Št. 146 (14.542) leto XLIX.___________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600



ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
ČETRTEK, 3. JUNIJA 1993
-JjAjSlCIUJI / NOV USPEH
Mafijski kolovodja Pulvirenti končal
svoj 11-Jetni beg
^ aretaciji Nitta Santapaole je Prevzel njegovo vodilno vlogo
_________KRVAVI SPOPADI NA BEOGRAJSKIH ULICAH_
Srbi tepejo tudi Srbe
Po obračunu pred skupščino in aretaciji pretepenega Vuka Draškoviča je srbska opozicija očitno popolnoma nemočna
j:,ATAN,A
7-v. 01U11S
r^Stletnein
^ ^injerje
voja
"Sevalne
URriol _ .
tS°dne Si'
.^8ovo vi ^ obmo
- v a .
tna roka«.
tu«. kot s
Priiatelji
v«S"
^ženc.
med svojimi sorodniki in njihovimi prijatelji. Njegov »dolokrog« so bila pobočja Etne in nekaj predmestij Cata-nie, kjer je uspel celo pogojevati krajevno politiko.
Zaman si je Pulviren-ti dal zgraditi podzemeljski bunker nedaleč od svojega rodnega Bel-passa, saj je moral poskrbeti za povezave s svojimi ljudmi. Karabinjerjem, notranjemu ministru in vsem, ki so sodelovali v uspežni akciji, je med prvimi Čestital predsednik republike Scalfaro. Pridružili so se mu tudi predsednik vlade Ciampi, predsednik senata Spadolini in predsednik poslanske zbornice Napolitano.
Vec na strani 23.
BEOGRAD - Odstavitev predsednika Dobriče Cosi-ča, pretep v skupščini in spopadi pred njo sta v Srbiji za trenutek pomenila začetek novega obdobja napetosti, po burni noči in jutru pa je v sredo popoldne postalo jasno, da je srbska opozicija popolnoma nemoCna, da se ni sposobna niti zbrati na uticah in da v strahu pred oblastmi ni zmogla nie drugega kot napisati zahtevo, naj iz zaporov izpustijo voditelja Srbskega gibanja obnove Vuka Draškoviča in njegove sodelavce, ki jih vsaj na papirju varuje poslanska imuniteta.
Vuk DraSkovič utegne prav tako kot predvčerajšnjim strmoglavljeni predsednik Dobriča Cosič ostati za zapahi dalj Časa od drugih aretiranih opozicijskih politikov. Bremenila ga bo
namreč obtožnica, da je pred skupščinskim poslopjem udaril policista, izzval splošen pretep in poznejše nemire, v katerih je bil en potistist ubit, dva sta bila huje, enajst pa laže ranjenih.
Srbski predsednik Miloševič, pravijo, je že dolgo komaj Čakal priložnost, da bo lahko obračunal z Draškovičem, ki je veljal za najbolj karizmatičnega opozicijskega politika, potem pa sta tudi njega medijska osama in nesporazumi v opozicijskih vrstah potisniti na obrobje. Zdaj, ko se je otresel Cosi-Ca in obračunal z Draškovičem, ocenjujejo zahodni opazovalci v Beogradu, Čaka Miloševiča še spopad s Cetniškim vojvodom Šešljem, ki je trenutno njegov najtesnejši taktični zaveznik. (R. S.)
Prava drama se je začela v torek ob devetih zveCer. Draškovičeva žena Danica je predlagala zbranim, naj vdrejo v skupščinsko poslopje. Začelo je leteti kamenje. V sredo zjutraj je bilo celo eno samo okno. Policistom, M jih je bilo vse več, so prihiteli na pomoC pripadniki posebnih enot. SoMcu so sledili najprej policijski streli, potem pa so tudi ljudje iz množice odgovorili s streljanjem. Oboji, policisti in demonstranti, so se za trenutek razbežali. Demonstranti so se potem spet zbrali in se pred bližnjim poslopjem televizije še enkrat spopadli s policisti. Ti so na kamenjanje najprej odgovarjali s solzilcem, potem pa so jim prišla na pomoč oklepna vozila, vodni topovi in vse vec policistov. Draskovič seje sklenil umakniti in je sklical novo zborovanje za v sredo ob enajstih dopoldne. Odšel je na sedež svoje stranke na Terezijah. Kakšno uro pozneje je tja vdrlo vec sto policistov. Ob pol treh zjutraj so izvlekli iz hiše Draškoviča, njegovo ženo, osem Članov vodstva stranke in dva novinarja, ki nista pravi cas pobegnila. Od hiše do policijskega avtomobila je Draškoviča pretepalo vsaj petdeset policistov. V zaporu so ga potem menda tepli do jutra, ko so ga najprej peljali v zaporniško ambulanto, kasneje pa v bolnišnico na operacijo, ker je imel zlomljeno čeljust. Po operaciji so ga odpeljali nazaj v zapor.	Žarko Rajkovič
ETrli/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIE ste'' DV~llVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Moja banka, v žepnem formatu.
Jamstvena obvestila za Calandruccia Tombesija, Tripanija, in Locchija
Tudi bivši poslanec KD in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, deželni odbornik KD za skrbstvo Carmelo Calandruccia ter bivši predsednik Tržaške pokrajine in bivši devinsko-na-brežinski župan Dario Locchi so se znašli na sedaj že dolgem seznamu ljudi, ki so jim sodniki naslovili jamstvena obvestila. Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je jamstveno obvestilo prejel tudi Sergio Tripani, bivši pokrajinski tajnik KD in podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste, ki je že vpleten v preiskavo o podmorski napeljavi pod Skednjem ter sinhrotronu. Obtoženi naj bi bili korupcije in nedovoljenega financiranja strank. Verjetno se v okviru tržaških podkupninskih afer odpira nova smer, saj je malo verjetno, da se obvestila nanašajo na dosedanje preiskave.
..................stran 4 ...
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Izvršni odbor SKGZ o skorajšnjih volitvah
Izvršni odbor SKGZ je svojo zadnjo sejo posvetil pretežno skorajšnjim upravnim volitvam in v tej zvezi poudaril predvsem dve nujnosti: da gremo Slovenci množično na volišča in da ne razpršujemo glasov.
......................stran 2..
Jevnikar:
Zgodovina SSk se ne konča v nedeljo
Glavni'kandidat Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je prepričan, da se zgodovina te stranke ne bo končala z nedeljskimi volitvami. SSk gleda vsekakor z optimizmom na zanjo zelo težko volilno preizkušnjo.
stran 3
Lavrenčič kandidat DSL za deželni svet
<*
Doberdobski župan Mario Lavrenčič (DSL) ima možnosti za izvolitev v deželno skupščino. V volilni program je vključil predvsem skrb za dostojanstvo in zaščito Slovencev.
....................stran 3.
RIM / DOKAJ NEJASEN DOGODEK
Onesposobili bombo
Karabinjerji baje po naključju odkrili in onesposobili avtomobilsko bombo
Pa
Robot, s katerim so karabinjerji vdrli v parkiran avtomobil, kije bil nabasan z eksplozivom (Fotokolor AR)

Presenetljiva
trditev
ameriških
znanstvenikov
WASHINGTON - Zemlja se ne segreva ati pa le zelo malo, ugotavlja vec novih študij, ki jih je objavila ugledna National Geographie Society. Po njihovih izračunih se je Zemlja ogrela za približno 0, 5 stopinje v tem stoletju. Gre predvsem za emisijo ogljikovega dioksida, ki bi utegnila povzročiti učinek tople grede zaradi večje prepustnosti zemeljskega ovoja za toploto sonca. Zemlja se segreva predvsem v zimskih noCeh na severni polobli. Do tega pride zaradi kopičenja oblakov, ki Zemljo Cez dan varujejo pred premočnimi sončnimi žarki, ponoči pa jo ogrevajo kot svojevrstno pokrivalo. Nekateri menijo, da je kopičenje oblakov posledica samega segrevanja in izparevanja, drugi pa, da se ti oblaki kopičijo zaradi onesnaženih delcev. Njihov toplotni učinek je močnejši kot ohlajevalni, ki izhaja iz ovoja oblakov. AFP
PRAZNIK REPUBLIKE / PREDSEDNIK SCALFARO
Italija se je odločila za mir in demokracijo
Predsednik Scalfaro ob spomeniku neznanemu vojaku (AP)
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je ob včerajšnjem prazniku republike ob prisotnosti najvišjih državnih in vojaških oblasti položil venec na grob neznanega vojaka v Rimu. Na srečanju z diplomatskim zborom pa je predsednik spregovoril o težavah Italije v tem »prehodnem Času«. Po njegovem so se Italijani odločili za demokracijo, »ki jo bodo-podoživljali in branili kot lastno dušo«, »izbrati so mir, ki ne pozna alternative«. Glede vojne na tlu nekdanje Jugoslavije ni povedal Scalfaro nie novega, saj se je zavzel za »preventivne ukrepe«, najodločneje pa je obsodil »pokol Italijanov« v Bosni in se zgrozil ob vsem nasilju te vojne.
Predsednik republike je včeraj popoldne prvič za navadne meščane in turiste odprl park Kviri-nala. Nekaj Časa se je predsednik celo sprehajal med ljudmi, ki so ga prisrčno pozdravljati.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Četrtek, 3. junija 1993
RIM / KDO SKUŠA USTVARJATI NAPETOST TIK PRED UPRAVNIMI VOLITVAMI?
RIM - Kakšno je resnično sporočilo? Gre za isto nit, ki veže zločinska atentata v Ul. Fauro v Rimu in v Ul. Georgio-fili v Firencah? To so vprašanja, ki se zastavljajo ob včerajšnjem spodletelem bombnem atentatu v središču Rima, kjer so karabinjerji odkrili in onesposobili avtobombo v Ul. dei Sabini, le kakih sto metrov daleč od predsedstva vlade v PalaCi Chigi.
Spodleteli atentat je moCno odjeknil v Rimu in v palačah politike, saj je bila avtobomba odkrita v neposredni bližini predsestva vlade in poslanske zbornice in to na dan republike in le teden dni po bombnem atentatu v Firencah. K težki »berljivosti« včerajšnjega poskusa atentata pa so prispevale najprej protislovne novice in nato molčečnost preiskovalcev.
A pojdimo po vrsti. Ura je bila pol dvanajstih, ko so karabinjerji posegli in s pomočjo gasilcev zaprli prometu Ul. dei Sabini, bližnjo Ul. del Corso, del Trga Co-lonna, odredili izpraznitev uradnikov iz bližnjih palač in ko so na njihov poziv pribrzeli rešilni avtomobili. Malo prej so v Ul. dei Sabini odkrili
sumljiv fiat 500 z veliko škatlo iz lepenke na zadnjem sedežu, iz katerega je štrlela žica. Posegli so minerci s posebnim daljinsko vodenim robotom in nekaj minut pozneje je sum postal gotovost: mali fiat je bil poln eksplozivne mešanice, žica, ki je štrlela iz škatle, pa je bila del daljinsko vodenega detonatorja.
Kako so karabinjerji odkrili avtobombo? Najprej so se razširile govorice, da je šlo za anonimno telefonsko obvestilo, nato pa so karabinjerji demantirali to vest in trdili, da je bilo odkritje sad raziskovalnega dela. Po atentatu v Ul. Fauro naj bi skupaj s policijo nadzorovali najbolj izpostavljene rimske predele. Tako naj bi karabinjerski Častnik v civilu včeraj dopoldne kontroliral mestno središče in mali fiat naj bi pritegnil njegovo pozornost. Približal naj bi se in ob pogledu na žico, ki je štrlela iz škatle, zasumil, da gre za avtobombo.
Kljub tem zagotovilom pa ostaja domneva o anonimnem telefonskem obvestilu, ki naj bi ga celo posneli na magnetofonski trak. Okoliščin odkritja avtobombe nista pojasnila pozneje ne no-
tranji minister Nicola ManCino ne šef policije Vincenzo Parisi med popoldansko novinarsko konferenco. »V tem trenutku je potrebna molčečnost,« je dejal Parisi, »ker imamo tako večjo možnost, da razrešimo ta primer.«
Precej nejasnosti je tudi okoli dejanske eksplozivne moči avtobombe. Kaže, da je šlo za dokaj obrtniško pripravljen peklenski stroj: amonijev nitrat, ki je bil polit z nafto ali plinskim oljem. Sprva se je govorilo tudi o manjši količini trotila, pozneje pa so
prisotnost tega eksploziva demantirali.
Kolikšna je bila rušilna moC te bombe, sestavljene iz umetnega dušikovega gnojila in nafte, torej iz »prvin«, ki so lahko dosegljive vsakomur? Tudi okoli tega je precej nejasnosti. Najprej so preiskovalci govorili o znatni rušilni moCi in primerjali mali plavi fiat atentatu v Ul. Fauro, nato pa so minimizirali moC bombe. Predvsem pa so bili zelo »zapeti« o sistemu vžiga, Ceš da tudi v tem primeru molčečnost lahko pomaga za odkritje sto-
rilcev.
Povedali pa so vsekakor, da so karabinjerji, ki so preiskali celotno področje, v jašku telefonske napeljave našli torbo z orodjem, ki naj bi jo bila zapustila neznanca v delovni obleki, ki naj bi se bila oddaljila le nekaj minut pred posegom varnostnih organov. Redar, ki ju je opazil, je stekel za njima, vendar sta mu ušla.
Do tu kronika dogajanja. Atentat je dramatično odjeknil v Rimu. Predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi, ki je bil v Palaci Chigi na
seji s predstavniki zveze zasebnih industrijcev, je izjavil, da gre za poskus ustrahovanja. Prav zaradi tega pa premier ni hotel prekiniti dela in je nadaljeval sejo.
V prvih popoldanskih urah si je odgovornost za spodleteli atentat prevzela samozvana Oborožena falanga, ki si je že lastila očetovstvo atentatov v Ul. Fauro in v Firencah. Toda sporočilu »falangistov« verjame malokdo. Tako je senator Paolo Cabras (KD) menil, da sodi rimski atentat v sklop mafijskega prevratniškega načrta, medtem ko je bil Ugo Pecchioli (DSL) mnenja, da gre za strategijo napetosti, ki se pojavlja vsakič, ko je Italija na tem, da naredi korak naprej v družbenih ravnovesjih. Misovec Gian-franco Fini pa je obtožil oblasti, da same postavljajo lažne bombe, da bi odvrnile pozornost ljudi od nedeljskih volitev.
Sef policije Vicari je menil, da je opazen poskus vzbujanja preplaha med javnostjo, notranji minister Mancino pa se o dogodku ni hotel izreci in je dejal, da bo dal svojo oceno pozneje. Napovedal pa je za danes sestanek državnega odbora za javno varnost in sveta za boj proti kriminalu.
SKGZ / IZVRŠNI ODBOR O VOLITVAEI^"
Nujnost množične volilne udeležbe
Nevarnost razprševanja glasov - Priprave na 50-letnico Partizanskega dnevnika
TRST - Slovenci naj se zavedajo, da se je nedeljskih volitev neobhodno potrebno množično udeležiti, s ciljem, da se v deželni svet in pokrajinska sveta v Trstu in Gorici izvoli slovensko predstavništvo. Realne možnosti kljub težavam obstajajo, zato je potreben vsak glas, premišljen, brez razprševanja in z objektivno oceno, kdo ima resnično možnost izvolitve.
To stališče je na seji ponovno podčrtal izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ob ugotovitvi, da nov volilni sistem poz-vroCa ljudem nemalo preglavic. Zato je bila izražena nujnost, da se še v zadnjih dneh pred volitvami zlasti preko sredstev množičnega obveščanja posredujejo toCna navodila o volilnem mehanizmu, pri katerem so bistvene novosti kot možnost izražanja ene same preference in dejstvo, da se tokrat voli samo v nedeljo in ne vec tudi v ponedeljek kot v preteklosti.
Rezultat bo za slovensko narodnostno
skupnost vsekakor zelo pomemben, vendar naj bodo prizadevanja naše skupnosti po mnenju izvršnega odbora SKGZ usmerjena tudi v bodočnost, ko bo treba v skupni akciji napeti vse šile, da se naši skupnosti zagotovi zajamčeno zastopstvo in da se predstavi enotni zaščitni zakonski osnutek, s katerim se ukvarja skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. Akcije v zvezi s tem, za našo skupnost izjemno pomembnim vprašanjem, v predvolilni mrzlici sicer ubirajo različna pota, izvršni dobor SKGZ pa podčrtuje, da je možnost uspeha le v združeni akciji vseh Slovencev.
Izvršni odbor je na seji razpravljal tudi o organizacijskih vprašanjih, ki so povezana z načrtovanim občnim zborom, s katerim se bo ob koncu letošnjega leta zaključilo enoletno obdobje reorganizacije SKGZ.
Poseben poudarek je bil na seji namenjen praznovanju 50 letnice Partizanskega dnevnika, ki je kot predhodnik
Primorskega dnevnika začel izhajati v Zakrižu konec n vembra 1943, ko daj edini partizans . dnevnik v o kup n Evropi. Gre za bo beno in zgodovinsko izjemno dejanje, ki je lahko slehern mu Slovencu
trajen zgled in P°' nos. Izvršni oC^^. SKGZ je v zvezi s to pomembno Odletnlo co razpravljal
načrtu
osrednjih prosla • prva bo Cez mese
dni, in sicer v nedeljo, 4. julij3’ n Vrhu na Goriskein, druga pa novembr ob dnevu obletnice v Kulturnem doin v Trstu. V teku ie tošnjega leta bo 0 teh osrednjih pobu; dah še vrsta sPrj mljajoCih pobu > glavna pozornost pa je sedaj usmerjen3
na priprave julijske
ga partizanskega
srečanja na Vrhu, ki naj po mnenju izv^ nega odbora SKG izzveni kot mnoZiC na manifestacija trd nosti naših ljudi oD zavesti, da je Parti zanski dnevnik en0
NOVICE
ŠPETER / PROSLAVITEV 500-LETNICE NI BILA ZGOLJ OBRED
TRST / TISKOVNA KONFERENCA
Preživela prostovoljca sta se včeraj vrnila iz Bosne
RIM - Vojaško letalo je pripeljalo včeraj pod veCer v Itabjo Cristiana Penocchia in Agostina Zanottija, ki sta se rešila pred skupino bosanskih vojnih zločincev, katerih krogle so ubile v soboto tri njune prijatelje - posmrtne ostanke Scrgia Lane, Gnida Pulet-tija in Fabia Morenija pripeljejo iz Bosne danes. Kakor je mano, je peterica prostovoljcev potovala v ZavidoviCe, da bi ta kraj evakuirala 64 žensk, starcev in obok ter jih dala prepeljati v Brescio, kjer jih je pripravljenih sprejeti na dom dvaindvajset družin. Med vožnjo v goratem predelu jih zalotila zajetna skupina do zob oboroženih in v bosanske vojaške uniforme oblečenih moških z eno žensko, jih skoraj do golega slekla ter izropala, nazadnje pa vanje še sbeljala - Penocchiu in Zanottiju je uspelo pobegniti v gozd, drugi pa so obležab v krvi. Prostovoljci so šli na misijo zasebno, vendar pod okriljem Caritasa, ki pa zavrača vsako odgovornost: »Kdor podvzema osebne pobude, ta se je dolžan sprijaznib tudi s posledicami,« je izjavil vCeraj glasnik Caritasa, medtem ko so CGIL, CISL in UIL pozvab »zahodne demokracije« k učinkovitejšemu ukrepanju zoper krvolitje na Balkanu. Italijanski konzorcij solidarnosti je apeliral na predsednika vlade Ciampija, naj bi država uradno podprla prostovoljne skupine, Itabja pa naj bi sprejemala vec beguncev - do zdaj jih je samo 11.000, Avstrija in Švica pa po 70.000 in Nemčija 300.000.
Ministrica za zdravstvo v Trstu
TRST - Včeraj se je mudila v Trstu ministrica za zdravstvo Mariapia Garavaglia, ki je med srečanjem z docenti medicinske fakultete, zdravniki in zdravstvenim osebjem na Univerzi izrecno pohvalila delo deželne uprave Furlanije-Julijske krajine na področju zdravstva. »Vaša dežela je dokazala, da je mogoče državne zakone izvajati tudi, Ce so težki in zapleteni, in da je mogoCe upravljati zdravstvene storitve po konkurenčnih cenah; pri vas je namreč povprečni osebni sbošek zanje manjši kot drugje, a ljudje razpolagajo tako rekoč z vsemi uslugami.« Minisbica, ob kateri je sedel rektor Giacomo Borruso (na sliki - foto Križ-manCic/KROMA), je polemično dejala, da je lahko zahtevati spremembo zakonov, ko jih nisi sposoben uveljavljati, sicer pa priznala, da so bib doslej odnosi med deželami in državo težavni tudi zaradi tega, »ker smo praktično ob vsakem noven finančnem zakonu spreminjah zdravstveni sistem«.
Cerkvica sv. Kvirina naj pomeni tudi simbol ponosa na lastne korenine
Msgr. Qualizza pozval Benečane, naj povsod uveljavljajo slovenski jezik
SPETER - Počastitev 500-letnice cerkvice sv. Kvirina v Spetru ni pomenila zgolj obreda ob sicer pomembni obletnici. Slo je za nekaj vec. Cerkvica, ki stoji ob Vstopu v občino, simbolično predstavlja avtonomijo Benečije, predstavlja voljo tukajšnjih ljudi, da se obesejo tujega pritiska, ki je v veliki meri pogojeval razvoj Slovencev na Videmskem. Zato ni slučaj, da se je na proslavi zbralo veliko ljudi, ki so izpričali voljo po avtonomiji, tako kot se je to dogajalo v Času upravljanja Lan-darske in Merske banke, ki sta upravljali občine v Nadiških dolinah.
Prireditev, ki so jo organizirali Studijski center Nediža, špebska župnija ter občine Škofja Loka,
Tolmin, Idrija in Speter, se je začela s slovesno dvojezično mašo, na kateri so zapele mlade pevke zbora iz Tolmina, maševala pa sta špebski dekan Dionisio Mateucig in Božo Zuanella. Na županstvu sta v imenu prirediteljev Pavel Pebicig, predsednik Studijskega cenba Nediža, in Firmino Marinig, župan iz Speba, podčrtala, da nas ta obletnica sili, da se tudi danes prizadevamo za beneškega človeka in za njegovo kulturno identiteto in za sodelovanje s sosedi.
Po pozdravnih nagovorih župana iz Škofje Loke Peba Hawline, podžupana iz Benetk Fulgenzia Livierija, predstavnika Občine Idrija Tomaža Pavšiča, župana iz Tolmina Viktorja Klanjščka in
podpredsednika Gorske skupnosti za Nadiške doline Nina Cicconeja je spregovoril odbornik za kulturo videmske Pokrajine Primo Marinig.
Osrednja govora na proslavi pa sta imela prof. Tarcisio Venuti, ki je podal zgodovinski oris cerkvice sv. Kvirina, in msgr. Marino Qualizza. Slednji je podčrtal, da je beba biti ponosni na našo zgodovino in iz nje Črpati sile za današnji boj pri uveljavljanju naših pravic. Benečane je pozval, da se ne smejo sramovati svojih korenin in da je beba uveljaviti slovenski jezik. To bodo storili tako, je dejal msgr. Qualizza, da ga bodo ohranili živega in da bodo vedno in povsod govorili slovensko. (R.P.)
Govorniki na slovesnosti ob 500-letnici cerkvice sv. Kvirina v Spetru v Beneški Sloveniji.
BARI / SRBSKO-CRNOGORSKI MITRALJEZEC STRELJAL NA RIBIŠKO LADJO
Italijanski ribič žrtev izvidniškega čolna pri Bam
En član posadke ranjen, drugi trije člani pa so v priporu na zaplenjeni ladji - Oster protest rimske vlade
BARI - Srbsko-crno-gorska pomorska vojaška enota je ubila italijanskega ribica in sprožila oster protest rimske vlade. Zgodilo se je včeraj okoli 6.30 zjubaj, ko se je nahajala ribiška ladja »Antonio e Sipon-tina« iz Manfredonie (Foggia) nedaleč od Bara na Črnogorski obali. Približal se ji je izvid-niški Čoln, jo obdelal z mibaljezom, nato pa potegnil v pristanišče, kjer so jo zaplenili in obdržali v priporu posadko.
Žrtev rafalov, ki so dobesedno prerešetali
pilotsko kabino še Cisto nove ladje (kupili so jo pred tremi meseci za poldrugo milijardo lir), je 56-letni Antonio Gigante: ranjen je bil v dimlje in niso ga mogli rešiti smrti niti s kirurškim posegom v polikliniki v Bariju, kamor ga je prepeljal helikopter z italijanske križarke »Vittorio Veneto«, ki je plula tedaj v bližini prizorišča bagedije. Krogle pa so zadele še pokojnikovega kolego Cre-scenza Minervinija, 20 let, vendar samo v levo roko, tako da ni v nevarnosti.
Mladenič je v bolnišnici povedal, da je patruljni čoln napadel ribiško ladjo, ko je bila ta oddaljena vsaj 18 kilometrov od Črnogorske obale, kar naj bi pomenilo, da je bila v mednarodnih vodah (razmejitev naj bi bila pri 15 kilometrih). Mitraljezec naj bi začel sbeljati proti ladji brez vsakega vnaprejšnjega opozorila, poveljnik izvidniškega Čolna (razreda Mirna) pa naj bi to zaukazal v prepričanju, da gre za krivolov. Na ribiški ladji, ki je strogo za-sbažena v Baru, so osta-
li - zdravi in Čili - kapitan Mauro Modugno in ribica Raffaele Salvemi-ni ter Francesco Sum-mo. Iz Manfredonie je ladja izplula predvčerajšnjim zjubaj in se do predsinoCnjih ur zadržala pri otokih Tremi-ti, ponoči pa je zaplula proti jugu, torej proti Baru.
Italijansko zunanje ministrstvo je zaradi dogodka izročilo osbo protestno noto jugoslovanskemu odpravniku poslov SoldatiCu z zahtevo po takojšnji izpustitvi treh elanov posadke in vrnitvi ladje, kakor tudi
po hibi uvedbi preiskave, na podlagi katere naj beograjska vlada med drugim poravna ustrezno odškodnino. Dalibor Soldatic je sinoči »s človeškega vidika« obžaloval dogodek, a pripomnil, da ne razpolaga z dovoljšnimi podatki, da bi lahko zadevo komentiral.
Rimsko obrambno ministrstvo je medtem odredilo, naj italijanske vojne ladje poostrijo nadzor pred Črnogorsko obalo in naj po potrebi tudi drastično nastopijo za preprečitev ponovitve takšnih napadov.
Predlog SKR o zajamčenem zastopstvu
kjer imajo predstavniki
TRST - Stranka komunistične prenove je vCeraj na sedežu v Ul. Tarabocchia priredila tiskovno konferenco, na kateri sta senatorka Jelka Gerbec in senator Stojan Spetič orisala stališče stranke glede novega volilnega zakona. Poudarjeno je bilo, da se razprava okrog tega vprašanja odvija s pospešenim ritmom tudi zato, ker je predvčerajšnjim zapadel rok Mattarellovega zakonskega osnutka o tem vprašanju. SKP meni, da je beba pri tej reformi upoštevati rezultate zadnjih referendumov in opozorili, da obstaja nevarnost, da bi parlament z dvotretjinsko večino lahko spremenil ustavo.
Predvsem pa je bilo podčrtano, da z večinskim volilnim sistemom bodo prav gotovo oškodovane prav manjšine, tudi slovenska, glede zastopstva v izvoljenih telesih. S proporCnim sistemom sta najprej KPI, nato pa DSL zagotovili izvolitev slovenskih predstavnikov v parlament, s sedanjim volililnim sistemom pa ni vec te garancije. Zato sta tako DSL kot SKP med razpravo o novem volilnem zakonu predložili ustrezne amandmaje, na osnovi katerih je etničnim jezikovnim manjšinam zagotovljeno parlamentarno zastopstvo. Ob vsem tem so predstavnik SKP tudi poudarili, da je v vseh evropskih državah predvideno zastopstvo manjšin v parlamentu. Ravno tako je v Sloveniji,
italijanske manjšin6 Isbe zagotovljeno zas pstvo v slovenskem p31
lamentu.	,
SKP zato predlaga, na se jezikovnim manj nam zagotovi vsaj 6 predstavnik v parlamen tu, tudi ce ni izvoljen n volitvah. Zato se morajo kandidati na volitvah ja sno izreci, da so pr6
stavniki manjšine: k
bo nato prejel najvi J število glasov, bo tu izvoljen v senat, ah poslansko zbornico.
SKP tudi poudarja, na je beba ponovno zarisa meje volilnih okrožij i pri tem upoštevati ph sotnost manjšin na 6 teritorijih. Predstavnim
SKP so se tudi kritično obregnili ob stališ DSL, po katerem morajo stranke doseCi mejo odstotkov glasov, na s njeni predstavniki lan izvoljeni. Poudarjeno j tudi bilo, da je dvodomna parlamentarna kom
sija že določila kriten)6’
da se v parlamentu
zakonom zagotovi zas o pstvo manjšin. Jasno J namreč, kot je dejala s natorka Jelka Gerbec, bo moC manjšine te večja, cimširše bo njen^ zastopstvo v parlamen tarnih telesih. Ne gre P sebej poudarjati, da manjšina stalno spo prijema s številnirn vprašanji, ki jih je 1110 no reševati le na državni ravni, zaradi sar mora biti strok°VI3 in tudi številčno za® pana v parlamentu, liko je namreč še nerešenih vprašanj, za reši e katerih bodo pobebm veliki napori in številna prizadevanja (A.S.).
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Četrtek, 3.junija 1993
DEŽELNE VOLITVE / POGOVORI S KANDIDATI_
Jevnikar: Zgodovina SSk se ne konča v nedeljo
Naš narodnostni boj nujno potrebuje reorganizacijo Večjo enotnost med nami ne pomeni brisanja razlik
DEŽELNE VOLITVE / GORIŠKI KANDIDAT DSL
Lavrenčič: Najprej skrb za človeka
No Goriškem je položaj slovenske manjšine precej boljši od položaja v tržaški pokrajini
. TRST - Ivo Jevnikar J6 nosilec kandidatne liste stranke Slovenske skupnosti za deželni svet v tržaškem, gorskem in videmskem ^olilnem okrožju. Za SSk predstavljajo deželne volitve izredno težko Preizkušnjo, saj mora za izvolitev svojega sveto-valca samo na Tržaškem zbrati približ-
ti^ 13 tisoč glasov. Jev-nikarja smo uvodoma vprašali s kakšnim razpoloženjem čaka na volilni izid?
Zelo mirno, a tudi z volikim zaupanjem v naše volivce. SSk v vo-nlni kampanji ne nasto-Pa demagoško in ne °bljublja nemogočega. Jasno smo zapisali in Povedali, da krivične volilne reforme postavljajo pod vprašaj naše zastopstvo, ker le °težkočajo vstop v izvoljena telesa, pri tem Pa ne upoštevajo posebnih razmer, v katerih živijo narodne manjšine. Povedali smo, da mora-mo podvojiti glasove na Tr-žaskem, če želimo potrditi deželnega svetovalca, ki smo ga doslej imeli vse od prvih deželnih volitev leta 1964.
Obenem pa smo poudarili, da imamo Slovenci kljub temu možnost, da izvolimo predstavnika SSk, saj nas je v vsaki izmed treh pokrajin, kjer avtohtono živimo, daleč več kot J3.000. Odvisno je od izbire volivcev. Mirni smo, ker imamo zavest, da opravljamo svojo dolžnost, kljub velikim težavam, da izvajamo sodobno kampanjo, ki nagovarja naše ljudi, a daje misliti tudi Italijanom. Veliko zaupanje Pa imamo, ker je med našimi ljudmi velika želja po večji enotnosti in po preokretu tudi v naši zamejski politiki. h° je bilo treba zbirati Podpise za predložitev pokrajinskih list, je bilo 2-900 podpisov na Tržaškem in Goriškem veselo presenečenje. Mudje so naveličani stalnega ogrožanja naših Pravic in doseženih Položajev”, kažejo ve-njo odločnost, po padcu berlinskih zidov ideologij - ne vrednot, ki ostajajo - pa so tudi nekdanje volilne izbire bolj sproščene.
Ne mislite, da je glas za SSk za Deželo glas manj za ostale slovenske kandidate, ki imajo realnih možnosti za izvolitev, tako da obstaja nevarnost, da se Slovenci znajdemo brez deželnih svetovalcev?
Na nevarnost, da
ostanemo Slovenci brez deželnih svetovalcev, opozarjamo že skoraj leto dni. Pa ne zaradi glasov, ki jih prejema SSk, temveč zaradi krivične volilne reforme, raz-prševanja slovenskih glasov, razkola bivše KPI, krize PSI, novosti ene same preference, itd. Zato smo že lani predlagali osnovanje skupne slovenske nadstrankarske liste, in to vsaj kot začasno rešitev, dokler ne pride do nujnega zajamčenega zastopstva. Predlog ni bil sprejet, še možnost "povezave” s kako stranko, ki povezuje tudi Slovence, ni prodrla.
Trditev, ki jo vsebuje vprašanje, bi lahko obrnili: glasovi za druge stranke oškodujejo možnosti SSk... Zakaj pa
tekmujeta med sabo obe dedinji nekdanje KPI, DSL in S KP? Ali to ne ogroža izvolitve slovenskega svetovalca? Kaj pa pozivi "avtosuspendira-ne” slovenske komisije PSI? Ce smo res vsi proti razprševanju glasov, jih moramo koncentrirati na samostojni slovenski listi!
V vaši volilni kampanji ste posvetili veliko pozornost zajamčenemu zastopstvu Slovencev. Ne mislite, da je to le načelno, a prazno geslo, če mu ne damo neke konkretne vsebine? Kako si vi zamišljate pravzaprav to zajamčeno zastopstvo?
Nikakor ne gre za prazno geslo. Ravno te dni poslanska zbornica določa glavne obrise nove volilne zakonodaje v
smeri večinskega sistema. Za zagotovitev prisotnosti manjšine v izvoljenih telesih so možni različni mehanizmi. O tem, kateri bi bil za naš položaj najboljši, se med nami nismo pogovorili. Tudi SSk ga še ni mogla predlagati. Zato pa je veliko storila za to, da bi oblasti najprej sprejele stališče, da je zajamčeno zastopstvo potrebno. Začeli smo v času zasedanj dvodomne parlamentarne komisije za reforme. Prisluhnila sta zlasti senator Južnotirolske ljudske stranke Riz in poslanec Union Valdotaine Cave-ri. Sad njunega dela je točka v načelih za novo volilno zakonodajo, ki jih je komisija sprejela.
O zajamčenem zastopstvu smo pisali oblastem v Italiji in Sloveniji. O tem govorimo med volilno kampanjo, ki bi jo lahko imeli kar za plebiscit za zajamčeno zastopstvo. Končno smo dali pobudo za zbiranje podpisov pod peticijo, ki jo je podpisalo več kot 1.700 Slovencev, a tudi Italijanov v prejšnjem tednu in sva jo v torek z dr. Bratužem izročila v Rimu predsedniku senata Spadoliniju in poslanske zbornice Napolita-nu, obrazložila pa pred poslansko komisijo za ustavna vprašanja.
Vi ste večkrat rekli, da se zgodovina SSk ne bo končala na teh volitvah. Kaj ste mislili s tem?
2e zaradi zajamčenega zastopstva se "zgodovina SSk” ne bo končala v nedeljo. Ce bi bili izidi slabi, bi se morali še odločneje zavzeti za zajamčeno zastopstvo. Nadalje so tu vprašanja zaščitnih določil, odnosov med Italijo in Slovenijo ter veliko drugega, za kar si moramo Slovenci v Italiji prizadevati. SSk pa je lahko pri tem koristno sredstvo, če so volivci tega mnenja.
Pa še zadnje vprašanje, kako si zamišljate nadaljnji politični boj slovenske manjšine?
Zdi se mi, da je nadaljnji politični boj potreben reorganizacije. Vse več naših ljudi si želi biti subjekt tudi v politiki. Mnogi so razočarani nad dosedanjimi izbirami. Ravno tako si mnogi želijo večje enotnosti ob spoštovanju razlik. Potrebna je tudi večja strokovnost, da ne bomo površni pri pomembnih odločitvah. Za to bi bilo treba pritegniti vse sile in jim omogočiti dialog.
GORICA - Doberdob-ski župan Mario Lavrenčič ima na listi DSL v goriškem okrožju realne možnosti za izvolitev v deželni svet. Odvisno bo pač od glasov DSL, v njegovem primeru pa predvsem od števila preferenc. Vprašali smo ga, zakaj je sprejel kandidaturo za deželni svet.
V življenju se ti pač v določenem trenutku ponudi priložnost, ki je sicer nisi iskal, moraš se pa odločiti ali to priložnost izkoristiš ali ne. Zavedam se, da sem si s tem, da sem sprejel kandidaturo, ki sta mi jo je ponudil DSL in njena slovenska komponenta, prevzel izredno veliko odgovornost, še posebno v teh, za našo celotno družbo, pa tudi za našo narodno skupnost, zelo težkih trenutkih. Ce bi za sabo ne imel že skoraj dvajsetletne upravitelj-ske izkušnje, bi prav gotovo kandidature ne sprejel. Po drugi strani je tudi čut odgovornosti tisti, ki človeka prepriča, da je vendarle prav žrtvovati del samega sebe potrebam naše družbe.
Kakšne so glavne točke vašega volilnega programa?
Kot vsak kandidat bi seveda lahko začel naštevati točke svojega programa, ki bi prav gotovo bile podobne, če že ne enake točkam drugih kandidatov tudi iz drugih strank Zato bi raje poudaril način svojega pristopa do raznih problemov današnje družbe, način, ki sem ga vedno zagovarjal in kateremu bom sledil tudi v bodoče.
Na vsak družbeni problem moramo stalno gledati in ga razčleniti skozi prizmo človekovega dostojanstva in prepričan sem, da vsi razumemo kaj to pomeni. Človeku brez delovnega mesta, brez zadostnih dohodkov za lastno in družinsko vzdrževanje družba jemlje dostojanstvo, človeku ki nima zagotovljene primerne zdravstvene in socialne oskrbe, ki mora živeti v izmaličenem, okuženem in onesnaženem okolju prav tako družba jemlje dostojanstvo in nenazadnje družba jemlje dostojanstvo tudi človeku, ki je prikrajšan in oviran pri izražanju lastne nacionalne, jezikovne in kulturne identitete.
To so le nekateri primeri, vendar menim, da lahko vse probleme analiziramo in rešujemo na osnovi človekovega in v širšem pogledu narodnega dostojanstva.
Kako ocenjujete politično situacijo na Goriškem in posebno položaj slovenske manjšine v tej pokrajini?
Kljub vedno manjšemu zaupanju, ki ga ljudje imajo do strank in kar je huje tudi do inštitucij, kljub potresu na državnem nivoju v epicentru katerega sta predvsem KD in PSI, mislim, da so na Goriškem politične perspektive, pa tudi perspektive slovenske manjšine, boljše kot na Tržaškem.
Vsem nam je znano, kako težka igra se igra na Tržaškem med nazad-njaško-konservativnimi in naprednimi silami in kjer je zmaga enih ali drugih bistvenega pomena za slovensko manjšino: na Goriškem je položaj boljši tudi zaradi trezne izbire nekaterih strank, ki skušajo okrog sebe zbrati glasove na-
Srečanje DSL v kriškem Ljudskem domu
V kriškem Ljudskem domu bo nocoj (začetek ob 20.30) družabno srečanje, ki ga skupno prirejata sekcija DSL Josip Vergi-nella in skupina javnih delavcev, ki je podpisala poziv javnosti za ponovno izvolitev Miloša Budina. Srečanje, ki se ga bo udeležil tudi kandidat DSL za Pokrajino Igor Dolenc, je odprto vsem.
Budin in Codega sta sinod govorila na shodu v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
prednih in levo usmerjenih volivcev, glasovi, ki lahko veliko pripomorejo k reševanju problemov manjšine.
Položaj manjšine je tudi v širšem pogledu bolj sprejemljiv, kar nam potrjuje tudi številčna prisotnost Slovencev ne samo v občinskem in pokrajinskem svetu, ampak tudi v odboru Občine in Pokrajine.«
Kaj boste takoj naredili v primem izvolitve v novem deželnem svetu?
Prej sem vam že povedal, da kot kandidat čutim težo odgovornosti in če bi se kandidatura uveljavila, bo ta teža še hujša. Ker se pač na tako odgovornem mestu nihče ne sme smatrati samemu sebi zadostnega, bi jaz najprej skušal zbrati okrog sebe skupino ljudi, posameznikov in predstavnikov slovenskih manjšinskih organizacij, s katerimi bi skupaj pripravljal programe in načrtoval pobude ter jih v funkciji svetovalca skusal uveljaviti v okviru deželne institucionalne stvarnosti.
Ob koncu paše misel. Smatram, da se moramo Slovenci enkrat za vselej spoprijazniti z dejstvom, da se kot del civilne družbe tudi mi razlikujemo po pogledih na razne življenjske probleme. Narodna pripadnost je neizpodbitno naša najvažnejša specifičnost v okoliščinah v katerih živimo, ni pa edina med vrednotami, za katere se človek vsak dan zavzema. Bodočnost manjšine je v usklajevanju programov, v skupnih koordiniranih iniciativah ob spoštovanju idej in prepričanja vsakega izmed nas.
Okrogla miza SSk o smotrni uporabi teritorija
TRST - Pri načrtovanju teritorija je treba nujno upoštevati tudi kulturne učinke človekovih posegov v krajino. Sodobno načrtovanje ne more upoštevati le gospodarskih, političnih in ekoloških posledic, saj so tudi kulturni učinki bistvenega pomena za človekovo dobro počutje, ne nazadnje pa za ohranjanje etnične skupnosti, ki bi brez domačega teritorija težko shajala. Ravno kraška pokrajina pa je utrpela v povojnem času izredne šoke, ki jih Se nismo preboleli. Obenem pa je treba upoštevati tudi potrebe sodobnega človeka, zato ni mogoče le ohranjati obstoječega, temveč je potreben dinamični pristop.
Bistvenega pomena je, da more naša skupnost sooblikovati prostor, vplivati na izbire, soupravljati svoj teritorij. To še zlasti velja, ko gre za načrtovani kmški park.
Tako je bilo poudarjeno na okrogli mizi o urbanih in kulturnih vidikih odnosa našega slovenskega prebivalstva do okolja, ki jo je v nedeljo dopoldne priredila Deželna komisija Slovenske skupnosti za okolje in teritorij v Kulturnem domu na Colu. Po uvodnih besedah Iva Jevnikarja sta spregovorila arhitekta Danilo Antoni in Aleš Prinčič. Razprava je izzvenela v zahtevo po aktivnejši prisotnosti naše skupnosti, ko se razpmvlja in odloča o teh vprašanjih.
ZA POKRAJINO PREKRIŽAMO LE SIMBOL STRANKE - PREFERENCA LE ZA DEŽELNE VOLITVE
Volitve samo v nedeljo od 7. do 22. ure
TRST - Nedeljske deželne in Pokrajinske volitve prinašajo vrsto yelo pomembnih novosti. Volilce je treba najprej opozoriti, da bodo jahko glasovali SAMO V NEDELJO, 6. JUNIJA in ne več tudi v Ponedeljek dopoldne, kot je veljalo hoslej. VOLIŠČA BODO TOREJ ODPRTA SAMO V NEDELJO MED • in 22. URO. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom 111 z voUlnim potrdilom, ki smo ga dobili na dom. Kdor ga še ni dobil ga mora dvigniti na volilnem uradu svoje občine, seveda pred zaprtjem volilnega sedeža.
deželne volitve
Deželni svet bomo v glavnem iz-voiili po dosedanjem proporcio-nalnem sistemu, a z nekaterimi bi-
stvenimi novostmi, ki zadevajo tako imenovani volilni prag in povezovanje med strankami. Volilec bo vseeno dobil v roke glasovnico s tradicionalno razporeditvijo volilnih simbolov, ki pa bodo prvič v barvah.
NA GLASOVNICI LAHKO PREKRIŽAMO SIMBOL STRANKE IN OB NJEM NAPIŠEMO LE ENO PREFERENCO S PRIIMKOM IZBRANEGA KANDIDATA. PREFERENC NE PIŠEMO VEC S ŠTEVILKAMI.
POKRAJINSKE VOLITVE
Tržaški in goriški pokrajinski svet bomo izvolili s popolnoma novim volilnim sistemom. Prvič bomo direktno izvolili predsednika, popolnoma nov je tudi si-
stem za izvolitev svetovalcev. Ce nobeden od kandidatov za predsednika ne bo v nedeljo dobil absolutne večine glasov, se bosta kandidata, ki sta 6. junija dobila največ glasov, spoprijela v BALO-TAZI, ki bo v nedeljo, 20. junija.
Na glasovnici RUMENE BARVE bodo levo natisnjena imena kandidatov za predsednika. Ob vsakem kandidatu bo simbol stranke, desno pa ime kandidata za pokrajinski svet.
VOLILEC LAHKO PREKRIŽA LE SIMBOL STRANKE, ki gre avtomatično predsedniku in hkrati kandidatu za pokrajinsko skupščino. ZA POKRAJINO NE PIŠEMO PREFERENC AMPAK, KOT REČENO, PREKRIŽAMO LE SIMBOL STRANKE.
To je bistvenega pomena, če nočemo, da nam razveljavijo glasovnico. Torej ponavljamo: na glasovnici rumene barve ne pišemo preferenc, eno preferenco (priimek kandidata) napišemo le na glasovnici za deželno skupščino.
VOLITVE SO BISTVENA
DRŽAVLJANSKA
PRAVICA
Volitve sodijo med bistvene dolžnosti in pravice vsakega državljana. To pravico-dolžnost moramo smotrno izkoristiti, saj predstavlja volilna abstitenca neracionalno obliko protesta, ki ne rabi nikomur, a le škoduje demokraciji, ki sloni prav na svobodnem izražanju volje volivcev.
PRVIČ NOČNO ŠTETJE GLASOV
Predsedniki volišč in skrutina-torji bodo imeli na teh volitvah veliko več dela kot ob prejšnjih volilnih preizkušnjah. Prvič zaradi novega volilnega sistema za pokrajinski svet, drugič pa, ker bodo začeli šteti glasove takoj po zaprtju volišč, to se pravi v nedeljo ob 22. uri.
Prvi delni rezultati za izvolitev deželne skupščine bodo znani že pozno ponoči, končni izidi pa v ponedeljek v jutranjih urah. Takoj zatem bodo začeli preštevati glasove za pokrajinske volitve. Končno rezultati za Pokrajino Trst in Gorica bodo znani v ponedeljek zgodaj popoldne.
VOLITVE
Bivši sindikalist Carniti podprl Tersarjevo kandidaturo
TRST - V okviru volilne kampanje se je v Trstu včeraj mudil tudi evropski parlamentarec Pierre Camiti. Spregovoril je na tiskovni konferenci v Novinarskem krožku skupno z nosilcem liste PSI za izvolitev v deželni svet Dariom Ter-sarjem (na sliki - foto Križmančič/KROMA). V popoldanskih urah je bivši sindikalist sodeloval pri okrogli mizi v hotelu Exscelsior, kjer je tekla razprava na temo “Trst v gospodarski in socialni Evropi“. Razpravo, v kateri so se soočali Pierre Carniti, podjetnik Giancarlo Stavro di Santa-rossa in deželni odbornik Dario Tersar, je vodil novinar Walter Spreafico.
V svojih zadnjih izjavah v volilni kampanji je Tersar govoril o metropolitanski pokrajini Trsta in o njeni avtonomiji. Po Tersarjevem mnenju je treba postaviti Pokrajino v središče te operacije, kar pa ne pomeni, da bi se okoliške občine odrekle svoji vlogi. Slednjim bodo namreč priznane vse pristojnosti, da bodo lahko ohranile svoje zgodovinske identitete s posebno pozornostjo na etnične in kulturne značilnosti. Odbornik Tersar je tudi poudaril, da je treba večje upravne pristojnosti Pokrajine kriti z višjimi finančnimi razpoložljivostmi.
Danes razprava o ženskem delu
TRST - Krožek za družbene vede Salvemini prireja danes, v krožku Salvemini, na Korzu Italia 12, javno srečanje z razpravo, na kateri bodo sodelovali deželni odbornik Dario Tersar, Grazia Vendrame in Cesare Pironti. Srečanja se bodo udeležile predstavnice podjetnikov in sindikalnih organizacij.
Dve pobudi Zelenih
TRST - Federacija zelenih bo danes, ob 16. uri, na sedežu deželnega sveta, na Trgu Oberdan, priredila tiskovno konferenco, na kateri bo spregovoril predsednik strankine poslanske skupine Francesco Rutelli, ki bo podprl strankine kandidate za izvolitev v deželni svet. Sodelovala bosta deželni svetovalec Andrea Wehrenfennig in občinski svetovalec Paolo Ghersina. Ob 20. uri pa bo na sporedu srečanje (s koncertom) Zavezništva za Trst, na katerem bo Rutelli podprl kandidaturo Franca Codege za novega predsednika tržaške pokrajinske uprave.
Kandidat SSk Berdon o narodnostnih odnosih
TRST - Kandidat Slovenske skupnosti na bližnjih volitvah Andrej Berdon je v izjavi za tisk med drugim dejal, da »nekateri italijanski dnevniki skušajo prikazati junijske volitve v Trstu kot spopad med Italijani in antiitalijani, kakor da bi bila želja po zaščiti naše narodne skupnosti izraz antiitalijanstva. To je enostavno potvarjanje dejstev in zavajanje javnega mnenja. Izmišljeni “občutek protiitalijanstva”, ki je tuj našim ljudem, nima nikakršne zveze s prizadevanji za pošten zaščitni zakon, ki mora slediti vzoru in duhu slovenske zakonodaje za italijansko manjšino. Tu gre za vzpostavitev demokratičnih in enakovrednih razmerij med dvema evropskima narodoma, čeprav fašisti menijo, da pomeni “ponos nad lastnim italijanstvom” nujno tudi odklon vsega slovenskega, kar je seveda čisti nesmisel. Danes je SSk najdoslednejši zagovornik poštenega zaščitnega zakona, saj brez slepomišenja in ovinkarjenja zahteva za naš živelj to, kar daje Slovenija Italijanom na njenem ozemlju. Sem spada vprašanje zajamčenega zastopstva slovenskih političnih predstavnikov, ki ga bomo morda v kratkem boleče začutili. In tudi v tem oziru je Slovenija lahko zgled za italijanskega zakonodajalca. Zaradi tega se SSk ograjuje od tistih slovenskih politikov, ki se nerazumljivo odpovedujejo vzporejanju položaja Slovencev v Italiji s položajem Italijanov v Sloveniji, sklicujoč se na nekakašne različne zgodovinske ali siceršnje okoliščine.«
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveže časopisnih založnikov FIEG
Četrtek, 3. junija 1993
TRST
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT ZA POKRAJINO
Codega: premostiti je treba nacionalizem
Kdaj bo Trst sprejel nastanek Slovenije in Hrvatske?
Bivši predsednik ACLI Franco Codega (foto KROMA)
Tržaški občinski svet bomo v nedeljo prvič izvolili na osnovi nove volilne zakonodaje, ki predvideva neposredno izvolitev predsednika. Izvolitev pa še ni popolnoma direktna, ker bomo morali v vsakem primeru še vedno prekrižati edinole simbol stranke. A to je tehnična, Čeprav pomembna zadeva, ki jo mora vsak volilec imeti jasno pred očmi.
Za mesto predsednika Pokrajine se poteguje devet kandidatov, za sedeže v pokrajinskem svetu pa deset strank, ki očitno še niso razumele pomena novega volilnega sistema, mehanizma, ki sili k združevanju in ne k razcepljenosti. Kakorkoli že, bomo predsednika izvolili v nedeljo, 20. junija, saj je je pravzaprav nemogoče, da bo v nedeljo kdo izmed kandidatov dobil absolutno večino glasov. Nedeljske volitve pa bodo odločale o balotaži in ni postranskega pomena, kdo se bo na njej pomeril. V upanju, da ne bosta to desničarska kandidata Paolo Sardos Albertini in Mauro Di Giorgio.
Med predsedniškimi kandidati, ki imajo realne možnosti, da se prerinejo do balotaže, je profesor Franco Codega, kandidat DSL in novou-stanovljenga Zavezništva za Trst. Codega, ki je bil
dolgo Časa predsednik združenja katoliških delavcev ACLI, je šolnik in ravnatelj znanstvenega liceja Oberdan. To je njegova prva politična ali bolje reCeno volilna preizkušnja, na katero se je vestno in dobro pripravil, Čeprav se sam zaveda, da je njegova naloga zelo težka v mestu, ki živi še na emocijah in je moCno razdvojeno med preteklostjo in prihodnostjo.
V teh burnih Časih mora vsakdo po svojih skromnih močeh prispevati - nam je dejal Codega - da bo to mesto, ki ga
imam za svojega, Čeprav sem rojen v Ferrari, končno zaživelo res kot sodobno in strpno evropsko središče, odprto do sosedov in občutljivo za vse svoje komponente. »Jaz sem sprejel ponujeno kandidaturo za predsednika Province in se predstavljam volilcem z jasnim in enostavnim programom
Brez slepomišenj in brez nepotrebnih dramatičnih tonov, saj gre vendarle za upravne volitve, ki pa imajo za Trst svoj poseben pomen in predstavljajo za njegov demokratični in odpti del
priložnost, ki je ne gre zamuditi«. Codega je torej, kot vidimo, zmerno optimist, Čeprav se zaveda, da so mnogi volilci zbegani in da bodo odločili za koga glasovati tik pred vstopom na volišče.
V svoj volilni program je bivši predsednik ACLI vključil tudi posebno poglavje o sožitju in o pravicah slovenske manjšine. »Gre za bistveno problematiko našega vsakdana, ki jo je treba potegniti iz tukajšnjega močvirja in provincializ-ma. Ze ko prečkaš Timavo slišiš o Slovencih bolj strpna in odprta stališča in se vprašaš, zakaj je v Trstu tako težko obravnavati te probleme. Zame so Slovenci naravna komponenta te stvarnosti, ki mora imeti enako dostojanstvo kot vse o-stale sestavine tega mesta. Mislim, da Čaka pokrajinsko upravo na tem področju še precej dela«.
Zelo me moti, da del Trsta - nam je na koncu povedal še Codega - še ni sprejel ali lahko rečem "prebavil“ rojstva neodvisne Slovenije in Hrvatske. Nekateri ti dve državi še vedno ocenjujejo kot nekaj začasnega in labilnega. Dejansko pa gre za dve novi sosednji državi, ki imata svoje dostojanstvo in s katerima je treba začeti resen dialog.
POBUDA ZBORNICE ZDRUŽENJ
Organizacije civilne družbe in nove volitve
Nagovarjanje upraviteljev
Zbornica združenj in prostovoljtva, ki združuje okrog 20 organizacij tržaške civilne družbe, namerava po volitvah stopiti v stik z novimi pokrajinskimi upravitelji, da bi jih opozorila na vrsto vprašanj, ki bi zaslužila posebno politično pozornost na Tržaškem. Gre za priznanje nove vloge združenj in prostovoljtva, demokratično soudeležbo državljanov v javnih upravah, valorizacijo teritorija, kakovost javnih služb ter miru in sožitja.
O teh vprašanjih je Zbornica ob lanskih up-
ravnih volitvah objavila poseben dokument, ki ga je potem dala v podpis raznim kandidatom za tržaški občinski in pokrajinski svet. Zbornica je potem po volitvah priredila veC srečanj z izvoljenimi predstavniki, ki so pristali na dokument, in odziv je bil zadovoljiv. Tokrat Zbornica tudi zaradi novih volilnih pravil ni izdelala novega dokumenta, da bi ga dala v podpis kandidatom, kot reCeno pa namerava stopiti v stik s tržaškimi pokrajinskimi volitvami po njihovi izvolitvi.
Zbornica za Avstrijo ima sedež v Trstu
Italijanska trgovinska zbornica za Avstrijo bo odslej imela svojo podružnico za Furlanijo-Julijsko krajino in Veneto v Trstu, in sicer v prostorih Tržaške hranilnice (CRT). Podružnico so slovesno odprli vCeraj in jo tudi predstavili na tiskovni konfrenci.
Italijanska trgovinska zbornica za Avstrijo je bila ■ ustanovljena pred natanko 70 leti z namenom, da bi pospeševala trgovinske izmenjave in sploh gospodarsko sodelovanje med državama. Svoj sedež ima na Dunaju, in sicer pod pokrovitljtvom italijanske-
ga veleposlaništva, trenutno pa združuje okrog 500 elanov. Tržaška podružnica bo prva v Italiji, predsedoval pa ji bo namestnik glavnega direktorja Tržaške hranilnice Nerio Be-nelli.
Na včerajšnji slovesnosti so govorili predsednik Tržaške hranilnice Pier Giorgio Luccarini, predsednik Italijanske trgovinske zbornice za Avstrijo Ladislaus Viragh in tajnica teiste organizacije Liviana Valese. Izrazili so upanje, da bi no\ra podružnica okrepila gospodarsko sodelovanje z Avstrijo.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Koncert v slovo uspešni sezoni
Vsega je kriva Marjana Deržaj petnajstič
Z drevišnjo, petnajsto ponovitvijo komedije Milana Kleca Vsega je kriva Marjana Deržaj, SSG zaključuje sezono 1992/93. Bila je to sezona zmanjšanih sredstev in povečanih skrbi, zadržanih izplačil in povišanih pasivnih obresti, sezona, s katero je kar nekaj igralcev stopilo v pokoj, tako da so se skromne vrste rednega ansambla še zredčile.
Morda prav zaradi vsega tega pa je za nami tudi sezona, ki jo je ansambel doživljal zelo intenzivno in zavzeto ter dosegel vrsto uspehov. Umetniški obračun namreč kaže, da je bila vsaka uprizoritev zadetek v Črno. To sta potrdila tako odziv občinstva kot ocene kritike.
Nicolajev Hamlet v pikantni omaki se je po nekoliko negotovem začetku razživel in dosegel 28 ponovitev. Češnjev vrt je predstava vredna slehernega festivala (22), Naše mesto je prevzelo z izjemno Človeško toplino (18), Cesarjeva nova oblačila pa so razveseljevala otroke od Kopra do Murske Sobote in bila uprizorjena 58-krat (od tega petkrat za begunce). Ob recitalu Glas korenin (3) je bilo še 22 repriz del iz prejšnje sezone.
Z grenkobo pa je treba zabeležiti črtanje po-
Morjono Deržaj (foto Križmančič/KROMA)
letne sezone in izpad Sna kresne noči, katerega uprizoritev je bila predvidena v eni od kraških dolin. S tem je prekinjena zdaj že dolgoletna tradicija.Potrjena pa je bila druga tradicionalna značilnost SSG: skrb za izvirno slovensko igro, saj je bilo najpomembnejše dejanje nedvomno razpis natečaja, ne le zaradi nagrajene in uspešne komedije, ampak tudi zaradi odkupljenih del, eno od katerih, Rebulovo Operacija Timava, bomo videli jeseni. V predsezoni pa bo SSG
nastopalo z igro, ki t° sezono nocoj zaključuj in ki se bo po vsej ver jetnosti vpisala med do maCe uspešnice.
Da bi primerno poU' daril vse to in se zahva' lil sodelujočim in njih0' vo delo spremljajoči®’ je upravni svet sklenm da po drevišnji predsta' vi priredi kratek koticer prav z Marjano Der2aJ’ ki jo bo ob klavirju spre' mljal Aleksander Vod0' pivec. Vabljeni vsi sode; lavci, abonenti in drug1 prijatelji. Začetek pred' stave ob 20. uri, konce1' ta pa takoj po njeneü1 zaključku. Vstop prost-
NOVICE
SODIŠČE / SEZNAMI SE »BOGATIJO« Z NOVIMI IMENI
SLOVESNOST / NA TRGU ZEDINJENJA ITALIJE
Minister Raffaele Costa pri tržaških podjetnikih
Minister za prevoze in trgovinsko mornarico Raffaele Costa se je sešel v torek s predstavniki vseh tržaških podjetniških organizacij. Govor je bil prvenstveno o tržaškem pristanišču in z njim povezanih dejavnostih, katerim naj bi bistveno pomagala nova ustrezna vsedržavna zakonodaja, ki jo ravno sedaj obravnavata poslanska zbornica in senat. Potrebe in zahteve krajevnih uporabnikov luke sta ministru predoCila komisar EAPT Vinci Giacchi in podkomisar Lovecchio.
Izpopolnili vodstvo združenja industrijcev
Na majski skupščini združenja industrijcev je predsednik Mauro Azzarita formalno imenoval Roberta Verginello in Giancarla Laborantija za nova podpredsednika - vsi trije sestavljajo predsedstveni odbor, v katerem so še Giancarlo Stavro, Donato Ric-cesi in Giorgio Rosso Cicogna. V vodilnem svetu (ožjem vodstvenem telesu) so poleg pravkar omenjenih še bivši predsednik združenja Piero To-resella, Leon Segal, Giorgio Tomasetti, Riccardo II-ly, Federico Pacorim in Pier Paolo Zenga, a izvršni odbor (razširjeno vodstveno telo) sestavljajo predstavniki posameznih stanovskih organizacij. Poudariti velja imenovanje dveh tržaških industrijcev v vodstvo Confindustrie: Giancarlo Stavro je elan vsedržavnega odbora za malo industrijo, Sergio Trauner pa elan izvršnega odbora zveze veleindu-strijcev.
Od jutri bo v Trstu tretji »Trieste Comix«
Jutri bodo odprli v prostorih Laboratorija P Arti Vi-sive znotraj Svetoivanskega parka razstavo stripov Lorenza Mattottija, ki si jo bo mogoče ogledati med 17.30 in 20. uro vsak dan do 11. junija. Pri organizaciji sodeluje tudi Radio Fragola.
Kriza obmejnih klavnic v pokrajini
Podpredsednik zadruge za klanje uvoženih živali Luciano Cicala je izpostavil javnosti nevzdržni položaj klavnic in njihovega osebja, ki je zaradi zamrznitve uvoza govedi v Italijo že od 4. marca letos brez dela.
Cicala očita političnim dejavnikom, da pasivno spremljajo dogajanje, namesto da bi se pri oblasteh v Bruslju pozanimale, kdaj bo vprašanje enkrat za vselej rešeno.
V	Miljah bo razstavljal slikar Dušan Fišer
V	občinski dvorani G. Negrisina v Miljah bodo odprli jutri ob 18.30 razstavo slovenskega slikarja Dušana Fišerja, ki bo odprta vse do 15. junija in si jo bomo lahko ogledali vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob praznikih pa med 10. in 12. uro. Razstavo, ki sodi v okvir občinske pobude Mi-nimi intenti, prireja tržaško združenje Juliet ob zaslombi Obalnih galerij Piran in Koper.
Jamstvena obvestila za Locchija Tombesija in Cakmdruccia
Locchi trdi, da mu ni znano, na kaj se obvestilo nanaša
Občinskim redarjem izročili nova vozila
Medtem se nadaljujejo polemike glede glob
Seznam političnih predstavnikov, ki prejemajo jamstvena obvestila, se daljša. Včeraj so se na njem znašli tudi bivši poslanec KD in sedanji predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombe-si, deželni odbornik KD za skrbstvo Carmelo Ca-landruccio ter bivši predsednik Tržaške pokrajine in bivši devinsko-na-brežinski župan Dario Locchi. Omenjajo sicer, da so bila jamstvena obvestila štiri in naj bi se nanašala na nedovoljeno financiranje strank, kar pa ni potrjeno, kot tudi ni znano, kdo je Četrti naslovnik.
Vest o prejemu obvestila je Locchi sam sporočil, vendar je pristavil, da mu ni znano, na kaj se nanaša. Na vsak naCin ima mimo vest, je še dodal, in bo sodnika zaprosil, da ga Cimprej zasliši. Dokler ne bo njegov položaj pojasnjen, pa ne bo v stranki opravljal nobene dejavnosti. V krogih Krščanske demokracije je Locchi blizu Sergia Tripanija, bivšega pokrajinskega tajnika KD in podpredsednika družbe Sincrotrone Trieste, ki je vpleten v preiskavo o podmorski napeljavi pod Skednjem ter sinhrotronu.
Prav v zvezi s preiskavo o domnevnih podkupninah pri gradnji sinh-rotrona vCeraj ni bilo bistvenih novosti. Jamstvenih obvestil je bilo doslej sedem, a v javnos so prodrla le tri imena: poleg Tripanija sta obvestilo prejela še Elio Tafaro (predsednik Ustanove za turistično promocijo in elan KD) ter Giuseppe Viani (poverjeni upravi-
Dorio Locchi
telj družbe Sincrotrone in nekdanji elan framaso-nov). Prav Tripaniju pa bodo že danes sodili, in sicer po hitrem postopku zaradi nedovoljene posesti samokresa, ki so ga našli med nedavno hišno preiskavo. Verjetno je na orožje, za katerega ni imel nabojev, sploh pozabil (gre za model beret-ta kalibra 6,35 še iz leta 1938).
Namestnik državnega pravdnika Reinotti je tudi vCeraj zaslišal veC ljudi, pričevanja pa so ovita v preiskovalno tajnost, kot tudi izsledki preiskav, ki so jih opravili agenti finančne straže v raznih stanovanjih in uradih.
Svoje mnenje o preiskavi o sinhrotronu je povedal tudi načelnik skupine Zelenih v Deželnem svetu, Paolo Ghersi-na, ki pa mu je začel pešati spomin. Je že res, da smo v volilni kampanji in si politične stranke skušajo lastiti razne zasluge, vendar ima vsako početje svojo
mejo. Naravovarstveniki so se res borili za drugačno lokacijo sinhrotrona, za kar jim gre priznanje, vendar še zdaleč ni res, kot trdi Ghersina, da so
bili »povsem sami«: tudi naše organizacije, naša društva, naši politični zastopniki so vložili nemalo truda, da bi svetlobni pospeševalnik zgradili na drugem zemljišču (pri Čemer bi med drugim tudi gradnja bila bolj poceni) in tako povzročili manj škode naši narodnostni skupnosti, zato pa smo si Slovenci zaslužili marsikateri oCitek, da oviramo napredek.
S svoje strani deželni predsednik WWF Pre-donzan ugotavlja, da sodna preiskava ni presenetila WWF, ki je bil od vsega zaCetka kritičen do lokacije sinhrotrona, kvečjemu preseneča začudenje tistih, ki so dogajanje okrog pospeševal-nika upravljali in krili, začenši s p Cof. Rubbio.
Mestni redarji ob postrojenih vozilih (foto KrižmanCič)
PROMETNA NESREČA / V UL, RAFFAELLO SANZIO
Priletna voznica imela precej sreče
68-letno Mario Ulcigrai so sprejeli le na opazovanju - Okrevala naj bi v desetih dneh
Maria Ulcigrai je vCeraj imela precej sreCe, saj so jo v bolnici na Katina-ri sprejeli le na začasnem opazovanju s prognozo okrevanja v 10 dneh. Nezgoda, ki se ji je pripetila v zgodnjih popoldanskih urah v začetku Ul. Raffaello Sanzio, bi se namreč lahko končala s hujšimi posledicami, saj se je avtomobil, v katerem je sedela, prevrnil na streho.
Ulcigraieva, ki prebiva v Ul. Levier 10 (rodila se je sicer v Izoli, leta 1925), je s svojim fiatom 500 pripeljala iz Ul. Donatello in zavila v de-
sno, v Ul. Sanzio, od tu pa v levo proti Ul. Lippi. Ravno v tistem trenutku je po Ul. Sanzio v smeri mestnega središča pripeljala Elena Viglianesi ter s svojim alfa romeo trčila v bok fiata Ulci-graieve.
Malo vozilo se je pri trčenju obrnilo s kolesi navzgor. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, o-sebje RdeCega križa in mestni redarji. Ulcigraie-vo so odpeljali na Kati-naro, Viglianesija pa se je le lažje udarila (okrevala naj bi v petih dneh) in so ji v bolnici dali le prvo pomoč.
Tržaški občinski redarji so spet nekoliko °N repili in posodobili svoj park vozil. VCeraj ji® Je namreč občinska uprava slovesno izročila 2 fiata panda, 3 fiate uno in 1 alfo 33 ter 12 moped°v in 4 motoma kolesa znamke piagio. Slovesnost je potekala dopoldne na Tr; gu Zedinjene Italije in j1 je predsedoval župan Giulio Staffieri, ki je skupno s pristojnim odbornikom Renzom Codari-nom formalno pregled® postrojena nova vozil® Slednja je nato blagosl°' vil kaplan g. Fellini, si®' boliCno pa jih je prevzel poveljnik tržaških občinskih redarjev Franco D’Ambrosi.
Slovesnost je bila kratka in preprosta. Poleg zaintresiranih občinskih funkcionarjev in uslužbencev ji je prisostvovalo
le nekaj ljudi, ki se je bolj ali manj naključno nahajalo na glavnem mestnem trgu. Naj pristavimo, da je do slovesne iZ' rocitve novih vozil pris® v Času, ko je v teku dokaj ostra polemika proti po°' strenim ukrepom občinskih redarjev na račun nediscipliniranih voznikov. Kot je znano, s° v središču kritik posebno izredno visoke globe p®' ti parkiranju avtomob1' lov na nedovoljenih ®e' stih.
Omeniti velja, da je tržaška občinska uprava samo v lanskem letu z globami kasirala kar 9 milijard lir. To res nis° mačje solze, postajajo pa solze voznikov, ki večK-rat ustavijo vozila na nedovoljenih mestih pre' prosto zato, ker ni pri®6' rih parkirišč.
TRST

