«s«*
*
lowioul.      k. Hofbibliothek,
Si 26.
V Gorici 27. junija 1878
Tci5ajm
„SocV: izhaja rsalc cetrtek in Telja
a posto prejemana ali ˇ Gorici na dom
poiiljima:
Vee leto   .   .   . ..   .   f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
CditTrt let*     .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznamlih in prar tako pri „po-
ilonicah" se placuje za navadno tristop-
no tTSto:
8 kr. L• st tiska 1 krat
Zi. veL< irka po prottoru.
SOČA
PQsamejsne itevilke ae dobirajo m 10 soldov v Gorici v tobakarnici ˇ to-sposki ulici Wizo „treh kron". ;— v Trstu v tobakarnici MVia dclla u-acrma 60".
Dopisi naj se blagevoljno poiiliaj© ureduigtvu „Soce" ˇ Gorici Via del Mn-isicipiov Kalistrovi higiHl. nadstr. naro*. nina pa opravniStvu „SoCe" ¦ Garici „Via scuole" h. &tv. 429, II. nadatr.
Rokopisi se ne vraftajo; dopisi laj se blagovoljno frankujejo. — Delalcen in drugim nepremo*nim it narocaiaa cniga, ako se oglase pri uredalitva.
filasilo slovenskega politienega dniStva goriSkcga za bianibo narodnih pravic.
Poziv p. n. narofinikom.
Ker *klepamo z danasnjo .stpvilko prvo po-luletje letoSnjpga tefaja, vabimo prav uljudno v*p p. n. namfiiikt*, kateri so satno /a pol lota na-rocniiii) plaiali, da skoro punove narovlm. Pa tudi vscm onim, katrri zaostajajo m> / mironiino za prvi semester in za )au»ko l««ti», pripororamo prav nujao, naj bite poravnati aast* ratline, da boino mogli tudi mi, kakor zelimo in moranio, innogiui svojiin doUnostim zadostiti.
atfoca* velja za pol leta 2 ^l. 30 kr. za ietvrt leta 1 gl. 20 kr,
Otl M'katerih strain sum sliAali izraziti zelju, naj bi rSoLa* dvakrat na teden izbajalu in mi bi to jfceljo prav radi izpolnili; todt mdulo bi mm v ta natnon najmanj se K>0 /.anpslji-vih narnLitikor in pa nrkoliko vpp duAovno podpore. DpU st* uikakor no ustra^inm, saj je posvrceno sveii narodni stvari; toda rarunati inoranw vendar tudi na zveste, podpornikc, kateri pripoznavaje naS«; rodoljubno prizadevanjp, list v prijattfljskib krogih in mcj ljudstvoni pri-porotajo in Ririjo in nam sew t«r tija tudi kaj gradiva preskrbujejo. Casi so zdaj vazni: z o-•vobojenjetn nafiih joznib bratov itastopa vscm Slovannm nuva duba, a da bode srt^nejba, treba neobhodno vstrajnega, vzajemncga deiovanja in fcasopisje je pri tern gotovo jako pomenljiv in opliven faktor.
Rodoljubt na OoriSkcm! bodite prevcrjeni, da nas navdaja najresnejsa volja, sv«»ji»j doli-nosti v vsakcm oziru zadostovati pospcSevaje rsestranske koristi nasrga naroda. A da bod«> resno voljo tudi slabe nio(i dowzale, podlgzite nam Svoja krepka rameua — pa pujdvmo ne-vstraHcno naprej!
LastniMvo in urcdniitvo R8odeu.
I
USTEK
O zgodovini telovadbe.
(Anton Leban Mozirski.) (konec.)
Kmati sta vHada in Ijtulstvo nvideia Spiessevo de« lovtnje in pozvan jp bil leta 1844 v Basel, kjer je vodil deSko in dekllSko telovadno Solo; I. 184S pa je priiel v svojo domovino (aadvojvodioa He&s«n). Tarn je Spiess pre?zel vodstvo vseh telovadi§6 in osnoval je v D&rmstadtu telovadno izgledno Solo. — 2a!?bog, da je prerano umerl—jedva 48 let star.—Jabn-Spies-sove metode so obveljale za podlago nemSkega telo-vadstva.
V Nemfiji in dtugih dezelah so nastopili mofcje, razSirjajofi telovadbo a la Jahn-Sp;ess.—Tudi v Fran-ciji so mozje: Amoros, Laisn6 in Triat,—na Angle§kem Chia.ssc in de Laspe in v Svici Gli&s telovadbeno umetnost Sirili.—
Leta 1848 so osnovali v Berlinu cnntralno telo-tadno solo pod Rothensteinovenj vodstvom, v tej Soli ee je ufiilo po Singovem zistemu. IzSolali so se v tej Soli u&telji telovadbe za sole in prusko vojno.— Eaake Sole so osnovali v Draidanih pod vodstvom dr, M. Klossa in t Stnttgartu pod todstvom dr. 0. H*
Domovina.
Dui«»ltt ljubii kjn Mil, Ki jo jMik moj mi govrtrlal* Kji-r zntinri mojt S*> #iv«*, l'rijatli moji t grobih h\)6.^
I.
Tako pivpcva oto^uo mladcnof, iivcd v mrzli tiijini, dalt-c od nv«t« zeiuljc, kdur mil j« otroku zi-bflka tt'kla, spouiinjaje so Ijubcga roj^ttu^a kraja, ka-teri, dasi moida revvn in bkrit v kakej gonki dolini-nici, vzbuja vendar v njem unjslajSc Cute, saj obscga mogofc. v»p, kar ima naj Ijulrifga na nv«tu: starse, In at;*, st^ttv, Ijubico, prijntflji*, boili da Su zivtf, bodi da jib u/i' davuo lil.idua zimuIja kriju v domafivm grob-ji tik skroiniio. vaftkc ci'rkvk'is. Kuako prepwa, krdar mi»li na wojo drago domovtio dc2olo; naj j« tudi kanipnita in rpvna cuaku Mvemu Kraitu, \M ne d6: O/iiajp sc v iluhu iz daljup tujinp proti domu, n«vi-di gidib n-bor dmuafih gora, in pustib dolin, ni bor-nth kaj;., niti up vidi ni nagotft ni ulioStva,—vzlwjwna fitutazija mil hlika prpljuldji-no dumoviiio tako, kakor bi uajwdjavupjii uinrtiiik ne mogol nasliknti fdpala kraMjp di'^do.'-ra duiuuljubjp ui>ga fie duljp — tudi s|oinin ua mim) domoviiio, katcra so. v svojib m.'jah striiija z mpjaiiii domaCe dilavc, vzbuja bivdjofrmu v fujiui upkak poHvbfu fiut, ki ni niorda tako njpten, kak'.r ntii, ki w, rudi o mislrba uCptovdom, pa ena» ko is- -,-juio prptrpsa sree in je z nrpopisljivo tnilubo i^\ii,:jii--Mct', M! vpila, katiro ni so vsemu blagemu in h vet emu za vkpIpj odmrlo.
Doii.oviiHv!— tudi iSluvpncc ima svojo in sicer dvojno: fcirsu in oijo dumoviuo. Prva, katrroj jc zve-bto vdan, dasi se v njpj skoro da pozabljcn mcj drugimi inogotnimi in vladezoljirimi narodi zgublja— je Avgtrija; Siovenec, skozi stolptja v zvezi s to staroslavno di2avu,sc ni nikdar oniajal v svojpj pod** dovani zvestobi: Siti v najhujsih iasih, v najbritkejSih fivojih dobab, ko so verigc suienjstva davili ubozega riovpuskega kniotu, niti ko eodiugi sebitni narodi, po mp2eh, drzavnikih, iz svoje srede zbrauih, na*postav-rA in nppostavni podlagi njpgove najsvetejfie pravice tpptali. njVgov jc/.ik \i sol in uraduv podili ter mu po sib vrivali tuji jvzik iti tujo omiko— id se Slove-nee za ped probtora udmaknil od avstiijske zastave. In tudi zdaj, ko mu po»tave sicer zagotavljajo popol-no cnakopravnost ter mil en razvoj njegove narodnosti
gerja; dr. Jager je upoljnl telovadbo z j?eleznimi pa-licami. Delil je mladino v tri oddtlke. Otroci do 10. leta telovadili so vsaki dan pol ure. Otroci od 11. do 14. leta telovadili so v vMikrm tednu Stiri ure. Mladiua pak od 15. do 18. leta je rabila vsaki teden 6 ur za take vaje.—Veako uro so pricele vaje s pro-stimi vajami in 2elozniini palicami. Na to so se vr-stile vaje z drugim orodjem. H koncu vseh vaj so Be vadili v tekanju. Odrasla mladina (od 15 1. naprej) se vadi tudi na kozi, drogu, i. t. d.
