CB*
T^and
s-yuduc6...
'Ameriška Domoviim/i
lTI J
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 13, 1947
LETO XLIX-VOL. XLH
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE Ju^a *■
vet diplomatskih zvez
SE ENKRAT O, BREZJAH. — "Slov. por.’ poroča 22. avg. "o izkoriščanju verskih čustev v protiljudske namene.” Vse namreč, kar ni všeč komunistom je že protiljudsko. To si komunisti tolikokrat pripovedujejo, davčno sami verjeti. Posebno piko imajo zadnje čase na Brezje, ker se tam zbira toliko ljudstva.
% Takole piše kom. list: “Cerkve, prižnice in spovednice izrabljajo duhovniki za zahrbtno propagando proti ljudski oblasti. Med drugim organizirajo božjepotna romanja, kjer na nedostojen naših jn po naši ustavi nedopusten' način izkoriščajo verska čustva delovnih ljudi.”
(Došle preko Trsta)
predstojnik Bogdan Markelj.
Potem pripoveduje, da so na Veliki šmaren neki ljudje hodili
mumstov najeti izzivaci). Ob
Za pametnega človeka je jasno, da so komunisti iskali, kako bi udarili brezjansko božjo pot. če bodo imeli korajžo in če mislijo, da so že dovolj zasidrani, bodo božjo pot zaprli.
ŠIKANE ROMARJEV. — že pred tem dogodkom so slavne oblasti šikanirale romarje na
z republiko Čile /
Vzrok je, ker je čile izgnala dva jug. diplomata
Belgrad. — Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve naznanja, da je Jugoslavija pretrgala diplomatske odnoša-je z republiko čile. To, da je
Dr. Krek m XX«
važni misiji"’"1'"
Ameriki
mraje v zadnje vozove. V šiški tov minister. so te vozove odklopili in romarji so morali čakati tam do naslednjega jutra.
Iz pilem vemo, da po 15. avgustu niso hoteli dajati romarjem železniških vozovnic, če je kdo hotel dobiti listek do Otoč,
ŠKANA. — V Ljubljani so za- slovansko ministrstvo.
dveh ^poidne da se je skupin, j ^^n^” romarjev stepla. Nato je biloicijala Teodora Tavčarja in Ro-treba preiskave Sum je padel mana Tominca. Ne ve ali je na samostan. Tam so našli pr. L y zvezi , Brezjamij ali ne. starem patru Bonaventuri Res- PRIH0VA PRI KONJICAH.
", 8 plšto!e znamke Gas-1 _ verniki iz dekanije o Sloven-ser, mnogo belogardistične lite-|ske Konjice nfl štajerskem so
rature (kot pn obsojenem^pro-	iredih 15. aygusta romanje na
fesorju Furlanu!), 15 uniform, v prihovo , KoI)jicah. Vodil
’,°’°r j« vse dekan Franc Tovornik, din (kakih 20,000 dolarjev). Po Ko je vabil na to romanje je za_
tem dogodku sta b, a seveda are- pisa, y okrožnici ljudstyu> da je tirana velika zločinca zlatoma- upravičen strah pred snrk Bonaventura Resman m
—StapfflMje odobrila Mmemu*
i n j L TRST IZBERETA
resolucijo, da bo
pazila na Grikem
Tri balkanske države so krive homatijam na Grškem samo pogojno
New York. — Politični odsek Zveze narodov je odobril resolucijo Zed. držav, ki govori, da se postavi na Balkanu stalna komisija, ki bo pazila na razvoj do-gddkov. Proti je glasoval ves ruski blok s češko vred.
Po štiriurni debati je pa skupščina sprejela francoski in angleški kompromis, da se Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo ne obdolži “direktno,” da pomagajo grškim rebelom. Kompromis se glasi, da se “vzame na znanje” poročilo preiskovalne komisije, ki je v svojem poročilu obdolžila te tri države: Kompromis je bil sprejet z 32 proti 7 glasovom. Z ruskim blokom je glasovala proti tudi Islandija.
Potem je bil sprejet še dodatek predlogu, ki pozivi je Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo naj ne store ničesar v pomoč grškim gerilcem. Za je glasovalo 34 držav, proti zopet 7. Z sovjetsko skupino je spet glasovala Islandija.
OBE SOSEDI
New York. — Zed. države, Rusija, Anglija in Francija so odločile, naj izbereta novega tržaškega guvernerja Jugoslavija in Italija. Toda predlagana oseba mora biti predložena končno odobritev varnostnemu koncilu Zveze narodov.
To pereče vprašanje Veliki Štirje niso mogli dozdaj rešiti, zato so prepustili Jugoslaviji in Italiji, da se s tem ukvarjata.
Zastava ni za sedež v avtomobilu
Portsmouth, O.. — Cecil Richards je bil obsojen v globo $50, ker je z ameriško zastavo pokril sedeže v avtu. Izgovarjal se je, da ni mislil nič slabega pri tem.
Cilenška vlada je pognala iz dežele Dalibora Jakasa, ki je tajnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Buenos Aires in Andreja Cunjo, ki je bil jugoslovanski zastopnik v Santiago, čile. To je del kampanje, ki jo vodijo gotove države prosti Jugoslaviji, izjavlja jugo-
V Washing tonu se je sestal s predstavniki raznih narodov
Dr. Miha Krek se je vrnil iz Washingtona v Cleveland. V Washingtonu se je razgovarjal s predsednikom Hrvatske kmetske stranke, dr. Vladko Mačkom, bivšim ambasadorjem dr. Konštatttinom Foti-čem, bivšim ambasadorjem v Ankari, g. Ilijo Šumenkovičem, bivšim predsednikom ogrske vlade Nagy-em, zastopnikom bolgarske kmetske stranke Dimitrovom, s zastopnikom polj-Čilenska vlada je pa izgnala Iškega, romunskega in drugih jugoslovanska diplomata, ker narodov, ki žive po zadnji voj-sta vodila kampanjo proti Zed. ni pod jarmom sovjetskega ko-državam in proti načrtom za j munističnega diktatorskega re-obrambo zapadne hemisfere (žima. po navodilu mednarodne ko-1 Poleg tega se je dr Krek mumstične organizacije v Bel-, sregai s zastopniki važnih in
gr®”u’	, ,	| merodajnih listov v Washing-
Republika Čile. ni imela. v|tonu New Yorku ter posre-Belgradu svojih diplomatov, doya[ prj ameriških podpornih torej je ukinjenje diplomat- organizacijah
skih odnošajev samo formalna zadeva.
V Moskvi so kihnili, v Belgradu so pa zavpili: Bog pomagaj
Belgrad. — Nekaj ur zatem, ko je moskovska “Pravda” napadla Zed. države, na katerih povelje da je čilenska vlada izgnala dva jugoslovanska diplomata, je Titova vlada naznanila, da je pretrgala diplomatske odnošaje z republiko čile.
Diplomata sta bila izgnana pod obtožbo, da sta hujskala delavce v Čile k stavki in da sta vodila propagando proti Zed. državam.
Da sta bila jugoslovanska diplomata zapletena v stavko, dokazuje dvoje pisem, ki jih ima čilenska vlada v rokah in ki jih je pisal Dalibor Jakas (ali Jakac) svoji ženi. V enem pismu piše Jakas, da stavka v Čile dobro napreduje in da se vrši natančno po načrtu.
YMafewdio 1
meče krompir proč, da vzdržuje cene
Letos se ga je zmetalo proč že 595,000 bušljev, pa ga bodo še
Washington. — Naša vlada še vedno meče proč krompir, čeprav na drugi strani apelira, naj varčujemo s hrano, da jo bo več ostalo za lačno Evropo. Poljedelski urad naznanja, da je bilo v 8 mesecih letošnjega leta zavrženega do 595,000 bušljev krompirja. Prošlo leto ga je vlada pometala proč, ali pa pustila, da je zgnil v zemlji, do 22,000,000 bušljev.
Vse naj bi pomagalo vzdržati cene krompirju. Vlada plačuje letos za krompir $1.34 bušelj, prošlo leto je plačala pa 90 centov. Prihodnjega januarja bo vlada plačevala krompir vse od $2.65 do $3.25 za 100 funtov.
Prošlo leto je poslala vlada 6,500,000 bušljev semenskega krompirja Nemčiji, več kot 1,-52’,000 vreč po 100 funtov pa Franciji, Italiji, Belgiji, Španiji in Portugalski.
za naše begunce. Povsod je bil dr. Krek zelo ljubeznivo sprejet, povsod
so z zanimanjem poslušal:
našem starem kraju in o
jugovzhodni Evropi, kjer vlada sovjetsko-komunistični teror.
Dobrodelne organizacije, ki imajo svoj sedež v Washingtonu, so pokazale veliko zanimanje za bridko usodo beguncev. Zastopniki uradov in političnih demokratičnih strank pa so v razgovorih naglašali potrebo enotnega nastopa proti sovjetskem komunizmu in njegovim krvavim režimom V Evropi.
Ameriški državni urad pozna dr. Kreka še iz časov, ko je bil v jugoslovanski vladi in njegovo iskreno ter nesebično delo za Slovence in za ujedi-njeno Jugoslavijo. Zato je še vedno priznan kot edini zastopnik v tujini, ki lahko govori v imenu velike večine Slovencev in v imenu Centralnega slovenskega odbora za Slovenijo, katerega predsednik je.
Na 1,000 ameriških županov so se obrnili za pomoč v kampanji
Washington. — Trumanov odbor za varčevanje živil ši-Amerike, je apeliral na
1.000	ameriških županov, naj pomagajo izpeljati to kampa-rijo, da se prihrani čim več živeža in ga pošlje v Evropo.
Predsednik Truman bo pa poslal sličen apel na vseh 48 guvernerjev ta teden. Guvernerji naj bi v svojih državah odobrili to vladno kampanjo za varčevanje živeža in pozvali ljudi, naj upoštevajo apel vlade, da se vzdržijo vsak torek mesa in vsak četrtek perutnine in jajec.