Četrtek, 3. junija 1993
5
-	SAMATORCA________
Dela bodo končno stekla
Družbeno rekreacijski center °odo začeli graditi že v tem letu
---	Boris Simoneta
Se vrabci na stre ^kajo, kako je ko: fiksen in poCasi “lrokratski postop iavn
J,;1' Kar se je pripet ^goniski občini v z\
ctt jn.aCrtovano no
g adnjo v Samator
ka 2e presega v
,neje znosnosti in c brega okusa.
Ko so si obcins pravitelji zagotov ^edstva za gradu
3?Užbenc)-rekreac Jj68a središča, z d\ T! Pokritima balina Rima stezama, so zahodnem pred ^amatorce odki tanjše
“mas ooaeiai adnjib letih pa zapusceno in Prepletlo podr °ziroma grmiCj rJdobrena je bila „ atiCna variant
‘‘•leian je bil : PjJlekt, ki ga je , 1 svet tudi ot ataknilo pa se Pridobivanju po u predpisanih izacij in mnen
S0,; da ie lo1
iraškega park pristojni urad d to divje pc Zsmljisce v i gozdno po\
da se sicer upravičena skrb za ekološko zaščito naravnih dobrin kaj rada sprevrže v pravo persekucijsko metanje polen pod noge, vse to je za ved kot dve leti zaustavilo celoten postopek. Nesporazumov in zmede pri samih deželnih uradnih je bilo Se in Se, ne moremo pa se znebiti mučnega vtisa, da je birokratski iter otežkocila in prekomerno zavlekla marsikatera umetna prepreka.
No, sedaj vse kaže, da je to muCno poglavje vendarle mimo in da je nastopil čas za izvedbo rekreacijskega centra.
Deželno gozdarsko ravnateljstvo iz Vidma je pred nekaj dnevi izdalo še zadnje dovoljenje, tako da bo lahko zgoniska občinska uprava Se pred poletnimi počitnicami razpisala dražbo za oddajo del. Finančni okvir bo treba morda delno dopolniti, vendar pa to ne bo ovira in zato lahko pričakujemo, da bodo delovišče v Samatorci odprli že v teku tega leta, v letu 1994 pa naj bi objekt predali namenu.
SKLAD MITJA ČUK
Otrok in odnosi med starši in učiteljstvom
Z naglimi koraki se bliža konec pouka, ki ga bodo upravne volitve Se skrajšale. Po nekaterih šolah se vrstijo še zadnji roditeljski sestanki, ki mi, vsaj kar se osebne izkušnje tiče, na novo dajo misliti o odnosih med starši in učitelji. O odnosih, kakršni bi morali biti in o tistih, kakršni so.
Velikokrat opazimo v šoli nastanek dveh front: na eni so starši, na drugi učitelji. Seveda ni potrebno, da smo strokovnjaki v razvojni pedagogiki in sama zdrava pamet nam lahko pove, da bi bilo za dobro otrok in šole najbolje, Ce bi starši in učitelji vlekli voziček v isto smer. Toda največkrat je podoba popolnoma drugačna: učitelji dobijo občutek, da jih starši uCencev napadajo, starši pa, da jih učitelji ne jemljejo resno. Upravičeno je v taki situaciji, ki ni tako nenavadna, vprašanja, zakaj je staršem in učiteljem tako težko stopiti drug do drugega in razčistiti nastale nesporazume.
Odgovor je dokaj enostaven, Čeprav ne rešuje konflikta:	največkrat
doživljajo učitelji starše in obratno kot svojo konkurenco (pri vzgoji). Razumljivo je, da se starši, ki so do šolanja svojega otroka odigravali glavno vlogo v njegovem življenju, nekoliko prizadeti,
Jelka Cvelbar
ko zaCne njihov mali tako resno jemati učiteljico; ko je vse sveto, kar ona reCe. Za otroka je paC zelo pozitivno, da se zanaša tudi na druge osebe in ne le na starše, ker mu ta izkušnja pomaga do večje samostojnosti. Starši pa večinoma v tem procesu "oddaljevanja” otroka od družine trpijo in s predsodki gledajo na učitelja. Učitelj jim je enostavno v napoto. Navadno gre za tisto vrsto staršev, ki po lastnem prepričanju edini vedo, kaj je prav za njihove otroke. Zato, po njihovo učiteljica njihovih sinov in hčera sploh ne razume.
Tega se poleg učiteljev zavedo tudi drugi starši, ki niso bolestno navezani na svoje sinove. Do primerjanja pride največkrat na že omenjenih roditeljskih sestankih, ko se ob koncu sprevrže spopad v očitke vmešavanja v didaktično delo.
Kakor smo že večkrat imeli priložnost ugotoviti, je pogovora med starši in učitelji vse premalo. Največkrat pridejo starši v šolo na pogovor, ko so problemi že nastali. Medtem ko bi bilo zelo pozitivno občasno srečevanje, pri katerem bi imeli tako starši kot učitelji možnost razpravljati in primerjati obnašanje otrok v različnih življenjskih situacijah. Kajti tako šola kot dom se pokoravata sebi
primernim pravilom in zakonom. Prav zaradi tega pa so otroci, ki dnevno spreminjajo okolje od doma v šolo in obratno, lahko popolnoma drugačni v šoli ali doma. Zato se pogostokrat dogaja, da starši in učitelji, ki se ne videvajo pogosto, ko govorijo o šolskih problemih oboka, govorijo vsak s svojega zornega kota o popolnoma drugačnem oboku.
Od kadar so stopili v veljavo delegirani odloki, so postali starši učiteljem še bolj neudoben šolski element. Kljub temu pa se bodoči učitelji v svojih učnih programih še ne učijo, kako optimalno voditi pogovor s starši. Prav zaradi tega ni nie nenavadnega, da se že ob prvem razgovoru s starši počutijo preobremenjene in pritisnjeni s hrbtom ob steni.
NiC nenavadnega bi naj ne bilo, ko bi učitelji povabili starše na neke vrste dan odprtega razreda. Starši bi doživeli svojega oboka v družbi, v razredu in šoli. Posebno takrat, ko obokova šolska situacija to zahteva, naj bi učiteljica (ali učitelj) obiskal otrokov dom in se sam prepričal o družinskih razmerah.
Temo, za katero mislimo, da je dovolj zanimiva, pa bomo povzeli še v kateri od prihodnjih rubrik.
TV / KAM VODIJO NASE STEZICE
RAZSTAVA / OPČINE
Tokrat bo na vrsti športna problematika
Snemanje drevi v dvorani dolinskega županstva
"Kam vodijo ezice...”, oddaja, Posilja med glec „QPrska televizija, ^°jem četrtem feU s]™šala prr 1 nekatere vi Njortne problem; ' lePem "studiu”, velikim posluhc
^umevanjem da
razPolago ' ’
nDf Veo ao cmska uprava, 0 namreč zbrali
in»,0!' tisti’ ki
niki
spregovorili bode ernah na tem r ki je ob ki množičen” stebi ®nske narodn SJcnpnosti v Italiji športna dejavr . e. uresničuje ^Cih, ampak
načrtovanjem, ka
diti mladim Cim ved zdravega razvedrila, pri Čemer pa prihajajo v ospredje še mnoga druga vprašanja: združevanje oz. sodelovanje med posameznimi društvi, nenehno pomanjkanje trenerjev, vključevanje italijanskih športnikov v slovenska moštva, športna društva kot katalizatorji vaškega življenja, šport in šola, itd.
Skratka, gre za pisno problematiko, ki nenehno spodbuja in podžiga široko razpravo tako znotraj Zveze slovenskih športnih društev, kot tudi med ljudmi.
Čeprav so se posamezna prvenstva v najrazličnejših panogah zaključila, je prav to
das, ko je treba napraviti obračun sezone in postaviti temelj novi in nakazati tudi daljno-roCne perspektive. Zato je problematika tudi v tem Času nadvse živa in Cutena in pričakovati je, da bodo prišli danes ob 19.45 v sejno dvorano dolinskega županstva vsi, ki neposredno in v prvi osebi oblikujejo podobo zamejskega športa pa tudi tisti, ki to dejavnost spremljajo le kot gledalci, a bi radi s kritično pripombo prispevali k oblikovanju nadaljnje zamejske športne poti in sledili razmišljanju glavnih gostov Bojana Pavletiča, Jurija Kufersina, Livija Valenčiča in Marka Lutmana.
OPČINE
Slovo od Serafa Hrovatina
V torek so si *uah ge zadnj
'macina, lel
At^,
Lab-lHr°Va^
jjMjudi.ki
^dolžiti nPf;
spominu; mos
Zhnr
— x u \
Predsednik, P°d vodstve
jTdina, ki je Vl1 v Ljubljan
Novem mestu, nato pa končal univerzo in dosegel diplomo na fakulteti za kemijo in farmacijo v Padovi.
Fašistični režim in pomanjkanje službenega mesta sta ga primorala, da se je za kar dolgo dobo med obema vojnama preselil v kraj Casarsa della Delizia (rojstni kraj pisatelja in umetnika Pasolinija).
Po končani vojni se je vrnil v svoj rojstni kraj. Toda služba lekarnarja ga je peljala v Izolo, Idrijo in Cerkno, kjer je pomagal pri postavljanju temeljev le-
karnišker službe.
Potem se je spet vrnil v Trst, kjer je v lekarni na Trgu Oberdan tudi dočakal upokojitev.
Bil je zelo razgledan in narodnostno zaveden Človek in dokler mu je dopuščalo zdravje je zavzeto soustvarjal in vestno spremljal bogato kulturno življenje na Opčinah, zelo rad pa je tudi pel v domačem pevskem zboru.
Vsem njegovim naše iskreno sožalje, njemu pa naj bo lahka zemlja, ki jo je tako zelo ljubil. (N.L.)
Kraški kamen v akvarelih umetnika Edija Žerjala
Razstavo so odprli v torek zvečer
Neva Lukes
Slikar se mora kakor narava in kakor njegova notranjost vedno obnavljati. Ce to velja za vse, velja še bolj za umetnika - v našem primeru za Edija Žerjala, katerega razstavo so odprli v torek zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah.
Organizator razstave je bilo domaCe društvo Tabor. Zato je bila tudi prof. Kostanca Filipovič prva, ki je v imenu društva pozdravila umetnika, nato pa tudi kar številno občinstvo.
Umetniku na Čast je ob otvoritvi nastopil Kvartet gojencev GM iz šole Marka Bitežnika, ki je v sestavi violinistk Raffaelle Petronio in Ambre Cossutta, Čelista Aleksandra Sluge in Čembalista Aljoše Starca, brezhibno, temperamentno in moCno doživeto zaigral Bachov koncert v d-molu BWV 1043 in seveda požel zasluženi aplavz hvaležnih poslušalcev.
Na kratko je o umetniku spregovoril slikar Boris Zuljan, ki je poudaril, da ga ne predstavlja kot kritik, temveč kot prijatelj, ki spremlja njegovo ustvarjalno pot. »Naša javnost pozna Edija Žerjala kot izredno dobrega in zanimivega grafika, ki se je pred leti pojavil s svojimi kraški-mi portali, nato s skrip-tami, na katere je naletel pri svojem spoznavanju Krasa, pa še s svojo interpretacijo koledarja. Danes se nam Žerjal predstavlja s 17 akvareli,
Edi Žerjal
ki nam predstavljajo kraški kamen v vseh njegovih prvinah, vendar ožarjen s pastelnimi barvami, za katerimi stoji v glavnem belo, svetlo oz-daje, ki poudarja neizmernost našega Krasa.«
Bil je to kratek, a zelo zgošCen pregled umetnikovega ustvarjanja, ki išCe vedno nekaj novega, ki izraža v svojih slikah nek nemir, predvsem pa radovednost za vse, kar nas obdaja in s Čemer smo tudi mi, preko Krasa in njegovih lepot, tako moCno povezani.
Edi Žerjal je pred kratkim razstavljal svoja dela v gostinskem obratu v Tupelčah. Ima pa že veliko načrtov za bodočnost.
Priporočamo vsem, da si njegovo razstavo, ki bo odprta do 11. junija (ob delavnikih od 16. do 20. ure) ogledajo.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Sezono 1992/93 bosta zaključila
MARJANA DERŽAJ
in
A. VODOPIVEC
s koncertom ob kozarcu domačega vina danes, 3. junija, ob 22. uri.
A
Vabljeni vsi prijatelji, vstop prost!
Ob 20. uri v Kulturnem domu Se zadnja ponovitev komedije Milana KleCa
VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ
Ne zamudite!
MPZ Vasilij Mirk
Prosek - Kontovel priredi v kontovelski cerkvi jutri, 4. junija, ob 20.30
celovečerni
koncert
Sodeluje tudi zbor PRIMORJE iz Ajdovščine
Vabljeni!
SLOVENSKA
SKUPNOST
bo imela danes naslednje volilne shode:
ob 17.00 pri Korošcih, ob 17.30 v štromarju, ob 18.00 v Ricmanjih, ob 18.30 v Borštu, ob 19.00 v Boljuncu, ob 19.30 v Prebenegu, ob 20.00 v MaCkoljah, ob 20.30 v Dolini.
Med govorniki bodo predstavniki krajevne sekcije, nosilec liste za deželne volitve IVO JEVNIKAR in nosilec liste za pokrajinske volitve IVAN PETERLIN
Objavo naročilo tajništvo SSk-Ts
URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan:
vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611
samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne 13.30-17.00:
od ponedeljka do petka PUBLIEST
ob sobotah Redakcija Primorskega dnevnika - tel. 7796600
VAŠKI
POLETIVI PRAZNIK
4. - 5. - 6. junija
v Trebčah
(pri nogometnem igrišču)
Vsak veCer glasbeni program z ansamblom
HAPPY DAV
KINO
ARISTON -	17.45,
20.00, 22.15 »Guardia del corpo», i. Kevin Costner, Whitney Huston. Film v angleščini.
EXCELSIOR - 18.00,
20.00,	22.15 »Lezioni dl piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Du-vall.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.00, 22.15 »Giochi di potere«.
NAZIONALE 2 - 15.45,
17.50,	20.00, 22.15 »Basic instinct«, i. Sharon Stone, Michael Douglas.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma-gnificat», r. Pupi Avati, i. Luigi Deliberti, Arnaldo Ninchi, Dalia Lahav.
NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un’in-cantevole aprile», i. Miranda Richardson.
GRATTACIELO - 17.45,
19.50,	22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
EDEN - 15.30, 22.10 »I vizi anali di Moana», pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - Zaprto.
Jutri:	16.30,	18.20,
20.10, 22.10 »L’ultimo dei mohicani«, i. Daniel D. Lewis..
LUMIERE -	18.30,
20.15, 22.10 »Othello», r. Orson Wertes, originalna verzija.
ALCIONE - 20.15, 22.00 »La fine e nota« r. Cristina Comencini, i. Fabrizio Bentivoglio, Valerie Ka-prinski, Mariangela Mela-to.
RADIO - 15.30, 21.30 »Alto godimento«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
3.	junija 1993
KAREL
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 19.55 in zatone ob 4.12.
Jutri, PETEK,
4.	junija 1993 KVIRIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1013,8 mb rahlo pada, veter 8 km zahod-
nik, vlaga 53-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesco Trane, Davide Cral, Stefania Martano, Soraya Trebian, Sara Zucconi, Martina Vescovo.
UMRLI SO: 78-letni Francesco Pettorosso, 80-letni Erminio Grazioli, 88-letni Alberto Blecich, 94-letna Irma Fazzini, 86-let-na Margherita Spazapan, 80-letna Anna Bossich, 54-letna Rina Sabelli, 85-letna Caterina Sunara, 80-letna Iris Vittoria Zabochin, 96-‘ letna Anita Mora, 82-letna Lidia Cecconi.
CT LEKARNE
Od ponedeljka, 31. maja, do nedelje, 6. junija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 (tel. 302303).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
j) PRIREDITVE
SKD GRAD sporoča, da bo razstava ONDILE CEZ STARI VRH v Ovčarjevi hiši pri Banih odprta Se vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure.
2PZ PROSEK-KONTO-VEL prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 8. srečanje ženskih zborov "ZAPOJMO SI PESEM VESELO”. Poleg domačega sodelujejo se äori L Grbec - Skedenj, Tabor - Opčine in Igo Gruden - Nabrežina.
SD MLADINA-RESCO prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni!
PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z Opčin vabi 5. in 6. junija 12. na PRAZNIK MLADIH PEVCEV. V soboto, 5.6. bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja koncert
gostujočega MePZ Ars Nova iz Clusoneja (Bergamo), ki ga vodi dirigent Gianlui-gi Bigoni. Nastopila bo tudi DPS Vesela pomlad; v nedeljo, 6.6. pa bo v Ma-rijaniSCu-Finžgarjevem domu na Opčinah kulturno zabavni popoldan s pričetkom ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ Zvonček z Repentabra, OPZ iz Trebe ter domači zbori Vesela pomlad, Čarodej Nevio Martini, mladinski igralski skupini SKD Tabor ter godba na pihala s Proseka, za dobro voljo pa bosta poskrbela Se Sergej VerC in Boris Kobal. Vabljeni.
PD SLOVENEC Borst-
Zabrežec prireja 5., 6. in 7. junija v Hribenci 23. PRAZNIK VINA. Vabljeni!
GLASBENA MATICA
TRST - Sola »Marij Kogoj« - podružnica Prosek-Kon-tovel, vabi na zaključni nastop harmonikarskega oddelka, v petek, 4. junija ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku
GLASBENA SOLA godbe iz Ricmanj' vabi v soboto, 5. t.m., ob 20.30 na I. ZAKLJUČNO PRIREDITEV svojih gojencev v občinskem gledališču »F. Prešeren« Boljunec. Vabljeni.
V NEDELJO, 6. JUNIJA bo v Trebčah v okviru vaškega praznika SKD Primorec pevska revija PESEM NE POZNA MEJA. To bo 18. zaporedna izvedba tega pevskega srečanja, ki poteka vsako leto v organizaciji enega izmed sodelujočih društev. Na reviji bodo nastopili: MePZ Svoboda II iz Trbovelj, MoPZ Franc Zgonik iz Branika, MoPZ Vesna in Dekliški zbor Vesna iz Križa, MoPZ Jezero in Dekliški zbor Jezero iz Doberdoba, MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka in MePZ Primorec-Tabor Trebce-Opcine. Sodelovala bo godba na pihala Viktor Parma iz Trebe. Revija bo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah, ob 16. uri.
SKD PRIMOREC organizira vaški poletni praznik v Trebčah (pri igrišču). Jutri popoldne odprtje kioskov, v soboto,5. t.m.,ob 17. uri otroški ex-tempore, v nedeljo, 6. t.m.,ob 16. uri na vrtu Ljudskega doma zborovska revija. Vsak veCer ob 20. uri glasbeni program z ansamblom Happy Day.
SK BRDINA priredi 11., 12., 13, junija na Opčinah v Prosvetnem domu »Smučarski praznik«. V petek in soboto otvoritev kioskov ob 17. uri ,v nedeljo ob 16. uri. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day.
□ OBVESTILA
VAS ZANIMA filmski video seminar laboratorij? Seminar je odprt tako začetnikom kot tistim, ki se že polprofesionalno ukvarjajo z mediji. Seminar je teoretski in praktični, obsegal pa bo razne teme: Teorija in praksa videa in filma, posebnosti dela s kamero, fiziologija luCi, montaža, dramaturgija, scenari-stika ipd. Prireditelj seminarja, ki bo potekal v Ljubljani je -Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije. Informacije na ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - tel. 635626 vask dan razen ob sobotah ob uradnih urah.
DRUŠTVO SLOKAD obvešča starSe otrok do 13. leta starosti, da je na raz-
226117.
POLETNO SREDISCE
Sklada "Mitja Cuk” na Opčinah - Prosvetni dom bo od 16. do 27. avgusta. Vpisovanje bo potekalo od
2.	do 6. avgusta, med 9. in 12. uro na Narodni ulici 126 na Opčinah.
UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14.6.93 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu ul. R. Manna 29.
TELEVIZIJA KOPER vabi občinstvo, da se danes,
3.	t.m., ob 19.45 udeleži javnega televizijskega snemanja oddaje »Kam vodijo naSe stezice...»Snemanje bo v sejni dvorani dolinskega županstva. Tema: Zamejski Sport.
FOTO KROŽEK TRST 80 obveSCa svoje elane, da jutri, 4. t.m. odpade seja v Gregorčičevi dvorani, ker sovpada z razstavo , predvajanjem in nagrajevanjem dia Primorske v osnovni Soli v Solkanu, ob 19. uri.
Ü	IZLETI
Sekcija VZPI-ANPI in
Partizanski klub Boljunec organizirata, ob 48-letnici osvoboditve, v soboto, 5. junija izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOB in
obnovljene bolnice Franja. Odhod iz Boljunca, ob 7. uri. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Informacije tel. 228378 ali 228050.
SINDIKAT upokojencev SPI-CGIL občine Dolina organizira v soboto, 12. t.m. izlet v Voleji potok pri Kamniku z ogledom znamenitega parka Arboretum in pivovarne v Domžalah. Vpisovanje na tel. 228597, 228909, 228387.
DRUŠTVO slovenskih upokojencev - Trst organizira izlet v Chioggio in Cornacchio z minik-rižarjenjem po delti reke Pad. Izlet bo 16. t.m., Vpisovanje v sredo 9. t.m., ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
Sl SPISKE VESTI
DRŽAVNA SREDNJA SOLA IVAN CANKAR vabi na zaključno solsko prireditev danes ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Na sporedu bo prikaz o srečanju Evropskih manjšinskih Sol - Euro-skoalle Fryslan ’93, ki se je vrSilo v Friziji na Nizozemskem in so se ga udeležili uCenci II. razreda srednje Sole Ivan Cankar.
ZDRUŽENJE STARSEV vabi na zaključno prireditev »Car kresne noCi«, ki jo prirejajo uCenci COS Fran Venturini iz Boljunca jutri, 4. junija, ob 20. uri v gledališču France Prešeren. Istočasno si boste lahko ogledali razstavo ročnih del in likovnih izdelkov.
DANES, 3. junija, ob 9. uri se bodo pričele občinske mladinske igre na Športnem igriSCu v Vižovljah. Na igrah bodo sodelovali vsi uCenci, ki obiskujejo osnovne Sole v Devinsko-nabrežinski občini. Vabljei.
S ČESTITKE
Danes praznuje rojstni dan ADRIANA iz Domja. Vse najboljše ji želijo mož Genio, hei Elena s Fabjom, ter vsi sorodniki, ki jo imajo radi.
Dragi DANICI ob praznovanju rojstnega dne vse najboljše, posebno pa trdnega zdravja iz srca želi Avgusta z družino.
MALI OGLASI
OSMICO imajo Pri županovih v Medji vasi St. 1
OSMICO ima odprto Jožko Škrk - Salež 61.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18.
PRI GOLJEVIH so odprli osmico v Samatorci 20.
OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah.
OSMICA je odprta pri Jožefu Kukanji - DevinSCi-na St. 1.
OSMICA je odprta pri Mariji v Logu st. 1
V PREBENEGU farma Kraljic ima osmico.
OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32
OSMICO ima Milic Mario v RepniCu 39.
PRODAM motorno kolo suzuki DR 650 RSE v odličnem stanju, letnik ’91, prevoženih samo 11.000 km. Tel. 214527.
PRODAM metaliziran Opel Corsa 1200 GL, dec. 89. Tel. 421412.
NA BLEDU ne daleč od jezera dam v najem hišico do 6 oseb v juniju, juliju in septembru. Tel. 662111.
PEKANA na Krasu iSCe peka. Telefon 225220 v jutranjih urah.
IZGUBILA se je na področju Skorklje psica pasme nemški ovčar z vtetovirano St. 62433 na levem ušesu. Najditelja naprošamo telefonirati 572000.
IŠČEMO vajenca za kamnoseško obrt. Tel. 200115 ob večernih urah.
RIBOGOJNICA AGROTTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. St. 228297.
NA PROSEKU iščemo iskuseno pomočnico za celodnevno nego ostarele gospe, občasno tudi ponoči. Tel.225197.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti Marija Kralja darujeta žena Solza in hčerka -Katja 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOV iz Trebe.
Namesto cvetja na grob Terezije Mesesnel roj. Kobal darujeta Livija in Vladimir Wilhelm 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V počastitev spomina pok. Zorke Cotar-Dolenc daruje Fabio Pečar z družino 50.000 lir za gradnjo novega Kulturnega doma v Lonjerju.
TRŽIČ / ZAKLJUČNI KONCERT BO V NEDELJO V LJUBLJANI
Ttiški koncert Mednarodnega festivala o glasbeni omiki Donava
Nenavaden koncert posvečen etnomuzikološkem delu Madžara Bele Bartoka
PredsinoCnjim je bil zadnji tržiški koncert Mednarodnega festivala o glasbeni omiki Donava, ki ga prireja Občinsko gledališče v Tržiču. Zaključni koncert bo tudi letos v Cankarjevem domu v Ljubljani in sicer v nedeljo, 6. junija.
Pomladni niz koncertov spada med številne izredno zanimive pobude, s katerimi se je gledališče sosednjega ladjedel-niskega mesteca pod vodstvom Carla de In-contrere uvrstilo med najbolj živahne protagoniste deželnega kulturnega življenja. Posvečen je bogati in raznoliki glasbeni omiki dežel, skozi katere teCe Donava. Tretje leto tega glasbenega potovanja po tej mogočni reki, se je začelo tam, kjer se je končalo lansko, in sicer v Haydnovem Hainburgu, le nekaj kilometrov dlje lezi slovaška prestolnica Bratislava, ki hrani dragoceno glasbeno premoženje. Pot se je nato nadaljevala skozi Györ, Sopron, Fertöd, Komorn, Esztergom do Budimpešte in še dalje do Baranje. Glasbenim značilnostim tega področja je posvečena tudi zanimiva in bogata publikacija,
ki vsako leto spremlja to pobudo in po kateri je povzeta objavljena slika.
Niz se je začel 28. aprila s koncertom Haubenstock-Rama-tijevih, Bartokovih in Schoenbergovih skladb v izvedbi Simfoničnega orkestra Slovenske radiotelevizije pod vodstvom Antona Nanuta in pianistke Helene Mercier. Orkester RTV Slovenije je nastopil tudi 19. maja, skupaj z oboistom Pie-trom Borgonovom. Ob tej priložnosti je bila tudi krstna izvedba skladbe, ki jo je György Orban spisal za desetletnico Tržiš-kega občinskega gledališča. Ljubljanski orkester bo igral tudi na sklepnem koncertu v Ljubljani skupaj s slovenskim Consor-tium Musicum in Mladinskim zborom slovenske RTV.
V okviru glasbenega niza so sploh nastopili priznani glasbeniki, kot so denimo pianisti France Clidat, Bruno Canino, Andrea Luc-chesini, Louis Lortie in Helmuth Deutsch, violinist Mauro Lo-quercio, violončelist Mario Brunello, baritonist Andrea Schmidt, in glasbeni ansambli, kot Godalni ansambel iz Budim-
pešte, Komorni orkester iz Padove in Veneta, Jess Trio Wien in Jänosi Ensemble, ki je nastopil predvčerajšnjim skupaj s pianistom Fredom Doše-kom.
To je bil zanimiv in nekoliko nenavaden koncert, saj je bil zlasti posvečen pomembnemu entomuziko-loškemu delu madžarskega skladatelja Bele Bartoka, ki je z izredno spoštljivostjo in ljubeznijo zapisoval ljudske melodije z ozemlja, ki je nekoC spadalo in deloma spada še danes pod Madžarsko. Izvirna ljudska glasba se je neprisiljeno prelivala z Bartokovimi skladbami, ki jo je navdihnila, kot so Mikrokosmos, Za otroke, Romunski plesi, Madžarske kmečke pesmi, Allegro Barbaro, Sonati-na, Duo za dve violini. Jänosi Ensemble odlikuje izredno prefinjena, filološko Cista izvedba ljudskih melodij. Celovitost ljudskega izročila je ponazarjal enako Cist in natančen nastop plesnega para v različnih nošah. Bartokovo et-nomuzikološko delo pa je bilo izčrpno opisano v morda malce preobsežnem veznem besedilu, (vat)
r NATEČAJ / SLOVENSKO KD BARKOVLJE,
V Trstu festival slovenske popevke
Popevka mora biti izvirna
Slov. kulturno društvo Barkovlje, Ul. Cerre-to 12 - Trst - razpisuje natečaj ob
III. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE V TRSTU,
ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93. Odprt je zamejskim Slovencem. Avtorji lahko sodelujejo samo s popevkami, ki niso še bile javno izvedene ali posnete. Glasba in besedilo v slovenščini morata biti izvirni.
Udeleženci natečaja morajo poslati pri-
spevke v treh izvodih z označeno harmonijo, tempom, besedilom pod notami in tri izvode posebej natipkanega besedila.
Organizator si pridržuje pravico za aranžma šestnajstih popevk, ki jih bo strokovna komisija izbrala. Vse bo spremljal orkester festivala. Prve tri bodo nagrajene.
SKD Barkovlje odloča za radijsko in TV snemanje.
Popevke pošljite v priporočenem pismu ali prinesite jih osebno
na naslov: La Calzatu-ra, Ul. Udine 3, 34132 -Trst - najkasneje do 1-septembra 1993.
Prispevki morajo biti anonimni, zato napiši' te na hrbtno stran skladbe geslo. Isto geslo prepišite na ovojnico, v kateri mora biti list z vašimi osebnimi podatki: priimek in iin6> starost, kraj rojstva, bivališče, morebitni vpis v SIAE. Ovojnico zalepite in jo priložite popevki.
Vsak udeleženec natečaja lahko predlaga iy.vaifllna
ZGODOVINA / OB IZIDU KNJIGE TRIESTE IN GUERRA - GLI ANNI 1938-1943
KARNIJA / VSAK MESEC ENA PRIREDITEV
Zanimiv prikaz razmer v Trstu v prvih letih 2. svetovne vojne
Eno Fornazarič
Annamaria Vinci in Massimo Legnano med predstavitvijo knjige (Foto KrižmanCiC/KROMA)
Deželni inštitut za zgodovino odporništva v Furlaniji-Julijski krajini je pred kratkim izdal prvo številko nove serije »zvezkov«, posvečenih krajevni zgodovini osvobodilnega gibanja, ki izhajajo pod okriljem znane revije Qualestoria. Gre za kar zajetno knjigo (536 strani) z naslovom »Trieste in guerra - Gli anni 1938-1943«, v kateri je Annamaria Vinci zbrala in uredila prispevke strokovnjakov, ki so nastopili na mednarodnem seminarju na temo »Trst v drugi svetovni vojni«, ki se je odvijal v našem mestu spomladi leta 1991, ob 50. obletnici izbruha druge svetovne vojne.
Gradivo je razdeljeno na štiri poglavja, ki obravnavajo institucionalne, družbene in gospodarske tematike omenjenega zgodovinskega razdobja ter nekatere memorialistiCne vire. Kljub totalni ali delni nedostopnosti nekaterih virov, tako denimo arhiva tržaške občine in tržaškega državnega arhiva, je avtorjem prispevkov uspelo sestaviti zgovoren prikaz tedanjih razmer na našem območju. Pri tem se mi zdijo zanimive zlasti analize nekaterih doslej ne dovolj raziskanih pojavov iz tedanje dobe. Iredentistični del Trsta je na primer v tistih letih doživel »travmo«, da je sovražnik iz prve svetovne vojne, Nemčija, zdaj postal ne le zaveznik, temveč tudi pravi gospo-
dar, kar je pri nas privedlo tudi do občutnih gospodarskih premikov in neizbežnih interesnih konfliktov (zlasti okrog pristanišča). Objavljeno gradivo podrobno prikazuje postopno prilagajanje vodilnih tržaških krogov novo nastalim razmeram, pa tudi zvijanje in krce oškodovanih segmentov. Nadaljnjo travmo je povzročila izločitev Židov iz gospodarskega in kulturnega življenja, kar se je v Trstu moCno odrazilo zlasti v zavarovalstvu, bančništvu in višjem šolstvu, in to toliko bolj, kot vemo, ker so na tako izpraznjena mesta stopali »Čistokrvni Arijci«, ki so se v večini primerov lahko ponašali le s »fašistično« strokovnostjo. Mladim rodovom na Tržaškem, ki vsega tega niso doživeli in ki jim tudi šola ne nudi zadostnega vpogleda v našo zo-dovinsko preteklost, zato toplo priporočamo meditacijo o tem gradivu, pa tudi nekaterim odraslim ne bi škodovalo, ce bi si ob njem osvežili spomin, ko zbirajo imena za poimenovanje novih tržaških ulic.
Poglavje, ki obravnava družbena vprašanja, obsega med drugim zanimiv prispevek o razvoju in spremembah, ki jih je v letih med obema vojnama doživel tržaški rajon Sv. Jakoba. V ta del predmestja, ki je bilo še v začetku stoletja po narodnosti sestavi pretežno slovensko in po socialni plati pretežno delavsko,
so italijanski meščanski krogi načrtno posegali z namenom, da bi spremenili njegovo Ilce. 2e samo izvrtanje Sandrinel-lijevega predora je stekel v prizadevanju, da bi olajšali to preobrazbo, očitnejši poznejši posegi pa so bili izgradnja cele vrste stanovanjskih blokov zavoda ICAM, odprtje italijanskih ljudskih in drugih šol, sprememba toponomastike in leta 1930 izgradnja »Vatikana», za Sv. Jakob značilnega stanovanjskega kompleksa, v katerega so načrtno vselili 268 družin pretežno malomeščanskega izvora in vsekakor prorežimsko politične usmerjenosti.
Med argumenti, o katerih je govor v poglavju, posvečenem gospodarski politiki, izstopajo predvsem podrobnejši pregled tržaškega in tržiškega
ladjedelstva do prehoda združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) pod okrilje Zavoda za industrijsko obnovo (1937), študija o vlogi in razvoju občinske podporne ustanove ECA ter analiza problemov oskrbovanja tržaškega trga s prehrano in gorivom. Iz poglavja o memorialistiki pa naj omenimo prispevek sodelavke intšitituta Marte Verginelle o nekaterih avtobiografskih delih, ki osvetljujejo iz različnih zornih kotov tedanji boj tukajšnjih Slovencev v obrambo in za ohranitev svoje narodnostne istovetnosti. Pričevanjem, ki so nam jih posredovali D. Sardoč, D. Žerjal, V. Spanger, M. Skrap, A. Sviligoj in L. Čermelj, dodaja avtorica štiri nekoliko manj zahtevne, a vsekakor zanimive pisne vire, izpod peresa
Jožefe Jarc-Lakovic iz Doberdoba, Neže Rejec iz Zgonika ter Justa Grudna in Mita Kobaua iz Križa. Gre za izbor pričevanj preprostih domačinov, ki so se opredelili za tiho odporništvo proti fašističnemu raznarodovanju, ne da bi se vključili v izrazitejše oblike narodnostnega boja.
Z nami Slovenci se ukvarjajo tudi številni drugi prispevki v knjigi, in sicer velja to zlasti za sestavke, ki obravnavajo socialna in verska vprašanja, medtem ko je »Etnična konfrontacija« v večji ali manjši meri prisotna praktično v vseh poglavjih. Na koncu naj dodamo, da se pri Inštitutu že pripravlja drugi zvezek »Trieste in guerra«, in sicer za razdobje od leta 1943 do 1945.
Obujanje ljudskih izročil vrednoti karnijski turizem
Razne prireditve bodo turistično povezali in ovrednotili
Marko Waltritsch
TOLMEC - Karnijo naši ljudje poznajo, ker tja gor zahajajo predvsem v poletnem Času, da bi preživeli nekaj počitniških dni. Marsikdo tudi iz naših krajev, Trsta in Gorice, si je v kaki izmed tolikih vasic te odmaknjene gorate dežele, omislil vikend.
Karnija je usodno povezana z Benečijo. Iz revnih goratih krajev na severovzhodu Italije, ki niso nudili dovolj sredstev za preživljanje, so ljudje odhajali v svet s trebuhom za kruhom. Karnijci so bili predvsem sezonski delavci, nekateri so se ukvarjali tudi s kramarstvom. Odhajali so Cez Alpe v nemške in avstrijske dežele. Marsikdo med njimi je prišel tudi v slovenske kraje na Primorskem ali na Gorenjskem. Med temi tudi Jacopo Gaspari, oCe znanega slovenskega slikarja Maksima Gasparija, ki je sredi prejšnjega stoletja zapustil domačo vas Paularo in šel na Gorenjsko, kjer se je priženil na eno tamkajšnjih kmetij.
V Karniji so se ljudje zadovoljevali z malenkostmi, ki jim je nudila domača gorata zemlja. Do-maCe običaje in navade so izseljenci nosili s seboj. Ohranjali so jih in obnavljali doma, ko so se vraCali, v za delo sposobnih letih samo na počitnice, takrat, ko so se upokojili, pa za vedno. Zaradi tega so hiše v Karniji vse lepo ohranjene.
Zaradi tega je zbiralcu narodnega blaga Gorta-niju takoj po 1. svetovni vojni uspelo najti v vseh vaseh te gorate pokrajine
cel kup predmetov, ki so ljudem sluzili za vsakdanjo rabo. Nekaj tisoč predmetov je dandanes lepo urejenih v narodopisnem muzeju v Tol-mecu, ki je zares vreden ogleda.
Ko obiščemo TolmeC se ne moremo, ne smemo odreci domači hrani. Na najboljši naCin jo pripravijo v dveh gostiščih v TolmeCu in sicer v hotelu Roma ter v restavraciji Cimenti. Ce greš iz TolmeCa proti avstrijski meji potem se boš lahko ustavil v še eni tipični gostilni, in sicer v gostilni Salon v Arti. Dobro
domaCo hrano ti bodo seveda nudili še v marsikateri drugi gostilni.
Tu pa smo že v vrtincu domače tipičnosti. Vsako leto, tretjo nedeljo v avgustu, ti v Salarsu, vasici, ki je le poldrug kilometer od Ravascletta, pripravijo "Fieste tas Gort”. Gre za domaC praznik, v katerem je soudeležena vsa vas. Stare in mlade gospodinje pripravijo domaCe dobrote, takšne, ki bi jih drugače ne dobil. Gostom postrežejo kar v svojih hišah (na sliki) in sicer v vsaki le po z eno jedaCo. Ce se hoCeš naje-
sti boš moral obresti kar precej hiš. Do vasi pa bo iz Ravascletta moral pe5, ker parkirnega prostora ta dan ni mogoCe dobiti-Ta "Fieste tas Gort” P le ena izmed prireditev-ki jih podpira tudi Agen cija za turistično proino cijo Karnije. Turistom lZ naše dežele, a ne le tem. priporočajo po eno prhe ditev na mesec. Skrbn° so jih izbrali med števi nimi, ki jih prirejajo domačini. V maju so v Zu-gliu imeli cerkveno pri reditev "poljuba treh križev”. V drugi polovim junija turiste vabijo, da gredo v planine, kjer se zbira živina na paši-
juliju je v najstarejšem
mestnem predelu Tm meCa "Sagra dal Borgst , nekaj podobnega je v septembru tudi v Pa^ zi. Med ostalimi priredi vami bi radi tu omeni i decembrsko v Sutriu m
□cine,
ah ter delav-avijo doma dice, Gre za t izbor. Fe-
jledar so da-iaurisu, kjer
običaje.
Vse te doslej med se boj nepovezane in sam0 stojne prireditve bodo turistično sedaj ovredno tili in jih med seboj P° vezali. Turistična ust®. nova je pri videms 1 Ljudski banki dobi a sponzorstvo, da bi te pn reditve reklamizirala, prl raziskovalcih ljudskega
izročila pa znanstveno oporo za ovrednoten)
teh starih običajev.
VOLITVE / KAKO BOMO GLASOVALI 6. JUNIJA
VOLITVE / KANDIDATKA PSI ALENKA FLOREN1N
NOVICE
Visla novosti in pasti novih volilnih sistemov
Razlike v načinu glasovanja za deželo, pokrajino, občine
Marko Marinčič
0 nedeljskih upravnih
0	h t vah, na katerih bo-° na Goriškem poklica-b ua obnovimo deželni 11 Pokrajinski svet in v ^.aterih krajih tudi
cinske svete, smo na raneh Primorskega Sevnika že obširno po-
ocali. prav pa jei vo.
1	ce seznanimo ne le s Pr°grami in stališči zlasti
ovenskih kandidatov a raznih listah temveč a opozorimo tudi na akatere cisto tehnične nacilnosti letošnjih voli-6y- Molitve bodo namreč °krat potekale nekoliko ^ ugace kot doslej: volit-. deželni svet ureja i. at nov deželni zakon, sicer ohranja proporC-1 sistem, uvaja pa rieka-ere omejitve glede prefe-ranc in ti. praga za izvoli-ev svetovalcev. Se večje novosti za pokrajinske jri občinske volitve, kjer °nio tokrat prvič nepo-sredno glasovali za župa-r16 °z. predsednika pok-ajine. Preden pobliže Pogledamo te glavne no-vosti pa naj volilce opo-?0rdn°, da bomo tokrat ahko glasovali samo en an, v nedeljo od 7. do 2- ure, volilne komisije Pa naj bi že takoj zatem Zacele s preštevanjem gissov.
deželni svet
Za volilca bo glavna Novost letošnjih volitev Možnost oddaje ene sa-1116 preference. Preferen-c° oddamo tako, da ob
izbranem znaku. stranke pripišemo priimek kandidata. Posebej gre opozoriti, da je treba v celoti izpisati priimek kandidata in da ni dovolj samo zaporedna številka, s katero je označen. Ta novost v primerjavi s prejšnjimi volitvami je stopila v veljavo že na lanskih volitvah za poslansko zbornico po referendumu o uvedbi ene same preference, deželni zakon pa jo je uvedel tudi za deželne volitve. Najbrž je odveC opozoriti volivce, ki želijo podpreti slovenske kandidate na posameznih listah, na pomen oddaje preferenc, ki so kadidatu neobhodno potrebne, da se uveljavi.
POKRAJINSKI SVET
Tu so novosti večje, saj bodo volilci poleg stranke izbirali tudi novega predsednika pokrajinske uprave in to po vsej verjetnosti z dvema volilnima krogoma. Na glasovnici bomo 6. junija kot doslej našli znake posameznih strank, desno od znaka bo že natisnjeno ime kandidata v tistem okrožju (tako kot doslej) levo od znaka pa bo (in to je novost) natisnjeno tudi ime kandidata, ki ga stranka predlaga za predsednika pokrajine. Dovolj bo, da volilec prečrta znak stranke (Ce
želi, vendar je to odveC, lahko tudi ime kandidata) in bo glas veljaven tako za stranko (in kandidata v doticnem okrožju) kot za predsedniškega kandidata. Poudariti gre, da ni mogoCe glasovati za eno stanko in predsedniškega kandidata druge. Na razliko od občinskih volitev namreč prevladuje tolmačenje zakona, da je na pokrajinskih volitvah glas za stranko neločljivo vezan na glas za predsednika.
Po vsej verjetnosti bomo na volišča spet poklicani tudi 20. junija, da bi v balotaži izbirali med predsedniškima kandidatoma, ki sta prejela največ glasov. Drugi krog, ki bi odpadel samo v primeru, da bi en kandidat v prvem krogu sam prejel veC kot polovico glasov, bo tudi odločal o porazdelitvi sedežev posameznim listam, saj bo koalicija, ki bo podprla novega predsednika dobila 60-odstotkov, ostale liste pa 40-odstotkov vseh mandatov.
OBČINSKI SVETI
Tu se novosti novega volilnega sistema spet nekoliko razlikujejo od prejšnjih, kar utegne povzročiti nemalo težav volilcem v štirih občinah na Goriškem (Tržič, Ronke, Vileš in Romans),
ki bodo prejeli 6. junija po tri glasovnice in bodo z vsako glasovali z nekoliko drugačnimi pravili.
V občini Tržič, ki šteje veC kot 15 tisoč prebivalcev, bodo volilci lahko izbirali župana in stranko. V primerjavi s pokrajinskimi volitvami je tu pomembna razlika: možno je oddati loCena (ti. navzkrižna) glasova, na primer stranki A in kandidatu za župana, ki ga predlaga stranka B. Poleg tega lahko volilec ob glasu za stranko izbere tudi enega od kandidatov za občinski svet (za pokrajino je ime kandidata, kot smo videli, že natisnjeno na glasovnici), tako da pripiše njegov priimek. V ostalem so pravila podobna onim za pokrajino vključno z balotažo med prvima županskima kandidatoma v morebitnem drugem krogu.
Za ostale tri občine, ki štejejo manj kot 15 tisoč prebivalcev, velja večinski sistem. Volilci bodo lahko izbirali med listami in s tem avtomatično podprli kandidata za župana, ki ga predlaga posamezna lista. K izbranemu simbolu lahko pripišejo preferenco samo enemu od kandidatov za občinski svet, tako da izpišejo njegov priimek. Balotaža ni predvidena: zmaga lista, ki bo prejela relativno večino glasov.
Spet ovrednotiti socialistične ideale
\/ volilnem programu pozornost kulturi, mladim, gospodarstvu, preseganju meje
Na listi PSI za pokrajinski svet kandidira kot neodvisna univerzitetna študentka Alenka Florenin. Nastopa v okrožju Zagraj, ki obsega tudi občini Sovodnje in Doberdob. Gre za njeno prvo tovrstno preizkušnjo. S kakšnimi občutki in zavestjo se je zanjo odločila?
»Prvič ker menim, da politika potrebuje mlade ljudi, ki ji edino lahko pomagajo iz stanja, v katerem se je znašla, zato da bo spet v službi Človeka in civilne družbe. Verjamem v ideale, ki so v osnovi socialistične stranke in ki jih moramo, mimo trenutnih zablod in težav, spet ovrednotiti.«
Kakšno vlogo si zamišljate za slovensko narodnostno skupnost na Goriškem in za Pokrajino kot institucijo, za preseganje meje?
»Da se državna meja še kako občuti na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih je povsem jasno, Čeprav včasih govorimo drugaCe. Menim, da je treba na tem področju zapoCeti drugačno politiko, ki pa ne sme biti vsiljena z vrha. Izogibati se moramo zgolj formalnemu, zunanjemu aspektu. Sodelovanje mora postati trajno in nekaj povsem naravnega. ZaCe-ti je treba z baze. Ugotavljam, da bi slovenska narodnostna skupnost pri tem lahko imela po-
membno vlogo. Doslej smo v glavnem stali ob strani, morda tudi odrinjeni. S tako pasivno vlogo se ne smemo zadovoljiti. Pa naj si gre za sodelovanje na gospodarskem, kulturnem, športnem ali drugih področjih.«
2e nekaj let ste aktivna soustvarjalka na področju ljubiteljske kulture. Katero je najbolj aktualno vprašanje ta Cas?
»Prvo, moramo storiti vse, da se zagotovijo denarna sredstva za slovensko manjšino tudi v prihodnje. Na področje ljubiteljske kulture moramo vezati še veC mladih, ki pa bodo prišli zraven, Ce bodo motivirani in tu bi opozorila na potrebo po raznih novih iniciativah. Gasi so paC taki, da
moramo preseči dosedanji nivo in stremeti k kvaliteti. Z drugo besedo, poleg spontanosti tudi kakovost. Pokrajina bi pri tem lahko veliko pomagala.«
Kako gledate na vse glasnejše težnje po volilnem nastopanju manjšine pod zastavo ene same stranke ali gibanja?
»Mislim, da so take težnje nerealne, ker ne upoštevajo dejanskega stanja in hotenja ljudi. Furlanija - Julijska krajina ni Gornje Poadižje ali Dolina Aoste. Razmerja med večino in manjšino so tu pri nas obrnjena. Da bi se vsi združili pod eno zastavo dvomim, lahko pa bi se dogovorili o skupni strategiji, kar pa ni lahko, ker bi se morala vsaka skupina odpovedati ozkim interesom. Zal bolehajo tudi manjšinske stranke za isto boleznijo, ki je napadla vsedržavne. Dosti je besed, malo dialoga, še manj pa rezultatov. Kako te stvari potekajo v praksi, lahko ugotavljamo prav zadnje tedne. Menim tudi, da ne smemo pozabiti, da smo življenjsko vezani na določeno okolje, da smo vanj vraščeni, Čeprav ohranjamo in želimo ohraniti jezik, kulturo izročilo. Postavljati okope pod zastavo narodnosti in preštevanja ne more biti, po mojem, perspektivno.”
Posvet zogdovinarjev na temo 18. stoletje v alpskem prostoru
Danes bo v Gorici v prostorih Trgovinske zbornice v ulici Crispi 10 mednarodno srečanje zgodovinarjev na temo: “Osemnajsto stoletje v alpskem prostoru: kultura in družba”. Seminar, ki se bo pričel ob 17.30, prireja Institut za kulturna srednjeevropska srečanja v sodelovanju z Institutom za družbeno in religiozno zgodovino in Trgovinsko zbornico. Povod za študijsko srečanje je bilo restavriranje dvajsetih knjig, v katere so zajeti vsi pastoralni obiski prvega goriškega nadškofa Carla Michaela Attemsa (1752-1774). Goriška nadškofija je v osemnajstem stoletju zavzemala ogromno zemljepisno področje, od Koroške do vsega sedanjega slovenskega ozemlja, trbiškega področja, Gortine d’Ampezzo in skorajda celotne furlanske nižine. O tedanjem Času bodo na srečanju govorili Daniele Menozzi s tržaške univerze, Manuela lentile in Alessandra Martina iz Gorice, Franz Tropper iz koroškega arhiva v Celovcu in zgodovinar Franc Kralj iz gimnazije v Vipavi, ki je specialist za zgodovino Cerkve na Slovenskem.
Gorica kinema: Srce pozimi
Iz tehničnih razlogov nocoj filmski cikel Gorica kinema ne bo predstavil napovedanega filma “Klavir”, temveč film “Srce pozimi” francoskega režiserja Claudeja Sauteta. Predvajali ga bodo ob 20.45 v kinu Vittoria. Stephane in Maxime sta “prijatelja” že od otroških let. Njuno življenje spremeni prihod mlade violinistke Camille. Maxime in Camille se ljubita, vendar Stephane tega noCe sprejeti. Spusti se v nevarno igro in pritegne Camillino pozornost. Sedaj ne more veC prisegati: ne ljubim te. Režiser Claude Sautet se je rodil v Parizu leta 1924. Študiral je umetnost in se zanimal za scenografijo in montažo. VeC let je bil asistent režije. Njegov prvi celovečerec je Bonjour sourire (1955). Snemal je tudi VroCi asfalt, Življenske prigode, Max in železninarji.
Štipendija za zdravnike za izpopolnjevanje v onkologiji
Goriška KZE je razpisala štipendijo za zdravnike za izpopolnjevanje na področju onkologije. Gre za štipendijo iz sklada Valentine Pensiero. Za dodelitev štipendije (v znesku 8 milijonov lir), lahko zaprosijo zdravniki z diplomo s področja medicine in kirurgije, ki so v diplomski tezi obravnavali eno od področij onkologije. Zahteva se italijansko državljanstvo, starost do največ 28 let. Prosilci ne smejo biti v delovnem razmerju z goriško KZE, obvezati pa se morajo, da bodo za najmanj štiri mesece na razpolago oddelkoma za onkologijo v okviru goriške KZE. Rok za predložitev prošenj poteCe 30. julija letos.
VOLILNA KRONIKA
DSU apel za Lavrenčiča, Devetakova o “novih obrazih“
Slovenska komponenta DSL je v podporo kandidatu n Marja Lavrenčiča izdala sledeči poziv:»Marjo La yrencic je edini slovenski kandidat za deželni svet m Goriškem, ki ima realne možnosti za izvohtev. La
. ueiu, ki ga je koi pnpauniK siovensKe manjsmi ^ doberdobski župan opravil v skoraj dvajsetletn upraviteljski izkušnji. Zaupaj mu svoj glas! « Kandidatka DSL za pokrajinski svet Aleksandra De Vetak se je na shodih v MartinšCini in ZdravšCinal ^uhvahla volilcem za podporo v dveh mandatih ir jzrekla upanje, da ji bo ta podpora potrjena, da b lahko nadaljevala z delom. Polemizirala je s stranka uty ki ponujajo “nove obraze”, za katerimi pa se skri Vajo stare metode. Bolj kot novi so potrebni Cist °brazi, ki naj zagotovijo, da ne bo zavrženo vse, ka 80 dobrega naredili številni pošteni ljudje.
