KRALJEVINA SRBA, HRVATA t SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 14 (5) INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 1. NOVEMBRA 1924 PATENTNI SPIS ŠTEV. 2222. Aktiebolaget Vaporackumulator, Stockholm, Švedska. Regulacijski razpored pri napravah s parnimi akumulatorji s proti-tlaČno in kondenzacijsko priredbo. Prijava z dne 29. junija 1921. Velja od 1. septembra 1923 Prvenstvena pravica z dne IB. novembra 1918 (Švedska). Pri parnih napravah s parnimi akumulatorji shodno izumiteljevemu predlogu je bil razporejen akumulatorski tlak pokazujoči manometer poleg kurjačevega prostora, pri čemur obslužuje kurjač kurjenje na natanko isti način, kakor bi to storil v slučaju, da bi se vršila tlakova kolebanja v kotelni bateriji mesto v posebni spremi Korist katera se da doseči potom takovrstnega razpo reda vodne spreme izven kotla, je bila že večkrat povdarjana. V tej zvezi bodi pokazano le na to, da se more zgraditi tako-vrsten akum lator za nizke tlake in za razmeroma velika tlakova kolebanja, s čemur se doseže zlasti pri modernih visokotlačnih kotlih popolnoma nov Učinek. Po tem sistemu so bile izvedene naprave, pri katerih so bili toplotni gromadniki kotlov povečani do 50 krat. Potom takovrstnih akumulatorjev postane često šele sploh mogoče, da se uve 'e v tvorniške naprave z močno menjajočo tj plotno potrebo vodocevnekotle za visoke tlake v svrho pridobitve protitlačne sile Ako se za take naprave ne razporedi akumulatorjev, tedaj se bo izkazalo, da je kur jaču skrajno težko, da bi sledil izpremem-bam v parni porabi, ker se mu to v največ slučajih ne posreči, se bo samoomevno znižala tudi množina produkcije, ker se vsled tlačnega opada vsi procesi znatno podaljšajo, s čimer se istočasno često zmanjša dobrina napravljenih proizvodov. Razven tega pade temeljem tlačnega opada iz pro titlačne pare pridobljena množina sile. V sledečem naj se opiše razpored z zadaj uvrščenim parnim gromadnikom in s kon-denzačnim parnim strojem, kateri zasleduje srn,ter, da drži kotelni tlak praktično po polnoma konstanten, pri čemur ima kurjač obsluževati kurjenje po počasnih premem-bali akumulatorjevega tlaka Potom razpo reda je omogočeno, da se more celo pri jako velikih kolebanjih v parni porabi ven dar dobiti silo iz vse na razpolago stoječe parine množine, pri čemur istočasno osta nejo kotelni tlak in vsi provodski tlaki kon stantni. Shodno predležečemu izumu se doseže to potom organa razporejenega v dostruj nem provodu h kondenzačnemu parnemu stroju, udešenega po kotelnem tlaku, kateri organ zmanšuje kondenzačnemu parnemu stroju pri zvišanem kotelnem tlaku dostru jajočo parino množino, pri n.'koliko znižanem kotelnem tlaku pa to parino množino poveča Nekatere primerične izvedbene oblike izuma so pokazane v sl. 1-3 risbe V sl 1 je P kotelna baterija: v kotelnem provdu L vlada tlak na primer P. 25 kg. V napravi ie predvidena zajemalna turbina, katera sestoja iz visokotlačnih in niz kotlačnih delov H in L, Ti deli morejo biti med seboj ločeni, ali pa kakor predstavlja sl 1 sedeti na istem vratilu, goneč pri tem Din. 20. generator G. ara iz nizkotlačnega dela se vodi v površinski kondenzator Y V provodu med kotlom in visokotiačnim delom je predviden centrifugalni regulator C. \ isoko tlačni in nizkotlačni deli so dalje zvezani medseboj po provodu, v katerem sta razporejena vcntilni organ V' in centrifugalni regulator C-. Ventilni organ V se regulira potom oprožno obteženega klina F, ki stoji potom provoda Lv na tak način pod vpli vom tlaka v kotelnem provodu L , da ventil pri nekoliko zvišanem kotelnem tlaku zapre, dočim pri nekoliko zvišanem kotel nem tlaku odpre V’ sliki je radi preprostosti navzeto, da se ta regulacija učinja