V Avbtriji smo v telovadbi zadnje Case jako na-predovali. Samo dunajski magistrat je vsled posre-dovauji prvega dunajskega telovadnega drustva sklenil, telovadbo v vse mestne Sole vpeljati. V istem zavodu se je izobraievalo 20 miadeniLevt da so postal! uCi-telji telovadbe.
H. Hoffer, c. kr. uCitelj telovadbe v Terezijanu bil je voditelj tega teOaja; on je omenjene mladeni6e v telovadbi tako izuril, da so po9tali uiitclji telovadbe in so z dobt'im uspebom poducevali mladino v telovadbi.—Nasa slavna vlada se je tudi preprifiala, da telovadba ne haeni samo telesu—arapak tudi duSnemu razvitku; zato je vpeljala telovadbo v vse Sole naSe mile Avstrije. In mi klicemo temu predmetu: dobro doSell—Pa tudi vsi najnovejSi pedagogi so za telovadbo v naSih Solah kakor Ohler, Schumann in drugi.
Vendar itnamo dandanes Se mej nami nasprotnike telovadbe. Fosebno nekojim nij prav, da se dekleta uee telovadbe, Za to pa bo6em takim citirati Dittesa,
—pa mu zagriseni nasprotniki kakor gobe iz tal ra-sejo, zaviraje ga na vse natine v mirnem vflvanjl za-konitih pravic in svobodnosti,—vstrnja Siovenec—nev-pogljtv v svoji zvestobi-ponosno na avojem mestukot pogumen stra^nik na juini meji avstrUski. Tolikft k mofi pravpga domoyubja!
Toda Siovenec ima tudi svojo oijo domovino, v katpri iiv6 sinovi in hcere cue matere, ter se mod seboj razum6 v svojem jeziku. Mari je to Sloveni-jaV kjc le2i ta blazuna de^cla, kje so njo meje? Za-lostni odgovor: Zgodoviuske nozgode in nevihte io jo raztre&Cile pod dve kroni, v razno doiela in doielics, kder bivajo nje krepki sinovi, nje verlo hfiere vefilno-ma pod varstvom druglh narodov; tuja hrani, kitero bo morali znjemati iz sklede ivojih varuhov, jlh je moo-go izimvcrila njihovi materi, va« za vaajo, okmj xa okra-jpin so odpadli, so za vselej poptujdeni tor ne poznajo vec ni svojpgarodu, ni svoja korenine. Okrogin okrog prod spveru in jugu, proti vzhodu in zihodu io io v tflku stoletij vmaknile slovensko lnojo Sireeemu te gorman-Htvu in romaiiHtvu in preiirnim potomcom divjih Hu» nov-Huzpn Siovenec zliiHtt ob mejah,v nepro»Unddo» tiki wo Kvojimi ncmSkimi gospodarji, kateri io mu pov-sod, vst'li'j in z vsemi silami zavirali svobodno rabo in ra/.voj ujpgovega jezika, moral se je vd&ti, moral M je lunikati, in tako se je leto za letora krfiilo Itevilo prebivalstva njegovega rodu in tu pa tarn je raalo da ne ptujpc postal na lastni temlji.
Toda od kar je svoboduostni piS leta 1848 ras« dejal verige sratnotnega sujlenstva, od kar mu poiebno pontave kotiHtitucijonaino dobe zavarujejo ne samo ek-sisteucijo, ampak tudi enake pravice, kakor vsem drugim narodom, postavil se je tudi Siovenec na ivojih novih mpjdib pogumno na nogc ter ne pripuSca nikakor vet, da bi se mu le dalje v Skodo premikale: Do tu in ne dalje 1
Dopisi.
V Gorici 26. jmilja. (UevolOcijonarnielementl.) Se ni konca revolucijonarnega rovanja na Pri-mor.skcm, marivefi pestaja Cedalje hujSe, cedalje pre-drznejSc. Kdor ne pozna naSih razraer, mora si nehote misliti: Trst, Gorica, Koper in dr. to so nevarna gnjezda, v katera je bidra   revolucije polo2ila svojo Btrupeno
ki pravi: „Die Mftdchen sind des Turnens oben bo sehr bedttrftig, als die Knaben; denn geradedie Ge-brechlichkeit des weiblicben Gescblecbtes ist far ein ganzes Volk von der verhangmsavollsten Bedeutung." (Dekleta so telovadbe enako potrebna, kakor deCki, kajti ravno rahlost 2enskega spolaje za calo ljudstvo najosodepolnejSega pomena.)
Iz tega je tedaj razvidno, zakaj se je telovadba tudi v ljudske (narodne) Sole vpeljala. Namen te vpe-ljave je tedaj, da se mladina krepca in zdravje vtr* duje; kajti le zdravi tlovek more v znanoatih napre-dovati. Za to pa:
„Prav umno svoje ude rabi In skrbno krepCaj ei telo, Pa tud'na duSo ne pozabi, Da vedno te vodila bot"—*
Bovec in njogdva okdlica.
SpoznavSi spIoSno lego bovSke kotline ozrimo Be nekoliko na njene posameznosti.
Ze koj v zaCetku te kotline, kak poldrugi kilometer od lagarskega mosta, BtojiS na enem najinten-Bantnejih mest, Ce ravno si oko in yedno Jspraminja-
.n\w
h;mi
jrfego. Ne daiso smo porocali, kako je predrmiaro-ka Bostavila itaHjaiisfc^tribojiiieo bb podgorsko Kal-varijo ter pritepmla pod njo revoracijonaren plakat; ob istcm casa so tudi v Trsta Befci vrocekrvnezi na feast itafflawkemu statBtB rogovffili, t Kopre pa so fiBio8Dii^i»»Bis»1aii« po EmaBBdovi smrti malo-ˇearn sv. niaS svojo ialost izraxih, mej tern ** je cerkev pri tnfiii slovesnosti po smrti oceta nasegace-sarja deBHrattrativno praina ostela. Doe 2. t ffl. na dan jaw tombole so pit tiskane listke z vefeiilaj-skimi aapid po mesta trosfli in 5e pozpejc, 16. t. m. •o veeeisesraaiie proklameisterskega wCoraitalo d'azio-ae« po ttestaih vogjih lazvesili, kateri obsegajo bbj-porfidaejSe napada bb Avstrjjo ia Bje viadajolo hiSo.
A «ri§ki .Comitate; si hotel Mos?tt » W*-mi razbojeiakimi brati *Ist* Vw8 « 23. do 24. junija deieulo jo tadi ? avstryski Nizri ibiwmcijo-asme pWmtt, ki so morali x utrom prfhajetf, ker jib jo stneslo tadi skoii odprta okj* privatnih tta-novanj in ker so uekateriabviadl po invji t tBtstaem trta in tadi po drugih rrtih. Tadi Base uredmStvo j« prijalo tak tiskaa «#"»-* FUtlofa je ^."T titkom po petti i a Vi dm a, kar nam vsiluje «isel, da ima goritki .Comitate" avej ted** v gtarnembw-stn sostdBB italijanakc province, in raorda le kake ikrivne roTarske pomagace ˇ caSi lcpi Go rid. Kaj pa obsega U proklam? vtegoo marsikdo radovedoo pra-Sati: tolikoavstrijskih jarmov, da bi naj-vecemu naSia poseatnikov osUjali, ako bi hotel vse tvoje toH vprtft Sietr pa navadno nesramBO psova-nje in roganje vaema, kar dtli po Avttrm, zraven obo-kg* pondigQTWJa blaienc Italije, nj« slave, nje ma-cenikov ltd.
