Celje - skladišče D-Per 581/1976 5000000300,4 COBISS o VTIELCI Leto IV. Št. 4 (36) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA April 1976 PREDVIDEVANJA, POGOJI IN DOSEŽEN OBSEG POSLOVANJA V leto 1975 smo vstopili z bistveno izboljšanimi kapacitetami v zdraviliški dejavnosti in po izredno uspešnem letu v prodaji mineralne vode. Iz tega so izhajala optimistična predvidevanja, da bomo dosegli nadaljnji porast pri nočitvah inozemcev za 14 °/o, domačih gostov za 7 °/o in prodajo 38 milijonov steklenic mineralne vode ter 1400 ton plina CO». S tem, ko smo s hotelom Donat dobili 16 °/o kapacitet najvišje kategorije, je postalo še bolj očitno, kako dobršen del ostalih hotelskih kapacitet zaostaja in postaja neprimerno urejen. Kvalitetne storitve zdravstva, urejene naprave in objekti za šport in rekreacijo sicer dopolnjujejo celotno ponudbo. Vendar ugotavljamo, da se je ob zelo ugodni zasedbi v hotelu Donat, ki pomeni 20”/o povečanje nočitev, znižalo število nočitev v ostalih hotelih za 7 °/o in v privatnih turističnih sobah za ivzetek. za leto 1975 16 %>. Tudi v počitniških domovih je bilo 8 °/o manj nočitev. Tako smo skupno dosegli v Rogaški Slatini 314.446 nočitev, kar je še vedno 3%> manj kot v rekordnem 1965. letu. Po štirih letih stagnacije pa smo v tem letu spet zabeležili naj višje število nočitev inozemcev — 123.478 nočitev in preko 10.000 inozemskih gostov. Ti so predvsem iz Avstrije, Nemčije in Italije pa še iz 36 drugih držav. Skupne nočitve v Zdravilišču predstavljajo 61°/o izkoriščanje hotelskih kapacitet ter so z njimi dosežena oziroma za 3 %> tudi presežena planska predvidevanja. Manj uspeha smo imeli na področju prodaje mineralne vode, kjer se razmere še vedno zaostrujejo, saj so tu proizvodne kapacitete večje kot so možnosti prodaje. Prodaja mineralne vode v Jugoslaviji v letu 1975 je za 5,2 °/o nižja kot v predhodnem letu. Naš delež v prodaji je 7,8 °/o in je še za 0,3 °/o višji kot je bil leta 1973, ter 0,8 °/o nižji kot v letu 1974. Skupno smo prodali 34,117.651 steklenic mineralne vode, od tega je 38 °/o Donata in 7 °/o za izvoz v Avstrijo, Italijo, Nemčijo in Kanado. Prodaja je pri mineralni vodi Tempel 22 %> nižja, pri vodi Donat 4 %> nižja in v izvozu 12 %> Višja kot v letu 1974. Pri prodaji plina CO2 se srečujemo s problemom sezonske porabe predvsem za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in drage embalaže — jeklenk. Pričakovanja pri tem proizvodu so bila presežena, saj smo ga prodali 1688 ton. Ta prodaja je omogočila poprečni dnevni izkoristek 4,6 tone plina, kar predstavlja celotno dosedanjo kapaciteto. Pogoje poslovanja prvenstveno ocenjujemo s stališča možnosti prodaje zaradi značaja dejavnosti in proizvodnje, ki ne omogoča proizvodnje na zalogo. Pa tudi zato, ker smo imeli v preteklem letu tu največ problemov. Pri nabavi energije, vode in materiala v preteklem letu nismo imeli težav. Seveda, če izvzamemo povečanje cen, ki je bilo ob prehodu v leto 1975 pri mnogih za nas pomembnih artiklih zelo visoko. Investicijska dejavnost je bila omejena na kompletira-nje hotela Donat in dokončanje cevovoda s kompresor-skimi postajami, ki zaradi omejitev pri uvozu tudi na koncu leta še ni dokončan. Zaradi zagotovitve sredstev tudi za podražitve pri teh investicijah je bila vsa druga investicijska dejavnost podrejena in nismo imeli čvrstega plana investicij. Vseeno pa so pod »nujno« izvršene nabave za dopolnitev opreme v skupni vrednosti 7,537.723,15 din. Skupna investicijska vlaganja znašajo 47,425.390,50 din, od tega 25 °/o lastnih sredstev in 35,7 milijona din iz kreditov banke in delno dobaviteljev opreme. Že drugo leto smo izvajali srednjeročni program raziskav vrelčnega področja, kjer je bil dosežen pomemben uspeh z zelo uspešno vrtino v Kostrivnici. Izvršene so vse priprave za začetek investicije v proizvodnjo brezalkoholnih pijač. V teku pa so priprave za modernizacijo distribucije plina. Organizacija dejavnosti in proizvodnje je bila usklajena zmožnostjo prodaje. Zdravstvo je usklajevalo sezonsko gibanje z gibljivim obratovalnim časom, neenakomernim delavnikom delavcev in v fizioterapiji občasno z dvema izmenama. V hotelih je bilo odprto celo leto le 5 od 16 hotelov in dve restavraciji ter 5 ostalih gostinskih obratov. Ostali hoteli, restavracije in drugi obrati so bili odprti le v daljšem ali krajšem sezonskem obdobju. Polnilnica je obratovala 241 jdnl v dveh izmenah in 30 dni v enii izmeni. Skupno je bilo 17 % manj strojnih ur kot v predhodnem letu. V plinarni je bil, razen nekaj izjem, neprekinjen obratovalni čas v vseh treh izmenah, tudi ob sobotah in nedeljah. Vzdrževalna dejavnost je organizirana v delovnih skupinah obrtnikov, pralnice in vrtnarije. Delo slednje je pomemben sestavni del predvsem zdraviliških storitev. Obseg dejavnosti narekuje potrebno tekoče vzdrževanje vseh sredstev zdravilišča in dogovorjeno investicijsko vzdrževanje. Slednje tudi v preteklem letu še ni doseglo pravega obsega in dolgoročne us- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) meritve; to lahko sklepamo na podlagi podatka, da smo v ta namen vložili le 500.000 din. Po sporazumu o združevanju so naloge splošne, kadrovske, prodajne, finančne, knjigovodske, planske in razvojne funkcije prenesene na skupne službe. Prav ta področja se v zadnjem času sistemsko temeljito spreminjajo, čemur smo v okviru naših — predvsem kadrovskih možnosti — sledili. Ob tem je v zdraviliški dejavnosti kot tudi proizvodnji neposredno vključeno znanstveno raziskovalno delo, ki se potrjuje v delovanju bal-neološkega instituta, centra za razvoj in znanstveno raziskavo mineralnih vod ter očituje v že uvedenih novitetah in specialnostih v Zdravilišču. Eden od ukrepov za ugodnejše poslovne rezultate in boljše delovne odnose je tudi spreminjanje in dopolnjevanje organizacije dela. Po enem letu obratovanja lahko trdimo, da sta organizacija dela in delo kolektiva v hotelu Donat zadostila potrebam kategorije hotela. Ob bistveno povečani zaposlitvi — za 93 delavcev ali 13 °/o — smo imeli težave pri iskanju novih sodelavcev le za odgovorna vodstvena delovna mesta s predvideno višjo izobrazbo. Verjetno je vzrok v sistemu nagrajevanja, ki ne stimulira dovolj odgovornosti. Na stanovanjske probleme smo bili delno pripravljeni, saj smo vzporedno z investicijo vlagali tudi v stanovanjsko izgradnjo in s tem pridobili stanovanjsko pravico v enajstih dokončanih stanovanjih ter v naslednjih petih, ki bodo dokončana v tekočem letu. Skupen stanovanjski fond predstavlja 77 družbenih stanovanj. Več kot dvakrat toliko stanovanjskih problemov pa je rešeno z individualno izgradnjo, ki smo jo stimulirali s stanovanjskim kreditom. Tudi sicer so v skladu skupne porabe zagotovljena sredstva za vse tiste izdatke za člane kolektiva, ki jih predvideva sindikalna lista, večji del v naj višjih dogovorjenih zneskih. POSLOVNI USPEH IN SREDSTVA TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Obseg dejavnosti okvirno ocenjujemo s številom nočitev, vendar zajema ta vrsto storitev od zdravniške do hotelske oskrbe z mnogimi dodatnimi storitvami, namenjenimi ugodju in boljšemu počutju gostov. Zdravstvo nudi tudi specialistične storitve prebivalcem, gostinstvo je odprto tudi za prehodne goste; prireditve in ureditev parka ter športnih igrišč so prispevki tudi za boljše življenjske razmere v kraju. Celotni dohodek te dejavnosti znaša 83,707.741,05 din in je za 54%> večji kot v predhodnem letu. 16,5 % je k povečanju prispeval hotel Donat, v ostalih hotelih je 23 % več dohodka, iztržki zdravstva pa so povečani za 46 %>. Poprečno je na vsakega gosta, ki je bil v Rogaški Slatini na zdravljenju zaračunano 1.271,03 din za zdravniške storitve. V letu 1974 je bil tako izračunan iztržek manj kot 1000 dinarjev. Povečanje znaša 29 %>, kar je isto kot pri doseženi poprečni prodajni ceni pensiona, ki je znašala v ostalih hotelih v obravnavanem letu 141,71 din. V hotelu Donat pa smo dosegli povprečno 219,54 din za pension. Če iz stroškov izvzamemo amortizacijo in obresti od kreditov, komaj ujamemo razmerje v povečanih stroških. Navedene postavke pa so se v zvezi z investicijo povečale za 61 °/o. Bruto dohodek je povečan za 54 %>. Dohodek predstavlja 37 °/o celotnega dohodka in je bil razdeljen za prispevke za skupno in isplošno porabo 14 %>, za osebne dohodke kolektiva 75 B/o in 11 % za sklade. Knjižna vrednost vseh sredstev temeljne organizacije je 234,147.146,18 din. Od tega je 1 % sredstev rezerv, 2,3 % sredstev sklada skupne porabe. V poslovnih sredstvih je 87 % osnovnih sredstev, 2 % zalog materiala in drobnega inventarja, ostalo pa so terjatve. 