudili gospodarsko rast, je dejal Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Tečaj bo višji tako ali drugače, če ne drugače pa s pomočjo "šticung", saj ekonomske zakonitosti ne prenesejo dolgotrajnega nasilja, je dejal Suster, ki je prepričan, da bi s popravkom tečaja lahko aktivirali gospodarsko rast, če bodo seveda hkrati obvladane plače, javna poraba in drugi agregati. S tem pa se nikakor ni strinjal Veljko Bole z Bajtovega inštituta, ki je dejal, da bi popravek tečaja pospešil samo pretok dohodka znotraj gospodarstva, če je ravnovesje doseženo. Razmere še vedno niso zrele za pospeševanje gospodarske rasti, saj bi s tem le pospešili proces dekapitalizacije gospodarstva. Najprej je treba rešiti podjetja, ki jih je moč rešiti, šele nato pride na vrsto pospeševanje rasti. V tem trenutku to ni rešitev, ker je pred propadom še več podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg, in so tja še leta 1991 prodala petino proizvodnje. Trenutno bi se torej morali pogavarjati o tem, bomo napravili križ čez ta podjetja ali ne. Sicer pa je na seji upravnega odbora GZS Nina Prešeren postregla s splošno sliko konkurečnosti slovenskega gospodarstva, ki v bistvu zavrača optimizem t.i. majske analize, ki jo je pred kratkim sprejela vlada. Konkurečna sposobnost slovenskega gospodarstva se je namreč v zadnjih mesecih poslabšala, med 22 negativnimi faktorji pa so zdaj na prvem mestu domači stroški na enoto proizvoda, ki so na drugo mesto izrinili dajatve podjetij. Na tretje mesto pa gospodarstveniki trenutno uvrščajo industrijsko politko. Najbolj pozitiven vpliv pa ima razpoložljivost delovne sile, bolje je ocenjena tudi tečajna politika in zmanjševanje obrestnih mer, zlasti za boljše komitente. Slabša pa je ocena sodelovanja s sindikati. Cena dela se trenutno suče med 8 do 12 markami na uro, kar pomeni, da smo na ravni Portugalske, Turčije in podobnih držav. V prihodnjih treh do štirih mesecih podjetja pričakujejo izboljšanje na področju izvoza in cene denarja, še vedno pa krčenje zaposlenosti v podjetjih, krčenje naročil in deloma probleme pri likvidnosti. Skratka, poslovna pričakovanja so slabša, vse več pa jih pričakuje povišanja cen, kar pomeni, da gospodarstveniki povsem drugače ocenjujejo razmere kot državni zavod za makroekonomske analize in razvoj. Kdo ima prav, se bo seveda kaj kmalu pokazalo, nemara že septembra, ko naj se seje upravnega odbora GZS udeležil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in nekateri ministri. " M.V. AVTO ŠOLA Begunjska 10 ■ pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 Jana, 8. julija • Ljubljanska banka d.d. Ljubljana je lansko le-, **Ujučila s precejšnjo izgubo, od letošnjega aprila naprej pa posije z dobičkom, čeprav je znižala obrestne mere. K temu seveda prispeva sanacija, ki se je uradno začela januarja letos, že od lanskega septembra naprej pa so stroške stvarno znižali za petino. I k« si Ob koncu lanskega leta je v bilančni vsoti Ljubljanske ban- * d.d. Ljubljana približno tretjino predstavljal "mrtvi" kapital, labe naložbe so popisali in postopoma jih prenašajo na državo oziroma na agencijo za sanacijo bank. V zameno bodo dobi i državne obveznice po 8 odstotni obrestni meri, meja je postavljena P" 1,2 milijardi mark, kar predstavlja približno 100 milijonov mark obresti, ki jih država izplačuje kvartalno. Na dobri poti smo, da banko saniramo, s slabimi posojili se v okviru banke ukvarja posebna enota, pri tekočem poslovanju pa smo trdni, saj Posojila dobijo le komitenti iz razreda A, le izjemoma iz razreda J« dejal Marko Voljč, predsednik uprave LB d.d. S prenosom slabih naložb na državo bo otvoritvena bilanca banke povsem drugačna, kar je seveda zelo pomembno pri poslovanju s tujino. i Zelo so skrčili bančno mrežo v tujini, saj so zaprli že polovi-. od 22 nekdanjih predstavništev, ob koncu letošnjega leta bo-, do ostala le tri do štiri, imeli jih bodo le v svetovnih kapitalnih . središčih. \ . Hčere gredo po svoje in zastavlja se vprašanje no™ or8am-siranosti, prišlo naj bi do oblikovanja nekaj samostojnih banenin , »stanov, v prehodnem razdobju do leta 1995 pa so se vse hčere . odločile za samostojnost, nekatere z željo, da se kasneje pnklju-v «Jo LB d.d. je dejal Boris Zakrajšek, član Uprave. Za vse hčere P? je bila doslej značilna osredotočenost na lokalno skupnost *jer se bodo povsem osamosvojile in potemtakem ne bodo vec , Povezane z LB d.d., bo ta ustanavljanja nove poslovalnice, kakr-\ »no ima zdaj že na Ptuju. Samo ograniziranost pa bodo po z.a-[ "ajškovih besedah "sploščili", kar pomeni decentralizacijo ozi-.tt>ma horizontalno organiziranost banke. 1 . v Skopju že deluje mešana banka, katere 51 odstotna lastni-, telu na Pokljuki. Marca 1945 je brigada imela hude boje v zadnji največji in najhujši sovražnikovi ofenzivi na 9. korpus na Trnovski planoti, aprila pa je sodelovala v zaključnih bojih za osvoboditev slovenskega Primorja in 2. maja, po hudih bojih z Nemci in četniki zavzela Gorico. Na Soči, kjer je razvila slovensko zastavo, je končala svojo 22 mesecev dolgo bojno pot. Ob priložnosti 50-letnice teh velikih dogodkov smo za pogovor zaprosili nekdanjega komandatna Prešernove brigade, narodnega heroja, generalpolkovnika Rudolfa Hribernika - Svaruna, ki je borce te naše najslavnejše brigade skozi boje vodil od 27. novembra 1943 do 19. junija 1944. Razbite družine, požgani domovi "Vse do 6. januarja 1942 nisem bil v nikakršnem stiku z gorenjskim človekom. Tega dne pa sem prišel iz ilegale v partizane, v Samotorško četo. Živo sta mi v spominu brata, doma nekje iz Poljan. Bila sta sinova uglednega kmeta, postavna, nabita fanta, pravi gorenjski grči. V taborišču pri kmetu Le-šnjaku na Samotorici smo se držali tiste dni. Po nekaj dneh smo dobili sporočilo, da so jima Nemci ob Poljanski vstaji požgali dom, starše pa odpeljali v izgnanstvo v Srbijo. Kako sta ta dva fanta reagirala! Vztrajala sta, da gremo takoj v napad na Nemce, da se maščujemo. Če ne gremo vsi, naj jima damo mitraljeze in bosta šla sama. V trenutku sta bila pripravljena dati glavo... Zakaj to pripovedujem? Zato, da bi mladi ljudje danes spoznali, kako hudo je bilo, kako je bila v trenutku razbita družina, dom po-žgan, ljudje izseljeni. Bilo je na stotine, tisoče takih primerov. Pozabljajo, da je bil to okupator, da ga ni nihče klical. Takoj je postavil mejo, kot sta si jo Hitler in Mussolini zamišljala. Pozabljajo, da naj bi bila ta z žico prepletena, zaminirana meja, meja bodočega Reicha in velike Italije. Pozabljajo, da so samo v nemško vojsko pozneje mobilizirali 35.000 fantov, ki so služili pod prisilo, sicer bi bili ustreljeni, njihove družine izgnane. Pozabljajo, da so okrog 128.000 slovenskih fantov in mož vključili v VVehrmansc-haft. Strah je botroval izdajam Drugič sem se srečal z Gorenjci, ko sem po kapitulaciji Italije formiral II. Dolomitski odred in ga pripeljal na Gorenjsko, kjer sta se dva bataljona odreda pod Blegošem priključila Prešernovi brigadi. Ko so vključili še Tolminsko brigado, je Prešernova brigada štela blizu 1100 mož v petih bataljonih. Kot komandant Dolomitskega odreda sem bil v Prešernovi brigadi najprej načelnik štaba brigade, čez mesec dni pa njen komandant. Zamenjal sem Slavka Jereba. Moram reči, da sem se hitro vživel v enoto, kajti v njej sem našel nepozabne ljudi, vzorne borce, poštenjake, kot je bil Črt, komisar brigade, učitelj, doma iz Celja, komandant Slavko Jereb, Primorec, čudovit človek, iz Cerknega doma, pa predvojni revolucionar Borutin, doma iz Čez-soče in nepozabni Albin Drolc - Krtina, delavec, proletarec, hraber borec. Takrat sem doživel tudi prve posledice izdajstva, ki je bilo na Gorenjskem spričo nemške okupacije, njihove gestapovske mreže in njihovih metod - tu je bila okupacija vse drugačna, kot v Dolomitih pod Italijani -zelo pogosto. Eden od izdajalcev je sovražniku točno povedal, kje je razmeščen 3. bata- "Tole vam povem: ko smo ujeli 695 belogardistov na Turjaku, od tega 26 duhovnikov - tudi komandant te brigade, ki je vodil te najbolj zagrizene belogardiste, je bil duhovnik po poklicu -smo jim sodili na Kočevskem v prisotnosti zahodnih zaveznikov. Od vseh teh ni bilo na smrt obsojenih več kot 5 oseb. Vse druge smo spustili, jim dali možnost, da gredo domov ali se vključijo v naše enote. 2.000 od 6.700 belogardistov, kolikor jih je tedaj bilo v Sloveniji, se je dobrovoljno priključilo Nemcem. Ni res, da bi se mi izživljali nad njimi. Jaz ne vem niti za en dom našega človeka, ki bi ga partizan zažgal. Vem pa za veliko belogardističnih požigov. V veliki ofenzivi poleti 1942 sem s svojimi lastnimi očmi videl, kako je istočasno gorelo 11 notranjskih vasi. To je resnica. Alije bil kdaj škof v Begunjah, na Vrhu? Je bil kdaj na proslavi slovenskih brigad, ko je govoril predsednik republike? Pa pustimo cerkev. Alije prišel predsednik vlade? Na nobeni ga še nisem videl. Pa prav vsi se imajo zahvaliti NOB. da so to, kar so, in da slovenski narod uživa v svetu tako pozicijo, kot jo." ljon brigade. To je bilo v vasi Jelovica pod Blegošem. Nemci so s topovi streljali s Hlavčih njiv direktno v naše taborišče, pri čemer je bilo 8 mrtvih in več ranjenih. In drugi primer: 13. novembra 1943 sem bil zadolžen od štaba XXXI. divizije, da poberemo vse v septembrski ofenzivi ranjene borce in jih z 2. in 3. bataljonom Prešernove brigade prenesemo v tajno bolnišnico na Jelovici. Ko smo ranjence predali, so nas Nemci stisnili z vseh strani. Na Torki smo sprejeli boj. Morali smo se prebijati iz obroča. Ni kazalo drugega, kot da smo se po strminah Ratitovca, v visokem snegu, z vso komoro, mulami, živino povzpeli na vrh, na Pečano, in tam razvili strahoten boj. Na ostrini noža, bi lahko rekel. Kdor bo prej dosegel vrh, bo zmagovalec. Bili smo za trenutek pred njimi. Če bi nam ne uspelo, bi bile posledice strahotne. Tu sem se ponovno srečal z izdajstvom: borec iz mojih vrst je streljal name iz neposredne bližine. Drugi kurir ga je posekal z avtomatom. Tako daleč je to šlo. Še enkrat poudarjam, pogoji boja na Gorenjskem so bili neprimerno težji, kot v Dolomitih. Ta Rati-tovec, 1666 m visoka gora, je bil ne le moj prvi boj v gorah, temveč sem tudi prvič bil sploh tako visoko. Na nitki Še eno hudo izdajo sem doživel, ki pa bi bila zame kmalu usodna. Bilo je 8. decembra 1943, ko smo hoteli pri Skofji Loki napraviti akcijo, ki bi bila odmevna po vsej Gorenjski: v zrak smo hoteli vreči veliko skladišče goriva. Tik nad Pev-nom pa smo padli v zasedo. Izdal je domačin - raztrganec, bivši partizan. Ranjen sem bil v čeljust, trikrat v noge. Le hitra strokovna pomoč me je rešila, da nisem izkrvavel. Prenesli so me v partizansko bolnišnico na Prtovču. Prišel sem v dobre roke dr. Poharja in njegovega osebja. Tu sem spoznal bolničarko, ki je danes moja žena. Nekaj dni za menoj, po boju pri Sv. Mohorju, ki je bil tako hud, da je samo Nemcev padlo preko sto, so v bolnišnico prinesli Krtino. Hudo je bil ranjen v pljuča. Iz odprte rane na hrbtu je piskalo. Nikoli se ne bo postavil na noge, sem pomislil. Kmalu zatem je brigada razbila nemško postojanko v Poljanah in zavzela Kamno Gorico. Takrat sva že toliko okrevala, da sva se veselila teh Nadaljevanje na IS. strani * V prihodnjih dneh nam strokovnjaki napovedujejo lepo vreme, postopoma bo topleje. LUMIM€ SPR€M€MB€ 12. iuliia bo ob 00.49 nastopil prvi krajec, kar pomeni, da bo po Herschlovem vremenskem ključu ^^LA vreme lepo. .m^m J€Z€R/1 Najtoplejše je Blejsko jezero, ki ima 22 stopim Celzij Bohinjsko ima 21, jezero v Preddvoru okroa 19, za Zbitsko jezero nam niso vedeli povedati, koliko stoainj ima, pravijo pa, da je tudi tam, kakor tudi ga 'Cukovem baierju, kopanje možno. Sobfcv bajer ima 20,5 stopin, ravno prav za poNfno osvegtev a, SQ skupaj z zvezdicami NOVE POČITNICE Na začetku poletnih počitnic sta v Uradnem listu izšli spremembi Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole in Pravilnika o šoslkem koledarju za srednje šole, kiju je podpisal minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Odslej imamo poleg letnih, zimskih, novoletnih (božičnih) in prvomajskih počitnic določene tudi "jesenske počitnice". V letošnjem letu, oziroma v šolskem letu 1993/94, bodo za osnovnošolce in srednješolce jesenske počitnice od 31. oktobra do 5. novembra. In če se bo (podobno kot minuli mesec) v naslednjem šolskem letu zgodil še kakšen šolniški štrajk, bo počitnic za mladež kot listja in trave. Šolarji pa v jok! PREŽIVNINE, 9 % IN AŽURNOST V 36. številki Uradnega lista, ki nosi datum 3. julij 1993 in so ga naslovniki dobili v začetku tega tedna, je pod številko 1515 objavljen sklep Vlade Republike Slovenije o uskladitvi preživnin. Kljub zamrznjenim plačam in še bolj zamrznjenim pokojninam so življenjski stroški rasti in preživninam je vlada dodala 9 odstotkov povečanja. V Centru za socialno delo Tržič sklepe vlade upoštevajo tako ažurno, da so obvestila o višji preživnini napisali kar z datumom 2. julij in so jih poštarji prinesli ravno isti dan kot prej omenjeni uradni list.. Kako uveljavljena in nenazadnje pomembna je že Slovenska kakovost, ki jo promocijsko že nekaj časa uspešno predstavlja podeljevanje znaka SQ, bi lahko primerjali tudi z izredno občutljivostjo, kadar se znak ali vest o njem pojavi v slovenskem prostoru. Menda je pred nedavnim zgolj napačno razumljena vest, da bo znak SQ posegel tudi na področje turističnih oziroma gostinskih zvezdic takoj povzročila razburjenje (predvidevamo da v krogih, ki o . . ^r»^nn/-Mk jrrr znaku pač polemizirajo), da ne rečemo skušala "zaprašiti" pomen. ACROPOP & AGROPROMET Naj torej pomirimo zaskrbljenost s pojasnilom, da osnovna me- AVJlV^r^r 90 * PRALNI PRAŠEK jolly- zeleni brez fosfatov 3 kg 399,90 * OLJE CEKIN 1 I 129,50 * ŠAMPON FLORAMI 1 l 239,90 * VIKEND SALAMA MINI 1 kg 372,90 * BRISAČE SVILANIT 1 kg 1.515,20 * SET 12 barvic + 12 flomastrov 457,20 M02NOST NAKUPA M 3 ČEKE ! PONUDBA VELJA DO PRODAJE ZALOG bom na Radiu Triglav gostila Benča in Toma, že dolga leta znana in priznana slovenska glasbenika zabavne glasbe, enč je bil nazadnje član ansambla Nočna kronika, Tom pa Gu-gu-ja, zdaj pa se v glavnem predstavljata kot duo Benč in Tom. Za tako zasedbo - duo - sta se odločila, ker jima je bil to nov izziv, dve kitari in dva vokala. Izkazalo se je kot uspešno, saj veliko nastopata kot gosta na najrazličnejših prireditvah. Sodita tudi v ekipo glasbenih prijateljev, ki so se poimenovali "7 veličastnih". Benča sem vprašala, kakšen trio bi bil Tom, Benč in Zlatko Dobrič. Benč: "Perfek-ten, samo ne vem, kaj bi med nama počel Tom, ki ima še toliko las." Na nekoliko predrzno vprašanje - na čigavem pogrebu bi rada igrala - je Tom takoj odvrnil, da na svojem, Benc pa pravi, da so najboljše "tezge prav na pogrebih, kar se denarja tiče, in da bi z veseljem "vletel" v tak band. Nagradna igra v sobotni oddaji Glasba je življenje bo v zvezi z novim valom svežine, to je nova brezalkoholna Eiiača Pivovarne Union, SO-k COLA in SOLA ORANGE. Nagradni sklad je zanimiv. V vsaki sobotni oddaji bomo podelili deset majic Sola in uro Sola, v jeseni pa bo žrebanje med vsemi sodelujočimi za glavno nagrado, ki bo potovanje. Kam? Spremljajte naše oodaje! Čav, čav! Simona H20 7.46 Pregled sporeda 7.60 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 9.30 1001. Amerika 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.00 Doseči nebo, 7. del nadaljevanke 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, 7. del ameriške nanizanke 12.50 Risanka 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 141.06 Cosbvjevi 14.35 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka; Berlinska gospa, nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Lov na Doombolt, nadaljevanka 16.36 Afternoon Re-port 16.45 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.05 Tistega leta 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Portreti, švicarska dokumentarna serija 21.00 TV parlament 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja TV 17.06 Zgodbe iz Monticella 17.30 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.15 Dotakni se neba 19.30 Dnevnik 20.10 Tudi to je ljubezen, humoristična nanizanka 20.40 Naj se ve 21.10 Berlinska gospa, nadaljevanka 22.20 Nikdar ni tak blo, da ni nekak bilo, ob 100-letnici rojstva Miroslava Krleže; 23.45 Proti toku 0.20 Horoskop NAGRADNA IGRA 50 vstopnic za ogled soteske VINTGAR Zadnji dan v tem mesecu bo na Gorjah pri Bledu "velika fešta" ob častitljivem jubileju ureditve Vintgarja za turistične obiske. Zato bodo M.julija zvečer organizirali nočni obisk Vintgarja z baklami, v Turističnem društvu Gorje pa bodo pripravili tudi ... (naj ostane presenečenje!). Petdesetim izmed tistih, ki nam boste na dopisnici poslali pravilen odgovor na vprašanje: KATERO OBLETNICO TURISTIČNIH OGLEDOV BLEJSKEGA VINTGARJA BODO OBELEŽILI 31.JULUA LETOS?, pa bo TD Gorje namenilo brezplačno vstopnico za obisk soteske Vintgar. Odgovore sprejemamo do 26.julija na naslov: GORENJSKI GLAS (Vintgar), 64000 Kranj, Zoisova I. 9.00 A shop 9.15 MCM 10.00 Ma cneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Iskanje zgodovinskega Jezusa, ponovitev filma 12.30 A shop 12.46 MCM 17.45 Dru gačen svet 18.46 Jazzbina 19.30 MCM 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Ciklus slovenskega filma - Kekčeve ukane, slovenski film 22.00 Jazzbina 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila 22.55 Drugačen svet 23.40 A shop 23.66 MCM TV 1 SALON POHIŠTVA MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Klub za seniorje 10.16 Pan - opti-kum 10.30 Frank Sinatra - Pot k vrhu, ponovitev 12.10 športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Doogie How ser 13.36 VValtonovi 14.20 Bančni trezor, nemški film 15.45 Comedv Capers 16.00 Jaz in ti 16.25 Sum mertime 16.36 Ramona 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.16 Uni verzum 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Pogledi od stran u i 21.20 Tisto, ameriška mini serija 22.50 Brezupno maščevanje, ameriški film 0.20 čas v sliki 0.25 Gorila in kazenska kolonija v džungli, pon. italijanskega filma 2.00 Poročila/ 1000 mojstrovin Oddajamo od 16. do 19. ur« na UKV stereo 88.9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Kot vsak torek lahko tudi danes, 13. julija prisluhnite športnim novicam, ki jih zbira in pripravlja sodelavec Janez Kikel. prisluhnete lahko zanimivostim, ki jih je zabeležila tr-iiika policija, ob 18. uri pa še lestvica Slovenca. R 2a l R 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Nasveti za male podjetnike - 16.00 - Dogodki danes - jutri 15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Napoved programa - 16.30 - EPP -17.00 - Novice - športni utrinki - obvestila - 17.30 - Za ljubitelje narod no zabavne