Glas zaveznikov TRST, petek 22. marca 1946 UREDNIŠTVO: Via S. PelUco 12»• Telefon št 93354 In »4413 Leto II . St. 234 Informacijski dneonik A /. S. Cena 4 lire OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.I., Socleti per la PubbKcltA ln Italla, Trst, ul. Silvio PelUco St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. TRUMAN ODKLANIA PRELOŽITEV VARNOSTNICA SURA Perzijski poslanik zanikal neposredna pogajanja Gromiko vztraja na preložitvi razprave BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE London, 22. marca Britanski minister za hi-gijeno Aneurin Bevan je predložil parlamentu vladni načrt za zdravniško ali bolniško brezplačno pomoč za vse prebivalce v Angliji in v Wal-lesu; za Škotsko bodo sestavili poseben načrt. Z novim zakonom bodo zdravnike plavali iz vladnega sklada, delim s štabnimi plačami, delno pa v sorazmerju s številom bolnikov. Bolniki si bodo mogli svobodno izbrati svojega zdravnika, zdravniki, ki pa na bodo želeli biti v imeniku in zasebno opravljati svojega polica, jim bo ugodeno. Minister za higijeno bo direktno odgovoren za vse poslovanje v bolnišnicah, vse bolnišnice pa bodo spadale pod njegoyo oblast. Bolnišnice bodo upravljali krajevni odbori. Lastnino zasebnih bolnišnic, ki znaša 22 milijonov šterlingov, bodo prenesli v zaupni sklad. Predvidevajo, da bo začetni načrt stal približno 152 milijonov šterlingov na leto; uvedli ga bodo v dveh letih. OBIS TEMELJEV SOVJETSKE POLITIKE London, 22. marca John Laivrence, tiskovni načel-"ifc britanskega poslaništva v Moskvi v letih 191,1! do 191,S, ja v »vojem govoru v «Royal Empira Societg* v Londonu izjavil, da je obramba glavni namen politike Sovjetske zveze, ■«Sovjeti nimajo namena postati ttHerrenvolk», njihovi nameni so posvem miroljubni. Nevarnost je le v možnosti, da bi Sovjetska zveza, ki predvideva, da jo bodo v kratkem napadli, sprejela «strategijo ofenzivne obrambe», ki bi mogla neizogibno dovesti do spora. Smer, k' «f i° )e izbrala sovjetska vlada, j) v tem, da se izogiba podrobnostim, dokler ne bo dosežen splošen sporazum. Na britanski strani stremijo za tem, da bi sklenili čimprejšnji sporazum. To pomeni, da bi n. pr. sporazum o atomski bombi mogel dovesti do sodelovanja s Sovjetski zvezo mnogo te&je, kot je bi 'o videti mogoče. To pomeni tudi, da se bodo brez taksnega sporazuma med velesilami odnoSaji poslabSali», je dodal Lauirenoe. WASHINGTON, 22. marca. — Predsednik Truman je na tiskovni konferenci izjavil, da sestanka Varnostnega sveta, katerega so sklicali za prihodnji ponedeljek, ne bodo preložili. Predsednik je izrecno dodal, da so Združeno države nasprotne preložitvi za IG dni, ki jo je zahtevala Sovjetska zveza. Polog tega je izjavil novinarjem, da ne predlaga sestanka med voditelji treh velesil. Vprašanja, ki so jih med vojno obravnavali voditelji Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze, bi morala zdaj obravnavati ustanova ZN. Co svet želi imeti mir, mora ustanova ZN to nalogo izvesti. Ce bi sovjetski poslanik zahteval obrazložitev za odklonitev preložitve sestanka, bi mu jih predsednik Truman vedel povedati. Doslej pa ni še določen kakšen sestanek med njima. Perzijsko veleposlaništvo v Washingtonu jo izjavilo, da namerava javiti veleposlanik dr. Hussein Ali glavnemu tajniku organizacijo Združenih narodov Trygue Lieju, da Perzija nasprotuje preložitvi seje Varnostnega sveta. Poročajo, da se bo sovjetski veleposlanik Andrej Gromiko sestal z ameriškim zunanjim ministrom Jamesom Byrnesom. ---- • - ki zdaj izde---------- Odbor izvedencev, lujejo načrt, po katerem bo Var. nostnl svet ravnal svoje delo, Je ilnel svoj prvi sestanek v New Yorku. Točni postopek, po katerem bodo predlogu Svetu perzijsko vprašanje, je odvisen od razprav (ega odbora, akoravno Je o tem vprašanju Varnostni svet že enkrat razpravljal, ko pravilnik za .takšne razprave še ni bil Izdelan. Izjava Trygve LIeja Glavni tajnik ustanove Združenih narodov, Norvežan Trygve Lie, je imel prvo tiskovno konferenco, odkar je v Združenih državah. O perzijskem vprašanju je Lie rekel, da je odgovoril na perzijsko poslanico s pismom perzijskemu poslaniku v Washlngtonu in postavil vprašanje na začasni dnevni red Sveta. O podrobnem sporedu sestanka Varnostnega sveta je Lie rekel, da .10 doslej sklenili prečltati pozdravno poslanico predsednika Trumana. O vstopu novih članov —■ Irske, Sv.Ce ln Švedske — Je Lie izjavil, Predvideva listina vstop novih da elanov ter je treba predložiti za-evne prošnje za pristop neposred-nc Varnostnemu svetu. Zatrdil je tudi, da bo po njegovem mnenju ^nka Tudeh °obdolžlla, &da pri-V1J3. prevrat. C!.anIk v Washlngtonu peaika Poganjanja z ZSSR *''|tilp2'i3ki posIanlk Husein Ali je vesU. da bi so ZSSR in *r61i ^ taJno pogaiaU. da bi do-Varn 8porazum »e pred sestankom >tnega sveta. *£o *"lk A11, 111 k° vodil, perzij-8a »Vet* °pstvo na Varnostne-^hehm’ lz^av^> da so pogajanja ®* v„J,.a ž<3 v Moskvi in jih zdaj Nemirno ozračje nad Perzijo Napetost zaradi prisotnosti sovlelskih tet *® Je zvečala zaradi upora kurdskih plemen LONDON, 22. marca. — Perzijsko prebivalstvo je izve-6*° za predložitev perzijske pritožbe pri Varnostnem svetu “Stanove ZN ob polnoči od torka na sredo. V torek zvečer je "a posebna seja perzijske vlade. Pred tem se je sestal mini-rskj predsednik Ghavam Sultnneh z novim sovjetskim posladkom v Perziji. inv ^aPet°st> ki je vladala v Teheranu pretekli teden, se je povečala ob vesteh o bojih v krajih vzdolž iraške meje. dad° renh' kl 80 pr:apele v Bag- - bližini majo ^i9keTa ozemlju v plemeni. Uradna m0d kurdskimi Po katerih naj . eanlkujcjo vest, rt razile petrolejsko v^nske iete kuku, 193 l.m severno od'o V ,K!r' ter da bi iraško čete zaBedf8^8’ žaje vzdolž perzljsko-lrask0 ala "*e cel° avoJe e"0 ln svoj Tih™"""1*1 >%>.. drp8Je, koij :'“J0 ne v Teheranu ne kjer Zavezniška komisija v Pulju Bul j, 22. marca Včeraj ob 11.45 je prispela v Pulj zavezniška komisija. Na občini sta sprejela komisijo preds‘av nik Zavezniške vojaške uprave podpolkovnik Crovoood. in predsednik področja Dagrl. Kot prve je sprejela komisija ob 12.15 predsednika področja Dagrija in tri predstavnike občinskega sveta: Vasca, Destra-dija in Martlnollija. Z njimi je razpravljala do 15.30, ko je ustavila sprejeme. Sprejemi so bili spet ob 17.05; ob 17.30 je komisija sprejela predstavništvo C. P L., ki so ga sestavljali Seggio, Fiorcntin, Nefat, Morcievich, Brenoo in Stlglich. rW zastopal Sovjetsko zvezo poslanik Andrej Gromiko, medtem ko bo Veliko Britanijo zastopal sir Alexander Cadogan, ker so zunanji minister Bovin ne bo udeležil zasedanja. Gromikovo Izjave o odlogu Sovjetski veleposlanik Gromiko Je po 20 minutnem sestanku s zunanjim ministrom Jamesom Byr-nesom ponovil sovjetsko zahtevo, da odložijo sejo Varnostnega sveta, ki Je določena za ponedeljek. Gromiko Je izjavil, da bi lnter-vencija organizacije zaradi perzijskega protesta zaxotala položaj med Perzijo ln Sovjetsko zvezo. «Nam se zdi prav, da bi morali sejo odložiti. To je več kot logično, saj so med Moskvo ln Teheranom še vedno diplomatska pogajanja. Mislimo, da bi odložitev olajšala rešitev nesoglasja med Perzijo in Sovjetsko zvezo. Mislimo, da bi bila logična zadeva, da bi Perzija pristala na odlog#. Gromiko Je dopisniku dejal, da se bo Sovjetska zveza brez nadaljnjega udeležila prve seje Varnostnega sveta, kl bo v ponedeljek v New Yorku. Ko so ga vprašali, ako bo tudi sam navzoč, Je Gromiko odgovoril: «Mcgoče». Dejal je, da dvomi v intervencijo namestnika