Kaj nam prinaša e-Šolska torba II. Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Kaj nam prinaša e-Šolska torba II. Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Uredili: Amela Sambolić Beganović, mag. Andreja Čuk Jezikovno pregledali: Mira Hedžet Krkač, mag. Andreja Čuk Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Tehnično uredila: Maša Celestina Oblikovala: Suzana Kogoj Objava na spletnem naslovu: http://www.zrss.si/pdf/kaj-nam-prinasa-esolska-torba-dobra-praksa.pdf Prva izdaja Ljubljana, 2016 Izid zbornika je omogočilo sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport. © Zavod RS za šolstvo, 2016 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.64:004(082)(0.034.2) 37.018.43:004(082)(0.034.2) KAJ nam prinaša e-Šolska torba. 2, Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta [Elektronski vir] / [uredili Amela Sambolić Beganović, Andreja Čuk]. - 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2016 Način dostopa (URL): http://www.zrss.si/pdf/kaj-nam-prinasa-esolska-torba-dobra-praksa.pdf ISBN 978-961-03-0324-4 (pdf) 1. Sambolić Beganović, Amela 283066624 KAZALO POVZETEK 9 Primeri obetavnih praks - Tematske in sprotne priprave učiteljev, 1. ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve 13 1. Slovenski jezik 15 »Pa da bi znal, bi vam pel.« 15 Pesem o zvezdah, Tone Pavček 16 Romantika in realizem 18 Potopis 22 Janez Svetokriški in barok na Slovenskem 24 2. Fizika 31 Gibanje 31 Pospešeno gibanje 33 Pospešeno gibanje in drugi Newtonov zakon 39 3. Matematika 44 Obdelava podatkov 44 Deljivost v množici naravnih števil 48 Kriteriji deljivosti 50 4. Razredni pouk - matematika 51 Računske operacije 51 Pisno deljenje z dvomestnim številom 53 4. Razredni pouk - naravoslovje in tehnika 57 Od jutra do jutra 57 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 4 KAZALO 5. Glasba 59 Glasba 20. stoletja 59 Glasbeni slogi na prelomu 20. stoletja 63 Raznolike glasbene smeri 20. stoletja 65 Nova glasba 67 Glasbena sedanjost v Sloveniji 71 6. Likovna umetnost 73 Kiparstvo 73 Osnovne značilnosti kiparstva 75 Svetlostni odtenki 77 Piktogrami 79 Prostostoječi kip 81 7. Geografija 83 Alpske, predalpske in dinarsko - kraške pokrajine 83 Naselja - Geografski prostor Slovenije kot omejitveni in spodbujevalni dejavnik razvoja Slovenije 85 Zgradba Zemlje in nastajanje zemeljskega površja 92 Vrste kamnin 94 8. Zgodovina 97 Od prvih umetnikov do prvih znanstvenikov (izbirna tema) 97 Začetki gledališča 99 Od magije do religije (izbirna tema) 102 Grška religija 104 Evropa in svet v 16. stoletju: Spremenjena politična in verska podoba Evrope 107 Reformacija: Spremenjena politična in verska podoba Evrope 109 Kako so Evropi vladali absolutisti 113 Nastanek ZDA 122 9. Angleščina 129 My family and my house 129 My bedroom 130 Virtualni sprehod po znamenitostih Londona in drugih velemest 134 London ─ Culture 135 10. Nemščina 137 Glasba (Musik) 137 Ich will Tennisspielerin werden 142 11. Naravoslovje 145 Energija – valovanje in zvok 145 12. Državljanska in domovinska kultura in etika 153 Finance, delo in gospodarstvo 153 Delo in lastnina 155 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta KAZALO 5 13. Kemija 160 Delci (gradniki ) snovi 160 Povezovanje delcev 164 Kovalentna vez 167 Evalvacija projekta – 2. Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk 173 Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov 2.1 v osnovnih šolah in gimnazijah – Končno poročilo 175 1. Uvod in namen evalvacije 175 2. Metoda 176 2.1 Vzorec 176 2.2 Inštrumenti 177 2.3 Potek evalvacije 179 3. Rezultati 180 3.1 Rezultati analiz podatkov, zbranih z vprašalnikom za učitelje 180 3.2 Rezultati analiz podatkov, dobljenih z opazovanjem pouka 189 3.3 Rezultati analiz podatkov, zbranih s skupinskimi intervjuji (fokus skupine) z učitelji 191 3.4 Rezultati analiz podatkov, zbranih z vprašalnikom za učence in dijake 193 3.5 Rezultati analiz podatkov, zbranih z vprašalnikom za starše 195 3.6 Rezultati spremljanja učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku 197 4. Zaključki 202 5. Viri 205 6. Priloge 205 Priloga 1: Evalvacijski vprašalnik za starše 206 Priloga 2: Evalvacijski vprašalnik za učitelje 208 Priloga 3: Evalvacijski vprašalnik za učence in dijake 215 Priloga 4: Vprašanja za fokus skupine - učitelji 219 Priloga 5: Spremljava pouka 220 2.2 Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku 225 a. Kako se učijo učenci in dijaki matematiko iz i-učbenika in kako iz tiskanega učbenika? 225 Uvod 225 Metodologija 225 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 6 KAZALO Uporaba tiskanega učbenika in zapiski učencev 226 Uporaba i-učbenika in zapiski učencev 228 Reševanje nalog 230 Rezultati 232 Sklep 232 Viri 233 b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 234 Uvod 234 Uporaba interaktivnega učbenika v 8. razredu OŠ 234 Uporaba interaktivnega učbenika v 9. razredu 241 Uporaba interaktivnega učbenika v 1. letniku gimnazije 248 Sklep 254 Viri 254 c. Vpogled v začetke uporabe i-učbenika pri pouku kemije 255 Uvod 255 Metodologija 255 Rezultati pedagoškega eksperimenta pri kemiji: 257 Dosežki reševanja posameznih nalog iz kemije na I. taksonomski ravni 257 Dosežki reševanja posameznih nalog iz kemije na II. taksonomski ravni 259 Dosežki reševanja posameznih nalog iz kemije na III. taksonomski ravni 261 Sklep 262 Viri 263 d. Kako i-učbeniki podpirajo pouk geografije 264 Uvod 264 Poskus na ravni osnovne šole 264 Poskus na ravni gimnazije 266 Kaj lahko sklepamo? 269 Viri 270 e. Tehnični pogled na spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku - dogajanje na spletnem strežniku 271 Uvod 271 Potrditev izvedbe poskusa 272 Informacija o dogajanju na posameznih enotah ob poteku samega poskusa 272 Sklep 274 SKLEP IN ZAHVALA 277 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta KAZALO 7 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta POVZETEK Zakaj še drugi zbornik »Kaj nam prinaša e-Šolska torba II.«? Eden od poglavitnih ciljev v projektih e-Šolska torba in E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih predmetih v OŠ je preizkušanje e-vsebin (s poudarkom na interaktiv- nih e-učbenikih) in e-storitev, razvitih v obeh projektih. V dveh letih izvajanja dveh pilotnih projektov smo na 58 izbranih šolah1 preizkušali interaktivne e-učbenike za naravoslovne predmete in matematiko, družboslovne predmete in jezike ter različ- ne e-storitve. Naloga približno 280 pilotnih učiteljev ter 1500 učencev in dijakov ni bila le testiranje oz. preizkušanje razvitih e-vsebin na različnih e-napravah, temveč tudi načrtovanje, izvajanje, spremljava in vrednotenje pouka z uporabo e-vsebin in e-storitev. Zato je bil eden izmed pomembnih ciljev projekta tudi evalvacija učin- kov uporabe e-vsebin in e-storitev. Pričujoči zbornik je drugi v nizu zbornikov projekta e-Šolska torba. Poimenovali smo ga Kaj nam prinaša e-Šolska torba II. In če se je prvi zbornik posvečal razvojnemu delu v projektu, metodično didak- tičnim priporočilom ter predstavljal izkušnje šol oz. projektnih timov učiteljev pri uporabi e-vsebin in e-storitev pri pouku, drugi zbornik prinaša primere sprotnih in tematskih priprav ter odzive na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk. Vsebina zbornika Zbornik vsebuje dve poglavji: 1. Primeri obetavnih praks - Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve 2. Evalvacija projekta - Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Sodelujoči učitelji iz pilotnih šol so ob podpori svetovalcev ZRSŠ v okviru ra- zvojnega dela v projektu razvijali nove oz. dopolnjevali in nadgrajevali obstoječe 1 http://projekt.sio.si/e-solska-torba/pilotna-projekta/ Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 10 POVZETEK modele poučevanja in učenja, podprte z IKT. V prvem delu zbornika smo iz bazena “neštetih” sprotnih in tematskih priprav, ki so jih učitelji napisali in oddali v spletno učilnico projekta, izbrali za posamezne predmete v osnovni in srednji šoli oz. gimna- ziji po eno sprotno in eno tematsko pripravo. Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev vsebujejo končno evalvacijo projekta in pet “zgodb”, ki prinašajo poglobljen vpogled v takoimenovani pedagoški eksperiment, s katerim smo preučevali razlike pri usvajanju znanja s samostojnim učenjem z inte- raktivnim e-učbenikom oziroma klasičnim učbenikom. Menimo, da zbornik vsebuje uporabno in koristno gradivo za učitelje ter druge stro- kovnjake na področju vzgoje in izobraževanja, ki so se že ali se še bodo odločili za uporabo interaktivnih e-učbenikov in e-storitev za poučevanje. Opomba za bralce: V zborniku (in ostalih strokovnih gradivih, ki so nastali v okviru projektov E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih predmetih v osnovni šoli in e-Šolska torba) pod poj- mom e-učbeniki razumemo interaktivne e-učbenike ali krajše i-učbenike. Interaktivni e-učbenik vsebinsko v celoti obsega lastnosti klasičnega tiskanega učbeni- ka in delovnega zvezka, vendar z dodatnimi interaktivnimi elementi tvori veliko učin- kovitejše in spodbudnejše učno okolje za uporabnika, saj krepi globlje razumevanje tudi z interaktivnimi gradniki/elementi (nižje, srednje in visoke stopnje). Prav ti interaktivni gradniki/elementi predstavljajo dodano vrednost, ki je običajni ti- skani ali e-učbenik nima. Amela Sambolić Beganović in Andreja Čuk Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 1. Primeri obetavnih praks - Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve V prvem sklopu zbornika predstavljamo načrtovanje pouka z interaktivnim e-učbe- nikom skozi sprotne in tematske priprave. Načrtovanje dejavnosti ima ključno vlogo, zato smo v ta namen pilotnim učiteljem pripravili predlogo sprotne in tematske pri- prave. Z elementi tematske priprave smo želeli spodbuditi učitelje k poglobljenem razmisleku in zapisu dejavnosti učencev in dijakov z IKT (z razvidno vodilno metodo in obliko dela) tako v šoli kot tudi pri domačem delu s ciljem večje kakovosti znanja. Sprotna priprava je vsebinska in didaktična priprava na pouk, iz katere naj bi bili razvidni odgovori na vprašanja: (1) Kaj naj bi učenci/dijaki znali, zmogli, obvladali ob koncu ure?, (2) Kaj morajo učenci/dijaki narediti, da usvojijo predvideno znanje (dejavnosti učencev/dijakov)?, (3) Katera tehnologija in na kakšen način jim omogoča lažje, hitreje in kvalitetneje opraviti te dejavnosti? in (4) Kako organizirati dejavnosti in uporabo tehnologije (scenarij pouka), da so dejavnosti učinkovite? Pri vsakem predmetu predstavljamo primer sprotne in/ali tematske priprave na do- ločeno učno temo oz. enoto z namenom, da bi bralcem približali/pričarali tudi samo izvedbo pouka. Na spremljavah pouka smo ugotovili, da so bili v projektu pri različnih predmetih razviti številni primeri odlične in obetavne rabe e-vsebin in e-storitev. Škoda bi bilo, da jih ne bi delili s tistimi učitelji in ostalimi strokovnjaki, ki se šele soočajo z izzivom rabe e-vsebin in e-storitev. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 1. Slovenski jezik »Pa da bi znal, bi vam pel.« Vanja Jesenek, OŠ Sladki Vrh PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov »Pa da bi znal, bi vam zapel.« Program Osnovna šola Razred 9. razred Predmet Slovenski jezik Obseg ur 7 ur Cilji sklopa/ •Poznajo literarnozgodovinsko obdobje, navedejo poglavitne značilnosti in teme predstavnike, njihova dela. •Poznajo konstruktivistično pesem, njen učinek, sporočilnost pesmi, temo ter življenje in delo S. Kosovela. •Prepoznajo simbole, jih razložijo, poznajo novelo, temo, sporočilnost, prvoosebni pripovedovalec, knji. osebe, čas, prostor ter življenje in delo C. Kosmača. •Prepoznajo sporočilnost, simbole, poslušajo pesem. Vsebine •Književnost med obema vojnama, sodobna slovenska književnost •S. Kosovel, Kons. 4 •C. Kosmač, Gosenica •T. Pavček, Pesem o zvezdah Dejavnosti •S pomočjo besedila in spleta povzemajo značilnosti literarnega obdobja, učencev z nalogami obnovijo življenje in delo predstavnikov. V spletni učilnici preberejo navodila za delo. •Berejo Kons. 4, s pomočjo spleta razumejo odnos sveta do posameznika, •sami ustvarijo konstruktivistično pesem (e-učbenik). •V e-učbeniku berejo odlomek iz novele Gosenica, razgovor/debata, razlaga simbolov, nacionalnost, tvorjenje. •Poslušajo pesem, preberejo, rešijo naloge v e-učbeniku, razgovor, tvorbne naloge. e-vsebine in e-storitve •Delo s tabličnimi računalniki, •spletnimi stranmi (nearpod.com), •delo z besedilom, •spletna učilnica, •spletna različica SSKJ, •e-učbenik: • http://eucbeniki.sio.si/slo9/2408/index.htmll • http://eucbeniki.sio.si/slo9/2410/index.html •debata v okolju Padlet. Samostojno domače delo z IKT (e-vsebine Naloge v spletni učilnici. in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 16 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Pesem o zvezdah, Tone Pavček Vanja Jesenek, OŠ Sladki Vrh SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Pesem o zvezdah, Tone Pavček Datum 13. 3. 2015 Razred 9., 3. MUS Tema »Pa da bi znal, bi vam pel.« Vsebina Tone Pavček: Pesem o zvezdah Uvod v sprotno Učenci bodo s pomočjo tabličnih računalnikov uporabljali spletni učbenik, pripravo poglavje Tone Pavček: Pesem o zvezdah. Z delom na tabličnih računalnikih bodo učenci pridobili novo znanje s sodobnimi oblikami. Tokrat ne bom uporabila več različnih programov, saj se bomo osredotočili na samo delo z e-učbenikom in njegovo koristnostjo pri pouku in pridobivanju znanja za učence. Naloge in delo učencev bo diferencirano in prilagojeno posamezniku (individualizacija). Pridobivanje znanja je tako približano učencem, je zanimivejše in raznoliko, vključena je sodobna tehnologija in tako učencem snov približana na danes njim sodoben in zanimiv način. Operacionalizacija ciljev iz tematske Urijo se v tvorjenju besedil, razvijanju e-kompetenc, razumejo prebrano, priprave povezujejo s svojim življenjem in nadgrajujejo snov prejšnjih ur. Učni cilji •Spodbujanje kritičnega mišljenja in vrednotenja pri učencih. •Učenci uporabljajo tablične računalnike in e-učbenik, •razvijajo e-kompetence (brskanje, iskanje, filtriranje, izmenjava, ocenjevanje in shranjevanje informacij ter obdelava; sodelovanje s pomočjo tehnologije; izmenjava informacij; razvijanje vsebin), •berejo pesem Toneta Pavčka: Pesem o zvezdah, •razumejo prebrano, •izluščijo temo, sporočilo, •tvorijo besedilne naloge. Standardi znanja Učenec recepcijsko zmožnost pokaže tako, da izrazi svoje doživljanje, razumevanje, vrednotenje posameznih prvin besedila, sintetizira spoznanja o besedilu, jih oblikuje, predstavi. S tvorjenjem dokaže zmožnost zaznavanja, doživljanja in razumevanja pesemskih besedil. Metode dela razgovor, branje, pisanje, vrednotenje, usmerjanje, razvrščanje, zapisovanje, sklepanje, presojanje, metoda dela z IKT, delo z e-učbenikom Oblike dela frontalna, individualna, delo v dvojicah/skupini Učni pripomočki tablični računalniki, računalnik, projektor, spletni SSKJ, dokumenti v oblaku, e-učbenik Individualizacija in diferenciacija delo v 3. MUS (naloge) Viri in literatura •http://eucbeniki.sio.si/slo9/2410/index.html •Honzak, M., et al., 2000. Skrivno življenje besed. Berilo za 9. razred OŠ. Ljubljana: MK. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 17 POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Uvodna motivacija z zvezdami v e-učbeniku, Samostojno naredijo uvodno motivacijo. SSKJ. Pri izbiri kot pomoč uporabijo SSKJ, tablični računalnik: o zvezdah, utrinek. Poročajo. NAPOVED ENOTE – učne ure Napovem, kaj bomo v današnji uri delali. Poslušajo. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Učenka prebere pesem Pesem o zvezdah. Učenka prebere pesem (priprava doma – posnetek). Razlaga neznanih besed. V novih povedih uporabijo in razložijo neznane besede. Dokument v oblaku: naslov in priprava za povzetke. V dokumentu v oblaku napišejo avtorja in naslov pesmi ter se pripravijo na samostojno izdelovanje povzetkov (doma natisnejo in prilepijo). SKUPINE. Vsak svoje delo (A, B in C, naredijo samostojno, se presedejo po A, B in C, Znotraj skupin so razdeljeni v A, B in C. dopolnijo, nato v prvotne skupine in v njih Naloge naredijo samostojno. Nato se preverijo in dopolnijo, česar nimajo. presedejo v skupine po A, B, C in preberejo ter dopolnijo povzetke. (Naloge so različne in prilagojene posameznim Presedejo se nazaj v prvotne skupine kjer učencem, prav tako njihovo delo.) preverijo in dopolnijo kar manjka. NOVE NALOGE Vsak v skupini pripravi vprašanje o današnji Aktivno sodelujejo pri sestavljanju vprašanj snovi. Vprašanja postavijo sošolcem. in soodločajo pri izbiri vprašanj (spletna učilnica). Forum ZA & PROTI v spletni učilnici. Odgovorijo na vprašanje druge skupine. V spletni učilnici napišejo svoje trditve ZA in PROTI, se odzovejo na trditve sošolcev. EVALVACIJA URE: Uresničili smo cilje ure. Četudi smo preizkušali e-učbenik, se je izkazalo, da je snov možno predelati v zadanem času. Težava se lahko pojavi, če so v skupini učenci, ki niso toliko vešči oz. hitri pri uporabi IKT ali če odpove tehnologija. Zaradi tega imamo vedno besedilo in naloge še v tiskani različici. Da so učenci lahko aktivni in sodelujejo pri uri, morajo biti vešči vseh aplikacij. Učencem je bilo delo všeč, ker so že navajeni dela z e-učbenikom, dokumenti v oblaku in spletnimi učilnicami. V sosednjem razredu smo vse delali v spletni učilnici, povzetke pa so delali neposredno v zvezke, kar se je v tistem razredu izkazalo za učinkoviteje. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 18 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Romantika in realizem Vanja Jesenek, OŠ Sladki Vrh SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Romantika in realizem (utrjevanje) Datum 9. 12. 2014 Razred 9., 3. MUS Tema Romantika in realizem Vsebina Utrjevanje znanja Uvod Učenci bodo s pomočjo tabličnih računalnikov utrdili in preverili svoje v sprotno znanje tega sklopa. Z delom na tabličnih računalnikih želim obogatiti uro pripravo in pokazati, da se tudi tako veliko naučijo oz. utrdijo in preverijo svoje znanje. Uporabila bom različne programe in spletna orodja (NFC) za prenos spletnih strani in podatkov ter spletne strani (Nearpod/Padlet/Socrative). Prijavili se bodo v spletno učilnico in pod pravim razdelkom poiskali navodila za nadaljnje delo. Naloge in delo učencev bo diferencirano in prilagojeno posamezniku (individualizacija). IKT omogoča takojšen vpogled v pravilnost odgovorov učencev in njihovo razumevanje snovi, sprotno analizo njihovega znanja. Omogoča nam tudi, da učenci hkrati ne rešujejo istih nalog, ne prepisujejo drug od drugega, vsak individualno poglablja in utrjuje svoje znanje, se spoznajo z orodji, ki mladim naredijo učenje zanimivejše. Utrjevanje in preverjanje znanja je tako približano učencem, je zanimivejše in raznoliko, vključena je sodobna tehnologija in tako učencem snov približana na danes njim sodoben in zanimiv način. Operacionalizacija Poznajo značilnosti romantike in realizma, predstavnike, značilnosti ciljev iz tematske posameznih pesmi, pesemskih oblik, se urijo v tvorjenju besedil; razvijanje priprave e-kompetenc. Učni cilji •Učenci preverijo in utrdijo svoje znanje sklopa, •utrdijo in preverijo poznavanje življenja in dela Franceta Prešerna in Simona Gregorčiča, •preverijo poznavanje pesemskih oblik , •uporabljajo tablične računalnike in spletno učilnico, •razvijajo e-kompetence (brskanje, iskanje, ocenjevanje, shranjevanje in obdelava informacij; sodelovanje s pomočjo tehnologije, izmenjava informacij in vsebin), •spodbujajo in se urijo v kritičnem mišljenju in vrednotenju, •tvorijo besedilne naloge. Standardi znanja Učenec recepcijsko zmožnost pokaže tako, da izrazi svoje doživljanje, razumevanje, vrednotenje posameznih prvin besedila, sintetizira spoznanja o besedilu, jih oblikuje, predstavi. S tvorjenjem dokaže zmožnost zaznavanja, doživljanja in razumevanja pesemskih besedil. Metode dela razgovor, pisanje, vrednotenje, usmerjanje, razvrščanje, zapisovanje, sklepanje, presojanje, metoda dela z IKT, metoda dela v spletni učilnici Oblike dela frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupini Učni pripomočki tablični računalniki, računalnik, projektor, zvezki, spletni SSKJ, spletna učilnica Individualizacija delo v 3. MUS in diferenciacija Viri in literatura •Honzak, M., et al. 2000. Skrivno življenje besed: berilo za deveti razred osnovne šole. Ljubljana, Mladinska knjiga. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 19 POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Asociacije. Z nevihto možganov ponovimo ključne besede obravnavane snovi preteklih ur (www.socrative.com). NAPOVED ENOTE – učne ure Napovem delo pri današnji uri. Poslušajo in se pripravijo. PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE (analiza, vrednotenje) KVIZ – Socrative/Nearpod izvedemo kratek S pomočjo tabličnih računalnikov odgovarjajo kviz o obravnavani snovi. na vprašanja. Preverijo ustreznost odgovorov. Utemeljujejo svoje odgovore. Vprašanja in rezultate projiciram na tablo, jih komentiramo. Prijavijo se v spletno učilnico in pri pravem Spletna učilnica: navodila za naloge1, ki jih poglavju poiščejo navodila za naloge. morajo opraviti (besedilo naložijo v spletno Preberejo naloge in jih rešijo (najprej učilnico/ dokument v oblaku). samostojno, nato v parih/ v skupini), dopolnjujejo, popravljajo, zagovarjajo svoje Naloge so različne in prilagojene posameznim stališče, vrednotijo stališča drugih … – učencem, prav tako njihovo delo. sodelovalno učenje. Naloge rešujejo v dokumentu v oblaku oz. ga zapišejo in naložijo v spletno učilnico. NOVE NALOGE Forum spletne učilnice (ZA in PROTI). Aktivno sodelujejo v forumu. Kako uspešen/uspešna sem bil(a), da sem lahko rešil(a) zastavljene naloge?… Argumentirano zapišejo. EVALVACIJA DELA Uresničili smo cilje ure. Skupina je navajena na delo v različnih programih in z različnimi spletnimi orodji. Socrative sem uporabila, ker zelo nazorno prikaže odgovore, naredi analizo … (prav tako Nearpod ali možnosti v spletni učilnici). Učenci so dnevno uporabljali spletno učilnico, zato tudi vse aktivnosti poiščejo v njej – pod pravilnim razdelkom. Učenci so prav tako v odprtem forumu zapisovali svoje mnenje o uri, svoje napredke ter komentirali/vrednotili tudi delo ostalih (na vse to so učenci počeli že od začetka uporabe spletnih učilnic). Tvorbne naloge so pisali ali v dokumentu v oblaku ali v navaden Word dokument, tretji pa so zapisovali v zvezke. Po predstavitvah nalog so morali aktivno sodelovati v forumih (na vsako trditev Za & PROTI sošolca so morali napisati svoj odziv). Učenci so pri uri ob uporabi IKT pokazali svojo ustvarjalnost – izdelke smo potem lahko dopolnili, popravili in jih uporabili v druge namene (šolsko glasilo, proslave …). 1 V prilogi pod točko b. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 20 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA: Naloge iz učne ure a. Kviz na spletni strani Socrative.com Vprašanja so bila kratka (izbirni in odprti tip, ki je zahteval kratke odgovore, le 2 vprašanji sta od učencev zahtevali odgovor v več kot eni povedi), ker sem želela izvedeti le, ali poznajo osnovne podatke F. Prešerna in S. Gregorčiča in njunih del. Slika 1: Kviz na spletni strani Socrative.com b. Navodila nalog: A: Za Franceta Prešerna trdimo, da je največji slovenski pesnik in za Simona Gregorčiča, da je največji ljudski pesnik, saj je veliko njegovih pesmi ponarodelih. Kdo je po tvojem mnenju pomembnejši? Skušaj nas prepričati v besedilu, ki ima do 6 povedi. B: Predstavljaj si, da si France Prešeren. Katero pesem bi izbral(a) za svojo najljubšo. Potrudi se odgovor z utemeljitvijo napisati v besedilu, ki ima do 6 povedi. C: Bi se Simon Gregorčič strinjal s trditvijo, da je veliko njegovih pesmi uglasbenih in ponarodelih, ljudje pa ne vedo več za njegovo avtorstvo? Bi mu to ugajalo? Razmisli in v največ 6 povedih utemelji svojo odločitev. Č: V besedilu, ki naj ima do 6 povedi, napiši, zakaj so Franceta Prešerna poimenovali tudi Jezični dohtar? D: Napiši besedilo, ki naj ima do 6 povedi, in nam v njem predstavi, kako bi se F. Prešernu in/ali S. Gregorčiču godilo danes. c. Naloga v forumu spletne učilnice: Na Facebooku je nekaj likov iz Prešernovih pesmi dobilo svoj profil in v slengu oz. neknjižni slovenščini pišejo in komentirajo. Z vsaj eno utemeljitvijo ZA in eno PROTI potrdi ali ovrzi naslednjo trditev: Tak način pisanja vpliva na razvrednotenje umetnikovih del in truda za slovenski jezik. Prav tako komentiraj trditve svojih sošolcev in jih skušaj prepričati. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 21 Slika 2: Naloga v forumu spletne učilnice d. Izbirna dodatna naloga za doma: Zdravljica poziva tudi k strpnosti. Prešeren v njej zapiše, da naj sosedske težave Slovenci rešujemo le v dialogu. Napiši svoje razmišljanje o tem, kako smo Slovenci v zgodovini reševali t. i. nesporazume s sosednjimi državami in kako je s tem danes. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 22 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Potopis Vanja Jesenek, OŠ Sladki Vrh SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Potopis Datum 22. 4. 2014 Razred 9., 3. MUS Tema Opisujem, potujem Vsebina Potopis Uvod v sprotno Učenci bodo s pomočjo tabličnih računalnikov utrdili že poznano snov pripravo in spoznali novo snov (potopis). Z delom na tabličnih računalnikih bomo obogatili uro in nadgradili vsebine oz. pokazali možnosti, ki jih lahko uporabimo tudi pri urah maternega jezika. Uporabila bom različne programe in tudi pri tej uri NFC za prenos spletnih strani, nato se bodo prijavili v spletno učilnico in pod pravim razdelkom poiskali navodila za nadaljnje delo. Naloge in delo učencev bo diferencirano in prilagojeno posamezniku (individualizacija). IKT omogoča povezavo snovi slovenskega jezika z uporabo v vsakdanjem življenju. Utrjevanje že naučenega in pridobivanje novega znanja je tako približano učencem, je bolj raznoliko, od njih zahteva dodatne kompetence, vključena je sodobna tehnologija, ima pa tudi ekološki učinek, saj navodila niso podana v tiskani obliki. Operacionalizacija Poznajo značilnosti opisa poti in potopisa, se urijo v tvorjenju besedil, ciljev iz tematske razvijanje e-kompetenc. priprave Učni cilji Učenci argumentirano vrednotijo razumljivost, zanimivost, uporabnost, ustreznost in učinkovitost, povzemajo zgradbene in jezikovne značilnosti opisa (poti) in potopisa, vrednotijo pridobljeno znanje, tvorijo opis in potopis, primerjajo in argumentirano vrednotijo. Razvijajo pravopisno zmožnost (zapis občnih in LI …). Metode dela razgovor, pisanje, vrednotenje, usmerjanje, zapisovanje, sklepanje, presojanje, metoda dela z IKT, metoda dela v spletni učilnici, učenje z odkrivanjem Oblike dela frontalna, individualna, delo v dvojicah, delo v skupinah Učni pripomočki tablični računalniki, računalnik, projektor, zvezki, spletni SSKJ, spletna učilnica Individualizacija delo v 3. MUS in diferenciacija Viri in literatura •Kodre, Petra. 2013. Od glasov do knjižnih svetov 9. Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 23 POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Z nevihto možganov se učenci vživijo, povedo Nevihta možganov – Kam bi šli, če bi …? svoje želje (zapišejo želje). Opis poti po Romuniji. Učenka predstavi svoje domače delo – opis poti po Romuniji (povezava s projektom V(ŽN): Je/ni opis poti? Argumentirane Evropska vas). Sošolci prisluhnejo, aktivno utemeljitve. sodelujejo pri vrednotenju. NAPOVED ENOTE – učne ure Napovem, kaj bomo v današnji uri delali. Poslušajo. (V)Ž(N) Povedo. OBRAVNAVA NOVE SNOVI (analiza, vrednotenje) Spletna učilnica – navodila za delo. Učenci se preko tabličnih računalnikov prijavijo v spletno učilnico in razdeljeni Opis poti → dve različici poti → dvojice z isto v dvojice pod pravim poglavjem poiščejo nalogo se združijo → pregledajo, popravijo, navodila za naloge. V svoje delo vključijo dopolnijo, zapišejo → spletni zemljevid in morebiti tudi program/ potopis (NUB/pesem …) → aplikacijo Skitch. značilnosti potopisa – (VŽ)N. Preberejo naloge in jih izvedejo (samostojno, v dvojicah, združene dvojice). Naloge so različne in prilagojene posameznim Na podlagi nalog samostojno določijo in učencem, prav tako njihovo delo. zapišejo značilnosti potopisa. NOVE NALOGE (Javno/uradno) vabilo na potopisno Napišejo vabilo na potopisno predavanje. predavanje. Preberejo besedila, naložena v spletni učilnici, Forum spletne učilnice (ZA in PROTI): potopisi in utemeljijo, ali so/niso potopisi, na podlagi šolskega časopisa Športna Mularija – je/ni česa so prišli do ugotovitev … potopis, značilnosti … EVALVACIJA URE Učenci so pri uri za zapisovanje uporabljali tako tablične računalnike kot zvezke. Učenka se je doma pripravila za opis poti po Romuniji (izkoristili smo sodelovanje v projektu Evropska vas, kjer smo predstavljali Romunijo) – posnela se je, prav tako je na zemljevidu s 'Skitcherjem' zarisala pot. Ker e-učbeniki še niso bili pripravljeni za uporabo, jih nismo mogli uporabiti. Zato so se učenci prijavili v spletno učilnico, kjer so imeli zapisana navodila za naloge, ki so jih morali narediti. Po preverjanju/poročanju so morali napisati še vabilo na potopisno predavanje. (Učenci imajo to radi, saj so lahko ustvarjalni in z IKT tehnologijo naredijo odlična vabila.) Vsak je naredil svoje. Naložili so jih v spletno učilnico, doma je moral vsak pregledati ta vabila in napisati svoj komentar. Za zaključek ure sem jim v forumu zapisala trditev, ki so jo morali zagovarjati oz. zavreči z argumenti. Komentirati so morali tudi argumente svojih sošolcev. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 24 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Janez Svetokriški in barok na Slovenskem Adrijana Špacapan, ŠC Nova Gorica - Gimnazija in zdravstvena šola PRIPRAVA ZA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Janez Svetokriški in barok na Slovenskem Program Tehniška gimnazija Razred 1. GA Predmet Slovenščina (književni pouk) Obseg ur 4 ure Obdobje 14. 4. 2015 – 16. 4. 2015 Cilji sklopa/ Razvijanje zmožnosti pogovarjanja, poslušanja, branja, pisanja in govorjenja teme v slovenskem jeziku, tudi z uporabo IKT, in literarnega branja (starejše književnosti). (Splošni cilji po UN GIMN 2008, str. 6 in 7) Vsebine Reformacija na Slovenskem (2 uri) in Barok na Slovenskem (2 uri) Dejavnosti •Sodelovalno učenje s poglavjem iz e-učbenika. učencev •Diskusija v skupini pred pripravo končnega poročila. •http://eucbeniki.sio.si/slo1/2481/index2.html •http://eucbeniki.sio.si/slo1/2486/index.html e-vsebine Delo s spletnimi viri. in e-storitve SPROTNA UČNA PRIPRAVA Naslov Janez Svetokriški in barok na Slovenskem Datum 16. 4. 2015 (dvojna ura) Razred 1. GA Tema Janez Svetokriški in barok na Slovenskem in vsebina Uvod Stara slovenska književnost, tudi nabožna, sodi med kanonska besedila. v sprotno Tako je tudi s slovenskim pridižnim izročilom, ki se začenja že pri najstarejših pripravo ohranjenih besedilih v stari slovenščini, v Brižinskih spomenikih, se nadaljuje prek Trubarjevih pridig iz obdobja protestantizma in se v literarno- zgodovinskem smislu zaključuje z obdobjem baroka na Slovenskem. Sem uvrščamo znamenite pridige Janeza Svetokriškega, ki so obvezni del učnega načrta za slovenščino v gimnazijah in tako tudi obvezno poglavje v berilih. Ne gre le njihov literarnozgodovinski pomen, temveč tudi za njihovo vedrino, slikovitost in še marsikatero značilnost, ki bi ob ustrezni predstavitvi med poukom utegnila zanimati tudi sodobnega mladostnika. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 25 Opera- •Predstavitev (kot besedilna vrsta) tem o baroku na Slovenskem. cionalizacija •Poznavanje in razumevanje: obnova besedila in razlaga literarnovednih ciljev iz pojmov. tematske •Uporaba in analiza: iskanje informacij z določeno temo v e-učbeniku. priprave •Vrednotenje: umestitev baročnih pridig v zgodovino slovenskega pridižnega izročila. Učni cilji •Dijaki berejo besedila enega od poglavitnih obdobij iz stare slovenske književnosti. •Pridobijo književno znanje s samostojnim delom ob spletnih virih in tako razvijajo zmožnost IKT. Ob tem prepoznavajo, razčlenjujejo in razvrščajo literarnovedne pojave. •Tvorijo zapisano (zapiski ob samostojnem učenju) in govorjeno (poročanje skupin) enogovorno besedilo (predstavitev ugotovitev). •Delajo timsko (po metodi sodelovalnega učenja) in tako razvijajo socialne veščine. Učni •http://eucbeniki.sio.si/test/etorba/slo1/2486/index.html pripomočki •izročki z navodili za delo2 Viri in •Učni načrt za gimnazije: http://eportal.mss.edus.si/msswww/ literatura programi2010/•programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn. pdf. (26. 6. 2015) •Cirila Peklaj: Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS, 2001. •Elektronski učbenik za slovenščino v prvem letniku programa Gimnazija: http://eucbeniki.sio.si/slo1/2486/index.html •Boža Krakar Vogel: Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS, 2004. Janez Svetokriški v prvem letniku gimnazijskega programa Delo pri pouku s temo Janez Svetokriški poteka s temi vsebinskimi prvinami, ki so za- beležene tudi v učnem načrtu: življenje in delo Svetokriškega, branje besedila Na no- viga lejta dan z obnovo in/ali povzetkom, pojem pridiga kot pripovedna literarna vrsta, posebnosti zgradbe v pridigi Na noviga lejta dan, baročne prvine v njej in jezikovne značilnosti (denimo dialektizmi), sporočilo pridige ter njena umestitev v zbirko pridig Sveti priročnik in okoliščine nastanka tega priročnika. Šolsko delo s takim besedilom v knjižni obliki ponuja več didaktičnih možnosti. Dijaki lahko preberejo pridigo sami doma in so tako pripravljeni na delo s tem besedilom pri pouku, če imamo na voljo dovolj časa, na primer med dvojno uro, pa jo lahko preberejo med poukom. Pri tem običajno izpeljemo nekaj dejavnosti pred branjem, da dijaki usmerijo svojo pozornost na temo, in po njem. Ta del obsega razčlembo besedila, torej je njegovo jedro pogla- bljanje v jezikovne, vsebinske in slogovne značilnosti pridige.3 Nasproti takemu pristopu delo s tabličnim računalnikom oziroma e-učbenikom zah- teva od učitelja drugačno pripravo in izvedbo pouka. Ker so poglavja e-učbenika, ki je nastal pod okriljem Zavoda RS za šolstvo leta 2015, interaktivna, je vsaka naloga opremljena z odgovorom ali rešitvijo. To je za samostojno delo z učbeniškim gradi- vom lahko velika prednost, obenem pa past, saj omogoča dijaku neposreden vpogled v rešitev brez truda za samostojni odgovor. 2 V prilogi. 3 Gre za že uveljavljeno metodo šolske interpretacije. Prim. Krakar Vogel, 2004, 78-100. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 26 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Izvedba dvojne ure z literarno temo Sodelovalno učenje kot metoda Definicij, kaj je sodelovalno učenje, je več. Vsem je skupno, da je to v temelju učenje, da poteka v majhnih skupinah in da pri tem od sodelujočih pričakujemo medsebojno sodelovanje pri reševanju nalog (po Požarnik 2001, 8). Prva in zelo pomembna faza je torej oblikovanje skupin. To opravi učiteljica oziroma učitelj po premisleku, kateri od dijakov sodijo skupaj, da bo med njimi pri delu vladala ustvarjalna povezanost in da bodo vsi enako odgovorni za kakovost narejene naloge (n. d., prav tam). Ta metoda je bila zbrana za poglavje o Janezu Svetokriškem ob uporabi tabličnega računalnika zato, ker je omogočila uresničevanje več splošnih kompetenc hkrati (predvsem socialne, IKT in kritičnega mišljenja) ter dinamični pouk (kombinacijo frontalnega in aktivnega pouka). Potek učnih ur Dober načrt za učno uro pomeni večji del opravljenega dela. Pri aktivnem pouku, ka- mor je vključena še uporaba tablice, pa so natančna uvodna navodila dijakom toliko pomembnejša, saj se sicer lahko kmalu znajdemo v navzkrižju njihovih vprašanj in celo nestrpnosti, kar vodi v zmedo in otežuje delo. Dijaki so torej pripravljeni na tako uro prej: • Povezavo do elektronskega učbenika so si na tabličnem računalniku shranili med bližnjice že med letom, ob prvi predstavitvi e-učbenika. • Napovemo jim, da bo delo na izbrani dan potekalo po skupinah in da bodo skupine oblikovane vnaprej. • Opozorimo jih na to, naj imajo s seboj tablične računalnike, ki bodo tudi ustrezno pripravljeni (baterija naj bo napolnjena, s seboj naj imajo slušalke4). Na začetku ure preverimo, ali so dijaki upoštevali vsa našteta priporočila, kar de- jansko pomeni, ali so se za pouk pripravili. Posedejo se po skupinah, ki smo jih po imenih oblikovali pred tem.5 Vsaka skupina dobi prazno polo za zapiske in svoj iz- roček z navodili za delo6. Najbolje jih je razdeliti vsem dijakom, torej vsakemu svoj izvod (ne en izvod za skupino), pri čemer je prva zadolžitev za dijake ta, da vsak zase navodila oziroma zadolžitve svoje skupine tiho in natančno prebere (gl. priloge k temu prispevku) ter se zave svoje vloge v skupini. Vloge dijakov so razdeljene in je to na izročku tudi zabeleženo. Nekateri so vodja skupine, kar pomeni, da usmerja- jo delo, ne dopustijo, da se pogovor odmakne od teme, poskrbijo za čas in podobno. Zapisovalčeva vloga je, da beleži odgovore in s tem postopno oblikuje predstavitev. Vloga poročevalca je, da na koncu predstavi ugotovitve skupine, kar zanj pomeni, da skrbno spremlja pogovor in ve, kaj je zapisovalec zabeležil na papir. Član sku- pine, ki nima posebej določene vloge, sodeluje pri iskanju informacij na tabličnem računalniku in pri oblikovanju končne predstavitve. Načelno pa to delajo vsi člani. Pomembno je, da zapisovalec zapiše tisto, kar je bilo v skupini soglasno sprejeto. Če se to ne zgodi, je pomembno tudi, da se skupina zave posameznih pomislekov, jih 4 Nekatere naloge v e-učbeniku so zvočne. Vsaka skupina glede na njej določeno podtemo do take naloga ni prišla. Da ne bi motili drugih, je nujno, da posnetek posluša vsak zase. 5 O tem, kako oblikovati skupino oziroma katere dijake vključiti v posamezno skupino, je potrebno dobro premisliti. Če dijakov ne izberemo ustrezno, taka oblika učenja ni učinkovita. O tem prim. Peklaj 2001. 6 Izročki so v prilogi. Skupin je bilo šest, prav toliko delovnih listov, vsak s svojo podtemo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 27 upošteva ter zabeleži, zakaj člani niso mogli najti skupnega mnenja oziroma kaj je tisto, v čemer se niso uskladili. Vsaka skupina ima v okviru teme Janez Svetokriški svojo nalogo oziroma podtemo, s katero se bo ukvarjala. V poglavju o Svetokriškem v e-učbeniku ustrezne strani, povezane z njihovo podtemo, poiščejo sami. Podteme so izbrane glede na vsebine v e-učbeniku. V primeru naše izvedbe se je izkazalo, da so smiselne podteme te: •Na noviga lejta dan: obnova pridige, •življenje Janeza Svetokriškega, •slog prebrane pridige, •zgradba pridige, •obdobje baroka na Slovenskem in •ideje v besedilu. Tako je vidna tudi celostna podoba tega avtorja. Vsaka skupina k celoti prispeva svoj del in če to naredi korektno, vsak dijak sodeluje pri nastajanju predstavitve krovne teme. Vsak dijak je za to, da je lahko sodeloval v skupini in na koncu spremljal po- ročila drugih skupin, moral najprej besedilo prebrati. Ta dejavnost je temelj vsega učenja pri književnem pouku. Vse podteme se namreč tako ali drugače nanašajo nanj, ne nazadnje tudi avtorjev življenjepis. Poznejše faze sodelovalnega učenja pa so bile namenjene temu, da dijaki sami poiščejo podatke, ki se nanašajo na njihovo temo, tako v besedilu kot v nalogah z rešitvami. Ta del tu ni sporen, saj so rešitve ob nalogah del njihovega razgledovanja po gradivu, ustreznega umeščanja naloge v kontekst in pre- misleka o ponujenih odgovorih. Največ težav je imela pri delu in poročanju zadnja skupina, ki se je ukvarjala z idejami v besedilu Svetokriškega, zato so bili odgovori za ta del najšibkejši. Razloga sta morda ta, da je naloga med zahtevnejšimi in je morda brez učiteljeve podpore ter vodenja di- jaki prvega letnika srednje šole sami ne zmorejo razčleniti ter dejstvo, da je v gradivu, ki smo ga imeli na voljo, skopo predstavljena. Namiga, naj si skupina pomaga tudi z drugimi viri (internetnimi podatki), dijaki niso dobili. Po uvodnih navodilih, organizaciji po učilnici (razdeljevanje po skupinah), razdeljeva- nju izročkov in kratkem splošnem navodilu za delo, za kar je bilo porabljenih približno petnajst minut, je sledilo tiho individualno delo: branje navodil in branje temeljnega besedila, pridige Na noviga lejta dan (deset minut). Ko je bilo vidno, da so dijaki bese- dilo prebrali in ni bilo vprašanja ali nejasnosti, se je začelo jedro sodelovalnega učenja: raziskovanje gradiva. Ker je to najzahtevnejši del ure, mu je bilo namenjene približno pol ure. Ker so dijaki že sproti ob zapiskih oblikovali poročilo, se je ur končala s predstavitvami. Vsak poročevalec je napovedal podtemo svoje skupine in povzel ugotovitve njihovega dela.7 Čas za poročanje je odvisen od števila skupin in zahtevnosti naloge. Celotna naloga je bila opravljena v dveh šolskih urah. Približno toliko časa bi za delo s Svetokriškim porabili pri klasičnem pouku ob berilu, z dialoškim poukom in frontalno predstavitvijo oziroma povzemanjem. Povzetek S sodelovalnim učenjem in interaktivnim učbenikom smo dosegli veliko. Literarna vsebina, ki je za znanje dijakov pomembna, je raziskana. Dijaki so se o njej pogovarjali 7 Poročilo vsake skupine je bilo dolgo približno pet minut. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 28 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve in se pri tem trudili za učinkovito ter kultivirano komunikacijo, obenem pa so ob nalogah in besedilu nujno soočali mnenje ter usklajevali stališča, preden so jih zapisali in o njih poročali. Delali so brez učitelja in so nazadnje sami povzeli svoje ugotovi- tve. Med pomembnimi prvinami dela z elektronskim učbenikom je bilo tudi kritično sprejemanje digitalnega vira. Dijaki so namreč iskali po vsebinskih poglavjih usmer- jeno in ne naključno, saj je bila tema natančno določena, strokovno gradivo pa je bilo preverjeno.8 Celosten pogled na opravljeni učni uri ponuja raznoliko podobo. Delo je namreč po- tekalo tako individualno kot skupinsko. Dijaki so se izmenoma gibali med štirimi te- meljnimi dejavnostmi, saj so brali (besedilo gradiva), pisali (zapiski ob e-gradivu in končno poročilo), govorili (v skupini so skupaj ustvarjali besedilo poročila) in poslu- šali (drug drugega v skupini in na koncu poročila). Delali so s sodobno tehnologijo (tablični računalnik) in obenem uporabljali klasični pristop k učenju (zapiski na papir- ju). Delali so sami, vendar z učiteljevimi smernicami. Prevladoval je za dijake aktivni pouk, frontalni pristop je bil nujen na začetku (preverjanje okoliščin) in na koncu pri poročanju (učitelj je ustrezno dopolnil poročilo v strokovnem smislu). Delo je poleg razvijanja IKT vključevalo spodbujanje socialnih kompetenc (upoštevanje različnosti, spoštovanje pravice govora ipd.). Težava pri tako oblikovanem pouku je ta, da na koncu vsi dijaki oddelka nimajo eno- tnih zapiskov, ki bi jih učitelj preveril, saj to organizacijsko ni možno. Rešitev bi bila, da bi zapiske oddali in bi jih učitelj pregledal ter opremil s pripombami, vendar bi to zahtevalo novo, dodatno preverjanje, ali so dijaki popravke upoštevali, zapiske ustre- zno preuredili in se dejansko naučili zapisano. Šele nato bi si lahko poročila izmenjali. Prav tako bi bilo smiselno organizirati posebno, morda navzkrižno preverjanje zato, da bi ugotovili, ali so člani vseh skupin v resnici sprejeli znanje drug od drugega. To je časovno komaj izvedljivo. Ne nazadnje je gradivo e-učbenika dostopno vsem skupaj z odgovori na vprašanja in tako na voljo ves čas za vse. Sklepna misel Osebna izkušnja z interaktivnim učbenikom je za sedaj taka: to je učno gradivo, ki ga lahko izkoristimo za to, da dijaki po njem delajo sami. Zajema lahko domače delo kot ponovitev šolske snovi ali pripravo za novo učno uro z novo temo. Izbira je odvisna od vsebine v gradivu samem. Druga možnost za njegovo uporabo je delo pri pouku. Tudi v tem primeru se lahko odločimo za samostojno delo dijakov, vendar z vnaprej pripravljenimi delovnimi listi, ki dijake vodijo po gradivu, in s takimi zadolžitvami, ki niso povezane z golimi rešitvami, ponujenimi v interaktivnem učbeniku. Dinamična metoda, kot je denimo sodelovalno učenje, ki, ustrezno umeščena v delo z elektron- skim učbenikom oziroma tabličnim računalnikom, pa ponuja ustvarjalen in aktiven pouk tudi za spoznavanje stare književnosti, h kateri sodijo baročne pridige Janeza Svetokriškega in ki so za sodobnejšega bralca lahko zahtevnejše branje. 8 Dijaki so bili opozorjeni na nekatere pomanjkljivosti v e-učbeniku, nekatere napake v gradivu pa so med delom odkrili sami. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 29 POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA DIJAKI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Dijaki preberejo navodila za delo. Razdelitev dijakov po skupinah (po vnaprej Vsaka skupina začne brati določene dele pripravljenem načrtu z določenimi vlogami poglavja iz e-učbenika posameznikov) - 6 skupin in izročkov z vsemi http://eucbeniki.sio.si/slo1/2486/index.html navodili za delo. in skladno z navodili na izročku pripravljati svojo predstavitev. NAPOVED ENOTE – učne ure Kot uvod v predstavitve navedem teme posamezne skupine: življenje Janeza Svetokriškega, kratka obnova pridige Na noviga lejta dan, slog pridige, zgradba pridige, ideje v pridigi in povzetek temeljnih ugotovitev o književnem baroku na Slovenskem. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Sprotno preverjanje dela posameznih skupin. Poročanje skupin. Povzetek: opozorilo na slovensko pridižno izročilo. NOVE NALOGE Domača naloga: ureditev zapiskov in njihova izmenjava. EVALVACIJA URE: Za pouk z e-učbenikom (književnost) je potrebna natančna priprava. Delno zato, ker je poglavje zgrajeno po vzorcu, ki ni nujno vzorec učne ure, ki bi si jo želel izpeljati učitelj glede na svoj delovni stil, preskakovanje s strani na stran pa je v primerjavi s klasičnim, knjižnim učbenikom nepraktično, zamudno. Drug razlog so rešitve, ki jih ponujajo naloge, kar pomeni natančen premislek o tem, kako bo ura potekala, da si dijaki ne bodo samo pasivno ogledovali nalog in njihovih rešitev. To bi bilo popolnoma v nasprotju z željo po ustvarjalnem in aktivnem pouku. Kaj je bilo izvedeno dobro? Izkazalo se je, da je kombinacija e-učbenika in metode sodelovalnega učenja ustrezna rešitev za tak koncept e-učbenika, saj dijakom omogoča samostojno delo, obenem pa to poteka med poukom in torej ni povezano samo z delom doma, ki ga nato učitelj preveri pri pouku. Kaj bi izboljšali ali spremenili? Temeljiteje bi premislila o preverjanju znanja po uri. Pripravila bi poseben delovni list z nalogami, naravnanimi na poglavje v e-učbeniku. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 30 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA: Izročki z navodili za delo (Janez Svetokriški, njegovo delo in življenje) Predloga delovnega lista (spreminja se končni dosežek in skupina) Janez Svetokriški: Pridiga na noviga lejta dan e-učbenik str. 374-378 (http://eucbeniki.sio.si/slo1/2486/index.html) Končni dosežek: Kratka obnova pridige Na noviga lejta dan. Skupina 1: Staš (v), Žan (p), Urban (z), Marko9 Navodila za skupinsko delo 1. Najprej natančno preberite izroček za delo vaše skupine. 2. Vsak med vami ima v skupini določeno vlogo. 3. V e-učbeniku preglejte vse strani, ki so povezane z Janezom Svetokriškim, njegovim delom in obdobjem baroka. Izberite tiste dele poglavja, ki se nanašajo na vašo delovno temo (obnova) in začnite ustvarjati končno poročilo. 4. Vodja skupine skrbi za to, da delo teče urejeno, da ničesar ne izpustite in da se uskladite pri odgovorih. 5. Zapisovalec naj zapiše vse, kar ste v skupini soglasno določili kot pomembno. 6. Poročevalec bo na koncu poročal o vaših ugotovitvah. 7. Del poglavja, s katerim boste sodelovali v končni razpravi, bo pomemben prispevek k spoznavanju književnosti baroka na Slovenskem. Uspešno delo vam želim! Končni dosežek po skupinah: SKUPINA KONČNI DOSEŽEK 1 Kratka obnova pridige Na noviga lejta dan. 2 Življenjepis Janeza Svetokriškega. 3 Predstavitev sloga pridig(e) Svetokriškega. 4 Predstavitev zgradbe pridig(e) Svetokriškega. 5 Predstavitev obdobja baroka na Slovenskem (temeljne ugotovitve). 6 Predstavitev idej v pridigah Janeza Svetokriškega. 9 Pojasnilo kratic: v=vodja skupine, p=poročevalec, z=zapisovalec odgovorov Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 31 2. Fizika Gibanje Aljoša Kancler, Prva gimnazija Maribor PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Gibanje Program Splošna gimnazija Razred 1. e Predmet Fizika Obseg ur 15 ur Obdobje November – december 2014 Cilji sklopa/ •Dijaki poznajo definicijo za trenutno in povprečno hitrost pri premem teme gibanju. •Poznajo definicijo pospeška pri premem gibanju. Zapišejo in uporabljajo enačbe za enakomerno pospešeno gibanje. •Grafično prikažejo količine: pot, hitrost in pospešek v odvisnosti od časa. •Pri enakomernem in enakomerno pospešenem premem gibanju z grafa v(t) določijo pospešek. •Vedo, da vsa telesa na Zemlji padajo z enakim pospeškom neodvisno od mase, če nanje vpliva le teža. •Razumejo, da sta hitrost in pospešek vektorja in ju znajo grafično predstaviti. •Ravninsko enakomerno gibanje razstavijo na gibanji v smeri koordinatnih osi, postopek uporabijo v računskih primerih. •Povežejo pojemajoče gibanje in navpični met. •Z dijaki napravimo splošen pregled premega gibanja na primeru izdelave miselnega vzorca. •Dijaki preverijo in utrdijo svoje znanje. •Dijaki pridobijo pisno oceno. •Ugotovijo, česa niso znali ali so slabo rešili. Vsebine •Enakomerno gibanje •Pospešeno gibanje •Pot pri enakomerno pospešenem gibanju – povprečna hitrost •Določanje pospeška pri enakomerno pospešenem gibanju •Prosti pad •Ravninsko gibanje •Seštevanje vektorjev •Navpični met •Utrjevanje snovi – gibanje •Preveritev znanja •Ponavljanje •Pisno ocenjevanje •Analiza ocenjevanja Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 32 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti •Dijaki poiščejo informacije v učbeniku – metoda dela z besedilom. učencev •S pomočjo analize pospešenega gibanja izpeljemo definicijo pospeška. •Na primeru aplikacije analiziramo graf gibanja. •Vernier •Labquest •Analiza grafa •Video analiza •Analiza gibanja na reki – poiščejo kak primer na tablici •Na osnovi znanja o pojemajočem gibanju rešijo fizikalni problem navpičnega meta. •Učenje učenja •Elektronski responder Socrative •Ustno in pisno preverjanje znanja e-vsebine •http://www.walter-fendt.de/ph14e/acceleration.htm, in e-storitve •uporaba programa Vernier, •uporaba programa Vernier Lab Pro, •delo s programom Socrative, •uporaba spletnega brskalnika. Samostojno •Na priloženem DVD-ju ponovijo snov ob animacijah. domače delo •Za domačo nalogo rešijo nekaj primerov iz učbenika, ponovno analizirajo z IKT (e-vsebine gibanje za različne parametre in utrdijo znanje s pomočjo animacije. in e-storitve) •Pri enakomernem in enakomerno pospešenem premem gibanju z grafa v(t) določijo pospešek •Rešijo nalogo v učbeniku. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 33 Pospešeno gibanje Aljoša Kancler, Prva gimnazija Maribor SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Pospešeno gibanje (Uporaba tablice za eksperimentalno delo pri pouku fizike s podporo vmesnika Vernier) Razred 1. e Tema Gibanje Vsebina Pospešek pri enakomerno pospešenem gibanju Uvod V učni uri lahko več dijakov hkrati analizira eksperimentalno meritev v sprotno enakomerno pospešeno gibanje s pomočjo enega ultrazvočnega senzorja pripravo Vernier in vmesnika LabQuest Vernier. S pomočjo aplikacije analizirajo podatke na grafu: začetna hitrost, povprečna hitrost, opravljena pot in določijo koeficient premice. Ta koeficient predstavlja pospešek opazovanega telesa. Njihovo znanje preverimo s pomočjo tablic in aplikacije Socrative. Ker ima vsak dijak svojo tablico, je uporaba tablice in vmesnika prednost, kajti na nekaterih šolah ni na voljo večjega števila senzorjev, zaradi česar lahko uporabimo le en komplet merilne tehnike. S tablico se povežejo z vmesnikom preko omrežja WiFi. Aplikacija je cenovno dostopna oz. brezplačna. Učni cilji Dijak po predelani snovi: •utrdi znanje enakomerno pospešenega gibanja, •z grafa v(t) razbere začetno hitrost, •z grafa v(t) razbere opravljeno pot, •z grafa v(t) zna določiti pospešek telesa pri enakomerno pospešenem gibanju. Metode dela •Metoda dela z besedilom, •eksperimentalno delo, •delo v dvojicah. Ključne besede tablica, fizika, eksperimentalno delo, pospešeno gibanje Oblike dela Učni pripomočki •Uporaba tablice za ponovitev znanja – Socrative, •uporaba tablice za analizo meritev – GA Preview Vernier, •uporaba tablice za preveritev in utrjevanje znanja – Socrative. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 34 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 1: Delo z Grafično aplikacijo Vernier METODA: 1-na-1 učenje Z uporabo deljenja podatkov dobi vsak dijak ali učenec individualno kopijo podatkov za analizo. Dijaki analizirajo podatke, izdelajo prilagoditvene krivulje in statistične izračune za razlago pojavov. V popolnem »multi-touch« okolju lahko dijaki z vlečenjem in tapkanjem raztezajo, preučujejo in analizirajo grafe. Na tablici lahko shranijo podatke in komentarje, tako da jih lahko pogledajo in analizirajo tudi doma. Dijaki lahko nato obdelan graf shranijo in oddajo učitelju preko e-pošte ali kakšnega drugega prenosa. NAVODILA ZA DELO Z VMESNIKOM 1. Povezava z LabQuestom a. Preko QR-kode, ki jo posreduje vmesnik b. Z vpisom URL naslova v internetni brskalnik 2. Ukazi na aplikaciji in gumbi aplikacije Slika 1: Slika aplikacije Desno zgoraj: možnosti prikaza (meritev, tabela, grafi) shranjevanje grafov namigi možnosti dela z aplikacijo (QUICK TIPS) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 35 Levo zgoraj: izbira grafa za prikaz (npr. pot, hitrost, pospešek) Spodaj: - tapneš na koordinatno os in izbereš količino. 3. Analiza meritve a. Odčitavanje vrednosti b. Izbira intervala na grafu – tapni na - povleci od ene do mesto, na katerem druge meje intervala želiš odčitati vrednost c. Statistika meritve – d. Iskanje tapneš na izbran interval prilagoditvene krivulje in nato gumb »Add« in parametrov – tapneš na izbran interval in nato izbereš predvideno premico ali krivuljo Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 36 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 2: Določanje pospeška vozička pri enakomerno pospešenem gibanju (Fizika, Gibanje, 1. letnik, spl. 13/14) Navodilo: Ponovitev: Prijavi se v spletno aplikacijo Socrative Student in reši zastavljene naloge. (soba št. 973620) Izvedba vaje: Poženi program Graphical Analysis Preview ( GA Preview ) in se poveži z vmesnikom Labquest. To lahko storiš tudi tako, da skeniraš QR-kodo. Počakaj na začetek izvedbe eksperimenta in meritve, ki jo opravi profesor. Na zaslonu se pojavi meritev v obliki grafa hitrosti v odvisnosti od časa. Analiziraj graf in s pomočjo aplikacije Socrative odgovori na zastavljena vprašanja! Z grafa razberi podatke za izračun pospeška. Podatki: Izračun: Rezultat v obliki odgovora: Program GA Preiew omogoča določanje naklona tudi s funkcijo prilagoditvene premice. (Linear FIT). Razmisli, kako bi določil pospešek iz zapisa prilagoditvene funkcije! Utrditev znanja: Reši zastavljene naloge v programu Socrative Student Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 37 PRILOGA 3: Naloge za Socrative – utrjevanje in preverjanje Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 38 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Slika 2: Slika 3: Merjenje lege žoge v odvisnosti od časa Obdelava podatkov o hitrosti žoge v odvisnosti od časa Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 39 Pospešeno gibanje in drugi Newtonov zakon Lidija Grubelnik, OŠ Sladki Vrh PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Pospešeno gibanje in drugi Newtonov zakon Program Osnovna šola Razred 9. b Predmet Fizika Obseg ur 8 ur Obdobje Februar Cilji sklopa/ •Učenci analizirajo, kako se s časom spreminja hitrost pri enakomerno teme pospešenem gibanju (E), •usvojijo pojme začetna, končna in povprečna hitrost, •spoznajo pojem trenutna hitrost, •usvojijo, da je pospešek količnik spremembe hitrosti in časa, •razložijo, kako izračunamo pospešek, •uporabijo enačbo za računanje pospeška, •ugotovijo, da je pot premo sorazmerna ploščini lika, ki ga omejuje graf v(t), •uporabijo enačbo za računanje poti pri enakomerno pospešenem gibanju, če telo na začetku miruje, •razumejo, da se telo giblje pospešeno, če je vsota zunanjih sil, ki delujejo nanj, različna od nič, •s poskusi usvojijo zvezo med pospeškom telesa, njegovo maso in vsoto vseh zunanjih sil, ki nanj delujejo (E) ter jo uporabijo v računskih primerih, •opredelijo enoto za silo, •opišejo prosto padanje teles, •raziščejo pospešek padanja in ga interpretirajo, •opišejo razliko med maso in težo, •razložijo, zakaj ima lahko telo v različnih pogojih različno težo ali je celo brez teže, •uporabijo enačbo za računanje teže in razumejo pomen težnega pospeška v tej enačbi. Vsebine •Enakomerno pospešeno gibanje •Pot pri enakomerno pospešenem gibanju •Zveza med maso, silo in pospeškom •Prosto padanje •Zveza med maso in težo •Utrjevanje in preverjanje znanja Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 40 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti •Spuščanje avtomobilčkov na vijačno vzmet na poti z označenimi odseki, učencev •snemanje gibanja avtomobilčka na vijačno vzmet, •analiza posnetka gibanja avtomobilčka, •branje časovnih intervalov med označenimi odseki na poti (posnetek), •izračun povprečnih hitrosti gibanj na posameznih odsekih s pomočjo računala, •prikaz odvisnosti hitrosti gibanja avtomobilčka od časa, •analiza grafa v(t), •branje podatkov iz grafa v(t): Δv in Δt, •izračun pospeška gibanja avtomobilčka s pomočjo računala, •prikaz odvisnosti poti od časa, •določitev poti kot ploščine pod grafom v(t), •izračun poti iz enačbe s pomočjo računala, •naredijo poskus: gibanje vozička z utežjo preko škripca, •raziščejo zvezo med maso in pospeškom s pomočjo Fizleta, •reševanje nalog (2. Newtonov zakon), •naštejejo različne primere pospešenih gibanj iz vsakdanjega življenja, •opazovanje prostega padanja različno oblikovanih papirnih stožcev, •snemanje gibanj stožcev, •obdelava posnetka gibanj stožcev s programom Tracker, •branje grafov pospešenih gibanj v(t), a(t), s(t) v programu Tracker, •izmerijo čas prostega padanja telesa z zanemarljivim uporom in izračun težnega pospeška iz enačbe poti, •na spletu poiščejo privlake različnih nebesnih teles, •izračunajo težo telesa na drugih nebesnih objektih (Luna, Mars …). •Preverjanje znanja s spletnimi vadnicami. e-vsebine •uporaba videa na tabličnem računalniku in e-storitve •delo s programom MS Excel •uporaba žepnega računala na tabličnem računalniku •Fizlet: http://www.walter-fendt.de/ph14e/n2law.htm •delo s programom Tracker (video analiza) •iskanje podatkov na spletu •spletna vadnica http://www.gravitacija.net/fizika9 •e-učbenik: Fizika 9 Samostojno •Delo v spletni učilnici, domače delo •individualno reševanje interaktivnih nalog na spletu. z IKT (e-vsebine in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 41 SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Pospešeno gibanje in drugi Newtonov zakon Datum 10. 2. 2014 Razred 9. b Tema Pospešeno gibanje in drugi Newtonov zakon Vsebina Prosti pad, zveza med maso in težo Uvod v sprotno •Učenci obnovijo znanja o enakomerno pospešenem gibanju, pripravo •spoznajo prosti pad (film) kot primer pospešenega gibanja, za katerega predpostavimo, da je enakomerno pospešeno, •ponovijo zvezo med potjo, pospeškom in časom gibanja, •izmerijo količine za določitev pospeška padanja (pot, čas): polovica učencev meri čas s štoparico, druga polovica pa čas določi s pomočjo video analize posnetka, •opravijo več meritev za natančnejše vrednosti rezultatov, •izračunajo velikost pospeška prostega padanja, •komentirajo izračunane vrednosti pospeškov, •pojasnijo, zakaj se telo giblje pospešeno, •primerjajo prosti pad in gibanje kroglice po klancu, •zapišejo odvisnost med pospeškom in silo ter pospeškom in maso telesa (vleka po podlagi), •II. Newtonov zakon primerjajo s težo in izrazijo g, •pojasnijo razlike med vrednostmi pospeškov (izraženih iz enačb in izračunanimi), •pojasnijo spreminjanje hitrosti padalca iz posnetka, •napoved domačega dela, •utrjevanje znanja s spletnimi nalogami. Operacionalizacija Z reševanjem spletnega kviza se poudarja individualizacija pouka in ustrezna ciljev iz tematske nadgradnja znanj. Učenci bodo lahko eksperimentalno določili velikost priprave težnega pospeška brez merilnika hitrosti ali pospeška. Merili bodo čas s pomočjo tabličnega računalnika. Računalnik omogoča uporabo natančne štoparice in snemanje gibanja ter obdelave posnetka –video analizo. Video analiza omogoča natančnejše določanje časa gibanja telesa. Naloge na spletu so učencem privlačnejše, didaktičnega vidika pa so generirane naloge za individualno delo učencev najustreznejše. Delo v spletni učilnici omogoča individualno poglabljanje znanja. Naloge, ki vključujejo IKT, pa postanejo zanimivejše. Učni cilji •Učenci opišejo prosto padanje teles, •eksperimentalno določijo pospešek padajočega telesa, •za izračun pospeška uporabijo enačbo s = at2/2, •raziščejo pospešek padajočega telesa in ga interpretirajo, •uporabijo enačbo za računanje teže in razumejo pomen težnega pospeška v tej enačbi. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 42 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Metode dela •Verbalno – tekstualne: ustna razlaga, pripovedovanje, opisovanje, pojasnjevanje, delo z besedilom. •Ilustrativno – demonstracijska: sheme, ilustracije, video. •Laboratorijsko – eksperimentalna: eksperimentalno delo, praktično delo. •Metoda izkustvenega učenja: problemska razlaga, neposredno in posredno opazovanje, sodelovalno učenje, delo v spletni učilnici. Oblike dela frontalna, individualno delo, delo v dvoje, delo v skupinah (istovrstno, deljeno) Učni pripomočki tablični računalniki, interaktivna tabla, dostop do svetovnega spleta, kroglice iz plastelina, merilni trakovi, spletna učilnica, e-gradiva POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Ponovitev z motivacijo: Obnovimo vrste gibanj. V spletni učilnici rešijo nalogo s ponovitvijo Rezultati predtesta bodo vodilo za nadaljnji pojmov o pospešenem gibanju. potek ure. Delo s tabličnim računalnikom omogoča takojšnji vpogled v rezultate predtesta. Definirajo pospešek in za dano vrednost Pomoč učitelja (po potrebi). pospeška izpolnijo tabelo v(t) na interaktivno Izpostavimo učno uspešne učence. tablo in določijo velikost opravljene poti. NAPOVED ENOTE – učne ure Motivacija z napovedjo nove učne snovi – Opišejo gibanje telesa na posnetku. (prosti pad): ogled filma na tabli (prosti pad Felixa Baumgartnerja). OBRAVNAVA NOVE SNOVI Dogovorimo se o načinu merjenja količin, ki Učenci opredelijo količine, ki določajo pospešek določajo pospešek (problem merjenja hitrosti). (a=Δv/Δt). Ponovimo zvezo med pospeškom, potjo in Učenci izrazijo pospešek iz že poznane enačbe časom gibanja telesa. s = at2/2. Primerjava rezultatov po skupinah. Pogovor Učenci v homogenih skupinah (4 učenci) o napakah pri merjenju, pomenu večkratnih izmerijo čas padanja kroglice plastelina z višine meritev. 2 m. Delo opravljajo raznovrstno (polovica učencev meri čas s štoparico, polovica naredi videoposnetek in ga analizira s programom Tracker). Iz merjenih podatkov (višina in čas) učenci izračunajo pospešek padajočega telesa. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 43 OBRAVNAVA NOVE SNOVI Sinteza znanj: •Učencem zastavim vprašanje: Zakaj je telo •Učenci poiščejo vrednost težnega pospeška padalo? na spletu. •Navedemo sile na padajoče telo. •Učenci ugotovijo, da se njihova izračunana •Primerjamo prosti pad s pospešenim vrednost pospeška razlikuje zaradi upora gibanjem na klancu (vpliv rezultante zunanjih zraka. sil na pospešek telesa). •Učenci na podlagi izkušenj spoznajo, da je •Zapišemo odvisnost med a in F ter a in m; Fu odvisna od hitrosti. zapišemo II. Newtonov zakon in ga primerjamo s težo ( definirano v 8. razredu). •Iz enačbe sledi, da je g = 10 m/s2. •Zapišemo zvezo med maso in težo. •Opredelimo enoto 1N = 1 kg m/s2. Spomnimo na posnetek prostega pada. Ali se padajoča telesa gibljejo ves čas pospešeno? NOVE NALOGE Utrjevanje: ponovitev znanj in reševanje nalog Domače delo: učenci raziščejo vrednosti težnih s spletnim gradivom (Gibanje/Prosti pad). pospeškov na drugih planetih in lunah našega osončja in za enega izračunajo čas padanja telesa iz 2 m višine. Nalogo oddajo v spletno učilnico. EVALVACIJA URE: Uvodna ponovitev znanja o pospešenem gibanju lahko daje občutek prevelike izgube časa za nadaljnji potek ure. Izkaže pa se, da je nujna za hiter opis, razumevanje in pojasnjevanje dogajanja na motivacijskem posnetku ter za izpeljavo pospeška iz že znanih obrazcev za izračun poti pri pospešenem gibanju. Učenci so bili razdeljeni v homogene skupine, ker vsi izmed njih niso obvladali dela s programom Tracker na računalniku. Učenci, ki niso bili vešči dela s Trackerjem, so lahko merili čas padanja s štoparico na tabličnem računalniku. Zanimivo, da so znali učenci takoj sami presoditi svoje sposobnosti, čeprav sem jih že predhodno razporedila v homogene skupine. Vsi učenci so med merjenjem znali presoditi, da je pomembno opraviti več meritev za natančnejše rezultate dela. Ocenili so tudi velikost napake meritev glede na njihov reakcijski čas oziroma časovne presledke med slikami videa. Pri sintezi znanja mi je zelo koristila simulacija pospešenega gibanja telesa na klancu. Utrjevanje so učenci opravili za domače delo, saj je razgovor o vplivih sil na padajoča telesa trajal dlje, kot sem predvidevala. Tovrsten razgovor pa lahko štejemo za utrjevanje in poglabljanje znanja, če aktivno sodelujejo vsi učenci. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 44 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve 3. Matematika Obdelava podatkov Lidija Jug, OŠ Sladki Vrh PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP: Naslov Obdelava podatkov Program Osnovna šola Razred 9. b Predmet Matematika Obseg ur 5 ur Obdobje April Cilji sklopa/ •Učenci poiščejo aritmetično sredino, modus in mediano za dane podatke, teme •smiselno določijo tip sredine (glede na tip podatkov), •kritično primerjajo sredine, •pri iskanju sredin smiselno uporabljajo žepno računalo in elektronske preglednice , •poiščejo in grafično ponazorijo »medčetrtinski« (interkvartilni) razmik, •samovrednotijo svoje znanje. Vsebine •Aritmetična sredina, modus, mediana •Škatla z brki – diagram kvartilov, medčetrtinki razmik •Preverjanje znanja Dejavnosti V paru: učencev •raziskujejo nove pojme in odnose med njimi v e-učbeniku Srednje vrednosti in Škatla z brki, •kritično ocenijo, poiščejo in primerjajo srednje vrednosti, •rešijo uvodno nalogo – naloga za motivacijo v e-učbeniku, •odgovorijo na vprašanja v e-učbeniku ter preverijo odgovore, •rešujejo problemske naloge, povezane s sredinami in razpršenostjo brez in z IKT. Samostojno delo - individualno: •Izpolnijo dokument v oblaku s svojimi podatki, •dopolnijo slovar z novimi pojmi v Spletni učilnici, •rešujejo naloge iz učbenika in iz e-učbenika, •narišejo škatlo z brki brez in z uporabo IKT, •uporabijo gradivo v spletni učilnici. Frontalna, individualna: •Razgovor, delo z učbenikom, tabelsko siko, zapisi v zvezek, •reševanje interaktivnih nalog na spletu in iz e-učbenika, Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 45 e-vsebine •splet in e-storitve •delo z dokumenti v oblaku, •uporaba programa Excel, •uporaba programa Geogebra, •uporaba e-pošte in spletne učilnice ter nalaganje datotek, •uporaba i-table in programa Smart, •uporaba e-gradiva: Srednje vrednosti in Škatla z brki: • http://eucbeniki.sio.si/mat9/896/index.html, •http://eucbeniki.sio.si/mat9/897/index.html, •uporaba tabličnega računalnika, •spletno gradivo (npr. Statistični urad RS). Samostojno •Rešijo preostale naloge iz spletnega učbenika, domače delo •rešijo naloge v spletni učilnici, z IKT (e-vsebine •zberejo podatke (košarkarska ekipa) in izdelajo škatlo z brki z IKT, in e-storitve) rezultate interpretirajo. SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Obdelava podatkov Datum April 2014 Razred 9. razred Tema Obdelava podatkov Vsebina Škatla z brki (diagram kvartilov), medčetrtinski razmik Uvod v sprotno pripravo Pri pouku bodo učenci spoznali medčetrtinski razmik ter narisali škatlo z brki. V uvodu bodo učenci preverili predznanje – srednje vrednosti, nato bo delo potekalo v parih, zaključek ure bo frontalno voden z učenčevimi ugotovitvami. Pri delu v paru bodo učenci uporabljali e-učbenik. Risanje škatle z brki bom učencem prikazala z uporabo programa Geogebra, učenci jo z Geogebro narišejo za domačo nalogo. Razmislek o dodani didaktični Vsekakor je uporaba tehnologije in e-učbenika dodana vrednosti uporabljenih didaktična vrednost, ki jo je res potrebno že v procesu e-vsebin in e-storitev načrtovanja smiselno didaktično vplesti v proces poučevanja in učenja. Brez e-učbenika in uporabe tabličnega računalnika bi snov učitelj razložil le na tablo in z uporabo samo npr. učnega lista. Tako pa je učencem omogočeno, da jim s pomočjo dela in raziskovanja v e-učbeniku ter uporabo tabličnega računalnika vsebina postane razumljivejša, mogoče je tudi individualno delo, naravnano na tempo posameznega učenca. Menim, da bodo učenci dosegli višjo raven na taksonomski lestvici (uporaba), saj so v tej skupini najuspešnejši učenci 9. razreda. Operacionalizacija ciljev Učenci določijo in grafično ponazorijo »medčetrtinski« iz tematske priprave (interkvartilni) razmik Učni cilji Oblikovali bodo svoje ugotovitve. Večina učencev bo prišla do želenih ugotovitev – kako narisati škatlo z brki, kritično oceniti srednje vrednosti. Potrebno predznanje •Srednje vrednosti in procesna znanja •Prikaz podatkov •Računanje z realnimi števili Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 46 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Metode dela •Spretno uporabljajo tablični računalnik, poiščejo povezavo na e-gradivo v spletni učilnici. •V spletni učilnici rešijo odprto nalogo, pripravljeno v Excelu – podane so vse tri sredine, poiščejo štiri števila, ki jim ustrezajo. •Z uporabo gradiva se v e-učbeniku v paru oz. individualno naučijo določiti medčetrtinski razmik in narisati škatlo z brki. •Rešijo primer iz e-učbenika (zapisano pri scenariju). •Uspešno poiščejo podatke na spletu in rešijo domačo nalogo. Učni pripomočki Za učitelja: prenosnik, projektor, i-tabla, tablični računalnik, e-učbenik: Srednje vrednosti in Škatla z brki, Excel, Geogebra, spletna učilnica Za učence: tablični računalnik, e-Učbenik: Srednje vrednosti in Škatla z brki, Excel. Ostalo: geometrijsko orodje POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Zapišejo čim več pojmov, individualno poročajo. Ponovitev poznavanja in razumevanja pojmov, Rešijo nalogo iz spletne učilnice: v Excelu ki se navezujejo na novo vsebino: srednje pripravljena didaktična predloga – podane vrednosti – aritmetična sredina, modus in so vse tri sredine, poiščejo štiri števila, ki jim mediana (nevihta možganov). ustrezajo. (Učenci opazijo, da ima naloga lahko več različnih rešitev, ki ustrezajo danim podatkom). Aktivnost nadaljujejo z individualnim reševanjem naloge z uporabo e-učbenika (http://eucbeniki.sio.si/mat9/897/index.html - uvodna naloga – škatla z brki). Narišem oz. prikažem še škatlo z brki V zvezku podatke prikažemo na številski v Geogebri. premici. Nad premico narišemo škatlo z brki. Učenci zapišejo ključne besede v zvezek. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Metoda učenja in poučevanja: Strukturirano/ vodeno učenje; delo v paru/ individualno delo – Z nalogo v e-učbeniku – razpršenost •Kritično presodijo razpršenost podatkov podatkov (ZGLED podjetje C in podjetje D - (poiščejo kvartile). http://eucbeniki.sio.si/mat9/897/index1. html) iščemo razlike in skupne lastnosti pri •Oblikujejo povzetke in ugotovitve, do katerih razpršenosti različnih podatkov. so prišli z zgornjo dejavnostjo. – Na interaktivnem primeru v e-učbeniku (http://eucbeniki.sio.si/mat9/897/ •Podajo rešitve nalog. index2.html) vpeljemo pojem medčetrtinski razmik oz. kvartile. •Z uporabo e-učbenika in poročanja – V e-učbeniku si ogledamo primer (zgled – oblikujemo povzetek v zvezek. http://eucbeniki.sio.si/mat9/897/index3. html). – Po rešenih zgornjih dejavnostih opredelimo: Prvi kvartil, drugi kvartil – mediano in tretji kvartil, za zbrane podatke. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 47 UTRJEVANJE NOVE SNOVI Za utrditev snovi rešijo nalogo iz e-učbenika (3., 4. in 8. naloga) http://eucbeniki.sio.si/mat9/897/index6. html Pred koncem učne ure podam učencem domačo nalogo. DOMAČA NALOGA: Poiščite podatke o številu doseženih košev vašega najljubšega košarkarskega kluba v tej sezoni. Poiščite modus, mediano, aritmetično sredino, kvartile in narišite škatlo z brki (tudi z uporabo IKT-Geogebro). Primerjajte njihove dosežke v tej in prejšnji sezoni in zapišite ugotovitve. EVALVACIJA URE: Pri uri je bila prisotna gospa Mateja Sirnik iz Zavoda RS za šolstvo. Učenci so že bili vajeni dela s tabličnim računalnikom. V uvodnem delu ure smo z nevihto možganov zelo dobro ponovili lastnosti srednjih vrednosti in rešili nalogo v Excelu. Naloga je spodbudila njihovo razmišljanje o srednjih vrednostih in oblikovali smo lahko veliko ugotovitev o določanju vrednosti podatkov glede na že določeno srednjo vrednost. Pri opazovanju učencev sem ugotovila, da so bili zelo zavzeti za delo. Delo s tablico je bil dodaten dejavnik, ki je pripomogel k sodelovanju med učenci, vidna je bila visoka motivacija za delo in navsezadnje so pri tej nalogi učenci dobili boljšo povratno informacijo o svojem znanju in razumevanju ter kje so bile napake v njihovem razmišljanju. V uvodnem delu ure, kjer so učenci reševali naloge iz spletnega učbenika, so sami prihajali do lastnih ugotovitev. Tako smo potem skupaj vpeljali pojem medčetrtinski razmik in že poskušali narisati škatlo z brki. Zelo dobro so nam bili v pomoč že narejeni prikazi v e-učbeniku. Način dela, kjer se izmenjujeta tablični računalnik in klasično delo v zvezek, se mi zdi ustrezen. Navsezadnje mora biti učna snov tudi zapisana v zvezku. Več kot učenci naredijo sami, več ključnih podatkov si zapomnijo. Sledila je še domača naloga, navodila za izvedbo naloge so imeli v spletni učilnici. Z izvedeno uro sem bila zadovoljna, saj sem dosegla vse učne cilje, ki sem jih predhodno načrtovala v pripravi (delo v 3.MUS). Učenci so bili ves čas aktivni, vedoželjni, bili so soustvarjalci ure, ki so znali smiselno in pravilno uporabiti tablične računalnike po mojih navodilih ter si medsebojno pomagati. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 48 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Deljivost v množici naravnih števil Andreja Mohorčič, Gimnazija Novo mesto PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Deljivost v množici naravnih števil Program Splošna gimnazija Razred 1. letnik Predmet Matematika Obseg ur 13 ur Obdobje November 2014 Cilji sklopa/ Dijaki spoznajo relacijo deljivosti in jo povežejo z relacijo ‘biti večkratnik od’. teme Premišljujejo o lastnostih te relacije. Iz razcepa števila ali izraza znajo prebrati delitelje oziroma presoditi deljivost. Preizkusijo se v dokazovanju trditev, povezanih z deljivostjo. Rešujejo splošnejše probleme o deljivosti. Dijaki ponovijo desetiški zapis naravnega števila in spoznajo splošen zapis z nadčrto. Ponovijo že znane kriterije za deljivost in spoznajo nove skupaj z dokazi. Posebej spoznajo in razumejo kriterije za deljivost s števili, ki so rezultat tujih števil. Znajo določiti manjkajoče števke, če poznajo delitelje števila. Dijaki ponovijo pojma praštevilo, sestavljeno število. Spoznajo Eratostenovo rešeto in algoritem pridobivanja manjših praštevil sami izvedejo. Preverjajo praštevilskost, sestavljena števila pa spreminjajo v produkt praštevil. Seznanijo se s pomenom praštevil pri šifriranju, na spletu poiščejo zanimive informacije o praštevilih. Poiščejo tudi aplikacijo za razstavljanje števil (spletno računalo), spoznajo nekaj osnovnih izrazov o deljivosti v angleščini. Dijaki poiščejo najmanjši skupni večkratnik in največji skupni delitelj dveh/ treh števil/izrazov, pred tem števila/izraze razstavijo. Obe števili uporabijo v življenjskih razmerah (obhodi planetov okoli Sonca, periodični obiski knjižnice - skupno srečanje). Poiščejo tudi aplikacijo za računanje nsd in nsv (spletni kalkulator), spoznajo izraze v angleščini (gcd, lcm). Uporabljajo zvezo med njima. Dijaki ponovijo in nadgradijo pojme iz osnovne šole: deljenec, delitelj, količnik, ostanek. Spoznajo osnovni izrek o deljenju, zvezo med deliteljem in ostankom. Spoznajo Evklidov algoritem za določitev največjega skupnega delitelja dveh števil in ga znajo uporabiti v ustreznejših razmerah. Dijaki spoznajo osnovne gradnike številskega sestava in možne števke. Zapise števil spreminjajo iz drugih sestavov v desetiškega. Naučijo se spreminjanja desetiškega zapisa v drug številski sistem. Spoznajo pomen dvojiškega številskega sistema. Znajo uporabiti računalo/program/aplikacijo za preverjanje rezultatov. Vsebine •Relacija deljivosti •Kriteriji za deljivost •Praštevila in sestavljena števila •Največji skupni delitelj, najmanjši skupni večkratnik •Osnovni izrek o deljenju •Številski sestavi Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 49 Dejavnosti •Presojanje lastnosti deljivosti, zapisovanje deliteljev iz razcepa, dokazovanje učencev kriterijev za deljivost, preiskovanje deljivosti. •Sistematičen zapis rešitev, preverjanje rezultatov s simbolnim računalom (poiščejo na spletu), samostojno reševanje interaktivnih nalog v e-učbeniku, sprotno preverjanje znanja s kvizom v spletni učilnici ali na drug način (Google anketa, Kliker). •Reševanje nalog z manjkajočimi števkami (sistematično zapisovanje vseh možnosti, pripenjanje lastnih rešitev v skupni dokument), samostojno reševanje interaktivnih nalog. •Razcepitev na prafaktorje, samostojno iskanje informacij o praštevilih, uporaba žepnega računala/računala na tablici, iskanje in uporaba aplikacije/ programa za razcep na prafaktorje. •Razstavljanje števil in izrazov, določevanje D in v iz razcepa in z uporabo zveze med njima, reševanje problema v parih, preverjanje rezultatov z e-računalom. •Pisno deljenje večjih števil, zapisovanje rezultatov deljenja v obliki zveze iz osnovnega izreka o deljenju, raziskovanje ostankov, dokazovanje trditev o ostankih, opazovanje poteka Evklidovega algoritma v e-učbeniku ali na spletu, računanje največjega skupnega delitelja z Evklidovim algoritmom, preverjanje rezultatov z ustrezno aplikacijo/programom na tablici. •Oddaja ugotovitev in rešitev v spletno učilnico ali skupni dokument Dijaki števila pretvarjajo iz enega v drug sistem, na spletu poiščejo pretvornik (kalkulator), s katerim nato preverijo rezultate. Uporabijo žepno računalo za preverjanje rezultatov. Opazujejo zapise števil v dvojiškem sistemu, v e-učbeniku si ogledajo povezavo z vezjem (stikali). Raziščejo posebne podmnožice števil v dvojiškem sistemu (soda, liha, potence števila 2 …). Seštevajo števila v drugih številskih sestavih brez prehoda v desetiški sistem. e-vsebine •delo v spletni učilnici in e-storitve •delo v skupnem dokumentu (Padlet, Google) •e-učbenik Vega 1 •delo z žepnim računalom in simboličnim računalom na tablici •reševanje e-ankete ali kviza •iskanje informacij •aplikacija na tablici •Excel •spletni pretvornik Samostojno Reševanje nalog v e-učbeniku ali nalog v spletni učilnici. domače delo z IKT (e-vsebine in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 50 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Kriteriji deljivosti Andreja Mohorčič, Gimnazija Novo mesto SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Kriteriji deljivosti Razred 1. letnik Uvod v sprotno V prejšnjih urah so dijaki spoznali desetiški zapis naravnega števila in pripravo splošen zapis z nadčrto. Ponovili so nekaj že znanih kriterijev za deljivost, ki smo jim dodali dokaze. Spoznali so kriterije za deljivost s števili, ki so rezultat tujih števil. Namen današnje ure je spoznati kriterij za deljivost s številom 11 in uporabiti vse kriterije v nalogah s števili. Z uporabo tehnologije želimo na hitro izvedeti, kaj dijaki znajo in sodelovanje omogočiti vsem. Dijaki bodo dobili tudi povratno informacijo o svojem znanju. Morda bomo zaradi uporabe tehnologije prihranili nekaj časa pri dokazu. Operacionalizacija Dijaki bodo s kriteriji za deljivost iskali delitelje večjih števil, rezultate bodo ciljev iz tematske preverjali z računalom. Spoznali bodo kriterij za deljivost s številom 11. priprave Določevali bodo neznane števke, če so znani delitelji števila. Iz deliteljev bodo sklepali o številu. POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA DIJAKI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Ob začetku ure izvedemo kratko ponovitev snovi s Kliker kvizom (delitelji števil, različne trditve), z dijaki sproti komentiramo odgovore. NAPOVED ENOTE – učne ure Skupaj ponovimo definicijo deljivosti (a|b) in lastnosti, ki j jih bomo uporabljali v nadaljevanju. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Zapišejo nekaj večkratnikov števila 11 in jih V učbeniku (Vega1, 167 levo) si ogledamo opazujejo. Prepričajo se, da enakost števk ne izpeljavo kriterija za deljivost s številom 11 in ga zagotavlja deljivosti z 11. ustrezno ubesedimo/zapišemo v zvezek. Zapišemo primer s sodim/lihim številom števk. O pravilu za deljivost z 22, 33 … sklepajo dijaki sami, ugotovitev zapišejo v zvezek. NOVE NALOGE Presodijo deljivost z različnimi števili za število Obratna naloga: dijaki skonstruirajo število, ki 4704 (Vega1, 167 levo spodaj zgled), v zvezek ima znane delitelje. Medtem jim postavimo zapišejo/naštejejo nekaj njegovih deliteljev. vprašanja o enolični rešitvi, največjem/ Število predstavijo v obliki rezultata (ne nujno najmanjšem številu … s praštevili) na več načinov, zapise preverijo z računalom. Naloga: dijaki določijo neznano števko v zapisu števila (12|1m5m2). Poudarek je na sklepanju in sistematičnem zapisovanju rešitev po velikosti. Uporabimo primer iz učbenika (Vega 1, 167 desno, primer 4), ki si ga dijaki na koncu samostojno ogledajo. Naloga z več neznanimi števkami (Naloga 11 v zavihku Naloge) Domača naloga: Vega 1 -> Deljivost -> Kriteriji za deljivost -> Naloge (8,12,16) EVALVACIJA URE: Tehnologija je bila smiselno uporabljena, nobena aktivnost ni služila 'popestritvi'. Največji prispevek sta imela dva elementa: kviz ob začetku in ogled izpeljave kriterija za deljivost z 11. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 51 4. Razredni pouk - matematika Računske operacije Irena Gole, OŠ Bršljin PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Računske operacije Program Osnovna šola Razred 5. razred Predmet Matematika Obseg ur 8 ur Obdobje November Cilji sklopa/ •Učenci ponovijo poštevanko teme •pisno množijo z enomestnim in z dvomestnim številom, •pisno delijo z enomestnim številom in z desetiškimi enotami, •ocenijo rezultat pri računanju z velikimi števili, •pisno delijo z delnim ostankom z dvomestnim naravnim številom brez končnega ostanka s končnim ostankom, •pisno delijo z dvomestnim naravnim številom, •izračunajo vrednost številskega izraza z upoštevanjem vrstnega reda izvajanja računskih operacij, •s premislekom rešijo enačbe in naredijo preizkus, •uporabijo računske operacije pri reševanju besedilnih nalog. Vsebine Računske operacije in njihove lastnosti - deljenje Dejavnosti •Učenci samostojno ponovijo poštevanko s pomočjo aplikacije Kids Math in učencev •samostojno rešujejo in ugotavljajo svoje predznanje (preverjajo uporabo različnih računskih operacij) preko kviza (Thatquiz). •Učitelj ugotavlja učenčevo predznanje s pomočjo spletnega orodja Kliker – učenci rešijo račune poštevanke. •Učiteljeva frontalna razlaga učnih vsebin s pomočjo e-um.si in e-učbenika. •Učenci si frontalno ogledajo video Pisno deljenje z enomestnim številom – e-um.si in primere pisnega deljenja z desetiškim številom ter hkrati rešijo nekaj primerov zaokroževanja. •Učiteljeva frontalna razlaga postopka deljenja z enomestnim številom, s pomočjo e-učbenika. Učenci sočasno samostojno pregledujejo vsebine (razlago) v e-učbeniku. •Učenci samostojno z aplikacijo Kalkulator preverijo rezultate deljenja, •individualno pregledajo učne enote na e-um.si in v e-učbeniku, •samostojno se učijo in rešujejo naloge v e-učbeniku •samostojno dostopajo do nalog preko QR Droid aplikacije (branje QR-kode) ali preko spletnih povezav, poslanih po elektronski pošti, •samostojno posnamejo postopek računanja z aplikacijo Kamera in postopke primerjajo med seboj. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 52 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve e-vsebine Učenci se učijo iz različnih virov, ki so dostopni s pomočjo vključevanja IKT v pouk. in e-storitve Razvijajo sposobnost različnih oblik komunikacije in sodelovalnega učenja tudi s pomočjo IKT. •e-učbenik: razdelek Računske operacije in njihove lastnosti: http://eucbeniki.sio.si/mat5/717/index.html •e-um.si: razdelek Računske operacije – Deljenje do milijona: http://www.e-um.si/ •spletni kvizi: •Poštevanka: http://www2.arnes.si/~osljjk6/matematika/mat_100/racunam_ do_100_mnozenje1.htm •Pisno deljenje: http://www2.arnes.si/~osljjk6/matematika/pisno/pisno_racunanje.htm •Vse računske operacije: http://www2.arnes.si/~osljjk6/matematika/mat_1000000/racunam_ do_1000000.htm https://www.thatquiz.org/sl-1/matematika/aritmetika/ http://www.thatquiz.org/sl/practicetest?1y4lmghx80lh •Besedilne naloge: http://www2.arnes.si/~osngso3s/virtualna/matematika/nadarjeni/besedilne_ naloge2a.htm •delo s spletnim orodjem Kliker •delo z elektronsko pošto •delo z aplikacijo QR Droid (branje QR-kod) •uporaba aplikacije Trgovina Play za iskanje in namestitev aplikacij •delo z aplikacijo Kamera •uporaba aplikacije Galerija •delo z aplikacijo Kalkulator Samostojno •Učenci utrjujejo znanje poštevanke preko aplikacije Kids Math, domače •ogledajo si način reševanja računov deljenja v e-učbeniku, delo z IKT •rešujejo naloge v e-učbeniku, (e-vsebine in •rešujejo naloge iz e-učbenika v zvezek in zapisujejo rešitev v e-učbenik, e-storitve) •ponovno si ogledajo filma na e-um.si: Deljenje do milijona, •o morebitnih težavah pri domači nalogi poročajo preko elektronske pošte, •iščejo nove aplikacije v povezavi z učno snovjo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 53 Pisno deljenje z dvomestnim številom Irena Gole, OŠ Bršljin SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Pisno deljenje z dvomestnim številom Razred 5. c Tema Računske operacije in njihove lastnosti Vsebina Pisno deljenje z dvomestnim številom Opomba Priprava za 3 ure: 12, 13, 14 (glede na TS) Uvod v sprotno V učni uri bomo ponovili računski operaciji množenja in deljenja. Učenci pripravo si bodo namestili aplikacijo s pomočjo Google Trgovine in aplikacijo takoj uporabili za utrjevanje množenja (poštevanke) in deljenja (obratno poštevanko). Nato na primerih ponovimo pisno deljenje z enomestnim številom ter pisno deljenje z desetiškim številom in zaokroževanje števil. Sam postopek pisnega deljenja si bomo ogledali s projiciranjem e-učbenika na tablo in naredili tabelni zapis postopka pisnega deljenja z dvomestnim številom in delnim ostankom, nato pa bodo nadaljevali individualno s samostojnim učenjem pisnega deljenja na tabličnem računalniku in reševanjem nalog v spletnem obrazcu. Pri sami razlagi se navezujemo na zaokroževanje in deljenje z desetiškimi števili kot poenostavitev pisnega deljenja z dvomestnim številom. Učence navajamo tudi na preverjanje rešitev z množenjem. Z e-vsebinami in e-storitvami na preprost način diferenciramo delo učencev in prilagodimo učno snov njihovim sposobnostim. Operacionalizacija S pomočjo tablic bodo učenci aktivno osvajali novo učno snov ter ciljev iz tematske poglabljali znanje s pomočjo e-vsebin in e-storitev. Na začetku ure bodo z priprave aplikacijo preverili znanje poštevanke. Nato bodo delali z e-učbenikom. V drugem delu ure bodo učenci reševali račune v zvezek, dobljene rezultate pa bodo oddali preko spletnega obrazca, do katerega bodo dostopali preko QR-kode. Učni cilji •Učenec ponovi poštevanko, •pisno množi z enomestnim številom, •pisno množi z desetiškimi števili, •pisno deli z enomestnim številom, •pisno deli z desetiškimi števili, •pisno deli z dvomestnim številom s sprotnim odštevanjem, •pisno deli z dvomestnim številom z dopolnjevanjem ali prištevanjem, •rezultat deljenja preveri s preizkusom, •s premislekom reši besedilno nalogo z deljenjem. Standardi znanja •Učenec zanesljivo uporablja računske operacije in računske zakone v množici naravnih števil s številom 0, •napove rezultate računskih operacij, •pisno množi in deli z dvomestnim številom v množici naravnih števil do 10 000, •pozna in uporablja matematično terminologijo. Metode dela razgovor, razlaga, prikaz, praktično delo, delo z besedilom, pripovedovanje, delo s tabličnim računalnikom Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 54 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Oblike dela frontalna, individualno delo, delo v dvojicah, delo v skupinah Učni pripomočki tablični računalnik, e-učbenik, zvezek POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Z učenci na nekaj primerih ponovimo pisno Učenci posnamejo aplikacijo Matematika za deljenje z enomestnim številom, nato pokažemo otroke (Math for Kids: 360 Sages: https://play. še reševanje pisnega deljenja z desetiškim google.com/store/apps/details?id=sages360. številom in hkrati ponovimo še zaokroževanje lms.pub.android&hl=sl) in opravijo nalogo števil. množenja in deljena v aplikaciji. NAPOVED ENOTE – učne ure Z učenci si ogledamo postopek pisnega deljenja z dvomestnim številom v e-učbeniku na str. 278 (http://eucbeniki.sio.si/mat5/723/index1.html) in naredimo preizkus v e-učbeniku. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Po ogledu v e-učbeniku zapišemo primer pisnega Učenci si nato v e-učbeniku samostojno ogledajo deljenja (na daljši način) z dvomestnim številom računanje deljenja na dolgi (str. 279) in kratki v zvezek10. način (str. 280), nato pa rešijo nalogo preko spletnega obrazca (priloga). Učenci rešujejo naloge preko spletnega obrazca, do katerega pridejo s QR-kodo11. Obrazec odprejo z brskalnikom Chrome. Račune zapišejo v svoj zvezek, v spletni obrazec vpišejo rešitve. Z aplikacijo Kamera posnamejo postopek pisnega deljenja ter video pošljejo učiteljici po e-pošti, ki jih shrani v spletno učilnico. Iz nabora poslanih primerov na tablo Nato učenci v dvojicah nadaljujejo s pregledom projiciramo pravilno rešen primer in se prispelih primerov in se pogovorijo o postopku pogovorimo o postopku reševanja. reševanja ter odkrijejo morebitne napake v reševanju in jih sporočijo učiteljici. NOVE NALOGE Z učenci se pogovorimo o reševanju nalog preko Učenci, ki prej končajo z delom, vadijo spletnega obrazca in pregledamo rešitve. deljenje preko aplikacije Multiplication REŠITVE nalog spletnega obrazca: tables (Halo Octopus: https://play.google. naloga: 540 : 9 = 60; 150 : 30 = 5; 1075 : 25 = 43 com/store/apps/details?id=ru.halooctopus. 2. naloga: Posamezen del bo dolg 15 cm. multiplicationtrainer&hl=sl ), kjer si izberejo računsko operacijo deljenja oz. množenje in deljenje skupaj. 10 Priloga 1 11 Priloga 2 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 55 EVALVACIJA URE: Učenci so delo s tablico sprejeli brez težav, njihova motivacija se je povečala, prav tako so pri posameznih dejavnostih vztrajali dalj časa. Z ustreznim stopnjevanjem težavnosti, smiselno uporabo tablic pri pouku in upoštevanjem posameznega učenca smo dosegli, da so učenci v lastnem tempu uspešno napredovali. Učna enota »Pisno deljenje z dvomestnim številom« je bila zaradi večjega obsega in ponavljanja ter utrjevanja izvedena v treh šolskih urah. Tablico smo uporabljali pri uvodni motivaciji, v glavnem delu in v zaključku. Vsak učenec je računal v sebi lastnem tempu in pri dejavnosti vztrajal dalj časa. Učenci so pri svojem delu samostojno uporabljali e-učbenik, spletne naloge in zapis v zvezek ter tako preprosto prehajali z enega medija na drugega. Samostojnost, ki jo takšno delo ponuja, je bila učencem všeč, saj so se pri težavah, ki so se pojavile, lahko vedno znova vračali na razlago. PRILOGA 1: Primer pisnega deljenja Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 56 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 2: QR-koda PRILOGA 3: Zaslonska slika spletnega obrazca Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 57 4. Razredni pouk - naravoslovje in tehnika Od jutra do jutra Nataša Jeras, OŠ Šmartno pod Šmarno goro SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Od jutra do jutra Datum 3.12.2013 Razred 4. b Tema Naravoslovje in tehnika Vsebina Od jutra do jutra Uvod v sprotno V učni uri se bodo naučili, zakaj je nastanek dneva in noči odvisen od pripravo rotacije Zemlje okrog njene osi. S pomočjo pripomočkov bodo sami opazovali rotacijo in ob tem skušali odgovoriti na vprašanja, kdaj nastane mrak, kaj se dogaja s senco preko dneva. S pomočjo e-vsebin in e-storitev so učenci miselno aktivnejši, s tem lahko dosegajo višje taksonomske ravni, s pomočjo e-vsebin sami iščejo informacije, ki jih potrebujejo. Naučeno lahko hitro preverijo in individualno spremljajo. Učni cilji •Učenci znajo odkriti povezanost nastanka dneva in noči z vrtenjem Zemlje okoli njene osi, •dokazati, da se dan zvezno prevesi v noč in da je vmes mrak, •razložiti, zakaj se dan in noč razlikujeta po osvetljenosti, •dokazati, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v naše oči. Standardi znanja •Učenec opiše spremembe, ki so povezane z gibanjem Zemlje okoli njene osi (dan, noč, mrak, senca), •zna utemeljiti spremembe, ki so povezane z gibanjem Zemlje okoli njene osi, •ve, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v naše oči. POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Učencem učitelj postavi vprašanje: Kako Tablica: Zapis v beležnico. nastaneta dan in noč? Učenci odgovore zapišejo v beležnico. Vsi učenci odgovore preberejo, odgovorov ne komentiramo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 58 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve NAPOVED ENOTE – učne ure Učitelj vodi razgovor ob ključnih vprašanjih: Kaj je Sonce? Kaj so zvezde? Kako se giblje I-tabla: Zapisana vprašanja. Sonce? Se Sonce sploh giblje? Kako se giblje Zemlja? Ali se dan v trenutku prevesi v noč? Kaj se dogaja s senco preko dneva? Ogled posnetka gibanja zemlje. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Navodilo učencem: Naredi posnetek, na Tablica: Snemanje posnetka. katerem boš prikazal, kako se izmenjujeta dan in noč. Kaj je mrak? Kaj se dogaja s senco preko Računalnik: Predstavniki skupin naložijo dneva? posnetek na računalnik. Učenci delajo v štiričlanskih skupinah. Različne Učitelj predstavi navodilo za objavo posnetka. skupine si izberejo različne pripomočke, ki predstavljajo Zemljo, Sonce in objekt na Zemlji. Ogled izdelanih posnetkov na i-tabli. Pogovor ob posnetkih ob ključnih vprašanjih: Koliko časa Zemlja potrebuje, da se enkrat zavrti okrog svoje osi? Kako se preko dneva spreminja senca objektov? Po čem se razlikujejo dan, noč in mrak. Kdaj je svetlost največja, kdaj najmanjša? S čim pa zaznavamo svetlobo? Kako vidimo predmete v temi? Kaj pa v mraku? Pa se spomnimo še na to, kaj smo se pogovarjali o prometu. Kaj že moramo storiti v mraku in ponoči? Zakaj? NOVE NALOGE Navodilo učencem: Poglej, kaj si v beležnico Tablica: Dopolnjevanje oz. spreminjanje zapisa, napisal na začetku. Besedilo lahko dopolniš, ki je nastal na začetku ure. ali popolnoma spremeniš. Učence spomni na ključno vprašanje: Kako nastaneta dan in noč? Kaj še veš o tem? Domače delo: Preveri in ponovi svoje znanje Spletna učilnica: Spletni kviz (Brez na spletnem kvizu. knjige): http://www.thatquiz.org/sl/ classtest?UYADYH6W EVALVACIJA URE: Učenci so pri tej uri delali z že znanimi orodji na tablici, zato samo rokovanje s tablico ni predstavljalo težav. Na začetku so zapisovali v beležnico, ki jo večkrat uporabljamo. Učenci so še vedno nekoliko počasni pri zapisovanju, oviro pa predstavlja tudi tablica, ki je manjše velikosti. Kljub temu so učenci nalogo uspešno izvedli. Ob ogledu posnetka in razlagi snovi so učenci sodelovali, nekateri posamezniki v tem razredu potrebujejo nekoliko več pozornosti. V osrednjem delu so učenci z aktivnim delom dokazali, da snov razumejo. Izdelali so posnetek kroženja Zemlje okrog sonca. Samo rokovanje s snemalnikom na tablici jim ni delalo težav, imeli so nekaj težav z izbiro lokacije snemanja, saj so želeli snemati v temi, nekateri so tudi želeli dodati zvok in smo v tem primeru morali zagotoviti tišino. Ob ogledu izdelanih posnetkov smo snov utrdili. Dodatno so jo utrdili z dopolnjevanjem začetnega zapisa v beležnici, ki so ga lahko dopolnili ali popolnoma spremenili. Kaj je bilo pri uri uspešno izvedeno? Tablice smo smiselno umestili v pouk. Ker so na delo s tablicami navajeni, pri samem rokovanju ni bilo težav. Učenci so cilje usvojili. Kaj bi spremenili? Če bi imeli povezavo na internet v razredu, bi lahko na koncu ure preverili znanje učencev na spletnem kvizu. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 59 5. Glasba Glasba 20. stoletja Jelka Veit, OŠ Sladki Vrh LETNA PRIPRAVA NA POUK Program Osnovna šola Razred 9. razred Predmet Glasbena umetnost Obseg ur 32 ur Obdobje Šolsko leto 2013 -2014 Cilji Splošni cilji so: •spodbujanje, doživljanje in izražanje glasbe z glasbenimi dejavnostmi (poslušanje, izvajanje, ustvarjanje) ter drugih izraznih sredstev in medijev, •vzbujanje radovednosti ter razvijanje zanimanja in aktivnega odnosa do glasbe, •sodelovanje v različnih oblikah glasbenega udejstvovanja, •oblikovanje pozitivnega odnosa do nacionalne in svetovne glasbene dediščine, •razvijanje občutljivosti in strpnosti do različnih glasbenih kultur ter tistih, ki glasbo tudi izvajajo, •poznavanje glasbene literature, ustvarjalcev in poustvarjalcev ter zakonitosti glasbenega jezika, •razvijanje kritične presoje in vrednotenja glasbe (dnevi dejavnosti), •spodbujanje estetskega razvoja z dejavnostmi glasbenega izvajanja, poslušanja, ustvarjanja, •vzgajanje za ustvarjanje in ohranjanje zdravega zvočnega okolja ter preprečevanje zvočne onesnaženosti, •razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti z aktivnimi oblikami in metodami dela, •razvijanje sporazumevanja in komuniciranja v glasbenem jeziku, •gibalno-rajalno, plesno, likovno in besedno izražanje glasbenih doživetij in predstav, •povezovanje glasbe z drugimi umetnostmi in z različnimi predmetnimi področji (korelacije), •usmerjanje v ustvarjalno uporabo glasbenega znanja v šolskem in zunajšolskem udejstvovanju, •ozaveščanje pomena glasbenega delovanja in razvoja z vidika trajnostnega razvoja, •razvijanje smiselne in kritične uporabe sodobne tehnologije (e-gradiva), •razvijanje čustvene inteligence kot temeljnega pogoja za učenje ter čustveno- socialno zrelost otrok, •razvijanje splošne in glasbene komunikacije, •razvijanje bralne pismenosti. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 60 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Vsebine Glasbeni slogi na prelomu 20. Stoletja •Impresionizem •Impresionizem v delih C. Debussyja in M. Ravela •Drugi skladatelji impresionizma •Ekspresionizem in predstavniki •Neoklasicizem Raznolike glasbene smeri 20. Stoletja •Slovenska glasba med vojnama in po drugi svetovni vojni •Ljudsko izročilo •Slovenski skladatelji •Nova glasba •Jazz •Muzikal •Popularna in zabavna glasba Glasbena sedanjost v Sloveniji •Generacije slovenskih skladateljev Opomba Šola je vključena v projekt »fleksibilni predmetnik«, zato bodo vse ure glasbene vzgoje izvedene v prvem polletju, kot blok ure. e-vsebine •spletni viri in e-storitve •e-učbenik Literatura Za učence: •Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit: delovni zvezek in učbenik: Glasba 9 s pripadajočimi zgoščenkami Za učitelja: •Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit: Delovni zvezek in učbenik Glasba 9 •Ivan Vrbančič: Priročnik za učitelje •Šolska pesmarica •Zapojmo in zaigrajmo, pesmarica z besedili in notnimi zapisi •Orff, Schulwerk •Mojstri klasične glasbe •Leksikon, Glasbeniki, Glasba •Lojze Lebič – Borut Loparnik, Umetnostna vzgoja Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 61 PRILOGA: Predvideni preizkus znanja Štiri ure so namenjene utrjevanju snovi, ponavljanju, preverjanju, ocenjevanju in analizi znanja. a. Načini ocenjevanja •Ustno •Pisno (pisni preizkus znanja) •Slušno (prepoznavanje zvočnih posnetkov in zvoke inštrumentov), •druge dejavnosti in izdelki učencev (referati, plakati, igranje na inštrumente, ples, angažiranost pri pouku …) b. Predvideni pisni preizkus znanja: Teme: DECEMBER Impresionizem Ekspresionizem Neoklasicizem c. Predvideni slušni preizkus znanja DECEMBER CD 1 in 2: izbor posnetkov d. Ustno spraševanje 2 3 4 5 Učenec navaja dejstva, pravila: ZNANJE Povej, napiši, naštej, poimenuj, POZNAVANJE opredeli, poveži, spomni se, ponovi … Učenec pripoveduje vsebine s svojimi RAZUMEVANJE besedami, zna pojasniti poznane UPORABA informacije in utemeljiti svoje sklepe. Zna uporabiti pravila v novih konkretnih razmerah. Samostojno igra in poje po notni sliki. Nove primere navaja samostojno, utemeljuje, sklepa, opiše, razloži, napove … Učenec je sposoben samostojno rešiti ANALIZA probleme, samostojno interpretirati SINTEZA informacije, razviti načrt dela za neko VREDNOTENJE novo nalogo in postaviti tudi hipoteze glede na nove pogoje. Učenec zna ovrednotiti in selekcionirati informacije ter presoditi njihovo vrednost. Samostojno ustvarja nova dela, podrobno opiše, analizira, razčleni, primerja, oblikuje, izdela, ustvari, ovrednoti, presodi, odloči … Ocenjevanje: Ocena 2 – učenec mora vsaj minimalno zadovoljiti kriterije ( spodnja meja – 2- točki) z 2 in 3 točkami. Ocena 3 – učenec mora zadovoljiti kriterije ( zgornja meja – 3 točke in delno 4 točke) z 2 in 3 točkami ter minimalno tudi s 4 točkami. Ocena 4 – učenec zadovolji (zgornja meja) kriterije s 3 in 4 točkami. Ocena-5 – učenec popolnoma zadovolji kriterije s 4 in 5 točkami. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 62 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve e. Ocenjevanje izvajanja, praktičnega dela 2 3 in 4 5 Načrtovanje Ne načrtuje samostojno, Načrtuje ob pomoči. Načrtuje povsem potrebuje natančna samostojno, je kritičen. navodila in vodenje. Spretnost Ne upošteva navodil, Pri delu ima težave, a jih Je dobro organiziran, in natančnost je malomaren, pri ob pomoči uspešno reši. natančno razume delu nesamostojen, Pogosto izvede del npr. navodila, delo izvede pogosto ga je skladbe delno pravilno, natančno in brez napak. potrebno opozarjati in na koncu mu zmanjka spodbujati. Potrebuje motivacije. Kaže pa nenehno pomoč in veselje in zagnanost do demonstracijo. glasbenega izvajanja. Interpretacija Interpretira nenatančno, Interpretacija je kar Doživeto interpretira, potrebuje pomoč in natančna, a ne upošteva upošteva dinamiko in spodbudo, dinamike dinamike in tempa. tempo. ne razume in je ne upošteva. Zavzetost Delo opravi, ker mora. Delno se potrudi, a mu Pri delu je zavzet motivacija in zavzetost natančen, samostojen, prehitro uplahneta. opravi ga korektno in vestno. Kritično ocenjuje svoje delo, vključiti ga zna v teoretična znanja. f. Sodelovalno učenje Delo v skupini: Ocenjujemo, ali učenec aktivno pomaga skupini pri ugotavljanju in izvajanju potrebnih korakov pri delu v skupini. KRITERIJI: Učenec aktivno pomaga v skupini pri ugotavljanju in izvajanju potrebnih korakov pri delu v skupini; ali po potrebi usmerja delo skupine (odlično ali prav dobro). Učenec se vključuje v delo skupine, a malo prispeva (dobro). Če je učenec izrecno opozorjen, pomaga, sicer se minimalno vključuje v delo skupine (zadostno). Predstavitev teme: Ocenjujemo, ali učenec razume vsebino naloge in jo zna opraviti. KRITERIJI: Učenec predstavi svojo temo tako, da jo izvaja samostojno, sproščeno, brez pomoči; zna odgovoriti na vsa vprašanja o svoji temi, ki mu jih zastavijo učitelj in sošolci in pomaga učencem pri izvedbe le-te (odlično ali prav dobro). Učenec si pri predstavi svoje teme pomaga z zapiski, ki so mu samo v oporo, a zna razložiti sošolcem in jim pomagati pri izvedbi (dobro). Učenec ne zna predstaviti svoje teme, jo izvede v skupini s pomočjo zapiskov, učencem pri učenju ni v pomoč (zadostno). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 63 Glasbeni slogi na prelomu 20. stoletja Jelka Veit, OŠ Sladki Vrh PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Glasbeni slogi na prelomu 20. stoletja Program Osnovna šola Razred 9. razred Predmet Glasbena umetnost Obseg ur 10 ur Cilji sklopa/ •Samostojno sproščeno pojejo eno in večglasne ljudske in umetne pesmi teme iz preteklosti, širijo svoj pevski repertoar in razvijajo nadzor glasu; •ustvarjalno izražajo glasbena doživetja in predstave o izbrani glasbi 20. Stoletja, •razumejo in uporabljajo glasbene pojme: impresionizem, celotonska lestvica, disonanca; ekspresionizem, dvanajsttonska lestvica, serija; neoklasicizem, neobarok, •spoznajo stilne značilnosti impresionizma, ekspresionizma in neoklasicizma, •utrdijo znanje o programski glasbi, •seznanijo se z novimi glasbenimi sredstvi, ki so obogatila umetnostne smeri v 20. stoletju, •poznajo in razumejo, kaj pomeni kontrast v glasbi, vlogo dinamike, celotonsko in kromatično lestvico, kaj je serija in cluster, •seznanijo se s predstavniki evropskega impresionizma, ekspresionizma in neoklasicizma, z njihovimi deli in pomenom za razvoj glasbe, •vrednotijo temeljne značilnosti glasbe 20. stoletja. Vsebine Impresionizem Ekspresionizem Neoklasicizem Claude Debussy Arnold Schönberg Igor Stravinski Maurice Ravel Alban Berg Sergej Prokofjev Paul Dukas Bela Bartok Manuel de Falla Dejavnosti Izvajanje (ljudske): Poslušanje: učencev •Polka je ukazana •Debussy: Noccturno, Clair de lune, •Vrtec ogradila bodem Pogovor med vetrom in morjem •Nocoj, pa oh, nocoj (Morje), Potopljena katedrala, •Oj ta soldaški boben Jadra, •Oblaki so rdeči •Ravel: Bolero, Burkeževa jutranja •Flosarska podoknica, •Al' me boš kaj rada imela •Dukas: Čarovnikov vajenec, •Falla: Noč v Španskih vrtovih, •Schönberg: Preživeli iz Varšave, •Berg: Koncert za violino in orkester, •Prokofjev: Klasična simfonija, •Stravinski: Pulcinella, Petruška, •Bartok: Romunski plesi. Ustvarjanje: •Ples valov – trakovi - ob skladbi Morje, •igranje spremljave k pesmim po notni sliki, •ritmična spremljava k Boleru, •koreografija in gibno ustvarjanje k Petruški, •sestava koreografije ob poslušanju skladb – rondo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 64 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 1: Preverjanje in ocenjevanje znanja 2 3 in 4 5 •poje ljudske in umetne •umesti glasbo 20. stoletja •samostojno ustvari pesmi, v zgodovinski okvir, spremljavo k novim pesmim, •našteje umetnostne sloge •pozna skladatelje Debussyja, •ustvari, zapiše in zaigra svojo in vsaj enega skladatelja Ravela, Schönberga, Berga, serijo, cluster, impresionizma, ekspres- Stravinskega in Prokofjeva •v literaturi in e–medijih ionizma in neoklasicizma ter njihova dela in pomen najde podatke o skladateljih, •našteje nove glasbene oblike, za glasbeno ustvarjanje. njihovem delu in pomenu in prepozna glasbila. •pozna, razume in uporabi vse predstavi sošolcem, glasbene pojme: tonalna •vrednoti glasbena dela, glasba, atonalna glasba, •nova glasbena znanja elektronska, elektro- uporabi za razumevanje akustična, eksperimentalna današnje glasbe, glasba, •ustvari lastno glasbeno •pozna zgradbo opere, njen delo v stilu impresionizma razvoj skozi zgodovino in ali ekspresionizma in ga vsebino vsaj ene opere, izvede skupaj s sošolci.12 •prepozna in poimenuje poslušani repertoar glasbenih del, •se orientira v notnem zapisu, •petje spremlja z ritmično spremljavo, •primerja glasbena dela skladateljev in jih vrednoti. PRILOGA 2: Medpredmetne povezave a. Medpredmetne povezave na ravni vsebin in pojmov zgodovina 20. stoletje, kriza in vojne, NOB slovenski jezik književnost moderne, geografija naravna in kulturna dediščina, državljanska vzgoja in etika nacionalna kultura in identiteta, kulturna dediščina, likovna umetnost stilna obdobja, impresionizem, ekspresionizem, barvne ploskve. b. Medpredmetna povezava na ravni procesov in ciljev učenja – vse leto Slovenski jezik seminarske naloge, samostojna sporočila, zgodovina plakat računalništvo uporaba pisnih virov, avdio-vizualnih in informacijskih gradiv, elektronske prosojnice 12 Zadnja točka je namenjena učencem, ki so nadarjeni na glasbenem področju. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 65 Raznolike glasbene smeri 20. stoletja Jelka Veit, OŠ Sladki Vrh PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Raznolike glasbene smeri 20. stoletja Program Osnovna šola Razred 9. razred Predmet Glasbena umetnost Obseg ur 12 ur Cilji sklopa/ •Samostojno sproščeno pojejo eno in večglasne ljudske in umetne pesmi iz teme preteklosti, širijo svoj repertoar in razvijajo nadzor glasu, pojejo po notni sliki, •razumejo in uporabljajo glasbene pojme: folklorizem, avantgarda, etnomuzikologija, tonalna glasba, atonalna glasba, konkretna in elektronska glasba, elektroakustična glasba, eksperimentalna glasba, improvizirana glasba, aleatorika, minimalizem, •samostojno delo s spletnimi viri, e-vsebinami in e-storitvami, •utrdijo znanje o slovenski ljudski glasbi, •seznanijo se z revolucionarno glasbo, z njenim pomenom in vplivom na ljudi, •pozorno in analitično poslušajo skladbe slovenske in svetovne glasbene literature in poglabljajo glasbena znanja in sposobnosti, •poglabljajo razumevanje elementov glasbenega oblikovanja, •raziskujejo, spoznavajo in vrednotijo dela najvidnejših skladateljev svetovne in slovenske glasbene kulture, •seznanijo se z muzikalom, popularno in zabavno glasbo, ločijo glasbene žanre, •spoznajo nekaj tujih in slovenskih pomembnih ustvarjalcev na področju zabavne glasbe in se seznanijo z njihovimi deli. Vsebine •Slovenska glasba med vojnama in po drugi svetovni vojni •Ohranjanje ljudskega izročila •Marij Kogoj •Slavko Osterc •Lucijan Marija Škerjanc •Marjan Kozina •Danilo Švara •Nova glasba •John Cage •Jazz •Vpliv jazza na umetno glasbo •Muzikal •Popularna in zabavna glasba Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 66 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti Izvajanje: Poslušanje: učencev •Pa se sliš' •Ljudske: Bom zapustu Libuče, •Vuštnejša ja ni Lipaj ma na Banörina, Pa se sliš', •Slišala sem ptičko pet Vuštnejša ja ni, Slišala sem ptičko •Puntarska pet, Polka je ukazana, Puntarska •Hej brigade •Aljaž: Oj, Triglav, moj dom •Oj, Triglav, moj dom •Bor: Hej brigade •Pobelelo pole •Kogoj: Kaj ne bi bila vesela, •Igraj kolce Trenotek, Črne maske •Polje, kdo bo tebe ljubil •Osterc: Suita za orkester, •Majol'ka bod' pozdravljena Komična opera •Nobody Knows •Škerjanc: Simfonija št. 4 •Summertime •Kozina: Bela krajina •Memory •Švara: Slovo od mladosti •Ko spim, on poje mi •Rihm: Depart za mešani zbor •My Way •Ligeti: Atmospheres •Let it be •Schönberg: Preživeli iz Varšave, •By the rivers of Babilon Mesečnik Pierrot •Speivaj nama, Katica •Berio: Sequenza III •Stravinski: Petruška •Cage:4'33'' •Črnska duhovna: Nobody knows •Armstrong: Basin street blues, Mack the knife •Joplin: The Entertainer •Goodmann: Get Happy •Gershwin: Porgy and Bess •Weber: Memory, Fantom v operi •Svetovna in slovenska zabavna glasba Ustvarjanje: •Poustvarijo izbrana vokalna in instrumentalna dela. •Oblikujejo glasbene spremljave z Orffovimi glasbili. •Oblikujejo ljudsko večglasje ob petju ljudskih pesmi. •Ustvarijo glasbeno spremljavo k pesmi Hej brigade. •Ustvarijo koreografijo k Baladi o Urški. •Ustvarijo lastno moderno skladbo. •Slikajo ob poslušanju glasbe. •Ustvarijo lastno grafično partituro in zapisano zaigrajo. •Plešejo blues in ustvarijo jazzovsko spremljavo. •Ustvarijo razredni muzikal. •Ustvarijo lastno popevko, jo zapojejo in zaigrajo na električno in bas kitaro ter na baterijo bobnov. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 67 Nova glasba Jelka Veit, OŠ Sladki Vrh SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Nova glasba Razred 9. razred Tema Nova glasba Vsebina Raznolike glasbene smeri 20. stoletja Uvod v sprotno usvajanje nove snovi, poslušanje glasbe, ustvarjanje, izvajanje, urjenje in pripravo vadba, ponavljanje, učenje ob tablici Operacionalizacija •Učenci samostojno sproščeno pojejo eno in večglasne ljudske pesmi, ciljev iz tematske •ustvarijo del grafične partiture in jo vključijo v celoto, priprave •izvajajo novoustvarjeno skladbo po grafični partituri, •samostojno uporabljajo tablico – za učenje nove snovi, •samostojno delajo s spletnimi viri, e-vsebinami in e-storitvami, •primerjajo že znana stilna obdobja z novim, •na spletu iščejo različne izvedbe skladbe 4'33''' Johna Cagea, •analitično poslušajo nove skladbe. Učni cilji •Učenci spoznajo slovensko zgodbo ali legendo in ohranjajo slovensko ljudsko izročilo, •utrdijo in ponovijo snov preteklih ur: umetnostna obdobja, skladatelje, glasbene oblike, inštrumente, zasedbe, •spoznajo se z značilnostmi aleatorike, minimalizma, konkretne in elektronske glasbe, •ločijo konkretno, elektronsko in serialno glasbo, •seznanijo se z delom 4'33'' Johna Cagea, sklabo Böse Zellen Thomasa Larcherja, minimalistično skladbo Steva Reicha, •seznanijo se s slovenskimi skladatelji, predstavniki nove glasbe. Standardi znanja •Učenec razume, pojasni in primerja značilnosti aleatorike, minimalizma, konkretne in elektronske glasbe, •ustvari lastno grafično partituro z legendo simbolov in jo samostojno izvede, •slušno loči prepariran klavir in akordeon, elektronsko in konkretno glasbo, •v literaturi samostojno poišče skladatelje Pro musica viva in njihovo ustvarjanje. Metode dela Verbalno – tekstualne: razlaga, pripovedovanje, opisovanje, demonstracija, delo z besedilom, delo z notno sliko, metoda odmeva, pojasnjevanje Ilustrativno – demonstracijska: video metoda, avdio metoda, shematski in ilustrativni prikaz Metoda iskustvenega učenja: problemska razlaga, neposredno in posredno, opazovanje, igre vlog, izločanje, raziskovalno delo, delo z e-viri, sodelovalno učenje, strukturirane vaje Oblike dela frontalna, individualna, v dvojicah, skupinska Učni pripomočki e-učbenik za 9. razred, tablica, slušalke, pola papirja, barvice, prazni listi, Orffov instrumentarij, magnetki, didaktični komplet za 9. razred Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 68 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Osrednja dejavnost • samostojno delo s spletnimi viri, e-vsebinami in e-storitvami, učencev • ustvarjanje »nove« skladbe – grafična partitura, • sodelovanje – vsak učenec ustvari le del skupne partiture – upoštevajoč delo sošolcev. Viri in literatura • Glasbena umetnost 9 • J. Cage: 4'33'' http://www.youtube.com/watch?v=OovYr0w7BMA • preostali slogi 20. Stoletja: http://eucbeniki.sio.si/gum9/3230/index.html spletne strani po izbiri učencev POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Pojemo ljudske pesmi iz delovnega zvezka. Ohranjanje slovenskega ljudskega izročila Učenec prebere zgodbo po lastni izbiri in presoji. Skupaj jo pokomentiramo in izluščimo sporočilo. Ponovimo snov. Vsak učenec izbere vprašanje, ki ga zastavi sošolcu, če le-ta ne zna odgovoriti ali odgovori le delno, učenec sam dopolni odgovor. Vsak enkrat vpraša in enkrat odgovori, vsi pa spremljamo vprašanja in odgovore in jih, če je potrebno, dopolnimo ali popravimo. Učencem predstavim dve Kersnikovi pesmi Poskusimo še skupaj – najprej polglasno, nato v prozi. Dogovorimo se, da bomo tiho in počasi pa še tiho, le ločila preberemo v skladu brali obe besedili naenkrat. Na glas bomo z legendo – glasno. izvajali le ločila. Ogledamo si legendo in najprej jim sama demonstriram.13 Učence razdelim v dve skupini. Ena skupina bere, druga posluša, nato skupini zamenjamo. NAPOVED ENOTE – učne ure Na podoben način nastaja tudi nova glasba, ki Po poslušanju se o skladbi pogovorimo. Učence jo bomo danes spoznali. Za motivacijo si skupaj spodbudim, da razmislijo, zakaj se je skladatelj ogledamo posnetek Cagove skladbe 4'33': odločil in »ustvaril« poslušano skladbo? J. Cage: 4'33'' http://www.youtube.com/ watch?v=OovYr0w7BMA OBRAVNAVA NOVE SNOVI Učencem na tablo napišem spletni naslov: Samostojno se bodo seznanili z novo snovjo, ki http://url.sio.si/e2V. jo bodo našli na spletni strani. Poslušali bodo Pojasnim jim neznane besede v uvodu: zvočne posnetke, ustvarili svojo skladbo in rešili darmstadtska konstruktivistična kompozicijska naloge na koncu poglavja. realnost, ching, filozofija zena … Po potrebi pojasnim tudi že znane besede. Delo bo trajalo približno 30 minut – odvisno od učencev. Delo bom spremljala in sproti usmerjala in po potrebi dodatno razložila nove pojme. 13 Legenda in teksti so pod prilogo 1 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 69 NOVE NALOGE ALEATORIKA: kompozicijska tehnika, Učenci samostojno vpišejo poslušane posnetke naključnost, sreča in slučajnost (alea = kocka) – pod pripadajoči naslov. skladatelj je v ustvarjanju svoboden, delo lahko dopolni izvajalec – vsaka izvedba je enkratna. MINIMALIZEM: kompozicijski slog – drobne glasbene misli – fraze. Zaradi ponavljanja, drobnega variiranja, skromnih harmonskih sredstev in stalnega metričnega utripa, pride do tako imenovanega akustično-psihičnega učinka. KONKRETNA GLASBA na magnetofonski trak posneti zvoke iz vsakdanjega življenja – obdelani, rezani in lepljeni v elektronskem studiu. ELEKTRONSKA GLASBA je nadgradnja konkretne glasbe. Zvoki se proizvajajo umetno – računalniško, zvoki se obdelajo studijsko, kot pri konkretni glasbi. Skupinsko delo – ustvarjanje grafičnega zapisa Vsaka skupina ustvari na svoj list del grafično Učence razdelim v skupine po tri ali štiri. Vsaka partituro, ki naj traja približno pet do sedem skupina ima nekaj praznih listov papirja, barvice sekund. Zapišejo legendo grafičnega zapisa in ali druga pisala in izbrana glasbila (po lastni se ga naučijo izvajati. Skupine lahko zapišejo presoji). svoj del na več listov. Ko vse skupine zapišejo svoj del, ga predstavijo sošolcem, ki ga lahko s tablico tudi Ob izvajanju ponovimo novo snov: fotografirajo. •naključje – vpliv interpreta Vse grafične zapise združimo v skupno skladbo •grafična partitura, legenda, simboli tako, da liste z magnetki v poljubnem vrstnem •skladbo izvajamo minimalistično – značilnosti redu razporedimo na tablo. Novonastalo •Kako bi upoštevali aleatoriko? skladbo izvedemo. Poljubno lahko liste •Ali lahko skladbo zapišemo kot elektronsko premeščamo in ustvarjamo vedno nove ali kot konkretno glasbo? skladbe. •Kaj bi morali imeti in narediti, da bi nam to uspelo? Domače delo Slovenski skladatelji v 2. polovici 20. stoletja. Učenci samostojno raziščejo delovanje generacije skladateljev, ki se je poimenovala Pro musica viva: Milana Stibilja, Igorja Štuhca, Jakoba Ježe, Darjana Božiča, Lojzeta Lebiča, Alojza Srebotnjaka in Lojzeta Lebiča. Dogovorijo se (brez mojega posredovanja) o tem, kdo bo naslednjo uro predstavil izbranega skladatelja in vsaj eno njegovo delo. EVALVACIJA URE: Cilji so bili uresničeni in vsebine predstavljene skladno s pripravo. Učenci so bili ves čas aktivni. Mestoma so pri samostojnem delu z e-učbenikom potrebovali strokovno podporo učitelja pri pojasnjevanju nekaterih strokovnih izrazov. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 70 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 1: NOVA GLASBA – legenda: Velika začetnica: VSTANEŠ - SEDEŠ Vejica: PLOSK Pika: TLESK Z JEZIKOM Podpičje: JAAAA ↓ Narekovaj spodaj: O ↓ Narekovaj zgoraj : O ↑ Vprašaj: HA ↑ Klicaj: IJU Dvopičje: ŽVIŽG Pomišljaj: UDAREC Z NOGO Oklepaj: ŠŠŠŠŠŠŠ PRILOGA 2: Preverjanje in ocenjevanje znanja 2 3 in 4 5 • samostojno poje ljudske • prepozna in poimenuje • v literaturi in e –medijih in umetne pesmi; poslušani repertoar razišče vidnejše glasbene • pojasni nekaj osnovnih glasbenih del; ustvarjalce in njihova značilnosti ljudske glasbe; • se orientira v notnem zapisu; pomembnejša glasbena dela • našteje slovenske skladatelje • izvede, poustvari glede na obravnavano 20. stoletja; instrumentalno ali vokalno obdobje in žanr; • na ritmične inštrumente glasbeno vsebino skladno • razume programski list in ustvari lastno spremljavo. s svojimi sposobnostmi; vrednoti glasbena dela; • samostojno predstavi • z gibanjem in plesom ustvari vidnejše predstavnike zunajglasbene vsebine; in njihova dela – glede na • ustvarja lastne skladbe obravnavano snov; po vzoru skladateljev • pri izvajanju, poslušanju obravnavanega obdobja in ustvarjanju uporabi notni in sodobne partiture; zapis; • pri delu izkaže osebno • razume in uporablja angažiranost, zanimanje glasbene pojme: in motiviranost za glasbo ter folklorizem, avantgarda, glasbeno izražanje, etnomuzikologija, konkretna • razišče razvoj ljudske glasbe glasba, elektronska glasba, v domačem okolju, aleatorika, minimalizem, • sošolcem predstavi vaške eksperimentalna, ljudske godce in njihova improvizirana glasba. glasbila, vrednoti njihovo ustvarjanje in primerja s podobnimi skupinami v širšem okolju. PRILOGA 3: Medpredmetno povezovanje na ravni vsebin in pojmov Slovenski jezik ljudske pripovedne pesmi, književnost 20. stoletja, umetnostna besedila, geografija naravna in kulturna dediščina, zgodovina Evropa v 20. stoletju; likovna umetnost Perspektive, barvne ploskve, slikarji 20. stoletja; tehnika razmah tehnologije, ekonomije in prometa; državljanska vzgoja in etika nacionalna kultura in dediščina, politična ureditev, elite. Vsi predmeti e-učbeniki Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 71 Glasbena sedanjost v Sloveniji Jelka Veit, OŠ Sladki Vrh PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Glasbena sedanjost v Sloveniji Program Osnovna šola Razred 9. razred Predmet Glasbena umetnost Obseg ur 6 ur Cilji sklopa/ • samostojno sproščeno pojejo eno in večglasne ljudske in umetne pesmi teme iz preteklosti, širijo svoj pevski repertoar in razvijajo nadzor glasu; • ustvarjalno izražajo glasbena doživetja in predstave o slovenski glasbi druge polovice 20. stoletja; • seznanijo se z zagovorniki novih smeri v glasbi, ki so se združili v skupino: PRO MUSICA VIVA; • razumejo, uporabljajo in ponovijo glasbene pojme: rapsodija, programska glasba, satira, suita, prenosnik zvoka, festival, glasbena šola, ustvarjalci, poustvarjalci, prirejevalci; • spoznajo sodobne slovenske skladatelje in njihova dela; • seznanijo se s predstavniki zabavne in narodno zabavne glasbe v Sloveniji, z njihovimi najbolj znanimi deli in jih kritično vrednotijo; • seznanijo se s festivali v Sloveniji; • spoznajo delovanje glasbenih šol in glasbenega izobraževanja; • seznanijo se s slovenskimi poustvarjalci in jih umestijo med svetovne poustvarjalce; • razumejo pomen ohranjanja slovenske glasbe za obstoj in identiteto svojega naroda. Vsebine Generacija slovenskih Ustvarimo svojo Moj stik z glasbo: skladateljev: moderno glasbo • prenosniki zvoka Uroš Krek • festivali Pavle Merku Jakob Jež Darijan Božič Lojze Lebič Alojz Srebotnjak Maksimiljan Feguš Tomaž Svete Vito Žuraj Dejavnosti Izvajanje (ponovitev pesemskega Poslušanje: učencev repertoarja 9. razreda): • Krek: Inventiones ferales • Mati bodiva prijatelja • Merku: Ali sijaj, sijaj, sonce • Vozi me vlak v daljave • Jež: Du fraig amors • Večer na Robleku • Božič: Koncert za trombon • Vrtiljak in orkester • Prepevanje pesmi slovenskih • Lebič: Korant zabavnih in narodno zabavnih • Srebotnjak: Slovenica: Antifona, skupin Danza, Canto funebre • We are the champions • Feguš: Suita za trobilni kvintet • Svete: Kozmopolit • Žuraj: Tango Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 72 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Ustvarjanje: • igranje spremljav k pesmim po notni sliki in tudi po posluhu; • ustvarjanje lastne moderne skladbe; • koreografije k poslušanim skladbam; • ustvarjanje razredne himne. PRILOGA 1: Preverjanje in ocenjevanje znanja 2 3 in 4 5 • poje ljudske in umetne • pozna slovenske skladatelje, • samostojno ustvari pesmi; njihova dela in pomen za spremljavo k novim pesmim, • našteje vsaj štiri slovenske glasbeno ustvarjanje. • ustvari nove skladbe; skladatelje druge polovice • pozna, razume in uporabi • v literaturi in e –medijih 20. stoletja; glasbene pojme: ustvarjalec, najde podatke o skladateljih, • pojasni pojme: ustvarjalec, poustvarjalec, prirejevalec; njihovem delu in pomenu in poustvarjalec, prirejevalec; • prepozna in poimenuje vse predstavi sošolcem; • prepozna glasbila. poslušani repertoar • vrednoti glasbena dela; glasbenih del; • nova glasbena znanja • se orientira v notnem zapisu; uporabi za razumevanje • petje spremlja z ritmično današnje glasbe in spremljavo; primerja ustvarjanju nove, glasbena dela skladateljev • izbrano skladbo sodobnega in jih vrednoti. slovenskega skladatelja zaigra skupaj s sošolci – je njihov mentor in umetniški vodja. PRILOGA 2: Medpredmetne povezave na ravni vsebin in pojmov zgodovina Politični bloki slovenski jezik Sodobna književnost državljanska vzgoja in etika Nacionalna kultura in identiteta, kulturna dediščina, likovna vzgoja Instalacija, animacija, barvna perspektiva, slovenska kulturna dediščina. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 73 6. Likovna umetnost Kiparstvo Jasmina Žagar, Gimnazija Novo mesto PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Kiparstvo 1 Program Splošna gimnazija Razred 1. letnik Predmet Likovna umetnost – likovno snovanje Obseg ur 7 ur Obdobje Konec novembra, december Cilji sklopa/ Učni cilj(i) didaktičnega sklopa s prevladujočo izobraževalno konotacijo: teme • Dijaki dopolnijo znanje iz oble plastike in reliefa, • opredelijo pojme obli kip, relief, montažni kip, • znajo analizirati in ugotoviti prvine likovnega izražanja: točka, linija, barva, ploskev, prostor, svetloba, • znajo razložiti pojme relief in obla plastika, • rešijo probleme stojnosti (statičnost, dinamičnost), proporca, površine (tekstura, faktura, patina), • spoznajo izrazne možnosti različnih materialov, • ukvarjajo se s sodobnimi in tradicionalnimi načini likovnega izražanja, razvijajo si sposobnost ustvarjalnega razmišljanja, • oblikujejo plastiko s posebnim upoštevanjem njenih proporcev in zunanje površine, • razumejo in doživljajo umetnost kot področje različnih zvrsti ter njen pomen za življenje. Učni cilj(i) didaktičnega sklopa s prevladujočo funkcionalno konotacijo: • Spoznajo pomen vida in tipa za zaznavanje kiparskega prostora, • ločijo posamezne značilnosti kiparskih materialov in orodij, • ob srečevanju z različnimi materiali in orodji, prostori in volumni razvija telesno – prostorski odnos in občutenje prostora, • spoznajo uporabo likovnih pravil, tehnologij in njihovih izraznih možnosti ter ustreznih za zdravje neškodljivih materialov in postopkov, • pri likovnem izražanju razvija motorične spretnosti in občutljivost, • se uvajajo v samostojno vrednotenje in podoživljanje likovnih stvaritev. Učni cilj(i) didaktičnega sklopa s prevladujočo vzgojno konotacijo: • Ob aktivnem delu bogatijo svoje čustvene, moralne, socialne in estetske osebnostne kakovosti, • dijaki z uporabo sodobne tehnologije in posebnosti likovnih tehnik izražanja na ploskvi in v prostoru izražajo svoje ideje, • ob praktičnem likovnem delu razvijajo čut za lepoto ter ga krepijo z vsebinsko in formalno analizo ob kritičnem vrednotenju, • bogatijo doživljajske zmožnosti in razvijajo čustveno inteligenco ob likovnem izražanju, ogledu likovnih ter uporabnih del. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 74 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Vsebine Plastično oblikovanje/ osnove kiparstva in oblikovanje plastike - Skupinska instalacija Dejavnosti • Ob slikovnem gradivu prepoznavajo posamezne vrste kiparstva, učencev • v spletni učilnici poiščejo delovni list, (opis z razvidno • na svetovnem spletu poiščejo reprodukcije različnih kiparskih prostorov, vodilno metodo • s pomočjo tablic rešujejo delovni list, in obliko dela) • ob slikovnem gradivu in iz izkušenj razvrščajo kiparstvo po velikosti, vlogi in namenu, • na svetovnem spletu poiščejo reprodukcije sakralnega in profanega kiparstva v Novem mestu , • vnesejo reprodukcije (na tablicah) v tabelo, • določijo materiale in tehnike kiparstva in opišejo na delovnih listih (na tablicah), • na svetovnem spletu poiščejo likovno delo in ga analizirajo, • na tablicah s pomočjo različnih programov izdelajo skico, • v skupinah izdelajo svojo idejo, oblikovanje montažne plastike in njegovo umestitev v skupinsko delo, prostor, slikovno z obrazložitvijo predstavijo sošolcem. • V spletno učilnico oddajo svoje skice in fotografije izdelkov. e-vsebine • delo v spletni učilnici (Moodle) in e-storitve • spletni brskalniki • Microsoft Office (Word) • http://www.leaandersonart.com/ • programi : Artistry, Fresh paint, Slikar • e-gradiva Samostojno • Utrjujejo snov z e-gradivi in si ogledajo filmčke na svetovnem spletu. domače delo • Oddajo domače naloge v spletni učilnici. z IKT (e-vsebine in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 75 Osnovne značilnosti kiparstva Jasmina Žagar, Gimnazija Novo mesto SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Osnovne značilnosti kiparstva Razred 1. letnik Tema Plastično oblikovanje Vsebina Osnovne značilnosti kiparstva Učni cilji • Dijaki dopolnijo znanje iz oble plastike in reliefa, • opredelijo pojme obli kip, relief, montažni kip, • analizirajo in ugotovijo prvine likovnega izražanja: točka, linija, barva, ploskev, prostor, svetloba, • razložijo pojme relief in obla plastika, • razlikujejo naloge kiparstva in tehnike kiparstva, • spoznajo in določijo kiparski prostor, • spoznajo pomen vida in tipa za zaznavanje kiparskega prostora, • očijo posamezne značilnosti kiparskih materialov in orodij. Oblike dela frontalna, individualno delo Metode dela razlaga, razgovor, uporaba e-gradiv Nosilna didaktična • uvajanje etapa (tip učne ure) • obravnava • urejanje, vedenje • ponavljanje • preverjanje • ocenjevanje Učni pripomočki učni listi, PowerPoint, tablični računalniki, računalnik, projektor, primer likovnega dela POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA DIJAKI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Uvodna motivacija poteka frontalno v smislu Skupaj z učiteljem opazujejo in analizirajo pogovora o razlikah med risbo, sliko in kipom. prikazana dela ter ugotavljajo razlike. Predstavi risarska, slikarska in kiparska dela. Prikaže skulpturo sodobnega kitajskega umetnika in razloži njegovo simboliko. Preko pogovora preidemo na kiparstvo kot likovno stroko. NAPOVED ENOTE – učne ure Na svetovnem spletu poiščejo delo in preberejo Razloži razliko med oblo plastiko in reliefom. komentarje: Chen Wenling, What You See Predstavi kiparski prostor in razloži delo Might Not Be Real. z e-učbenikom. Ogledajo si predstavljen kip in spoznavajo osnovne značilnosti kiparstva. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 76 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve OBRAVNAVA NOVE SNOVI Razloži, da kiparska dela razlikujemo glede na Po navodilih odprejo e-gradivo v spletni učilnici. velikost, vlogo in namen. Gradivo rešujejo. Na spletu poiščejo tudi e-učbenik in preberejo Predstavi materiale in tehnike. stran o kiparskem prostoru. (http://eucbeniki. sio.si/lum/3382/index.html) Spremlja samostojno delo dijakov, jih usmerja Rešujejo delovne liste na spletu v e- gradivih in vodi. Dijake, ki hitro opravijo svoje delo, (priloga spodaj). usmeri k dodatnim primerom v e- učbeniku. Na svetovnem spletu poiščejo kiparska dela v Novem mestu in jih delijo glede na naloge. Fotografije vstavijo v e-gradivo. Povežejo tehnike in materiale na delovnem listu. Po samostojnem delu pregledamo naloge in primerjamo rešitve. Prikaže kiparsko delo Lee Anderon in razloži simbolno povezavo med imenom in samim Poiščejo delo na svetovnem spletu in procesom ustvarjanja. samostojno rešujejo delovne liste. (http://www. leaandersonart.com) Zapišejo povzetek. NOVE NALOGE Za domačo nalogo dijaki poiščejo dela Pove in razloži, kaj je domače delo. Aleksandra Calderja in prinesejo potreben material: žice, staro knjigo, časopisni papir, lesene palčke. EVALVACIJA URE: Pouk je potekal v okvirnem načrtu priprave. Uvodni in osrednji del sta bila izvedena v skladu s pripravo. Strani v e-učbeniku so bile zanimivo predstavljene, kar je dalo dijakom še dodatno motivacijo. Pri vključevanju tablic v pouk sem se držala načela zmernosti (ne celo uro, temveč takrat, ko tablica prinese dodano vrednost pri pouku). V zadnjem delu so imeli dijaki več težav z oddajo delovnega lista v spletno učilnico, ker je bilo delo s tablicami oteženo zaradi nedelovanja (veliko jih je zamrznilo ali kaj podobnega). Tempo je bil zelo hiter, predvsem zaradi tega, da dijaki niso imeli časa in se povezali na različna priljubljena socialna omrežja. Pouk s tablicami je bolj dinamičen, usmerjen predvsem v dijaka in njegovo aktivnost, kar pripomore tudi k večji motivaciji. Delo sem pregledala takoj naslednjo (blok) uro v spletni učilnici in s tem dobila povratno informacijo o samem delu med poukom. Moramo pa se zavedati, da tehnologija ne more nadomestiti učiteljeve razlage in pristne komunikacije med učiteljem in dijakom. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 77 Svetlostni odtenki Renata Kern, OŠ Šmartno pod Šmarno goro SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Svetlostni odtenki Datum 17. 12. 2014 Razred 4. b Tema Oblikovanje na ploskvi Vsebina Svetlostni odtenki Uvod v sprotno V učni uri bomo obnovili razliko med dnevom in nočjo, o čemer so se pripravo učili pri naravoslovju in tehniki ter pojasnili postopen prehod med tema nasprotjema. Ogledali si bomo postopne prehode poljubne barve od bele do črne ter imenovali svetlostne odtenke. S pomočjo e-storitev bodo učenci hitreje potrdili ugotovitev o svetlostnih odtenkih za ponazoritev dneva in noči. Učni cilji • Učenci bodo pojasnili postopne prehode med dnevom in nočjo tako kot med odtenki ene barve, • ugotovili nasprotje med svetlejšimi in temnejšimi barvami, • pojasnili mešanje - svetlenje in temnenje barve z belo in črno, • razvijali občutek za razporejanje svetlostnih odtenkov, • pridobili veščine izdelave postopnega prehoda z barvnimi svinčniki. Standardi znanja • Učenec v likovnem izdelku uporabil svetlostne odtenke za ponazoritev dneva in noči, • pozna posebnosti svetlostnih odtenkov in pojasni, • naslika krajino s svetlostnimi odtenki modre barve, • zna razložiti spreminjanje barve po svetlosti. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 78 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Fotografija dneva in noči (satelitski posnetek) in Predstavitev s fotografijami obnovitev postopnega prehajanja (mrak) NAPOVED ENOTE – učne ure Opazovanje in pogovor: razlike med dnevom in Fotografije več motivov podnevi in ponoči. nočjo na primerih. Ugotovitve ponovimo ob tabelnem zapisu. Tabelni zapis OBRAVNAVA NOVE SNOVI Priprava na aktivnost: Obravnava likovnih Predstavitev s fotografijami. pojmov. Na primerih si pogledamo, kako umetniki Učenci nazorno opazujejo ti dve nasprotji, ponazarjajo noč in dan (risarski, slikarski). ki ju nadgradimo še z besednimi nasprotji. Pojasnim prehajanje odtenkov po svetlosti. Iz barvnega kroga ugotovijo najsvetlejšo Učenci prepoznajo dodajanje bele barve in najtemnejšo barvo. za svetlenje in črne za temnenje. Odtenke poimenujemo svetlostni odtenki. Aktivnost: Fotografiranje primera in Učenci izberejo en primer na projekciji ali kopiji, sprememba fotografije v sivine. ki ga s tablicami fotografirajo. Fotografijo odprejo v urejevalniku in jo spremenijo v črno-belo ter ugotovijo, da so v odtenkih prepoznana nasprotja med svetlim in temnim oz. med dnevom in nočjo. Fotografijo shranijo. in jo uporabijo kot pripomoček pri izdelavi postopnega prehajanja barve po svetlosti za likovno nalogo. NOVE NALOGE Vadimo veščino postopnega svetlenja in Ob gledanju shranjene fotografije na tablici temnenja z izbranim barvnim svinčnikom. skicirajo najprej na list izbrani motiv krajine (drevesa) nato pa v ozadju ponazorijo na eni polovici dan in na drugi noč s postopnim svetlenjem in temnenjem izbrane barve. Motiv spredaj (drevo) narišejo v črni ali temno modri barvi. EVALVACIJA URE: Prva učna ura izvedena v razredu s tablico je bila preprost način uporabe tablice brez internetne povezave. Pripomoček tablice smo uporabili uspešno. Najprej sem nazorneje pojasnila postopne prehode med dnevom in nočjo, in sicer tako,da so morali fotografijo spremeniti v odtenke ene barve (monokromatska obdelava v poljubno barvo ali sivine). Hitro sem ugotovila, da je način res učinkovit in lažje so ugotovili nasprotja ter podobnosti med svetlejšimi in temnejšimi barvami. V postopku pridobivanja izbrane skice sem kasneje v drugem razredu izvedla spremembo. Tu so fotografirali projicirane primere, ki sem jih menjala, v drugem razredu pa sem pripravila barvne kopije in jih namestila zadaj na steno. Tako je lahko več učencev hkrati prišlo na vrsto in fotografiranje je potekalo hitreje, s tem pa so se tudi hitreje lotili praktičnega dela, likovnega izdelka. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 79 Piktogrami Renata Kern, OŠ Šmartno pod Šmarno goro SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Piktogrami Datum 8. 4. 2014 Razred 4. b Tema Oblikovanje na ploskvi Vsebina Piktogrami Uvod v sprotno V učni uri bomo ponovili prometne znake, ki so hkrati likovni znaki pripravo (piktogrami) in spoznali posebnosti takih znakov. S pomočjo e-učbenika bodo samostojno rešili nalogo o prometnih znakih in potrdili poenostavljenost in jasnost v podobah znakov. Spoznali bodo kratek zgodovinski pregled razvoja pisave Učni cilji • Učenci prepozna likovne znake (od pisave, črk do podob), • pojasnijo posebnosti piktogramov, • razložijo pomen piktogramov (vključeni so prometni znaki), • narišejo poenostavljen znak (piktogram), • razvijajo občutek za bogatenje oblik z likovnimi spremenljivkami, • spoznavajo značilnosti abstrahiranja (poenostavljanja), • razvijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi. Standardi znanja • Učenec v likovnem izdelku uporabi linearna likovna sredstva, • pojasni značilnosti barv in uporabljena barvna nasprotja, • na ploskvi razporeja poenostavljene podobe za prikaz piktograma (gradi kompozicijo), • na primerih prepozna obravnavane pojme (točka, črta, svetle in temne površine, barvna nasprotja). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 80 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Tablice (ali projekcija): V besedilu na spletu prepoznajo učenci branje https://docs.google.com/file/ sličic namesto besed. d/0B824oUOxvEa2Q2w1Tk9XWWV0V28/edit NAPOVED ENOTE – učne ure Opazovanje, pogovor, dejavnost: Dejavnost učencev (tablice): Poudarimo pomen značilnosti likovnih znakov Likovne znake (podobe) opazujejo in potrdijo za prepoznavnost. imenovane značilnosti tudi v prometnih znakih, 1. jasnost ko rešujejo vajo 8 v e-učbeniku na tablicah. 2. poenostavljenost 3. razumljive podobe vsem http://eucbeniki.sio.si/admin/documents/ S pomočjo vaje potrdimo pomembnost learning_unit/1313/kolesar_1374992013/ imenovanih značilnosti. index6.html OBRAVNAVA NOVE SNOVI Obravnava likovnih znakov, črk in pisave ter Predstavitev s fotografijami. kratke zgodovine pisave. Pisava se je razvila iz risbe. Učenci sledijo razlagi in prepoznavajo primere i z zgodovine. Ogledamo si primere piktogramov in iščemo Učenci prepoznavajo znake preko podob. pomen. NOVE NALOGE Izdelava-risanje piktograma za eno izbrano Učenci izdelajo osnutek za eno izbrano sporočilo. sporočilo in nato na A4 liste narišejo zamisel ─ piktogram. Uporabijo risala (svinčnik, barvne svinčnike, flomastre). Na primerih pogledamo, kaj pomeni poenostavljanje in katera likovna sredstva bodo uporabljali (točka, črta, svetle in temne površine, barvna nasprotja). Izdelek s tablico fotografirajo in posredujejo učiteljici. Prepoznavajo sporočila na izdelanih S pomočjo posredovanih fotografiranih izdelkov piktogramih svojih sošolcev. skupaj preverimo jasnost in razumljivost sporočila. EVALVACIJA URE: Raznovrstnost uporabe tablice v povezavi s praktičnim ─ likovnim delom in teoretičnim delom je ob in po izvedbi potrdila, da je bila ura uspešna. S pomočjo vaj so učenci razumeli vsebine ure ter jasneje in hitreje izvedli likovno nalogo. Pri sošolcih in učiteljici so nato preverili, ali je njihov piktogram dovolj jasen in razumljiv. Potrditev smo izvedli v dvojicah z zamenjavami tablic, kjer so shranili fotografirane izdelke. Seveda pa je nato smiselna predstavitev vseh likovnih izdelkov in ogled te razstave s prepoznavanjem sporočil piktogramov. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 81 Prostostoječi kip Renata Kern, OŠ Šmartno pod Šmarno goro SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Prostostoječi kip Datum 28. 1. 2014 Razred 4. b Tema Oblikovanje v prostoru Vsebina Prostostoječi kip Uvod v sprotno V učni uri bomo s praktičnim delom, oblikovanjem prostostoječe figure iz pripravo gline urili spretnosti v izdelavi prostostoječe male plastike (kipa). S posnetki izdelanega reliefa in današnjega izdelka bomo pojasnili in dokazali razlike v teh dveh zvrsteh kiparstva. S pomočjo e-storitev bodo učenci podrobno in kritično ovrednotili svoje delo. E-storitev nam bo v pomoč pri dokazovanju razlik med dvema vejama kiparstva (prostostoječi kip in relief). Učni cilji • Učenci pojasnijo značilnosti oblikovanja celega kipa – razgibanost, ravnotežje – stabilnost, • razložijo postopke oblikovanja kipa (enovitost kiparske gmote, obdelava z vseh strani ), • oblikujejo cele razgibane obhodne kipe iz mehkega materiala, • razvijajo zmožnost oblikovanja celega kipa iz enovitega kosa materiala, • krepijo občutljivost za rokovanje z mehkimi materiali ter ustreznimi orodji, • pridobijo izkušnje in smisel za oblikovanje razgibane figure, • ugotovijo in dokažejo razliko med obhodnim kipom in reliefom. Standardi znanja • Učenec v likovnem izdelku upošteva enovitost kiparske mase, • spozna posebnosti in prednosti oblikovanja figure kot celote iz enega kosa, • oblikuje stabilen kip človeške figure v gibanju, • izkoristi kiparske pripomočke pri oblikovanju v prostoru, • v likovnih delih prepozna obravnavane pojme (prostostoječ kip, razgibana človeška figura, stabilnost, reflief). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 82 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Predstavitev izbranih kipov z različnimi motivi. Predstavitev s fotografijami NAPOVED ENOTE – učne ure Področje je oblikovanje v prostoru. Primere kipov, izdelkov si ogledujejo, jih Kipi so otipljivi, imajo volumen, primejo, začutijo volumen kipov. so tridimenzionalni, kar dokazujemo z dotikom, ogledovanjem z vseh strani ... OBRAVNAVA NOVE SNOVI Obravnava likovnih pojmov: Predstavitev s fotografijami. prostor: • kako pojasnimo pojem, Dejavnost učencev: gibanje po prostoru, kje so • kako si ga omejimo, meje. Otipljivi predmeti. • kako otipamo celota kipa in sestavni deli: • enovita masa Primerjamo materiale med seboj, možnost • dodajanje in odvzemanje oblikovanja različnih materialov (npr. glina, les, • materiali oblikovanja kipov siporeks ...) prostostoječi kip: Dejavnost učencev: iščemo ravnotežje • stabilnost kipov v različnih pozicijah. • figure: razgibane in dinamične • oblikovan in zato zanimiv z vseh strani Aktivnost- likovna naloga: Praktično delo: oblikovanje v prostoru (glina) Iz gline oblikujejo prostostoječo figuro, ki jo razgibajo in izdelajo stabilno. Pomagajo si z modelirkami, oblikujejo z rokami na lesenih podlagah. NOVE NALOGE Tabelni zapis: miselni vzorec Delo v skupinah po tri: pomagajo si pri izdelavi posnetka. Vsak izdela dva posnetka s pomočjo vrtljivih podstavkov: Svoj kipec posnamejo z vseh strani. Posnamejo izdelek prejšnje ure - relief. Ob tem se soočajo s težavo: kako posneti izdelek, ki ima zanimivo le prednjo stran. Posnetke shranijo in si jih ponovno samostojno ogledajo. Poiščejo razlike med reliefom in oblikovano razgibano figuro. Dokažejo že obravnavane lastnosti dveh zvrsti kiparstva. EVALVACIJA URE: Učna ura je bila uspešno izvedena z uresničenimi zastavljenimi cilji. Zadovoljna sem, da so s preprosto dejavnostjo jasno ugotovili in dokazali razlike med dvema zvrstema kiparstva. Nekaj več smisla in iznajdljivosti je potrebnih pri samem dodeljevanju dela (nalog) in izvedbi, da se učenci ne zamudijo predolgo. Krasno jih je bilo opazovati, ko so se med seboj dogovarjali, usklajevali in reševali razmere, ki so jih pripeljale do ugotovitve bistvenih razlik. Ob zaključku se mi je porodila zamisel, da bi bil to lahko tudi uvodni del ure in bi vsa ostala teorija izhajala iz tega. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 83 7. Geografija Alpske, predalpske in dinarsko - kraške pokrajine Valerija Belaj, Prva OŠ Slovenj Gradec PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Alpske, predalpske in dinarsko - kraške pokrajine Program Osnovna šola Razred 9. razred Predmet Geografija Obseg ur 16 ur Obdobje Januar, februar, marec Cilji sklopa/ • Učenec na zemljevidu omeji in razdeli pokrajine slovenskih pokrajin, teme • ob zemljevidu in klimogramih opiše značilnosti reliefa in podnebja v alpskih, predalpskih in dinarsko kraških pokrajinah, jih primerja s svojo pokrajino, • ovrednoti pomembne reke glede na vodnatost in možnosti izrabe vode, • za izbrano pokrajino opiše temeljne geografske značilnosti (podnebje, kamnine, prst, vodovje, površje, kmetijstvo, industrija, promet, prebivalstvo, okoljska vprašanja in druge geografske prvine) in izpostavi posebnosti, s poudarkom na domači pokrajini, • opiše pomen varovanja naravne in kulturne dediščine. Vsebine Alpske pokrajine 1. Obseg in delitev 2. Površje 3. Podnebje in rastlinstvo ter vode 4. Poselitev in gospodarstvo 5. Varstvo naravne in kulturne dediščine Predalpske pokrajine 6. Obseg in delitev 7. Podnebje, rastje 8. Prebivalstvo in gospodarstvo 9. Ljubljanska kotlina 10. Ljubljanska kotlina 11. Ohranjanje naravne in kulturne dediščine Dinarsko kraške pokrajine 12. Obseg in delitev 13. Podnebje in rastje in vodovje 14. Kraški pojavi 15. Poselitev in gospodarstvo 16. Ohranjanje naravne in kulturne dediščine Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 84 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti • S pomočjo spletne strani Zemljevid Julijskih Alp učenci poiščejo in si ogledajo učencev ter najdejo vrhove, planote, doline, rakev Alpah , ki jih vpišejo v zvezek – nadmorsko višino vrhov poiščejo na zemljevidu. • Učenci preberejo ppt in sproti rešujejo in odgovarjajo v zvezek – spoznajo alpske pokrajine ob sliki . • Učenci se seznanijo z značilnostmi TNP, posamezne značilnosti TNP (lega, prepovedi, pomen) zapišejo v zvezek v obliki miselnega vzorca. • Na spletnih straneh Alpske pokrajine učenci utrdijo in ponovijo znanje o kraških pojavih v Alpah. • Na spletni strani Alpske pokrajine učenci preverijo in utrdijo svoje znanje o Alpskih pokrajinah. • S pomočjo spletnih strani, ki prikazujejo površje predalpskih pokrajin rešijo nemo karto predalpskih pokrajin in si jo prilepijo v zvezek. • Učenci preberejo ppt in sproti rešujejo in odgovarjajo v zvezek – spoznajo predalpske pokrajine ob sliki in pomen rudnikov. • Pomagajo si s spletnim slovarčkom Slovarček rudarskih izrazov - Premogovnik Velenje. • Na spletni strani Predalpske pokrajine učenci preverijo in utrdijo svoje znanje o Alpskih pokrajinah. • V dvojicah izdelata učenca turistični prospekt za svoj domači kraj Slovenj Gradec (pomoč različne spletne strani). • S pomočjo spletne strani Geografske značilnosti dinarskih pokrajin eGradiva v osnovni šoli, ki prikazujejo površje dinarsko kraških pokrajin rešijo nemo karto dinarskih pokrajin in si jo prilepijo v zvezek (vse pokrajine morajo poiskati tudi na zemljevidu). • S pomočjo spletne strani Geografske značilnosti dinarskih pokrajin - eGradiva v osnovni šoli učenci spoznajo vzroke za nastanek kraških pojavov, jih poimenujejo in narišejo ter opišejo v zvezek. • S pomočjo spletne strani, kratkega filma o Postojnski jami http://www. youtube.com/watch?v=CgP9Ync7oKQ učenki ovrednotijo pomen Postojnske jame za turizem. pozitivne in negativne značilnosti turizma v jamah zapišejo v zvezek. e-vsebine • http://zemljevid.uporabno.com/zemljevid-julijskih-alp.php in e-storitve • http://uciteljska.net/kvizi/HotPot/ModrijanSlo/NarGeog/alpska.htm • http://www.rlv.si/si/premogovnik-velenje/zgodovina/301 • http://egradiva.gis.si/web/9.-razred-geografija/dinarske-pokrajine;jsessio nid=33D82F1318FC56096813B74E92CE2699?p_p_id=GOS_T12_P01_ WAR_GOS_T12_P01portlet_INSTANCE_aX9a&p_p_lifecycle=0&p_p_ state=maximized&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-2&p_p_col_count=5 • https://www.youtube.com/watch?v=CgP9Ync7oKQ Prednostno • Kritično mišljenje, razvijanje • informacijska pismenost, kompetenc • reševanje problemov, 21. stol. • raziskovanje in preiskovanje, • komunikacija /sporočanje, • sodelovanje, • IKT postopki (dejavnosti) in koncepti, • medijska pismenost. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 85 Naselja - Geografski prostor Slovenije kot omejitveni in spodbujevalni dejavnik razvoja Slovenije Valerija Belaj, Prva OŠ Slovenj Gradec SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Naselja - Geografski prostor Slovenije kot omejitveni in spodbujevalni dejavnik razvoja Slovenije Datum 2. 12. 2013 Razred 9. b Tema Geografski prostor Slovenije kot omejitveni in spodbujevalni dejavnik razvoja Slovenije Vsebina Delitev naselij Učni cilji Splošni cilji: • Učenec razvija zmožnosti preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz geografskih virov in literature iz različnih medijev, • razvija zmožnosti oblikovanja samostojnih utemeljenih sklepov, pogledov, mnenj in stališč, po svojih zmožnostih razvijati spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijske tehnologije (IT), • razume celovitost prostorskih vprašanj in pozna nekatere možnosti lastne aktivne udeležbe. Vsebinski cilji: • Učenec naselja razdeli na podeželska in mestna, • s pomočjo slikovnega gradiva razlikuje med različnimi tipi podeželskih naselij, • s pomočjo primera pojasni pojem urbanizirano podeželsko naselje, • na primeru domačega mesta spozna funkcijo mesta in njegovo zgradbo, • seznani se z različnimi tipi hiš po Sloveniji. Standardi znanja • Učenec zna pojasniti, zakaj je smiselna delitev naselij na podeželska in mestna, • na sliki prepozna vrsto naselja (podeželsko, mestno) in zna to utemeljiti, • na konkretnem mestu (kraju) pojasni, kaj je značilno za urbanizirano podeželsko naselje, • zna našteti ključne funkcije mesta in opisati razlike med posameznimi deli mesta ter vzroke za razlike (funkcijo), • na sliki prepozna 5 ključnih tipov hiš na Slovenskem (jih zna uvrstiti na določeno območje). Metode dela razgovor, razlaga, prikaz, praktično delo, delo z besedilom, delo s tabličnim računalnikom Oblike dela frontalna individualno delo analiza kartografskega gradiva, demonstracija Učni pripomočki • Učila: učbenik Geografija Slovenije 9, zemljevid Slovenije, literatura, delovni list. • Pripomočki: i-tabla, tablični računalnik. Medpredmetne zgodovina povezave Novi pojmi industrializacija, suburbanizacija, urbanizacija, agrarna naselja Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 86 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Pokažem nekaj fotografij različnih mest, vasi, Opišejo slike, pogovor z učiteljem o poselitvi posameznih predmetov, ki v različnih tipih nekoč – danes, o gradnji, uporabi različnega naselij prevladujejo, različne vrste hiš … materiala … Fotografije s spleta. OBRAVNAVA NOVE SNOVI S pomočjo slikovnega materiala spoznajo Razložiti skušajo besedo naselja in ob pomoči delitev naselij. slikovnega materiala opisati razlike. Rešijo nalogo na delovnem listu (1. in 2. naloga) z uporabo tabličnih računalnikov: SOER: Predstavitev Slovenije. Znajo našteti značilnosti in delitev S pomočjo usmerjevalnih vprašanj učitelja podeželskih naselij. ugotovijo, da se naselja razlikujejo po številu in izgledu stavb, velikosti in obliki naselja, gospodarski izrabi, prometni infrastrukturi, številu prebivalcev in načinu življenja. Učenci rešijo vprašanja (3. naloga) na delovnem listu. Uporaba tabličnih računalnikov: N A S E L J A - Iskanje Google. Spoznajo funkcijo mest nekoč in danes. S pomočjo SSKJ razložijo tri pojme: urbanizacija, suburbanizacija in industrializacija (uporaba tabličnih računalnikov: ISJ ZRC SAZU: Slovar slovenskega knjižnega jezika). Rešijo 4. nalogo na delovnem listu. S pomočjo slikovnega materiala in dela Učenci rešijo naloge na delovnem listu in opišejo z delovnimi listi ter spleta učence seznanim ter primerjajo različne tipe hiš14. Uporaba s tipi hiš na Slovenskem. spletne strani: http://www2.arnes.si/~jjakon/ HGH/houses/Houses%20in%20Slovenia_2.pdf. NOVE NALOGE Domača naloga Pomislijo, kakšna bodo večja naselja v Sloveniji čez 100 ali več let. Svoje naselje narišejo v zvezek ali pa ga opišejo v kratkem sestavku. EVALVACIJA URE: Učitelja: S pomočjo različnega slikovnega materiala in posnetkov sem predstavila pomen in delitev naselij. Učiteljem geografije bi bilo lažje, če bi v tem času (decembru) že lahko testirali e-učbenik, vendar še ni bil uporaben in sem morala iskati na spletu različne povezave. Menim, da je delo s tabličnimi računalniki dobro in uspešno, vendar ne pri vsaki uri. Za lažjo orientacijo in iskanje sem jim v spletni učilnici naredila povezavo na vse spletne strani, ki jih potrebujejo za reševanje nalog na delovnem listu. Pri delu so poleg delovnih listov uporabljali še zemljevid Slovenije in tablične računalnike. Učenca: Večini učencem je delo s tabličnimi računalniki všeč, uporaba IKT jim ni tuja. Ker je kar nekaj spletnih povezav, so morali biti učenci hitri in spretni pri uporabi le-teh. Redki pa so bili, ki jim takšno delo ni bilo všeč in imajo še vedno rajši tiskani učbenik (lažje najdejo učno snov). Nekaj značilnosti o tej učni snovi so učenci že slišali na razredni stopnji. Všeč so jim bile slike in kratki povzetki učne snovi na spletnih povezavah. Ko so delovni list rešili vsi, smo ga skupaj prebrali in se še enkrat pogovorili o določenih stvareh. 14 Priloga, 5. naloga (tipi hiš) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 87 PRILOGA: Delovni list k sprotni pripravi Geografski prostor Slovenije kot omejitveni in spodbujevalni dejavnik razvoja Slovenije DELO S TABLIČNIM RAČUNALNIKOM: NASELJA Veliko uspeha! 1. Naštej 10 mest v Republiki Sloveniji z gosto poselitvijo prebivalcev (uporaba tabličnih računalnikov: http://www.arso.gov.si/soer/predstavitev_Slovenije.html): ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ _________________________________________________________________ . Slika 1: Zemljevid gostote poselitve Vir:http://www.arso.gov.si/soer/datoteke/predstavitev_Slovenije/diversity_slika_6-sl.PNG (pridobljeno 12.11.2015) 2. Zapiši delitev naselij Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 88 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve 3. S pomočjo uporabe tabličnih računalnikov opiši in poimenuj PODEŽELSKA NASELJA (Vir: spletna stran: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/naselja/oblikekmeckih.htm, Tradicionalne hiše na Slovenskem). a) TIP PODEŽELSKEGA NASELJA: ____________________________ b) KRATEK OPIS: _____________________________ _____________________________ _____________________________ _____ Slika 2: Naselje Vir: spletna stran: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/naselja/samotnakmetija_datoteke/image002.jpg (pridobljeno 12.11.2015) c) TIP PODEŽELSKEGA NASELJA: ____________________________ d) KRATEK OPIS: ______________________________ _____________________________ ____________________________ _____ Slika 3: Naselje Vir: spletna stran: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/naselja/zaselek_datoteke/image002.jpg (pridobljeno 12.11.2015) e) TIP PODEŽELSKEGA NASELJA: ____________________________ f) KRATEK OPIS: _____________________________ _____________________________ _____________________________ _____ Slika 4: Naselje Vir: Internet, spletna stran: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/naselja/obcestne.htm (pridobljeno 12.11.2015) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 89 g) TIP PODEŽELSKEGA NASELJA: ____________________________ h) KRATEK OPIS: _____________________________ _____________________________ _____________________________ _____ Slika 5: Naselje Vir: spletna stran: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/naselja/grucasta.htm (pridobljeno 12.11.2015) i) TIP PODEŽELSKEGA NASELJA: ____________________________ j) KRATEK OPIS: _________________________________ _________________________________ __________________________ Slika 6: Naselje Vir: spletna stran: http://splet-stari.fnm.uni-mb.si/mojaslo/predstavitve/predstavitve/hotic/Image4.jpg (pridobljeno 12.11.2015) 4. MESTA: Katero mesto je to? Primerjaj izgled tega mesta nekoč in danes. Mesto: ____________________________________________________________________________ NEKOČ DANES Slika 7: Mesto Slika 8: Mesto Vir: spletna stran: http://www.delo.si/novice/slovenija/ Vir: spletna stran: http://www.vecer.com/clanek zupani-razpis-za-koncesijo-bo-pokazal-resnico.html 2013032005896793 (pridobljeno 12.11.2015) (pridobljeno 12.11.2015) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 90 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Razloži pojme. Lahko si pomagaš s SSKJ, uporaba tabličnih računalnikov. INDUSTRIALIZACIJA URBANIZACIJA SUBURBANIZACIJA AGRARNA NASELJA 5. TIPI HIŠ S pomočjo tabličnega računalnika reši nalogo (uporaba spletne strani: http://www2.arnes.si/~jjakon/HGH/houses/Houses%20in%20Slovenia_2.pdf) IME ____________________________ OPIS: _____________________________ _____________________________ _____________________________ _____ Slika 9: Tip hiše Vir: spletna stran: http://www.o-4os.ce.edus.si/ gradiva/geo/naselja/elementi/alpska-hisa.jpg (pridobljeno 12.11.2015) IME ____________________________ OPIS: _____________________________ _____________________________ _____________________________ _____ Slika 10: Tip hiše Vir: spletna stran: http://www.o-4os.ce.edus. si/gradiva/geo/naselja/elementi/toninahisa.jpg (pridobljeno 12.11.2015) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 91 IME ____________________________ OPIS: _____________________________ _____________________________ _____________________________ _____ Slika 11: Tip hiše Vir: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/ naselja/elementi/prekmurska-hisa.jpg (pridobljeno 12.11.2015) Kaj je na sliki? Slika 12: Objekt Vir: spletna stran: http://www.pictureslovenia.com/ media/img/pic/500/510/2317404668820596.jpg (pridobljeno 12.11.2015) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 92 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Zgradba Zemlje in nastajanje zemeljskega površja Mitja Kobale, Prva gimnazija Maribor PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Zgradba Zemlje in nastajanje zemeljskega površja Program Splošna gimnazija Razred 1. e Predmet Geografija Obseg ur 10 ur Obdobje Oktober do november Cilji sklopa/ •Dijaki opišejo zgradbo Zemlje. teme •Razložijo, kako je površinska oblikovanost Zemlje odvisna od notranjih in zunanjih dejavnikov in procesov. •Opišejo notranjo zgradbo Zemlje in različne učinke premikanja litosferskih plošč. •Prepoznajo notranje in zunanje dejavnike po učinkih. •Opišejo notranjo zgradbo Zemlje in različne učinke premikanja litosferskih plošč. •Opišejo območja na Zemlji, kjer so posledice premikanja litosferskih plošč najvidnejše. •Razložijo pojav in ugotavljajo posledice vulkanizma in potresov. •Poimenujejo posamezna geološka obdobja. •Razložijo nastajanje gorotvornih gubanj (gorstev) v posamezni geološki dobi. •Spoznajo delitev, značilnosti in uporabno vrednost kamnin. •Imenujejo in prepoznajo tipične kamnine v Sloveniji in jih uvrstijo v eno od treh osnovnih skupin. •Berejo geološko karto v smislu ugotavljanja tipa in starosti kamnin. Vsebine •Zgradba zemlje •Teorija o tektoniki plošč •Gorotvorna gibanja in gubanja •Vulkanizem in potresi •Geološki razvoj zemlje •Vrste kamnin Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 93 Dejavnosti •Razgovor z dijaki ob predstavitvi elektronskih prosojnic. učencev •Razgovor z dijaki ob analizi spletnih animacij (Kartografija v učni snovi srednje šole - http://egradiva.gis.si). •Individualno delo – reševanje delovnega lista. •Razgovor z dijaki ob predstavitvi elektronskih prosojnic – Tektonika litosferskih plošč. •Primerjava posledic stikov litosferskih plošč na nastajanje površja (Kartografija v učni snovi srednje šole - http://egradiva.gis.si). •Individualno delo – reševanje delovnega lista. •Dijaki analizirajo posnetek na YouTubu (nastajanje Zemeljskega površja) http://www.youtube.com/watch?v=QDqskltCixA#t=19. •Razgovor z dijaki: Analiza posledic potresa in cunamija na Japonskem 2012: http://www.youtube.com/watch?v=oefiWrca1C0. •Individualno delo – reševanje delovnega lista – potresi. •Izbruh vulkana na Islandiji 2010 http://www.youtube.com/ watch?v=NWB0TrrjtAU. •Individualno delo – reševanje delovnega lista- vulkanizem. •Dijaki na spletu poiščejo spletno stran, kjer so predstavljena geološka obdobja zemeljske zgodovine. •Ugotovijo, kako se je oblikovalo površje Slovenije v posameznih obdobjih. •Sodelovalno učenje in delo v skupinah. •Izdelava delovnega lista (dokument v skupni rabi). Dijaki v skupini izdelajo elektronsko predstavitev kamnine iz šolske geološke zbirke. Posnamejo in pripravijo reportažo o izbrani kamnini iz šolske kamninske zbirke. e-vsebine •http://egradiva.gis.si/ in e-storitve •Uporaba delovnega okolja Google Drive. •http://www.arso.gov.si/potresi/ •http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/geoloski-razvoj/pregled.htm •Uporaba delovnega okolja Google Drive (delo z dokumenti v skupni rabi). •Lastna izdelava elektronske prosojnice v skupni rabi, izdelava filmskega posnetka), ki ga dijaki nato predstavijo v šoli. Predstavitev je v skupni rabi z ostalimi sošolci. Samostojno •Iskanje informacij o zgradbi Zemlje in o teoriji tektonike plošč (Kartografija domače delo v učni snovi srednje šole - http://egradiva.gis.si). Ob pregledu različnih stikov z IKT litosferskih plošč spoznajo nastajanje različnih oblik površja. (e-vsebine •Reševanje delovnega lista v skupni rabi (Google Drive). Dijaki v delovni list in e-storitve) vstavijo slike, povezave do spletnih animacij, do posnetkov na YouTube (posledice katastrofalnih potresov). Na spletu poiščejo podatke o potresnih dejavnostih v zadnjem tednu. http://www.arso.gov.si/potresi/ •Ogledajo si tudi spletno stran http://sl.wikipedia.org/wiki/ Geolo%C5%A1ka_%C4%8Dasovna_lestvica. •Izdelava lastnih slik in vstavljanje slik v predstavitve dijakov. •Snemanje kamnine iz šolske zbirke ob uporabi tablice ali telefona (vstavljanje filmskega posnetka v predstavitev). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 94 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Vrste kamnin Mitja Kobale, Prva gimnazija Maribor SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Vrste kamnin Datum 12. 11. 2014 Razred 1. e Tema Zgradba Zemlje in nastajanje zemeljskega površja Vsebina Vrste kamnin Uvod v sprotno Učna ura usvajanja nove učne snovi. Dijaki bodo ob sodelovalnem učenju pripravo in delu v skupinah predstavili nastanek, razširjenost in značilnosti različnih vrst kamnin na zemeljskem površju in tudi na območju Slovenije. Predstavili bodo kamnine iz šolske geološke zbirke. Učni cilji Dijaki po predelani snovi: •Spoznajo delitev, značilnosti in uporabno vrednost kamnin. •Imenujejo in prepoznajo tipične kamnine v Sloveniji in jih uvrstijo v eno od treh osnovnih skupin. •Berejo geološko karto v smislu ugotavljanja tipa in starosti kamnin. •Se učijo uporabe geološke karte kot pripomočka pri terenskem delu oziroma raziskovanju kamnin. Oblike dela frontalna, skupinsko delo, sodelovalno učenje … Učni pripomočki učbenik, Atlas, elektronska prosojnica, delovni list, šolska kamninska zbirka, spletne aplikacije, Gmail, Google Drive, WPS Office, iMovie, tablični računalnik POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UVAJANJE IN MOTIVACIJA Dijakom že 14 dni pred izvedbo učne ure podam vsa potrebna navodila za pripravo na učno uro. Seznanim jih s šolsko kamninsko zbirko. Pripravim spletni dokument v skupni rabi za razvrstitev dijakov v skupine in spletni dokument z navodili o potrebnem opravljenem delu predstavitve kamnine iz šolske kamninske zbirke. NAPOVED ENOTE – učne ure Dijaki se formirajo v 5 skupin s pomočjo orodja Google Drive. Dokument je v skupni rabi. Dijaki imajo možnost urejanja dokumenta od doma. Vsaka skupina določi svojega vodjo. Z medsebojnim sodelovanjem in razdelitvijo dela vsaka izmed skupin predstavi določeno skupino kamnin. Ob uporabi različnih e-gradiv razložijo nastanek kamnin, njihove značilnosti, razširjenost na zemeljskem površju in razširjenost na območju Slovenije. Vsaka skupina ustvari predstavitev v Google Drive. Dokument je v skupni rabi med posameznimi člani skupine, da imajo vsi dostop in ga lahko urejajo. Zaključna predstavitev je pripravljena in dokončana že pred izvedbo učne ure. Dijaki izbrano kamnino iz šolske geološke zbirke slikajo ali posnamejo s fotoaparatom, tabličnim računalnikom ali mobilnim telefonom. Vsaka skupina izvede tudi poskus s HCl, s katero dokazujejo karbonatnost ali silikatnost določene kamnine. Poskus prav tako posnamejo z mobilnim telefonom, tabličnim računalnikom ali digitalnim fotoaparatom. Sliko in posnetek vstavijo v predstavitev. Skupina izdela tudi delovni list, ki ga bodo dijaki reševali na učni uri. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 95 OBRAVNAVA NOVE SNOVI Dijaki predstavijo svoje predstavitve. Kamnino skupina predstavi ali v obliki elektronske prosojnice ali posnete reportaže. Ob predstavitvi dijaki rešuje tudi delovne liste. Delovni listi so lahko tudi v elektronski obliki. Predstavijo izbrano kamnino iz šolske zbirke in na podlagi podatkov predstavijo posamezno kamnino. Izvedejo poskus s HCl in kamnino uvrstijo ali med silikatne ali karbonatne. Poskus tudi posnamejo. Razložijo tudi mineralno sestavo, primerjajo zrnatost kamnine, sprijetost. Ugotovijo tudi najdišče posamezne kamnine. EVALVACIJA URE: Učna ura bo izvedena glede na tehnične zmožnosti. Dijaki so opremljeni s tabličnimi računalniki. PRILOGA 1: Tabela za formiranje 5 skupin SKUPINE 1. e ODDELKA Vpiši se v tabelo in na tak način formiraj skupino dijakov. Ne pozabit napisati tudi tvojega elektronskega naslova. Takoj, ko bo skupina ustvarjena, vam pošljem navodila za delo. 1. 1. Skupina IME IN PRIIMEK e-naslov 1. 2. 3. 4. 5. 6. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 96 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 2: Navodila za delo posamezne skupine (5 skupin) NAVODILO ZA DELO - 1. SKUPINA - 1. e RAZRED Pošiljam vam navodilo za delo. Naloga skupine: MAGMATSKE KAMNINE - GLOBOČNINE 1. Ob uporabi literature, učbenikov, spletnih strani, animacij ali filmskih posnetkov razložite nastanek magmatskih kamnin. 2. Ugotovite značilnosti kamnin, njihovo razširjenost na Zemlji. 3. S pomočjo kart prikažite tudi razširjenost magmatskih kamnin na območju Slovenije. 4. Ob uporabi šolske kamninske zbirke predstavite eno izmed kamnin. Kamnino boste podrobno predstavili na način, da jo boste slikali, ugotovili njeno mineralno strukturo, najdišče kamnine, zaobljenost in sprijetost delcev v sami kamnini. 5. Kamnino boste opredelili ali med silikatne ali med karbonatne. Potrebno bo seveda tudi razložiti, kaj pomeni silikatnost oziroma karbonatnost. Svoj dokaz boste tudi posneli ali s tablico ali telefonom. (To bomo naredili skupaj, v prihodnjem tednu.) 6. Ustvarite si skupni dokument v Google Drive. (dostop do dokumenta je samo za člane skupine in seveda zame - ne pozabite me vpisati.) V dokument si vnašate tudi vso literaturo, ali spletne strani, ki jih boste pri delu uporabljali. Skupina mora izdelati tudi delovni list, ki bo dostopen vsem. (1 ali 2 strani) Skupina mora pripraviti v Google Drive tudi predstavitev, ki jo boste predstavili pri pouku. Tudi ta predstavitev naj bo v začetku dostopna samo članom skupine in meni, po predstavitvi v razredu pa jo boste dali v skupno rabo tudi ostalim dijakom razreda. Delajte skupaj, se med seboj dopolnjujte. Eden izmed vas (naključno) bo predstavitev predstavil. Vodja skupine naj poskrbi za sodelovalno delo med vsemi člani skupine. Predstavitve bodo potekale v mesecu novembru. Predstavitev dela skupine naj bo v dolžini do 5 min. Po zgornjem zgledu so dijaki po skupinah obdelali še: •Magmatske kamnine – predornine •Sedimentne kamnine - klastične in piroklastične •Sedimentne kamnine - biokemične in kemične •Metamorfne kamnine Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 97 8. Zgodovina Od prvih umetnikov do prvih znanstvenikov (izbirna tema) Tjaša Markežič, Prva gimnazija Maribor PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Od prvih umetnikov do prvih znanstvenikov (izbirna tema) Program Splošna gimnazija Razred 1. e Predmet Zgodovina Obseg ur 12 ur Cilji sklopa/ Vsebinski cilji: teme •Dijaki pojasnijo vzroke za pojav znanosti, •sklepajo o vzrokih za pojav umetnosti, •opišejo in primerjajo znanstvene in umetnostne dosežke v času prazgodovine, •pojasnijo razvoj pisave, •navedejo različne vrste pisav, •primerjajo in pojasnijo podobnosti in razlike med različnimi pisavami: piktografija, ideografija, klinopis, hieroglif, minuskule, majuskule, •analizirajo vire in primerjajo oblikovne značilnosti različnih pisav, •primerjajo in pojasnijo razvoj in dosežke znanosti in umetnosti v času prvih visokih civilizacij, •navedejo najpomembnejše dosežke in opredelijo njihov pomen, •opišejo antično grško, helenistično in rimsko znanost, •opišejo grško klasično, helenistično ter rimsko umetnost in književnost, •pojasnijo razvoj gledališke dejavnosti v antiki, •presodijo in pojasnijo soodvisnost in vpliv zgodovinskega dogajanja na kulturo, •sklepajo o vzrokih za pojav prvih zakonov in pisanih zakonikov v družbi, •pojasnijo razlike med običajnim in zapisanim pravom, •navedejo najpomembnejše zakone in zakonike v starem veku, •sklepajo o njihovem pomenu za tedanji in kasnejši razvoj prava. Procesni cilji: •umetnostne dosežke umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor, •razvijejo spretnost analize in kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij iz izbranih pisnih in slikovnih zgodovinskih virov, •razvijejo sposobnosti ustne, pisne, slikovne komunikacije, •posamezne pisave umestijo v ustrezni zgodovinski čas in prostor, •oblikujejo svoje sklepe in mnenja o pomenu prvih pisav, •umetniške stvaritve umestijo v ustrezni zgodovinski čas in prostor, •razvijejo socialne spretnosti pri različnih oblikah skupinskega sodelovalnega učenja, •oblikujejo svoje sklepe in mnenja posameznih literarnih stvaritvah, •primerjajo značilnosti pravnih določil na temelju izbranih odlomkov izbranih zakonikov. Odnosni cilji: •razvijajo pozitiven odnos do ohranjanja prazgodovinske kulturne dediščine, •razvijajo pozitiven odnos do ohranjanja prvih pisav, •razvijajo pozitiven odnos so ohranjanja kulturne dediščine, •razvijajo pozitiven odnos so ohranjanja kulturne dediščine kultur starega veka. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 98 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Vsebine •Znanost v prazgodovini, rojstvo umetnosti v prazgodovini •Razvoj pisave •Znanost in umetnost v času prvih visokih civilizacij •Antična znanost in šolstvo •Antična umetnost, književnost in gledališče •Zakoni in zakoniki v starem veku Dejavnosti •S pomočjo ustreznega slikovnega gradiva s spletne strani (http://sl.wikipedia. učencev org/wiki/Jamske_poslikave) opazujejo umetniške stvaritve iz obdobja prazgodovine. •Na spletni aplikaciji Streetview se individualno sprehodijo po Stonehengu. •Navedene nove pojme individualno poiščejo tudi v spletni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika. •Zapis v zvezek oblikujejo s pomočjo obravnave na spletni strani https://sl.wikipedia.org. •S pomočjo besedil in slikovnega gradiva v spletni učilnici dopolnijo zapis v zvezkih. •Razlagi pojmov astrologija in astronomija individualno poiščejo v spletni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika. •V skupinah s pomočjo gradiva iz spletne učilnice spoznavajo grško (1. skupina), helenistično (2. skupina) in rimsko znanost (3. skupina). •Vsaka skupina na podlagi svojih spoznanj izdela miselni vzorec z aplikacijo SimpleMind na tabličnih računalnikih. •S pomočjo preglednice iz spletne učilnice individualno primerjajo klasično in helenistično umetnost. •Samostojno prebirajo izbrane odlomke iz literarnih del in jih komentirajo v obliki kratkega pisnega razmišljanja. Nalogo oddajo v spletno učilnico. •Delo v dvojicah z zgodovinskimi viri (zapis o Sokratovem sojenju, členi iz slovenske ustave) iz spletne učilnice. •Za lažje razumevanje individualno pregledajo Ustavo RS v stripu na spletu. •Individualno napišejo kratko primerjavo antičnih zakonov s slovensko ustavo. •Zapise oddajo v spletno učilnico. •Rešujejo delovne liste iz spletne učilnice. e-vsebine •Uporaba spleta: in e-storitve http://sl.wikipedia.org/wiki/, geslo jamske poslikave, http://sl.wikipedia.org, geslo pisava, •uporaba spletne aplikacije Streetview, •Slovar slovenskega knjižnega jezika na spletu: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, •uporaba spletne učilnice predmeta, •uporaba aplikacije SimpleMind. Samostojno Individualno brskanje po slikovnem gradivu in besedilih iz spletne učilnice, domače delo oddajanje nalog v spletno učilnico; pregledovanje predlaganih spletnih straneh. z IKT (e-vsebine in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 99 Začetki gledališča Tjaša Markežič, Prva gimnazija Maribor SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Začetki gledališča Razred 1. e Tema Od prvih umetnikov do prvih znanstvenikov: Egipčansko, grško, helenistično in rimsko kulturno izročilo Vsebina Začetki gledališča Uvod v sprotno Učitelj: S pomočjo različnega slikovnega materiala, spletnih virov in gradiva pripravo v spletni učilnici bom predstavila začetke gledališča in dramatike. Delo s tabličnimi računalniki se mi zdi dobro in uspešno, vendar ne pri vsaki uri. Ustrezna gradiva za delo bodo naložena v spletni učilnici. Da bodo učenci lažje našli določeno stran, sem jim v spletni učilnici naredila povezavo. Vse skupaj si lahko ogledajo tudi doma. Pri delu bodo uporabljali delovne liste, ki si jih bodo prilepili v zvezek. Učenci: Učencem je delo s tabličnimi računalniki všeč, uporaba IKT jim ni tuja, obvladajo delo s spletno učilnico in posameznimi aplikacijami. Radi brskajo po ustreznih spletnih straneh. Ko bodo v celoti rešili delovni list, ga bomo skupaj prebrali in se še enkrat o določenih stvareh pogovorili. Skupaj bomo povzeli učno snov. Učni cilji •Dijaki razvijajo sposobnost različnih oblik komunikacije, •posamezne stvaritve umestijo v zgodovinski čas in prostor, •oblikujejo svoje sklepe in mnenja o posameznih odlomkih iz literarnih stvaritev, •znajo razložiti zgradbo grškega gledališča, •sklepajo o pomenu gledališča za družabno življenje in politično dogajanje, •pojasnijo značilnosti grške tragedije in komedije, •razvijejo pozitivni odnos do kulturne dediščine kultur starega veka. Metode dela pogovor, razlaga, prikazovanje Oblike dela frontalna, individualna Medpredmetna slovenščina povezava Učni pripomočki učbenik, berilo, tablični računalniki, delovni list, PP-predstavitev, spletna učilnica (zgodovina, 1. letnik) Viri in literatura •Učbenik: Vilma Brodnik idr., 2009: Zgodovina 1. Učbenik za 1. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS •Berilo: Darinka Ambrož idr., 2008: Branja 1. Ljubljana: DZS •Sofokles, 1994: Antigona; Kralj Ojdipus. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 100 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA DIJAKI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Nekaj dijakov povabim, da preberejo kratek Izbrani dijaki interpretativno berejo odlomek, odlomek iz dramskega dela Kralj Ojdip. Po ostali poslušajo. prebranem odlomku dijakom postavim naslednja vprašanja: 1. Ali ste prepoznali literarno vrsto in zvrst? Dijaki razmišljajo in sodelujejo v razgovoru. 2. Kje so tovrstna dela uprizorjena? 3. Spomnim jih na naš letošnji obisk gledališča (SNG Maribor, predstava Malomeščanska svatba). Postavim vprašanja o zgradbi gledališča, vedenju, občinstvu, nastopajočih … NAPOVED ENOTE – učne ure Napovem, da bomo v tej uri spoznali začetke Dijaki poslušajo napoved teme. gledališča in dramatike, ki segajo v obdobje antike. Razdelim učne liste. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Dijakom predstavim začetke gledališča Dijaki s pomočjo razlage in učbenika s pomočjo zapisa in slikovnega gradiva na dopolnjujejo zapis na delovnih listih. drsnicah. Nato jim naročim, naj s pomočjo skice v učbeniku Zgodovina 1 na strani 267 na skico na delovnem listu dopišejo poimenovanja posameznih delov grškega gledališča. Zapis dopolnimo z razlago pomena in funkcije posameznih delov. Dijakom naročim, naj se s pomočjo spletne Dijaki na svojih tabličnih računalnikih gredo aplikacije Streetview na tabličnih računalnikih na spletno stran Streetview in v iskalnik sprehodijo po enem najbolj znanih grških vpišejo geslo Epidavros (spletno povezavo gledališč – Epidavru. Ugotovijo naj, katere imajo objavljeno tudi v spletni učilnici dele gledališča, ki smo jih navedli, lahko predmeta). opazijo ob raziskovanju ostankov. S pomočjo drsnic razložim pomen grškega gledališča za vsakdanje in družabno življenje Dijaki sledijo razlagi in dopolnjujejo zapis ter za politično dogajanje. Na kratko grško na delovnih listih. gledališče primerjam z rimskim. Dijakom predstavim začetke dramatike (s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva in zapisa na drsnicah). Spomnim jih na besedila, Dijaki poslušajo in dopolnjujejo zapis ki so jih že obravnavali pri slovenščini. na delovnih listih. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 101 OBRAVNAVA NOVE SNOVI Dijakom povem, da so se v gledališčih Dijaki na tabličnih računalnikih vstopijo uprizarjale komedije in tragedije. Razred v spletno učilnico in pregledajo gradivo. razdelim na dve polovici. Prva polovica s Prva skupina dopolni zapis o tragediji, druga pomočjo besedil v spletni učilnici na delovnih o komediji. Nato ugotovitve predstavijo, listih dopolni zapis o tragediji, druga skupina nasprotna skupina pa sproti dopolnjuje zapis se posveti komediji. Po končanem delu na delovnih listih. nekaj dijakov povabim, da predstavijo svoje ugotovitve. Dijaki druge skupine sproti dopolnjujejo zapis. Poročanje obeh skupin dopolnim s podatki o razvoju dramatike v Rimu. Preberemo kratek odlomek iz izbrane grške Dijaki sodelujejo pri interpretativnem branju tragedije (Antigona) in komedije (eno od in razgovoru. Aristofanovih) ter ga komentiramo z vidika vpliva zgodovinskega dogajanja na dramsko ustvarjanje. NOVE NALOGE Dijakom naročim, naj na tabličnih računalnikih Dijaki individualno izdelujejo miselne vzorce. z aplikacijo SimpleMind (ali katero podobno) oblikujejo miselni vzorec z naslovom Začetki gledališča in dramatike. Če ne končajo pri pouku, nadaljujejo delo doma, končan izdelek pa oddajo v spletno učilnico. EVALVACIJA URE: Doseženi so bili vsi zastavljeni cilji, uporaba tehnologije pa ravno pravšnja. Dijaki so sicer grško dramatiko z gledališčem že obravnavali pri slovenščini, a se je njihovo poznavanje snovi izkazalo za zelo koristno. Dramski deli Antigona in Kralj Ojdip so brali tudi v okviru domačega branja, kar je olajšalo razgovor ob izbranih odlomkih. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 102 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Od magije do religije (izbirna tema) Tjaša Markežič, Prva gimnazija Maribor PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Od magije do religije (izbirna tema) Program Splošna gimnazija Razred 1. e Predmet Zgodovina Obseg ur 12 ur Obdobje skozi celotno šolsko leto Cilji sklopa/ Vsebinski cilji: teme •Dijaki pojasnijo, kaj pomeni biti človek kot duhovno bitje, •razložijo prazgodovinske magične in verske predstave, •opišejo religije prvih visokih civilizacij, •navedejo najpomembnejše dosežke in opredelijo njihov pomen, •opišejo grško in rimsko religijo, •razložijo pomen preročišča v Delfih, •razložijo temeljne značilnosti judovske religije, •opišejo versko knjigo judovske religije in jo znajo povezati s krščansko, •razložijo okoliščine nastanka krščanstva, •opišejo značilnosti krščanstva in njegov razvoj, •razložijo širjenje krščanstva vse do uveljavitve kot državne vere v rimskem cesarstvu, •opišejo versko knjigo krščanske religije, •opišejo razvoj, značilnosti in širjenje islama, •opišejo versko knjigo islamske religije, •razložijo pojme kanibalizem, animizem, amulet, totemizem, monoteizem, mitraizem, ajet, suna, hedžra, politeizem, antropomorfizem, konfucianizem, taoizem, budizem, hinduizem, džainizem. Procesni cilji: •dosežke in dogodke umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor, •razvijejo sposobnosti ustne, pisne, slikovne komunikacije, •iskanje informacij v različnih zg. virih in oblikovanje sklepov, razlag, mnenj, •stvaritve in dogodke umestijo v ustrezni zgodovinski čas in prostor, •oblikujejo svoje sklepe in mnenja o religijah prvih visokih civilizacij, •razvijejo socialne spretnosti pri različnih oblikah skupinskega sodelovalnega učenja, •izdelajo tabelarno primerjavo glavnih značilnosti grške in rimske religije, •primerjajo značilnosti judovske in krščanske religije. Odnosni cilji: •razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnosti in drugačnosti ver, •razvijajo pozitiven odnos do raznolikosti in multikulturnosti, •razvijajo pripravljenost premagovati predsodke in stereotipe. Vsebine •Človek kot duhovno bitje •Religija prvih visokih civilizacij •Grška in rimska religija •Judovstvo •Krščanstvo •Islam Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 103 Dejavnosti •V spletni učilnici najdejo slikovno gradivo – jamske poslikave in ga smiselno učencev povežejo z usvojenim znanjem o religiji v prazgodovini. •Na spletu poiščejo podatke o značilnostih upodabljanja pri pouku naštetih bogov in boginj. •Izdelajo miselni vzorec s pomočjo aplikacije SimpleMind na tabličnih računalnikih. •V skupinah s pomočjo gradiva s spleta spoznavajo grško (1. skupina) in rimsko religijo (2. skupina). •S pomočjo spletne aplikacije Streetview se sprehodijo po ostankih preročišča v Delfih. •Na spletu si ogledajo različne upodobitve grših in rimskih bogov. •Samostojno prebirajo izbrane odlomke iz literarnih del, povezanih z grško in rimsko religijo, in jih komentirajo v obliki kratkega pisnega razmišljanja. •Nalogo oddajo v spletno učilnico. •Na spletni strani www.biblija.net prebirajo izbrane odlomke iz Svetega pisma Stare zaveze in jih komentirajo. •S pomočjo spletne aplikacije Streetview se sprehodijo po okolici mariborske sinagoge. Ob prvi priložnosti si jo bomo ogledali tudi v živo. •Na spletni strani www.biblija.net prebirajo izbrane odlomke iz Svetega pisma in jih komentirajo. •S pomočjo besedil in slikovnega gradiva v spletni učilnici dopolnijo zapis v zvezkih. •Na spletni strani wikipedia.org (geslo Koran) preberejo zapis in dopolnijo beležke v zvezku. •Nove pojme poiščejo v spletni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika. •Reševanje delovnega lista iz spletne učilnice. e-vsebine •aplikacija Streetview in e-storitve •Slovar slovenskega knjižnega jezika na spletu: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html •uporaba aplikacije SimpleMind •uporaba gradiva iz spletne učilnice •uporaba spleta •uporaba spletne učilnice predmeta Samostojno •individualno brskanje po slikovnem gradivu in besedilih iz spletne učilnice domače delo •oddajanje nalog v spletno učilnico z IKT (e-vsebine •pregledovanje predlaganih spletnih strani in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 104 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Grška religija Tjaša Markežič, Prva gimnazija Maribor SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Grška religija Datum 26. marec 2015 Razred 1. e Tema Od magije do religije Vsebina Grška religija Uvod v sprotno Učitelj: S pomočjo različnega slikovnega materiala, spletnih virov in gradiva pripravo v spletni učilnici bom predstavila grško religijo. Delo s tabličnimi računalniki se mi zdi dobro in uspešno, vendar ne pri vsaki uri. Ustrezna gradiva za delo bodo naložena v spletni učilnici. Da bodo učenci lažje našli določeno stran, sem jim v spletni učilnici naredila povezavo. Vse skupaj si lahko ogledajo tudi doma. Pri delu bodo uporabljali delovne liste, ki si jih bodo prilepili v zvezek. Dijaki: Dijakom je delo s tabličnimi računalniki všeč, uporaba IKT jim ni tuja, obvladajo delo s spletno učilnico in posameznimi aplikacijami. Radi brskajo po ustreznih spletnih straneh. Ko bodo v celoti rešili delovni list, ga bomo skupaj prebrali in se še enkrat o določenih stvareh pogovorili. Skupaj bomo povzeli učno snov. Učni cilji •Dijaki razvijajo sposobnost različnih oblik komunikacije, •posamezne stvaritve umestijo v zgodovinski čas in prostor, •poiščejo verodostojne in uporabne informacije in dejstva v zgodovinskih virih, •oblikujejo svoje sklepe in mnenja, •znajo razložiti značilnosti grške religije, •sklepajo o pomenu religije za družabno življenje in politično dogajanje, •naštejejo in opišejo grške bogove in njihove simbole, •razvijejo pozitivni odnos do kulturne dediščine kultur starega veka. Metode dela pogovor, razlaga, prikazovanje, delo z besedilom, pisanje Oblike dela frontalna, individualna Medpredmetne slovenščina, geografija povezave Učni pripomočki •učbenik •tablični računalniki •delovni list •PP-predstavitev •spletna učilnica (zgodovina, 1. letnik) Viri in literatura •Učbenik: Vilma Brodnik idr., 2009: Zgodovina 1. Učbenik za 1. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS •Eduard Petiška, Stare grške bajke (vir: http://www.scribd.com/ doc/243003928/Stare-gr%C5%A1ke-bajke#scribd, pridobljeno 15.11.2015 ) •Homer, 1978: Iliada. Ljubljana: Mladinska knjiga •Sofoklej, 1994: Antigona. Ljubljana: Mladinska knjiga •Spletna učilnica (zgodovina, 1. letnik) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 105 POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Ustno ponovimo že obravnavano snov. Dijaki razmišljajo in sodelujejo v razgovoru. Dijake namreč vprašam, kaj je povezovalo Grke (v pomoč jim je slikovno gradivo na PP- predstavitvi – olimpijske igre, preročišče Delfi). Postavim naslednja vprašanja: •Komu so bile olimpijske igre posvečene? •Katero je bilo najpomembnejše preročišče v antični Grčiji in kakšna je bila njegova vloga? NAPOVED ENOTE – učne ure Napovem, da bomo v tej uri spoznali značilnosti Dijaki poslušajo napoved teme. grške religije. Razdelim učne liste. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Dijakom razložim nastanek sveta (kozmogonija) Dijaki s pomočjo razlage dopolnjujejo zapis in bogov (teogonija), kot to opisujejo ohranjene na delovnih listih. zgodbe. Nadaljujem s pripovedjo o nastanku sveta iz Okeana oz. Kaosa, nato razložim nastanek Gee, Urana, Titanov in Kiklopov. Povem zgodbo o Kronosu, Rei in rojstvu Zevsa, ki je predstavljal najvišje grško božanstvo. Pri vladanju sta mu pomagala Hades in Pozejdon. Dijakom predstavim značilnosti grške religije. Dijaki s pomočjo razlage in učbenika Povem, da so bogovi živeli na gori Olimp, kar dopolnjujejo zapis na delovnih listih. poiščemo na zemljevidu, ki so ga dijaki dobili ob začetku obravnave antične Grčije. Razložim, v čem so bili podobni ljudem in kako so se od njih razlikovali. Razložim pojma hekateriji in Dijaki na tabličnih računalnikih v Slovarju misteriji; dijakom naročim, naj oba poiščejo slovenskega knjižnega jezika poiščejo navedena tudi v spletni različici Slovarja slovenskega pojma. knjižnega jezika in tamkajšnji razlagi primerjajo z našima. Dijaki obiščejo spletno stran Britanskega Dijaki na svojih tabličnih računalnikih gredo muzeja www.ancientgreece.co.uk in izberejo na omenjeno spletno stran in samostojno okno Gods and Goddesses. S klikom na okno raziskujejo. Svoje ugotovitve vpišejo na delovni Explore spoznavajo grške bogove, njihove list na za to predvideno mesto. zgodbe, templje in festivale (čaščenja). S klikom na pojem Symbols lahko ugotovijo tudi simbole bogov. Ko jih poiščejo, jih vpišejo v preglednico na delovnem listu. Dijake spomnim na najpomembnejše preročišče Dijaki s pomočjo aplikacije Streetview antične Grčije, Delfe. Razložim njegov pomen in samostojno odkrivajo ostanke znanega potek prerokovanja (Pitija). Dijakom naročim, preročišča. Izberejo in opišejo najbolj zanimiv naj se s pomočjo spletne aplikacije Streetview ohranjen spomenik iz preročišča in izbor sprehodijo po ostankih preročišča v Delfih. utemeljijo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 106 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve OBRAVNAVA NOVE SNOVI Preberemo kratek odlomek iz epa Iliada in Dijaki sodelujejo pri interpretativnem branju dramskega dela Antigona (sledi komentar – in razgovoru. opredelimo vlogo bogov v prebranih odlomkih). Dijaki s pomočjo vira (npr. v delovnem zvezku Sklepamo tudi o vplivu bogov na družbo in k Zgodovini 1, str. 30) pojasnijo, v katerih delih vsakdanje življenje. je Homer opisoval svojo dobo in v katerih delih Nato na PP-predstavitvi pogledamo nekaj dejansko kretsko mikensko civilizacijo. kiparskih stvaritev in slikarskih upodobitev (komentiramo prepoznane značilnosti). Ugotovimo, da so podobe iz grške religije predstavljale pomemben vir za različne veje umetnosti. NOVE NALOGE Dijakom naročim, naj vsak prebere eno Dijaki individualno prebirajo zgodbe zgodbico iz grške mitologije, v kateri nastopa in pripravljajo povzetke. grški bog. Zgodbe s pomočjo tabličnih računalnikov poiščejo na spletni povezavi http://www.scribd.com/doc/243003928/Stare- gr%C5%A1ke-bajke#scribd (E. Petiška: Stare grške bajke). Dijaki povzetek prebrane zgodbe predstavijo sošolcem (kolikor bo čas dopuščal), zapis povzetka pa naložijo v spletno učilnico. EVALVACIJA URE: Menim, da je ura po začetnih manjših tehničnih težavah dobro izpadla; tudi medpredmetna povezava s slovenščino se je izkazala za ustrezno, saj so dijaki pred kratkim obravnavali Iliado in Antigono, Stare grške bajke pa so brali v OŠ za domače branje. Presenetljivo je bilo vključevanje znanja iz likovne umetnosti pri podobah grške religije v umetnosti. Doseženi so bili vsi zastavljeni cilji, vključevanje tehnologije pa uporabljeno ravno v pravšnji meri. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 107 Evropa in svet v 16. stoletju: Spremenjena politična in verska podoba Evrope Vesna Robnik, OŠ Mislinja PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Evropa in svet v 16. stoletju: Spremenjena politična in verska podoba Evrope Program Osnovna šola Razred 8. b Predmet Zgodovina Obseg ur 11 ur Cilji sklopa/ •Učenci razvijajo sposobnost uporabe različnih virov in razbiranja informacij teme iz njih, •po svojih zmožnostih razvijajo spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijske tehnologije (IT) – uporaba tabličnih računalnikov, •razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino, •predstavijo svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IKT. Vsebine UČNE ENOTE •Reformacija •Martin Luther (U, str. 26─-28) •Reformacija na Slovenskem •Primož Trubar (U, str. 29─-31) •Protireformacija •Verske vojne (U, str. 32─-34) •Pomen reformacije •Protireformacija na Slovenskem (U, str. 35, 36) IZBIRNE VSEBINE – po izbiri: 3 ure •Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče (U, str. 38─-41) Dejavnosti •Učenec pojasni razmere, ki so privedle do pojava reformacije, učencev •opiše vlogo Martina Luthra in ovrednoti njegov pomen za pričetek reformacije, •našteje različne smeri reformacije, •opiše nastanek anglikanske cerkve, •spozna razmere na Slovenskem, ki so sprožile reformacijo, •poimenuje najpomembnejše reformatorje in njihova dela, •utemelji pomen reformacije za slovenski kulturni in narodni razvoj, •navede vzroke za protireformacijo na Slovenskem, •utemelji posledice protireformacije za slovenske dežele, •pojasni vzroke za ohranitev protestantizma v Prekmurju, •spozna sklepe Tridentinskega koncila, •spozna nov meniški red – jezuiti in pomen le tega pri širjenju in utrjevanju vere, •ob karti opiše versko podobo Evrope sredi 16. stoletja, •razloži reforme, ki jih je uvedla katoliška cerkev, Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 108 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti •našteje vojne, ki so izbruhnile zaradi verskih vzrokov in pozna njihove učencev posledice, •ovrednoti pomen vestfalskega miru za nadaljnje dogajanje v Evropi, •spozna razmere na Slovenskem, ki so sprožile reformacijo, •zna poimenovati najpomembnejše reformatorje in njihova dela, •utemelji pomen reformacije za slovenski kulturni in narodni razvoj, •navede vzroke za protireformacijo na Slovenskem, •utemelji posledice protireformacije za slovenske dežele, •opiše oblike ljudske pobožnosti, •navede vzroke in posledice kmečkih uporov, •zna našteti največje kmečke upore na Slovenskem ter ugotavlja podobnosti in razlike med njimi, •ponovi usvojeno znanje, •utrjuje nove pojme, ključne besede, •rešuje naloge na delovnih listih in na e-tablici. e-vsebine •Spletna stran Wikipedije: Martin Luter: učenci poiščejo spletno stran in in e-storitve izpišejo pojme, s pomočjo katerih pojasnijo vlogo Martina Lutra. •E-tablica-pripomočki, Zemljevidi: poiščejo zgodovinsko karto in s pomočjo znanja ugotovijo smeri širjenja reformacije in analiza današnjega stanja. •http://www.youtube.com/watch?v=3MnoGXskk8o&feature=related (M. Luter-film) •http://www.youtube.com/watch?v=3EGzHsye71c (Henrik VIII.-film): poiščejo posnetek ter s pomočjo le-tega poiščejo vzroke, ki so pripeljali do nastanka anglikanske vere. •Spletna stran Wikipedije: Primož Trubar: učenci poiščejo spletno stran in izpišejo pojme, s pomočjo katerih pojasnijo vlogo Primoža Trubarja. •Spletna učilnica – 8. razred: Reformacija na Slovenskem – Primož Trubar. Vpišejo se v spletno učilnico s pomočjo tablice. •http://www.youtube.com/watch?v=95kakqSb-Zo (P. Trubar-film) •http://ava.rtvslo.si/predvajaj/pot-dokumentarni-sprehod-po-trubarjevih- krajih/ava2.119543377/ (P. Trubar – pot po njegovih krajih bivanja) •http://www.youtube.com/watch?v=8E5_K8muYHw&feature=related (Dan reformacije-film) •http://ava.rtvslo.si/predvajaj/biblija-ozivljena-dokumentarna- oddaja/174245375/ (Biblija – restavriranje knjige) •http://www.mapsofwar.com/images/Religion.swf (zemljevid in animacija prikaza religij) •http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Krscanse_cerkve.jpg (razdelitev krščanskih cerkva) •www.socrative.com •http://sl.wikipedia.org/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo •statistika rasti krščanstva v primerjavi z drugimi svetovnimi verstvi •razlike med rimo katoličani in protestanti - tabelarični prikaz •tabelarična primerjava - krščanstvo - islam - judovstvo •predstavitev največjih vej nekatoliških kristjanov v Sloveniji Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 109 Reformacija: Spremenjena politična in verska podoba Evrope Vesna Robnik, OŠ Mislinja SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Reformacija Datum 4. 12. 2014 Razred 8. b Tema Evropa in svet v 16. stoletju – spremenjena politična in verska podoba Evrope Vsebina Reformacija Uvod v sprotno Učenci med današnjo uro ne bodo samo spoznavali nove učne vsebine in pripravo utrjevali že pridobljenega znanja, ampak se bodo seznanili tudi z osnovami uporabe spletnega gradiva, sporazumevanja v tujem jeziku. Uresničevali bomo tudi idejo medpredmetnega povezovanja in sledili cilju tako imenovanega vseživljenjskega (procesnega) učenja. V uvodu bodo učenci s pomočjo didaktične igre magična škatlica, v kateri se bodo skrivali znani oziroma neznani pojmi, s pomočjo nevihte možganov razlagali pojme, slike. V nadaljevanju bodo učenci učno vsebino usvajali v obliki skupinskega dela s pomočjo delovnega lista. Učenci bodo imeli v tej uri aktivno vlogo, saj bodo pri delu uporabljali e-tablico in spletno učilnico. S takšno obliko dela bodo razvijali zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo več perspektivnih zgodovinskih virov in literature. Sama pa bom imela vlogo režiserke, ki učence pri delu usmerja. V zaključku bodo učenci pridobljeno znanje predstavili, katerega so pridobili v skupinskem delu ostalim sošolcem. Operacionalizacija Izvedba takšne oblike učne ure omogoča premik k usvajanju zahtevnejših ciljev iz tematske učnih ciljev, kot sta razvoj kritične presoje in usposabljanje za samostojno priprave učenje. Hkrati ta oblika dela zahteva, da kot učiteljica zmanjšam delež tradicionalnih učnih prijemov, ki temeljijo na metodah po večini v učitelja in snov usmerjenega transmisijskega pouka s pomočjo interaktivnejše zasnovanega pouka, ki miselno in čustveno spodbudi učence k intenzivnejšemu sodelovanju in sooblikovanju učne ure. Učni cilji Glavni učni cilj: Učenec ugotovi, kaj se je zgodilo z enotnostjo cerkve. Operativni vsebinski učni cilji: •Učenec pojasni razmere, ki so privedle do pojava reformacije, •opiše vlogo Martina Lutra in ovrednoti njegov pomen za začetek reformacije, •spozna tudi druge smeri reformacije po Evropi. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 110 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Učni cilji Procesni učni cilj: •Učenci komunicirajo in odgovarjajo na vprašanja, •rešujejo različne tipe nalog, •razvijajo sposobnost uporabljanja različnih virov in razbiranja informacij, •po svojih zmožnostih razvijajo spretnosti uporabe različnih zgodovinskih virov in informacij s pomočjo informacijske tehnologije (IT) – uporaba tabličnih računalnikov, •razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter izražanja svojih pogledov na zgodovino, •predstavijo svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z uporabo IKT. Odnosni (vzgojni) učni cilji: •razvijajo razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti, •razvijajo dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva, •navajajo se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani družbe. Standardi znanja Standardi znanja za vsebinsko znanje iz UN: •učenec opiše pojem reformacija, •pojasni delovanje Martina Lutra, •primerja različne smeri reformacije, •navede imena in dela slovenskih protestantov. Standardi znanja za procesno znanje iz UN, str. 39 – standardi: •učenec razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, •razvije spretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, •razvije zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature, •razvije spretnost iskanja zgodovinskih virov in literature z IT, •razvije zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo več perspektivnih zgodovinskih virov in literature, •razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj, stališč, izvirnih predlogov in rešitev, •razvije dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razume, zakaj se pojavijo, •razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT), •oceni pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja. Metode dela metoda razlage, metoda razgovora, metoda slikovne demonstracije, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda dela z zgodovinskim besedilom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov, metoda dela z informacijsko- komunikacijsko tehnologijo (IKT) Oblike dela frontalna, individualna Učni pripomočki •učbenik •elektronske prosojnice •računalnik •tablični računalnik •i-tabla •delovni list Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 111 Kriteriji za •Zbiranje, izbiranje, analiziranje in kritično presojanje verodostojnih vrednotenje in uporabnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih in več dosežkov učencev perspektivnih zgodovinskih virov in literature, •ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov, •oblikovanje samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stališč, pogledov, izvirnih predlogov in rešitev, •predstavljanje sklepov, mnenj, stališč, pogledov, izvirnih predlogov in rešitev na različne načine (ustno, pisno, s pomočjo plakatov, referatov, esejev, IKT …), •pravočasna oddaja rešenega delovnega lista v spletni učilnici predmeta. Medpredmetne nemščina, geografija, računalništvo povezave Viri in literatura •M. Žvanut, P. Vodopivec, Vzpon meščanstva: učbenik za 8. razred, Modrijan, Ljubljana, 2002. •J. Razpotnik, Raziskujem preteklost 8: učbenik za 8. razred, Rokus-Klett, Ljubljana, 2010. •Spletna učilnica 8. razred •Spletna stran Wikipedije •E-tablica-pripomočki: Zemljevidi POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Učitelj s pomočjo i-table demonstrira slikovno Ogledajo si slikovne, pisne in AV vire ter in filmsko gradivo. odgovorijo na učiteljeva vprašanja, Učitelj odpre spletno učilnico in učenci preverijo svoje mesto in vlogo v skupini. NAPOVED ENOTE – učne ure Učitelj razdeli delovne liste in poda navodila za Poslušajo navodila. Učenci se porazdelijo delo. v skupine. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Učitelj z učenci ponovi korake sodelovalnega Preberejo naloge na delovnem listu, prižgejo učenja. tablični računalnik in gredo na internet ter v spletni brskalnik, vtipkajo in poiščejo ustrezne podatke ter jih vpišejo na delovni list. KORAKI izvedbe sodelovalnega učenja: 1. Položite svoje svinčnike na sredino mize. 2. Prvi učenec prebere vprašanje. 3. Učenci iščejo odgovore v učbeniku, spletni učilnici, spletni strani SSKJ ter spletni strani Wikipedije . 4. Sošolec levo od tistega, ki je bral vprašanje, preveri, ali vsi člani skupine razumejo odgovor in se strinjajo z njim. 5. Ko se vsi strinjajo, vsak vzame svoj svinčnik in napiše odgovor s svojimi besedami. 6. Učenec,ki je prej preverjal, zdaj bere, sošolec na njegovi levi pregleduje. Učitelj vodi učence skozi reševanje nalog na Skupaj z učiteljem preverijo pravilne rešitve. učnem listu, preverja in popravlja njihove odgovore, preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve in učence opozori na ključne točke učne ure. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 112 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve NOVE NALOGE Učitelj ob izteku časa reševanja, preveri, ali so Učenci (poročevalci) s pomočjo zapiskov vse skupine našle in zapisale odgovore. predstavijo rešitve ter ugotovitve. Ob njihovem Učitelj naroči poročevalcem v skupini, naj poročanju nastaja skupna tabelska slika, katero predstavijo svoje odgovore. zapišejo v zvezek, Učenci svoje zapiske shranijo v svoje dokumente na e-tablici ter oddajo v odložišče v spletni učilnici. EVALVACIJA URE: E-gradiva na spletu imajo veliko prednosti v primerjavi z gradivom, ki ga zaženem z običajnih medijskih nosilcev (npr. zgoščenka, DVD, USB ključek, trdi disk). Največja prednost je, da lahko do njega dostopam s kateregakoli računalnika, ki je povezan z internetom, saj ga imam naloženega v spletni učilnici. Dosegljiv je tudi učencem in ga lahko uporabljajo doma, v šoli, na pametnih telefonih in tablicah. Interaktivne naloge omogočajo hitro in kakovostno povratno informacijo. Seveda pa sem sama kot učiteljica še vedno tista, ki mora motivirati učence in jim omogočiti pridobivanje različnega znanja in veščin, ki povečujejo trajnost in kakovost znanja. Na e-gradiva gledam kot na dober motivacijski pripomoček, ki pripomore k nazornejši in učinkovitejši obravnavi učne snovi in h kakovostnejšemu pouku. PRILOGA: Tabelska slika REFORMACIJA 1. Cerkev je bila v srednjem veku v Evropi pomembna institucija. 2. Na prehodu v 15. stoletje so postajale vse glasnejše zahteve po njeni prenovi, saj so se v njej pojavile napake. 3. Vzroki, ki so pripeljali do razkola katoliške cerkve: •velika nasprotja med duhovniki •kupčevanje s cerkvenimi službami •mnogi duhovniki živijo poklicu neustrezno življenje •neustrezna izobrazba •prodaja odpustkov. 4. Nemški duhovnik Martin Luter je najprej grajal cerkveno prodajo odpustkov. 31. 10. 1517 je objavil letak s 95 točkami. Pozneje je ustanovil novo, protestantsko cerkev. Verniki, ki so sledili Lutrovem nauku, se imenujejo luterani ali protestanti. 5. Ker papež angleškemu kralju Henriku VIII. ni dovolil ločitve, je ta v želji, da bi se znova poročil in dobil sina, ustanovil novo, anglikansko cerkev. 6. Reformacija je zajela tudi Švico, kjer je Jean Calvin ustanovil novo smer reformacije – kalvinizem. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 113 Kako so Evropi vladali absolutisti Vesna Robnik, OŠ Mislinja SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Kako so Evropi vladali absolutisti Datum 5. 3. 2015 Razred 8. b Tema Od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda Vsebina Kako so Evropi vladali absolutisti Uvod Učenci med današnjo uro ne bodo samo spoznavali nove učne vsebine in v sprotno pripravo utrjevali že pridobljenega znanja, ampak se bodo seznanili tudi z osnovami francoskega jezika. Uresničevali bomo tudi idejo medpredmetnega povezovanja in sledili cilju tako imenovanega vseživljenjskega (procesnega) učenja. V uvodu se bo učiteljica predstavila v francoskem jeziku. Večina učencev se bo to uro prvič srečala z jezikom v »živo«. Tako bomo od neznanih dejstev prešli k znanim, saj bodo učenci povezali znanje o Evropski uniji prek spoznavanja jezika. S tem bomo uresničili spretnost uporabe pridobljenega znanja v novih ali drugačnih okoliščinah. V nadaljevanju bodo učenci spoznavali življenje Sončnega kralja s pomočjo videofilma z naslovom Sončni kralj: absolutizem Ludvika XIV. v Franciji ter izsekom iz filma Mož z železno masko. Učno vsebino bodo usvajali tudi s pomočjo delovnega lista. Učenci bodo imeli v tej uri aktivno vlogo, saj bodo pri delu uporabljali e-tablico in spletno učilnico. S takšno obliko dela bodo razvijali zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo večperspektivnih zgodovinskih virov in literature. Sama pa bom imela vlogo režiserke, ki učence pri delu usmerja. V zaključku bodo učenci pridobljeno znanje ponovili s pomočjo kviza prek programa Socrative, ki ga imajo naloženega na e-tablici. Operacionalizacija Izvedba takšne oblike učne ure omogoča premik k usvajanju zahtevnejših ciljev iz tematske učnih ciljev, kot sta razvoj kritične presoje in usposabljanje za samostojno priprave učenje. Hkrati ta oblika dela zahteva, da kot učiteljica zmanjšam delež tradicionalnih učnih prijemov, ki temeljijo na metodah po večini v učitelja in snov usmerjenega transmisijskega pouka s pomočjo interaktivnejše zasnovanega pouka, ki miselno in čustveno spodbudi učence k intenzivnejšemu sodelovanju in sooblikovanju učne ure. Učni cilji Glavni učni cilj: •Učenec opiše pojem absolutizem in našteje značilnosti absolutizma. Operativni vsebinski učni cilji: •Učenec našteje najpomembnejše absolutiste in jih primerja med seboj, •opiše vladavino Ludvika XIV. in njegovo življenje, •primerja absolutizem in angleško parlamentarno monarhijo, •opredeli vpliv vladanja na gospodarstvo in družbene odnose med posameznimi sloji. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 114 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Učni cilji Procesni učni cilj: •Učenci komunicirajo in odgovarjajo na vprašanja, •rešujejo različne tipe nalog, •razvijajo sposobnost uporabljanja različnih virov in razbiranja informacij, •po svojih zmožnostih razvijajo spretnosti uporabe različnih zgodovinskih virov in informacij s pomočjo informacijske tehnologije (IT) – uporaba tabličnih računalnikov, •razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter izražanja svojih pogledov na zgodovino, •predstavijo svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z uporabo IKT, •spoznavajo osnove francoskega jezika preko tematsko obarvanega besedišča. Odnosni (vzgojni) učni cilji: •razvijajo razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti, •razvijajo dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva, •navajajo se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani družbe. Standardi znanja Standardi znanja za vsebinsko znanje iz UN: •primerja različne oblike vladanja na primeru parlamentarne kraljevine Anglije in absolutistične kraljevine Francije, •opredeli vpliv različnih oblik vladanja na gospodarstvo, •primerja in pojasni vpliv posameznih slojev prebivalstva na vladanje v različnih državnih ureditvah. Standardi znanja za procesno znanje iz UN, str. 39: •razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, •razvije spretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, •razvije zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature, •razvije spretnost iskanja zgodovinskih virov in literature z IT, •razvije zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo več perspektivnih zgodovinskih virov in literature, •razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj, stališč, izvirnih predlogov in rešitev, •razvije dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razume, zakaj se pojavijo, •razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT), •pojasni značilnosti simbolov Evropske unije, •oceni pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja, •spoznava osnove francoskega jezika preko tematsko obarvanega besedišča. Metode dela metoda razlage, metoda pogovora, metoda slikovne demonstracije, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda dela z zgodovinskim besedilom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov, metoda dela z informacijsko- komunikacijsko tehnologijo (IKT). Oblike dela frontalna, individualna Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 115 Učni pripomočki •učbenik •elektronske prosojnice •računalnik •tablični računalnik •delovni list Kriteriji za •Analiza, sinteza, interpretacija zgodovinskih virov, vrednotenje •zbiranje, izbiranje, analiziranje in kritično presojanje verodostojnih dosežkov učencev in uporabnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih in več perspektivnih zgodovinskih virov in literature, •ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov, •oblikovanje samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stališč, pogledov, izvirnih predlogov in rešitev, •predstavljanje sklepov, mnenj, stališč, pogledov, izvirnih predlogov in rešitev na različne načine (ustno, pisno, s pomočjo plakatov, referatov, esejev, IKT …), •pravočasna oddaja rešenega delovnega lista v spletni učilnici predmeta. Domače delo Učenci dokončajo naloge na delovnih listih, ki jih nato shranijo v mapo My Documents na e-tablici. Rešene oddajo v SU. Viri in literatura •M. Žvanut, P. Vodopivec, Vzpon meščanstva: učbenik za 8. razred, Modrijan, Ljubljana, 2002 •J. Razpotnik, Raziskujem preteklost 8: učbenik za 8. razred, Rokus-Klett, Ljubljana, 2010. •J. Cvirn, E. Hriberšek B., A. Studen, Novi vek: učbenik za 8. razred, DZS, Ljubljana, 2000. •Spletna stran Wikipedije •Spletne strani palače Versailles •Spletna učilnica 8. razred •E-tablica-pripomočki: zemljevidi •Videokaseta: Sončni kralj : absolutizem Ludvika XIV. v Franciji Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 116 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Uvod ure v francoskem jeziku. Poslušajo. Motivacijska tehnika/nevihta možganov. Učitelj postavi vprašanji: V katerem jeziku je bil Odgovorijo na učiteljeva vprašanja. narejen uvod v uro? Uradni jezik katere države je? Učitelj izzove učence, da izrekajo svoje obrazložitve. NAPOVED ENOTE – učne ure Učitelj razdeli delovne liste in poda navodila Poslušajo navodila. za delo. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Učenci bodo rešili naloge na delovnem listu s Preberejo naloge na delovnem listu. pomočjo spletne strani Wikipedija (e-vsebina). V brskalnik vtipkajo »Ludvik XIV. prosta Prižgejo tablični računalnik ter v spletni enciklopedija«. brskalnik vtipkajo geslo »Ludvik XIV. prosta enciklopedija« (e-vsebina). Na spletnem mestu učenci poiščejo ustrezne Poiščejo ustrezne informacije in jih vpišejo na informacije in dopolnijo delovni list. delovni list. Učitelj vodi učence in jim pomaga pri reševanju Skupaj z učiteljem preverijo pravilne rešitve. nalog na učnem listu, preverja in popravlja njihove odgovore, preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve, Opozori jih na ključne točke učne ure (tabelska slika je na delovnem listu). NOVE NALOGE Učitelj naroči učencem, naj na tabličnem Učenci opravijo naloge s pomočjo tabličnega računalniku poiščejo aplikacijo »zemljevidi« računalnika in podatke vpišejo v zvezek. in preklopijo na satelit (e-storitev). Nato učitelj zahteva, da učenci poiščejo, kje je Pariz, kolikšna je oddaljenost od Mislinje, koliko časa potrebujemo, da prispemo v Pariz. Ugotavljajo tudi, koliko dni bi potrebovala poštna kočija v času Ludvika XIV. za potovanje od Mislinje do Pariza, če je za pot od Trsta do Dunaja potrebovala sedem dni. Obiščejo še spletno stran palače Versailles, kjer lahko na interaktivnem zemljevidu raziskujejo prostore in vrtove palače. EVALVACIJA URE: Skozi učno uro sem spoznavala in ugotavljala, da nas bo ravno uporaba sodobnih pristopov pri pouku zgodovine pripeljala k odgovoru na ključno vprašanje, ki ga je v priročniku Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja postavil, Robert Stradling. Vprašanje se je glasilo: »Kaj bi želeli, da bi vaši učenci znali dolga leta po koncu šolanja?« In odgovor se glasi: »Široko razumevanje, kritično razmišljanje in pozitivne vrednote.« Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 117 PRILOGA 1: Tabelska slika KAKO SO EVROPI VLADALI ABSOLUTISTI 1. Absolutizem je oblika vladanja, ki ga v 16. stoletju najprej zasledimo v Španiji, ki jo je takrat vodil kralj Filip II. 2. Najpopolnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji v 17. stoletju za časa kralja Ludvika XIV. Simbol njegove moči je bil dvor v Versaillesu. 3. Nizozemska in Anglija sta bili v 17. stoletju pomorski sili in sta uvajali nove oblike vodenja države – postali sta parlamentarni monarhiji. PRILOGA 2: Delovni list LUDVIK XIV. ali SONČNI KRALJ / LOUIS XIV ou LE ROI-SOLEIL S pomočjo učbenika, Vzpon meščanstva, str. 86–89 in podatki, ki jih dobite na spletne strani Wikipedija, ter z uporabo spletne strani SSKJ, odgovorite na vprašanja. Pri iskanju odgovorov si lahko pomagate tudi s filmom Ludvik XIV. ter z izsekom iz filma Mož v železni maski v spletni učilnici. Pri slednjem naj vam bo v pomoč e-tablica. Répondez aux questions à l'aide du livre d'élève (Vzpon meščanstva, p. 86-89) et des informations trouvées sur internet (Wikipédia, SSKJ). Vous pouvez vous servir de films Louis XIV et L'Homme au masque de fer. Pour cela, il faut visiter la salle de classe virtuelle sur vos tablettes. a. Kdo je monarh na sliki in kaj je monarhija? Qui est le souverain sur la photo et qu'est-ce que c'est que la monarchie ? b. V katerem stoletju se je pojavil absolutizem? À quel siècle l'absolutisme est-il apparu ? c. Kaj je absolutizem (bodi natančen/natančna)? Qu'est-ce que c'est que l'absolutisme (soyez précis) ? Slika 1: Ludvik XIV. Vir: M. Žvanut, P. Vodopivec, Vzpon meščanstva: učbenik za 8. razred, Modrijan, Ljubljana, 2002, str. 86. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 118 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Na kratko opiši življenje Ovrednoti pomen razvoja Razloži besedo absolutist na dvoru Sončnega kralja. gospodarstva (razloži pojem in na koga vse se takšen kralj merkantilizem; primerjaj opira. Zapiši primer kralja. Décrivez brièvement la vie življenje na vasi, razvoj à la cour du Roi-Soleil. kmetijstva …). Expliquez le mot »l’absolutiste« et sur qui Évaluez l'importance du un tel roi s’appuie. Écrivez développement économique un exemple. (expliquez la notion de mercantilisme; comparez la vie à la campagne, le développement agricole). Ko je Ludvik XIV. prišel na oblast, je začel vladati kot absolutist. Opiši značilnosti njegovega vladanja. Pomagaj si s tabelo. Quand Louis XIV est arrivé au pouvoir, il commença à régner comme absolutiste. Décrivez les caractéristiques de son règne. Aidez-vous à la table. Slika 2 Vir: M. Karlovšek, V. Robnik, Zgodovina za srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje, DZS, Ljubljana, 2012, str.24. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 119 Ludvika so mnogi označevali z besedami: »L'ETAT, C'EST MOI« - »Država – to sem jaz.« Kaj pomeni vzdevek Kaj so želeli s tem »SONČNI KRALJ«? povedati ljudem. Qu'est-ce que signifie le surnom Roi-Soleil ? Louis XIV était pour beaucoup synonyme des mots »L'État, c'est moi.« Qu'est-ce que ça veut dire ? Kakšno pa je bilo resnično gospodarsko stanje v državi za časa njegovega vladanja? Quelle était la situation économique réelle dans le pays au cours de son règne ? Njegova prestolnica je bil velikanski grad Versailles pri Parizu. Zapiši njegov pomen, izgled, kdo jo je gradil, kako dolgo ... V brskalnik vpiši geslo Versailles. Zapiske dokončaj v zvezek. Sa capitale était un château géant de Versailles à Paris. Décrivez son importance, son apparence, qui l'a construit, combien de temps ... Dans le moteur de recherche, entrez le mot de passe »Versailles«. Terminez vos notes dans votre cahier. Slika 3: Versailles v Parizu Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Ludwig_XIV., pridobljeno 3. 1. 2014 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 120 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 3: Vprašanja za delo po skupinah (4 skupine) 1. skupina: JOHN WYCLIFF S pomočjo učbenika, Vzpon meščanstva, str. 45–49 in podatki, ki jih dobite na spletne strani Wikipedija, ter z uporabo spletne strani SSKJ, odgovorite na vprašanja. Pri iskanju odgovorov si lahko pomagate tudi z izsekom iz filma Martin Luter v spletni učilnici. Pri slednjem si pomagajte s tabličnim računalnikom. 1. Kdo sta bila John Wycliffe in Jan Hus, kje sta delovala? 2. Kakšne ideje sta širila? 3. Kakšna je bila njuna usoda? 4. Ali sta bila zaradi svojih idej preganjana? 5. Kaj prodajajo možje na sliki? 6. Kdo je bil prodajalec in kdo so bili kupci? 7. V spletnem slovarju SSKJ poiščite razlago za besedo odpustek. 8. Zakaj so prodajali odpustke? 9. Kaj pomeni odpustiti nekomu? 10. Vzroki, ki so pripeljali do razkola katoliške cerkve: Vir: http://reformsi.blogspot.com/2012_04_01_archive.html, pridobljeno 24. 11. 2013 2. skupina: Martin LUTER S pomočjo učbenika, Vzpon meščanstva, str. 45─49 in podatki, ki jih dobite na spletne strani Wikipedija, ter z uporabo spletne strani SSKJ, odgovorite na vprašanja. Pri iskanju odgovorov si lahko pomagate tudi z izsekom iz filma Martin Luter v spletni učilnici. Pri slednjem si pomagajte s tabličnim računalnikom. V spletnem slovarju SSKJ poiščite razlago za besedo reformacija. Za začetnika reformacije velja Martin Luter. 1. Rojstni podatki: 2. Kaj je študiral in kje? 3. Kje so izraženi njegovi nauki? 4. Kaj se je zgodilo 31. 10. 1517? 5. Katero dejanje katoliške cerkve je Lutra najbolj zmotilo? 6. Ali se je papež strinjal z Lutrovo kritiko? ______ Kaj je storil papež? 7. Lutrovi privrženci se imenujejo protestantje. S pomočjo učbenika poiščite razlago za to imenovanje. 8. Luter je bil pregnan in v pregnanstvu prevedel ____________________ v ____________ jezik, kajti vsakdo naj sam išče Boga in bere _________________ v svojem, maternem jeziku. 9. V Augsburgu so leta 1555 sklenili AUGSBURŠKI VERSKI MIR. Z njim so priznali novo vero PROTESTANTIZEM. Mir je uveljavil načelo »Čigar dežela, tega vera!« Pojasnite, kaj to pomeni! Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 121 3. skupina: HENRIK VIII. S pomočjo učbenika, Vzpon meščanstva, str. 45─49 in podatki, ki jih dobite na spletne strani Wikipedija, ter z uporabo spletne strani z naslovom Zlata doba kraljice Elizabet I., ki jo najdete v spletni učilnici, odgovorite na vprašanja. Pri iskanju odgovorov si lahko pomagate tudi z izsekom iz risanega filma Henrik VIII. in filma Zlata doba kraljice Elizabete I. v spletni učilnici. Pri slednjem si pomagajte s tabličnim računalnikom. Za začetnika anglikanske cerkve velja Henrik VIII. . 1. Kdo je bil Henrik VIII.? 2. Kdaj se je rodil? 3. Navedite vzroke, ki so pripeljali do prekinitve z rimskokatoliško cerkvijo. Kako je Anglija postala anglikanska. 4. Poleg tega, da je postal glava cerkve, je znan še po nečem. Pomagajte si z izsekom iz risanega filma Henrik VIII., ki ga poiščite v spletni učilnici.. 5. Kako se je imenovala njegova hči, ki je okrutno preganjala anglikance? 6. Kako je bilo ime polsestri, ki jo je nasledila? 7. S pomočjo risanega filma ugotovi kakšna usoda je doletela mamo Elizabete I.? 8. Po čem je poznana kraljica Elizabeta I.? 9. Zakaj obdobje vladanja kraljice Elizabete I. Angleške, imenujemo zlata doba Anglije? 4. skupina: HUGENOTI S pomočjo učbenika, Vzpon meščanstva, str. 45─49 in podatki, ki jih dobite na spletne strani Wikipedija, odgovorite na vprašanja. Reformacijsko gibanje je zajelo tudi druge evropske države. Tamkajšnji verski reformatorji so imeli na nekatera vprašanja drugačne poglede kot Luter. Vaša naloga je, da v preglednico vpišete, kdo so ti verski reformatorji, kratek opis novih pogledov ter v katerih evropski državah se razvijejo ta gibanja. ZAČETNIKI OPIS KJE SE RAZVIJE 1. KALVINIZEM 2. HUGENOTI Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 122 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Nastanek ZDA Vesna Robnik in Bojan Kašuba, OŠ Mislinja SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Nastanek ZDA Datum 1. 4. 2014 in 7. 4. 2014 Razred 8. c Tema Od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda Vsebina Nastanek ZDA - Družbena, politična in gospodarska podoba ZDA Uvod v sprotno Učenci med današnjo uro ne bodo samo spoznavali nove učne vsebine pripravo in utrjevali že pridobljenega znanja, ampak bodo bogatili besedni zaklad angleškega jezika. Uresničevali bomo tudi idejo medpredmetnega povezovanja in sledili cilju tako imenovanega vseživljenjskega (procesnega) učenja. V uvodu bodo s pomočjo kviza prek programa Socrative, ki ga imajo naloženega na e-tablici ponovili pridobljeno znanje o razsvetljenstvu ter vedenje o življenju na ameriški celini pred prihodom belcev. Primerjali bodo način življenja staroselcev na ozemlju Severne in Južne Amerike. V nadaljevanju bodo učenci spoznavali življenje na ozemlju Severne Amerike s pomočjo videofilma z naslovom Nastanek ZDA 1. del ter izsekom iz filma Patriot. Učno vsebino bodo usvajali tudi s pomočjo delovnega lista ter poslušanju učne vsebine v angleškem jeziku. Pridobljeno znanje v tujem jeziku bodo primerjali in nadgrajevali z znanjem pridobljenem v materinem jeziku. Učenci bodo imeli v tej uri aktivno vlogo, saj bodo pri delu uporabljali e-tablico in spletno učilnico. S takšno obliko dela bodo razvijali zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo večperspektivnih zgodovinskih virov in literature. Sama pa bom imela vlogo režiserke, ki učence pri delu usmerja. V zaključku bodo učenci pridobljeno znanje ponovili s pomočjo didaktične igre na spletu, ki jo bodo reševali na i-tabli. Operacionalizacija Izvedba takšne oblike učne ure omogoča premik k usvajanju zahtevnejših ciljev iz tematske učnih ciljev, kot sta razvoj kritične presoje in usposabljanje za samostojno priprave učenje. Hkrati ta oblika dela zahteva, da kot učiteljica zmanjšam delež tradicionalnih učnih prijemov, ki temeljijo na metodah po večini v učitelja in snov usmerjenega transmisijskega pouka, s pomočjo interaktivnejše zasnovanega pouka, ki miselno in čustveno spodbudi učence k intenzivnejšemu sodelovanju in sooblikovanju učne ure. Učni cilji Glavni učni cilj: •Učenec oceni daljnosežne posledice ameriških razsvetljenskih idej. Operativni vsebinski učni cilji: •Učenec opiše vzroke, ki so pripeljali do ameriške revolucije, •argumentira pomen razsvetljenskih idej za nastanek ZDA, •obrazloži vsebino deklaracije o neodvisnosti in ovrednoti njen pomen, •pojasni pojem republika, ustava in tri veje oblasti; pojme razloži s pomočjo aktualizacije. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 123 Učni cilji Procesni učni cilj: •Učenci komunicirajo in odgovarjajo na vprašanja, •rešujejo različne tipe nalog, •razvijajo sposobnost uporabljanja različnih virov in razbiranja informacij, •po svojih zmožnostih razvijajo spretnosti uporabe različnih zgodovinskih virov in informacij s pomočjo informacijske tehnologije (IT) – uporaba tabličnih računalnikov, •razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter izražanja svojih pogledov na zgodovino, •predstavijo svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z uporabo IKT, •iščejo neznane besede v spletnem slovarju. Odnosni (vzgojni) učni cilji: •razvijajo razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti, •razvijajo dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva, •navajajo se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani družbe. Standardi znanja Standardi znanja za vsebinsko znanje iz UN: utemeljijo pomen razsvetljenskih idej na nastanek ZDA, pojasnijo značilnosti družbene, politične in gospodarske podobe ZDA. Standardi znanja za procesno znanje iz UN, str. 39: •razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, •razvije spretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, •razvije zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature, •razvije spretnost iskanja zgodovinskih virov in literature z IT, •razvije zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo več perspektivnih zgodovinskih virov in literature, •razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj, stališč, izvirnih predlogov in rešitev, •razvije dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razume, zakaj se pojavijo, •razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT), •oceni pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja. Metode dela metoda razlage, metoda pogovora, metoda slikovne demonstracije, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda dela z zgodovinskim besedilom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov, metoda dela z informacijsko- komunikacijsko tehnologijo (IKT). Oblike dela frontalna, individualna Učni pripomočki •učbenik •elektronske prosojnice •računalnik •tablični računalnik •delovni list Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 124 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Kriteriji za •Analiza, sinteza, interpretacija zgodovinskih virov, vrednotenje •zbiranje, izbiranje, analiziranje in kritično presojanje verodostojnih dosežkov učencev in uporabnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih in več perspektivnih zgodovinskih virov in literature, •ločevanje bistvenih od nebistvenih podatkov, •oblikovanje samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stališč, pogledov, izvirnih predlogov in rešitev, •predstavljanje sklepov, mnenj, stališč, pogledov, izvirnih predlogov in rešitev na različne načine (ustno, pisno, s pomočjo plakatov, referatov, esejev, IKT …), •pravočasna oddaja rešenega delovnega lista v spletni učilnici predmeta. Domače delo Učenci dokončajo naloge na delovnih listih, ki jih nato shranijo v mapo My Documents na E-tablici. Rešene oddajo v SU. Medpredmetne francoščina, geografija, angleščina povezave Viri in literatura •M. Žvanut, P. Vodopivec, Vzpon meščanstva: učbenik za 8. razred, Modrijan, Ljubljana, 2002. •J. Razpotnik, Raziskujem preteklost 8: učbenik za 8. razred, Rokus-Klett, Ljubljana, 2010. •J. Cvirn, E. Hriberšek B., A. Studen, Novi vek: učbenik za 8. razred, DZS, Ljubljana, 2000. •Spletna stran Wikipedije •Spletna učilnica 8. razred •E-tablica-pripomočki: zemljevidi •Videokaseta: Nastanek ZDA 1. del POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Podam navodilo za uporabo e-storitve, spletnega V uvodu s pomočjo spletnega kviza kviza Socrative. Socrativa (e-storitev) ponovijo pridobljeno znanje o razsvetljenstvu NAPOVED ENOTE – učne ure V nadaljevanju sledi metoda dela s slikovnim Poslušajo. gradivom. Odgovorijo na učiteljeva vprašanja. S pomočjo zemljevida na i-tabli jim postavim vprašanja za analizo: •Katere evropske države so imele kolonije v Severni Ameriki? •Kaj pomeni »neprilaščeno ozemlje«? Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 125 OBRAVNAVA NOVE SNOVI Učencem razdeli zgodbo, ki govori o prvih Učenci preberejo besedilo in odgovorijo na naseljencih ZDA v angleškem jeziku. učiteljeva vprašanja Učence usmeri k uporabi spletnega slovarja. Učenci samostojno iščejo pomene neznanih besed. Učitelj vodi učence in jim pomaga pri reševanju Preberejo naloge na delovnem listu. nalog na učnem listu, preverja in popravlja njihove Prižgejo tablični računalnik ter v spletni odgovore. brskalnik vtipkajo geslo »Zgodovina Združenih držav Amerike prosta enciklopedija« (e-vsebina). Poiščejo ustrezne informacije in jih vpišejo na delovni list. Preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve. Skupaj z učiteljem preverijo pravilne Opozori jih na ključne točke učne ure (tabelska slika rešitve. je na delovnem listu). NOVE NALOGE Pripravi shemo o državni ureditvi v ZDA, ki jo učenci V dvojicah izpolnijo shemo in primerjajo dopolnijo. svoje rešitve. Delitev oblasti Zakonodajna Izvršilna Sodna Ustava Oblika oblasti Učitelj naroči učencem, naj na tabličnem Učenci opravijo naloge s pomočjo računalniku poiščejo aplikacijo »zemljevidi« tabličnega računalnika in podatke vpišejo in preklopijo na satelit (e-storitev) in Google v zvezek. Streetview. Vtipkajo ZDA, določijo lego države, poimenujejo zvezne države. Le-te primerjajo s prvimi kolonijami na severnoameriških tleh in s tem razvijejo spretnosti prostorske predstavljivosti. EVALVACIJA URE: Z uporabo različnih sodobnih učnih metod in pristopov (učenje z odkrivanjem, sodelovalno učenje, igra vlog in simulacije) sva učence lahko učinkoviteje motivirala za učenje. Učenci so tako bili aktivni »soustvarjalci« usvajanja znanja, učitelj pa njihov usmerjevalec. Uresničila pa sva še en cilj in sicer cilj medpredmetnega in medjezikovnega pouka, saj je pouk potekal kombinirano v slovenskem in angleškem jeziku. Učitelja sva drug drugega dopolnjevanja, vendar didaktično tako usklajeno, da se prehodi niso videli in občutili. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 126 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 1: Učni/delovni list NASTANEK ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE 1. Ozemlje Severne Amerike je bilo sredi 17. stoletja razdeljeno med različne evropske države. Preglednico dopolni tako, da zapišeš, kateri deli te celine so pripadali posameznim državam oziroma skupinam. FRANCIJA AMERIŠKI ANGLIJA ŠPANIJA STAROSELCI 2. Koliko kolonij ob vzhodni obali Severne Amerike je imela Velika Britanija? Podčrtaj pravilni odgovor. 1 11 12 13 3. Prvi kolonisti so se spopadali z mnogimi težavami. a. Kaj je Evropejce privlačilo v Severni Ameriki? b. S kakšnimi težavami so se soočali? c. Prvi kolonisti so prihajali v stik z ameriškimi staroselci. Kakšni so bili ti stiki? 4. Upor kolonij zoper angleško oblast je privedel do razglasitve ameriške neodvisnosti in ustanovitve ZDA. a. Dvanajst kolonij (pozneje se je pridružila še trinajsta) je 4. julija 1776 sprejela deklaracijo o neodvisnosti. Kakšen dokument je deklaracija o neodvisnosti? Ali morda veš, kako Američani danes praznujejo 4. julij? b. Preberi odlomek iz deklaracije o neodvisnosti. Izpiši tri ideje, omenjene v odlomku, ki po tvojem mnenju izvirajo iz razsvetljenskih idej. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 127 5. Ob nastanku so ZDA dobile državno ureditev, po kateri je imelo oblast v državi ljudstvo. Novoustanovljene ZDA so postale republika. a. V elektronski različici SSKJ poiščite razlago pojma REPUBLIKA in jo zapišite. b. Poimenujte moža na fotografiji. Vir: http://www.history.org/almanack/people/washhdr.cfm, pridobljeno 12.11.2015. c. V ustavi so bile zapisane človekove pravice, ki pa niso veljale za vse živeče v ZDA. Kdo takrat ni imel zagotovljenih pravic? Ali je bilo to v duhu razsvetljenstva? d. V ZDA je bila z ustavo uzakonjena trojna delitev oblasti. Na vsako črto zapiši eno vejo oblasti, pod njo pa njene pristojnosti. Pomagaj si shemo na učnih listih. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 128 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 2: The American story THE AMERICAN STORY PART I (the beginning) Once upon a time there was a group of people who lived in England. They are now called the Pilgrims. But there was also a king, King James I. The Pilgrims didn’t like the king and the king didn’t like them. They had to get away from England or they surely would have died. So one day in the early 1600s, they built two ships and headed to America. However, one ship got into trouble and had to stop the journey. But the other ship, called the Mayflower, went on its way. The journey through the Atlantic was very dangerous. Fortunately, they made it all the way to America. They arrived at Cape Cod in 1620. But new life wasn’t easy. The weather in the New World was not very nice. The Pilgrims weren’t used to such terrible conditions. More than half of the first settlers died because they froze, died of a disease or they simply starved to death. They were in big trouble because Source: http://guardianlv.com/wp-content/ they only had food they brought with them from uploads/2013/11/thumb640x360.jpg England and they didn’t know how to produce their own food. As luck would have it, one spring day an Indian by the name of Samoset walked into the Pilgrims’ colony. He had a friend with him. His friend’s name was Squanto. He spent some time in England where he learnt to speak English. Squanto taught the Pilgrims how to grow their own plants. So in order to thank the Indians for saving their lives, every fall they gathered together and celebrated the harvest starting the tradition of Thanksgiving. What do the underlined words mean? Find the meanings in the Oxford dictionary as well as the Pons dictionary and write the meanings in your English notebook. PART II (the revolution) For more than 100 years the American colonists lived under the British rule. The kings were still their bosses. However, they got fed up by paying so much taxes to the king. So they finally had enough. One night in 1773 they started their own revolution in the city of Boston. The Americans dressed up as Indians got on the British ships and threw all their tea in the Boston harbour. The British weren’t happy. War was about to come. But before the British attacked the Americans there was one man who probably saved the American people from defeat. His name, Paul Revere. When the news broke out that the British are about to attack, Paul Source: https://pbs.twimg.com/media/ Revere got on his horse and rode for 32 kilometres B6ZXPwACIAAYg1o.jpg warning people that the British are coming. While the war was going on, 13 colonies formed their own nation, called the United States of America on the 4th July 1776. The Declaration of Independence was and still is their most important American document. The war raged on for 8 years. Finally, in 1783 the British were defeated. The United States of America won, and the course of history was changed forever. What do the underlined words mean? Find the meanings in Oxford dictionary as well as Pons dictionary and write the meanings in your English notebook. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 129 9. Angleščina My family and my house Ester Beguš, OŠ Šmartno pod Šmarno goro PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov My family and my house Program Osnovna šola Razred 4. b Predmet Angleški jezik Obseg ur 9 ur Cilji sklopa/ •Učenci znajo opisati svojo hišo, sobo, teme •znajo poimenovati prostore v hiši, pohištvo, •brez branja na osnovi slik in grafične podobe sklepajo o vrsti besedila, •učenci poslušajo zgodbico ali rimo in se odzovejo besedno oz. nebesedno, •učenci razvijajo ustrezne načine besednega sporazumevanja in nebesednega odzivanja, •učenci znajo dopolniti povedi, •samovrednotenje s pomočjo e-gradiv, •učenci se urijo v sodelovalnem učenju in izmenjevanju idej, •učence spodbujamo h ustvarjalnosti in iznajdljivosti ( opis svoje sobe ). Vsebine My family and my house Dejavnosti •Utrjujejo in nadgrajujejo novo besedišče s pomočjo aplikacije spletnega učencev slovarja in interaktivnih vaj, •zapisujejo novo besedišče in opis svoje sobe, •poslušajo posnetek: pesmica, dialog, video (naložen na tablici) in odgovarjajo na vprašanja. •Učenec uri govorno in pisno sporočanje (www.padlet.com) •Učenec uri slušno razumevanje (posnetek ob koncu, poslušanje in razumevanje zapisov drugih). •Učenec tvori preproste povedi na osnovi lastnih izkušenj (My bedroom) •Učenec uporablja tablični računalnik in njegove funkcije (raba aplikacij, skeniranje QR-kode, uporaba padlet.com in/ali beležnice, slušalk) e-vsebine www.youtube.com in e-storitve aplikacija PONS slovarjev na tablici http://www2.arnes.si/~osljjk6/brezknjige/02-brezknjige.htm http://enjoyenglish.free.fr/english/primaire/ http://learnenglishkids.britishcouncil.org/en/ www.padlet.com http://www.learningchocolate.com/ Samostojno Reševanje interaktivnih vaj na spletu in utrjevanje snovi učne ure. domače delo z IKT (e-vsebine in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 130 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve My bedroom Ester Beguš, OŠ Šmartno pod Šmarno goro SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov My bedroom Datum 6. 3. 2014 Razred 4. b Tema My family and my house Vsebina My bedroom Učni cilji •Učenec uri govorno in pisno sporočanje, •uri slušno razumevanje (posnetek ob koncu, poslušanje in razumevanje zapisov drugih), •utrjuje že usvojeno besedišče in ga nadgrajuje (naloge na spletu), •tvori preproste povedi na osnovi lastnih izkušenj (My bedroom), •se uri v razumevanju preprostih navodil v angleščini, •se uri v sodelovalnem učenju in izmenjevanju idej, •razvija digitalno kompetenco: uporablja tablični računalnik in njegove funkcije (raba aplikacij, skeniranje QR-kode, uporaba padlet.com in/ali beležnice, slušalk). •Učenca se spodbuja h ustvarjalnosti in iznajdljivosti (opis svoje sobe). Metode dela poslušanje, branje in govor – delo s tablico, pogovor, sodelovalno učenje- komentiranje izdelkov drug drugega z aplikacijo Padlet, gledanje videoposnetka s pomočjo interaktivne table (predvajanje posnetka in zapisov) Oblike dela frontalna, individualna, skupinska Učni pripomočki računalnik, LCD projektor, tablica in slušalke, interaktivna tabla, tabla, učni listi POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Učence vprašam: Učenci odgovarjajo. Do you live in a house or a flat? How many rooms has your house got? Where do you eat? Where do you sleep? Where do you watch television? What's your favourite room? (Če je potrebno) Učencem dam navodilo, da Učenci poslušajo navodila. že usvojeno besedišče še enkrat ponovijo s pomočjo spletne strani. Učence pozovem, da poskenirajo QR-kodo Učenci poslikajo QR-kodo in začnejo reševati ( Rooms in a house15), ki sem jim jo pripravila. samostojno. Med delom krožim med učenci in jim pomagam pri tehničnih zapletih. 15 Priloga 1 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 131 UVAJANJE IN MOTIVACIJA (To nalogo lahko otroci rešujejo tudi ob koncu Učenci poslušajo navodila. ure kot utrjevanje ali kot motivacijsko nalogo ob začetku naslednje ure). NAPOVED ENOTE – učne ure Učencem povem, da bodo v nadaljevanju predstavili svojo sobo. Najprej pa bomo preučili sobo Julie in s to nalogo nadgradili besedišče, ki nam bo kasneje prišlo prav. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Učencem razdelim učni list (Julie's room16), kamor bodo s pomočjo naloge na spletu vpisovali nove izraze ( desk, floor, rug, curtains, wall, chair, window, cupboard, clock radio, bedside table, pillow, hi-fi, shelves, bed). Učencem dam navodilo, da s tablico poslikajo Učenci poslikajo QR-kodo, s pomočjo tablice QR-kodo (Julie's bedroom17), ki jih bo povezala vpisujejo rešitve na učni list. z nalogo. Izraze sočasno poslušajo s slušalkami in vadijo Poslušajo in ponavljajo vsak pri sebi. izgovarjavo. Če opazim, da je kdo od učencev že končal Če učenec hitro reši prvi del naloge, s pomočjo z delom, ga usmerim na dodatne tri naloge tablice rešuje nadaljnje naloge na spletu. ( match-up exercice, fill-in, dictation) Učence vprašam, katere nove besede so Učenci odgovarjajo. spoznali in preverim njihovo izgovarjavo. Učence pozovem, da sedaj opišejo svojo sobo. Učenci poslušajo navodila. Razdelim jim učni list, kjer imajo pripravljen vzorec opisa My bedroom18 in ki vsebuje izraze, ki jih že poznamo. ( In my room, there is /are, I have got a bunk bed in my room, itd.) Učencem razdelim novo QR-kodo s katero se Učenci poslikajo QR-kodo in vstopijo prijavijo na aplikacijo www.padlet.com19 kjer v aplikacijo. sem že pripravila zid z naslovom My bedr oom in navodili. Krožim med otroki in preverjam, če delo poteka Učenci na zid samostojno in vsak zase pišejo dobro ter jim pri tem pomagam oz. dajem opis svoje sobe. dodatna navodila. Učence pozovem, da končajo in pokličem nekaj Učenci berejo in poslušajo. otrok (oz. vse, če čas dopušča), da preberejo svoje zapise. Ostali ob koncu predstavitve Učenci komentirajo izdelek sošolcev. izdelek sošolcev komentirajo. 16 Priloga 2 17 Priloga 3 18 Priloga 4 19 Priloga 5 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 132 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve NOVE NALOGE Učence pohvalim za dobro opravljeno delo. Učencem povem, da si bomo ob koncu ure Učenci gledajo in poslušajo posnetek. ogledali še posnetek Pujse Pepe z naslovom The Tree House. Učence vprašam po pomenu Učenci odgovorijo. te besedne zveze. Dolžino posnetka prilagodim času ob koncu ure ali pa ga uporabim kot uvodno motivacijo v naslednji uri. Učence ob koncu ogleda z vprašanji vodim po Učenci odgovarjajo. vsebini posnetka. (Posnetek lahko eventuelno uporabim kot dodatno aktivnost za hitrejše učence medtem ko čakajo, da ostali končajo s prejšnjo nalogo.) Učencem razdelim QR-kodo20. Zavrtim posnetek: http://url.sio.si/treehouse PRILOGA 1: Rooms in a house - utrjevanje PRILOGA 2: Julie’s room 20 Priloga 6 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 133 PRILOGA 3: Julie’s bedroom PRILOGA 4: My bedroom MY BEDROOM My favourite room in the house is my bedroom. It's __________. (vstavi: ( very) big, (very ) small, very nice). It’s __________ and ___________. (vstavi:barve ). There is a __________, a _________ and a ___________. ( vstavi: pohištvo). There are many _______________ ( stvari v množini ) in my room. I have got a ________________ in my room. I haven’t got a / any _____________ in my room. I like my room very much. PRILOGA 5: Padlet PRILOGA 6: Peppa pig: Tee house - posnetek Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 134 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Virtualni sprehod po znamenitostih Londona in drugih velemest Klavdija Križovnik, OŠ Mislinja PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov London Sights Program Osnovna šola Razred 8. razred Predmet Angleščina Obseg ur 10 ur Obdobje Marec Cilji sklopa/ •Učenec zna povzeti zgodbo, teme •usvoji novo besedišče, •zna uporabiti določni in nedoločni člen, •zna opisati počitnice drugih ljudi, •zna predstaviti mesto, •razume vsebino besedila, •zna podati navodila za pot, •zna opisati znamenitosti New Yorka. Vsebine •London/ členi za krajevna imena •Zraven policijske postaje/ določni in nedoločni člen •Kultura/ New York Dejavnosti •Preberejo besedilo in odgovorijo na učiteljeva vprašanja. (London wildlife) učencev •S pomočjo spletnega slovarja (dvojezične in enojezičnega) poišče pomen neznanih besed. •S pomočjo besedila ugotovijo rabo določnega člena z zemljepisnimi imeni. •Ogledajo si posnetek o znamenitostih Londona in rešujejo zastavljene naloge. (London sightseeing tour) •S pomočjo spleta in spletnega programa Glogster predstavijo mesto London. •Poiščejo znamenitosti Londona in ustvarijo interaktivni poster (Glogster). •Preberejo besedilo in odgovorijo na vprašanja. •S pomočjo besedila ugotovijo rabo določne in nedoločne člena. •V parih tvorijo dialoge (navodila za pot). •V spletni učilnici povežejo besede z ustreznimi razlagami besed (Scorm paket). •Poslušajo zgodbo: New York, New York in odgovorijo na zastavljena vprašanja. •V skupinah na spletu poiščejo znamenitosti večjih angleško govorečih mest (Los Angeles, Toronto, Sydney, Dublin) in ustvarijo interaktivni plakat (Glogster) e-vsebine •e-učbenik Angleščina 8 (stran 319 - 324) in e-storitve •splet •spletni slovarji (Pons, Oxford dictionary) •Glogster •spletna učilnica •Wikipedia Samostojno Na spletu rešujejo naloge o določnem členu za zemljepisna imena. domače delo Z mobilnim telefonom ali digitalno kamero posnamejo pot od doma do šole z IKT (e-vsebine in zraven dodajo opis poti. in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 135 London ─ Culture Klavdija Križovnik, OŠ Mislinja SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov London ─ Culture Datum 30. 3. 2015 Razred 3. a Tema London Sights Vsebina 4 LONDON ─ Culture Uvod v sprotno Učenci med današnjo uro ne bodo samo spoznavali nove učne vsebine in pripravo utrjevali že pridobljenega znanja, ampak se bodo seznanili tudi z osnovami uporabe spletnega gradiva, sporazumevanja v tujem jeziku. Uresničevali bomo tudi idejo medpredmetnega povezovanja in sledili cilju tako imenovanega vseživljenjskega (procesnega) učenja. V uvodu bodo učenci med gibalnim sprehodom drug drugemu pripovedovali o svojih najljubših mestih. V nadaljevanju bodo imeli učenci v tej uri aktivno vlogo, saj bodo pri delu uporabljali e-tablico in e-učbenik. S takšno obliko dela bodo razvijali zmožnost kritične presoje. Sama pa bom imela vlogo režiserke, ki učence pri delu usmerja. Učenci bodo razvijali bralno pismenost in utrjevali branje z razumevanjem. V zaključku bodo učenci pridobljeno znanje, ki so ga pridobili v skupinskem delu, predstavili ostalim sošolcem. Operacionalizacija Izvedba takšne oblike učne ure omogoča premik k usvajanju zahtevnejših ciljev iz tematske učnih ciljev, kot sta razvoj kritične presoje in usposabljanje za samostojno priprave učenje. Hkrati ta oblika dela zahteva, da kot učiteljica zmanjšam delež tradicionalnih učnih prijemov, ki temeljijo na metodah po večini v učitelja in snov usmerjenega transmisijskega pouka, s pomočjo interaktivnejše zasnovanega pouka, ki miselno in čustveno spodbudi učence k intenzivnejšemu sodelovanju in sooblikovanju učne ure. Učni cilji •Učenci razmišljajo o svojih najljubših velemestih, •razmišljajo o življenju v Londonu, o emigraciji, multikulturnosti, •ponovijo znamenitosti in pomembne zgradbe v mestu, •se privajajo na uporabo i-učbenika •se privajajo na rabo e-gradiv (Socrative, Story) kot pomoč pri učenju, •s pomočjo spletnega slovarja (Pons) širijo besedišče, •urijo se v rabi interneta (Wikipedija, Google, Booking, Google Maps). Metode dela razlaga, pogovor, branje, igra vlog, poslušanje, interaktivne vaje Oblike dela frontalna, individualna, delo v skupinah Učni pripomočki i-učbenik, računalnik, internet, LCD projektor, slovarji, tablica Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 136 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Uvodne gibalne minute. Učenci na »sprehodu« po učilnici drug drugemu pripovedujejo o svojem najljubšem mestu: What is your favourite city? Why? NAPOVED ENOTE – učne ure http://eucbeniki.sio.si/ang8/3292/index.html OBRAVNAVA NOVE SNOVI Slušno razumevanje Učenci v spletni učilnici poiščejo povezavo do i-učbenika. Na strani 321 si ogledajo film z naslovom: London Sightseeing Tour. Pri poslušanju uporabljajo slušalke. Posnetek si lahko ob nerazumevanju prevrtijo nazaj. Po poslušanju pri naslednji nalogi povežejo slike z imeni znamenitosti. Sproti preverijo svoje odgovore. Bralno razumevanje Na strani 322 v i-učbeniku: London Sights učenci preberejo še nekaj zanimivosti o Londonskih znamenitostih. Nato z najkrajšimi možnimi pravilnimi odgovori izpolnijo pripravljeno tabelo. Rešitve preverimo. Če potrebujejo prevod neznanih besed, si pomagajo s spletnimi slovarji. (www.pons.si) Učenci v trojicah iščejo podatke o naslednjih krajih v Londonu in jih predstavijo skozi fotozgodbo (aplikacija Story): The London Eye Tower Bridge Madame Tussauds The Natural History Museum Big Ben Učencem je v pomoč https://www.google.si in http://en.wikipedia.org/wiki/Main_Page, Google Maps…Street view, www.pons.si NOVE NALOGE Svoje foto zgodbe naložijo v spletno učilnico. Le-te predstavijo v naslednji uri. Učenci odgovorijo na pripravljena vprašanja o Londonu. …www.socrative.com Nadgradnja ure: 'rezervirajo' potovanje (prevoz, bivanje) preko spleta (www.booking.com; www.ryanair.com) EVALVACIJA URE: Z uporabo različnih sodobnih učnih metod in pristopov (učenje z odkrivanjem, sodelovalno učenje …) so učenci bolj motivirani za delo. Uresničila sem tudi cilj medpredmetnega pouka. E-gradiva na spletu imajo veliko prednosti v primerjavi z gradivom, ki ga zaženem z običajnih medijskih nosilcev (npr. zgoščenka, DVD, USB ključek, trdi disk). Največja prednost je, da lahko do njega dostopam s kateregakoli računalnika, ki je povezan z internetom. Prav tako je e-učbenik naložen v spletni učilnici. Dosegljiv je tudi učencem in ga lahko uporabljajo doma, v šoli, na pametnih telefonih in tablicah. Interaktivne naloge omogočajo hitro in kakovostno povratno informacijo. Seveda pa sem sama kot učiteljica še vedno tista, ki mora motivirati učence in jim omogočiti pridobivanje različnega znanja in veščin, ki povečujejo trajnost in kakovost znanja. Na e-gradiva gledam kot na dober motivacijski pripomoček, ki pripomore k nazornejši in učinkovitejši obravnavi učne snovi in h kakovostnejšemu pouku. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 137 10. Nemščina Glasba (Musik) Nataša Kralj, Prva gimnazija Maribor PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Glasba (Musik) Program Gimnazija Razred 1. e Predmet Nemščina kot drugi tuji jezik Obseg ur 10 ur Obdobje Januar Cilji sklopa/ •Dijaki znajo govoriti/pisati o vlogi glasbe v njihovem življenju, predstaviti teme skupino/glasbenika/koncert z nemško govorečega področja. •Znajo tvoriti vprašalne stavke s časovno dimenzijo (Kdaj?) in odgovore, kjer uporabijo besedišče za dneve, mesece itd. z ustreznimi vrstilnimi števniki. •Ob tem spoznajo funkcijo določnega in nedoločnega člena v ednini in množini. •Naučijo se sodelovati v kvizih in vprašalnikih, objavljenih v SU, objavljati misli v aplikaciji Padlet in kritično presojati objave (vsebinski/jezikovni vidik) na temo glasba v okviru foruma v SU. •Naučijo se izdelati preprost miselni vzorec v aplikaciji Simple Mind ter ga izvoziti in naložiti v SU. Vsebine Glasba (Musik) Dejavnosti •Dijaki s pomočjo projiciranih elektronskih prosojnic odgovorijo na vprašanja učencev v zvezi z božičnim koncertom na PGM. Ob tem projicirano objavo (vabilo na koncert) s pomočjo spletnega slovarja PONS in tablic prevedejo v nemški jezik in jo zapišejo v zvezek. •Sledi branje besedila Das Konzert v učbeniku, dijaki razlagajo besedišče. •Sledi naloga slušnega razumevanja, kjer je predstavljena skupina Young Gods. Rešijo nalogo 1 in 2 v delovnem zvezku. •Ob tem dijaki s pomočjo tabele v učbeniku Die Welt-Tour odgovarjajo na vprašanja učitelja: kdaj in kje gostuje glasbena skupina. •Dijaki si osnovna pravila tvorbe datumov zapišejo v zvezek. •Sledi reševanje nalog z vrstilnimi števniki v delovnem zvezku. •Dijaki v uvodu ure s pomočjo tablic vstopijo v spletno učilnico in rešijo kviz na temo predlogov in vrstilnih števnikov, ki se navezujejo na turnejo glasbene skupine. •Dijaki analizirajo prikazane rezultate in komentirajo njihovo pravilnost. •Nato v 4 skupinah s pomočjo delovnih listov na temo glasbila (vizualne iztočnice glasbil, ki jih je potrebno poimenovati v nemščini) usvajajo besedišče, ob tem si pomagajo z elektronskimi slovarji na tablicah. Vsaka skupina nato predstavi del besedišča na omenjeno temo, rešitve so na koncu kot povzetek prikazane na elektronskih prosojnicah. Dijaki poimenovanja za glasbila in ustreznost zapisa še enkrat preverijo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 138 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti •Dijaki s pomočjo tablic in spletne učilnice rešujejo vprašalnik na temo učencev Glasba in ti, prikazane rezultate analizirajo (Katero glasbo poslušaš, kje jo poslušaš, kako jo poslušaš, igraš inštrument, katerega, poznaš nemško glasbo, katero …). •Dijaki analizirajo prikazane rezultate in komentirajo pravilnost zapisa. •Dijaki s pomočjo elektronskih prosojnic z zvočnimi posnetki imenujejo glasbene stile in izvajalce. •Ogledajo si tudi lasten zvočni prispevek (Tannenbaum z glasbeno spremljavo kitare). •Dijaki v skupinah s pomočjo tablic in svetovnega spleta poiščejo bistvene informacije na v naprej določen glasbeni stil (pop, rock, hip-hop, jazz). Ugotovitve/povzetek objavijo v skupnem dokumentu (Google Drive). Vsaka skupina na kratko ustno predstavi izbrani glasbeni stil. Dijaki si predstavitve s tablicami posnamejo, v naprej določen dijaki pa jih po skupinah objavijo v SU. •V uvodu si dijaki ogledajo prispevke v forumu spletne učilnice in komentirajo vsebino/pravilnost zapisa. •Ogledajo si enega izmed predlogov (npr. SIDO: Carmen s pantomimo Maxa Biedermana). •Dijaki objavijo kratko misel na temo glasba v aplikaciji Padlet, ki je objavljena v SU, nato lastno/izbrano misel preberejo in jo prevedejo v slovenski jezik. •Dijaki s pomočjo besedila Das Mozart Quartett, ki ga preberejo, rešujejo naloge bralnega in slušnega razumevanja v učbeniku in delovnem zvezku. Ob si v zvezek zapišejo stavčne strukture, s katerimi izražajo odnos do glasbe. •S pomočjo besedil v učbeniku dijaki prepoznajo določni in nedoločni člen (v 1. in 4. sklonu) ter njuno funkcijo. Sledi reševanje nalog v učbeniku in delovnem zvezku, kjer dopolnjujejo določne in nedoločne člene v ustrezni obliki. •Dijaki s pomočjo aplikacije Simple Mind izdelajo miselni vzorec na temo učnega sklopa glasba: Glasba in jaz, instrumenti, nemška glasba, vrstilni števniki, določni in nedoločni člen ipd. •Dijaki si ogledajo nekaj miselnih vzorcev in primerjajo z lastnim, po potrebi ga dopolnijo na tablici. •Dijaki s pomočjo tablic v spletni učilnici izdelajo slovar na temo glasba (najmanj 2 objavi). •Dijaki si ogledajo prispevke v slovarju in jih komentirajo, ob tem si dopolnjujejo zapiske v zvezkih. •Sledi reševanje vprašalnika v SU: Evalvacija dela s tablicami pri pouku nemščine. •Dijaki si ogledajo rezultate vprašalnika in jih po potrebi komentirajo. e-vsebine •Delo s tablicami: uporaba elektronskega slovarja PONS. in e-storitve •Kviz v spletni učilnici (Moodle). •Uporaba elektronskih slovarjev in iskanje poimenovanj za glasbila na različnih spletnih straneh. •Iskanje informacij na spletu. •Objava povzetka v skupnem dokumentu: Google Drive. •Snemanje s tablicami. •Objava misli v Padletu. •Izdelava miselnega vzorca v aplikaciji Simple Mind, izvoziti dokument in ga naložiti v SU. •Objava v slovarju spletne učilnice po objavljeni navodilih. •Reševanje vprašalnika v SU. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 139 Samostojno •Dijaki dostopajo do SU, kjer so objavljene elektronske prosojnice s pravili domače delo o tvorbi vrstilnih števnikov v datumih, in si zabeležijo nekaj primerov z IKT (e-vsebine v zvezek. in e-storitve) •V forumu spletne učilnice odgovorijo na vprašanje, kdaj praznujejo rojstni dan. •Dijaki v forumu spletne učilnice objavijo kratek prispevek na temo glasba z nemško govorečega področja (ime, glasbeni stil, največji hit, spletna povezava do izbranega glasbenega posnetka. •Dopolnitev objav in misli v forumu spletne učilnice in Padletu. •Reševanje dodatnih interaktivnih nalog v spletni učilnici z določnimi in nedoločnimi členi. •Dopolnjevanje slovarja na temo glasba v SU. •Pregled objavljenega gradiva v spletni učilnici in dopolnjevanje zapiskov. SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Glasba (Musik) Datum 9. 1. 2014 Razred 1. e Tema Glasba (Musik) Uvod v sprotno •Dijaki bodo preverili in ponovili predloge in vrstilne števnike, ki se pripravo navezujejo na turnejo glasbene skupine s pomočjo tablic in kviza v spletni učilnici Moodle (SU). Dobljene rezultate bom prikazala, po potrebi jih bomo skupaj z dijaki tudi komentirali. •Nato bodo dijaki s pomočjo delovnih listov na temo glasbila (vizualne iztočnice glasbil, ki jih je treba poimenovati v nemščini) v skupinah usvajali besedišče, ob tem si bodo pomagali z elektronskimi slovarji na tablicah. Vsaka skupina bo nato predstavila del besedišča na omenjeno temo, rešitve bodo na koncu kot povzetek prikazane na elektronskih prosojnicah. •Dijaki bodo nato s pomočjo tablic in spletne učilnice reševali vprašalnik na temo Glasba in ti, rezultate bomo prikazali in analizirali. •Nato bom s pomočjo elektronskih prosojnic predvajala različne glasbene stile, dijaki jih bodo imenovali in/ali prepoznavali izvajalce. •Sledilo bo delo po skupinah, dijaki bodo s pomočjo tablic in svetovnega spleta poiskali bistvene informacije na določen glasbeni stil, ugotovitve/ povzetek bodo objavili v skupnem dokumentu (Google Drive). Vsaka skupina bo na kratko predstavila izbrani glasbeni stil. Dijaki si predstavitve s tablicami posnamejo, vnaprej določen dijak pa jih bo objavil tudi v SU. •Ob koncu bodo dijaki zapisali kratko misel na temo glasba v aplikaciji Padlet, ki je objavljena v SU, in jo govorno predstavili.. •Za domačo nalogo bodo dijaki v forumu spletne učilnice na kratko predstavili eno nemško skupino, glasbenika in spletno povezavo do izbranega glasbenega posnetka. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 140 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Operacionalizacija Dodana didaktična vrednost uporabljenih e-vsebin in e-storitev: kviz in ciljev iz tematske vprašalnik v spletni učilnici omogočata spremljanje rezultatov in analizo priprave le-teh tudi po posameznem dijaku, ob tem pa ostanejo učne vsebine dijakom na razpolago tudi po izvedbi učne ure. Delo v oblaku omogoča sodelovalno učenje in dostopnost do objavljenih med poukom in kasneje. Uporaba digitalnih slovarjev omogoča hiter dostop do iskanih informacij, ob tem dijak dokazuje zmožnost uporabe digitalnih slovarjev in si hkrati sam določa tempo učenja/usvajanja besedišča (na dijaka osredinjen pouk). Delo v spletni učilnici omogoča delo na daljavo, spodbuja k sodelovalnemu učenju, omogoča časovno neomejen dostop do učnih vsebin in avtonomno učenje. Snemanje s tablicami, predstavitev in objava gradiv v spletni učilnici pa predstavljata obogatitev učnih vsebin in razvijanje dijakove digitalne zmožnosti. Učni cilji •Pridobiti povratno informacijo o usvojenem znanju (predlogi in vrstilni števniki pri datumih), •spoznati besedišče na temo glasba s poudarkom na glasbilih in glasbenih stilih, •razvijati zmožnost uporabe elektronskih slovarjev, •razvijati spretnost iskanja, zbiranja, obdelovanja in vrednotenja podatkov in informacij, •razvijati zmožnost aktivnega sodelovanja v skupini, •razvijati zmožnost izdelave in objave gradiv, •razvijati zmožnost komuniciranja in sodelovanja na daljavo, •razvijati medkulturno zmožnost (nemška glasba). Standardi znanja •Dijaki znajo pravilno uporabiti predloge in vrstilne števnike na vprašanje Kdaj? , •dijaki znajo na kratko predstaviti vlogo glasbe v njihovem vsakdanu, •dijaki znajo poimenovati glasbila in predstaviti bistvene informacije o vsaj enem glasbenem stilu. Metode dela pogovor, razlaga , sodelovalno učenje, delo s tabličnimi računalniki in elektronskimi slovarji, iskanje informacij in delanje zapiskov Oblike dela frontalni pouk, skupinsko delo, samostojno delo, delo na daljavo POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA / NAPOVED ENOTE – učne ure Napoved dela in ciljev učne ure. Poslušajo. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Navodila za reševanje kviza v spletni učilnici Dijaki se vpišejo v spletno učilnico in rešujejo (predlogi in vrstilni števniki). kviz (uporaba predlogov in vrstilnih števnikov pri datumih) s pomočjo tablic. Prikaz rezultatov kviza. Spremljajo prikazane rezultate in odgovarjajo na morebitna dodatna vprašanja. Prikaz vizualne iztočnice (glasbila). Dijaki odgovarjajo na vprašanja v zvezi s predstavljenimi glasbili. Navodila za reševanje učnih listov Poslušajo navodila, v skupinah s pomočjo (poimenovanje glasbil). elektronskih slovarjev iščejo poimenovanja za glasbila v nemškem jeziku. Nato vsaka skupina predstavi nekaj poimenovanj za glasbila. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 141 OBRAVNAVA NOVE SNOVI Sledi prikaz vseh rešitev na elektronskih Dijaki še enkrat preverijo rešitve. prosojnicah. Navodila za reševanje vprašalnika v spletni Dijaki rešijo vprašalnik na temo Glasba in ti. učilnici ( Glasba in ti). Sledi prikaz rezultatov. Dijaki spremljajo rezultate in jih po potrebi komentirajo. Sledi predvajanje različnih glasbenih stilov Dijaki poslušajo glasbo in prepoznavajo (klasična glasba, pop, rock, hip hop, jazz, metal, glasbene stile ter po možnosti imenujejo pank …). izvajalce predvajane glasbe. Navodila za skupinsko delo: določitev Dijaki s pomočjo tablic in svetovnega spleta glasbenega stila za vsako skupino in objava iščejo bistvene informacije o izbranem izsledkov v skupnem dokumentu (Google glasbenem stilu ter objavijo izsledke v skupnem Drive). dokumentu. Ob tem naredijo tudi zapiske v Spremljanje dela skupin, svetovanje. zvezek. Sledi prikaz skupnega dokumenta. Določim Dijaki po skupinah na kratko predstavijo svoje dijaka, ki bo predstavitve skupin posnel in jih izsledke. Ostali dijaki poslušajo, po želji si oddal v SU. predstavitve tudi posnamejo. Presojajo o vsebinski in jezikovni ustreznosti. Sledi prikaz stene (v aplikaciji Padlet v spletni Vsak dijak objavi misel na temo glasba. učilnici in navodila za delo. Sledi prikaz stene z mislimi o glasbi. Dijaki misli preberejo, razlagajo, komentirajo. NOVE NALOGE Določitev domače naloge: dijaki v forumu spletne učilnice objavijo kratke prispevke na temo nemške glasbe: glasbena skupina, glasbeni stil, spletna povezava do glasbenega posnetka. Povzetek opravljenega dela. EVALVACIJA URE: Ugotavljam, da sta bili izvedeni uri zelo dinamični, dijaki so bili aktivni in so izkazovali zmožnost sodelovanja v skupini, saj so si učne dejavnosti ustrezno razdelili. Da smo lahko izvedli predvidene aktivnosti, je bilo treba upoštevati tudi predvideni čas za posamezno aktivnost, kar so dijaki tudi storili. Tehničnih težav nismo imeli, vsi dijaki (tudi tisti, ki so si tablice morali sposoditi) so uspeli rešiti kviz in vprašalnik v SU, katerih rezultate smo tudi analizirali. Objava misli o glasbi v aplikaciji Padlet bo izvedena v naslednji šolski uri, saj je zanjo zmanjkalo časa. Kot najbolj priljubljeno aktivnost so izpostavili poslušanje različnih glasbenih zvrsti in prepoznavanje le-teh. Analiza rezultatov je pokazala, da dijaki ob sodelovanju v različnih interaktivnih kvizih, vprašalnikih in različnih spletnih aplikacijah ne posvečajo ustrezne pozornosti pravilnemu zapisu besed, kljub dejstvu, da omenjeno besedišče že poznajo. Tablični računalniki so se izkazali kot koristen in priljubljen učni pripomoček, ki ga dijaki radi uporabljajo tudi pri pouku, vendar mora učitelj za didaktično domišljeno uporabo IKT vložiti veliko prostega časa za pripravo na izvedbo takšnih ur tako z vidika iskanja idej kot s samo tehnično pripravo predvidenih dejavnosti.. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 142 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Ich will Tennisspielerin werden Katja Kocbek, OŠ Sladki Vrh PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Ich will Tennisspielerin werden Program Osnovna šola Razred 9. b Predmet Nemščina (drugi tuji jezik) Obseg ur 4 ure Obdobje November Cilji sklopa/ •Učenci poslušajo besedila ali jih berejo in razumevanje posameznih teme podrobnosti pokažejo z nebesednim odzivom oz. z govornimi in/ali pisnimi dejavnostmi, •poslušajo in razumejo učiteljeve izjave, navodila, vprašanja in nanje ustrezno reagirajo, •sodelujejo v pogovorih z učiteljem in učenci, •v različnih virih poiščejo določene informacije, •znajo poimenovati poklice, •znajo vprašati osebe po njihovem poklicu, •zaigrajo kratke dialoge, •naredijo anketo in izdelajo plakat na temo: toplista poklicev, •uporabljajo 2. sklon (Genitiv) in prihodnjik (Futur). Vsebine Ich will Tennisspielerin werden Dejavnosti •individualno delo – učenec posluša besedilo, bere besedilo v učbeniku ali na učencev spletu ter si ogleda videoposnetek na določeno temo v spletu •individualno delo – učenec prebere navodila k določenim nalogam ali pozorno posluša učitelja pri podajanju navodil za delo pri pouku •individualno in skupinsko – učenec se vključi v pogovor na določeno temo in izraža svoja mnenje •učenec v učbeniku, delovnem zvezku ali na spletu poišče informacije •učenec pri delu uporablja spletni program Nearpod •individualno, delo v paru – učenec poišče informacije v učbeniku ali na spletu •individualno, delo v paru– učenci zaigrajo kratke dialoge in se s kamero posnamejo – posnetke nato predvajajo in pokomentirajo •individualno delo, skupinsko delo – učenec izdela plakat svoje sobe ali skico svojega ali namišljenega kraja •individualno – učenci rešujejo naloge za utrjevanje slovnice v delovnem zvezku in na spletu, kjer lahko pravilnost rešenih nalog sami preverijo (http:// ospitiweb.indire.it/ictavagnacco/deutsch/) •http://www.schubert-verlag.de/aufgaben/uebungen_a2/a2_kap1_berufe. htm. e-vsebine Uporaba spletnega brskalnika, aplikacij, Word, spletnega slovarja PONS, in e-storitve spletnega programa Nearpod, kamere, predvajanje posnetka. Samostojno •učenec neznane besede poišče v spletnem slovarju in si jih izpiše domače delo •učenec rešuje interaktivne naloge v spletu z IKT (e-vsebine in e-storitve) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 143 SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Ich will Tennisspielerin werden Datum 5. 12. 2014 Razred 9. b Tema Ich will Arzt werden Vsebina Ich will Tennisspielerin werden Uvod v sprotno Uporaba tehnologije je vsekakor dodana didaktična vrednost, ki pa jo je pripravo treba skrbno načrtovati. Učencem je omogočeno, da s pomočjo računalnika in raziskovanja na spletu snov bolje razumejo in jim postane zanimivejša. Individualno delo je lažje in je lahko naravnano na tempo posameznega učenca. Operacionalizacija Večino dejavnosti, ki sem jih zastavila, smo izvedli. Nekaj težav smo imeli ciljev iz tematske s snemanjem s kamero na tabličnem računalniku, saj je ta velikokrat priprave »zmrznila«. Zato končnega posnetka nismo oblikovali. Večina učencev je zelo vešča pri uporabi IKT tehnologije. Opazila sem, da ima večina otrok lastne tablične računalnike ali pametne telefone in jim delo z njimi ne predstavlja prevelikega izziva. Učni cilji •Učenci usvajajo novo besedišče, •tvorijo smiselne povedi, •znajo uporabljati spletni slovar oz. aplikacije, •razumejo navodila, •iščejo informacije na spletu, •znajo uporabljati spletni program Nearpod. Metode dela razlaga, razgovor, govorjenje, poslušanje, pisanje, branje zapisovanje, označevanje Oblike dela frontalna oblika, individualno delo Učni pripomočki učni listi, besedilo, raznovrstno slikovno gradivo, računalnik, projektor, tablični računalnik Viri in literatura •www.b-e-r-u-f-e.de •www.kidsweb.de •http://url.sio.si/e5W •http://url.sio.si/e5X Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 144 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Učencem na tablo projiciram sliko. Učenci imajo 3 minute časa, da sliko opišejo. Pri tem si lahko pomagajo s slovarjem na tabličnem računalniku. Učenci nato preberejo svoje opise. NAPOVED ENOTE – učne ure Skupaj z učenci na osnovi opisane slike ugotovimo temo učne ure. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Učencem razdelim listke s QR-kodami. Učence Učenci poskušajo ugotoviti, kateri poklic je pozovem, da vzamejo tablične računalnike predstavljen. Učenci si lahko pomagajo s in zaženejo aplikacijo, ki omogoča branje teh slovarjem na tabličnem računalniku. Posamezni QR-kod. Hkrati si zaženejo aplikacijo s spletnim učenci nato preberejo svoje uganke in povedo, slovarjem PONS ter si nastavijo ciljni jezik. Za kateri poklic so v njih prepoznali. temi kodami so skrite različne uganke. Poklice, ki so jih učenci prepoznali, zapišem Učenci poimenujejo še nekaj najbolj razširjenih na tablo. poklicev ali pa poklice njihovih staršev. Besede zapisujem na tablo. Učence pozovem, da na spletu poiščejo spletni Učenci se prijavijo s pin kodo, ki jo dobijo program Nearpod. S pomočjo programa od učitelja. Učenci si določijo ime. Učenci Nearpod ima učitelj možnost cel čas spremljati rešijo vprašalnik, kjer izbirajo med ustreznimi delo vseh učencev. odgovori. Zadnje vprašanje je odprtega tipa, učenci nanj odgovorijo. Učencem podam navodila za delo. Učenci si Učenci pišejo v zvezek. Učenci po izberejo po 2 poklica, ki ga bodo opisali. Pri dogovorjenem času opišejo enega izmed delu si pomagajo s spletom. Učenci se ponovno poklicev, ki so si ga izbrali in vnesejo v program. prijavijo v program Nearpod z novo pin kodo. Ponovno si določijo ime. Tokrat imajo zapisana vprašanja, ki so jim iztočnice za opis poklicev (Wo arbeitet er/sie?; Was macht er/sie?; Mit wem arbeitet er/sie zusammen?; Was braucht er/sie bei seiner Arbeit?, …). Prav tako imajo zapisani dve spletni strani, s katerima si lahko pomagajo pri opisu izbranih 2 poklicev. Imajo pa možnost obiskati tudi druge spletne strani. NOVE NALOGE Schubert Verlag – izberi ustrezni glagol Ictavagnacco – poimenuj poklic (poimenuj slike) EVALVACIJA URE: Vsi cilji so bili doseženi. Nekaj težav je povzročalo nedelovanje tabličnih računalnikov, zato nekateri učenci niso bili pri uri tako aktivni. Učencem delo z IKT ne predstavlja večjih težav, saj je večina od njih pri delu že zelo veščih in so si pripravljeni pomagati. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 145 11. Naravoslovje Energija – valovanje in zvok Manja Kokalj, OŠ Selnica ob Dravi PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Energija – valovanje in zvok Program Osnovna šola Razred 7. Predmet Naravoslovje Obseg ur 10 ur Obdobje Januar in februar 2015 Cilji sklopa/ •Učenci ponovijo že usvojeno fizikalno znanje iz 6. r. o Soncu, virih energije na teme Zemlji, pridobivanju električne energije in različnih vrstah tokov, varčevanju z energijo in posledicah, •spoznajo valovanje na vodni gladini in pojave, povezane s tem, •spoznajo valovanje na vrvi in dolgi vzmeti, •urijo se v izvajanju poskusov, natančnem opazovanju in interpretaciji rezultatov, •seznanijo se z osnovnimi pojmi, ki so povezani z valovanjem, •ugotovijo, da se z valovanjem prenaša informacija, •spoznajo uporabno vrednost valovanja pri delovanju elektronskih naprav, •razložijo, zakaj je zvok valovanje, •seznanijo se z zgradbo ušesa kot čutila za sluh in sprejemnika zvoka, •prepoznajo nekaj oddajnikov zvoka, •ugotovijo, kako nastane zvok in razložijo, da zvok v zvočilih nastane zaradi tresenja oz. nihanja, •spoznajo, da se zvok prenaša po zraku, vodi in trdnih snoveh, •spoznajo, da ljudje in živali uporabljamo zvok za izmenjavo podatkov (sporazumevanje), •napovedo, kolikšno je naše slušno območje, •urijo se v pozornem poslušanju in prepoznavanju živalskih glasov, •zavedajo se problematike onesnaženja s hrupom, •razumejo pomen in spoznajo načine varovanja okolja pred hrupom ter •razmišljajo, kako lahko sami prispevajo k zmanjšanju hrupa v neposrednem okolju. Vsebine •Energija •Valovanje •Zvok Dejavnosti •Za uvodno motivacijo poslušajo pesem, pogovorimo se o vsebini. učencev •Učenci se razdelijo v 6 skupin. Vsaka skupina si mora na tablicah ogledati določen film (z uporabo slušalk). V skupini se učenci pogovorijo o vsebini filma in bistvenih stvareh, ki jih film prikazuje. •Na tabličnih računalnikih izdelajo miselni vzorec (SimpleMind) – morajo se uskladiti glede vsebine in ga pošljejo v spletno učilnico. •Ob miselnih vzorcih na kratko predstavijo, kar so si ogledali na filmu. •Primerjajo zapise različnih skupin, iščejo podobnosti in razlike ter izražajo svoja mnenja o energiji in ravnanju z njo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 146 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti •Učenci si ogledajo začetek vsakega posnetka. Na tablice (Socrative) zapišejo svojo učencev napoved oz. hipotezo, kaj se bo v nadaljevanju zgodilo. Nato si posnetek ogledajo do konca in ga komentirajo. •Po navodilih izvedejo poskuse: A) kadička z vodo na grafoskopu (metanje kamenčka, trkanje s svinčnikom, plavanje pokrovčka, ovira v kadi …), B) simulacija nastanka valov v steklenici, C) nihanje vrvi in vzmeti. •Ugotavljajo skupne značilnosti valovanj ter razlike med njimi. •Na spletu poiščejo razlago pojmov: valovna dolžina, frekvenca, hitrost, odboj valovanja, krožno, vzdolžno, prečno valovanje, motnja … •V e-učilnici si s pomočjo tablice izdelajo slovarček besed. •Ogledajo si simulacije in animacije vrst valovanj ter nihanja delcev pri valovanju. •V programu Educreations vstavijo slike različnih valovanj, nato zraven zapišejo besede in opise. •Po opazovanju različnih motenj, ki povzročajo valovanja, sklepajo o podatkih o povzročitelju le-teh: ugotovijo, da gre za prenos »informacij«, ki jih lahko zaznavamo prek sluha in vida. •Rešijo interaktivne naloge o valovanju za utrjevanje snovi. •Pogovorimo se o hitrem tehnološkem razvoju na področju prenosa informacij. •Učenci se razdelijo v skupine in vsaka skupina razišče eno področje: •signal pri televiziji in radiu, •mobilni telefoni, •navigacijski sistemi, •optična vlakna, •laserji, •mikrovalovi, •ultrazvok … •Preko programa Linoit pošiljajo slike, nato bodo ob njih poročali. •Ogledajo si posnetek in ob njem ugotovijo, da je zvok res valovanje, ker se širi na vse strani, se odbija od ovir in prenaša energijo. •V programu Educreations si vstavijo sliko ušesa (ki so jo dobili preko AirDropa), nato zraven zapišejo njegove dele in pomen. •Poslušajo različne zvoke in ugotavljajo, v čem so si podobni ali različni, kakšne občutke vzbujajo. •Ogledajo si strune, zvočnike, različna glasbila, glasbene vilice … •Učitelj demonstracijsko izvede nekaj poskusov. Učenci na tablice (Socrative) zapišejo, kaj pričakujejo kot rezultat. Nato posamezni učenec glasuje še za najbolj smiselno izjavo. •Učenci sami po navodilih izvedejo poskuse z nitnim nihalom, ravnilom, balonom, žlico in vrvico, plastenko in cevjo, steklenico, kozarci, gl. vilicami •Zapišejo opažanja in ugotovitve. •Ogledajo si tudi posnetke na spletu. •Sami načrtujejo poskuse, kako bi dokazali prenos zvoka po različnih medijih. Poskuse tudi izvedejo (npr. posodica s folijo in zdrobom, telefon z lončki, lijak s cevjo in budilka …) in jih s tablicami posnamejo. Posnetke obdelajo in jih pošljejo v spletno učilnico. •Ob posnetkih poskuse razložijo. •Ogledajo si submikroskopski prikaz nihanja delcev pri nastajanju in širjenju zvoka. •V tišini opravijo slušni test in ugotovijo, v kakšnem območju zaznavajo tone. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 147 Dejavnosti •Poslušajo posnetke oglašanja živali, jih prepoznajo in vpišejo na tablico učencev v programu Padlet. •Zapise primerjajo med seboj in se pogovorijo o pravilnih rešitvah. •Na spletu poiščejo podatke o hrupu v Sloveniji na spletni strani ARSO. Ogledajo si karte hrupa (pdf) in odgovorijo na vprašanja. •Ob predstavitvi ponovimo znanje o zvoku in razširimo vedenje o hrupu ter njegovih posledicah. •Z uporabo merilnika hrupa na tablici (Noise meter) izmerijo hrup v različnih razmerah, položajih (dB) in nato grafično obdelajo ter prikažejo pridobljene podatke. •Oblikujejo seznam nekaterih ukrepov za zmanjševanje oz. preprečevanje hrupa v SLO in bližnji okolici (zmanjšanje hitrosti vozil, prepoved oddajanja zvočnih signalov, postavitev protihrupnih pregrad ipd) – obliko zapisa izberejo sami. •Rešijo interaktivne naloge o zvoku za utrjevanje snovi. e-vsebine •http://url.sio.si/pesem_energy in •Energija in pridobivanje električne energije http://www.youtube.com/ e-storitve watch?v=C4tVuNssUJ8 •Energija in klimatske spremembe http://www.youtube.com/ watch?v=jBb2kkSmBGQ •Trajnostna energija http://www.youtube.com/watch?v=PnV3QCT5OQA •Obnovljivi viri energije http://www.youtube.com/watch?v=pOsy_3MQVBw •Ekola! Alternativni viri energije http://www.youtube.com/watch?v=qLzgjFq7VP4 •Ekola! Varčevanje z energijo http://www.youtube.com/watch?v=_IqjA-5HpsA •http://url.sio.si/valovi •http://url.sio.si/orkan •http://url.sio.si/cunami •http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/uklon1.html •http://www.nauk.si/materials/4439/out/#state=18 •http://www.physicsclassroom.com/mmedia/waves/lw.cfm •http://www.youtube.com/watch?v=Rbuhdo0AZDU&NR=1 •http://www.youtube.com/watch?v=MoVz2ENJb8M Vzdolžno in prečno valovanje •http://www.youtube.com/watch?v=yd-G6KYwzvA Tipi valov •http://url.sio.si/naloge_valovanje •http://en.linoit.com/ •http://url.sio.si/zvok •http://www.educreations.com/ •http://url.sio.si/zvocni_posnetki •CD Živalolandija (National Geographic) •http://url.sio.si/glasbene_vilice •http://url.sio.si/fiz_poskusi •http://url.sio.si/animacija_sluha_1 •http://url.sio.si/animacija_sluha_2 •http://url.sio.si/slusni_test1 •http://url.sio.si/slusni_test_2 •http://url.sio.si/posnetki1 •http://url.sio.si/posnetki2 •http://url.sio.si/hrup_arso •vprašanja v spletni učilnici •http://url.sio.si/hrup_zdravje •http://url.sio.si/naloge_zvok •http://url.sio.si/naloge_zvok_2 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 148 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Samostojno •Na spletu poiščejo novice in članke, ki so povezani s to temo. domače •Poiščejo in razložijo primere iz vsakdanjega življenja, kjer so prisotni razni valovi. delo z IKT •Razmislijo, kako bi določili hitrost širjenja valovanja na vodni gladini. (e-vsebine •Preberejo si o elektrarnah, ki izkoriščajo energijo plimovanja. Napišejo razlago in in svojo ocenitev. e-storitve) http://url.sio.si/elektrarne_plima •Rešijo naloge o valovanju za utrjevanje snovi. http://url.sio.si/naloge_valovanje_2 http://url.sio.si/naloge_valovanje_3 •Poiščejo zanimivosti in novosti s tega področja. •Preberejo podatke in zanimivosti o zvoku. http://url.sio.si/zanimivosti_zvok •Raziščejo, kaj je odmev in eholokacija. Zapišejo ugotovitve, dodajo slike ali posnetke in vse pošljejo v spletno učilnico. http://eucilnica.os-selnica.si/login/index.php •Rešijo interaktivne naloge o zvoku za utrjevanje snovi. http://url.sio.si/naloge_zvok_3 http://url.sio.si/naloge_zvok_4 SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Energija Datum 27. 1. 2015 Razred 7. b Tema Zvok Vsebina Energija Uvod v sprotno Pri uri bodo učenci z različnimi aktivnimi metodami in uporabo tablic (mini pripravo iPad) ponovili, poglobili in razširili znanje o valovanju – osnovne informacije o valovanju smo obravnavali v prejšnjih urah. V tej blok uri bodo spoznali osnove o zgradbi ušesa, nastanku in širjenju zvoka in hrupu. Pri naravoslovju povezujemo makroskopska opažanja z razlagami dogajanj na submikroskopski ravni. S pomočjo vizualizacije delcev snovi s shemami, modeli, animacijami in simulacijami, kar omogoča predvsem IKT, izboljšamo razumevanje določenih pojmov in pojavov. Z osmišljeno uporabo tablic in vsebin v i-učbeniku učenci lažje in kakovostneje dosegajo nekatere cilje UN, večja je tudi njihova motivacija za delo. Tudi učitelj lahko s pomočjo IKT dobi kakovostno tako ustno kot pisno povratno informacijo o njihovem znanju. Operacionalizacija •Učenci spoznajo zgradbo ušesa in nastanek zvoka v ušesu, ciljev iz tematske •z uporabo i-učbenika usvojijo znanje o zvoku, zvočilih, frekvenci, hitrosti priprave zvoka, hrupu …, •spoznajo, da ljudje in živali uporabljamo zvok za sporazumevanje, •določijo in preverijo svoje slušno območje, •s pomočjo animacij in simulacij na submikroskopskem nivoju spoznajo pomen nihanja delcev pri nastajanju in širjenju zvoka, •s pomočjo aplikacije se naučijo meriti hrup v različnih razmerah, •zavedajo se problematike hrupa in nevarnosti poškodb sluha, •ponovijo že usvojeno znanje o valovanju: lastnosti valovanja, vrste valovanj, razlike med njimi, nihanje delcev, primeri valovanja iz vsakdanjega življenja, •rešujejo naloge v spletni učilnici in i-učbeniku, •s pomočjo tabličnih računalnikov uporabljajo programe Educreation, Padlet, Kliker, SimpleMind in merilec hrupa, •aktivno sodelujejo pri vseh korakih usvajanja novih in utrjevanja že znanih vsebin. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 149 Standardi znanja Učenec zna opazovati, opisovati, primerjati, navesti podobnosti in razlike, izvajati meritve, razložiti opažanja, napovedati hipoteze, oblikovati sklepe in analizirati razlago za določen pojav v okviru tem valovanje in zvok. •Učenec razume, da zvok nastane s tresenjem teles oz. nihanjem delcev in se prenaša od oddajnika do sprejemnika po različnih snoveh v vseh smereh, •pozna pomen zvoka za sporazumevanje in izmenjavo podatkov, •prepozna, kakšne vrste valovanje je zvok in razume potovanje zvoka, •našteje posledice zaradi prevelikega hrupa in pozna zaščito pred njim. Metode dela delo s tabličnimi računalniki, uporaba IKT, m. reševanja problemov, razgovor, pojasnjevanje, poslušanje Oblike dela individualna, frontalna, delo v parih, skupinsko delo Učni pripomočki tablični računalniki (mini iPad), slušalke, i-učbenik NAR7, ppt, glasbila, delovni listi, stenski plakat, model ušesa Priprava na uro •pregled gradiva v i-učbeniku, •poiskati animacije na spletu, •narediti odložišče v spletni učilnici, •naložiti naloge in animacije v spletno učilnico, •pripraviti vprašanja v Klikerju, •izdelati delovni list, •pripraviti ustrezne črke v vrečicah (5 različnih kompletov), •oblikovati 5 skupin Viri in literatura •Chavigny, I. (2007). Poskusi z zvoki. Ljubljana: Tehniška Založba Slovenije. •Larousse, B. (1996). Energija in snov, enciklopedija za mlade. Nova Gorica: Založba Educa. •Šorgo, A. et al. (2013). Aktivno v naravoslovje 2. Ljubljana: DZS. •Walpole, B. (1989). Zvok. Murska Sobota: Pomurska založba. •http://eucbeniki.sio.si/nar7/1221/index.html •https://www.youtube.com/watch?v=pCCcFDoyBxM (pridobljeno 12. 1. 2015) •http://www.youtube.com/watch?v=h5l4Rt4Ol7M (pridobljeno 8. 1. 2015) •http://www.youtube.com/watch?v=H-iCZElJ8m0 (pridobljeno 5. 1. 2015) •http://www.absorblearning.com/media/attachment. action?quick=14y&att=2937 (pridobljeno 15. 1. 2015) •http://www.harcourtschool.com/activity/science_up_close/521/deploy/ interface.html (pridobljeno 12. 1. 2015) •http://www.absorblearning.com/media/attachment. action?quick=8p&att=618 (pridobljeno 15. 1. 2015) •http://eucilnica.os-selnica.si/ (pridobljeno 15. 1. 2015) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 150 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Pozdravi učence, napove cilje ter potek Učenka zaigra na flavto. Drugi poslušajo in današnje ure. izražajo mnenje o razlogih za izbiro takšnega začetka učne ure. NAPOVED ENOTE – učne ure Ob ppt predstavitvi prikaže poskuse, ki smo jih Učenci spremljajo predstavitev in preverijo izvajali pri prejšnjih urah (npr. telefon, glasbene razumevanje poskusov. Nato si ogledajo še vilice, ura, nihanje ravnila, nitno nihalo, zvočne poskuse v i-učbeniku NAR7 (v poglavju Zvok) in cevi, balon, poskusi z vodo ...). jih primerjajo s svojimi poskusi. Svoje razlage poskusov primerjajo z razlagami v i-učbeniku. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Poda navodila za naslednjo nalogo: Pregledajo zgradbo ušesa in razložijo, kako v i-učbeniku21 poiščejo zgradbo ušesa potuje zvok. (poglavje Zaznavanje zvoka, str. 94). S pomočjo projekcije frontalno pregleda V programu Educreation poiščejo sliko ušesa poslane slike in pravilnost zapisov ter jih skupaj in za ponovitev ob njej zapišejo osnovne dele z učenci pokomentira. ušesa. Slike nato pošljejo v odložišče spletne učilnice preko programa Padlet. S pomočjo animacije nastanka zvoka frontalno Ob ogledu posnetka učenci ponovijo, kako projicira posnetek, ki prikazuje, kako slišimo.22 človek sliši. Na svoji sliki na tablici označijo pot nastanka zvoka v ušesu. S pomočjo projekcije frontalno pripravi slušni Pozorno poslušajo test 1 in 2 ter izpolnijo test in poda navodila. prvo nalogo na delovnem listu. Razpravljajo o Test 1: visoke frekvence23 slušnem območju človeka in primerjajo svoje Test 2: nizke frekvence in valovanje24 zaznano območje (s pomočjo testa) s sošolci in s tistim območjem, ki je določeno. Ugotavljajo vzroke za razlike. Razloži delovanje merilnika hrupa in pove Z uporabo merilnika hrupa na tablici (Noise navodilo za meritve. meter dB) izmerijo hrup v različnih razmerah (v popolni tišini, pri ploskanju, kričanju, igranju na bobne …). Rešijo drugo nalogo na delovnem listu. Poda navodilo za delo v i-učbeniku poglavje V i-učbeniku individualno preberejo o hrupu Glasen zvok je lahko nevaren (str. 94).25 in s slušalkami poslušajo posnetke različnih zvokov. Vodi razgovor o prebranem in slišanem. Poda navodilo za delo v spletni učilnici.26 Poda Prijavijo se v spletno učilnico. navodilo za reševanje nalog, ki so v spletni učilnici. Animacijo, ki prikazuje prečno valovanje27, Ogledajo si animacijo in odgovarjajo razloži frontalno vsem. na vprašanja. 21 http://eucbeniki.sio.si/nar7/1221/index3.html 22 https://www.youtube.com/watch?v=pCCcFDoyBxM 23 https://www.youtube.com/watch?v=h5l4Rt4Ol7M 24 https://www.youtube.com/watch?v=H-iCZElJ8m0 25 http://eucbeniki.sio.si/nar7/1221/index3.html 26 http://eucilnica.os-selnica.si/ 27 http://www.absorblearning.com/media/attachment.action?quick=14y&att=2937 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 151 OBRAVNAVA NOVE SNOVI V spletni učilnici pokaže naloge, Razdelijo se v 5 skupin – vsaka skupina izžreba ki jih bodo reševale skupine učencev eno animacijo in s pomočjo tablice odgovori (animacije 1 – 5). Izvede žreb. na zastavljena vprašanja, ki so zapisana pod animacijo. Usmerja učence pri delu, preverja pravilnost Sodelujejo pri pregledu in razlagi rezultatov. odgovorov. Poda navodila za naslednjo dejavnost in razdeli Učenci delajo v parih. Vsak par dobi vrečko, vrečke s črkami, s katerimi bo nastal slovar 18- v kateri so različne črke. Dvojica mora sestaviti tih besed z razlago. dve besedi, ki sta povezani z valovanjem ali zvokom. Besede učenci vpišejo pri tretji nalogi Spremlja delo v parih, po potrebi pomaga, na del. listu in jih drug drugemu razložijo. svetuje. Poda navodilo za reševanje nalog v Individualno rešujejo naloge v i-učbeniku i-učbeniku.28 Pomaga pri reševanju, če je treba, (str. 96, 97). ob koncu analizira pravilnost odgovorov. Na projekciji s pomočjo Klikerja izvede S pomočjo Klikerja odgovarjajo na zastavljena evalvacijo – učencem postavi vprašanja vprašanja in tako izrazijo svoje mnenje o učnih o načinu dela pri uri, vzdušju, vsebini in urah. uporabnosti pridobljenega znanja. NOVE NALOGE Domače delo učencev Na spletu poiščejo podatke o hrupu v Sloveniji na spletni strani ARSO. Ogledajo si karte hrupa in odgovorijo na vprašanja, ki so v spletni učilnici. Rešijo naloge o zvoku na spletni strani http://uciteljska.net/kvizi/HotPot/ni_va/zvok/zvok.htm. V i-učbeniku29 preberejo povzetek (str. 95) in si z metodo, ki jim je najbližja, naredijo zapiske (miselni vzorec s pomočjo SimpleMinda, zapis v zvezek, izpis ključnih besed, oblikovanje pojmovne mape…). EVALVACIJA URE: Dve učni uri sta bili izvedeni po zastavljenih korakih in cilji so bili izvedeni. Učenci so bili ves čas aktivni, saj sem vključila veliko različnih dejavnosti in metod dela. Z veseljem uporabljajo i-učbenik, saj jim je delo z njim zanimivejše kot s klasičnim učbenikom. Vsebino v tem poglavju so ovrednotili kot zelo ustrezno. Nekaj težav sem opazila pri razumevanju prikazovanja animacij, saj si nekateri učenci težko predstavljajo submikroskopski prikaz nihanja delcev. Pri teh nalogah so bili nekateri odgovori napačni ali nepopolni. Pri reševanju nalog v i-učbeniku so bili uspešnejši (večina nalog je bila izbirnega ali dopolnilnega tipa), pomoč in dodatno razlago so nekateri potrebovali le pri računski nalogi. Iz evalvacije učencev je bilo razvidno, da jim je bil način dela pri urah všeč, da so se veliko naučili in pridobili koristno vseživljenjsko znanje. Domačo nalogo je po teh urah opravilo 83,3 % učencev (samo trije niso), od teh se je več kot polovica odločila za različne primere zapisa, kjer so uporabili tablice. Po polletnem spremljanju opravljanja domačih nalog v tem razredu pa sem ugotovila, da mnogo več učencev naredi doma tiste naloge, ki so vezane na uporabo tabličnih računalnikov (v primerjavi s klasičnimi nalogami). Kaj bi izboljšala ali spremenila? •prikaz animacij in simulacij na submikroskopskem nivoju bi izvedla pri usvajanju snovi prej, ne v drugem delu učnih ur, tako bi tudi zmanjšala težave pri razumevanju le-teh; •ko so predstavniki skupin poročali o svojih ugotovitvah, niso vsi učenci poslušali in so jim kasneje nekatere stvari manjkale pri razlagah – uporabila bi drugačen način, metodo dela (npr. sodelovalno učenje), da bi vsi učenci videli in razumeli vse primere; •Kliker sem uporabila za zaključno evalvacijo, morda bi bilo boljše, da bi ga uporabila za preverjanje usvojenega znanja, tako bi dobila popolnejši vpogled v njihovo znanje. 28 http://eucbeniki.sio.si/nar7/1221/index3.html 29 http://eucbeniki.sio.si/nar7/1221/index3.html Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 152 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA: Zvok in valovanje – delovni list ZVOK in VALOVANJE 1. SLUŠNI TEST: zaznal/a sem zvok od ______________ Hz do ________________ Hz. Slušno območje človeka je od ______________ Hz do ______________ Hz. 2. Z merilcem HRUPA bomo izmerili: tišina v razredu __________ dB meja slišnosti 0 dB človeško dihanje 10 dB šepet 20 dB govor 40 dB glasen govor 60 dB prometni hrup 80 dB delovni stroji 100 dB diskoteka 110 dB KAJ JE HRUP? meja bolečine 130 dB reaktivno letalo 150 dB 3. SLOVAR BESED – vpiši besede, ki ste jih sestavili, in zapiši kratko razlago posamezne besede. beseda razlaga Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 153 12. Državljanska in domovinska kultura in etika Finance, delo in gospodarstvo Mojca Verhovnik, OŠ Mislinja PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Finance, delo in gospodarstvo Program osnovna šola Razred 8. razred Predmet Državljanska in domovinska kultura in etika Obseg ur 6 ur Cilji sklopa/ •Učenci spoznavajo vodilne pojme nove učne teme, teme •razvijajo zavedanje o pomenu dela, •ločijo med zasebno in javno lastnino, •razvijajo zavedanje, da moramo skupno lastnino prav tako ceniti in varovati kot svojo lastno, •analizirajo pojem intelektualna lastnina, •seznanijo se z ekonomskimi pojmi: podjetje, delniška družba, dobrina, storitev, lastnik, dobiček, poslovna ideja, začetni kapital …, •ločijo med podjetjem in delniško družbo, •pridobijo osnovne informacije o tem, kako nastane podjetje, •analizirajo pojme poslovna ideja, poslovni načrt, začetni kapital, •spoznajo, kakšen pomen imajo podjetja za razvoj družbe, •pridobijo osnovne informacije o tem, kako država pridobi sredstva za svoje delovanje in za kaj jih porabi, •seznanijo se s shemo gospodarstva, •pridobijo osnovno informacijo o kapitalističnem gospodarstvu, •pridobijo vpogled v zanimanje in odnose, ki vplivajo na delovanje podjetij, •razvijajo sposobnost za razumevanje načela družbene pravičnosti, solidarnosti, •na primerih spoznajo pravico do stavke, •spoznajo zakon o stavki, •spoznajo pojem ekonomske pravice državljanov, •razvijajo stališča v zvezi s socialnimi in ekonomskimi pravicami, •spoznavajo pravico do dela kot temeljno človekovo pravico, •ponovijo, utrjujejo in poglabljajo znanja učnega sklopa. Vsebine •Delo in lastnina •Podjetja in delniške družbe •Kako in zakaj ustanavljamo podjetja •Zakaj plačujemo davke •Ekonomske pravice Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 154 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti •Učenci v spletnem slovarju SSKJ poiščejo pomen besed ekonomija, učencev gospodarstvo, proračun, finance, •na spletnem servisu mojaizbira.si raziščejo informacije, ki so pomembne pri izbiri poklica, •naštejejo predmete, ki so njihova last, •razmišljajo, kaj je naša skupna last, •kritično komentirajo odnos do skupne lastnine (primeri iz šole), •na spletni strani Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-intelektualni-lastnini/ poiščejo definicijo intelektualne lastnine, •naštevajo dobrine, ki jih lahko proizvajamo v podjetjih, •naštevajo storitve in usluge, •v spletnem slovarju SSKJ analizirajo pojme: Dobiček, delnice, kapital, •na spletni strani http://www.hana-ana.si/nastanek-podjetja/ preberejo primer nastanka podjetja, •po skupinah raziščejo svojo poslovno idejo; naredijo poslovni načrt podjetja (s čim se bo podjetje ukvarjalo, lokacija, prostori, stroji, delovna sila, ciljni kupec izdelka ali storitve); izdelajo oglas za svoje izdelke oz. storitve, •kritično razmišljajo o tem, zakaj so podjetja pomembna za širšo družbo, •naštejejo, kdo vse bi imel koristi od njihovega (namišljenega) podjetja, •razmišljajo o družinskem proračunu: kaj so prihodki, odhodki, kako lahko sami prispevajo k uravnoteženemu družinskemu proračunu, •spoznanja iz družinskega proračuna prenesejo na državni proračun, •naštevajo vire, iz katerih država dobi sredstva za svoje delovanje, •rešujejo učni list: Plačilni list, •naštevajo, kaj vse spada h gospodarstvu, •na spletni strani http://sl.wikipedia.org poiščejo razlago pojma kapitalizem, •naštevajo, kakšna zanimanja vodijo delodajalce in lastnike ter kakšna so zanimanja zaposlenih, •kritično analizirajo medsebojno odvisnost med delojemalci in delodajalci, lastniki in delavci, •naštevajo vzroke za konflikte med delodajalci in delojemalci, •razmišljajo o tem, kako bi lahko te konflikte medsebojno odgovorno reševali, •na spletu poiščejo aktualni primer stavke delavcev v slovenskem podjetju, •raziščejo vzroke za stavko, zahteve delavcev, zahteve delodajalcev…, •na spletu poiščejo zakon o stavki, •obnovijo 2. člen Ustave RS Slovenija pravna in socialna država, •poiščejo opredelitev ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, •kritično razmišljajo o tem, zakaj je pravica do dela posebej izpostavljena v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, •ponovijo pridobljeno znanje, •utrjujejo nove pojme, •utrjujejo ključne besedne zveze učnega sklopa. e-vsebine •Osnovna IKT znanja za iskanje, shranjevanje in izmenjavo informacij. in e-storitve •Uporaba IKT za izmenjavo informacij z drugimi ustanovami. •Zavedanje, da ne morem zaupati vsem vsebinam. •Osnovna uporaba spletnega brskalnika. •Zavedanje, da so nekatere vsebine avtorsko zaščitene. Samostojno •Na spletu ali v drugih medijih poiščejo aktualne primere neustreznega domače delo odnosa do skupne lastnine (vandalizem). z IKT (e-vsebine •Na spletnem portalu http://www.bizi.si poiščejo podjetje, osnovno in e-storitve) dejavnost, število zaposlenih, kdo je direktor, kakšen osnovni kapital ima družba… •Obiščejo lokalno podjetje in pridobijo osnovne informacije o njem: •Ime, sedež, število zaposlenih, osnovna dejavnost. •Pripravijo seznam sprememb v lastni porabi in lastnem načinu življenja, s katerimi lahko znižajo družinske odhodke. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 155 Delo in lastnina Mojca Verhovnik, OŠ Mislinja SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Delo in lastnina Datum 27.11.2014 Razred 8. b Tema Finance, delo in gospodarstvo Vsebina Delo in lastnina Operacionalizacija Vsebinski/deklarativni cilji: ciljev iz tematske •Učenci spoznavajo pojme, povezane z ekonomskimi pravicami: delo, priprave lastnina, gospodarjenje, •razlikujejo med pojmi javna, zasebna, intelektualna lastnina, •spoznavajo povezanost med delom, lastnino in potrebami človeka kot individualnega in družbenega bitja. Proceduralni cilji: •ozaveščajo razloge za neločljivo povezanost men delom in lastnino, •razvijajo zavedanje o posledicah negospodarnega ravnanja z lastnino, •razvijajo stališča v zvezi z ekonomskimi pravicami. Odnosni cilji: •razvijajo odnos do skrbnega ravnanja z lastnino, •razvijajo zavedanje o gospodarnem odnosu do prihodkov in porabe, •razvijajo zavedanje o pomenu ekonomskih pravic za položaj posameznika in družbe. Metode dela razlaga, vodeni dialog, diskusija v paru/skupini in nevihta možganov Oblike dela frontalna, individualna, delo v dvojicah in v skupinah. Učni pripomočki •i-tabla •tablični računalnik Medpredmetne Fizika (delo in energija) povezave Viri in literatura •Karba,P. et al. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. •Karba,P. et al. (2013). Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi. Državljanska in domovinska kultura in etika. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. •Bezjak S., Čepič Vogrinčič M., Klemenčič E., Kovač B. (2013). Državljanska in domovinska kultura ter etika. Ljubljana: i2 d.o.o. •Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 68/06 z dne 30. 6. 2006 •http://sl.wikipedia.org/wiki/Delo (27.11.2014) •http://www.uil-sipo.si/ (27.11.2014) •http://www.us-rs.si/media/ustava.republike.slovenije.pdf(27.11.2014) •http://www.fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf (27.11.2014) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 156 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Ob pomoči vprašanj vodi pogovor, ob katerem Prikličejo/ozavestijo vedenje o tematiki. nastaja tabelska slika. Kaj vse delamo? Pri katerih dejavnostih Naštevajo, kaj vse je delo (pri katerih porabljamo svojo energijo? dejavnostih potrebujemo energijo): učenje, branje, pospravljanje, rekreacija, služba ...; Zakaj delamo, kakšne so ugodne posledice Razmislijo in naštevajo, kakšne so ugodne našega dela? ‘posledice’ njihovega dela: znanje, splošna razgledanost, sprostitev …(dopolnjujemo tabelsko sliko). Katera oblika dela je za odraslega posameznika najbolj pomembna? Premislijo in povedo. NAPOVED ENOTE – učne ure Poveže spoznanja s tabelske slike z definicijo Predlagajo pojme za zapis. dela. Kaj nam delo omogoča? Ugotovimo, da človek z delom: •pridobiva dobrine, •zadovoljuje duhovne in fizične potrebe, •izdeluje orodja, •pridobiva prihodke (kupuje dobrine, skrbi za zadovoljevanje potreb …) Za odrasle je najpomembnejša posledica dela plačilo oz. dohodek. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Dopolnjuje tabelsko sliko Razmislijo in poimenujejo vire prihodkov: plača, Kaj vse sestavlja družinske prihodke? štipendija, otroški dodatek, pokojnina, socialni Zakaj vse porabimo družinske prihodke? dodatek … Ločimo nujne (zadovoljijo osnovne življenjske Iz izkušenj sklepajo, za kaj vse se porabijo potrebe) in nadstandardne dobrine (niso nujne družinski prihodki: plačilo računov, nakup za preživetje). oblačil in obutve, idr. Opredeli pojme zasebna, javna, intelektualna Naštevajo stvari, ki so njihova last in lastnina. poimenujejo stvari v okolju, ki so last nas vseh. Seznani učence s členi Ustave RS, ki opredeljujejo pravico do zasebne lastnine ter ekonomske pravice. Pove, da je pravica do lastnine ena temeljnih ekonomskih pravic državljanov. 33. člen (pravica do zasebne lastnine in Ob uporabi e-tablice na spletni straneh http:// dedovanja) - Zagotovljena je pravica do zasebne www.us-rs.si/media/ustava.republike.slovenije. lastnine in dedovanja. pdf (27.11.2014) poiščejo 33. člen ustave RS, ga preberejo in na primeru razložijo s svojimi besedami. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 157 OBRAVNAVA NOVE SNOVI Opozori na pomen varovanja javne lastnine. V paru diskutirajo o odnosu do lastne Razvija zavedanje, da je javno naše, in da z in intelektualne lastnine. uničevanjem javnega delamo škodo tudi sebi. Intelektualna lastnina: patenti, modeli, znamke, Ob uporabi e-tablice na spletni strani Urada avtorske in sorodne pravice. Republike Slovenije za intelektualno lastnino poiščejo, kaj vse je intelektualna lastnina ter Definira intelektualno lastnino kot stvaritev definicijo intelektualne lastnine. ali rezultat, ki je plod intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem, Po skupinah se podrobneje seznanijo s štirimi umetniškem in izumiteljskem področju. kategorijami intelektualne lastnine in poiščejo primere. Osvetli pomen varovanja intelektualne lastnine. Utemeljijo, zakaj je pomembno, da pri citiranju Poudari, da je intelektualna lastnina posebne odlomka knjige, spletne strani … navedemo vir. vrste zasebna lastnina, ki pa je namenjena javni uporabi, a ne brez dovoljenja avtorja, izumitelja. Ob uporabi e-tablice na spletu poiščejo kaj so APA standardi in čemu služijo; http://www. fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf Učence spodbuja k razmišljanju o pomenu dela. Razmišljajo in navajajo, zakaj je delo, poleg Širi zavedanje, da vrednost dela in zaposlitve zaslužka, ki ga z delom dobimo, še pomembno. ni samo v plačilu, ki ga prejmemo, ampak delo pomeni tudi uresničevanje poklicnih želja in ciljev ter lastnih potencialov, je način preživljanja časa, daje občutek pomembnosti. Zato je pomembno, da svoj poklic izberemo premišljeno. O pomenu pravice do dela govori tudi Ustava Z uporabo e-tablice na spletu poiščejo ustavo RS. Učitelj opozori na 30., 49. in 70. člen Ustave in omenjene člene. RS (svoboda dela): zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Prikaže dejavnike, ki pomembno vplivajo na Naštevajo dejavnike, ki so pomembni pri vpisu izbiro poklica! Ugotovimo, da so pomembna v srednje šole. naša zanimanja, naše osebnostne lastnosti, Ob uporabi e-tablice obiščejo spletno stran sposobnosti, spretnosti in veščine, delovne http://www.mojaizbira.si/. Raziščejo, katere navade in tudi družbene potrebe. informacije lahko na tej spletni strani pridobijo. Učencem prikaže delo kot fizikalno količino, ki Več o delu kot fizikalni količini bodo povprašali je merljiva. Definira delo kot fizikalno količino. učitelja fizike. Zapiše formulo dela A = F x s, izpostavi enoto J (joule), ki je tudi enota za energijo. Delo je povezano s porabo energije. NOVE NALOGE Pripravi spletni kviz. Rešujejo spletni kviz ob uporabi e-tablice. Domače delo: registrirajo se v spletni aplikaciji Mojaizbira in kritično analizirajo rek 'Denar je sveta vladar'; Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 158 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve PRILOGA 1: Tabelska slika DELO ‘POSLEDICA DELA’ branje, učenje, pisanje znanje obiranje jabolk, sekanje drv, hrana, toplota delo za zaslužek, zaslužek rekreacija, sprostitev pomoč ljudem, živalim … druženje DELO à PRIHODEK à LASTNINA redna plača, Oblačila, zaposlitev, stanovanje, avto, slika, voda, šolska stavba … honorarno delo, štipendija, študentsko delo pokojnina, … preživnina … Samorefleksija učitelja in učenca Učitelj •Ali sem uspela aktivirati vse učence? •Ali sem z načrtovanimi metodami in oblikami dela uspela realizirati zastavljene cilje? •Kaj bi v bodoče spremenila in zakaj? Učenec •Kaj sem že vedel? •Kaj sem se naučil novega? •Kaj se mi je najbolj vtisnilo v spomin? •Pri čem bom novo znanje lahko uporabil? •Kakšen je moj odnos do lastnine in do dela? Ga želim izboljšati? Kako lahko to storim? Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 159 PRILOGA 2: Spletni kviz 1. Zakaj je delo za človeka tako zelo pomembno? •pridobiva dobrine, •zadovoljuje fizične in duhovne potrebe, •izdeluje orodja, •zasluži prihodek, ki omogoča njegovo lastno preživetje in preživetje družine, •razvija svoje lastne potenciale, •uresničuje svoje poklicne cilje, •razvija občutek lastne vrednosti, •prispeva k blagostanju v skupnosti. 2. Delo in lastnina sta neločljivo povezana. Utemelji! S prihodki od dela posameznik kupuje dobrine, ki so njegova lastnina. 3. Zbirka mojih pesmi je zasebna lastnina. Če nekdo objavi mojo pesem, ne da bi me navedel kot avtorja, je to kršitev avtorskih pravic. 4. Pravico do zasebne lastnine ščiti tudi najpomembnejši splošni pravni akt naše države, to je Ustava RS. Pravica do zasebne lastnine je ena pomembnejših ekonomskih pravic. 5. Ceste, šole, parki, parkirišča, kulturni domovi, ki so last nas vseh, so javna lastnina. 6. Intelektualna lastnina je stvaritev ali rezultat, ki je plod intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem, umetniškem in izumiteljskem področju. 7. 49. člen Ustave RS opredeljuje svobodo dela. Kaj ta člen ustave pomeni? Pomeni, da si vsak človek svobodno izbira zaposlitev in da za vse ljudi veljajo enaki pogoji za pridobitev zaposlitve. 8. V Splošni deklaraciji človekovih pravic je posebej omenjena tudi pravica do dela. Zakaj je ta človekova pravica tako pomembna? Večina ljudi se lahko preživlja le s plačilom, ki ga prejemajo od dela. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 160 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve 13. Kemija Delci (gradniki ) snovi Branka Klemenčič, Gimnazija Novo mesto PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Delci (gradniki ) snovi Program Splošna gimnazija Razred 1. a Predmet Kemija Obseg ur 13 ur Cilji sklopa/ •Dijaki opredelijo delce v atomu ter usvojijo pojma relativna atomska masa in teme izotop, •razumejo pomen zgodovine razvoja (raziskovanja) zgradbe atoma v povezavi z razvojem znanosti, •spoznajo orbitale in razporeditev elektronov po energijskih ravneh oziroma orbitalah v atomih in ionih reprezentativnih elementov, •razumejo soodvisnost med položajem elementa v PSE in zgradbo njegovega atoma, •razumejo nastanek ionov in se seznanijo s pojmom ionizacijska energija, •izračunajo relativno atomsko maso elementa na podlagi izotopske sestave in relativnih mas posameznih izotopov, •prepoznajo vzorec spreminjanja prve ionizacijske energije elementov po periodah in skupinah, •razumejo periodično spreminjanje lastnosti reprezentativnih elementov, •»procesirajo« (uporabljajo) podatke iz različnih virov in operirajo s simbolnimi zapisi pri določanju zgradbe atoma, •zavedajo se soodvisnosti zgradbe in lastnosti snovi oziroma njihove uporabe, •poglabljajo poznavanje lastnosti nevarnih snovi, njihovo označevanje in ravnanje z nevarnimi snovmi. Vsebine •Zgradba atoma •Izotopi •Elektronska ovojnica •Ioni •Rokovanje z gorilnikom; Plamenske reakcije; Spektri žlahtnih plinov •Periodni sistem elementov •Periodične lastnosti elementov. •Poimenovanje delcev snovi •Poimenovanje binarnih spojin •Utrjevanje snovi Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 161 Dejavnosti •Nevihta možganov (ponavljanje pojmov). učencev •Spremljanje razlage s pomočjo dopolnjenega gradiva: Zgradba atomov http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=1486. •Ustvarjanje zapiskov. •Urjenje s pomočjo gradiva: http://www.jutro.si/datoteke/naloge/as201/delci_v_atomu.html. http://www.jutro.si/datoteke/naloge/as201/izotopi.html •Spremljanje razlage s pomočjo gradiva. Orbitale: http://www.chemtube3d.com/orbitals-s.htm •Delo z e-gradivom Sestavni deli atoma •Urjenje s pomočjo zbirke nalog. •Preverjanje predznanja z e-gradivom: http://www.jutro.si/datoteke/naloge/as201/ioni.html •Spremljanje demonstracijskega eksperimenta. •Samostojno izvajanje laboratorijske vaje. •Ustvarjanje fotografij za laboratorijsko poročilo. •Oblikovanje sklepov. •Zapisovanje elektronskih konfiguracij elementov istih skupin. •Primerjanje elektronske konfiguracij elementov iste periode.. •Urjenje s pomočjo zbirke nalog. •Zapisovanje formul oksidov, halogenidov in vodikovih spojin. •Preverjanje znanja s pomočjo kviza v spletni učilnici. •Delo z interaktivnim PSE dostopnim na http://www.rsc.org/periodic-table. •Poročanje in oblikovanje sklepov. e-vsebine •Uporaba e-gradiva. in e-storitve •Uporaba tabličnega računalnika. •Uporaba i-table. •Uporaba spletne učilnice. (povezave na gradiva, uporabljena pri pouku). •Uporaba tabličnega računalnika (fotoaparat, urejevalnik besedil, urejevalnik fotografij). Samostojno •Preverjanje predznanja s pomočjo kviza v spletni učilnici. domače delo •Proučevanje zgodovine z IKT (e-vsebine •Atomske teorije s pomočjo gradiva: http://prezi.com/ws-cvgmadfwd/history- in e-storitve) of-the-atomic-theory/ •Izpisovanje pomembnejših dogodkov. •Pregled e-gradiv: http://chemistry.bd.psu.edu/jircitano/periodic4.html http://kaffee.50webs.com/Science/labs/Chem/Lab-Flame.Tests.html http://www.800mainstreet.com/spect/emission-flame-exp.html http://www.chm.bris.ac.uk/webprojects1997/RebeccaH/ http://www.800mainstreet.com/spect/emission-flame-exp.html#Anchor-tubes http://www.itp.uni-hannover.de/~zawischa/ITP/atoms.html •Priprava na laboratorijsko vajo – gradivo v spletni učilnici. •Izdelava laboratorijskega poročila in oddaja v spletno učilnico. •Urjenje s pomočjo e-gradiva: http://www.jutro.si/datoteke/naloge/as201/elektronska_konfiguracija.html http://www.jutro.si/datoteke/naloge/as401/elementi.html http://www.jutro.si/datoteke/naloge/as401/osnove.html http://www.jutro.si/datoteke/naloge/as401/binarne_spojine.html •Delo z interaktivnim PSE dostopnim na http://www.rsc.org/periodic-table. •Delo z e-gradivom: http://www.chemgeneration.com/si/marie- curie/%C5%BEivljenje-in-delo-marie-curie.html – skrajšan naslov: http://url. sio.si/caY Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 162 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Delci snovi - preverjanje in utrjevanje znanja Datum 19. 12. 