glasbe -18.00 - Aktualna tema (AMD) - 19.00 - Odpoved programa - KINO 13. julija CENTER angl erot thrill SRAMOTA ob 18 in 20. uri LETNI KINO STARI MAVR angl. erot. thrill SRAMOTA ob 21.30 uri ŠKOFJA LOKA amer drama VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri___ ZALOGE SO OMEJENE, ZATO POHITITE Z NAKUPI ! ^327 ^jfes^ Blagovnica Škofja Loka Zadovoljen kupec je edina prava poslovnost Danes, 9. julija, ob 9. uri bo Merkur Kranj v Skofji Loki zraven avtobusne postaje odprl prenovljeno blagovnico in s tem združil dosedanjo "razpršeno" ponudbo Merkurjevega trgovskega programa v Skofji Loki na enem mestu. govnici strokovno usposobljeni, in kot dobri poznavalci blaga, kupcu predvsem svetovalci. Kot je povedal Tone Bernard, bo blagovnica v primerjavi z dosedanjo povečana, prve dneve po današnji otvoritvi pa bo v njej tako imenovana "poskusna prodaja", saj bodo ponudbo še dopolnjevali. Prodajalna Blagovnica bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Poleg dostave kupljenega blaga na dom bodo v njej sprejemali naročila In posredovali informacije, seveda tudi po telefonu, in sicer na številkah: 064/620-769, 064/620-863 (poslovodja) in fax: 064/620-768. Poleg rednih popustov in različnih akcijskih prodaj bo za lastnike veljal pri vseh nakupih tudi popust z Merkurjevo Kartico zaupanja. Prodajalna Blagovnica Škofja Loka zraven avtobusne postaje bo vsekakor za nekaj časa boljša rešitev in prijaznejša za številne kupce oziroma obiskovalce dosedanjih Merkurjevih trgovin v Skofji Loki, ki so bile razpršene na treh krajih v mestu, in sicer na Mestnem trgu, kjer sta bili na različnih mestih prodajalna KAŠMAN in BARVE LAKI ter dosedanja stara BLAGOVNICA zraven avtobusne postaje. Obnova in delna razširitev sedanje blagovnice zraven avto- busne postaje se je začela aprila letos, prodajalni Ka-šman in Barve laki pa so zaprli pred dnevi, ko so se praktično že začeli pripravljati na današnjo otvoritev Blagovnice zaraven avtobusne postaje. "Če pomislim In odkrito povem, smo za kupca morda neprijetno razpršenost naših prodajaln v Skofji Loki začeli ugotavljati že kmalu po tem, ko je Merkur leta 1968 prevzel te prodajalne od bivšega trgovskega podjetja Železni-na. Sploh pa smo postali ne- kako "neugledni", ko je bil zaprt promet v tem delu mesta. Zaradi izdelkov, ki so v našem prodajnem programu In terjajo čimlažji prometni dostop in prevoz le-teh po nakupu, so za kupce postali nakupi na Mestnem trgu največkrat precejšnje breme. Zdaj vsega tega ne bo več, saj je zraven avtobusne postaje dostop neprimerno lažji in tudi parkirišča so v ne-sposredni bližini. Ni pa to dokončna rešitev, saj imamo v programu še vedno Izgradnjo trgovskega centra izven mesta s celovito ponudbo Trgovske hiše MERKUR," je ta teden ob zadnjih pripravah na današnjo otvoritev Blagovnice zadovoljen s spremembo in novostjo povedal poslovodja Tone Bernard, ki je v Merkurju že od 1963. leta, zadnjih 14 let pa je bil poslovodja prodajalne Kašman na Mestnem trgu. Hkrati pa se je v imenu trgovske hiše Merkur opravičil vsem kupcem, ki so se ta teden morda znašli v težavah, ker so bile prodajalne na Mestnem trgu zaradi selitve že zaprte. Merkur bo poslej tako imel v Skofji Loki še vedno tri prodajalne, in sicer poleg prenovljene in povečane Blagovnice tudi Plevno in Linke. Čeprav bo prava rešitev in uresničitev Merkurjevega programa izgradnja trgovskega centra izven mesta, pa bo že sedanja posodobitev in združitev na tem mestu z boljšo, in predvsem ponudbo na enem mestu, prijaznejša za kupce. Zadovoljen kupec, pa je, mimogrede, že dolgo opredelitev edine prave poslovnosti v Merkurju. Prodajalna Blagovnica v škofjl Loki zraven avtobusne postaje bo založena z belo tehniko, malimi gospodinjskimi aparati, akustiko oziroma priborom In antenami, steklom, porcelanom, posodo, orodjem, okovjem In vijaki, armaturami, vodovodnim In elektrolnštala-cljskim materialom, barvami, laki, premazi In čistili. Tako kot že marsikje bo tudi v tej prodajalni tako imenovani samopostrežni način prodaje in bodo prodajalci v bla- Promocijski teden od 19. do 24. julija V tako imenovanem Promocijskem tednu bodo v prodajalni Blagovnica predstavljeni tudi posamezni Merkurjevi poslovni partnerji, in sicer - 19. julija ZMAJ Ljubljana z baterijskimi vložki Zmaj in Duracel ter baterijskimi svetilkami - 20. julija ISKRA Terminali s predstavitvijo aparata COMET, telefonskih aparatov SELECOM in avtomatskih odzivnikov -21. julija GORENJE MGA Nazarje z malimi gospodinjskimi aparati - 22. julija BELINKA Ljubljana z izdelki za zaščito lesa - 23. julija BLACK & DECKER Grosuplje s predstavitvijo vrtalni-ka BD 290, oblica BD 725, rotacijskega brusilnika BD 190 E, akumulatorskega vrtalnika 9042 in akumulatorskega sesalnika HC 431 - 24. julija KOVINA Šmartno pri Litiji s krogelnimi ventili za plin, z ventili za varovanje in indikatorji Predstavitve bodo vsak dan do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Že danes pa se začenja v prodajalni Blagovnica NAGRADNO ŽREBANJE, ki bo 24. julija ob 12. uri v Blagovnici, vanj pa bodo vključeni vsi, ki bodo do takrat karkoli kupili v prodajalni Blagovnica v Skofji Loki. Vsak kupec bo namreč pri blagajni dobil ob računu poseben kupon za žrebanje, na katerega bo vpisal svoj naslov, če bo 24. julija izžreban, bo obvestilo o nagradi dobil po pošti. In kakšne bodo nagrade: telefonski aprat ETA 911/10 Z (Iskra Terminali Kranj), mešalnik M 401 s priključkom, tehtnica T 102 (Gorenje MGA Nazarje), akumulatorska raglja 9050 K (Black & Decker Grosuplje), Belinka izdelki za zaščito lesa v vrednosti 7000 SIT, sklop ventilov za centralno ogrevanje (Kovina Šmartno pri Litiji), Sicer pa Promocijski teden in nagradno žrebanje tudi v prihodnje ne bo edina Merkurjeva akcija. Že zdaj med drugim lahko napovemo, da bo v ponedeljek, 2. avgusta, tako imenovani Dan Merkurja v Merkurjevih prodajalnah v Skofji Loki. Takrat bodo kupci pri nakupih imeli 10-odstotni popust, z Merkurjevo Kartico zaupanja pa seveda še dodatni popust. MERKUR KRANJ - TRGOVSKA HIŠA, KJER JE ZAUPANJE NAJBOLJ DRAGOCENA POSLOVNA POTEZA! Jutri zvečer ob 20.30 uri bo na I. programu TV Slovenija spet na sporedu redna mesečna oddaja Križ kraž. Tudi tokrat boste TV križanko lahko reševali z Gorenjskim glasom, saj objavljamo lik tokratne križanke. Za reševalce so pripravljene tri lepe nagrade: 1. nagrada 70.000 tolarjev, 2. nagrada 42.000 tolarjev in 3. nagrada 20.000 tolarjev. Rešitve (kot običajno) pošljite v kuverti na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p.p. 380, 61001 Ljubljana. Rešitev pošljite najkasneje do srede, 21. julija! Redaktorica oddaje Križkraž, Miša Molk, bo jutrišnjo oddajo namenila fotografiji. Poletje je čas počitnic in dopustov, to so tisti težko pričakovani dnevi, ki jih želimo ujeti v fotografski objektiv, da nam za zimo ostane kakšen prijeten posnetek. Fotografiramo pa se tudi ob rojstnih dnevih, valetah in porokah seveda. Fotografija je najbolj množičen hobi. Slovenci pa smo bili tudi med prvimi poklicnimi fotografi in že deset let po izumu fotografije je Janez Puhar izumil tudi prvo fotografijo na stekleni plošči. Imamo vrsto različnih fotografov: ateljejske, alpinistične, fotoreporterje, fotografe modnih pist in fotomodelov, itd. Eden od njih bo naš skriti gost. V križanko pa smo vnesli gesla, ki se vežejo na fotografijo in življenje, ki nam je s pomočjo fotoaparata ohranjeno ne le na slikah, ampak tudi v spominu. □ TV 1 TV 2 TV 3 II 1 ■n IN T U M m □ 1 A 1 T 1 V TV 6 A R N 1 □ 0 N 1 TV 7 ■ ■ ■ T □ B A R i □ T 1 S TV 8 □ TV 9 ■ 0 K 0 TV10 MED 1644 REŠITVAMI: PRVA NAGRADA NA JESENICE Včeraj natanko ob 8. uri, je komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila žrebanje rešitev nagradne križanke TRGOVINE LOG, ki ima dobro založeni poslovalnici v Srednjih Bitnjah 70, Žabnica pri Kranju, in v Ljubljani v Javnih skladiščih na šmartinski 152, v Hali A-10. Pravilna rešitev križanke je bila (nagradno geslo Trgovine LOG Žabnica): ZA VAŠO VARNOST IN UDOBJE SKRBITA LOG & STAINEL. V bobnu se je vrtelo kar 1644 Vaših dopisnic, Renata Frakelj pa je izvlekla naslednjih šest. 1. nagrado (senzor za vklapljanje luči - prihranek energije, varnost, udobje) prejme Danica škoda, C revolucije 4, Jesenice 2. nagrado (PVC vroča pištola za lepljenje) prejme Goran Gregorčič, Kriška 24, Drulovka pri Kranju 3. nagrado (fazni preizkuševalec napetosti) prejme Boštjan šajn, Kidričeva 7, Kranj 4., 5. in 6. nagrado v vrednosti po 1.000 tolarjev pa so dobili naslednji reševalci: Lojzka Berginc, Frankovo naselje 2, Škofja Loka, Jošt Čer-ne, Blejska Dobrava 108, Vukašin Klllbarda, Titova 63, Jesenice. Prve tri nagrade boste nagrajenci prevzeli v TRGOVINI LOG v Žabni-ci (vse nagrajence obveščamo še posebej s pismom!). AVT0RADI0 ZA FRANCKO KLINAR Z RODIN PRI ŽIROVNICI Včeraj je komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila tudi žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke podjetja Viktorija iz Kranja, Skalica 1, kjer po izjemno ugodnih cenah in odličnih pogojih nakupa prodajajo avtomobile znamke Ford, Opel in Volksvvagen. S pomočjo črk iz oštevilčenih polj v križanki je bilo potrebno sestaviti Viktorijino nagradno geslo: AVTOMOBILI FORD OPEL VW - VIKTORIJA KRANJ. Geslo in s tem rešitev nam je tokrat poslalo 1106 reševalk in reševalcev, med njimi je bila sreča naklonjena naslednjim izžrebancem: 1. nagrado (avtoradio) prejme Francka Kllnar, Rodine 30, Žirovnica 2. nagrado (komplet opreme za avto. preproga 4- varnostni trikotnik + rezervne žarnice) prejme Roman Vllčnik, Železniška 3, Domžale 3. nagrado (zvočniki in avtoradio) prejme Marička Mavec, šorlijeva 31, Kranj 4., 5. in 6. nagrado (v vrednosti po 1.000 tolarjev) prejmejo; Marija Jenko, Trboje 97, Kranj, Daniel Vrbanič, Zoisova 5, Kranj, Gregor Maver, Podljubinj 24/d, Tolmin. • •••• R0YAL TURISTIČNA AGENCIJA GLAS Ime In priimek: Naslov: Če vas ob obisku bisera Gorenjske slučajno moti 500 tolarjev parkirnine ob jezeru, lahko za petkrat nižjo ceno avto parkirate na prostorih dlje od jezera. Obstaja pa tudi možnost (na sliki z "Edo 5"), ki problema blejskega parkiranja ne pozna. Možnost rešuje tudi dilemo, katera razbremenilna cesta mimo Bleda je naprlmernejša... IZLETI: BUDIMPEŠTA- 3 DNI OD 109 DEM NAPREJ: 30.7., 13.8., 27.8. PRAGA-4 DNI 185 DEM: 29.7., 12.8. DUNAJ-3 DNI 199 DEM: 16.7., 20.8. PARIZ - 6 DNI BUS - BUS, ODHODI: 24.8,21.9., 12.10 PARIZ - 5 DNI LETALO - LETALO, ODHODI: 18.8., 15.9., 6.10. PO ŽELJI ORGANIZIRAMO IZLETE ZA MATURANTE IN ZAKLJUČNE SKUPINE. POČITNICE: EKSKLUZIVNO! SEPTEMBRSKE POČITNICE NA MALTI! 8 DNI LETALO - LETALO, ODHODI: 9.9., 16.9., 26.9. 4 ALI 5DNI LETALO - LETALO, ODHODI: 16.9., 19.9., 23.9. POTOVANJA: BARCELONA - MADRID - ANDALUZIJA - 9 DNI 16.-24.9. BUS - LETALO, 24.-2.10. LETALO - LETALO, 2.-11.10 LETALO-BUS „ KONCERTI V BUDIMPEŠTI: U2 - 22.7., JEAN-MICHEL JARRE- 19.8., BON JOV1 & BTLLY IDOLr 1.9. PRIPRAVLJAMO POTOVANJA V EKSOTIČNO BRAZILIJO IN INDIJO. • •••• MIKLOŠIČEVA 38/VI, 6100 LJUBLJANA TEL.: 061/120-141, int.: 82/84 • ••• fax-061/312-087 •••• 15.STR AN • GORENJSKI GLAS Nadaljevanje z 10. strani zmag. Kmalu sva bila spet oba v brigadi. Vendar težkih dni ni hotelo biti konec. 16. maja 1944 je na Lav-tarskem vrhu usoda celega bataljona visela na nitki. Okrog 700 Nemcev in 150 policistov in žandarjev iz Škofje Loke nas je napadlo na zelo neugodnih položajih, v megli, ko se ni videlo niti 30 m daleč. Boj je trajal ves dan, dokler niso Nemci popustili. Nemci so imeli 86 mrtvih, okrog 70 ranjenih. In še plen iz akcije v eni od kranjskih tovarn, ki je delala za vojsko, ter rekvirirane prašiče smo si z jurišem vzeli nazaj. Že čez dva dni, 18. maja, so nas napadli na Jelovici. Bil sem ranjen, ranjen je bil komandant Aleksandrov, padel je komandant 3. bataljona Dren, malo PreJ je padel še komandant 1. bataljona, tako da smo bili v desetih dneh vsi komandanti vrženi iz stroja. Gorenjska je dala prve tri bataljone, prva šla v večje akcije Teh nekaj primerov naj pove, kako težko je bilo partizanki po Gorenjskem. Dejstvo je, da je Gorenjska v začetku odpora proti okupatorjem, ki so jo podelili med seboj, z žico preplet-li, podminirali kot trajno rešitev - Štajerska in Gorenjska kot sestavni del Reicha, Ljubljanska pokrajina kot italijanska provinca - že avgusta 1941 prva formirala prve tri partizanske bataljone. Prva je izvedla večje in silno uspešne akcije, najprej na policiste v Rovtu, zaplenila vse njihovo orožje, potem pa začela svojo Dražgoško bitko, ki je dobesedno zazvonila po celem srednjeevropskem pro- "Gorenjski človek je bil ves čas vojne v nenehnem vzponu. Samo poglejte, koliko bojev je imela Prešernova brigada, pa ni bila uničena. Nemci so šli nad nas z vseh strani. Slovenijo je pokrivalo 760 sovražnikovih garnizij, pa niso mogli uničiti slovenskega partizanstva. Nobena slovenska enota ni zapustila svojega prostora. Vsa štiri leta vojne je ostala na rodni grudi in na koncu odigrala svojo veliko vlogo: zajela je vso von Lehrovo grupacijo, okoli 300 tisoč vojakov." Ceste kot priložnost mlade države koncept, ni pa prepričan, da ne bo o njem politika drugače odločila. z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo svoji na svojem - ne bi imeli, če tega boja ne bi bilo. In če ne bi bilo za borci ljudi, ki so jim vsa štiri leta bojev stali ob strani. Na množičnih proslavah borci dobe zadoščenje Tole, kar sem navrgel, bi bila še vsa silno bleda slika tistega, kar sem jaz doživljal na Gorenjskem in moram reči, da me nanjo silno veže vse: dvakrat sem imel življenje na nitki, tu sem našel svojo družico, imam z njo dva otroka. Gorenjski borci so me reševali, ko sem bil že "onkraj", bi lahko rekel. Gorenjski fantje so bili tisti, ki so mi pomagali, da sem tu zgradil svoj dom. Z velikim zadovoljstvom in veliko srečo in zahval-nostjo do gorenjskega in slovenskega človeka dandanes lahko rečem, da sem gospodar na svojem dvorišču, da je Slovenija dobesedno gospodar na svojem dvorišču, ki je omejeno s Karavankami, s Sočo in Kolpo. Prav je, da so se za proslavo odločili za Kranj. Veliko Iju- Kranj, 8. julija - Sedanje stanje na področju cestnega gospodarstva je popolno brezpravje. Obstoječi zakon postavlja cestna podjetja za lastnike cest, za nosilce razvoja, planiranja in odgovorna za stanje cest. To pa velja samo pred sodičem, če ne uspejo dokazati nasprotna zT~I sprejetjem ustavnega zakona o izvajanju ustavnih amandmajev in potem s sprejetjem ustave ter nekaterih zakonskih določil je bilo doseženo, da v praksi s cestami gospo-dari izrazito centralistično Republiška uprava za ceste, ki je del ministrstva za promet in zveze; zadolžena je za avtoceste, magistralne in regionalne ceste. Z lokalnimi cestami pa gospodarijo občine, in sicer z denarjem, ki jim ga na-menja republiški proračun za lokalne ceste. Kako je z novim zakonom in kako naj bi bilo z vzdrževanjem, smo se pogovarjali z direktorjem Cestnega podjetja Kranj, inž. Bogdanom Drinovcem. Zakaj je na Teharjih in v Kočevju toliko pokopanih? Zato, ker so v zaključnih operacijah vse 4 jugoslovanske armade pred sabo proti avstrijsko-italijanski meji gnale vse tisto, kar je klalo, požigalo, ubijalo svoj lastni narod. Redek je bil, ki ni imel žrtev v svoji družini. Samo to je želel: ujeti te razbojnike preden bodo dosegli mejo in maščevati svoje. Vse to smo mi ujeli, na našo nesrečo, na našem prostoru. In zdaj so tu pokopani. Če bi se to tedaj dogajalo v spodnjem toku Var-dorja, bi ne imelo take dimenzije." štoru,.in to takrat, ko je Hitler ze imel pod svojim škornjem 15 držav ali pa so prostovoljno Postale njegovi kvislingi. Gorenjski človek je vodil tako veliko bitko z enoto, v kateri so Prevladovali preprosti kmečki fantje, 2.200 km daleč od svojega najbližjega zaveznika, Sovjetske zveze, ki je zadrževala pred Moskvo Hitlerjeve horde, in z druge strani druge zavezniške vojske, ki je bila v Sredozemlju, oddaljene 1.600 km. Sam je vodil ta boj. Ko se govori, da so bili to sami komunisti in zavedeni ljudje, naj povem še to: v skupnem številu borcev leta 1941 je Gorenjska dala 57,17 odstotka borcev vse Slovenije. Od blizu 700 borcev, ki jih je dala Gorenjska v Poljanski vstaji, je bilo več kot dve tretjini popolnoma neopredeljenih ljudi. Le 46 jih je bilo komunistov in skojevcev, vse ostalo so bili le kmetje in delavci. Nihče jih ni porival v to. vsak je šel zato, da je branil svoj dom. To, kar sta ona dva fanta iz Poljan doživela, to je bil odnos gorenjskega človeka; ni si mogel zamisliti, da bi moral zapustiti dom, da ga bodo v ^vinskih vagonih odpeljali v neznano, nekam v Srbijo, da bo moral pustiti vse, kar so rodovi ustvarjali. Nihče se noče spomniti Begunj, koliko je bilo tam žrtev. Skoznje je šlo 12.134 oseb, od tega 2.280 žensk in 405 otrok. 