Kandidati SSk v Podgori za glas slovenski stranki
Ns srečanju SSk v Podgori so nastopih David Grino Vero, Janez Povše in Mirko Špacapan. Grinovero ji
Masni Rmicol rrlacrvtrarna va	roneVn clmrvninct it
po-
a	v_ici jo	ici oniiid öig» vcnar^d onemiva, v oao
Ko narodnost pridobiva na pomenu. O tem jasi POCa izid vohtev v Val d’Aosti, kjer je manjšina oki Pha svojo vlogo. Povše je opozoril, da je prihodne Judi naše manjšine v organiziranju okrog in v narod v tem smislu SSk gleda naprej, ko bo lahko smerr ca za novo organiziranje Slovencev v Italiji. Spac P® je poudaril, da je važno biti zastopan v uprava zato je pozval vse, da s polno odgovornostjo gl slijejo za predlagane kandidate oz. nosilce list.
Srečanje PSI v Sovodnjah
ESI bo danes na županstvu v Sovodnjah (ob 20.3
j	l iuiemn. oiuvensKi suciansu pn lem pi
r^ju)0. da niso drugorazredni Slovenci, kot nekat trdijo:»Smo, tako ali še veC kot drugi, zagovom Uase stvarnosti. Zato ne bomo dovolili, da nas ne' ®n, na račun kakšnega glasa, meCejo na smetišče sterele politike. Ce tudi sami imamo zaradi nekate zgresenih potez PSI okostnjak v omari, isto velja ostale, ki na žalost preradi odpirajo vrata naše oma svoja pa pustijo oportunistično zaprta.«
SKP o možnostih za izvolitev
SKP poziva slovenske volivce, ki jim je skrb temijšinsko problematiko nujno povezana s prizai Vajem za družbeni napredek, da 6. junija oddajo s' sias Stranki komunistične prenove in še posebej s genskim kandidatom Ediju in Stanku Maligoju, \ mi Braini in Viljemu Gergoletu. SKP pripominja,
SO trni tim rlo	„1 ---1^ 1,-M;	TACI
—pitjuviuevaii sievim glasov, ki jui i ežna. To velja še v večji meri za DSL, ki ne računati na glasove bivše KPI.
Zeleni v Doberdobu in na Vrhu
Kandidata Zelenih Renato Fiorelli in Milan Deveta! pJv eS. °k -18, ™ govorila v Doberdobu (pred gos eriolja) in ob 21. uri na Vrhu pred gostilno Pri love
KRMIN / SEJA OBČINSKEGA SVETA
ŠTANDREŽ / POGREB
Krminska občina drsi proti neizbežni krizi
Opozicija se pripravlja na množičen odstop
Ganljivo slovo od Antona Nanuta
No zadnji poti so go pospremili prijatelji in sodelavci od vsepovsod
Kriza, v kateri se je znašla krminska občinska uprava, se zaostruje. Ze pred meseci je bilo slišati o razpustu občinskega sveta. Zdaj je to vprašanje zelo jasno postavil predstavnik liste Uniti per Cormons Leo-poldo de Gironcoli. Na torkovi seji občinskega sveta je namreč napovedal, da začenja akcijo za kolektivni odstop devetih elanov manjšine, ki naj bi se ji pridružil še kdo od večine. Tako bi prišlo do razpusta občinskega sveta in sklica predčasnih volitev. Z enajstimi glasovi (od skupnega števila dvajsetih) je namreč zelo težko upravljati. Stanje otežujejo številni spori, težnje po protagonizmu. Vse skupaj pa se odraža
v skoraj popolni imobil-nosti, ki traja že mesece.
Vsa ta problematika je prišla na dan tudi na torkovi seji, ki jo je vodil podžupan Biagi v odsotnosti obolelega Ambrosia. Nanj so letele številne kritike tako iz vrst večinske KD kakor opozicije. Zelo oster je bil predstavnik KD Stec-china, ki ni prejel na zadnji seji zahtevanih pojasnil. Največ Časa pa so v začetku seje, potem ko je občinski svet soglasno odobril osnutek dokumenta z obsodbo atentatov v Rimu in Firencah, namenili politični (ne) korektnosti predsedujočega, ki v dnevni red ni uvrstil razprave o mejnem prehodu Plešivo. Na zadnji seji, pred dvema
mesecema, se je namreč o tem vprašanju razvila vroCa razprava zaradi izjav, ki jih je v tisku dal podžupan Biagi, ko je izrekel hude obtožbe na račun slovenske skupnosti v občini.
Zaradi vsebine obtožb in odmeva, ki ga je zadeva povzročila, bi bilo nujno, da se razpravo nadaljuje in zaključi, so ugotavljali predstavniki liste Uniti per Cormons. ”Ker je podžupan zadnjic napovedal, da razpolaga z dokumenti, bi bilo korektno, da jih danes pokaže, seveda Ce jih ima”, je zahtevala opozicija. O vprašanju bodo razpravljali na prihodnji seji, ker Zeli razpravi prisostvovati župan Ambrosio, se je nerodno izmazal Biagi.
EKSPLOZIJA V GRADIŠČU / V OBRAČUNU SEDAJ SMRTNA 2RTEV
Sergio Vogrig podlegel težkim opeklinam
Kljub zdravljenju v specializiranem oddelku bolnice v Padovi zanj ni bilo več pomoči
V bolnišnici v Padovi je v torek zvečer umrl za posledicami hudih opeklin 43-letni Sergio Vogrigj, žrtev silovite sobotne eksplozije plina v Gradišču. Vogrič se je hudo poškodoval v nezgodi, ki se je pripetila v njegovem stanovanju v GradišCu v ulici Cividale 19 v noči s petka na soboto. Kot smo poročali, se je Vogrig najbrž v snu zavedel, da mora nekje uhajati plin in je zato podzavestno prižgal luC, kar pa je bilo zanj usodno. V siloviti eksploziji pline, ki je že
bil nasicil stanovanjske prostore, je bila še ena oseba ranjena, dve stanovanji popolnoma uničeni in drugih dvanajst poškodovanih.
Reševalci so takoj ugotovili, da je stanje Sergia Vogriga izredno hudo. Najprej so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili opekline prve, druge in tretje stopnje po veC kot polovici telesa. Zaradi tega so odredili premestitev s helikopterjem v specializirano bolnišnico za hude opekline v Padovo, kjer je bil ves trud zdrav-
niškega osebja zaman. Ponesrečenec je predsi-noci umrl zaradi komplikacij, ki so nastale na dihalnem sistemu.
Sergio Vogrig, ki je izhajal iz slovenske goriške družine, je bil po poklicu profesor telesne vzgoje in je dolga leta preživel v Rimu. Živel je locen od žene, s katero sta imela hčerko. Prav v letošnjem šolskem letu pa je dobil šolsko mesto v Trstu in je zato kupil stanovanje v GradišCu, kjer je v soboto prišlo do tragične eksplozije, ki je bila zanj usodna.
Množično in ganjeno so se domačini in Stan-dreža, Goričani, družbeni in politični predstavniki, gospodarstveniki od vsepovsod vCeraj poslovili od Antona Nanuta, ki go ga pokopali na domačem štandreškem pokopališču. Ob verskem obredu župnika Žorža, petju zborov Standrež in Oton Župančič in poslovilnih besedah Marije Ferletic ter Hadrijana Corsija, podpredsednika SGZ, ki ga je pokojni Anton Nanut soustanovil in uspešno vodil vsa ta leta, se je vsakdo zamislil ob prerani izgubi človeka, ki je z zgledom in trdim delom veliko prispeval k uveljavljanju Slovencev v goriškem prostoru. Tudi zaradi tega ga je toliko ljudi pospremilo na zadnji poti in se mu zahvalilo za vse, kar je naredil v plodnem življenju.
SLOVENSKA SKUPNOST GORICA
prireja srečanje z deželnimi in pokrajinskimi kandidati
v Doberdobu
in sicer ob 20.30
»Pri Cirili«
Objavo naročila S$k-GO
KINO
GORICA
VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »Srce pozimi«.
CORSO 18.15-20.15-22.15 »La scorta«.
VERDI 20.00-22.00 »Un giorno d’ordinaria follia«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
TRŽIČ
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Orgie camali di una ereditiera». Prepovedan mladini pod 18. letom.
[3 OBVESTILA
SPD GORICA sporoča, da avtobusnega izleta v nedeljo, 6. t.m., v Cerkno ne bo zaradi prenizkega števila prijav. Izletniki se bodo v Cerkno zato odpeljali z avtomobili. Odhod ob 8.30 s parkirišča pri RdeCi hiši.
SEKCIJA SG-SRG pri SZ DOM vabi v “Cirkus” jutri ob 20.30 in v soboto, 5. junija, ob 10.30 v telovadnici Kulturnega doma Gorica. Nastopajo mažo-retke OS IX. korpusa iz Nove Gorice, telovadci športne šolske skupine Solkan ter elani in Članice sekcije SG-SRG Dom.
POLETNO SREDISCE bo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 21. junija do 10. julija (vsak teden od ponedeljka do petka). Vpisovanje v uradu dijaškega doma od 12. do 15. ure do 11. junija.
AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letnici ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Fei-gel ter pri elanih.
KD OTON ZUPANČIČ
»VRŽOT’93«
Standrež, dom »A. Budala«
PETEK, 4. junija 1993 ob 20.30 - Briškola z bogatimi nagradami
ČETRTEK, 10. junija 1993 ob 19.00-Odprtje kioskov Ples z »STUDIO D.J.«
PETEK, 11. junija 1993 ob 19.00 - Odprtje kjoskov ob 20.00 - Ples z ansamblom »FANTASMI«
ob 20.30 - Briškola z bogatimi nagradami
SOBOTA, 12. junija 1993 ob 19.00 - Odprtje kioskov ob 20.00 - Ples z ansamblom »NOVI LAPOSI«
NEDELJA, 13. junija 1993 ob 18.00 - Kulturni spored »NASTOP PEVSKIH ZBOROV«
ob 20.00 - Ples z ansamblom »NOVI LAPOSI«
ki PRIREDITVE
V GORIŠKI KNJIŽNia F. BEVKA V NOVI GORICI, Ul. Gradnikove brigade 25, bo danes ob 19. uri 1. knjižnični večer. Pogovarjali se bodo o delovanju knjižnice, o razvojnih možnostih o kulturni politiki.
^ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don
Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Silvia Cargnel iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Roka in na glavno pokopališče.
Četrtek, 3. junija 1993
SVET
NOVICE
FINSKA / KONFERENCA SVETA EVROPE O REFORMAH V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI
Možen sporazum poljskih sredinskih strank
VARŠAVA - Nekdanji poljski ministrski predsednik in sedanji minister za odnose z Evropsko skupnostjo Krzystof Bielecki je izjavil, da bodo sredinske parlamentarne stranke verjetno sklenile pogodbo o nenapadanju v predvolilni kampanji. Predčasne parlamentarne volitve na Poljskem bodo po odloku predsednika Lecha Wa-lensa 12. septembra. Predsednik se je za predčasne volitve odločil potem, ko je parlament prejšnji teden izrekel nezaupnico vladi premierke Hanne Suchocke. Bielecki je tudi izjavil, da je verjetno, da bo šest sredinskih strank po volitvah sklenilo koalicijsko pogodbo o oblikovanju nove poljske vlade. »Prepričan sem, da bodo volilci podprli reformsko usmerjene stranke, zato je nujno, da sodelujemo, Ce seveda želimo ohraniti kontinuiteto preobrazbe poljskega gospodarstva in približevanja naše države evropskim integracijam,« je še povedal Bielecki. (Reuter)
Rojalisti po vsej verjetnosti zmagovalci
PHNOM PENH - Po zadnjih informacijah so uslužbenci mirovnih sil OZN, ki so nadzorovali izvedbo parlamentarnih volitev v Kambodži, prešteli že veC kot 80 odstotkov vseh volilnih lističev. Uradni predstavnik OZN je povedal, da je trenutno v premoči rojalistična stranka Fun-cinpec, ki jo vodi princ Norodom Ranariddh, sin prestolonaslednika Norodoma Sihanuka. Na drugem mestu je provietnamska Kamboška ljudska stranka, ki je že zagrozila, da tudi v primeru zmage rojalistov ne bo sestopila z oblasti, saj naj bi jo, sodec po začasnih volilnih rezultatih, podpiral velik del volilcev. Nekaj mest v parlamentu pa bodo zasedli tudi predstavniki Budistične liberalnodemokratske stranke ter desničarske stranke Molinaka. Predstavniki Združenih držav Amerike, Avstralije in Tajske so poudarili, da so volitve potekale mimo in da v volilnem postopku ni bilo večjih nepravilnosti. (Reuter)
Zahod ne pomaga dovolj
Konference se je udeležilo več kot dvesto parlamentarcev iz štiridesetih držav, poleg njih pa tudi številni ministri in predstavniki mednarodnih organizacij
»Ob padcu ideoloških prepadov smo na obeh straneh nekdanje železne zavese resnično upali, da smo del privilegirane generacije v evropski zgodovini, ki je našla formulo rešitve večnih problemov, ki so povzročali spore med evropskimi narodi in uničevali šibkejše kulture v Evropi in koloniziranem svetu. Danes spoznavamo, da formula ni izpolnila pričakovanj.« Z besedami slovenskega ministrskega predsednika Janeza Drnovška ob začetku mednarodne konference o gospodarskih reformah v državah srednje in vzhodne Evrope so se zanesljivo strinjali številni udeleženci konference. Štiri leta po padcu berlinskega zidu deli vzhodni in zahodni del celine drugačna, manj vidna nevidna Črta, zaradi katere na eni strani zapirajo oCi, na drugi pa obtožujejo, da ne dobijo dovolj pomoči.
Ob najhujšem problemu današnje Evrope, vojnah na ozemlju nekdanje Jugoslavije, se Zahod obnaša enako kot Neville Chamberlain, ki je Hitlerjev napad na Češkoslovaško leta 1938 komentiral z besedami: »To je spopad dveh daljnih dežel, o katerih ne vemo ničesar.« A ne le Balkan, tudi vzhodna Evropa se mora znajti predvsem sama, pa Čeprav se je za zdaj srečno izognila balkanskemu divjanju
Barbara Kramžar * v
nacionalizma in doživela celo miroljuben razhod dveh držav, Češke in Slovaške. Evropska banka za obnovo in razvoj, ki naj bi
v vzhodne države pripeljala finančnike, investitorje in svetlejše napovedi za prihodnost, je bila do zdaj predvsem zasebni fevd svojega predsednika, ki ne more pokazati veliko uspehov. Evropske države, na primer Francija, so sposobne za svoje državno podpirane kmete in za tako eksotične proizvode, kot je na primer oljna repica, tvegati celo spopad z vsem svetom. Kaj šele, da bi odpirale svoje trge edinim proizvodom, ki jih vzhod lahko ponudi v zameno za nujno potrebno trdno valuto, tekstilnim, jeklarskim in kmetijskim izdelkom.
Vzhodne države se morajo same spopadati tudi z načrti privatizacije, ki grozijo - kot na primer na Češkem -, da bodo namesto uspešnega gospodarskega sistema ustvarili tenek sloj privilegiranih novih kapitalistov in moCne banCne lobije. Kljub temu na vzhodu ne dobijo dovolj niti zahodne strokovne pomoCi. Celo Madžarski, ki je ljubljenka zahodnih politikov in kapitalistov, se vztrajno odmika dolgo napovedani trenutek, ko naj bi dosegla dno in se
končno zaCela vzpenjati k uspehu. Kaj šele državam, kot je Slovenija, ki se je tuji investitorji izogibajo zaradi bližine vojne in neurejene domače zakonodaje, ali Litva, ki ima dovolj samo vladnih gospodarskih napak.
Zahodni Evropejci se izgovarjajo, da se prepad med revnimi in bogatimi poglablja v sami Evropski skupnosti, zato gre vsa pomoč proti Sredozemlju. Nekateri pa se zavedajo »vzhodne nevarnosti«: »-Vsi smo v istem Čolnu in moramo skupaj doseči obalo. Ce nam bo spodletelo, bomo skupaj propadli,« je na helsinški konferenci o gospodarskih reformah v srednji in vzhodni Evropi izjavil Uwe Holtz, predsednik odbora za gospodarska vprašanja in razvoj v parlamentarni skupščini Sveta Evrope.
Zal strasburška ustanova, ki jo predstavlja gospod Holtz, ne more odločati o gospodarskih vprašanjih. Za to je odgovorna Evropska skupnost, ki jo v tem trenutku preveC pretresajo težave maastrichtske stopnice združevanja, da bi se lahko posvetila vzhodnim bratrancem. Toda tudi glasovi s takšne konference, kakršno je Svet Evrope organiziral v Helsinkih, so boljše kot nie. Navsezadnje tudi drži, da morajo vzhodne države najpomembnejše delo opraviti same.
»»Slovenija bo prva med vzhodnimi državami zaključila prehodno obdobje«
HELSINKI - Slovenski ministrski predsednik Janez Drnovšek se je v finski prestolnici udeležil tridnevne konference pod pokroviteljstvom Sveta Evrope o napredku gospodarskih reform v srednji in vzhodni Evropi. Na njej sodeluje blizu 200 parlamentarcev iz 40 držav, ministri iz vzhodnoevropskih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij, kot so Evropska skupnost, Efta, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropska banka za obnovo in razvoj (-EBRD), Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Mednarodna organizacija dela. »Ce se zazremo v obdobje zadnjih petih let, vidimo, da začetni optimizem ni bil najbolj upravičen,« je povedal slo-
venski premier, ki je bil prvi govornik za gostiteljem, finskim predsednikom vlade. Ponekod, na primer na Balkanu, so se stare evropske izkušnje žal potrdile na najslabši možni način. »Kljub temu pa smo danes priče nastajanju demokratičnih ustanov v številnih državah, boljšemu varovanju človekovih pravic in rojevanju tržnih gospodarstev,« je povedal Janez Drnovšek, ki je v Helsinkih predstavil Slovenijo kot »zanimiv primer drugim državam v prehodnem obdobju«. »Kljub zamudi pri lastninjenju bo Slovenija najverjetneje med prvimi srednje in vzhodnoevropskimi državami, ki bo prehodno obdobje uspešno zaključila,« je prepričan slovenski ministrski predsednik. (STA)
FRANCOSKO-NEMŠKO VRHUNSKO SREČANJE
GVATEMALA / VRAČANJE NA STARA POTA - PREDSEDNIK SE JE ZATEKEL V SALVADOjl
Pretres nesporazumov med Parizom in Bonnom
Mitterrand in Kohl o različnih pogledih na evropska vprašanja
Mitterrand in Kohl sta govorila tudi o BiH (Telefoto: AR)
BEAUNE - Najpomembnejši državi evropskega združevanja, ki že štiri desetletja igrata vlogo motorja težavnega izgrajevanja Stare celine, sta v francoskem mestecu Beaune spet enkrat izmenjali svoje poglede na evropska vprašanja. Srečanja z nemškim kanclerjem Kohlom sta se na francoski strani prvič skupaj udeležila konservativni premier Balladur in socialistični predsednik Mitterrand - morda zato, da bi bila močnejša pred pritiski nemške politike, ki ni zadovoljna z marsičem v evropski politiki.
Pri najpomembnejšem evropskem varnostnem vprašanju, balkanski vojni, Bonn zameri Parizu zavzemanje za varnostna območja. Za Nemce so to navadni rezervati za Muslimane, »moralna katastrofe« in uzakonitev srbskih
vojaških uspehov, zato na washingtonskem srečanju o varnostnih območjih sploh niso sodelovali. Zato pa sta obe državi soglasno pozdravili odločitev Belgije, da bo z vojaki in sredstvi sodelovala v načrtovani evropski vojski, in okrcali veliko Britanijo, ki »zaradi enega ali dveh gentlemanov in seveda nekaj ladies« še ni ratificirala maastrichtske pogodbe, pa čeprav tu tudi Nemčija nima čiste vesti, saj Čaka na presojo ustavnega sodišča o pogodbi. Po drugi strani pa ima Francija marsikaj za bregom pri svetovnem trgovinskem odpiranju, a je za uspešni nemško-francoski vrh kljub temu izrazila upanje, da bodo najpomembnejše države sveta do konca leta podpisale urugvajski sporazum o liberalizaciji svetovne trgovine. (Reuter)
Po udom še en udar
Vojska, kije prejšnji teden podprla izvoljenega predsednika, ko je odpravil ustavne svoboščine, je Serranu obrnila hrbet in ga odstavila
Veselje po odstopu predsednika Serrana (Telefoto: AP)
CIUDAD DE GUATEMALA - »Vojska je prevzela zgodovinsko odgovornost in izpolnila ukaz ustavnega sodišča,« je fraza, ki so jo v Srednji Ameriki slišali že nickolikokrat, ko se je zgodil državni udar in je prejšnjo vojaško ali civilno diktaturo zamenjala nova, ki bo kradla in bogatela do naslednjega udara. V Gvatemali je obrabljeno vojaško frazo v sredo ponoči po evropskem Času ponovil general Jose Garcia Samayoa, ko je odstavil pred dvema letoma izvoljenega predsednika Jorge-ja Serrana, ga obtožil desničarstva in sle po oblasti.
Vojska je v Gvatemali vladala od udara proti zmerno levičarskemu predsedniku Arbenzu leta 1954 do leta 1986 (v tem Času gverilske vojne je bilo
Rafael H. Menjtvar jr.
ubitih 120.000 ljudi), ko je Washington prevzel pobudo v vsej Srednji Ameriki in zahteval volitve in »spoštovanje Človekovih pravic«. Prejšnji teden so generali vsaj navidez podprli Serranov poskus uvedbe diktature oziroma je morda predsednik celo v imenu generalov odpravil parlament in napovedal, da bo moral sam, s predsedniškimi ukazi počistiti s korupcijo in preprodajo mamil. Podjetja se je očitno lotil z napačne strani, saj so mu Američani takoj zamrznili 17 milijonov dolarjev obljubljene pomoCi, pritiskom pa se je pridružila tudi Evropska skupnost. Serrano je po tihem udaru verjetno skušal generale
pretentati in se sam p°^a stiti dobičkov od skrivnega prometa z mamili, ki F Cez Gvatemalo in Mehiko prevažajo v ZDA, morda pa se je vojska že v soboto premislila zato, ker se je hotela pri delitvi kolaC0 znebiti Serrana. Na slednje navaja dejstvo, da so vojaki za Serranovega naslednika predlagali 80-letnega pra vnika Artura Herbruger)0’ ki nima nobene politične moči.	,
Gvatemalci že od torka ponoči protestirajo in za htevajo civilno vlado, odločilna za razplet do godkov pa utegne bi 1 skupščina Organizacije
ameriških držav, ki napo veduje odpoklic veleposia nikov in zamrznitev g° spodarskih odnosov, do kler v Gvatemali ne bodo vladali izvoljeni civilisti.
NEMČIJA / DEMONSTRACIJE
Od Kohla zahtevajo, naj se udeleži žalne slovesnosti
BONN - Politikom iz vrst opozicijskih strank, ki pritiskajo na nemško vodstvo, naj Turkom, ki v Nemčiji živijo že več kot 20 let, dajo možnost dvojnega državljanstva, so se pridružili tudi nekateri iz Kohlove CDU. Prav tako se na kanclerja vrstijo pritiski, naj se udeleži današnje žalne svečanosti ob smrti petih Turkinj, ki so umrle v požaru, ki ga je, kot sumi policija, podtaknila peterica mladih neonacističnih gologlavcev. Tiskovni predstavnik Socialno-de-mokratske stranke Karlheinz Blessing je poudaril, da bi bila Kohlova navzočnost
na svečanosti samo dokaz, da Nemčija dejansko sočustvuje s Turčijo in njenimi prebivalci, ki jih je v Nemčiji že slaba dva milijona.
Sicer pa so tudi v noči s torka na sredo Trnki v So-lingenu ponovno demonstrirali/medtem ko je bilo v osrednji Nemčiji mirneje. Varnostni organi so priprli 27 demonstrantov, dva policista pa sta bila v pretepu s protestniki ranjena. V Flens-burgu je skupina demonstrantov s palicami za baseball razbila 15 izložb in poškodovala 11 avtomobilov, skupina 600 ljudi pa je pripravila mirne demonstracije proti rasizmu. (Reuter)
V Solingenu so priprli 27 demonstrantov (Telefoto: AP)
RUSKA FEDERACIJA / USTAVNE SPREMEMBE
»»Rusijo čaka enaka usoda kot Sovjetsko zvezo«
Na sobotnem zasedanju o novi ustavi bo vprašanje pravic republik in pokrajin najbolj pereče
MOSKVA - Čeprav naj bi sobotno zasedanje ustavodajne skupščine, ki ga je sklical ruski predsednik Boris Jelcin, pomenilo začetek sprejemanja nove ustave, je prihodnost Rusije kot zvezne države, polne različnih narodnosti, negotova. Številni ji brez zadržkov napovedujejo podobno usodo, kakršna je doletela nekdanjo Sovjetsko zvezo, ki je razpadla ob hudih udarcih naraščajočega nacionalizma, prav tako pa tudi ambicij krajevnih mogočnežev, ki so se spopadali z zadnjim bojem Mihaila Gorbačova za »sporazum
o zvezi« med petnajstimi sovjetskimi republikami. Drugi so prepričani, da položaja Rusije, v kateri imajo Rusi 80-odstotno večino na vsem ozemlju, ni mogoče primerjati z nekdanjo Sovjetsko zvezo. Kljub temu pa je 88 od 90 njenih »subjektov«, ki sestavljajo rusko federacijo -republike, pokrajine in ozemlja - 31. marca 1992 podpisalo »sporazum o federaciji«, ki sta ga zagovarjala tako predsednik Jelcin kot njegov tekmec, predsednik parlamenta Ruslan Hasbulatov.
Medtem ko kavkaška republika Čečenija še na-
Martine Nouaille / AFP
prej vztraja pri svojih nepopustljivih stališčih, je Tatarstan zaCel finejša pogajanja z Moskvo, v katerih vsaka stran skrbi za to, da ne bi porušila mostov.
Strah pred razpadom Rusije so izrabile predvsem druge avtonomne republike, da bi si izposlovale gospodarske pravice. Te so sicer zapisane v sporazumu o federaciji, ki naj bi bil sestavni del bodoče ustave. Ce bodo zvezni organi ostali gospodarji zunanje in obrambne politike Rusije, hkrati po-
oblaščeni tudi za monetarno in finančno politiko, pa bodo lahko republike nadzorovale svoja naravna bogastva. Sklepale naj bi tudi neposredne gospodarske sporazume s tujimi državami. Za te pravice, ki jih je »center« prepustil pokrajinam, pravzaprav ni dobil povračila, saj so bili rezultati aprilskega referenduma najslabši za Jelcina prav v teh republikah, medtem ko so mu bile pokrajine, ki imajo manj pooblastil, večinoma zveste. Sedanje vodstvo si prizadeva pridobiti zavezništvo pokrajin, ki se lahko neposredno z
Moskvo pogajajo za nova pooblastila.	. .
Naloga ni lahka, saj je med krajevnimi poslan ci, ki so bili izvoljeni se pod sovjetskim režiin0® leta 1990, med predstavniki centralne admim stracije, ki jih je imeno
val Jelcin, ter nekaterinn predsedniki, ki so bi 1 izvoljeni celo na spi°. Snih volitvah, položaj krajevnih oblasti prav ta ko zmeden kot v sarm Moskvi. Zato bo vpraša nje pravic republik m pokrajin eno najbolj o Cutljivih, meni vodja predsednikove admim stracije Sergej Pilatov.
BIH / SILOVITA SRBSKA OFENZIVA
Oblegano Goražde
Konvoji s humanitarno pomočjo se ne morejo prebiti do še edine prave muslimanske enklave, ki naj bi jo ščitila resolucija ZN o območjih pod mednarodno zaščito
v SARAJEVO - Srbska vojska bolj stiska obroč okrog ražda, ge edine prave mu-®nanske enklave v vzhodni Zaradi vse hujših spo-f ne morejo do mesta, v aterem je se vedno 60.000 L./'jj'äRev in beguncev iz «ijih vasi, konvoji s Clove-^dubno pomočjo. Samo v utr» ^ dneh sta bila ita dva Danska in trije itah-Pdpadniki clovekolju-nih organizacij, ki so skuSali °biegana bosanska mesta in dostaviti pomoč. Po po-dih bosanskega radia Srbi °ra2de napadajo s topovi, in pehoto z vseh strani, 0 se je na tisoče meščanov
spustilo v beg. Poročila o bojih so sporocih piloti letal zveze Nato, ki nadzorujejo zraCni prostor nad Bosno. Tudi srbska stran je potrdila poročila o spopadih na tem območju, vendar pa so svojo dejavnost označili za odgovor na Številne muslimanske provokacije. Za zdaj tudi niso dovolih človekoljubnim konvojem, da bi prišli v mesto, ki je po deklaraciji ZN eno od šestih tako imenovanih varnostnih območij. Poveljnik modrih Čelad v BiH, francoski general Phi-lippe Morillon je zaradi ome-njenih spopadov odločno protestiral pri srbskem vojaškem poveljniku Ratku Mla-
diču in vodju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiču poročal o najnovejsih spopadih. Muslimanski radio je sporočil, da je v sredo padla še ena žrtev med novinarji. Nekje med Mostarjem in Jablanico naj bi bil ubit Belgijec, ki je delal za mehiško televizijo. Od začetka vojne v nekdanji Jugoslaviji je bilo ubitih že veC kot trideset novinarjev.
V Sarajevu je bilo v sredo razmeroma mimo, Ce ne upoštevamo prekinitve poletov letal s Človekoljubno pomočjo, za katero so se odločili, ko so bdi na letahSCu ranjeni štirje francoskih pripadniki modrih Čelad, neko ameriško
Makedonija, Hrvaška in Kosovo bolj nevarni kot BiH
BEOGRAD - Razmere v Makedoniji, na Kosovu in Nadaljevanje bojev na Hr-vaškem so po mnenju na-JNestnika Unproforja v bivši Jugoslaviji Cedrica ihorberryja potencialno dosti nevarnejše kot vojna v Bosni in Hercegovini. Morebitni izbruh sovražnosti na jugu nekdanje Jogoslavije bi namreč v vojno potegnil še precej Slrse območje, je povedal Na tiskovni konferenci v sredo. Na Hrvaškem, kjer s° se boji med Srbi in Hr-vati obnovili januarja letos iN se od takrat Se niso zau-stavili, vlada brezzakonje
in nevarnost, da se vojna obnovi z vso silovitostjo. Vsi dosedanji napori Unproforja, da bi zagotovil mir v krajinah, ki jih nadzorujejo Srbi, po besedah visokega predstavnika ZN niso bili uspešni, ker politični pripravljenosti nasprotujočih si strani na pogajanja ni sledila tudi pripravljenost za uresničitev načrtov, ki bi omogočila zaustavitev sovražnosti. Položaj na omenjenih ozemljih se mu je zdel kot karikatura divjega Zahoda s konca prejšnjega stoletja.
Po mnenju visokega predstavnika ZN v nekda-
nji Jugoslaviji Cedrica Thomberryja so razmere v Bosni in Hercegovini, kjer sicer že štirinajst mesecev divja neusmiljena vojna na življenje in smrt, v strateškem pogledu precej manj nevarne kot na Hrvaškem ali morebitne v Makedoniji in na Kosovu. Do takega sklepa ga je pripeljalo spoznanje, da je vojno v Bosni in Hercegovini mogoCe zadržati v sedanjih okvirih, medtem ko bi se spopad na Hrvaškem in morebitni v Makedoniji lahko razširila tudi Cez meje nekdanje skupne države. (Reuter)
letalo pa je zadel izstrelek iz protiletalskega topa. Med spopadi v okolici Maglaja je bilo po poročilih hrvaškega radia ubitih Sest ljudi in prav toliko ranjenih. Mesto za zdaj še branijo združene hrvaško-muslimanske enote. Po poročilih pripadnikov modrih Čelad se nadaljujejo tudi spopadi med Hrvati in Muslimani v okolici Kiseljaka, Visokega in Viteza.
Bosanski Hrvati so v sredo protestirali zaradi poročil ZN, da so organizirali etnično CišCenje Mostarja, tako da iz delov mesta pod njihovim nadzorom vsak dan odide veC kot sto Muslimanov. V pismu, ki ga je v zvezi s tem poslal visokemu komisariatu ZN za begunce vodja bosanskih Hrvatov Mate Bo-ban, je zapisano, da so poročila pripadnikov omenjene organizacije »nepopolna in napačna«.
Vsa dosedanja diplomatska prizadevanja za končanje spopadov v Bosni so bila zaman in Srbi so se za zdaj še vedno uspešno izognih pritiskom zahodnih sil ter nadaljevali boje tam, kjer jim najbolj ustreza. Zahodni pohtiki sicer podpirajo Vance-Ownov naCrt razdelitve Bosne in Hercegovine, ki pa je po besedah slovenskega premiera Janeza Drnovška, Id se ta Cas v Helsinkih udeležuje konference o gospodarskih reformah v vzhodni Evropi, »za zdaj bolj mrtev kot živ«, Čeprav ni povsem izključil možnosti, da bi ga utegnih tudi uresničiti. (Reuter)
-Hrvaška / hrvaški predsednik in istrski politiki so znova izkopali bojne sekire
Svojcem v spomin in ljudem v opomin (Telefoto: AP)
NOVICE
Gligorov nasprotuje prihodu ameriških čet
BEOGRAD - Makedonski predsednik Kiro Gligorov je poslal ameriškemu predsedniku Billu Clintonu pismo, v katerem nasprotuje prihodu ameriških vojakov na ozemlje Republike Makedonije. To sporočilo, ki ga je objavila skopska Nova Makedonija, Časovno sovpada z nenadnim srečanjem srbskega predsednika Slobodana Miloševiča in Kira Gligorova 30. maja na Ohridu. Srbski režim očitno z vsemi sredstvi skuša preprečiti prihod ameriških sil v Makedonijo, saj je za Srbijo dolina Vardarja strateškega pomena; povezuje jo namreč z balkansko zaveznico Grčijo. (STA)
V turški ofenzivi ubitih najmanj sto Kurdov
ANKARA - Najmanj sto kurdskih gverilcev, pripadnikov Kurdske delavske stranke, je bilo ubitih v osemdnevni ofenzivi turških sil na položaje kurdskih upornikov. Turške sile so v ofenzivi uporabljale tudi letalstvo in helikopterje. Ofenziva je potekala predvsem na območju pogorja Tendurek na vzhodu Anatoli-je, kjer je naseljeno večinoma kurdsko prebivalstvo. V devetletni vojni med turško vojsko in kurdskimi gverilci je bilo doslej ubitih že veC kot 5.800 ljudi. (Reuter)
Direktor Cie na obisku v Bolgariji
SOFIJA - Direktor ameriške obveščevalne službe Cia James Woolsey je prispel na obisk v Bolgarijo. Gre za prvi uradni obisk sedanjega šefa Cie v neki tuji državi. Kot je sporočil sofijski tednik Trud, naj bi se Woolsey sestal z bolgarskim notranjim in obrambnim ministrom, pa tudi s predsednikom Zelevom. Ameriško veleposlaništvo je sporočilo, da se bo z bolgarskimi gostitelji pogovarjal predvsem o vojni na Balkanu. (Reuter)
Hurd poziva Romunijo
BUKAREŠTA - Britanski zunanji minister Douglas Hurd, ki je na uradnem obisku v Romuniji, je v govoru pred romunskimi parlamentarci pozval romunske oblasti, naj aktivno pomagajo opazovalcem Združenih narodov, ki nadzorujejo izvajanje embarga proti ZRJ. Pri tem je še posebej poudaril, da je potrebno nadzorovati tok Donave, ki je šibka točka pri izvajanju sankcij proti ZRJ. Hurd se je sestal tudi z romunskim predsednikom Iliescujem, premierom Va-cairoujem, z zunanjim ministrom Melane-scujem pa sta podpisala sporazum o krepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. (Reuter)
Strah pred »istrsko dižavo
Do najnovejših napetosti med Zagrebom in Istro je prišlo po zahtevi IDS, da se Istri priključijo Opatija z okoliškimi naselji ter otoka Cres in Lošinj
«
REKA - Istrski politiki ^oCe naroda« Franjo .udman so znova izkopa-,l 'mojne sekire«. Tu-Bian je v svojem sla-Nostnem govoru v drža-em parlamentu ob tretji letnici ustanovitve dr-ave obtožil vodje Istrske-rll^NNiokratskega sabora AT da ustvarjajo »po-, ben istrski narod«. Po-eg tega se je spravil nad s rske regionaliste, da enieravajo oživiti avto-°niaštvo in regionalno ^epiti Hrvaško.
• B°htiCni jez med Istro , Zagrebom je zelo glo-0N Čeprav si je doslej Ndrnan prizadeval doka-N kako so govorice o ®Ni pretirane. Zdaj pa je Ndniau Ivanu Jakovčiču, ej Lu in njegovim svilnim simpatizerjem, lsto nepričakovano vrgel
rokavico v obraz. Istrani mu niso ostali dolžni in poslanec Dino Debeljuh je že na seji sabora neposredno po predsednikovem govoru njegove besede označil kot »žalitev Istre«.
JakovCiC pravi, da je zelo nezadovoljen s tem, kako se razvijajo odnosi z Zagrebom. Vodilni v ha-dezejevski politiki ne sprejemajo regionalizma, zahtevo, da bi bila Istra regija s posebnim statusom, pa doživljajo kot nacionalno izdajo. Prav tako JakovCiCeva prizadevanja, da bi v praksi zaživelo načelo Istre kot skupne regije treh držav - Hrvaške, Slovenije in Italije -, praviloma naleti na odpor v Zagrebu. »Imamo podporo 72 odstotkov državljanov Istre in soglasje evropskih institucij,« po-
Goran Moravcek / Reka
udarja JakovCiC v prepričanju, da je Tudmanov boj zoper regionalizem »katastrofa za Hrvaško«.
Do najnovejših napetosti med Istro in Zagrebom je prišlo ob zahtevah IDS, naj se območju Istre priključijo Opatija z okoliškimi naselji ter otoka Cres in Lošinj. Takšne zahteve so v vladajoči HDZ in v večini hrvaških javnih glasil ocenili kot prizadevanja po ustanovitvi Velike Istre, ki bi se širila od italijanskega mesteca Milj pri Trstu do zaliva Pre-Ipk. JakoVCiCevi pristaši zahtevajo, naj se prebivalci »spornih« naselij in dveh otokov sami na re-ferepdumu\odloCijo, ali
bodo ozemeljsko pripadali Reki ali Istri.
»Ce že ne moremo ljudem zagotoviti belega kruha, naj se vsaj sami odločijo o tem, kje in kako hočejo živeti,« pravi JakovCiC. V Zagrebu so prepričani, da je ozemeljsko zaokroža-nje Istre in zahteve po posebnem statusu oziroma politični avtonomiji le prvi korak na poti odcepitve polotoka. Strah pred »istrsko državo« in pred italia-nizacijo Istre je zelo razširjen. Zdi se, da ni naključno Tudmanovo zaostrovanje odnosov med centralno oblastjo in Istro tik pred novim krogom hrva-ško-italijanskih pogajanj o reviziji osimskih sporazumov. JakovCiC zahteva, da tudi sam sodeluje v teh pogajanjih, a povabila iz Zagreba ni. O najbolj spor-
nih temah pogovorov z Italijo je Hrvaška, kot kaže, že sprejela svoje odločitve. Gre za zahtevo blizu 40.000 istrskih beguncev, ki naj bi jim vrnili njihovo premoženje; Hrvaška jim je v praksi odgovorila z dovoljenjem, da hiše in stanovanja izseljenih Italijanov prodajo sedanjim stanovalcem. V Zagrebu so prepričani, da so italijanski begunci dobili denarno odškodnino za svoje premoženje. Takšno stališče Zagreba bi lahko precej napelo odnose z Rimom, Cesar pa si IDS nikakor ne želi. Nesoglasja obstajajo tudi glede statusa Italijanov v Istri, tako da utegne biti novi spor s Tu-dmanom tudi izraz želje hrvaškega predsednika, da bi še naprej vodil togo centralistično politiko.
-JlLLAJSKA / PEKING PRIPRAVLJEN NA POGOVORE Z DUHOVNIM VODJEM TIBETA
— __ ^
Kitajska zaradi pritiska ES pristaja na pogajanja z dalajlamo,
če se bo ta odrekel zahtevam po kakršnikoli obliki neodvisnosti Tibeta
PEKING - Kitajska je P Mana na pogovor alajiamo pod pogo_ i TJ’ se odreCe kakr-, ^Koli neodvisnosti Ti-eta. Medtem ko napeto-t ,v Lhasi še kar naprej ajajo, Peking zavrača akrsnokoli tuje vmeša-anje v tibetansko vpra-anje. »Z dalajlamo so °2ni pogovori le, Ce se a odreče vztrajanju pri aodvisnosti, polodvi-Nosti oz. neodvisnosti v kakršnikoli obliki,« je Javil predsednik »avto-Nomne pokrajine« Tibeta
—	11U»
■ ^ Ni c an Norbu. Ta izjava udi odgovor na zahte-0 Evropske skupnosti,
naj Peking takoj vzpostavi dialog z duhovnim vodjem Tibetancev. Izjava je prišla teden dni po krvavih protikitajskih demonstracijah v Lhasi. Protesti, ki se jih je udeležilo veC tisoč Tibetancev, so bili najvecji po letu 1989. V sredo ni bilo mogoCe dobiti nobenega uradnega obvestila o tem, da so v Tibetu priprli trinajst novih demonstrantov. ES je zaradi nasilja nad tibetanskimi borci za neodvisnost izrazila svojo »globoko zaskrbljenost« in zahtevala navzočnost tujih opazovalcev, ko jim bodo sodili. »Sku-
pnost je prepričana, da je mogoCe probleme v Tibetu rešiti s pogajanji med kitajskimi oblastmi in predstavniki tibetanskega ljudstva, vključno z dalajlamo, zato poziva obe strani, da takoj vzpostavita medsebojni dialog, brez kakršnihkoli vnaprejšnjih pogojev,« se glasi deklaracija, ki so jo v torek objavili v Bruslju. Potem ko je v celoti zavrnil obtožbe Tibetancev, da Kitajska sistematično naseljuje v himalajskih predelih Tibeta svoje prebivalce in krši Človekove pravice, je Gyalcan Norbu dodal, da je Tibet
sestavni del Kitajske, Tibetanci pa sestavni del kitajskega naroda. Tibetanci sestavljajo 96 odstotkov 2, 2-milijonskega Tibeta, je potrdil Norbu, ob navajanju nadvse rožnatih podatkov o političnem, gospodarskem, socialnem, zdravstvenem, kulturnem in verskem položaju v Tibetu.
»Nekatere sile v Veliki Britaniji še naprej širijo laži o namestitvi jedrskega kitajskega orožja v Tibet, s katerim naj bi zasejali spor med Kitajsko in Indijo,« je izjavil Norbu. »Nobena vlada, organizacija ali
posameznik se nima pravice vmešavati v te zadeve,« je poudaril.
V Lhaso so prispele velike okrepitve policije in ljudske vojske z namenom, da V petek preprečijo kakršnekoli manifestacije ob velikem budističnem prazniku sagada-wa. Na ta dan pridejo v tibetansko prestolnico množice romarjev, da bi proslavile rojstvo Bude. Po velikih demonstracijah za neodvisnost, ki so bile v Tibetu leta 1989, pekinške oblasti vztrajno zavračajo številne prošnje novinarjev, ki si želijo obiskati to državo. (AFP)
SARAJEVO - Podobno kot ladje, s katerimi so Vietnamci zapuščali domovino, bodo tudi sarajevski konvoji postali legenda. Kakorkoli so bili različni, kdo jih je spremljal in kdo organiziral, napovedani ali skrivnostni, eno- ali večnacionalni, varni ali nevarni, skupna jim je bila neizmerljiva količina in intenzivnost žalosti, da je treba oditi, domotožje, veselje, da je mogoCe zbežati in strah pred tem, kam zbežati. To bo za mnoge ostalo breme za vse življenje, do groba.
Konvoji z begunci iz Sarajeva so vzbudili pozornost javnosti, ko so zaradi nasilja srbske strani postali škandalozni in nevarni. Organizirano zapuščanje mesta se je zaCelo kakšen mesec pred štirinajstmesecno vojno.
Sarajevčani, ta poseben urhani pojav, nika-kakor niso mogli razumeti strahu svojih sosedov, ki so se jim je zdeli paranoični. Tistih, ki so najpogosteje v opankah prihajali v to mesto, obiskovali šole, pridobivali znanje, osvajali nazive in položaje, si zidali prijetna družinska gnezda in rojevali otroke - majhne državljancke. Mnogi so takrat zaceli menjavati stanovanja, daleč od Sarajeva in Bosne, izpisovati otroke iz šole, skrivnostno zapuščati Sarajevo. Jemali so bolniške in neplačane dopuste in izkoriščali druge oblike samoupravljalskega za-bušavanja. Finale tega eksodusa je bil v petek, zadnji konec tedna v mi-
PISMO IZ PEKLA
Sarajevčani
ostajajo
zvesti
svojemu
mestu
Stanislav Koblar
m, na predvečer vojne. Neskončne kolone prenapolnjenih osebnih avtomobilov so zapuščale mesto. Nihče pa še ni občutil diha prihajajoče tragedije, ki bo dobila tolikšne razsežnosti.
Sele zdaj lahko razmišljamo o prebivalcih tega mesta, zaskrbljenih nad tako imenovanim paranoičnim begom njihovih sosedov. V nedeljo popoldne, 5. aprila, ko so tisti, ki so bili očitno dobro obveščeni, kaj se pripravlja, na varnem polnili svoje kovčke, so priletele prve granate nad mesto. Vojna je surovo potrkala na vrata Sarajeva. V popolni zmedenosti so ljudje zapuščali mesto, med njimi tudi nemajhno število rodoljubnih trubadurjev in nosilcev funkcij v mestu.
Organizirane konvoje za evakuacijo otrok je pripravila kontroverzna otroška ambasada, ki je preselila veliko otrok in tudi odraslih, da bi jih rešila sarajevskega pekla. Tisto, kar je sledilo potem, nekaj konvojev Rdečega križa, HDO-ja, Slovencev in Makedoncev, je bolj ali manj znano. Izidi so katastrofalni. Število prebivalcev v olimpijskem Sarajevu se
je zmanjšalo s šesto tisoC na tristo tisoC, mogoCe tudi na manj, odvisno od tega, kaj se zdaj še prišteva k Sarajevu. Zaradi netočnih številk se lahko tolažimo tudi z manjšim številom mrtvih ali ranjenih.
Dvom o tem, ali ostati ali zbežati, ima posebno težo življenja ali smrti. Pa ne samo to: Sarajevčani so zaljubljeni in predani temu mestu. Ta predanost je pogosto že patološka. Zato pri večini ne moremo govoriti o domotožju, ampak o patološkem občutku izgubljenosti zunaj Sarajeva. Večina popolnoma narobe doumeva novi položaj; kot da sanjajo to sedanjost, žive pa še vedno v preteklosti.
Večina začasnih odhodov se bo zaradi okoliščin spremenila v odhode za vedno. Predpostavke napadenih in obljube zaščitnikov napadalcev, da bo ta vojna norija ali osvoboditev, odvisno paC od tega, s katere strani gledamo, trajala nekaj dni, so se izkazale za naivne. Vojna traja, vrnitev pa se prestavlja do bog ve kdaj. Ce je tudi medtem kaj ostalo od njihovih domov, žive tam zdaj drugi ljudje, drugi nesre-
čniki spe v njihovih posteljah in nosijo njihove obleke.
Kaj pa je s Slovenci v Sarajevu? Novembrski konvoji so slovensko skupnost zbudili iz veC desetletne zaspanosti. Ta civilizacijska poteza tedanje slovenske vlade, brezhibno pripravljena in hitro uresničena, je vdahnila sarajevskim Slovencem samozavest in občutek varnosti. Dežela misli nanje. Prisrčen sprejem v Ljubljani, majhen škandal s prispelimi bosanskimi Slovenci ob majhnem številu tistih, ki jim uspe enkrat obleci slovensko kožo, potem pa volitve, nova vlada in molk. V Sarajevu pa večmesečno pričakovanje novega konvoja in Človekoljubne pomoči, toda tudi grenak občutek zapuščenosti. Na srečo ne pri vseh.
2e takrat je bilo veC kot dlani, da ni socialnega programa za te ljudi, da so konvoji v vsakem primeru samo transfer, pomoC, da se pride iz pekla.
Medtem v Sarajevu po pol leta ni nie bolje, še slabše postaja. Preostali Slovenci in njihove družine se drže bolj ali manj skupaj. Nekaterim gre relativno dobro, drugim relativno slabo, vsi pa se sprašujejo, kako varna je njihova skupnost, ta Noetova barka in kako dolgo bodo zdržali.
Kataklizmi ni videti konca, zbirajo se novi oblaki, o katerih v prihodnje ne bi radi pisali. Dežela je tako daleč, da je od tu niti ne vidimo. Le še slutimo jo.
DRŽAVNI ZBOR KONČAL MAJSKO ZASEDANJE
Sprejela »zgodovinska« zakona
Zgodovinska zato, ker ju je - gre za zakona o varstvu okolja in gospodarskih javnih službah - pripravila že Peterletova vlada -Minister Jazbinšek je ob tej priložnosti odprl šampanjec - Kljub Bučaijevemu nasprotovanju sprejeta stališča o lokalni samoupravi
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - 2e dejstvo, da je minister za okolje Miha Jazbinšek vCeraj med opoldanskim premorom vabil navzoče na kozarček šampanjca, govori o tem, da so poslanci državnega zbora sprejeli vsaj eno »zgodovinsko« odločitev, in sicer zakon o varstvu okolja. Ta je namreč pred včerajšnjim odločilnim glasovanjem prestal nekajletne preizkušnje, tako kot navsezadnje tudi zakon o gospodarskih javnih službah, za katerega so poslanci prav tako vCeraj izrekli svoj odločilni da. Tako je imel Jazbinšek pravzaprav ra;-zlog kar za dvojni požirek žlahtne kapljice, saj se je tudi ob zakonu o gospodarskih javnih službah pojavil v vlogi vladnega zagovornika. Z zakonom o gospodarskih javnih službah je predvideno lastninjenje približno trideset odstotkov celotnega družbenega premoženja Slovenije. Predlagatelj je s posebnim seznamom javnih in drugih podjetij, ki se lastninijo po tem zakonu, predstavil poslancem razvejanost in organiziranost javnih služb v Sloveniji, ki smo jih prej označevali s terminom »dejavnosti posebnega družbenega pomena« v
posebej za to usposobljenih podjetij in organizacijah.
Poslanci državnega zbora so vCeraj končali tudi vse preostale točke dnevnega reda majskega zasedanja. Med drugim so sprejeli spremembo zakona o denacionalizaciji, s katero so podaljšali sedanji 18-meseCni rok za vložitev denacionalizacijskega zahtevka (ta namreč poteCe 7. junija letos) za nadaljnjih šest mesecev. Zeleno luC so prižgali tudi zakonu o revidiranju, ob predlogu za spremembo zakona o državljanstvu pa so sprejeli le dva sklepa: po prvem so predlog za spremembo zakona prekvalificirali v osnutek in naložili vladi, da do konca junija pripravi nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu. Z drugim sklepom so zavezali vlado, da do 1. septembra letos pripravi tudi celovit predlog za izdajo zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva.
Poslanci so brez odvečnih besed sprejeli tudi predlog zakona o evidenci s področja javne varnosti, na široko in dokaj nasprotujoče pa so razpravljali o sprejemanju predlogov stališč o uresničevanju ustavne za-
snove lokalne samouprave. Stališčem je najbolj neposredno nasprotoval France BuCar, ko je pozval poslance, naj jih v celoti zavrnejo, Ceš da je za lokalno samoupravo potrebno kaj veC. Govoril je o urejanju financ in državne uprave kot pogoju za urejanje lokalne samouprave, Čeprav so stališča vsebovala tudi te teze. Pozicija je omenjena stališča branila, saj naj bi ta preprečevala nadaljevanje začete centralizacije, zaradi katere bodo občine, kot so dejali, dobesedno obubožale. Z urejevanjem lokalne samouprave pa naj bi pripomogli tudi k temu, da bodo občine (po Ivanu Omanu 64 združenih držav Slovenije) pripravljene dočakale prihodnjo volilno pomlad.
Državni zbor je naposled ugotovil le to, da so predložena stališča pravzaprav dobra podlaga za nadaljnje delo pristojne komisije državnega zbora za lokalno samoupravo in ji je hkrati naložil, da do konca junija oblikuje tudi predlog osnutka zakona o lokalni samoupravi.
Z glasovanjem o preostalih točkah dnevnega reda so poslanci državnega zbora pozno sinoči konCno zaključili majsko zasedanje.
Preprečimo dvojno državljanstvo (Foto: Tomi Lombar / TRIO)
Interpelacija o delu Mihe Kozinca