sovjetskega zunanjega ministra Andreja Višinskega. Čeprav je Gromiko vztrajal na dejstvu, da so perzijsko-sovjet-ska pogajanja še vedno v teku, je odklonil pojasnilo, ali Jih bodo, ko bo novi sovjetski veleposlanik prispel v Teheran, direktno obnovili. Ko ga Je dopisnik vprašal, ako bi se z rešitvijo trenotnih vprašanj čete Rdeče armad 1 umaknile iz Perzije, je odgovoril: «Ničesar nisem rekel o tern*. Kp so ga vprašali, ako bo stavila Sovjetska zveza Svetu nadaljnjo 23 tf,V? 1,0 odložitvi preučevanja perzijske zahteve, ker so to odbili, je Gromiko odgovoril: «Da, mne-nja smo, da se mora odložit:*. Zanikal je, da bi predal odgovor na protestne note, kl eo Jih pred kratkim stavile Združene države moskovski-vladi. «Trenotni nesporazumi prehodnega značaja* Predsednik začasnega odbora za izbiro sedeža ustanove Združenih narodov, dr. Stojan Gavrliovlč, Je h javil v govoru v cOverseas Pron Clubu», da so trenotni nesporazumi povsem prehodnega značaja. Dodal je, da se bo sedanji nezadovoljivi položaj nadaljeval še Izve-s/cn čas. Poudaril je, da bi bila pomota pri trenotnih motnjah zapirati oči, da pa bi bila še večja napaka, dajati temu pomen, kl ga gotovo nima. «S:le združenega sveta, kl se kažejo v ustanovi Združenih narodov, so dobro uvedene*. Mnenje ameriškega tiska «New Ycrk Times* razpravlja o 1 nujnosti rešitve perzijskega vprašanja pred Varnostnim svetom ter pravi mod drugim: «Ko je skušala doseči prijateljski sporazum z neposrednimi poganjanji, kSt so to določili na prvem zasedanju Varnostnega sveta, obnavlja perzijska vlada svoje prvotne pritožbe ln dodaja še vmešavanje Sovjetov v notranje perzijske zadeve*. ♦Istočasno je predsednik Truman ponovil kongresu, da so Združene države sklenile storiti vse, Lar je v njihovi moči, da bodo podprle načela ln določbr listine Združenih narodov ln bi nasprotno delovanje pomenilo preveriti tiste, kl NASLEDNIK HERBERTA LEHMANA J , .. § ^ FIORELLO LA GUARDIA novi glavni ravnatelji ustanove VNRRA London, 22. marca Osrednji odbor ustanove UNR.RA je na zasedanju v Atlantio Cityju Imenoval bivšega newyorškega župana Fiorella La Guardio za glavnega ravnatelja ustanova UNRRA kot naslednika Herbert* Lehmana, kl Je odstopil. La Guardijevo Imenovanje bo moral odobriti svet na plenarni seji. Izbrali so ga Izmed 14 kandidatov. Indijski odbor za. dospel iz Združenih držav Britanski mornariški minister A. V. Ale-xander zapustil Malto na poti v Indijo BOURNEMOUTH, 22. marca. — Člani indijske delegacije za prehrano, ki so bili v Zdrulenih državah, da izposlujejo dobavo žita za Indijo, so prispeli v Veliko Britanijo. Vodja delegacije sir Ramastvami Mudaliar je dejal, da mu je predsednik Truman obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči. Tudi minister za poljedelstvo Clinton P. Anderson ter ameriški zunanji minister Byrnes sta razumela resnost vprašanja. eDobave mešane komisije za pre- hrano krijejo le 60% indijskih potreb in zelo se bojim, če nam ne bodo zvišali dobav, se bo v naši državi pojavila lakota. Mislim, dc. predsednik trenotno preučuje način, kako naj nam zviša dobave. Ne misli samo na pozive za prostovoljno pomoč, prepričan sem, da misli na resnejše ukrepe». Pristavil je, da so delegacijo sprejeli z velikim veseljem in pri-sotnost britanskega ministra za prehrano Ben Smitha je pomenila veliko pomoč. Delegacija je tudi hvaležna za način, s katerim je prehranjevalni svet v Londonu podprl njene zahteve. Prvi lord admlraiitete A. V. Ate-xander je odpotoval z letalom z Malte. Medtem ko je bil na Malti, Britanska uradna poročilo o volitvah v Grči LONDON, 22. marca. — Sinoči so objavili v Londonu uradno poročilo britanske vlade, ki pravi, da je bila britanska vlada vedno naklonjena zahtevi o čimprejšnjem razpisu volitev v Grčiji ter je še vedno takšnega mnenja. Po mnenju britanske vlade se vprašanje javnega reda in miru v Grčiji ne bi izboljšalo v dveh mesecih, ki so jih zahtevali za odlog volitev, pač pa bi nastal v tem času zaetoj pri obnovi države. O vprašanju vollvnlh Imenikov je obiskal ladje v pristanišču in je imel rasgovore s visokimi mornariškimi častniki. ITALIJANSKE VOLITVE V VEČJiH MESTIH Rim, 22. marca Pri nedeljskih občinskih volitvah so v večjih mestih, kjer so volili po proporcionalnem ustroju dobile posamezne stranke naslednje število szdelev: Cagliari: demokristjani 17, socialkomunlsil 11, sardinska akcijska stranka 11 in liberalna 5; Ma-cerata: demokristjani 16, republikanci 12, socialkomunisti 10, liberalci in neodvisni 2; Vicenza: demokristjani 17, socialisti 13, komunisti 6, liberalci 3 in ateijske stranka 1; Faenza demokristjani 15, socialisti 10, komunisti 10 in republikanci 5; Fano: komunisti 15, demokristjani 13, socialisti 11 In liberalci 1. Delo preiskovalne komisije o paleslloskem vprašanja JERUZALEM, 22. marca. — Kot poroča «Reuter», sta se dva člana anglo-amerlške preiskovalne komisije za Palestino sestala s predsednikom palestinske trgovske zveze, Markom Jaffejem, ki je po rodu Anglež in jima Je podal poročilo o aralsko-Lldovekih trgovskih poslih. Jafle je naprosil elana komisije lorda Morrisona za Veliko Britanijo ln sodnika Josepha C. Hutchinsona za Združene države, naj objavita dejstva, ki so jih obravnavali, da ne bi Izpostavili strahovanju Arabcev, kl kupčujejo z Zldl. Lord Morrison in Hut-chinson sta se pred kratkim vrnila z obiska v Siriji in Libanonu. V velikopoteznem židovskem in- ~ "" " VOLITVE V BOMBAVO so obvestili britansko vlado, da so v večini krajev tl seznami popolnoma zadovoljivi. Poročilo Se dodaja, da je treba nadalje upoštevati, da je trenotno v Grčiji med-zavezniško odposlanstvo za nadzorstvo pri volitvah. Odposlanstvo šteje pribhžno tisoč članov. V poročilu Izraža britanska vla-da obžalovanje, kjer Je sovjetska vlada odklonila poslati svoje opazovalce v Grčijo. «To niso volitve po enotni listi — poudarja poročilo — ker tekmuje pri njih 14 strank.* Poročilo zaključuje z zatrdilom, da temelji nasvet britanske vlade na jasnem razumevanju obveznosti, ki jih je prevzela vlada do grškega naroda ln na njihovem strogem izvajanju. Udeležba kmetske stranke pri volitvah Iz Grčije je prispela vest, da se je kmetska stranka odločila udeležiti se volitev 31. marca. To Je naznanil sinoči vodja stranke, kl Jc Izstopil lz vlade, ker niso preložili volitev. Obisk sovjetskega poslanika Grški zunanji minister Konstan-tin Rendis Je odločno zanikoval nekatere vesti, kl Jih Je razčiril tuji tisk in poudaril, da etorkov obisk sovjetskega poslanika Rodianova ni imel nobene zveze z grškimi volitvami*. Rendis Je dodal, da admiral Ro-dionov ni ničesar poročal ali ugovarjal o volitvah. Minister je izrazil svoje obžalovanje, da »običajni obiski poslanikov zavezniških držav dajejo povod za razširjenje neosnovanih vesti.