1-270 talcev je bilo ustreljenih na Gorenjskem. Tega se je treba spomniti ob tej 50-letnici, Posebno še, ko se tako rado pozablja in mladi ne vedo za to. Pokloniti se jim je treba. Tega, ^ar mi danes imamo - resnično di bo prišlo. Kako čuti danes naš človek, kažejo prav proslave. Množična in doživeta je bila proslava zadnjič v Dolomitih. Pa Dražgoše! Pet, šest tisoč ljudi se je zbralo tam! Gledal sem borce: krila so dobili, ko so poslušali Kučana, videli kakšno navdušenje je bilo med ljudmi. Vendar, vse premalo prihaja ta oblast na proslave. Zavedati bi se morala, da je vse to del naše skupne zgodovine. Spričo tega, kar se danes v družbi dogaja, sem se popolnoma zavestno odločil in opredelil za spremembe, ki so nastale. Parlamentarno življenje, politični pluralizem, večstrankarski sistem, pravna država, tržno gospodarjenje, kjer se bo res pokazalo "kaj Janezek zna". Zelo zgodaj sem se opredelil. Toda nekaj je treba vedeti: jaz se ne kesam niti za korak moje prehojene poti. Bolj, ko se odmika čas, bolj ponosen sem nanjo. Z velikim zadovoljstvom in veliko srečo in hvaležnostjo do slovenskega človeka proslavljam to 50-letnico. V marsičem so naši pogledi danes drugačni, ena stvar pa je jasna: zagotovo ne grešimo, če podpiramo spremembo sistema v smislu parlamentarnega življenja, resnične svobode človeka. Bojim pa se, da se bodo ob vsem, kar se danes dogaja, stvari strahotno deformirale, izrodile. Prihodnost in napredek je moč uspešno graditi le z resničnim sožitjem ter pametnim dograjevanjem, oplemenjevanjem že doseženega, ne pa z zanikanjem vsega, kar so ustvarile generacije zadnjega pol stoletja ob največjih naporih in samoo-drekanju. Znano je, da si cestna podjetja, ta trenutek kot navadna gradbena podjetja z izvajalskimi pogodbami za ceste, prizadevajo, da bi bil čimprej sprejet novi zakon o cestah. Kako kaže s tem zakonom? "Očitno bo težko pričakovani zakon sprejet konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Temeljil bo vsekakor na zakonu o gospodarskih javnih službah, ki je bil sprejet v državnem zboru aprila letos. Ta zakon predvideva za sedanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, kamor spadajo tudi ceste, tako imenovane javne službe. Te naj bi bile deljene tako, da bi strokovno tehnične in razvojne naloge v cestnem gospodarstvu upravljale direkcije; na republiši ravni direkcija za ceste, ki bodo prekategorizirane in bodo spadale pod državne ceste. To so sedanje avtoceste, magistralne ceste, slednje ločene v dva različna reda glede na pomembnost teh cest, ter pokrajinske ceste I. I. III. .reda. Nekaj podobnega poznamo iz leta 1962. Vse ostale ceste naj bi zakon o cestah tudi obravnaval, vendar naj bi bile to občinske ceste (sedanje krajevne ceste, gozdne ceste in krajevne poti, ki imajo javni značaj). Za te ceste bi razvojno tehnične naloge opravljale lokalne direkcije, kar pa bo pravzaprav opredelil šele zakon o lokalni samoupravi. porabo sredstev iz proračuna oziroma davkoplačevalcev, ne pa tudi skrb za fizična dela na cestah. Fizično delo naj opravljajo za to usposobljena podjetja. Ni pa nujno, da so to samo cestna podjetja, pač pa usposobljena podjetja z zadovoljivo opremo, z razpoložljivimi materialnimi in kadrovskimi zagotovili. V svetu je to pogoj za pridobitev licence in mislimo, da bi bilo tudi pri nas treba s tem v zvezi pridobiti licenco. Kdor bi imel licenco, pa bi lahko konkuriral za koncesijo in potem kot koncesionar tudi vzdrževal cesto. Seveda gre za na trgu pridobljeno koncesijo kot najboljši ponudnik, ne pa za enostavno podeljeno. Omenili ste strokovne tehnične in razvojne naloge. Kaj pa izvajanje del v okviru javnih služb? "Tu je za zdaj več možnosti. Skupina, ki pripravlja osnutek zakona o cestah, dopušča vsaj dve opciji: prva je državna služba, ki bi skrbela za vse; od izvajanja nalog direkcij do pobiranja mačkov na cestah. To je tisto, kar smo očitali kot slabo zakonu iz leta 1982, ki je dal cestnim podjetjem pooblastila, da razpolagajo z denarjem in z nadzorom ter so bila hkrati izvajalec vzdrževalnih del na cestah. To smo že takrat kritizirali in danes takšno opcijo še bolj kritiziramo. Druga opcija pa bi bila, da se postavi meja med direkcijo in izvajalskimi organizacijami, ki bi zagotavljale izvajanje javnih služb. Mislimo, da je za to primerno dajanje koncesij tudi za vzdrževanje cest." Kaj pa področja, ki bi jih pokrivali takšni koncesionarji? Po še vedno veljavnem zakonu, ko so stvari v praksi danes sicer precej spremenjene, so na primer Cestna podjetja zelo natančno opredeljevala "meje"." "Ne gre za avtomatsko preimenovanje cestnih podjetij v kon-cesionarje. Gorenjska bi bila lahko razdeljena recimo na tri koncesijska področja, kot so na primer Radovljica, Tržič, Jesenice, drugo bi bilo lahko Kranj s Škofjo Loko, tretje pa Kamnik, deloma Domžale in del ali celotna Šiška. Eno podjetje bi lahko imelo koncesijo za več področij, ali pa bi vsako področje imelo svoje podjetje. Ko smo o tem razmišljali, smo ugotovili, da je to izvedljivo na primer tudi na Dolenjskem. Seveda pa te variante niso podrobno izdelane. Gre pa za to, da bi na ta način lahko zagotovili racionalno vzdrževanje cest. Nenazadnje velja, da je za določeno področje treba imeti opremo, ki naj bo izkoriščena. In prav s koncesijo bi poskrbeli, da je mehanizacija in oprema na razpolago, stvar konce-sionarja pa je, da zagotovi ekonomično uporabo te opreme, ki, mimogrede, ni poceni. To pomeni, da bi koncesionar po-ieg koncesije za vzdrževanje cest pridobival tudi ostala dela na trgu; recimo dela iz cestogradnje oziroma nizkih gradenj. Ker pa bi bila to lahko, recimo, delniška družba, ne bi bila omejena, da pridobiva dela samo na cestah. Edini pogoj je zmogljivost in sposobnost, da ob vsakem času poskrbi za cesto." da bi imela dežurno službo za popravilo ograj, za pleskanje cest svojo, za popravilo signalizacije spet svojo... in to uspo-bljeno in pripravljeno 24 ur na dan. Ne slepim se, da bi koncesionar imel za vsako vrsto vzdrževalnih del na cestah človeka za džurstvo. Lahko pa bi vse to zagotavljal in dejansko opravljal z ustreznim sistemom informiranja, aktiviranja določenih ljudi ali dejavnosti in tako bi v najkrajšem času in predvsem najceneje reagiral na vsak dogodek na cesti." Se ta zamisel ne razhaja z našimi sosedi na primer, po katerih se radi zgledujemo, in tudi uporabniki cest imemo večkrat dobro besedo o cestah onkraj meje? Pa je to vaše mnenje ali mnenje širšega kroga, oziroma cestnih podjetij? "Cestna podjetja smo ga pripravila, poimenovali pa smo ga koncept organiziranosti cestnega gospodarstva. Ta koncept temelji predvsem na racionalnosti gospodarjenja. Mi mislimo, da sodi v pristojnost direkcij poleg razvojno tehničnih nalog in strokovnih nalog še nadzor in skrb nad racionalno Pa vendar vzdrževanje ni tako enostavna stvar, saj ne gre samo za asfalt, marveč, recimo, tudi za odbojne ograje, talno signalizacijo, svetlobno signalizacijo in podobno. "To, kac smo s sedanjim prilagajanjem trgu oziroma trženju naredili, je že drobljenje prek racionanih mej. Eno je redno vzdrževanje, drugo pa je tako imenovana dežurna služba. Ni pa države, ki bi imela računico. "Pravzaprav se precej razhaja s tradicionalno ureditvijo cestnega gospodarstva v sosednjih državah. Avstrija ima državno cestno službo še vedno takšno, kot je bila postavljena v časih avstroogrske, seveda danes posodobljeno s tehnologijo. Vendar pa njihova služba še daleč ni najcenejša in tudi ne racionalna. Podobno imajo tudi Bavarci, s tem da so več stvari prepustili trgu. Pravi preobrat pa je pred leti doživel anglosaški sistem, ki je tradicionalnost nadomestil s koncesijo za vsako nadrobnejše delo na cesti. Pri tem pa gre Še za eno posebnost oziroma nenazadnje prednost. Koncesionar je pogodbeno odgovoren, pred sodiščem soodgovoren za neizpolnjevanje zakonskih obveznosti. S tem pa prevzema nase del odgovornosti države. Hkrati pa zagotavlja oziroma prevzema vso tako imenovano fizično organiziranost, in to v vseh tistih podrobnostih, ki jih država po svoji uradniški liniji in centrali-ziranosti ne more zagotavljati enako v Ljubljani, Kranjski Gori, Žireh, Jezerskem... To prednost smo cestna podjetja posredovala našemu ministrstvu, res pa je, da je tudi s tem v zvezi še veliko stvari nedorečenih." Pa se vam ne zdi da bi ob takšni opredelitvi vendarle bil mogoč, če ne drugega, vsaj očitek, da imajo današnja cestna podjetja pri pridobivanju koncesij določeno prednost, posebno še, ker je časa nenazadnje malo do novega leta. Ali pa mislite, da boste prihodnje leto še vedno podpisovali takšne pogodbe kot letos? "Kar zadeva takšno prednost se strinjam, vendar predlagamo, naj bodo te koncesije zača- ing. Bogdan Drinovec sne, in sicer dokler se ne ustanovijo posebne od države in politike neodvisne organizacije, ki bi dajale licence izključno samo na strokovni podlagi. Tako bi jih lahko dobila tudi druga podjetja, kar je v svetu danes normalno. Po pridobitvi ličene pa je potem samo še trg, ki bo odločal o koncesiji. Tu so seveda potem takoj že omenjena koncesijska področja, obseg koncesij, oziroma kaj je vzdrževanje, ki je zajeto v koncesijo itd. Kar pa zadeva obstoječi sistem, je zakon o gospodarksih javnih službah po naše jasen in cestna podjetja po novem letu ne bi mogla vzdrževati cest kar na osnovi pogodb, ki bi bile enake letošnjim. Mislim, da je država do takrat prisiljena sprejeti odločitev, kako naj bo organizirano cestno gospodarstvo in speljati vse postopke, da bodo po novem letu (pozimi) ceste prevozne. Nenazadnje pa ceste niso zaradi cestarjev, marveč zaradi uporabnikov." Kaj pa nenazadnje potem nadzor? "Opravljal naj bi ga cestni nadzornik, kot državni uslužbenec. Vendar naj bi bilo njegovo delovno mesto na terenu, a ne kot mesto inšpektorja. Imel naj bi pregled nad stanjem in opravljenim delom, nad porabo denarja in skupaj s predstavnikom koncesionarja opredeljeval tedensko, mesečno in na ta način letno dinamiko in nenazadnje bil podlaga za oblikovanje preldoga proračuna za ne-slednje in naslednja leta." Mislite, da boste s takšnimi predlogi uspeli?" "Kot dolgoletni direktor gospodarske organizacije vem, kaj pomeni vsak prihranek pri gospodarjenju. Vem tudi, da država, ker pač ni nikjer na svetu, ni dober gospodar in se ne zna racionalno obnašati. Po moje bi tak predlog pri gospodarstvenikih naletel na dober odziv. Bojim pa se, da pri politiki, ki v prvi vrsti vidi uveljavitev idej posamezne stranke, tak predlog ne bo doživel takšne podpore, kot naj bi jo, četudi naj bi o politiki odločali gospodarstveniki. Bojim se, da prevladuje opredelitev, vsaj po izjavah, ki sem jih imel možnost slišati (Jazbinšek), ki zagotavlja eno sistemsko ureditev ne glede na to, kaj to finančno in gospodarsko pomeni. Če bo tako, pa se bomo po moje napačno odločili in zato zapravili še eno možnost, ki nam je kot mladi državi dana." KOMENTAR Prosto po Prešernu V zadnjem času je bilo večkrat izrečeno in zapisano, da smo naposled tudi Slovenci odkrili svojo kosovsko bitko - in to takšno, da smo v njej zmagali: bitko pri Sisku, 1593! Ko jo je povzdigoval v svojih govorih, je minister Janša posebej poudaril dejstvo, da smo morali Slovenci doslej slaviti srbski poraz na Kosovu, svojo (slavno) zgodovino pa smo zamolčevali ali pa je (zlasti tisti iz mlajših generacij) sploh nismo poznali. In če bi jo (boljše poznali), bi morda tudi z narodi, jugovzhodno od nas, ne bilo tako, kot je. O siški bitki smo nekaj malega ie napisali, vendar se zdi, da moramo po vsem, kar se je dogajalo ob njenem proslavljanju, še kaj dodati. V svojem pisanju smo povzeli (in tako so storili tudi drugi slovenski mediji) razlago bitke, kakršno nam je zapustil slovenski zgodovinar Josip Gruden: da je bil za izid bitke odločilen poseg kranjskih enot pod poveljstvom Andreja Turjaškega in krumperškega barona Ravbarja; da je bil, nadalje, glavni nasledek kranjske zmage (Carniolae vi-ctoria) ta, da Turki po njej niso več s tako ihto tiščali v naše dežele. Bitko smo torej razložili kot zmago naših prednikov. Zdaj pa si oglejmo, kako so to isto bitko slavili Hrvati in/oz. njihovi mediji: kot povsem hrvaško zmago! Sodelovanje "kranjskih" in "štajerskih" vojska so sicer omenili, vendar mu niso pripisali kakšnega posebnega pomena. Združeni krščanski vojski je poveljeval ban Tomaž Erded (beri: Franjo Tu\man leta 1593) in to je tisto, kar je odločilo! Po vsem tem bo zanimivo vedeti, kako na vse to gledajo v Beogradu. V tamkajšnjem opozicijskem tedniku Vreme (28.6.1993) je novinarka Svetla-na Vasovič-Mekina ugotovila, Miha Naglic da je tako slovensko kot hrvaško proslavljanje prenatrpano s patetiko in namigi na aktualna politična dogajanja. Vprašljivo je npr. poudarjanje nacionalne- fa značaja enot, ki so sestavljale rščansko vojsko - ko pa vsak soliden zgodovinar ve, da pri tedanjih narodih nacionalna zavest, kakršno poznamo danes, še zdaleč ni bila izoblikovana. Naši sedanji politiki se ne izražajo več v "zdravem" duhu boljševičke tradicije, ki je etnične spopade na jugoslovanskih tleh med drugo svetovno vojno razlagala kot državljansko in "bratomorno" vojno, v katero so bili pahnjeni "sinovi naših narodov". Ti so si bili sicer enakovredni, vendar so eni sledili avantgardi, drugi pa so bili zapeljani od reakcije. Današnje razlage so ravno nasprotne: eni so "že vnaprej dobri" (Slovenci, Hrvati), drugi so "že od nekdaj slabi" (Srbi, Muslimani). In še nekaj je značilno: nihče ne poudarja dejstva, da so se pri Sisku bojevali tudi uskoki in krajiški strelci - predniki tistih, ki še danes zasedajo položaje nedaleč od Siska in Karlovca. Ko takole razrahlja slovenske in hrvaške slavospeve, jim beograjska kritika zada še zaključni udarec: vojaki slovenskega in hrvaškega rodu so bili le topovska hrana v bojih, ki so jih vodili madžarski ban in habsburški (= nemški) plemiči! V tem duhu je intoniran tudi članek novinarja Braca Zavrni-ka (Spogledovanje z napačnimi junaki, Delo, 3.7.1993), ki poudarja dejstvo, da je bilo plemstvo v slovenskih deželah pod Habsburžani nemškega porekla, v hrvaških pa ogrskega. Plemenitaši iz turjaške rodbine Auersperg so pozneje, v času slovenske narodne prebuje, nastopali kot trdi Nemci. Tako tudi sloviti avstroogrski admiral Teggethoff, kateremu bi radi v Mariboru znova postavili pet metrov visoki spomenik, ki je nekoč že stal... Takšni razlagi oporekamo. Začenši z načelom, da je treba zgodovinske dogodke najprej presojati v kontekstu časa, v katerem so se zgodili in šele nato v luči današnjih spoznanj inaktualnih političnih potreb (= "prosto po Prešernu). Res je, da ob koncu 16. st. nacionalni moment še ni bil pomemben - ne na plemiški (poveljniški) ne na plebejski (vojaški) strani! Važno je, da so eni in drugi s svojimi napori onemogočili civilizacijsko in kulturno tujemu, da bi vdiralo v naše kraje. Zato slovenski in hrvaški vojaki niso bili zgolj topovska hrana za potešitev avstrijske in ogrske lakote in interesov. Nemška beseda Kanonenfutter pomeni (po Wahrigovem slovarju): enote, žrtvovane brez smisla. Žrtve, ki so onemogočile nadaljevanje turškega pustošenja po slovenskih deželah, pač niso bile te vrste. Skupni nastop in žrtve hrvaških in slovenskih enot pred 400 leti so bili potemtakem smiselni tudi za nas. Vprašanje pa je, kakšen smisel ima danes prepir o tem, ali je pivo, zvarjeno v Unionovi pivovarni v Buzetu, hrvaško ali slovensko?! Ker to ni vprašanje pesniške svobode, ga prepuščamo drugačni, praktični obravnavi. . PREJELI SMO Primer Tekstilindus -pojasnilo G. Vitomir Gros, predsednik Skupščine občine Kranj, je v sporočilu javnosti v zvezi s "primerom Tekstilindus Kranj" (Gorenjski Glas, 22. junija 1993, Dnevnik, 23. junija 1993)ponovno neustrezno interpretiral dejanja LB Gorenjske banke d.d., Kranj in njenega podjetja Tekstilindus d.o.o. Kranj. S tem v zvezi izjavljamo, da banka ni netočno obveščala javnosti. Menimo, da v tem primeru javna polemika ničemur ne služi oz. ne prispeva k pravilni informiranosti javnosti ter se je zato ne bomo udeleževali. Možno pa je, da v interesu posla in rešitve primera dodatno strokovno pojasnimo okoliščine. S spoštovanjem! LB - Gorenjska banka d.d. Kranj Direktor Zlatko Kavčič Izjava za javnost Javnosti sporočam, da se popolnoma in v vseh pogledih distanciram od kakršnekoli povezanosti ali celo soodgovornosti pri izdelavi turističnega propagandnega materiala o mestu Kamnik in okolici, katerega založnik je Občina Kamnik, izvajalec in oblikovalec pa Kompas Design d.d. iz Ljubljane. Gre za "turistični vodnik", ki je estetsko, oblikovalno, predvsem pa slikovno in vsebinsko nesprejemljiv. V njem je toliko slikovnih in tekstovnih vsebinskih nesmislov, da je za javnost neuporaben in zavajajoč, kot tak pa sramoti mesto Kamnik in njegove prebivalce. Prospekt daje skrajno pomanjkljive in netočne informacije o kamniških naravnih in umetnostno-zgodovinskih znamenitostih; v njem pa ni niti besede o konkretni turistični ponudbi na Kamniškem. Sprašujem se, kako je takšna brošura sploh lahko prišla v javnost, da o vprašljivosti strokovnih kom-petenc izvajalca Kompas Designa sploh ne govorim. Takšen vodnik lahko izdela le popoln nepoznavalec Kamnika in okolice. Kot da ne bi imeli v Kamniku priznanih strokovnjakov in poznavalcev, pa tudi fotografov in oblikovalcev. Poleg tega je bil Kompas Design tudi izvajalec treh označevalnih turističnih tabel, ki so milo rečeno likovno-estetsko vprašljive, še posebej v starem mestnem jedru. Ta zgrešeni projekt je stal okroglih 77.000 DEM, kar je zapisano v 7. številki Kamniškega občana. Zadevo bodo plačevali seveda davkoplačevalci. Še veliko večje vsote so namenjene za nekakšen vprašljiv turistični biro in druge projekte, ob tem pa ne moremo v Kamniku in okolici gosta praktično nikjer prenočiti, v samem mestu pa skoraj ne pošteno nahraniti! Ne zanima me, kaj, kdo in kakšne finančne mahinacije so v ozadju tega dogajanja; to naj ugotavljajo za to poklicani. Preprosto me je sram, ker sem prebivalec tega mesta in ga imam rad! podobo mesta Kamnika. Pri izboru elaborata Kompas Design sem imel pomisleke in sem predlagal, naj se natečaj ponovi, ker nobeden od štirih prispelih predlogov ni povsem ustrezal kriterijem razpisa. /Po mojem mnenju je še najbolj prepričljivo in sodobno deloval projekt ing. arh. Marjana Kocjana, ki pa v nekaterih detajlih ni bil povsem dokončno izpeljan, verjetno zaradi časovne stiske./ Med osmimi člani komisije je moje mnenje podprl le direktor Ar-boretuma in državni svetnik g. Aleš Ocepek. Če je že bil sporni znak in logotip sprejet, bi morala pripravo in izdelavo nadaljnjega propagandnega materiala vsaj nadzirati ustrezna komisija s strokovnjaki s področja zgodovine, umetnostne zgodovine, tudi športa, lovstva in turizma ter seveda fotografije in oblikovanja. V oceni neprimernega propagandnega materiala se z menoj strinjajo mnogi ugledni in priznani strokovnjaki z omenjenih področij. Dušan Lipovec, Kamnik Kje si Slovenija? Pred dvema letoma, ob spominjanju tistih nepozabnih junijsko - julijskih dni, sem se vprašala -Kam greš Slovenija? Kot bi slutila, kaj vse bo sedaj v težišču naše pozornosti. Zato bi danes le rekla: Kje si Slovenija? Se nismo ničesar iz tistih dni naučili? kopalni mm VSAK DAN OD 3.7 ■ 31.8.1993 ČATEŽ SLOVENSKO PRIMORJE prevoz + vstopnina prevoz 04.25 4 ^KR. GORA 21.16 05.05 BLED 22.20 04.56 JESENICE 20.50 05.20 RADOVLJICA 22.07 05.25 BLED 20.20 05.45 KRANJ 21.45 05.39 RADOVLJICA 20.09 06.05 ŠKOFJA LOKA 21.30 06.05 KRANJ 19.42 06.45 LJUBLJANA 21.00 06.55 LJUBLJANA 19.04 09.12 IZOLA 18.49 09.00 ČATEŽ i ► 17.00 09.19 STRUNJAN 18.42 09.25 PORTOROŽ 18.36 09.31 , r PIRAN 18.30 • CENE ZA ODRASLE ZE OD 950 SIT DAUE. • OTROCI UŽIVAJO POSEBNE POPUSTE. Podrobne informacije in predprodaja: NA AVTOBUSNIH POSTAJAH IN V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH POTOVALNE AGENCIJE ALPETOUR KRANJ. To izjavo posredujem javnosti Judi v jeseniški občini smo v zaradi tega, ker sem bil član spomin in opomin na dogodke komisije, ki je izbirala celostno [eta 1991 na stavbi plicije in carine na mejnem prehodu Karavanke odkrili spominsko ploščo. Vsak od nas ima na te dni svoje spomine, tisti, ki smo v teh dogodkih tudi neposredno sodelovali, še posebne. Spoznali smo, kaj znamo, zmoremo, na koga se lahko zanesemo in tudi marsikatero prijateljstvo ne bo nikoli pozabljeno. Zgodovina bo o tem prav gotovo čez čas povedala svoje, prepričana pa sem, da je velika večina sodelovala v tistih usodnih trenutkih zato, da ustvarimo pogoje za razvoj Slovenije, ne zaradi priznanj in spanja na lovorikah. V spominih na tiste dni mi ostaja nekaj dejstev, ki jih ne kaže pozabiti: bilo je nevarno, odpadki so bili na Jesenicah, grožnje z letalskim napadom (raketiranje je tudi bilo) so bile resne. Policisti so v prvih urah nosili