LJUBLJANA - Osemnajst poslancev, v glavnem iz Ljudske stranke, samostojne poslanske skupine in Demokratske stranke, se je vCeraj podpisalo pod interpelacijo SLS o delu pravosodnega ministra Mihe Kozinca, ki hkrati vsebuje tudi predlog, da naj zbor po opravljeni razpravi odloči o Kozinčevi razrešitvi. Razlogi za interpelacijo so zapisani v članku, objavljenem 26. maja letos v časniku Delo, ki govori o domnevnem sodelovanju Kozinca s SDV. Kozinc, kot pravijo, navedbe doslej ni zanikal, zato poslanci menijo, da njegova pretekla dejanja nasprotujejo neodvisnosti, integriteti in visoki etičnosti pravosodja. Zaradi javne objave primera Kozinc se manjša tudi ugled Slovenije v svetu, »posebno še po našem sprejemu v Svet Evrope, saj je bilo prav spoštovanje človekovih pravic izkaznica za vstop vanj«, so še zapisali podpisani poslanci. Predsednik SLS Marjan Podobnik pa je k temu dodal, da interpelacijo povezuje tudi s Kozinčevimi izjavami ?a javnost v zvezi z Visom, najbolj sporno pa se mu vendarle zdi to, da je minister Kozinc elan vladne trojke, ki se ukvarja z Visom, kot tudi to, da predsednik vlade Janez Drnovšek doslej zoper svojega pravosodnega ministra ni ukrepal.
»Stvar je do konca perverzna,« nam je o interpelaciji vCeraj dejal poslanec LDS Jaša Zlobec in nadaljeval, da gre pravzaprav le za nadaljevanje Brejčeve politike vnaprejšnjega onemogočanja tistih, ki naj bi raziskali zakonitost njegovega početja v zvezi z Visom. Zlobcu se zdijo simptomatični tudi podpisi poslancev pod interpelacijo, saj so po njegovem, denimo poslanci SPS, pod neposrednim vplivom obrambnega ministra, SLS pa povezuje ekstremno desnico v parlamentu (»parlamentarne skinheade«), Demokrah pa se po njegovem, in to naj bi bilo najbolj žalostno, vedejo kot užaljeni otroci. Poslanec ZESS Leo Šešerko nam je dejal, da nad interpelacijo ni presenečen, da pa bodo o njej najprej spregovorili na poslanski skupini. Podobno pa je včeraj zadevo komentiral tudi poslanec SKD Nace Polajnar, ki je še dodal, da je vložitev interpelacije pac povsem legalno in legitimno dejanje poslancev, da pa bodo na seji zbora njihovo zahtevo utemeljili ah zavrnili. (I.M.)
BRNIK - Delegacj
venskega nunistr-a za znanost m t
äI'JS
nega obiska v " iCiji. Ob tej pnjo ti je zvezni muj1
za raziskovanje
Krüger poudari
en dobrih odno-
raed obema drža-a na podrod“
istvenega in
s področi)
da
oiuagw — t jrestruktun-
/endar trn ntnerskin Na koncu
umu), k1 ilobitvi m
obema
DEŽELNI SVET FJK / P0L02AJ SLOVENCEV
DRŽAVNI SVET / ZASEDANJE V CELJU
TRGOVINA Z OROŽJEM
Manjše stranke brez možnosti
Novi volilni sistem ogroža izvolitev slovenskih predstavnikov
LJUBLJANA - Prisotnost slovenskih izvoljenih predstavnikov v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine in v pokrajinskih svetih goriške in tržaške pokrajine je pod velikim vprašajem. To je osnovna ugotovitev in ocena novega položaja Slovencev v Italiji, ki so jo na včerajšnji ljubljanski tiskovni konferenci izrekli predstavniki Slovenske skupnosti; tiskovno konferenco so sklicali zaradi novega italijanskega volilnega sistema, ki onemogoča izvohtev manjših strank. Z njim je resno ogrožena možnost izvolitve slovenskih predstavnikov na listi Slovenske skupnosti in slovenskih kandidatov na drugih listah. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je poudaril, da gre za kršitev
bistvene pravice manjšin: da bi te imele svoje predstavnike v izvoljenih organih, kjer se odloCa tudi o odločilnih manjšinskih vprašanjih. Kljub izredno težavnemu položaju se je v pripravah na te volitve Slovenska skupnost samostojno predstavila. Delegacija Slovenske skupnosti je v izredno kratkem Času zbrala preko tisoC sedemsto podpisov za peticijo; zahtevo po slovenskem zastopstvu so izroCih rimskemu predsedniku senata in zbornice in je naletela na dober odziv.
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je izrazil solidarnost s Slovensko skupnostjo in širšo slovensko manjšino ter zagotovil vso podporo slovenske vlade naporom Slovencev v Italiji. (B. S.)
Obeta $e velo na spremenjeni lastninski zakon
Svetniki tudi o lokalni samoupravi- Za velike občine
Brane Piano
CELJE - Tudi državni svetniki so si edini, da centralizacija državne uprave ne vodi nikamor in da bi morali z lokalno samoupravo in državno upravo bodočim občanom zagotoviti tudi neodvisne vire financiranja. Tu pa se enotnost konca, saj je na bodočo organiziranost lokalne uprave toliko različnih pogledov, kot je v Sloveniji občin.
Državni svet je ob predlaganem dnevnem redu na včerajšnjem zasedanju v Celju sklenil, da ne bo razpravljal o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je vCeraj sprejel državni zbor. Dagmar Šuster je menil, da brez gradiv svetniki ne morejo razpravljati o včerajšnjih spremembah
lastninske zakonodaje, med odmorom pa je bilo moe od nekaterih svetnikov slišati mnenje, da bi državni svet lahko že na ponedeljkovem zasedanju sprejel veto na včerajšnje spremembe tega zakona. Sporen naj bi bil predvsem razširjeni 51. člen, ki govori o lastninjenju družbenih podjetij, kot so obstajala še pred preoblikovanji, ki jih je omogočila Markovičeva podjetniška zakonodaja. Državni svet tudi ni sprejel pobude, da bi razpravljal o plaCah v gospodarstvu in o zakonu o zavarovanju družbenega premoženja. Sele proti koncu razprave o lokalni samoupravi se je izkazalo, da svetniki pred seboj niso
imeli pravega osnutka zakona, saj je Stane Vlaj pojasnil, da bo njegova delovna komisija prihodnji teden pristojni komisiji državnega zbora predložila bistveno spremenjen osnutek, hkrati pa tudi osnutek zakona o državni upravi. Že pred tem so svetniki o bodoči lokalni samoupravi v Sloveniji izgubili precej besed. Mnenje večine morda najbolje povzema stališCe Andreja Hrastlja, da naj bo pri normativnem urejanju lokalne samouprave država v službi novih malih občin in ne obratno. Tudi drugi svetniki so menili, da naj v Sloveniji vendarle predpišemo obvezno oblikovanje pokrajin, saj bi po-
samezne majhne občine, ki naj bi jih bilo namesto dobrih 60 okoli 250, nasproti državi ne imele nikakršne moCi. Dveletne izkušnje tudi kažejo, da država ne centralizira samo politične mod, ampak tudi zbiranje davkov in lastnino. Zato bi po mnenju svetnikov ob denacionalizaciji in lastninjenju veljalo razmisliti tudi o tem, kako občinam vrniti njihovo premoženje. Le Ce bodo finančno neodvisne, je namreč mogoCe od njih zahtevati tudi odgovornost za lastni razvoj.
Stališča komisije za razvoj pri državnem svetu naj bi svet sprejemal na prihodnjem zasedanju. Med drugim govorijo tudi o nujnosti Cim prejšnjih lokalnih volitev v Sloveniji.
LJUBLJANA - Italijanski veleposlanik Christiani, ki Cez nekaj mesecev zapušča našo državo, je ob včerajšnjem italijanskem državnem prazniku priredil sprejem, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki slovenskega političnega, gospodarskega, kulturnega in verskega življenja. (B.S., foto: Srdan Živulovic /TRIO)
Glavič
svari
CELJE - Čeprav je državni svet vCeraj zavrnil predlagano razpravo o plaCah, se je svetniku dr. Petru Glaviču zdelo umestno razdehti svoje napisano mnenje o tem. V njem piše, da je za Slovenijo »politika sindikatov, ki jo vodijo jurišniki, kot so Me-lanšek, Kmetic, Lesjak in Tomažič, ena najve-Cjih nevarnosti.« Glavic meni, da je pred sindikalnimi klani pokleknil tudi Drnovšek in pristal na zvišanje javne porabe, na zadolževanje države in se uklonil pritiskom za povišanje plač v negospodarstvu.
Svetniki o lokalni samoupravi (Foto: Tomi Lombar / TRIO)
Orožje iz Slovenije za italijansko mafijo?
Italijanski Espresso objavijo pričevanje o tihotapljenju orožja iz Hrvaške in Slovenije
Tanja Starič
LJUBLJANA - Imenuje se Zdravko Mlakar, star je 34 let in je prvi tuji »skesanec« (poseben izraz za človeka, ki je bil vpleten v organizirani kriminal in je začel sodelovati z oblastmi). Govori o zelo nevarnem poslu, ki poteka v strogi tajnosti - tihotapljenju z orožjem. Tako se začenja Članek v zadnji številki italijanskega Časopisa Espresso z naslovom »Slovenska zveza«. Članek temelji na pričevanju Zdravka Mlakarja, ki ga je oktobra lani na mejnem prehodu pri Bazovici aretirala italijanska policija - kot kažejo podatki v njegovem dosjeju, je namreč skušal pretihotapiti enega škorpijona, dve brzostrelki ter nekaj roCnih bomb in protipehotnih min. To je - navaja članek - le majhen delček organizirane tihotapske mreže, ki poteka iz Hrvaške in Slovenije do Puglije (pokrajina, v kateri se nahaja pristanišče Bari) in potem do Kalabrije in Sicilije. To je orožje za mafijo, gre pa za posle, Id se »merijo« v milijardah.
Zdravko Mlakar je preiskovalnemu sodniku v Trstu povedal, da orožje nekdanje Jugo- armade potuje iz Hrvaške in Slovenije prek mejnega prehoda v Trstu. »KrižišCe« je pristanišče v Bariju, kjer orožje vkrcajo na ladje. Del »blaga« ostane v Pugliji, kot na primer - navaja Članek - raketa Stinger, s katero so poskušali ubiti Micheleja Emilia-na, javnega tožilca v procesu proti kriminalni organizaciji Sacra Corona Unita. Atentat so pravočasno preprečili, v strahu pred njim živi Emiliano v vojašnici, sodnik iz Barija Carlo Maria
Capristo, ki raziskuje trgovino z orožjem, pa trdi, da so doslej odkrili samo vrh ledene gore.
Zanimivo je, da ta Članek ni prvi, ki Slovenijo omenja kot pomemben člen v trgovini z orožjem. 2e januarja
delata za podružnico m J na severu Italije. Po P°
tkih italijanske finančne p licije naj bi prav ta or?>aI)jjv cija kontrolirala izkuPiC(T slovenskih igralnic m dew slovenskega turizma. Z mivo je, da je bilo omenje
letos je italijanski magazin Avvenimenti objavil pričevanje polkovnika italijanske finančne policije, ki se presenetljivo ujema s tem, kar je Mlakar povedal tržaškemu preiskovalnemu sodniku. Tudi v tem Članku so opisani kanali, ki vodijo prek Slovenije, Hrvaške in Srbije (!) na Sicilijo. Polkovnik Vincenzo Cerceo je razkril, da naj bi na ta način mafija kupila velike količine orožja (80 raket Stinger, 20 raket Strela, 500 - 600 avtomatskih pušk Kalašnikov...), Čeprav naj bi bile to samo približne ocene. Nemogoče je bilo namreč ugotoviti natančne količine orožja, pa tudi mamil in cigaret, ki naj bi jih tihotapili po tej poti. Polkovnik je omenil Fride-richa Schaudina in Giovan-battista Licata, »znana terorista in prekupčevalca«, ki
pričevanje objavljeno rja (v Republiki pa povz . sredi marca) torej preceJ pred izbruhom afere Lu pred tem, ko je bila Pr)!. omenjena beneška ma J oziroma mafija iz Brente. Prav ta naj bi - kot je pr nedavnim objavil Piccolo bila vmešana v igralni posle v Istri in v por 0 škem Casinoju.	.
Na temelju dveh seveda ni mogoCe potegnm
končnih in nedvoumnin sklepov. Seveda pa se zas ^ vij a vrsta novih vprašan) za začetek o tem, kdo N
pravzaprav Zdravko M kar. Na slovenskem n1®1 stvu za notranje zadeve v raj na to še niso ura odgovorili, obljubili pa ’
da bodo preverili, ali «o 113
lijanski kriminalisti izroCd slovenskim o njem kakr koli podatke.
Protest
4000
kmetov
na
Dunaju
. J-*UNAJ - Nad 000 kmetov, ki so se Pripeljali zlasti iz Štajerske regije, je Geraj opoldne de-onstriralo pred ,om zveznega
Govedo- in svinje-rf C\.so z demon-s racijo opozorili na Po njihovem mnenju škandalozno politiko lade in zlasti fi-Oancnega ministra . oiae: cene za meso j0 za izvoz živine so .ko nizke, da dejansko že stroški sa-živinoreje mno-gokrat presegajo ohodke iz prodaje jnvine. Protesti pa so rli usmerjeni tudi Proti novemu zako-9U 0 prevozu živine, ^ s strogimi predpisi
Zvezi z varstvom Zlvali iz vidika živinorejcev omejuje dosedanje možnosti pri Prodaji in prevozu živine.
Zvezni kancler 'ranz Vranitzky je sprejel delegacijo kmetov in ji zago-l°vil, da bo zadevo Predal finančnim nUnstrom. Zeleni so demonstracijo podprli ter kmete po-Zvali, naj hkrati de-monstriraji proti pristopu Avstrije k ES.
. notarja na dunaj-Ballhausplat'-
AVSTRIJA / REFORMA
Univeizam
avtonomijo
Busek predložil nov zakon
DUNAJ - Avstrijski minister za znanost in raziskovanje in vicekancler Erhard Busek je na tiskovni konferenci predstavil vladni predlog za reformo zakona o reorganizaciji avstrijskih univerz.
Jedro predloga je veCja avtonomija posameznih univerz, ali drugače rečeno, zvezno ministrstvo za znanost ne bo veC imelo toliko neposrednega vpliva kot doslej. Kot konkreten primer je minister Busek navedel volitve rektorjev, ki bodo po novem zakonu izvedene na univerzi, torej rektorja
ne bo veC - kot doslej -imenoval minister za znanost. Tudi na področju načrtovanja proračuna bodo univerze dobile veCjo samostojnost, je povedal Busek, ki se je izrekel za Se veCjo avtonomijo. Krivdo, da do tega ni prišlo, je dal koalicijskemu partnerju, socialdemokratom. Le-ti so mnenja, da je treba zaenkrat počakati na učinek zdaj predlagane reforme.
Vladni predlog bosta zdaj obravnavala ministrski svet in državni zbor, z uresničitvijo reforme pa bodo zaceli v zimskem semestru 1994/95. .
Rektor celovške univerze dr, Albert Berger.
Se bo Panič spet vrnil v Srbijo?
DUNAJ - Avstrijski zunaji minister Alois Mock se je včeraj popoldne sestal z bivšim ministrskim predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Milanom Paničem.
Glavna tema razgovora je bil seveda položaj na Balkanu oz. vojna v Bosni in Hercegovini, v intervjuju za avstrijski radio pa Panič ni izključil povratek v srbsko politiko.
Kot je dejal, je bil njegov poraz na predsedniških volitvah decembra lani rezultat »Se vedno globoko zakoreninjenega starega komunističnega in birokratskega sistema«, kar se posebej velja za podežele.
Srbi, tako Panič v intervjuju za avstrijski radio, se morajo šele naučiti demokracije, za to tudi ne izključuje povratek v Beograd, da bi jim pri tem bil opora.
Nekdanjii ministrski predsednik Zvezne republike Jugoslavije Milan Panič je še povedal, da je v ZDA spet postal privatnik ter se trenutno ne ukvarja s politiko.
AFERA NORICUM / PREDSEDNIK KLESTIL
»Vlado sem sproti obveščal«
Večkratno opozorilo ameriških organov
DUNAJ - »Avstrijsko vlado sem sproti obveščal«, je včeraj dejal avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil kot priCa v sodniški obravnavi o aferi Noricum. Temu je tedanji avstrijski ambasador dodal, da so mu »iz Dunaja stalno sporočali, da zadevo preverjajo«.
Amerisko-avstrijski odnosti so takrat ( v letih 1982 do 1986) bilo moC-no obmremenjeni zaradi »zadeva Waldheim« na eni strani in zaradi masivnih ameriških očitkjov o avstrijskih prekrških zoper določila tako imenovane COOM-liste (prepoved transfera zapadne - zlasti elek-troniCne - tehnologije v države vzhodnega bloka - op. ured.).
Klestil je vCeraj pred sodiščem dejal, da so ga ameriški organi v letu 1986 kar devet- ali celo desetkrat opozorili na utemeljene domneve o ilegalni prodaji avstrijskega težkega orožja Iranu, ki se je vojskoval s svojim sosedom Irako. V februarju 1986, tako da-nanSni zvezni predsednik, pa so ga državni organi ZDA soočili s satelitskimi posnetki avstrijskih topov tipa GHN 45, posnetimi nad iranskimi artilerijskimi vež-balisci.
Klestil je o tem dogodku posebej in z oznako
»strogo zaupno« obvestil takratnega avstrijskega zunanjega ministra Leopolda Gratza in mu tudi sporočil, da so ZDA izrazili tudi domnevo, da avstrijsko orožje ni prišlo po neposrednji poti v Iran, marveč po prikriti poti preko Libije. Informacije o sumljivem poslu avstrijske državne industrije da je imel že iz takratnega poročanja avstrijskih medijev, je še izjavil nekdanji vodilni avstrijski diplomat in današnji zvezni predsednik Avstrije.
Obtoženi nekdanji politiki - kancler Sinowatz,
notranji minister Blecha in zunanji minister Gratz - in njihovi branilci so v teku sodniške obravnave vedno izpostavljali, da ni bilo dovolj indicov, ki bi utemeljili domnevo o ilegalnem poslu državne industrije. Prav zunanji minister Gratz in z njim vrsta razbremenilnih prič vse tja do predsednika avstrijskega parlamenta Fischerja so pred sodiščem izjavili, da tudi let a!986 še ni bilo mogoče dvomiti o korektnosti prodaje orožja, pri kateri je uradno nastopala kot kupec Gadafijeva Libija.
Predsednik Thomas Klestil kot priča v aferi Noricum.
AVSTRIJA / ENERGIJA
Načrti za doaradnjo hidroelektrarn vzhodno od Dunaja
Val protesta najvišjih politikov
Jj^NAj . Napovedi minister za gospodarske zadev Wolfgang Schüssel (ÖVP).
Na soglasnen odpor je naletela zlasti Fremu-thova zamisel o ponovnem zaletu za gradnjo hidroelektrarne pri Hain-burgu, ki je v 80-letih bila preprečena zaradi močnih protestov javnosti. Vrhu tega so vsi kritiki Fremuthove nenadne energetsko-gospodarske ofenzive izpostavili, da imajo glede bodočnosti vzhodnega toka Donave prednost načrti za ureditev nacionalnega naravnega parka.
Fremuth na odklonilna stališča najvišjih politikov še ni reagiral, ni pa pričakovati, da se bo elektrogospodarstvo brezpogojno odpovedalo novim načrtom. (I.S.)
Ifi3 fremutha, Ceš ri)sko elektrogospodarstvo načrtuje nadalj-
J° dosradnjo hidroelek-darn vzhodno od Dunaja, N izzvalo ogorčenje in P oteste pri vseh polenih taborih in pri-stoJiuh mestih.
Tak° so predlog o Sradnji novih elektrarnah zajezitve Donave vz-el°:”° od avstrijskega taV ne?a mesta zavrnili 0 minister za agrarno gospodarstvo Franz Fi-GJ , er, ministrica za pkoije Maria Rauch-Kal-, J.°da ljudska stranka), e n	^elemh Peter Pilz,
Vl predsednik dunaj-„he *ocialdemokratske murke in mestni svetnik okolie Häupl ter celo
^1_____PRIREDITVE
Tišle 13.00 -
trne zvi Zablati Pogreb Bdčovsi Kape domu,: masa zi
Petek, 4.6.1993
PODKLOSTER P kulturni dom, 20.00 -podstavitev knjige »Im darnie der Julier« (Hanns Jemdl) ter dia-pre-vanje »Juliske alpe - po Kugy)evih sledeh«
Sobota, 5.6.1993
TINJE
Dom prosvete, 9.00 -»Tkanje« za začetnike in napredujoče, vodi: Ger-linde Repp;
LOVANKE
Gostilna Kokitz, 20.00 - »Večer koroške pesmi«, nastopajo: Mešani pevski zbor »Danica« iz Sentpri-moža, Singgemeinschaft Eberndorf/pevska skupnost Dobrla vas, Oktet Suha, Pevska skupina iz Lovank/Gablem;
BOROVLJE
Kulturni dom »Pri Cin-gelcu na Trati», 20.00 -Koncert pod geslom »Z mladino v pomlad«, sodelujejo: Sekstet iz Borovelj, zbor Pedagoške akademije v Celovcu, Fantovski kvartet iz Smarjete v Rožu.
LINZ / STRANKARSKI KONGRES SOCIALDEMOKRATOV
Vranitzky, kdo sicer?
Kljub napovedani reformi do velikih sprememb ne bo prišlo
Igor Schellander
DUNAJ - »Varnost v razgibanem svetu« je geslo kongresa socialdemokratske stranke Avstrije, ki se danes za 1100 delegatov stranke pričenja v dunajski mestni dvorani. Na sporedu bo med drugim tudi izvolitev predsednika stranke, ki se bo imenoval tako kot dosedajšnji - Franz Vranitzky.
Zvezni kancler je edini kanidat za predsednika stranke, dunajski komentatorji pa so se v tem pogledu že poigrali z motom kongresa: »Vranitzky, kdo sicer? -Ta logični odgovor jamCi za najveCjo varnost in za kolikor le mogoče malo razgibanosti«
(Der Standard).
Poleg notranjestran-karske demokratizacije (predvolilni postopek za mandatarje, neposredno glasovanje elanov o določenih vprašanjih, 40-odstotna kvota žena, sodelovanje in celo možnost vprašanjih, 40-od-stotna kvota žena, sodelovanje in celo možnost kandidature nečlanov), priprav za nov in posodobljen strankarski program bodo stale v ospredju razprave o trenutni gospodarski krizi in politični situacije v Avstriji. Strankin sekretariat je s tem v zvezi pripravil vrsto osnovnih referatov in zahtev, o katerih bodo delegati
glasovali.
Gre za načelne vsebinske izpovedi in politične smernice socialdemokratske stranke Avstrije, ki jih stranka želi izpostaviti prav zdaj v ekonomsko težkih Časih.
Tako na primer zahtevo po nehobhodno potrebni upravi delovnega trga (v preteklosti sta koalicijski partner in zasebno gospodarstvo zahtevala njeno omejitev in privatizacijo).
Socialdemokratska stranka v zvezi z reformo volilnega sistema odklanja neposredno izvolitev vladnih elanov, deželnih glavarjev in zveznega kanclerja.
Tudi načelna postavka v političnem programu socialdemokratov, namreč pravica vsakega občana do primernega standardnega stanovanja, ne glede na njegovo finančno zmogljivost, bo ostala osrednje točka stanovanjske politike SPÖ. Prav tako priznanje k ohranitvi državne radijske in televizijske ustanove ORF, kateri je treba z razširitvijo reklamnih oddaj (v bližajočem se Času zasebnih elektronskih medijev) omogočiti ekonomsko preživetje.
Na zdravstvenem področju se SPÖ med drugim zavzema za brezplačno oddajanje
kondomov in za uvedbo zdravila RU 486, tako imenovane pilule za splav. Nespremenjeno jasno in odkrito je priznavanje avstrijskih socialdemokratov k procesu evropske integracije in k Evropski skupnosti po maa-strihtškem kroju. Pri tem kajpada tudi ne manjka kanCek mednarodne solidarnosti, nekdanjega bodrila vseh delavskih strank: v zvezi z vprašanji politike v razvoju in konflikta med industrijaliziranim severom in revnim jugom tega sveta se avstrijski socialdemokrati izrekajo za odpust dolgov tretjemu svetu.
NA ZILJI
5000 pri Štehvanju
BISTRICA - Na tradicionalnem štehvanju na Bistrici na Zilji se je letos zbralo rekordno število obiskovalcev. Nad 5000 ljudi je prisostovalo prireditvi, ki jo vsako leto na binkošni ponedeljek prireja vaška skupnost. Stehvanje je star (slovenski) običaj, ki je vezan na Ziljsko dolino. Mladi vaški fantje Skušajo z železnim kolom razbiti leseni sod (glej slika levo). Prvemu, kateremu to uspe, pa pripada »kranclček»(venec), ki ga fant podari najlepšemu dekletu.Temu sledi ples pod lipo.
NOVICE
Kraljica Sirikit na obisku v Avstriji
DUNAJ - Tajska kraljica Sirikit je začetek tedna prispela na enotedenski uradni obisk v Avstrijo. Kraljico je med drugim sprejel tudi avstrisjki zvezni predsednik Thomas Klestil, kraljica pa bo obiskala tudi razne muzeje ter koncerte. VCeraj je uradno odprla razstavo »700 let Tajska« v etnološkem muzeju na Dunaju.
Minister Fasslabend v Bonnu
DUNAJ - Avstrijski obrambni minister Werner Fasslabend se mudi na dvodnevnem obisku v Nemčiji. Včeraj se je sestal s svojim kolegom Rü-hom, pogovarjala pa sta se - tako v sporočilu nemškega obrambnega ministrstva - o razvoju bilateralnih odnosov, o aktualnih kriznih žariščih ter o evropski varnostni arhitekturi. Avstrijski minister bo danes prisostoval vajam nemške Bundeswehr ter obiskal vojaško šola v Hammelburgu.
Potresni sunki tudi na območju Štajerske
GRADEC - Potres z epicenhom blizu Zagreba so v sredo zveCer Čutili tudi v južnem delu avstrijske Štajerske. Pohes so najbolj Čutih prebivalci ob av-strijsko-slovenski meji pri Spielfeldu/Sentilju. Zabeležili so deset do dvanajst kratkih potresnih sunkov, kateri pa niso povzrocih škode.
Spor zaradi promilne meje v cestnem prometu
DUNAJ - Spor med koalicijskimi partnerji zaradi načrtovanega znižanja promilne meje vinjenosti v cestnem protemu (od 0, 8 naO, 5) se nadaljuje. Medtem ko socialdemokratski minister za promet Viktor Klima vztraja pri znižanju meje s 1. januarjem leta 1994, se je govornik ljudske stranke Helmut Kukacka ponovno izrekel ohranitev sedanje ureditve. V televizijski diskusiji je Kukacka dejal, da gre pri predlogu ministra za »alibi-akcijo« ter poudaril, da bi bilo bolj učinkovito, Ce bi varnostni organi dosednjo kontrolhali sedaj veljavni limit. Klima spet meni, da je ta limit previsok in da ga je treba cim prej znižati. S tem v zvezi je opozoril na visoko število smrtnih nesreč v cestnem prometu prav zaradi vinjenosti za volanom.
»Avstrijska rešitev« za AUA?
DUNAJ - Konec tedna je bila avstrijska javnost obveščena spet o novi varianti kooperacijskih načrtov avstrijske (po večini državne) letalske družbe Au-strian Airlines (AUA). Predstavniki AUA, privatne družbe Lauda Air in regionalne družbe Tyrolean so potrdili, da so pripravljeni za pogajanja o 'avstrijski rešitvi’ za avstrijsko letalstvo - kooperaciji vseh avstrijski letalskih podjetij. Tako je zdaj poleg že znanih variant, o katerih trenutno razpravljajo v vodstvu AUA (kooperacija in združitev s Swissair, SAS in KLM, sodelovanje z Lufthanso ali Air France na razpolago Se Četrta varianta.
Chryslerjev jeep iz Gradca?
PHOENIX/GRADEC - Vodstvo ameriškega avtomobilskega koncema Chrysler sporoča, da so v njegovih sevemoameriških tovarnah za proizvodnjo avtomobilov trenutno izčrpane vse kapacitete (240.000 komadov na leto) za izdelavo jeepa che-rokee. Zato chryslerjev oddelek za mednarodne operacije razmišlja o tem, da bi naraščajoče povpraševanje po tej avtomobilski tipi (zlasti na evropskem, japonskem in arabskem trgu) zadovoljili s preureditvijo obstoječih (kooperacijskih) produkcijskih mest za proizvodnjo cherokeeja. Kot izredno ugodno ocenjujejo možnost montaže avtomobila v kooperacijskem podjetju Steyr-Daimler-Puch pri Gradcu. Tam že nekaj Časa uspešno teče montaža chryslerjeve limuzine voyager.
ES je odobrila 4 posebne želje
DUNAJ- Avstrijski pogajalci v Bruslju so dosegli dober delni uspeh pri pogajanjih za časovno omejene izjemne regulacije, ki naj bi jih Evropska skupnost priznala Avstriji ob njenem vstopu v skupnost. Od petero avstrijskih želja je bilo pozitivno rešenih štiri: do leta 2001 ostane veljavna avstrijska prepoved nočnega dela za ženske, prav tako ostanejo veljavne še avstrijska ureditve glede izobrazbe zobozdravnikov, zaščite delojemalcev v primem insolvence podjetja in prepoved pristajanja glasnih malih letal.
Župan preklical svoj odstop
CELOVEC - Volitve novega župana v občini Zitara vas ne bo, kajti župan Herbert Lepitschnik je svoj odstop preklical. V izjavi za tisk župan preklic utemeljuje z reakiejo prebivalstva in vseh frakcij, ki so izrazih željo, naj še naprej ostane na čelu občine. Kot smo poročali, je Lepitschnig po zadnji seji občinskega sveta odstopil zaradi preobremenjenosti.
DUNAJ / 50.000 LJUDI
Avstrijska metropola v znamenju rocka
DUNAJ - Na Dunaju v mesecu juniju si skorajda v štafetnem presledku podaja iz roke v roko mikrofon vrsta svetovno znanih in uspešnih rock-formacij in glasbenikov popularne kulture.
Včeraj je nastopila v nad 50.000 obiskovalcev obsegajočem štadijonu v dunajskem Praterju trenutno verjetno najbolj popularna formacija na področju heavy-metal-rocka Guns n’Roses.
26.junija jim sledi za nie manj uspešna konkurenčna skupina Me-
tallica, 30.junija pa pri formaciji Jethro Tuli pridejo na svoj raCun ljubitelji klasičnega rocka starega kova. Nadaljnji viski bodo nastopi mednarodno znanih skupin Beach Boys (18.junija v gradiščanskem Neusied-lu), Depeche Mode (23.junija na Dunaju) ter popularne ameriške kan-tavtorke Joan Baez (14.junija na Dunaju).
4.junija pa bo v dunajski 'areni’ gostoval po Avsenikih najbolj uspešni slovenski glasbeni eksporti - skupina »Laibach«. (I.S.)
KULTURA
Četrtek, 3. junija 1993
GLASBA
Zrelost
in profiliranost
■
Nataša Kricevcov
Izbor slovenskih skladb, ki so bile izvajane na letošnjem zagrebškem biennalu, je bil predvsem rezultat izbora avtorjev glede njihove generacijske pripadnosti. Tako so se prvič v istem sporedu znašle druga ob drugi skladbe mlajše srednje generacije: Ja za Violoncello solo UroSa Rojka, Grand de-tache za godalni kvartet Igorja Majcna, Chain za godalni kvartet Brine Jež in Post Art ali Glej, piSe ti Wolfgang za klavir in godalni kvintet Alda Kumarja. Skupni portret - ki so ga skrbno ter muzikalno verodostojno in natančno orisali Tomaž Sever z Roj-kovo skladbo, Kvartet Muzina v sestavi Branko Brezavšček, Mirko ViCentiC, Bojan Cvetre-žnik in Klemen Hvala s skladbami Brine Jež in Igorja Majcna ter omenjeni kvartet v sodelovanju z Bojanom Goriškom, klavir in Zoranom Markovijem, kontrabas s Kumarjevo skladbo - ni pokazal samo ireduktibilno različna izhodišča in ireduktibilno različne glasbene svetove ter bogastvo izkušenj, ki jih kot takšni ponujajo, omenjenih skladateljev, temveč tudi njihovo glasbeno zrelost in profiliranost. Tako Rojkova skladba ka-
že na glasbeno misle-nost, ki temelji na strogi strukturnosti. Čeprav namenjena melodičnem instrumentu, skladba ne sledi logiki melodije, temveč logiki vertikalnega oblikovanja zvočnosti ter njihovega organiziranja v zaprte, znotraj sebe korespon-dentne in Čvrste strukture.
Temelječ na pravilnih menjavah pavz z di-namicko rastočimi in padajočimi zvočnostmi praznih intervalov in praznih strun, se zgošCa v simetrijo tišine in zvoka. - Majcen, nasprotno, skrbno propor-cionira in rasporeja težišča med vertikalno in horizontalno osjo. Njegova misel je koncentrirana, koncizna in obenem elementarno muzikalna. In Čeprav je v izvedbi njegove skladbe manjkal tretji stavek, tako da o njej ni bilo mogoče dobiti celovite predstave, je njegov Grand detache pustil vtis mojstrskega dela. V najboljši tradiciji godalnega kvarteta, Majcen strukturo odpira, razgrajuje in destabilizira zato, da ji na makrora-vni povrne - Čeprav z vprašajem - moCno zadoščenje celovitosti. In Ce je prvi stavek v svoji prosojosti in popolni decentriranosti tour de
force podajanja ritmično razkosanih motivov med presekoma, je drugi stavek melodično strasen, gost in vsredi-SCen. Težnja po strogi organiziranosti pa skladbo ni naredila rigidno, ampak predvsem glasbeno polno in, kar je danes že tako poredko, odprto k neizrekljivem. Postopka, ki opredeljujeta godalni kvartet Chain Brine Jež, sta po eni strani povezovanje svobodne, odprte, linearne, Cisto melodične mislenosti s kompaktno in zaprto strukturo, po drugi pa povezovanje zvočnosti vertikalnega tipa z odprto in svobodno formo. Tako prvi stavek skladbe temelji na menjavah ostinatne-ga bloka z violinskimi soli, ki s svojo ekspresivnostjo in virtuoznostjo kadenCnega tipa osvobajajo in razbijajo strogost forme, toda tako, da je ob tem ne zrušijo. Nasprotno, drugi stavek nastaja z kontrastira-njem različnih tipov zvočnosti, ki se pred koncem prelevijo v koralni unisono. KonCa se s proti visokem registru vzpenjajočo podajo pa-sažnega motiva med glasovi, s Čemer je odprtost njegove forme še bolj poudarjena. In prav s takšnimi postopki, ob arhaizirani ekspresivno-
sti ter fascinaciji z Čistim zvokom, dobi glasbeni svet Brine Jež predznak pravljičnosti. - Post Art ni samo umetnost po umetnosti, ampak je tudi post scriptum umetnost in poštna umetnost - piše Aldo Kumar v komentarju k svoji skladbi. Poigravajoč se z neobarokom, vitalizmom in populizmom, jim Kumar v svoji skladbi da predznak quasi. V vsaki od šestih celot izvleče znane glasbene gestuse iz njim lastnega konteksta in jim izprazni prvotni pomen. S tehniko kolaža jih naredi transparentne in plakatne, igračkanje z anticipaciajmi, reminiscencami in citati v dobesednih in banalno jasnimi formah, pa jih zaokroži v celoto s satievsko distanco do lastne tradicije, do sodobnosti in do same sebe. Nie ni nedotakljivo oziroma vse je uporabno in v končni fazi podložno komercializaciji. Celo sam dadaizem: skomercializirana, de-komercializacija komercializacije se sama iz sebe norčuje.
Ponovljen v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v sredo 26. maja, skupni portret z biennala, je bil predstavljen tudi domačemu občinstvu.
GLEDALIŠČE / DUNAJSKI SLAVNOSTNI TEDNI
Všečna ljubimca
Leander Haussmann, ljubljenec kritikov, in razvpiti nemški režiser Frank Costrof na Dunaju s predstavo »Romeo in Julija«
Režira tisto »kar je všeC njegovim staršem, kar je hrana kritikov in kar njega samega ne dolgočasi«. Njegova dela so »klasična, polna humorja in resnosti: zanimiva, ker išCejo novih poti interpretacije že dobro znanim temam in delom. On sam.« Leander Haussmann je ljubljenec publike in kritikov. Triintridesetletni režiser, ki prihaja iz province bivše DDR, iz Parchima, je nova zvezda na nebu nemškega gledališkega sveta.
Tamara Deu
Prvi ga je odkril njegov prijatelj in mentor, nemški režiser Frank Castrof 1986 v Geri. »Srečanje z njim je pomenilo zame sprostitev moje kreativnosti,« opisuje dogodek Leander Haussmann. »Njemu se moram zahvaliti za spoznanje, da je avantgarda lahko tudi zabavna«. Režiserja sta v trenutku našla skupen jezik. Pred tremi leti so Ha-ussmanna odkrili tudi kri-
tiki v Weimarju, kjer se je predstavil z Ibsenovo »Noro«. Od takrat naprej uprizarja predstave kot po tekočem traku. »V treh letih in pol«, pravi, »sem insce-niral štirinajst dramskih del«. Vsaj na enem področju mu je pri tem v veliko oporo mati Doris Haussmann, njegova najljubša kostumografka. Pogosto pa se timu pridružuje tudi oce Ezard Haussmann, ki
Prizor iz Romea in Julije
je stopil v sinovi zadnji predstavi »Don Carlos«, ki je bila dodelana v Schillerjevem gledališču v Berlinu, celo na oder.
S to zadnjo predstavo je dobil režiser tudi nujen poduk. Režijska domislica združiti obe deli, Schillerjevo dramsko pesnitev »-Don Carlos« in Goethejevo žalostinko »Egmont«, in ju zavozljati v sedemurni megalomanski gledališki projekt, mu navsezadnje ni uspela. Rezultat je »samo« štiri ure in pol trajajoča predstava«Don Carlos«, ki predstavlja le še ostanke prvotnih idej.
S svojimi uprizoritvami klasičnih dramskih del se Haussmann in Castrof v samem začetku nista veliko razlikovala, s Časom pa postaja različnost vec kot očitna: Haussmann je v svoji interpretaciji brezskrbno in mladostno svež. Klasično delo je zanj poseben izziv, pustolovščina. V njem pušCa sledi svoje lastne energije, željo po poigravanju in raziskovanju. Frank Castrof je bolj ekstremen, njemu služijo klasična dela zato, da jih raztrga in razkosa, potem pa raziskuje posamezne dele in na koncu predstavi skupno vrednost ruševine. Obema je skupno to, da njune klasične uprizoritve v Residenz Theatru v Mii-nchnu (Castrof s »-Torquatom Tassom« in »-Miss Saro Simpson« ter Haussmann z »Romeom in Julijo«) vznemirjajo kritike v polni meri. Oba letos gostujeta tudi na Dunajskih slavnostnih dnevih. Leander Haussmann z »Romeom in Julijo« Williama Shakespeara, Frank Castrof pa z Euripi-dovo »Alkestis«.
GLEDALIŠČE / POGOVOR Z MUSTAFO NADAREVICEM
Let nad igralskim gnezdom
V zagrebški Gavelli z velikim uspehom uprizarjajo besedilo Kena Kese/a Let nad kukavičjim gnezdom - Režiserski prvenec Mustafe Nadareviča
si lahko ogledate še vse do sredine julija
Mustafa NadareviC je trenutno prvo ime med hrvaškimi igralci, poskuša pa se tudi kot gledališki režiser. Let nad kukavičjim gnezdom, ki ga je režiral in v katerem igra glavno vlogo, je bil pred prepolnimi zagrebškimi gledališči v treh in pol mesecih uprizorjen kar enainštiridesetkrat.
Mustafa, ali ste utrujeni po še eni predstavi Leta nad kukavičjim gnezdom?
Ne, to je moje delo!
Kaj vas je pripravilo do tega, da ste za svoj režiserski prvenec izbrali precej zahtevno knjižno predlogo Kena Keseya?
Predvsem si o tej literaturi mislim vse najboljše, in Ce je Forman lahko po tej predlogi napravil briljanten film, Cernu ne bi mogel jaz napraviti dobre gledališke predstave?! Idejo sem dobil pred dvanajstimi leti, ko sem prvič bral knjigo. Takrat sem si že delal zapiske in razmišljal o možnostih gledališke izvedbe tega dela. Ko pa sem ves projekt ponudil dvema ali trem dobrim režiserjem - vec jih tako nimamo - so bili vsi toliko pod vtisom fenomenalnega Formanovega filma, da so preprosto dvignili roke. Mislim, da je današnji Cas kot ustvarjalen za besedilo, ki govori o simpatičnih norcih, manijakih, glasovanju, de-
mokraciji, norišnici in represiji nad posameznikom. Osrednji razlog za to predstavo pa je bil igralec, igralec in zopet igralec.
Ali lahko to malo podrobneje pojasnite?
O: Zadnja leta režiserji in igralci pri nas vedno bolj delajo predstave, ki so razumljive le ozkemu krogu izobražencev. Nam pa sta, kot gledališko še mlademu in neizkušenemu narodu, potrebna predvsem privabljanje in vzgoja gledališkega občinstva.
Ali vas je priljubljenost Formanovega filma med širšim občinstvom inspirirala ali ovirala pri vašem delu?
Ko sem začenjal delo, so mi vsi rekli, da sem nor. Vendar sem izrazito občutil potrebo, da svojo pozitivno norost, ki jo imamo vsi, nekako spravim iz sebe. Vsekakor se strinjam, da je precej hazardersko, prepotentno in celo nevzgojeno »konkurirati« takemu filmu. Menil sem, da je Keseyevo delo tudi velik gledališki zaklad in pokazalo se je, da sem imel prav. Enainštirideset razprodanih predstav v treh mesecih in pol je pravi mali fenomen v hrvaškem teatru, še posebno zdaj, ko so ljudje preokupirani z drugimi problemi.
Vaša predstava se pre-
Stevica Suša
cej zvesto drži knjige in filma.
To je res. Spremenil sem le nekaj detajlov, tako na primer pri meni znori tudi glavna sestra, da na svoji koži občuti, kaj to pomeni. Prav tako nisem pustil Indijancu, da bi na koncu pobegnil iz norišnice, ker menim, da mi nimamo nikakršnega razloga za ameriški optimizem.
Poleg »Leta« igrate tudi v Mariboru v predstavi Don Juan.
Igram neko manjšo vlogo, ker ne premorem toliko poguma, da bi se šel glavnega junaka brez temeljitega poznavanja jezika. Slovenščina pa je za mene lep, a vendarle tuj jezik. Sploh je problem večine igralcev moje generacije, da ne obvladajo tujih jezikov. Pa te tako doleti kaka tuja koprodukcija, pri kateri lahko le kot osel poslušaš prevajalca in odgovarjaš z »yes« ali »no«. Kriva je akademija, ki je zanemarjala ta del igralčevega izobraževanja.
Na Hrvaškem cveti splošna politizacija, s katero ni prizaneseno niti umetnikom. V zagrebških množičnih občilih je bilo veliko napadov na Miro Furlan in Radeta Serbedžija. Kolikor vem, ste ju poskušali braniti.
Branil sem Miro Furlan. Njo je v Beogradu zadržala ljubezen, ta pa ne pozna meja ne spopadov med državami. V Globusu so jo zelo neokusno napadli novinarji, o katerih kulturni ravni se ne splaCa izgubljati besed.. Mira je moja prijateljica in sodelavka. Ničesar ji ne zamerim. Ljubezen je nekaj, kar bi nas moralo vse voditi v življenju.
Rade Serbedžija?
Z njim je nekaj podobnega. Tudi on je v Beogradu spoznal ljubezen, ki mu je, hvala bogu, povila otroka. Vendar se z Radetom, Čeprav sva bila velika prijatelja in sem boter njegovemu sinu, v nekaterih stvareh ne strinjam. Rade je v Zagrebu vse od svojega šolanja preživel dosti let, tu ima dom in otroka Danila in Lucijo. Ne bom se spuščal v to, ali je armada res raketirala Banske dvore ali se je Tudman podminiral kar sam, menim pa, da bi se moral v trenutku, ko je armada tolkla njegove Vinkovce in grozila Zagrebu skupaj z mojimi in svojimi otroci, stiskati v zaklonišču. Konec koncev je rojen na FIrvaškem in ima tukaj na kupe ljudi, ki ga imajo radi. Mednje lahko še vedno mimo prišteje-te tudi mene. Sploh pa ne želim biti sodnik. Vsak si v življenju poišCe
Odkar se je zaCela prekleta vojna, je s 1 mom obup. No, to zaIT
ni veC pomembno, ta
bom kmalu umrl in ® tako rešil vseh križev 1 težav. In dolgov, ha, na’ ha.... Sicer pa se mi g 6 de na to, koliko se Pr filmu dela in plaCa, ta ne da sodelovati preve • Pripravljam edinole svoj film, ki bi ga morali 5e letos posneti v Bosni. _
Torej se boste poskusi li tudi kot filmski reži-ser?
Ugotovitev je točna. Scenarij je že odobren, v tej zvezi se lahko lim, da je v komisiji. *9 ga je blagoslovila, sede tudi Abdaluh Sidran. Se veda snemanje v teh razmerah letos ne pride v poštev, upam pa, da no film dokončan v prihodnjih dveh letih. Njegov delovni naslov je »Ih aSa ili Hasanaginica, tako je svejedno«, v podnaslovu
pa stoji »Ne daj bože, Sto sve Covjek podnijet može«. Vsebina filma pa je najlepše zajeta v stavku »Pa, zar i ljubav gine cim se rodi«. Upam, da bo to pravi film.
Harding (Vanja Drach) preiskuje McMurphyjeve (Mustafa Nadarevič) misli (Foto: PR Gavelle)
____KULTURNA DEDIŠČINA / PRIZNANJA ETNOLOGOM_
Letošnji Murkovi nagrajenci
LJUBLJANA - Slovensko etnološko društvo bo jutri ob 13. uri v sejni dvorani SAZU podelilo Murkova priznanja za izjemne dosežke na področju etnologije.
Letošnji dobitniki so naslednji:
Za življenjsko delo:
■ Anka Novak, do-logletna kustosinja etnologinja Gorenjskega muzeja v Kranju za življenjsko delo na področju raziskav, razprav, dokumenitranja in predstavitve ljudske kulture in načina življenja v naseljih, stav-
barstvu, planšarstvu in umetnosti v Gornjesavski dolini, Bohinju, Bohinjskih planinah in vaseh v okolici Kranja. V njenem delu je odigrala najvažnejšo vlogo dojemljivost za terensko delo in obcu-ek za svojskost nekega kraja od zgodovinskega konteksta do estetskih podrobnosti.
■ univ. prof. dr. Pavle Zablatnik, najpomembnejši strokovnjak na etnološkem področju na Južnem Koroškem. Usoda je hotela, da je konCal svojo življenjsko pot le
nekaj dni prej, kot bi mu Slovensko etnološko društvo izročilo za njegovo življenjsko delo Murkovo priznanje za vec kot pol stoletno raziskovanje in zapisovanje ljudskega izročila Južne Koroške. S tem je nenehno dokazoval slovensko samobitnost in narodnostno identiteto v dominantnem nemškem okolju. Borba za uveljavitev te ideje mu je bila življenjsko vodilo, uspeh v njenem dokazovanju pa njegov naj-veCji dosežek.
Za izjemne dosežke
na področju etnologije:
■	Vito Hazler, etnolog koservator na Zavodu za vastvo naravne in kulturne dediš-cline v Celju, za uspehe na področju varstva, predstavitve in popularizacije kulturne dediščine Vzhodne Štajerske (eden od njegovih projektov je bila urditev muzeja na prostem v Rogatcu).
■	Karla Oder, kustosinja etnologinja iz Delavskega muzeja Ravne na Koroškem, 'za monografsko študijo, objavljeno v knjigi Ob-
čina Ravne na Koroškem, razstavo Meži" ška, dolina; utrip zadnjih tristo let in organizacijo posveta o etnološkem proučevanju delavstva in njegove kulture.
■ Stanka in Aleš GaCnik, kustosa iz Pokrajinskega muzeja v Ptuju, za njuno izvirno in svežo p^' stavitev razstave Zbiram, torej sem. Z njo sta predstavila razsežnost in smisel privatnega zbirateljstva in možnosti povezovanja
z muzejsko dejavnostjo.	(B. S.)
LIKOVNA UMETNOST / TEMELJNO DELO ZA PREUČEVANJE AVANTGARDE
2v interes za Jawlenskega
Alexe] von Jowlensky Archive: Alexey von Jawlensky. Cotalogue Raisonne of the Oil Paintings. VolumeOne 1890-1914;VolumeTwo 1914-1933.Sotheby'sPublications,London 1991-1992."
SrpH6- avtor)i, ki so v
k nn	odPrli Pot
li]cr,°Veinu’ modernemu bil A]06"!11 izra2anju, je snt exe) von Jawlensky
btleS ena, naiP°mem-
IptJ osebnosti. Rojen ,	1884, je odrastel v
jo ;1111 z vojaško tradici-
sPrvatemU Poklicu se )e
lawi , Posvetil tudi
2imny’a ie kai
^Lutil umetniški poziv
i° v sÄ81 ?a Akadomi-ip 0 öt' Ptersburgu. Tu se vi:ße.ZIlanil s svojo ži-)®n)sko sopotnico Mari-ro f VOn ^erfkin, s kate-u sta se leta 1896 preseli-. v München. Sledilo je to^0p0,1.nievanie v Ažbe-Va^;i° 1 in Prijateljstvo z n , Jem Kandinskim. Va .ensky se je na poto-Cn Ju v Francijo natan-n;J6 seznanil z ustvarja-Van Gogha, Cezan-a m Matissa, ki so vsi db^enili odločilno vzpo-
Osebn° na 9ieg°vi Poti k Hni T61111! izrazu. Tega je 2i«ocila težnja po »sinte-nekakšnemu povze-sti' U .vizualne stvarno-111 njenemu abstrahiranih' Tako je Jawlensky s el do lastnega stila, ki Ve®.a določale moCne bar-, J11 izolacija posame-ploskev s poudarje-
nimi
Črnimi konturami,
kar '
n l6 gotovo prevzel od , ngninove Sole. S Kan-^ nskim, Gabrielle Mii-. ®r in drugimi umetniki Up 'C.1909 ustanovil Ne-Künstler Vereingi-^8' tipično avantgardi-
stično združenje naprednih umetnikov, s katerim je precej razstavljal. V času prve svetovne vojne je emigriral v Švico, po vojni pa se je leta 1921 preselil v Wiesbaden. V tem obdobnemu se zaCne zadnja transformacija njegovega slikarstva: osredotoči se na glave, ki jih povsem abstrahira in vključi v trdno geometrijsko shemo. Nastanejo obsežne serije tako imenovanih konstruktivnih glav, v katerih varira en in isti motiv. Nacisti mu kot izrojenemu umetniku prepovejo razstavljati; boleha za artritisom, dokler ga ta bolezen povsem ne ohromi. Umrl je v Wiesbadnu leta 1941.
Lani so pri Sothely‘s Publications objavili prvi dve knjigi kataloga njegovih oljnih slik. Ob katalogu Kandinskega, ki trenutno še izhaja, je to gotovo temeljno delo za preučevanje evropske avantgarde prve plovice tega stoletja. V obeh knjigah je zbranih 1466 kata-ložnih enot o posameznih oljnih slikah, ki so reproducirane v barvah ali Cmo-belo. Izjemna natančnost avtorjev kataloga jih je vodila tudi pri opisanih in datacijah del, tako da imamo pred seboj natančen kronološki pregled opusa Alexeja von Jawlenskega, od prvih del, ki so nastala še v Rusiji, pa do serije kon-
Tomislav Vignjevič				trospektivi njegovih del v	duhovljenostjo portretov
					francoskem Arlesu in da	in glav, ki jih je upoda-
				je že bila predstavljena	bljal v zadnjem obdobju
struktivnih glav zadnjih	dukcija Tihožitja s cve-			na veliki retrospektivni	svojega ustvarjanja. Pri-
let, v katerih je z mini-	tjem, sadjem in stekleni-			razstavi v Miinchnu leta	CujoCi knjigi, ki se jima
malnimi variacijami mo-	co iz leta 1909, ki je v		la-	1983. Jawlensky je avtor,	bo v kratkem pridružila
tiva dosežena izjemna	sti Narodne galerije v			ki nas vedno znova oCara	še tretja, sta nepogrešlji-
poduhovljenost izraza.	Ljubljani. Za živ interes,			z izraznostjo njegovih	vo delo o izjemno boga-
V prvi knjigi se pod	ki še vedno vlada		za	slik, z izjemnim obCu-	tem opusu Jawlenskega
kataložno številko 298	opus Jawlenskega, je zna-			tkom za kolorit, ki ga	in bosta gotovo vzpodbu-
nahajata tudi tekst in ce-	Ciino, da se	slika trenu-		opazimo v vsakem njego-	dili nove in še bolj natan-
lostranska barvna repro-	tno nahaja na manjši re-			vem delu, ter z veliko po-	Cne analize.
					