potom klipa, membrane ali sl, na katero pri pravo vpliva neposredno primarni tlak Samoumevno pa se more uporabiti mesto tega tudi kakršenkoli posreden način regulacije, na primer potom oljnega tlaka ali sl. Centrifugalni regulat r Ca je opremljen z oprogami take jakosti da počenja šele pri nekoliko zvišanem obračajnem številu regulirati dovajanje pare. On deluje tako skupaj z visokotlačnim centrifugalnim regulatorjem C, da začenja C; regulirati potem, ko je bil C popolnoma zaprt. To skupno delovanje se more povzročiti tudi na drug način, na primer s tem, da sc mehanskim potom, neposredno ali potom prestave, odpre najprej jeden in potem drugi ventil ali pa bi se moglo dovesti to skupio delovanje potom skupnega centrifugalnega nihala in dveh pomnožnih motorjev ali si, Zajemalna para iz turbine deluje v mreži La, na katero je priključen akumulator A V sliki se je predpostavilo, da se izvrši ta priključitev potom dveh odudarnih ventilov v soglasju s prejšnjimi izumiteljevimi predlogi Sicer pa se more vse gori povedano uporabiti brez daljnega pri morebitnih drugih akumulatorskih sistemih Odudarni ventili so označeni z B, B. A kumulator je zgrajen za premenljiv tlak, v predležečem slučaju na primer 1,5 - 0,5 kg Na akumulatorjevo mrežo se priključi potom redukcijskega ventila Ra provod L , na katerega se prikl uči sekundarni parni porabljač A , kateri je na primer zastopan po papirnem stroju M V tem provodu vlada tlak P 0,5 kg. Od akumulatorja izhaja tanek provod Lm na katerega je priključen v kurjačevem prostoru obešeni manometer Ma Med primarno in sekundarno mrežo je shodno prejšnjemu predlogu izumitelja uvrščen pre-strujni ventil Ola Ta prestnijni ventil stoji ravnotako kakor ravno imenovani ventilni organ V pod učinkovanjem tlaka P , je pa, potom izbora različnih oprog, ali potom mehanske skupne zgradbe obeh organov razporejen tako, da počenja odpirati šele pri nekoliko zvišanem polnilnem tlaku; v tem slučaju na pr, ko izpiha kotlov varnostni ventil pri 25 atm, s.* more ventil v tako udesiti, da počenja sanirati pri 24,4 kg in je pri 24,5 kg popolnoma zaprl, dočim počenja prestnijni ventil O a odpirati pri 24 6 kg in je pri 24,8 kg popolno ma odprl Končno se uvrsti redukcij^ki ventil R a v stranskim sklepu s prestrujnim ventilom, kateri ventil R a deluje tako skupaj z redukci skim ventilom Ra , da isti od pre sel?, kadar stoji slednji popolnoma odprt to se pravi ko je tlak v [ rovodu papirnega stroja padel pod 0,5 kg. Od primarnega provo la se more v da nem slučaju od epiti še en parni porabljač Ai, ki more na pr. sestojati iz sulfitoveua kuhalnika S. V sliki I skicirani rasporedi izjednaču ejo vse variacije v primarni mreži, katere varia cije morejo biti povtročene po pomnoženju ali znižanju parine porabe v A ali po kolebanjih v dovajanju goriva Slednj imenovana kolebanja se izzovejo, na pr potom tvorenja žlindre ali pri kotlevem pojtnju; celo pri popolnoma normalnem pogonu je bilo potom merjenj dokazano, da morejo nastopiti procentualno zelo velika koleba nja Tudi v onih slučajih, ko stoji gorivo na razpolago v intermitirajočih množinah, na pr. ako gre za i lavške pline za odgre vino peči, in v gotovih slučajih za električno strujo, služijo tu očrtani rasporedi temu, da se ohrani primarni tlak docela konstantni in da se is očasno iskoristi vse nastajajoče možnosti za proizvajanje sile Dalje se morejo pripetiti kolebanja v si-loporabljaču K, in končno tudi v paropo-rabl.jaču A . Navzemimo sedaj, da nekoliko popusti na pr. primarna paroporaba v A ali, kar je isto, da se nekoliko poveča dovajanje goriva, potem se nekoliko dvigne tlak Pi, in ventilni organ V se potom klipa F v primerni sto, nji zapre Vsled tega se zmanjša proti