K«, takim bombaaticno-ameiaiitt ekspektoracijam bi it clovek prizanaial, pomUovaje iblojene mozgane, is katerih pribajajo, ako bipredrznost Be segala da-ye. Toda goriski .comitate" je hotel avoja .zauber-na" tovarSa v Trstu in v Iatri, s katerima je najbrze v tako oski tveai, da so vai aknpaj v enega izlivajo, —v rovarstvu preset s tern, da je nastavil po mesta tool nekolko petard, o katerih vsakdo ve. daniso ravno ledoline igrace, ampak da so silno no-? arae; kajti, ako so vnamejo in raztreScjjo, poSko-dojejo, ranijo in pobijejo, kardoselejo. Taka sredstva —v prospeh svojih iidajalskih namenov, kaiejo jasno najveto breivestnoat in spridenost onih elementov, od katerih pribajajo in proti katerim bi raorala vladna oblut s toliko enariijo in ostrostjo postopati, s ko-likorioo postopa proti najnevaraejsim tolovajcru.- In to bale politienih demonstracij nismo letoa prvikrat doiiveli v Gorici! Dobro so so spominjamo one pe-tarde, ki je pred Hi, menda na cetarjev rojstni dan, ekspjodirala v gorifiki atolni cerkvi in ne man] one, katera je poiSila pri enaki priliki v SUbile-jevi nisi na Travniku, ter razdejala kipe in okna v dokaz, da bi me bila tudi iivljenja one gospode prizanesla, katera. so je istega dne v isti hiSi zbirala k plesu nem-Ske Koakordije, ako bi bila ravno mimo ila. — Man gs ni izdatnfga sredstva zoper take brezvrstne, oatnd-no demonrtrac5je?RcvokcijODarni rovarji—to morabi-ti pristojnim organom vender uie znano, — ae vzne-mirjajo, kedarkoli zvestt driavljani obhajajo kako av-Btrijsko slovesnost; imajo pa tudi svoje ob let nice in droge praznike, ko se jira vzbnja vsa njihova sr-boritoat, katero razpasejo a trosenjem razbojniSkih pro-klampv ali z dragaenim rogovilenjem. Take dneve bi moraiaimetipae tudi slavna policy a rudece podCrtane.
joCo se gromenje, kakor bi nizko v dolmi, vendar ima& najlepii razgled, ki ga more tvoje oko v pogor-skem kraji priiakovati. Od tu se ti predstavljajo vse gore na juzni vzhodni in severni strani kotline, v svo-ji popoui visokosti in svojem impozantnem velicanstvu. Zdeie se ti bodo kakor mogoCni atraiarji, ki obdajajo od bU2ej in od dateg prijjazni Bovec. Med njimi po-nosno dvjga avojo gbvro sivi oCak Triglav. In Le svoj pogled mate niie sposttS. zaidejo radoaWo tvoje oci ˇ naravooat pred teboj lezeSo soiko in trentarsko do* lino, fa tudi proti Gez-So€i inBariici je pogled detenu* odpert.
la ee korakaS oekoliko da^e s tega mesta, za-topljah t opazovanje obdajajoCe te natore, pridea po kratyeia ovinka do najveCpga cnda bovake kotline, t. j. do inogocnega stapa Boka (Ustja). Visoko v hribu, ki se ravno tik tvoje levice jako Btermo proti nebn vzdiga, zagledaS obiirno zVelo in h tega pada belo-peneCa voda v Uso&rijh curkih. gtoboko doit, kakor se po zimi sneg vypa raz etrehe pogorskih hi§.
Vendar najveli^aatneji se ti bode zdel ta slap, ako ga obiSieS v jutro pe velicem deievji. TJ2e od da1e( bodeS sliSal mogoino, zamolklo bobnenje. Ko prideS bli2e, z&paziS slapov izvir, ki je pa na lahko aavit v bel» megfo* katera se U propada vzdiga, kakor dim iz hlapcna, in potem ob skalah razperSi in poizgubi. Eader stopiS na most Lez Bokin odtok v Soco, zagledaS slap v svojem polnem velicanstva pred seboj. Kakor mogoona reka padavoda iz isrocega 2re-la sioro navptk po Bkainati steni v globok prenad, laV 1&li* mo^ ne Tidi*Itt vP»d» a® voda deli na brezStevilo weberoobelih curkov, ki svojo vodico
9 mmm-tot* is ** mfy® W ^^
^alostno je, da zaradi pe56ice pobalinskih i nef ev mora crio mesto na svojem giasn trpeti.
IZ KflPOa, dpe25.jon. (Izv.dop.) (Solske reCi.) Od kar je nehal ^aajati .Slovenaki Ufttelj", ta nen-straSljivi boritelj za naredne praviee, ta pognmni vod-nik in spcdbujatelj slovenskih ofiteljeT, neraaoMi nei-teljf lists, ki bi zagcvarjal naSe ioterese tako itvo. kakor „SIov. Naroiu. Pa ker te bat ne pride pov&od vwm slov. uciteljem na Primorskem v rokeT bode morda dobro, da bi tudi „SoLa" kakifcrat kak dopis sprejela, kojemu bi bilo prav za prav primerncje mesto v pe-dagogijskem, nego li v politienem listo. „Pa," porece mi kedd, ,zakaj raji ne po^iljat5 ,U^itplj»kfn»a To* verita* v Ljubljnoo takave dopiae?- Tako vpraSajo-iega prosim, naj me opronti, da urn ta ne nam odgo-vota: bojim w prcwf, mdffrfia avinhiika ttSoLtnega* nredaika, ki bi iabrisal iodbo o Totari4u. Kapi»al arm bil pred kratkem krittko o trm lists ter jo posfoi njfga urrdniku. Na to dobira odgovor: ,V marisrtem imate prav, Vaia »«tt* je ontra ali resnidna. V poglavitai rr^i ava si navskriJ." Zatorej sero ae namrnil po „Soti* objftvljati nefcoje misli, kojf» imam o solstvtt in tn o ravnokar na dan iziMih ministenkih nkazih: gled^ podu6>vanja renltj v Ijudskej ^oli,g!ede materinega j«kzika, gled? pospe^evanje cerkvene glasbe ltd. Prosiro pa u^e naprpj, t»ospod urednik, da ate mi priaanesljivi a* svojiro rud^^tm .svirifnikom; nikarre se braniti rcatij takfga zai*opadka, saj in't»iini, da ja Solstvo prvi pogoj naiodn^a blagftstanja in uie aa-radi tega naj bi se tudi ne$ol*ki I isti ne branili eakih in enakih dopisov. A danes nc pn>jdem Se k rei<»-vanjn svojo zadafr, nego ompnim n-k.ij druzega. Due 11. t. m. bil je IV. oWni zbor ufit. druStva za slo-venski §tajer v Ijn'nmera, pri katerem se je menda tudi pretresovalo, da-H bi imrl zopet izhajati ffSk>v. U&telj" ali bp. Sklenito se je, da se t<»ga ne ufcini vaaj do 1. januarija 1>7:>: kajti dru'-tvo nema ravno razveseljivega financij^lne^a j»ta»js*t kar je provzrocilo roalomarno plaLevanj(* naroinine itd., lemur bi se v okom priSlo, ko bi bivAi narnCniki „Slov. UCitelja" in dr. storili svojo doUno^t. Naj gbniajo, da ae to tudi izvrSi, te^ko nam je po „81ov. Urtt", in kaj, kobi Se po novem letu ne niogeI na dan > Pri tem ne morem si kaj, da bi ne opom.-iiil ne^emi. Lepo je altlafi, kako se iifitelji po di tt^ih pokrajiuah, osobito na SJa-jerskem zbiiajo v druAtva, kj«*r se pogovarjajo o ve-levainih pedagogijskih vpra>anjih ter drug druzrga spodbujajo k neumorucmu delovanju naro-lu v bkgor. In pri Jnas na Primorhkem? Kje li je kje, li je ono navduSenje, ono zwnjc roej uftiteljstvom, kakor dru-god ? Da je pred leti jcdva rojeno wprimor»ko u«i-teijsko druStvow zarnrio takoj, o tern je uie „Naroi-sporo^al. Z*.'lim pa, da se s'var na boljo. obrne. Ce prav nij nam moLi u^tanoviti si utit. dru§tvo za celo Primorje, zbirajmo se vsaj u^ittlji enega in istega o-kraja vetkrat o Solskih praznikih ter pogovarjajmo se v prospeh narpd zveliCalnc Ijudske Sole. tc\im tudi, da popolaem mine letargija med nami primorskimi uCitclji, in v to svrho k'idem:
Na noge cvrsto boljSe sile, Nij Casa letargiji zdaj: Za biagor domovine mile Nevtrudno vsak dduje naj.
Albisus.
bije jo tudi tebi v obraz. Iz prepada paSvigavoda v mogoLnih stebrih zopet proti nebu, spremeoi se v male, lahke mehurLke in ti se vzdigajo visoko v zrak, kaded se io prasec na vse strani.