Župani v mestih, ki štejejo
10.000	prebivalstva ali več, so dobili od Trumanovega odbora apel, naj v svojih mestih indorsirajo to vladno kampanjo za varčevanje z živežem. Namen te kampanje je, da se prihrani 100,000,000 bušljev žita, ki bi se ga poslalo lačni Evropi.
Ako bo ta prostovoljna kampanja uspela ali ne, se ne more še vedeti, ker je v teku komaj en teden. Vendar se iz več mest poroča, da je nekaj padla prodaja mesa, perutni-
ZBIRANJE ŽIVIL ZA EVROPO BO DRUG MESEC
New Orleans. — Delegati 33. konvencije Katoliške dobrodelnosti so sklenili, da bodo z Zahvalnim dnevom začeli zbirati živila po vsej deželi za Evropo. Vsaka katoliška cerkev v deželi bo točka, kjer se bo zbiralo živila.
Včeraj se je udeležila delegacija pontifikalne maše v mestnem avditoriju, pri kateri je po radiu govoril direktno iz Vatikana papež Pij.
------o - —
Zed. države so v principu, da se deli Palestino
Arabci svarijo, da bo gotovo tekla kri, če se Palestino razdeli
New York. — Zed. države so izjavile, da v principu zagovarjajo idejo, da se Palestina razdeli med Arabce in Žide. Takoj so se pa oglasili Arabci s svarilom, da bo tekla kri v potokih, če se to zgodi.
Toda Zed. države v svoji izjavi niso obljubile ne denarne ne vojaške pomoči Palestini, če začno Arabci z vojno.
Ameriški delegat Johnson je rekel, da Zed. države podpirajo nasvet komisije Zveze narodov,
Razne drobne novice b Clevelanda in to okolice
I.0VI GROBOVI
Edward F. Fabian
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu Edward F. Fabian, star 38 let. Stanoval je na 9200 Kempton Ave. Rojen je bil v Clevelandu in je bil uposlen pri Richman Bros. Bil je znan kot dober igralec žoge.
Tukaj zapušča soprogo Frances roj. Grubar, starše John in Mary Fabian, brate: Albina in: Franka, v San Franciscu brata Johna, v Benton Harbor, Ind. sestro Mary Walker, nečaka Larry, teto Ano Skully in strica Charlesa Skully.
Pogreb bo v sredo zjutraj ob 10:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Ana Stepic
Po več kot dveletni bolezni je umrla v mestni bolnici v petek večer, Mrs. Ana Stepic, roj. Kirn. Doma je bila iz vasi Dobravca, fara št. Jernej. V Ameriko je prišla leta 1905. Bila je stara 62 let. Zapušča soproga Louisa, doma iz Zagorice pri Za-tični, sina Josepha, hčeri Mrs. Anna Cerny in Rose Haskin, v starem kraju pa sestro Jelo in več sorodnikov.
Pogreb bo v tor
Ta si je kar po pošti naročila moža
Albany, Ga. — W. B. Haley, župan v tem mestu, je dobil od neke nemške vdove pismo, v katerem ga prosi, naj ji pomaga d?biti v Ameriki kakega moža. V vojni sta ji bila ubita mož in edini sin in zdaj je sama. V pismu naroča, da mora biti mož
ne kampanje, da se kolikor mogoče varčuje z živežem, ali je samo odpor odjemalcev radi visokih cep.
Med prvimi trupli ameriških vojakov, jih e 26 iz Clevelanda
V petek je pripeljala ladja prva trupla padlih ameriških vojakov s Pacifika, da jih bodo pokopali v svobodni ameriški zemlji. Z ladje izlagajo 3,028 krst, vse z ameriškimi zastavami okrašene. Delo bo končano v nekaj dneh. Krste bodo naložili na posebne vlake in jih razpeljali po deželi v mesta, kjer bodo položili padle ameriške borce k zadnjemu počitku.
Od prvih dopeljanih padlih vojakov jih je 26 iz Greater Clevelanda. Od teh jih bodo pokopali 14 v Clevelandu, 12 pa drugje. Med temi ni nobenega Slovenca. Iz vse države Ohio je med temi prvimi do-poslanimi trupli samo eden Slovenec in sicer Walter O. Perko iz Girarda.
Vsa trupla vojakov, ki so doma iz države Ohio, bodo dope-ljali v Columbus, kjer jih bodo sprejeli s svečanimi obredi. Od tukaj jih bodo poslali pa v razna mesta za pokop, kakor
Italija je dobila nazaj zlato, ki so ji ga naciji ukradli
Washington. — Italijanska najmanj 6 čevljev visok, čeprav jedilo dogovorjeno med^o-Vlada je dobila za $28,000,000 |ne *>ogat, samo da je dobrega sr- ' J ! 1 zlata, ki ga je ameriška 5. armada vzela Nemcem, kateri so
Ta je moral že precej zaslužiti
Washington. — Znani skladatelj Irving Berlin je dobil od vlade ček za $84,118. Vlada je namreč dognala, da je za to vsoto preveč plačal dohodninske davke leta 1945.
Standard Oil refinerija v plamenih
kateri je sledil požar. Vsa požarna hramba iz mesta je bila poklicana na pomoč.
Buffalo, N. Y- — V Standard Oil refineriji v južnem delu mesta je nastala razstrelba,' Italija s tem zlatom lahko raz-
ga vzeli iz italijanske narodne banke. Zlato so našli v maju 1945 v Fortezzi, kjer so ga skrile nemške umikajoče armade.
Anglija in Amerika sta se domenili, da zlato vrneta nekomunistični italijanski vladi. Zavezniške vojaške oblasti v
zlato oddajo italijanski vladi. Ntalija s tem -zlatom lahko razpolaga, kakor hoče.
Iz raznih naselbin
McDonald, Pa. — Dne 2. okt. je po daljšem bolehanju umrl Martin Strupek st., star 72 let, v Ameriki 48 let, SNPJ v Prim rosu. Prejšnja leta Je živel Midwayu in okolici, nedavno pa se je preselil v to.naselbino. Zapušča ženo, štiri poročene hčere, štiri sinove, devet vnukov, v Green Bayu, Wis., pa brata Josepha.
ljencev v Palestino.
Zastopnik Arabcev je napadel Zed. države, da so se pridružile židovskim kapitalistom, ki hočejo izvesti ekonomsko ofenzivo na Osrednji vzhod.
Med delegati Zveze narodov je pa mnenje, da Arabci ne bodo izvedli svoje grožnje in z orožjem branili Palestino. Na to mnenje so tudi Zed. države prišle na dan s svojo izjavo.
Izjava Zed. držav je povzročila silno veselje med Židi po vsem svetu, kar je bilo pričakovati.
Zed. države so čakale, da bo prišla najprej Rusija z izjavo glede Palestine. Rusija je pa zopet čakala, da se izjavijo prej Zed. države. Res niso hotele več čakati in te dni se pričakuje kakšno izjavo glede Palestine tudi od Rusije. Kakšna bo ta izjava, se ne mosre še vedeti, na vsak način se pa lahko pričakuje, da ne bo slična izjavi Zed. držav. Prav možno je, da bo Rusija zdaj potegnila z Arabci, ko so se odločile Zed. države za Žide.
rodniki in vojaškimi oblastmi.
Razstrelba v rudniku v Kanadi
Toronto. — V rudniku Patricia kjer kopljejo zlato, je nastala razstrelba, ki je ubila štiri rudarje. Rudnik se nahaja 175 milj severno od Port Arthurja. Trije rudarji so še vedno v rudniku.
Razne najnovejše svetovne vesti
MIAMI, Florida — Včeraj je obiskal Florido nov vihar, ki sicer ni napravil preveč škode, je pa prinesel hud naliv. Na stotine hiše v Miami in Fort Lauderdale je osamljenih vsled visoke vode. Takih nalivov ne pomnijo ljudje že 30 let. Po mestih je stala voda vse od 3 do 6 čevljev visoko.
WASHINGTON — Senatorja Taft in Vandenberg sta izjavila, da bo republikanski kongres sprejel drugo leto resolucijo, da postane Havajsko otočje 49. ameriška država. Otočje šteje pol milijona prebivalcev in si prizadeva zadnjih 30 let, da bi bilo priključeno v ameriško Unijo kot država.
! »
je na 2321 Willowd»Ie, prej so pa živeli na 41. cesti, na 61. cesti in v Mantua ter Buron, O.
John Matjazich Včeraj je nenadoma umrl John Matjazich, star 52 let, stanujoč na 951 E. 239. St. Doma je bil iz Grosuplja, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Bil je član št. 450 SNPJ.
Zapušča soprogo Olgo roj. Merkel, sina Johna, hčeri Margaret in Betty Ann, sestro Frances Gričar v Madison, O. in brata Franka v Los Angeles, Kal.
Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen.
Boio Vukusic
Po dolgi bolezni je umrl v Charity bolnišnici Božo Vukusic, stanujoč na 1108 E. 71. St. Doma je bil iz sela Klada na Hr-vatskem in je bil v Ameriki od 1900. Po poklicu je bil mesar. Zapušča ženo Barbaro in otroke: Mrs. Mary Grguric, Kathryn Tomašič, Mrs. Ana Zaravi-ca, sina Josipa, sestro Catherine Modrich v Chicagu, v starem kraju pa sestro Ano. Bil je član št. 22 HBZ.
Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v četrtek zjutraj ob 9:30 v hrvaško cerkev sv. Pavla.
Mathias Agnich Včeraj zjutraj je umrl Mathias Agnich. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen.
John Pericah
Včeraj popoldne je umrl v Charity bolnišnici John Pericak. Pogreb oskrbuje Grdinov po-grbeni zavod, čas pogreba še ni določen.
Pogreb Ane Bulic Pogreb pokojne Ane Bulic bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Alojzija na St. Clair Ave. in 110. cesta ter na Kalvarijo.
SLOTONSKI IZGNANCI SO H REŠILI LB OOLO žrrui-NJK. POMAGAJMO JIM!
AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 13, 1947
&ia Ameriška Domovina
i vi i mg/ni-Hou«
• (JAIDS DEBEVEC, Editor)
on M. GMr In	mslMiii MM	OlemUM I, Ohio
MUM dolly except Saturdays. Sundsye ond Holidays
[l_ octo»««t _ W|
0-
j 6 7 8 9 io n
i} 14 i) i* 17 18
U U U 1) 14 l) 16 17 18 19 jo y '
NAROČNINA:
Za Ameriko na M) »1.00: » Cleveland In Kanado po poiti ta eno leto ts.00.
Za Ameriko pol leta M00; ti Cleveland In Kanado po poiti pol leta MIO.
Za Ameriko Četrt leta MAO; aa Cleveland In Kanado po poiti Četrt lata H1S.
Za Olveeland In okolloo po naaialdh; celo Sto HM. pol leta MM. Četrt leta »M. Poiamesna ItovUk* »tan» 6 centov.
bi tako odvrtiili človeka od Boga, od krščanske etike, zagovarjamo in človeka kot posebno stvarstvo boija z največjo svobodo kot z največjim darom Stvarnikovim, človeka s svobodo kot z najboljšim in edino pravilnim regulatorjem človeških odnoša-jev v družbi. To stoletje ni za strahopetce, temveč doba za načelne, močne in neustrašne ljudi. Ne pozabimo, da junak umrje samo enkrat, a živi večno strahopetec umira vsak trenutek, a ne živi nikdar.
Da bi mogli pridobiti svobodo moramo biti najprej mi sami svobodni, da vodimo neprestano borbo s hudim v nas samih. Dali pa smo mi zares svobodni ali ne, za to je treba dokazov, ne naših besed, temveč naših dejanj.
kaieje v javnosti.
Ruski boljševiki so grozno razkačeni, ker jih je svet spoznal za to kar so, sicer ljudje, toda brez vsega človeškega ču: ta, polni blazne ambicioznosti, pripravljeni moriti in klati na vse strani, če tako kaže.
SUBSCRIPTION RATES:
United Butce HM p« yew; Cleveland end
gMjrtsawa--*
nad« by null MM tor « months.
U S. 63M lor 3 months Cleveland and Ca-
.nada hr mall Hit lor 3 months._
Cleveland and suburbs by Carrier HM per year. MM lor t months, HM lor 3 months Blnsle copies t cente each._
Entered as eeecod-elaea matter January Sth 1M8. at the Poet Oltloe at Cleveland. Ohio, under the Act d March 3rd 131».___________________________
No. 200 Mon., Oct. 13,1947
Bistvo naše svobode
Newburike novice
V	Sovjetski zvezi je mnogo zavodov in muzejev, ki se pečajo s proučapanjem podobnost? človeka z opico. S takim poslom se mnogo .ukvarjajo tudi ljudje v "novi” Jugoslaviji.
Pred kratkim je bila v nekem italijanskem časopisu tragi-čno-duhovita karikatura. Mala opica vpraša svojega očeta-opi-co; “Ali je res, očka, da nas opice-ljudje oponašajo?” “Res je, sinko,” odgovbri oče-opica, “ali v surovosti nas oni nadkrilj ujejo."
Poznam opice vesele narave, ki delajo gospodinji v hiši nered in škodo, toda ne iz zlobe. Je pa tudi opica gorila, ki postane divja v obrambi, pa tudi v napadu, kadar gre za njeno življenje.
Vendar je nekaj, kar razlikuje hudobno gorilo od hudoune-ga človeka. Opica ni v stanj-u izmisliti si giljotine, raznih fizičnih mučenj. Dachaua, Lrparov, Sibirije, kraških jam, pa tudi ne “karakteristike,” Gestapa, OVRE, GPU in OZNE. Gorila ni v stanu telesno mučiti svojo žrtev ali teptati njeno dostojanstvo. Injkar je najvažnejše, gorila zadaja bolečine iz nagona in potrebe a nikdar iz duševne naslade, kakor delajo to ljudje v policijskih, totalitarnih družabnih ustrojih.
Nam se zdi nesmiselno in popolnoma pogrešeno raziskava-ti sličnost med opico in človekom, za nas je usodno in važno najti in pojasniti pravo, bistveno in globoko razliko medjčlove-kom in živaljo. Kajti, ako res obstoja sličnost in je ta edino merodajna,,potem imajo ljudje pravico zahtevati za. sebe zakon IvzmndA zakon, živalske svobode. Potemtakem je človeku vse dovoljeno /n svobodno, potem je morala zares meščanski predsodek, je Bog res duhovniška izmišljotina, a “religija opij za narode.”	•
Tako abtt najdemo med človekom in živaljo bistveno razliko, potem bodemo našli tudi posebne zakone in posebni red za človeka in sploh človeški rod.
V	čem pravzaprav obstoja razlika med živaljo in človekom? — V svobodi! A kaj je svoboda? Za nekoga pomeni svoboda pravico do brezmejnega izkoriščanja slabejših po materijelno močnejših. Za druge je svoboda neomejena pravica, da v tisku obrekujejo vse, od’predsednika republike pa tja'do poslednjega orožnika, da se na javnih zborovanjih neomejeno napada vsako politično osebo; za tretjega je svoboda popolna odpoved svoji osebnosti; slepo žrtvovanje svoje in narodne usode enemu človeku, ki “ima vedno prav”; za petega pombni svoboda neomejeno izvrševanje onega, kar se odraža v krvi kot najvažnejšem. izrazu rase; za šestega je svoboda — svobodna popolna zatajitev svoje osebnosti in vključenje kot majhnega vijaka v veliki gospodarski stroj.
Po našem so vsa ta naziranja v temelju zgrešena.
Prava svoboda izvira iz človeka samega, ona je v človeškem bitju in od njega se prenaša na družbo. Vsak človek je ustvarjen od Boga svoboden, to se pravi: -on more svobodno delati do-1 bro, ali pa, da to svobodo zlorablja, da dela zlo.
To svojstvo svobode v človeku, ta naša notranja dvojnost dobrega in zla, 'to je človekova veličina, a tudi — tragedija. — Veličina v toliko, v kolikor ga svoboda v izvrševanju dobrega bistveno razlikuje in ga visoko dviga nad žival, a tragedija v toliko, v koliker ga zloraba svobode goni k Uabemu in ga ponižuje na Stopnjo živali ali še nižje. Razlika med čl-cvekom in živaljo je torej v tem, da ima človek moralo, ki jo žival nima, da se človek svdbodno odločuje z ozirom na svoja dobra ali hudobna dejanja, medtem ko dela žival po svojem nagonu, žival je torej amoralna je — nesvobodna.
Človek ne živi sam, ampak v družbi. On je prisiljen priti v stik in živeti s svojimi bližnjim. V odnosu dc drugih ljudi pride do izraza dobro ali zlo v človeku. Mi lahko delamo ljudem dobro, lahko pa napravimo tudi slabo. Ako naj bomo res pravi svobodni ljudje, bomo branili, druge ljudi pred nami samimi, branili jih bodemo pred našim zlom. To bodemo dosegli na ta način, ako bodemo vodili neprestano borbo proti lastnemu zlu. — Tako .bomo zagotovili svobodo drugim ljudem, da bi jo tudi oni nam zagotovili. Na ta način postajamo tudi mi svobodni ljudje. Zagotavljajoč tako pravo svobodo v človeški družbi bomo omogočili, da se človekovo dobro izvede v najrazličnejših oblikah.
Isto velja za narode. Pravi svobodni narodi so oni, ki druge narode in države branijo pred, samim sebe j, ki jih branijo pred vsakim zlom. a jim na drugi strani store kolikor mogoče dobrega. Toda zapomnimo si; Ni dovolj samo svoboda delati dobro, temveč je potrebna tud; obramba svobode od hudega, ki se vedno bori proti dobremu. Zlo ne bo nikdar popolnoma izkoreninjeno, toda mi ga moramo skušati z izvrševanjem dobre-
Komunizem, komunizem in še enkrat komunizem. Vsi časopisi, t’si mesečniki in tedniki so polni komunizma. Prav je, da se je Amerika prebudila, škoda je le to, da se je tako pozno. Do zadnjega časa je javno aiheriško mnenje gledalo na komunizem, kot na neko zmedeno otroško sitnost. Šele ne dolgo tega, smo v Ameriki spoznali, da povodenj komunizma že trga jezove tudi po Ameriki, še bolj pa seveda po Evropi.
Vse tako kaže, da komunizem ni le neka fanatična, blazna gonja proti kapitalizmu.
Borba proti kapitalizmu je čisto postranska stvar. Komunizem je pred vsem zoper Boga, zoper vero v Boga in torej zoper vse, kar je s tem združenega, zlasti zoper katoliško cerkev. Zdi se, da dela sam zlodej in to z neko mrzlično, bolestno ambicijo, da bi zmagal nad tisto cerkvijo, ki je postavljena na “skalo” in ima zagotovilo Jezusa samega, da je ne bodo premagala peklenska vrata. Te besede bi hudič rad. dejal v nič. Pa se nam ni bati, da bi kdaj prišlo do tega.
Toda, če ves pekel božjega kraljestva ne more uničiti, nimamo pa mi( osebno nobenega zagotovila, dfi mi ne bi mogli
biti duševno uničeni — pogubljeni. Tudi v tem oziru pa za-more satan le toliko, kolikor mu mi pustimo. Nekdo pravi, da je hudoba kot privezan pes, kateri ti ne more škodovati ali ugrizniti razen, da se mu ti približaš. Proti temu zbliža-nju s hudobcem, pa ni nikdo zavarovan, kdor preveč upa vase in se ne oklepa Marije naše matere in Srca Jezusovega. Vsakdanja molitev in pogosto sv. obhajilo ter daritev sv. maše; edino to te zavaruje pred peklensko kačo, ki, premeteno skrita v džungli naših lastnih slabosti in pa v moderni brezvestnosti, čaka, da se ji približaš.