glavnino nalog. Železniški mejni prehod Jesenice je bil vseskozi odprt in je omogočal normalen promet (tudi predsednik Milan Kučan se je peljal po tej poti v Avstrijo). Občani, društva, podjetja so nesebično sodelovali in tudi železarna je bila tista, brez katere ni šlo. Podpisan je bil dogovor o umiku, vojaki J A in zvezni policisti so se iz Rateč, Korenskega sedla in Karavanškega predora umaknili brez orožja. Dogovor so podpisali na strani "napadalcev" trije in na strani Slovenije - predstavniki teritorialne obrambe, policije ter skupščine in izvršnega sveta. Dejstvo je tudi, da je bila javnsot tedaj o dogodkih premalo obveščena ter da za to niso bili krivi novinarji. V tisih razburljivih dneh marsikateri dogodek ni bil zapisan, o nekaterih dogodkih tedaj ni bilo smotrno pisati, res pa je tudi, da je bilo tedaj nekaj gorenjskih novinarjev poškodovanih ob opravljanju delovnih dolžnosti. Vseh delov Slovenije v tistih dneh ne kaže presojati po enem kopitu. Za jeseniško občino velja reči, da je bilo zadosti poguma, sodelovanja, razsodnosti in pameti, ne le sile, v najbolj odločilnih trenutkih, da se je končalo tako dobro. To so bili nepozabni dogodki, borbe, ki so omgočile druge gospodarske "borbe". Priložnosti, ki smo jo s tem, ko smo se izvili iz balkansekga kotla, dobili, ne smemo zapraviti. Spomini na pretekla velika dejanja so lahko lepi ali manj lepi, koristni pa so lahko le, če se iz tega tudi kaj naučimo. Zato moram sedaj vse napore usmeriti v to, da se iz krize, v kateri smo, čimprej izvelčemo. Tako da ustvarimo čimprej tudi pravni red v skladu z novo ustavo, da omogočimo gospodarstvu, sposobnim podjetnikom in ostalim, pogoje za razvoj ter hkrati poskrbimo tudi za tiste, ki takega prehoda ne zmorejo takoj. Predvsem pa, da omogočimo mladim, da se lahko izobražujejo, kasneje pa, da se tudi zaposlijo. Prav gotovo pa ni rešitev za ta čas in prihodnje rodove le predčasno upkojevanje. V občini Jesenice je to še toliko pomembnejše, saj je gospodarskih težav veliko in jih brez usklajenega sodelovanja državne in lokalne oblasti ne bo mogoče uspešno razreševati. To pa seveda tudi pomeni, da je občina usposobljena za izvajanje nalog, za katere je pristojna. Zaradivedno večje centalizacije pa te pristojnosti, kljub naporom v občini, ni veliko. Prav gotovo je v tem trenutku v ospredju izvajanje sanacijskega programa slovenskih železarn. omogočilo jutri razvoj tu& ostalim dejavnostim. Po zagotovilih najodgovornjf ših bo otvoritev jeseniškega delt ?orenjske avtoceste še letos-udi to bo priložost za nov* dejavnosti in nova delovnt mesta. Veliko pa moramo storiti tudi »j občini sami, popraviti izgle* mesta, odstraniti vse tisto, ko* ga kazi Predvsem pa moramo zaupaj tudi vase, v svoje sposobnosti Res je težko, za marsikoga skoraj brezizhodno. Toda, # se s težavami ne bomo spopU' dli, nam tudi drugi ne bodo priskočili na pomoč. Najslabi1 pa je vdati se v usodo, U kritizirati, kaj vse je narobe i* pri tem nič storiti. Naj bo zato sporočilo tistih dogodkov izpred dveh let, ko smo bili složni, ko smo * pogumom, pametjo in sodelc vanjem zmogli veliko in b'd) dorasli zgodovinski priložnosti' spodbuda in izziv tudi za dd' nošnje in jutrišnje zmage, ni gospodarskem in ostalem pO' dročju. In ne pozabimo: sO razlike med nami, toda le-t* naj bodo predvsem spodbudo* ne le ovira Rina Klinar, Jesenice Pojasnilo To je zahteven proces, s številnimi bolečimi ukrepi, ki naj omogočijo, da tisto najboljše, kar imamo, znamo ter zmoremo, tudi izkoristimo. To bo Uredništvo K objavljenem prispevku "Zv kaj se razburjamo v Gorjah"i objavljenem v rubriki "Prejel imo" v 50. številki Gorenjskega 1'lasa minuli petek, na zahtevo 1 .ožeta Koželja, Spodnje Gor)1 j3/c, pošta 64247 Zg. Gorjt, pojasnjujemo, da imenovani & avtor prispevka. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Kdaj odpreti žiro račun? Kranj - 8. julija - Od začetka julija velja nova uredba Vlade Republike Slovenije, ki določa pogoje zavezancem za dohodnino glede obveznega poslovanja preko žiro računa. Vlada je s to uredbo nadomestila podoben predpis iz začetka leta 1991; v novem predisu je nakajkrat povečala znesek letnih prejemkov kot spodnjo mejo za odprtje žiro računa ter poleg tega popravila kazenske določbe. V uredbi je predpisano, da zavezanec za dohodnino mora imeti žiro račun, če v posameznem koledarskem letu prejme več kot 45.000,00 tolarjev prejemkov. Ne glede na to določbo pa žiro račun ni potreben za prejemnaje pokojnine, plače, prejemkov za kmetijske proizvode (če je zavezanec obdavčen po katastrskem dohodku), prejemkov od opravljanja sezonskih kmetijskih del, meteoroloških opazovanj in prodaje izdelkov domače ter umetne obrti. Tudi nova uredba povzema dosedanjo ureditev, da sme zavezanec imeti samo en žiro račun, kar zagotavlja s pimseno izjavo finančni organizaciji (banki, hranilnici), kjer odpira žiro račun. Finančna organizacija je z uredbo zavezana enkrat letno sporočati zavezančeve prilive in odlive na žiro računu pristojnemu da-vačnemu organu - ki pa lahko za posamezne zavezance zahteva podatke tudi med letom. In kazni? Od 25.000 do 200.000 tolarjev kazni stane neresnična izjava zavezanca finančni organizaciji, da še nima odprtega žiro računa; in ravno toliko neresnična izjava izplačevalcu posameznega prejemka, da zavezanec ni dolžan odpreti žiro računa (da torej v posameznemu koledarskemu letu nima prejemkov nad 45.000 tolarjev). KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAEUPM/ntODAJM NAMTH/nOOAJM MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS H00 HRD Potrošniška pisarna na Jesenicah Potrošniki premalo poznajo svoje pravice Jesenice, 8. julija - Potrošniška pisarna na Jesenicah je edina potrošniška pisarna organizacije Zveze potrošnikov Slovenije izven Ljubljane. Pridobivanje novih članov. Z zahtevkom za nekaj proračunskih sredstev letos niso uspeli. Po svetu imajo zelo močne in tudi zelo vplivne potrošniške organizacije s številnim članstvom, pri nas pa smo šele v zadnjem času sploh dobili Zvezo potrošnikov Slovenije, ki jo vodi prizadevna Breda Kutin. Potrošniška organizacija v Sloveniji izdaja tudi zelo dobro revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov, v kateri je obilo koristnih in uporabnih informacij. Letos bodo izdali deset številk, dobijo pa jo vsi člani Zveze potrošnikov Slovenije. K.er so šele na začetku, si prizadevajo, da bi imeli čimveč članov in tako postali močna organizacija za zaščito pravic potrošnikov. Vsakega člana, ki bo pridobil pet novih članov, bodo nagradili. Morda se pri nas nasploh še premalo zavedamo, kako pomembno je, da so potrošniki zaščiteni in da sploh vedo za svoje Pravice. Zato je hvalevredno, da so potrošniško pisarno odprli tudi na Jesenicah, in sicer do zdaj kot prvo in edino potrošniško pisarno izven Ljubljane. Na Jesenicah jo vodi Meta Ferjan. Pisarna je odprta od letošnjega marca, potrošniki pa se lahko v njej oglasijo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure. Dela v prostorih Socialdemokratske stranke na Jesenicah, nasproti gasilskega doma. Telefon: ^r^Sov najbrf danes v, da je na Jeseničan 01^11106 li 28110)6116 đeVIZĆ | N jgg . Mg *+* - g g potrošniška pisarna, a kljub temu so od marca do danes obravnavali ali pomagali v 264 primerih, veliko pa je bilo tudi telefonskih klicev. Meta Ferjanova pomaga ljudem, ki so bili kot potroš- A banka Kran|(Tr*lfc, Jesenice) 69.90 AVAL Bled, Kranjska gora 70,20 C0MA Kranj 70.10 CREDITANSTALT N. banka L|. 69.90 EROS (Start Mayr),Kranj 70.10 GE0SS Medvode 70,25 HRANR.NICA1.0N, d. d. Kranj 70.10 HIDA-tržnlca Ljubljana 70,10 HIP0TEKARNA BANKA Jesenice 69,60 INVEST Škofja Loka, Tržič 70,20 LB-Gorenjska banka Kranj 69,20 MERKUR-Partner Kranj 70,10 MERKUR-Žetazniska postaja Kranj 70.10 MIKEL Stražlšče 70,21 OTOK Bled 70.00 POŠTNA BANKAd. d. (na poštah) 69,00 SHP-Slov. bran. in po$. Kranj 70.20 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,10 SLOGA Kranj 70,10 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 69,20 SLOVENUATURIST Jesenice 70,15 TJAŠA Kranj 70,15 Wfi.FAN Kranj 70.25 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 70,15 F-AIR d. o. o. Tržič 70,20 POVPREČNI TEČAJ s9'99 71,10 70,45 70,90 70,40 70,50 70,45 70,59 70,45 70,80 70,50 70,90 70,15 70.15 70,40 70,68 70,30 70,50 70,15 70,90 70,95 70.45 70,50 70,60 70,50 70,54 9.75 10,05 9.93 10,03 9.90 10,10 9,90 10,00 9.92 10,05 9,95 10,00 9.69 10,05 9.90 10,00 9,75 10,05 9,90 10,05 9,64 10.07 9,95 9,96 9,95 9.96 9.93 10,00 9,88 10.00 9,50 9,94 9.93 10,04 9,95 9,96 9.90 10,10 9,63 9.80 10,00 9,95 10,03 9.92 10.02 9,90 10,05 9,90 10,00 9,88 10,02 3,40 340 3,00 3,39 2.00 3,00 3,00 3,50 3,00 4,40 3,90 4,50 3,80 3,80 4,00 4,10 4.50 3.85 4,30 3,00 4,50 330 4.70 330 3,80 3,80 4,00 3.18 4,15 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavat« provizijo. skih klicev. Meta Ferjanova pomaga ljudem, ki so bili kot potrošniki kakorkoli krivično obravnavani ali ogoljufani. Če pa so primeri pravno bolj zapleteni, jih rešuje odvetnica Zveze potrošnikov Slovenije. Zveza potrošnikov se v razmeroma kratkem času svojega delovanja že lahko pohvali z nekaj uspehi, predvsem s tem, da so dobili spor na ustavnem sodišču in pomagali kar 400 kupcem Ci-mosovih vozil. Kupcem je tovarna morala izplačati zakonite obresti od dneva vplačila do dneva dobave. Meta Ferjanova pravi, da je predvsem veliko reklamacij na kupljene izdelke ali na storitve na servisih, ko si potrošniki sploh ne vedo pomagati. Zdaj obravnavajo tudi problematiko, ki jo je sprožil sindikat in sicer zaračunavanje nekaterih storitev pri nakupu stanovanj. Ne nazadnje se v pisarni javljajo tudi ljudje, ki »majo socialne probleme. Potrošniška pisarna na Jesenicah je letos zaprosila za nekaj denarja za svoje delo jeseniško občino, vendar iz proračuna ni dobila nič. Občini zameri predvsem to, da njihove prošnje za proračunska sredstva niti niso uvrstili med predloge za obravnavo. Prvi koraki so težki, a ko bo potrošniška pisarna bolj znana in ko se bodo slovenski potrošniki zavedali, da so zaščiteni in da lahko uveljavijo svoje pravice, bo Zveza potrošnikov Slovenije postala tista organizacija, ki jo bodo morali tako proizvajalci kot trgovci še kako upoštevati.* D. Sedej JELOVICA Kranj, 8. julija - Gorenjska banka bo od ponedeljka, 12. julija, naprej deviznim varčevalcem, ki so se do konca aprila odloČili za državne obveznice, izpolnila obveznosti iz teh pogodb. Z julijem je banka uvedla tarifo za vodenje tekočega računa. Vsi devizni varčevalci, ki so se do konca letošnjega aprila odločili za državne obveznice namesto zamrznjenih deviz, bodo po 12. juliju dobili pismo s podrobnimi pojasnili, kako je banka izpolnila pogodbeno obveznost. Za takšno obliko odmrzovanja deviz se je pred meseci odločilo približno 1.500 varčevalcev, v skupnem znesku 24,4 milijona mark. Novost, ki jo uvaja Gorenjska banka.z julijem, pa je tarifa za vodenje tekočega računa. Tako kot pred njo že nekatere druge naše banke namreč s stroški poslovanja ne namerava več obremenjevati obrestne marže (razlika med višino pasivnih in aktivnih obrestnih mer), ki bo postala zgolj cena kapitala. Prvi rezultat takšnega pristopa je bilo znižanje obrestnih mer pri Umitih na tekočih računih, ki so jih marca z 20 zmanjšali na 16 odstotkov. Z julijem pa so začeli zaračunavati tarifo za vodenje tekočega računa, ki znaša 125 tolarjev mesečno, obsega pa vodenje tekočega računa v banki, obračun obresti, 15 čekovnih blanketov mesečno, odobritev in redno obnavljanje rednega limita ter en izpisek mesečno o prometu in stanju na tekočem računu. Če boste želeli več kot 15 blanketov mesečno, vas bo vsak naslednji veljal 6 tolarjev, dodatni izpisek o stanju in prometu na računu pa stane 30 tolarjev. Stroške tekočega meseca bodo obračunali na koncu meseca za pretekli mesec. Dodatne čekovne blankete (več kot 15 mesečno) pa boste morali plačati na bančnem okencu. Od avgusta naprej pa bo banka pošiljala le po en izpisek mesečno, in sicer na začetku meseca za pretekli mesec. Kdor bo želel dodatne, jih bo moral posebej plačati. • M.V. Delavski dom w 2 .... tel.: 064/211387 Vaš najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz H°lel:G7ifoi3°r VEDNO NA ZALOGI HRD In ITL IIMVESTMEIMT * O * * N ° POSREDNIŠKA HIŠA d.d. VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 oddelek papirnice -v pritličju, tel. 214-761 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE ŠOLSKIH NAHRBTNIKOV -že od 2.200 SIT dalje - ter ostalih šolskih potrebščinpo ugodnih cenah - POPUST za člane KLUBA KOKRA in SKS. j • "i : vezana okna JClOftOft in Tlim TCRMOTON in JClOTfAM ■Msi izolacijskimi stekli liri GOSTINCI in TRGOVCI Zanesljivo bo vroča 'KRANJSKA NOČ 93" Pomagajte jo ohladiti z osvežujočo ponudbo 30.07. na Glavnem in Maistrovem trgu 30.07. in 31.07. na Slovenskem trgu Ponudbe s priloženim obrtnim dovoljenjem ali opravljenim pregledom inspekcijskih služb pošljite na Agencijo PAN, Gregorčičeva 8, Kranj. Informacije na tel. 064 22 10 44. Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj llilllla POSTELJNINA * PRTI Industrijska in diskontna prodajalna BPT vam v Tržiču v trgovskem centru Deteljica in proizvodno prodajnem centru BPT nudita iirok izbor kvalitetne, modno obarvane posteljnine in prtov ter metrskega blaga iz 100% bombažnega platna, satena in damasta. Nekaj primerov posebno ugodnih cen: POSTELJNINA V PAKETIH : - 3 jogi rjuhe 190 x 90 cm že za 2.590 SIT - 3 jogi rjuhe 160 x 200 cm ie za 3.990 SIT • 3 jogi rjuhe 180 x 200 cm ie za 4.290 SIT - mali družinski paket: prevleka za odejo 130 x 190 cm prevleka za blazino 60 x 80 cm jogi rjuha 90 x 190 cm že od 2.990 SIT dalje POIKNI!. ŽMUZIJC, ftOUT€ r 7\ ŠKOFJA LOKA, 064/631-241, fax /632-261 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/632-270, fax: 632-761 KRANJ, Partizanska 26, 064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/714-163 METALKA Kamnik, 061/813-326 TOPLICE DOBRNA kraj doživetij, kjer vas čakajo mir, sprostitev, rekreacija, družabnost, predvsem pa zdravje. SEDEMDNEVNE POČITNICE že za 13.300 tolarjev na osebo v Zdraviliškem domu (polpenzion). Cenena in bogata ponudba za vaše družinske počitnice tudi v drugih hotelskih objektih. Omogočeno je obročno odplačevanje in popusti za otroke. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 063/778-110 ali 778-023 Naš naslov: TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA Lara 140 x 140 cm ie od 699 SIT dalje Janez 50 x 70 cm -149 SIT dalje GOSTINSKI PRT KUHINJSKE KRPE METRSKO BLAGO - bombažno platno, širine 140 cm ie od 375 SIT dalje - bombaino platno, beljeno, širine 240 cm le od 575 SIT dalje - bombaino platno, barvano, širine 240 cm ie od 661 SIT dalje • beljen damast, širine 140 cm ie od 619 SIT dalje - barvan damast, širine 140 cm ie od 712 SIT dalje - barvan damast, širine 180 cm ie od 873 SIT dalje različnih dolifn ie od 199 SIT naprej. KILOGRAMSKI OSTANKI VSE IZDELKE LAHKO DOBITE TUDI NA 2 ALI 3 CEKE. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA, 0 53-097 delovni čas od 8.30 - 19.00 ure DISKONTNA PRODAJALNA, TP 53-571, int. 373 delovni čas 9.00 - 11.00,12.00 - 17.00 ure 7558 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Daljši plačilni rok za les Bled, 8. julija - Gozdno gospodarstvo Bled je sporočilo, da je podaljšalo plačilni rok za les, ki bo odkupljen vključno od ponedeljka, 12. julija letos naprej. Gozdno gospodarstvo Bled je moralo zaradi likvidnostnih razmer podaljšati plačilni rok za odkupljeni les, in sicer za člane Zadruge Gozd za en teden, za nečlane pa za tri tedne. To pomeni, da bo član zadruge plačilo za prodani les prejel v štirinajstih dneh po zaključku obračunskega obdobja, ki traja en teden, nečlani pa v 28-tih dneh. Plačilni rok se šteje od petka tistega tedna, v katerem je bil les odkupljen. Sosedski kmečki spor Smokuški kmetje bodo uvedli moratorij Smokuč, 8. julija - Kmetje iz Smokuča in Rodin ne vidijo radi, da na njihovih planinah pasejo tudi kmetje iz sosednjih Doslovč in Zabrez-nice. Prepričani so, da krme ni dovolj, zato naslednje leto ne bodo več dovolili paše na svojih pašnikih drugim kmetom. Doslovčani naj obnovijo svojo planino! Kmetje iz Smokuča in Rodin skrbijo za okoli 1.300 hektarov pašnikov na planini Reber, na planini Žaga in na planini Zelenica. Danes se pase na teh planinah, ki jih redno čistijo in vzdržujejo tudi S prostovoljnim delom, 90 glav živine smokuških in rodinskih kmetov. Mirko Zupan, kmet iz Smokuča, je eden tistih, ki so pri ureditvi hleva in pastirske koče na planini Zelenica opravili največ udarniških ur. Mirko Zupan sam si je zapisoval in danes pove, da je na planini Zelenica delal kar 1.348 ur. V imenu smokuških in rodinskih kmetov je Mirko Zupan na občini Jesenice že vložil denacionalizacijski zahtevek, da se kmetom povrne lastnina agrarne skupnosti. Prvi zahtevek je vložil že oktobra leta 1991, drugega pa junija lani. Skupaj z ostalimi kmeti v Smokuču in na Rodinah komaj čaka, da se jim lastnina povrne. Mirko Zupan pravi: »V Smokuču in na Rodinah se bile že nekdaj v veljavi kmečke pravice, ki so obsegale 37 hektarov zemljišča, pašnika, gozda in nerodovitne zemlje. Na tri hiše je prišla ena kmečka pravica, v Smokuču in na Rodinah pa je bilo 98 hiš. Kmetje so imeli pred drugo svetovno vojno 1.030 hektarov pa še pravico do lastnega lova. Zanimivo je, da tedaj kmetje denar, ki so ga dobili od lova, niso delili med seboj, ampak so se dogovorili, da prav s tem denarjem v vasi obnovijo vodovod, zgradijo gasilski dom. Bili so dobri gospodarji in so skrbeli za napredek vasi. Povsem razumljivo je, da si kmetje želijo, da bi dobili planine nazaj in jih tako tudi sami vzdrževali.« Kmetje v Smokuču in na Rodinah so se letos tudi dogovorili, da naslednje leto kmetom, ki so iz Zabreznice in Doslovč, ne bodo več dovolili, da pasejo na njihovih planinah. Doslovški kmetje imajo svojo, doslovško planino, ki pa ni tako vzdrževana, kot so planine smokuških in rodinskih kmetov. » Letos še pasemo skupaj, vendar naslednje leto tega ne bomo več dovolili. Zato ne, ker smo prepričani, da krme ni dovolj za toliko živine. Ne moremo trpeti tega, da bi bilo vse, kar je smokuške-ga, kar skupno. Saj imajo svojo, doslovško planino, ki naj jo uredijo tako, kot smo svoje planine morali urediti mi. Naslednje leto bomo uvedli moratorij na pašo, tudi zato, ker doslovškim kmetom zamerimo, ker se predvsem ne držijo reda! Mi smo se med seboj zmenili, da štirinajst dni nihče ne pase in da trava porase, doslovški kmetje pa se tega niso držali in do kraja popasli!