62 °/o vseh sredstev je pokrito z lastnimi skladi, 34% jih je pokrito s srednjeročnimi in dolgoročnimi krediti in le 4% s kratkoročnimi drugimi viri. TOZD POLNILNICA V celotnem dohodku polnilnice predstavljajo dohodki od prodaje mineralne vode 85%, 10% je dohodkov od plina in 5 % ostalih in izrednih dohodkov. S prodajo je doseženo 1,68 din poprečne prodajne cene za steklenico mineralne vode vključno z dostavo in 3,40 din po kg plina, prav tako z dostavo. Proizvodni strošek za steklenico mineralne vode tudi v povprečju že presega 1 dinar, povprečni stroški prodaje in dostave pa 40 para. Celotni dohodek znaša 54,353.874,17 dinarjev in je za 29% večji kot lani. V delitvi je opravljena rezervacija dohodka za nepotrjene in starejše terjatve. Bruto dohodek je povečan za 30%. Dohodek predstavlja 28% celotnega dohodka in je uporabljen za' prispevke za splošno in skupno porabo 21 %, za osebne dohodke 46 % in za sklade 33 %. Knjižna vrednost vseh sredstev temeljne organizacije je 71,759.250,80 din. V tem so sredstva rezerv 2 %, sklada skupne porabe 2,9 % in poslovnih sredstev 95,1 %. Osnovna sredstva predstavljajo 63,2 % poslovnih sredstev, knjižna vrednost zalog materiala, drobnega inventarja in embalaže predstavlja 10,7% in terjatve 26,1 % od poslovnih sredstev. Z lastnimi sredstvi skladov je pokrito 64,3 % vseh sredstev in s srednjeročnimi in dolgoročnimi krediti 24,0%, 11,7% pa s kratkoročnimi viri. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Po dogovorjenih cenah obračunana vrednost del in materiala znaša 15,039.982,95 din. Skupno z drugimi dohodki in ca. 7 % eksterne realizacije predstavlja celotni dohodek te dejavnosti skupni znesek 17,088.976,80 din. Dohodek in amortizacija — bruto dohodek je večji za 28%. V delitvi ostane 39 % celotnega dohodka kot dohodek, ki je bil razdeljen — 14% za prispevke, 74 % za osebne dohodke in 12 % v sklade. Knjižna vrednost sredstev temeljne organizacije znaša 18,172.480,62 din. Od tega je 2,6 % rezervnega sklada, 7,4 % sklada skupne porabe. Ostalo so poslovna sredstva, ki so vezana v osnovnih sredstvih z 52% in zalogah 10 %. S krediti je pokrito 20,4 % sredstev, lastnih pa je 70 % vseh sredstev. SKUPNI POSLI Za posle, ki se po samoupravnem sporazumu o združevanju skupno opravljajo, so temeljne organizacije združile 21,461.944,41 din, in sicer za funkcionalne izdatke skupnih služb 8,725.759,20 din, za obresti od kreditov 4,180.453,51 din, propagando in ureditev parka 4,349.643,55 din, ter ostale skupno opravljene funkcije — kadre, informacije, študije, investicijsko vzdrževanje in drugo — 4,206.088,15 din. Za investicije skupnega pomena je združeno iz delitve dohodka 6,934.656,80 din. Ob koncu leta smo opravili revalorizacijo vseh osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe ter pri tem upoštevali tudi količnike v letu 1971 opuščene revalorizacije. Skupen učinek revalorizacije znaša 105,729.042,40 dinarjev povečanja poslovnega sklada, ali 60,7 % večjo knjižno vrednost osnovnih sredstev. V letu 1975 obračunana amortizacija je 45,8 % večja od minimalne ter v letnem znesku 62,4 % večja kot v predhodnem letu. Za leto 1975 smo poleg obveznosti po družbenem dogovoru o splošni in skupni porabi sprejeli in podpisali še vrsto samoupravnih sporazumov ter se s tem obvezali za plačevanje prispevkov za financiranje splošne in skupne porabe pri interesnih skupnostih, financiranje dejavnosti v interesnih skupnostih s področja gospodarstva, stanovanjske izgradnje, v krajevni skupnosti in občini. Osnova za obračunavanje je bila predvsem masa osebnih dohodkov, pa tudi korigiran dohodek in poslovni sklad. Skupno smo na podlagi teh aktov prispevali iz naših skupnih in osebnih dohodkov 21,410.507 din. To predstavlja 30 % novo ustvarjene vrednosti in povprečno za vsakega zaposlenega delavca 27.897,60 dinarjev, kar je še vedno 20 % več kot v letu 1974. Dohodek in osebne dohodke smo delili v okviru samoupravnega sporazuma Naravnih zdravilišč Slovenije, v tega pa smo vključili vsa določila sindikalne liste. In če iz delitve dohodka povzamemo, smo v Zdravilišču po bilanci za leto 1975 vložili v poslovni sklad 9,888.440,19 din, sredstva rezerv smo povečali za 1,158.309,25 dinarjev, ter sklad skupne porabe za 3,368.000 din. Skupno 34,2 % več kot v letu 1974. Skupno z amortizacijo predstavljajo vlaganja v poslovni sklad 27.659,06 din ustvarjenih investicijskih sredstev na delavca. Delitev dohodka v Zdravilišču je tudi v skladu in okvirih, ki jih določa republiška resolucija o družbenoekonomskem razvoju v letu 1975. ZAPOSLITEV IN OSEBNI DOHODKI Povprečno število zaposlenih se je povečalo v zdraviliški dejavnosti za 74 delavcev, v vzdrževalni dejavnosti za 11 in v skupnih službah za 8 delavcev, v polnilnici pa je bilo 12 