Zato nas sv. Cerkev vabi k rožnemu vencu vsak dan, še posebno pa ta mesce. Pojdimo torej k naši Materi Mariji vsak dan. Poprosimo jo za mir sveta. Poprosimo jo naj zopet ona stre glavo peklenske kače, ki se imenuje komunizem. Res se ne bojimo, da bi božje kraljestvo izginilo iz sveta, toda tisočeri in milijoni ubogih ljudi bodo zapeljani in pogubljeni. Nikar ne povprašuj, zakaj Bog to dopusti. Bog “vse vsem.' nas je ustvaril po svoji podobi s prosto voljo in razumom.
na Koreji. Že devet mesecev, pravi, je tam in ima še pet mesecev službe v bodočnosti. Pravi, da tudi tam streže.pri maši. Njihov kaplan je tudi iz našega mesta. Raymond želi, da izročimo pozdrave vsem, zlasti pa društvu ministrantov, h kateremu želi spadati tudi, ko pride od vojakov. That’s the stuff, Ray,!,
V nedrljo je bil sprejet katoliško vero Anthony Joseph Germ Jr. H krstu sta ga prinesla stric John Peskar Jr. in teta Mrs. Recin. Pa je bil korajžen ta mali, da ni niti enkrat zajokal.
Mr. Matt Intihar, predsednik Zveze društev Najsvetejšega Imena, kateri se je udeležil konvencije vseh društev Ameriki Najsvetejšega Imena v Bostonu, nam jftšilja pozdrave iz “konvencije za vero in svobodo.” To geslo mora biti tudi za nas pravo in delujoče. Saj zato se dandanes gre po celem svetu. Spoznajmo, da brez vere svobode nikjer ni, ker je biti ne more.
V našem predmestju, Chagrin Falls, so imeli mestni očetje (kateri so sami protestanti) sejo, pri katori se je razpravljalo glede nameravane katoliške cerkve. Po daljšem razmotrivanju so se končno odločili, da bodo pustili katoličanom imeti cerkev na gotovem prostoru, “če ne bodo zvonili, če ne bodo ceste preveč nabasane z avtomobili, in če ne bo šole.” Jej, jej, kako so natančni, kadar se gre za katoliško stvar.
Kamorkoli pride katoliška cerkev, tam se cena posestev pomnoži, tam imajo vsi korist od nje, katoličani in drugi. Chagrin Falls bo šele tedaj imelo pravo veljavo, ko dobijo katoličani svojo cerkev. Do sedaj je bilo to mestece brez pravega duha.
“A-a-a. Morje, morje. To je mene naredilo srečnega že velikokrat.”
‘Kako to. Saj ne greš nikdar k morju.”
“Jaz ne. Toda moja žena gre tja vsako leto.”
V nedeljo 19. oktobra je misijonska nedelja. Takrat bo po vseh cerkvah zbira za katoliške misijone celega sveta. Danes je Evropa v takem položaju, da ne more nič, ali pa zelo malo pomagati. Od nas v Ameriki je odvisno, ali bo šlo misijonsko delo naprej ali ne. Malo čudno se sliši: “pridi nam Tvoje kraljestvo,” ako ne storimo ničesar, da bi se božje kraljestvo, sveta vera, mogla širiti med narodi, kateri Kristusa še ne poznajo. Lansko leto je clevelandska škofija prispevala za misijone nekaj nad ?77,000. Le počakaj malo, predno vtakneš palce pod naramnice in stopiš ponosno na plan. Ta vaota pomeni po-(Dahe na 3. strani)
------O-------
vsakdo, ki se kakemu mogočniku i hudiča n« dvoje presekal, kozi le nekoliko zameri. Izredno lepa kri puščal In ji tako hodobnost in dramatična arija je doživela pregnal tir “Bučarjevemu konju pri poslušalcih popolen uspeh, poštatljlvost odpravil." Poslušaj jo je g. Kos izvajal z vsem šalci so se ob tej priliki nekaj,-svojim igralskim temperamen- krat od srca nasmejali. Kot za-tom. — Sledil je vsem dobro po- ključek recitacijskega programa znani Vilharjev 1 'Mornar,” ena je podal g. Kos Cankarjevo “Po najboljših slovenskih arij. dobo iz sanj” Naše veliko jutro.
S tem je bila prva pevska to- To pa se nam je zdelo v teh dneh čka zaključena. Sredi odra je pravi evangelij našega naroda, ostal g. Kos sam ter je pričel iz- Vsak umetnik je prerok in Can-vajati prvi del recitacijskega kar kot pravi umetnik je tudi programa. Odprl ga je tudi to pravi prerok v tej svoji podobi: pot s svojo pesmijo, posvečeno “Morda ni še dan Vstajenja, •nam, ameriškim rojakom, “Na- morda je šele Cvetna nedelja in šim onstran meja," ki smo jo je pred nami še Oljska gora in prejšnji teden v celoti objavili, križev pot in Golgata. Ali naj se Globoko je segla ta pesem v na-Ugodi, kar se mora zgoditi! V še duše ter nam prikazala trplje- naših srcih je zapisano, v evan-nje našega naroda v kratkih, a geliju, da vstajenje pride, ker jedrnatih besedah, ter nam Joda- mora priti. Pa bodi še, več poni-la njegovo naročilo:	|žanja in bičanjat bodi pot na
Golgato še tako strma in strašna .. skrbite, da rod, ki bo zrasel 1 — uprimo oči v sonce: naše ve-iz vas,	liko jutro je blizu, v lica nam
poplačal vso našo prelito bo kri, diha rosna zarja njegova, plevela očistil vso našo posest, Tem preroškim besedam, ki jih kovati pričel našo novo povest 1” | je vsa dvorana burno odobravala je sledila zadnja točka pev-“Trojno gorje” od S. Jenka Ukega programa, naše vesele na-nam je pokazalo grenak in težak rodne pesmi. “‘Spomlad’ prav problem našega begunskega luštno je” je vžgala poslušalce vprašanja. Sledil je odlomek iz tako, da je moral g. Kos zadnjo “Dume.” G. Kos je izbVal del, ki kitico ponoviti. Z izrednim ob-opeva našo zemljo in njene lepo- čutjem in podajanjem je odpel Za to smo mu nad vse hva- refrain te pesmi. Sledila je ži-ležni. čutili smo v njegovi reci- kahr.a “Jaz ’mam pa konjča be-taciji vso njegovo ljubezen in lega,” nato nagajiva "Ti si urce vse njegovo hrepenenje po do-1 zamudila,” otožna "Hribčki po-mači zemlji, ki jo je moral pu-1 nijajte se," slovesna in tako stiti, in zahrepeneli smo po njej J ljubka “En starček je živel,” ve-tudi mi. Ob tako lepem predna- se]a ;n navihana “Zdravica” ter šanju so se tudi nam, ne samo poskočni in šaljivi “Potrkan njemu, oči zasolzile.	ples.” Tako se je spored zaklju-
Kakor prava uspavanka je do-1 ki j učil, a poslušalcem še-kar ni nela f odra Župančičeva “Be- bilo dosti. Zato je g. Kos dodal gunka pri zibeli” in s prav tako narodno “Pa moje ženke glas.” Župančičevo pesmijo “Na Ble-1 strokovno oceno o g. Kosu du” smo tudi mi z recitatorjem | nam je zelo težko podajati. Saj vred zaprosili k Mariji;
“Shen Fu (kar pomeni Father),” je rekla stara ženica misijonarju, ko ga je srečala, “prosim, izderi mi zob. Menda je sam vrag v njem danes, tako me boli.”
“Toda, jaz nimam ničesar s čemer bi ga izdrl,” se je opravičeval misijonar.
‘Rabi, kar hočeš, samo da gre ven.”
Vzel sem klešče, ki jih nosim na svojem biciklu, obrisal kolikor se je dalo olje in maščobo z njih. “Kaj pa če bi rabil tele?”
“Izvrstno,” je dejala. “Kar izderi.”
Zastonj sem se trudil, da bi obrisal vso nesnago s klešč. Prijel sem za zob in po nekaterih poizkusih je bil zob zunaj.
“Hvala, Shen Fu,” je dejala z nasmehom stara ženica. “Kadar me bo zopet kateri bolel, bom prišla še.”
Iz tega je razvidno, da mora misijonar na Kitajskem res biti kakor sv. Pavel, ki je bil
Ob nastopu g. Vladko Kosa
že dolgo ni bila dana prilika našim Clevelandčanom, da lahko imeli tako lep in dobrodošel užitek, kakor so ga imeli nedeljo 5. okt. popoldne v šolski dvorani pri sv. Vidu.
Diplomirani režišer g. Vladko Kos jih je s svojim nastopom povedel nazaj v stari kraj. Naši rojaki so po dolgem času zopet slišali našo lepo domačo pesem ter — prvič kar pomnimo — našo slovensko besedo.
šolska dvorana je bila čisto polna, ko se je malo po tretji uri dvignil zastor in sta stopila oder naš dobro znani pesnik in glasbenik g. Ivan Zorman ter izvajalec g. Kos. V kratkih besedah je g. Zorman predstavil novega gogsta, pravkar došlega iz starega kraja. Njegova zgodba je bila na sporedih, zato je ni ponavljal, ustavil se je le na programu ter poudaril, da bo pač največji užitek za vse rojake ta, da bodo lahko slišali poleg pesmi tudi nekaj izbornih recitacij slovenske klasične literature. Zlasti
*	j za to smo g. Kosu nad vse hva-
“Nad kom se je pa tvoja že- ležni, da nam omogoči, da lahko
Kdor rabi to veliko dobroto se-, na tako jezila sinoči? bi v kvar, jo rabi po svoji krivdi in bo sam odgovoren zato.
Navzlic temu pa — parce Domine populo tudo!
"O da bi bila pesem moja kot je Tvoj z*>n! Da bi čutila, da bi nosila na svoji peruti, kar misli, kar čuti, kar vriska, joče, kar hoče dom ..