In ce priStejeS vsemu temu Se nepreatatto, globi grom skalnate verhove nad slapom stresal; in te si misliS ta velihansk slap Se raz-svitljen in preSinjenod soInCnih iarkov, tedaj bodo tvoji pocctki zadovoljeni in tvoje serce bode pre&iejeno tega v?liLastnega pri-zora! Spomnil se bodeS obcutkov, ki so te preSinjali, ko si bral konec PreSirnovega ,Kr&U pri Savid:* Izmed oblakov soluce zdaj zaaije,
v     So na kolenih, kar jih je okoli, ltd*
Skoda, da je prihod k slapovemu ustju zelo te-laven in nevaren. Ne vera, ali je bil Se kedo drugi pri njem, razen Valentina StaniCa, o kejem Ijudje pn-povedujejo, da se je upal do tje gorn Sicer raenim, da bi se dala z majhmmi stroSki prav varna stezica do 2rela izdelati. Gotovo bi imel ta slap potem vec* obiakovaleev, ki bi ne bill prisiljeni le bolj od daleft opazovati ga. Nekdo v Bovcu je ie sprozil misel. da bi se dohod popravil. Bomo videtil
Z mosta cez Boko se eesta ovija krog holmceka, ki je precej karanat in neobdelan. Skoro potem pa dospeS na obdelovane travnike, ki obdajajo cesto na lev! in ca desni. Ob cesti so tudi vecidel mlada dre-vesa zaaajena, ki bodo nekdaj trudnemn popatnikit obilo sence ponujala.
Od casa do casa pelje cesta Cez kak ,3osec* (li-jak) ali pa tudi z vodo napolnjeoi potok. Ti potoki iavirajo malo nad cesto iz snolya mogocnega gorovja na MiernJ itrani,  Jfsjvefti teh potokov je Glojujj all
Iz DlltOVlja na Krasu, 20. junija. (tzv. dop.) Dne 11. t. m. iineli smo v naSi obtini volitev novega zupanstva. Za iupana je soglasno izvoljen g. Andrej S t o k. Ker je mo2 naroden in po pravici mnogo dislan, nadejamo ae, da bo v obiini marsikaj zbudil in zbogial ter na vse straci pospeSeval njene koristi, kar aw bo tern lazej, ker ga bode razumno stareSin-stvo gotovo v vseh stvareh zvesto podpiralo. Gospod Andrei Stok nam ni n o v 2upan, saj je do pred 3 leti nepretrgoma 15 let zupanoval in se svojim skrb-nim in neumornim delovanjem ob^ini mnogo pridobil in koriatil. Z vladino pomocjo capravil je Ieta 1872. prepotrebni ob^inski vodnjak; daije mu moramo vve-liko zaslugo vStevati veliko 5adno drcvesnico, iz ka-tere so naSi kmetovalci uze prav mnogo sadnega drevja v avoje vttt in njive presadili. Drevesca so uie de-loma odrasla, da se v njihovi send hiadimo in nzi-vamo in prodajamo plemenilo sadje. — Tudi visoka vlada je pripo^nala zaslug* vriega moSa, to spriiuje zlati kriiec, ki did oaloveanih prilikah njegova prsa.
Upati je, da bo g. Stok po triletnem podtku zopet a poprej^ojo vaetostjo in skrbnostjo vodil ob-dnsko krintlo ter s knpko roko odstranil vse napake, ki so se v uovt'jsi dobi vrinile v na^o obcino. Poaebno se zanaSamo, da bo skrbel za varnost javnega in pti-vatnega blaga ter zabranil, da ne Iwdo surovi ponofi* njaki ilahtue trterezati, Litnike pozigali, tcrubogemu kmetovaku veliko Skodo detail. Sploh bi bilo prav, da s« ponocacmu rogovitjenju za vselcj v okom pride in ob eiiem na to upliva, da odrasla mladina popusti popevanje umazanih, jwhuj^ljivih pesmi, marivve, da se navzauK; zdrav^ga narodnt'ga duha tar pwepeva naSe lepe naroilne ptftmi. Lepo petje razvi-seljuje LloveSko ^rce in zbuja oiniko. — Novemu iupanu voiCim doner zaLetck in srec>n uspeb.
Letina ka^e pri nas, hvala Bogu, prav dobro, grozdje je lepo oevetelo in se prav cvrsto debell ter obeta bogato tergatev, ki jo ubogi kiuetovalec tako /cijuo pncakuje, kakor je silno potrebuje.        L. F.
\% PrOSaka: 25. juuja (Izv. dop.)Preteklo ne-deljo oanovaio je na^e »bral no druHvoa besedo z jako zanimivim programom. Sodtiiovaia je cela godba bar. Ktnm-uvrg.i polka. Venelica je bila naj bolj obi-bkovana. od kar se jih je do zdaj vrSilo v TrtaSki o> kolici. IVastilo »as je nenavadno obilo go.spodti iz Trsta in druzih krajev. Program se je v obcno aado* votjnost izvriil. po^'buo je dopadal Carli jev meSani zbor ,Slavjanka",ki so ga naSe domaCt? pevke io nevcl izvrstito peli. Kaj ho^ete vec? morali so ga Stirikrat ponavljati. Dcklamaciji ^Orest" in BMojeinu Narodu* sta deklaraovala. gospod in gospaV. prav dobro, iela sla od ob('iL<tvi obdo pohvale: Igro .Bob iz Kranja* so naSi doma^i diletanti nepricakovano dobro pred-stavljali. Obudiia je obilo *.meti& med obclostvom in igraki so ieti ogroinno pohvalo.
Med raznimi toCkamt programa z viral a je godba in so bilt poaebno slovanski komadi z burnimi nil-vio* sprejeti.
Vmez so ProseSki in Kojanski pevski zbori raz-ne narodne pesmi p«?li. DruStvena zabava trajala je do ene ure po pe?",ofi. Ta beseda je bila sijajna in na cast druStvu in Prosecanom.
Glejun (Gliven ?), ki izvira blizo Pluioega in spre« jema Se dva manjSa potoka, ki pnteCeta od Bovca sera. Njegova voda je cista kot ribje oko in mersla ko led. To prihaja od iod, ker ti potoki dobivajo svojo vodo od snega, ki se visoko naskainati plaootl v Spranje zgublja in po malih razpokUnah odceja ter t»i2e zopet zbira in kot mogoaen potok v znojiji go* rovja na dan prihaja.
Onstran mosta Cez Glojun se zacne cesta potasi vzdigati in dospe v kratkem do mitnice flPod klop-carai". Od tu se zafine cesta Se holj vzdigovati po dolgem rebru. ki se vleie poprek cez bovSko kotliuo od Piuinega proti Ccz-SoCi in ki deli kot velikanska stopnica niie leieto manjSo, od viSe in vece (planote, na kateri se Bovec nahaja.
Na tej cesU ima popotnik zopet lepo priloinost opazovati ograjo bovSke kotline. Pogled mu je zlasti proU Cez-So«i odpert, kder se vije zdravilen potok Slatinek. Ce se pa na nasprotno atran oberne, zapa-zi ravno pred seboj Kania in Prestreljenek, ki sta najlepsa po zimi. kedar njih sneieno odeio jutranje solnce zlati. In spredej, na severni strani kotline, ima do polovice obrasteno pobofiije pred seboj, ki se jako stermo vzdiga in z golimi, jako Cudnimi verhi koniu-je. In ravno blizo srede gorovja, nad Pluznim, se vz* diga tak romaotiden verb, podoben mogoeai terdnjavi skaloatemu grads.
Proti verhu rebra ti zgine Soca in sploh ves raz-gled, ker od sedaj naprej je nova cesta „po kMpicah14 globoko v zemijo vrezana in krepkt zidovi jo obdajajo na obeh straneh, vzderiujocl zemijo in Suto, da so ne Tioja na ccato,
(dalje prihod.)
Folitidni pregled.
Gosposka zbornica je t vsem potr-dila nagodbine postave in je potem enako po-sl&nski zbornici odlozila svoje zborovanje za nedolocen das. V oger.ski zbomiri se pa te postave se dalje razpravljajo in ker se stvar nekam dolgo zateza, je na vse zadnje mogoSe, da nagodba ne bode se konceai juuija gotova, v katerem sluLaji bi se moral dunajski drzavni zbor zopet sklicati, da podaljsa provizorij do konca julija. Nesregna nagodba! — Vendar pa je ogerska zboruica uie odobrila predlog za-strin 80 miljonnega kredita, vsled cesar je pri-cakovati, da sprcjme polagoma tudi vse druge nagodbine postave.
Vprasanje, zakaj Avstrija mobilizuje? je Se vedno ncreseno. Ker so se dopolnili vojni oddelki v Dalmaciji in na Sedmogorskem, misli-lo se je, da zasedejo Bosno in Uercegovino. Toda vesti v raznih casnikth si o tern vsak dan opo-rekajo in ravno po porotilih v oficijoznih orga-nih bi se skoro sklepalo, da Avstrija ne m sli na to okupacijo, — Dolgo menda vendar ne ostanemo v dvomu!