2014 Razred 1. a Tema Delci snovi Vsebina Preverjanje in utrjevanje znanja Uvod v sprotno V ospredju je preverjanje in utrjevanje znanja za učni sklop Delci snovi. pripravo V prvem delu učne ure smo ponovili s pomočjo e-prosojnic osnovne pojme, nato so dijaki reševali kviz v spletni učilnici. V razgovoru smo skupaj pregledali njihove rezultate. Uporaba kviza v spletni učilnici za preverjanje znanja omogoča pridobitev hitre in povratne informacije o znanju oz. predznanju dijakov tako za učitelje kot za dijake, zato tovrstno preverjanje pogosto uporabljam (za domače delo in pri pouku). Prednost vidim v tem, da lahko spremljam napredek dijaka, saj so rezultati preverjanj vedno pri roki in lahko glede na to tudi načrtujem in usmerjam učni proces. V drugem delu so v skupinah z uporabo interaktivnega PSE Royal Society of Chemistry oblikovali odgovore na problemska vprašanja. V današnjem času so dijakom dostopni številni spletni viri, ki so lahko zanesljivi, lahko pa so tudi zavajajoči. Pri tem je pomembna učiteljeva naloga, da dijake usmerja k izbiri kakovostnih in zanesljivih spletnih virov. Periodni sistem elementov (v klasični in interaktivni obliki) je ključni pripomoček, s katerim dijaki pridobivajo kemijsko znanje. Periodni sistemi elementov v interaktivni obliki pa omogočajo hiter dostop do zanesljivih dodatnih informacij o elementih in njihovih spojinah. Pri tej enoti sem uporabila PSE Royal Society of Chemistry, ki poleg osnovnih podatkov o elementih vključuje tudi videoposnetke, podkaste, zgodovino, spremljanje lastnosti pri različnih pogojih … in je po mojem mnenju v tem trenutku eden izmed najboljših interaktivnih periodnih sistemov. Učni cilji •Dijaki razumejo soodvisnost med položajem elementa v PSE in zgradbo njegovega atoma, •razumejo nastanek ionov in razumejo pojem ionizacijska energija, •prepoznajo vzorec spreminjanja prve ionizacijske energije elementov po periodah in skupinah, •razumejo periodično spreminjanje lastnosti reprezentativnih elementov, •»procesirajo« (uporabljajo) podatke iz različnih virov in operirajo s simbolnimi zapisi, •zavedajo se soodvisnosti zgradbe in lastnosti snovi oziroma njihove uporabe. Metode dela razgovor, delo z e-gradivi Oblike dela frontalna, skupinska, individualno delo Učni pripomočki •Prosojnice za i-tablo, •kviz v spletni učilnici, •gradivo, dostopno v spletni učilnici, •interaktivni Periodni sistem elemnetov Royal Society of Chemistry http:// www.rsc.org/periodic-table. Viri in literatura •Smrdu A., Kemija, snov in spremembe 1, učbenik za kemijo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana, Jutro, 2009. •Bukovec N., Kemija za gimnazije 1, učbenik za 1. Letnik gimnazij. Ljubljana, DZS, 2009. •Godec A., Leban I., Atomi in molekule, učbenik za kemijo v gimnaziji. Ljubljana, Modrijan, 2009. •Cebin N., Ocepek-Predan M., Prašnikar M., Atomi in molekule, laboratorijske vaje za kemijo v gimnaziji. Ljubljana, Modrijan, 2009 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 163 POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA S pomočjo prosojnic in metode razgovora dijake Sodelujejo in odgovarjajo na vprašanja. spodbuja k ponovitvi dejstev, ki so jih spoznali v pretekli uri. Poda kratka navodila o delu v spletni učilnici. Sledijo navodilom in se vpišejo v spletno učilnico Samostojno rešujejo naloge v kvizu Spremlja delo dijakov. spletne učilnice. Preveri rezultate spletnega kviza. Vodi razgovor Aktivno sodelujejo v vodenem razgovoru o rezultatih, najpogostejših napakah. (Priloga 2) in ob tem analizirajo svoje rešitve ter rezultate. Pozove dijake, da doma ponovno rešijo naloge, ki so jih napačno rešili. NAPOVED ENOTE – učne ure Napove cilje ure. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Poda kratka navodila za skupinsko delo Spremljajo navodila in se razporedijo v skupine. z interaktivnim periodnim sistemom. V skupini iščejo v danem viru podatke Spremlja in usmerja delo dijakov. za odgovor na izbrano vprašanje: 1. Kako se spreminjata Ttal in Tvr alkalijskih kovin po skupini navzdol? 2. Kako se spreminjata Ttal in Tvr halogenih elementov po skupini navzdol? 3. Kako se spreminja gostota alkalijskih kovin po skupini navzdol? 4. Izpišite vrednosti prve ionizacijske energije alkalijskih kovin. Katera alkalijska kovina je po vašem mnenju najbolj reaktivna? Utemeljite izbiro. 5. Katere elemente je dokazal in opisal Sir Humphry Davy? S pomočjo prosojnic in glede na poročanje V skupini skozi diskusijo glede na pridobljene skupin vodi razgovor o zakonitostih periodnega podatke iz vira skupaj oblikujejo oddogovor na sistema elementov. vprašanje. Skupine predstavijo odgovore na vprašanja. Vodi razgovor za oblikovanje skupnih Glede na poročanje skupin skozi in v skladu ugotovitev. z vodenim razgovorom oblikujejo skupne oblikujejo ugotovitve o zakonitosti periodnega sistema. NOVE NALOGE Poda domačo nalogo. Zapišejo domačo nalogo: 1. Kako se spreminjata Ttal in Tvr ostalih kovin Dijaki naj si pomagajo z gradivom dostopnim v PSE? na skrajšanem url naslovu: http://url.sio.si/caY 2. Kako se spreminja gostota kovin v PSE? 3. Kdo je bila Marie Curie? Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 164 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Povezovanje delcev Barbara Lešnjek, OŠ Odranci PRIPRAVA NA TEMATSKI OZ. UČNI SKLOP Naslov Povezovanje delcev Program Osnovna šola Razred 8. razred Predmet Kemija Obseg ur 12 ur Obdobje Oktober – november Cilji sklopa/ •Dobijo povratno informacijo o naučenem. teme •Na preprostih primerih razlikujejo med nastankom ionske vezi/ionske spojine (kristala) in kovalentne vezi/molekule. •Na preprostih primerih razlikujejo med polarno in nepolarno kovalentno vezjo. •Ocenijo znanje in ga ovrednotijo. •Ponovijo vse o ionih in nastanku ionske vezi. •Preverijo in kritično ovrednotijo pridobljeno znanje. •Razlikujejo med (ne) polarnostjo vezi in (ne)polarnostjo molekule. •Razumejo nastanek ionske vezi. •Razumejo nastanek kovalentne vezi (enojne, dvojne in trojne) in s tem zgradbo preproste molekule. •Razumejo soodvisnosti zgradbe in lastnosti snovi oziroma lastnosti in uporabe snovi. •Razvijajo sposobnost opazovanja in uporabljajo eksperimentalno-raziskovalni pristop. •Spoznajo, katero vsebino morajo še dodatno utrditi in ponoviti. •Uporabljajo različne modele, animacije in submikroskopske prikaze in razvijajo prostorske predstave. •Znajo na podlagi kemijske zgradbe primerjati izbrane lastnosti ionskih snovi z lastnostmi kovalentnih spojin. •Znajo zapisati formule preprostih spojin z ionsko vezjo. Vsebine •Ionska vez •Ionske spojine in ionski kristali •Kovalentna vez •Polarnost in nepolarnost molekul •Izbrane lastnosti ionskih in kovalentnih spojin Dejavnosti •Možganska nevihta – Natrijev klorid. učencev •V i-učbeniku Kemija 8 (v nadaljevanju i-učbenik) si ogledajo videoposnetek poskusa nastanka kuhinjske soli, opišejo reaktante in produkte po skupinah v dokumentih v oblaku. •Rešijo vajo v e-učbeniku (str. 63). •Ponovimo o nastanku ionov. Učenci v- e učbeniku (str. 64) preberejo besedilo in rešijo delovni list. •V i-učbeniku si ogledajo animacijo nastanka ionske vezi (str. 66) in po skupinah v aplikaciji Padlet napišejo odgovore na vprašanja. •Sodelujejo v problemskem razgovoru o razlagi ionske vezi na primeru natrijevega klorida. •Rešujejo vaje za utrjevanja v i-učbeniku (str. 69). •Ponovimo snov prejšnje ure. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 165 Dejavnosti •Učenci rešujejo vaje v e- učbeniku (str. 70). učencev •Ogled animacije nastanka kristala natrijevega klorida. •Poskus: Topnost trdnih snovi v različnih topilih (natrijev klorid, sladkor, žveplo, jod v vodi in cikloheksanu). •Izvajanje poskusa, opazovanje, beleženje in diskusija. •Urijo se v zapisovanju formul enostavnih spojin z ionsko vezjo. •Reševanje vaj na i-tabli. •Rešujejo vaje na spletni strani e- kemija v 8. razredu (http://ekemija.osbos. si/e-gradivo/4-sklop/vaja_45.html). •Delajo v skupinah. V aplikacijo Padlet napišejo nastanek ionske vezi na primeru natrijevega klorida in odgovorijo na vprašanja. •Poslušajo šalo. V besedilu poiščejo določene črke in pridejo do vsebine učne ure. Naslov učne ure napišejo v aplikacijo Padlet in v zvezek. •V i-učbeniku si ogledajo animacijo nastanka ionske in kovalentne vezi. •Ugotovitve o nastanku kovalentne vezi skupine napišejo v aplikaciji Padlet. •Učenci v i-učbeniku preberejo o kovalentni vezi v molekuli vodika, kisika, vodikovega klorida, dušika. •V vsaki skupini so štirje učenci. Učenci z učnimi težavami si preberejo o molekuli vodika, ostali učenci pa si razdelijo molekule, vsak učenec naredi primer nastanka kovalentnih vezi za eno molekulo. •Učenci s pomočjo i-učbenika rešujejo delovni list (vsak svoj primer). •Vsak učenec sestavi model svoje molekule. •Učenci sošolcem v svoji skupini razložijo nastanek kovalentne vezi na primeru svoje molekule (sošolcem pokažejo tudi animacijo nastanka vezi, ki je prikazana v e učbeniku), ostali poslušajo razlago in izpolnjujejo primere na delovnem listu. •Skupine poročajo tako, da na i-tabli prikažejo nastanek kovalentne vezi za določeno molekulo. •V skupinah sestavijo model molekule klora in rešijo nalogo na delovnem listu. Poročajo ob i-tabli. •Rešujejo vaje v i-učbeniku. •S pomočjo i-učbenika odgovorijo na uvodno vprašanje »Kaj je pol in kaj dipol?«. •Delo v skupinah. •Učenci delajo v štirih skupinah. Vsaka skupina dobi eno molekulo (vodik, vodikov klorid, metan in voda). V i-učbeniku preberejo o nepolarnih in polarnih vezeh ter polarnih in nepolarnih molekulah. Sestavijo model molekule. •Vsaka skupina pri i-tabli razloži sošolcem o polarnosti/nepolarnosti kovalentne vezi in o polarnosti in nepolarnosti molekule. Ostali učenci poslušajo, sestavijo model molekul in rešujejo delovni list. •Poslušajo razlago učitelja in sodelujejo v razgovoru. •Rešujejo vaje za utrjevanje v i-učbeniku na strani 86 in 87. •V programu Hot Potatoes za ponovitev rešijo križanko o kovalentni vezi. •Kaj vemo o soli in sladkorju? Ali ju res dobro poznamo? Učenci po skupinah v dokumentih v oblaku napišejo vse, kar vedo o soli in sladkorju. •Skupinsko eksperimentalno delo. •Vsaka skupina dela določen eksperiment (taljenje kuhinjske soli in sladkorja, topnost kuhinjske soli in sladkorja, električna prevodnost kuhinjske soli in sladkorja). Skupine krožijo tako, da vsi učenci naredijo vse eksperimente. •Učenci opažanja in ugotovitve napišejo na delovni list. •Katera snov se nahaja v izparilnici? Skupine s pomočjo eksperimenta, ki si ga izberejo, določijo, kakšno snov imajo v izparilnici (ionsko ali kovalentno). •V dokumentu v oblaku napišejo spoznanja o lastnostih soli in sladkorja. •Skupine poročajo ob projekciji skupne tabele v dokumentu v oblaku. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 166 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Dejavnosti •Razlaga in razgovor s pomočjo učitelja. učencev •Pišejo pisno preverjanje znanja. •Pišejo pisno ocenjevanje znanja. •Analiza pisnega ocenjevanja znanja. •Analiza nalog testa. e-vsebine •Delo s tabličnim računalnikom. in e-storitve •Delo z dokumenti v oblaku. •Delo s Padlet aplikacijo. •Delo v programu Hot Potatoes. •Delo z i-tablo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 167 Kovalentna vez Barbara Lešnjek, OŠ Odranci SPROTNA UČNA PRIPRAVA NA POUK Naslov Kovalentna vez Datum 21. 10. 2014 Razred 8. razred Tema Povezovanje delcev Vsebina Kovalentna vez Uvod v sprotno Kemijske vezi (ionska in kovalentna), njihov nastanek in vpliv na lastnosti pripravo spojin, so za učence zelo abstraktne in si jih težko predstavljajo in razumejo. V i-učbeniku so animacije, ki nastanek kemijskih vezi prikazujejo na submikroskopskem nivoju (nivo delcev), kar učitelju omogoča lažjo in nazornejšo razlago z vključevanjem dejavnosti za učence, ki zahtevajo njihovo aktivno sodelovanje. V uvodu strnjene učne enote Kovalentna vez smo z učenci najprej ponovili zgradbo natrijevega klorida. Učenci so si ogledali animacijo zgradbe natrijevega klorida in posnetek poskusa nastanka natrijevega klorida v laboratoriju. V nadaljevanju so učenci po skupinah v aplikacijo Padlet napisali kako nastane ionska vez ter odgovorili na vprašanja. V vodeni diskusiji smo skupaj oblikovali razlago za nastanek ionske vezi. S pomočjo šale, ki je bila napisana na i-tabli in na njihovih listih, so ugotovili naslov učne enote. Naslov so napisali v zvezek in aplikacijo Padlet. Na i-tabli so si učenci ogledali animacijo nastanka ionske in kovalentne vezi. Ugotavljali so razlike in o tem debatirali. Ugotovitve o nastanku kovalentne vezi so napisali v aplikaciji Padlet. V jedru učne enote so si učenci v skupinah razdelili delo. Vsak učenec je s pomočjo i- učbenika moral ugotoviti, kako nastane vez med atomi v molekuli, ki si jo je izbral (molekula vodika, kisika, dušika in vodikovega klorida), rešiti delovni list in sestaviti model molekule. Nato so učenci razložili svoj primer sošolcem, ki so morali ob razlagi reševati delovni list. Učenci so si pri delu pomagali z animacijami v i-učbeniku. Skupine so nato poročale ob i-tabli, vsaka skupina je razložila nastanek kovalentne vezi za določeno molekulo. Pri tem je sledila še učiteljeva razlaga in diskusija z učenci. Za ponovitev in utrditev so učenci rešili vaje v i-učbeniku in se v skupini še enkrat pogovorili, kako vidijo in razumejo nastanek enojne, dvojne in trojne vezi. Operacionalizacija S pomočjo IKT tehnologije (npr. animacij na nivoju delcev) imajo učenci ciljev iz tematske boljšo predstavo nastajanja kemijskih vezi na nivoju delcev in s tem lažje priprave razvijajo prostorske predstave. Učni cilji •Razumejo nastanek kovalentne vezi (enojne, dvojne in trojne) in s tem zgradbo preproste molekule. •Na preprostih primerih razlikujejo med nastankom ionske vezi/ionske spojine (kristala) in kovalentne vezi/molekule. •Uporabljajo različne modele, animacije in submikroskopske prikaze in razvijajo prostorske predstave. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 168 Tematske in sprotne priprave učiteljev, ki so v pouk uvajali e-vsebine in e-storitve Metode dela ustna razlaga, razgovor, delo z besedilom, delo z e učbenikom, demonstracija, laboratorijsko delo, delo z modeli, mikroskopiranje, metoda grafičnih del Oblike dela frontalna, skupinsko delo, individualno delo, delo v dvojicah. Učni pripomočki i-tabla, grafoskop, računalnik in projektor, tablični računalnik, plakat, mikroskop, i-učbenik, delovni zvezek, delovni list, leksikon, kemijski modeli, kemikalije Viri in literatura •A., Gabrič in ostali, Kemija 1 (učbenik za 8. razred devetletne osnovne šole), DZS, Ljubljana 2004 •E učbeniki: http://eucbeniki.sio.si/kemija8/930/index.html •Delovni list: Marjetka Križaj, OŠ Rada Robiča Limbuš POTEK PEDAGOŠKE KOMUNIKACIJE UČITELJICA UČENCI UVAJANJE IN MOTIVACIJA Učence razdeli v skupine. Za ponovitev si učenci preko projekcije Ponovimo ionsko vez. pogledajo animacijo zgradbe kuhinjske soli in Vodi in spremlja delo učencev. posnetek eksperimenta nastanka natrijevega klorida (kuhinjske soli). Učencem prebere šalo (uvodna motivacija). NAPOVED ENOTE – učne ure Delo v skupinah. Zapis šale je na i-tabli. Vsaka skupina ima •V aplikacijo Padlet napišejo nastanek ionske besedilo tudi na mizi. vezi na primeru natrijevega klorida in odgovorijo na vprašanja. •Poslušajo šalo. V besedilu poiščejo določene črke in pridejo do vsebine učne ure. Naslov učne ure napišejo v aplikacijo Padlet in v zvezek. Prav tako v aplikacijo Padlet napišejo, kaj si predstavljajo pod tem naslovom oziroma o čem se bomo učili. OBRAVNAVA NOVE SNOVI Kaj je značilno za kovalentno vez? Prikaže Na i-tabli si ogledajo animacijo nastanka ionske animacijo nastanka ionske in kovalentne vezi. in kovalentne vezi. Med katerimi atomi nastane kovalentna vez? V skupini na osnovi opazovanja animacije Kaj se dogaja z zunanjimi elektroni v kovalentni o nastanku kovalentne vezi oblikujejo svojo vezi . razlago o nastanku kovalentne vezi in jo zapišejo v aplikaciji Padlet. Glede na vodeni diskusi ob zapisih v aplikaciji Padlet ter z uporabo i-učbenika (str. 72) si v zvezek zapišejo povzete o nastanku in značilnostih kovalentne vezi. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta PRIMERI OBETAVNIH PRAKS 169 OBRAVNAVA NOVE SNOVI Poda navodila za delo in spremlja delo učencev. Delo v skupinah. Pomaga učencem, ki imajo težave. •Učenci v i-učbeniku preberejo o kovalentni vezi v molekuli vodika, kisika, vodikovega klorida, dušika. •V vsaki skupini so štirje učenci. Učenci z učnimi težavami si preberejo o molekuli vodika, drugi učenci pa si razdelijo molekule, vsak učenec naredi primer nastanka kovalentnih vezi za eno molekulo. •Učenci s pomočjo i-učbenika rešujejo delovni list (vsak svoj primer). •Vsak učenec sestavi model svoje molekule. •Učenci sošolcem v svoji skupini razložijo nastanek kovalentne vezi na primeru svoje molekule (sošolcem pokažejo tudi animacijo nastanka vezi, ki je prikazana v i-učbeniku), ostali poslušajo razlago in izpolnjujejo primere na delovnem listu. •Skupine poročajo tako, da na i-tabli prikažejo nastanek kovalentne vezi za določeno molekulo. •V skupinah sestavijo model molekule klora in rešijo 8. nalogo na delovnem listu. Vodi poročanje in razloži nerazumljivo vsebino. •Poročajo ob i-tabli. NOVE NALOGE Poda navodila za reševanje nalog v e učbeniku Rešujejo vaje v i-učbeniku. Učenci rešijo nalogi str. 78. in 79, naloga 4. in 6. 4 in 6. Ogledajo si animaciji nastanka dvojne vezi pri kisiku in trojne vezi pri dušiku ter rešijo nalogi. Vsak učenec v zvezek napiše svojo razlago nastanka dvojne vezi in trojne vezi. Poda navodila za skupinsko delo in poročanje v V skupini primerjajo razlage o nastanku dvojne Padlet aplikaciji. in trojne vezi in v aplikacijo napišejo v Padlet zapišejo skupno razlago nastanka dvojne kovalentne vezi pri kisiku in trojne kovalentne vezi pri dušiku. EVALVACIJA URE: Vsebina učne ure je zelo pomembna za nadaljnje razumevanje ostalih vsebin, ki se obravnavajo v osnovni in srednji šoli, zato je zelo pomembno, kako je predstavljena učencem in da učenci na tej starostni stopnji dobijo pravilne predstave o nastanku kemijskih vezi. Uporaba animacij iz i-učbenika za razlago nastanka vezi se je izkazala zelo dobro, saj so si učenci lažje predstavljali proces nastajanja kemijskih vezi. Skupini zapisi v aplikaciji Padlet so bili odlično izhodišče za učni pogovor o nastanku in lastnostih kemijskih vezi. Učencem je bilo še posebej všeč, ko so razlagali nastanek kemijske vezi v izbrani molekuli sošolcem in so na tak način še bolj utrdili svoje znanje. Sodelovalno delo sem načrtovala tako, da sem pouk diferencirala in za učence s posebnimi potrebami pripravila navodila za samostojno delo, ustrezna njihovim zmožnostim, da so lahko po drugi poti usvojili cilje učne ure. To se je izkazalo kot zelo dobro, saj so vsi aktivno sledili pouku. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 2. Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk V drugem sklopu zbornika predstavljamo končno evalvacijo projekta ter rezultate spremljave pouka, s katerimi smo tudi preverjali učinke e-vsebin in e-storitev na zna- nje ter učenje učencev in dijakov. Oba pilotna projekta, ki sta se izvajala na področju uvajanja e-vsebin in e-storitev v šole, sta bila razvojno naravnana, kar pomeni, da smo bili predvsem osredotočeni na razvijanje in preizkušanje vsebin ter storitev pri pou- ku. Le v manjši meri smo v okviru teh pilotnih projektov odgovorili na vprašanje, na kakšen način učenci in dijaki hitreje in bolj poglobljeno usvajajo znanje: z učenjem iz tiskanih ali interaktivnih e-učbenikov? Rezultate evalvacije, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, moramo razumeti predvsem v smislu zbiranja stališč in mnenj učiteljev, staršev, učencev in dijakov o preizkušanih e-vsebinah in e-storitvah. Vzorec šol, učiteljev, staršev ter učencev in dijakov, ki so bili vključeni v pilotne projekte, ni bil reprezentativen za Slovenijo. Lahko bi rekli, da gre za grobe informacije, na osnovi katerih lahko e-vsebine in e-storitve razvijamo dalje. Dejanske učinke na znanje in učenje učencev in dijakov bi veljalo preveriti z longitudinalno študijo, ki bi zajela reprezentativen vzorec slovenskih šol in bi najmanj 5 let spremljala učence, dijake in učitelje, ki bi uporabljali e-vsebine in e-storitve pri poučevanju in učenju. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov 2. 1 uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah Končno poročilo Tina Rutar Leban (Pedagoški inštitut), Vladimir Milekšič (Zavod RS za šolstvo) 1. UVOD IN NAMEN EVALVACIJE Projekt e-Šolska torba izvaja Zavod RS za šolstvo v konzorcijskem partnerstvu z Arnesom. Operacijo e-Šolska torba delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov v obdobju 2007–2013, razvojne prioritete: Gospodarsko razvojna infrastruktura; pred- nostne usmeritve: Informacijska družba. Cilji projekta e-Šolska torba so: • razvoj sodobnih e-vsebin v slovenskem jeziku (razvoj najmanj 15 e-učbenikov za družboslovne predmete v 8. in 9. razredu osnovne šole ter 1. letniku gimnazije, ki pokrivajo celoten učni načrt za posamezni predmet v določenem razredu oz. letni- ku) in e-storitev, • vzpostavitev ustrezne infrastrukture na sodelujočih šolah, • zagotavljanje podpore pri uporabi v projektu razvitih e-vsebin in e-storitev pri pe- dagoškem procesu v pilotnem projektu, • evalvacija učinkov uporabe e-vsebin in e-storitev v pedagoškem procesu. Namen evalvacijske študije je spremljanje in evalviranje preizkušanja in uporabe e-vsebin (s poudarkom na e-učbenikih) in e-storitev v osnovnih šolah in gimnazijah. Preizkušanje ter spremljanje in evalviranje e-vsebin in e-storitev (s poudarkom na e-učbenikih, ki so bili izdelani v projektih E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih predmetih1 in e-Šolska torba2) pri poučevanju in učenju smo udejanjili znotraj dveh pilotnih projektov: (1) Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev ter (2) Preizkušanje 1 V projektu E-učbeniki pri naravoslovnih predmetih in matematiki v osnovni šoli (2011–2014) so nastali interaktivni e-učbeniki, potrjeni na Strokovnem svetu za splošno izobraževanje RS, za predmete fizika, kemija, matematika, naravoslovje, naravoslovje in tehnika v 2. in 3. triletju osnovne šole ter v gimnaziji. 2 V projektu e-Šolska torba smo razvili interaktivne e-učbenike za 8. in 9. razred osnovne šole ter 1. letnik gimnazije za slovenščino, angleščino kot prvi tuji jezik, nemščino kot drugi tuji jezik, geografijo, glasbeno umetnost in likovno umetnost. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 176 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk e-vsebin in e-storitev. Pilotna projekta sta se začela v šolskem letu 2013/2014, za- ključila pa v šolskem letu 2014/2015. Za sodelovanje v pilotnem projektu Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev smo v juniju 2013 izbrali 14 šol, 10 osnovnih šol in 4 gimnazije. Vsaka šola je lahko kandidirala le z enim oddelkom, od 4. do 9. ra- zreda osnovne šole od 1. do 2. letnika gimnazije. Vse sodelujoče učitelje in učence/ dijake smo, skupaj s konzorcijskim partnerjem, opremili s tabličnimi računalniki z namenom testiranja e-vsebin in e-storitev. Na vsaki sodelujoči šoli so tudi s pomočjo ARNES-a vzpostavili ustrezno infrastrukturo (optiko, brezžično omrežje …). Za sodelovanje v pilotnem projektu Preizkušanje e-vsebin in e-storitev smo janu- arja 2014 izbrali 44 šol, 34 osnovnih šol in 10 gimnazij. Šole so lahko prijavile vsaj en oddelek od 4. do 9. razreda osnovne šole od 1. do 3. letnika gimnazije in vsaj enega učitelja, ki bo v prijavljenem oddelku preizkušal in evalviral e-vsebine in e-storitve. Šole, ki so se prijavile za sodelovanje v pilotnem projektu, so vsem učiteljem in učencem oz. dijakom v prijavljenem oddelku pri pouku za namene testiranja in evalviranja e-vsebin in e-storitev zagotovile bodisi mobilne naprave bodisi računalnike. Za sodelovanje v obeh pilotnih projektih je bilo torej izbranih 58 osnovnih šol in gi- mnazij in 286 učiteljev. Sodelujoči v projektu3 so v skladu s cilji pilotnega projekta načrtovali, izvajali, spremljali in vrednotili razvite e-vsebine (e-učbenike) in e-storitve ter pouk z uporabo e-vsebin in e-storitev na različnih e-napravah. Pričujoče poročilo predstavlja končno poročilo o rezultatih pilotnih projektov v drugem letu izvajanja (šolsko leto 2014/2015). Rezultati prvega leta poteka obeh projektov, pri- kazani v vmesnem poročilu po prvem letu projekta, so nam predvsem služili za razvija- nje, preizkušanje ter revidiranje evalvacijskih inštrumentov, ki smo jih nato uporabili v drugem letu poteka projektov. Na osnovi analiz podatkov, zbranih v drugem letu poteka projektov, smo opredelili prednosti in pomanjkljivosti e-vsebin in e-storitev, prednosti in pomanjkljivosti njihove rabe v pedagoškem procesu, ter vpliv/učinke e-učbenika na učenje učenca/dijaka, vpliv/učinke e-učbenika na učiteljevo poučevanje. 2. METODA 2.1 Vzorec V evalvaciji je v drugem letu pilotnega projekta sodelovalo 123 učiteljev (43 %), 995 učencev in dijakov ter 242 staršev. V reševanje evalvacijskega vprašalnika so bili vključeni učitelji različnih predmetov, ki so pri pouku uporabljali bodisi e-učbenik bodisi različne e-vsebine, ker so e-učbeni- ki šele nastajali v času trajanja/izvajanja pilotnih projektov. Učenci (N = 826) in dijaki (N = 169), ki so bili vključeni v evalvacijo, so pri pouku delali z e-učbenikom vsaj pri enem predmetu. V vprašalniku so bili naprošeni, naj iz- berejo en predmet, pri katerem uporabljajo e-učbenik, ter na vprašanja odgovarjajo v povezavi s poukom tega izbranega predmeta. 3 projekt.sio.si/e-solska-torba/pilotna-projekta/ Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 177 Starši, ki so bili vključeni v evalvacijo, so imeli otroka bodisi v osnovni šoli (N = 178) bodisi v gimnaziji (N = 64). V spremljavo uvajanja e-učbenikov v pouk, ki je vključevala tudi pisni preizkus znanja (za podrobnejši opis glej poglavje 2.3 Potek evalvacije), je bilo vključenih 614 otrok, od tega 429 učencev (36 učencev 7. razreda, 172 učencev 8. razreda in 221 učencev 9. razreda) ter 185 dijakov prvega letnika gimnazije4. Preizkusi znanja so bili uporabljeni pri štirih predmetih (matematika, slovenščina, geografija in kemija)5 v 24 oddelkih. Sodelovalo je 24 učiteljev, kar je 8 % od vseh sodelujočih. Opravljenih je bilo 99 opazovanj pouka, kar predstavlja 35 % vseh udeležencev v pi- lotnih projektih. V fokusne skupine učiteljev je bilo vključenih 105 učiteljev, kar predstavlja 37 % so- delujočih. Potekali so v desetih fokusnih skupinah. 2.2 Inštrumenti Za potrebe evalvacije projekta smo razvili naslednje inštrumente: Evalvacijski vprašalnik za učitelje, Evalvacijski vprašalnik za učence in dijake, Evalvacijski vprašalnik za starše, Ocenjevalno lestvico za opazovalce pouka, Pisne preizkuse za preverjanje pridobljenega znanja ter Polstrukturiran intervju za izvajanje fokusnih skupin z učitelji (priloga). V nadaljevanju je vsak inštrument kratko opisan. Evalvacijski vprašalnik za učitelje Vprašalnik je razdeljen na štiri vsebinske sklope: uporaba e-učbenika, ustreznost posa- meznih e-učnih enot, učinki uporabe e-učbenika pri pouku ter uporaba e-storitev pri pouku. Skupaj vprašalnik vključuje 57 postavk, na katere so učitelji odgovarjali na tri-, štiri- ali petstopenjski lestvici. Lestvice so za boljše razumevanje podrobneje opisane v poglavju Rezultati, in sicer pri vsakem vprašanju posebej. Vprašalnik je priložen v prilogi poročila. Evalvacijski vprašalnik za učence in dijake Vprašalnik je razdeljen na štiri vsebinske sklope: osnovni podatki o učencu/dijaku, uporaba e-učbenika,učinki uporabe e-učbenika pri pouku ter uporaba e-storitev pri pouku. Skupaj vprašalnik vključuje 53 postavk, na katere so učenci in dijaki odgov- arjali na tri-, štiri- ali petstopenjski lestvici. Lestvice so za boljše razumevanje podrob- neje opisane v poglavju Rezultati, in sicer pri vsakem vprašanju posebej. Vprašalnik je priložen v prilogi poročila. 4 Rezultati pisnih preizkusov znanja obsegajo rezultate samo tistih učencev/dijakov, ki so se udeležili tako prvega kot drugega preizkusa. 5 Pri teh predmetih je število učiteljev oz. učencev/dijakov omogočalo še veljavno primerjavo. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 178 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Evalvacijski vprašalnik za starše Vprašalnik ima dva vsebinska sklopa: uporaba e-učbenika doma ter uporaba IKT6 doma. Vprašalnik vsebuje 19 postavk, na katere so starši odgovarjali bodisi na pet- stopenjski lestvici bodisi na tristopenjski lestvici. Lestvice so za boljše razumevan- je podrobneje opisane v poglavju Rezultati, in sicer pri vsakem vprašanju posebej. Vprašalnik je priložen v prilogi poročila. Polstrukturiran intervju za izvajanje fokusnih skupin z učitelji Intervju sestavlja pet vprašanj, ki so zastavljena kot iztočnice za pogovor. Poleg glavnih vprašanj so izvajalcem intervjujev na voljo še podvprašanja, s katerimi si la- hko pomagajo, da spodbudijo odprt pogovor z učitelji. Polstrukturirane intervjuje so v skupinah učiteljev, ki poučujejo isti predmet, izvajali svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Ocenjevalna lestvica za opazovalce pouka Ocenjevalno lestvico so sestavili svetovalci Zavoda RS za šolstvo, ki so pouk tudi spremljali ter lestvico uporabljali kot inštrument za beleženje opažanj. Lestvica vključuje 9 postavk, ki se nanašajo na e-dogajanje med poukom. Postavke se nanašajo na uporabo IKT pri obravanavi nove snovi, preverjanju predznanja, razvijanju ko- munikacijskih in sodelovalnih spretnosti učencev, individualizaciji in diferenciaciji pouka, utrjevanju in ocenjevanju znanja, ipd. Opazovalci so postavke ocenjevali na petstopenjski lestvici (0 – dejavnosti ni bilo mogoče oceniti, 1 – ne drži, 2 – delno drži, 3 – večinoma drži, 4 – popolnoma drži). Ocenjevalna lestvica je priložena v prilogi poročila. Pisni preizkusi za preverjanje pridobljenega znanja pri spremljanju učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku Namen preverjanja znanja je bil analizirati učinke samostojnega usvajanja iste in nove vsebine iz različnih medijev (običajnega tiskanega učbenika in interaktivnega e-učbe- nika) pri pouku matematike, kemije, slovenščine in geografije v 8. in 9. razredu osnov- ne šole ter v 1. letniku gimnazije. V preverjanje znanja so bili vključeni učitelji, ki so sodelovali v pilotnem projektu ter so isti predmet poučevali v najmanj dveh oddelkih istega razreda. V okviru tega dela evalvacije so bili za štiri predmete, ki smo jih spremljali, pripravlje- ni specifični preizkusi znanja, s pomočjo katerih smo pri vsakem predmetu preverjali, koliko so se učenci in dijaki samostojno naučili s pomočjo interaktivnega e-učbenika oziroma običajnega tiskanega učbenika. Pisne preizkuse znanja in navodila za vredno- tenje so sestavilisvetovalci Zavoda RS za šolstvo. Pri izbiri učnih vsebin in pripravi nalog za preverjanje znanja smo upoštevali naslednje kriterije: • vsebina učnih enot mora biti enaka v obeh virih (e-učbenik in t-učbenik) • v izbrani učni enoti e-učbenika so vključeni interaktivni elementi, ki naj bi predsta- vljali ključno prednost e-učbenikov za pouk (večpredstavnost, animacije, 3D raču- nalniško generirani modeli, video posnetki poskusov …) • izbrana vsebina je v e-učbeniku predstavljena na način, da učencu in dijaku z 6 Izraz IKT - pomeni sodobno informacijsko-komunikacijsko opremo, ki zajema strojno opremo - naprave (računalnik, prenosnik, tablica, telefon, digitalni fotoaparat ...), programsko opremo, ki jo uporabljamo na teh napravah, svetovni splet (internet) ... Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 179 vključenimi večpredstavnostnimi in interaktivnimi elementi omogoča čim bolj sa- mostojno, dinamično in dejavno učenje • vsebinam, ki bi vsebovale zelo zahtevne pojme in koncepte smo se izogibali, ker nismo želeli, da bi bil učinek učenja bolj kot od medija učenja odvisen od tega, da je vsebina prezahtevna • izbrana vsebina učnih enot naj bi v čim manjši meri zahtevala od učenca in dijaka veliko predznanja, zato da ne bi učeči se s slabšim predznanjem imeli slabše mo- žnosti, da se uspešno (na)učijo izbranih vsebin • izbrana vsebina naj bi se zaradi 'umetne' umestitve v proces pouka lahko obravna- vala čim bolj neodvisno od trenutno obravnavane vsebine • naloge v pisnih preizkusih preverjajo samo tista znanja, ki so vključena v obeh uč- nih enotah e-učbenika in klasičnega učbenika • v vsak preizkus znanja so v ustreznem razmerju vključene naloge na treh takso- nomskih stopnjah (I. stopnja: znanje in poznavanje, II. razumevanje in uporaba, III. analiza, sinteza …) 2.3 Potek evalvacije Učenci, dijaki in učitelji so začeli e-učbenike uporabljati v začetku šolskega leta 2013/2014. Oba pilotna projekta smo ves čas trajanja spremljali. Spremljanje projek- tov je v drugem letu poteka potekalo na treh nivojih: • pridobivanje mnenj udeležencev z evalvacijskimi vprašalniki ter intervjuji • opazovanje pouka • spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elemenotv e-učbenikov pri pridobivanju znanja s pomočjo pisnih preizkusov 2.3.1 Potek spremljanja s pomočjo vprašalnikov, opazovanja pouka in intervjujev Vprašalnike so vsi udeleženci reševali v aprilu 2015, prav tako so skupinski intervjiji z učitelji potekali aprila 2015. Opazovanja pouka so potekala od oktobra 2014 do aprila 2015. 2.3.2 Potek spremljanja učinkov uporabe interaktivnih elementov e-učbenikov pri pridobivanju znanja Spremljanje je potekalo v dveh fazah. Prva faza: Učitelj je v istem šolskem dnevu v dveh oddelkih istega razreda učencem/dijakom omogočil/ponudil/zagotovil, da se samostojno učijo isto vsebino, ki je bila za njih nova iz dveh različnih medijev (učenci/dijaki enega oddelka so se učili iz tiskane- ga učbenika, drugi iz e-učbenika oz. s pomočjo izbranih interaktivnih elementov iz e-učbenika). Ob koncu ure so učenci pridobljeno znanje izkazali tako, da so reševali pisni preizkus z nalogami. Pisne preizkuse (preverjanje znanja z nalogami) je po koncu ure učitelj in/ali svetova- lec ovrednotil po enotnih navodilih za vrednotenje. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 180 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Druga faza: Približno čez dva tedna je učitelj postopek ponovil. Tokrat je uporabil drugo vsebino, zamenjal je tudi medij in sicer so učenci oddelka x, ki so v prvi fazi uporabljali e-uč- benik, v drugi fazi uporabljali klasičnega in obratno. Ob koncu ure so učenci zopet svoje znanje izkazali tako, da so reševali pisni preizkus. Pisne preizkuse (preverjanje znanja z nalogami) je po koncu ure učitelj in/ali svetova- lec ovrednotil ter rezultate iz obeh faz spremljanja nato posredoval svetovalcem ZRSŠ. Pisni izdelki učencev in dijakov so izkazovali njihovo pridobljeno znanje na treh raz- ličnih taksonomskih ravneh. Na osnovi teh podatkov smo analizirali učinek uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov na samostojno učenje. 3. REZULTATI 3.1 Rezultati analiz podatkov, zbranih z vprašalnikom za učitelje V tem poglavju predstavljamo rezultate analiz podatkov, ki smo jih zbrali z vprašal- nikom, ki so ga izpolnjevali učitelji, vključeni v projekt. Rezultate predstavljamo po tematskih sklopih, ki so bili vključeni v vprašalnik. A. Uporaba e-učbenika Najprej smo učitelje prosili, naj ocenijo, kako pogosto pri pouku uporabljajo e-učbe- nik. V tabeli v odstotkih predstavljamo odgovore vseh učiteljev, nato pa še odgovore učiteljev glede na predmet, ki ga poučujejo. Tabela 1: A1 Kako pogosto pri pouku vašega predmeta uporabljate e-učbenik? Zelo Nikoli Redko Včasih (21‒40 Pogosto pogosto (do 20 % ur) % ur) (41‒60 % ur) (več kot 61 % ur) Vsi učitelji (N = 123) 5,7 22,0 44,7 17,9 9,8 Matematika (N = 39) 2,6 17,9 51,3 15,4 12,8 Angleščina (N = 15) 6,7 46,7 33,3 13,3 0 Fizika (N = 13) 7,7 15,4 30,8 23,1 23,1 Kemija (N = 11) 0 18,2 63,6 9,1 9,1 Naravoslovje (N = 11) 0 0 54,5 45,5 0 Slovenščina (N = 9) 0 22,2 44,4 22,2 11,1 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 181 Rezultati odgovorov vseh učiteljev glede uporabe e-učbenikov pri pouku pokažejo, da prevladuje raba “včasih” (44,7 %) in “redko” (22,0 %). Glede na posamezne predmete pa najpogosteje uporabljajo e-učbenike učitelji matematike (včasih 51,3 %, pogosto 15,4 % in zelo pogosto 12,8 %), fizike (včasih 33,3 %, pogosto 23,1 % in zelo pogosto 23,1 %) in kemije (včasih 63,3 %, pogosto 9,1 % in zelo pogosto 9,1 %). Izhajajoč iz predpostavke, da je učbenik namenjen učencu/dijaku za njegovo samo- stojno usvajanje, poglabljanje, utrjevanje … znanja ter iz dejstva, da so e-učbeniki zasnovani tako, da so določeni interaktivni deli v e-učbenikih namenjeni tudi učiteljevi uporabi pri pouku7 ter številu takih elementov v e-učbenikih, bi pričakovali največ odgovorov učiteljev v kategorijah “redko” in “včasih”. Rezultati vprašalnika za uči- telje potrjujejo to predpostavko. Odgovori učiteljev so se skoncentrirali v kategoriji “včasih” (44,7 %) in “redko” (22,0 %). Iz tega lahko sklepamo, da so učitelji prepo- znali koristnost in uporabnost interaktivno prikazanih vsebin v e-učbenikih in so jih s pridom tudi uporabljali pri pouku. Glede rabe e-učbenikov pri posameznih predmetih pa je pri interpretaciji potrebno upoštevati dejstvo, da je bilo za uporabo pripravljenih največ e-učbenikov za mate- matiko, kemijo in fiziko, vendar pa tudi to, da je narava teh treh predmetov taka, da za razumevanje zahteva procese, ki se najlažje pojasnijo z interaktivnimi elementi. Rezultati vprašalnika te ugotovitve tudi potrjujejo tako da po pogostosti rabe pri pouku prevladujejo učbeniki matematike, fizike in kemije Iz teh rezultatov lahko povzamemo, da so interaktivni elementi v e-učbenikih uporabni tudi pri učiteljevem delu pri pouku, še posebej pri predmetih, ki “kličejo” po interak- tivnosti, simulalacijah, itn. V nadaljevanju smo učitelje spraševali o načinih uporabe e-učbenika v razredu. Tabela 2: A2 Kako pogosto se pri pouku vašega predmeta dogaja naslednje: Zelo Nikoli Redko Včasih Pogosto pogosto (do 20 % ur) (21‒40 % ur) (41‒60 % ur) (več kot 61 % ur) e-učbenik uporabljate samo vi (med razlago uporabljate elemente e-učbenika, da 26,0 35,0 25,2 12,2 1,6 snov predstavite učencem, dijakom) e-učbenik uporabljate tako vi kot učenci, dijaki (med vašo razlago predvajate elemente e-učbenika, hkrati učenci, 11,4 26,0 35,0 20,3 7,3 dijaki sledijo e-učbeniku na svoji napravi) učenci samostojno uporabljajo e-učbenik (za individualno delo ali delo 9,8 25,2 33,3 21,1 10,6 v parih oz. skupinah) 7 Slovenski i-učbeniki (http://www.zrss.si/pdf/slovenski-i-ucbeniki.pdf Ljubljana, 2014) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 182 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Glede na odgovore učiteljev e-učbenik med poukom najpogosteje uporabljajo učenci samostojno (včasih 35,0 %, pogosto 21,1 % in zelo pogosto 10,6 %) pa tudi tako, da ga učenci oz. dijaki uporabljajo med učiteljevo razlago skupaj z učiteljem (včasih 35,0 %, pogosto 20,3 % in zelo pogosto 7,3 %). Redko učitelji uporabljajo e-učbenik samostojno, zgolj kot pomoč pri razlagi, ne da bi bili pri tem učenci oz. dijaki aktivni. Uporaba učbenika (in e-učbenika) pri pouku je odvisna predvsem od učiteljeve splošne didaktične naravnanosti v kontekstu spodbujanja ali nespodbujanja samostojnega dela učencev/dijakov pri pridobivanju novega znanja. Brez primerjalnih podatkov o načinu rabe klasičnega učbenika težko interpretiramo te rezultate razen ugotovitve, da e-učne enote, ki so opredeljene in zasnovane kot »čim bolj spodbudno, prijazno in produktiv- no okolje za samostojno učenje, ki spodbuja razvoj relacijskega učenja (Skemp, 1978) z izgradnjo povezane kognitivne sheme oz. z izrazitim poudarkom na razumevanju kot bistveni komponenti konceptualnega znanja (Hiebert, 1986)«8, to funkcijo pri pouku tudi uspešno uresničujejo. Iz rezultatov lahko sklepamo, da raba e-učbenika oziroma interaktivnih enot pripo- more k samostojnemu delu učencev/dijakov ter interakcijo med učiteljem in učenci/ dijaki in tako e-učbeniki pripomorejo k uveljavljanju didaktičnega načela aktivnosti učencev/dijakov. Tabela 3: A3 Kako pogosto učenci s pomočjo e-učbenika v okviru vašega predmeta (pri šolskem ali domačem delu) počnejo naslednje: Nikoli Redko Včasih Pogosto Zelo (do 20 % ur) (21‒40 % ur) (41‒60 % ur) pogosto (več kot 61 % ur) a) vadijo spretnosti in postopke 11,4 31,7 39,0 17,1 0,8 b) analizirajo podatke ali informacije 13,0 34,1 30,1 18,7 4,1 c) opazujejo simulacije 14,6 19,5 27,6 29,3 8,9 g) delajo domače naloge 26,0 30,9 26,8 13,0 3,3 h) iščejo informacije 12,2 22,8 32,5 20,3 12,2 i) delajo samostojno (predelujejo snov samostojno) 12,2 26,0 32,5 21,1 8,1 Učitelji odgovarjajo, da učenci/dijaki med poukom e-učbenik najpogosteje uporablja- jo za opazovanje simulacij (pogosto 29,3 % in zelo pogosto 8,9 %), iskanje informacij (pogosto 20,3 % in zelo pogosto 12,2 %) ter samosotjno delo (pogosto 21,1 % in zelo pogosto 8,1 %) najmanj pa za izdelavo domačih nalog (pogosto 13,3 in zelo pogosto 3,3 % oziroma nikoli 26,0 % in redko 30,9 %). Če je podatek, da se e-učbeniki najbolj uporabljajo pri pouku za opazovanje simulacij in iskanje informacij s stališča ekonomičnosti, pričakovan in logičen (lažje in hitreje 8 Slovenski i-učbeniki (http://www.zrss.si/pdf/slovenski-i-ucbeniki.pdf) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 183 je pogledati simulacijo kot opraviti dejanski poskus oz. eksperiment, lažje in hitreje je pridobiti informacije iz e-učbenika, v katerem so skoncentrirane na enem mestu, kot iskati informacije v različnih virih), pa ne moremo take uporabe interpretirati in oce- njevati kot samo pozitivne. Namreč, obstaja realna nevarnost, da se vsi ali večina po- skusov oz. eksperimentov pri pouku nadomesti s simulacijami oz. interaktivnimi ele- menti e-učbenika s čimer se posledično dela škoda na področju pridobivanja spretnosti in veščin, ki jih zahteva eksperimentalno delo. Enako pri iskanju informacij obstaja realna nevarnost, da se omeji na en sam vir (učbenik) in s tem dela škoda na področju pridobivanja spretnosti in veščin iskanja različnih informacij v različnih virih. Zelo redka uporaba e-učbenika pri izdelavi domačih nalog pa je presenetljiv rezultat glede na dejstvo, da je učbenik namenjen predvsem učencu/dijaku pri njegovem sa- mostojnem delu (tudi in predvsem doma). Vendar, ob dejstvu, da večina sodelujočih šol zaradi varovanja opreme ni dovoljevala prenašanja tablic iz šole domov, je tudi ta rezultat pričakovan. Za domače delo so učbenike lahko koristili predvsem tisti učenci/ dijaki, ki so za to imeli doma lastno opremo. Dodatni razlog lahko tiči v premajhnem številu ali pri nekaterih e-učbenikih v odsotnosti nalog za utrjevanje in ponavljanje (zbirke nalog) ali v tipih domačih nalog, ki jih učitelji zahtevajo od učencev/dijakov. Kakorkoli, na osnovi teh podatkov odgovora na to vprašanje ne moremo podati. B. Ustreznost posameznih e-učnih enot V drugem delu vprašalnika smo učitelje prosili za oceno ustreznosti posameznih učnih enot e-učbenika. V spodnji tabeli predstavljamo odgovore učiteljev, ki so posamezne elemente učnih enot e-učbenika ocenjevali na petstopenjski lestvici (1 – neustrezno, 2 – večinoma ustrezno, 3 – delno ustrezno, 4 – ustrezno in 5 – popolnoma ustrezno). V tabeli so predstavljeni povprečni odgovori učiteljev. Tabela 4: B1 Ocena ustreznosti e-učbenika. M SD struktura učbenika 3,72 1,01 strokovna ustreznost in korektnost 3,87 1,07 upoštevanje splošnih didaktičnih načel 3,80 1,05 upoštevanje predmetno specifičnih didaktičnih načel 3,77 1,05 vključevanje večpredstavnostnih elementov (multisenzorno učenje) 3,67 1,14 usklajenost z učnimi cilji in standardi znanja iz učnega načrta 3,99 1,13 povratna informacija učencu, dijaku 3,74 1,17 upoštevanje razvojne stopnje učenca, dijaka 3,70 1,05 individualizacija in diferenciacija vsebine, nalog 3,41 1,12 možnost prilagajanja učencem, dijakom s posebnimi potrebami 2,98 1,10 upoštevanje kulturnega okolja učencev, dijakov 3,28 1,13 enotna zunanja oblikovna in uporabniška podoba 3,70 1,15 jezik, primeren starosti učenca, dijaka 3,76 1,03 jasna in razumljiva besedila 3,80 1,08 M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 184 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Ustreznost učnih enot je najslabše ocenjena pri možnosti prilagajanja učencem, dija- kom s posebnimi potrebami (M = 2,98), sledi upoštevanje kulturnega okolja učencev, dijakov (M = 3,28) ter možnosti individualizacije in diferenciacije (M = 3,41). Vse ostale ocene so nad 3,5, kar pomeni, da se približujejo oceni »ustrezno«, najboljše pa pri strokovni ustreznosti in korektnosti (M = 3,87), upoštevanju didaktičnih načel (M = 3,80) in jasnosti ter razumljivosti besedila (3,80). Ocene so pričakovane glede na dejstvo, da so vsi e-učbeniki šli skozi formalne postop- ke v procesu izdelave (konzulenti, recenzenti, uredniki) ter v procesu potrjevanja na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje. Kljub temu da bi pričakovali, da se e-učbeniki bolj učinkovito prilagajajo učencem/dijakom s posebnimi potrebami (kar že omogoča tehnologija sama po sebi, vsaj za določene kategorije učencev/dijakov s posebnimi potrebami), te predpostavke ne moremo potrditi, ker nimamo primerjalnih podatkov ocen za klasične učbenike. C. Učinki uporabe e-učbenika pri pouku V tretjem delu vprašalnika so učitelji ocenjevali učinke uporabe e-učbenika pri pouku. Prosili smo jih, naj ocenijo, v kolikšni meri se uporaba e-učbenika pri pouku njihovega predmeta odraža v različnih vidikih. Primerjali so pouk z uporabo e-učbenika s pou- kom, pri katerem so uporabljali klasični učbenik. Tabela 5: C1 Učinki uporabe e-učbenika pri pouku. Nižja kot pri uporabi Enaka kot pri uporabi Višja kot pri uporabi klasičnega učbenika klasičnega učbenika klasičnega učbenika motivacija učencev, dijakov za šolsko delo 7,3 30,1 62,6 aktivnost učencev, dijakov pri pouku 5,7 33,3 61,0 samostojnost učencev, dijakov pri šolskem delu 5,7 46,3 48,0 pozornost učencev, dijakov pri pouku 19,5 46,3 34,1 motivacija učencev, dijakov za branje 22,0 48,8 29,3 sodelovalno učenje učencev, dijakov 9,8 52,8 37,4 V tabeli so predstavljeni odstotki učiteljev, ki so pri posameznem učinku izbrali navedeno oceno. Glede učinkov uporabe e-učbenikov na delo učencev/dijakov pri pouku naj bi e-učbenik, po odgovorih učiteljev, pozitivno vplival na motivacijo za šolsko delo (62,6 % višja kot pri klasičnem), aktivnost učencev/dijakov pri pouku (61,0 % višja kot pri klasičnem) in samostojnost učencev/dijakov pri šolskem delu (48,0 % višja kot pri klasičnem). Na pozornost učencev/dijakov pri pouku (46,3 % enako kot pri klasičnem), motivacijo učencev/dijakov za branje (48,8 % enako kot pri klasičnem) in sodelovalno učenje (52,8 % enako kot pri klasičnem) pa naj ne bi vplival (ne pozitivno in ne negativno). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 185 Povečano motivacijo, aktivnost in samostojnost učencev in dijakov pri pouku lah- ko delno pripišemo uvajanju nove tehnologije v proces pouka, delno pa e-učbeniku (interaktivnost). Interpretacijo za navidez nasprotujoče si rezultate (pozitivni vpliv na splošno motivacijo in nikakršen vpliv na motivacijo za branje) pa verjetno lahko poiščemo v »študijah zadnjih dvajsetih let o e-učenju ki kažejo, da ljudje besedilo bolje razumejo in si ga zapomnijo, če je napisano na papirju kot na zaslonu računalnika« kar velja tudi za sodobne »digitalne« generacije. Verjetno je to razlog, da »sodobne razis- kave kažejo, da ljudje dajejo prednost branju besedil v papirni obliki«9. Na osnovi teh rezultatov težko poiščemo enoznačne odgovore, lahko pa ugotovimo, da raba e-učbenikov in tehnologije ima svoje prednosti in pomanjkljivosti pri različnih dejavnostih učencev/dijakov v različnih fazah pouka. Učitelje smo tudi prosili, naj ocenijo, v kolikšni meri uporaba e-učbenika pri pouku njihovega predmeta podpira razvoj različnih učenčevih, dijakovih znanj, veščin, kom- petenc. Učitelji so na vprašanje odgovarjali na petstopenjski lestvici (1 – ne podpira, 2 – v manjši meri podpira, 3 – delno podpira, 4 – v večji meri podpira, 5 – dobro pod- pira). V tabeli predstavljamo povprečne odgovore učiteljev. Tabela 6: C2 Učinki uporabe e-učbenika na učenčeva/dijakova znanja, veščine, kompetence. M SD izdvajanje elementov iz celote, analiziranje, abstrahiranje 3,31 0,94 vzročno posledično pojasnjevanje (induktivno, deduktivno, po analogiji, itn.) 3,40 0,94 interpretiranje 3,40 0,94 uporaba procedur, modelov, teorij 3,27 1,02 ustvarjanje novega 3,27 1,10 vrednotenje 3,36 1,13 oblikovanje stališč 3,15 1,08 argumentiranje 3,22 1,08 izražanje mnenja 3,11 1,10 predstavljanje vsebine drugim (ustno) 3,24 1,03 pogovor, razprava o različnih mnenjih in argumentih 3,11 1,07 razvoj timskega dela in sodelovanja 3,20 1,09 M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; V povprečju učitelji ocenjujejo, da uporaba e-učbenika pri pouku delno podpira razvi- janje veščin, kompetenc ter znanja, ki smo jih navedli v tabeli, še najbolj pa vzročno posledično pojasnjevanje (induktivno, deduktivno, po analogiji) in interpretiranje (M = 3,40), najmanj pa izražanje mnenj in pogovor, razpravo o različnih mnenjih in argumentih (M = 3,11). 9 Dr. Sonja Pečjak: Psihološka perspektiva e-učenja, Vzgoja in izobraževanje št. 2‒3/2015 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 186 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Razvijanje navedenih veščin, kompetenc ter znanja je predvsem odvisno od učiteljeve splošne didaktične naravnanosti. E-učbenik, kolikor ga učitelji uporabljajo pri pouku, s simulacijami večpredstavnostjo, animacijami, 3D računalniško generiranimi modeli, video posnetki poskusov … oziroma interaktivnostjo nasploh, še najbolj lahko pri- speva k vzročno posledičnem pojasnjevanju in interpretiranju, to pa rezultati tudi do določene mere potrjujejo. V nadaljevanju smo učitelje prosili, naj ocenijo, kako pogosto učenci in dijaki pri pouku uporabljajo IKT za različne aktivnosti. Primerjali so pouk z uporabo e-učbenika s poukom, pri katerem so uporabljali klasični učbenik. Tabela 7: C3 Učinek uporabe e-učbenika na splošno rabo IKT pri učencih/dijakih. Kako pogosto učenci, dijaki Manj pogosto Enako pogosto Bolj pogosto v okviru vašega predmeta kot pri uporabi kot pri uporabi kot pri uporabi (v šoli in doma) uporabljajo IKT klasičnega klasičnega klasičnega za naslednje dejavnosti: učbenika učbenika učbenika a) iskanje informacij na svetovnem spletu 7,3 41,5 51,2 b) vajo spretnosti in postopkov 17,1 52,0 30,9 c) reševanje testov ali oddajanje domačih nalog 15,4 48,0 36,6 d) pisanje ali urejanje besedil, referatov ali seminarskih nalog in pri tem uporaba 14,6 53,7 31,7 urejevalnikov besedila e) analiziranje podatkov ali informacij 8,9 59,3 31,7 f) ustvarjanje multimedijske predstavitve (z uporabo 9,8 35,0 53,3 zvoka ali videa) g) dostopanje do virov v spletni učilnici ali na razredni spletni 8,1 39,8 52,0 strani h) sodelovanje s sošolci po e-pošti, video-konferenci ... 14,6 52,8 32,5 i) sodelovanje s sošolci ali odraslimi izven razreda (npr. z učenci iz drugih šol, 21,1 60,2 18,7 mentorji ...) V tabeli so predstavljeni odstotki učiteljev, ki so pri posameznem učinku izbrali nave- deno oceno. Uporaba e-učbenika, glede na odgovore učiteljev, bistveno ni povečala uporabe IKT pri pouku razen pri iskanju informacij na svetovnem spletu (51,2 % bolj pogosto kot Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 187 pri uporabi klasičnega učbenika), ustvarjanju multimedijske predstavitve (53,3 % bolj pogosto kot pri uporabi klasičnega učbenika) ter pri dostopanju do virov v spletni učilnici ali na razredni spletni strani (52,0 % bolj pogosto kot pri uporabi klasičnega učbenika). Bolj pogosto iskanje informacij na svetovnem spletu, ustvarjanje multimedijskih pred- stavitev in dostopanje do virov v spletni učilnici verjetno lahko pripišemo dostopnosti IK tehnologije vsem učencem (vsi učenci/dijaki v pilotu so bili opremljeni z računal- niki in tablicami) ne pa uporabi e-učbenikov. Na to kažejo tudi odgovori učiteljev pri dejavnostih, ki se bolj vežejo na uporabo učbenikov (tako e-učbenikov kot klasičnih učbenikov), pri katerih ni bilo bistvenih razlik pri rabi e-učbenikov, kot je reševanje testov ali oddajanje domačih nalog (48 % enako pri obeh učbenikih), vajo spretnosti in postopkov (52 % enako pri obeh učbenikih) in analiziranje podatkov ali informacij (59,3 % enako pri obeh učbenikih). Na koncu vprašalnika smo učitelje še prosili, naj ocenijo učinek uporabe e-gradiv, e-učbenika na njihovo poučevanje. Kot pri prejšnjem vprašanju so pri tem primerjali pouk z uporabo e-učbenika s poukom, pri katerem so uporabljali klasični učbenik. Tabela 8: C4 Učinek uporabe e-učbenika na učiteljev način poučevanja. Manjša kot pri Enaka kot pri Večja kot pri uporabi klasičnega uporabi klasičnega uporabi klasičnega učbenika učbenika učbenika učiteljeva avtonomija pri poučevanju 5,7 79,7 14,6 raznolikost uporabljenih didaktičnih strategij 5,7 26,8 67,5 pri poučevanju individualizacija in diferenciacija pouka 12,2 33,3 54,5 možnost preverjanja in utrjevanja znanja 8,1 47,2 44,7 aktivnost učitelja pri poučevanju 13,8 54,5 31,7 sodelovalno učenje učencev, dijakov 10,6 44,7 44,7 V tabeli so predstavljeni odstotki učiteljev, ki so pri posameznem učinku izbrali nave- deno oceno. Učitelji ocenjujejo, da z uvedbo e-učbenika uporabljajo več različnih didaktičnih stra- tegij (kar 67,5 % se jih strinja z odgovorom, da je raznolikost večja kot pri uporabi klasičnega učbenika), da jim tak način dela omogoča večjo individualizacijo ter dife- renciacijo pouka (54,5 % se jih strinja z odgovorom, da je individualizacija in diferen- ciacija večja kot pri uporabi klasičnega učbenika). Večina učiteljev pa meni, da se za- radi uvedbe e-učbenika ne poveča avtonomija učitelja, prav tako se po mnenju večine ne spremeni aktivnost učitelja med poukom, sodelovalno učenje učencev, dijakov in Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 188 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk preverjanje ter utrjevanje pa ostane na približno enaki ravni kot pri uporabi klasičnega učbenika. Upoštevajoč dejstvo, da tehnologija v e-učbeniku omogoča različne dodatne pristope (s simulacijami, večpredstavnostjo, animacijami, 3D računalniško generiranimi mo- deli, video posnetki poskusov … oziroma interaktivnostjo nasploh) ter da omogoča sprotno povratno informacijo učencem/dijakom (pri vprašanjih in zbirkah nalog), so odgovori o pozitivnem vplivu na raznolikost didaktičnih strategij in posledično tudi na individualizacijo in diferenciacijo pričakovani. Preseneča pa rezultat pri preverjanju in utrjevanje znanja, na kar naj e-učbenik, po ocenah učiteljev, ne bi vplival, kljub do- datnim možnostim (vsaj pri nekaterih e-učbenikih, ki imajo kar obsežne zbirke nalog, kot je npr. matematika), ki jih omogoča tehnologija pri e-učbenikih. D. Uporaba e-storitev pri pouku V zadnjem delu vprašalnika smo učitelje prosili za oceno o uporabi e-storitev pri pouku. V spodnji tabeli predstavljamo odgovore učiteljev, ki so se na postavljene trditve opredelili na štiristopenjski lestvici (1 – nikoli, 2 – redko, 3 – včasih, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto). V tabeli so predstavljeni povprečni odgovori učiteljev. Tabela 9: D1 Kako pogosto pri pouku vašega predmeta uporabljate naslednje e-storitve? N M SD Glasovalnica 123 2,057 ,9860 (npr. Kliker na http://kliker.sio.si) Spletne ankete 123 2,081 ,9632 (npr. na http://ankete.sio.si) Spletne učilnice 123 3,382 1,2709 (npr. lastne ali na http://skupnost.sio.si) Videokonference 123 1,374 ,6578 (npr. na http://vox.arnes.si) E-listovnik 123 1,390 ,7087 (npr. na http://listovnik.sio.si) Nalaganje in ogled videov 123 2,341 1,3172 (npr. na http://video.arnes.si) Pošiljanje velikih datotek 123 1,829 1,1502 (npr. na http://filesender.arnes.si) Hramba dokumentov 123 1,984 1,2674 (npr. na http://mapa.arnes.si) Portal SIO 123 2,707 1,1288 (http://www.sio.si) Spletne strani 123 3,138 1,3078 (npr. na http://splet.arnes.si) M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; Od naštetih e-storitev so učitelji včasih uporabljali spletne učilnice (M = 3,382) ter spletne strani (M = 3,138), vse ostale e-storitve pa redko. Spletne učilnice niso novost, Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 189 vezana na projekt e-šolska torba, ampak njihova uporaba izvira iz projekta e-šolstvo, enako velja za uporabo spletnih strani. Interpretacija teh rezultatov za čas trajanja pi- lotnih projektov ni dopustna zaradi dejstva, da so v času trajanja projekta e-storitve šele nastajale in so bili po končanem razvoju sodelujoči učitelji seznanjeni sproti (pra- viloma preko IKT uric, ki so potekale na daljavo), da je za načrtno in poglobljeno umeščanje teh dejavnosti v didaktiko posameznih predmetov zmanjkalo časa in je bila posledično raba e-storitev v pilotu prepuščena ustvarjalnosti posameznih sode- lujočih učiteljev. Ne nazadnje se pri primerjavi rabe e-učbenikov in e-storitev pojavi tudi metodološki problem pri definiranju uporabljenih kategorij (1 – nikoli, 2 – redko, 3 – včasih, 4 – pogosto, 5 – zelo pogosto). Uporaba enakih kategorij predpostavlja primerljivo pogostost rabe e-učbenikov in e-storitev, ki glede na naravo posameznih e-storitev (npr. filesender, videokonferenca) ne vzdrži. 3.2 Rezultati analiz podatkov, dobljenih z opazovanjem pouka Pri opazovanju je bila uporabljena opazovalna lestvica, ki so jo razvili svetovalci Zavoda RS za šolstvo. V analizo podatkov smo vključili podatke 99 opazovanj pouka, ki so bila izvedena v aprilu 2015 (ob koncu drugega leta projekta). Opazovanja so svetovalci Zavoda RS za šolstvo izvedli pri različnih predmetih in v različnih oddelkih osnovnih šol in gimnazij, ki so vključene v projekt. V pričujočem podpoglavju rezul- tatov predstavljamo pregled dobljenih podatkov. Tabela 10: Število opazovanj na predmet pri prvem oz. drugem opazovanju pouka Predmet Št. opazovanj april 2015 angleščina 10 biologija 1 domovinska in državljanska kultura in etika 1 družba 0 fizika 8 geografija 7 glasbena umetnost 6 gospodinjstvo 1 kemija 11 likovna umetnost 1 matematika 28 naravoslovje 6 naravoslovje in tehnika 3 nemščina 3 slovenščina 8 tehnika in tehnologija 0 zgodovina 5 Skupaj 99 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 190 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Kot je razvidno iz zgornje tabele, je bilo največ opazovanj opravljenih pri matematiki, kemiji ter angleščini. Pri interpretaciji rezultatov opazovanja je potrebno upoštevati, da opazovanja niso bila opravljena v enakem obsegu za vse predmete. V nadaljevanju predstavljamo zbirno tabelo ocen ocenjevalcev po postavkah, ki se v opazovalni lestvici nanašajo na e-učbenike, e-storitve in e-vsebine pri pouku. V tabeli so z odstotki predstavljeni odgovori ocenjevalcev za vse predmete skupaj po posame- znih ocenah. V skrajnem desnem delu tabele pa so odgovori ocenjevalcev predstavlje- ni še z aritmetičnimi sredinami. Opazovalno lestvico je izpolnil svetovalec za vsako učno uro, in sicer je posamezne postavke ocenil na lestvici od 0 do 4, pri čemer pomeni: 0 – dejavnosti ni bilo možno opazovati (npr. v opazovanih urah ni bilo ocenjevanja) 1 – ne drži 2 – delno drži 3 – večinoma drži 4 – popolnoma drži Tabela 11: E-učbeniki, e-vsebine, e-gradiva pri pouku. April 0 1 2 3 4 2015 M 1. Pri obravnavi novih vsebin/snovi učitelj uporablja interaktivne elemente iz e-učbenika in druga 7,6 6,3 24,7 41,1 20,3 2,70 e-gradiva. 2. Za preverjanje potrebnega predznanja smiselno uporablja e-storitve. 12,2 18,6 43,6 16,7 9,0 1,69 3. Učitelj za aktivno sodelovanje učencev smiselno in učinkovito vključuje informacijsko tehnologijo. 8,2 4,1 16,4 47,9 23,3 / 4. Učitelj pri razvijanju komunikacijskih in sodelovalnih spretnostih spodbuja učence k smiselni uporabi 8,1 31,7 36,6 16,8 6,8 1,44 različnih e-gradiv in e-storitev. 5. Individualizacija/diferenciacija poteka ob podpori informacijske tehnologije. 12,0 28,5 40,5 13,3 5,7 1,55 6. Učenci pri utrjevanju pridobljenega znanja smiselno uporabljajo e-učbenik in e-gradiva. 8,4 9,0 54,8 23,2 4,5 1,84 7. Učitelj pripravlja učence na samostojno delo in učenje z e-učbenikom in e-gradivi. 6,0 5,4 63,3 18,7 6,6 1,93 8. Za preverjanje znanja učitelj uporablja e-učbenik in e-gradiva. 11,9 19,5 45,9 13,8 8,8 1,69 9. Učitelj za ocenjevanje smiselno uporablja e-storitve. 58,9 0 4,1 23,3 12,3 / Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 191 Opazovanje pouka je glede na uporabo e-vsebin in e-storitev pokazalo, da najbolj po- gosto pri obravnavi novih vsebin/snovi učitelj uporablja interaktivne elemente iz e-uč- benika in druga e-gradiva (M = 2,70), včasih pa tudi pripravlja učence na samostojno delo in učenje z e-učbenikom in e-gradivi (M = 1,93) ter na utrjevanje pridobljenega znanja (M = 1,84). Tudi neodvisni opazovalci potrjujejo ugotovitev iz vprašalnika za učitelje, da so učite- lji pri pouku predvsem prepoznali vrednost interaktivnih elementov in so jih pri pouku tudi pogosto uporabljali. Ob pregledu ocen ocenjevalcev na področju e-učbenikov, e-vsebin in e-gradiv pri pou- ku lahko vidimo, da imajo učitelji po oceni ocenjevalcev še veliko prostora za uporabo e-vsebin predvsem na področju individualizacije in diferenciacije pouka (M = 1,55) ter tudi pri razvijanju komunikacijskih ter sodelovalnih spretnosti učencev in dijakov (M = 1,44. Na teh področjih pouka oz. pri razvijanju teh kompetenc pri učencih in dijakih bi bilo možno IKT še bolj načrtno oz. bolj pogosto uporabljati. 