* «Daly Herald* o volitvah List «Dalty Herald* je objavil na prvi strani Izjavo zunanjega, ministrstva o volitvah v Grčiji in »Times* je tej zadevi posvetil uvodnik. »Tu bi se moglo zdeti, tako piše list, da mora Velika Britanija izbirati med dvema slabima stvarema. Odložiti volitve bi pomenilo podleči grožnji bojkotiranja in z druge strani bi to prineslo s seboj grožnjo za gospodarstvo, katerega so vsilili narodu. »Vsekakor bi bile volitve, če bi bile na določeni dan, tako piše »Times*, parodija demokratskega življenja, če bi bile brez zagotovila, da bodo Izidi volitev resnični izraz narodove volje, ki, bi jih poražena manjšina sprejela*. Vprašanje, kot ga predstavlja »Times*, Je sledeče: »Vprašanja je, (e bo kesneje, ako sedaj odložimo volitve, upanje na bolj ugodno ozračje za njihov razvoj. Zunanje ministrstvo ni tega mnenja*. dustrljskem delovanju v Palestini je Jaffe Izjavil, da je palestinska industrija diamantov, kl zaposluje 4.060 delavcev, Izvozila v preteklem letu diamante v vrednosti 24 milijonov dolarjev. Harry Wolf3on je govoril o delovanju družb za židovsko kolonizacijo Palestine ln Izjavil komisiji, da Arabci, kl žive izven židovskih kolonij, zadovoljivo uporabljajo poljedelske načine obdelovanja Zidov. Na vprašanje, če je nabava a-rabslre zemlje s strani Zidov privedla do nasprotovanja Arabcev, je Wolfson izjavil, da se sovražnost Arabcev proti Zidom kaže le v političnih-skupinah In ne med poljedelci ln arabsktaft' posestniki! Komisija bo razpravljala do prihodnje sobote, nakar se bo 12 članov ponovno sestalo na plenarni seji v Jeruzalemu, da bodo sprejeli zadnja poročila o vldiklll orabcev ln Zidov. Bombay, 22. marca Reuter poroča, da Je kongresna stranka dosegla pri volitvah v zakonodajno skupščno v Bombayu popolno večino: 94 izmed 175 sedežev. JuROSlDvanskOrpoljska pogodba o vzajemni pomoči Beograd, 22. marca Kot poroča jugoslovanska poro-čevalna agencija »Tanjug*, vsebuje pogodba, ki so Jo sklenili pre-tekll ponedeljek med Poljsko in Jugoslavijo v Varčavi, pet členov: D Obe strani se obvezujeta, da °e bosta sklenili nobenega zavez-nijtva ter ne bosta sodelovali pri nobeni akciji, kl bi bila naperjena proti drugi pogodbeni stranki. 2) V primeru, da bi tila mir ln varnost ene Izmed obeh držav ogrožena, se obvezujeta pogodbeni stranki, da se bosta medsebojno posvetovali o svojih akcijah, kar velja tudi za vprašanja velike važnosti za obe državi. 3) V primeru, da bi bila ena Izmed obeh strani zaradi napada v vojskovanju, proti Nemčiji ali pro. tl kateri koli državi, kl je bila zaveznik Nemfflljo med preteklo vojno, ali proti kateri koli drugi državi, kl se je morebiti povezale posredno ali neposredno z Nemčijo, ali katerim koli zaveznikom Nemčije v teh operacijah, bo druga pogodbena stranka nudila takoj svojo vojaško podporo ali podporo drugega značaja in ji nudil« pomoč z vsemi sredatvl, s katerimi razpolaga. 4) Ta sporazum ne bo spremenil prevzetih obveznosti obeh strani proti tretji državi. Pogodbeni stranki se bosta držali tega sporazuma v duhu listine Združenih narodov ln bosta, podpirali vsako neposredno pobudo za odstranitev živčnih napadalnih točk, za ohranitev miru in varnosti sveta. 5) Ta sporazum bo stopil v veljavo na dan podpisa In velja za dvajset let. Ce ga ne bo ena ell druga stranka odpovedala najmanj enp leto pred potekom, ga bodo imeli za obnovljenega za dobo nadaljnjih 5 let tako dalje. Sporazum Je treba ratificirati. Izmenjava ratifikacijskih listin bo v Beogradu čimprej. BEIG13KA VUDA ODSTOPILA »Bruselj, 22. marca Belgijski predsednik vlade Paul Henry Spaak je predložil regentu princu Karlu svoj odstop, ker ni vlada dosegla večine V parlamentu. Pogajajo se o sestavi koalicijske vlade. NEVSKI ZNANSTVENIKI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Washlngton, 22. marca Ameriški vojni minister Patter-son Je javil, da je zdaj približno 160 nemških znanstvenikov v Združenih državah. Zaposlili so jih pri izdelovanju vojaških načrtov, pri katerih uporabljajo nemške Izkušnje na področju vojne oborožitve. Predvidevajo še prihod 120 drugih znanstvenikov v zvezi z načrtom ob času konca vojne v Evropi, ko naj bi pomagali pri načrtih za vojno proti Japonski. Vsi znanstveniki, ki so Jih izbrali Izmed 6.000 mož, so prostovoljci ter so pod strogim nadzorstvom vojske in mornarice. Večinoma so strokovnjaki za izstrelke na raketni pogon. BOLGARSKA VLADA ODSTOPILA London, 22. marca Bolgarska vlada je odstopila. Pred tem je zahtevala, naj bi podaljšali sedanje parlamentarno zasedanje do 31. maja. Volitve pod sovjestho opravo BERLIN, 22. marca. — Poročilo listu *New York Times» javlja, da je sovjetska vojaška uprava na zasedbenem področju v Nemčiji odredila volitve. Po vesteh iz zanesljivih virov so sovjetske oblasti odredile volitve po zdrulitvi komunistične in socialno demokratske stranke, kar upoštevajo le kot izvršeno dejstvo. Videti je, da bodo v glavnem tri ZAPISKI FRANCIJA IN PORURJE Francoski tisk se živo zanima za bodočnost industrijskega področja Porurja in vzhodnih meja Franclje. Francozi so trdno odločeni vztrajati na zahtevi, da mora Porurje kot srce nemškega oboroževalnega stroja biti izločeno iz Nemčije, cli pa vsaj za dolgo dobo priti pod mednarodno nadzorstvo. To vprašanje je povzročilo težave pri zavezniških naporih, da bi povezali vsa Štiri nemSka zasedbena področja v eno celoto. Francozi se živo spominjajo, kako jih je sovražnik z vzhoda trikrat napad-l po letu 1870' ter so odločen/, da ponovne vdore preprečijo za vedno. Zatrjujejo, da je na vzhodu Nemčija ie bistveno zlomljena. V Sleziji so' izselili veliko Število nemškega prebivalstva, ki se je moralo umakniti pred Poljaki. Prav tako so Francozi prepričani, da ni nobenega zagotovila pred nemSko vojno nevarnostjo, če bo bodoča nemška vlada (ki jo bodo nekega dne morali dovoliti) imela oblast nad bogatimi premogovnimi in železarskimi srediSči Porurja. Drugo gledanje zatrjuje, da je mogoče preprečiti Nemčiji, da bi kovala novo vojno, ne da bi ji odvzeli njeno največjo industrijsko pokrajino. Pravijo, da je stalna razorožitev Nemčije zagotovljeno načelo, ki so ga vsi sprejeli in ki bo ostalo v veljavi. Toda (4 krogi (ki na noben način niso nemško orientirani) pravijo, da je nemogoče, da bi se 80 milijonski narod v svoji državi vzdrževal samo s poljedelskim delom. Breg mirnodobne industrije bo ostala Nemčija vedno breme zaveznikov. Le-ti bi ji morali vedno dobavljati blago, brez katerega ne bi mogla živeti. Obe gledanji je mogoče razumeti. Štirje glavni zavezniki pa bodo odločili, katerega bodo sprejeli. WINANT ZAPUŠČA ANGIJO liste, prva zdrulenih socialnih demokratov in komunistov, druga liberalnih demokratov in tretja krščansko demokratske stranke. Komunistični voditelji trdijo, da bodo po vsem sovjetskem zasedbenem ozemlju dosegli najmanj 55 odstotkov oddanih glasov, kar naj bi bila posledica združitve s socialnimi demokrati. Nasprotniki pa trdijo, da so takšna predvidevanja nadvse optimistična. Medtem so dosegli voditelji vseh štirih političnih strank na sovjetskem ozemlju sporazum o svojem so se borili za mir, varnost ln blaginjo človeštva. Zaradi tega ni perzijsko vprašanje samo zadeva petroleja, ampak gre tu za točnost dodrževanja pogodb, za usodo majhnih narodov in za odnošaje med Sovjetsko zvezo ln britanskim imperijem. V tem vprašanju gre za mir ter bodo zaradi tega predložili zadevo Varnostnemu svetu kot odločilno preizkušnjo za organizacijo Združenih narodov. Naj postane zasedanje v New Torku še talin burno, ne bo moglo biti nikdar tako nas.lno kot vojaška akcija*. Britanski tisk o položaja v Perziji Devet Izmed desetih londonskih jutranjikov plAe na prvi strani o zahtevi Perzije za predložitev vprašanja Varnostnemu svetu. ♦Daily Telegraph* prinaša na no. tranji strani članek, ki ga je na-plaal J. L. Garvin. Clankar pravi, da sl Velika Britanija ln Amerika, ko govorita, da bosla na vsak način podprli načela pravil Združenih narodov, ne smeta delati Iluzije o težavah In strniti stvarnost z visoko donečimi besedami, »Varnostni svet — nadaljuje člankar — bo Imel nalogo odločitve 'spora, kl Je nastal v Perziji, z jasnimi sklepi: neodvisnosti ali podložnlštva. »Reuter* pige, da ni mogoče dvomiti o načrtih Sovjetske zveze in njenih zahtev v Perziji. . Glavne politične smernic« Kremlja kažejo tako v tem primeru kot ob drugih prilikah, da so prepojene s carlstlčnlm duhom. »Sovj.