“Ce te nihče potem si lahko krivda na tebi.”
ne ljubi več, gotov, da je
Če je Eva Adamu ponudila tako lepo pa debelo jabolko, kot jih je nam prinesel naš sosed Ignac Godec, potem se ne čudim, da je bil Adam takoj pripravljen ugrizniti vanj. Ta
ga zmanjšati na najmanjšo mogočo mero. Potrebno je združe- ja*>olka so zrastla na Godece-
vanje vseh ljudi dobre volje v enotno fronto svobode: v fronto dobrega proti zlu. In čim večje je zlo, čim etrašnejši so zločini in čim večja nevarnost nam preti, tem bolj moramo biti povezani v obrambi ljudske svobode.
vemu vrtu. Hvala stokrat!
Prav iz onega konca sveta je prišlo pismo od Raymonda
Dokler komunisti zagovarjajo sličnost človeka z opico, da Miklicha, ki služi Stricu Samu
‘Psa je kregala za nekaj.”
“Uboga žival. Slišal sem ,ko jc rekla, da mu vzame ključe i podajal nocoj g. Kos, res odličen od vrat.
so bila vsa njegova izvajanja izredno lepa in občutena. Pevsko je pokazal svoj lepi, globoki in prijetni glas, ki ima dokaj velik obseg in z lahkoto zmaga vse zapreke, še bolj pa je prišel ta_ njegov glas do izraza v recitacijah, kjer je pokazal vso lestvico svojih bogatih tonov ter svojega umetniškega občutja. Naravnost izredna je njegova govorno tehnična izvežbanost, nje-Sledil je odlomek iz Pregljeve-1 g0Va dikcija, saj ga je bilo čuti ga morana “Magister Anton,” jn dobro razumeti v slednji koti-ki pripoveduje o razpoloženju ^ dvorane. Morda je bil tu in mladega mašnika Antona tik tam ritem njegovega govora pre-pred prvo sv. Daritvijo in med uren za naša ameriška, slovenske njo. Preden je g. Kos pričel z iz- besede že nevajena ušesa, vajanjem je povedal: “To točko prav jz srca se zahvaljujemo svojega programa posvečam na- g Kosu, da nam je pripravil ta-ši prečastiti slovenski duhovšči- hjo ]epo popoldne, želimo mu, da ni, ki je bila vsa ta leta trplje- bi se mogel čimprej vrniti med nja, v starem in v novem kraju, nas ter nam pripraviti še nekaj tako globoko povezana s svojim takih uric. Pri tem pa opozarja-narodom.”	mo na tega našega mladega
V drugi pevski točki, ki je umetnika tudi druga društva po sledila temu recitacijskemu de- Državah, da se zanj zanimajo, lu, smo imeli priliko slišati naše G. Kos bo prav rad ustregel najbolj znane lirične in otožne vsem, da pride do njih in jim po-pesmi: Poslušalci so tiho sedeli da nekaj svoje umetnosti, kakor in poslušali. Res izredna je bila hitro se mu bo posrečilo, da pri-ta tišina, v dvorani sv. Vida je de mazaj. Za to kratko odsot-nismo bili vajeni. Mnogi so za- nos# pa mu želimo prav vsi vse prli oči in se naslonili na roke, najboljše, kar zasanjali so, da so po dolgem Po sporedu je stopil na oder g. času v starem kraju, na vasi, Anton Grdina Sr., ki se je prav kjer v lepi lunini noči doni na- lepo zahvalil g. Kosu ter g. Zor-ša pesem, ki se ji toži pa mami- manu za tako lep večer in pro-nem “haji, hajo,” vprašuje po gram. Ob enem je predstavil starih stezicah, na katerih raste rojakom g. Johna škrabca, naše-dants trnje našemu narodu ... ga dolenjskega rojaka, ki 'je se poslavlja od dekleta, saj “so nedavno — skupaj z g. Kosom rožce minule, minulo je vse” ... — prišel iz Italije ter je kot be-pojde na prejo, kjer “nitka od gunec prehodil ves križevi pot srca do srca se spleta” ... posta- naših ljudi iz starega kraja čez
slišimo lepo slovensko besedo, ki jo je v novem kraju tako težko slišati podano tako, kakor jo bo ja pred durmi, ko posluša njene I Avstrijo in po vseh italijanskih glase ... se spomni na rožmarin, taboriščih, ki je nekoč bohotno cvetel, danes V kratkih besedah je nato g. pa sameva uvel, saj z njim jo je škrabec sam opisal to trnjevo
j in globok recitator. „	•
! Po teh besedah se je začel pro-
National Catholic Welfare ' gram. Posamezne točke, za nas Conference, to se pravi, kato-j popolnoma nove, je g. Kos pred ličani Združenih držav, so lan- j izvajanjem lepo raztolmačil, da sko leto razdelili med evropej- j je mogel biti naš užitek popolen. ske narode blaga za več ko 15 Spored se je pričel z njegovo milijonov dolarjev vrednosti.; lastno kompozicijo, kateri je tu-holeg tega pa so poslali blaga di besede sam napravil: “Sebi.” posamezno za najmanj 5 mili- Lepa, melodijozna pesem, iz ka-jonov.	| tere veje duh po domači grudi,
• * •	i a morda z nekoliko preveč črno-
Ameriški ’katoliški visoko- gledim zaključkom. Sledila je šolci so začeli izdajati meseč- arija Gerarda iz opere “Andre nik “Concord,” v katerega bo- Chenier.” Ta pesem je na yse do pisali študentje vseh katoli- napravila vtis, kakor da bi bila (kih kolegijev. Je pa tudi že-napisana prav za današnje čase.
kropil ... pa bo “šel na planince na visoke gore” ...
Po odmoru smo slišali drugi del recitacijskega programa. Culi smo Prešernovo Zdravljico, ter tri sonete mladega, tragično umrlega Franceta Balantiča, že njegova tragična usoda je globoko presunila poslušalce, še bolj pa aelo občuteno izvajani soneti o lakoti v koncentracijskem taborišču, o svobodi, ki nekje mora biti in enkrat mora priti, ter o domu. — Nato napi je pa Jurčičev Krjavelj povedal svoje tri
čas, da se katoliški dijaki po- “Sovražnik domovine” je danes najbolj znane zgodbe: Kako je
pot našega naroda in razmere ter življenje po taboriščih, žal ni imel več veliko časa, da bi se spustil v podrobnosti. Obljubil pa je, da bo ob priliki povabil nas vse, da ga pridemo poslušat za cel večer. Hotel pa je že danes povdariti pred vsem to, da niso naši begunci nikaki izdajalci. ampak najboljši del našega naroda, ki je moral zaradi svojega globokega verskega prepričanja pustiti vse, da si je rešil le go'o življenje. Kdor more. naj iz srca pomaga.
Poročevalec.
POVEST Dr. Ivo Šorli
111

m
L
1 “Žene me ne; a sam se mo-
ram gnati, ko nimam kje ostati,” je nalašč s prav žalostnim glasom odgovoril.
"Hm, nazadnje bi lahko tudi tukaj ostali kak čas ...” se je oglasila starka čez nekoliko časa in je hitela pomivat.
"Bog vam plačaj za vašo prijaznost; ampak, ko nazadnje le moram iti,'je bolje, da ne odlašam preveč ... Kaj hočete, mati: moje harmonike bi se ljudje kmalu naveličali, in potem bi vam ne maral biti v nadlego in napotje . . .”
Starka j e‘zopet nekoliko časa molčala; potem se je opo-gumnilain mu rekla naravnost: "Koliko bi vi hoteli če bi mi ostali, tako-le —za pomoč?” Martinu je šel vesel nasmeh čez lice; a že se je držal zopet resno in je odgovoril:
“I, malo jesti bi mi morali dati; in če bi bila prav sila, M mi ukazali kake hlače in obutev, da ne potrosim tistih par goldinarjev, ki jih imam. Ampak
Silarici kar ostal in da ga žen-
ska ne more prehvaliti, kak človek da je. In kako da ji vse opravi, in da jo danes prav nič ne boli v križu, kakor zdaj že leta in leta sem po vsaki nedelji in prazniku.
In zvečer ga ni bilo več v vasi, ki bi še ne bil vedel te velike novice. Kako da je ostal? Kaj da mu je Silarica obečala? Za kaj da ga je vzela: za hlapca ali celo za svojega? Vi da mu že več ne pravi; in da je vse le Martin sem, Martin tja; kar Martin napravi in reče, to je. Pa kak človek je to? Kdo je in odkod pravzaprav? In ali ima tudi pravico, kar tako ostati? Ali ni znabiti kak potep, ki bo kradel in ropal po vasi? Kaj pa župan, Močnik? Ali bo molčal k temu?
Martin pa, kakor da še sluti ne, kaj ljudi toliko skrbi. Ko je bil prišel s polja, je povedal Silarici, da za sedaj zunaj ni potreba nikakega dela. Travniki so bili že pokošeni, sadje
zastonj bi ne bil nikoli pri hiši,	—...............- — --
znam za vsako stvar prijeti. Ali ba žvižgati, na njivah je pa tu-
niste pravili včeraj, da imate tud; nekaj polja in njiv?”
“O, če bi se vam tudi tako delo ne'Hstavljalo, bi vam ne bilo treba sedeti, ne,pri meni,” se je razveselila starka. “Mnogo zemlje nimam, a za kak teden v letu bi bilo že posla tudi zunaj. In saj veste, denarja ni, da bi človek hlapca plačeval; ampak če bi vam bilo tako prav
KOLEDAR
DRUiTVENIH
PRIREDITEV
OKTOBER
18.—Ples društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
24.	— Community Welfare
Club priredi Halloween ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.	#
25,	— Društvo sv. Jožefa št. 110 KSKJ v Barbertonu priredi jesengki ples v dvorani cerkve Presv. Srca Jezusovega.
25. — Maškeradni ples podružnice št. 8 SMZ v Sloven: skem društvenem domu na Re-cher Ave., Euclid, O.
25.	—Društvo Dom št. 25 SDZ priredi “Halloween ples” v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave. v Maple Heights.
26.	— Fall Festival društva Najsv. Imena pri sv. Vidu, v šolski dvorani.