delavcev manj. Skupno je bilo povprečno 765 zaposlenih delavcev, ki so opravili I, 441.769 delovnih ur. To je 12 % več kot v letu 1974. Ob tem je bilo evidentirano še 309.549 ur izostankov, kar je nesorazmerno povečano za 21 % in predstavlja povprečno cela dva meseca na vsakega zaposlenega delavca. V tem je 19 delovnih dni bolniških izostankov. Povprečno izplačani osebni dohodek v 1975 letu znaša 2984 din, to je 23% več kot v predhodnem letu. Naj nižji izplačani povprečni osebni dohodek je 1953 din in najvišji II. 089 din. Iz sklada skupne porabe smo porabili 2788 din povprečno na zaposlenega za izplačila, ki j ih določa sindikalna lista. Za stanovanjsko izgradnjo smo izločili sredstva v višini 9,58 % na bruto osebne dohodke. Vložili pa smo v stanovanjsko izgradnjo 3676 din povprečno na zaposlenega oziroma vrednost ca. 13 samskih stanovanj. Regres za toplo malico med dedom znaša povprečno 70,80 dinarjev mesečno na delavca. ZAKLJUČEK Kratek pregled rezultatov poslovanja zaključujemo z analitičnimi pokazatelji uspešnosti: — produktivnost — družbeni proizvod na delavca — je povečana za 27 % in znaša 107.729 din. — akumulativnost — na delavca — skladi in amortizacija nad minimalnimi stopnjami — je večja za 29% in znaša 19.073 din. — rentabilnost — akumulacija na 100 din vloženih sredstev znaša 6,9 % ter se v primerjavi z doseženo v predhodnem letu ni spremenila. — ekonomičnost — celotni dohodek na 100 din porabljenih sredstev znaša 160, ter komaj dosega stopnjo leta 1974. Ob poostrenih pogojih poslovanja in prodaje so doseženi uspehi zadovoljivi, razporejanje in delitev pa sta dolgoročno usmerjena in dajeta osnovo za stabilen gospodarski razvoj Zdravilišča. EFS — Služba za plan in analize Novi predpisi o plačevanju med uporabniki družbenih sredstev S 1. aprilom je v celoti stopil v veljavo Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, z novim letom pa že Zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. Ta dva zakona in dopolnilni predpisi za njuno izvajanje bistveno spremi-njijo družbenoekonomske odnose med udeleženci v družbeni Reprodukciji. Na kolikor mogoče poljuden način želimo bralcem našega glasila predstaviti bistvo teh novih predpisov. Osnovni cilj novega obračunskega sistema, ki je s temi predpisi uveden, je onemogočiti nepokrito potrošnjo in odpraviti žarišča nelikvidnosti. Dosedanji sistem obračunavanja dohodka na podlagi fakturirane realizacije in skrajna nedisciplina pri plačevanju terjatev za prevzeto blago ali opravljene storitve so omogočali nekaterim prilaščati si tuj dohodek in porabiti sadove tujega dela ne da bi svoje obveznosti pravočasno plačali. Temu je naredil konec nov zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka, ki priznava temeljni organizaciji kot celotni dohodek le tisti del realizacije, ki je v obračunski dobi plačan ali pokrit z zakonskimi instrumenti, ki v celoti zagotavljajo, da bodo terjatve za blago ali storitve v določenem času tudi plačane. Vse kar bo prodano, pa ne bo plačano, lahko rečemo, da je poklonjeno, kajti stroške tako prodanega blaga mora v obračunski dobi v celoti temeljna organizacija sama pokriti dz drugih svojih dohodkov. Predpriprave na ta prehod so se začele že konec leta 1974 takoj po sprejetih zaključkih predsedstva CK ZKJ, ki so zahtevali prehod od »fakturirane« na »plačano« realizacijo. Sprejetih je bilo več ukrepov za postopen prehod. Prvi so bili predpisi o obveznem rezerviranju dela dohodka za terjatve, ki niso plačane v določenem roku. Ta rok je bil spočetka 90 dni, postopoma pa je bil skrajšan na 45 dni, v trgovini celo na 30 dni. V lanskem letu je bil zaostren predpis o obveznem medsebojnem usklajevanju terjatev. Za vse terjatve na dan 31. 12. 1975, katerih dolžniki niso pismeno priznali ali do sestavitve zaključnega računa plačali, smo morali celoten znesek rezervirati iz dohodka. Ti zneski tudi pri nas niso bili nepomembni. S posebnimi predpisi je bil določen postopek za realno vrednotenje zalog materiala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov ter obvezen delni odpis zalog, starejših od enega leta. V lanskem juniju je bil izdan zakon o zagotavljanju plačil za investicije, ki je zelo zaostril zagotavljanje sredstev za investicije in plačevanje opravljenih investicijskih del in nabav. Cilj vseh teh prehodnih ukrepov je bil pripraviti uporabnike družbenih sredstev za prehod na nov sistem. S samim Zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki je bil sprejet v decembru preteklega leta (v nadaljevanju ga bomo imenovali samo »zakon«) pa je za neposreden prehod bila predpisana tkim. »multilateralna kompenzacija«, to je obvezen pobot terjatev in obveznosti med uporabniki družbenih sredstev. V kompenzacijo je bilo obvezno prijaviti vse obveznosti, ki so nastale do 31.12. 