«# D.Sedej METALNA MONTAŽA INVESTICIJSKE OPREME Maribor, d.o.o., Zagrebška 20, 62000 MARIBOR razpisuje PONOVNO JAVNO DRAŽBO za prodajo STANOVANJSKIH ZGRADB in ZEMLJIŠČ (Potoki 3 in 3/a, JESENICE) Opis nepremičnin: - lokacija: Jesenice - Potoki, pare. št. 86/2, 86/3 in 86/4, ZKV 80, k.o. Potoki - objekti: Potoki 3 (K+P+M) 134,00 m2 kleti in 206,00 m2 stanovanjske površine; Potoki 3/a (P+M) 34.00 m2 garaže in 56.00 m2 stanovanjske površine - zemljišče: pare. št. 86/2 214,00 m2 pare. št. 86/3 116,00 m2 539,00 m2 pare. št. 86/4 7300 m2 skupaj: 942,00 m2 - travnik - stan. stavba - dvorišče - stavba in garaža Izklican cena je: 170.372,55 DEM plačljivo v tolarski proti vrednsoti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. SPLOŠNI POGOJI DRAŽBE 1. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik oz. interesent vplačati varščino - kavcijo v višini 10 odstotkov izklicne cene na žiro račun 51800-601-46384 pri SDK Maribor, ali sredstva deponirati pri blagajni podjetja METALNE najpozneje en dan pred dražbo. Dokazila o vplačani varščini predajo ponudniki komisiji pred pričetkom dražbe. 2. Ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v petih dnevih po opravljeni dražbi. Če kupec ne bo plačal kupnine v roku, ki bo določen v pogodbi, bomo prodajo razveljavili, vplačano varščino pa obdržali. 3. Dražba bo izvedena dne 26. 7. 1993 ob 10. uri v prostorih stanovanjske zgradbe Potoki 3. 4. Ogled objektov in zemljišča bo mogoč v torek, 20. julija med 10. in 14. uro in uro pred pričetkom dražbe. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo po telefonu 062/414-359 pri g. Lackoviču ali 062/412-511 int. 2676 v investicijskem oddelku. Srečko Kleindeinst iz Goric: Vzreja konj je veselje 54-letni Srečko Kleindeinst iz Goric se načrtno s konjerejo ukvarja deset let, za konje je uredil ograjeno pasišče v Goricah, ob cesti Kranj - Golnik. "Naša kmetija Pri Tršču obsega 11 hektarov, od tega 6 hektarov gozda in S hektarov obdelovalne zemlje, ki se razprostira neposredno po goriškem polju, tja do bajerja. Na kmetiji delam vsa leta, zraven pa sem hodil v službo v Klavnico KŽK Kranj, kjer sem delal vse, od prodajalca do šoferja. Od lanskega leta sem v pokoju," je povedal Srečko Kleindeinst. Ob službi je v kmetijstvu kot dopolnitvi poizkusil še več dejavnosti, v letih 1955 - 62 se je ukvarjal z mlečno proizvodnjo, potem se je preusmeril na do-pitanje bikov. Tudi po 70 bikov je na leto dopital in oddal. Prišla pa je nesreča in pogorel mu je hlev. Ker je bil samski in je delal po cele dneve, je začasno dal kmetijo v najem drugim. Po razmišljanju se je odločil za gradnjo hleva na vrtu. "Navdušenje za konje je v meni že od otroštva in mladih let, saj smo konja doma imeli Novost Konji Srečka Kleindeinsta vedno vzbujajo pozornost mimoidočih -Foto: Drago Papler za pomoč pri delu, do leta 1980, ko sem kupil traktor, pa je bil tudi za prevozno sredstvo. V letih pred mojim služenjem vojaškega roka od 1956 do 1959 sem s konjem aktivno prevažal za razne potrebe drugih. Dolgo časa sem imel par konj, nekaj časa pa celo tri konje. Konji so postali znova po-pularnejši konec sedemdesetih let, saj je to dejavnost začel Sušilnica za sadje in zelišča Kranj, 7. julija - Sušenje je star, preizkušen in učinkovit način konzerviranja, ki so ga v zadnjih letih zaradi praktičnosti dodobra izpodrinile zamrzovalne skrinje. Vendar pa se mnogim že toži po sušenju sadja, ki tako ohrani svojo naravno vrednost. Bio sušilnica, ki jo izdeluje Martin Sever iz Ljubljane, pa je primerna tudi za sušenje gob, borovnic in zdravilnih zelišč. Bistvo sušenja je v tem, da s pomočjo toplote in prepiha iz sadja ali zelišč odstranimo vodo. Posušeno sadje je zelo obstojno, ker se ga zaradi pomanjkanja vlage ne morejo lotiti gnilobne bakterije. S primernim sušenjem ob zmernih temperaturah sušilnega zraka sadje in zeli ohranijo naravne snovi in vitamine ter imajo tako ob uporabi svojo naravno vrednost. Martin Sever iz Ljubljane je izdelal sušilnico na električno ogrevanje in ventiliranje, pravi, da je moč z njo hitro in dobro posušiti vse vrste sadja, gozdne sadeže, zelišča in zelenjavo. Izdelal jo je v obliki lične lesene omarice, ki ima v spodnjem delu vgrajeno električno ogrevanje z ventilatorjem in ogret zrak piha skozi lesene lese, na katere položimo sadje in zeli. Temperaturo sušilnega zraka je moč nastaviti s termostatom in jo kontrolirati s termometrom, ki je vgrajen v armaturno ploščo sušilnice. Pri večini sadja in zeli so namreč temperatu- Obveščamo vas, da prodajamo traktorje ZETORMATIKIMT 25-11 in HMT 35-11. Vabimo vas na ogled in preizkosnjo traktorjev vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 18. are. re nad 40 stopinj Celzija škodljive, ker lahko uničijo večino dragocenih naravnih sestavin. Nastavljena temperatura sušilnega zraka omogoča tudi zelo gospodarno delovanje sušilnice, saj se okoliški zrak le dogre-va na potrebno temperaturo za sušenje, ki je praviloma sorazmerno nizka. Poudarek je namreč na izdatnem toku sušilnega zraka, ki odnaša vlago. Sušilnica je tesno zaprta, zato mrčes nima dostopa do sadja, vstopne in izstopne odprtine sušilnega zraka pa so zavarovane z gosto mrežo. V novi sušilnici je moč uspešno sušiti vse vrste sadja, gozdne sadeže, zlasti gobe in borovnice ter zelišča kot so kamilice, majaron, bazilika, pehtran, pa tudi zelenjavo kot so peteršilj, korenje, stročji fižol in grah. Sadje sušimo v sorazmerno nizkih temperaturah od 35 do 40 stopinj Celzija, v povprečju dobimo iz sto kilogramov sušenega sadja pri jabolkih od 10 do 12 kilogramov, pri hruškah od 10 do 16 kilogramov in pri če-špljah od 30 do 32 kilogramov suhega sadja. Sušilnice izdelujejo v dveh velikostih, večja ima šest sušilnih predalov, v sušenje pa sprejme 30 kilogramov svežega sadja. Manjša pa ima štiri predale, v njej pa je moč sušiti pet do šest kilogramov svežega sadja. • M.V. ef KMEČKI STROJ d.o.o. ŠKOFJA LOKA SI SV. BARBARA 23,64220 TEL/F AX: 064/622-911 »KOFJA LOKA KMETOVALCI POZOR * AKCIJSKA PRODAJA * POPUST DO 5 %!!! - KOSILNIC BCS 622, SIP ROTO 135, FRONT 220 IN GORSKA TVVIST 170D. - NAKLADALNIH PRIKOLIC SIP 17,19/9,20 m3, TROSILCEV ORION 25 IN 40 TER PAJKOV 350 IN 460, CISTERN CREINA 1200, 1700, 2200 IN 3200 I. - MOTORNIH ŽAG JONSERED IN VITLOV TAJFUN 3,4,5 IN 6 t. NAJNIŽJE CENE: SPREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, kmetijske mehanizacije, traktorskih gum BARUM, vrtnih kosilnic ALKO ter avtoprikolic. NOVO: TRAKTORJI * MASSEY FERGUSON od 53 do 90 KM, NAKLADALKE DURANTE 12,16 m3, POGONSKE PRIKOLICE BERNARDI 1,5 DO 6 t, ŠKROPILNICE EUROPLAVE, NAMAKALNI ROLOMATI PIOGIO CARNEVALI IN FREZE MASCHIO. IZKORISTITE NAJCENEJŠI NAKUP! propagirati Zavod za pospeševanje kopitarjev pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani, zainteresirana za sodelovanje pri vzreji konj pa je bila tudi vojska. Tako je tudi v meni dozorela odločitev, da se usmerim v načrtno konjerejo. To pa iz razloga, ker sem sam na kmetiji in bi obdelavo zemlje za drugo dejavnost - kulturo težko zmogel. Ob poklicu pa je bil začetek konjere dobro dopolnilo, lahko bi rekel hoby komercialnega značaja, sedaj, ko sem v pokoju, pa glavna usmeritev," je dejal Srečko Kleindeinst, ki ni začel ob pomoči vojske kot nekateri, predvsem hribovski kmetje, ampak povsem na svoje. "Kupil sem dve visoko breji plemenski kobili pasme norik na Brniku in Igu z rodovnikom. Potem sem se odločil še za vzporedno pasmo haflinger in ju iz začetnega vložka razširil. Kobilice obdržim doma, ker jih rabim za nadaljno rejo, žrebičke pa prodam za pleme na organiziranih plemenskih sejmih, ki so pripravljeni v sodelovanju z Biotehnično fakulteto. Danes imam sedem konj, od tega dve kobili noriki, dve kobili haflinger in dva žrebi-čka, po enega vsake pasme, ter dveletno arabsko križanko za hoby in kobilo bosanko, ki jo bom jeseni začel učiti jahanja. Doma imamam dovolj dobre pogoje za pašo, saj imam v treh Črednikih ograjen tri hektare velik pašnik. Lani sem nanj napeljal tekočo vodo in postavil leseno uto, da se konji ob slabem vremenu (dež, vročina) zatečejo vanjo. Pasem od spomladi do jeseni, v spomladanskem času podnevi in ponoči, preko dneva pa so konji v hlevu. Na bližnjih planinah niso bili najbolj zaželeni, zato pa sem se odzval na povabilo Planine Po-rezen in tja preko poletja oddal tri konje. Preko zime konje krmim v glavnem s senom, dokupim pa tudi oves in slamo zaradi balasta. Po potrebi dodajam minerale in vitamine," pove Srečko Kleindeinst in doda, da rodovnik pasemskih konj vodi prof. Jurkovič na Biotehnični fakulteti. Vsi njegovi konji spadajo v A - rodovnik in so označeni z žigom ter imajo spremne dokumente. Za konje skrbi na podlagi lastnih izkušenj, marsikateri drobni nasvet zve iz pogovorov konjerejcev, pa tudi od veterinarjev. Včlanjen je v Konjeniški klub Lesce in Ko-njerejsko društvo Slovenije -podružnico Radovljica, ki pokriva območje Gorenjske. Kot član upravnega odbora Konje-rejskega društva si prizadeva za dobro vzrejo, plemenjake, izobraževanje s predavanji v zimskih mesecih ter organizacijo odkupa konj na letnem sejmu v septembru v Kranju na Sejmišču. Rekreacijsko jahanje je nov načrt, za katerega ga nagovarjajo ljudje. Najverjetneje jim bo ustregel... Drago Papler Ponoven sestanek pogajalskih skupin Preverjanje dogovora Ljubljana, 5. julija - V ponedeljek sta se ponovno sestali pogajalski skupini kmetov in vlade, ki sta sredi prejšnjega meseca sklenili dogovor glede postavljenih zahtev stavkovnega odbora kmetov. Na sestanku so preverjali uresničevanje posameznih točk dogovora in razčistili nekatere nejasnosti glede nespoštovanja dogovora s strani vlade. Na sestanku so ugotovili, da je vlada za letošnjo letino pšenice sprejela odkupno ceno za pšenico, ki znaša za I. kakovostni razred 21 tolarjev in za II. 23 tolarjev za kilogram. Že takoj po kmečkem protestu je vlada sprejela višjo odkupno ceno mleka, ki skupaj s premijo za liter mleka s 3,6 odstotkov tolšče znaša 27 tolarjev. Poleg tega je vlada sprejela in objavila pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, kot tudi odkupno ceno s premijo na ravni 28 tolarjev za liter mleka III. kakovostnega razreda, ki vsebuje 3,6 odstotkov tolšče. Sprejeta je bila tudi odredba o spremembi višine posebne dajatve pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil. V nadaljevanju sestanka sta pogajalski skupini uskladili nekatera stališča, ki neposredno zadevajo sklenjen dogovor. Obravnavali so vprašanje postavitve odkupne cene goveje živine. S spremembo odredbe je bila osnova za izračun posebne dajatve pri uvozu spremenjena s 153 na 175 tolarjeva za kilogram. Ugotovili so tudi, da je potrebno zaradi izigravanja določil odredbe o spremembi odredbe za uvoz kmetijskih pridelkov in živil s strani uvoznikov, določiti enotno osnovo za izračun posebne dajatve pri uvozu govje živine za vse kategorije enako, kot tudi za uvozno ceno, povečano za znesek carin in drugih dajatev. Pri vprašanju priznavanja povečanih stroškov odkupa pšenice letošnje Jetine, ki bremenijo proračunska sredstva za dodatnih 6 odstotkov pri odkupu pšenice privatnega sektorja na račun marže iz zadrug, je bilo ugotovljeno, da določanje teh stroškov ni bilo dogovorjeno v času pogajanj prejšnji mesec. Zadružna zveza Slovenije meni, da je potrebno te stroške priznavati, kot je bilo to prejšnja leta, saj predstavljajo dodaten strošek, ki naj ga pokrije država. Vlada na drugi strani vztraja, da je ta strošek potrebno razdeliti med kmetom in zadrugo, saj bi vlada s pokritjem pristala na dvojno ceno nakupovalca. Dogovor obeh pogajalskih skupin zavezuje vlado, da tudi v mesecu avgustu in septembru uskladi odkupno ceno mleka, zato so na sestanku sklenili, da bodo konec meseca ocenili proizvodne stroške prireje mleka za september in na tej osnovi določili vmesno odkupno ceno za avgust. • M.G. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni Več kot 500 razstavljalcev Na 31. kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni se bo od 21. do 29. avgusta predstavilo kar 544 razstavljalcev iz devetnajstih držav, pričakujejo pa, da se bo prijavilo še najmanj 50 razstavljalcev. Organizatorji sejma pričakujejo, da bodo razstavljalci pripravili vrhunsko ponudbo, med novostmi pa napovedujejo predstavitev nad 60 rastlinskih sort, razstavo rib, degustacijo kozjega in ovčjega mesa in predstavitev namakalnih naprav. Letošnji sejem bo potekal pod geslom Praznik zemlje, stroke in srca. • M. G. Blejska ekipa v novi sezoni (skoraj) nespremenjena - Trener prvega moštva ekipe Bleda bo tudi v novi sezoni Rudi Hiti, na Bledu ostajajo tudi trije dosedanji ruski igralci, odide le Stolbun, pričakujejo pa novega beka iz Černebil-ska in bivšega igralca Olim-pije Hriberška. Drugih spre-meb v ekipi ne bo, pričakujejo pa, da naj bi ekipo okrepili tudi mlajši igralci iz Jesenic in morda tudi kdo iz Triglava. UREJA; Vilm« Stuiovnik HOKEJSKA SOLA "RUDI HITI" NA BLEDU POSTAJA VSE BOU POPULABNA Na led več kot dvesto mladih hokejistov venije in tujine, ki bodo vadili v vse bolj priznam blejski hokejski Bled, 7. julija - Kljub temu, da v teh poletnih dneh »« ™|®"» £ misli na led in hokej, pa imajo v športni dvorani na Bledu U m lan natančen načrt poletne vadbe in tekmovanj na ledeni plosKvi_ Konec prihodnjega tedna bo pripravljen M» jKJgjf J"2£ , preizkusila državna drsalna reprezentanca, 19. julija ™ vadbo prva skupina hokejske šole, ta in prihodnji ^sec Pa bodo na pripravah n. Bledu tudi hokejisti KAC - «, Fe dk.rch» As.aga in Olimpije, seminar bodo imeli hokejski sodniki, na svoj račun pa bodo konec tedna prišli tudi drsalci rekreativci... Hokejska šola "Rudi Hiti", ki si je v dveh letih pridobila zaupanje hokejskih strokovnjakov in mladih hokejistov, bo v letošnjem letu potekala v obliki hokejskih kampov, za tri termine vadbe pa je prijavljenih že prek dvesto mladih hokejistov. Ti bodo, glede na hokejsko znanje, vadili v različnih skupinah, vsi pa pod budnim očesom trenerjev in demonstratorjev. " Letos na Bled ponovno pridejo mladi italijan-* ski hokejisti, prijavljen je tudi mladi slovenski hokejist iz Amerike, te dni pričakujemo še prija- Ive iz Avstrije, seveda pa je veliko zanimanje za hokejsko šolo zlasti doma. Tako imamo zasedena že prva dva termina šole, od 19. do 25 julija in od 26. julija do 1. avgusta, možnost prijave pa je še za tretji termin, to je od 2. do 8. avgusta (po telefonu 77 - 932). Solo bo tudi letos vodil Rudi Hiti, poleg tega bo trener priznani strokovnjak Vaclav Červenv, demonstratorja bosta Anfjorov in Para-monov, za sodelovanje v tretji skupini pa se dogovarjamo tudi s Tonijem Tišlerjem, " je o pripravah na letošnjo hokejsko šolo povedal Branko Terglav . Za mlade hokejiste (udeleženci kampa bodo stari od osem do štirinajst let) bo poleg vadbe na ledu organizirano tudi plavanje, potekale bodo igre z žogo, hokejsko znanje pa bodo dobili tudi ^MULEJEVA USPEŠNA V NEMČIJI pri ogledovanju video kaset in na predavanjih zdravnika in sodnikov. Udeležnci kampa bodo stanovali v hotelu Krim in Astorija, nekateri (iz bližnih krajev) pa se bodo na Bled tudi vozili. V športni dvorani na Bledu te dni opravljajo še zadnja vzdrževalna dela, kot pomebno pridobitev pa štejejo dejstvo, da je hala dobila vsa obratovalna dovoljenja. Potem, ko so pred letošnjim svetovnim prvenstvom namestili pleksi stekla, zgradili dve novi garderobi in kopalnici ter obnovili bife, sedaj potekajo še zadnja zunanja slikopleskarska dela, barvajo pa tudi notranjo ploskev. Ob tem so zelo hvaležni tovarni Color, kjer so jim potrebno barvo dali brezplačno. Rudi Hiti bo s svojim znanjem in izkušnjami vzor mladim domačim in tujim hokejskim na-raščajnikom. Led, ki bo pripravljen konec prihodnjega tedna, pa bo takore-koč poln vse poletje. Poleg hokejskega kampa bodo na pripravah drasalci, tako reprezentanca kot posamezni klubi, od 27. julija do 1. avgusta pa bo na Bledu tudi se- minar za hokejske sodnike, ki ga organizira in financira Mednarodna hokejska federacija. Igralci KAC -a pridejo na priprave 30. julija in bodo z občasnimi prekinitvami na Bledu trenirali do 6. septembra, od 4. do 20. avgusta bodo s tremi selekcijami na pripravah hokejisti Olimpije, 22. avgusta pridejo na priprave hokejisti Feldkircha, dan kasneje pa še hokejisti Asiaga. Vrhunec poletne hokejske sezone pri nas pa bo poletna hokejska liga za pokal "Bled 93". Tekmovanje bo potekalo od 22. do 28. avgusta, na njem pa bo sodelovalo osem ekip. Poleg naših najboljših: Acroni Jesenic, Olimpije Hertz, Bleda in Celja, bodo udeleženci lige še hokejisti Asiaga, Feldkircha, KAC -a in kanadska amaterska reprezentanca. Tako se ljubiteljem hokeja že poleti obetajo kvalitetne hokejske predstave (večina tekem bo ob 17 in 20.30 uri), poslastica pa bo gotovo tudi finale, ki ga bo v soboto, 28. avgusta ob 16. uri, neposredno prenašala naša televizija. • V. Stanovnik Uspeh lisjakov na madžarskem Zamardi - Igralci Kranjskih lisjakov so na mednarodnem turnirju v baseballu, ki je potekal v mestu Zamardi ob Blatnem jezeru na Madžarskem, dosegli lep uspeh. V predtekmovanju pokala Denevva-res so trikrat gladko zmagali, saj so najprej premagali Siofok s 23 : 6, nato pa Qy6r s 25 : 8, na koncu pa še Sopron z 20 : 10. V finalu so lisjaki premagali ekipo Astros z izidom 15 : 3 in tako brez poraza osvo-J'1' prvo mesto. Odigrali so tudi prijateljsko srečanje z madžarskim Prvakom, moštvom lslanders iz Budimpešte, in tudi njih gladko prelagali z izidom 12:3. Igralci Kranjskih lisjakov so bili predvsem dobri Pri odbiianin sai «r> »inoirn kar it i ri na i«! k rat ndhili izven icriŠČa, -v niKrai in uasper cimperman enKrai. uooto so igran iuui v orambi, saj niso delali nepotrebnih napak ter brez večjih težav izlo-ć'h nasprotne igralce. ZMAJARJI TEKMUJEJO V KALIFORNIJI V FINALU TUDI DVA SLOVENCA Kranj, K.julija - Te dni v Owens Vallevu v Kaliforniji poteka deveto svetovno prvenstvo v zmajarsrvu. Na njem nastopa tudi slovenska reprezentanca za katero tekmujejo: Franci Peternel, Bojan Marčič, Sandi Šlibar, Marjan Brglez in Jure Podpečan Kot sporočajo iz Kalifornije, sta se dva slovenska tekmovalca, Franci Peternel in Bojan Marčič med 178 tekmovalci uvrstila v finale, v katerem nastopa 80 tekmovalcev. Sandi Šlibar se je uvrstil na 45 mesto v skupini, Marjan Brglez pa na 63 mesto. Po prvem finalnem nastopu - na 150 km distanci - se je Peternel uvrstil na odlično 27 mesto. Ob tem je treba povedati, da so vsi bolje uvrščeni piloti profesionalci, trenutno najbolši pa je Avstralec Steve Moyes. Naši tekmovalci od zadnjih tekmovalnih dni pričakujejo, da se bo naš najboljši pilot v končni razvrstitvi uvrstil med 20. in 30. mestom, kar bo v močni konkurenci odličen rezultat. • V.S. ŠEST NOVINCEV V DRESU ŽIVIL JADRALNO LETENJE PRISTAVEC VODI PRED THALERJEM Kranj, 8. julija - Na drugem državnem prvenstvu v jadralnem letenju, ki se bo te dni zaključilo na Ptuju, po šesti etapi vodita člana ALC Lesce Boštjan Pristavec (2986 točk) in Miha Thaler (2754 točk). Tako Pristavec