3.3 Rezultati analiz podatkov, zbranih s skupinskimi intervjuji (fokus skupine) z učitelji V tem poglavju predstavljamo rezultate analiz podatkov, ki smo jih zbrali s skupin- skim intervjujem v obliki fokusne skupine z učitelji, vključenimi v projekt. Skupinski intervju je bil delno strukturiran, vključeval je 5 vprašanj v obliki iztočnic za pogovor ter možnost, da na koncu udeleženci dodajo vsebine, ki so bile morda izpuščene med intervjujem. Intervjuji so potekali v fokusnih skupinah, v katerih so bili zbrani učitelji glede na predmet, ki ga poučujejo. Skladno z metodo analize vsebine smo iz zapisov intervjujev izluščili pomembne vse- binske enote ter jih kvantitativno ovrednotili glede na pojavnost skozi vse intervjuje. V spodnjih dveh tabelah predstavljamo rezultate analize. Tabela 12: Prednosti e-učbenika in e-vsebin pri poučevanju. f Večja motivacija 8 Prikazovanje informacij, interaktivnost (posnetki, animacije…) 7 Uporaben v vseh fazah pouka 6 Individualizacija/diferenciacija pouka 5 Razvijanje kritičnega mišljenja 5 Hiter dostop do informacij 4 Možnost samostojnega in sodelovalnega učenja 4 Popestritev pouka 3 Večja aktivnost 3 Aktualizacija pouka 3 Takojšnja povratna informacija 3 Večja ustvarjalnost učitelja 3 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 192 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Vedno pri roki (klasični učbeniki doma), lažja torba 3 Dostop do ponovitve razlage snovi, posnetka svojega dela 3 Razvijanje prostorskih predstav 3 Razvijanje zmožnosti učenja učenja 3 Komunikacijske veščine (tudi veščine nastopanja, snemanja, prezentiranja …) 3 Boljši rezultati učenja pri nekaterih vsebinah 1 Krajši čas za nekatere dejavnosti (npr. tabelska slika… 1 Učenci, ki imajo težave s pisanjem (učne težave), lažje tipkajo kot pišejo 1 Hitro preverjanje predznanja 1 Samostojno učenje iz lastnih napak 1 Spodbujanje komuniciranja v tujem jeziku 1 Izboljšanje samozavesti slabših učencev 1 Vsebinsko in didaktično kakovostna gradiva 1 Priložnost za razvoj drugačnih oblik pouka 1 Možnost obrnjenega učenja 1 Spodbujanje samoevalvacije 1 Spodbujanje divergentnega mišljenja 1 Naloge za preverjanje in utrjevanje 1 Razvijanje kritičnosti do uporabljenih virov 1 Iz analize skupinskih intervjujev je razvidno, da učitelji najpogosteje kot prednost e- učbenika pred klasičnim učbenikom vidijo večjo motiviranost učencev oz. dijakov za delo, interaktivnost e-učbenika, njegovo učinkovito uporabnost v vseh fazah pouka, večjo možnost individualizacije ter diferenciacije pouka ter večjo podporo pri razvija- nju kritičnega mišljenja dijakov in učencev. Tabela 13: Slabosti e-učbenika in e-vsebin pri poučevanju. f Za načrtovanje pouka učitelj porabi več časa 8 Težji nadzor nad delom vseh učencev 4 Tehnične težave, nedelovanje … 4 Pomanjkljivo znanje IKT pri učiteljih, didaktike poučevanja z IKT 3 Zmanjšujejo koncentracijo učencev z nižjimi učnimi sposobnostmi 3 Podobni tipi nalog 3 Preveč časa pred zaslonom 2 Prelahke naloge, nižja taksonomija 2 Enostaven dostop do rešitev nalog 2 Za obravnavo učne snovi se porabi več časa 2 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 193 Ni primeren za ocenjevanje znanja 2 Skopa povratna informacija učitelju o delu posameznega učenca 2 Pri preverjanju znanja je težje uporabiti vprašanja višjih taksonomskih ravni 2 Neuporabne aplikacije 2 Ne omogočajo dodajanja sprotnih opomb, zapiskov 1 Nima iskalnika 1 Manj zapisane vsebine v zvezkih 1 Učenci/dijaki ne posegajo več po drugih virih, samo še e-učbenik 1 Učenci so površni pri delu 1 Vsi otroci niso enako spretni pri tipkanju 1 Slabša funkcionalna pismenost učencev 1 Kot slabost uvajanja e-učbenika v pouk učitelji največkrat navajajo večjo časovno zahtevnost njihove priprave na pouk, težji nadzor nad delom učencev in dijakov med poukom, pogoste tehnične težave pri uporabi e-učbenika ali drugih e-vsebin ter po- manjkljivo znanje učiteljev s področja IKT. 3.4 Rezultati analiz podatkov, zbranih z vprašalnikom za učence in dijake V tem delu poročila predstavljamo rezultate analiz podatkov, ki smo jih zbrali z vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali učenci ter dijaki, vključeni v projekt. Vprašalnik je v drugem zajemu podatkov (april, 2015) izpolnilo 955 učencev in dijakov. Rezultate predstavljamo po tematskih sklopih vprašanj, ki so bila vključena v vprašalnik. A. Uporaba e-učbenika Učence in dijake smo spraševali o načinih uporabe e-učbenika v razredu. Tabela 14: A2 Kako pogosto se pri pouku izbranega predmeta dogaja naslednje: Nikoli Redko Včasih Pogosto Zelo (do 20 % ur) (21‒40 % ur) (41‒60 % ur) pogosto (več kot 61 % ur) e-učbenik uporablja samo učitelj (med razlago uporablja elemente e-učbenika, 28,7 35,5 21,7 8,6 5,4 da snov predstavi učencem, dijakom) e-učbenik uporablja tako učitelj kot mi učenci, dijaki (med razlago učitelj predvaja elemente e-učbenika, 15,0 25,9 25,2 21,9 12,0 hkrati učenci, dijaki sledimo e-učbeniku na svoji napravi) učenci, dijaki samostojno uporabljamo e-učbenik (za individualno delo ali delo 14,3 28,8 25,2 22,3 9,3 v parih oz. skupinah) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 194 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Odgovori učencev in dijakov kažejo na to, da se e-učbenik pri pouku le redko upora- blja tako, da ga aktivno uporablja le učitelj pri svoji razlagi (28,7 % nikoli in 35,5 % redko), učenci pa pri tem niso aktivni. Bolj pogosto ga učenci oz. dijaki uporabljajo med učiteljevo razlago, skupaj z učiteljem (včasih 25,9 %, pogosto 25,2 % in zelo pogosto 12,0 %) in samostojno učenci in dijaki (včasih 25,5 %, pogosto 22,3 % in zelo pogosto 9,3 %). Če primerjamo te podatke s podatki iz vprašalnika za učitelje, vidimo podobna razmerja: Tako kot učitelji (glej tabelo 2) tudi učenci in dijaki poro- čajo, da so pri pouku z e-učbenikom večinoma aktivni. V nadaljevanju smo učence in dijake spraševali o načinih uporabe e-učbenika v razredu. Tabela 15: A3 Kako pogosto učenci s pomočjo e-učbenika v okviru izbranega predmeta (pri šolskem ali domačem delu) počnete naslednje: Nikoli Redko Včasih Pogosto Zelo (do 20 % ur) (21‒40 % ur) (41‒60 % ur) pogosto (več kot 61 % ur) a) vadite spretnosti in postopke 17,6 37,3 26,8 12,9 5,4 b) analizirate podatke ali informacije 20,3 34,8 26,8 13,7 4,4 c) opazujete simulacije 29,3 29,6 24,0 11,9 5,1 g) delate domače naloge 28,8 25,4 21,1 13,2 11,5 h) iščete informacije 10,3 26,8 27,0 24,5 11,4 i) delate samostojno (predelujete snov samostojno) 14,2 29,4 26,6 18,2 11,6 Učenci in dijaki ocenjujejo, da pri pouku z e-učbenikom najpogosteje iščejo informa- cije (včasih 27,0 %, pogosto 24,5 % in zelo pogosto 11,4 %) ter delajo samostojno (včasih 26,6 %, pogosto 18,2 % in zelo pogosto 11,6 %), najredkeje pa po njihovem mnenju opazujejo simulacije (nikoli 29,3 % in redko 29,6 %), delajo domače naloge (nikoli 28,8 % in redko 25,4 %) ter analizirajo podatke ali informacije (nikoli 20,3 % in redko 34,8 %). Odgovori učencev in dijakov so precej skladni z odgovori učiteljev (glej tabelo 3), pomembneje se razlikujejo le pri postavki opazovanje simulacij, kjer dijaki in učenci ocenjujejo, da se navedeno pri pouku dogaja redkeje, kot to ocenjujejo učitelji. Najverjetneje gre tukaj za različno razumevanje pojma »simulacija« pri učite- ljih oz. učencih in dijakih. B. Učinki uporabe e-učbenika pri pouku Na koncu vprašalnika nas je zanimalo še, kako učenci in dijaki ocenjujejo učinke upo- rabe e-učbenika na pouk. Prosili smo jih, naj pri vsakem navedenem kriteriju primer- jajo pouk brez in z uporabo e-učbenika. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 195 Tabela 16: B1 Učinki uporabe e-učbenika pri pouku. Manj Enako Bolj kot pri uporabi kot pri uporabi kot pri uporabi klasičnega klasičnega klasičnega učbenika učbenika učbenika Pri pouku rad uporabljam e-učbenik 29,8 32,1 38,1 Nove vsebine raje spoznavam sam s pomočjo e-učbenika. 35,0 33,9 31,2 Pri pouku lažje sledim z uporabo e-učbenika. 33,9 41,5 24,6 Rad berem vsebine iz e-učbenika. 30,6 39,3 30,2 Rad rešujem naloge iz e-učbenika. 24,2 34,4 41,4 Rad delam domačo nalogo iz e-učbenika. 37,8 35,4 26,8 Z uporabo e-učbenika lažje razumem vsebine, ki jih 29,7 43,8 26,4 obravnavamo v šoli. Doma se rad učim iz e-učbenika. 50,5 29,6 19,9 V tabeli so predstavljeni odstotki učencev in dijakov, ki so pri posameznem učinku izbrali navedeno oceno. Iz tabele je razvidno, da učenci in dijaki pozitivne učinke uporabe e-učbenika zazna- vajo predvsem v obliki večje motivacije za uporabo e-učbenika, (pri pouku rad upo- rabljam učbenik 38,1% več kot pri uporabi klasičnega učbenika) za reševanje nalog iz e-učbenika (rad rešujem naloge iz e-učbenika 41,4 % več kot pri uporabi klasičnega učbenika). Za spoznavanje novih vsebin, izdelavo domačih nalog in za učenje doma pa raje uporabljajo klasični učbenik (kar je lahko pogojeno z dejstvom, da nekateri doma niso imeli ustrezne opreme za delo z e-učbeniki). Pri ostalih dejavnostih (sledenje pouku, branju vsebin iz učbenika, razumevanju obravnavanih vsebin) pa pri večini ni razlike pri uporabi e-učbenika. 3.5 Rezultati analiz podatkov, zbranih z vprašalnikom za starše V naslednjem delu poglavja o rezultatih predstavljamo rezultate analiz podatkov, ki smo jih v drugem zajemu podatkov zbrali z vprašalnikom za starše. Vprašalnik je iz- polnilo 242 starša. Najprej smo starše povprašali, v kolikšni meri se uporaba e-učbenika-ov pri njihovem otroku odraža pri domačem delu za šolo. Primerjali so otrokovo domače delo pri upo- rabi e-učbenika z domačim delom pri uporabi klasičnega učbenika v obliki knjige. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 196 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk A. Uporaba e-učbenika doma Najprej smo starše povprašali, v kolikšni meri se uporaba e-učbenika-ov pri njiho- vem otroku odraža pri domačem delu za šolo. Primerjali so otrokovo domače delo pri uporabi e-učbenika z domačim delom pri uporabi klasičnega učbenika v obliki knjige. Tabela 17: Učinki uporabe e-učbenika doma. Manj Enako Bolj kot pri uporabi kot pri uporabi kot pri uporabi klasičnega klasičnega klasičnega učbenika učbenika učbenika Otrok doma rad bere e-učbenik. 50,4 31,8 17,8 Otrok doma rad dela domačo nalogo iz e-učbenika. 41,7 40,9 17,4 Otrok se doma rad uči iz e-učbenika. 45,0 18,4 16,5 Otrok je samostojen pri delu z e-učbenikom. 17,4 47,1 35,5 Ko dela z e-učbenikom, je zbran in osredotočen na delo. 28,9 46,7 24,4 Otrok je motiviran za šolsko delo. 19,0 54,1 26,9 V tabeli so predstavljeni odstotki staršev, ki so pri posameznem učinku izbrali nave- deno oceno. Glede uporabe e-učbenika doma starši ocenjujejo, da učenci/dijaki nasploh manj upo- rabljajo e-učbenik od klasičnega učbenika, razen pri zadnjih treh postavkah (samostoj- nost pri delu, zbranosti in osredotočenosti ter motivaciji za šolsko delo), v katerih pri uporabi e-učbenika in klasičnega učbenika ni bilo razlik. Rezultati odgovorov staršev se skladajo z odgovori učencev/dijakov (pri izdelavi do- mačih nalog ter analizi podatkov in informacij pri delu doma) o manjši ali enaki rabi e-učbenikov pri domačem delu za šolo. Rezultati tako v prvem trenutku kažejo, da e-učbenik pri domačem delu učencev/di- jakov ne uresničuje svoje funkcije, vendar iz obstoječih podatkov težko sklepamo o vzrokih. Možna interpretacija se lahko skriva v dejstvu, da opremo (tablice, računal- nike) učenci/dijaki niso jemali domov, ampak so jih puščali v šoli, kar pomeni, da so doma imeli (ali tudi ne) samo IK tehnologijo, s katero so tudi drugače razpolagali. B. Uporaba IKT doma V drugem delu vprašalnika smo starše prosili, naj ocenijo, v kolikšni meri se uporaba e-učbenika-ov odraža pri uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) pri njih doma oz. kako se to odraža v družinskih odnosih z otrokom. Starši so na trditve odgovarjali na petstopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – delno se strinjam, 4 – strinjam se, 5 – popolnoma se strinjam). V tabeli predstavljamo povprečne odgovore staršev. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 197 Tabela 18: Učinek uporabe e-učbenika na življenje doma. april 2015 (po 2. letu uporabe e-učbenikov) Sedaj, ko otrok uporablja e-učbenik: M SD a) doma več časa preživi za računalnikom/tablico 3,05 1,17 b) doma več časa preživi ob uporabi socialnih omrežij (Facebook, Twiter …) s pomočjo tablice/računalnika 2,61 1,20 c) ga moramo doma nadzirati, da računalnika/tablice ne uporablja preveč časa 2,78 1,32 d) moramo nadzirati vsebine, ki jih otrok išče po spletu 2,62 1,33 e) je pridobil veliko znanja na področju IKT kompetenc 3,36 1,02 f) se tudi starši učimo uporabljati tablični računalnik 2,98 1,28 g) se lažje loti domačega dela za šolo 2,83 1,13 h) je bolj samostojen pri domačem delu za šolo 2,98 1,15 i) si bolje zapomni učno snov. 2,84 1,12 M – aritmetična sredina; SD – standardna deviacija; Odgovori staršev na vprašanje o uporabi IKT doma kažejo, da starši učinke uvajanja e-učbenika zaznavajo predvsem pri pridobivanju IKT kompetenc (M = 3,36), delno pa tudi pri večji rabi tablice ter večji samostojnosti pri domačem delu za šolo. V povprečju ne poročajo o dodatnih težavah pri omejevanju otrokovega dostopa do računalnika ali uvajanju dodatnega nadzora nad vsebinami, do katerih otrok dostopa, ki bi nastale zgolj zaradi uvajanja e-učbenika v pouk. Rezultati kažejo, da je uvajanje e-učbenikov povečalo rabo že obstoječe IK tehnologije, s katero je učenec/dijak razpolagal (šolskih tablic niso prinašali domov) pri domačem delu za šolo. 3.6 Rezultati spremljanja učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku 3.6.1 Rezultati osnovnih analiz zbranih podatkov Na osnovi zbranih rezultatov učencev in dijakov v okviru njihovega samostojnega dela z e-učbenikom oz. tiskanim učbenikom smo opravili paired sample t-test, s katerim smo pri vsakem učencu/dijaku primerjali njegov rezultat pri delu z e-uč- benikom z njegovim rezultatom pri delu s tiskanim učbenikom. Pri tem moramo opozoriti na to, da so bile vsebine učnih enot in posledično tudi naloge, s katerimi smo primerjali znanje učenca pri delu z enim oz. drugim medijem, različne. Pri se- stavljanju nalog so bili učitelji ter svetovalci ZRSŠ sicer pozorni, da so bile naloge za oba medija težavno primerljive, vendar moramo pri interpretaciji rezultata kljub temu upoštevati ta podatek. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 198 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Tabela 19: Osnovne statistike primerjave. M N SD SE e_učbenik 53,81 527 25,259 1,100 Par klas_učbenik 51,36 527 25,211 1,098 Kot je razvidno iz zgornje tabele, so rezultati učencev in dijakov pri delu z e-uč- benikom v povprečju za 2 odstotni točki višji, kot pri delu s tiskanim učbenikom. Rezultati precej variirajo med učenci in dijaki (SD so visoke), kar je najverjetneje posledica dejstva, da so v skupen vzorec zajeti štirje različni predmeti ter trije raz- lični razredi. Tabela 20: Korelacija med rezultati učencev pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom. N r p Par e_učbenik & klas_učbenik 527 0,272 0,000 Korelacija med rezultatom posameznega učenca oz. dijaka pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom je pozitivna (sicer nizka), a statistično značilna. Rezultat kaže na to, da so tisti učenci oz. dijaki, ki so dosegali boljši rezultat pri delu s tiskanim učbenikom, dosegali boljši rezultat tudi z e-učbenikom in obratno. Tabela 21: Rezultati paired sample t-testa. t df P M SD SE 95 % interval zaupanja Par e_učbenik - klas_učbenik 2,444 30,459 1,327 -,162 5,051 1,842 526 ,066 Rezultat paired samples t-testa kaže, da razlika med rezultati pri delu z e-učbenikom v primerjavi z delom s tiskanim učbenikom ni statistično značilna ( t = 1,842, p > 0,05). V nadaljevanju predstavljamo še rezultate primerjav s paired sample t-testom ločeno za vsak predmet posebej. 3.6.2 Rezultati osnovnih analiz zbranih podatkov pri predmetu kemija Tabela 22: Osnovne statistike primerjave za kemijo. M N SD SE e_učbenik 56,43 232 20,793 1,365 Par klas_učbenik 54,85 232 20,563 1,350 Iz tabele 22 lahko razberemo, da so rezultati učencev in dijakov pri delu z e-učbenikom pri kemiji v povprečju za 2 odstotni točki višji, kot pri delu s klasičnim učbenikom. Rezultati precej variirajo med učenci in dijaki (SD so visoke), kar je najverjetneje Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 199 posledica dejstva, da so v skupen vzorec zajeti trije različni razredi (8. in 9. razred osnovne šole ter 1. letnik gimnazije). Tabela 23: Korelacija med rezultati učencev pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom pri kemiji. N r p Par e_učbenik & klas_učbenik 232 0,276 0,000 Korelacija med rezultatom posameznega učenca oz. dijaka pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom pri kemiji je pozitivna, sicer nizka, a statistično značilna. Rezultat kaže na to, da so tisti učenci oz. dijaki, ki so dosegali boljši rezultat pri delu s tiskanim učbenikom, dosegali boljši rezultat tudi z e-učbenikom in obratno. Tabela 24: Rezultati paired sample t-testa pri kemiji. t df P M SD SE 95 % interval zaupanja Par e_učbenik - klas_učbenik 1,580 24,876 1,633 -1,638 4,798 0,967 231 0,334 Rezultat paired samples t-testa kaže, da razlika med rezultati pri delu z e-učbenikom v primerjavi z delom s tiskanim učbenikom pri predmetu kemija ni statistično značilna ( t = 0,967, p > 0,05). 3.6.3 Rezultati osnovnih analiz zbranih podatkov pri predmetu matematika Tabela 25: Osnovne statistike primerjave za matematiko. M N SD SE e_učbenik 41,35 143 25,713 2,150 Par klas_učbenik 41,79 143 28,097 2,350 Kot je razvidno iz zgornje tabele, so rezultati učencev in dijakov pri delu z e-učbeni- kom pri matematiki v povprečju enaki kot pri delu s tiskanim učbenikom. Rezultati precej variirajo med učenci in dijaki (SD so visoke), kar je najverjetneje posledica dejstva, da so v skupen vzorec zajeti trije različni razredi (8. in 9. razred osnovne šole ter 1. letnik gimnazije). Tabela 26: Korelacija med rezultati učencev pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom pri matematiki. N r p Par e_učbenik & klas_učbenik 143 0,291 0,000 Korelacija med rezultatom posameznega učenca oz. dijaka pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom pri matematiki je pozitivna, sicer nizka, a statistično Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 200 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk značilna. Rezultat kaže na to, da so tisti učenci oz. dijaki, ki so dosegali boljši rezultat pri delu s tiskanim učbenikom, dosegali boljši rezultat tudi z e-učbenikom in obratno. Tabela 27: Rezultati paired sample t-testa pri matematiki. t df P M SD SE 95 % interval zaupanja Par e_učbenik - klas_učbenik -0,436 32,102 2,684 -5,743 4,871 -0,162 142 0,871 Rezultat paired samples t-testa kaže, da razlika med rezultati pri delu z e-učbenikom v primerjavi z delom s tiskanim učbenikom pri predmetu matematika ni statistično značilna ( t = -0,162, p > 0,05). 3.6.4 Rezultati osnovnih analiz zbranih podatkov pri predmetu slovenščina Tabela 28: Osnovne statistike primerjave za slovenščino. M N SD SE e_učbenik 57,79 102 29,730 2,944 Par klas_učbenik 51,38 102 27,394 2,712 V tabeli 28 lahko razberemo, da so rezultati učencev in dijakov pri delu z e-učbenikom pri slovenščini v povprečju za 6 odstotnih točk višji, kot pri delu s tiskanim učbeni- kom. Rezultati precej variirajo med učenci in dijaki (SD so visoke), kar je najverjetne- je posledica dejstva, da so v skupen vzorec zajeti trije različni razredi (8. in 9. razred osnovne šole ter 1. letnik gimnazije). Tabela 29: Korelacija med rezultati učencev pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom pri slovenščini. N r p Par e_učbenik & klas_učbenik 102 -0,057 0,570 Korelacija med rezultatom posameznega učenca oz. dijaka pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom pri slovenščini je negativna (izredno nizka), a ni statistično značilna. Tabela 30: Rezultati paired sample t-testa pri slovenščini. t df P M SD SE 95 % interval zaupanja Par e_učbenik - klas_učbenik 6,409 41,559 4,115 -1,754 14,572 1,557 101 0,123 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 201 Rezultat paired samples t-testa kaže, da razlika med rezultati pri delu z e-učbenikom v primerjavi z delom s tiskanim učbenikom pri predmetu slovenščina ni statistično značilna ( t = 1,557, p > 0,05). 3.6.5 Rezultati osnovnih analiz zbranih podatkov pri predmetu geografija Tabela 31: Osnovne statistike primerjave za geografijo. M N SD SE e_učbenik 69,11 50 17,761 2,512 Par klas_učbenik 62,51 50 23,298 3,295 Kot je razvidno iz zgornje tabele, so rezultati učencev in dijakov pri delu z e-učbe- nikom pri geografiji v povprečju za 7 odstotnih točki višji, kot pri delu s tiskanim učbenikom. Rezultati precej variirajo med učenci in dijaki (SD so visoke), kar je naj- verjetneje posledica dejstva, da so v skupen vzorec zajeti trije različni razredi (8. in 9. razred osnovne šole ter 1. letnik gimnazije). Tabela 32: Korelacija med rezultati učencev pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom pri geografiji. N r p Par e_učbenik & klas_učbenik 50 0,533 0,000 Korelacija med rezultatom posameznega učenca oz. dijaka pri delu z e-učbenikom in delu s tiskanim učbenikom pri geografiji je pozitivna, srednje visoka in statistično značilna. Rezultat kaže na to, da so tisti učenci oz. dijaki, ki so dosegali boljši rezultat pri delu s tiskanim učbenikom, dosegali boljši rezultat tudi z e-učbenikom in obratno. Tabela 33: Rezultati paired sample t-testa pri geografiji. t df p M SD SE 95 % interval zaupanja Par e_učbenik - 6,604 20,425 2,889 0,799 12,409 2,286 49 0,027 klas_učbenik Rezultat paired samples t-testa kaže, da je razlika med rezultati pri delu z e-učbenikom v primerjavi z delom s tiskanim učbenikom pri predmetu geografija statistično značil- na ( t = 2,286, p < 0,05). Pri geografiji so učenci in dijaki dosegli statistično značilno boljši rezultat, ko so naloge reševali s pomočjo interaktivnih elementov iz e-učbenika, kot če so naloge reševali s pomočjo klasičnega tiskanega učbenika. Rezultati spremljanja učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri po- uku nakazujejo trend boljšega pridobivanja znanja s pomočjo interaktivnih elemen- tov e-učbenikov. Rezultati učencev in dijakov so bili pri večini predmetov za nekaj Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 202 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk odstotnih točk višji v primerih, ko so učenci in dijaki delali z e-učbeniki, vendar je bila razlika statistično značilna le pri predmetu geografija. Glede na manjši in selektivno izbran vzorec seveda o reprezentativnih in veljavnih zaključkih ne moremo govoriti. Rezultati pa kljub temu nakazujejo pot za nadaljnji razvoj e-učbenikov in drugih e- vsebin za potrebe uporabe v šolah. 4. ZAKLJUČKI V pričujočem končnem poročilu predstavljamo rezultate spremljanja projekta uvajanja e-učbenikov v pouk osnovnih ter srednjih šol. V evalvaciji so sodelovali učenci, dijaki ter njihovi učitelji in starši. Vse udeležene v projektu smo prosili, da svoja opažanja, mnenja, ocene o uvajanju e-učbenikov v pouk podajo na različne načine. Vsi udele- ženi so rešili evalvacijski vprašalnik, ki smo ga razvili posebej za namene evalvacije. Vprašalnik smo pripravili v treh različicah – za učitelje, za učence in dijake ter za star- še. Poleg vprašalnikov smo v evalvaciji uporabili še metodo opazovanja pouka, ki so jo opravili svetovalci Zavoda RS za šolstvo, svoja opažanja pa so beležili v posebej za to evalvacijo razvito ocenjevalno lestvico. V okviru evalvacije projekta smo opravili tudi spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov na znanje učencev in dijakov. Poleg navedenih kvantitativnih metod zbiranja podatkov smo upo- rabili tudi kvalitativno metodo, pri čemer smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja spodbudili učitelje k temu, da so z nami še osebno delili svoje izkušnje z e-učbenikom. Tako smo zbrali obsežno bazo podatkov, ki smo jo v namen predstavitve rezultatov analizirali skladno z možnostmi, ki nam jih podatki dopuščajo. V nadaljevanju izpo- stavljamo glavne zaključke, ki jih lahko izpeljemo iz opravljenih analiz podatkov. Učitelji, vključeni v projekt, večinoma pozitivno ocenjujejo uvajanje e-učenikov v pouk. Pozitivne učinke rabe e-učbenikov izpostavljajo tako pri delu učencev in di- jakov kot tudi pri lastnem delu oz. poučevanju. Interaktivne elemente v e-učbenikih ocenjujejo kot uporabne pri pouku, še posebej pri predmetih, ki “kličejo” po interak- tivnosti, simulalacijah, itn. Raba e-učbenika oziroma interaktivnih enot pripomore k samostojnemu delu učencev/dijakov ter spodbuja interakcijo med učiteljem in učenci/ dijaki, kar pripomore k uveljavljanju didaktičnega načela aktivnosti učencev/dijakov. Po mnenju učiteljev uporaba e-učbenikov pri pouku najbolj pozitivno vpliva na mo- tivacijo učencev/dijakov za šolsko delo, njihovo aktivnost in samostojnost pri pouku. Ne zaznavajo pa bistvenih sprememb pri pozornosti učencev/dijakov pri pouku, mo- tivaciji za branje in sodelovalno učenje. Povečano motivacijo, aktivnost in samostoj- nost učencev in dijakov pri pouku lahko delno pripišemo uvajanju nove tehnologije v proces pouka, delno pa e-učbeniku (interaktivnost). Večina učiteljev ocenjuje, da z uvedbo e-učbenika uporabljajo več različnih didaktič- nih strategij ter da jim tak način dela omogoča večjo individualizacijo ter diferencia- cijo pouka. Večinoma pa so tudi mnenja, da se zaradi uvedbe e-učbenika ni poveča- la avtonomija učitelja, prav tako se po mnenju večine ne spremeni aktivnost učitelja med poukom, sodelovalno učenje učencev, dijakov in preverjanje in utrjevanje pa ostane na približno enaki ravni kot pri uporabi klasičnega učbenika. Upoštevajoč dej- stvo, da tehnologija v e-učbeniku omogoča različne dodatne pristope (s simulacijami, Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 203 večpredstavnostjo, animacijami, 3D računalniško generiranimi modeli, video posnetki poskusov … oziroma interaktivnostjo nasploh) ter da omogoča sprotno povratno in- formacijo učencem/dijakom (pri vprašanjih in zbirkah nalog) so odgovori o pozitiv- nem vplivu na raznolikost didaktičnih strategij in posledično tudi na individualizacijo in diferenciacijo pričakovani. Rezultati opazovanja pouka glede na uporabo e-vsebin in e-storitev kažejo, da se e- učbenik najpogosteje uporablja pri obravnavi novih vsebin/snovi, za samostojno delo in učenje z e-učbenikom in e-gradivi ter za utrjevanje pridobljenega znanja. Hkrati pa rezultati opazovanja pouka kažejo, da imajo učitelji po oceni ocenjevalcev še veliko prostora za uporabo e-učbenika predvsem na področju individualizacije in diferencia- cije pouka ter tudi pri razvijanju komunikacijskih ter sodelovalnih spretnosti učencev in dijakov. Na teh področjih pouka oz. pri razvijanju teh kompetenc pri učencih in dijaki, bi bilo možno IKT še bolj načrtno oz. bolj pogosto uporabljati. Iz analize skupinskih intervjujev je razvidno, da učitelji najpogosteje kot prednost e- učbenika pred klasičnim učbenikom vidijo večjo motiviranost učencev oz. dijakov za delo, interaktivnost e-učbenika, njegovo učinkovito uporabnost v vseh fazah pouka, večjo možnost individualizacije ter diferenciacije pouka ter večjo podporo pri razvi- janju kritičnega mišljenja dijakov in učencev. Kot slabost uvajanja e-učbenika v pouk učitelji največkrat navajajo večjo časovno zahtevnost njihove priprave na pouk, težji nadzor nad delom učencev in dijakov med poukom, pogoste tehnične težave pri up- orabi e-učbenika ali drugih e-vsebin ter pomanjkljivo znanje učiteljev s področja IKT. Podobno kot učitelji tudi učenci in dijaki zaznavajo večjo lastno aktivnost pri pouku ob uporabi e-učbenika v primerjavi z uporabo klasičnega učbenika. Učenci in dijaki ocenjujejo, da pri pouku z e-učbenikom najpogosteje iščejo informacije ter delajo sa- mostojno, najredkeje pa po njihovem mnenju opazujejo simulacije, delajo domače naloge ter analizirajo podatke ali informacije. Odgovori učencev in dijakov so precej skladni z odgovori učiteljev, pomembneje se razlikujejo le pri postavki opazovanje simulacij, kjer dijaki in učenci ocenjujejo, da se navedeno pri pouku dogaja redkeje kot to ocenjujejo učitelji. Najverjetneje gre tukaj za različno razumevanje pojma simu- lacija pri učiteljih oz. učencih in dijakih. Učenci in dijaki pozitivne učinke uporabe e-učbenika zaznavajo predvsem v obliki večje motivacije za uporabo e-učbenika na splošno ter za reševanje nalog iz e-učbenika. Za spoznavanje novih vsebin, izdelavo domačih nalog in za učenje doma pa raje up- orabljajo klasični učbenik. Pri ostalih dejavnostih (sledenje pouku, branju vsebin iz učbenika, razumevanju obravnavanih vsebin) pa pri večini ni razlike v njihovi pref- erenci uporabe e-učbenika oz. klasičnega učbenika. Interpretacija teh rezultatov pa je težavna glede na dejstvo da je učencem/dijakom, ki so sodelovali v pilotih, IK oprema bila na razpolago praviloma samo pri šolskem delu. Glede uporabe e-učbenika doma starši ocenjujejo, da učenci/dijaki nasploh manj ozi- roma enako uporabljajo e-učbenik kot klasični učbenik in ti odgovori se skladajo z od- govori učencev/dijakov (pri izdelavi domačih nalog ter analizi podatkov in informacij pri delu doma) o manjši ali enaki rabi e-učbenikov pri domačem delu za šolo. Rezultati pri domači rabi e-učbenikov tako v prvem trenutku kažejo, da e-učbenik pri domačem delu učencev/dijakov ne uresničuje svoje funkcije, vendar dejstvo, da Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 204 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk opreme (tablice, računalnike) učenci/dijaki niso jemali domov, ampak so jo puščali v šoli, pomeni, da so doma imeli (ali tudi ne) samo IK tehnologijo, s katero so tudi drugače razpolagali, zato takšne interpretacije ne dovoljujejo. Rezultati spremljanja učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri po- uku nakazujejo trend boljšega pridobivanja znanja s pomočjo interaktivnih elementov e-učbenikov. Rezultati učencev in dijakov so bili pri večini predmetov za nekaj od- stotnih točk višji v primerih, ko so učenci in dijaki delali z e-učbeniki, vendar je bila razlika statistično značilna le pri predmetu geografija. Glede na manjši in selektivno izbran vzorec seveda o reprezentativnih in veljavnih zaključkih ne moremo govoriti. Rezultati pa kljub temu nakazujejo pot za nadaljnji razvoj e-učbenikov in drugih e- vsebin za potrebe uporabe v šolah. Vsi projekti, ki so se izvajali na področju uvajanja e-vsebin in e-storitev v šole, so bili razvojno naravnani, kar pomeni, da so bili predvsem osredotočeni na razvijanje in preizkušanje vsebin ter storitev pri pouku. Le v manjši meri smo v okviru teh pilotnih projektov tudi preverjali učinke e-vsebin in e-storitev na znanje ter učenje učencev. Vzorec šol, učiteljev, staršev ter učencev in dijakov, ki so bili vključeni v pilotne pro- jekte, ni bil reprezentativen za Slovenijo, zato rezultatov evalvacije projektov nikakor ne moremo posploševati na celotno slovensko populacijo učencev in dijakov. Zbrani podatki nam nudijo le grobe informacije, na osnovi katerih lahko e-vsebine in e-stori- tve razvijamo dalje. Njihove dejanske učinke na znanje in učenje pa bi lahko preverili le z longitudinalno študijo, ki bi zajela reprezentativen vzorec slovenskih šol in bi najmanj 5 let spremljala učence, dijake in učitelje. Rezultate evalvacije teh projektov moramo zato razumeti predvsem v smislu zbiranja stališč in mnenj učiteljev, staršev, učencev in dijakov o preizkušenih e-vsebinah in e-storitvah. Rezultati nam v tej fazi potrjujejo ugotovitve drugih raziskav na tem po- dročju da »kritična refleksija učitelja praviloma rezultira v ugotovitvi, da računalnika učenci ne potrebujejo ves čas pri vseh predmetih, niti pri vseh vsebinah posameznega predmeta, zato da bi prišli do znanja«10 in istočasno dajejo usmeritev, da v nadaljnjem razvoju e-učbenikov ne gre za kopijo klasičnih učbenikov (digitalizacija klasičnih uč- benikov), temveč ustrezno uporabo tehnologije za uresničevanje novih možnosti/do- dane vrednosti, kot so npr. interaktivni elementi e-učbenikov, dostop do informacij in podobno. 10 Dr. Sonja Pečjak: Psihološka perspektiva e-učenja, Vzgoja in izobraževanje št. 2–3/2015 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbenikov v osnovnih šolah in gimnazijah 205 5. VIRI Rutar Leban, T. (2014). Evalvacijska študija pilotnih projektov Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev ter Preizkušanje e-vsebin in e-storitev v osnovnih šolah in gimnazijah: vmesno poročilo. Ljubljana: Pedagoški inštitut. E-šolska torba, Projektna dokumentacija (2012), Interno gradivo. Povabilo k sodelovanju pri izvedbi pilotnega projekta Uporabe in uvajanja e-vsebin in e-storitev (2013), interno gradivo. Povabilo k sodelovanju pri izvedbi pilotnega projekta Preizkušanje e-vsebin in e-storitev (2013), Interno gradivo. Slovenski i-učbeniki. http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/slovenski-i-ucbeniki/ (sep. 2015) Pečjak, S. Psihološka perspektiva e-učenja, Vzgoja in izobraževanje, let. 46, št. 2–3 Kreuh, N., Sambolić Beganović, A. Na poti k e-kompetentni šoli prek e-šolstva, e-učbenikov in e-šolske torbe. Vzgoja in izobraževanje, let. 46, št. 2–3, str. 29–35. Hiebert, J. (1986). Conceptual and Procedural Knowledge: The Case of Mathematics. London: Routlege. Skemp, R. R. (1978). Rational understanding and instrumental understanding. Arithmetic Teacher, 26(3). str. 9-15 6. PRILOGE PRILOGA 1: Evalvacijski vprašalnik za starše PRILOGA 2: Evalvacijski vprašalnik za učitelje PRILOGA 3: Evalvacijski vprašalnik za učence in dijake PRILOGA 4: Vprašanja za fokus skupine - učitelji PRILOGA 5: Spremljava pouka Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 206 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk PRILOGA 1: Evalvacijski vprašalnik za starše Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbeniko v osnovnih šolah in gimnazijah: 207 PRILOGA 1 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 208 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk PRILOGA 2: Evalvacijski vprašalnik za učitelje Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbeniko v osnovnih šolah in gimnazijah: 209 PRILOGA 2 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 210 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbeniko v osnovnih šolah in gimnazijah: 211 PRILOGA 2 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 212 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbeniko v osnovnih šolah in gimnazijah: 213 PRILOGA 2 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 214 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbeniko v osnovnih šolah in gimnazijah: 215 PRILOGA 3 PRILOGA 3: Evalvacijski vprašalnik za učence in dijake Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 216 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbeniko v osnovnih šolah in gimnazijah: 217 PRILOGA 3 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 218 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbeniko v osnovnih šolah in gimnazijah: 219 PRILOGA 4 PRILOGA 4: Vprašanja za fokus skupine - učitelji 1. Vprašanje a. Kaj ob koncu projekta menite o uvajanju e-učbenikov v pouk? b. Kaj so po vašem mnenju prednosti in kaj slabosti uvajanja e-učbenikov na splošno? 2. Vprašanje a. Kakšne so prednosti in kakšne slabosti uporabe e-učbenika za delo učitelja (pri načrtovanju, izvedbi pouka, ...)? b. Kakšne so prednosti in slabosti uporabe e-učbenika npr. pri spoznavanju novih pojmov, preverjanju in ocenjevanju znanja, utrjevanju, … 3. Vprašanje a. V katerih fazah učnega procesa ste e-učbenik preizkusili (ste s pomočjo e-učbenika poskusili kakšne inovativne pristope, ki s klasičnim učbenikom niso izvedljivi…)? b. Kdaj/v katerem delu ure/ pri kateri vsebini, v kateri fazi učnega procesa je bil v vašem primeru e-učbenik najbolj uporaben? 4. Vprašanje a. Kakšne so po vašem mnenju prednosti in slabosti uporabe e-učbenika za učenca/dijaka? 5. Vprašanje a. Katere kompetence (na primer digitalne kompetenc) učencev/dijakov so z uporabo e-učbenika še posebej spodbujene? b. Katere kompetence učencev/dijakov ste s pomočjo e-učbenika lahko sistematično razvijali? 6. Vprašanje a. Bi želeli še karkoli dodati? Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 220 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk PRILOGA 5: Spremljava pouka Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Evalvacijska študija pilotnih projektov uporabe e-učbeniko v osnovnih šolah in gimnazijah: 221 PRILOGA 5 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 222 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe 2. 2 interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku Kako se učijo učenci in dijaki matematiko iz i-učbenika in kako iz tiskanega učbenika? a. Jerneja Bone, Mojca Suban (Zavod RS za šolstvo) Povzetek: Predstavili bomo poskus pri matematiki, ki je potekal znotraj evalvacije pro- jekta Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev. Na vsebini Višinski izrek bomo prikazali, kako so se učenci učili iz e-učbenika in kako iz tiskanega učbenika. Na primerih bomo prikazali posamezne izseke iz zapiskov ter ugotavljali, kako je potekalo učenje iz e-učbenika. Naloge, ki so jih reševali učenci, so nam pokazale, kako so se nalog lotili, kako so jih reševali. Pokazali bomo nekaj zanimi- vih rešitev in postopkov reševanj. Primerjali bomo uspešnost reševanja učencev, ki so reševali naloge po tiskanem učbeniku in učenci, ki so naloge reševali po e-učbeniku. V sklepu bomo poudarili ugotovitve, do katerih smo skozi izvajanje poskusa prišli. Ključne besede: matematika, i-učbenik, tiskani učbenik, samostojno učenje Uvod V okviru projekta Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev je bil eden izmed projek- tnih ciljev tudi evalvacija uporabe e-vsebin in e-storitev glede na kakovost e-učbenika, vpliva e-učbenika na učenje učenca/dijaka in vpliva e-učbenika na poučevanje učite- lja. Matematika je bila vključena v sklop predmetov, kjer je evalvacija (poleg ostalih oblik evalviranja) potekala neposredno v vzgojno-izobraževalnem procesu. Metodologija Metodološka zasnova poskusa je temeljila na ugotavljanju učinkov učenja iste mate- matične vsebine iz različnih medijev, tiskanega učbenika in i-učbenika. Da bi zmanj- šali vplive drugih dejavnikov na učenje, je bilo treba izbrati ustrezno matematično vsebino z upoštevanjem nekaterih robnih pogojev: • izbrana matematična vsebina naj bi v čim manjši meri zahtevala od učenca veliko predznanja, kar je glede na naravo matematike zelo zahtevno in omejujoče. Vendar bi imeli v nasprotnem primeru učenci s slabšim predznanjem slabše možnosti, da se uspešno (na) učijo izbranih vsebin. • manj ustrezne za izbor so vsebine, ki vsebujejo zelo zahtevne matematične pojme Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Zbornik primerov dobre prakse (sprotne in tematske priprave) 226 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk in koncepte, kjer bi bil učinek učenja bolj kot medija učenja odvisen od tega, da je vsebina prezahtevna. • izbrana vsebina naj bi se zaradi 'umetne' umestitve v proces pouka lahko obravna- vala čim bolj neodvisno od trenutno obravnavane vsebine. • izbrana vsebina je v e-učbeniku predstavljena na način, da učencu z vključenimi večpredstavnostnimi in interaktivnimi elementi omogoča čim samostojnejše, dina- mično in dejavno učenje. Po premisleku so bile izbrane naslednje vsebine, vezane na geometrijo: • Delitev daljice na enake dele (8. razred) • Razdalja med dvema točkama. Razpolovišče daljice (9. razred, 1. letnik) • Višinski izrek (9. razred, 1. letnik) • Podobnost in podobni lik (8. razred) Iz izbranih vsebin so bile nato oblikovane naloge za preverjanje usvojenosti zasta- vljenih ciljev. Naloge so bile zastavljene na različnih taksonomskih stopnjah od po- znavanja pojmov in konceptov do uporabe znanja v problemskih nalogah. Ob tem so bila oblikovana tudi enotna navodila za vrednotenje izdelkov učencev. Pred izvedbo poskusa so bile naloge preizkušene na manjšem vzorcu učencev in posledično mini- malno korigirane. Poskus je bil izveden na treh različnih šolah (2 osnovni šoli, 1 gimnazija), kjer sta bila vključena po dva ali trije oddelki. Izvedba je bila dvofazna: v prvi fazi so se v vsakem od oddelkov učenci učili neke vsebine s tiskanim oziroma i-učbenikom, v drugi fazi pa so se učili drugo vsebino z e- učbenikom oziroma tiskanim učbenikom (medij, iz katerega so se učili, se je torej zamenjal). V nadaljevanju bomo na primeru Višinskega izreka opisali kvalitativno analizo učenja s tiskanim in i-učbenikom. Avtorica nalog iz Višinskega izreka je Mateja Sirnik. Uporaba tiskanega učbenika in zapiski učencev Učenci, ki so se vsebino o višinskem izreku učili iz tiskanega učbenika, so imeli pred seboj barvno kopijo tiskanega učbenika. V zelo malo primerih smo opazili, da so si na kopije karkoli označili oz. zapisali. Ugibamo lahko, da je teh zapisov manj, ker imajo učenci učbenike izposojene iz učbeniških skladov in v te učbenike ne smejo pisati, kar je posledica, da niso pisali niti na kopije. Kaj so zapisali ali označili tisti učenci, ki so uporabili kopijo iz učbenikov v tak namen, kakor bi si želeli, da uporabljajo učbenike? Navedli bomo le nekaj primerov. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku a. Kako se učijo učenci in dijaki matematiko iz i-učbenika in kako iz tiskanega učbenika? 227 Učenec je ob samostojnem učenju opazil, da je v učbeniku nedoslednost pri poimeno- vanju kota in jo je sam popravil (Slika 1). Slika 1: Učenec je opazil nedoslednost in jo popravil Zasledili smo, da so nekateri učenci ob trikotnikih dodatno risali poteze ob stranicah trikotnikov. Nekateri učenci so ob nalogah reševali, si delali zapiske, skice (Slika 2). Slika 2: Reševanje in zapiski ob nalogah iz učbenika Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 228 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Večina učencev je naredila zapiske na poseben list. Ti zapisi so v obliki besedila, kjer so z besedami zapisali višinski izrek, uporabljali so simbolni zapis višinskega izreka, narisali skice trikotnikov oz. prepisovali iz kopije tiskanega učbenika. Zasledili smo, da so nekateri učenci ponovno reševali že rešeno nalogo iz učbenika (Slika 3). Slika 3: Primer zapisa na list ob uporabi kopije iz tiskanega učbenika Uporaba i-učbenika in zapiski učencev Učenci so se vsebino višinski izrek učili iz i-učbenika http://eucbeniki.sio.si/vega2/244/ index.html. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku a. Kako se učijo učenci in dijaki matematiko iz i-učbenika in kako iz tiskanega učbenika? 229 Slika 4: Vsebina Višinski izrek v i-učbeniku Vega 2 Učenci so bili usmerjeni, da na list povzamejo, kaj so se naučili o višinskem izreku. Podobno kot pri izpiskih pri učenju s tiskanimi učbeniki smo opazili, da prevladujejo zapisi v obliki besedila, kjer so z besedami zapisali višinski izrek, uporabljali sim- bolni zapis višinskega izreka, narisali skice trikotnikov oz. prepisovali iz i-učbenika. Zasledili smo, da so nekateri učenci reševali nalogo iz i-učbenika. Na Sliki 5 je primer, kjer je učenec narisal daljico z dolžino s pomočjo ‘navodil’ v obliki drsnikov na aktivni sliki. Slika 5: Primer zapiska učenca, ki se je učil iz i-učbenika Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 230 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Reševanje nalog Učenci so po samostojnem učenju iz i-učbenika in tiskanega učbenika reševali naloge. Naloge so preverjale znanje na vseh taksonomskih stopnjah po Gagneju. Prva od nalog je preverjala, koliko so si zapomnili o vsebini višinski izrek ter kolikšen je transfer znanja (osnovnega) v nove razmere (Slika 6). Nalogo smo uvrstili k pozna- vanju in razumevanju matematičnih pojmov in dejstev. Slika 6: Prva naloga V nalogah, kjer so dopolnjevali povedi, so učenci zapisali dolžine stranic oz. višin ali pa so poimenovali daljice/stranice (MN, HN …). Opazili smo, da so znali zapisati tako Pitagorov izrek kot višinski izrek, vendar ne z oznakami stranic narisanega trikotnika. Zapisali so k 2 + k 2 = h 2 in v 2 = a b , kar so osnovni zapisi 1 2 1 1 v gradivih, iz katerih so se učili. Druga naloga (Slika 7) je preverjala izvajanje postopkov. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku a. Kako se učijo učenci in dijaki matematiko iz i-učbenika in kako iz tiskanega učbenika? 231 Slika 7: Naloga, ki je preverjala izvajanje postopkov. Veliko učencev je nalogo a) reševala s Pitagorovim izrekom in ne z višinskim izrekom. Tisti, ki so jo reševali z višinskim izrekom, so izbirali med 20 = 4 * 5 ali 20 = 2 * 10. Mnogi učenci niso dokončali reševanja. Ugibamo, da to nakazuje na to, da predelana vsebina še ni bila dovolj utrjena in preverjena oz. da učenci niso imeli dovolj izkušenj z reševanjem takih nalog. Tretja naloga (Slika 8) je zahtevala od učencev, da svoje znanje uporabijo v novih razmerah in da povezujejo usvojena znanja. Nalogo smo po Gagnejevi taksonomiji uvrstili v najvišjo stopnjo, med reševanje problemov. Slika 8: Naloga, ki preverja reševanje problemov Učenci so pri reševanju lahko uporabljali žepno računalo. Velikokrat ni bilo zapisanih postopkov/strategij reševanja, zapisani so bili samo rezultati. Učenci so se zmotili pri Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 232 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk zapisu števila 520000. Zapisali so število z eno ničlo premalo, kar je posledično vpli- valo na nadaljevanje reševanja naloge. Učencem je manjkal sistematičen/pregleden zapis izračunane dolžine poti za vsakega od načinov. Pri pregledovanju izdelkov učen- cev ni bilo jasno, katera dolžina poti pripada posameznemu načinu. Rezultati Rezultate je treba obravnavati v luči vseh okoliščin, v katerih je potekal poskus, in številnih dejavnikov, ki bi potencialno lahko vplivali na učenje in dosežke učencev: •majhen vzorec šol, kjer je potekal poskus, •pristop k obravnavi izbrane vsebine v tiskanem učbeniku in e-učbeniku, •predznanje učencev, •vpliv pouka/učitelja, •izbor matematične vsebine, •izbor nalog (taksonomija, tip nalog, strukturiranost, kontekst), •način in pogostost uporabe tehnologije (tabličnih računalnikov) pri pouku, •učenje učenja s podporo učbenika, •motivacija učencev za sodelovanje v poskusu. Iz teh in še kakšnih drugih razlogov v poskusu dobljenih rezultatov ni mogoče in ni smiselno posploševati. Navajamo podatke o uspešnosti učencev za vse matematične vsebine v poskusu. V 8. razredu so bili učenci pri obeh vsebinah ( Podobnost in podobni liki. Delitev da- ljice na enake dele) uspešnejši pri učenju s tiskanim učbenikom. Aritmetična sredina števila doseženih odstotkov je za prvo vsebino 58,1 %, za drugo pa 62,5 % s tiskanim učbenikom ter 54,1 % in 42,6 % z i-učbenikom. V 9. razredu so bili učenci pri obeh vsebinah ( Razdalja med dvema točkama in raz- polovišče daljice. Višinski izrek) uspešnejši pri učenju z i-učbenikom. Aritmetična sredina števila doseženih odstotkov je za prvo vsebino 16,3 %, za drugo pa 35,6 % s tiskanim učbenikom ter 23,9 % in 40,6 % z i-učbenikom. V 1. letniku je rezultat podoben kot v 8. razredu, in sicer so bili učenci pri obeh vse- binah ( Razdalja med dvema točkama in razpolovišče daljice. Višinski izrek) uspešnej- ši s tiskanim učbenikom. Aritmetična sredina števila doseženih odstotkov za prvo vsebino je 39,7 %, za drugo pa 66,7 % s tiskanim učbenikom ter 34,4 % in 62,3 % z i-učbenikom. Analiza z vidika vsebin pokaže, da so bile naloge iz vsebine Razdalja med dvema točkama in razpolovišče daljice pri devetošolcih uspešnejše reševanje z e-učbenikom, pri srednješolcih pa s tiskanim učbenikom. Enako velja tudi za vsebino Višinski izrek. Sklep S poskusom smo ugotavljali uspešnost učenja izbrane matematične vsebine v odvisno- sti od medija učenja. Na izbranih vsebinah so bili uspešnejši z i-učbenikom devetošol- ci, osmošolci in srednješolci pa so se uspešneje izkazali s tiskanim učbenikom. Razlike med dosežki niso velike, razen v primeru 8. razreda in vsebine Delitev daljice na enake Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku a. Kako se učijo učenci in dijaki matematiko iz i-učbenika in kako iz tiskanega učbenika? 233 dele, kjer je uspešnost učenja s tiskanim učbenikom precej izrazitejša. Dobljeni rezul- tati za 8., 9. razred in 1. letnik niso enoznačni in ne omogočajo posplošitve. Čeprav je evalvacija uporabe i-učbenikov za matematiko v 4. in 5. razredu pokazala pozitivne rezultate na kognitivnem področju (Lipovec, Senekovič, Repolusk, 2015). Dosedanji rezultati spremljav pouka matematike kažejo, da so e-vsebine in e-storitve našle svojo pot v pouk matematike, vendar se na področju individualizacije in diferen- ciacije ter povratne informacije učencu o njegovem znanju odpira še vrsta neizrablje- nih priložnosti (Suban, 2015). Poglobljene in longitudinalne raziskave v nadaljevanju bodo morda odkrile še kakšen vidik uporabe i-učbenikov pri matematiki, ostaja pa izziv, kako učence naučiti učiti se iz tiskanega in e-učbenika in kako za doseganje zastavljenega učnega cilja optimalno združevati oba medija. Viri Lipovec, A., Senekovič, J., Repolusk, S. (2015): Evalvacija i-učbenikov za matematiko v OŠ. Slovenski i-učbeniki. http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/ slovenski-i-ucbeniki/ (sep. 2015) Suban, M. (2015): Matematika skozi e-vsebine in e-storitve. Kaj nam prinaša e-Šolska torba. Zbornik zaključne konference projekta e-Šolska torba. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 234 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine b. Andreja Čuk, Mira Hedžet Krkač, Mojca Poznanovič Jezeršek (Zavod RS za šolstvo) Povzetek: V prispevku predstavljamo potek in ugotovitve raziskave, ki smo jo izpeljali pri pouku slovenščine na eni gimnaziji in treh osnovnih šolah, , vključenih v pilotni projekt. Ugotavljali smo, ali se učenci/dijaki več, hitreje in kakovostneje naučijo iz tiskanega ali interaktivnega učbenika. Poskus smo izvedli v dveh delih in v dveh razredih: v prvem delu poskusa so v enem razredu pri samostojnem učenju uporabljali interaktivni učbenik, v drugem pa tiskani učbenik. Po enem do dveh tednih smo izvedli drugi del poskusa, pri čemer so učenci, ki so v prvo uporabljali interaktivni učbenik, tokrat uporabili tiskani učbenik (in obratno). Ključne besede: interaktivni učbeniki, slovenščina, e-šolska torba. Uvod V projektu e-Šolska torba so bili razviti trije interaktivni učbeniki za slovenščino: za 8. in 9. razred osnovne šole ter prvi letnik gimnazije. Učbeniki so interaktivni, pokri- vajo celoten učni načrt za posamezen razred, zajemajo lastnosti učbenika in delovnega zvezka (potrjeni so na Strokovnem svetu RS, brezplačno dostopni vsem zainteresira- nim uporabnikom, delujejo na vseh mobilnih in stacionarnih napravah). Sama zasnova učbenikov z interaktivnimi elementi učencem omogoča samostojno učenje in izgra- dnjo celostnega znanja, saj vsebujejo vsebine tako za pridobivanje znanja kot tudi ponavljanje, utrjevanje, preverjanje in poglabljanje usvojenega znanja. Ob reševanju nalog učencem zagotavljajo povratno informacijo o uspešnosti reševanja in tudi mo- žnost samovrednotenja usvojenega znanja. Na treh osnovnih šolah in eni gimnaziji smo ugotavljali, ali učenci/dijaki usvojijo znanje hitreje in bolj poglobljeno iz interaktivnega ali tiskanega učbenika. V poskus smo vključili po dva oddelka posameznega razreda na šoli v poskusu, katera je pou- čeval isti učitelj. Poskus smo izvedli v dveh delih z razmikom najmanj en teden. V prvem delu izvajanja poskusa so učenci prvega oddelka novo učno snov usvajali prek i-učbenika, v drugem oddelku pa prek tiskanega učbenika. V drugem delu poskusa sta se oddelka zamenjala. Pri izbiri virov smo skušali izbrati tista tiskana in interaktivna učbeniška gradiva, ki so se po sami zasnovi med seboj precej razlikovala, seveda pa so obravnavala isto učno temo. V vsakem oddelku smo poskus izvedli dvakrat: enkrat s tiskanim in enkrat z i-učbenikom. Po vsaki samostojni obravnavi nove učne snovi smo usvojeno znanje učencev/dijakov preverili s kompleksnimi nalogami, ki so vključeva- le različne taksonomske ravni znanja. Uporaba interaktivnega učbenika v 8. razredu OŠ Poskus smo izvedli v 8. razredu Osnovne šole Naklo. V obeh izvedbah so učenci samostojno predelovali teme iz književnosti: v prvem delu pesem Nika Grafenauerja Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 235 Življenje, v drugem delu pa pesem Janeza Menarta Kmečka balada. V prvi izvedbi je 19 učencev (A) za obravnavo pesmi Življenje uporabljalo interak- tivni učbenik, 17 učencev (B) pa tiskani učbenik. Prva skupina učencev je reševala naloge v interaktivnem učbeniku. Druga skupina učencev je s pomočjo usmeritev na učnem listu predelala snov iz tiskanega učbenika. Učenci iz obeh skupin so si nova spoznanja zapisovali na list. Po samostojnem delu so učenci iz obeh skupin pisali enako preverjanje znanja, sesta- vljeno iz taksonomsko različno zahtevnih nalog. Poznavanje in razumevanje usvoje- nega znanja sta bila ovrednotena s 6 točkami, razlaga in razčlenjevanje s 3 točkami, vrednotenje z 2 točkama in uporaba usvojenega znanja z 1 točko. Učenci, ki so snov predelali z interaktivnim učbenikom, so v povprečju pri nalogi po- znavanja in razumevanja dosegli 4,9 točk, tisti, ki so delali s tiskanim učbenikom, pa 4,7 točk (od možnih 6). Pri nalogi razlage in razčlenjevanja so učenci, ki so delali z i-učbenikom, v povprečju dosegli 2,7 točk, tisti, ki so delali s tiskanim učbenikom, pa 2,5 točk (od možnih 3). Pri nalogi vrednotenja so učenci pri učenju z i-učbenikom v povprečju dosegli 1,9 točk, s tiskanim učbenikom pa 1,4 točk (od možnih 2). Pri preverjanju uporabe usvojenega znanja so učenci z i-učbenikom dosegli 0,7 točk, s tiskanim učbenikom pa 0,9 (od možne 1 točke). Celoten preizkus je bil ovrednoten z 12 točkami. Učenci iz prve skupine (i-učbenik) so v povprečju dosegli 10,26 točk (85,5 %), učenci iz druge skupine (tiskani učbenik) pa 9,47 točk (78,91 %). V drugi izvedbi poskusa so učenci samostojno predelali Menartovo Kmečko balado. Tokrat so se učenci zamenjali in tistih 19 učencev, ki je v prvem delu poskusa upora- bilo interaktivni učbenik, je v drugem delu uporabilo gradivo iz tiskanega učbenika. 17 učencev, ki je v prvem delu poskusa uporabilo tiskani učbenik, pa je v drugem delu uporabilo interaktivni učbenik. Način dela je bil enak kot v prvem krogu. Po samo- stojnem delu so učenci iz obeh skupin pisali enako preverjanje znanja, sestavljeno iz taksonomsko različno zahtevnih nalog. Poznavanje in razumevanje usvojenega znanja sta bila ovrednotena s 6 točkami, razlaga in razčlenjevanje z 2 točkama, vrednotenje s 3 točkami in uporaba usvojenega znanja z 1 točko. Učenci, ki so snov predelali z i-učbenikom, so pri preverjanju poznavanja in razume- vanja dosegli 4,3 točk, medtem ko so tisti, ki so delali s tiskanim učbenikom, v pov- prečju dosegli 1,9 točk (od možnih 6 točk). Pri preverjanju razlage in razčlenjevanja so učenci, ki so se učili z i-učbenikom, v povprečju dosegli 1,14 točk, tisti, ki so se učili iz tiskanega učbenika, pa 0,59 točk (od možnih 2 točk). Pri vrednotenju so učenci, ki so se učili iz i-učbenika, v povprečju dosegli 2,0 točki, tisti, ki so uporabili tiskani učbenik, pa 0,81 točke (od možnih 3 točk). Pri preverjanju uporabe usvojenega znanja so učenci ob uporabi i-učbenika dosegli 0,57 točk, tisti s tiskanim učbenikom pa 0,63 točke (od možne 1 točke). Tudi v drugem delu poskusa je bil celoten preizkus ovrednoten z 12 točkami. Učenci iz prve skupine (i-učbenik) so v povprečju dosegli 6,6 točk (54,8 %), učenci iz druge skupine (tiskani učbenik) pa 4 točke (33,3 %). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 236 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk PRILOGE (za 8. razred) Prvi del poskusa NAVODILO ZA DELO Z I-UČBENIKOM NIKO GRAFENAUER: Življenje Preberi in/ali poslušaj pesem Nika Grafenauerja Življenje v i-učbeniku na strani http://eucbeniki.sio.si/slo8/2360/index1.html. Reši naloge na straneh http://eucbeniki.sio.si/slo8/2360/index1.html in http:// eucbeniki.sio.si/slo8/2360/index2.html. Na list zapiši, kaj si se naučil. V nadaljevanju boš brez i-učbenika in zapiskov reševal nalogo, ki se bo navezovala na usvojeno znanje. Želimo ti uspešno učenje in reševanje naloge. Prepričani smo, da boš zmogel. učiteljici Mira in Andreja s sodelavci Prostor za zapiske NAVODILO ZA DELO S KLASIČNIM UČBENIKOM NIKO GRAFENAUER: Življenje Preberi pesem Nika Grafenauerja Življenje na strani 54. Preberi Literarnoteoretične definicije na strani 55. Reši 1., 2. in 3. nalogo iz Navodil za dejavnosti po branju na strani 55. Na list zapiši, kaj si se naučil. V nadaljevanju boš brez učbenika in zapiskov reševal nalogo, ki se bo navezovala na usvojeno znanje. Želimo ti uspešno učenje in reševanje naloge. Prepričani smo, da boš zmogel. učiteljici Mira in Andreja s sodelavci Prostor za zapiske Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 237 NALOGA Ponovno preberi pesem Življenje Nika Grafenauerja. Napiši zaokroženo besedilo, v katerem boš izpostavil, •kaj vse je o življenju v pesmi povedano, •katero sporočilo daje bralcu, •s katerim verzom oz. verzi iz pesmi se strinjaš ali morda ne in zakaj. Niko Grafenauer: Življenje Življenje tako živi, da ga je zmerom manj. Kot pesek med prsti polzi dan na dan. Življenje ne more živeti tako, da stoji. Najmanj, kar mora početi, je to, da na nitki visi. Življenje se včasih drži veselo na smeh, a včasih le stežka taji solze v očeh. Najlepše je, ko se razsipa z žarom na vse strani in vse do poslednjega hipa z visokim plamenom gori. ZA UČITELJE: Primer rešitve: Pesem Življenje govori o življenju, za katerega meni, da ga je vsak dan manj, da ne more stati na miru, ampak mora biti nenehno v gibanju, da je včasih veselo, včasih žalostno, da je najlepše, če se razdaja na vse strani in do konca živi. Bralcu želi sporočiti, da moramo življenje sprejeti tako, kot je in da z veseljem živeti, saj ga je hitro lahko konec. Strinjam se z verzoma Življenje tako živi,/da ga je zmerom manj., saj se naše življenje začne, nato pa smo vsak dan bližje smrti. ALI Ne strinjam se z verzoma Življenje tako Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 238 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk živi,/da ga je zmerom manj, saj z vsakim dnem naredimo več, dlje živimo in ga je v resnici vedno več. KRITERIJ (12 točk): • kaj vse je o življenju v pesmi povedano: izpostavljen je povzetek vsake kitice, pri čemer je učenec sledil predvsem pesmi – 4 točke, učenec povzame vsebino posa- mezne kitice s svojimi besedami, razloži posamezno metaforiko – 6 t, skupaj 6 točk • katero sporočilo daje bralcu: izpostavljeno je eno izmed sporočil – prepisano iz pesmi – 1 točka, sporočilo je povzeto – 2 točki; sporočilo je povzeto in utemeljeno – 3 točke; skupaj 3 točke • s katerim verzom oz. verzi iz pesmi se strinjaš ali morda ne in zakaj: – navedeni so verzi (1 točka) in stališče (1 točka), skupaj 2 točki • zaokroženost besedila: učenec odgovore navede v točkah ali točkah – 0 točk, be- sedilo je zaokroženo, ne deluje kot odgovori na vprašanja – 1 točka, skupaj 1 točka Drugi del poskusa NAVODILO ZA DELO Z I-UČBENIKOM JANEZ MENART: Kmečka balada Preberi in/ali poslušaj pesem Janeza Menarta Kmečka balada v i-učbeniku na strani http://eucbeniki.sio.si/slo8/2359/index1.html. Reši naloge strani http://eucbeniki.sio.si/slo8/2359/index1.html ter 8. nalogo na strani http://eucbeniki.sio.si/slo8/2359/index7.html. Na list zapiši, kaj si se naučil. V nadaljevanju boš brez i-učbenika in zapiskov reševal nalogo, ki se bo navezovala na usvojeno znanje. Želimo ti uspešno učenje in reševanje naloge. Prepričani smo, da boš zmogel. učiteljici Mira in Andreja s sodelavci Prostor za zapiske Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 239 NAVODILO ZA DELO S KLASIČNIM UČBENIKOM JANEZ MENART: Kmečka balada Preberi pesem Janeza Menarta na strani 76. Preberi razdelek Potujmo v svet književnosti na strani 77. Reši (ustno ali pisno med zapiske) vse naloge iz razdelka Raziskujmo besedilo na strani 77. Na list zapiši, kaj si se naučil. V nadaljevanju boš brez učbenika in zapiskov reševal nalogo, ki se bo navezovala na usvojeno znanje. Želimo ti uspešno učenje in reševanje naloge. Prepričani smo, da boš zmogel. učiteljici Mira in Andreja s sodelavci Prostor za zapiske NALOGA: Ponovno preberi pesmi Kmečka balada Janeza Menarta. Napiši zaokroženo besedilo, v katerem boš izpostavil, • kaj vse je v pesmi povedano, • kako si glede na vsebino in sporočilo pesmi razlagaš pesemsko podobo v zadnji kitici, • ustreznost naslova. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 240 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Janez Menart: Kmečka balada Med rožami na oknu zadnji dan poseda in mrak se niža. Nad mizo v kotu bogec gleda zgubljeno s križa. Zdaj hiša je brez gospodarja in brez sinu. Praded se s snaho grenko pogovarja na zid z zidu. Vsi so odšli, pod križe in po svetu, grunt je brez rok, sam je zdaj plug in oreh v zadnjem cvetu, sam v kotu bog. Poslednji žarek krvaveče čez mizo gre in skozi naslonjalo stola meče na pòd izrezano srce. ZA UČITELJE: Primer rešitve: Pesem Kmečka balada govori o propadajoči kmetiji, na kateri nihče več ne živi, ni- kogar ni, ki bi obdeloval zemljo. Dogajanje je postavljeno v pozni popoldanski čas. Na stenah so le še fotografije, v kotu na križu bog, ki izgubljeno išče svoje vernike oz. stanovalce. Sonce zahaja in na tleh je vidno izrezano krvaveče srce. Pesemska podoba v zadnji kitici simbolično nakazuje žalost zaradi propadanja kmeč- kega posestva, izpostavljeno je krvaveče srce, ki se izrisuje na tleh. Naslov je ustrezen, ker opisuje stanje in dogajanje na kmetih, vzdušje je temačno, saj nakazuje propadanje ipd. Napiši zaokroženo besedilo, v katerem boš izpostavil, • kaj vse je v pesmi povedano, • kako si glede na vsebino in sporočilo pesmi razlagaš pesemsko podobo v zadnji kitici, • ustreznost naslova. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 241 KRITERIJ (12 točk): • kaj vse je o kmetiji v pesmi povedano: izpostavljen je povzetek vsake kitice, pri čemer je učenec sledil predvsem pesmi – 4 točke, učenec povzame vsebino posa- mezne kitice s svojimi besedami, razloži posamezno metaforiko – 6 t, skupaj 6 točk • razlaga pesemske podobe v zadnji kitici: – obnovljena podoba (1 točka) in izpo- stavljeno krvaveče srce in zaznan metaforični prenos (1 točka), skupaj 2 točki • ustreznost naslova: potrditev ustreznosti naslova – 1 točka, utemeljitev za kmečka – 1 točka; utemeljitev za balada – 1 točka; skupaj 3 točke • zaokroženost besedila: učenec odgovore navede v alinejah ali točkah – 0 točk, be- sedilo je zaokroženo, ne deluje kot odgovori na vprašanja – 1 točka, skupaj 1 točka Uporaba interaktivnega učbenika v 9. razredu Poskus smo v 9. razredu izvedli na dveh šolah, in sicer: Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana in Osnovni šoli Artiče. Pri tem je bilo vključenih obakrat po 13 učencev iz vsake skupine z OŠ Srečka Kosovela in po 16 oziroma 17 učencev z OŠ Artiče. V dogovoru z učiteljicama in v skladu z načrtovano letno pripravo smo izbrale take eno- te, ki so ustrezne za samostojno obravnavo: opis poti v prvem delu in Oton Župančič Žebljarska v drugem delu poskusa. Pri izbiri tiskanega učbeniškega gradiva in posame- znih strani v i- učbeniku pa smo upoštevale že omenjeno različnost in interaktivnost. V prvem delu poskusa so učenci z obeh šol na podlagi navodil (v prilogi) samostojno obravnavali neumetnostno besedilo, in sicer opis poti tako, da je prva skupina z vsake šole (13 in 17 učencev) usvajala snov s pomočjo interaktivnega učbenika, druga sku- pina (13 in 17 učencev) z vsake šole pa je predelala snov iz tiskanega učbeniškega gra- diva. Pri tem so imeli vsi učenci (obeh skupin) možnost, da si na list papirja izdelajo zapiske, napišejo povzetek ali samo navedejo ugotovitve ali svoja opažanja. Prav tako so v zadnjem delu učne ure vsi učenci iz vseh skupin preverili usvojeno znanje tako, da so reševali enako kompleksno nalogo, pri kateri so uporabili usvojeno znanje. Naloga je bila zastavljena tako, da je obsegala taksonomsko različno zahtevne dejavnosti: po- znavanje, razumevanje in uporabo. Ker so bile naloge različno ovrednotene glede na število možnih točk, navajamo za prvo šolo povprečno število točk za posamezno nalogo, za drugo šolo pa odstotke doseženih točk za posamezno nalogo. Poznavanje je bilo v preizkusu ovrednoteno z 1 točko, razumevanje usvojenega znanja s 3 oziroma 2 točkama in uporaba ravno tako s 3 točkami oziroma 2 točkama, celoten preizkus pa je bil ovrednoten s 5 oziroma 7 točkami. Učenci, ki so delali z i-učbenikom, so v pov- prečju dosegli 1,75 točk (od 7 točk), tisti, ki so snov predelali z gradivom iz tiskanega učbenika pa 3, 9 točk. Na drugi šoli pa so učenci prve skupine dosegli 56 %, učenci druge skupine pa 36 %. Pri nalogi poznavanja so na prvi šoli učenci, ki so obravnavali opis poti z i-gradivom, dosegli v povprečju 0,36 točk, s klasičnim učbenikom pa 0,8 od možne 1 točke. Na drugi šoli so učenci, ki so delali z i-učbenikom, dosegli 18,82 od 20 %, s tiskanim učbenikom pa 14,66 od 20 %. Pri nalogi razumevanja so na prvi šoli učenci prve skupine dosegli z i-učbenikom 1,08 od 3 točk, s tiskanim gradivom pa 1,9 od 3 možnih točk. Na drugi šoli so pri nalogi razumevanja učenci, ki so delali z i-učbenikom, dosegli 29,4 od 40 %, s tiskanim učbenikom pa 17,33 od 40 %. Pri nalogi uporabe usvojenega znanja so na prvi šoli učenci prve skupine dosegli z i-učbenikom Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 242 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk povprečno 0,33 od 3 točk, s tiskanim gradivom pa 1,2 od 3 možnih točk. Na drugi šoli so pri nalogi uporabe usvojenega znanja učenci, ki so delali z i-učbenikom, dosegli 8,24 od 40 %, s tiskanim učbenikom pa 4 od 40 %. V drugem delu poskusa so učenci samostojno obravnavali Župančičevo Žebljarsko. Pri tej izvedbi so se skupine zamenjale: tisti učenci, ki so v prvem delu poskusa upo- rabili i-učbenik, so tokrat uporabljali tiskani učbenik in obratno. Poskus je potekal na enak način kot prvič. Tudi preverjanje znanja so učenci pisali kot prvič, enak preizkus, sestavljen iz taksonomsko različno zahtevnih nalog. Ker so bile tudi pri drugi izvedbi naloge različno ovrednotene glede na število možnih točk oziroma glede na zahtev- nost, navajamo za prvo šolo povprečno število točk za posamezno nalogo, za drugo šolo pa odstotke doseženih točk za posamezno taksonomsko stopnjo. Poznavanje kot tudi razumevanje je bilo v preizkusu na OŠ Artiče ovrednoteno z 1 točko, uporaba pa s 6 točkami. Na OŠ Srečka Kosovela je bilo poznavanje in razumevanje usvojenega zna- nja ovrednoteno s 6 točkami, sinteza z 1 točko in uporaba prav tako z 1 točko. Učenci, ki so delali z i-učbenikom, so v povprečju dosegli 4,72 točk (od skupno 8 točk), tisti, ki so snov predelali z gradivom iz tiskanega učbenika pa 4, 41 točk. Na drugi šoli so učenci prve skupine dosegli 57, 5 %, učenci druge skupine pa 55 %. Pri nalogi pozna- vanja in razumevanja so na prvi šoli učenci, ki so obravnavali pesem z i-gradivom, dosegli v povprečju 3,27 točk, s klasičnim učbenikom pa 2,83 od možnih 6 točk. Pri sintezi so učenci z i-učbenikom dosegli 0,45 od 1 točke, s tiskanim gradivom pa 0,58 točk. Pri nalogi uporabe usvojenega znanja so učenci dosegli tako z i-učbenikom kot s tiskanim učbenikom povprečno 1 od 1 možne točke. Na drugi šoli so učenci, ki so delali z i-učbenikom, pri poznavanju dosegli 11,7 od 12,5 %, s tiskanim učbenikom pa 10,16 od 12,5 %. Pri nalogi razumevanja so prvi dosegli 6,9 % od 12,5 % učenci s tiskanim gradivom pa 7,3 % od 12,5 %. Pri nalogi uporabe usvojenega znanja so z i-učbenikom učencu dosegli povprečno 38,33 % od 75 %, s tiskanim gradivom pa 36,38 % od 75 %. Po analizi vseh rezultatov, doseženih pri obeh poskusih tako v osmem kot v devetem razredu osnovne šole, lahko povzamemo, da so učenci dosegli nekoliko boljše rezulta- te z interaktivnim učbenikom. Po analizi dosežkov glede na posamezne taksonomske ravni pa ni bistvenih razlik v dosežkih učencev glede na rabo interaktivnega ali tiska- nega učbenika. Rezultatov tudi ne gre posploševati zaradi majhnega vzorca, zaradi načina, kako je neka vsebina obravnavana, tipov nalog in drugih dejavnikov, kot je na primer predznanje učencev. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 243 PRILOGE ( za 9. razred) Prvi del poskusa NAVODILO ZA DELO S KLASIČNIM UČBENIKOM OPIS POTI Preberi besedilo Po Rilkejevi poti na strani 28. Odgovori na vprašanja pod Pogovorimo se. Preberi zapis Opis poti na strani 29. Na list zapiši, kaj si se naučil. V nadaljevanju boš brez učbenika in zapiskov reševal nalogo, ki se bo navezovala na usvojeno znanje. Želimo ti uspešno učenje in reševanje naloge. Prepričani smo, da boš zmogel. učiteljici Mira in Andreja s sodelavci Prostor za zapiske NAVODILO ZA DELO Z I-UČBENIKOM OPIS POTI V i-učbeniku v poglavju Opis poti preberi besedilo Kettejeva pot (http://eucbe- niki.sio.si/slo9/2224/index1.html). Reši naloge, ki sledijo besedilu na straneh http://eucbeniki.sio.si/slo9/2224/in- dex1.html in http://eucbeniki.sio.si/slo9/2224/index2.html ter prvi dve nalogi na strani http://eucbeniki.sio.si/slo9/2224/index3.html. Preberi še zapis o opisu poti na strani http://eucbeniki.sio.si/slo9/2224/index4. html. Želimo ti uspešno učenje in reševanje naloge. Prepričani smo, da boš zmogel. učiteljici Mira in Andreja s sodelavci Prostor za zapiske Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 244 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk NALOGA Preberi odlomek iz besedila z naslovom Od izvira Donave do avstrijske meje. Ali je besedilo opis poti? Navedi tri značilnosti iz besedila, s katerimi boš utemeljil svoj odgovor. Od izvira Donave do avstrijske meje. Donavska kolesarska pot je odlično označena. Večinoma poteka po obeh brego- vih, zlahka pa izberemo tudi poti, ki vodijo v notranjost. Poti ob reki, predvsem na obrambnih jezovih, so peščene, v notranjosti pa asfaltne in vedno rezervira- ne samo za kolesarje. Vsak dan smo prekolesarili od 70 do 100 kilometrov, odvisno od zanimivosti ob reki, vremena, razpoložljivih prenočišč. Precej gostišč vzdolž poti je bilo zaprtih, verjetno ne zaradi sezone in hladnega vremena, ki smo ga imeli v za- dnjem tednu junija. Turizem na kolesu ni množičen. Srečali smo redke kolesar- je, pa še to le v bližini večjih mest. ZA UČITELJE: Primer rešitve: Npr. Besedilo ni opis poti, saj ni prikazano kako se pride iz kraja v kraj, temveč je v njem prikazano enkratno doživetje pisca. Kraji tudi niso navedeni. Pisec je uporabil glagole v pretekliku, na primer: smo kolesarili, smo srečali. Besedilo je subjektivno, saj pisec v njem izraža svoje občutke, na primer, da je pot odlično označena in/ali mne- nja, o tem, zakaj so gostišča verjetno zaprta itd. KRITERIJ (7 točk): • Za pravilno ugotovitev: 1 točka. • Za vsako poimenovano značilnost po 1 točko (do 3 točke). • Za vsako utemeljitev značilnosti oziroma navedbo ustreznega primera po 1 točko (do 3 točke). • Skupaj do 7 točk. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 245 Drugi del poskusa NAVODILO ZA DELO S KLASIČNIM UČBENIKOM Oton Župančič: Žebljarska Preberi pesem Otona Župančiča Žebljarska na strani 12. Odgovori na prve tri sklope vprašanj v rubriki Raziskujmo besedilo. Preberi še zapis Potujmo v svet književnosti. Na list zapiši, kaj si se naučil. V nadaljevanju boš brez učbenika in zapiskov reševal nalogo, ki se bo navezovala na usvojeno znanje. Želimo ti uspešno učenje in reševanje naloge. Prepričani smo, da boš zmogel. učiteljici Mira in Andreja s sodelavci Prostor za zapiske NAVODILO ZA DELO Z I-UČBENIKOM Oton Župančič: Žebljarska Preberi in/ali poslušaj pesem Otona Župančiča Žebljarska v e-učbeniku na stra- ni http://eucbeniki.sio.si/slo9/2396/index1.html. Reši naloge na straneh http://eucbeniki.sio.si/slo9/2396/index1.html, http:// eucbeniki.sio.si/slo9/2396/index2.html in http://eucbeniki.sio.si/slo9/2396/in- dex3.html. Na list zapiši, kaj si se naučil. V nadaljevanju boš brez učbenika in zapiskov reševal nalogo, ki se bo navezovala na usvojeno znanje. Želimo ti uspešno učenje in reševanje naloge. Prepričani smo, da boš zmogel. učiteljici Mira in Andreja s sodelavci Prostor za zapiske Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 246 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk NALOGA Preberi Župančičevi pesmi Žebljarska in Kroparji. Napiši zaokroženo besedilo, v katerem boš primerjal Žebljarsko in Kroparje. V primerjavo vključi: • v čem sta si pesmi podobni, • v čem se razlikujeta, • s čim je avtor dosegel učinkovit ritem. Oton Župančič: Žebljarska Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možjé in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: vodà nam kolesa, mehove nam žene, od štirih do ene, od štirih do ene. Pol treh, pol treh ─ spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cvetó; poglej v nebó: vanj smo jih kovali od štirih do ene, do osmih od treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh ... Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 247 Pa ondan sem pred zrcalom postál: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh … Oton Župančič: Kroparji Kdo pa tisti so štorkljači? To so kroparski kovači, to žebljarji so iz Krope, hodijo ko v mlinu stope; cop – cop – cop, lop – lop – lop! Kdo pa tisti so štorkljači? To so kroparski kovači, kladivo jim v roki pleše, pesmi poje, iskre kreše; plenk – plenk – plenk, žvenk – žvenk – žvenk! ZA UČITELJE: Primer rešitve: Pesmi sta si podobni v tem, da obe govorita o žebljarjih/kovačih. Obe opisujeta, kako žebljarji delajo. Obe imata veliko primerov posnemanja naravnih glasov (iz kovačije) in ponavljanj besed. Razlikujeta se v tem, da v Žebljarski več izvemo o življenju in delu žebljarjev. Lirska subjekta sta v pesmih različna – v Žebljarski govori žebljar sam o sebi, v Kroparjih pa govori o žebljarju nekdo drug. Pesem Kroparji je vedrej- ša od Žebljarske. Avtor je ritem v obeh pesmih dosegel predvsem s ponavljanjem in onomatopoijo. Bližje mi je pesem Žebljarska, ker je delo žebljarjev natančneje opisano in iz nje lažje razberem, kako se počutijo delavci. ALI Bolj mi je všeč Kroparji, ker jo lažje razumem. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 248 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk KRITERIJI (8 točk): • Navedejo 3 podobnosti (npr. obe govorita o žebljarjih, kovačih in njihovem delu; posnemanje naravnih glasov; ponavljanja besed. Za vsako navedeno podobnost po 1 točko (skupaj 3 točke) • Navedejo 3 razlike (npr. lirska subjekta sta različna, Žebljarska pove več o življenju žebljarjev, Kroparska je bolj vesela.). Za vsako navedeno razliko dobi po 1 točko (skupaj 3 točke) • Navedejo s čim je avtor dosegel učinkovit ritem (npr. s ponavljanjem) – 1 točka • Zaokroženost besedila: učenec odgovore navede v točkah ali točkah – 0 točk, be- sedilo je zaokroženo, ne deluje kot odgovori na vprašanja – 1 točka, skupaj 1 točka Uporaba interaktivnega učbenika v 1. letniku gimnazije Poskus smo izpeljali v 1. letniku gimnazije ŠC Nova Gorica 19. in 26. marca 2015. Pri prvem delu poskusa je sodelovalo 24 dijakov, pri drugem pa 21. Za raziskavo je pomembno tudi dejstvo, da so pri drugem delu poskusa manjkali nekateri dijaki, ki so se udeležili prvega dela, priključili pa so se posamezniki, ki so bili v času pisanja prvega dela odsotni. Pri prvem delu poskusa so dijaki z uporabo interaktivnega ali ti- skanega (klasičnega) učbenika obravnavali književno besedilo (odlomek), pri drugem pa neumetnostno besedilo. Prvi del poskusa Prvi del poskusa se je navezoval na odlomek iz pridige Proti zidavi romarskih cerkva Primoža Trubarja iz sklopa Slovenska reformacija, protireformacija in barok. Izbrano temo je s pomočjo interaktivnega učbenika samostojno obravnavalo 12 dijakov, prav toliko jih je za obravnavo te teme uporabljalo tiskani učbenik. Dijaki so dobili ločena navodila za delo z interaktivnim in tiskanim učbeniškim gradivom, ker pa nas je zani- malo, kaj so se po lastni presoji dejansko naučili, smo jih zaprosili, naj to tudi zapišejo. Liste z zapiski so po končanem učenju oddali učitelju. V nalogi, enotni za vse dijake, so ob ponovnem branju priloženega odlomka iz Trubarjeve pridige dijaki odgovarjali na dve kompleksni vprašanji, ovrednotenimi z 10 točkami. Dijaki, ki so uporabljali interaktivni učbenik, so v povprečju dosegli 4,6 točk, tj. 46 %, skupina, ki je besedilo obravnavala s tiskanim učbenikom, pa 4,7 točk oz. 47 %. Ugotavljam, da ni opaznejših razlik med rezultati dijakov v prid tiskanega ali in- teraktivnega gradiva. Večina dijakov pa je ne glede na uporabljeno učbeniško gradivo menila, da je bila obravnavana snov za samostojno učenje zahtevna. Izrazito šibka sta bila dva dijaka, ki sta dosegla samo 1 oz. 2 točki iz nabora 10 točk, najboljši dosežek pa je 7 točk. Nalogi za dijake sta bili kompleksno zasnovani; prva preverja predvsem poznavanje in razumevanje, druga pa poznavanje, razumevanje in uporabo. Rezultati izpričujejo, da so bili učenci uspešnejši pri reševanju tistih nalog oz. tistega dela nalog, ki zah- tevajo poznavanje podatkov, njihovo obnavljanje in tudi razumevanje, manj uspe- šni pa pri uporabi znanja, ki vključuje sintezo in vrednotenje. Skupina, ki je delala Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 249 z interaktivnim učbenikom, je dosegla 46 % točk, od tega jih 25,5 % odpade na po- znavanje, 13,3 % na razumevanja, samo 7,2 % dosežkov pa izpričuje tudi zmožnost uporabe znanja, sintetiziranja in vrednotenja. Seveda je treba rezultate razumeti tudi v kontekstu sestave celotne naloge. Podobne rezultate glede na razpršenost dosežkov po taksonomskih stopnjah opaža- mo tudi v skupini, ki je uporabljala tiskani učbenik. Od 47 odstotnih točk jih 26,6 % odpade na poznavanje, 12, 7 % na razumevanje ter 7,1 % na uporabo s sintezo in vrednotenjem. Drugi del poskusa Pri drugem delu poskusa, izpeljanem na isti šoli in z isto skupino, je sodelovalo 21 dijakov. Kot sem zapisala že v uvodu, so nekateri dijaki, vključeni v prvi del poskusa, tokrat izostali, pridružili pa so se novi, ki se prvega dela niso udeležili. Dijaki so ob interaktivnem in tiskanem učbeniku obravnavali besedilno vrsto opis kraja. 9 dijakov je delalo z interaktivnim, 12 pa s tiskanim učbeniškim gradivom. Navodila za delo so bila ločena, tako kot pri prvem poskusu so dijaki imeli možnost izraziti svoje mnenje o poteku učenja in dejansko pridobljenem znanju. Po učenju so dijaki reševali enotni preizkus, sestavljen iz dveh kompleksnih nalog, ovrednotenih z 10 točkami (4 + 6). Dijaki, ki so delali z interaktivnim učbenikom, so v povprečju dosegli 6,55 točk od 10, to je 65,5 %. Najvišja ocena je bila 8 (2 učenca), najnižja pa 5 (2 učenca). V primerjavi s prvim delom poskusa so rezultati opazno boljši, kar lahko pripišemo naravi obravna- vane snovi. Tudi dijaki so praviloma menili, da je snov lažja in njim dostopnejša, ker gre za nadgrajevanje znanja, pridobljenega v osnovni šoli. Od doseženih 65,5 odstot- kov je 31,66 % dosežkov na ravni poznavanja, razumevanje zajema 19,4 %, uporabno znanje pa 14 %. Rezultati so seveda odvisni od zgradbe celotne naloge, je pa razmerje ugodnejše v prid višjih taksonomskih stopenj kot pri prvi izvedbi poskusa. Skupina, ki je obravnavala snov s pomočjo tiskanega učbenika, je dosegla povprečno oceno 6,2, tj. 62 %. Najvišja ocena je 9 (1), najnižja pa 3 (1). Podobna kot pri delu z interaktivnim učbenikom je tudi razpršenost dosežkov po taksonomskih stopnjah, in sicer 29 % odpade na poznavanje, 19,6 % na razumevanje, uporabi znanja, sintezi in vrednotenju pa pripada 12,5 odstotnih točk. Po analizi rezultatov, doseženih pri poskusu v gimnaziji, lahko trdimo, da ni bistve- nih razlik v dosežkih dijakov glede na rabo interaktivnega ali tiskanega učbenika. Rezultatov pa ne gre posploševati zaradi majhnega vzorca, zgradbe nalog in drugih še neraziskanih dejavnikov. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 250 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk PRILOGE (za 1. letnik gimnazije) Prvi del poskusa Obravnava odlomka iz Trubarjeve pridige PROTI ZIDAVI ROMARSKIH CERKVA Navodilo za delo z i-učbenikom a. Pozorno poslušaj posneto razlago na začetku druge strani priloženega odlomka iz i-učbenika. b. Preberi odlomek iz Trubarjeve pridige Proti zidavi romarskih cerkva na isti strani. c. Odgovori na prvih pet vprašanj, ki sledijo odlomku. Razloži pojem štiftarstvo. d. Zapiši, kaj si se naučil. Izsek iz učbenika je na povezavi http://www.iucbeniki.si/slo1/2481/index.html. Pri učenju lahko uporabljaš pisalo in priloženi list. Pred reševanjem nalog boš list z zapiski oddal učitelju. Prostor za zapiske Navodilo za delo s klasičnim učbenikom a. Preberi odlomek iz Trubarjeve pridige Proti zidavi romarskih cerkva. Pri razumevanju si pomagaj s priloženo razlago neznanih besed. b. Natančno preberi strokovno razlago ob odlomku in si poskušaj zapomniti čim več podatkov. c. Odgovori na prvih pet vprašanj v razdelku A. d. Zapiši, kaj si se naučil. Strani iz učbenika so priložene. Pri učenju lahko uporabljaš pisalo in priloženi list. Pred reševanjem nalog boš list z zapiski oddal učitelju. Prostor za zapiske Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 251 NALOGA (10 T) • Preberi priloženi odlomek iz Trubarjeve pridige Proti zidavi romarskih cerkva. • Povzemi sporočilo odlomka. (4 t) • Ali je Trubarjeva miselnost protestantska? Odgovor utemelji z navedbo dveh primerov iz prebranega odlomka. (6 t) Primož Trubar Proti zidavi romarskih cerkva (odlomek) Pred oseminudvaseti lejti, tedaj kedar sem v Loki per Radočaju farmošter bil, je bila gori nad Kompolom v vinogradih ena baba; ta se je svetila inu pravila, de s. Sebastijan inu s. Roh vsako nuč k ni prideta, ž no govorita inu velita, de se nima na tim hribu nad Kompolom inu Šemačino ena cerkov sturi inu sezida; aku tiga ne dejo, taku hočta čez te ludi inu čez živino tak pomor inu žlize posla- ti, de malu ludi inu živine žive ostane; onadva tudi hočta vse vinograde inu pole s točo pobiti. Takim babskim hudičevim marinem so ti preprosti ludje verovali, inu zdajci od lesa inu iz desak sture eno kapelico inu začno undu mašovati, ži- vino inu drugu blagu ofrovati inu perpravlati kamine h timu zidanu. Ampak jest sem takimu zidanu inu ofrovanu močnu super pridigal inu govuril; za tiga volo so mene hoteli ti farmani na Šemačini bíti, de sem od nih moral pobegniti. Natu pošlem mujga vikarja, gospud Jerneja Rugelna, h ti babi inu pustim vprašati, v kateri uri inu v kakovi štalti ta dva svetnika k ni hodita; natu je ona djala, ob pulnoči vselej dva lipa črna moža k ni prideta. H timu je gospud Jernej rekel: »Nekar ne pravi, de sta črna , temuč de sta bela, zakaj ti zludji so črni, svetniki so beli.« Ona odguvori: »Ja gospud, jest hočo reči, de sta bela.« Neznane besede Kompole in Šemačina – Kompolje in Šmarčna, vzpetini blizu Radeč na de- snem bregu Save; se je svetila – se je delala sveto; žlize – kugae; ne dejo – ne naredijo; marine – marnje; (izmišljene govorice); ofrovati – darovati; super – proti; za tiga volo – zato; farman – župljan; vikar – pomožni duhovnik; v kakovi štalti – v kakšni podobi; hočo – hočem. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 252 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk BESEDILA IZ TISKANEGA UČBENIKA Vir: Čuden M., Košak T., Vogel J.: Slovenščina 9, učbenik za slovenski jezik v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2005. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku b. Uporaba i-učbenikov in tabličnih računalnikov pri pouku slovenščine 253 Drugi del poskusa Besedilna vrsta: OPIS KRAJA Navodilo za delo z i-učbenikom a. Preberi besedilo o Cipru na prvi strani priloženega izseka iz e-učbenika. b. Reši vse tri naloge, ki sledijo prebranemu besedilu. c. V priloženem izseku iz učbenika poišči in preuči definicijo besedilne vrste in razlago subjektivne in objektivne predstavitve kraja. d. Zapiši, kaj si se naučil. Izsek iz učbenika je na povezavi http://eucbeniki.sio.si/slo1/2195/index1.html. Pri učenju lahko uporabljaš pisalo in priloženi list. Pred reševanjem nalog boš list z zapiski oddal učitelju. Prostor za zapiske Navodilo za delo s klasičnim učbenikom a. Preberi besedili o Preddvoru na str. 86. b. Odgovori na 1., 2., 4., 5., 6. in 7. vprašanje za besedilom. c. Preberi definicijo besedilne vrste na str. 87. d. Zapiši, kaj si se naučil. Strani iz učbenika so priložene. Pri učenju lahko uporabljaš pisalo in priloženi list. Pred reševanjem nalog boš list z zapiski oddal učitelju. Prostor za zapiske Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 254 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk NALOGA Preberi predstavitvi dveh slovenskih krajev. a. Katero mesto je predstavljeno subjektivno? Odgovor utemelji. (4 t) b. Subjektivno predstavitev spremeni v objektivno. Novo besedilo zapiši. (6 t) Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Maribor je bil Evropska prestolnica kulture leta 2012 in Evropska prestolnica mladih leta 2013. Piran je eno najlepših slovenskih mest, pristaniško mesto na slovenski obali in središče občine Piran. Leži na samem rtu Piranskega polotoka v neposredni bližini Portoroža. Mogočno obzidje ga varuje pred mogočnimi valovi morja. Na hribu pa kraljuje mogočna cerkev svetega Jurija. Sklep Čeprav smo poskus izvedli na majhnem številu šol in učencev, ugotavljamo, da so osnovnošolci v 8. in 9. razredu osnovne šole boljše rezultate dosegli z interaktivnim učbenikom. Vzrok za to je zagotovo v načrtovani in osmišljeni rabi IKT pri pouku in domačem delu učencev. V gimnaziji ugotavljamo, da ni bistvenih razlik v dosežkih dijakov glede na rabo inte- raktivnega ali tiskanega učbenika. Rezultatov pa ne smemo posploševati zaradi majh- nega vzorca, zgradbe nalog in drugih še neraziskanih dejavnikov. Viri Flogie A., Milekšič V., Čuk A., Jelen S.: Razvoj sodobnega e-okolja in i-učbenikov za področje družboslovja v okviru projekta e-Šolska torba. Slovenski i-učbeniki, Zavod RS za šolstvo, 2014. Slovenščina 8. Interaktivni učbenik za slovenščino v 8. razredu. http://eucbeniki.sio.si/slo8/index.html (sept. 2015). Slovenščina 9. Interaktivni učbenik za slovenščino v 9. razredu. http://eucbeniki.sio.si/slo9/index.html (sept. 2015). Slovenščina 1. Interaktivni učbenik za slovenščino v 1. letniku gimnazij. http://eucbeniki.sio.si/slo1/index.html (sept. 2015). Čuden M., Košak T., Vogel J.: Slovenščina 9, učbenik za slovenski jezik v 9. Razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2005. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku c. Vpogled v začetke uporabe i-učbenika pri pouku kemije 255 Vpogled v začetke uporabe i-učbenika c. pri pouku kemije Mariza Skvarč, Anita Poberžnik (Zavod RS za šolstvo) Povzetek: V prispevku so prikazani rezultati pedagoškega eksperimenta, s katerim smo skušali ugotoviti, ali je kakšna razlika pri samostojnem učenju kemije z uporabo kla- sičnega »t-učbenika« oziroma »i-učbenika«. Pri preiskavi smo se usmerili predvsem na vpliv dodanih interaktivnih elementov (računalniško generirani 3D modeli molekul, ani- macije, posnetki poskusov …) v i-učbenikih za kemijo. Govorimo o prvem vpogledu na samostojno učenje kemije učencev/dijakov z i-učbenikom v primerjavi s t-učbenikom. Pri izkazovanju znanja po taksonomskih ravneh ni bilo zaslediti bistvenih razlik med sa- mostojnim učenjem z i-učbenikom oziroma s t-učbenikom. Rezultati dosežkov učencev kažejo, da vključeni interaktivni elementi (posnetki poskusov, animacije …) prispevajo k boljšemu razumevanju kemijskih procesov na nivoju delcev, medtem ko tega pri uporabi 3D generiranih modelov ne moremo potrditi. Ključne besede: pedagoški eksperiment, kemija, samostojno učenje, i-učbeniki, inte- raktivni elementi Uvod V projektu E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih predmetih, ki je v letih 2011– 2014 potekal na Zavodu RS za šolstvo, je bila narejena nadgradnja obstoječih e-gradiv v slovenskem jeziku, ki so nastala v letih 2006–2009 pod okriljem MŠŠ in s sofinanci- ranjem ESS, rezultat tega je tudi pet i-učbenikov za kemijo po celotni vertikali (8., 9. razred OŠ, 1.–3. letnik gimnazije, ki so prosto dostopni na svetovnem spletu (http://eu- cbeniki.sio.si/index.html). S pilotnim projektom Zavoda RS za šolstvo (2013─2015) preizkušanja in evalviranja uporabe e-vsebin in e-storitev so učitelji izbranih šol pre- verjali načine in možnosti uporabe nastalih i-učbenikov pri pouku. V okviru tega pro- jekta smo marca in aprila 2015 pri kemiji v okviru pedagoškega eksperimenta preu- čevali razlike pri usvajanju znanja s samostojnim učenjem z i- učbenikom oziroma učbenikom v papirni obliki (v nadaljevanju t-učbenik). Metodologija V eksperiment smo vključili šest šol. Na vsaki šoli sta bila vključena po dva razreda iste stopnje izobraževanja: 8. razred OŠ OŠ Mislinja OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici 9. razred Prva OŠ Slovenj Gradec OŠ Solkan 1. letnik gimnazije Prva gimnazija Maribor Gimnazija Novo mesto V eksperimentu so se učenci prvo učno uro 20 minut samostojno učili s pomočjo i- uč- benika oziroma t-učbenika. V drugem delu ure (20 minut) so reševali naloge za prever- janje usvojenega znanja. V drugi učni uri smo na drugi izbrani učni enoti eksperiment Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 256 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk ponovili. Tokrat so se učenci, ki so se v prvi uri učili z i-učbenikom učili s t-učbenikom in obratno. Pri izbiri učnih enot in pripravi nalog za preverjanje znanja smo upoštevali naslednje kriterije: • vsebina učnih enot mora biti enaka v obeh virih (i- učbenik in t-učbenik), • naloge v učni enoti preverjajo samo tista znanja, ki so vključena v obeh učbenikih • v izbrani učni enoti i-učbenika so vključeni interaktivni elementi, ki naj bi predsta- vljali ključno prednost i-učbenikov za pouk kemije (večpredstavnost, animacije, 3D računalniško generirani modeli, videoposnetki poskusov …), • naloge so tako zasnovane, da omogočajo merjenje vpliva vključenih interaktivnih elementov v i-učbeniku na znanje učencev, • v vsak preizkus znanja so v ustreznem razmerju vključene naloge na treh takso- nomskih stopnjah (I. stopnja: znanje in poznavanje, II. razumevanje in uporaba, III. analiza, sinteza …). I. STOPNJA II. STOPNJA III. STOPNJA SKUPAJ URA ŠT. ŠT. ŠT. ŠT. ŠT. ŠT. % ŠT. ŠT. NALOG TOČK % NALOG TOČK % NALOG TOČK NALOG TOČK 1. ura 2 3 1 3 1 2 4 8 8. RAZ. 2. ura 2 3 37% 1 3 38% 1 2 25% 4 8 1. ura 1 2 3 7 1 2 5 11 9. RAZ. 2. ura 2 3 25% 2 3 50% 2 3 25% 6 9 1. ura 1 2 2 5 1 3 4 10 1. LET. 2. ura 2 5 30% 2 6 45% 1 3 25% 5 14 SKUPAJ 10 18 11 27 7 15 28 59 DELEŽ 32% 46% 26% Preglednica 1: Struktura nalog glede na taksonomske ravni Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku c. Vpogled v začetke uporabe i-učbenika pri pouku kemije 257 Rezultati pedagoškega eksperimenta pri kemiji: Grafikon 1: Dosežki učencev glede na stopnjo izobraževanja Učenci 8. razreda so pri samostojnem učenju z i-učbenikom dosegali nekoliko višje rezultate kot s t- učbenikom. V 9. razredu in 1. letniku pa so dosegali nekoliko višje dosežke učenci, ki so se učili s t- učbenikom. Grafikon 2: Dosežki učencev glede na taksonomske stopnje Iz dosežkov učencev glede na taksonomske stopnje ni zaslediti pomembnih razlik pri samostojnem učenju z i-učbenikom oziroma t-učbenikom. Dosežki reševanja posameznih nalog iz kemije na I. taksonomski ravni Učenci 8. razreda in dijaki 1. letnika gimnazije so pri samostojnem učenju z i-učbe- nikom dosegali nekoliko višje rezultate, kot učenci, ki so se samostojno učili s t-uč- benikom. Učenci 9. razreda, ki so se samostojno učili s t-učbenikom, so na I. ravni zahtevnosti znanja dosegali nekoliko višje rezultate, kot učenci, ki so se samostojno učili z i- učbenikom. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 258 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Grafikon 3: Dosežki na I. taksonomski ravni Največjo razliko v dosežkih na I. taksonomski ravni je zaslediti pri nalogi za 8. razred, 1. ura 2. naloga: »Kako ugotovimo, da je neka raztopina kisla?« V t- učbeniku je poleg razlage z besedilom vključena razlaga na submikroskopskem in simbolnem nivoju, v i-učbeniku je poleg besedila, razlage na submikroskopskem in simbolnem nivoju vključena tudi animacija nastanka oksonijevega iona. Učenci so to nalogo z i-učbenikom reševali za 19 % boljše. Pri ostalih nalogah na I. taksonomski ravni ni bistvenih razlik v dosežkih učencev, ki so se samostojno učili z i-učbenikom oziroma s t-učbenikom. Prva naloga » Napišite, kaj ste se naučili pri tej učni enoti.« je bila na vseh preizkusih enaka. Učenci/dijaki so morali iz predelane snovi povzeti ključna znanja učne enote. Grafikon 4: Dosežki glede na učno enoto Pri tej nalogi so učenci/dijaki, ki so se učili z i-učbenikom izkazali nekoliko večje znanje v 8. razredu in 1. letniku gimnazije. V 9. razredu osnovne šole pa so izkazali občutno boljše znanje učenci, ki so se samostojno učili s t-učbenikom. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku c. Vpogled v začetke uporabe i-učbenika pri pouku kemije 259 Dosežki reševanja posameznih nalog iz kemije na II. taksonomski ravni Grafikon 5: Dosežki učencev na II. taksonomski ravni Na II. taksonomski ravni so učenci 8. razreda pri samostojnem učenju z i-učbenikom dokazali nekoliko višje znanje od učencev, ki so se učili s t-učbenikom. V 9. razredu osnovne šole in 1. letniku gimnazije ni zaslediti bistvenih razlik med znanjem učen- cev/dijakov, ki so se samostojno učili z i-učbenikom oziroma s t-učbenikom. Na II. taksonomski ravni izstopajo naloge: 9. razred 1. ura 2. naloga : »Kaj lahko razberete iz spodnjega modela in formule spojine?« Učenci, ki so se samostojno učili s t- učbenikom so dosegali za 15 % boljše rezultate pri reševanju naloge. Naloga preverja razumevanje zgradbe na osnovi modela in simbolnega zapisa. I-učbenik poleg 2D zapisov, ki jih vključuje tudi t-učbenik, omogoča tudi ogled 3D računalniško generiranega modela molekule ter različnih prikazov (kalotni, palični …) modela molekule. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 260 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Rezultati reševanja te naloge ne potrjujejo predvidevanja, da 3D prikazi modela mole- kule pripomorejo k boljšemu razumevanju zgradbe molekule določene spojine. 9. razred 1. ura 3. C naloga: »Oglejte si zgradbo molekule maščobe. Dopolnite in odgovorite na vprašanje. Kako bi lahko eksperimentalno dokazali dvojne vezi v zgornji molekuli?« Naloga preverja, ali učenec zna na osnovi kemijske zgradbe maščobe izbrati primeren poskus za dokaz nenasičenosti. Učenci, ki so se samostojno učili z i-učbenikom so dosegali za 45 % boljše rezultate kot učenci, ki so se samostojno učili s t-učbenikom. V i-učbenik je poleg razlage na submikroskopskem nivoju, ki je vključena v obeh učbenikih, dodan tudi posnetek po- skusa za dokazovanje nenasičenih spojin oziroma za prisotnost dvojnih vezi v organ- skih spojinah. Iz rezultatov reševanja lahko sklepamo, da posnetki poskusov v i-uč- beniku pripomorejo k boljšemu razumevanju, kako lahko eksperimentalno ugotovimo zgradbo določene organske spojine. 9. razred 2. ura 3. A naloga »Katera črka označuje del molekule mila, ki se pri pranju veže z molekulami vode? Razložite zakaj.« Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku c. Vpogled v začetke uporabe i-učbenika pri pouku kemije 261 Učenci, ki so se samostojno učili s t-učbenikom, so dosegali za 20 % boljše rezultate kot učenci, ki so se samostojno učili z i-učbenikom. Naloga preverja razumevanje vpliva zgradbe molekule spojine na njene lastnosti. I-učbenik poleg 2D zapisov, ki jih vključuje t-učbenik, omogoča tudi ogled 3D ra- čunalniško generiranega modela molekule ter različnih prikazov (kalotni, palični …) zgradbe molekule. Rezultati reševanja te naloge ne potrjujejo predvidevanja, da 3D prikazi modela mole- kule pripomorejo k boljšemu razumevanju zgradbe molekule določene spojine. Dosežki reševanja posameznih nalog iz kemije na III. taksonomski ravni Iz grafa (Grafikon 6) lahko razberemo, da so učenci v 8. razredu z uporabo i-učbenika, pri reševanju nalog na III. taksonomski ravni, dosegali v povprečju višje rezultate, medtem ko učenci 9. razreda in dijaki 1. letnika teh razlik niso izkazali. Grafikon 6: Dosežki na III. taksonomski ravni Na III. taksonomski ravni izstopajo naloge: 8. razred naloga 2. ura 4. naloga: »Opišite, kaj se dogaja na nivoju delcev snovi, ko v vodo dodamo amonijak.« Naloga preverja uporabo znanja za razlago procesa raztapljanja na nivoju delcev na novem primeru. V i-učbeniku je poleg submikroskopskih prikazov procesov raztaplja- nja ionskih in molekulskih kristalov, ki je v obeh učbenikih, dodana tudi animacija prikaza procesa raztapljanja. Učenci, ki so se učili z i-učbenikom, so dosegali za 23 % boljše rezultate kot učenci s t-učbenikom. Tudi rezultati reševanja te naloge potrjujejo predvidevanja, da animacije kemijskih procesov na nivoju delcev pripomorejo k boljšemu razumevanju. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 262 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk 1. letnik gimnazije 1. ura 2. naloga: »Zakaj se nekateri kristali v vodi raztopijo?« V i-učbeniku so poleg submikroskopskih in simbolnih prikazov procesov raztapljanja kristalov vključene tudi animacije, ki prikazujejo procese raztapljanja posameznih kri- stalov v vodi. Dijaki, ki so se učili s t-učbenikom, so pri tej nalogi dosegali 18 % višje rezultate. Rezultati reševanja te naloge ne potrjujejo predvidevanja, da animacije, ki prikazujejo kemijske procese na nivoju delcev, pripomorejo k boljšemu razumevanju procesov na nivoju delcev za razliko od rezultatov pri nalogah: 8. razred 1. ura 2. naloga in 8. razred 2. ura 4. naloga. Sklep S pedagoškim eksperimentom smo poskušali ugotoviti, ali je kakšna razlika pri samo- stojnem učenju kemije z uporabo klasičnega »t- učbenika« oziroma »i-učbenika«. Pri preiskavi smo se usmerili predvsem na vpliv dodanih interaktivnih elementov (raču- nalniško generirani 3D modeli molekul, animacije, posnetki poskusov …) v i-učbeni- kih za kemijo, ki naj bi še posebej prispevali k boljšemu razvijanju prostorskih pred- stav in eksperimentalno-raziskovalnem pristopu in razumevanju kemijskih procesov na nivoju delcev. Na osnovi izpeljanega eksperimenta ne moremo podati splošnih sklepov, saj so bile pri eksperimentu vključene spremenljivke, ki jih zaradi objektivnih okoliščin nismo uspeli izničiti: • različno besedilo v i- in t-učbenikih, • različen pristop avtorjev i- in t-učbenikov k razlagi posamezne učne enote, • učenci/dijaki so različno vešči samostojnega učenja z učbenikom (učenje učenja), • učenci/dijaki so različno vešči uporabe bralnih učnih strategij pri samostojnem uče- nju z učbenikom. Zajet vzorec (4 razredi na posamezni stopnji izobraževanja) je bil premajhen, da bi lahko zanemarili vpliv teh spremenljivk na rezultate. Govorimo lahko samo o prvem vpogledu na samostojno učenje kemije učencev/dijakov z i-učbenikom oziroma s t-učbenikom. Rezultati nalog, ki so preverjale dodano vrednost 3D računalniško generiranih prika- zov zgradbe molekul, ne potrjujejo predvidevanj, da na osnovi 3D prikazov učenci/ dijaki hitreje in bolje razumejo zgradbo snovi. V eksperimentu so se na tem področju bolje izkazali t-učbeniki, ki omogočajo samo 2D prikaze. Rezultati reševanja nalog, kjer so v i-učbenikih bili vključeni posnetki eksperimentov in animacije, pa kažejo na dodano vrednost uporabe pri razvijanju eksperimentalnega pristopa in razumevanja kemijskih procesov na nivoju delcev. Zanimivo je, da so učenci 8. razreda OŠ pri samostojnem učenju z i-učbenikom izkazali Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku c. Vpogled v začetke uporabe i-učbenika pri pouku kemije 263 boljše znanje, medtem ko so učenci 9. razreda izkazali boljše znanje pri samostojnem učenju s t-učbenikom. V 1. letniku gimnazije pa so oboji izkazali primerljivo znanje. Pri izkazovanju znanja po taksonomskih ravneh ni zaslediti bistvenih razlik med sa- mostojnim učenjem z i-učbenikom oziroma s t-učbenikom. Trenutno še nimamo dovolj podatkov, na osnovi katerih bi lahko ovrednotili kako- vost i-učbenikov in njihov dejanski prispevek h kakovosti pouka kemije ter kakovosti samostojnega učenja učencev. Za prispevek interaktivnih elementov v i-učbenikih k boljšemu razumevanju in znanju kemije je nujno, da učitelj izbere in načrtuje takšne dejavnosti z uporabo i-učbenika, ki zahtevajo od učencev višje miselne procese (anali- za, vrednotenje, sinteza …). Kar pa postavlja učitelja kemije v novo pomembno vlogo, od posredovalca znanja k organizatorju in mentorju učencev pri njihovem samostoj- nem usvajanju kemijskega znanja v najširšem smislu. Viri M. Vrtačnik, B. Zmazek. (2014) I-učbeniki za kemijo - pogledi urednikov. V: Slovenski i-učbeniki, ur. I. Pesek, B. Zmazek, V. Milekšič, http://www.zrss.si/ pdf/slovenski-i-ucbeniki.pdf, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, str. 159 – 175 Poberžnik, A., Skvarč, M., Bačnik, A. (2015), Uporaba IKT pri pouku kemije, VIZ 2-3, str. 88 – 96 Bačnik, A. et al. (2011) UČNI načrt. Program osnovna šola. Kemija. http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_ kemija.pdf (28.9.2015) Bačnik, A., Bukovec, N., Poberžnik, A. et. al. (2008), UČNI načrt. Kemija: gimnazija. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ un_gimnazija/un_kemija_gimn.pdf (28.9.2015) https://eucbeniki.sio.si/kemija8/index.html (28.9.2015) https://eucbeniki.sio.si/kemija9/index.html (28.9.2015) https://eucbeniki.sio.si/kemija1/index.html (28.9.2015) Godec, A., Leban, I. (2009), Atomi in molekule, Modrijan, Ljubljana Glažar, S., A., Godec, A. et al. (2005), Moja prva kemija 2, Modrijan, Ljubljana Zbašnik Zabovnik, I., Ipavec, R. et al. (2003). Kemija 9, TZS, Ljubljana Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 264 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Kako i-učbeniki podpirajo pouk geografije d. Danijel Lilek, Igor Lipovšek, Anton Polšak (Zavod RS za šolstvo) Povzetek: Učenje z elektronskimi mediji je nedvomno drugačno kot iz drugih virov. To velja tudi za teme, ki se obravnavajo pri šolskih predmetih, prav tako pa tudi, če gre za učenje iz v ta namen pripravljenih učbenikov (e- ali i-učbenikov). Gre za dokaj neraziska- no področje, saj nimamo skoraj nobenih dokazov, če je in kdaj ter zakaj je učenje posa- meznega šolskega predmeta z interaktivnimi učbeniki učinkovitejše. Poskus, ki smo ga v zelo omejenem obsegu izvedli tudi pri geografiji, kaže na to, da ne moremo trditi, da je pouk s tablico učinkovitejši, pač pa, da ima nekatere posebnosti (slabosti in prednosti). Zato lahko v tej fazi uvajanja i-učbenikov priporočamo le osmišljeno rabo i-učbenikov in pa ustrezno dopolnjevanje pouka s klasičnimi učbeniki. Ključne besede: geografija, didaktika geografije, tablice, učinkovitost učenja Uvod Pri geografiji smo v poskus vključili dve gimnaziji (Prva gimnazija Maribor in Gimnazija Bežigrad) in šest osnovnih šol (Prva OŠ Slovenj Gradec, OŠ Sežana, OŠ Kamnik, OŠ Odranci, OŠ Selnica, OŠ Starše); na vsaki od šol oz. gimnazij po dva od- delka11. Kakor pri ostalih predmetih smo skušali izbrati takšne strani iz i-učbenika, ki so dovolj interaktivne in/ali različne od klasičnega tiskanega učbenika, da bi se lahko pokazala razlika v novo usvojenem znanju. Na gimnazijski ravni je bil še problem, ker ni bilo objavljenega celotnega učbenika, zato smo iskali med potrjenimi enotami najbolj ustrezne enote. Te pa so morale ustrezati tudi učiteljem, da so vsaj približno sovpadale z obravnavo snovi. Poskus na ravni osnovne šole Na štirih šolah so bili v poskus vključeni učenci 9. razreda, v eni učenci 8. in v prav tako v eni učenci 7. razreda. Zaradi tega je bila tudi obravnava snovi po šolah različ- na; v 9. razredu so učenci v poskusu obravnavali Obsredozemske pokrajine, naravno rast prebivalstva, poselitev Slovenije, naselja, prebivalstveno sestavo, kmetijstvo, v 8. razredu Ameriko in v 7. razredu Južno Evropo. Skladno s tem so bila oblikovana tudi vprašanja za preverjanje znanja. 11 V prvi uri poskusa je sodelovalo skupno 301 učencev in dijakov, v drugi pa 297. Poskus so izvedli naslednji učitelji: prof. Mitja Kobale, prof. Valentina Maver, prof. Valerija Belaj, prof. Danilo Ravbar, prof. Mojca Janžekovič, prof. Avgust Bukovec, prof. Emica Škrinjar, prof. Leonida Babič in prof. Barbara Rozman. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku d. Kako i-učbeniki podpirajo pouk geografije 265 Slika 1: Primer dvostranske slike z medmrežja i-učbenika za geografijo za 8. razredu OŠ (na temo Amerika). Med interaktivnimi elementi se pojavljajo zemljevid, kartogram in naloge za samostojno preverjanje naučenega. Vir: https://eucbeniki.sio.si/geo8/2580/index.html (pridobljeno 9. 7. 2015). Največ vprašanj se je nanašalo na reprodukcijo znanja in njegovo razumevanje, ne- koliko manj pa na uporabo (uporabili smo tristopenjsko taksonomijo vprašanj). Taksonomske stopnje in tipi vprašanj so bili oblikovani glede na vrsto učnega gradiva (besedilo, slika, zemljevid, animacija …) in ustreznost glede na vsebino. Osnovno vo- dilo pa je bilo, da je vsebina vsaj približno enako nazorno razložena tako v učbeniku kot tablici, dobrodošlo pa, če je bila na različen način (npr. besedilo – grafikon, zemlje- vid – besedilo ali pa besedilo – animacija). Šele tako je namreč mogoče ugotavljati učinkovitost učenja iz različnih medijev (vrste gradiva). Poskus naj bi namreč mdr. pokazal, ali so interaktivni elementi tablic (animacije vseh ravni, naloge za samostojno preverjanje idr.) učinkovitejši način učenja kot navadno besedilo ali pa slikovno gra- divo v običajnem učbeniku. 3. Katera pokrajina je nedvomno kraška? a. Pokrajina A b. Pokrajina B 4. Napiši utemeljitev, zakaj si se pri predhodnem oz. 3. vprašanju tako odločil. Odg.: Primeri vprašanj za preverjanje znanja v poskusu za 9. razred (Obsredozemske pokrajine Slovenije). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 266 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Naloge za preverjanje znanja so bile zaradi različnih vsebin različne, različne pa tudi zaradi tega, ker smo jih za »svoje« šole sestavljali trije svetovalci. Vendar to ni vplivalo na samo veljavnost poskusa, bolj na še večjo zahtevnost razlage rezultatov. Ugotovimo lahko, da ni bistvene razlike v dosežkih učencev glede na medij učenja (tablice, običaj- ni učbenik). Na nekaterih šolah oz. pri nekaterih temah so bili boljši rezultati učencev, ki so uporabljali tablice, ponekod pa tistih, ki so uporabljali običajni učbenik. Na ne- katerih šolah so bile opazne razlike med skupinama; skupina, ki je boljše odgovarjala ob tablicah, je boljše odgovarjala tudi ob učbeniku. Opozarjamo pa, da je rezultate nemogoče posploševati zaradi omejenosti (enkratnosti) izvajanja poskusa in majhnega števila vključenih oddelkov (12) oz. šol (6). Tako so učenci na eni izmed šol v prvi uri izvajanja poskusa dosegli z učenjem s tablico 6,6 točk od 14 možnih, z običajnim uč- benikom pa 7,7 točk. Pri ponovitvi poskusa ob drugi temi pa je bilo razmerje 8,3 proti 7,2 točk v korist običajnega učbenika. Podobno neenotnost rezultatov kaže tudi analiza dosežkov učencev glede na takso- nomske stopnje vprašanj. V veliko veselje bi nam namreč bilo, če bi učenci, ki so se učili s pomočjo tablic, dosegali boljše rezultate (zlasti) pri višjih taksonomskih sto- pnjah. Seveda se to lahko ob nekaterih predpogojih tudi zgodi, a ni vedno nujno, ali pa tega preprosto nismo ustrezno zajeli z vprašanjem. Groba posplošitev rezultatov namreč pokaže, da so tisti oddelki, ki so bili uspešnejši pri povprečnih rezultatih, bili boljši tudi pri vprašanjih višjih taksonomskih stopenj, če so ali pa niso uporabljali učbenika oz. tablice. Tako je bilo v enem izmed oddelkov razmerje pravilno rešenih vprašanj tretje taksonomske ravni v razmerju 75 : 61 % ob razmerju točk 8,3 : 7,2 (v korist običajnega učbenika), kar smo navedli že zgoraj. Na dveh šolah je bila med skupinama opazna razlika tudi pri odgovarjanju na zahtevnejša vprašanja. A tudi tu se je izkazalo, da gre za razliko tudi pri skupnem rezultatu: skupina, ki je imela boljši skupni rezultat, je v obeh primerih – tabličnem in učbeniškem – boljše odgovarjala na vprašanja tretje (najvišje) taksonomske ravni. Poskus na ravni gimnazije Na gimnazijski ravni smo se odločili za temo prst. V i-učbeniku smo se omejili na 10 zaslonskih strani z naslovom Nastanek in lastnosti prsti. V prvi in drugi uri so se dijaki samostojno učili s treh zaslonskih slik, če ne upoštevamo še zaslonske slike povzetka in nalog za samostojno preverjanje. V učbenikih je obravnavana snov na približno dveh straneh (upoštevamo učbenik, ki sta ga gimnaziji uporabljali). Učbenik ima poleg besedila še po štiri fotografije in risbe ter en grafikon. V i-učbeniku je interaktivnih elementov več, celo videoposnetek, ki razlaga nastanek in profile prsti. Omenjena vse- bina se nanaša na dva cilja iz učnega načrta in sicer: • dijaki se učijo razumeti povezanost nastanka, lastnosti in rodovitnosti prsti, • dijaki razumejo profil in horizonte prsti. V skladu s cilji in vsebino smo pripravili vprašanja za preverjanje znanja po obravnavi snovi. Preizkus znanja je imel za prvo uro 10 vprašanj (in 13 možnih točk), za drugo uro pa 7 vprašanj (in 15 možnih točk). Vprašanja so bila različnih tipov in taksonom- skih stopenj. V prvem preizkusu je bilo 7 vprašanj na ravni reprodukcije znanja, dve na ravni razumevanja in eno na ravni uporabe, pri drugem preizkusu pa po tri na ravni reprodukcije znanja in razumevanja in eno na ravni uporabe. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku d. Kako i-učbeniki podpirajo pouk geografije 267 1. Oglejte si sliki in odgovorite. A B Vir: http://bc.outcrop.org/GEOL_B10/lecture11.html (pridobljeno 12.11.2015) Napišite razliko med prstema A in B (označite z » X«) Prst A Prst B Večja debelina humusnega horizonta x Močnejše prenašanje mineralov navzdol x (spiranje) Večja rodovitnost x Hitrejše preperevanje x Primer naloge s predvidenimi odgovori iz preizkusa znanja dijakov. Ker gre za zelo omejen poskus, lahko govorimo le o rezultatih tega poskusa, ne more- mo pa narediti nikakršne posplošitve ali pa izpeljati kakšno zakonitost oz. povezavo. Ugotovili smo namreč, da je pri prvi gimnaziji učni dosežek dijakov višji tam, kjer so uporabljali klasične učbenike (za 2,3 točke pri možnih 13 točkah in 0,7 točke pri mo- žnih 15 točkah), pri drugi gimnaziji pa je bil dosežek višji pri oddelkih, ki sta upora- bljala tablice (za 0,3 oz. 1,9 točke). Med gimnazijama je bila opazna razlika tudi glede absolutnega števila doseženih točk, zlasti pri drugi uri in pri oddelkih, ki sta uporablja- la tablice. To nemara govori o tem, da je za delo s tablicami pomembno tudi ravnanje s samo tablico ali pa spretnost učenja z nje. Neposrednih dokazov za to nimamo. Prav tako napisano ne dopušča nikakršne ugotovite, ali je učenje s tablico uspešnejše kot s klasičnim učbenikom. Gre za dejstvo, da so rezultati nasprotujoči, smo pa tudi ugoto- vili, da je uspešnost učenja oz. razlikovanje naučenega glede na vir (učbenik, tablica) veliko odvisno od tipa vprašanja, taksonomske stopnje, še zlasti pa od tega, kako je neka vsebina predstavljena (ni enako, če je neki proces opisan s suhoparnim stavkom, Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 268 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk ali pa prikazan kot shema ali animacija), ne moremo pa trditi, da je vedno boljša ani- macija kot pa (pisano) besedilo. Iz tega lahko povzamemo, da je našim ugotovitvam še najbližja ugotovitev nekaterih raziskovalcev elektronskega branja, in sicer da je pogosto najboljša prav kombinacija in ustrezna raba prvega in drugega vira (tablice in klasičnega učbenika). Gotovo bi morali v natančnejšo analizo vključiti tudi podatek o predznanju dijakov, saj so nam učitelji povedali, kakšne so razlike med dvema od- delkoma. Izkazalo se je, da v povprečju višji šolski dosežki (šolske ocene) pomenijo nekoliko višji dosežek tudi pri preizkusu, ki se je nanašal na učenje s tablicami (torej gre za posledico sposobnosti in ne vpliv medija). Grafikoni 1-4: Primerjava učnih dosežkov dijakov pri samostojnem učenju s pomočjo klasičnega učbenika oziroma tablice (vključeno 93 dijakov oziroma 4 oddelki dveh gimnazij). Naj se na kratko ustavimo še pri analizi uspešnosti reševanja nalog glede na takso- nomske ravni. Gre za preprosto vprašanje, ali so bili dijaki uspešnejši pri odgovarja- nju na vprašanja, ki zahtevajo znanje, razumevanje ali uporabo (načrtno smo združili taksonomske stopnje na tri kategorije). Pomembno in v veselje vsem bi verjetno bilo ugotoviti, da se s tablicami dijaki tudi bolje učijo; ne samo, da bi bili boljši rezultati učenja s tablicami, ampak da so poleg tega še boljši rezultati pri višjih taksonomskih stopnjah). Rezultati kažejo, da so v bili 4 primerih (urah) dijaki najboljši pri vprašanjih reprodukcije znanja, prav tako v 4 primerih pa pri vprašanjih uporabe znanja, je pa res, da od tega v 3 primerih (urah), ko so uporabljali tablice. Tudi to še ničesar ne dokazuje, nakazuje pa potrebo po nadaljnjem raziskovanju problematike učinkov medijev (tablic oz. elektronskih virov) na učenje geografije, saj ima geografija nekatere posebnosti; nekatere od teh posebnosti lahko uspešno rešimo z elektronskimi mediji (npr. anima- cije izbranih procesov), pri drugih pa sam medij najbrž nima učinka (npr. zapis pojma ali definicije, besedni opis pokrajine). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku d. Kako i-učbeniki podpirajo pouk geografije 269 Povprečni skupni dosežek vseh učencev/dijakov (% točk) Ura v poskusu tiskani učbenik i-učbenik OŠ 1 1. 50,9 63,4 2. 50,0 63,0 OŠ 2 1. 79,6 66,2 2. 73,7 73,2 OŠ 3 1. 58,3 50,6 2. 73,7 73,9 OŠ 4 1. 55,0 47,1 2. 82,8 71,7 OŠ 5 1. 80,0 75,6 2. 62,9 70,8 OŠ 6 1. 65,7 68,4 2. 74,2 71,2 GIM 1 1. 62,2 44,2 2. 45,9 41,2 GIM 2 1. 71,3 73,5 2. 66,7 81,0 Preglednica 1: Dosežki učencev in dijakov glede na vir učenja (klasični ali i-učbenik). Poleg omenjenih dejavnikov smo pri poskusu lahko sledili še nekaterim »tehničnim« posebnostim izvajanja poskusa. Gre za strežniško analizo števila sej, obiskov strani, povprečnega časa na stran in sejo ipd. Iz nepopolnih podatkov (zajemajo samo neka- tere izvedene ure) lahko ugotovimo, da je bil povprečen čas obiska ene strani od 44 sekund do 4 minute in 45 sekund pri prvi gimnaziji, pri drugi pa od 14 sekund do 3 minute in 28 sekund. Dijaki so se tudi vračali na že videno stran in to različno, največ (povprečno) do več kot 4 krat, na nekatero stran pa samo enkrat (pomeni, da so samo prebrali ali pregledali vsebino in se pri ponavljanju niso več vračali nanjo). Opazili smo tudi, da nekateri dijaki niso pregledali strani za preverjanje znanja. Tudi tu so opazne razlike med v poskus vključenima gimnazijama. Kaj lahko sklepamo? Ugotavljamo, da izvedeni poskus dopušča več domnev in špekulacij, kot pa utemelje- nih sklepov. Pričakovali smo višje dosežke v poskus vključenih učencev in dijakov, ki so se samostojno učili s pomočjo i-učbenika, vendar tega podatki ne kažejo niti jih ni možno zanesljivo statistično podpreti. Pri nekaterih urah so razlike med oddelkoma majhne in prav ničesar ne kažejo, pri nekaterih pa je razlika v korist ali tiskanega uč- benika ali i-učbenika tolikšna, da se moramo vprašati, zakaj je do nje prišlo. Vzrok je lahko v različno obširno opisani temi, obliki zapisa (animacija, shema …) ali pa zgolj naključju. Prav tako je lahko razlika tudi posledica vprašanj, ki so bolj ali manj (ne) Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 270 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk enakovredno upoštevala oba vira učenja. Kljub vsem omejitvam pa lahko sklenemo, da poskus daje vtis, da so geografski i-učbeniki ustrezno in s tiskanimi učbeniki pri- merljivo gradivo za učenje, imajo pa nekaj posebnosti (tako pozitivnih kot negativnih), ki bi jih morali upoštevati tako učenci (dijaki) kot učitelji. Viri Kolnik, K. in sod. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Splet: http://www.mss.gov. si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/ Geografija_obvezni.pdf (12.9.2015). Polšak, A. in sod. (2008). Učni načrt, gimnazija, geografija (splošna, klasična, ekonomska gimnazija). Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Splet: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/media/ pdf/un_gimnazija/geografija_spl_gimn.pdf (5. 9. 2015). Splet: https://eucbeniki.sio.si/geo8/index.html (18. 9. 2015). Splet: https://eucbeniki.sio.si/geo9/index.html (18. 9. 2015). Splet: https://eucbeniki.sio.si/geo1/index.html (18. 9. 2015). Testi za preverjanje znanja (Danijel Lilek, Igor Lipovšek, Anton Polšak, interno gradivo, Predmetna skupina za geografijo, Zavod RS za šolstvo). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku e. Tehnični pogled - dogajanje na spletnem strežniku 271 Tehnični pogled na spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku - e. dogajanje na spletnem strežniku Peter Novoselec (Zavod RS za šolstvo) Povzetek: Za izvedbo poskusa uporabe i-učbenikov smo razvili samostojno spletno stran, ki je vsebovala posamezne učne enote. Le-te so bile zaključeni deli že obstoječih potrjenih i-učbenikov. Učne enote, ki so se uporabljale v poskusu, so bile podobno kot potrjeni učbeniki, pri- pravljene v standardu HTML5, sestavljene so bile iz posameznih spletnih dokumentov. Pred samo izvedbo poskusa smo v vse spletne dokumente vključili kodo, ki nam je po zaključku poskusa omogočala vpogled nad dogajanjem na strežniku (oz. spletnih doku- mentih) v poteku samega poskusa. Glavni nameni analize dela na strežniku so bili: • potrditev, da je bil poskus v resnici izveden, • pridobiti informacijo o dogajanju na posameznih enotah ob poteku samega poskusa in • na podlagi uporabniških odzivov izboljšati uporabniško izkušnjo. Ključne besede: i-učbenik, strežnik, uporabniška izkušnja, poskus Uvod Poskus uporabe i-učbenika v vzgojno-izobraževalnem procesu je bil eden izmed pro- jektnih ciljev znotraj projekta Uvajanje in uporaba e-vsebin in e-storitev. Za namen same izvedbe poskusa je bila izdelana samostojna spletna stran, ki je vsebovala po- samezne učne enote iz potrjenih i-učbenikov. Vse učne enote, ki so bile vključene v poskus, smo opremili s kodo za sledenje oziroma analizo dostopov. Pri tem je bila upo- rabljena brezplačna storitev Google Analyitics. Naslov spletnega mesta, ki je vseboval vse enote, ki so bile uporabljene v poskusu, ni bil javen – njegov naslov so dobile samo šole, ki so bile neposredno vključene v poskus. Ob pregledu dogajanja na samem strežniku smo ugotovili po velikosti nepomemben šum, kjer so do posameznih strani v posameznih primerih dostopali tudi uporabniki, ki so vsebino našli preko katerega od iskalnikov. Kljub temu, da je bil šum majhen, smo ga lahko opazili in ga pri evalvaciji podatkov tudi upoštevali. Za vsak dan poskusa so bili po opravljenem poskusu opravljeni trije različni pregledi, in sicer: • pregled po ciljnih uporabnikih, ki je pokazal, od kod so uporabniki dostopali do posameznih strani, • pregled po tipih strani, ki je pokazal število ogledov posameznih strani, ter povpreč- ni čas na strani in • pregled po tipih brskalnikov, ki je pokazal naprave in tipe brskalnikov, od koder so uporabniki dostopali do posameznih strani. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 272 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Potrditev izvedbe poskusa Za vsak dan poskusa, ki je potekal v mesecu marcu 2015 (od 9. 3. 2015 do 2. 4. 2015), je bil po zaključku poskusa izveden vpogled na strežnik in priprava pregledov doga- janja na strežniku. S pripravo pregleda dogajanja po ciljnih skupinah in uporabnikih smo lahko za vsak dan poskusa preverili dostop do posameznih enot s strani različ- nih uporabnikov (ponudnikov storitev) – te podatke smo preverili z dejansko izvedbo poskusa v živo in dejanskim številom sodelujočih v poskusu. Z omenjenimi pregledi lahko potrdimo, da se je poskus dejansko izvedel in je potekal z vsebinami, ki so bile na strežniku. Pregled nad dostopom do učnih enot na točno določen dan (v tem primeru 9. 3. 2015) po različnih uporabnikih, kot je bilo zaznano na strežniku na dan poskusa. Informacija o dogajanju na posameznih enotah ob poteku samega poskusa Pregled po tipih strani, ki je pokazal število ogledov posameznih strani in povprečni čas na strani, nam omogoča vpogled o uporabnikih in poteku samega poskusa. Povprečen čas, ki so ga uporabniki porabili za ogled ene strani znotraj učne enote, se giblje od manj kot minute pa vse do skoraj sedmih minut. Podroben pogled nam poka- že, da so uporabniki najmanj časa porabili po pričakovanjih na straneh, ki so pomenile Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku e. Tehnični pogled - dogajanje na spletnem strežniku 273 navigacijo – npr. prva stran, začetna stran v enoti ipd. Več časa so v povprečju uporab- niki porabili za predelavo (branje, aktivno učenje) na straneh, ki so vsebovale poleg besedila tudi multimedijsko gradivo (slike in krajši posnetki ali animacije) in visoko interaktivne gradnike. Zaznati je bilo, da so prav strani, ki so vsebovale visoko inte- raktivne gradnike, imele najdaljši povprečni čas pregleda (več kot 6 minut). Ob tem poudarimo, da je poskus v razredu trajal 20 minut in so bile zato vse učenčeve dejav- nosti prilagojene temu časovnemu okviru – učenec je v tem času predelal tako vsebino v učni enoti i-učbenika in tudi predelal vsebino učnega lista. Ob tem ne moremo trditi, da je povprečni čas, ki ga je povprečni uporabnik porabil na strani z visoko interak- tivnostjo (konstrukcijske naloge, iskanje zakonitosti ob simulacijah ipd.) tako visok samo zaradi same vsebine, prav gotovo pa je rezultat več dejavnikov – tudi ustvarjalno zastavljenega vprašanja na samem učnem listu. Primer strani v učni enoti, kjer so se učenci v povprečju zadržali dlje. Na desni strani sta dve animaciji, v katerih učenec išče zakonitosti. Z dobro zastavljenim vprašanjem, kjer se od učenca ni pričakovalo samo »ponavljanje«, ampak tudi iskanje zakonitosti, se je čas pregleda (aktivnega dela) strani povečal. S pregledom po tipih brskalnikov je pokazal procentualni delež posameznih brskal- nikov, ki so jih uporabniki uporabljali ob dostopu do učnih enot. Daleč največ upo- rabnikov (58,24 %) je za dostop do učnih enot uporabilo brskalnik Chrome, Internet Explorer je uporabilo 9,76 % vseh uporabnikov. Le tem so sledili Android (9,41 %), Safari (8,71 %), Firefox (8,24 %), Safari (in-app) s 5,29 % in Opera z manj kot enim odstotkom (0,24 %). Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta 274 Evalvacija projekta – Odzivi na vključevanje e-vsebin in e-storitev v pouk Sklep Z gotovostjo lahko potrdimo, da je bil poskus izveden – do spletne strani so imeli dostop samo uporabnik s šol, ki so sodelovale v poskusu. Pregled dostopa do spletnih strani na strežniku pokaže, da se podatki o uporabnikih (ciljni publiki) ujemajo. Povprečni čas, ki so ga porabili posamezni uporabniki pri aktivnem ogledu posamezne strani znotraj učne enote, se giblje od približno ene minute pa vse do skoraj sedmih minut. Podroben pogled same vsebine enote in povprečnega časa predelave strani po- kaže, da so v povprečju uporabniki več časa porabili za strani, kjer so bile poleg bese- dila in multimedijskega gradiva tudi interaktivnosti višje stopnje. Najmanj časa so v povprečju uporabniki porabili pri začetnih – navigacijskih straneh, več pri bogatejših (z multimedijskim materialom in interaktivnostmi – predvsem interaktivnosti višje stopnje). Nabor različnih uporabnikov pokaže, da so do spletnih strani dostopali na zelo različne načine, tako preko osebnih računalnikov kot tudi preko mobilnih naprav (tablic in pa- metnih telefonov). Za dostop v poskusu so v največji meri uporabili brskalnik Chrome, ki so mu sledili Internet Explorer, Andorid, Safari, Firefox in Opera. Omenjene po- datke smo potem upoštevali tudi pri pripravi in delovanju posameznih gradnikov na posameznih spletnih brskalnikih. Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Spremljanje učinkov uporabe interaktivnih elementov iz e-učbenikov pri pouku a. Kako se učijo učenci in dijaki matematiko iz i-učbenika in kako iz tiskanega učbenika? 275 Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta Sklep in zahvala 277 . Sklep in zahvala Ob zaključku projekta e-Šolska torba se iskreno zahvaljujemo vsem uredniško-avtorskim ekipam, ki so razvile prostodostopne e-učbenike za osnovnošolce in srednješolce. Ob tem velja posebna zahvala vsem strokovnim recenzentom, recenzentom praktikom, konzulentom in tehničnemu recenzentu, ki so urednike in avtorje že med snovanjem e-učbenikov s svojimi predlogi in pripombami usmerjali in s tem pripomogli k temu, da so nastala resnično kakovostna učna gradiva. Vse, kar je bilo razvito v obeh projektih, e-Šolski torbi in E-učbenikih s poudarkom na naravoslovnih predmetih v osnovni šoli, smo želeli preizkusiti z uporabniki. Učenci in dijaki, ki so sodelovali v pilotnih projektih, so bili pripravljeni sprejeti izziv in upora- bljati interaktivne e-učbenike in e-storitve ter nam posredovati dragocene informacije. Njihovi učitelji so jih pri tem usmerjali ter se dodatno strokovno usposabljali. Tako učenci in dijaki kot učitelji izbranih “pilotnih“ šol so pripomogli k temu, da projekt uspešno zaključujemo, zato se jim iskreno zahvaljujemo. Hvaležni pa smo tudi star- šem sodelujočih učencev in dijakov, saj so sodelovanje v pilotnem projektu zmogli začutiti kot obogatitev pouka in samostojnega učenja, ki bo njihove otroke pripeljala do kvalitetnega in poglobljenega znanja in doseganja zastavljenih ciljev. Amela Sambolić Beganović in Andreja Čuk Kaj nam prinaša e-šolska torba II.? Primeri obetavnih praks in evalvacija projekta