-tska zveza si želi s gospodarske strani pridobiti perzijski petrolej ter pravice eksterltorlalno-st.l v severni Perziji, medtem ko s politične strani hoče kot prej ca-ristična diplomacija izvajati vpliv na državo ter bi rada videla v Teheranu vlado, kt bi se pokoravala njeni volji*. List »Manchester Guardian* razpravlja v uvodniku o namenih Sovjetske zveze ter poudarja, da Je varnost, ki Je v lzvestnih primerih večinoma sad domišljije, mogoče doseči le na stroške politične varnosti, kar pa Je, kot je to Hitler na lastni koži izkusil,'slaba zadeva. Samo medsebojno zaupanje med velesilami lahk^ za dolgo dobo ohrani mir. To zaupanje mora sloneti na nedotakljivosti pogodb. Velika Britanija ln Združene države morajo v tem oziru zavzeti trdno sta. liščs. stališču glede Porenja in Porurja. Videti je, da je sporazum v opozorilu zavezniškemu nadzorstvenemu svetu na določbe potsdamskega dogovora, ki zagovarja enotnost Nemčije. TITO V PRAGI Praga, 22. marca Češkoslovaška poročevalska agencija poroča, da je prispel v Prago maršal Tito na uradni obisk. Na kolodvoru so ga pričakovali razni člani vlade z ministrskim predsednikom Zdenkom Fierlingerjem na čelu. KONEC STAVKE PBI "GENERAL MOTORS,, New York, 22. marca Zveza delavcev avtomobilske industrije, ki spada k organizaciji CIO, je odobrila sploSni sporazum z zOeneral Motors». Tako je končala stavka, ki je trajala štiri mesece. Del 173.000 delavcev se ja vrnil na delo, ostali se bodo vračali postopoma. John O. Winant je objavil, da bo t> kratkem zapustil položaj ameriškega veleposlanika v Veliki Britaniji. Zdaj Je v Združenih državah. Cez nekaj tednov bo odiel v London, kjer bo zaključil delo, ki ga opisuje kot evojno drlo*. V zadnjih petih letih je ta skromni in mirni Američan, ki po veličini duha in pojave nenavadno spominja na Abrahama Lincolna, zaslužil ljubezen 1» spoštovanje pri Angležih. Med težkimi vojnimi leti je bil Winant vedno med angleškim narodom, ki se je med ruševinami, bombardiranjem in temo mučil, da Je zgradil orožje za končno zmago. Se preden so Združene države prišle v vojno, je IVlnant — po zgledu svojega velikega prijatelja Roosevelta — jasno povedal, da zarisi od končnega uspeha v tej vojni usoda človeštva. Ko so ameriške čete prihajale v Veliko Britanijo in ko je Angl\ja postala odskočna deska za vdor v Evropo, ni nihče več naredil za poglobitev vesi med obema narodoma, kakor Je to storil Winaiit. Čeprav zapušča London, ne bodo Združeni narodi izgubili njegovega sodelovanja. Ostal je ameriški predstavnik v gospodarskem In socialnem svetu Organizacije Združenih narodov. Ta svet po svojem pomenu komaj zaostaja za Varnostnim svetom. V preteklosti je toliko vojn nastalo zaradi gospodarskih In socialnih pogojev, da je jasno, da morajo delovati na tem področju najboljši ljudje vsega sveta. Winant je takšen mož, ki pozna 4n razume večino vprašanj in želja povprečnega človeka. ZADNJE VESTI Dopisnik «Daily Enpressa* iz Teherana javlja, da je novi sovjetski ambasador v Teherana Ivan Sadčikov predal novo so- jrt=!?c predloge za rešitev sovjetsko-perzijskega spora * neposrednimi pogajanji. Dopisnik pravi, da je poizkus zbližanja, ki ga je storila Sovjetska zveza, narejen na novih osnovah in predstavlja željo po prijateljstvu In sodelovanju med obema državama. Sadčikov je že imel 90 minutni sestanek s perzijskim ministrskim predsednikom Ghava-mom Sultanehom. Razgovor se je tikal položaja, kl je nastal zaradi perzijskega protesta pri varnostnem svetu OZN. Sovjetski poslanik je tudi predal pismo generalisima Stalina. Dopisnik podčrtuje, da je to ravnanje neustavno, ker Sadčikov če ni predal čahu poverilnic, Sultaneh pa ga je sprejel svojstvu zunanjega ministra. Mislijo, da bo prišlo do novih sestankov. Sovjetski uradni predstavniki v Teherana pravijo, da nikoli niso bili mišljenja, da so neposredna pogajanja s Perzijo že zaldjučena. • * • Bolgarske oblasti so postavile pod nadzorstvo treh vojakov voditelja bolgarskih socialnih demokratov Pastuhova, ki leži v bolnišnici. Obtožujejo ga, da je gojil prijazna čustva do Nemcev in nasprotoval «giba-njn bolgarskih partizanov* med vojno. Petsto sofijskih odvetnikov je podpisalo izjavo v njegovo obrambo. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 22. marca 1946 KULTURA UMETNIK V SLUŽBI TA LIJE (Ob 25 letnici gledališkega, dela igralca J. Košute) Resnični umetnik je svečenik ustvarjal na odru mariborskega gle- svojega naroda v svetiiču Lepote. S čudovitimi sredstvi odkriva pred nami spoznanja In nam posreduje globoka doiivetja: v harmoniji barv, v oblikovanju podob, v sozvočju glasov, v Izrazu gibov in zvenenju besed. Slikar, kipar, pevec, plesalec, igralec... Človek se preda svoji umetnosti in nič več ni popoln gospodar nad samim seboj-Ni gospodar, ker se s tako ljubeznijo oklepa ustvarjanja in s takim hrepenenjem teti v svoj svet, v svet novih spoznanj in novih odkriti). Igralec, ki je stopil v slutbo boginje Talije, je postavljen pred veliko nalogo in veliko zahtevo. Vsakdanje llvljenje vabi v to svetUče in mnogo jih misli, da so poklicani. In vendar je malo izvoljenih. Malo je resnično velikih igralcev-umet-nikov. Umetnik oblikuje livljenje, misel, idejo. Slikar s čopičem In barvo, kipar z dletom in bronom,, igralec pa oblikuje ilvljenje sam v sebi in sam s seboj. On sam je tista podoba, ki jo gledamo, on sam je slikar in čopič in barva, kipar, dleto in bron. Upodabljajoči umetnik u-stvari podobo, ki je trajna, igralec zaiivl lik, ustvari umetniško kreacijo, ki zaživi pred nalimi očmi, a zastor pade in umetniška podoba igralca ugasne. Lahko ostane v na-ii duli, toda igralec, ki je stopil v realni svet, je prenehal biti podoba in slika. V tem je neka tragika gledališkega umetnika. Nič nima, kar bi pokazal ljudem, ki ga niso videli na odru, kar bi shranil in čuval v svojem domu, da bi kot starček gledal svoje življenjsko delo. Igralski poklic zahteva le zaradi človekove narave same mnogo odpovedi in globoke ljubezni do gledališča. Igralec Justo Kom ta je praznoval 25 letnico odrskega dela. To pomeni brez dvoma 25 let idealizma in ljubezni, prizadevanja in iskanja, trdote in razočaranj, pomeni pa tudi 25 let utehe, reče in ustva-janja. Brez ozira na to, kako velik je Koluta kot umetnik. Začel je z idealizmom organizirati odre po Primorski, potem je od Sel, predvsem zaredi političnih razmer, v Jugoslavijo in je igral več v Mariboru in Ljubljani. Danes se je vrnil v svojo ožjo domovino. KoSuto je treba tarej ocenjevati kot organizatorja gledališč in kot igralca. Brez dvoma je kot organizator mnogo storil in bo posebno zgodovina Primorskega narodnega gledališča povezana tesno z njim. Kot igralec ni Se dosegel tistega bleščečega vrha, A kateremu teži vsak umetnik. Njegov razvoj je le vedno viden. Iz podob, ki jih je dallSča, je intenzivneje zaživel 'v vlogah Narodnega gledališča v Ljubljani. Ko Je nastopal med okupacijo v Ljubljani, je bila njegova težnja predvsem v izpopolnitvi izraznih sredstev. Morda tu Se ni o-pravil vsega dele, ki si ga je zastavil, a življenje ga je klicalo že v prve vrste tržaškega odra. Ce bi analiziral KoSutovo igralsko izrazno silo, bi jo označil nekako takole: Njegova doiivetja to globoka in njegove izrazne sposobnosti niso majhne, predvsem njegova telesna igralska izraznost. Mnogo skrbi pa bo Se moral posvetiti