nizkotlačni turbini siruječa parina množina in zatorej tudi turbinino obračaj-no števil -, s čimer se odpre centrifugalni regulator C in se pusti strujiti veš pare iz primarne mreže pr ti visokotlačnemu delu. Osvobojena preobila para v primarni mreži se torej odvede v akumulatorjevo mrežo skupaj z ono parno množino, ki jo zarre ventilni organ od nizkotlačnega dela Ako se akumulator ob ravno tej priliki poln1, se torej polnilna množina nekoliko poviča. Ako pa se akumulator razpolnjuje, tedaj prestrujejo dotične parine množine nepo sredno v sekundarno mrežo in znižajo raz-polnjevanje Iz tega izhaja torej, da se če se parina poraba na primarni strani zniža, dovodi parin prebitek gromadniku, pri čemur se vodi odgovarjajoča parina množina skozi visokotlačni del in služi torej za proizvajanje sile, dočim se nizkotlačni del v odgovarjajoči stopnji razbremeni Ako se A poveča odnosno dovajanje goriva zmanjša, tedaj samoumevno nastopi nasprotni učinek Predpostavljeno bodi zdaj. da se sila K nekoliko poveča, potem pade obračajno število, in centrifugalni regulator C pusti stru-jiti več pare v visokotlačni del. Vsled tega pade primarni tlak p , in sedaj se odpre ventilni organ V in pusti vstrujiti več pare v nizkotlačni del Vsled tega se zopet nekoliko zviša turbinino obračajno število, centrifugalni regulator C za; re torej nanovo, in jasno je, da se doseže ravnomočje šele potem, ko se je pokrila potreba sile potom pare odvzete akumulatorjevi mreži po ventilnem organu. Pripomniti je treba pač, da je para, katero se vodi na ta način iz akumulatorjeve mreže proti nizkotlačnim delom, preje prestrujila visokotlačni del in tamkaj oddala koristno delo Slično postaja razmerje v slučaju, da silo oraba popusti. Končno se more lahko uvid;ti, da morebitna kolebanja v sekundarnem paroporab-Ijaču A izjednačuje neposredno akumulator, ne da bi kotel občutil ta kolebanja. Isto uvrščenje, kakor je bilo podano zgoraj, se more u otn b ti tudi v slučaju, da sta 'i ali A ali oba enaka ničli Slednji slučaj odgovarja razpcredbi kake parne si-lona prave brez parne ode pitve. V tej obliki se primenjuje razpored v elektrarnih in sličnih nairavah v svrho izjednačenja obremenitvenih kolebanj Piimere iste vrste tvorijo občinske elektrarne fužinarne in deloma železniške silona .rave i t d Ne zadnje po pomebnosti so take naprave v soglasju z izumom v svrho izjednačenja silopo-rabe in na razpolago stoječega plavškega l lina ki se u orablja v takih industrijah v katerih krijejo najmanjšo obremenitev silostroji na plin, naj višjo obremenitev pa akumulatorjem opremljena turbinska naprava V teh slučajih samoumevno odpade redukcijski ventil Ra: Večkrat se more s koristjo nizkotlačni del odločiti od visokotlačnega dela Slednji more seztojati iz kakega klipnega stroja nizkotlačni del pa iz ene ali več parnih turbin V sl 2 jo pokazan nek drugi način aku-mulatorjevega uvrščen j a Po tem ni akumulator kakor v prvem slu aju paralelno uvr- ščen na nizkotlačno mrežo, taka da bi mo* gel akumulator dobavljati paro tudi turbini-nemu nizkotlačnemu delu, temveč se uvrsti akumulator med zajemalni tlak in kako mrežo s še nižjim tlakom Takovrstne naprave se najdejo često v kemijski industriji pri čemur moreta na pr. biti zastopana v'šji zajemalni tlak po papirnih strojih, difuzerjih ali sl., in nižji tlak, po bledilnicah, sušilnih napravah barvarnah in sl. V turbininem zajemalnem provodu vlada pa sedaj tlak 2 kg, kateri tlak je vzdržan konstanten deloma po prestrujnem ventilu 62a in deloma po redukcijskem ventilu R12 katera se zvežeta medseboj mehansko ali potom po-desnega izbora oprog na prej po izumitePu predlagani način tako, da stoji le eden od njiju odprt, namreč redukcijski ventil pri