kot Thaler jadrata v nemških letalih DG 600, njuni zasledovalci Stariha (do sedaj je zbral 2536 točk), Šimenc (zbral je 2520 točk) in Kolarič ( 2495 točk) pa jadrajo v Elanovih letalih DG 300. Tekmovalce je v torek oviralo slabo vreme, vzdušje pa je skalila tragična nesreča Ptujčana Bojana Žmavca. • V. S. Mladi na kolesih bmx Tržič - Kolesarska sekcija BMX pri Športnem društvu Bistrica je v počastitev praznika Krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču pod pokroviteljstvom Trgovine in servisa koles Prestige, Stane Jankovec, pripravila zanimivo tekmovanje na progi Plana v Ročevnici, na katerem so se mladi vozniki koles MBX merili v hitrosti in spretnosti. Nastopilo je več kot 35 mladih, ki so tekmovali v štirih starostnih kategorijah. Rezultati: do 5 let: I. Aljaž Vidic, 2. Aleš Mandič, 3. Daša Grum: od 5 do 8 let: 1. Rok Perko, 2. Nejc Japelj, 3. Klemen Valja-vec; od 8 do 11 let;: 1. Sašo Lukič, 2. Grega Košir, 3. Robert Rako-vec; od 11 do 15 let: 1. Klvvemen Seidl, 2. Aljoša Benedik, 3. Stojan Stojakovič. • J. Kikel Kranjčani so na pot odšli zelo skromno, saj so si igralci, razen Prevoza, morali vse stroške plačati sami. Za prevoz je poskrbelo podjetje Corning iz Kranja ki je lisjakom tudi omogočilo odhod na tur-n'r. Organizatorji so Kranjske lisjake zaradi kakovostnih nastopov že ""•organizatorji so Kranjske lisjake zaradi kakovostnin nastopov ^ Povabili na prihodnji turnir, hkrati pa so tudi lisjaki željni sodelovala s tujimi ekipami in bodo po vsej verjetnosti madžarsko ekipo So-'•oka povabili na svoj turnir. • B. V. Vabila, priredive B*Unarsko finale državnega prvenstva v dvojicah - BK Trata bo jutri !n v nedeljo organizator finala državnega članskega prvenstva v dvojicah. Tekmovanje bo na balinišču Trata pri Skofji Loki, oba dneva Se bo začeln oh O uri Hr.nr.lHn«> in nreHvidoma končalo ob 18. uri po- "■• ■ viviiiuvailJC DU UU IKUHIIM.U Iiaia \'' """'J' "----' " se bo začelo ob 9. uri dopoldne in predvidoma končalo ob 18. Poldne. Jutri, v soboto, bo po končanem tekmovanju tudi z; uri po- Prired" v SUUUI,J> Du P° končanem tekmovanju tudi zabavna {reh HUeV S sreielov°m in družabnimi igrami, kar bo poleg nastopa > aomačih dvojk še dodatni razlog za obisk navijačev, tri* *J Slovenije v dresurnem jahanju - Konjeniški klub Kranj bo ju-koio i k UrC dalJe' na vezbaliScu v Bobovku pri Kranju pripravil 2. m|acj ekmov'anja za Pokal Slovenije v dresurnem jahanju za člane in siir„ !nce Na njem bodo nastopili tekmovalci iz vseh slovenskih dre-s"rn,h centrov. z dir^e v Lescah - Konjeniški klub Triglav Bled bo v nedeljo. DoHrf oh 14 upi. organiziral kasaške dirke. Prireditev bo na hitromu v Lescah. • V.S. Naklo, 9. julija - Prestopni rok nogometašev je končan. Prva državana liga, v kateri bo po novem 16 moštev, se začenja 22. avgusta. Živila Naklo začenjajo s pripravami 19. julija. Zbrali se bodo v Naklem. Kot so v četrtek povedali predstavniki Nogometnega kluba Živila Naklo, je bilo za igranje v na-klanskem moštvu precej zanimanja, predvsem med mladimi nogometaši. V dresu Živil bo v tej sezoni zaigralo šest novincev. Prvi je Robi Oblak, sin trenerja Braneta Oblaka, ki ostaja v Naklem. Iz Medvod je prišel Tomaž Velkavrh, iz Zarice pa se je vrnil Branko Thaler. K Živilom je prestopil Elvis Rogič, star 19 let, ki je 9 let igral za mladince Olimpije in bil tudi kapetan moštva mladinskih državnih prvakov. Iz Ilirije je prišel Luka Vidmar, mladi nogometaš, ki je z Marušičem igral v mladinski reprezentanci Slovenije. V ponedeljek popoldne pa je k Živilom prestopil tudi Iztok Kapušin, star 19 let, libe-ro iz Brežic, ki bo študiral v Ljubljani. • J. Košnjek Kranj, 7. julija - Barbara Mulej je te dni nastopala na 25 tisoč dolarskem teniškem turnirju v Vaihingenu v Nemčiji, kje se je po zmagah nad Nemko Singerjevo, Španko Vlero in Rusinjo Makaro-vo uvrstila v polfinale. V polfinalu je izgubila z Avstrijko Dopfere-jevo, vendar pa je z uvsrtitvijo v polfinale dobila nove točke in se na svetovni letvici pomaknila na okoli 150. mesto. Veteransko teniško prvenstvo Kranj, 9.julija - Teniški klub Triglav Kranj je organizator Odprtega prvenstva Kranja 93 za veterane in veteranke, ki bo ta konec tedna, od 9. do 11. julija, na teniških igriščih v Kranju. Pri-četek turnirja za moške, kategorija A, bo danes ob 16.30, vse ostale kategorije, veterani B, C, D, E in veteranke, pa bodo začeli s tekmovanjem jutri ob 9.30 uri. Prijave sprejemajo, izključno pisne, še danes, do 12. ure, na naslov TK Triglav Kranj, Partizanska 37. 64000 Kranj, dodatne informacije pa dobite po telefonu 217 - 670. • V. Stanovnik Mencinger zmagal brez težav Škofja Loka, julija - Na teniških igriščih Poden je bil organiziran turnir za posameznike. To je bilo že drugo tako tekmovanje, ki šteje za naslov najboljšega tenisača v občini. Na njem je suvereno zmagal Tomaž Mencinger, ki je vse svoje nasprotnike premagal z 2 : 0. V finalu se mu je še najbolj upiral Kalman Sočak , ki ga je Tomaž Premagal šele v tretjem nizu. Tako je bil Sočak drugi, Franci Pečelin tretji, Damjan Selak pa četrti. Vsi ti tekmovalci so dobili tudi najboljše točke za skupnega zmagovalca. Vrstni red po dveh turnirjih je naslednji: vodi Franci Pečelin, ki je zbral 36 točk, na drugo mesto se je povzpel Tomaž Mencinger s 34 točkami, tretji je Damjan Selak, ki je zbral 26 točk, četrti je Jani Bogataj s 25 točkami, peti je Peter Poljanec z 22 točkami, šesto mesto ima Kalman Sočak, sedmi je Ivan Cunk, osmi je Izidor Selak, deveti Gregor Kustec in deseti Janez Goršak. Predvidoma bo naslednji turnir v mesecu avgustu v Selcih. • M. Kalamar fefERPOuo fmmtmsmmmn TRIGLAV : ILIRIJA 13 :3 (5 : l, 3 : l, 2 :0,3 :1) Kranj, 6. julija - Letno kopališče v Kranju, gledalcev 100, sodnika Pičulin in Stariha iz Kranja. Strelci: Troppan 4, Hajdinjak, Balderman, Bečič 2, Košir, Štirn in Klemen Stromajer 1 za Triglav; za Ilirijo pa Naglic, Jocič in Galič po 1. Triglavčani so srečanje začeli zelo nezainteresirano, kar je imelo za posledico, da so se Ljubljančani dolgo upirali izkušenim igralcem iz Kranja. Z zmago so si igralci Triglava priigrali novi dve točki in se oddaljili od zasledovalca Micom Kopra za štiri točke, res pa je, da imajo Koprčani tekmo manj. MEGGITOURS KRANJ 90 : NEPTUN 9 :7 Kranj, 6. julija - Letno kopališče v Kranju, gledalcev 100, sodnika Rakovec in Marinček iz Kranja. Strelci: Rauter 2, Brinovec, Zupanič, Hajdinjak, Kociper, Jerman, Čadež in Veličkovič po 1 za Maggitours Kranj 90, za Neptun pa Glavan 4, Zupane, Planinšek in Škerlj po 1. Celjani, ki jih vodi selektor državne reprezentance Tomo Balderman, so prvo polovico srečanja odigrali izredno dobro, saj so vodili obe četrtini. V nadaljevanju so ob podpori skupine navijačev dobro zaigrali domači vaterpolisti, si piigrali prednost dveh zadetkov, ki so jo zadržali do konca srečanja, in zasluženo osvojili dve točki ter se tako na lestvici izenačili z Ilirijo. Trenutni vrstni red: 1. Triglav 8 ( + 44), 2. Micom Koper 4 (+ 28), 3. Ilirija 3 (-7), 4. Meggitours Kranj 90 3 (-25), 5. Neptun 0 (-40). Prvenstvo se bo nadaljevalo danes, s tekmama Triglav - Neptun ob 20. uri in Meggitours Kranj 90 - Micom Koper ob 21. uri na letnem kopališču v Kranju, v nedeljo pa ob 19. uri na letnem kopališču v Kranju Triglav gosti Meggitours Kranj 90, na bazenu Kole-zija pa bo ob isti uri Ilirija gostila Micom Koper. Kdaj pa bo odigrano srečanje prvega dela Micom Koper - Ilirija, se še ne ve natančno, moralo bi biti v soboto, 10. julija, vendar so predstavniki Ilirije najavili možno spremembo. • J. Marinček Mestni derbi triglavu MEGGITOURS KRANJ 90 : TRIGLAV 7 : 23 (2 : 6, 0 : 4, 1 : 7. 4 : 6) Kranj, 6. julija - Bazen v športnem centru Kranja, gledalcev 50, sodnika Pičulin in Stariha iz Kranja. Strelci: Rauter 3, Robi Hajdinjak in Čadež 2 za Meggitours Kranj 90; Troppan 6, Štirn 4, Balderman, Bečič 3, Peranovič, Mar-geta 2, Antonijevič, Grabeč 1, Bukovec 2 za Triglav. V hladnem vremenu so tekmo dveh kransjkih ekip zasluženo dobili izkušeni igralci Triglava. Prvi so v vodstvo prišli vaterpolisti Triglava, vendar so igralci Meggitoursa Kranj 90 v slabi minuti izenačili in povedli z 2 : 1. To pa je bilo tudi vse, kar so lahko naredili v prvi četrtini. V nadaljevanju so vse niti igre imeli v rokah izkušeni vaterpolisti Triglava, ki so s pokrivanjem po celem igrišču onemogočili napad gostiteljev in naredili po treh četrtinah razliko 14 zadetkov. V zadnji četrtini so dobili pri Triglavu priložnost mlajši igralci, kar so izkoristili gostitelji in visok poraz delno ublažili. • J. Marinček ŽIVILA ŽIVILA Kranj Hotel BOR Preddvor Pf&LETNA ŠpLA TENISA za otroke od 7. do 12. leta starosti V času šolskih počitnic od 28. 6, "O00""0 Prodam- • 77-247 Pralni STROJ, prodam za 150 DEM. faberi Marjan, Alpska c. 54, Lesce KOLEKTOR IMP, nov, z merami 1.83 5 0.85 m. Cena 29.000 SIT. 0 66- '56 16266 Ružo step electronlc, ŠIVALNI STROJ, prodam. 0 802-040 18273 KOLO Ponv in žensko kolo Turist, poceni prodam. 0 84-593 1W7» APN 6 S, letnik 1989, lepo ohranjen, cena 650 DEM, prodam. 0 329-728 16187_ Žensko KOLO in žensko KOLO na 5 prestav, prodam. 0 48-578 16210 Športno KOLO, za fante 10-15 let, ugodno prodam. 0 401-037 10272 APN 6, čisto nov po ugodni ceni, prodam. 0 64-378 16286 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 17/ 7/1993. Prijave na 0 49-442 15654 IZGUBILAsem poročni PRSTAN. Prosim poštenega najditelja naj sporoči na 0 310-017 - proti nagradil 16213 Preživite poletje v dvojel Oglasite se AFRODITI ženitni posredovalnici v Kranju. 0 324-258 Za deekleta do 30 let - brezplačno! 162«8 IZLET v zabaviščni park GARDA-LAND, v Italiji, odhod 17. julija in 24. julija. Sprejemamo tudi prijave za eno dnevne izlete na morje ali v toplice. 0 691-624 16284 Nerabljeno STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO Gorenje z armaturo, cena 800 DEM, prodam. 0 242-403 1&021 BALDAHIN 450, prodam. 0 329- 842 16026 POSOJAM ozvočenja 2x200 W in 2 mikrofona. 0 326-741 16141 Večjo količino BUTER, prodam. Retljeva 10, Kranj. 0 327-027 16142 5 kub.m. suhih in 5 kub.m. polsuhih bukovih DRV, prodam. 0 218-647 16196 PRIKOLICO brako, prodam. Cena po dogovoru. Sebenje 37, Križe -popoldan. 16211 PEČ Ferotemn, 25. kvad. m., brez bojlerja, novo še zapakirano, prodam. 0 733-773 16237 Suhe LIPOVE PLOHE, debeline 5 cm, kupim. 0 633-187 16291 V stanovanje VZAMEM žensko, za skupno gospodinjsko in delno pomoč. 0 682-615 16293 Rabljen LEDOMAT, ugodno prodam. 0 221-233 16297 GARAŽNA VRATA z železno konstrukcijo, ugodno prodam. 0 64-219 16300_ OVVERLOCK PFAFER, star devet mesecev, še v garanciji, cena 900 DEM, prodam. 0 714-956 lesos Bldermaver PISALNO KOMODO, interzirano skrinjo In druge starine, prodam. 0 45-655 16315 POKER AVTOMAT, prodam. 0 70- 780 16326 6 m, SUHIH BUKOVIH DRV, prodam. 0 310-332 16339 KOMBINIRANO KOPALNO PEČ, (drva-elektrika), kupim. 0 329-006 16343 KNJIGE za tretji letnik, prodam. 0 218-930 _I«*« Nove zapakirane NIZKE ELEMENTE za dnevo sobo. ugodno prodam. 0 215-859 i**52 PRIDELKI PLINSKI JEKLENKI za štedilnik, prodam. Stritar, c. na Klanec 31, Kranj. 16O62 VLEČNO KLJUKO za škodo Favorit, prodam. 0 66-469 leoos Malo rabljene 4 GUME: 165-80-14, poceni prodam. 0 46-002 16O87 Dobro ohranjen KAVČ, dva ležišča, prodam. 0 50-740 10075 AVTOMATIK A3L, otroško kolo BMX, in stajico, ugodno prodam. 0 323- 039 16078 TELIČKO SIMENTALKO, staro 7 dni, prodam in kupim SENO. 0 218-634 16082 Za 10.000 SIT, prodamo ŠUPO 4X4 M. Grintovška 32, Drulovka, Kranj. 16085 Novo ALUMINIJASTO žično mrežo, ugodno prodam. 0 41-304 ien6 KOTEL za kuhanje žganja 35 L, prodam. KURNIK za 30 kokoši, prodam. Strojček za REZANJE SMETI (konpost), prodam. BALKONSKA VRATA s polknom, nova, 220x80 cm, prodam. OKNO s polknom, 120x80, prodam. ŠTEDILNIK na drva, prodam. ŠTEDILNIK električni, prodam. 0 064/57-867 16131 3 kom. rabljenih OKEN z roleto 175x125, prodam. 0 57-250 16133 Suhe smerekove deske, različnih dimenzij in opaž, prodam. 0 50-823 16147_ Betonske STREŠNIKE Folc, dvižne STOPNICE In ŠOTOR za 4 osebe, prodam. Gorenjesavska 56, Kranj 16207 Lovsko OBLEKO, PLAŠČ, GOBELIN - družina jelena, prodam. 0 712-019 16229 C 64 in novo ČELADO, prodam. 0 802-726 16256 Moško KOLO Maraton in otroško posteljico z jogijem, prodam. 0 632- 794 16287 PRALNI STROJ Gorvvamat, 5 kg, brezhiben, cena 20.000 SIT. KOPALNA KAD, cena 3000 SIT. PRETOČNI PLINSKI BOJLER Junkers, cena 15.000 Srr, prodam. 0 064/78-552 In 061/153-037 i62W FORD FIESTAZE od 17500 DEM ! ESCORT, MONDEO, OPEL ASTRA VOZILA SO V ZALOGI MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT INF. VRBA d.o.o..Struževo 4 i Kranj, tel. 064/218-454 Domače ŽGANJE, prodam. O 682- 156 16025 Oddajam prvovrstno kozje MLEKO. 0 329-006 16182 Prodam BOROVNICEI Polica 13, Naklo. 16214 KRMILNI KROMPIR, prodam. 0 241-522 16344 POSESTI 10 kvad. m., 16242 OBLAČILA 22 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino In kemijo. 0 064/328-488 12731 INSTRUIRAM matematiko. 0 311-923, Aleš 15087 Uspešno INSTRUIRAM angleščino za popravne izpite. 0 328-480, Boži Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko. 0 241-278_isoia razred OŠ, 16058 KNJIGE za 5 in 6 prodam. 0 403-221 PREMOG velenjski lignit | po ugodnih cenah - MOŽNOST pUČ'U na? obftoke NUDIMO PREVOZE |$pfekucnikomdo6tonl in!, in naročila: KUPREP d.o.o. Kranj, tel. 43-244 KNJIGE za osmi razred, prodam. 0 325-756 16198 Profesorica INSTRUIRA nemščino. 0 323-151 16243 Uspešno INSTRUIRAM angleščino za popravne izpite. 0 328-480 16248 IZGUBLJENO Dne 30/6/1993 sem na poti Tržič -Goričane - Bašelj izgubila nov ZGORNJI DEL zeleno-sive TRENERKE. Poštenega najditelja prosim, da se zglasi na 0 401-114 15944 KUPIM Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0 064/221-037_11799 Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15285 STANOVANJSKO pravico za garsonjero, kupim. 0 222-241 int. 927 od 6. do 14. ure. 10031 ODKUPUJEMO smerekovo in ma-cesnovo hlodovino. 0 64-103 16093 Zadnje KOLO za motor Ponv EXPRES, kupim. 0 43-489 16208 NOSEČNICE - v Butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del Kranja. 0327-144 12538 DEKLIŠKA OBLAČILA vam brezplačno odstopim. 0 78-027 16053 Dolgo belo POROČNO OBLEKO, ugodno prodam. 0 329-598 leoee Zelo ugodno! TRENIRKE za otroke in odrasle v RUBINU, na Kokricil 10205 OTR. OPREMA Športni otroški VOZIČEK Rokv, za 7.500 Srr, prodam. 0 242-403 16023 Enostavni otroški AVTOSEDEŽ, za 1.500 Srr, prodam. 0 242-403 19024 Oddam starejšo HIŠO parom ali študentom. Šifra: SLOVENEC 15975 Kupim starejšo HIŠO ali OBJEKT, V OKOLICI Kranja. Šifra: TAKOJ 16027 V bližini Kranja, prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 500 kvadratnih metrov. 0 217-918_16108 V Brttofu, prodam vseljivo HIŠO s 1.000 kvad.m. zemljišča. Britof 256. O 241-603_16188 HIŠO dam v najem. Ogled v soboto 18. do 20. ure. Gregoričeva 40, lirče 16198 HIŠO vzamem v najem, na relaciji Begunje - Radovljica - Bled. 0 733- 16238 ZMRZOVALNO OMARO SIDEX In belo spalnico, kompletno, prodam. 0 215-978, popoldan. 15331 RISALNO DESKO Robotron Reiss A1 in DEŽNI KOMBINEZON, prodam. Jezerska 86, Kranj. 16333 STAN. OPREMA Ali rušite staro hišo? Kupim staro pohištvo in vse ostale stare predmete tudi v zelo slabem stanju. 0 714-834 Temno Alples SPALNICO, ugodno prodam. 0 50-754 10217 SPALNICO, dobro ohranjeno in pralni STROJ, poceni prodam. 0 77-609 zvečer 10234 Belo KUHINJO, rabljeno, prodam. 0 329-112 16262 NAJNIŽJE CENE NOVEGA POHIŠTVA; (J0CI0RT0PEDIC0 190x90'10.000 SIT). VELIKA IZBIRA, DOBAVATAK0JI TeL: 217*167__„ AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. 0 733-120 15590 Krovsko - kleparska dela; ugodne cene kritin In gotovih kleparskih izdelkov. 0 738-184, po 20. uri 15594 POPRAVILO In MONTAŽA rolet in žaluzij. O 061/376-783_15700 POPRAVILO pralnih strojev, gospodinjskih aparatov, sesalcev in mik-sarjev. PREVIJANJE vseh vrst elektromotorjev, altenatorjev, dinam, avtoventllatorjev, rotorje za ročna orodja Iskra, Bosch, Makita, B and D ter drugo. Elektromehanika Bre-mec, Gubceva 1, 0 323-118 15769 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 120 kanalov, z garancijo za 470 DEM. 0 310-223 15987 Vse vrste TEKSTOV, administrativne storitve, zajem podatkov, računalniška obdelava. 0 631-522 ieo64 IZDELOVANJE umetnih in NEGO naravnih nohtov, vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure v soboto od 9. do 12. ure. Hotel Grajski Dvor, Radovljica. 0 715-585 16107 POPRAVILA - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne In elektroinstalacije. 0 325-815 10100 Kvalitetno INSTRUIRAM slovenski jezik za OŠ in SŠ (slovnico in književnost). Pripravljam tudi za popravni in zaključni izpit. 0 50-079 16121_ PAMPERS plenice, vse velikosti, z dostavo v okolici Kranja (20 km). 0 421-159_16129 PLESKANJE stanovanj, hitro in poceni. 0 217-625 16137 INSTRUIRAM matematiko na vašem domu, ura 250 SIT. DIPL. strojni ing. 0 215-301 16143 POPRAVILO električnega orodja Black and Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36. 0 403-153 16218 Obiščite frizerski SALON C (Cvetka), Grajska 12, Bled. 0 76-908 16244 ZIDARSKA SKUPINA išče delo (ugodno). 0 326-287 16288 ODKUPUJEM in POPRAVLJAM karambolirana vozila. 0 241-168 14548 _ POZOR, po Itajijanski llcencHmam izdelane OTOOŠkE KOMBINIRANE VOZIČKE z raznimi dodatki. Cene zelo konkurenčne, že od 13.500 SIT naprej na dva obroka. 0 217-020 OTROŠKO KOLO na pet prestav, prodam. 0 45-331 16118 Italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen, prodam. 0 331-038 18134 Otroški kombinirani VOZIČEK, star 5 mesecev, ugodno prodam. 0 691- 343 16270 OTROŠKO POSTELJICO, z jogijem, prodam. 0 632-794 10266 OTROŠKI voziček, prodam. Cencelj, Jaka Platiše 9, Kranj. 162W OSTALO DRVA meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. 0325-488 104S5 Vhodna GARAŽNA IN NOTRANJA vratna krila, poceni prodam. 0 242- 108_16008 Suha MEŠANA DRVA, prodam. Pangerc, Sp. Otoki 1 pri Podvinu. 0 738-952 16011 PRIREDITVE GLASBO za ohceti In plesne zabave nudi trio "BONSAJ". 0 421-498 15950_ IGRAM na ohcetih, lokalih ali terasah. 0 43-497 16070 V nedeljo 11. julija na KOPANJE z avtobusom v Piran. Cena samo 700 SrT. 0 421-637_16110 Turistična agencija Nevada, organizira 8 dnevni dopust v ŠPANIJI za samo 310 DEM, odhod je 24. avgusta 1993. Nočni skok na ČEŠKO 29. julija in izlet v GARDALEND 24. julija. 0 325-737 iem Narodno zabavni trlo IGRA na porokah in zaključnih družbah. 0 58-353 16212 Trio ali duo IGRA na porokah ali v lokalih. Veliko petjal 0 70-015 16240 RAZNO PRODAM Ugodno prodam kvalitetno izdelane SMETNJAKE za smeti. Kveder, Pre- 15879 ŠPORT Večji gumijasti ČOLN, novi ŠOTOR za 3-4 osebe poceni prodam. Sene-gačnik, Cankarjeva 17, Radovljica Nerabljene PLANINSKE ČEVLJE Alpina, št. 38, prodam po polovični ceni. 0 242-194 16034 ČOLN Maestral 9 SD in Tomos 3.5, prodam. 