lesedl. Njegov način ustvarjanja Je bolj zunanji, tudi v govoru in hoji je močno čutiti neko prldvlgnjevost in patos. Zato je pa uporaben bolj za določene vloge. Iz zadnje njegove ustvaritve, ki je gotovo ena izmed naj-večjih, kar jih je do zdaj ustvaril, Je videti, da odgovarjajo Koruti tudi take vloge. Ko se bo umiril čas, bo tudi vse tisto, kar nosi v sebi kot človek iz vsakdanjega sveta, na odru odpadlo. Ko ne bo simpatij, ne antipatij do sodobnosti, ampak bo samo umetnik, ki v stvaritvi živi. In takrat bo Uk lahko velik in bo sodba lažja. p. j. p. JULIJSKA KRAJINA PRVI DAN RAZPRAVE proti ravnatelju lista «11 Lavoratore» Natančni in nepristranski pretres okoliščin o dogodku v škedenjski šoli TRST,.22. marca. — V sodnljskem poslopju v Trstu se J« včeraj pričel* pred vrhovnim sodiščem Z.V.U. razprava proti ravnatelju tukajšnjega komunističnega časnika «11 Lavoratore«. V teku razprave so pričali astnlkl ln agenti civilne policije Julijske krajine, ki so govorili o dogodkih v soboto 9. marca v Skednju in odgovarjali na obtožbo, po kateri naj bi bili zdaj pri nolicUi v istih činih kot bivši skvadristi. K J v Ravnatelj časnika, 52 letni Leopoldo Gasparini, je obtožen dveh prekrškov ukazov ZVU. Prva obtožba je, da Je razširjal vesti z namenom, da bi razburjal prebivalstvo s tem, da Je objavljal ali dovolil 9. marca objavo članka pod naslovom »Policisti streljajo v šolski sobi. Članek se glasi: »Ravnatelj osnovne šole v Skednju Je poklical danes zjutraj ob dosetih kakih leset agentov javne policije, da bi sneli tam viseče italijanske In slovenske zastave. Policija Je vdrla v šolsko sobo, kjer so bili 6 do 10 letni otroci pri pouku. Za njimi so sledile zaskrbljene matere, ko so videle agente in so hotele odvesti svoje otroke domov. Takoj po vstopu v šolsko sobo, so agenti policije z brzostrelkami pričeli streljati. Preplašeni otroci so hoteli zbežati skozi okna, razburjene matere so hotele posredovati, toda agenti so Jih brutalno tolkli, tako tudi nekatere deklice. Ko so prišli na mesto nekateri delavci, so agenti Junaško zbežali«. Ta članek, nadaljuje obtožba, vsebuje poročila, ki so popolnoma neresnična. Gospod G uperim Je v drugi vrsti obtožen, da je povzročil kaznivo dejanje proti redu v zasedenem predelu. Zaradi tega je Zavezniška vojaška uprava vložila dve ob tožbi. Začetek razprave Razpravna dvorana Je bila nabito polna, ko je britanski major E. R. Baykliss zasedel mesto predsednika, ostalo ljudstvo pa Je čakalo zunaj v upanju, da jim bodo dovolili vstop. Poročnik ameriške vojske, Marshall A. Miller, je zastopal ob- V torek popoldne, na praznik sv. Jožefa, je slovensko občinstvo do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano gledališča Fe-niee. Prisil so na proslavo 25 letnice gledališkega delovanja pri. morskega rojaka Justa Košute. Ta dan so vprizorili Igro Iz osvobodilnega boja, cRazltrgance« Mateja Bora, v katerih je igral slavljenec glavno vlogo. Pred začetkom predstave so se zbrali na odru Igralčevi tovariši in zastopniki raznih organizacij ter mu čestitali k njegovemu delu. V Imenu Slovenskega narodne- ga gledališča za Trst in sloven. sko Primorje mu Je čestital u-pravnik g. Ferdo Delak, v Imenu gledališkega sindikata g. Rado Nakrst, v imenu Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora g. Zorko Jelinčič, za Prosvetno zvezo gdč. Vlada Sebkova. O. Mo-dest Sancin mu Je prečital vrsto pozdravov in čestitk, ki so prišle iz Beograda, Novega Sada. Sarajeva. Niša, Maribora, Ptuja ln Ljubljane. Slavljenec Je za dar!-lo dobil dve sliki, ki so mu jih podarili priiporski umetnik} in več vencev. - 'f Vsem govornikom se Je ganjen zahvalil slavljenec. Po kratki slovesnosti so začeli s predstavo, ki je popolnoma zadovoljila navzoče; nastopajoče, posebno pa slavljenca je občin, stvo nagradilo ■ toplim odobravanjem. IZ SLOVENIJE tožnleo; branilci Gasparinija so bili odvetniki Franc Tončič, Braun, Camlllo Foreeio in Bruno Plazza Med prvimi pričami ja bil kape. tan R. N. Hobbs, višji nadzornik kriminalno preiskovalnega oddelka policije Julijske krajine. Govoril Je o svojem ogledu v šoli na Skednju po dogodku. Izjavil je, da ni ugotovil, da bi s silo navalili na vrata šolske sobe. Neka učiteljica, gospa Sanclncva, mu Je pokazala sled na obešalniku v razredu, od katerega Je odletel majhen del. Po mrveju kapetana HobbSa J« to povzročil žebelj na zadnji strani obešalnika. Dejal Je. da ni našel na stenah sledov streljanja. V podu razreda Je bil* luknja. Kapetan Je izjavil, da je vzel iz luknje kroglo kalibra 9 milimetrov. Ko je stotnik Hobba izrazil svoje meneje, da je moino, da Je luknja v podu še od prej, je predsednik sodišča pripomnil, da stotnik Hobbe ni poklican kot izvedenec. Ko Je stotnik Hobbs na vprašanje branilca Izjavil, da je mnenja, da je bila krogla izstreljena še pred daljšim časom, je predsednik izrazil svoje mnenje, da stotnik Hobbs ni pristojen podajati svojih Izjav o tem vprašanju. »Ljudsko pravkn« javlja, da Je sodišče druge stopnje potrdilo sodbo prvostopnega sodišča, s katero so v preteklem decembru v Ljubljani obsodili na smrt 17 organizatorjev in pristašev Mlhajlovicevega gibanja. Na smrt obsojeni so se nato poslužlll pravice, da so vlO' žili milostno prošnjo na Prezldlj ljudske skupščine FLRJ. ki je 12. marca 19*8 odloči, da zavrne prošnje za pomilostitev naslednjim na smrt obsojenim: dr. Križaju Petru, Cerkovniku Francu, Peterlinu Ernestu, Križu Vladislavu, Mehletu Vinku ln Rormanu Jožefu. Upošteval pa Je prošnje naslednjih obsojencev na smrt; dr. 'Koe-stla Janka, dr. Vrčona Branka, dr Alujeviča Branka, Vujoieviča DJoka. Kovača Pavla, Mateliča Miroslava, Finca Milana, dr. Jana Branka, Bajoa Jožeta, Žekarja Martina in Pora Antona, katerim je smrtno kazen spremenil v kazen omejitve svobode s prisilnim delom za 20 let, trajno izgubo političnih In državljanskih pravic pa Je vsa kemu samenjal s kaznijo Izgube političnih ln drž. pravic za 10 let po prestani kazni. Nad tistimi, ki niso bili pomiloičenl, so 20. t. m. smrtno kazen izvršili. Ljubljanski časopisi pišejo, da so mogli doslej brez večjih motenj oskrbovati delovno ljudstvo le z ve-1 kiml napori oblasti ln a pomočjo velikega razumevanja ljud/tvs. Preskrba pa bo postala še težja. UNNRIoe dobave zadostujejo le trenotn« potrebe ln iz njih ni ilo možno ustvariti rezerv. Poleg tega bodo dobave UNNRE počasi prenehale. Zaradi tega se morajo zanašati predvsem na to, kar bodo sami pridelali. Odpraviti Je treba vse napake v oskrbi, vse nered-noatl pri izdajanju živilskih nakaznic, kmetje pa bodo morali v redu izvesti prisilne oddaje živeža. Namaščene! Federalnega zavoda za aocialno zavarovanje v Mariboru so a postovoljnlm delom v uradih opravili 16.520 prostovoljnih nadur ter a prostovoljnim delom pri čiščenju ruševin in obnovi okrog 1000 delovnih' ur. V Mariboru so na dan mednarodnega praznika šena odprli moderno dečjo bolnišnico. Dečja bolnica je v sklopu splošne bolnišnice ter Je i rejena v lepi vili. Je enonad-«(repna In bo mogla sprejeti 25 tiojenikcv, 80 nad eno leto starih o'role t:f 8 dcježih mater. Bolni- ških sob Je 15 ln v vsaki Je po 5 postelj. Bolnišnica Jma tudi lepo jedilnico, ki so Jo okrasili a slika, mi, ki predstavljajo kralja Matjaža, Tita v gozdu, pionirčke s peterokrakimi zvezdami na titovkah td. Uredili BO tudi lepo skladišče za perilo in opremo bolniških sob. Za obiske Imajo urejeno posebno sobo. Največ zaslug za ureditev otroške bolnišnice ima zdravnica dr. Božena Grosmanova. Ministrstvo za