nekoliko nižjem tlaku in prestrujni ventil pri nekoliko višjem tlaku Istotako je predviden redukcijski ventil Ria med primarnim provodom in akumulatorjevim provodom La. Ta redukcijski ventil je zopet zvezan z redukcijskim ventilom l«’ai v akumulatorjevem razpolnilnem provodu tako, da isti odpre šele potem, ko je slednji popolnoma odprt, in je torej akumulator docela razpolnjen Akumulatorjev tlak se menjuje med 2 in 0 5 kg; ako zaželjeno, se more ta tlak izbrati samoumevno nižji nego tlak v provodu La. V sliki 3 je bila ista izumska misel uporabljena pri neki napravi z dvama zajemal-nima tlakoma za paro; takovrstne naprave se pojavljajo v kemijski industriji češčo. Dotična slika kaže kot primer neki slučaj, naho-deč se v kaki sulfitovi tvornici; paro se zajema deloma pod tlakom 5 kg proti sulfito-vim kuhalnikom S, in deloma pod tlakem 0,5 kg proti papirnemu stroju M. Razventega se vodi paro v danem slučaju neposredno iz kotlovega provoda Li proti kuhalniku U za jako visok thk Med različnimi mrežami so uvrščeni pro-titlačni stroji, kateri sede v predležečem slučaju na enem in istem vratilu. Visokotlačni del je označen s H, srednjetla-ni d.-l z Me inni zkotlačni del z L Pred visokotlačnim delom je rasporejen, kakor prej centrifugalni regulator Ca, med visokotlačnimi in srednje-tlačnimi deli presti ujni ventil 6 m in centrifugalni regulator Cj, in med srednjetlačni-mi in nizkotlačnimi deli deloma goriimenova-ni ventilni organ V, katerega reg lira kotel-ni tlak potom klipa F, in deloma cuntrifugal-ni regulator Cj- Med visokotlačnimi in sred-njetlačnimi mrežami sta nameščena deloma prestrujni ventd O12 in deloma redukcijski ventil R12; na isti način sta predvidena med srrdnje —in nizkotlačnimi mrežami prestrujni ventili >28 in redukcijski ventil R:a Način delovanja utegne biti iz predidočoga brez dalnjega razumljiv- Omenjeno bodi le, da je centrifugalni regulator Ci zgrajen za normalno obračajno število, dočim sta Ci in Ca udešena na nekoliko višje obračajno število. Ravnotako delujejo prestrujni ventili O12 in ventilni organ V na tak način skupaj, da stopa O12 v delovanje šele pri nekoliko višjem tlaku nego V. Prestrujni ventil Oia je udešen na nekoliko višji tlak nego 0 m, in slednji s svoje s rani na nekoliko višji tlak nego redukcijski ventil Ris. PATENTNI ZAHTEVI: 1.) regulacijski razpored pri parnih napravah s protitlačnim parnim strojem, z zadaj Uvrščenim psinim gromadnikom in z kondenzacijskim parnim strojem, označen po v dvo-strujnem provodu k slednjemu razporejenem, po kotelnem tlaku udešanem organu, kateri zmanjšuje kondenzacijskemu parnemu stroju ob zvišanem kotelnem tlaku dostrujajočo pa- rino množino, ob nekolike znižanem kotelnem tlaku pa isto parino množino povečuje. 2) Razpored po patentnem zahtevu 1 , o-značen po na koteini provod priključenem prestrujnem zentilu, kateri deluje potom izbora različn h oprog ali potom mehanske zveze na ta nač n skupaj z gori rmenjenim regulirnim organom, da počenja prestrujni ventil odpirati šele potem, ko je regulirni organ popolnoma zaprt 3) Razpored po patentnem zahtevu 1.) in 2.), označen po pred protitlačni in kondenzacijski parni stroj razporedenih centrifugalnih regulatorjih, kateri delujejo mehansko ali pa potom izbora različnih oprog na ta način skupaj, da ob normalnem obračajnem štev lu regulira centrifugalni regulator pred proti-tlačnim p rnim strojem dovajanje pare istemu, nasproti p» počenja ali počenjajo ostali centrifugalni reguli, tor ali regulatorji regulirati šele ob nekoliko zvišanem obračajnem številu. Jpi czp 1, Adpatent broj 2222.. 2 - o, s k# ■ ■ ■ ^ . ■ ■ ■ - ■........- ■ i ■ . * . . ■ ■ . ■...., " ■ . % ■ . ■ i -'! Adpatent broj 2222. IT i czr 3. ■ . f- /> . I I