Nekateri ustavovemi poslanci na Dunaji so volili dne 25. t. m. odbor, ki pojde v Pariz k shodu prijateljev miru, kder se bode obrav-navalo vprasanje, kako bi se za vselej zaWanile vojske in bi se razoroiile evropske drzave in kako bi se vrejevala velika vpralanja po mirov-nem potu evropskih sodi§L,
Seje bcrlinskega kongresa so sicer tajno, vendar prihaja iz njih sem ter tija kaka verjetna vest, Kakor se slisi, je nie dogovor-jeao, da bode Bolgarija vdve provfnciji locena: teverna med Balkanom in Dunavom bode n e-odvisna, juzna pa avtonomna pod kristjanskim guvernerjem in ^ svnjimi narodnimi milicami. Ce ima bolgarski narod iivljensko mo6, bode s casora uze gam dognal, da se obe provinciji zje diuiti vsem kongresom vkljub.
Griki zastoptiiki so opuSSeni h kongreso-vira lejam, pa le a posvetovalnim glnsom in takrat, kedar gre za grske interese. „Journal de 8t. Petersbourg" pravi o tem, da se Rusija ne ustavija, izpolniti lelje grske drzave. Rusija ni zoper prevago grskega elements, in zoper osvobojenje Grkov izpod turskega jarma. Ni no-benega osvobojenja, nobenega poboljsanja v o-rijentti, katerega ne bi Rusija rada in brez svoje koristi podpirala.
Avstrija zahteva nekda od Turfije, da jej placa sedem miljonov goldinaijev odskodbe za one stroike, ki so jih prizadeli na avstrijska tla pribegli BoSnjaki, alt pa, ce ne more pla-fati, da jej odstopi Klek, Sutorino, Trebinje, Svoski in Livno.
Knez Gorcakov je v Berlinu obolel in ne prihaja k vsem sejam. — Kongres sklene svoje seje, ce pojdejo stvari povoljno naprej, okoli srede julija. Po tem pa ostanejo pooblas* conci druge vrste Se daije v Berlinu, da na-drobno izvrSe, kar bo kongres lev glavnih pote-zal nacrtal.
V Carigradn vlada se vedno stara zmes-njava. — Govorice o zarotah zoper sultana so vsak dan na dnevnem redu. Ker je mnogo iz-stradanih beguncev v mesto, ni misiiti na red: sib kola lomi in glad isce Ziveia, naj je kjer koli.
Iz Pariza se pozvedava, da namerava predsednik repnblike MaoMahon 30. junija vec obsojenih komunardov pomilostiti in sicer je nek* da 800 v Novi Kaledoniji v prognanstvu zive-Sih za pomilo§cenjc odlocenih.
nov" v nezavesti oblezal. Policaja se ve, da ni bilo, kot navadno nobenega. Ta dogodjaj bi moral „§ior Isonzo" tudi kot „storia patria* 25. junija 1878 za-znamovat; saj navadno toliko upije, fie vidi na ulici malo vinjenega slovenskega tezaka.
Ljubeznjivi plesalec je bil gotovo oni, ki je minolo nedeljo na „sngri pod grapo* v Gorici svoji plesalki mej pleaom uro z verigo vred — vkradel. Na „sagrahu sc sploh rade razvijajo driavljanske ccdnosti goriskega proletarijata.
Konflskacije. Zadnja Stevilka trMke wEdi-nostia je. bila zaplenjena in sicer, kakor „Naroda po-roCa, vsled vabila na naroCbo. (Cujte!)
Blagostanje „nel paese beato." Tujci pri* SedSi iz Benetk so nam pripovedovali, da se je te dni zbrala velika druhal pred beneskim magistratom ter zahtovala, naj jej dajo zasluika, drugace hoCe mesto zazgati. To v tolazho nosim vrofiin italijanCiCein, ki tako hrepene po blagej Italiji.
ToSba za 35 novcev. PoroCa nam prijatelj na§ega lisfa, da je videl te dni neko toibo za 35 kr, na kateri je bil kolck za 25 kr. in to2benih stroskov 1 gold. Xli nij to zalostno, da se n&Si Ijudju za tako malenkost to^urijo ter zlati das zgubljajo, mesto bi se mej sabo prijateljsko poiuzumeli ?
Kresovi so bili tudi letos, kakor vsako leto na sv. Ivann vecer po im^ih hiibih v vellkem fitevilu. Celo na skrajni meji Avstrije so plapolali vclikanski kresovi ter pogoitnemu sosedu svedo&li, da gore bo nase — so slovanske!
6en6arija. Te dni so pravili nekateri „vBega-vedeii", da so nekateri mestjani, k< se ne morejo Avstrije pozabit, v Palmanuovi postavili avstrijsko za-BtAvo, kot znak nczadovoljstva se Bodanjimi razmerami vo Italiji. Kakor sem jo knpil, tako Vam jo, g. ured-nik, tudi prodam,                                            X.
Hajdrihova zapufidina. nEdinosta pi»e: Na-rodni zaktad jo gotovo zapuscina umetnikov, na ka-tero bi se moralo bolj pnziti in skrbeti. Koliko se je nnsenm uarodu poizgubilo pesmic in npisov, koliko umetnih del je pri.Mo v tuje roke, ter so priiastuje tnjim narodoml NaS narod ima vsakovrstne umetnike v slikar»tvu, podoburstvu, petmistvu, v skladbi, kakor jt bil zadnja zrlva smrtne kose gosp. Anton Hajdrih. Njegove skladbe bo po sodbi strokovnjakov izvrstne in lepe, torej se morajo obrnniti narodu. Da bo pa stvar UBpesna, in da .bode vna nnizikalifitm tapulCina vred-Jena, zato je poverila V. Kosoveya, tehnika iu pevo-vn!;a Slovenije na Dunaji. gospica sestra ranjega. Ona mu vse spise od'^, ki na svitlo izido* v nekaterih zvezkih. Prosimo v^e Cestite gospode, ki so z ranjkim v dotiki bili, in imajo njegova dela, naj jih blagovo-lijo naicm'u uredoiStvu („Edinost") v Trst poslati. To nam jc gosp. Kosovelj ptiporodil in prosnjo izrekel, uaj bi tudi drugi casuiki to priobSili.
Pred porotntid so se vrgile pri tukajSnji c, k. okrofni sodniji v prvi polovici tek. meseca itiri obravnave. Ker smo se z doticnimi poroCili zakesnili, naj tu samo v kratkem priobCimo, kako so obravnave izsle. Dne 5. 6. in 7. junija so sedeli na obtolni klopi Avgnst Komac, 29 leten, ozenjen, cunjar, u2e kaznovan, — Mar ja Velikonja, poprej vdova Komac, 03 letna, omozena, ne kaznovana in Marija Komac, rojena Berginc, 25 letna, ne kaznovana, vsi trije iz dez SoCe pri Bovcu, zarad goljufije, doprinesene po sklepanji navideznih pogodb v namen, da se premat* Ijivo in nepremakljivo premoienje Avgusta Komac-a odtegae eksekuciji, katero je bil proti njemu nape! Ivan Kravanja za *voj imetek v znesku 700 gold. In kolikor znasajo stroski in obresti. — Porotniki so Avgusta Komac-a z 9 glasovi proti 3 krivega spoznati iu sotaija ga je na to obsodila na 2 leti teske pod-strene jefie. Za sokrivdo Marije vdove Komac je gla-sovalo 7 porotnikov, proti 5, Marijo Komac so pa 80-giasno  za  nekrivo spoznali.   Za to je aoduija one
Razne vestL
Baron Ritter je podaril 50 gold, zavodu za akrofulozne v Gradu (Grado).
aStoria patria" pise navadno goriskega magi-strata glasilo „L' Isonzo" na prvem mestu slehernega lista. V tvorek 25. t. m. sta se dva mcsarja na Ko-renji prav pobalinsko pretepala tako, da ju ni bilo moCl pomiriti, dokler ni eden Jod teb dveb 9kathpio*
goljufije, ker je padil podpise na raejmcdh in nafedil ^ svojej soprogi dolino piamo za S500 gL privolivSi, da sme ta imetek Mpotekamo vknjiLiti  na njegova po* sestva, s CemUr bi o§kodoval svoje upOikezatiSe 300 gld.   Vsled tega je sodriija obsodila A.'Rtt»tijp;%*'S » leti teSke z enim postom in eokratnim osamljenjem ua mesec poos^trene jefie. —.Soproga' Terez^ Mtija, dbdolz^ena sokrivde, je bila po soglasbeni s^2nafiji ! porotnikov za nekrivo spoznafla in tedaj 6Lro§tena.