zdravstvo je prispevalo k gradbenim stroškom 430.000 din. Zvezni ured za cen« je izdal na podlagi uredbe o določanju ln kontroli osn novo navodilo za določanje cen v trgovini na debelo ln na drobno. Novo navodilo predpisuje nov način določanja cen, ki vsebuje tudi predpisano znižanje pribitkov v trgovini na debelo in na drobno, kar bo imelo za posledico splošno znižanj« ceo v trgovini na drobno od 5 do 15%. Nove cene bodo določili na osnovi naslednjih postavk: nakupna cena brez nabavnih »troskov, prednlsani maksimalni pribitek kosmatega zaslužka, ki se računa od nabavne cene ter dejanski nabavni stroški. Mariborska TD kluba Železničar In Maribor ata priredila v namiznem tenisu turnir, na katerem Je sodelovalo veliko število igralcev ‘z Ljubljane, Celja in Maribora. Med Junlorji so zmagali Ljubljančani, med ženskami p* Mariborčanke. Med seniorji, katerih Je bilo 63, so bili najboljši Cep, Božič, Potočnik, Podobnik, Bogataj in Raz-boršek. Ministrstvo za trgovino ln preskrbo je Izdalo osnutek uredbe o oddaji klavnih prašičev in slanine v letu 1948/47. Osnutek poudarja, da se je treba ozirati n* skupne potrebe prebivalstva ter Izločiti ozko in egoistično gledanje posameznikov ali skupin. Vsi se morajo zavedati težavnega vprašanja preskrbe z maščobami. Zemljiških posestnikov, ki imajo manj kot ha orne zemlje, prisilna oddaja ne bo zadela. Tisti, ki Imajo od 1 do 2 ha orne zemlje, bodo morali oddati od 5 do 20 kg sveže slanine. Oni, ki imajo od 2 do 5.75 ha orne zemlje, bodo morali oddati žive klavne prašiče v teži od 110 do 230 kg. Oni pa, ki Imajo nad 5.75 ha orne zemlje, bodo morali oddati za vsak nadaljnji ha najmanj 80 kg žive teže prašičev, od katere bo moralo biti najmanj 35% slanine. Poziv za posredovanje Policijski kaplar v uniformi J« dal svojo izjavo, da j« prejel tele. fonskl poziv šolskega ravnatelja, ki Je naprosil policijo, naj sname za. stave s šolskega poslopja ln pre. preči Izgrede. Kot priča Je nastopil nadzornik Anton Geracl, poveljujoči častnik oddelka uniformirane policije tržaškega področja, ki ni prisostvoval dogodku v jSolskl sobi. Branilec ga je vprašal: »Vam je znano, če so med Vašimi možmi b*v*i skvadristi in pripadniki drugih fašističnih organizacij?« i Nadzornik je odgovoril, da ne pozna vseh svojih mož, ker Jih Je pod njegovim poveljstvom približno osemsto. Ko je branilec pripomnil, naj da jasen odgovor na vprašanje, če (nadzornik Geracl) izključuje ali ne, možnost, da bi nekateri njegovi možje mogli hiti bivši skvadristi, Je nadzornik izjavil, da ni mero. dojen za preiskovanji preteklosti svojih podrejenih. Predsednik je izjavil, da bi bilo priporočljivo postaviti to vprašanj« kaki drugi priči. Odvetnik (obrnjen k nadzorniku Geraciju): »Izključujete možnost, dn bi bili nekateri policisti v po. sesti revolverjev?« Pred nekaj Časa »im isvršll preiskavo in nisem pri nobenem našel revolverja, za katerega na bi bil pooblaščen. Običajno — Je pojasnila priča — agenti in policisti ne nosijo orožja podnevi. Vsekakor pa imajo v nujnih primerih častniki pravico poslati svoje podrejene oborožene. Dogodek v Skednju Je bil nujen primer.« Naslednja priča, podnadzornik Umberto Marcon, je bil še strožje zaslišan. Izjavil je, da ni bil v služ-bi 9. marca, toda ko j« v teku dopoldneva prišel na glavno postajo policije, da bi pogledal, če »o zanj kakšna navodila, so mu odredili, da odide v Skedenj. Odšel je tja v civilni obleki in brez orožja. V Skeč denj so poslali v celoti deset mož. Tri j« ali štirje med njimi »c bili ompreljeni a pendreki, ostali z brzostrelkami. Snemanje zastav Podnadzornik je nadaljeval z obširnim popisom kako je snemal zastave. Ko je snel zadnjo zastavo in jo Izroči! policistu z imenom Marchese, »o vstopili v razred trije ali štirje možje in kričali »fašisti, izdajalci«. Učenci so pričeli zapuščati razred. Nagnil se je skozi okno ln dejal kaplarju, naj pošlje agente, da boc do izpraznili razred. Eden izmed mož, ki so stopili v razred, mu je dejal, da bi zaprl šolsko poslopje, ga zažgal in v njem zažgal policiste. Podnadzornik sl je napravil prostor med prisotnimi, da bi rvidel, če prihaja policist, katerega je poslal poklicati. V tem »o otroci zapustili sobo. Iz viha stopnic j« videl policista z imenom Pizzlno, katerega Je prijel neki moški. Pomagal Je Plzzinu, da se Je osvobodil in ss z njim vred vrnil v sobo. Drugi policist, Marchese, je bil še vedno tam. Vsa skupina oseb, ki je prišla v sobo, je tam kričala. Predsednik: »Kaj, štiri žene ln štirje možje?« Podnadzornik Marcon: »V tem trenotku je bilo v sobi približno 15 ljudi.« Predsednik: »In koliko žena?« »Približno štiri ali pet«, Podnadzornik Je nato izjavil, da je videl nekega moškega, kako je udaril Pizzina s pendrekom- Tedaj ja šel ven in naprosil nekega duhovna, naj skusa pomiriti ljudstvo v šolski sobi. Poročnik Marshall A. Miller (za obtožbo): »Je bil policist Merche-sa oborožen?«. »Da, z brzostrelko«. »Kako jo jo nosil?«. »Na hrbtu, s cevjo navzdol«. Nekoliko kesneje je nadzornik pripomnil, da mu je ta zdrknila. Brzostrelka Predsednik aodičča je naročil, d* prinesejo v poštev prihajajočo br. zostrelko, podnadzornik sl jo je dal na ramo ln prikazal položaj kot je navadno nosil orožje. Ko so šene prispele v šolsko sobo, je Mer-ches« imel brzostrelko pod roko in se je cev dvignila. Ukazal je Mtr-chesu, naj vzame naboje lz brzostrelke ln jih da v torbico. Poročnik Marshall Miller: »Ste sllssll kak strel?« Podnadzornik: »Ne«. Ob tej pripombi se Je del poslu-šalcev pričel smejati. Prt nadaljevanju procesa po kosilu je branilec vprašal podnadzor-nlka Marcona, kateri vojaki je pripadal. Ta je odgovoril: »Italijanski«. Predsednik je vprašal, če namera, vajb s tem vprašanjem razčistiti prepričanje priče ln dodal, da ga politike ne zanima. Odvetnik je izjavil, da se vprašanje nanaša na prepričanje priče. Predsednik: »To sodič'« se ne 7* n ima za politiko, toda vi morete staviti kakršno koli vprašanje«. Odvetnik: »Kakšen Cin ste imeli?«, »Podporočnik«. »Vas poveljnik je bil Italijan ali Nemec?«, »Italijan«. Na ponovno vprašanje o dogodkih v šolski sobi, je podnadzornik Izjavil, da niti Pizzlno, niti Mer. ohese, niti sam niso imeli revolverjev. Predsednik: «V članku časnike piše, da so agenti slabo ravnali materami in tolkli deklice. Kaj se je zgodilo v šolski sobi, ko ste bili vi tam?«. Odgovor: «Nič». »Ste udarili kakšno deklico?«. «Ne.» »Ste vi deli, da bi Merchese udaril katero Izmed žen?