	m				
					
	i||j				
					
	pl				
	i				
	"t i				
					
Alexej von Jawlensky: Tihožitje s cvetjem, sadjem in steklenico, 1909
37
*9odba ® dveh mestih
GORICA - Na pobudo goriških skaterjev »Tri jsu brat« in v njihovi hvalevredni organizaciji (Cia
1	, ?endov smo imeli na razpolago celo vino) snu
ko v soboto, 29. maja -v šempeterskem CRMK-ji ca festivalu ANTITEHNO GARAGE videli dober du .. Pjedvsem goriških bendov, od že delno uvelja Ha f11*1’ dsdh> ki so tega dne imeli svoj prvi javn sk i ’ ^araditev je pritegnila precejšnje število obi ( Varcev in je bila na koncu zaključena celo s profi za organizatorja. To zadnje pa gotovo ni bil na en skupin, ki igrajo predvsem v svoje veselje, Ce , se borijo s težkimi finančnimi in še posebej pro
grškimi težavami.
zvoj goj.jgjjg ’underground’ rock scene je ohro vi p11 ?e fz Casa> ko se je gradil Mladinski Dom v No ta H °rick Takrat so namreč krajani upali, da bo prai r 0rn Z(iruževal pod eno streho najrazličnejše inte rial ’ mladih in odprl nove možnosti za ustva y jj10 Preživljanje prostega Casa. pile0niU ^ fme^e tucd mnoge od skupin, ki so nasto V soboto- svoj vadbeni prostor, hai adjnski dom, Odeon (glasbeno svetišče) res za soh Vebko mladih ljudi. Resnica pa je ta, da je bilo ^ kot°t0 VeC fffladfh Slovenk in Slovencev v CRMK-ji 0i,.v Odeonu, morda zato, ker so tam v začetki j. majali neverjetno pester program, od techna dc Kor' T.®ovora je bilo celo o jazz večerih .... zdaj pa sc u, .„.antikonfdrmisticni mladi izpostavljeni avto nir Pl dab)anskega DJ-a in morajo konkurirati denar italijanskih gostov. Sta v Novi Gorici dve kate
2	i T hudi: privilegirani gosti, katerim pripadajo vse . višCa in pa potlačeni, pokorni državljani Slove
vl)a na drugi strani?
^ nnodni Evropi so stvari malce drugačne urejene to J1 TodPiraj° razvoj mladinske (sub) kulture, saj jc jj.. m pomemben faktor v boju proti razširjanju ma tla' IIle<^ niladimi - verjeli ali ne - dolgčas je njihoc (^-nejši spodbujevalec.
Ben bodo 9o$tovalj v Kanadi
IiptmA^NA " dan izvršnega odbora slovenske izse-ske matice Lojze KocjanCiC iz Toronta pod vod-
stvom predsednika Mirka Juraka odhaja glasbena skupina Big Ben med Slovence v Kanado.
Big Ben sestavljata dve pravzaprav skupini: Big Ben Hit Quartet (Vladimir Čadež - prvi tenor, Janez Rijavec, drugi tenor, Radovan Kokošar, bariton ter Matej Voje, bas, umetniški vodja je Danilo Čadež) ter Big Ben ansambel (Janez Rijavec - vokal, Sandi Kokošar -bas kitara, Sandi Blažič - kitara, Karlo Batistič - bobni, Igor Peternelj - klaviature).
Glasbeniki so lani z velikanskim uspehom gostovali po Avstraliji. NajveCji uspeh kvarteta je bil koncert v katedrali St. Patrick v Melbournu, kjer jih je poslušalo 1200 ljudi. Februarja letos so peli na obisku predsednika Kučana pri papežu, dogovorjeno pa je, da bodo 30. junija (takoj, ko pridejo iz Kanade) peli na prireditvi ob vstopu Slovenije v Svet Evrope v Salzburgu-
Turneja po Kanadi se zaCne 28. maja v Edmontonu (Alberta) na zahodu Kanade, naslednji dan nastopajo v Vancouvru, 30. maja pa v bližnjem mestu Kelowna. Nato bo v Torontu velika zabava na ladji Captain John s - gre za ladjo, s katero je naš izseljenec preplul ocean in je zdaj preurejena v restavracijo. 6. junija bo nastop v Montrealu (Quebec).
11. junija bo koncert v Winnipegu (Manitoba), 12. junija v Calgariju (Albetrta), nato pa bodo fantje v glavnem nastopali po južnem Ontariu.
Vmes je dogovorjen še obisk New Yorka ter nastop v slovenski župniji Svetega Cirila na Manhattnu, ki jo organizira p. Krizolog Cimerman.
Glavna proslava bo 26. junija, ko bo 50-letnica društva v Planici, Bled v mestu Hamilton. 29. junija pa odhajajo domov.
Turnejo bo en teden spremljala ekipa mariborske televizije, ki bo pripravila (novinar Zoran Bilodjeric) oddajo o slovenksih izseljencih v Kanadi pred veliko prireditvijo za izseljence v Sloveniji - Srečanju v moji deželi (po starem: izseljenski piknik), ki bo 3. julija v Dolenjskih Toplicah. (D. B.)
Bratstvo in enotnost podkupljive informatike
LJUBLJANA - Sinoči je v okviru Druge godbe v KUD France Prešeren nastopila skupina Data Processed Corrupted iz Ljubljane, ki je pred dvemi leti ob odcepitvi Slovenije postala internacionalna. Izhaja iz fascinacije nad raznorodnostjo pojavov in njihovim medsebojnem prepletanjem. Njihova izključujoča se različnost spreobrne v konflikt, ki niha med konstruktivno ustvarjalnostjo in destruktivnostjo: »Kaos je dovolj velik in milosten, da sprejema vse, kar mu hočemo pripisati. Prenese tudi to, Ce rečemo, da za vsem vendarle stoji Red.«
Pravijo, da se jim vzemirja pri tem vedno novo razkrivanje oblike in zgradbe kaosa. Pred tem je njihova sekcija za računalniško animacijo izdala veliko ploščo »Tokovi Casa« za londonsko založbo Recom-mended Records, ki je bila skupaj z novim materialom predstavljena na koncertu v KUD-u.
Data Processed Corrupted igrajo na saksofon, ustnik, bobni, violina, kitara, tolkala, Synthesizer in sam-pler.
Kot instrument uporabljajo tudi različne glasbene žanre in senziibilitete, s katerim dosežejo novo kvaliteto, ki je nadžanrovska. Skratka - bratstvo in enotnost vseh prijateljskih žanrov! (P. R.)
Največji uspehi Alla Caponeja
Au_ Capone
---STRAJH TRIO--
greatest hits
LJUBLJANA - DeskTop Musič Press je glasilo istoimenske d.o.o., ki se ukvarja z glasbenim založništvom. Prejeli smo izvod, v katerem najavljajo izid CD plošCe in kasete Gregorja Strniše z naslovom Ali Capone Strajh Trio Greatest Hits.
Projekt je rezultat Strniševega večletnega skladateljskega dela, namenjenega gledališču, in srečanja z ustvarjalci predstave Columbus, Schwarz, Capone -scensko skupino Grapefruit Company.
Na osnovi tako pridobljenih izkušenj je posebej za Ali Capone Strajh Trio, ki ga sestavljajo Mirko Polic ViCentiC (violina), Bojan Cveteržnik (viola) in Ivan Šoštarič (celo), priredil lastne avtorske skladbe iz predstav, kot so Klementov padec, Tugomer, Nedolžna ljubica, Kaj pa Leonardo in Sherlock Holmes, nekatere pa zanje celo napisal. Približno eno uro nove slovenske izvirne glasbe bo ušesom na voljo predvidoma po 6. juniju. (L.B.N.)
Bratko
razteguje meh pod zahodnimi Alpami
BERN, LUZERNO - Sodelavec Republike, katerega Članke o življenju Ljubljane kot prestolnice lahko tokrat preberete predzadnjič, že vrsto let navdušuje občinstvo kot glasbenik. Najprej je harmoniko igral kot elan skupine Begnagrad, zdaj pa nastopa samostojno.
V začetku maja je najprej igral v bernski Reithalle, nato pa na festivalu v Luzernu. V Švici je sicer znan kot sodelavec skupine Nimal, prireditelji pa so njegovo glasbo predstavili takole: »Bratko se z igranjem obrača na tiste, ki so rekli ne tako loCnicam med različnimi glasbenimi usmeritvami, občutji in izpeljavami kot mejam katerekoli vrste.« (L.B.N.)
ŽIVLJENJE METROPOL - LJUBLJANA (14
Poudarjena moč in poželenje po letenju
iSSill
Bratko Bibič
Iztekajo se majski tedni, nabiti s spomladanskimi in s poletno vročino potenciranimi (libi-dinalnimi) energijami in s prejkone množičnimi kulturnimi prireditvami: Študentskimi kulturnimi dnevi, Dnevom radosti in uverturnimi koncerti Druge godbe v Križankah, otvoritvijo razstave Irwin v stari elektrarni, otvoritvijo Art Faira na Gospodarskem razstavišču... Skratka: pravcato obsedno (izredno) stanje.
V teh tednih pa je bil tudi dan, na katerega so skulpture, začasno postavljene na Čevljarskem mostu, za hip postale neznani leteči predmeti padanja v Ljubljanico, tista edina skulptura v središču Zvezda parka pa moment spre-vrnitve položaja iz navpičnega v vodoravnega.
Izkazalo se je, da metanje umetniških del v vodo ni imelo nobene zveze s študentskimi in mladinskimi množicami, ki so se ob Študentskih kulturnih dnevih razsuvale po mestnem središču. Po ritualu praznovanja obletnice univerzitetne diplome v eni od ljubljanskih gostiln sta bivša študenta gradbenega inženirstva ob pogledu na skulpture izključila možnost, da gre za železne konstrukcije kakšne zgradbe, na to, da bi slo za umetniška dela, pa še pomislila nista, saj niso bile podobne ničemur. Se najbolj so ju nemara spominjale na odpadno železo - na Prešernov spomenik zagotovo ne, nemara bi ju kvečjemu na tisti Boljkov nikoli postavljeni spomenik Cankarju, ki ga je ogorčena javnost v osemdesetih zavrnila v slogu, češ, Cankar pa že »ni bil tako grozen za videt«. Tako smo pred Cankarjevim domom dobili nekaj, kar je še najbolj podobno nečemu izpred Pompidouje-vega centra.
Torej sta gradbena inženirja vse skupaj zamenjala za kontejnerje za smeti, ki so v stari Ljubljani sicer običajni predmet poželenja po nadomestnem letenju, in jih pripravila do trenutnega gibanja. Nekaj otroškega je mogoCe slutiti v tem, Četudi možaka po bioloških letih ne sodita veC v statistike o naraščanju otroškega in mladinskega prestopništva. Ce se ne bi z razvito varnostno zavestjo hitro umaknila s prizorišča dejanja, bi si njegove posledice gotovo z radovednostjo ogledovala v velikih, hipnoti-
čno delujočih koncentričnih krogih, šireCih se na umirjajoči se gladini Ljubljanice za potapljajočimi se kosi železa. Glede na to, da na podlagi spolne delitve dela lahko domnevamo (torej: lahko se tudi motimo), da je potekalo predhodno praznovanje gradbenih inženirjev v znamenju moške družbe (Männergesellschaft), ki jih druži tudi skupna preteklost »norih študentskih dni« hkrati z lovom na vmes morebiti tudi že ulovljena dekleta in ženske, so skulpture nadčloveških velikosti ali teže (z) nemara odigrale vlogo kontejnerjev za smeti tudi zato, ker so mimogrede stale na poti v staro Ljubljano do kakšne od njih.
Za Dan radosti (25. maj) je zgorel platneni grafit pred Cosmopoli-sovo prodajalno nosilcev zvoka na Krakovskem nasipu. Ogenj je magična, kozmična tvarina, eden od štirih (pra) elementov, zato ni Čudno, da je vzburil pra-prometejsko domišljijo otrok ali mladine, potem ko je brezprizivno nastopil konec nemara ves predhodni dan, Ce že ne teden pričakovane množične rockerske veselice skupaj z vsem, kar si je vsak posebej obetal od nje. Ce je bila to sprostitev nakopičenih presežnih, iz zimskega spanja prebujenih energij, potem očiščenje z ognjem kaže, da se tako kot običajno obeti in pričakovanja kljub pomoči kontrainhibicij-skih trikov nikoli ne izpolnijo brez ostanka. Kot je bilo na zadnji majski veCer v okviru oddaje Pro et Contra Studia City mogoCe razbrati iz ob povodu Študentskih kulturnih dne-vov organiziranega medijskega duela med predstavnikoma študentske univerzitetne organizacije in demokr-šCanskega podmladka (-ter njunima starejšima oprodama), se tudi pričakovanja, da bo pozabi podlegla zgodovina prej vladajočih, zato da bi jo nadomestila vladavina tistih, ki na enak naCin, tudi Ce si želijo in prizadevajo, danes ne morejo veC vladati (mestu in študentski organizaciji), ne izpolnjujejo. Zasedba 25. maja in transformacija dneva mladosti v dan radosti ima kljub temu, kaj si lahko upravičeno ali ne kritičnega mislimo o konstrukciji programa in njegovih zgolj zabavnih nepolitičnih ciljev, presežno vrednost v tem, ker
ohranja kontinuiteto, spomin na dan mladosti kot točke ene od odličnih konfrontacij študentske, mladinske in kulturno-umetniške alternative s prejšnjim režimom (tesanje štafetnega debla, plakatna afera) na terenu političnih prazničnih ritualov, ter zato, ker se je vsaj kolikor toliko spet vzpostavila kontinuiteta množične rockerske scene, na kritično točko upadle z osamosvojitvijo: zato je predlog, ki smo ga lahko v oddaji slišali v slogu: zakaj mora biti prav 25. maj, ta relikvija komunističnega titoisti-Cnega režima, dan radosti, ko pa bi bil lahko -in bolje bi bilo tako - tudi 24. maja, ekvivalent drugemu obratu, ki računa s pozabo, da bi lahko ponavljal isto: namreč iz študentske organizacije še enkrat narediti »ZSMS«, je skratka - pa Četudi večstrankarsko - instrumentalizira-ti. Strankarsko pogojevana zabava pa se prej-koslej sprevrne v dolgčas. Zato velja tudi v primeru Študentskih kulturnih dnevov, nemara pa še bolj v primeru Dneva radosti reci, da so bili dolgočasni toliko, kolikor je iz programskih razpok kapljala želja po populistični promociji študentske organizacije skozi bolj ali manj nedolžno zabavo študentskih in mladinskih množic.
V pogojih splošnega populizma se zdi to nujno, ne pa tudi zadostno. Šestdeseta so mimo, prav tako postšest-deseta in osemdeseta: potem ko so se najmanj po odzivu obetavno začela devetdeseta, bi se moralo v tej smeri z veC inovativnega in provokativnega, kompleksnost in prodornost kulture zabave potencirajočega delovanja, nadaljevati. To pa pomeni vsakdanje delo z malenkostmi, ki pomenijo vsakodnevno, ne le praznično življenje v metropoli. Upanja množic (ne samo študentskih in mladinskih), ki - pritegnjena s prenavljajoče se sijočim centrom Ljubljane in izrednimi kulturnimi stanji - drvijo v glavno mesto, so deloma vedno razočarana, Ce so domnevala, da bodo zlahka pobegnila »idiotizmu podeželskega življenja«. Nanj zlahka naletijo - in nemara v še bolj perverznih oblikah kot na t. i. podeželju - v samem središču mesta in vsakokratnem središču tega središča -pri samih sebi.
Nevihtni sij nad Ljubljano, iz oblakov upanja množic (Foto: S. Zivulovič/TRIO)
14
Četrtek, 3. junija 1993
ZNANJE
KRIMINALISTIČNA SOCIOLOGIJA / KAJ JE V ITALIJI KAMORA?
Mafijska organizacija, ki nisi demokratično oblast
Kriminalistična sociologija se v Italiji ukvarja tudi z vprašanjem tako imenovane kamore, ki domuje domala v vseh pokrajinah dežele Campanije. Gre za organizacijo mafijskega tipa, ki pa ima svoje značilnosti; nekatere so tudi taksne, da jo globoko razlikujejo od mafije. V sosednji deželi imajo v glavnem opravka s štirimi organizacijami, med katerimi je najveCja in najpomembnejša (tudi zaradi svojih tipalk v tujini) sicilijanska mafija, za njo pa so tako imenovana »ndrangheta« v Calabriji, kamora v Campaniji in pa razmeroma nova »sacra corona« (sveti venec) v Apuliji, zlasti v njenem južnem delu.
Kamora živi dobesedno svoje življenje; uveljavila se je predvsem po tem, ker svojih akcij ne obesa na velik zvon, ker deluje tiho. Ustvarila pa si je že območja, na katerih vlada nemoteno. Imajo jo za najbolj prebrisano, vsa njena početja so premetena; javno ne nastopa nikoli, razen v kakih očitnih »demonstrativnih« primerih, zmeraj se skrije za kom drugim.
V tem je tudi njena glavna prednost; osrčje sistema je v Italiji kajpak Se zmeraj mafija oziroma njena izpeljanka cosa nostra, ki ima svoj sedež v Palermu na Siciliji, toda kamora se s svoje strani Čedalje bolj uveljavlja kot organizacija, kot finančni dejavnik in logistično. Cosa nostro so zadnje Čase prizadeli kar pošteni udarci (med njimi aretacija Tota Riina in »drugega moža« v organizaciji Benedetta Santapaola), Čemur pa se je zaCela kamora izmikati s pravo atomizacijo svoje podobe. Kamora se je tako razpršila, da jo danes sestavlja veC manjših celic, ki so se večinoma utrdile na svojih manjših območjih.
Nasprotno od velikopotezne akcije, ki sta se je lotila policija in sodstvo, da bi strla mafijsko organizacijo, je kamoro zajel mobilizacijski val, kakor je reCeno tudi v publikaciji Cosa nostra napoletana (Neapeljska cosa nostra), ki jo je pripravil Vito Faenza, pregledal pa tudi Luciano Violante, ki je v Italiji predsednik poslanske komisije za boj proti mafiji. V državi, kjer je gospodarstvo v rokah politike, pa tudi nekaterih ustanov, je tudi kamora postala regulator in delilec njenega bogastva, ki ga imajo v številnih skladih.
Cosa nostra je v Italiji znana tudi kot teroristična organizacija, ki se ne umika zločinom in je domala skregana z oblastjo; ndrangheta je v bistvu calabrijska mafija, sacra corona si je začela Sele utirati pot, kaže pa, da ne namerava kot prakso ubrati pot zločina; svoje področje pa je zaCela poCasi Siriti tudi na sever, tako da so njena znamenja kažejo tudi že v deželi Emiliji Romagni, zlasti pa na srednji jadranski obali.
Kamora pa uspeva s tem, da je premeteno prodrla v
Miro Kocjan * v
številne oblastniške pore; nekatere ustanove oblasti na deželi, pokrajinski in kajpak občinski ravni v Campaniji, so dobesedno izvotljene. Niso veC dejavnik demokratične Italije. V ozadju je kamora, ne pa ugledna in pravična oblast; stvar je sla mestoma tako daleC, da na primer nekateri občinski odbori, namesto da bi se sestajali v prostorih občine, sestankujejo kar doma pri »bossih«, ki tu in tam vodijo kamoro.
Najbolj umazano ogledalo takega stanja je pokrajina Caserta v Campaniji. Pojav je najbolj zgoC v delu pokrajine, ki so jo že Rimljani imeli za »ozemlje dela«; v tej pokrajini so skupaj 104 občine, od katerih je vlada razpustila dvanajst, 23 pa suspendirala zaradi očitne povezave s Camorro; nad 80 občinskih odbornikov in svetovalcev je prejelo sodne pozive oziroma opozorila. Od vseh teh ima samo 51 občin urejene urbanistične programe.
Tudi posebna poslanska komisija za boj proti mafiji je
v zvezi s kamoro v Campaniji opozorila zlasti na nujo, da sodna oblast natanko nadzira delo občinskih odborov in da je pozorna na stanje volilnih imenikov in sedežev, kajpak takrat, ko so volitve. Bilo je že veC primerov, da so nekateri odborniki dobili veC »preferenčnih« glasov kot stranka, ki so jim pripadali, Čeprav je to absurd, vse skupaj pa kaže na neurejenost, ki jo zlorablja mafijska organizacija.
Dokaz, da so predstavniki kamore prodrli v mehanizme oblasti, je med drugim v tem, da so nekateri povsem nezakonito, vendar s privolitvijo občinskih oblasti zgradili vrsto športnih, termalnih in drugih centrov v krajih, ki bi jih občina lahko porabila za kaj drugega; na vsakem koraku gre za skupne posle s krajevno oblastjo. Komisija za boj proti mafiji je v svojem nedavnem posebnem poročilu potrdila, da je kamora spoznala, da so najugodnejše možnosti za prodor prav pri krajevnih oblasteh.
Vse kaže, da so osrednji organi v Italiji posvetili in posvečajo pozornost zlasti mafiji na Siciliji, medtem ko zanemarjajo druge pojave in oblike mafijske dejavnosti, to pa je tisto, kar ji ajbolj ustreza. Njeno stanje je zmeraj boljše. Kamora nima razloga, da bi se »soočala« z osrednjimi predstavniki oblasti, zato pa ji tudi ne pade na pamet, da bi organizirala na primer takšne zločine, kakršna sta bila v Italiji v zadnjih mesecih umora sodnikov Falcona in Borsellina. Skratka, kamora namenoma ne
»odstranjuje« pomembnih osebnosti, Ce pa ji zaradi izdaje kje spodleti, se maščuje na rovaS »manjših« rib.
Podatki torej kažejo na bistvene razlike v dejavnosti med mafijo in kamoro; to pa seveda ne pomeni, da ni bilo med njimi nikoli nobenega stika. Znano je, med drugim, da se je Toto Riina kar vecrkat srečal s predstavniki kamore, prav tako pa je tudi znano, da je tesno sodelovala na primer v poslih v zvezi z nekdanjo propadlo Banco Ambrosiano v Milanu, ki ji je pripadal finančnik Calvi, ki so ga pred šestimi leti našli obešenega pod nekim mostom v Londonu.
Tudi kamora steguje svoje tipalke po drugih državah, Čeprav v manjšemu obsegu kot mafija. Bistveno za Italijo pa je, da je stopila v akcijo veliko pozneje in da za zdaj ni oiganizirala teroristicih dejanj, kakršno je denimo zadnje v starem in slovitem delu Firenc. Sociologi, ki se ukvarjajo s kriminalistiko, so mnenja, da bi si morali v Italiji pospešeno prizadevati za »civilno družbo«, zasnovano na ponosu in ugledu. Naloga Italije je, da Cimprej privzame evropska merila in »evropske poglede«.
V Campaniji živi aristokratska kasta, ki vodi politiko odnosov z Rimom. Predstavniki vseh neapeljskih strank, ki so uspele priti v parlament, so dolžni sporočiti svoje namene koordinaciji, ki usklajuje pohtiko kamore. Neapeljski srednji sloj pa je bolj usmerjen v Evropo kot v Italijo. Stike imajo raje s Parizom, Londonom in drugimi središči. Neapelj je bolj središče Sredozemlja in Evrope kot pomembno vozlišče v Italiji.
Osrednja naloga italijanskih oblasti, ugotavljajo tudi strokovnjaki s področja sociološke kriminalistike, je zatorej utrditi kontrolno funkcijo nad javnimi upravami, nad javno porabo ter nad kreditnimi zavodi. Obenem pa naj bi začele bolj prisluhniti manifestacijam proti kamo-ri in mafiji nasploh, ki jih te dni prirejajo tudi v Campaniji. Organizatorji so večinoma šole. Njihov poziv za stvarno »civilno zavest« bo najbolj zalegel. Obenem pa naj bi spodbujali akcijo »volonterstva«, pa naj jo vodijo verske ali laiCne organizacije.
Ostro pa bi morali obračunati s težnjo, da bi se tudi v Campaniji zatekli k znanim »izrednim ukrepom«; s tem ne bi dosegli ničesar, le še bolj bi zaostrili odnos prebivalstva. Vse kaže, da je v Campaniji kar 220 organizacij, ki ji lahko imajo za kamoristicne, toda število in pojav ne smeta vznemirjati. Oboje je sicer vredno graje, vendar bi morala država reagirati s še doslednejšo uporabo »redne zakonodaje in ukrepov«, ki bi lahko bili dovolj učinkoviti, Ce bi se resnično odločili za nepopustljivo izvajanje.
Foto: Donald Maccullin
_____BIOENERGIJA / LATENTNI CAS, OBDOBJE ADOLESCENCE IN ZRELA DOBA_
Polje v različnih obdobjih
Iskanje svojega jaza skozi ves kaos fizičnih in emotivnih sprememb, sladkega hrepenenja in bolečih zavrnitev, ko se globoko v psihi rojeva eros in ljubezen - polje rožnate barve
MEDITACIJA 4
Proces meditacije
Tomaž Flajs
Veselko Tomič
Približno pri sedmih letih začne otrok pošiljati veliko »zlate energije« v prostor, v katerem živi. Prostor postaja bolj svoboden, se širi, otrok pa je manj navezan na mamo in je veliko bolj odprt do novih ljudi. Veliko bolj doživlja sebe, opaža pa veliko
tudi podobnosti sebe z drugimi. Zdaj lahko dovoli drugi osebi, da se bolj samoizra-zi v svojem zasebnem proštom. Obiskovalcu je dovoljeno, da kreira različne vrste energetskih oblik v njegovem zasebnem prostora. To naredi stvari bolj zaba-
vne in žive, otrok pa širi svoj fantastični svet. Vstopa v novo obdobje, imenovano »obdobje band«. Ena od stvari, ki tako obdobje omogočajo, je dejstvo, da so pri
sedemletnih otrocih vse Čakre že ovite v zaščitni ovoj, ki filtrira in zavrača veliko energetskih vplivov iz otrokovega polja. Otrok se počuti varneje, saj ima močneje oblikovan odnos med fizičnim in avriCnim telesom.
Med sedmim letom in puberteto je otrok v latentnem obdobju, ko se mu razvijajo višje mentalne sposobnosti, skupaj z razvojem tretje Čakre. V avro se v tem obdobju dodaja veliko mentalne rumene barve. Čeprav ta Čakra odpira pot mentalnim energijam, otrok pa je že v šoli, se te energije v prvi vrsti porabijo za bogatitev otrokove domišljije. Tu vstopajo v igro globoke teološke pobude in vezi z dolgim razvojem človeštva v preteklosti. Otrok postaja indijanski poglavar, princeska, Čarobna vila... Vse te globoko idealistične pobude, ki odkrivajo hrepenenje duše, so najverjetneje povezane z nalogo, ki jo mora duša opraviti na tem svetu. Med temi arhetipi oblik je globoko duhovno hrepenenje individua, njegovi cilji in aspiracije, ki jih lahko razberemo iz iger na dvorišču, v šoli. Prvi trije centri, fizični, emotivni in mentalni, so v tem obdobju najbolj zaposleni, da bi izrazili prvo obdobje »inkarnacije duše«.
Naslednja stopnja razvoja, adolescenca, ima tako kot vse stopnje svoj izziv. Ta je poiskati svoj Jaz in ostati Jaz skozi ves kaos fizičnih in emotivnih sprememb, sladkega hrepenenja in bolečih zavrnitev. Ko se otrok približuje puberteti, se v telesu in energetskem polju, ki ga obkroža, dogajajo velike spremembe. Avri in tudi indivi-
dualnemu okolju je dodane še veC zelene barve, v prostor vstopajo »vibracije« prijateljev, in medtem ko se srena Čakra odpira za nove nivoje občutkov, globoko v psihi pa se rojevata eros in ljubezen, se energetsko polje polni s prelepo rožnato barvo. Aktivira se hipofiza (čakra tretjega oCesa), telo začenja zoreti in se spreminjati v telo zrelega bitja, S temi spremembami so prizadete vse Čakre. Nove, višje vibracije se včasih ujemajo z vznemirljivim posameznikom, včasih pa se mu vse skupaj upre, saj te vibracije nosijo s seboj novo hrepenenje, novo ranljivost, kakršne doslej še ni doživel. Energetsko polje je vCasih popolnoma pretrgano, Čakre niso v ravnovesju, dragic pa vse lebdi v popolni harmoniji. Tako posamezik prehaja skozi veliko sprememb v emotivni realnosti, njegova dejanja pa kažejo na vso to kon-fuzijo. V enem trenutku je otrok, v dragem pa odrasla oseba.
Posameznik zdaj ponavlja vse faze rasti, ki jih je prešel, vendar različno. Prve tri faze vključujejo sebe kot center Univerzuma. To sem bil Jaz, moj oce, moja mama, moji prijatelji. Zdaj je to odnos »Jaz-Ti«. Jaz ne obstaja veC sam, moja dobrobit pa je zdaj odvisna od pravega prilagajanja »ne meni«. Delno je to pogojeno z dejstvom, da si posameznik ne lasti vec objekta ljubezni kot vCasih igračke ali starše. Zdaj je njegova dobrobit, blagostanje odvisno od ravnotežja njegovih akcij, s katerimi prepričuje tiste, ki jih ima rad, da ga imajo radi; tako si vsaj misli. Ustvarja se napetost v duši med tistim, kar si posameznik misli, da je, in tistim, kar misli, da bi
moral biti (glede na tisto, kar on misli, da dragi želijo, da bi bil, in nasprotno). Seveda se je vse to že dogajalo v odnosu s starši, vendar je zdaj ponovno prišlo na površje in je še pomembnejše, saj tisti, ki je ljubljen, v vsakem trenutku lahko izbere dragega, in to običajno tudi naredi, javno...
Proti koncu adolescence se Čakre in energetske šablone uredijo. Vse Čakre imajo zrelo obliko. Na tej stopnji se lahko posameznik poskuša umiriti, urediti svoje življenje in končati s spremembami. Nekaterim se to celo posreči, njihova življenja stagnirajo na varnem v ustaljenih šablonah jasno definirane in omejene stvarnosti. Večina ljudi, dovolj pretresena s svojimi življenjskimi izkušnjami, vidi, da ta realnost ni ravno lahka za definiranje, zato nadaljuje iskanje pomena, ki jih vodi skozi konstantne izzive k globljim izkušnjam izpolnitve.
V zrelosti se »Jaz-Ti« širi, da naredi v sebi prostor za družino in dobiva svojo lastno podobo. VeC energije, ki teče skozi grlno Čakro, pomaga lastnemu dejanju in prejemanju. Cas mineva, »-Jaz-Ti« se širi in lahko v svoj svet vključi posameznika in skupino. Srce se lahko odpre tako, da sprejema ne samo ljubezen do svojega sopotnika in do svojih otrok, temveč tudi ljubezen do človeštva. V avri se vidi prelepa vijoličasta barva. S tem se začenja enotnost Jaza in skupinske zavesti. Tretje oko se odpira k višjim vibracijam, posameznik začenja razumeti, enotnost vseh stvari, hkrati pa lahko prepozna dragocenost vsake posamezne duše v tej enotnosti.
Meditacija kot vzpostavljanje stika s svojim notranjim jazom in poglabljanje v duhovni svet ni vezana le na načrtno prakticiranje različnih meditativnih tehnik, temveč je v svojem bistvu univerzalna. Vsak človek, ki si v trenutkih krize ali ko sprejema pomembnejše odločitve, vzame čas zase, meditira. Meditacija je umiritev uma in hkrati vzpostavitev notranje napetosti, ki omogoči dvig zavesti na višjo mven, podobno kot struna na kitari zazveni v višjih tonih, če jo bolj napnemo. S tega vidika lahko rečemo, da so vsi pomembni dosežki velikih znanstvenikov in umetnikov nastajali na podlagi neke vrste kreativne meditacije.
S tehničnega vidika, ki se nanaša na samo prakso, meditacijo lahko definim-mo kot vztrajno, poglobljeno in osredotočeno pozornost. Da bi lahko dosegli to stanje, se moramo najprej umiriti, kar je tudi prvi korak meditacije.
Ce smo namreč razburkani, ne moremo dojeti globine in čudovite lepote svoje duše - notranjega jaza, podobno kot razburkana gladina jezera ne more odsevati sonca.
Umiritev mora zajeti vse tri ravni naše osebnosti, torej telo, duševnost in razum, in jih tako integrirati v ubrano celoto. Sele tedaj lahlo osredotočimo svojo pozornost, ne da bi
jo nam različne čutne zaznave, čustvena stanja ali misli nenehno speljevale drugam. Umiritev dosegamo lahko na različne načine, pomembno pa je, da je dovolj temeljita. Umirimo lahko vsako raven posebej. Na primer tako, da najprej z ustrezno držo in pozornim občutenjem sprostimo telo. Nato s pomočjo ritma dihanja umirimo procese v duševnosti. Ritem dihanja namreč odseva naše čustveno stanje. To kaže na tesno povezavo med obema procesoma, na podlagi katere lahko s spontano umiritvijo dihanja prek povratne zveze umirimo duševnost. Pri umiritvi razuma si lahko prav tako pomagamo s pozornostjo na določene
dele dihanja, kar nam pomaga fokusirati, izostriti in poglobiti našo pozornost. S tem dosežemo, da razum postane kot gladko brušena, prozorna leča, s pomočjo katere usmerjamo žarke v izbrani smeri.
V fazi umiritve dosežemo koncentracijo. Sedaj
se lahko usmerimo na subtilnejše ravni in se uglasimo z duhovno razsežnostjo. To dosegamo na različne načine, PrI vseh pa gre za bolj of manj isti princip: svojo pozornost vztrajno foka-siramo na določeno simbolno formo, bodisi zvočno (manira), vizualno (simbol) ali verbalno (afirmacija, semenska misel): v kombinaciji ali posebej.. Seveda ni vseeno, kaj si izberemo za objekt pozornosti, ki simbolično predstavlja globljo resničnost, s katero se želimo pove-, zati. Določa ga specifiem namen meditacije. Meditacija je namreč znanstven postopek in je zasnovana na podlaagi določenih zakonitosti.
V globoki meditaciji dosežemo stanje zlitosti s svojim notranjim jazom, kjer je odpravljena prej navzoča dvojnost med subjektom in objektom pozornosti-Gre za začasno odtegnitev od ravni običajnega doživljanja na nivoju osebnosti m popolno zatopljenost v notranjo resničnost, brez posredništva simbolov. To subjektivno lahko doživimo kot tiho radost, popolno umirjenost, občutek brezmejnosti in neskončnosti, izgubo občutka ločenosti, intimno povezanost z vsem in podobno. To stanje oziroma fazo meditacije na vzhodu imenujejo samadhi-In kakšni so učinki meditacije? O tem več
gledališča
SLOVENIJA
isÜÜLJANA
Cankarjev dom (061/222-815)
6U°St ' Stroinajer: LA LA SLINA (sobota, 5. n > sreda, 9. g. ob 21. uri, Štihova dvora-
'Ugra PETRA GOVC.
DRAMa SNG (061/221-511) rpn»risch: D0N JUAN ALI ljubezen do
METRIJE (danes 3. 6., ob 19.30 uri). Za °nmai Lhjaski 3 Večerni.
6 ^ M°liere: SVATBA PO SILI (petek, 4. se se j9 3° Ur'L Zadnjikrat v sezoni! Smejmo ^es, jutri bo morda že prepozno!
p PERA (061/331-945)
pečini: Triptih (petek, 4. 6., ob 16.30 uri), ni ^	in izven. Dirigent: Loris Voltoli-
^ Pojejo; Encev, Kušar, Kores, Javornik, EaJaCa’ Corenc/Milenkovic, Glavakova/F. °Van, Spruk-N.Radovan, Reja in drugi.
Ponedeljek, 7. 6. ob 15. uri - ZA jn	Cena vstopnic polovica. Za izven
llfrnt^0 GLEDALIŠČE • "LJANSKO (061/210-852)
p®'1/ Moliere: AMFITRION (danes, 3.6. in v 2a 6 ’ 4’6- °L> 19.30). Za abonma Četrtek in P !ZVen; za abonma Red V in izven. VOLT0diC’ M' Pokorn’ B- Tadel; KLINIKA TI-22	^ °’ °' (danes’ 3- 6-’ v petek, 4.6. ob
'n kor't^ V s°L|0t0' 5-6- °L> 20. uri). Za izven
vonOMESTNI PREDSTAV1 za KLINIKO TI-ved d o'°'’ L* sta Lili zaradi bolezni odpo-18 r ni	29, maia' bosta na sporedu
ob ' °L 22. uri (vstopnice od 28.5.) in 19.6. 20- uri (vstopnice od 29.5.).
GLEDALIŠČE GLEJ (061/224-563)
J^LETS N'ROSES (danes, 3.6. ob 21. uri, i„ a Ponovitev). Režija: Tomaž Štrucl, daJ0 M°ica Kalar, Spela Rogel, Goran Bog-ovski, Matej Filipčič in Gregor Fon.
kulturni dom spanski borci
1061/448-920)
jllro Gavran: MOZ MOJE ŽENE, najbolj nora nicdija (petek, 4.6. ob 20. uri). Režija: ar]an Bevk, igrata: Ivo Ban in Iztok Valič.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - GLEDALIŠČE BOMBOLINI
LSancin-Z. More: SVETOVNO GLEDALIŠČE
KANDRSE, zelo Čudna komedija (v petek, 4.6. in v soboto, 5.6. ob 21. uri). Režija: Z. More-I. Sancin, igrajo: Zoran More, Igor Sancin, Bariča BlenkuS
šentjakobsko gledališče
VSAK Z VSAKIM IN POTEM OBRATNO (petek, 4. in sobota, 5. 6. ob 20. uri). Plesna predstava SOU kulturni festival.
MARIBOR
SNG DRAMA (062/221-206)
LA DIVINA COMMEDIA-PURGATORIO (danes, 3. 6. ob 20.uri). Za red Sobota 2.
MALI ODER
Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (sobota, 5. 6. in nedelja, 6.6. ob 21. uri, zadnjic). Avtorski projekt Svetlane Makarovič. Za iz-ven.C
PTUJ
VI. LINHARTOVO SREČANJE -MLADINSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI FESTIVAL
KLET V GLEDALIŠČU (Slovenski trg 13)
Lojze KovaCiC: DVA ZMERJAVCA (petek, 4. 6. ob 9. uri).
GLEDALIŠČE PTUJ
Marcel Achard: BI IGRALI Z MANO (petek, 4. 6. ob 10. uri).
Dick Roughsey: MAVRIČNA KAČA (petek,
4.	6. ob 12. uri).
Heiner Müller: KVARTET (petek, 4. 6. ob 16. uri),
Franček Rudolf: PEGAM IN LAMBERGAR (petek, 4. 6., po svečani otvoritvi festivala).
KLET NA SLOVENSKEM TRGU 1
Domi Vrezec: BRBOTAJOČI PSIHOHONDER (petek, 4. 6. ob 11. uri).
Avgust Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA (petek, 4. 6. ob 18. uri).
GLEDALIŠČE PTUJ (Slovenski trg 13)
Woody Allen: BOG (sobota, 5. 6. ob 10.30 uri).
Gregor Strniša: DRIADA (sobota, 5. 6. ob 15. uri).
Slawomir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU (sobota, 5. 6. ob 20. uri).
NAPRAVITE MI KRSTO ZANJ (sobota, 5. 6, ob 22. uri).
KLET GLEDALIŠČA PTUJ (Slovenski trg 13)
Ela Peroci: ZLATI VIOLINSKI KLJUČ (sobota, 5. 6. ob 12. uri).
Barbara Orel: LIKALNIK (sobota, 5. 6., ob 19. uri).
ROMANSKI PALACIJ - GRAD
Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA (sobota,
5.	6. ob 18. uri).
trst
kulturni dom
Uanes, 3. t.	22. uri koncert ob kozarcu
°niacega vina ob zaključku sezone 1992/93. astopila bosta Marjana Deržaj in Aleksan-Jer Vodopivec.
anes, 3. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu »a zadnia ponovitev komedije Milana Kleca sega je kriva Marjana Deržaj«.
UVORanA tripcovich
Perna sezona in Baleti 1992/93
L 4- junija, ob 20. uri (red A) premierska P stava D. Cimarosa »II matrimonio segre-“«■ Dirigent Guerrino Gruber. Režija Luigi Va- Nastopajo Romano Franceschetto, Lu-j4a Sciiipotj Silvia Gavarotti, Helga Müller
0 inari, Marco Camastra, Max Renee Co-sotti.
Bruga ponovitev v soboto, 5. junija, ob 20. Uri (red B).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21.
GLEDALIŠČE GRISTALLO LA CONTRADA
V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore b un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renee. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio.
koroška
^SLQVfc
DanSTN° GLEDALIŠČE
ob 19S3o L m'’ °L 19-30 »Bela roža«, opera Udo Zimmermanna. Ponovitev v soboto, 5. t. m., V nedeljo, 6. t.m., ob 19.00 - Baletni veCer šol Dumbrava - Prix - Prokop.
ZA NAJMLAJŠE
Maribor
LUTKOVN0 GLEDALIŠČE W62/26-748)
Polak-Streda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDI-
VvndaneS’ 3' 6' ob 9'30 in 10'30 urib Za Boris PeCe. Režija: Pavel Polak.
Polak-Streda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDI-(petek, 4. 6., ob 9.30 uri, za VVO Ivan p *i'Sek, in nedelja, 6. 6., 11. uri, za izven), redstave so primerne za otroke od 3. leta riarosti.
Mihaela Jezernik: LIKOVNA DELAVNICA (danes 3. 6., ob 9.30 uri).
OJOJ, BOLI, lutkovna igrica (petek, 4. 6., ob 10. uri).
ČAROBNA SKRINJA, lutkovna igrica (torek, 8. 6., ob 10. uri).
JESENICE
galerija kosove graščine
£!LJE
KtUZEJ novejše zgodovine
Retrospektivna razstava akademskega slikarja FOJZA A. ZORMANA (ilustracije, lutke).
IMAŠ BARVICE?
POBARVAJ IN POSUIV LUTKOVNO GLEDALIŠČE
MARIBOR!
PREMIERA, Jutri, v petek. 4. junija 1993 ob 19.30
Ludvik Streda-Pavel Polak: KO PRIDE ZVEZDA
Gospod Zvezda je prišel dol z neba. Na travniku je našel srebrnik in si v trgovini zanj kupil kolaček, dežnik in barvico. Za uro, na kateri je plesala prelepa plesalka, pa mu je zmanjkalo denarja. Srečal je pikapolonice, pa jim je dal barvico, da so si narisale na krila pikice. Polžu, ki je zgubil hiško, je gospod Zveda dal kolaček, da si iz njega naredi še lepšo hiško, kakor jo je imel prej. Kos je hotel imeti žametna krila. Dobil jih je, in še dežnik povrhu, da se ne zmočijo. Vsi so bili srečni, le gospod Zvezda je kar naprej vzdihoval in mislil na plesalko z ure. Zaljubil se je vanjo in je ni mogell pozabiti...
Režija: Pavel Polak, lutke, scena, kostumi: Ivan Antoš, glasba: Urban Koder; osebe: igralka - Petra Caserman, igralec - Danilo Trstenjak, gospod Zvezda - Davorin Kramberger, prodajalka - Petra Caserman; realizacija lutk: Breda Varl; realizacija scene: Slavko Rakuša, Branko Caserman in še veliko drugih.
RAZNI PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
PRŠUT, PRŠUT, film režiserja Bigasa Lune (5., 6. 7. in 8.6. ob 20.30, Kosovelova dvorana).
MESO - LA ČARNE, film režiserja Marca Ferrerija (PREMIERA, petek, 4.6. ob 20.30, Kosovelova dvorana).
MED STRAHOM IN LJUBEZNIJO (ponedeljek, 7.6. ob 19. uri v Štihovi dvorani). Srečanje s sestro VIDO ŽABOT.
VODNIKOVA DOMAČIJA
NAS VOCA SO VCAS ZAPODVAL - predstavitev knjige prof. Marije Cvetek (danes, 3. 6. ob 19. uri).
HALA TIVOLI
Vseslovensko srečanje upokojencev Slove-
GLASBA
nije (danes, 3. 6., ob 10. uri). Srečanje bo spremljal bogat kulturni program. Slavnostni govornik bo predsednik RS gospod Milan KuCan.
KAPELICA (Kersnikova 4)
Okrogle mize ob študentskih meditacijskih dnevih: RAZUM IN ZAVEST, vodi Melita Poler (danes, 3. 6., ob 20. uri); SEKSUALNA ENERGIJA IN MEDITACIJA, vodi Polona Sepe (petek, 4. 6., ob 20. uri).
LENART
TURISTIČNO DRUŠTVO
Otvoritev lovske razstave (petek, 4.6. ob 18. uri) v lovskem domu pri Lenartu s kulturnim programom. Razstava bo na ogled do 10.6.
V soboto, 5. junija ob 18. uri OKROGLA MIZA o problematiki gospodarjenja z malo divjadjo.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
ob 21. uri PARAFINA (Burkina Faso).
KRIŽANKE (061/322-570)
CANKARJEV DOM
KONCERT ORKESTRA SF (danes; 3.6. ob 19.30, Gallusova dvorana). Za oranžni abonma I.
AJDOVŠČINA
DVOREC ZEMONO
PIAF - KONCERT ZA DVA IGRALCA (petek, 4.6. ob 20.30). VeCer francoskih šansonov z Alenko Vidrihovo in Gojmirom Lešnjakom.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija.
Otvoritev razstave Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE (Četrtek, 3. 6., ob 20. uri, I. preddverje). Razstava bo na ogled do 18. junija.
MESTNA GALERIJA
Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija.
MALA GALERIJA
Od 6. do 13. junija bo na ogled razstava FRANCESCO MESSINA: Oblikovanje za II teatro comunale di Monfalcone - Tržič (1983-1993).
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA.
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo
Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
NARODNA GALERIJA
Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk.
LJUBLJANSKI GRAD Otvoritev razstave akademskega slikarja VELJKA TOMANA (danes, 3. 6. ob 19. uri). Uvodna beseda: dr. Ivan Sedej, lastno glasbo na temo slik bo izvaja Lado Jakša. GALERIJA INSULA (Dvomi trg)
Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7 (061/213-566)
Otvoritev razstave slikarja ZDENKA HUZJANA (danes, 3.6. ob 20. uri). VeCer bo glasbeno popestril Vlado Kreslin. Razstava bo odprta do 24. junija.
GALERIJA MTT (Dvorakova 12)
Do 11. junija si lahko ogledate dela ALENKE VICELJO.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava risb, slik in grafik SAMUELA GRAJFONERJA. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo iz Maribora.
GALERIJA KRKA
Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice.
GALERIJA SLOVENIJALES Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE/CEKINOV GRAD
Na ogled je razstava LETALSKE MAKETE
s prikazom razvoja letalstva.
Zaradi zanimanja do konca junija podaljšujemo razstavo MENJAVE DENARJA v 20. STOLETJU V SLOVENIJI. TRUBARJEVA DOMAČIJA - RASCICA Otvoritev razstave akademskega slikarja VELJKA TOMANA (petek, 4.6. ob 19. uri). Uvodna beseda dr. Ivan Sedej, sodeluje Trobilni kvintet študentov Akademije za glasbo.
MARIBOR
RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE
Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJA iz cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ... RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3)
Do 19. junija bo na ogled razstava skulptur DRAGICE CADEZ.
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Otvoritev razstave risb TAMARE SEVČNIKAR (danes, 3.6. ob 21. uri).
CELJE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu)
V	novih razstavnih prostorih je na ogled stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje odkupovalo tri desetletja.
CAFE GALERIJA
Na ogled je razstava del akademskega slikarja MILANA TODICA.
BREŽICE
GOLF HOTEL/GRAD MOKRICE
V	galeriji Hubertus: Razstava del diplomantov 4. letnika Akademije za likovno umetnost, Ljubljana.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Na ogled je razstava slik MIRNE PAVLOVEC, Sprehodi po Gorajtah.
SEVNICA
GALERIJA NA SEVNISKEM GRADU
Otvoritev razstave MIRKA BOGOVIČA (petek, 4.6. ob 19. uri). Kulturni spored MPZ Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA(067/73-355)
Do 15. junija razstava slik KRIŠTOFA ZUPETA.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA
Do 20. junija je na ogled razstava grafik STEFANA GALICA - Grafike 1984-93.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
RAZSTAVNI PROSTOR TKB-Agencija Mitnica
Do 15. junija je na ogled pregledna razstava slikarskih del Demetrija Geja.
GALERIJA TORBANDENA
Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
GALERIJA RETTORITRIBBIO 2
Na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombe-na.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
GALERIJA MINERVA
Se danes je na ogled 33. razstava žensk umetnic, ki so včlanjene v Združenje FIDA-PA.
ART LIGHT HALL
Trg S. Giovanni 3/l.nadstr.
Jutri ob 18.30 bo otvoritev skupne razstave posvečene mladim z naslovom »Spazio gio-vani». Spregovorila bosta Paolo Pascutto in Andro Merkü. Razstava bo na ogled do 25. t.m.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme zidovske liturgije. Umik ogledov: olj nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
TRGOVSKI CENTER IL GIULIA
BIVŠA PIVOVARNA DREHER
Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume, Michele Cascella in Norberte.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »Načrti za Miramar«.
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
OPČINE
PROSVETNI DOM
Do 11. junija je na ogled razstava akvarelov Edija Žerjala. Urnik: samo ob delavnikih od 16. do 18. ure.
BANI (OPČINEI
OVČARJEVA HIŠA
Razstava »Ondile Cez Stari vrh« - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja, ki jo je pripravilo SKD Grad bo na ogled vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«
TRST
GLEDALIŠČE MIE LA
Danes, 3. junija, ob 20.30 koncert, ki ga organizira Združenje glasbene mladine Italije. Nastopil bo ženski komorni orkester Cappella Civica ob spremljavi pianista Ennia Silve-strija. Na programu Schubert, Schumann, Brahms, Sofianopulo.
ZATTERE ALLA DERIVA: v sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batteries v sodelovanju z La Gazza Pendente iz Trsta.
BBC CLUB
Nocoj ob 21. uri bo v Ul. Donota na sporedu koncert tria »Mocambo».
VIDEM
STADION FRIULI
V	soboto, 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti.
PASSARIANO
VILLA MANIN
V	soboto, 19. junija koncert Giannija Moran-dija.
V	ponedeljek, 28. junija koncert Zucchera. Predprodaja vstopnic je že v teku v Pasaži Protti.
GAIO Dl SPILIMBERGO
DISCO ROTOTOM
Jutri, 4. t. m., ob 21. uri koncert blues glasbe s skupino »Rudy’s blues band«.
V	torek, 22. junija koncert ameriške skupine Living Colour.
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Do 5. junija na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa.
EVROPSKA HIŠA (Reitschulgasse 4)
Se danes in jutri bo na ogled razstava slik Gorana Horvata.
KAVARNA LENDHAFEN (Villacher Str. 18)
Do 6. junija razstavlja Božin Kuzman.
RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere«
H- Kerolda in W. Büttnerja.
GALERIJA FREUND (Weisbadener Str. 3)
Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig.
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava Andreja in in Marjetke Dolinar.
RIČARJA VAS
GALERIJA 7
Odprta je razstava W. Aichorn in L Juritsch.
TEČAJI
Četrtek, 3. junija 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
2. junij 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni.	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	70,20	71,50	9,90	10,07	7,60	7,81
Avtohiša*	70,50	71,10	9,90	10,30	7,60	7,85
Atelje 92'	70,70	71,60	9,90	10,30	7,60	7,80
Ažur Grosuplje	70,60	71,50	9,95	10,20	7,60	7,83
Banka Vipa	70,65	71,42	9,96	10,07	7,64	7,76
Bela vrtnica	70,70	71,50	9,90	10,20	7,50	7,90
Bobr Trzin in Fužine	70,70	71,20	10,00	10,20	7,60	7,90
Brdar Koper	70,20	71,15	9,80	10,10	7,55	7,75
BTC Terminal Sežana	70,30	71,50	9,95	10,20	7,60	7,80
BTC d.d. Ljubljana	69,50	71,50	9,80	10,10	7,50	8,00
Come2us	70,70	71,30	9,95	10,10	7,50	7,80
Dom Kaffe*	70,80	71,30	10,05	10,15	7,65	7,90
Dom na trgu	70,85	71,29	10,01	10,09	7,65	7,82
Emona Globtour*	70,30	71,30	9,90	10,15	7,45	7,75
Eros Ljubljana	71,00	71,40	10,00	10,10	7,65	7,85
Eros Kranj	71,00	71,40	10,00	10,10	7,65	7,85
Eurotours International	70,10	71,40	9,90	10,20	7,60	7,90
Feniks Koper	70,20	71,20	9,90	10,10	7,55	7,85
Feniks Markovec Koper	70,15	71,40	9,90	10,20	7,55	7,82
Feniks Portorož	70,10	71,20	9,88	10,12	7,56	7,82
Fiba Koper	70,12	71,12	9,90	10,10	7,56	7,80
Firadas	70,40	71,70	9,90	10,30	7,40	7,80
Goifturist Domžale	70,80	71,80	9,80	10,20	7,60	7,90
Hida*	71,15	71,20	10,05	10,10	7,75	7,80
Hram Rožice Mengeš	71,05	71,25	9,90	10,10	7,60	7,95
Hranilno kreditna služba	70,20	71,40	9,93	10,12	7,70	8,00
Ulrika Ilirska Bistrica	70,70	71,29	9,90	10,15	7,57	7,82
Ulrika Slovenj Gradec	70,60	71,40	9,94	10,08	7,61	7,80
Ulrika Postojna	70,80	71,29	9,93	10,15	7,64	7,79
Ulrika Sežana	70,95	71,40	9,94	10,09	7,70	7,76
Ulrika Podgrad	70,08	71,70	9,85	10,14	7,51	7,95
Italdesign Nova Gorica	70,50	71,20	9,96	10,09	7,61	7,75
Komercialna banka Triglav	70,30	71,55	9,89	10,12	7,50	7,80
Kompas Hertz Celje*	70,70	71,40	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Velenje*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Idrija*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Tolmin*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Novo Mesto*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Krško*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Bled*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Hertz Nova Gorica*	70,70	71,20	9,95	10,05	7,52	7,75
Kompas Hertz Maribor	70,70	71,50	9,95	10,10	7,45	7,75
Kompas Fintrade	70,95	71,19	9,90	10,19	7,60	7,82
Kompas Holidays	70,95	71,15	10,00	10,15	7,55	7,80
Libertas Koper	70,30	71,10	9,94	10,10	7,58	7,75
Ljubljanska banka d.d.	70,03	72,40	9,89	10,28	7,45	7,82
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	70,00	71,50	9,95	10,16	7,40	7,72
LB Dolenjska banka NM	70,00	71,95	9,68	10,41	7,30	7,80
LB Komercialna banka NG	70,00	71,95	9,68	10,41	7,30	7,80
LB Kreditna banka MB d.d.	69,60	71,10	9,85	10,10	7,50	7,90
LB Splošna banka Celje	69,50	71,40	9,79	10,15	7,44	7,73
Ma Vir	70,70	71,20	9,80	10,15	7,65	7,95
Madai Nova Gorica*	70,50	71,20	9,95	10,10	7,65	7,73
Madal Šempeter*	70,50	71,20	9,95	10,10	7,65	7,73
Media*	70,90	71,50	10,00	10,15	7,75	7,95
Moneta Invest	70,98	71,08	9,99	10,05	7,68	7,75
Niprom 1 in II	71,00	71,20	10,00	10,15	7,60	7,90
Otok Bled	70,60	71,16	9,94	10,03	7,51	7,74
Optimizem Lož*	70,60	71,40	9,95	10,25	7,45	7,80
Optimizem Postojna	70,45	71,40	9,35	10,35	7,60	7,80
Petrol*	71,00	71,20	9,90	10,10	7,50	7,90
Pigal Solkan *	70,25	71,20	9,95	10,10	7,68	7,80
Pigai Kobarid *	70,25	71,20	9,95	10,10	7,68	7,80
Pigal Obutek *	70,25	71,20	9,95	10,10	7,68	7,80
Pigal Diskont *	70,25	71,20	9,95	10,10	7,68	7,80
Poštna banka Slovenije*	69,00	71,10	9,71	10,05	7,30	7,85
Probanka Maribor	69,60	71,60	9,90	10,10	7,55	8,00
Publikum Ljubljana	70,95	71,00	10,00	10,05	7,60	7,84
Publikum Celje	70,85	71,34	9,85	10,09	7,60	7,82
Publikum Dobova	70,50	71,30	9,70	10,18	7,41	7,79
Publikum Kostanjevica	70,50	71,30	9,70	10,18	7,41	7,79
Publikum Krško	70,50	71,30	9,70	10,18	7,41	7,79
Publikum Maribor	70,50	71,05	9,96	10,06	7,55	7,82
Publikum Metlika	70,60	71,50	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Mozirje	70,00	71,19	9,90	10,14	7,60	7,85
Publikum Novo Mesto	70,50	71,50	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Piran	70,20	71,60	9,93	10,10	7,52	7,80
Publikum Tolmin	70,80	71,50	9,92	10,10	7,60	7,70
Publikum Sevnica	70,50	71,20	10,00	10,30	7,60	7,90
Publikum Šentilj	70,40	71,25	9,85	10,10	7,55	7,82
Publikum Šentjur pri Celju	70,80	71,50	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Trebnje	70,70	71,70	9,92	10,19	7,60	7,90
Publikum Zagorje	70,20	71,20	9,92	10,12	7,55	7,72
Publikum Žalec	70,70	71,29	9,90	10,10	7,55	7,80
Shalaby	' 70,15	71,14	9,85	10,10	7,56	7,78
Sit - on	70,40	71,50	9,86	10,28	7,50	8,00
SKB banka d.d.* **	70,50	71,05	10,01	10,09	7,70	7,81
Slovenijaturlst Jesenice	70,50	71,50	9,92	10,05	7,60	7,80
Slovenijaturist Ljubljana	71,00	71,30	10,00	10,08	7,70	7,80
Slovenijaturlst žel. p. Ljubljana	71,00	71,55	9,90	10,05	7,65	7,85
Slovenijaturist žel. p. Maribor	70,30	71,60	9,90	10,00	7,10	7,60
Slovenska hran. In pos. Kranj	70,90	71,20	9,96	10,07	7,70	7,85
Slovenska investicijska banka	70,10	71,30	9,85	10,05	7,65	7,85
Sonce	71,10	71,20	10,10	10,20	7,65	7,85
SZKB d.d.	70,20	71,40	9,93	10,12	7,70	8,00
Tori	70,95	71,40	9,90	10,20	7,50	7,95
Tartarus Postojna	70,29	71,51	9,89	10,19	7,55	7,88
Tentours Domžale	70,90	71,30	9,95	10,20	7,50	7,90
Upimo	70,10	71,17	10,00	10,10	7,75	7,83
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 106 z dne 2. junija 1993 — Tečaji veljajo od 3.6.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr., dolar	1	74,5267	74,7510	74,9753
Avstrija	040	šiling	100	976,8281	979,7674	982,7067
Belgija	056	frank	100	334,5217	335,5283	336,5349
Kanada	124	dolar	1	86,2045	86,4639	86,7233
Danska	208	krona	100	1794,9526	1800,3537	1805,7548
Finska	246	marka	100	2020,0520	2026,1304	2032,2088
Francija	250	frank	100	2036,8914	2034,0205	2049,1496
Nemčija	280	marka	100	6873,2630	6893,9448	6914,6266
Grčija	300	drahma	100	—	50,8428	50,9953
Irska	372	funt	1	—	168,0774	168,5786
Italija	380	lira	100	7,5125	7,5351	7,5577
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	4,7000	—
Japonska	392	jen	100	102,1024	102,4096	102,7168
Nizozemska	528	gulden	100	6129,1393	6144,5730	6163,0067
Norveška	578	krona	100	1619,6844	1624,5581	1629,4318
Portugalska	620	escudo	100	71,5507	71,7660	71,98113
Švedska	752	krona	100	1526,5517	1531,1451	1535,7385
Švica	756	frank	100	7677,4347	7700,5363	7723,6379
Velika Britanija	826	funt Sterling	1	169,4259	169,9357	170,4455
ZDA	840	dolar	1	109,5598	109,8895	110,2192
Evropska Skupnost	955	ECU	1	134,1043	134,5078	134,9113
Španija	995	peseta	100	87,5654	87,8289	88,0924
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 3.JUNIJA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
APOEN
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
(A)
tolarski
del
(B)
devizni. del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 10. JUNIJA 1993:
1,000,000
650,696
688,378
1,339,074
130,1392%	137,6755% 133,9074%
100,000
65,070
68,838
133,907
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
644,390
673,729
1,318,120
124
99,1370%	103,6506% 101,3938%
130,000
64,439
67,373
131,812
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
2. JUNIJ 1993	| v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	4,00	4,90
Hida*	IBHBHHBBHi	4,00	5,10
Ulrika Podgrad	3,60	4,90
Italdesign	3,00	5,50
MA Vir	4,00	5,50
Shalaby	4,00	5,50
Slovenijaturist Ljubljana	3,37	4,41
sonce	4,00	5,50
Tentours Domžale	4,00	7,00
■■■■■■■■■■■	4,50	6,00
Upimo	4,00	6,00
Tečaj velja danes:		
		
2. JUNIJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1440,00	1490,00
nemška marka	912,00	934,00
francoski frank	268,00	277,00
holandski gulden	808,00	834,00
belgijski frank	44,00	45,50
funt Sterling	2244,00	2300,00
Irski Sterling	2210,00	2280,00
danska krona	236,00	244,00
grška drahma	6,40	7,10
kanadski dolar	1134,00	1170,00
japonski jen	13,30	13,90
švicarski frank	1018,00	1040,00
avstrijski šiling	128,50	133,00
norveška krona	213,00	220,00
švedska krona	201,00	207,00
portugalski escudo	9,20	9,90
španska pezeta	11,40	12,00
avstralski dolar	981,00	1012,00
madžarski fiorint	10,00	. 15,00
slovenski tolar	12,25	12,85
hrvaški dinar	0,40	0,65
		
28. MAJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
ameriški dolar	11,0500	11,5500
kanadski dolar	8,7000	9,1000
funt Sterling *	17,1500	18,9500
švicarski frank	770,0000	800,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,6000	715,6000
italijanska lira	0,7440	0,7840
danska krona	180,5000	187,5000
norveška krona	162,5000	169,5000
švedska krona	153,0000	160,0000
finska marka	203,0000	213,0000
portugalski escudo	7,2000	7,6000
španska peseta	8,7000	9,2000
japonski jen	10,2000	10,6000
slovenski tolar	9,8000	10,4000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
2. JUNIJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1435,00	1480,00
nemška marka	910:00	930,00
francoski frank	267,00	282,00
holandski gulden	804,00	824,00
belgijski frank	43,90	46,00
funt Sterling	2230,00	2280,00
irski Sterling	2200,00	2250,00
danska krona	235,00	245,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1130,00	1170,00
švicarski frank	1013,00	1033,00
avstrijski šiling	128,00	133,00
slovenski tolar	12,10	12,80
B Ji 1 ^>] J»] J ^ ^ 1	i				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 3. junija 19930000.00 ure dalje				
	i			!	ZA DEVIZE	^	
država	valuta	enota	nakupni	^jxodajnj___.
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na	100 100 100 100 1 1 konkre trgu de	995,2664 2075,3391 7003,0000 7,6543 172,6240 111,6278 itnih poslih Je moi viz oz. poseben c	998,8194 2082,7478 7028,0000 7,6816 'Sf« >no odstopanje jogovor.	
banka
Probanka Maribor SKB Banka d.d.
valuta
TOT
DEM
Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstopanje.
Tečajna lista za cdkup in predajo deviz podjetij Tečaj velja dne 3. junija 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Credifanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,25 70,25 70,30 70,25 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku[ io kupovati dadu s tekst	7°,80 70,85 70,90 70,80 agi srednjih i drugih K,S? lih se teia)
			
2. JUNIJ 1993		v URAH		
valuta O	nakupni	srednji	produijlL-
ameriški dolar	_	1458,190	_
ECU	—	1784,100	—
nemška marka	—•	915,090	
francoski frank	—	271,190	
funt Sterling	—	2257,280	-
holandski gulden	—	815,630	
belgijski frank	—	44,540	—
španska pezeta	—	11,668	—
danska krona	—	238,950	
irski funt	—	2230,740	—
grška drahma	—	6,731	
portugalski escudo	—	9,519	—
kanadski dolar	—	1148,180	
japonski jen	—	13,577	—
švicarski frank	—	1022,930	
avstrijski šiling	—	130,040	-
norveška krona	—	215,710	
švedska krona	—	202,820	—
finska marka	—	268,790	—
avstralski dolar	—	989,670	^^
			
2. JUNIJ 1993	v DEM			
valuta	nakupni	srednji	prodajna
ameriški dolar	-	1,594	-
francoski frank	-	29,635	-
nizozemski gulden	-	■n?’130	-
belgijski frank	’	4,867	-
španska peseta	-	1,274	-
danska krona	-	■ÜMIS	
kanadski dolar	-	1,254	■
japonski jen	-	1,485	-
švicarski frank	-	111,770	-
avstrijski šiling	- '	14,212	-
italijanska lira	-	1,093	P
švedska krona	-	HP'210	
			
1. JUNIJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,50
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50 			 *	10,10
Italija	Kmečka banka Gorica	12,10	12,80
Italija	Tržaška kreditna banka	12,25	12,85
					
| 2. JUNIJ 1993				ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	841100	843600	846100
Francija	frank	100	1752000	1757300	1762600
Nemčija	marka	100	5916900	5934700	5952500
Italija	lira	100	6412	6431	6450
Švica	frank	100	6621600	6641500	6661400
ZDA	dolar	1	94126	94409	94692
V.Britanija	funt	1	147136	147579	148022
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
					
I 2. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		J		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	21498,8576	21563,5482	21628,2388
Kanada	dolar	1	1890,7125	1896,4017	1902,0909
Francija	frank	100	44762,8943	44897,5871	45032,2799
Nemčija	marka	100	151244,9000	151700,0000	152155,1000
Italija	lira	100	163,7982	164,2911	164,7840
Japonska	jen	100	2251,8853	2258,6613	2265,4375
Švica	frank	100	169224,1375	169733,3375	170242,5375
Velika Britanija	funt	1	3760,0995	3771,4137	3782,7279
Slovenija	tolar	100		2135,0000	
ZDA	dolar	1	2407,2138	2414,4572	2421,7006
| Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.						--
					n
1 8. FEBRUAR 1993				ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	1074,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20	(
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—-	, -T
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
BOLGAmjA^
Delavci so ostali lostniki podjetij
SOFIJA - Bolgarko ministrstvo za tr-
nVV^M° i6 v sredo Javilo, da je 52 za-Poslanih v podjetju,
. servisira avtomo-“u?> na avkciji za '0)e podjetje ponu-ailo vec kot nemški laponski proizva-alc\ avtomobilov. S
-nuuva last. J ietje’ ki oprav krvisne storitve avt°niobile znan jnoskvic, so kupili f ’ 5. nrilijona le\ milijon dolarje nredstavniki Ad Pia iz Nemčije, )e del korporacije i neral Motors, so nah licitirati pri
jn^ijona
'"FunsKi Mitsu Pa pri 19, 5 mi levov (750.000 ^ev). Eden izmi Poslanih, ki s, a)etie odkupili, z °žil, da bodo
stanovanja in ali pod hipo na bi lahko oJ“ sv°je deleže.
sivo za trgoA Proces privat aacelb pred keseoi. Zakoi mmjenju so s Prad enim lete 8lej pa so pro mo eno podjel Uter)
HRVAŠKA / NOVE PODRAŽITVE
Višje plače, višje cene
Dražji energenti - Maja so bile plače višje, inflacija nižja
Goran Moravcek
ZAGREB - Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja in rastoče inflacije je hrvaška vlada prejšnjo noč odobrila nove velike podražitve. Bencin se je podražil za okoli 40 odstotkov, naravni plin do 45 odstotkov, elektrika za 57, 8 odstotka, telefonska naročnina za 60 odstotkov, železniški prevoz okoli 49 odstotkov. Analitiki hrvaških gospodar-* skih razmer trdijo, da je država v zelo resni krizi zaradi političnih razlogov. Mednarodne bančne institucije so ustavile že odobreno dolarsko pomoč, ker je, kot trdijo, Hrvaška vpletena v vojna dogajanja na ozemlju BiH. Svetovna »finančna policaja«, Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, nista prižgala zelene luči, da bi lahko zasebni kapital in zasebne banke poslovale s Hrvaško.
»Ko sem pred dvema mesecema prišel na čelo vlade, je bil položaj zelo težak. Toda po 60 dneh se je toliko poslabšal, da se mi iz današnje perspektive zdi, kot da sem takrat prišel v Švico, danes pa sem v strašnem vrtincu«, se pritožuje premier Niki-ca Valentič. Njegov namestnik Borislav Skegro, ki naj bi javnosti pojasnil najnovejsi val drastičnih podražitev, pa trdi, da po-
ložaj ni tako črn. Inflacija naj bi bila nižja in je v maju znašala 26, 4 odstotka, proizvodnja ne upada več, realne plače so se povečale, devizne rezerve pa znašajo rekordnih 1,1 milijarde dolarjev.
Po pojasnilih podpredsednika vlade Borislava Skegra je povečanje cen bencina, železniškega prevoza in telefonskih storitev dokaz, da vlada Nikice Valentiča ne namerava voditi socialne politike s pomočjo nizkih cen. Okoli 200.000 ogroženih družin bo dobilo denarno pomoč, zamrznitve cen, plač in tečaja pa ne bo.
Neozdravljiva rana hrvaškega gospodarstva so notranji dolgovi, zlasti javnih podjetij, ki znašajo okoli 10 milijard dolarjev, pa tudi gospodarski kriminal. Davčne utaje, tihotapstvo in malverzacije imajo po Skegrovih besedah že »strahovite razsežnosti«.
Nekateri analitiki ocenjujejo, da je zaradi najno-vejših podražitev socialna varnost prebivalstva tako rekoč na psu. Mnogi dvomijo, da bo vladi uspelo izvleči državo iz krize s politiko programirane inflacije, pa brez pomoči tujine in še v vojnih razmerah. Pesimisti napovedujejo uvedbo vojne ekonomije.
Socialna varnost hrvaških državljanov je ogrožena (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
r POLJSKA
Tujci
odkrili
poljsko
borzo
VARŠAVA - Predsednik varšavske borze je včeraj dejal, da se je na njihovi borzi, ki deluje dve leti, zadnje čase pojavilo veliko tujih investitorjev, ki so trenutno udeleženi kar pri četrtini celotnega prometa borze. Na seminarju borznih predstavnikov je dejal, da je bila do nedavna udeležba tujcev pri njih zelo majhna. Nato pa so nenadoma »odkrili« poljsko tržišče, čeprav je težko ugotoviti, kaj jih je k temu spodbudilo. Po njegovi presoji sodelujejo trenutno tuji investitorji pri približno 20 do 25 odstotkih borznih transakcij.
V letošnjem letu se je borzni indeks v Varšavi povzpel za 257 odstotkov. Samo maja je promet osnovnih sredstev dosegel vrednost 180 milijonov dolarjev, kar je približno obseg nekaterih manjših oziroma celo srednje velikih borz v Evropi. Posamezniki so dosegli na varšavski borzi 70- odstotno udeležbo pri celotnem prometu, kar tudi pojasnjuje, zakaj so transakcije v povprečju vredne skromnih 1500 dolarjev. (Reuter)
VZHODNA EVROPA / POSOJILA E BRD
Za razvoj radarstva
Banka obljublja pomoč, ne želi pa rušiti ravnotežja na trgu
LONDON - Vzhodnoevropske države in nekdanja Sovjetska zveza potrebujejo finančno pomoč, da bi lahko začele izkoriščati velike zaloge kovin, in kot kaže, pri tem vsekakor lahko računajo na denar Evropske banke za obnovo in razvoj, je v sredo dejal visoki predstavnik te banke na konferenci delegatov »Metal Bulletin«, posvečeni novim možnostim financiranja. Misato Miyachi je dejal, da razume težak trenutni položaj teh držav in da je banka pripravljena razpravljati o možnih projektih financiranja rudarstva. Dejal je, da se je banka o tem že začela pogovarjati s predstavniki Kazahstana, Kirgizije, Albanije in Rusije. Gre za projekte v zvezi z izkopavanjem zlata, pri katerih bi sodelovali Se ameriški, avstralski in kanadski partnerji, banka pa bo finančno sodelovala še pri ruskem projektu izkopavanja bakrove rude in pri usposabljanju rudnikov ferokroma v Albaniji. Po Miyachijevih besedah bi lahko kovinarski in rudarski sektor prispevala dodatno energijo, potrebno za okrevanje gospodarstva, kar bi prišlo državam na območju nekdanje SZ Se kako prav.
EBRD je začela poslovati leta 1990, doslej pa je finančno podprla 85 projektov v vrednosti dveh
milijard dolarjev, od tega je pet projektov - slo je za izkoriščanje zalog nafte in plina - pripravila Rusija, skupaj pa so vredni približno 300 milijonov dolarjev.
Po besedah predstavnika banke je financiranje projekta dolgotrajen proces, zlasti v Rusiji, kjer se davčni zakoni spreminjajo vsak teden. Negotovost glede stabilnosti vlade in ljudi, ki sprejemajo odločitve, nekonvertibilnost valute in nezaupljiv odnos javnosti do tujih naložb prav tako zavirajo dotok kapitala.
Skušal je tudi pregnati strah vzhodnoevropskih držav, da bi utegnila pomoč njihovemu rudarstvu ustvariti presežke na njihovih zelo nestabilnih blagovnih trgih. Po njegovem mnenju bi morala biti izvoz in uvoz uravnovešena in tudi banka si ne želi projektov, ki bi tržišče spravili iz ravnotežja.
Ko je banka ocenjevala albanski projekt izkoriščanja kromove rude, je imela posvete s kazahstanskimi in južnoafriškimi konkurenti. V EBRD je včlanjenih 52 držav, ki so prispevale 10 milijard ekujev (12, 2 milijarde dolarjev) vpisanega kapitala z namenom, da bi pomagali vzhodnim državam pri njihovi gospodarski preobrazbi. (Reuter)
MANILA / PROIZVODNJA RIŽA
Odkrili so »supeniž«
po štirih letih dela so v Mednarodnem inštitutu za raziskave riža vzgojili novo rastlino, od kater si obetajo izreden pridelek
, Los bani
je proi:
na pre J* hoteli leta ti 4 miHjoK iz Aziji
-«.V» v Ud
Povečati za : Iskanje odgi
v®likanski h
stlin,
l6ta v «m ooarodnei raziskavo onkrat s e
Vzklile; so fte od sedi
ID nk^4._
ali Se prej nastala nova vrsta riža s hektarskim donosom 15 ton, kar je 50 odstotkov več od sedanjih najboljših pridelkov v tropskem okolju, pojasnjuje francoski raziskovalec Michel Arraudeau.
Razvoj novih vrst riža je zlasti pomemben za Azijo, ki pridela in porabi 90 odstotkov vsega riža na svetu, v njej pa živi več kot polovica revnih na celem planetu, kot piše IR-RI.
Ključ zelene revolucije v 60. in 70. letih je bila vrsta IR 8, vrsta riža, ki je podvojila dotedanji hektarski donos. Po tistem »-smo si predvsem prizadevali, da bi stabilizirali že doseženi donos in izboljšali odpornost rastline na insekte in bolezni,« pravi dr. Dharmawansa Senad-
hira, genetik na inštitutu v Los Banosu.
Demografski pritisk pa bo zelo kmalu terjal Se višjo stopnjo donosnosti: »na manj zemlje, z manj vode, z manj ročnega dela in pesticidov,« poudarja IRRI v svojem zadnjem poročilu.
Od sedanjih 520 milijonov ton se bo moral pridelek riža do leta 2020 povečati na 870 milijonov ton, ugotavlja omenjeni institut. Nova rastlina je plod sodelovanja približno 300 znanstvenikov z vsega sveta, ki v tem inštitutu opravljajo vrhunske raziskave, pri katerih povezujejo genetske spremembe z biotehnologijo. Nova vrsta riža trenutno zagotavlja pridelek 13 ton na hektar. »Vendar ta prototip superriža Se nima vseh
potrebnih lastnosti; nismo jih Se vnesli,« je omenil dr. Senadhira. Ko bo zvrst dokončno izpopolnjena, ne bo imela le večjega donosa, ampak bi morala biti tudi bolj odporna, tako da bomo lahko omejili količine pesticidov, in tako bolje ohranili okolje.
Superriž, riž 21. stoletja, je visok 120 centimetrov in ima 4 močne klase namesto 7 ali 8, kot jih imajo sedanje vrste. Kmalu naj bi ga prilagodili tudi ekosistemom afriških in latinskoameriških držav. Za križanje, izboljšavo in adaptacijo novih vrst riža ima IRRI v Los Banosu tudi največjo svetovno »banko riža«; v hladilnicah hranijo več kot 80.000 doslej znanih domačih in tujih vrst riža.
David Botbol, AFP
BREZPOSELNOST V ČLANICAH OECD
Najteže je najti delo v Evropi
Stopnja brezposelnosti se bo še povečevala, zdaj pa je 8,5 - odstotna
PARIZ - Naraščajoča brezposelnost v razvitem svetu utegne sprožiti socialno eksplozijo, je izjavil visoki predstavnik Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (-OECD) na predvečer vsakoletnega rednega ministrskega sestanka. V 24 industrijskih državah, članicah OECD, je zdaj že skoraj 35 milijonov ljudi brez dela, je sporočila skupina izvedencev, ki ima sedež v Parizu, napovedala pa je še nadaljnje naraščanje brezposelnosti. Podatki, ki so jih objavili, govorijo o tem, da se je na območju OECD stopnja brezposelnosti povzpela od 7, 9 odstotka v letu 1992 na 8, 5 odstotka v letošnjem letu, v prihodnjem letu pa naj bi se povzpela na 8, 6 odstotka.
Do hudega poslabšanja razmer naj bi prišlo zlasti v Evropi, kjer se bo brezposelnost povzpela letos že na 11, 4 odstotka, medtem ko naj bi leta 1994 narasla Se za 0, 5 odstotne točke, še lani pa je znašala 9, 9 odstotka. Predstavnik OECD, je dejal, da so te razmere skrajno neugodne. Da bi ohranili socialni mir, je izjavil, se utegnejo politiki oprijeti tudi politike, ki bi lahko bila dolgoročno škodljiva: protekcionistične zaščite svojih trgov, s katero naj bi ohranili delovna mesta.
Vprašanje brezposelnosti je ena od glavnih točk dnevnega reda dvodnevnega sestanka finančnih in zunanjih ministrov ter ministrov za trgovino in delo. Vendar pa predstavniki OECD niso preveč optimistični,
saj ne verjamejo, da bodo na sestanku sprejeli nove, usklajene ukrepe, ki bi v kratkem lahko zmanjšali vrste čakajočih na delo. Centralne banke so že izkoristile vse možnosti za znižanje kratkoročnih obrestnih mer, vendar pa visoki proračuni, z izjemo Japonske, vladam ne dajejo prostih rok, da bi lahko spodbujale zdravo gospodarsko rast. Evropa je najresnejša skrb OECD. Upočasnitev rasti, ki se je v ZDA v prvih treh mesecih letošnjega leta ustalila pri 0, 9 odstotka, je »le trenutna«, medtem ko Japonska »že je ali pa je vsaj izredno blizu preobrata«, je izjavil neki drug predstavnik. Z izjemo Velike Britanije, ki je že izplavala iz recesije, se to po vsej verjetnosti v Evropi ne bo zgodilo pred prvo polovico leta 1994. Obseg gospodarske proizvodnje v celotni Evropi se bo letos po vsej verjetnosti zmanjšal za 0, 3 odstotka, preden bo prišlo do 1, 8- odstotne rasti leta 1994, napovedujejo pri OECD. Skupina izvedencev je še posebej pesimistična pri napovedih zvezi z Nemčijo. Do prejšnjega meseca je napovedovala, da bo letos v Nemčiji 1, 1-odstoten padec proizvodnje, zdaj pa je prepričana, da se bo njen obseg zmanjšal kar za 1, 9 odstotka. Napovedani obseg gospodarske proizvodnje za skupino držav OECD (v kateri sta tudi ZDA in Kanada) so s prejšnjih 1, 5 odstotka zmanjšali na 1, 2 odstotka. ZDA naj bi dosegle 2, 6-odstotno rast in Japonska enoodstotno, napoveduje OECD.
SLOVAŽKA / NOTRANJA ZADOLŽENOST
Stari dolgovi
Ministrstvo za finance skuša najti podjetja, ki so najbolj odgovorna za neplačane dolgove
BRATISLAVA - V prvem krogu programa poravnave na Slovaškem pričakujejo, da bo svoje dolgove in terjatve prijavilo kakih 15.000 podjetij, ki so na robu nesol-ventnosti, so napovedali predstavniki podjetja, ki bo vodilo celotno akcijo.
Gre za zasebno družbo Fizako, ki jo je določilo Ministrstvo za finance. Začeli so tako, da sprejemajo prijave podjetij, ki imajo najmanj za 10.000 kron (360 dolarjev) dolgov ali terjatev. Podjetje nato računalniško obdela terjatve z namenom, da bi po verižni poti našlo, kje se dolg začne. Po ocenah predstavnikov Fizaka znašajo trenutni dolgovi med podjetji približno 80 milijard kron (2, 9 milijarde dolarjev).
»V bistvu skušamo najti tista podjetja, ki so na koncu verige, torej tista, ki so najbolj odgovorna za verižno reakcijo neizterjanih plačil,« je dejal za Reuter Fizakov predstavnik Peter Bielik.
Fizako bo tako izvedel poravnavo za tista podjetja, pri katerih so terjatve enake ali pa večje od dolgov. Pri tistih podjetjih pa, kjer so dolgovi večji od njihovih terjatev, bo treba poskrbeti za prestrukturiranje ali jih likvidirati v stečajih.
V prvem letu svojega delovanja je Fizako tako izvedel poravnavo v vrednosti 4 milijarde kron (143 milijonov dolarjev). Fizako tesno sodeluje s podobno družbo v češki republiki PZU, ki skuša pomagati pri neizvrSenih plačilih med češkimi in slovaškimi podjetji. Kot pravi Bielik, bo slovaški
Sklad za nacionalno lastnino prispeval približno milijardo kron (36 milijonov dolarjev), da bi odplačali dolgove za tista podjetja, ki niti v postopku likvidacije ne bi mogla poravnati svojih dolgov. Po njegovi oceni je na CeSkem in Slovaškem približno 65.000 podjetij,
ki jih lahko označimo kot sekundarno insolventna, namreč insolventna zaradi neplačanih dolgov do drugih podjetij. Večina podjetij, ki nastopajo v razvejani mreži neizvrSenih plačil, so starejša državna podjetja, ki so po padcu komunizma izgubila svoje kupce, (Reuter)
VAS STIK S SVETOM TISKA
w
/
/
/
!•
i
i
l
i
i
\	\
\	\
/ / /
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
i
i
i
i
i
l
i
i
l
\	'	l
\ \
\
\
\ ' \ \ \ x \ \ v
\ \ *
DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTREST
NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU
TRST
TEL 040/7796666 FAKS 040/7796402
SEŽANA
TEL 067/73373
FAKS 067/31202
GRAFICENTEI
RADIO TV
Četrtek, 3. junija 1993
19
^-Q_y E N S K 1 PROGRAMI
fr* SLOVENIJA 1
?n°^)e iz Školjke, ponovitev • Mednarodni mladinski pevski festival Celje '93 nahticna mehanika, ponovitev 17/32 dela ameriške Izobraževalne serije, VPS 1200 Poroeif ailSambli: slovenski kvintet, ponovitev
Pro & Contra, ponovitev
oont; Gregor Strniša, ponovitev »v dnevnik 2iv zav
Regionalni studio Maribor
r6 crk, tv igrica
Risanka
TV dnevnik
Zarisce
slr°w in cirkus: Čarobni svet glasbe, 3, del, VPS
Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
VPS 2* Qn'	amariske humoristične nanizanke,
rnitev Sherlocka Holmesa, 3/11 del angleške nanizanke, VPS 2310 Video strani
^ RAI 1
6.50
10.15
11.55 12.00
12.30 12.35
13.30
14.00
15.55 16.25
17.40 17.45
18.00
18.15
18.50
19.50
20.40
23.00
23.15
24.00 0.30 0.40 1.20
Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Pensando a te, vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Film: Le avventure di Don Giovanni (’49) Dok.: Centominuti Mladinski variete: Big! V Parlamentu Aktualno: Primissima Dnevnik 1
Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Quelli del Giro Vreme, dnevnik, Sport Glasba: II Canzoniere delPanno Dnevnik 1
Aktualno: A carte sco-perte
Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Nočni film
SLOVENIJA 2
RAI 2
'3.55
'5.35
'7.20
'7.50
'8.45
'9.15
'9.30
20.00
20.10
20.35
21.20
22.40;
23.40
Tenis, Roland Garros, polfinale ženske, prenos iz Pariza :''m tedna, ponovitev
se najboljše za rojstni dan, Turek, nemški film
“°va, ponovitev
Športnem duhu, 9/15 del ameriške humoristične nanizanke (igrajo: Farrah Fawcett, Ryan O'Neal in drugi) rnitev Sherlocka Holmesa: Samostanska Sola, 2/11 del Ze veste?
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov H/ dnevnik 2 Poslovna borza
. oddaja /ečer
^urgess o D. H. Lawrencu, angleške dokumentarna od-
Rvalifikacije za EP v košarki, M, Slovenija-Estonija, posnetek iz Wroclawa
Tenis - Roland Garros, polfinale, 2, posnetek Kolesarska dirka Giro d'ltalia
[Znanost, 21
! umetniški i
kanala
09.50
".oo
'2.00
18.00
'8.45
20.05
20.30
22.10
22.40
22.55
23.55 01.00
Astrološka napoved
Ponovitev dokumentarnega filma
Čudoviti cirkus pod morjem, ponovitev 7. dela
Drugačen svet, ponovitev 173. dela
Rock starine, ponovitev 17. oddaje
Poročila
Kdo je bil njenga moZa, ameriški film
Jenny Moore - Farrah Fawcett
Jorry Green - Jeff Bridges, režija: Lamont Johnson)
Dance Session, 32. oddaja o plesu
Pet minut za kulturo
Poročila
Poročila
Video strani
^ koper
j^Primorski forum
^^koroška
, Koroška
	Otroški variete
	Jutranji dnevnik
	Rubrika o vrtnarstvu
	Film: Viva la rivista
	Nan.: Lassie
	Kratke vesti
	Segreti per voi...
IHiTi	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero
	Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara
	TV film: Il trionfo del cuore (dram., ’9l)
	Iz Parlamenta in vesti
	Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport
	Dnevnik in šport
	Variete: Ventieventi
	TV film: La storia spezzata (dram., It. ’91, 2. del)
	Aktualno: Rock cafš
	TG 2 - Pegaz
	Nočni dnevnik
	L’altra edicola
^ RAI 3
6.45
12.15
14.00
14.20
14.50
18.50
19.30
19.50
20.30
22.30 22.45
0.40
1.10
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Pogled na umetnost Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sport: tenis Open Francije, športni oddaji o nogometu, hokeju, namiznem tenisu ter Derby Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti Drobci
Film: Francis, il mulo parlante (kom., ’49) Dnevnik ob 22.30 Film: Fedora (dram., ’78, i. W. Holden, M. Keller, J. Ferrer) Dnevnik, pregled tiska, kultura in vreme Variete: Fuori orario
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.35
Umetniški večer: Življenje D. H. Lawrence
V angleški dokumentarni oddaji avtorja Anthonyja öurgesaje predstavljeno življenje in delo slavnega pisatelja
sledimo izredno sposobnost prodiranja v najglobje plasti človeške zavesti in razvit občutek za naravne lepote in opisovanje primitivnih narodov ter daljnih krajev, kamor se je zatekel pred civilizacijo. Velik del njegove proze vse-
buje avtobiografske elemente. Tako. je roman Sinovi in ljubimci (1913), ki je obravnavan kot prvo psihoanalitično delo angleške književnosti, pravzaprav zgodba o pisateljevi mladosti. V romanu Mavrica (1915) opisuje erotično življenje treh generacij far-merske družine. Veliko prahu pa je dvignil roman Ljubimec Lady Chaterley (1928), ki je izšel v Italiji, saj v Angliji ni naSel založnika.
Angleška dokumentarna oddaja je bila posneta v Nottinghamu in Comwallu, uporabljeno pa je bilo gradivo o delu in času Lawrenca. Odlomke iz njegovih del bere igralec lan McKellen.
S? RETE 4
Nanizanke
Nad.: General Hospital, Marilena, Ines, So-ledad, (9.30) vesti II pranzo & servito Nad.: Celeste TG 4 vesti
Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lui lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati
Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG4 o volitvah Nad.: Micaela Filma: Beverly Hills Cop 2 (i. E. Murphy), 22.30 Frankenstein Junior (kom., ZDA 75), vmes (23.30) vesti
|s| CANALE5
6.30
8.35
11.30 13.00 13.25
13.35
16.00
17.55
18.00
20.00
20.25
20.40
22.45
23.15
Na prvi strani Nanizanka in film 11 segreto di Kate Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matrimoniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 L’ar-ca di Noe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno Aktualno: Arca di Noš Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vems (24.00) TG 5 vesti
ITALIA 1
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Dieci son pochi
	Variete: Non e la RAI
	76. Giro d’ltalia
	Variete: Unomania
	Studio šport
	Nan.: Tarzan, 18.30 Baywatch
	Variete: Ma mi faccia il piacere
	Variete: Karaoke
	Film: Angel Heart -Ascensore per Pinfer-no (dram., ZDA ’87, i. M. Rourke, R. De Niro)
	Sport: Girosera
	Variete: Mai dire TV
	Nan.: Voci nella notte
	Odprti studio, pregled tiska in šport
# TELE 4
13.30
19.30
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
§8 Koper
13.00
13.50
15.05
16.00
16.05
16.50
17.25
18.00
18.50 19.00
19.25
20.15
20.40
21.20
21.50
Crime Story, am. tv nanizanka
Ponovitev tekme za državno prvenstvo v rokometu, M, iz Celja Nočni sodnik, ameriška nanizanka Novice
Čarobna svetilka, otroška program Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija Fantazoo, risanke Do konca sveta - ko spregovorijo slike Arhitektovi nasveti, ponovitev Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, naniz. Meridiani, aktualna tema
Prvenci: John Carpen-ter, ameriška dok. serija
TV dnevnik
EMSF Avstrija 1
09.00 09.05
13.35
14.00
15.50
17.00
18.30
20.15
21.10
21.30
23.10
00.35
01.20
Cas v sliki
Zahodno od Santa Fe-
ja
Sinha Moča, 166 Mistralova hči, 2. del fr./ameriske nadaljev. Alfred J. Kwak, risana serija
Mini čas v sliki S telesom in dušo: Goli obstoj
Opojnost planin in pršič, 8., zadnji del Ambo terno, svet številk
Hombre, ameriški vestern s Paul Newmanom Salem mora goreti, 1/2 del ameriške grozljivke, po romanu Stephe-na Kinga
Manekenka in vohljač: Ljubezen na begu, serija
Poročila
Tisoč mojstrovin
raMP Avstrija 2
	Tisoč mojstrovin
	Mednarodno teniško prvenstvo Francije, polfinale, 2. iz Pariza
	Alf: Nepovabljeni gosti
	Made in Austria, kviz
	Regionalna poročila
	Domače reportaže
	Trailer, oddaja za ljubitelje filma
	Cas v sliki
	Specesuit: Razvoj vesoljskih oblek, dokumentarec
	Nočni studio: Človek pred in za ogledalom
	Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev
	Poročila Tisoč mojstrovin
M
Hrvaška 1
	TV koledar
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila
	Zgodbe iz Monticella, 140. del
	Poročila
	TV-sola
	Naj bo igra, 4. del
	Poročila Ko se svet vrti, 140. del
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko, ponovitev
	Wynne in Penkowsky, ponovitev 3., zadnjega dela britanske nadaljevanke
	Afternoon Report
	Poročila
	Učimo o Hrvaški
	Malavizija
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Danes v saboru
	Santa Barbara 420. del
	Dnevnik
	Poslovni klub
	Me je kdo iskal?
	Ekran brez okvirja
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
	Sanje brez meja
I
Hrvaška 2
TV-koledar
Zasedanje sabora, prenos
Tenis, polfinale odprtega francoskega prvenstva, posnetek iz Pariza
Dnevnik, šport, vreme Zvonili ste, Milord, 5/6 del angleške humoristične nanizanke Odvetniki, 1/3 del nadaljevanke
Dediščina, dokumentarni film Metal Mania Košarka, NBA liga, posnetek
(””) Madžarska
i
Dobro jutro, magazin Financial Times Draga Celine, 13., zadnji del franc. nad. Carmen, revija na ledu Igra
Poročila
Popoldanski saldo Mozart, koncert za fagot
Magazin za poslovneže
Svet denarja Cez dan
Večerna pravljica Dnevnik
Spored Tamasa Vi-
trayja
Aktualno
Na napačnem kraju,- v napačnem času Canadian All Stars, 1. del
A KANAL
20.30
KDO JE UBIL NJENEGA MOŽA, ameriški film
Farrah Fawcett (na stiki), ki jo te dni gledamo v Sovi z Ryanom o'Neaiom v humoristični nadaljevanki V športnem duhu, je ena od znanih Charliejevih angelčkov. Tokrat igra Jenny Moore, ženo zdolgočasenega in brezsrčnega poslovneža.
Nekega dne se med nakupovanjem zaleti v Jerryja Greena (Jett Bridges), prodajalca igrač. Po nekaj srečanjih se zaljubita in Jenny se odloči, da bo zapustila moža. In ko se odloči, da mu bo to povedala....
ZVOČNI ZASPISI OD NEKOČ
RETE 4
22.30
FRANKENSTEIN JUNIOR, ameriški film
Mel Brooks (na sliki) je film posnel leta 1974. Mladi Frankestein je spoštovan profesor, ki nekega dne z lepo asistentko Inge odpotuje v Transilvanijo, da bi obiskal dom svojih prednikov... Film je komični remake znanega filma, v katerem je igral Boris Karloff. Prav s tem	1
filmom je zaslovela parodistična spretnost Meta Brooksa. Z vlogo grbavca Igorja je v filmu zaslovel Martin Feldman.
r*''*
SAT 1
22.10
VOJNE ŽRTVE, ameriški film
V oddaji bo predstavljen cikel za glas in orkester Pesmi za umrlo deco Gustava Mahlerja. Gre za posnetek iz leta 1957, na katerem poje sopranistka Klrksten Flagstad, spremljajo jo Dunajski filharmoniki, vodi pa jih sir Adrian Bo-ult.
Kirsten Flagstad označujejo kot eno najpomembnejših interpretinj Wagnerjevih junakinj z velikanskim volumnom in prav nenavadno močjo glasu. Mahlerjeve Pesmi za umrlo deco so naravnost idealne za interpretinjo, kakršna je bila Kirsten Flagstad. Elegičnost in globoka žalost veje iz pretresljivih pesmi Friedricha Rückerta, ki jih je uglasbil Gustav Mahler.
Med vietnamsko vojno skupina ameriških vojakov ugrabi mlado vietnamsko dekle, ki jo mučijo, spolno izrabljajo in na koncu ubijejo. Le enemu izmed njih se to početje zdi zločinsko in po vrnitvi v domovino soborce prijavi nadrejenim. Film je Brian de Palma posnel leta 1989; izognil se je dvoumnostim ter prikazal vietnamsko vojno v vsej svoji krutosti. Zločin je zločin, pa čeprav ga zakrivijo komaj dvajsetletni fantje, ki so v drugačnih okoliščinah pošteni. De Palma gledalcu jasno pove, da te pozaba ne reši vojnih grozot; premostijo se lahko le z razumevanjem ins tem, da ne utonejo v pozabo. Igrajo Michael J. Fox. Sean Penn, Thuy Thu Le in drugi.