0 241-483 16050 403- 16059 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. 0 326-426 - popoldan, Prebačevo 32/a 1S348 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič In Kranja. 0 57-214 16090 ZAMENJAM družbeno stanovanje za garsonjero z vašim doplačilom (samo delavcem tovarne Sava). 0 329-236 16099 STANOVANJA Sobo in kuhinjo oddam v Kranju . 0217-853, od 16. do 18. ure, po 10. jUlijU_14354 STANOVANJE, 83 kvad. m. Planina II, prodam ali zamenjam za manjše. 0 325-301, delavniki od 19. do 21. ure 15258 V Šk.Loki - Frankovo naselje prodamo 3-sobno STANOVANJE (79 kvad. m). 0 620-607 15779 BRAKO prikolico, prodam. 221 SURF Mosor 295, 105 litrov, jadro NPU, powerflex 5.4, 2 jambora, lok Fanatik in ostalo prodam, cena 500 DEM. 0 78-256 _w» ČOLN Maestral 9 in motor Tomos 4, poceni prodam. 0 215-651 16156 «8 SAMSUNG Ipo STORITVE doslje 132 ROSFRAJ VRATCA za kamin, velike in male, prodam. 0 422-024 16042 ORODJA za lestve, prvi obrok 4000 DEM, drugi 2000 DEM, prodam. Faflik Miro, Pot na Bistriško planino I.Tržič. 16048 DALNOGLED, prodam. 16055 242-383 J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10122 IZOLIRAM cevi centralne kurjave in vodovoda z stekleno volno za zasebni in družbeni sektor. 0061/781-269 11654 Nudim prevoze do 17. oseb. 065- 461 14108 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, sejanje peska... izdelujem. Frlic, Zevnikova 5 a, Orehek, Kranj, 0217-937 14341 POSEBNA POLETNA PONUDBA 37 cm 33.520 SIT 51cmTTX 43.100 SIT TV63cmTTX 64.980 SIT TV37cmTTX 36.940 SIT TV55cmTTX 49.930 SIT TV 72 cm TTX stereo 96.590 SIT VIDE0REK0RDERJI od 40.190 SIT HIFI STOLPI od 43.000 SIT C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ■ ob nakupu pogonimo ■ 2 VIDEO KASETI $ .RAUSCH BOROVLJE R 5 Campus, star 19 mesecev, prodam. 0 Korbar, Glinje 4, Cerklje. 16097 TOVORNI AVTO 1213, letnik 1987, prodam. 0 52-187 v soboto popoldan. 16096 Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV YUGO KORAL 55 ali SKALO 55, letnik 90/91, kupim. 0 323-387 ieioo ZASTAVA 101 GTI 55, letnik 1987 in ZASTAVA 128 SKALA 55, letnik, 1989, oba registrirana in odlično STANOVANJE, 3-sobno, CK, telefon, CATV, zamenjam za manjše z vašim doplačilom. Šifra: SEVERNI DEL KRANJA_15959 Dvosobno pritljično STANOVANUE, 62 kvadratnih metrov, z balkonom in kletjo, v centru Bohinjske Bistrice, ugodno prodam. 0 76-828 ieoei V Železnikih, prodam stanovanje 50 kvadratnih metrov, staro 5 let, cena 40000 DEM. 0 329-875 v sredo ali petek od 16. do 19. ure. 10103 Na Jesenicah, prodam eno sobno stanovanje po 750 DEM za kvadratni meter. 0 329-875 v sredo in petek od 16. do 19. ure. 16104 Na Planini 3, prodam dvosobno stanovanje, 62,3 kvadratnih metrov, cena 10500 DEM/ kvad. meter. 0 326-234 16105 Trisobno konfordno stanovanje na Planini 2, cena po dogovoru, prodam. 0 327-685 16112 OPREMLJENO STANOVANJE, 60 kvadratnih metrov, catv, telefon, v mirnem delu Kranja, prodam. 0 212-718_lom 2-sobno STANOVANJE, pri vodovodnem stolpu, s centralno kurjavo, oddamo v najem. 0 214-072 10203 2-sobno STANOVANJE, v Boh. Bistrici, I. nadstropje, centralna, takoj vseljivo, prodam. 0 41-246 GARSONJERO do 20.000 DEM na relaciji Radovljica - Bled, kupim! 0 733-773 16239 Najamem GARSONJERO na Planini. 0 324-767_16245 2-sobno STANOVANJE v Žireh, po 350 DEM/kvad.m. prodam. 0 81- 494 16249 3.5-sobno STANOVANJE, prodam najboljšemu ponudniku. Nježič, Partizanska 27, Kranj 16258 ENOSOBNO stanovanje. 49 kvadratnih metrov, prodam. Šifra: DOGOVOR 16306 ZAMENJAM družbeno enosobno stanovanje, 45 kvadratnih metrov, za manjše stanovanje. 0 328-033 16325_ V Rovinju izdajam dvosobno stanovanje, komfortno, 8 ležišč, cena 50 DEM. 0 216-208_16336 STANOVANJE, 76 kvadratnih metrov, prodam. Bistrica, Tržič. 0 53- 228 16338 Dvosobno STANOVANJE, 65 kva-dratnih metrov, stanovanje na Planini, prodam. 0 328-232 16348 GARSONJERO ali sobo v Kranju, najamem. 0 47-292 16349 VARSTVO VARUJEM otroke na vašem ali mojem domu. 0 212-263 15874 Iščete VARSTVO za vašega dojenčka - oglasite sel 0 215-932 15970 VOZILA DELI REZERVNE DELE, dodatno OPREMO za Škode; rabljene DELE za Zastavo, 126 P, prodam. 0 715-601 - Bojan 15667 CITROEN avtoodpad, rabljeni rezervni deli in odkup vozil Citroen za avtoodpad. 0 692-194 16I62 AVTORADIO Grundig - stereo, z zvočniki. 0 633-677 16263 VOZILA MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu. 0 211-387 10246 AKUMULATORJE vseh vrst Vesna in Topla z 2-letno garancijo od 3.250 SIT naprej, plačilo s čekom 30 dni, najceneje na Gorenjskem nudi Agroizbira Čirče. 0 064/324-802 14943 Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 17. julija 1993. Prijave na 0 49-442 MAZDO 626, letnik 1986, prodam. 0 57-304 15819 Kupim YUGO 55 ali ZASTAVO 101, letnik 1985 -1990, I. lastnik. 0 324- 336_15919 OPEL MANTO, letnik 1976, prodam. Cena po dogovoru. 0 064/715-111, dopoldan 15958 ZASTAVO 101, neregistriran, vozen, prodam. 0 215-811 16004 YUGO 55, letnik 1987 v dobrem stanju, cena po dogovoru. 0 78-945 SUBARU JUSTY 1.0 S, letnik 1990, prodam. 0 421-717 16009 YUGO 45, letnik 1989, prodam. 0 215-768_16012 GOLFA JGL-D, letnik 1983, cena 5300 DEM, prodam. 0 241-593 Ohranjenega vijoličastega SPAČKA, prodam. 0 311-250 10019 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1979, vzdrževan, prodam za 4000 DEM. Janez Arzenšek, 0 43-117 16028 ŠKODO, letnik 1981, registrirano do 14. julija 1994, poceni prodam. O 46-318 16033 R 4, letnik 1989, cena 5300 DEM, prodam. 0 710-795 ali 77-835 16035 YUGO KORAL, letnik 1989, reglstrir-an do 5/94, prodam. 0 422-347 16037_ ODKUP IN PRODAJA vozil, takojšnja Izplačila v DEM. 0 331-061 16039 Kombi ZASTAVA 850, tovorni, cena ugodna, prodam. 0 422-024 16040 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 10/87, prodam. 0 633-118 16043 P 126, letnik 1988, registriran do 4/ 94, 30 OOO km, prvi lastnik, prodam. 0 324-134 16054 JETTA 1.3, letnik 1981, rdeča, nemška, prva registracija 5/92, registrirana do 5/94, motor generalno obnovljen, garažiran, cena 4500 DEM, prodam. 0 871-078 16057 YUGO 45 A, letnik 1987, prodam. 0 422-282 16003 ZASTAVO 750, letnik 1980, registriran do julija 1994, prodam. 0 736- 256 16066 OPEL KADETT 1.6 diesel, letnik 1983, registriran do 10/93, zelo dobro ohranjen, prevoženih 119 000 km, originalna dodatna oprema, cena po^dogovoru, prodam. 0 77-214 YUGO 1-1 GX, letnik 1988, bele barve, cena 4000 DEM, prevoženih 39 000 km, prodam. Benet Emil, ul. A. Rabiča 34, Mojstrana. 16073 Zgoška 15, Begunje. P 126, letnik 1986, prodam. 149 696- 16074 GOLF JXD, letnik 1986, prodam. Omers, Hrastje 197, 0 327-163 16076_ ZASTAVO 750, dobro ohranjen, prodam. 0 59-041 10000 R 5, GTL, letnik 86/87, pet vrat, dobro ohranjen, prodam. 0 328-042 16081_ ŠKODO FAVORIT, letnik 2/91, pro-dam. Posavec 131, Podnart. ieoo4 FORD Taurus 1.6 GNIA, zelo ugodno prodam. 0 713-121 isose R 4, letnik 1990, cena 6200 DEM, prodam. 0 312-255 10007 ZASTAVO 850, letnik 12/84, dobro ohranjeno, prodam. 0 403-185 leoso OPEL KADETT 1.3, letnik 1983, prodam ali zamenjam za YUGO 55. 0 329-107 16094 P 126, letnik 1986, prevoženih 50 000 km, lepo ohranjen, cena 2000 DEM, prodam. 0 403-171 popoldan. 16008 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici OPEL ASCONA, letnik 1986, bele barve, prodam. 0 881-452 od 10. do 22. ure. 16102 P 126, letnik 1981, registriran celo leto, prodam. 0 70-600 ieioo YUGO 55 SKALA, letnik 5/89, ugodno prodam. 0 738-061 10117 AUDI GLS, letnik 1977, ugodno prodam. 0 323-083 10120 R 4 GTL, letnik 1984, 70.000 km, drugi lastnik, prodam. 0 327-564 aH 326-831 16132 P 126, letnik 1980, zelo ohranjen, poceni prodam. 0 217-625 16136 ZASTAVO 750 SE, po ugodni ceni 500 DEM, prodam. Registrirana do 23. septembra 1993. 16139 TOVORNI AVTO 1217, letnik 1979, prodam ali zamenjam za osebni avto. 00621-414, Škofja Loka. 16145 GOLF, letnik 1977, ohranjen, bencina/, prodam. Debeljak, Kidričeva 45, Škofja Loka. 10140 GOLF diesel, letnik 82/83, registriran do junija 1994, lepo ohranjen, nemški, pet prestav, prodam. Cena ugodna. 0 712-655 16149 ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. 0 70-129 16154 SAM ARO 1300 S, 5 vrat, letnik 1989, prodam. 0 221-321 Int. 2285 ieis8 Z 101, letnik 1978, registriran za 1.200 DEM, prodam. 0 211-412 16160_ ZASTAVO 750, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. 0 48-024 16161 PEUGEOT 405 GL, letnik 1991, prodam. 0 620-531 iei63 TRAKTOR STEIER, 18 konj, v okvari. Rozman Vinko, Smlednik 10. iei64 SIMCO HORIZONT, letnik 1979, prodam. 0 310-537 po 14. uri. 10105 YUGO~45 in PEUGEOT 205, ter kolesa - žensko in moško kolo, prodam. 0 328-026 16I66 R 4 GTL, letnik 1986, rdeče barve, lepo ohranjen, registriran , ugodno prodam. 0 45-170 10109 ZASTAVA 850, letnik 1983, rumene barve, registriran do 7. julija 1994, ugodno prodam. 0 41-827 16170 ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam. 0 213-893 10171 ZASTAVO 750 SE, letnik 1981, prodam. Lužnik, Breg 43, Žirovnica. ZASTAVO 128, letnik 8/87, bež z dodatno opremo, prodam. 0 215-333, popoldan v soboto in nedeljo 10175_ YUGO 55, letnik 1986, prodam. 0 70-221, po 20. uri._10170 R 18, letnik 11/1983, lepo ohranjen, prodam. 0 326-142_10179 Z 101, letnik 1985, registriran celo leto, prodam. 0 326-142 16180 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. 0 061/627-542_iei87 Modro Z-101, letnik 1988, novo, ugodno prodam. 0 70-374 i6iso ZASTAVO 101, letnik 1977, registriran do marca 1994, vredno ogleda, prodam. 0 213-809 10100 126 P, letnik 1982, reg. 2/94, prodam. 0 49-421 16191 YUGO 45, letnik 1989 in ZASTAVO 101, letnik 1983. 0 215-545 16192 GOLF, letnik 1982, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. 0 212-813_16193 VW 1200 J, letnik 1974, ohranjen, prodam. 0 47-666 ieim 126 P, letnik 12/87, registriran 3/94, prodam. 0 46-074 10204 YUGO Koral, letnik 6/90, prodam. 0 422/554_16216 FORD Escort, letnik 1976, ohranjen, reg. do 25.5.1994. Gatej, Savska 2, Lesce. 16219 JETTO, letnik 1981, odlično ohranjeno, prodam. 0 43-416 10221 Prodam pravkar registrirano Z 101, letnik 1998, za 1.000 DEM. 0 218- 321 16222 VISO Club, rdečo, letnik 1982, ohranjeno, prodam za 2.600 DEM. 0 326-175_16223 Z 750, letnik 1982, poceni prodam. 0 214-438 popoldan 16224 OPEL Ascono 1.6 S, motor generalno obnovljen, letnik 1977, ugodno prodam. 0 715-130 16226 Z 750, letnik 1979, reg. 3/94, §rodam. Kos, Groharjevo naselje 7, k. Loka 16227 YUGO 45, letnik 1987, prodam. Savska 4, Lesce - stanovanje 10. YUGO 45, letnik 5/1990, prvi lastnik, nekaramboliran. 0 331-061 10231 VOLVO 340 GL, letnik 1987, prodam ali zamenjam za AX ali R 5 diesel. 0 218-820 16251 LADO Samara, letnik 1989, prodam za 6.200 DEM. 0 216-706 16253 Prodam FORD Mustang II, leto 1977, najboljšemu ponudniku. 0 681-457 FIČKA, letnik 1983, registriran do 6.12.1993, prodam. Groharjevo naselje 5, Šk. Loka 16255 Z 101 GTL 55, letnik 12/1986, prodam. 0 50-703 16260 YUGO 45, letnik 12/1990, registriran 2/91, prvi lastnik, prodam. 0 213- 666 16261 Prodam zelo dobro ohranjen NISSAN Automatic, letnik 1987. Možno najetje posojila. Poizvedbe v petek in soboto dopoldan 9 in 10.7.1993. 0 215- 594 16265 126 P, letnik 1989, prodam. 0 801- 575 _16267 ZASTAVA 101 Comfort in Z 128, letnik 1987. 0 325-862_imti GOLF nemški, letnik 1976, reg. do 3/ 94, ugodno prodam. 0 215-710 BIANCHI 112 A, letnik 1983, registriran do 3.3/94, ohranjen. 0 57-921 Kovor 74 «275 R 4 TL, letnik 1984, registriran do 5/ 94. 0 215-710_16278 GOLF GLD, starejši letnik, registriran do konca maja 1994 za 3400 DEM, ali menjam za GOLF benciran, letnik 1986 z doplačilom, prodam. 0 216- 058_16280 YUGO 45, letnik 1989, registriran do 3/94, prodam. 0 710-124 (Pogačnik) 10281 GOLF, bencinar, pet vrat, letnik 5/92, 1600 ccm, prodam. 0 70-701, ogled možen v soboto. 10203 GOLF diesel, letnik 1988, prodam. 0 310-240 10289 FIAT Tipo 1.1, letnik 10/90, prevoženih 48.000 km, cena 13.000 DEM, prodam. 0 81-876 10292 VOLKSVVAGEN PASSAT CL, diesel karavan, letnik 11/86, za 13.800 DEM, prodam. Kepic Miran, Olševek 15. 0 242-659 dopoldan. 10290 ZASTAVO 101, 1300 Mediteran, letnik 1981, 80.000 km, garažirana in nekarambolirana, cena po dogovoru, prodam. 0 50-206, popoldan. Prodam JUGO 45, letnik 1988. Kaj-zer, Prebačevo 58. Dobro ohranjen GOLF, letnik 1987, prevoženih 49.000 km, prodam. Sajovic, Hudo 14, Tržič. 10309 Karamboliran MERCEDES 508 D, prodam. 0 211-668 10310 ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. 0 328-469 16314 YUGO 45, letnik 1985, cena 1700 DEM, prodam. Sp. Duplje 24/A. 16316 YUGO 55, letnik 1988, cena 4000 DEM, prodam. 0 312-255 16317 R 4 GTI, letnik 1990, cena 6200 DEM, prodam. 0 312-255 i63is YUGO 45, letnik 1991, registriran 4/ 94. Cena po dogovoru. Selo 15, Žirovnica 10320 Prodam GOLF, letnik 1979, reg. do 3.4.1994, prvi lastnik. 0 325-709 16322_ Novo CAMP PRIKOLICO 430 Q, cena 6.500 DEM. Nov FIAT TIPO 2000,16 V, cena 26.500 DEM, prodam. 0 622-708 16328 LADO SAMARO, staro do treh let ali kakšen drugi avto, kupim. 0 632- 110_16329 YUGO 45, letnik 1986, registrirano do 2/94. Špikova 11, Drulovka. 16332 CITROEN AX 14 diesel, metallk, letnik 11/89, dobro ohranjen, prodam. 0 212-907 16334 ŠKODO 105 S, letnik 1982, registrirano do 5/94, prodam. 0 324-269 YUGO KORAL 55, bele barve, letnik 1991, prodam. 0 872-603 10010 P 126, letnik 1980, registriran do 2/ 94, cena 650 DEM, prodam. 0 325- 270 18353 R 4 GTL, letnik 1985, prodam. 0 57-637 16354 ZAPOSLITVE Iščemo mlajšo UPOKOJENKO za celodnevno pomoč dvema ostarelima osebama v Kranju. Nudimo stanovanje, hrano in plačilo. 0 064 216- 426_ 15623 Iščem DELO v dopoldanskem času. Šifra: IZNAJDLJIV_15937 V Lescah zaposlim FRIZERKO -FRIZERJA s prakso. Šifra: SEPTEMBER 15945 * * 4 EUROPIZZJK ***** DOSTAVA PIZZ del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^ ob nedeljah od 12. do 22. ure i NOVO* NOVO DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE 064/215-797 Honorarno zaposlimo SLIKO-PLESKARJA. O 242-238 10005 Tehnična trgovina išče PRODAJALCA za prodajo zabavne elektronike na poletnem sejmu v Kranju. Šifra: SPOSOBEN PRODAJALEC 10020 Pizzerija - špagetarija zaposli KUHARJA z izkušnjami. Pogoj znanje slovenščine. 0 632-206 ali 632-403 10030 Nudim redno ali honorarno dobro plačano delo. Šifra: JULU 10077 Pizzerija Ajdna išče študentko ZA POMOČ v strežbi. 0 802-224 10095 Honorarno ZAPOSLIM simpatično dekle za strežbo v lokalu. 0 41-648 od 20. do 22. ure. 10115 Nova pizzerija v Tržiču , išče NATAKARJA ALI NATAKARICO. 0 422-185 ali 422-183_16153 Zaposlimo KUHARJA, KUHARICO ali PRIPRAVNIKA! 0 620-575 16159 Zaposlim ŠOFERJA v B.C.E kate- foriji in večletno prakso. Šifra: VES-EN 16168 Zaposlim KV AVTOOKLEPARJA. 0 422-221 16276 100 - 500 DEM na dan, dobi zastopnik s prodajo uvoženega ZDRAVSTVENEGA ARTIKLA. 0 328-119 petek od 16. do 19. in v soboto 10. do 16. ure 16277 Restavracija Camp Zaka nudi honorarno DELO, za čistilko. 0 78-384 16279_ Kvalificiranega MIZARJA, zaposlim, Mizarstvo Sitar. 0 41-532 10312 Uspešno podjetje IŠČE nove sodelavce. Možna tudi redna zaposlitev. 0 242-147 1634S ZAPOSLIM pohištvenega mizarja. 0 064/48-028 10351 Podjetje z ekskluzivnim zastopstvom tujihTum za prodajo igrač na področju Gorenjske, vabi k sodelovanju agente - zastopnike za pobiranje naročil prodajo in distribucijo igrač. Najuspešnejši bodo imeli možnost redne zaposlitve. IPMHIL061'121'271 VSAK nEI.OVlviK OD9-15 URE. ŽIVALI PRAŠIČE za rejo in ODOJKE za zakol prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0 733-232 14378 Oddamo več PSIČKOV. 0 242-484 15976 Rjave JARKICE, stare 7 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, 0 621- 475 15980 Prašiče težke od 20 do 100 kg, prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. 0 714-376 in 733-508 16002 Telico SIMENTALKO v devetem mesecu brejosti, prodam. 0 801- 151 16003 Štiri mesece staro TELICO, prodam. Eajovec Marija, Mlakarjeva ul. 43, enčur._ieoio Mlade brak Jazbečarje, odličnih staršev z rodovnikom, prodam. 0 823-120_16013 Brejo TELICO Frizijko in 8 tednov stare prašičke, prodam. 0 65-482 16014 Kravo SIMENTALKO po tretjem teletu, prodam. Hafner Tine, Binkelj 7, Škofja Loka ieoi5 TELIČKO staro 7 mesecev, prodam. 0 46-318 16032 ČISTOKRVNE NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, cepljeni, prodam. 0 422-024_16041 ROTTWEILER-je z rodovnikom, stare 12 tednov, cepljene, prodam. 0 271-142_16047 ŠARPLANINKO staro 3 mesece z rodovnikom in zapravljivček, ugodno prodam. 0 49-326 16048 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, prodam. 0 622-859 ieoei LABRADORCE z rodovnikom in JAZBEČARJE brez rodovnika, prodam. 0 692-761 16052 »Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE126, tel.:9943-463-21415 V0ZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO, ŽELVI RDEČEVRATKI z akvarijem II čistilcem, prodam. 0 310-251 1613S Oddam NEMŠKE OVČARJE, star« en mesec in pol. 0 312-532 iw| Več KRAV po izbiri in več telet starosti od 5 tednov dalje, prodam 0 738-015 161S* PAPIGE Skobčevke, različnih barv. prodam. 0 41-905_iei^ KRAVO, 8 mesecev brejo, drug0 tele, prodam. Prešernova 32. Mengeš._leisr TELICO SIMENTALKO v devetem mesecu brejosti, prodam. Ažmarv Dvorska vas 15, Begunje._lei^ ZAJCE za nadaljno rejo, prodam. ' 633-885_ieifl KRAVO FRIZIJKO, tik pred tretjo telrtvljo, prodam. 0 712-254 jw[ Rjave in grahaste JARKICE, prodam. Stanovnik. 0 65-546 i6itf Čistokrvne mladiče sivega PUDLJA prodamo. 0 218-639 ieirt TELIČKO, 7 tednov staro, za reja prodam. 0 64-205_loj* Oddajam prvovrstno MLEKO. • 329-006_iei»J Brejo TELICO, prodam ali menja"' za jalovo goved. Vlrmaše 42, Loka I61«8 Oddam 3 mesece starega, prijazne* ga KUŽKA. 0 312-103 Zg. Bitnj« 194 1620« — JARKICE RAZLIČNIH STAROSTI. BELE piščance za dopitanje in prS' šiče, prodam. Hraše 5, Smlednik 061/627-029 16201 Mlado KRAVO simentalko, 4 mesec« brejo in KOZO z mladičem ali brez. prodam. Slanovc - pri cerkvi. ZfJ' Bitnje 68_102* KODRA temnorjavega, starega dv* meseca, pritljikavega, prodam. ^ 327-319 1622« 3 leta staro KOZO, prodam. 0 46- 227 1622» Čistokrvne Irske SETRE, stare 8 tednov, cepljene, prodam. 0 310' 057 od 8. do 18.ure 162* KOZE in KOZICE, za pleme ali zakol. prodam. 0 622-191_itftf PUJSKE 20-25 kg, prodam. 0 Zg Brnik 56 0 421-239_1625» Prodam mlade PSIČKE, irske setre, po zelo ugodni ceni. 0 063/37-38» ali 063/36-081 ie2»» Mlado KRAVO po teletu, prodam. 0 682-727 162«« -...... -* ODDAM čistokrvnega Labradorca. dobri družini. 0 422-314 \v& J KOKOŠI za nadaljno rejo ali zakol. prodam. 0 401-001_iMflJ TELIČKA SIMENTALCA za nadaljrtf rejo, prodam. 0 682-544 1630^ OVCO in JAGNETA, prodam. 0 45' 502_io3tf TELICO SIMENTALKO, staro enO leto, prodam. 0 242-484 i630< VVALDHAUSER Borovtje. tel. 9943-4227-3227 * VAS NAJBLIŽJI FORD * NOVI IN RABLJENI DELI ***** TUDI SUBARU ZASTOPNIK^ Zaradi velikega zanimanja bo v četertek, 15. 