1975 in so zapadle do 25. 1. 1976. Vse terjatve in obveznosti, ki s tem niso bile pobotane in tiste, ki so nastale od novega leta do 31. marca letos, pa niso bile v tem času plačane na običajen način, bodo morale biti pokrite z menicami in plačane v rokih, ki jih določa zakon. Od 1. aprila dalje pa se moramo v prometu proizvodov, blaga in storitev v celoti »obnašati« na nov način po predpisih zakona. To velja delno modificirano tudi za odnose med temeljnimi organizacijami, ki so združene v delovni organizaciji. KAJ JE BISTVENA ZNAČILNOST NOVEGA ZAKONA? Če je bil doslej prodajalec blaga ali -izvrševalec storitev mnogo preveč odvisen od kupca in njegove dobre volje, kdaj mu bo to, kar je naročil in prevzel, tudi plačal, je zakon tu naredil temeljito spremembo. Vsakemu kupcu blaga in storitev nalaga absolutno dolžnost, da svojemu dobavitelju brezpogojno zagotovi plačilo v dogovorjenem roku. Te rake zakon natančno določa. Zakon določa, da morajo vsi uporabniki družbenih sredstev (za poslovanje z zasebniki in z inozemstvom zakon ne velja), v prometu proizvodov in blaga ter pri opravljanju storitev vzpostavljati dolžniško -upniška razmerja s sklenitvijo pogodbe. To pomeni, da temeljijo medsebojni odnosi vedno na pogodbi, sklenjeni za vsak primer posebej ali pa za daljši čas, npr. eno leto. Za vsa razmerja v zvezi z investicijami je obvezna pismena pogodba. Ko je blago po sklenjeni pogodbi v celoti ali delno dobavljeno in prevzeto, oziroma storitev opravljena, nastane dolžniško-uoniško razmerje. Upnik, to je dobavitelj blaga ali tisti, ki je opravil storitev, mora dolžniku takoj ob dobavi, ali najkasneje v petih dneh izročiti račun, dolžnik pa mora v desetih dneh od nastanka dolžniško-upniške-ga razmerja, se pravi od prevzema -blaga ali storitve, protivrednost plačati ali na poseben način zavarovati plačilo, kolikor morda ni predhodno že plačal v naprej. Kako poteka zavarovanje plačila? Zakon predpisuje, da mora dolžnik upniku zavarovati plačilo z enim od naslednjih »instrumentov za zavarovanje plačila«: 1. s čekom — za takojšnje plačilo; 2. z menico z avalom — za plačilo v roku, ki ne sme biti daljši kot 90 dni od dneva, ko je nastalo dolžniško-upniško razmerje; 3. z nepreklicljivim dokumentarnim akreditivom — za plačila na podlagi dokumentacije, določene v pogodbi med dolžnikom in upnikom; 4. z garancijo — za plačila v roku, ki ne sme biti daljši kot 30 dni od dneva, ko je nastalo dolžniško — upniško razmerje. Ček ali menico mora dolžnik izročiti upniku najkasneje v 10 dneh od nastanka dolžniško-upniškega razmerja (prevzema -blaga ali storitve), dokaz, da je odprl akreditiv ali garancijo pa v roku, določenem s pogodbo, vsekakor pa prej kot nastane dolžniško-upniško razmerje. Vsebino in funikcijo teh instrumentov ter ravnanje z njimi bomo razložili v sestavku »Tolmačenje ekonomsko-fi-nančnega izrazoslovja« na drugem mestu v tej številki našega glasila. Zakon pozna še eno obliko plačila. Dobavitelj lahko odobri svojemu kupcu poseben komercialni kredit iz prostih sredstev svojega poslovnega sklada ali sredstev, ki si jih je v ta namen zagotovil s posojilom. Dolžnik mu mora ta kredit plačati v pogodbenem roku, kot zagotovilo, da ga bo ob roku -res plačal pa mu mora izročiti menico z avalom (garancijo) banke. Za kršitve zakona glede sklepanja pogodb, nakupov, nabav in izvajanje investicij brez izročitve instrumentov, nespoštovanje -rokov in drugih določil so določene zelo ostre kazni. Te znašajo za uporabnika družbenih sredstev od 50.000 do 200.000 din (dvajset starih milijonov), za odgovorno osebo od 5.000 do 20.000 din, v nekaterih primerih pa zakon predpisuje celo zaporno kazen od 3 mesecev do 3 let. V določenih primerih je za uporabnika družbenih sredstev določena kazen v enkratnem do trikratnem znesku neizvr-šene obveznosti, kar lahko doseže neslutene zneske. KAKO BODO VPLIVALI NOVI ZAKONSKI PREDPISI NA NAŠE POSLOVANJE? Določila omenjenih zakonov niso le spremembe knjigovodsko tehnične narave, v poslovanje organizacij združenega dela, interesnih in družbenopolitičnih Skupnosti, v celotno poslovno življenje prinašajo nov način