Siomfiekova sve^anost. Kakor je od odbora izdani naCrt uaznauil, se je svefianost v slave razkri-tya SlomSekovega spomenika vrSila v 3 glavnih delib. Prvi je bil cerkveni, obstojei iapridige in alovesne sv. mase, drugi strogo opravilni nanaSajofi *e na denarstvene in poslovne zadeve spomenikove, in tretiji veselilni, napravljen v veselje vseh caatilcev w pozabljivega dobrotoika v dufievnem inteleenem ozirji Slovencev, naSega Anto na 81 o mi eka. A le p rv i del se je vrsii tako, kakor je bil osnovan, drugi je moral popolno izostati, trdtji pa seje obhajal vdrugi obliki, kakor je bil odbor izprva namenll. PridigoVil je cez meje naSe vladikovine • kot izvrfttefl eer-kven govornik znani gosp. Franc Kosar in v daU-Sem po vse mojsterskem govoru razlagul trojni napis na spomeniku: 1) „Dem Begrttnder dei BIschofBltzes in Marburg" (vstanovniku ikofovikega sedeia v Ma- ' riboru), 2) ttBgregio epi scope sanctae eceleiiae, Optimo pabtori" (nreilahnerau ikofu avete ceskve in naj-boljiemu pastfrju) in 8) nBudit*lju slovenskega naroda, pisatelju in pesniku postavili hvale2ni 81ovenclw. PfVU tofika je dala gosp. govorniku povod raaloiiti zgodo-vino vstanovitve skofo\akega sede^a vMariboru oziroma prenosa Lavantinske stolice Iz St, Andra-H v Lavantinski dolini na KoroAkem v Maribor in zdru^ba slovenskib prej Sekovsklh dekanlj na ilo-venskem Stajarskem z itarejlim LavantinikiW delom te vladikovine. S 2ivo in zgovorno besedo bo ki tu slikale ogromne tezave in ovire, ki so Be' terau pod-vzetju nasproti sUyile, Stirlkrat je bilo to Potribno a silno teiavno, delo zapoeeto, in itir'lkrjit [• oktiitq brezvspeSno. Se le apostoUW gorecnoitl »h ^ekb-' merni poxrtvovalnosti nafie^a Antona Mm h*
Vsled obravnave dne 8. t. m. je sodnija obsodila necega Ivana Marini-ja r. Jakoba iz Verone ria 5 let teske, poostrene jc5e in na prognanstvo iz av-strijske drzave po prestali kazni, ker so ga porotniki krivega spoznali, da je hotel vlomiti v stanovanje god-benega ucitelja Fr. Pirc-a v Gorici ter mu akwwti za vile 300 gold, blaga.
Dne 11. in 12. t. m. je bila obravnava proti Antonu MateliC-u iz Ravni nad Livkom v tolminskem okraji, kateri je dne 26. aprila 1.1., kakor smo o svo-jem casu porocali, usmrtil Simona Matelii-a, potem Jo2efa Matelifi-a teSko, njcgovo h6er Marijo pa lahko rani). Zlottnec se je branil s tem, da je strasno de-janje v popolni pijanosti doprinesel. A porotniki so soglasno zanikali dotiCno vprasanje ter MaletiS-a krivega spoznali uboja in teske telesne poskodbe, vsled cesar ga je sodnija obsodila na 0 let teske, z enim postom in enkratnim osamljenjem na mesec poostrene jece,
Pri zadnji obravnavi dne 13. in 14. t. m. so porotniki spoznali, da je Anton Ruatijaiz 8kril|, 60 letni posestiilk in trgovec, do xdaj ne kainovan, kriv
SlomSeka ic je poBrefiilo blagodejno delb Upeljltl, V dokas drugi tockl se je goip. gpvornik mioevat na prisnalne in hvallvnfl izjavi najvijih cerkvenih pred-
stojnikov, ki so brz po srarti blaziga vladlke od vlen krajev Skoftjskemu kapitolu dohajale, in jia na vi'ta-novitve raznih bratovficin in napravo nnogtn fafigo* nov v duSevni korist njegdvlh oviic, fretji dlple opraviCujejo mnogobrojnl duhovnl* pedatfoglCni in pel* nlftkl splfii naftega skofa, kterl to mnogdkr'at, kikOr v ttBla2e in NeJica*, svojemu casu za Cetrt stolefyi naprej bili, Posebno povdarjala se je tudi UBtanoVl-tev dru«be sv, Mohora za razsirjevanje poduddjh knjig med prostim ljudstvom, ki steje cdaj 39 tilW druibenikov.—Pridiga je bila najprej nemska in po* tem slovenska toko, da se je vse poglavituo v. obeli deielnih jezikih poslusalcem razlozilo,—Po prldigl je bila slovesna sveta ma§a, katero so sluilli castiti g, stolni proSt Franc ZorCii, Skoucalase je cela wf* kvena svecanost z vzviSeno peamijo BTc Deum", kar je vse mogofini pevski zbor s korali povelical, Velika stolna cerkev je bila, kakor raorebiti ie nikoli, pfek io prek napolnena a pobo2uim obcmijtvom, med ka-torim smo videll mnogo odl^nih Dtarodnjakbv iz Lju-bljane, Koroikegat iz Gradcainizfaznibdru* glh krajev.
Druga toftka, kakor tudi tretja, „beseaV* v lU talnici, se ni smela vrsiti, ker je i'upan Mari-borski izvrsitev teb dveb tocek a tem zabrtwiil, ^a je sploh delovanje Mariborske iitalnice na dalje uatavil'. Ravno ko so razni gostje v iiUlnici pri obedu bili, je prinesel sluga mestnega urada ukaz velbmoS'nega gospoda iupana, da ae mora vse zbdrovanje in razveseljevanje v iitalnici opustitll Tadi cerkveno svecanost je njegovo velemoije zabrtnitibo-telo, a dospela je prepoved nekaj prekasno, tako,. da se svedanost brez velikega pohujganjaijudstvaniinogla vec* ustavitt— Namesti besedev6italnici so segoslje — kar jih je so v Mariboru ostaio bilo — zve^er. zbrali v dvorani in na vrtu Sramelnove gostiinice. kjer se je napivalo, pelo in godlo cez polnofei. li'repki glasovi mitozvudsih alovenskin peseta, pilepevanih od slavnoznanega pevskega zbora Ljubljanske citei-ni c e, so naydusevaU zbrane castlloe neumrlega Slom-. seka, godba julae ieleznice pa je med pet;em ^ vahno godla raznovratne lepe slovanako meiodije in melodije iz Slomsekovih peami, kiso globoko^alev srce zbrauega obCinstva. Med iraproVizirdnimi govori je posebno govor g. dr. VoSnjaka veliko veaelqsti izbudil. — Cestitek po telegramih je dollo.iz vseb; -krajev od Inomostft, iz Vidma, izDunaja, izKarlovci < Varazdina, Zagreba, Ljubljane, Gelovca, GoriqeitdVnad 27, ki bo bili zveliko navdusenostjo Bprejeti. Intako se gosp. Manborski iupan dr. Matej.Reia*'r, c. k. notar, vendar ne more ponasatt, dajenedol2nov«8«lje Slovencev Mariborskib in od dales dosliti, ki bo en6v najsvetejgih SloveSkih dolinosti izpoluoVati, natiJVefe dbliiiost hvaleinosti do svojega dobrotoika, ponojnava vuifiil, akoravno se mu mora priznati, daje svoj namen precej dobro dosegel Mi pa goBpt c. kf".notarjuf. ki ivoj kruh med Slovenci (in od Slovencev ilu.*1 " vm uitft nowittolo, da sq"lffift-pir 1
teli Hune in Avare in od stoletja da stoletja ponav-fani zalum roparskih fet, da pa pod starodavnim ges-torn: „tsc za too, dom incesarja na§egatt bomo tudi malenkpstno igliCnc zbadanje tujib nam 2apanov pre-nesli. Znpani se raenjajo, narod pa ostane!     Nov.
StroSM za SoJstvo. Po preudarku nan&iega ministerstva aa 1. 1878: stane dr2avo srednje Solstvo na iteierskem 147.000 gld., na Kranjskcm 102.000 rid., na KoroSkem 62.000 gld., v Trstu 23.600 gidM na Goriskem 51.300 gld., ir Istri 62.040 gld., kjer sc za Pawn now gimoazijsko poslopje zida. Za podporo ljudskega Sobt?a v Istri in na GoriSkem se je odlo-filo po 2000 gld. V prejenjib letih se je dajala ta poslednja podpora v wfcjej men in veahn de&lam. Kakor se je nam pripovedalo, porabila se je ta pod-pora nekoliko tudi v to, n. pr. na GoriSkem, da so ie dajale remaneracije onim ufUeljcm, kateri so pro-sto?oljno v nemSfini podufievali.                      N.