Pevski zbor Planina v
šolski dvorani sv. Vida.
21. — St. Vitus Cadets No. 26 SWU, plesna veselica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
27. — Sit. Mary’s Church Couiicilmen prinedijo ples v
niKi so um ze punuociu, ooujv 26. — revam muvi x *«“***» * da kar samo zori in mu ni tre- Maple Heights praznuje 10 let-
1_3._njinnk i n nn til-	.	nL_4<,«lr. a l/A»W*ortnm V
di vse, kakor treba. Pa kaj da je pri krompirju, koruzi in fižolu res vse sama tako lepo opravila?
Izpraševal jo je, kazal s tem, da se res razume na kmetiško delo in zraven jo je ves čas hvalil, ko je videl, da ji dobro
de.	.■! i
“Saj pravim, da mi je,” je po-trdil Martin. "Veste mati, poskusiva: ako vam ne bom po volji, bo dosti beseda, pa jo ube-rem spet okrog vogla. Ampak naveličal sem se že ceste in tudi jaz bi že rad rekel, da sem kjp Hnma o ne boste se kesali, ne, saj ste sami videli, da
nisem neroden človek.”
Ljudje se niso mogli načuditi, kaj naj to pomeni. Videli so, kako je godec tisto ponde-ljkovo jutro stopal počasi brez harmonike a s staro Silarico ob strani po cesti tja mimo studenca; kako sta se tam na ovinku ustavila; kako je Silarica kazala človeku svoje njive in polja.
No, opoldne je povedal Ma-tijček doma, da bo godec pri
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. 1. V. Župnik nahaja na St Clair Ave. In E. M St.. Je okrog 26 drugih zobozdravnikov v tel nMetotol prakticiralo in se izselilo, dočlm se dr. Župnik le vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoJe pri« v dotlko z naUm zoboidravnikom, vam bo Dr. Župnik Im* » morebitna popravila na njih delu In ga nadomestil z novim, vam ni treba imeti določenega dogo-
Ddo izgotovljeno brea odlašanja
i"jTnipmK
nil ST. C LAIK AVE. vozel E. 62nd St: vhod sama na E. 62 St
Urad le odprt od 9:30 zl. do I. »v. Tel.: EN 6611____________________
“Ko za zdaj zunaj ni dela, bom pa v hiši nekaj napravil, če niste zoper to,” je rekel potem. “Sama ste videla, mati, da se je v nedeljo vse trlo ljudi ii> da smo bili drug drugemu nvpoti; ta prostor tu, na levo od veže, je tako čisto brez koristi — kaj ko bi ga malo pobelil in zbil par stolov in eno dolgo mizo za noter? Desk je spodaj pod hišo dovolj in tako na dežju le gnijejo, peska sem videl za voglom cel kup, ki leži tam ob bogve kdaj; malo apna pa bi že kje v vasi dobil. Niti krajcarja bi ne stalo, neslo pa bi lep dobiček.” .
Starka se ni preveč protivi-la in Martin je začel; in je delal od zore do mraka. Zdaj je imel žago, zdaj kladivo, zdaj sveder, zdaj oblič v rokah. Potem je namešal malte in starki še povedal ni, da je moral apna za svoj denar kupiti. V petek zvečer1 pa je bilo vse čano: nova soba lepo pobeljena, ob zidu visoko gor vrsta polic; po sredi v vsi dolžini bela miza in na obeh straneh po trije dolgi stoli.
Silarica je strmela, ko je zagledala; in zdaj je tudi razumela, zakaj je prej še noter ni spustil: hotel jo je iznenaditi.
“In veste, mati, kaj bom zdaj še napravil?” je rekel in se je veselo smejal. “Te deske bo treba še malo prebarvati. Za par krajcarjev dobim barve, kolikor je je treba. Ampak drug je tu nima kakor Močnik, hm ...”
nico obstanka s koncertom v Slovenskem narlodnem domu na 5050 Stanley Ave.
30.	—Musician Bowlers ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31.	— American Legion Post No.' 273 “Halloween Dance” v svoji dvorani na E. 62 St. in St. Clair Ave. (Knausova dvorana.)
NOVEMBER
8.—Podružnica št. 16 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
Slovenskem domu Ave.
28.	— Don Bosco Club Autumn Dance v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
29.	— Društvo Ložka dolina veselica v Slovenskem narod-new domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
27.—Društvo sv. Ciril in Metoda št. 18 SDZ plesno veselico
Slovenskem narodnem domu
i-.a St. Clair Ave.
27,—Young Men’s Holy Name Society ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
vprečno piš* in beri IS centov za vsakega katoličana v škofiji. Da, 15 centov! S tako požrtvovalnostjo (? ?) se božje kraljestvo na zemlji ne bo širilo, bo rajši padalo nazaj. Sirilo pa se bo kraljestvo luci-ferja — brezverstvo in krivoverstvo. Vsak kdor dela naj dene v kuverto za misijone vsaj toliko kolikor v dveh urah zasluži.	. 1
DROBNE VESTI II UOVENUE
(Doile preko Trsta)
(Nadaljevanje • 1. strani.) jo tudi za naš narod, že to je seveda zločin v očeh komunistov, ki so prepričani, da so za večno vsidrani na Slovenskem. Pa so bili baje med romarje razstre-seni tudi listki z napisi; “živeli katoliški križarji.” Ali so to storili komunistični izzivači seveda iz komunističnega poročila v ko-
IKD
ustanoviti hoče otroški vrtec, da bi otroke obdržal na strani cerkve. — Tako poročilo v komunističnem listu. Ce župnik Pavlic še ni v ječi, bo kmalu.
KDOR HODI V. CERKEV je “protidržaven.” Tako so po nekem poročilu razglasili v neki občini na Primorskem v coni B. Nekateri ljudje so namreč izja-
iz komunističnega poročna v ku- iveaaocri ijuuje	^ -j-
munističnem listu ni mogoče do- vili, da gredo na “prostovoljno"
,• v» • 1____ *	Ja Jn/vnn dnin .. nAVldol lob PO 1 O Sllfl. TIP
gnati. Preiskava je baje dognala, da vodijo vse niti v župnišče." — Tako poroča komunističen list. Drugo poročilo pravi, da so že zaprli dekana Tovornika.
Vse ono z Brezij in iz Prihov-ce je povzeto po komunističnih listih, zato je nemogoče vedeti, koliko je naročenega v tem pisanju. Kaj je polna in prava resnica bomo zvedeli, kadar pade
delo v pondeljek, če je sila, ne gredo pa v nedeljo, ker hočejo k maši.
ČEMU SE UPIRATE? — Neki partijec je gvoril z duhovni kom. Pa je postal odkritosrčen in je rekel duhovniku: ‘ 'Čemu se upirate? Ali ne veste, da imamo na tisoče ljudi, ki so pripravljeni tudi za ceno lastnega žviljenja vas vse poklati kot ma-
do obravnave pred sodiščem, bo mo samo brali, da je vsak vse priznal, kar je hotel državni to-
žilcc>
ŽUPNIK PAVLIC pri svetem Petru pod Svetimi gorami je po
8D-Saiovenskitl pevski klub! komumističnih listih tu,di strašen
venskem društvenem domu na Recher Ave.
9,—Marijina družba fare sv.
kaže, da mu je ljudska oblast trn v peti. Tako je baje govoril proti temu; da bi ljudje oddajali
tiranski Titov režim. Ce pride fike” ? Duhovnik mu je odgovo-
zastonj na zadnji dan cerkvenega bazarja, ki se vrši 21., 22. in 23. novembra. Pa še nadalje poslušajte: Avtomobil, ki ga bomo dali je že tu, je že v naši garaži, nak, v John Zimmermanovi garaži je, in v nedeljo ga boste lahko videli pred cerkvijo. Čigav bo?,
Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata Napaka je edina reč, katero biti zanesljiva in morata znati
ljudje najdejo tam, kjer je ni.
Pri John Debelakovih imeli ohcet zadnjo soboto. Dorka je našla nekje brhkega češkega fanta in se vanj zaljubila. “In tako," pravijo Debelakova mama, “imamo sedaj v naši družini nekako združenje slovanskih narodov, vse od Hrvata, Slovenca, Poljaka, Ceha notri do Srba.” To je res nekak panslavizem v mali obliki. Novemu paru želimo vsega dobrega za dušo in telo.
kuriti avtomatični stoker. Plača je |50 na teden. Zglasite se po V) 6 zvečer v
Yale Theatre
St. Clair in E. 82 SL (z)
Močki in ženske u delo
Potrebujemo osebe za finiia-nje lesa. Predznanje ni potreb- . no. Plača od ure in plača od ko-Zglasite se v
ril, da je Cerkvi že marsikdo grozil pa na koncu nikoli ni zrna gal, če je tudi duhovnike klal kot mačke. Pisano je, da je treba Boga bolj poslušati kot ljudi. To velja za vse čase, tudi za dandanes.
KARMELIdANSKI SAMOSTAN in cerkev na Selu pri Ljubljani nameravajo porušiti, da bodo razširili — cesto. Dru-
Če bi bila tista lisica, ki je tožila, da je grozdje kislo, dosegla Ozimkovo grozdje,’bi se bila še dolgo potem oblizovala. Ozimkovi so nam poslali malo košarico tako lepega in sladkega grozdja, da ga tudi v raju ni bilo boljšega. Tudi Frank Shustarjevi iz Garfield Hgts. so nam prinesli pokusit svoj letošnji pridelek. Hvala lepa obema. Zdaj bomo jedli pa-je, kakoršne edino le naša Ne-žika zna napraviti, prava sladkost tega sveta.
DELO I0IIJ0
F. Zimmerman Co.
2040 West 110. St.
i
Delo na farmi
Išče se delavca, do bi delal na farmi; dobro stanovanje in plača po dogovoru. Sprejme se tudi mlad fant, ki je šole prost. Zglasi naj se pri Mike Babak, 20206 Chickasaw Ave., Euclid, 19, Ohio.	(2001
MALI OGLASI
Nekdo pravi, da je zelo malo na tem, na kateri strani je naš kruh pomazan, saj itak obe strani snemo.