RADIO
A
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.20	Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska;
14.05	Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30.7.30,	8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.30	Dopoldne na valu 202; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna;
12.00	Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaji;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba; 17.00 Teme; 17.50 Sport; 19.30 Jazz;
21.00	Zavrtite - Uganite;
22.20	Rock Underground.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Jezik naš vsakdanji; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Izvirniki in priredbe;
16.45	Tretja stopnica; 17.00 Glasb, umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19,35 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva ;
22.05	Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5-93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in
koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; yA45 Evergreen; 8.00 Modri
val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci;
7.00	Dober dan otroci;
7.45	Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baigue-ro; 16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 17.20 Single tedna;
17.50	Priredbe uspešnic;
18.00	Souvenir d'ltaly;
18.45	Jazz.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.50 Slovenska lahka glasba;
9.30	Revival; 10.00 Poročila; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vesele iz mojega dnevnika (R. Murnik, pripoveduje A. Rustja); 11.45 New Age; 12.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski; 12.20 Pot-puri; 12.40 Primorska poje;
12.50	Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Kantav-torji in šansonieji; 15.30 Mladi val: Ostani z nami -Slov. lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Naša pesem 92 - MePZ Svoboda iz Šoštanja; 18.00 Četrtkova srečanja: Vaš Pepi in popači (prof. Kosovel piše iz zapora); 18.30 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.30	Revolution rock.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila.
r
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report;
17.15	MTV v kinu; 18.00 Simone's Dance Party; 18.30 MTV Prime;
20.00	Dial MTV; 20.30 Most Wanted; 23.00 MTV v kinu; 23.45 Trije od enega; 00.00 Partyzone;
02.00	Video; 03.00 Nočni video
SKYONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Koncentracija; 12,00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara;
15.15	Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation;
20.00	Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Melrose Place; 22.00 Chances; 23.00 W.K.R.P. In Cin-cinnatti; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
05.15	Serije; 09.55 Srce St. Paulija, nemška kriminalka; 11.40 Ulice San Francisca, ponovitev; 13.10 Vegas: Njegov prijatelj ubijalec; 14.00 Matlock: Sojenje za zapahi, ameriški tv film; 16.24 Risanke; 18.35 Show Billa Co-sbyja, 167. del; 19.05 Ulice San Francisca, 146. del; 20.15 Quick-silver, ameriška komedija; 22.00 TJ. Hooker: Namestnik; 23.15 Slepi sestanek, ameriška kriminalka
PREMIERE
07.00	Romeo; 14.15 Urga, sovjetsko/fr. film; 16.10 Harley Davidson and The Marlboro
Man, am. akcijski film; 17.05 Plavolasa skušnjava, ameriški film (Kim Bassinger); 20.15 Sam med ženskami, nemški film; 22.50 Smrt v Namibiji, britanski film; 00.25 Silver Sensations, ameriški erotični film; 03.25 Gringo, zlato in dekleta, ameriški film
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Snooker;
11.00	Hokej na ledu: NHL' 12.00 Nogomet, evropski pokali, ponovitev; 14,00 Tenis: Odprto prvenstvo Francije, prenos iz Pariza; 19.30 Športne novice; 20.00 Košarka; NBA; 23.00 Nogomet, kvalifikacije za SP; 00.00 Košarka; 01.00 Športne novice
3 SAT
09.00	Cas v sliki; 17.10Diyje živali, s kamero po divjini; 22.25 Simon v puščavi, mehiški film; 23.10 Luis Bunuel: Ateist po božji milosti
SATI
09.20 Ponovitve; 13.30 Sence strasti, 99. del; 14.20 Sosedi, 234. del; 14.50 Pod kalifornijskim soncem, 77. del; 15.45 Maščevalca, 34. del; 20.15 Pravica Iz teme: Ubijalec; 22.10 Vojne žrtve, ameriški film; 00.10 Jaz imam prav in ti si kriv, ameriški film
RTL
09,00 Ponovitve serij in filmov;
12.30	Springfieldova zgodba, 1719. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1045. del; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 21.10 Klic v sili, dramatične reševalne akcije, 22.15 Prekleti Amsterdam, niz. akcijska srhljivka; 00.25 Zakon v Los Angelesu

ŠPORT
Četrtek, 3. junija 1993
planinski svet
Rafting po Soči
Mladinski odsek SPDT pripravlja za poletno sezono vrsto pobud in prireditev namenjenim mladini. Prejšnji petek se je zbralo na skupni seji na sedežu SPDT veliko novih in starih elanov, ki so sestavih nekaj smernic za bodoče delovanje odseka. Ob tej priliki je prišlo tudi do zamenjave v vodstvu odseka. Dolgoletni načelnik odseka, Robert Devetak, je predal načelstvo Maxiju Kralju, ki je novo funkcijo sprejel z navdušenjem in zadovoljstvom.
Člani odseka so se nato dogovorih, da priredijo za ljubitelje pustolovščin v naravi izlet v Bovec, s spustom z gumijastimi Čolni po reki Soči (rafting). Izlet bo v nedeljo, 20. junija in v primem večjega števila udeležencev bo na voljo tudi avtobus.
Start na SoCi bo pri slapu Boka, kjer bodo spremljevalci porazdelili vsem udeležencem potapljaške obleke ih rešilne jopice ter jih seznanih z osnovami tehnike veslanja po reCnih brzicah. V Čolnih bo od šest do osem ljudi s spremljevalcem, spust pa bo trajal eno uro in pol po 10 kilometer-ski poti do vasi Trnovo. Od tod bodo organizatorji popeljali udeležence nazaj k izhodiščni točki s kombiji.V celoti bo spust trajal tri ure.
Prijave za izlet zbira Jasmin Rudež na tel. St. 572585 do 9. junija. Število mest je namreC omejeno. Vabljeni vsi mladinci in mladinke. (R.D.)
V	nedeljo izlet v Franjo
Slovensko planinsko društvo Gorica prireja v nedeljo, 6. junija, izlet v Cerkno z obiskom partizanske bolnišnice »Franja« in Ravenske jame nad Cerknim. Izlet bo z avtomobih, ker se je za razpisani avtobusni izlet prijavilo premalo Članov.
Torej prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirno mesto pri mejnem prehodu RdeCa hiša, odhod ob 8.30 (zato, da se lahko udeleženci pred odhodom odpravijo na volišče). Kosilo z nahrbtnika.
Srečanje planincev v Zgoniku
V	Zgoniku bo 13. junija tradicionalno srečanje zamejskih planinskih društev. V dopoldanskem Času bo krajši pohod na Volnik, zatem pa tradicionalna družabnost. SPD Gorica vabi elane in prijatelje, da se omenjene prireditve udeležijo. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Samo do 29. junija prijave za pohod Kekec - Gorica - Triglav
Do 29. junija se je treba prijaviti za pohod Kekec -Gorica- Triglav, ki bo od 14. do 18. julija in ki bo letos posvečen 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Pohod pripravljata PD Nova Gorica in SPD Gorica. Goriški (in drugi zamejski) planinci bodo šh na pot s Travnika, Novogoričani pa bodo pohod zaceli na Kekcu. Ob prijavi je treba vplačati tudi akontacijo za stroSke prenočevanja.
t
KOŠARKA / TURNIR SARTI
ATLETIKA - HITRA HOJA / EVROPSKO PRVENSTVO
Bor in Kontovel takoj izpadla
Drevi zanimiva tekma All Stars
Ruzzier prvak med veterani
Kontovel - Servolana Latte Carso 78:91 (41:45)
KONTOVEL: E. Ban 8, Civardi 9 (1:2), A. Daneu 6 (2:5), W. Daneu 9 (5:6), D. Gulič 3 (1:1), Hmeljak 15 (5:6), SosiC 5 (3:4), Sterni, Turk 16 (2:2), Vodopivec 7 (1:2); trener Furlan.
PM: 20:28. SON: 23.
Proti C ligaSu Servola-ni so Kontovelci po predvidevanju zgubili, s prikazano igro pa niso razočarali, saj so se večji del tekme povsem enakovredno borih s tehnično, a zlasti telesno boljšimi nasprotniki. Trener Furlan je imel na razpolago le tri starejše igralce, tako da so lahko prišli do izraza mlajši in tudi bodoči standardni posamezniki, ki pa so imeli vec težav le v bojih pod košema, kjer je Servolana imela na razpolago nekaj dvo-metrašev. Od naših sta najbolj zadovoljila Hmeljak in Turk v prvem polčasu ter Walter Daneu v drugem delu.
Bor Radenska - Inter-muggia 78:91 (41:45)
BOR: Simonič, PerCiC 6, Debeljuh 15 (3:4), Bari-ni 5 (1:3), W.Sancin, Carbonara 16 (3:4), Montico-lo 6 (2:2), Jogan 2, Ažman 11 (4:7), Grbec 15 (3:4), Rustja 2; trener F. Sancin.
PM: 16:24. SON: 30. PON: Monticolo (29), Sarini (38). 3T: Debeljuh 2, Ažman 1, Carbonara 1.
Michel Grbec v All Stars
Borovci so na nastopih v močno okrnjeni postavi (manjkali so Smotlak, Persi, Bajc, Samec ter praktično Simonič, ki se je poškodoval že v prvi minuti) in so s porazom proti miljski peterki že končali svojo pot. Po začetnem zanesljivem vodstvu Borove ekipe (19:9 in 25:14 v 14’), sta
si bili postavi enakovredni vse do 32’ (65:63 za belozelene), zatem pa so MiljCani pritisnili na plin, našim pa je zmanjkalo moCi in kmalu je razlika narasla na 8 toCk. V zadnjih minutah tekme so se borovci nekajkrat približali na 6 -7 točk,izkušeni play-maker Trimboli in odlično izvajanje prostih metov pa je Intermuggio privedlo do zmage, borovcem pa onemogočilo, da bi se v polfinalu pomerili z jadranovci.
Med posamezniki sta bila najsolidnejša Marko Debeljuh in mladi Michel Grbec, občasno pa sta uspešno igrala Se Ba-rini in Monticolo. V napadu sta levji delež odgovornosti prevzela Ažman in Carbonara, ki pa nista bila vedno sreCne roke pri metih na koš.
All Stars tekma
Danes zvečer ob 20.30 je na sporedu zanimiva tekma All Stars Don Bo-sco - All Stars turnirja. V domači postavi bodo nastopili nekateri bivši igralci salezijanskega društva, izbrana pa sta tudi Jadranov igralec Umberto Merlin in Borov predstavnik Andrea Monticolo. V selekciji turnirja bo tudi veC naših igralcev:	jadranovca
Oberdan in Smotlak, borovca Peter Ažman in Michel Grbec ter še dva Kontovelca. (VJ)
Iz Češkega mesta Upi-ce je prišla nadvse razveseljiva vest o velikem uspehu našega zelo uspešnega atleta Fabia Ruzziera: na tamkajšnjem evropskem prvenstvu v hoji na 30 km za atlete nad 40 let je Ruzzier zasedel absolutno 1. mesto v konkurenci 74 atletov iz 22 evropskih držav, med katerimi je bila tudi cela vrsta bivših in tudi sedanjih državnih reprezentantov in olimpijcev. Na izredno naporni progi s številnimi vzponi in z nasprotnim vetrom je Ruzzier (na sliki) bil dolgo "bitko” z Rusom (večkratnim svetovnim ter evropskim prvakom te kategorije in elanom se sedanje ruske reprezentance) Narimanom Aj-tmuhametovom, ki pa je moral pri 23 km položiti orožje pred našim nadvse razpoloženim atletom, ki je resnici na ljubo imel na svoji strani precej nizko temperaturo (Čeprav verjetno tudi ostalim ni škodila...) in pa izredno samozavest, ki je sad doslej nadvse uspešnega prvega dela sezone, ki mu je pri 40. letih prinesla izboljšanje 5 osebnih rekordov, med katerimi tudi državnega na razdalji 35 km. Zadnjih 7 km je tako Ruzzier prehodil Cisto sam, saj je drugouvrščeni imel skoraj 3 minute za-
ostanka. Kriza (predvsem psihološka), ki je zajela Rusa, ga je spravila tudi ob srebrno kolajno, ki je tako pripadla Estoncu Martu Järvistu, na odlično in nepričakovano 4. mesto pa se je uvrstil Ruzzierjev klubski tovariš Antonio Usai. Po tekmovanju je Fabio Ruzzier tudi dobil zago-
tovilo na prvenstvu prisotnega delegata italijanske atletske federacije o povabilu na nagraditev ob priliki "Praznika atletike”, ki bo konec sezone v Rimu, kar velja za Ruz-zierja morda Se veC kot sam evropski naslov, saj je ob tej priliki prisotna sama "smetana” državne atletike.
Sklepni
boji
turnirja na Peči
Memorial
»S. Cevdek«
Na 7. memorialu »Simon Cevdek«
malem nogometu n
Peci so na vrsti skl pni boji. V 11105 konkurenci je sjn°, v prvi polfinalni t® mi Sovodnje/Rib101/’ 4:2 premagam PeC/Rupa, danes o 18.45 pa se bosta drugem polfinalu p° merili ekipi Vipacca in Steverjana.
Zenska finalista s®
že znana, to sta So vodnje/Ribici in yx Zenski finale bo ju®1’ turnir pa se o° zaključil v soboto z moškim finalom-Dosedanji rezultan Zenske, polfinale-Sovodnje/Ribici - ®a' brje 4:0; Vrh - Peč/Ru pa 2:1.
MoSki, četrtfinale^ PeC/Rupa - Gabrje 2-in 6:3 po podaljških-Sovodnje/Ribici ' Dol/Poljane 9:4; Vi' pacco - Standrež 4:3-Steverjan - Vrh 3:2-Nadaljnji spored Danes ob 18:45 2-moški polfinale: Vi-pacco - Steverjan.
Jutri ob 18.15 fina' le za 3. mesto, ženske-Gabrje - Pec/Rupa; °h 19.30 finale za 1. rne-sto, ženske:	S°'
vodnje/Ribici - Vrh-Sobota ob 17,00 moški finale za 3. me' sto; ob 18.45 moški fi' nale za 1. mesto.
Obvestila
SD BREG - SEKCIJA ZA OTROŠKO TELOVADBO vabi na zaključno revijo otroške telovadbe, ki bo danes, 3. t.m., ob 16.30 v dolinski telovadnici. Vabljeni.
MLADINSKI ODSEK SPDT
priredi v nedeljo, 20. t.m. izlet v Bovec s spustom z gumijastimi Čolni po reki SoCi. Informacije in prijave pri Jasmin Rudež tel. 572585 do 9. t.m.
SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET organizirata košarkarski kamp ‘93 za letnike 1980 in mlajše od ponedeljka 21. do sobote, 26. junija 1993. Kamp se bo odvijal na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah od 9. do 17. ure. Na razpolago bodo tudi kombiji Bora in Jadrana. Za vse informacije na sedežu SZ Jadran in SD Polet v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio 1, od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30 tel 040/213403.
FC PRIMORJE
sklicuje v sredo, 9. junija 1993, 30. redni občni zbor. Prvič ob 20. uri in drugič ob 21. uri. Kot točke: poročila, diskusija in razno.
SD KONTOVEL - KOŠARKARSKA SEKCIJA prireja košarkarski tečaj za začetnike in mi-nikosarkarje letnikov od 1980 do 1987. TeCaj bo od ponedeljka, 7. junija do petka, 18. junija na igriSCu na prostem na Kontovelu. URNIK: 17.00 - 17.45 (letnik 1986/87), 17.45 - 18.45 (84/85), 18.45 - 19.45 (80/81/82/83)
SD POLET
organizira drugi teden v juniju TECAJ KOTALKANJA ZA OTROKE. Podrobnejše informacije na tel. St. 211758 po 18. uri.
JKCUPA
obveSCa, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. TeCaji bodo v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. št. 299858.
SD ZARJA - nogometni odsek
vabi decke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 in 86, ki jim je všeC nogomet in bi se hoteli pobliže seznaniti s to športno panogo, na "Teden v igrah”, ki se bo odvijal v športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi športno društvo. Pohitite z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21. ure.
SK DEVIN - sekcija M.T.B.
obvešča, da je v teku vpisovanje za sezono 1993. Informacije na tel. št. 220423 (David).
ROKOMETNI ODSEK SK KRAS prireja od 26. junija do 2. julija 1993 v Zgoniku poletni kamp za vse fante in dekleta, ki bi se radi priključili rokometu. Društvo sprejema vpisnine do 3 junija. Vsa pojasnila dobite v tajništvu šport-nokulturnega centra v Zgoniku telefon 229477 v ponedeljek: 18. - 20.; sreda in Četrtek: 14. - 17; petek: 8.30 -12.30.
_______PLAVANJE / V BAZENU NA ALTURI_
Plavalci Bora z interno tekmo končali sezono
Plavalni klub Bor je pred dnevi organiziral v bazenu pri Alturi že tradicionalno sklepno tekmovanje sezone 92/93. Zbralo se je približno 60 elanov, ki so se pomerili v različnih plavalnih disciplinah. Starejši so tekmovali na razdalji 50 m medtem ko so najmlajsi preizkusili svoje moCi na progi 25 m.
Tekmovanje je med Borovimi elani zelo pričakovano saj je to edinstvena prilika, da se otroci pomerijo med sabo, pokažejo staršem, kaj so se naučili in napnejo vse sile, da osvojijo težko pričakovano medaljo. Poudariti je treba, da prireditev nima izključno tekmovalnega značaja, ampak je bolj praznik vseh elanov in njihovih starSev ter sorodnikov, ki se končalo z družabnim srečanjem v Borovem športnem centru.
Plavalni klub Bor sklepa s to prireditvijo sezono,šole plavanja za lep del svojih elanov, ki bodo lahko odslej razkazovali svoje plavalne sposobnosti prijateljem pri morju v pričakovanju, da se ponovno vrnejo v bazen prihodnji september.
Clane tekmovalnih skupin pa Se Čaka mesec intenzivnejše vadbe in nastopanj na tekmovanjih. Po zaključku šolskih oveznosti bodo seveda ti napori znosnejši. Na vidku je Se nekaj tekmovanj v sklopu italijanske federacije za plavanje. V programu pa je tudi gostovanje kluba v ljubljanskem bazenu Ilirija.
Prvi teden septembra pa se bodo Borovi tekmovalci podali kot lani na
poletne priprave v Cerkno, kjer si bodo v prijetnem naravnem okolju in zelo lepem bazenu nabrali novih moCi in znanja za naslednjo sezono.
REZULTATI
25 m prosto najmlajsi
Dečki: 1. Danjel Crevatin 39, 5; 2. Peter SosiC 1:31, 9.
Deklice: !. Denise Ca-stellan 1:08, 7; 2. Sara Sos-si 1:10, 3; 3. Darja Kodrič 1:11,5.
25 m hrbtno - začetniki
DeCki: 1. Martin Lissia-ch 28, 1; 2. Alan Mahne Kalin 35, 3; 3. Olaf Simo-nettig44, 3.
Deklice: 1. Aice Crepal-di 36, 7; 2. Ketty Slavec 36, 9.
25 m prsno - začetniki
Dečki: 1. Ivan Langella 32, 0; 2. Gabriel Černigoj 52,6.
Deklice:	1. Ivana
MahorCiC 32, 7; 2. Sara Crevatin 39, 7.
25 m kravl - začetniki
DeCki: 1. Jan Sossi 26, 7;
2.	Federico Giuliani 34, 5.
50 m hrbtno - moški:
1. 83/84 1. Walter Bullo 49, 0; 2. Oskar Perosa 53, 2;
3.	Dejan Mahne Kalin 1:03,
1.
1. 81/ 1. Chirani Cristian
54, 6.
1. 74/77 1. Igor Veljak 34, 4; 2. Matej Rolich 42, 2; 3. Peter KrižmanCiC 55, 0. 50 m hrbtno - ženske:
1. 82/84 1. Biserka Cesar 44, 4; 2. Micol Rosa 44, 5; 3. Alejandra Glavina 55, 8.
1. 79/81 1. Mojca Kovačič 42, 6; 2. Mna Perosa 43, 5; 3. Elisa Frandolie 54, 2.
50 m prsno - moški 1. 85 1. Ajoša Kalc 1:06, 4; 2. Ivan Zupan 1:17, 0; 3. Damjan Corettti 1:19, 2.
1. 84 1. Luka Pdric 55, 8; 2. Marco Coletta 1:04, 4; 3. Danjel Petaros 1:11, 7.
1.82: 1.Miloš Kalc 43,9;
2.	Matteo Feruglio46,9; 3. Marko Zupan 1:00, 0.
1. 80/ 1. Tomaž Metlika 43, 2.
1. ,74/78 1. Marko Orfano 39, 7; 2. Marjan Coretti 41, 3; 3. Fabio Domio 42, 7; 4. Damjan KrižmanCiC 55, 0. 50 m prsno - ženske 1. 81/88 1. Jana Ban 52, 4; 2. Elisa Frandolie 59, 0,
3.	Francesca Ciacchi 1:03, 9.
1. 77/80 1. Jasna Simčič
42,	9; 2. Nicoletta Corossez
43,	3; 3. Katja Simunich 57, 5: 4. Lucia Lombardo 1:14, 9.
50 m kravl - moški Skupina ZSSDI:	1.
Boštjan Romano 51, 9; 2. Vasta KrižmanCiC 1:08,1.
1. 85 1. AjoSa Kalc 1:02, 2; 2. Damjan Coretti 1:23, 0; 3. Ivan Zupan 1:29, 8.
1. 84 1. Luka Peric 43, 4;
2.	Dejan Mahne Kalin 52, 6; 3. Marco Coletta 54, 0.
1. 83 1. Walter Bullo 41, 4; 2. Oskar Perosa 49, 3.
1. 82 1. Matteo Feruglio
37,	0; 2. MiloS Kalc 37, 3;
3.	Marko Zupan 45,4.
1. 80/81 1. Tomaž Metlika 38, 0; 2. Cristian Chirani 41, 1.
1. 76/78 1. Igor Veljak 28, 9; 2. Marjan Coretti 30, 1; 3. Fabio Domio 36, 9.
1. 74/75 1. Marko Orfano 32,1; 2. Matej Rolich 33, 8; 3. Damjan KrižmanCiC 43, 2.
50 m kravl - ženske 1. 83/84 1. Biserka Cesar
38,	5; 2. Aejandra Glavina 44, 8; 3. Francesca Ciacchi 1:00,1.
1. 81/82 1. Mojca Kovačič 33, 2; 2. Micol Rosa
39,	0; 3. Jana Ban 51, 7.
1. 77/80 1. Nicoletta Corossez 33; 2. Jasna SimCiC 34; 3. Irina Perosa 41; 4. Katja Simunich 56; 5. Lucia Lombardo 1:00.
ODBOJKA / TROFEJA POKRAJIN V HUMINU
Po hudih bojih zmagi Goričanov in Videmčank
\/ vseh reprezentancah tržaške in goriške pokrajine pomemben prispevek slovenskih igralcev in igralk
V soboto in v nedeljo je bilo v Hu-minu odbojkarsko tekmovanje za Trofejo pokrajin za kategorijo dečkov in deklic, ki so se ga udeležile reprezentance vseh štirih pokrajin nase dežele. Turnir je priredil videmski pokrajinski odbor Fipav v sodelovanju z občino Humin. V prejšnjih letih je bil ta turnir v bistvu test za sestavo deželnih reprezentanc, ki so se potem udeležile trofeje dežel, na katerih so nastopale vse deželne reprezentance. Trofeja dežel pa je bila tudi priložnost, na kateri so se zbrali vsi najvidnejši odbojkarski strokovnjaki, predvsem tisti iz prvoligaških klubov, ki so ocenjevali najbolj perspektivni italijanski odbojkarski podmladek. Letos pa vsega tega ne bo. Zaradi hude finančne krize, v katero je zašla vsedržavna odbojkarska federacija, je namreč ta drastično rezala vse prispevke prav na mladinskem področju in tako tudi trofeje dežel ne bo. Vsi odbojkarski delavci pa se zapre-pašCeno sprašujejo, kako je mogoCe, da si odbojkarska velesila, kot je sedaj Italija, lahko privošči krčenje stroškov prav na najpomembnejšem sektorju vsega svojega delovanja, to je na mladinskem, medtem ko pa niti slučajno ne reže astronomskega honorarja, ki ga na primer prejema državni selektor Ve-lasco. Negodovanje na ta račun so izrazili tudi vsi štirje pokrajinski trenerji, ki so se zbrali v Huminu, med katerimi je bil tudi Mario CaC. Slogin trener je bil v soboto na klopi tržaške ekipe kot pomočnik prvega trenerja Lipizerja, v nedeljo pa je krmilo tržaške reprezentance vodil sam. »Trofeja pokrajin sploh ni dosegla svojega namena, saj so vsi igralci nastopili brez prave motivacije, brez nekega višjega cilja pred sabo. Pa tudi med samimi pokrajinskimi odbori v naši deželi je bila opazna velika razlika v delu. Tako je na primer videmska reprezentanca skupaj trenirala že od oktobra, mi pa smo trenirali samo v maju.«
Po pričakovanjih je turnir osvojila goriška reprezentanca, ogrodje katere so sestavljali igralci združene ekipe Soča Valprapor (Gravnar, Matej in Simon Černič, Makuc, Radetti, Devetak, od slovenskih igralcev pa Se elan Olympie Komjanc). Posebno razburljiv je bil njen dvoboj z VidemCani, ki je
trajal pet nizov s končnim rezultate® 15:13. Tržaška ekipa, v kateri so b11 tudi Iztok Furlanie, Aljoša Kralj in bert Volčič (vsi trije so igrali v prvi p° stavi), je pristala na tretjem mestu zmago proti Pordenonu.«
Dokaj žalosten je bil tudi epilog tu1 nirja, na katerem ni bilo niti nagraj6 vanja najboljših posameznikov.
Izidi: Trst - Pordenon 3:2 (IS:!1’ 15:3, 0:15, 8:15, 15:12), Videm - Trst 3:0 (15:8, 15:2, 15:10), Gorica - Trst 3:U (15:12, 15:6, 15:5), Gorica - Videm (15:17, 15:13, 15:13, 3:15, 15:13), Videm - Pordenon 3:0 (15:4, 15:6, Gorica - Pordenon 3:1 (5:15, 15:8, 15- ’
Lestvica: Gorica 6, Videm 4, Trst 2. Pordenon 0. (Inka)
V ženski konkurenci sta reprezeu tanci Trsta in Vidma potrdili pricako vanja, saj sta bili za razred boljši od še sterk Gorice in Pordenona, kateri sta ^ prvih dveh tekmah gladko premagal1. Razpored tekmovanja je postavil na sproti Trst in Videm prav v zadnji teL mi, tako da je šlo v bistvu za finale. 2-favorita je veljala Sesterka Vidma, ki ] zelo uigrana celota, saj se je že več ®e secev pripravljala na ta nastop. Tek®3 je bila, razen v drugem setu, zelo bor bena in na visokem nivoju. Tudi ag° nizem je bil na višku, tako da so dekl®' ta dala res vse od sebe.
Uspeh je Sel reprezentanci Vid®a> ki je znala v težkih trenutkih nadoknaditi zamujeno in osvojiti zmago brez izgubljenega seta. Ekipa iz Trsta, za ka tero je nastopilo pet borovk (Flego, H, tacco, Vidali, Zadnik in Gruden) in ®1 sokolovke (Švara, Semec in Anton
iC),
se je dobro upirala do zadnje točke in na koncu zasedla Častno drugo mesi0' V tekmi, ki je odločala o tretjem mes® je ekipa Gorice, v kateri je bila tu® socanka Serena Pellegrin, na doka] lahek način premagala sesterko Pordenona. (Sain)
Izidi: Videm - Gorica 3:0 (15:8, 15:2' 15:6); Trst - Pordenon 3:1 (15:6, 15:10’ 11:15, 15:13); Videm - Pordenon 3® (15:7, 15:3, 15:1); Gorica - Trst 0® (10:15, 6:15, 3:15); Videm - Trst 3® (15:13, 15:3, 15:12); Gorica - Pordenon 3:1(15:10,6:15,15:0,15:9)
Lestvica: Videm 6, Trst 4, Gorica 2, Pordenon 0.
-^OjARKA / PO IZREDNO USPEŠNIH PRVIH TREH NASTOPIH h
TENIS / ROLAND GARROS
NOVICE
Slovenija danes $ solidno Estonijo
Novosel grozi Kukoču, ki je še vedno v ZDA
__ Jure Zorcic iz Wroclawa
EP v NemCij eno izmed prvih tret
kroga v predtekmovanju na-n„i®en9.dejal novinar Slobodne n - ,aci)e iz Splita, potem ko je
v »vojaški« sobi elektri kjer „„ -4 U.r na dail> v Dalmaciji
cuK^mcne energije, so na dn ö ®0?P°dinjstva od osmih zjutr nion estl, zveCer v glavnem bre J8a' 1^°. včeraj je selektor repre Skihail~CeN0y0Se!l vsed sedem hrvc
*	I	J. ^ A	X-* VA-A VA U-AA
innv ’ Uä ima Kukoč Casa le Se do ! !a’ Ce se res hoče pridružiti
prezenfnn/w.:	• , 1
ir,T ‘u.vdsKe Košarice, potem ur Roč nima vec kaj iskati v ZDA. dar . ino Radja je iz Splita, "" ^ v popolnoma drueaCi
u 111 leta je že profesionalec p-jj^skem prvoligašu, Virtusu pred kratkim pa je klub kuj srA1 Pokrovitelj Burgby, neke Jjonzor košarkarjev iz Moden itam no,'d lastnik naj bi poskusa! anjansko prestolnico pripeljati t „1 Dra2ena Petroviča, vendar bot S eete tega, Petrovič namreč za sez vL * teva štiri milijone dolarje RaJ” no,Se malce razmislili. Dir , aU se bo pogodba z rimskim ki - P1 lztekla cez dve leti, ob podpi: t* le bil takrat najdražji igralec vst sov na Apeninskem polotoku rf °b sden najdražjih v Evropi. C praženo Petroviču in Toniju Kuk e, seveda. Doslej je za transfer, p ni ko je odšel iz Slobodne Dalm )6> ta je znašal približno 17 milij
nov dolarjev, dobil približno osem milijonov, Ce pa bo Se naslednji dve sezoni ostal v Rimu, bo neverjetna -Številka »zrasla« na približno 14 milijonov. 25-letni, 210 cm visoki Dino Radja je bil Se pred 14 dnevi v ZDA na počitnicah, Kjer si je, podobno kot Dražen Petrovič, v mondeni Tampi na Floridi kupil hiSo za približno pol milijona dolarjev. Po počitku se je odpravil Se do Bostona, s slovitimi Celticsi ima namreč že nekaj let podpisano predpogodbo (»ta-cit agreement«) ter tako vseskozi odprta vrata za igranje v NBA. In ker Splitčan seveda ni mogel prikriti tega, da je bil na pogovorili tudi v Phoenixu in Orlandu, mu je cena zato še bolj poskočila. Vse torej počne v slogu, to se za najboljšega cen-tra Evrope seveda tudi spodobi.
Ostali so hrabri, domov pa so odšli nesrečneži, bi lahko zapisali ob koncu prvega dela kvalifikacij za EP, ki se bo v Nemčiji pričelo cez slabe tri tedne - 22. junija. V drugi krog se je uvrstHo osem reprezentanc, ki so razdeljene v dve skupini - E in F. V prvi so: Ukrajina, Belorusija, Hrvaška m Latvija, v drugi pa: Slovenija, Estonija, Poljska in BiH. Danes, juhi in v soboto bodo ekipe v obeh skupinah še enkrat igrale vsaka z vsako, prvouvrsCeni ekipi iz obeh skupin pa se bosta, ne glede na to, da sta se že uvrstili na EP, v nedeljo pomerili se za prvo mesto na turnirju. Za obe CetrtouvrSCeni ekipi v skupinah pa se bo tekmovanje končalo neuspešno - ne bosta odšli na EP. Drugo- in tretjeuvršceni ekipi bosta igrali po kriznem sistemu: E2 - F3 in E3 - F2, zmagovalca se bosta neposredno uvrstila na EP, poraženca pa bosta v ponedeljek igrala Se za peto prosto mesto, ki vodi na najveCje tekmovanje na stari celini.
Kakšne so možnosti Slovenije? Ob nepričakovanem izpadu Litve
so slovenski košarkarji vsaj na papirju druga ekipa na turnirju. Ze današnji tekmec Slovenije, Estonija, je zelo sobdna ekipa, ki igra dobro, hitro košarko. V peterki pa so trije zelo dobri igralci - branilca Kusma in Nagel ter center Babenko. Estonci so precej namučili tudi Hrvate, pri katerih ob vsem sijaju posameznikov zares vrhunsko igrata le dva igralca - Petrovič in Radja. Vranko-viC, predvsem pa CvetiCanin in Pe-rasoviC, so »out«, vendar bo, kot kaže, to kljub odsotnosti KukoCa dovolj, Ce za prepričljivo osvojeno prvo mesto zelo dobro igrata le dva. Slovenska selekcija se bo jutri pomerila z BiH, za katero je pravzaprav najteže ugotoviti, kaj zmore. Tretji tekmec Slovenije pa bo Poljska, ki je v skupini najslabsa ekipa, vendar igra doma in ima za to »krila«. Slovenija je v prvih treh tekmah proti sicer ne ravno najboljšim ekipam popolnoma izpolnila pričakovanja in jih celo malo presegla. Igralci so dokazali, da lahko igrajo 40 minut v hitrem ritmu, da imajo Se nekaj rezerve v napadu ter da je lahko Čvrsta in agresivna conska obramba moCno orožje. Vprašanje pa je, kako bi se naši igralci znašli, Ce bi na podobno obrambno taktiko in učinkovit napad igral tudi njihov nasprotnik.
Najslabse bi bilo, Ce bi naša ekipa izgubila pravi kriterij za to, koliko zmore v tem delu tekmovanja, saj so že v predtekmovanju nekateri presenetili, tako da se lahko kaj podobnega zgodi bidi sedaj.
Zadnji rezultat 3. kola predtekmovanja: Slovaška - Anglija 100:91 (40:48).
Današnji spored: Ukrajina - Belorusija, Slovenija - Estonija (15.15), Poljska - BiH, Hrvaška - Latvija.
Slovenija igra jutri drugo tekmo v skupini F ob 13. uri proti BiH, v soboto pa tretjo ob 18.30 proti Poljski.
Rdeča luč za Samprasa
PARIZ - »Mislim, da bi moral za zmago boljše servirati. Kadarkoli se je igra zavlekla in sva igrala na osnovni Črti, sem Čutil, da ne morem nie. Njegovi osnovni udarci segajo zelo daleč in zelo ostri so. Zares sem se trudil, prepričan sem bil, da lahko osvojim turnir, vendar je bil Sergi predober. Zelo sem razočaran.« Tako Pete Sampras, prvi nosilec pariškega turnirja. Deset dni je igral odlično. Premagal je Cerkasova, Svenssona in Washingtona, zelo dobre peSCene igralce in nasploh napredoval v igri na pesku. Toda Bruguera je od zmage v Monte Carlu v vrhunski formi, kar pomeni, da je na turnirjih, kjer se igra na pesku, vsakokrat vsaj med najožjimi favoriti za zmago-
KrajiCek, katerega igra, v nasprotju s Sampraso-vo, prav tako temelji na servisu in voleju, zavrača mnenje poznavalcev, da ni igralec peščenih igrišč. Zapored je premagal Are-seja, Costo in Novacka, igralce, ki dobesedno »živijo« od peska in za pesek, ter drugič v karieri postal polfinalist turnirja za Grand Siam (prvič se mu je to posrečilo leta 1992 v Avstraliji). »Tudi proti Courierju v polfinalu imam priložnost. Mislim, da imam vsaj 50 odstotkov možnosti za
Jaka Lugu iz Pariza
zmago,« je povedal KrajiCek. Kasneje je dodal: »Upam, da bo sedaj tenis na Nizozemskem Se bolj popularen, saj so se tam ljudje še pred petimi leti bolj zanimali za met kamna v daljavo kot pa za tenis.«
Gabriela Sabatini je proti Mary Joe Femandez vodila 6:1, 5:1, servirala in imela zaključno žogo. Pri rezultatu 5:3 je imela spet na svoj servis tri zaključne žoge in pri 5:4 Se zadnjo. Skupaj je osvojila 146 točk (Fer-nandezova 141), naredila je osem breakov (Feman-dezova 6) in izgubila dvoboj. Res je, da je tudi Fernandezova v tretjem nizu izkoristila, šele peto zaključno žogo, toda eden najboljših Četrtfinalnih ženskih dvobojev, najdaljši v zgodovini turnirjev Roland Garros in Grand Siam (3 ure in 36 minut), je bil predvsem osebna drama Gabriele Sabatini. Argentinka, ki je v Pariz prišla po zmago, je bila v formi, igrala je odličen tenis in upravičeno upala. Do trenutka, ko je Mary Joe pogledala na uro in ugotovila, da bo izgubila v 59 minutah, in ko je Sabati-nijeva na prvo zaključno žogo naredila dvojno napako. Potem je ozračje na igrišču številka 1 postalo
zakleto in Fernandezova je začela zabijati - in to kako zabijati - vsako malo krajšo žogo. »Presrečna sem,« je rekla Mary Joe. »Frustrirana sem,« je rekla Gabriela. Čudovito temne argentinske oci, ki so bile ob prvi zaključni žogi ob 17.08 polne srečnega ponosa, so bile na tiskovni konferenci ob 20.01 vlažne in žalostne. Velika želja, nabita s Čustvi, bo morala na uresničitev žal počakati vsaj do Wimbledona.
Dekleta so v torek odigrala štiri zelo zanimive in zelo kakovostne dvoboje, v katerih je bilo rešenih kar 16 zaključnih žog. Kljub temu je moral Jim Courier le dan za tem, ko je premagal Mustra, in štiri dni po tem, ko je kot prvi nosilec dvakrat zapored nastopil na igrišču številka dve, spet igrati. Vidno utrujen je po dvoboju s Prpičem razburjeno pripovedoval: »Danes sem kljub želji, da ne nastopim, zaradi
TV-prenosa moral nastopiti. Zares ne razumem zakaj, zlasti zato, ker so dekleta igrala Četrtfinale. Ze odnos do ženskega tenisa ni bil korekten.«
VČERAJŠNJA IZIDA: Bruguera (Spa/10) - Sampras (ZDA/l) 6:3, 4:6, 6:1, 6:4, Krajicek (Niz/12) - Novacek (Ceš/13) 3:6, 6:3, 3:6, 6:3, 6:4.
ZDA ’94: uspehi Češkoslovaška in Španije
KOSIČE - V tekmi 4. kvalifikacijske skupine evropske cone za nastop na prihodnjem nogometnem SP je Češkoslovaška kar s 5:2 (2:1) premagala Romunijo. Za goste je dvakrat izenačil Hagi (28 in 53) po golih Brabeca (13) in Latala (37), nato pa je mrežo Romunov trikrat zatresel Dubovski ((58, 79 in 90. min.). Vrstni red: Belgija 14, Romunija 9, Češkoslovaška in Wales 7, Ciper 5, Ferski otoki 0.
V	Vilniusu pa je Španija (3. skupina) z 2:0 premagala Litvo. Oba zadetka je v drugem polčasu (73. in 77. min.) dosegel Guerrero.
Phoenix povedel s 3:2!
PHOENIX - Ekipa Phoenixa je s tesno zmago 120:114 na domačem igriSCu povedla s 3:2 v zmagah proti Seattleu in jo tako le Se ena zmaga loCi od prvega nastopa v finalnih tekmah za naslov prvaka NBA v 17-letni zgodovini te ekipe iz Arizone.
V	zelo napeti in na oko izredno privlačni tekmi sta bila glavna junaka tekme Charles Barkley in Dan Majerle, ki sta oba izboljšala osebni rekord v točkah v tekmah konCnice. Prvi je še enkrat dokazal, zakaj je bil letos MVP sezone: 43 točk, 15 skokov in 10 asistenc. Ostrostrelec Dan Majerle (34 točk) pa je izza Črte treh točk metal desetkrat in zadel kar osemkrat! Pri gostujoči ekipi sta največ točk dosegla Shawn Kemp (33) in Ricki Pierce (27). Naslednja tekma bo danes ponoči v Seattlu.
IZIDI IN STANJE V ZMAGAH
Vzhod: New York Knicks - Chicago Bulls 2:2 v
zmagah.
Zahod: Phoenix Suns - Seattle Supersonics 120:114 (3:2 v zmagah). (VJ)
Powell in Otteyeva odlična
BRATISLAVA - Na mednarodnem atletskem mitingu Slovnaft '93 so tekmovalci in tekmovalke dosegli nekaj izvrstnih rezultatov.
V	skoku v daljavo je zmagal svetovni rekorder Mike Powell z 843 centimetri, Jamajčanka Merjene Ottey pa je bila najhitrejsa v obeh Sprintih. Sto metrov je pretekla v 11.10 sekunde, 200 metrov pa v 22.27 sekunde.
Zmagovalci: moški - 100 m: 1. Mitchell (ZDA) 10.15; 200 m: 1. Adeniken (NigJ 20.12; 1500 m: 1. Koech (Ken) 3:39.06; 3000 m: 1. Choumassi (Mart) 7:43.92; 110 m ovire: 1. McKoy (Kan) 13.28; 400 m ovire: 1. Matete (Zäm) 48.46; daljava: 1. Powell (ZDA) 843; kopje: 1. Zelezny (Ceš) 87.08; palica: 1. Trandenkov (Rus) 570; ženske - 100 m: 1. Ottey (Jam) 11.10; 200 m: 1. Ottey (Jam) 22.27; 1500 m: 1. Kremljova (Rus) 4:05.86; 400 m ovire: l. Maenhout (Bel) 56.56; višina: 1. Gribanova (Rus) 196. (Reuter)
KOLESARSTVO / 28 KM DOLGA ETAPA NA KRONOMETER V SENEGALLII
HOKEJ NA LEDU / FINALE STANLEYEVEGA POKALA
Indurain »uničil« konkurenco
Spanec oblekel roza majico, vendar previdno izjavlja, da Giro še ni konec - Bugno zaostal skoraj dve minuti - Bonča kljub smoli ni preveč zaostal za Indurainom in ohranil 39. mesto
^'guel Indurain po včerajšnjem zmagoslavju v Senigallii (Telefoto AP)
SENIGALLIA - Miguel Indurain je s prepričljivo zmago na včerajšnji 28 km dolgi kronometrski etapi v Senigallii razločno odgovoril vsem, ki so dvomili o njegovi formi. Od prvega do zadnjega kilometra je vozil izredno in zasluženo oblekel roza majico, ki jo je doslej nosil Argentin. NajhujSi konkurenti iz italijanskega tabora so zaostali daleC za njim, Gianni Bugno pa je po zaostanku skoraj 2 minut izjavljal, da je Giro že konCan. Toda Indurain ne misli tako: »Današnja etapa je bila precej zahtevna, vendar pa dirka še ni odločena. Počakati bo treba še na najbolj "morilske” vzpone, potem pa se bomo že lahko pogovarjali o zmagi.«
Valter BonCa je etapo konCal z zaostankom 3 minut in 12 sekund. Na cilju se je pritoževal predvsem zaradi smole, ki jo je imel. »Dvakrat sem moral menjati zraCnico, saj je bil prvi kilometer proge zelo slab, v nadaljevanju pa me je oviral veter,« je povedal BonCa, ki je tudi poudaril, da je pravi ritem ujel Sele v zadnjih desetih kilometrih in jih tudi zelo dobro prevozil. »Na zaostanek je gotovo vplivalo tudi to, da sem startal s težjim kolesom. Glede na to, da je Indurain specialist za kronometre, sem z uvrstitvijo in zaostankom zadovoljen,« je končal slovenski kolesar, ki je ohranil 39. mesto v skupni razvrstitvi, njegov zaostanek za Indurainom pa zdaj znaša 5 minut in 3 sekunde.
Armada v zakulisju Gira
Ihl - Nrl rtirn no na-rain camn tolrmn- nnrliptin 'Jo n'oLai mooonoTr nnorl ^cOotVom rrolnronr, amnal- loViVr, nnnnoViliair* loel
RIM - Na Giru ne garajo samo tekmo-aici, ampak tudi tisti, ki se jih v TV prenosih ali Časopisnih poročilih nikoli ne menja. To so seveda ljudje iz organiza-ijskega aparata, ki so dobesedno 24 ur v talni Pripravljenosti.
Izredno pomembni so tisti, ki so za-oizeni za sedmo silo, ki skrbijo za ti-^ ovna središča in komentatorske kabine. t a,t0 ie prav, da nekaj prostora namenimo oi tem prizadevnim delavcem, ti .?adnjih podatkih, je na Giru akredi-raruh 246 poročevalčev iz 152 časopisih ali rtv his ter 52 fotoreporterjev iz <se r.vroPe> ZDA, Japonske, Kanade, Av-ahje ter prvič celo iz Rusije in Kitajske. as premij an j e voženj so razdelili kar 168 vtomobilskih dovolilnic za novinarje, V poročevalce in fotografe ter 15 dovo-ttto za motorna kolesa.
Aa kompletno organizacijo dirke in Premljajocih služb skrbi podjetje R.C.S., 1 izdaja najbolj brani športni dnevnik azzetta dello Sport, Predstavniki
podjetja Ze nekaj mesecev pred začetkom dirke zbirajo ponudbe Časopisov ali ustanov posameznih krajev, kjer se začenjajo ali končujejo etapne vožnje, ter pošiljajo komisije, ki prizorišča izbirajo po zelo strogih kriterijih.
Izbrani organizator pripravi prostore za tiskovno srediSCe, dan pred pričetkom uporabe pa pristojne službe namestijo yse potrebne aparature, kot so telefoni, telefaksi in ostale aparature. Do sedaj je bil organizacijski stroj zelo dobro utečen, razen drobnih spodrsljajev pa večjih težav ni bilo, tako da so Številni novinarji zadovoljni z delovnimi pogoji.
Skupaj pa šteje ta organizacijska karavana, ki se iz dneva v dan seli po širni Italiji kar 800 vozil, redno pa pri pripravi tekmovanj sodeluje okrog 1200 ljudi.
Tudi TV delavci Fininvesta so z opravljenim delom zelo zadovoljni, kar potrjujejo tudi pohvale TV gledalcev, težave z RAI pa so rešili, ker na sreCo (kot sami pravijo) ne potrebujejo veC državnih
frekvenc, ampak lahko uporabljajo lastne. Vsak dan s prizorišča predvajajo posebne oddaje z udeleženci ter posebnimi gosti, ki so največkrat znani športniki ali estrad-ni umetniki. Ko smo že pri Fininvestu, naj povem, da je komik Francesco Salvi po spopadu z Indurainom našel novo žrtev. Začel je spuščati zračnice avtomobilom Fininvesta in zato so vrli televizijci skorajda zamudili start dirke, ker pa se le ti ne mislijo odpovedati maščevanju, se jih Salvi v širokem krogu izogiba. Tudi smeha v zakulisju Gira torej ne manjka.
Nihče pa ne ve natančno, v kakšni povezavi sta Fininvest in Gazzetta dello Sport, ki je sicer uradni organizator dirke. Sliši se, da je Gazzetta pri poročanju z Gira v marsičem odvisna od Fininvesta in je zato odkrito (beri: mora biti) na strani Silvia Berlusconija v njegovih zadnjih ostrih polemikah z nekaterimi politiki. To so seveda le ugibanja, toda to je dovolj za Se kakšno afero v zakulisju 76 Gira dTtalia.
Stefano Marchi/Freepress
Vrstni red 10. etape
1.	Miguel Indurain (Spa), ki je 28 km dolgo etapo na kronometer v Senigallii prevozil v 35 minutah in 16 sekundah, s povprečno hitrostjo 47,637 km na uro;
2.	Armand De Las Cue-vas (Fra) zaostanek 52,3 sekunde; 3. Fon-driest lita) +57,4; 4. Moreno Argentin (Ita) +1 minuta, 5 desetink; 5. Luca Gelfl (Ita) +1:0,1,6;
6.	Pjotr Ugrumov (Lat) + 1.05,7; 7. Claudio Chiapucci (Ita) +1:14,8; 8. Zenon Jaskula (Pol) + 1:28,9; 9. Massimilia-no Lelii (Ita) +1:31; 10. Franco Chioccioli (Ita) +1:42; 11. Laurent Bro-chard (Fra); 12. Pavel Tankov (Rus) oba isti cas; 13. Laurent Bezault (Fra) +1:46; 14. Gian-carlo Perini (Ita) isti čas; 15. Stephen Roche (Ir) +1:53; 16. Giorgio Furlan (Ita) +1:54; 17. Gianni Bugno (Ita) + 1,58;...49. Valter Bonča (Slo) +3:12.
Skupni vrstni red
1.Indurain (Spa) 42:16,51 (pop. hitrost 38,173 km na uro); 2. Argentin (Ita) + 22 ; 3. Ugrumov (Lat) +53: 4. Fondriest (Ita) + 54; 5. Gelfi (Ita) +1:13; 6. De Las Cuevas (Fra) +1:16;
7.	Chiapucci (Ita) +1:23;
8.	Leih (Ita) +1:47; 9. Bugno (Ita) +1:58; 10. Furlan (ITa)+2:06; 11. Chioccioli (Ita) +2:09;
12. Roche (Ir)+2:10. 13. Casagrande (Ita) +2:15;
14.	Leblanc (Fra) +2:18;
15.	Tankov (Rus) +2:20;
16.	Zaina (Ita) +2:23;
17.	Della Santa (Ita) +2:25; 18. Jaskula (Pol) +2:43; 19. Saligari (Ita) isti cas; 20. Belli (Ita) +3:01; ...39. Bonča (Slo) +5:03.
»Kralji« iz Los Angelesa premagali Montreal
Wayne Gretzky »strelec« tudi za Kanadčane
MONTREAL - Presenečenja se nadaljujejo. Moštvo Los Angeles Kings je v prvi finalni tekmi Stanleyevega pokala v gosteh s 4:1 premagalo ekipo Montreal Canadiens. Prvi mož na ledu je bil spet Wayne Gretzky, ki je poleg gola in treh podaj za Los Angeles »dosegel« tudi edini gol za Montreal.
Prvi gol za ekipo Los Angeles Kings je dosegel Robitaille, Gretzky je nato izid »izenačil«. V hitrem protinapadu Montreala se je Gretzky znašel v vlogi obrambnega igralca med Ronanom in Di Pietrom. Pri poskusu, da bi prestregel podajo, pa se je ploSCica od njegove palice odbila v gol.
Pred koncem druge tretjine je Robitaille popeljal Kralje v vodsvo, podajalca pa sta bila Blake in Gretzky. Na 3:1 je povišal Jari Kurri, po-
dajalec pa je bil še enkrat Gretzky, ki je nato dve minuti pred koncem iz navidez nemogočega kota zadel prazno mrežo Montreala.
To je prvi poraz Montreala v letošnji konCnici na domačem ledu, od 13 tekem konCnice pa so Kanadčani izgubili samo eno. Ob tem porazu je njihov trener Demers povedal, da so v tej tekmi naredili veC napak kot v vseh tekmah polfinala, ko je bil njihov nasprotnik moštvo New York Isländers.
Montreal je imel kar petkrat prednost igralca veC na ledu, mreža Los Angelesa pa se ni zatresla. Rezultat bi bil lahko Se višji, kajti vratar Patrick Roy je branil odlično in prepredi Los Angelesu, da bi že v drugi tretjini dosegel visoko vodstvo.
Vsekakor pa je najbolj zanimiva osebnost tega prvega srečanja Luc Ro-
bitaille, sicer igralec moštva Los Angeles Kings, ki se je rodil v Montrealu. Z osmimi leti, ko je prvič zaigral v tej areni, se mu je zdelo, da je prišel v nebesa. Vendar se je po tej tekmi hitro popravil in dejal, da tisto paC niso bila nebesa, saj ni vedel, da bo prišel 1. junij 1993. Robitaille, strelec dveh golov za Los Angeles, je vsekakor »razočaral« lastno mater in 16 sorodnikov, ki se na tribunah niso mogli odločiti, za koga bi navijali. Robitaille se je pred tekmo Šalil, da si pri taksni ceni vstopnic paC ne morejo privoščiti poraza. Za dobro počutje njegovih sorodnikov pa je poskrbel Gratzky, ki je za ceno gola v lastni mreži razveselil občinstvo v najslavnejši hokejski areni na svetu, montrealskem Forumu. Zlobnežem pa ostane trditev, da je Montreal igral tako slabo, da se je Wayne, ki slovi kot velik športnik, odločil za športno potezo in namesto njih zabil vsaj en gol.
Montreal pa je vsekakor hokejska Meka v Severni Ameriki. Mesto, kjer vsi in vse živi samo za hokej. Ko se na semaforju Stadiona, kjer poteka baseball, pojavijo izidi hokejske tekme, je vik in krik gledalcev naj-veCji.
Hokej je v Montrealu Številka ena, kar pove podatek, da je ekipa Montreal Canadiens osvojila vec naslovov kot na primer moštvi Boston Celtics v košarki ali pa New York Yankees v baseballu. (M. J.)
Četrtek, 3. junija 1993
KRONIKA - RUBRIKE
ČRNA KRONIKA
Pojesti, popiti...
LJUBLJANA - V torek (okoli tretje ure ponoči) je 70-letna stanovalka iz Maistrove ulice iz svojega stanovanja prepodila neznanca, ki je pred tem skozi odprto balkonsko okno prišel v stanovanje. Najprej si je v kuhinji poiskal nekaj hrane, se najedel, iz njene torbice vzel za 25 tisočakov denarja, nato pa se podal še v starkino spalnico in jo zaCel spolno nadlegovati. Ce ne prej, se je ženska takrat popolnoma prebudila in vsiljivca na sreCo pregnala. Seveda je o dogodku obvestila policiste, ki zdaj nočnega fantoma išCejo.	(V. K.)
Koliko so vredni naboji?
GORNJA RADGONA - Na tukajšnjem mejnem prehodu je carinik pri pregledu osebnega avtomobila hrvaškega državljana naSel 150 (neprijavljenih) nabojev za malokalibrsko puSko. Vzeli so mu jih, pri sodniku za prekrške pa je moral plačati še celih 3000 tolarjev kazni. Glede na »vrednost«, ki jih ima 150 nabojev za orožje, jo taki oskrbovalci balkanske morije zaradi blagih zakonov poceni odnesejo. (»Kazen« pa 1xj zanesljivo vračunana v naslednjo pošiljko).	(V. K)
Nekaj časa bo mir...
MARIBOR - Tukajšnji kriminalisti so v torek prijeli in s kazensko ovadbo preiskovalnemu sodniku izročili 22-letnega Silva Z. iz Makol pri Slovenski Bistrici. Fant si bo gotovo prislužil nekaj »počitka«, saj ga obtožnica bremeni, da je 20. marca ukradel kar tri osebne avtomobile.	(V. K.)
Umrl med tiri
CELJE - V ponedeljek popoldne je iz stranske ceste med spuSCene železniške zapornice s kalrco zapeljal 53-letni Anton S. Usodno zanj je bilo to, da je v trenutku, ko je ustavil na tirih, ki prečkajo Mariborsko cesto, pripeljal vlak, ki je vozil proti Velenju. Katrco je pred seboj potiskal dobrih 130 metrov, preden je strojevodju »motorke« uspelo ustaviti. Anton je umrl v popolnoma zmeCktoem avtomo-bilu.	(B.P.)
Nerodna kolesarka
LJUBLJANA - Po desni strani Ceste v Novem polju je v sredo pripeljala 78-letna Antonija M. Nenadoma je zapeljala levo, na sredo cestišča, pri tem je izgubila oblast nad kolesom in padla. Pri padcu pa je s telesom oplazila juga, ki je prav takrat pripeljal »mimo« nje; voznik je sicer zavrl in se skušal umakniti, pri tem pa se je zaletel v parkirano petko. Zenica se zdravi v Kliničnem centru.	(V.K.)
Heroin?
Ni problem!
LJUBLJANA - Pred stanovanjskim blokom na Korošici je v torek zvečer, kot je to pred vsemi bloki na svetu v vročih časih v navadi, »visela« gmCa fantov in punc. Izza vogala pa so se nenadoma pojavili kriminalisti in jih malo pobliže pogledali. Legitimirali in pretipati so 13 mladcev in iz njihovih žepov se je prikazalo marsikaj: 31-letni Igor K je hoCeš nočeš na dan potegnil zavitek z 0, 3 grama heroina, 26-letni Marjan P. je imel pri sebi vato, prepojeno z raztopino heroina, 28-letna Amadeja L. je imela dva zavitka, v katerih je bilo 0, 8 grama heroina in 4 tablete Heptanona. Prav toliko heroina so našli pri 26-letni Marinki V. S sodnim dovoljenjem pa so kriminalisti pobrskali tudi po stanovanju 20-letne Alenka O., kjer so našli 0,5 grama heroina, na dan pa je prišlo še, da je bilo stanovanje trgovina - tu je namreč Alenka Marinki prodala gram belega praška ter ji prepustila prostor, kjer je vzela svojo dozo opojnosti. Kakor je kriminalistom doslej znano, je Alenka tudi Amadeji prodala mamilo, zato ji hodo - kakor tudi vsem drugim zalotenim - omogočili obisk pri sodniku. (V.K.)
Konec rdečega potnega lista
Ministrstvo za notranje zadeve svetuje vsem državljanom Republike Slovenije, ki si še niso priskrbeli novega slovenskega potnega lista, da to Cim-prej storijo. 25. junija bodo namreč prenehali veljati stari (rdeCi, jugoslovanski) potni listi, izdani v Republiki Sloveniji.
Tak potni list pa ima tudi veliko število tujcev, državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, ki so po prejšnjih predpisih stalno prebivali v Sloveniji ali so si pri nas uredili status tujca. Po 25. juniju 1993 takega potnega lista ne bodo mogli veC uporabljati za prehajanje državne meje, neveljavna bodo tudi vsa dovoljenja (za začasno ali stalno bivanje) in vizumi (delovni, tranzitni, poslovni), odtisnjeni v te stare potne listine.
Ministrstvo zato tem tujcem svetuje, da si pravočasno uredijo potni list države, katerih državljani so. Le tako se bodo izognili neprijetnim posledicam pri prehajanju državne meje ali pri urejanju statusnih zadev.
Ministrstvo za zunanje zadeve bo o ukinitvi rdečega potnega lista obvestilo vse države, pri tem pa poudarjajo, da organi za notranje zadeve ne bodo priznavali listin mednarodno nepriznanih držav (ZRJ, krajin, Hrvaške zajed-nice Herceg Bosne...)
Pretepači in turizem
KOPER - Tukajšnje javno tožilstvo je prejelo ovadbo kriminahstov zoper mladoletnika iz Izole, ki je v začetku maja na plaži v Portorožu pretepel 20-letnega Ljubljančana, tako da je med drugim dobil tudi zlom lobanjskega dna. Kazensko so ovadili Se Koprčana in Izolana ter mladoletnika iz Izole, zaradi kaznivega dejanja pri pretepu. Osumljeni so, da so istega dne, prav tako na plaži v Portorožu, pretepli tri Ljubljančane.
Pretepi med domačini in obiskovalci obalnih turističnih krajev so že od nekdaj del mladinske folklore. Vendar pa zdaj ti spopadi postajajo vse bolj grobi in nevarni - lani je mladenič iz Izole podlegel rani, ki mu jo je z nožem zadal njegov vrstnik iz Celja. Po pretepu v Portorožu, pred tremi tedni, ko so se spopadli domačini in motoristi, je moralo kar Sest mladeničev v bolnišnico. Iz taksnih dogodkov se razvija sovraštvo in maščevalnost, ki lahko povzrod Se veliko hudega. Nekatere skupine mladih prenapetežev ria Obali se že pripravljajo na pričakovani naval pretepaSkih »kolegov« iz notranjosti, baje celo trenirajo borilne pse za spopade. Vprašanje je, Ce je to zgolj policijski problem. V Portorožu se je pokazalo, da policija - tudi zaradi objektivnih razlogov - težko obvlada taksne situacije. Kako prepričati mladega srboriteža, da ni prav, ce svojemu vrstniku razbije nos ali glavo samo zato, ker je iz drugega mesta? Odgovora na to vprašanje policija ne more dati... Boris Vuk
Nesrečni korak
SLOVENSKA BISTRICA - V delovni organizaciji Impol se je v torek pri delu poškodoval vihcarist Jože L. Ko je raztovarjal aluminijaste trupce na pomični skladiščni plato, je z desno nogo stopil pod plato, pri tem pa mu je odrezalo prsta desne noge.	(V.K.)
Zakaj se je iztiril vlak?
LJUBLJANA - Kot smo vCeraj na kratko poročali, je v torek popoldan na železniški progi Ljubljana - Zidani Most med postajama Zalog in Laze iztiril potniški vlak z devetimi vagoni. K sred. sta bili pri tem le dve Starejši ženski laže poškodovani. Oba tira proge sta bila zaradi nesreče zaprta do 21. ure, potem pa je promet z zmanjšano hitrostjo stekel po levem tiru, desnega in delno poškodovano električno napeljavo pa so popraviti vCeraj, ko je okoli 11. tire promet po tej progi spet stekel. Po prvih ugotovitvah preiskovalnih komisij (potidje in železnice) je vlak zapeljal na zvite traCnice, strojevodja je to opazil le malo pred tem, vkljudl hitro zavoro, a za težko kompozidjo je bilo prepozno. Težja lokomotiva se je »prebila« Cez zvite traCnice, Sest od devetih vagonov pa se je odtrgalo in iztirilo. Eden se je pri tem naslonil na električni drog in »izključil« elektriko. Zakaj oziroma kako so se traCnice zvile, komisije se preiskujejo. Pred zaključkom redakdje pa so nam vCeraj iz Slovenskih železnic sporodti, da »je prišlo do ponovne deformadje« desnega tira, ki je zaradi tega spet zaprt. Tako od 13.20 poteka promet spet samo po levem tiru, železničarji pa predvidevajo in obveščajo, da bodo zaradi tega potniški vlaki imeti 15 do 20 minut zamude. (V. K)
Preveč obiskov
LJUBLJANA - Nekaj pred pol enajsto zvečer je v torek dežurni na Šišenski policijski postaji sprejel telefonski klic iz Litoshojske ulice: stanovalci so slišali streljanje v stanovanju Olge Božic. Patrulja je v stanovanju našla mrtvo Olgo in težko ranjenega 34-letnega Gashhija N. Pri rekonstrukciji dogodka je prišla na dan približna zgodba tega večera v stanovanju ubite Olge. Okoli 22. ure je k Olgi prišel 54-letni znanec Mitisav N., pri njej pa je ta Cas že bil Gashhi, ki je živel pri njej kakšen mesec dni. Med možakarjema se je očitno takoj vnel prepir, med prerivanjem pa je Gashhi v rokah že držal pištolo. Ta se je sprožila in krogla je ubila 37-le-tno Olgo. Za Miroslava je bilo to preveč - pobegnil je, pa tudi Gashhija je »zadelo«, ko je videl, kaj se je zgodilo. Policisti predvidevajo, da se je sam ustrelil v vrat. Zdravi se v Kliničnem centru, in ker še ne more govoriti, dogodek Se ni Cisto pojasnjen. Se iste noči se je pobegli Mitisav sam oglasil na šišenski policijski postaji. Ozadje tragičnega dogodka kriminalisti še raziskujejo, pri pregledu Olginega stanovanja pa so našli še roCni bombi, nož na vzmet in preklopni nož z bokserjem ter Se eno pištolo s 25 naboji. (V. K)
„ez Jakob Casanov* de Seingalt. F «J
: zanimivo m p—
jsko zgodbo. Ta ne*
ivanturist m pus ° ____s Bnrila 1
ah, KOI srn iravo je pokazal»
isču, iz katerega so
u izgnali. Dobil K n kardinalu Acqua
timu, toda že kta postal violinist v cu sv. Samuela v
*: z“sel
• sejepnoruzu
j loži in ostal
Parizu. Prelc0 „ nnnaia
age in
Benetke, kjer jlžili čarovniS-
> je ustalil v zlasti v fi' užival velik jrl v visoke
) Casanovo
na potova-
De Sei;
/ njego-
ribežalt-
' Rimu, podelil
S POTI PO SLOVENIJI
Milan Meden
Križev pot svetega Roka
Boc, Donačka gora in hribovje sosednjega hrvaškega Zagorja zaokrožajo panoramo razgibane doline, kjer leži Samaria - Santa Maria (Šmarje pri Jelšah) z 31.000 prebivalci. Svet je posejan z njivami, vinogradi, travniki, sadovnjaki in gozdovi. Po tej dolini se je nekoč plazila rimska cesta Celeia - Petovio. Mimo najlepše rimske vile, kar so jih doslej odkrili na Slovenskem.
Prometnice so temeljnega pomena za gospodarstvo: v letih 1903 do 1904 je bila zato od Grobelnega do Rogatca zgrajena lokalna železniška proga, ki so jo pozneje podaljšali do Krapine. V letih 1960 in 1961 pa je bila zgrajena obsotelska proga. Takrat so speljali železno cesto Smarje-Sen-tvid po novi trasi in z dograditvijo 431 metrov dolgega predora pod Halarjem odpravili velike vzpetine in ovinke. Progo je zgradila JLA. Po novi pisariji: jugoslovanska okupacijska vojska. Seveda je to kubistično, to se pravi, izredno plastično zrenje slovenskih reCenic, odlično znamenje zasi-rjenosti. Toda ljudje skoraj nikoli niso poznali dosti humorja niti
Sirokogrudnosti.
Južno od Sante Marie leži Kozjansko. Pod njim se je leta 1974 sesedla zemlja. Potres. Skozi razpoke revnih hiš so pricurljale grenke solze revščine. Zdaj smo Sele izgubljeni, resnično: Banjalučani so zgradili novo Solo. Z dajanjem ugodnih kreditov je Slovenija ugnala nesrečo.
Nad Santo Mario leži cerkev svetega Roka, ki spominja, da je nekoč v šmarski okolici razsajala kuga. Črna smrt. V prezbiteriju cerkve nad vrati v zakristijo je zapisano, da je leta 1645 kuga v tem kraju v kratkem Času pokosila 200 ljudi. Cerkev svetega Roka spada med najlepše umetniške spomenike v Sloveniji. Zgrajena je bila v letih 1645-1651. Stavba je bila v tridesetih letih 18. stoletja poslikana. Ponižna zunanjost skriva v svoji notranjosti prelepo baročno dekoracijo: freske, bogat štuk, kipe in drugo okrasje. Sami angelčki - pravcati Amo-rjevi bratci. Svet rokokoja in slaščičarjev. Do cerkve pelje lepo speljana pot. Ob njej je 14 kapelic - kalvarija. Križev pot.
VeCeri se. Začetek nove svetosti. Doline
vpijajo svetlobo kot pivnik. V tem trenutku se mi zdi, da se počasno in slovesno premikajo iz te dekoracije kanoniki, vikarji, dekani, župniki, kaplani, tajniki, nadgospodje, gospodje in podgospodje. Črna in rdeča znamenja nove pokorščine in prevzvi-šenosti. Toda to so zasebni in nedostojni pogledi. Treba bo oditi.
Tajnik kulturnih organizacij v Šmarju - Tone Kampuš - je ljubezniv. V organizaciji je 2000 elanov. Pojejo v dvanajstih zborih, plešejo kozjanske plese, igrajo v gledalšCu Bo. V Šmarju so v kulturnem domu gostovali gledališčniki iz Ljubljane, Maribora, Trsta... Mesto ima 300 abonentov, kino, knjižnico in najstarejšo radijsko postajo v Sloveniji (začetek sega v leto 1952). Vsak dan nastajajo nove sekcije kulture. To sem opazil tudi v drugih slovenskih krajih. Manj kot je denarja - bolj ljudje pojejo in plešejo. Vendar ne gre samo za to.
Zoper razcepljeno ljubljansko družbo z vso odločnostjo nastopa kultura. Tudi v Šmarju pri Jelšah. MogoCe je to nezaveden proces, ki je rezultat predvsem gospodarskega in politi-
čnega razvoja. Toda vse bolj se vidi, da je kultura v glavnem enodružinsko zasnovana stavba, kjer ni prostora za politične klavrnike ali rodoljube. Pevci v Šmarju se ne razlikujejo na cerkvene in tiste druge. Cas popisov je minil. V Podsredi je župnik Lojze Weingerl. Pevski zbor pobira nagrade zunaj in znotraj. Politični hrup je predvsem zlo Ljubljane. Onstran Ljubljane pa so lepi ateljeji, kjer živijo ljudje v starih in novih stavbah, zakaj perverzna politična hinavščina, da je sedaj v modi drugačen material in da so drugačne možnosti - nima nobene zveze z realnostjo. Poslušam ljudi, užaljene, ker morajo prenašati prodorno špi-jonažno mrežo politikov iz Ljubljane. Toda groza, ki počasi prevzema gledalce povsod po Sloveniji, se Cisto poCa-si jasni in svitanje bo prineslo katarzo. Višje je treba iti. Četudi samo po fiktivni Jakobovi lestvi.
Med Bocem in Bohorjem so kraji, kjer je do Hrvaške le skok. Zdaj je tam tako, kot je pisal Janez Trdina v Hrvaških spominih (1886): »Po teh krajih love tuji vohuni besede: komarja
, Stane Jagodič: Kozjanski motiv
prestvarijo s peresom v vola in ga pošljejo na Dunaj. V ministerskih pisarnicah leže celi skladi denuncijacij njihovih.« Dobro plačan delavec za mejo zasluži 100 nemških mark. Na mesec. Za dve leti dela lahko kupi enostavno tovorno prikolico. Zagorci molčijo. Gledajo v tla. Samo da je mir.
Na enakem katafalku lahko obleži tudi slovenska zastava. Zbor že poje poslednjo pesem, epilog. Vsakdo pobira na območju nekdanje Jugoslavije samo smeti. Nato pa joka na stopnicah, ki vodijo v nič. Mišljenje se strahotno niža.
Zvečer izberem med potmi tisto, ki pelje k
svetemu Tomažu na Brecljevo. Kjer stoji prelep atelje akademskega slikarja in rojaka Staneta Jagodica. Marljivi Slavko Javoric, ki vodi kulturno skupino, organizira v ateljeju li-terarno-glasbene večere. Tokrat s pesnico Nežo Maurer in ansamblom Adama Bicskeya. Prišel je tudi Šmarski Zupan Jože Cakš. Kakšni tepci živimo v Ljubljani, Ce mislimo, da je kultura samo evropska teatralika, ki je dokaj mikavna, a večkrat neznosno zoprna.
Adam Bicskey je Čarovnik: ljudem potegne dušo ven in jo napolni z mehkimi panonskimi zvoki. Nekatera mesta napolnjujejo človeka z
obupom. Zdaj je treba v to omrežje spustiti le Se pesmi Neže Maurer. Podobne so spečim mačkam, ki Čakajo, da jih bo kdo prebudil. Intro-spekcija.
Vse skupaj ni izmišljeno. Izmišljena je samo Ljubljana s težkimi politiki. Hkrati pa so lahki. Zato so priplavali na površje. Mislim na Hugona Krtina, ki je služboval v Šmarju in tu tudi umrl. V svoji oporoki je zapustil svojo hišo posojilnici in hranilnici, katere soustanovitelj je bil. S tem je preprečil, da se v Šmarje ni vrnila zloglasna banka Siidmarka.
Kakšni časi so pred nami? Kakšni ljudje jih zdaj krojijo?
JEDILNIK
Slavko Adamu11
grahova kremna juha	
ledvičke na žafranovem rižu	
remuladna omaka	
ocvrta banana z brusnicami	j
Ledvičke na	.
žafranovem rižu	;v?
SESTAVINE:
750 g telečjih ledvičk, 200 g riža, 2 čebuli, skodelica olja, jušna kocka, 2 g žafrana, sol, poper, 2 žlici moke, 2 žlički sladke paprike, 2 paradižnika CAS PRIPRAVE: 30 minut
Ki
Čebulo sesekljamo in prepražimo na 1/2 skodelice segretega olja, da postekleni. Dodamo u in ga ob mešanju pražimo približno 3 minute' Jušno kocko raztopimo vil vode ter s tem zalijemo riz. Dodamo še žafran in poper. Pokrito dušimo v pečici 20 minut pri 160°C. Moko zmešamo s papriko in poprom ter v tem P°' valjamo na tanko narezane ledvičke, ki jih nato na preostalem segretem olju hrustljavo popečemo in nazadnje osolimo. Paradižnike razpolovimo in jih opečemo na prerezani strani. Naložimo na riž, na vrb stresemo pripravljene len vičke. Ponudimo z remuladno omako.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK ^
Neva Miklavčič Predan
...........
pomladanska enolončnica svež črn kruh ementalec
korenčkova krema z jedrci
Korenčkova krema z jedrci
SESTAVINE:
250 g korenja, 150 g sirčka, 1 dl kisle smetane, 2 žlici medu, sok 1/2 limone, 4 žlice narezanih lešnikov ali orehov, žlica sezama
Korenje ostrgamo in nastrgamo. S sirčkom, kislo smetano in medom ga zmešamo v gladko kremo in primešamo limonin sok. Kremo razdelimo v plitve skodelice in jo potresemo z narezanimi orehovimi ali lesnikovimi jedrci in sezamom.
I
ITALIJA / NAJNEVARNEJŠI MAFIJSKI BOSS VZHODNE SICILIJE JE BIL NA BEGU 1 1 LET
Pulvirenti končno za zapahi
Poleg njega so aretirali še druge štiri osebe - Preiskava je trajala pet mesecev, v njej je sodelovala tudi vojaška tajnoob-Veščevalna skužba SISMI - Zadovoljstvo predsednika republike Scalfara in predsednikov vlade, senata in poslanske zbornice
nio Pulvirentija so karabinjerji odpeljali v Cata-' l<Jer ga je že zaslišal sodnik Mario Amato (AP)
CATANIA - Giuseppe Pulvirenti, 63-letni mafijski kolovodja, ki je bil kot »U’Mappassotu« znan v vsej vzhodni Siciliji, je včeraj končal svoj enajstletni beg. Karabinjerji so izsledili njegov »bunker« pri Belpassu, kakih 40 kilometrov od Catanie. Pri tem so jim aktivno pomagali agenti tajnoobveščevalne službe obrambnega ministrstva SISMI. Kot je navedel na kasnejši tiskovni konferenci karabinjerski general Federici jim pri tem niso pomagali skesanci, temveč je aretacija uspešni zaključek šestmesečne preiskave, zasledovanj in prisluškovanj.
U’Mappassotu je bil na begu vse od leta 1982, ko so proti njemu kot mafijcu izstavili prvega od treh zapornih nalogov. Leta 1988 so ga obtožili še umora in poskusa umora. Potem ko so 18. maja pri Caltagironeju aretirali mafijskega voditelja Santapaolo, je njegovo vlogo predstavnika območja Catanie v mafijski »deželni komisiji« prevzel prav Pulvirenti. To potrjuje tudi dejstvo, da je ob aretaciji imel na roki »prstan dvanajstih poglavarjev«, v katerega je vgrajenih dvanajst diamantov in je po trditvah skesancev zunanji simbol pripadnikov »deželne komisije«. Pri sebi je imel tudi verižico s težkim zlatim levom, ki je njegov osebni simbol. Skupaj z njim je bil v podzemeljskem bunkerju 37-letni Giuseppe Pappalardo, ki je skrbel za povezave med voditeljem in njegovimi »podaniki«. Dvojica ni segla po orožju, saj ji je bilo jasno, da je vsega konec. U’Mappassotu je bil celo užaljen, ker ga karabinjerji niso takoj prepoznali.
Kot rečeno so Pulvirentija izsledli po petih mesecih napornih preiskav. Karabinjerji so napravili pravi seznam možnih skrivališč, kjer se je boss iz Mappas-sota, prastaro ime za sedanji Belpasso, sestajal s svojimi podrejenimi. Ko so preiskovalci ugotovili vezistično vlogo Pappalarda, so mu začeli neumorno slediti. Pulvirenti je že nekaj tednov zaz-
nal, da so mu preiskovalci za petami. Skril se je v svoj bunker, kjer je v 16 kvadratnih metrih površine, prebil vsako noč. Le podnevi si je upal na plan, ko je bil matematično gotov, da mu ne grozi nobena nevarnost.
Karabinjerski kapetan Ermanno Feno-glietti, poveljnik operativnega jedra karabinjerjev iz Catanie, je na tiskovni konferenci povedal, da je v končni fazi operacije »mit« sodelovalo 25 karabinjerjev. Pulvirenti je imel pri sebi osebno izkaznico na ime 57-letnega kmeta Salvatoreja Ranisija, ki so ga že aretirali. Za zapahi sta se znašli še dve osebi, ki sta po vsemu sodeč nudili kritje Polvirentiju.
»Ta uspeh je posvečen prazniku republike«, je včeraj z zadovoljstvom izjavil notranji minister Nicola Mancino, ki pa je obenem poudaril, da je treba sedaj še poostriti budnost in napore. Prefekt Parisi je dodal, da oblast mora sedaj še stopnjevati svoje napore in ne sme dopustiti, da bi jo pogojevali »signali, ki nas poskušajo zaustaviti«.
Karabinjerjem, notranjemu ministru in vsem, ki so sodelovah v uspešni akciji, je med prvimi čestital predsednik republike Scalfaro. Pridružili so se mu tudi predsednik vlade Ciampi, predsednik senata Spadolini in predsednik poslanske zbornice Napolitano. Vsi so poudarili, da je to pomemben korak v boju proti mafijskemu pojavu.
Država je lahko zadovoljna, saj si uspehi sledijo drug za drugim. Najprej je svoj beg prekinil Giuseppe »Piddu« Madonia iz Gele, nato bratje Vemengo, pa bratje Madonia in Antonino Montal-to iz Palerma. To pa so bile še relativno male ribice. Preiskovalci so začeli meriti visoko, na sledi so bili velikim kalibrom. Drug za drugim sta v mrežo preiskovalcev padla Toto Riina in Nitto Santapaola, tako da je bilo le vprašanje časa, kdaj bo isto doletelo tudi Pulvirentija.
_____IZRAEL / POLOMIJA »ZGODOVINSKEGA PREMIKA«_
Libijsko romanje v Jeruzalem farsa ki pa bi lahko obrodila kak rezultat
\/ Libanonu že odkrito govorijo »o nožu v hrbet arabski solidarnosti«
1 romarji so včeraj predčasno zapustili Sveto deželo (Telefoto AP)
TEL AVIV - Ko so pred dvema dnevoma prikazovali kot »zgodovinski premik« romanje 192 Libijcev tudi za muslimane Sveto mesto Jeruzalem, se je marsikdo upravičeno spraševal, kaj ima Gadafi za bregom. Sedaj je lahko vsem jasno, da je bilo vse le farsa, ki se je včeraj predčasno končala s pravo polomijo, saj je glasnik libijskih romarjev Salem Dav Tadzari pozval vse muslimane, »naj osvobodijo El Kuds (Jeruzalem), prestolnico Palestine in naj se potrudijo za uničenje sionističnega režima«. Kljub popolnemu polomu pa nekateri navajajo, da bi se lahko tudi iz tega izcimilo kaj pozitivnega. Pred svojim odho-
,:U
dom so Libijci v Tripoli povabili enega od obeh velikih rabinov, aškena-zima Israela Laua. Ta bi se udeležil oktobrskega medverskega srečanja Židov, kristjanov in muslimanov, le pod pogojem, da povabijo njegovega kolega, sefardima Eliaha Bakšija-Dorona, da navedejo, kdo jo organizira in s katerim ciljem in da izraelsko zunanje ministrstvo pooblasti njegov obisk. Libijsko romanje pa je povzročilo pravi preplah v raznih arab-' skih krogih, tako da ga je libanonski zunanji minister Farez Bueiž ocenil »kot nož v hrbet arabski solidarnosti«. Resnici na ljubo so muslimanski romarji že prej obiskali mošejo El Akso, a posamično in brez reklame.
„*,•	-■ >.Vr:
Kdo je bil Pulvirenti
CATANIA - 63-let-ni Giuseppe Pulvirenti, znan kot »U Map-passotu«, zaveznik Benedetta Santapaole, ki so ga aretirali 18. maja letos, je bil zadnji veliki mafijec, ki se je še skrival. Iskali so ga že od leta 1982. Čaka ga sedem postopkov na sodiščih v Catanii in Sirakuzah zaradi pripadništva mafiji in umora. Obsodili so ga samo enkrat, na pet let in štiri mesece zapora zaradi številnih manjših prestopkov. Pulvirenti je baje v Catanii nasledil Santapaoli. Ko so ga aretirali je nosil tako imenovani »prstan dvanajstih voditeljev«, po besedah skesancev, spoznavno znamenje članov mafijske »deželne komisije«. Preiskovalci menijo, da se je »U Mappassotu« uveljavil, ker si je pridobil na stotine pristašev in si ustvaril močno voj-
sko oboroženih in zvestih mož, ki so bili večinoma njegovi bližnji in daljni sorodniki.
Dve Pulvirentijevi hčerki sta poročili pomembna mafijca Giu-seppa Graziosa, ki so ga aretirali 27.novem-bra 1992, in Pietra Pu-glisija, ki ga Se iščejo. Zaradi svoje vojaške strukture je klanu Pulvirenti uspelo terjati denar od trgovcev in svobodnih delavcev v mestih pokrajin ob Etni in nekaterih predmestnih četrtih Catanie. Poleg tega je bila organizacija tudi lastnik raznih podjetij. Klan je razpolagal s skladiščem orožja. Lani so preiskovalci odkrili dve taki skladišči, septembra eno v Catanii, novembra pa eno v Belpassu, Pulvirentijevi rojstni vasi. Takrat je orožarni uporabljal tudi Santo Mazzei, tedanji načelnik klana Cursoti.
H NEVARNOST ŠE OBSTAJA h
Na begu še dober ducat
PALERMO - Z včerajšnjo aretacijo Giu-seppa Pulvirentija je z dolgega seznama mafijcev na begu izginilo še eno ime. Resnici na ljubo se je v zadnjih mesecih ta seznam precej skrčil, a še vedno so na njem mafijci velikega kalibra. Med temi je nedvomno najnevarnejši 54-letni Mariano Tullio Troia, ki je bil pred letom dni skoraj neznan, saj so šele »skesanci« pojasnili njegovo vodilno vlogo v mafijski organizaciji. Nekateri celo sumijo, da je prevzel šefovsko mesto zaprtega Riine. Takoj za Troio so na seznamu Pietro Aglieri, patriarh palermske mestne četrti »Svete Marije Jezusove«, Salvato-re Congemini (palerm-•sko mestno središče), Raffaele Ganci iz četrti Noče in Corleončana Leoluca Bagarella in Bernardo Provenzano. Pred časom so se širile govorice, da so Proven-zana likvidirali, tega pa
ni nihče potrdil. Nesporno je le dejstvo, da se je njegova žena s sinovoma vrnila v Cor-leone po daljšem bivanju v Nemčiji. Bagarella je Riinov svak, a mu ne more naslediti, ker je obenem tudi sorodnik skesanca Giuseppeja Marcheseja. Na Palermo odpadejo torej vsi mafijci vehkega kalibra, stopničko nižje so mafijci iz drugih sicilskih pokrajin. V Catanii je prvi na seznamu Aldo Ercolano, zet Santapaole, v Agrigentu Igna-zio Ribisi, ki je že izgubil štiri brate v vojni med mafijskimi klani, v Trapaniju pa sta na seznamu Vincenzo Milaz-zo in Antonio Minore. Prvi naj bi bil trgovec z mamili, ki pa je vpleten tudi v umor sodnika Carla Palerma. Drugega pa obtožujejo sodelovanja v umoru sodnika Giangiacoma Ciaccia Montalta. Minore po vsemu sodeč ni več med živimi, a preiskovalci nimajo dokazov.
CAPETOWN / WINNIE SE PRILJUBLJENA MED MLADINO
Sodišče delno omililo kazen za Mandelovo
" r* #* **«S**V*;
CAPETOWN - Winnie Mandela, nekdanja »mati domovine« le ne bo šla v zapor. Sodišče v Bloemfonteinu, pred katerim je potekal priziv bivše žene Nelsona Mandele, je sklenilo spremeniti prejšnjo obsodbo na denarno kazen kakih 5.000 dolarjev in na dve leti zapora, ki pa jih Winnie ne bo odsedela. Kazen so znižali tudi njenima dvema sodelavcema. Zadeva, zaradi katere se je Winnie znašla pred sodiščem, je dokaj nejasna. Obtožujejo jo, da je ugrabila in pretepla dva 16-letna mladeniča, pri čemer sta ji pomagala Xoliswa Falati in John Morgan. Enega od obeh fantov so dva meseca kasneje našli na odlagališču smeti s prerezanim vratom. Zaradi tega umora so obsodili vodjo »Mandela Football cluba«, organizacije, ki s športom nima kaj opraviti, saj gre za skupino nasilnežev, ki ustrahuje domorodce v raznih getih.
Mandelovo je Afriški kongres izločil iz vseh vodstvenih struktur, čeprav je 57-letna Winnie med črno mladino še vedno zelo priljubljena in se ni še sprijaznila z dejstvom, da so jo odrezali od aktivne politike.
Pripravlja: Silvo Kovač
	1	2	3	4	5	6	7	
uP	8							9
			•	11				
fr~			13	•	14			
Ib				16	•	17		
		18			19	•	20	
21 ur- "io	22	•	23			24		
		26	•	27			28	29
			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
Vodoravno:
1. enoleten poganjek ali vejica, 8. dobri bog pri Polabskih Slovanih, zaščitnik gostoljubja, 10. ptica severnih morij, njorka, 11. lovska psica, 12. ime umrle ameriške filmske igralke Hayworth, 14. mesto v Siriji, Haleb, 15. naočniki, 17. bogovi v germanski mitologiji, 18. nekdanja slovenska alpska smučarka (Nuša), 20. površinska mera, 21. vrhunski športnik, 23. prazgodovinsko bivališče pod skalnim previsom (iz črk rabi), 25. star German, 27. levi pritok reke Oise v Franciji, ki izvira v Argo-nih, 30. ime filmske igralke Bertolazzi, 32. nravi, 33. mejna reka med Iranom in Azerbajdžanom, 35. nekdanji glavni urednik Slovenca (Andrej), 36. od mamil odvisen človek, 38. bonboni iz čokolade in sladkorja, polnjeni z marcipanom.
Navpično:
1. mrtvak, 2. sol mlečne kisline, 3. kratica za Anno Domini, 4. kraj pri Domžalah, 5. otroška zabava, 6. avstralski bambusni medvedek, 7. spokorniško življenje, 9. lihoprsti kopitar z rilčasto podaljšanim gobcem, 10. romunski terenski avtomobil, 13. sredozemska mesnata rastlina, 16. zadetek dveh številk pri tomboli, 19. najjužnejše med Velikimi jezeri na meji med Kanado in ZDA, 21. vzhodnoazijski pakt, 22. kraljevi pokrajinski namestnik v Perziji, 24. prebivalec Istre, 26. eden od Beatlov (Ringo), 28. ameriški jazz klaniretist (Jimmy), 29. prebivalec države ob Baltiku, 31. izraelsko pristanišče, Akon, 34. važna začimba, 37. avtomobilska oznaka Milana.
•auTiBid ‘uetuo^ieu ‘ioy ‘s>[E.iv ‘soja ‘Bpg ‘ausiy ‘seg ‘uqe ‘se ‘je ‘amox ‘izy ‘ejeoo ‘dapy ‘Ejiy ‘BijBjq ‘qjE qsoSopey ‘e:sjtpepn :ouabjopoa
AailSHH
8
1
8
5
4
3
2
1
| Naloga 195 Naloga 1961
a d c d e f g n
Šahovska naloga St. 195 Furman - Spassky / SZ 1957
Aktivnejše črne figure, posebno še podvojeni črni trdnjavi na f liniji, omogočajo Spasskemu, da pripravi napad na belo rokado. Črni, ki je na vrsti, že s prvo potezo razkrije nasprotniku svoje namene. Kmalu je bela vojska prisiljena na obrambo in z duhovito potezo postavi Spassky zmagovalno zastavo v beli tabor!
Šahovska naloga St. 196 Spassky - Langeweg / Sod 1966
Aktivnejše bele figure svoje delovanje usmerjajo na črno rokado. Protiigra črnega na daminem krilu je preskromna, da bi belega odvrnila od predvidene akcije. Ugotoviti, katera figura belega bo prva krenila v napad (na potezi je Spassky), to je naloga
reševalcev, ki bodo zagotovo sledili pravo pot belih figur!
Rešitev naloge St. 193
Napad Črnih figur se začenja s prodorom v centru l...e4! 2.Ddl Na 2.fe4 sledi 2...f3 in beli kralj je v matni mreži. 2...Sg4! V borbo se je vključil tudi Črni skakač in beli ga mora vzeti. 3fg4 f3 Petrosjan uresničuje svojo zamisel. 4.Tg2 fg2+ in beli se je vdal!
Rešitev naloge St. 194
Pasiven položaj Črnih figur je Petrosjan izkoristil z žrtvijo lovca l.Lg5:! fg5 2.f6! Se ena odlična poteza! 2...Lf6: 3.Sd6: V igro prihaja beli skakač in črnemu ni več pomoči. Na umik dame 3...Dg6 4.Tb8: in čez nekaj potez je črni podpisal predajo!
24
Četrtek, 3. junija 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA /NEKOLKO HLADNEJE
ALPE JADRAN / OBLAČNO S PADAVINAMI
H
DANES
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■■ DANES mm na dan ™
O SALZBURG
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%
5-10
Ut ***
30-50%	10-30
1 A A A \1/ sl/ sl/ |
4444 ^ ^ ^ ^ |
30-60
Ut ***
4AA ***
50-80%
O
nad 80% nad 60
VETER | NEVIHTE