O uatnej maturi je minister Stremajnr izdal akaz, ki bode vse ahiturijente po pravici ovesclil. Kaj-ti po tern ukazu se * nobednem predmetu pii maturi no smejo tprasati posameznosti in drobnosti, nego dajati se morajo splosnja vpraSanja; izpit iz nemSkega jezika, iz fizike in matetuatike, iz zgodovi-ne in zemljepisja ta ukaz z d a t n o polajSava. K r § L a n-ski sank se pri maturi nie ve6 ne bode v-prasftl Na realkah se bodo iz keraije in prirodo-pisjaYprasali samo tisti ucencKkiso iz teh dveh prcd-jnetov kedaj drugi red imeli, vsi drugi so opros&ni. Te olajsave Be morajo uie pri letosnjej maturi izvrSiti.
Poziv na narocevanje slavjanskcga alma-
sodrievajofi plode leposlovja i vede izvor navduSenega mladenickega uraa, gojefrga ne samo ideale najcistej- | iega slavjanskega doraoljubja, marveC tudi hrepenecc-ga po resnej tedi.   Visoka zadafo almanahu je: go-jiti literarno uzajemnost slavjansko, j poapesevAtipozna?anjejezikov, literatur, fgodovine,  obiCaje? raznih slavjanskih! pokolenj.
Dunajski slovanski studentje, kl so uze leta i leta mirno i natihoma mej seboj gojili bratsko ljubav, j bote mladega i njeznega drevesca prvi sad presaditi ? trtM, zovefi se almanabom.
Almanah naj bi bil prvi plod lepe slavjansko uza-jemnostt mej dunajskimi slavjanskimi vseuiiliScniki, n SO jo gojili pod dovolj neugodnimi razmeiami; a kljubu ruizlej sapi, kijubu ueugodnemu brivcii, ki jo | je testo v njeznem kalu skusal uduSiti, opomogla si je, postala je krepkejsa. JDokaz navedeiiega bode almanah I                                                                  j
Mladega drevesca po slavjanskej uzajermosti duh-teCe cvetke uaj bi rodile stoteren sad, a ta naj bi po- j izsei iz srediSca Avstrije v vse slavjauske  pokrajioc, j kar jib je v avstrijskem okviiu, da — ako mogote &e dalje!
Yeliko podjetje!
A, z mala rase velikol Neznatni uzroki, veliki nasledki! Kar v leta dnevih nij bilo mozno, to nasta-lo je po desetletjih. Ear nij dosegel posamezoik, femur je preslaba bila petorica, to bode premogla sto-tina, ali ie vet.
Korak je poSei, storjen ne more nazaj! Zato se iz srediSfia Avstrije slavjanski vseu$li§L-niki obracamo na slavjanska domoljubua svca v kras-nej slovenskej domovini, da, kar ne premoremo mi, nam pomorete Vi! Da lepo podjetje ne pogine, treba nam pomoci; treba nam ne samo bodrila, a vec* du-ievne, najveg gmotne podpore!
Y  vse slavjanske pokrajine Set je klic na poma-gauje I Podpisanima dan je bil nalog, poklicati tudi tebe, mila slovenska domovina v poraoC!
Udele2ujte se torej, dragi slovenski domoljufci— bodlte katerega koli stanu—karmogofte vobi-lem iteviln, narocevanja na almanah slavjanskih du-najskih studentovl Najuljudneje prosimo osubito Vas peresa ve§Se slovenske umove, da ste nam krepka pod-pom z umotvori Vaiega neumorno ustvarjajofiega dubat
Vodstvo podjetja je yizkuSenih rokah, leposlovne i vede doneske obljubili so nam najtaleotiraoejsi mla-di pisatelji razliCitih slavjanskih piemen—nverjeni smo, ko trade vrlo slovensko domoljubje o narocevanji sto-zilo vet, nego to terja njega dol^nost 1
Narocnina bode almanahu 1 for. 20 novt. pro-dajal bode se pak po 1 for. 60 novt.
Spisi kakor i narocnine naj se blagovole po§i-ljati pod naslovom: Todor Stefanovid Yilovski Wien, YII Biirggasse N.o 24 i sicer spisi najpozneje dokon-ca novembra t. 1.
Na Dunaji 19. junija 1878.
Za redakcijski odbor njega uda'.]
Radoslav Pukl                          Davorin Hostnik
pravdoslovec                                modroslovec.
V Borovnicinapravi br. dr. dne 30. junija 1878 ve-Belico. Program: 1. Pozdrav podpredsednika. 2. Petje Bratje y kolo (Nedved.) 3. Govor:  (Dolinar nrednik
Edinosti). 4. Pitje: Jadranskomorje(Hajdncb) 5.Petje : Dalje velicastno (StoppJ). 6. Tombola. 7. Pies. Vstopnina za osebo 20 kr. Zafetek ob 6. nri zvecer. K tej veseliti, katera bode pri vgodnem vrcracnu na prostem, uljudno vabi odbor.
Poslanica.
Iz Bovca 24. janija.
(Xcsramna predrstKOst tukaj>nega c. kr. davfcar-ja.) Imc njegovoje Scbrautz, Bnomt?n omen." Odkar se je prva bVseda naSe fifalnice biiik«i»fi«i pucpdefjVk' zoprr pricaku'.a»j«? tlubro obnf^ku hocejv fee nrkujim nastih uemskutarjev niuisane zm^ali. zato ker w> &e vtie dolgo v<*s»klili» Cvi bndrte vid*li. kak-ni fta-k» bode vboga r.kvica doiivi-t.-i. Mfd njiint >** ^o-ebiiM ofiH-kuje g. Schinutz v svciti s>v#*je ne wikdasEJt; vrija-ve. Ta gospod bi lahko zblazuit /aro«l ?rda in ?«>vra-Stvii do ni>ilol2ne «ai»k Litalnic«*. Vie k«» stun tali lital-nico dilprii, se jt* drugi dan |.rav e>U'ti('hO «> iij»i izra-zil: YceiRj sejt* rodila, a dano jt? u/e vkr»;-pala.
A scflaj po prvi bt-M'di je njpgovo u?s»M»uri«».-«j-rovo rofrovilenji: uz»* tak \t*rlmuH; dt.-s* #!o, da ]»• tudi fitalnifni udje ne bodo dalje p-»trpf/ijivo prevail: taka nesramna predrzuost bi st* A*r karetiiii pouhCbHuu postoparu ali fakinu w» mogla &>pieglitdati, kako bi ?t* to mogto c kr. uradnikuy
1 -1(6 j-) v miki go>tiInii'i v n.uot'uo-stt oiitikatit'-ga /onskrga spola tako ue^ramno, surwvo, pudlo na-padal naso citalnico in njt'ue udr. tanh ni'iuoi'.tiiOtiii izra/ov se postuzVval in to proti uav/iM-i ^upru^i *'is»'-ga cita)uiLitega uda, kakorsui t»H fiujt*j«> Ie iz u>t poseb ne vrste ljudi, koji se m«d omikaue ne morrjo v»te-vati, izrazov, kojih ne more in ne sine nobru poaten list objavljati, torej tudi nasa. nSofau n<% krero ta, uzor omtkanega nrdnika nKnuttelblatt" imenuje. *)
CSitaliiifini obor mora taki iu»sramno^ti tega urad-nika z vsemi postavninu sred.ttvi protiviti, /ato s** bode tudi do njegovih vi^jih obrnil z vpmA.mj<*m: ali j*? kacemu c. kr. uradniku sloveu.skpmu obfinhtvu ua-pio-ti vse dovoIjenoV ali ni oa»a citalitica od visoke via-de dovoljena in potrjeuaV XaSa Litalnica ne dela ui-komur kukc krivice, a g. Schuiutz jo grdi in psuje, ko-likor zamore.
Da bi mi Citalnirarji Se dalrj trprli in potrpc-21j»vo prenaLali njegove nesramue napad»% kakor nje-govi pokorui suznji in sluge, tega ne bode nobpitcn olikan, zaveden clov^k miblil in od nas prii-akovul; to bi naSo citalnico vedno bolj ponsz^valo, ob veljavo pripravijajo, Citalnicarje pa kotr uepoguainr strahuptt-ne reve pred svt-tom znaCilo. Oitaluicni obor toroj tu javno pove, da bode vaako zlobno hapadanjet naj pride od ktere strani koii, z vsem pogumom, z vsemi postavninu sredstvi odbijal, da se tudi tacega c. kr. ur&dnika ne bode ustrasil, kakorseu je g. Sebmutz, ki se svejim nepostavuim rogovjlenjern maio casti dtla s^ojcint' s^anu, in nuisto da bi kot omikau uradmk se svojim vedenjem ljubcxen in spoStovanje do c. kr, nradnikov med ijudbtvom gojil in utrjeval, take dr/av-Ijanske cednosti s takini nepristojnim postopaiijem lahko ogkoduje.