dela, mišljenja in obnašanja. (Nadaljevanje na 7. strani) Proizvodnja mineralnih vod članic v letu 1975 Članica Proizvodni j a % udeležbe Radenska 187,157.969 42,88 Knjaz Miloš 101,398.061 23,23 Rogaška 33,920.220 7,77 Jamnička kiselica 27,373.566 6,27 Vrnjci 26,695.656 6,12 Milan Toplica 13,998.895 3,21 Sarajevski kiseljak 10,162.938 2,33 Pel-isterka 9,733.281 2,23 Palanački kiseljak 10,515.951 2,41 Terme lipik 8,396.097 1,92 Skopljanka 3,409.071 0,78 Minakva 2,897.280 0,66 Križevci 832.085 0,19 SKUPAJ: 436,491.070 100,00 Vir: Bilten št. 3 Združenja proizvaj. mineralnih vod Jugoslavije. VRELCI Rezultati enoletnega anketiranja gostov V DOSEDANJIH DVEH SESTAVKIH SMO SE SEZNANILI S PODATKI O STRUKTURI NAŠIH GOSTOV, O DOLŽINI NJIHOVEGA BIVANJA PRI NAS TER Z ODGOVORI NA NEKAJ VPRAŠANJ. Ugotovili smo, da je stopnja zadovoljstva s hrano in z nastanitvijo visoka, ne manjka pa tudi vzrokov za nezadovoljstvo. Pokazali so veliko zanimanja za stanovanje v novem hotelu, torej v boljših sobah, in manj za višji nivo (ob višjih cenah) drugih gostinskih storitev. Večina jih pride na zdravljenje in več kot štiri petine jih gre k zdraviliškemu zdravniku. Zelo zanimivi so odgovori na vprašanje, kateri našteti vzroki (motivi) so bili najvažnejši, da se je naš gost odločil za bivanje v Rogaški Slatini. Prikažimo vse odgovore v %>:x) ■ Miren kraj, ugodno okolje, idealno za sprehode in počitek ■ Koristna zdravilna mineralna voda ■ Možnost raznovrstnega zdravljenja ■ Priznani zdravniki — specialisti in strokovno medicinsko osebje ■ Idealni pogoji za shujševalno kuro ■ Dobra in ljubezniva postrežba v hotelih in restavracijah ■ Pristopne cene ■ Prepričanje, da zdravljenje ali oddih v Rogaški Slatini zelo koristi mojemu zdravju in splošnemu počutju • Bivam v Rogaški Slatini kot spremljevalec (zakonski tovariš) druge osebe ■ Bivam v Rogaški Slatini kot udeleženec semin., posvetovanja ali podobnega • Bivam v Rogaški Slatini slučajno, na prehodu • Neki drugi vzrok, kateri? Odgovori na to vprašanje so tabelirani glede na spol, starost in poklic anketiranih ter na tiste, ki Rogaško Slatino priporočajo prijateljem in znancem in one, ki je niso priporočali. Ugotavljamo zelo veliko skladnost odgovorov, povsod pa nekoliko izstopajo tujci, zlasti Avstrijci. Pri njih so odgovori nad prikazanimi odstotki pri vseh vrstah nagibov. Ponovno torej ugotavljamo, da sta mineralna voda in zdravljenje glavni motiv prihoda v naše zdravilišče. Zelo visok je tudi odstotek odgovorov o pristopnih cenah. Da so cene pristopne, je odgovorilo celo 60% Avstrijcev, 52 % Nemcev in 45% Italijanov. Ne smemo kar tako mimo 17 % odgovora o pogojih za shujševalno kuro. Če to povežemo z odgovori na posebni vprašanji »ali ste za časa bivanja v Rogaški Slatini izva- * Pri enem anketirancu je možnih več odgovorov, zato je seštevek večji kot 100 »/o. j ali shujševalno kuro« in »če da, kako ste zadovoljni z uspehom«, bomo morali postati prepričani, da so tu še dane možnosti za povečanje našega prometa. Shujševalno kuro je izvajalo 21% gostov, od tega celo 49% Nemcev in 30% Italijanov, več žensk — 25 % in manj moških — 19 %. Glede na starost ni bistvenih razlik. Z uspehom kure so gosti in smo lahko tudi mi več kot zadovoljni. Da so zelo zadovoljni, jih je odgovorilo 68%, pri tem 76 % moških in 60 % žensk. Delno je zadovoljnih 30 % in le 2 % nezadovoljnih. Z vidika stopnje zadovoljstva ni skoraj nobenih razlik pri narodnostih in različni starosti. Precej upravičeno lahko pričakujemo, da bi nam bolj sistematično privabljanje kandidatov za shujševalno kuro in preudarjena organizacija oblikovanja kontinuiranih ciklusov povečalo zasedenost naših zmogljivosti v tistih obdobjih, ko imamo še »luknje«. V anketi smo vprašali tudi, s kakšnim prevoznim sredstvom so gosti prišli k nam in ali so prišli v lastnem aranžmaju, s posredovanjem turistične agencije — ali socialnega zavarovanja oziroma neke druge organizacije, ki plača stroške njihovega bivanja. Odgovori o uporabljenem prevoznem sredstvu — prišli so: — z vlakom 9 % — z avtobusom 33 % — z osebnim avtom 49 % — kombinirano 9 % — s taksijem 1 % — ostalo 2% Poglejmo pobliže, kdo vse pride z lastnim avtomobilom: — domačih samoplač. 