Vremenska slika
Območje visokega zračnega pritiska nad Balkanom slabi __ ______ _______
pred hladno fronto, ki je dosegla zahodne Alpe in bo ju- topla hladna okiuaja tri vplivala tudi na vreme v Sloveniji.
C A
ciklona anticiklona
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj yb8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	16/29
TRST........ 19/-
CELOVEC.......	16/27
BRNIK...... 16/27
MARIBOR.......	19/29
CELJE...... 15/29
NOVO MESTO...	16/29
NOVA GORICA,.	17/27
MUR. SOBOTA..	17/29
PORTOROŽ.....	17/27
POSTOJNA.....	11/24
ILIRSKA BISTRICA.	10/25
KOČEVJE......	12/27
CRNOMEU......-	15/29
SLOV. GRADEC..	15/27
BOVEC...... 12/-
RATECE.......	12/23
VOGEL........-	13/15
KREDARICA....	8/6
VIDEM...... 19/-
GRADEC.......	16/27
MONOŠTER.....	17/27
ZAGREB.......	19/29
REKA...... 22/28
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI		11/17
STOCKHOLM		10/14
K0BENHAVN		12/18
MOSKVA		7/19
BERUN		10/20
VARŠAVA		11/22
LONDON		12/19
AMSTERDAM		10/17
BRUSELJ		13/18
PARIZ		11/19
DUNAJ		12/25
MÜNCHEN		12/20
ZÜRICH		8/20
ŽENEVA		9/22
RIM		15/28
MILAN		18/29
BEOGRAD		13/26
BARCELONA		11/23'
BUKAREŠTA		16/29
ISTAMBUL		18/26
MADRID		12/28
LIZBONA		14/22
ATENE		21/30
TUNIS		18/28
MALTA		20/29
KAIRO		20/33
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.14 in zaSlo ob 20.47. Dan bo dolg 15 ur in 33 minut. Lima bo vzšla ob 19.53 in zašla ob 04.08.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Strelca, element ogenj. Da paradižnikovih sadik ne bodo napadle bolezni, jih danes dva do tri centimetra nad tlemi prebodite z bakreno žičko.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
ladransko morie: Koper 22,3°C, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 21,0T, Hvar 19,6°C, Vis 20,7°C, Hvar 16°C.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (RadeCe) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradašCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PUMOVANJE
Danes: ob 3.39 najnižje -64 cm, ob 10.10 najvišje 31 cm, ob 15.22 najnižje -17 cm, ob 21.17 najvišje 54 cm. lutri: ob 4.13 najnižje -67 cm, ob 10.50 najvišje 16.02, ob 16.02 najnižje -15 cm, ob 21.50 najvišje 52 cm.
BELJAK
O
TRBIŽ O q KRANJSKA G
444'
O CELOVEC
a— GORNJI SENI
O graz
4447
O
MARIBOR
444®emdo 444>
°	444'
D PORDENONE	_N GORICA
o KRANJ	O
O LJUBLJANA
o *
MURSKA SOBOTA
'ARA7DIN O
444
o NOVO MESTO	O ZAGREB
Slovenija: Oblačno z obča- Sosednje pokrajine: snimi padavinami, plohami Spremenljivo z občasni-in nevihtami. Najvišje dne- mi padavinami, deloma vne temperature od 17 do plohami in nevihtami. 22°C.	Ohladilo se bo.
V Sloveniji: Ob morju še Obeti: V soboto še ne bo kar sončno, drugod spre- večje spremembe vreme-menljivo do pretežno obla- na. čno. Popoldne bodo še krajevne plohe.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Suhe so in normalno prevozne, promet je tekoč. Na mejnem prehodu Dolga vas Čakajo vozniki 2 uri za izstop iz države.
PODNEBJE
Klimatske značilnosti
mest
TANJA CEGNAR
Ocenjujejo, da živi v industrializiranih državah okoli 80 do 90 odstotkov prebivalstva v urbanizbanem okolju. Klima urbaniziranih in industrijskih območij se loči od naravnih podnebnih razmer tistega geografskega območja. Za popolno razumevanje in zavestno spreminjanje podnebnih razmer v mestih bi morali temeljito poznati vse fizikalne, kemijske in meteorološke procese, ki se dogajajo v ozračju. Nič manj pomembno pa ni poznavanje vplivov, ki jih imajo spremenjeni pogoji v mestih na počutje in dejavnost ljudi. Prostorska ureditev in oblika ter velikost stavb neposredno vplivajo na mestno klimo. Tudi fizikalne lastnosti gradbenih materialov, velika gostota toplotnih virov, emisije škodljivih snovi, gostota pozidanosti, delež parkov in zelenic pomembno vplivajo na značilnosti mestne klime.
Ko govorimo o mestni klimi, največkrat omenjamo »toplotni otok« mesta. To je pojav, ko je temperatura zraka v središču mesta višja kot v okolici. Taka porazdelitev temperature je Se posebej izrazita v zelo velikih mestih, vendar jo opazimo tudi v manjših. Tempera-tumarazporeditev z višjimi temperaturami zraka v središču mesta sproži nastanek lokalnega kroženja zraka v mestu in njegovi bližnji okolici. Ob mirnem vremenu se zrak počasi steka proti središču mesta, se tam dvigne in potuje nazaj proti obrobju mesta. Ce imamo na obrobju mesta industirjo, ki močno onesnažuje zrak, nam tako gibanje zraka prinaša v mesto onesnažen zrak. Zato je zelo pomembno, kako so razporejeni bivalni, poslovni in industrijski predeli mesta. K izboljšanju razmer v mestih veliko prispevajo parki in zelenice, ki poleg ugodnega biotoplotnega učinka delujejo še kot filter za onesnažen zrak. Tam, kjer relief to omogoča, je za izboljšanje kakovosto zraka primerno izrabiti nočne pobočne vetrove.
Potrebno izmenjavo zraka lahko zag tovimo s pravilno razporeditvijo raz čno visokih stavb, orientacijo ve 1 cest in mestnih vpadnic. Ugodne u ke ima tudi dobro organiziran jav transport, ki prispeva k zmanjšan) emisij zaradi prometa.	,
Arhitekti in urbanisti imajo na rnzP0 j._ go veliko načinov za ocenjevanje vp vov strukture mesta na klimatske P°S je v njem. 2e dolgo lahko vetrovne r^ zmere preverjajo in simulirajo na ® ketah v vetrovnih tunelih; zadnja Les ^ so najbolj priljubljeni numerični mo deli, s katerimi lahko proučujemo vp ve zelo širokega spektra dejavnikov.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce


M

&
m

J?
kh
OVEN 21-3/204: Vso svojo pozornost bi morali posvetiti tistemu delu, za katerega ste sedaj lahko prepričani, da vam bo v prihodnosti dalo pozitivne rezultate. Ne bodite malenkostni!
BIK 21-4/20-5 : Veliko bolj obetaven dan vas čaka, če boste upoštevati umik. Nekaj fizične vadbe in rekreacije pa vam tudi ne bi škodovalo.
DVOJČKA 21-5/21-6: Vzemite si čas za počitek od službenih obveznosti in poskusite presenetiti partnerja besedno, z darilom ati pa dejanjem. Ze dolgo se niste zanj potruditi.
RAK 22-6/22-7 : Čeprav se bodo vasi problemi dobro iztekli, so vam zal uSle podrobnosti, zaradi katerih boste morali ponovno odpreti stare rane.
LEV 23-7/23-8: Ce imate namen obdarovati prijatelja, brzdajte svojo nagnjenost k ekstravagantnosti. Pomembna je le gesta in želja po tem, da ga razveselite.
DEVICA 243/22-9 : Zakaj se vam zadnje čase dogaja, da ste z nadrejenim večkrat v spom kot ne? Ste se vprašali, če niste morda njegovega prijateljskega odnosa napačno ocenili?
TEHTNICA 239/22-10 : Vaša okolica v službi bo danes zelo presenečena nad tem, koliko stvari vam je uspelo narediti v tako kratkem času. Morda se bo njihov odnos do vas spremenil.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ne pretiravajte z dobrotami, kajti potem ves dan niste sposobni ničesar narediti. Pred vami je razburljiv večer, ko boste pri znancu odkrili nove lastnosti.
STRELEC 23-11 /2M2 : Manjši nesporazum v službi je samo rezultat vaše nerazločne razlage in ne pomeni, da vas nekdo Zeli spodnesti. Zadržite optimizem, uspeli boste!
KOZOROG 22-12/20-1 : Niste prepričam, Ce vas nekdo ne vleče za nos; ponudba je tako vabljiva, da bi bili nori, če je ne sprejmete, Malo več pobude z vase strani ne bo odveč.
VODNAR 21-1/19-2 : Najboljše bo, da za nekaj časa zaupate vodenje svojih financ drugemu, kajti ponovno ste prekoračili svoje zmožnosti. Glava vas bo bolela Sele jutri.
Rffil 20-2/203: Trnek je vržen, okolica prijetna, vi pa še vedno razmišljate, ali bi se pustili ujeti ali ne. Odgovor se skriva nekje globoko v vas in morali ga boste izbezati na plan.
KITAJSKA / OBLASTI SPROSTILE EMIGRACIJO
Pot v »obljubljeno« deželo postaja že prava invazija
Pred koncem leta noj bi v ZDA prišlo 13.000 Kitajcev
Nizozemska
Na Nizozemskem vodijo preiskavo o priseljevanju Kitajcev.
			
		Ladja je izkrcala 240 Kitajcev pri mostu Golden gate.	Odkrili so 57 Kitajcev brez dokumentov
Kraj, i; prihajL	z katerega ijo izseljenci		
Kraji, v katerih so zajeli ladje kitajskih emigrantov, namenjenih v ZDA.
NEW YORK - Kljub prenaseljenosti in pomanjkanju, ki sega vse do bronaste dobe, Kitajska ni nikoli iskala z orožjem »novega življenjskega prostora« za svoja lačna usta, ker kitajskim vladarjem ni bilo mar, da so njihovi podložniki zaradi bede in lakote cepali kot muhe. So pa zato Kitajci že zgodaj prizkusili emigracijo v slogu »s trebuhom za kruhom« in to še pred kolonialnimi osvajanji evropskih držav. Kitajce najdemo po vsem Azijskem Jugovzhodu, kjer so se
uveljavili kot podjetni in sposobni ljudje, saj so to predvsem potomci trgovcev in pomorščakov. V 19. stoletju se je kitajska »emigracija« spremenila, pomorščake in trgovce je zamenjala cenena delovna sila, ki jo je evropski in ameriški velekapital izkoriščal za najbolj težaška dela pri gradnji železniških prog, cest in prekopov. S svojo podjetnostjo pa je marsikateremu predvsem ameriškemu Kitajcu, ki se je nekoč potil na železniških trasah, uspelo postaviti na noge obrtniško delavnico in celo
obogateti.
ZDA so torej že od prejšnjega stoletja postale za Kitajce simbol obljubljene dežele, kjer lahko človek obogati, ali vsaj spodobno zaživi. V dolgih desetletjih komunistične oblasti ta spomin ni zamrl in je ponovno zaživel, ko so kitajske oblasti sprostile emigracijo. Za razliko od prejšnjega stoletja pa sedaj nihče ne potrebuje cenene delovne sile, tako da se vsi branijo »kitajske emigrantske invazije«. Agencijske vesti poročajo le o spodletelih poskusih in ne o uspeš-
nih »prebojih«. Ameriška policija sumi, da je v to nezakonito priseljevanje vpletena tudi ameriška kitajska mafija, ki je v zadnjem obdobju pričela uspešno tekmovati s sicilsko. Mafijske priseljevalne kanale pa je težje odkriti kot po oceanu tavajoče ladje s kitajskimi obupanci, tako da se bo pred koncem'leta v ZDA nezakonito priselilo vsaj 13.000 Kitajcev. Ameriška policija skuša vplivati na »domače Kitajce«, da bi sodelovali, a do sedanji rezultati so bili skrajno borni.
INDIJA / POPRAVILO BO ŽE TRAJALO
Okvara na naftovodu ogroža dobavo nafte
Nafto tovorijo direktno no tankerje
BOMBAY - Proizvodnja v Bombay Highu, največjem indijskem naftnem polju na morju, bo hudo okrnjena za vsaj en teden, možno pa celo dlje, so naglasih uradni viri Komisije za nafto in naravni plin (Oil and Natural Gas Commission - ONGC).
Mohan Reddy, predstavnik ONGC je izjavil, da upajo, da bodo naftovod, ki je eksplodiral v ponedeljek, popravili do naslednje srede.
Pri ONGC so Se povedali, da bo, potem ko bodo na morski platformi F za-menjah poškodovano cev, potrebnih Se več dni, da se ugotovi ah naftovodno omrežje deluje in da se pritisk v njem ustab, šele nato bo mogoče obnoviti normalno proizvodnjo.
Proizvodnja največjega indijskega naftnega polja je doživela pretres, potem ko je v ponedeljek počil eden od cevovodov in se je v morje izlilo pribhžno 6.000 ton nafte. Zamenjava cevi bi lahko trajala cel teden. Na ONGC so povedah, da bi lahko trajalo še nekaj dni, preden bodo obnovib običajno dnevno proizvodnjo 280.000 sodov dnevno. Dodati so še, da so nabaviti čolne za polaganje cevi pri privatnih podjetjih, ki so polagala cevi pod vodo pri drugih platformah, zato da bi pomagali pri popravilih. Medtem, ko so za-prb naftovodno omrežje, ki prevaža nafto in plin Bombay Higha na kopno, držijo tankerji proizvodnjo nekaterih izvirov na ravni 60.000 sodov dnevno. Reddy je izjavil, da bi lahko uporabili še večje število tankerjev, da bi na tak način zvišali proizvodnjo.
Indijski minister za nafto in naravni plin, Satish Sharma, je danes obiskal platformo in pričakujejo njegovo uradno izjavo.
Bombay High črpa približno 60 odstotkov indijske nafte, zato bi lahko padec proizvodnje na manj
kot četrtino, imel hude p0" sledice.	,
ONGC je prosil za vec
tankerjev najpomembne) indijsko pomorsko družt>°>
Shipping Corporation o
India, ki pa Se ni določia’ koliko tankerjev lahko na razpolago.
Atlanta v megli
Fotograf je ujel v svoj objektiv nebotičnike Atlante, ki I so predrli megleni zastor in se zrcalijo v soncu (AR)