«. «Ne.» »Ali kakšno deklico?». «Ne.» Podnadzornik je nato izjavil, da n< videl, da bi Piz-zino koga udaril ali s kom slabo ravnal. Policist Merchese je nato opisal dogodke v šolski sobi. Svojo brzostrelko, ki jo je imel na rami, j« obrnil, ko je prišel v sobo. Na vprašanje, kako j« držal roko, ko je dvignil cev brzostrelke, je odgovoril, da je Imel roko navzdol, proč od orožja. Ko je podnadzornik Marcon vstopil drugič v sobo, je ukazal, naj vzame naboje iz brzostrelke in jih de v torbico. I etega, ki je pripadalo Msroheslju. ! To pa zaradi tega, ker j« Merchese izgubil naboje svoje brzostrelke. Približno ob 17.50 uri j« predsednik pripomnil, da so učiteljica iz Skednja, ravnatelj šole in šolski sluga ves dan čakali, da bi nasto. pili kot priče in so otroci izgubili en dan šolskega pouka. Zato je treba popoldne izključiti te tri priče, da se bo mogel danes vršiti Soiški pouk. Obramba je izjavila, naj bi dovolili zasliševanje agentov zve. čer. Predsednik je pripomnil, da bi morali zaslišati sedem prič policije toda če želi obramba ostati na sodišču ves večer, Jim je na razpolago. Ta teni so začeli zasliševati agenta Pizzina. Pojasnil je. kako ga je nekdo v natrpani šolski avli udaril po glavi in so ga morali odnesti v policijski avto. Na vprašanj«, če je slišal streljanji, je Pizzlno odgovoril, da ko je bil zadet v glavo, ni ničesar več slišal. Predin Je bil zadet, ni slišal nobenega strela. TRST Izpred kazenskega sodišča Proti glavnemu uredniku »Primorskega dnevnika" Vaina izpoved S silo sl Je utiral pot — je izja. vil — ko je hotel skozi množico ki se je nabrala prvi vratih, ko mu je neki moški vzel iz torbice naboje, neki drugi mu je utrgal gumb ln ga odvrgel. Posrečilo se mu je priti na dvorišče do policijskega avtomobila, ki j* tam čakal. V odgovoru javnemu tožilcu je Merchese Izjavil, da ni streljal in ni videl, da bi teipli otroke, ki so hoteli zbežati skozi okna. Na vprašanje branile« je Merohe-se odgovoril, da je bil član kraljevih karabinjerjev pred 8. septembrom 1943. Pozneje se je pridružil italijanskim partizanom. V odgovoru predsedniku, je priča izjavil«, da ni opazila, da bi kak polist kaj napravil; ni slišal ntkake-ga strela, ne vi šoli, niti izven nje. Nadzornik A. Geraci, častnik za razdeljevanj« orožja na policiji je izjavil na vprašanje, če je izročil revolver Marconu 9. marca, da imajo častniki vedno orožje. Orožje, ki ga ima policija, so revolverji Colt (kalibra 45) za častnike in višje narednike ln brzostrelka za nižje čine. Na vprašanje o nezakoniti posesti orožja s strani policije, je nadzornik Geracl dejal, da kakršno koli orožje, ki bi ga imeli nezako. nito, zaplenijo. Vrnjeno orožje Neki odvetnik: »Ste imeli kdaj priliko zapleniti kako orožje?« »Enlcrat.« Nadzornik je pojasnil, da ko izročajo orožje, vpiše agent številko orožja in ime tistega, kateremu je izročeno. Vse orožje, ki so ga izročili 9. marca, ji bilo vrnjeno lzvzemši ti- Zakaj je v Trs hi V odgovoru branilcu, je Pizzlno dejal, da je rojen v Messini. V Trat Je prišel 1. 1942. pred 8. septembrom, bil član partizanskega zbora, kesaeje pa odpeljan v Nemčijo kot Jetnik. Odvetnik: »Cernu »te se vrnili v Trst? Predsednik je vprašal, v kakšni zvezi j« vprašanje z verodostojnostjo ln pričevanjem Pizzina. Odgovor j« bil, da se nanaša na verodostojnost priče ln je zato vprašanja ponovil. Pizzlno j« od. govoril, da Ima v Tr»tu brata in bratranca ter da Je pred tremi leti srečal v Trstu neko dekle, s katero ss misli, poročiti. V odgovoru na nadaljnja stroga vprašanja, je Pizzlno dejal, da je bilo ljudstvo razburjeno ln ni hotele dopustiti, da bi policija snela zastave. Predsednik: »Ste slišali, da bi kdo kričal »izginite«, pošljite zavezniško policijo«. »Da«, Na vprašanje o svoji rani na glavi, je Pizzlno Izjavil, da ne ve ničesar, kaj se se je pozneje zgodilo. Kar se Je pričel del poslušalcev smejati na ta odgovor, je predsednik opomnil: »Ni vzroka za smeh. Ta človek (Pizzlno) ima na tilniku rano, veliko kot dlan moje roke.« Znova so predlagali odgodltev razprave na današnji dan. Branilec je dejal, de ne mara nikomur škodovati, toda v Imenu obrambe mora zaprositi, da bi »brali vse pričevanje policije, preden bo razprava preložena. Strela ni slišal Kot priča je nastopil agent Elio Sartl, ki je izjavil, da ga je podnadzornik Marcon poslal v šolsko sobo. Obtožba: »Ste slišali kak strel!« »Ne«. »Ste videli otroke, ki so nameravali zbežati skozi okna?« »Ko sem vstopil v šolsko sobo, tam ni bilo otrok«. »Ko ste bili spodaj, ste videli od-najatl otroke?« »Ne«. Na vprašanje obrambe je Sar ti izjavil, da ni bil nikoli član fašistične stranke. Na vprašanje: Ali je bilo mnogo oseb v šolski sobi? je priča odgovorila: »Ko sem vsto-p;l, je bilo v prvi sobi približno deset oseb. V drugi — je Izjavil — so ljudje skakali po klopeh ter zato ne morem reči, koliko oseb je bilo«. V odgovor predsedniku, je Sartt izjavil, da ni udaril nobene žene ali deklic« ln ni videl, da bi kaj takega storil kak drug policist. Videl je le, ko so ustavljali ljudi. Včeraj je bila pred V, oddelkom kazenskega sodišča razprava pro ti Jožefu Korenu, slovenske narodnosti, ki so ga obtožili obrekovanja. Koren je bil od 1. maja do 30. septembra 1945 glavni urednik »Primorskega dnevnika«. V tem času sta v dnevniku izšla dva član. ka: »Duhovnik - fašist se je vrnil« in »Borili smo se, žrtvovali«. S temu člankoma so napadli duhovnika Izidorja Zavadlala in Mirka Zorna, oba župnika v kobariškem okraju. Oba sta vložila tožbo zaradi obrekovanja, toda župnik Zavadlal je nato svojo tožbo umaknil. Ostala je tožba, ki jo je vložil župnik M*rko Zorn, katerega so v članku »Borili smo se, žrtvovali« z dne 21. avgusta leta 1945, predstavili kot izdajalca. Članek je govoril o proletarski manifestaciji v Kobaridu in ki sta jo motila dva reakcionarja: »Inscenacija, tako pravi članek ja bila v režiji znanih izdajalskih župnikov... župnika Mrka Zorna iz Breginja ln drugi«. Tožbo so vložili proti glavnemu odgovornemu uredniku Korenu, ker je članek brez podpisa, Koren je na vprašanje državnega tožilca izjavil, da o članku ničesar ne ve. Razpravo, ki so je zaradi obtožen, črve odsotnosti že enkrat preložili, so včeraj dopoldne nadaljevali. Ko je obnovil dejstva, je predsednik sodišča vprašal obtoženca, ali ugovarja, ker v sodnem zboru ni nobenega slovenskega sodnika, ker kot Slovenec na podlagi odredbe Zavezniške vojaške uprave lahko zahteva, da ga sodi zbor, v katerem je tudi slovenski sodnik. Odvetnik Blessi je odgoril, da je zahteva, ki se nanaša na nepravilno sestavo sodnega zbora prepozna. Poleg tega sestava zbora s slovenskim sodnikom na podlagi zavezniških' navodil In Izražena v obliki ukaza, marveč le v obliki nasveta. Opozoril je tudi, da v nobenem delu področja pod oblastjo Zavez-n ake vojaške uprave še in teh posebnih sodišč. Zaradi tega zahteva. da razpravo nadaljujejo. Sodišče je po daljšem posvetovanju v posvetovalnici ugovor spre-Jelo in razpravo preložilo na izredno zasedanje. Predsednik sodišča: Ostolc, sodniki: Zumin, Longo; Javni tožilec De Franco; zapisnikar Piuc. USTAVITEV DOBAVE PLINA Oddelek za industrijo in javna dela pri Zavezniški vojaški uprave sporoča: «Ker ni dospel potrebni premog, ki je potreben za proizvodnjo plina v mestu Trstu, bodo ukinili dobavo plina ob 21. uri 21. marca do nadaljnjega obvestila. Za čimprejšnjo dobavo potrebnega premoga je poskrbljeno«. Za zaščito živilske oskrbe Da bi zaščitili živilsko oskrbo ln koristi obrežnega prebivalstva, j« podpolkovnik J. C. Smuts, okrožni komisar za tržaško okrožje ukazal, da mora biti ribolov do ene morske milje rezerviran Izključno le za prebivalce obrežnih občin PREHRANA Popis tujcev Vse osebe, Id nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 30. oktobra št. 2-III. nadstr. med 9. in 12. vro. Od 21. do 23. fc m. vrsti črka M. je na Vozni red na progi Gorlca-Videm S ponedeljkom 25. marca bodo na avtobusni progi Gorlca-Videm in nazaj uvedli naslednji vozni red: odhod iz Gorice ob 7, 12.15 in 12.45; odhodi lz Vidma ob 8.30, 13.15 in 18 url. Poškodba pri de u Včeraj zjutraj se je pri delu na železniškem mostu čez Sočo poškodoval 18 letni delavec Albert Rijavec; povozil ga je mali vagončok in so ga prepeljali v goričko bolnišnico. Obnovitev dovoljenj Trgovska zveza sporoča prodajal, cem likerjev, alkoholnih dišav in alkohola, da morajo čimprej obnoviti dovoljenja »a prodajo za tekoče leto. Pojasnila glede obnovitve dovoljenj daj* tajništvo zveze. PREHRANA (Zaradi pomanjkanja prostora, bomo objavili nadaljevanje razprave jutri). Razdeljevanje živil brezposelnim Sepral vabi vse brezposelne v Gorici, naj se prijavijo V/uradu za delo za gorlško področje v ulici Crispl št. 9 med 9 ln 12 ter med 15 in 17 uro v spodaj navedenih dneh, kjer bodo s predložitvijo' zelene izkaznice lahko dvignili nakaznico za živila, ki jih je Sepral določil v korist brezposelnim. V ponedeljek 25. marca črka od A do E; torek 26. od F do I; sreda 27. K do O; četrtek 28. P do T in petek 29. U do Z. Hladi slepar V prvih dneh tega meseca je 23 letni Študent Avrelio Leopardi, stanujoč v ulici Carducci 6, prodal urarju Pietro Cella pohištvo za jedilnico za 100.000 lir, od katerih 60.000 v gotovini, katere je Cella takoj izplačal. Toda le malo časa je užival kupljeno opremo, kajti policija mu je naznanile, da je opremo zasegla sodna oblast. Policija je Leopardija aretirala in odpeljala pohištvo, Cella pa je ostal brez denarja. RADIO Slov. vesti: 8.15, 12.45, 20, 23.16 uri. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. uri. Sobota, 23. marca 7 glasba za dobro jutro; 7.55 pestra glasba; 11,30 iz operetnega repertoarja; 12 orkester Zeme; 12.30 predavanje v slovenščini; 13.30 orkester Mojetta; 14 zdravniško predavanje; 14.15 pregled vesti; 17 oddaja mladega umetnika; 17.30 plesna glasba; 18 iz opernega re- - -—; '19 pertoarja; 18.80 delavska ura plesna glasba izvaja orkester Bojana Adamiča; 19.30 oddaja za konec tedna; 20.30 simfonični koncert. 23.25 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. MALI OGLASI CISTO PRALNO MILO in to*- letno milo prodam p° ugodnU1 cenah, Milama Gludlcl, Česano B°r scone - MILANO. 5272 c E. WALLACE 40. POTEPUH Pustolovska zgodba »Sprejmite jo«, je šepnil gotpo-dični ln vstopil v sobo. K sreči Otilija luči ni popolnoma ugasnila in jo je z lahkoto ponovno privila. Glorija je prišla sama. Pito j« opazil takoj, ko je zagledal suho visoko postavo med vrati, »Vstopi«, j« pokazal Pito Lady Gloriji proti sobnim vratom. Lady Glorija j« držala v roki z belimi rokavicami naočnike in opazovala Otllijo. Toda OtlHjin značaj je bil takšen, da ni prestrašila izpita in J« z mirnim in resnim obrazom prenašala nesramno opazovanje. »Ali je to dekle?« »Moja žena je*. J« mimo odgovoril Pito. • »Zares?« Zasmehljiva vljudnost J* lahko zelo žaljiva. Vendar Glorija ni hotela žaliti. Prišla je z veliko belo zastavo prosit premirje. V resnici je Imela v torbici listino, ki je vsebovala prošnjo za premirje, oziroma pomlrjenje. »želela bi govoriti s teboj med štirimi 'očmi?« j« dejala. Gospodična Helena, ki j« stela med vrati, se j* takoj umaknila. »Se naj odstranim?« je vprašala Otilija in ko je čttala odobravanje v Pitovih očeh je sledila gospodični. Pito je zaprl vrata za njima. «Na razpolago sem ti. Izvoli sesti.« Lady Glorija je odklonila. »Mislim, da »e boš vrnil v Kanado«, Ja menila enostavno. »Upam«, Je odvrnil Pito. »Si Citata moje pismo?« Glorija je dvignila obrvi in dejala: »Ne spominjam se, da bi bila dobila tvoje pismo.« »že dolgo t! nisem pisal. Vsa-kakor pa mislim, da sl Citel* moje pismo.« Prezrte je vprašanje, ki bi jo pred Pltom spravilo v neugoden goepo- položaj; morate je ostati darlca položaja. »Pito, v velikih skrbeh sem, to veš tudi tl. Gledati moram na Metlvwaya Courta, misliti moram na Gustava; čas bi bil, da sl fant najde ženo; potem je na cesti še hiša Audley, ki požira premoženj«.« »Vsakdanji Izdatki«, je pripomnil Pito, ko je utihnite. »Morajo biti precej visoki. Ne vem, kakšna je tarifa za potepuhe, toda mislim, da mora biti visoka. Na življenje Imaš naravnost kraljevske poglede, Glorija. 2e večkrat sem se čudil, čemu tvoj rdečebradl vazal ne nosi tvojega grbe na prsih: n. pr. tri* leoparda na barvastem polju, ali n« bi bil lep? V starih časih bi lahko bite velika vladarica z brezmejnimi ambicijam), tvoje strasti ne bi poznale meja ln vesti, ki opominja navadne ljudi, tl ne bi poznate. Katarina velika, carica vseh Rusov! Vedno sem te videl pod njenim vladarskim plaščem in se te ne bom nikoli navadil gledati drugačne.« Katarina Je sprejela zbadljivo šalo s precejšnjim razumevanjem ln ni bila užaljena. Pito jo je občudoval, četudi je poznal njeno mo. ralo, ki ss je precej razlikovala od morale navadnih smrtnikov. Pri šestdesetih letih je bila še ravne kot sveča in privlačna, njene kakor noč črne oči so bile še blesteče. Tudi orlovski nos je ni kazil, če bi bil nekoliko krajši, bi Katarina bila lepa žena, »Prekinil ai me, Pito.« »Oprosti.« Odprla je torbico in potegnite iz nje zložen list papirja, ki ga je raztegnila na mizi. »Mislim si, da boš dolžil men« zaradi vsega, kar se Je zgodilo od... od onega večera, ko sem te obiskala. Zdi s« ml, da je poteklo že mnogo časa od takrat, ali n«? Nesreča je bite, da sl videl Gustava v Bchenectadyju...» »Srečo je Imel, da ga nisem pozneje več srečal.« Pito je govoril sladko to se smehljal. Glorija se Je stresla, ker je predobro poznala družino Beau-sere. Neki član družine si je a prav takšnim smehljajem na ustnicah pustil odrezati glavo. Drugi se Je tako smehljal, preden ga Jo pobil Rihard Gloucesteraki, tedaj vodja Clarencelkl. Vsi bre* Izjeme so sprejeli največje nevarnosti • takšnim smehljajem to Jih tudi premagali; bolj kot so se smehljali. bolj so se Jih nasprotniki bali. »Gustav bo že sam pazil. Ne misli, da j« plašiJivee. Neumen j«, da, to priznam; toda nihče v moji družini ni plašljivtc.« Vendar je Katarina bila vznemirjena ln Pito je to opazil. ♦Podlost se izraža na več načinov. Toda zdaj nimava časa, da bi razglabljala o morali.« Pito je opazil list papirja, ka-ttrega je Katarina položite na mizo; barva in oblika ste mu bili znani, vendar Je molčal. Caksl Je, da bi Katarina obrazložite vzrok obiska, ki prav za prav ni potreboval razlage. «Ali naj bom odkrita, Pito?« Pito je prikimal. »Nameravam se vrniti v Evropo; moji zastopniki so našli prikupno vilo v Cannesu. Prodala bom vilo v Angliji in dala v najem hišo v Londonu, Prej pa mo-ram. poravnati kup računov, ker nekateri upniki že postajaj0 neprijetni, Novo življenje bi hotela pričeti brez težav in skrbi, kar mi brez tvoje pomoči ne bo mogoče.» »Koliko želi*?* Glorija je pokazala že Izpolnjeni ček, kateremu je manjkal ls Se podpis. Vsota je bila zelo visoka, pito se j« ponovno nasmehnil to ji ga vrnil. »Ne«, je dejal. Ni se opravičil, kakor Je to ne- koč storil. Ni mu bilo neprijetno to zdelo se mu je, da ravn* pošteno. »Ne?« Je ponovila Glorija, z glavo nagnjeno na ramo in stisnjenimi ustnicami. »Kot posledica tvoje odklonitve bodo neprijetnosti za naju oba. Neprijetno bi mi bilo, če bi te morala videti Pred ameriškim sediščem in pojasniti vso zgodbo. Razumljivo, kakršen si, bi se še morebiti pustil zapreti kot ubijalec in se ne bi branil-Strašno bi ml bilo slišati novico, da te j« ubil kakšen neumen policaj!« »Ali pa ropar*, j« pristavil Pit0’ ♦Takšne nezgod« se prav labk° primerijo. Oprosti, da sem te pft' kinll-* ♦Prav to želim preprečiti. Raj^ bi videla, da bi se vrnil preko m«' je brez hrupa to nezgod. Mleli*9' da dekle zate prav ničesar ne P0* meni?« Lady Glorija je pazljivo gl*ds Pita, da bi odkrila odgovor njegovem obrazu. ♦Pustimo pri miru dekle.* Glorija j« Skomignite z nom to Pito, ki je poznal »J* navade, Je predvideval, kakšen govor bo dobil. (Nadaljevanje prlhod»Jl4) Testenine za delavoe. Sepral sporoča, da se Je začelo razdeljen vanje testenin na dodatne živilske nakaznic« za težke in najtežje d* lavce. Delavci bodo dobili po 600 gr testenin po ceni 24 lir za kg. Konec razdeljevanja 31. t m. 3? sr 3. a. G v