Harmonike naprodaj
Naprodaj sta 2 harmoniki, nemške, nove, ena je 4 vrstna, ena je 3-vrstna. Proda se za nizko ceno. Vpraša se pri Mary March, 4139 E. 8Ist St. MI 1642 (204)
ViL"m: «Sii'v	ker bodo sami lačnem -
za shrambo-
Ker primanjkuje prostora v skladiščih ™ velike mnoiine municije, ki je ostala m rokah povojni, je vojaško poveljstvo sklenilo, da se velika mnoiim bomb zakoplje in jih taJco ohrani. Sodijo, da .bo tako prostora za 200,000 ton. Gornja slika mm kale delavca, ki spravlja bombe v red, predno jih bodo zakopali.
ra pogled in pot v Tivoli. Na drugi strani pa beremo o obnovi.
DOBROVA PRI LJUBLJANI, _ Poročali smo, da sta bila ustreljena dva mlada fanta, ko sta šla potrkavat na Veliki šmaren. Bila sta to Birtič Matija in Franc iz Stranske vasi.
MATI USTRELJENEGA NAGODETA se je v obupu obe-pu obesila. Ko so ustrelili njenega sina je mati šla, da bi bila pri pogrebu. Bila sta dva. Nihče ji ni povedal, v kateri krsti je njen sin. Ko je prišla domov, se je oblekla v črno in se v zmedenosti obesila. Ljubljana je pretresena po teh dogodkih. Vsak ve, da njen sin ni bil izdajalec ali vohun, ampak samo nasprotnik režima. Po vsem svetu, kjer so pošteni ljudje, se ne smatra za zločin, če kdo drugače misli kot vlada. V Sloveniji je danes drugače. Komunizem he pusti nikomur, da bi po svoje mislil. Pa go-vore o svobodi.
Klement Atlee,
državnik, pravi;
mera (znak) težav, ki jih imajo Rusi doma.”
Harmonika naprodaj
Naprodaj je harmonika žtiri-londonskil vrstna, Italo-American; v ' '
.ve.
MO 1172-J.
W,«INS?
zsw-'nHS
SSSSSS
to»P»
“I, seveda ne. Gor pa menda pač ne pojdeš po njo?' je vprašala starka kakor v strahu.
(Dalje prihodnjič.)
DAY
HSumSiiia™5
gal* vnosa"
Sass-SS
galrwws* la ta*oa

ATTENTION
Veterans-Civilian«
DE SUHO SCHOOL
SHOE REPAIR
REGISTER NOW DON’T DELAY
Leam > Profitable Trade
CLASSES:
8 A. M. to 1 P. M.
1 P. M. to 6 P. M.
, Interview at
418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 5542
Neki list je prinesel, najbr-že povzel iz ruske propagande, vest glede nemške strahote v Rusiji. List pravi, da so Nemci Rusqjn požgali in raz-djali 72 tisoč mest in vasi. Pobili so baje 10 milijonov ljudi. Uničili 40 tisoč bolnišnic (pomislite na Ruskem kolikor daleč so Nemci prišllje bilo 40 tisoč bolnišnici!??). Uničili so Rusom Nemci 125 tisoč učnih zavodov itd., itd. No ja, pravijo, če človek laže tako na debelo, da mu nihče ne verjame, ni greh. In v tem slučaju lažejo Rusi na debelo. Ni dvoma, da so Nemci naredili veliko škode in njihovo divjanje je bilo dostikrat nečloveško. Toda “40,000 bolnišnic, 72,000 mest...??” Kar se pa tiče nečloveške krutosti, niso ruski boljševiki prav nič za nemškimi naciji, prav nič. Rajši jih še prekašajo.
-(200)
Išče stanovanjc Srednje star zakonski par išče S do 5 sob; brez otrok in brez domačih živali. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 uri zvečer PO 5982.
(202)
SEDAJ JE ZADNJI CAS, da s; izberete fino STERLING suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite me.
BENNO B. LEUSTTG
1034 Addison Rd. ENdicott 3426
Išče stanovanje
Poslovodja, šena in hčer, ki je v višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 3411.
(*)
Kadar se prepiraš z bedakom, ne . bodi preveč ljut; on je morda prav tistega mnenja.
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Preeeriptiona — Vitamina First Aid Supplies
Vogal St. Clnir Asm. ib E. 66th
V nekem mestu je bil najden mrtev človek z imenom Smith. Smith je bil očividno umorjen in močna sumnja je letela na Jack Browna. Po temeljiti preiskavi je porota dala sledečo izjavo: “Mi smo pronašli, da je Smith umrl radi srčne bolezni V tem naa potrjuje to, da smo našli v Smithovemu srcu dve krogli in en zabodljaj z nožem. Zato močno svetujemo naj bo Jack Brown obešen, da se ta bolezen preveč ne razširi.”
« • •
AUGUST HOLLANDER
v Sov.
641$ ST. CLAIM AVENEE,
POŠILJA DANAM v Jugoslavijo, Trat, Gorico, Ar atrije. Italijo ta druge kraje. trnka potUjota* je jam-
Atomski center v mirnem času. - Los Alamos piojekt za atomsko sdo v New Mexico ki je bil postavljen kar čez noč leta 1912, kjer so izdelovali atomske bombe, je danes Z popolna mselbL z 8,000 prebivalci. K jub temu, da je bilo danes vse proizvajanje atomske sile obrnjeno za splošno kanat v mirnem čas«, pasa	*-
k omočite kot so bile v vojnem času. Pred glasnim stanom ,e videti vojaško stralo.
Blagor človeku, kateri nima nič za reči in niti tega ne pove.
j Poslušajte: V bližnji pri-I hodnjosti bomo razposlali del-j nice na nov Ford avtomobil, [ katerega bomo dali nekomu
_____I u po-
_______________i ta obleka v
staro domovino in sprejema taka zaboja aa odpošiljanja v atari kroj.
Pri Kollandtrju boats ar
dno i" *
❖❖❖❖❖
£s	______________________ i V
4*$?*- i
BELI
Povest iz prve polovice XII. stoletja spisal IVAN ZOREC
MENIHI
obema rokama.”
“ž»I mi je, da nisem bil kriv preroki”
“Ali veš, kaj vse se je zgodilo?”
"Vem in prav žal mi je vas,” je sin sočutno rekel.
Grofu so se skalile oči; pri-itopil je in ga prijel za roko.
Janez se je ustrašil. Sreča, ki se mu, je smehljala že tako lepo, je začela bledeti in mreti.
“Otmeš se,” je deseti brat vedel,“če ti samostan da svobodnjaških pravic, ali če se brž brž oženiš.”	s--—-	■,
“Ančka je bolna, kdo ve, ali usmili se je!” bo še kdaj zdrava. Za tako	XXIII.
boleznijo je že marsikdo umrl prav na hitro. Brez nje mi ni
je, da je dvignila oči in ga milo pogledala. Bolečina, ki mu je kljuvala srce in ga tiščala grlu, je za trenotek odnehala, iz vse duše je prosil:
“Žalostna Mati božja, že sem pri tebi — pomagaj Ančki
Dogodki v Žužemperku so kaj potepli mogočnega grofa. No-
prav na m«*''.	...... r-r........-°*	_ v ,
do osvoboditve, rajši vidim, dajbena stvar ga ni vec mikala, me ujemo in vzemo v vojšča- Itar poniglavil je in se skoraj
“O ti!” je deseti brat togotno s peto udaril ob tla. Ljubezen je res bolezen: človeka ož-me in izvotli, da je čisto neumen. Tebi, nepočakljivec tr-lepni, je obupavati res treba!”
“Ljubi človek, hudo mi je, da bi tulil!”
“Alj te ne pestuje vse; Ste-pič, opat in tudi jaz, ki sem ti namazal voziček, da si lehko v Žubino peljal svojo cmeravost? In ljubi te tako dekle, da ji je v vsej soseski ni prilike!”
Janez je molčal, ni hotel še bolj dražiti desetega brata; a ta je z mislijo bil že drugje.
“Saj še pomniš, kako smo otimsli Kabliča” jo je povedal. “Veš, res smo se prenaglili. Zdaj se zaletava v Gorenjka, češ da mu meša Marinko. Kakor da bi jo 'bilo treba še mešati! Davi ti ga je počakal tamle na Tratinah in ga napal, da se ga je Gorenjko komaj otresel. Vidiš, tak ti je nori del zakona.”
“Predobro se mu je godilo v
vozir naz*j «li”
“Saj mu ne odide. Grof neki
kar besni, nikoli mu ne odpusti, da jo je unesel tako zvijačno. Zdaj pa še ta napad!”
“Kaj grof ve, kdo ga je otel?” se je Janez ustrašil.
“Ne ve, sicer bi tudi nam. Ve le opat, zaupal sem mu, vendar o tebi ne ve, da si tisto noč bil z menoj. Pa-
[A, OCTOBER 13, 1947
ko tudi opat ni z ftičimer ka-jkaj bi še bil, če bi bilo treba, zal, da mu kaj ni prav. Oba Opat ni z nobenim trenom sta previdno hodila okoli vrele oči izdal, da ž eve vse in bolj
• v i • .. g. 1.-1...	lr/11 na Hrnhrm
gal, zdaj najrajši spravil zaj.”	,
“Zakaj?” se je grof čudil. “Ne zamerite, tudi tega ne povem, ne smem.”
“Nekaj bi te prosil,” je grof rekel po kratkem molku. “Povejte, rad vam ustrežem.” “Prosim te, ne pripoveduj
opil je 11* 6« pujci	vv, ..V . r-T----
“Povej mi, če moreš: Zakaj nikomur, kar si mi pravil o —
skrival v starinskem gradu, “Ženina smrt ga skeli,” so ugibali; “ljubila sta se, ne more pozabiti.”
“In kači ga uskoški napad, saj se drži, kakor bi mu vse pogorelo.”
“Da, močno ga je.udarilo vse vkup. Na oči se je postaral, še zboleti utegne, tako ga ujeda.”