42 % —' domačih kreditiranih 37 % — Avstrijcev 65 % — Nemcev 56% — Italijane^, 81 % Ali smo storili dovolj, da bodo vsi ti imeli med svojim bivanjem pri nas svoje »konjičke« varno shranjene in bodo v tem pogledu zadovoljni? Pri našem vsakodnevnem delu čutimo, da so turistične agencije premalo udeležene v zdraviliškem turizmu. Le 15 % gostov je prišlo s posredovanjem teh agencij, pri tem razumljivo največ — 53 % — Nemcev in 25% Avstrijcev. Da je tudi 25% Italijanov odgovorilo, da so prišli s posredovanjem agencij, je nekoliko presenetljiv podatek. Mislim, da se ne motim, če pravim, da smo bili do sedaj pod vtisom, da v Italiji ni računati na kak poseben uspeh pri agencijah. Je to povsem točno? Veljalo bi znova aktivneje delovati v tej smeri. Gostov še vedno nimamo preveč! V »lastnem aranžmaju« jih prihaja 47 %, preko socialnega zavarovanja 34% in drugače 4%. Brez posredovanja pride celo 90% domačih samoplačnikov, 71 % Italijanov in 64% Avstrijcev. Možnosti izletov so pomemben sestavni del sekundarne turistične ponudbe in enako tudi naše zdravilišče. Kar 54 % odgovarja, da so šli na izlete, ki so jih sami organizirali. Kot cilje svojega izleta so izbirali druga zdravilišča —• 37 %, bližnja mesta — 54%, bližnje planine (verjetno hribe) — 47% ter cerkve, muzeje in ostalo 4 %. Pri predlogih zasledimo, naj bi /bilo več možnosti za izlete, napotkov, skic in drugih pripomočkov za sprehode. To spada k »aktivni kuri«. Temu verjetno ne bo tako težko ustreči! Tako ali drugače vemo, da znaten del naših gostov prihaja k nam večkrat, žal pa nimamo o številu, pogostnosti in časovni zaporednosti ponovnih prihodov nobene sistematične evidence. Edino osnovo za to bi imeli v zdravniški kartoteki, pa je doslej v te namene nismo v ničemer izkoristili. Da bi dobili vpogled tudi v to, smo postavili vprašanje: »Ali ste v Rogaški Slatini prvič, ali ste bili že večkrat tukaj?« Odgovori na to vprašanje so v poročilu o anketi prikazani z naslednjih vidikov: stratum (skupina), višina dohodkov gospodinjstva, spol, starost, poklic, /bodoča namera prihoda v Rogaško Slatino in ali priporoča Rogaško Slatino svojim prijateljem in znancem. Oglejmo si jih nekoliko podrobneje! Bivanje v Rogaški Slatini: I 1 1 Ul I I M S 5 c I . To bo naša primarna naloga, katero moramo imeti vedno pred očmi. 10. Z javnim nevsiljivim in zavzetim delom bomo ZK v naši delovni organizaciji razvili v javno in splošno priznano organizacijo ter onemogočili tiste, ki hočejo s svojimi pripombami in ciničnimi izjavami jemati ali zmanjšati njen ugled in pomembnost. Pri tem bomo dosledni in enotni ter sproti opozarjali na probleme, ki bi se pojavljali v tem smislu. Akcijski program bo predložen na konferenci vseh komunistov Zdravilišča v obravnavo in dokončni sprejem. Tako sprejeti program bo napotilo za delo ne samo osnovnim organizacijam ZK, pač pa tudi ostalim družbenopolitičnim organizacijam, organom upravljanja in končno vsem članom delovnega kolektiva. MIRA BUT imenuje za delo pristojni občinski upravni organ komisijo, ki ugotovi, ali v TOZD, v kateri je delovni invalid združil svoje delo, res ni ustreznega delovnega mesta zanj. Predlog za imenovanje komisije, katere odločitev je obvezna, dajo lahko delovni invalid sam, njegova sindikalna organizacija, služba za zaposlovanje ali Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V. K. Vloga in naloga hotelskega korespondenta VLOGA KORESPONDENTA Korespondent vsakega hotelskega podjetja je posrednik med gostom in upravo hotela. Z ozirom na individualne zahteve in na poreklo posameznih gostov je delo korespondenta mnogolično. Oglejmo si to delo in naloge korespondenta. V raznih časopisih, revijah in objavah ljudje prečita j o reklamo o Rogaški Slatini; ker do tega trenutka mogoče še nikdar niso o njej slišali, napišejo pismo in zahtevajo prospekte, cenike in druge reklamne in informacijske tiskovine. Ali bi bilo sedaj dovolj vse te tiskovine dati v kuverto in jih kot tiskovino poslati? Ne! Napisati je treba tudi dopis, ki je prvi stik gosta z našim zdraviliščem in ima ravno tako namen propagande. Kadar človek dobi lepo napisano privatno pismo, je zelo vesel; ravno tako vesel je tudi gost, ki dobi od zdravilišča pismo s tako vsebino, ki ga prepriča, da je to bilo napisano samo za njega. Ne govori se v hotelskih krogih za- Naš pacient tovariš J. Jutri-ša nam takole opisuje svoje ugotovitve in pripombe na naše delo: Povsem sem bil zadovoljen s sprejemom v vseh vaših obratih, z odnosom in z gostoljubnostjo vaših delavcev do mene in do večine ostalih gostov. Nekaj vaših delavcev pa bi moral še posebej izvzeti in pohvaliti. Sobarica v II. nadstropju hotela Styria je neprenehoma v delovnem zagonu. Na mojo opazko, da