7. '93, ob 22. uri ponovitev MOŠKEGA STRIPTIZA v izvedbi italijansko ameriške skupine MAN STREAP. V času programa bo vstop samo za ženske ! i Dve breji telici SIMENTALKI, prodam. Sp. Duplje 7V_16341 Brejo KRAVO, v devetem mesecu, prodam. 1 51-753_16342 JARKICE rjave, tik pred nesnostjo, prodam. Naklo, c. 26. julija 48. 16347 Srednji ŠNAVCER, poper-sol, perspektivni mladiči. tir 223-412 lesso Telico SIMENTALKO, težko 130 kg za rejo in pujske težke od 25 do 30 kg, cena 300 SIT, prodam. Stanonik Jurij, Smoldno 3, Poljane. 16O6O Mlade PERZIJSKE MUCKE, prodam. tB 329-893 16I13 Leto dni stare KOKOŠI za nadaljno rezali zakol, prodam. « 738-949 TELETA SIMENTALCA, starega en teden, kupim. S 43-483 16124 BIKCA simentalca, prodam. 494 I 43- 16319 150 mladih NESNIC, Prodam, tir 70-780 kletko, 16324 Enoletne KOKOŠI, prodam. 104 403- 16335 ZAHVALA Ob kruti usodi, ki žal ne pozna milosti in nam je iz naše sredine za vedno iztrgala našo ljubljeno __ANITO VETERNIK je težko najti besede, s katerimi bi se zahvalili vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih bolečine stali ob strani, darovali cvetje in v tako velikem številu pospremili našo Ani t o na njeno zadnjo pot. Besede tolažbe, na tisoče prelitih solza in pa njen mnogo prerani grob, pokrit s prekrasnim cvetjem, nam bodo večno ostali v spominu, zato vsem in za vse iskrena hvala. Žalujoči: OČKA, MAMICA, BOŠTJAN Teleta SIMENTALCA, starega en teden, kupim. « 422-719 16337 KRAVO SIMENTALKO, brejo (tretjega teleta), v osmem mesecu, prodam, tt 422-780 16305 Teličko SIMENTALKO, staro dva meseca, prodam. tir 733-196 lesu PRAŠIČKE, težke 20 do 150 kg, prodam. S 65-546, Stanonik. 10202 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Uspešno podjetje zaposli več sodelavcev na področju Gorenjske, delo je zelo kreativno. «jjr 324-979 TALBOT HORIZONT, 1100 cm, si-vometalizirann, garažiran, prvi lastnik, prevoženih 139.000 km, lepo ohranjen, z vgrajenim avtoradi-jem Blaupunkt, cena 4.000 DEM, prodam. Rado Kokalj, «Jfr 242-766 126 P. letnik 1988, prevoženih 28.000 km, registriran do 6/94, prva lastnica, prodam. 9 41-480, petek od .15. do 18. ure in sobota od 9. do 12. ure ZAHVALNICA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete MARIJE HORVAT roj. Poljka Marija se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izraženo sožalje, nesebično pomoč, za podarjeno ^tje in sveče. Posebna zahvala g. kaplanu Bojanu za lep pogreb, iskrena hvala osebju UKC, bolnišnici Golnik za skrb in nego v času c?«.er*vi.^>1**ni' Stenškovi. Iskrena hvala tudi tovarni SAVA, Kr»ni ^!LU P,?dJetiu Krani, pevcem, Kulturnemu društvu Kranj, spomeniškemu varstvu in muzeju. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Jožko in ostalo sorodstvo Kranj, 2. julija 1993 ZAHVALA Ob nenadni, boleči in mnogo prerani smrti ljubega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca BORISA ROZMANA •^iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in delovnemu kolektivu LIP Podnart, mladini j-Ancovo in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrekli pisna in ustna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. osebno hvala pevcem, govornikoma za poslovilne besede m 8- župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ali kakorkoli pomagali, še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Lancovo, 7. julija 1993 ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostali so sledovi tvojih rok. Ob boleči izgubi naše drage mame TONČKE ZIBELNIK se zahvaljujemo sosedam Karolini, Idi, Alenki in Suzani za nesebično prvo pomoč. Zahvaljujemo se tudi ostalim dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim, g so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi g. Upniku za opravljeni obred, ter osebju intenzivnega oddelka inštituta Golnik za vso pomoč. VSI NJENI MEŠALEC za beton, 105 litrov, skoraj nov, ugodno prodam. 9 212-853 int. 294, dopoldne in 43-372, popoldne. RIBEZ in MALINE prodamo. C. 1. maja 4, Kranj. * 324-979 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame KATARINE KOCJANČIČ rojene Grilc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste moji mami pomagali, jo obiskovali, spoštovali in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam sestri Ani in dr. Stenšakovi za vsestransko pomoč v času njene bolezni. Hvala častitljivi duhovščini in pevcem za lep obred. Iskrena hvala. Žalujoča: hčerka Zofija z družino V SPOMIN 12. julija mineva dve leti, kar je prenehalo biti plemenito srce moje žene, mame, stare mame ter sestre MIMI LOTRIČ iz Jamnika, roj. Čarman Spomin nanjo je boleč. Vsem, ki se je spominjate in ste jo imeli radi, najlepša hvala. Se posebno hvala vsem tistim, ki ji lepšate njen grob in prižigate sveče. Žalujoči: mož Ivan, sin Ivo ter Stane z družino Jamnik, 9. julija 1993 ZAHVALA Ob žalosti in mnogo prezgodnji izgubi ljubljene žene in mamice ANICE ZUPAN roj. 1950 se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Se posebna zahvala dr. Hriberniku, lovcem, g. župniku, šolskim otrokom, pevcem in rogistom. Vsem in vsakemu posebej, ki ste se kakorkoli spomnili nanjo, še enkrat iskrena hvala. Mož Štefan ter sinova Lojze in Gregor Jezersko, L julija 1993 V SPOMIN Nihče ne ve za bolečino, odkar v našem domu Tebe ni, a spomin nate vsak dan bolj in bolj iivL Žalost, solze, bolečina, te zbudila ni, tiho nema je gomila, kjer počivaš mirno ti JOŽETU MURIJU st. 10. julija mineva eno leto, odkar je utihnil glas in utihnilo njegovo plemenito srce. Ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se res ne vrne več. Z bolečino in ponosom hranimo nanj spomin. Vsem, ki se spominjate njegove vedrine in kadarkoli postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi Podgora, 9. julija 1993 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, brata, strica JOČE -s PERICA se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in izraženo sožalje. Žalujoči: žena, sin, hči, bratje in sestre z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in brata VINKA NASTRANA iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Kliničnemu centru v Ljubljani za zdravljenje, gasilcem in g. župniku Slabetu za lep pogrebni obred. Hvala tudi Novčku za pogrebne storitve. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Voglje, 23. junija 1993 V SPOMIN 16. julija mineva leto dni, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata MARTINA TURKA iz Črnivca l Spomin nanj je svež in boleč. Vsem, ki se ga spominjate in ste » gaimeli radi, najlepša hvala. Še posebej hvala vsem Ustim, ki mu prižigate svečke. Vsi njegovi Črnivec, 16. julija 1993 V SPOMIN Solze, ialost, bolečina te zbudda ni, ostala je praznina, ki hudo boli K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo. 7. julija je minilo leto, odkar je nehalo biti plemenito srce naše dobre mame FRANČIŠKE ČADEŽ iz Zminca pri Skofji Loki Vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njen grob, prisrčna in iskrena hvala. Hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in stare mame ANGELE ŠKOFIC roj. Urbane, p.d. Bdetove mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, praporščakom, govornici g. Dani, sodelavcem kolektiva Brdo in Mesoizdelki Škofja Loka, g. župniku in g. Evi Novinec. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJENI Bovka, Rafz, 29. junija 1993 Obnova ceste Hotemaže-Britof - Med redkimi, predvsem pa pozno začetimi obnovami na regionalnih in magistralnih cestah na Gorenjskem, se je, čeprav je bila načrtovana že pred dvema mesecema, minuli teden začela obnova regionalne ceste Hotemaže - Britof. Tokrat za pozen začetek nista kriva investitor -Republiška uprava za ceste ali izvajalec - Primorje Ajdovščina, marveč težko sporazumevanje s posameznimi lastniki zemljišč. In tudi zdaj dela potekajo na najtežjem odseku za sporazumevanje na Visokem. Kaže, da bo cesta na že do zdaj najožjem in nevarnem delu še naprej, po obnovi, ozko grlo. Predstavnik podjetja Primorje Ajdovščina sredi tedna nerazumnega dogajanja ni želel komentirati. Če bo tako ostalo, se bodo pa nad takšno rešitvijo prav gotovo še dolgo spraševali vozniki oziroma uporabniki te ceste: Kdo in zakaj vendar si je na tem delu omislil takšen "spomenik"? - A. Ž. Otroci iz revnih družin taborijo na Pokljuki Igriva druščina pod šotori Pokljuka, 8. julija - Družine v vse slabših socialnih razmerah svojim otrokom težko privoščijo počitnice. Ta razlog je tudi botroval odločitvi Mladih krščanskih demokratov, da na Pokljuki priredijo poletni tabor za otroke iz socialno najbolj ogroženih družin. Ta teden jih na Rudnem polju letuje 62. »Na socialne službe smo naslovili predlog, naj iz vsake občine v Sloveniji izberejo po enega otroka iz najtežjih socialnih razmer,« je pripovedovala ena od organizartork tabora Sandra Kr-žan. »Predhodno smo zbrali 200 imen, vendar smo bili finančno sposobni izpeljati letovanje le za 50 otrok. Naposled smo jih na Pokljuko pripeljali 62. S petih zbirnih mest po vsej Sloveniji smo jih na Gorenjsko pripeljali z železnico, ki je financirala pot. Postavili smo šotore, ki so nam jih skupaj z drugo opremo za taborjenje priskrbeli na obrambnem in ministrstvu za notranje zadeve ter pri civilni zaščiti. Življenje v taboru je sicer organizirano po skavtsko, le hrano nam zagotavljajo v učnem centru na Rudnem polju, kjer smo tudi prenočevali, ko nam je dež žalil šotore.« Izleta v Trbiž Društvo upokojencev Kranj organizira v sredo, 28. julija, in v torek, 3. avgusta, celodnevna izleta v Italijo. Julijski izlet je nakupovalni (Trbiž), v programu je tudi ogled Rabeljskega jezera, trdnjave Kluže, muzeja v Kobaridu, Hudičevega mosta nad Tolminko itd. Prvi torek v avgustu pa bo avtobus izletnike popeljal do Višarij, nekaj časa bo tudi za nakupe v Trbižu, ogled trdnjave Kluže in za vzpon na Vršič. Podrobna programa obeh izletov, informacije in prijave: Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, ob ponedeljskih, sredah in petkih med 8. in 12. uro. Odsek za pohodništvo kranjskega Društva upokojencev pa že prihodnji četrtek, 15. julija, vabi na pohod do Vintgarja. Odhod z avtobusom iz Kranja bo ob 7.30 (do Bleda). Pohod na Veliki Lemež Planinsko društvo Kranj organizira 17. julija 1993 dvodnevni pohod na Veliki Lemež. Odhod bo z rednim avtobusom ob 6.30 uri iz Kranja. Tura je zelo zahtevna. Prijave in informacije sprejema Planinsko društvo Kranj. Nov begunski val Na Jesenicah je vedno več beguncev Jesenice, 8. julija - V jeseniški občini so zmotno pričakovali, da se bo begunski val umiril. Vedno več beguncev iz Bosne in Hercegovine ilegalno prestopa mejo in na Jesenice prihajajo brez vseh dokumentov in so tudi brez begunskega statusa. Vedno več kriminala med mladimi. V jeseniški občini ugotavljajo, da je pri družinah vedno več beguncev. Ko so ukinili begunski center na Hrušici in ko so se nekateri begunci začeli počasi vračati, so pričakovali, da se bo begunski val umiril. Zdaj pa je jasno, da se število beguncev samo še povečuje in očitno je, da mnogo beguncev ilegalno prestopa meje. Nekateri begunci, ki pridejo k sorodnikom na Jesenice, se prijavijo, številni pa so brez vseh dokumentov in tudi brez begunskega statusa. Zato niso upravičeni do pomoči dobrodelnih organizacij, saj v zbirnem skladišču Rdečega križa razdeljujejo hrano le tistim, ki so prijavljeni in imajo kartone. Pakete hrane dobivajo enkrat mesečno. Še vedno pa begunci nekatere vrste živil, ki so v paketih, odklanjajo. Vse tiste službe, ki se na Jesenicah ukvarjajo z begunsko problematiko, opozarjajo na resnost problematike in pričakujejo, da bodo ustrezni republiški organi kaj ukrenili: kako obravnavati tiste številne begunce, ki so brez vseh dokumentov? Precej problemov pa je na Jesenicah, kjer je po približni oceni 1.700 beguncev, z otroki beguncev, ki so poleti prepuščeni sami sebi. Begunsko šolo je letos zaključilo 207 otrok. Upajo, da bo šola tudi v jeseni nadaljevala z delom, čeprav so velike finančne zagate, saj ministrstvo za šolstvo in šport učiteljem, ki poučujejo na begunski šoli, dva meseca ni nakazalo nič denarja - niti skromne nagrade za njihovo delo ne. Otroci iz te šole in begunski srednješolci postopajo po mestu in se zbirajo v skupinah. Zabeležili so že kar nekaj primerov mladoletnega prestopništva - najbolj pogosto ti mladi begunci izsiljujejo. Komisija, ki se ukvarja z begunci, je zato pripravila program aktivnosti za mlade. Begunski otroci naj bi se vključili v razna društva in organizacije, predvsem športne. V športnem parku Podmežaklo naj bi se pod nadzortsvom ukvarjali s športno rekreacijo, šole pa naj bi tudi odstopile svoja igrišča za mlade iz Bosne in Hercegovine. Tudi jeseni naj bi pripravili več programov za delo z mladimi, predvsem srednješolci. . Druščina pri igri. Denar za tabor na Pokljuki je prispeval tudi Urad za mladino, malo so si Mladi krščanski demokrati pomagali z denarjem od zbranega papirja, Karitas pa je pomagala z živili. Če bodo finančno zmogli, bodo tabor naredili tradicionalen, saj imajo z 200 klici na pomoč zadosten dokaz, da so potrebe po tovrstnem razvedrilu otrok iz revnih družin vse večje. Med 62 počitničarji na Pokljuki se jih večina lahko pohvali, da imajo doma več bratov in sester, slišati je tudi pretresljive zgodbe o izgubi staršev, o tem, da so ostali brez dela, medse pa so sprejeli tudi gojence iz slovenskih vzgojnih domov odprtega tipa. Teden dni počitnic je kratko razvedrilo za otroke, vajene trdih razmer, vendar so jim te dni skušali kar najbolj popestriti. Odpeljali so jih na izlet na Uskov-nico in Viševnik, priredili šaljive igrice in lutkovno ter likovno delavnico, jim pomagali spoznavati naravo Triglavskega narodnega parka in raziskovati jame, obiskal jih je tudi domačin z Madagaskarja in jih učil tamkajšnjih pesmi. Vsi otroci po vrsti, stari od 7 do 12 let, pa so bili najbolj navdušeni nad tabornim ognjem. Tako tudi 10-letna Vanja Urgelj, doma iz Radovljice. »Prvič sem na počitnicah na Pokljuki. Všeč mi je, ker hodimo na kratke izlete in zvečer zapojemo ob tabornem ognju. Drugače ne hodim nikamor na počitnice, razen včasih v kolonijo.« Damjan Košir, star 11 let, prihaja iz Tržiča. Čeprav ga je sprva zelo mučilo domotožje, mu je taborjenje všeč. »Počitnice drugače preživljam kar doma, le včasih se odpravim s starši kam na obisk.« Barbaro Krajne iz Kamnika poleg tabornega ognja najbolj navdušuje Sandra, ki jo sicer pomotoma kdaj pokliče tovarišica,.čeprav so zmenjeni, da se z voditelji tabora tikajo in kličejo z imeni. »Stara sem osem let, na Pokljuko pa sem prišla skupaj s petletno sestrico Alenko, saj bi bili drugače težko ena brez druge. Tu na taborjenju se lepo igramo, rišemo, tečemo, hodimo na izlete in se gremo "malo šolo v naravi".« Igor Lavtar iz Zabukovja pri Besnici pa pravi: »Star sem osem let in sem prvič sam na počitnicah. Drugače poletje preživim kar doma, včasih grem k (bratrancu) Roku. Najbolj mi bo ostal v spominu taborni ogenj, kjer pojemo in se za-bavmo ob harmoniki.« • D.Z.Žlebir Foto: J. Pelko Slabost pri košnji Jamnik, 8. julija - Predvčerajšnjim, v sredo, 7. julija, se je ob 19. uri pri košnji Albin Lotrič z Jamnika huje poškodoval. Ko je kosil nad regionalno cesto Jamnik - Dražgoše, mu je postalo slabo, omahnil je po strmini ter z glavo udaril v betonski jašek. S hudo rano na glavi so ga odpeljali najprej v Zdravstveni dom Škofja Loka, nato pa v Klinični center, kjer je ostal na zdravljenju.© D. S. Neprimerna hitrost Jesenice, 8. julija - V torek, 6-julija, ob 16.45 uri se je na križišču mestnih ulic Tomšičeve in Razgledne na Jesenicah zgodila prometna nezgoda. Voznik specialnega vozila kranjske registracije Robert Prešeren z Jesenic je vozil z neprilagojeno hitrostjo, v nesreči pa je bil sopotnik Jurij Jeršin iz Rateč huje telesno poškodovan. • D.S. Na Nizozemskem v teh dneh potekajo 11. evropski olimpijski dnevi mladih. Sinoči sta, po lepem vremenu v kvalifikacijah, v finalnih bojih nastopili tudi Brigita Langerholc in Marcela Umnik, članici Atletskega kluba Kranj. Po oceni atletskih strokovnjakov sta obe mladi atletinji velika upa slovenske kraljice športov, o čemer se je javnost prepričala (tudi) ta teden na "mladinski olimpijadi". Na fotografiji: Brigita (prva z leve) in Marcela skupaj s predsednikom Atletskega kluba Kranj na nedavni predstavitvi gorenjskim direktorjem v Klubu Dvor. Foto: Gorazd Sinik Spominska slovesnost na Ledinah Kmečke žene na Blegošu Pojutrišnjem, v nedeljo, 11. julija, kmečke žene iz Poljan in Javorij skupaj s Planinskim društvom Škofja Loka organizirajo tradicionalno srečanje na Blegošu. Ob koči na Blegošu bo v nedeljo opoldne najprej kulturni program, zatem pa pestre družabane igre, sreče-lov in še kaj, kar sodi zraven. Izlet v italijanske Dolomite Društvo upokojencev Preddvor pripravlja v sredo, 21. julija, izlet v italijanske Dolomite (Cortino d'Ampezzo). Informacije o programu izleta in prijave z vplačilom sprejema DU Preddvor v Domu krajanov v ponedeljek, 12. julija, in v torek, 13. julija, med 18. in 19. uro. Spominska svečanost v Dolenji vasi Krajevna organizacija ZB Selca prireja spominsko svečanost v nedeljo, dne 11. 7. 1993, ob 9.30 uri pri spomeniku v Dolenji vasi v spomin 50. obletnice streljanja talcev. Pokaži kaj znaš Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojencev Kranj vas vabi na prireditev "Pokaži kaj znaš", ki bo v sredo, 14. julija 1993, z začetkom ob 17. uri v prostorih gostišča društva upokojencev, Tomšičeva 4. Gorenjsko predtekmovanje za miss Slovenije Jutri, v soboto zvečer, bo ob 20. uri na kranjskem letnem kopališču prireditev "Miss Sa-lovenije", na katerem bodo izbrali finalistke za državno tekmovanje. Organizatorji obljubljajo vsestransko lep večer (brhke lepotice + pester program z modno revijo) in lepo vreme. Če bo vreme jutri zvečer slučajno zatajilo, bo Miss Slovenije pojutrišnjem zvečer. Kranj, 8. julija - Minulo nedeljo so se pod severnim ostenjem Kamniških Alp na Ledinah zbrali prijatelji gora, gorski reševalci, enota gorske policije, piloti in letalci-reševalci Ministrstva za notranje zadeve v spomin na ponesrečence v letu 1975, ko seje zrušil helikopter. Na srečanju je župan Škofje Loke g. Havvlina vzkliknil: "Kdor še ni bil na Ledinah, ne more dobiti državljanstva Slovenije, kajti šele tako se da ceniti in ljubiti Slovenijo!" Na srečanju so se poklonili spominu preminulih pred 18 leti, predsednik PD Kranj Franc Ekar pa se je zahvalil gorskim reševalcem in pilotom za humanitarno opravljanje dela ter Ministrstvu za notranje zadeve za prevoze težkega tovora s helikopterjem. Na tem delu se je namreč začela obnova poti v severni steni Koroške Rinke. Prevozi materiala pa so v pomoč markacistom PZ Slovenije in PD Kranj, ko bodo nameščali varovalne naprave. • A. Ž. RADiO S 1.3 F n SO KAM S *f. OfrMRZNIU M /Ml