Grofu je bilo res hudo. Žaloval je za ženo, a misli sta mu blodila tudi postranska sinova Boštjan in Gregor. Le kako je Boštjan mogel vedeti, da taka nesreča preti žužemperškemu gradu? Kaj je res čarovnik, vedež? In da se je Gregor tako zavrgel! Saj se je po njegovih žilah pretakala plemenita kri straih Turjačanov! Kaj bo, kaj bo, če svet zve vse to?
“Boštjan je moški in videti pameten; preprositi ga moram, da ne raznese, kar ve .
S to mislijo se je odpravil na Grundljevo, da bi po gospodu Semeniču dal pčiskati Boštjana — desetega brata.
Neprijetna mu je bila pot, boleč spomin ga je srečaval po-' vsod. Na tej isti poti se je on-dan v veliki grozi in bolečini iskal . . Našel je sina Boštjana, ki ga nikoli iskal ni, zvedel, da so’mu sina Gregorja vzgojili _ razbojniki, in pobit hitel se vtepalo k mtrvi ženi ....
Gospod Semenič je debelo pogledal, ko ga je grof prosil, naj mu skuša najti desetega
mi bolj razločno nisi napovedal nesreče?”
“0 nesreči, ki je pogubila gospo grofinjo nisem, nič slutil, zgodilo se je le po nesrečnem naključju.”
“Nisi slutil? Kaj nisi čarovnik ali vsaj vedež?”
“Samo Bog je vseveden.”
“Kaj pa o — Uskokih?”
“Vedel sem, da polbrat Gregor kani z razbojniki obiskati
—	očetni grad,” je deseti brat govoril resnico in jo v sili in potrebi lepšal z prizanesljivo lažjo. “A ker vem, česa so Uskoki zmožni, sem jih pred napadom obiskal, da bi zvedel, kaj hočejo.”
“To si tvegal?” ga je grof občudujoče gledal. “Pa se jih nisi bal?”
“Deseti brat se ne boji niko-gar.”
“In sj ostal med njimi?"
“Ko kem slišal, da mislijo moriti, pleniti in požigti, sem se res nekoliko ustrašil. A ko je Gregor — Bog mu odpusti!
—	obljubil posebno plačo tistemu, k; mu privede vas, žive ali mrtve, sem sklenil, da se napad ne sme posrečiti.”
“Umoriti, praviš, me je hotel?” je grof ječal, debele solze so mu vrele v sivo brado.
“Tako sem brž šel in grajskemu čuvaju povedal, kaj razbojniki hočejo — in zahvalil Boga, da vas še ni bilo doma
Gregorju in kar je med nama.”
“Molčal bom.”
Deseti brat kar verjeti ni mogel, da se mu le ne sanja tako lepo; grof je z očmi objemal sina in se kesal, ker nikoli ni nič storil, da bi ga bil spoznal že zdavnaj prej.
“Ne hodi nikamor odtod,” mu je naročil; “potreboval te bom kmalu, govorila bova še o marsičem.”
In je šel precej pomirjen in polajšan. A ko bi moral kreniti na levo, je konja obrnil na desno in se po veliki cesti spustil proti Stični. Suličarji, ki so bili z njim, so debelo pogledal; in si prikimali.
Stiški opat se je kaj začudil, ko mu* je brat vratar pritekel povedat, da je prišel žužemper-ški grof.
Graščak se je delal, kakor da ni v zdrahi s samostanom; ta-
kaše, ki se že tako dolgo kadi med njima.
“Tisti vaš Kablič,” je grof naposled sprožil, "je že doma."
“Slišal sem,” je opat vljudno pokimal.
“Zdaj ne nastavlja le zank in pasti, zdaj lovi že tudi ljudi. Te dni mi je nevarno na-pal lovskega paznika. Odpustite mi, če ga več ne spustim, ko ga spet dobom v pesti.”
“Prosim, potrpite z betoglav-cem, ne kaznujte vi, samostan sam naj ga kroti.”
#Grof ni odgovoril. Čez čas se je obrnil v opata in mu za čel praviti, kaj je sin Boštjan — deseti brat storil za grad in
DOMESTIC JOB OPPORTUNITIES ARE PLENTIFUL AT
OHIO STATE EMPLOYMENT SERVICE
A FREE STATE AGENCY Girls are needed lor General Housework Cooking — Cleaning and Laundry.
References are desirable. VISIT OUR
DOMESTIC DEPARTMENT 1242 WEST THIRD STREET
na drobno.
“A zdaj imam prošnjo do vas, gospod opat.”
“Vesel bom, če vam bom mogel ustreči, gospod grof.” “Popravil bi rad 3vojo staro krivdo in — Boštjanu pomagal d0 njegove pravde.”
“Bog sam vam je dal to lepo misel.”
“Kako naj storim, to mi svetujte.”
“Priznajte ga za sina.”
meni zadostuje to. V očitni svet pa ne bi rad porinil tega, saj veste, samo obrazdal bi se.”
“Pa ga posinovite.”
"Tudi tako bi se dal v jetike po vsej deželi.”
“Ne menite se zanje pa se obrusijo prav kmalu.”
“Kaj pa, če bi mu v zakup dal gradič Sotesko in mu ga z oporoko zapustil v Prav0 last?”
(Dalje prihodnjič)
■o-
—M
x uaiiajbc na -a	Pomagajte Ameriki, kupujte
‘Saj ga ne tajim; njemu in'Victory bonde in znamke.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhojse šele pride
zi torej, da se ne zaletiš, če bi brata. A ta se je prav tačas te kaj lovil."	I mudil pri Poloni in ji že stotič
V Stični se Janez ni nastav-] dopovedoval, da žumžemper-ljal opatu, urno je šel kar Vjškim tlaČhnom ni moči poma-cerkev. Pokleknil je pred oltar gati, tako, so neumni.
Matere božj e, dvignil oči, a sr- “Grof je tu, govoriti hoče s ce je spregovorilo:	|teboj,” mu je grof Semenič ra-
“Žalostna Mati božja, glej, zodel, “pa ne vem, ali ti hoče že sem pri tebi — pomagaj . .1 zlo ali dobro.” pomagaj . . .!”	| “Pojdiva, naj pove sam,” je
Molil bi bil rad prav goreče, deseti brat pokimal, tako kakor še n; molil nikoli, | “Kaj se ne bojiš?” pa se mu je inako storilo od! “Ali mi ni — oče? Zakaj bi skrbi in žalosti, le misli so še- se ga bal?” je dejal in šel. petale za srcem:	j Grof ga je dolgo gledal mol-
“Žalostna Mati božja, že sem če, a deseti brat ni pobesil oči, pri tebi — pomagaj . . usmili kar čakal je in takisto molčal, se . . .!”	j “Ondan si dobro prerokoval,”
Zagledal se je v trpeči obraz je grof naposled vzdihnil, “ve-nebeške Matere in zdelo se mu lika nesreča me je udarila z
Grof ni mogel reči nobene, v nemoči je lezel v dve gubi, kakor da sa mu je zdaj zrušiti, in milo gledal sina.
“Otrok moj,” je potlej zaihtel naglas in ga nenadno objel. Obvaroval si grad in rešil bi bil mene!”
“Res je, tako sem mislil.” “Boštjan, kako naj ti povrnem vse to?”
“Ne zamerite, že ondan sem vam povedal, kaj želim. Zase pa ne potrebujem prav nič.” “Kabliča ni več tam. Kdo mu je pomagal iz voze?”
“Vem kdo, a povedati ne smem. Rečem lahko samo to, da bi ga tisti, ki mu je poma-
Udomačena veverica, Sneezy, ki jo lastuje Genevieve Wheeler iz Sacramento, Cal, je prav lahko pozabila na zlato svobodo v prosti naravi in se prav dobro počuti na svojem novem domu. Udomačila se je pa že tako, da komaj ko zazvoni telefonski zvonec, že skoči na ramo svoje gospodinje, da tudi ona posluša telefonski pogovor.
CS—Jh—*Telll>l9t0'
Ljubiteljica psov. — Helen T. Arlington, pisateljica o pseh, živi sama na samotni ranči v Sunnymead, Calif., s svojimi 22 psi. Sama pravi: "Če živiš s psi ves dan, ne moreš izgubiti čuta za humor." Na sliki jo vidite z njenimi ljubljenci.	'
N0VICE--z,se3as,ela	
NOVIC	[..ki jih potrebujete
N0VICE--kiiihd,uteiesveie	
NOVIC	[..popolnoma nepristranske
NOVIC	[..kolikor mogoče originalne
NOVICE--klsoailin,iM	
vam vsak dan prinaia v hiio AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
BARAGOVA PRATIKA
za prestopno leto 1948
To slovensko Pratiko potrebuje vsaka slovenska hiša, radi številnih informacij, ki jih nudi. Vsebuje tudi več leposlovnih črtic. Najzanimivejša črtica je Meškotov “KRIŽEV POT,” ki pripoveduje o trpljenju pod naziji. črtici: “V TUJIH KRAJIH” in “SLOVENKA MED ŠPIRITISTI” (dogodek v Col-linwoodu), sta zajeti iz življenja ameriških Slovencev. Dalje sta zanimivi črtici: “SLEPI PASTIR” in “POTRDILO” in še mnogo drugih zanimivosti nudi Pratika.
Pratika stane samo 50 centov
kar pošljite v Money ordru, ali v gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročilo naslovite na:
BARAGOVA
1857 WEST 21st PLACE
PRATIKA
CHICAGO 8, ILL.
ZA VAŠO GRELNO POSLUGO pokličite Stephen Robash
CE 2025 ALI MU 4200 Furnezi na gorak zrak, paro, vročo vodo na premog, plin, olje in stokerje izvršujemo popravila na vseh vrst furnezih. Vse delo garantirano.
W. F. HANN & SONS C0.
15505 EUCLID AVE.
& ^
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijaka tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.	»
Ameriška Domovina
•inSLCUir Ave.	HEndersoo 06U
..........8
	
-L-