Tohko za danes. Odbor narodne citalnice.
*) Man muss achon nelbrt ganz .^chmutz H»>it», urn den Unflat von aieh »uf uudtre f.bbfutvla s« kunnen.
Op. rreti.
Daje se v najem
poletno stanovanje v TOLMIXV na naj bolj primernem kraji.
Ved se poizve pri A. FER-FILA na Kornju v Gorici.
1 fi~"~ i Wir eniptelilen.". "          *
Die Regenmantel, Wagendecken (Plachen). Irtlrmlajsn, Misujfc
'^~^~Zr^2r~Aefk/k^ir   Fabnk^
|H von M. J. Elsinger & Sohne ^
=^  in Wien, Neubau, Zollerpasse 2,   ^^
CLieferanten de* k. und k. Knefssninisteriums, Sr. M«j    | KHegsmarine, vleltr HumaniUtiangflten etc. etc.      |
mi saeujsmo mum '
najpotrebnejgedomafeorodje, kakor: iliee za kavo in jedi, noze iu vilice itd. itd.
OJ konkurzn««?a oHkrbniStra prod kratkim na nie prisli' vfhke anglefke tovarcc ?a br'ttimija-srubro smo *!obili podv% naj vse izdelke iz brltas.ija-sre!»ra, ki jih pri na* v zrtlo^i imamo, za jnajh<?no O'lMkodniao pr^vozs ui yt deEarsk** plaOe darnjenjo.
Ako »e vp!»iJjf* zn-Mtk ah ttidi proti pov/c-tju *n-ne, ki y- pri T-tartJiu i?delku oznarena. *:inio 2a porr&tcer troikuv y:T-'Vo7.x iz An;jl«'.nkfij* n* Dua«j iu uujbeti del delav^ke pJa'-e, ddlo&u vsakdo k-to
jgV" zastonj: ti
6 k^a,  ht:M„m-ni»rr.ilx   Ulc  Z* jwH,  t h  ¦. t»4 t*-
*>t .-iilir «a kavo. «k^« :-*¦»"..!>• .s*-.,. t,-,., ait i » »*:.,. .'»«» vwh 12 koinadov \kui»*............»?l. 2.33
t, ir,-  p.r.'.-...-i .f**-ra f DamiZ»iJj QoifV • ¦'-«,*.«.mt
ui'. »'T*/»;-,-"-"» r.t-Vi'v^h'lV\ki"pVll. 3.40 1 xajeiiiatka aea mltko,:rt.r ».-«:•.pn,t  .• i\K%\. 1,30
t:.U-..;* irr-,«. i .--4 «: i * *d»j ..... «!. t.HO I'ul'V **1* »!«j(it»!i:» t%'-du*> i"«r p.» jf.itd I . .' . .' v>, .. , tuy p- kr :,*>, 1,'k "'». ^t-J ; <¦». h;-j Ik" r* k»*'i »h t'aj p«» „*'fS -.'•-, -"«s% ,1 . I : «\^»*n;k; * f.'n'i. p*r p» i;i. >».«»». ;o,V«. ii - , »'•'». ; "iA.ikt^n^j*..-*u» p<» ({«{ -*. ¦ . .'>-•'. I.--. :«.*"f. 7. -¦ «'.*dk'jrr.« *,p-r,». f po kr. l-t. 7*., !**», ifi^j. ; ; »k»* w." L» kt> m mi;» prt g!l. ^Tf), :j.h^», 4 uy, tj; pE»*it». 24i »ar»;»«» p:*«l.» po Kr. '.*";, jfl. ..?<., y«.i, i'j:',. |   t*r »«if.R r^..kr^jr.i t/.kJiti.
MT Poacbnega pozora vreduo; "^m
*, k-»:...»-i- •   tiiiiiii/nilt  ni»ii»\,  /• tm,,:,^.,,*..««  r- ,*i u
WiK-i-!*    '!».-»-    t.l^.Mh    \ilkt',    «     fc..il.:ai',Y    I. k'».ll     i.-.Mltni
-/Hi* z» ji-di  t  k-i.,i:.«v \ni 5,tk-^;h tli** za ka*o. t
> sr^iitt»i»j k.»*»!i <'i  f ari.-.tia,  '•s.upi- -J4 kvtti»'{;-'*,  fci. r-t p.'«.»{ tittiii    !,sr»^   kat»;tf  jijail.   I.,.--,   »t4C« «'-!*; 1» k4«vtd   }j «;vid. 0.10.                                                                                ':
';'c nttnti ¦»:> i*Jc!*i:f t?. «»j??.»¦;¦¦"•(* >-:r,.!<if ^a.*r,bf»   '] sn »¦; f»l  prrt'»r^* U  krtm'jfa »r*-«F4 f*«:tf {"» M»-I<ji<i rail na da;'» rAahk'^ati.   t«r ^4raf«l(f4t»»p da  tijih  Lir*V4 u-
Tudi duma v^k-ajn dmar p.Aui.   ako oiu r.«« wd
ali iu(tt (.rri;it.> o,h o^Bit'ine*'
9^" Xaiiov: *1|
Wten, Babenbergcrstras.>6 1.
Na Oolenjsk«*m ixrejeni koko* ni. preiskovani na c. L svilorcj-skeui poskusevalisri in kot prav Kilravi spOKiuini. so na prodaj za svnn\ Ve* povt; iz tiljiidnosti g. POWSK, profVsor kuietijstva v (io-riei.
„PBIUCXA UKIPOVILA.-
NOVO!      NOVO!      NOVO!
b«:»(o*j •« c« ««si«rai* i n««ir4*tn i*k> .5»t.-.;« ,f:»»5M.«>kf»!«,«,   i*. !«¦> poit«s« ti.e-.fa3 uj. r.;. -,»«-.isaTni f*S.'   {•• > nt,« Kij,i tuu* f.Seo. ot.f.,31* <<• uttuna &«;.¦>, 4«J*m-> IOt.SZ>U IVR'JifVO' :..' t4f.:U *•;.-    .        fi.  14-)
•*"':''      i"*-- »-1 f* *•» •*-/*-  >«>i »--icf:«ift>
..  ¦••¦5 1       Mn..Hlf<«!!'..   *«U.S   ** StNf.< .-«»13
I; J
i «..•¦• t* r^*-:v-' •    »   -  -•,
0  f Jk,*jr..k » a* b- t« «--r   t,<i-!       t .'Wi !*r r»ANTi:5  tin'ttt *in
» s f.i.rf e*m*.-» 22 Kid. za *»mo 9 «!,
-  li*»Cife.> HKKJ-.fc.wNK  2tf.NI.; iU%-   »1 v:   k   k.-.T8»r# u*«i«4   ¦-.
1   »r«b. ciiiiiirf. « * Ttfif..   Bum  f; t' tia; «. f,i
I   „   uk.:MikMi»!«i;<3 ,   (5  ¦« K»   „   |=   s M       K »**ks ati  4»-
1   „   r«»,;n'«.ir-i»» * inn »»¦*'.. «   ic*»: »  »*  prt       **!S>  *»*»¦)«i  I
r<Rih-,-i atKM *-i«*-*> rin, («. jj M«i j;  jj» .     «» l%**saj iu!.
J t!*t» er» (* il«5-a s et..;j«ai B*rx ({i, :« *•« .('. it Ti '     »•«!«• ia kljat. S.T«i>«fB« ora« T»nt..» e.i f.i, ^,a -- Jj fli. ".  -,
N.vaovej»a spesijaiit«ta! PlisoTe lampe, ki sp prenaUJo, ^». ,„*. *„, 4iJ, l!lV
'*  .'a bf#* c,i:ai"»! **E4T»t. « T«.i i«>iki[«ruunjiiiiiat »,i,s*
-:f,»p-J». U«»m» I* VMkrca is «* «4kt kf»j •                                      ^
L*ap« *» c» jlfao pu f;. 4    -\
,      .   .  Wii>    ,   .  i-     1   '• :^»r F«:*4  *i kr.   Pe.Uk.  k*k> ««
»       .   pnd»ir.ip.   .   4.:,/    ««»* ;aep« r**,si, t*  T«»ki j;rtd*n*
LepSi plaraen kakor pri preraocovem plinn. 50% reneji od petrolija.       r            "
vrnr&e cesik* poliyaai:. «.viy. B;«f» p* la prstJ pU^ita »!i p;i(3»*
J2xpoi»tliaus I3ettellioim?
Wien, Margarethenstrasse 13.
lzdnvaMj in odgovonu uredjiijk ; ANTON FABUANI. — XisJw; MAILING v G3rja7
stanuje  zdaj  v nunskih   ulicah   (Afia delle Monache) h. st. 387 I. nadstropje.