se je že prav gotovo nadelala in zmučila (bilo je okoli 11. ure) mi je vedro odgovorila, da se še ne sme, ker je še precej časa do zaključka delovnika. Servirka v severnem rajonu zdraviliške restavracije, podolgovatega obraza, je vedno hitro in inteligentno postregla, pri tem pa je vedno imela za vsakega prijazno besedo in nasmešek. Šef strežbe je bil stalno in pri vseh obrokih prisoten. Skrbel je za namestitev gostov, da so bili čim preje postreženi, pa tudi pomagal je pri serviranju. Enako skrben je bil tudi pri zabavnih prireditvah v slavnostni dvorani. Takšnih primerov bi lahko še in še našteval. Vendar pa tudi tu velja, da nič ni tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše. Uvidim, da ni niti idealnih gostov niti ne idealnih storitev. Menim pa, da bi se dale nekatere z malo dobre volje in brez težav izboljšati. Poglejmo jih. Pred laboratorijem v XI. nadstropju je čestokrat stiska s ton j, da ima vloga in pomen urejene korespondence vpliv na zunanje odnose do porabnikov naših storitev. Dobro napisano pismo marsikdaj lahko reši nezadovoljstvo gosta, ker ni dobil tisto sobo in v tistem času, kot je želel, to pa pomeni, da ima lahko korespondenca tudi psihološki vpliv na obiskovalce zdravilišča. Vsak gost, Iti pride v hotel, bi moral imeti občutek, da smo samo njega čakali; ravno tako mora imeti vsak, ki si z nami dopisuje, občutek, da rešujemo samo njegov primer. In da bi dosegli takšen občutek pri gostu, ni vseeno, ali bomo skušali vplesti v pismo nekaj osebnega, ali pa bomo imeli napisane tri razne primere pisem in enako pisali vsem gostom, kakor si to nekateri predstavljajo. Saj bi to pomenilo isto, kot imeti tri osnovna živila in z njimi kuhati celo leto. Da bi dosegli čim boljšo vsebinsko usklajenost in popolnost pisma, mora korespondent napraviti naslednje: — pismo gosta prečitati in nered. Ne veš, ali naj se postaviš v vrsto čakajočih, ali pa bi si morda moral oskrbeti številko. Ko se odpro vrata pa vsi pritisnejo na vhod. (Meni, da pri tem dajemo prednost tujcem.) Želel sem svojo sobo, ki mi je bila tudi obljubljena za naslednji dan. Ko sem tako prišel drugi dan, mi je moški srednjih let oporekal z motivacijo, da kaj takšnega zagotovo ne bi zahteval v bolnici. Včasih je bilo servirno osebje v sporu z gosti, ki so nekatere njihove postopke upravičeno kritizirali. Mislim, da pri tem niso bili dovolj samokritični. Dovoljujem si vam svetovati nekatere misli za zboljšanje stanja: Ceniki v Terapiji bi naj bili objavljeni tudi v srbohrvatskem jeziku ali hrvatskosrbskem. Televizijske programe je mogoče spremljati le v slovenskem jeziku. Ta problem je starejšega datuma, pa bi ga bilo treba končno že enkrat zadovoljivo rešiti. (Je že, ker v Slovenskem domu in v Soči je že nekaj let možen sprejem zagrebških programov. Zdraviliški dom pa ne sprejema signalov. Op. uredn.) V smislu samoupravnih pravic bi bilo treba namestiti na določenih mestih knjige za pritožbe in predloge. Pisec pisma končno želi, da bi to pismo obravnavali naši samoupravni in politični organi v delovni skupnosti. Našim samoupravljalkam je čestital tudi 8. marec. — dobiti iz recepcije, zdravstvene službe, turističnih uradov in podobno vse informacije, ki jih gost zahteva — sestaviti pismo najprej v mislih — prenesti te misli jezikovno pravilno na papir, pri tem pa upoštevati mentaliteto in narodnost gosta — pismo po potrebi prevesti v tuj jezik — napisati na stroj v potrebnem številu primerov in pri tem paziti ne samo na vsebinsko, temveč tudi na zunanjo obliko pisma — oštevilčena pisma vpisati v posebno evidenco — pismo dati v podpis — kopije pisem vložiti v registra tor j e (po državah, abecedi, podjetjih, recepcijah in pod.) tako, da so čimprej dosegljiva. Tu sem spadajo seveda tudi telegrami in teleksi. Kot ima vsaka dežela svoje navade, tako ima vsak narod tudi svoj stil pisanja. Razumljivo je, da mora korespondent poznati navade naroda, kateremu pripada gost, ki mu pišemo: — če pišemo Angležem, mora biti pismo kratko, enostavno, jasno in brez kakršnihkoli nepotrebnih besed, — če pišemo Nemcem, morajo biti pisma napisana zelo natančno, točno odstavek za odstavkom, kakor je to napisal gost, vendar z vljudnim zaključkom, — če pišemo Italijanom, mora biti pismo vljudno, toda toliko osebno, kakor bi se z gostom dobro poznali, — če pišemo Avstrijcem, uporabljamo tudi precej vljudnostnih fraz, nikakor pa ne smemo pozabiti imenovati jih z njihovimi službenimi nazivi, — če pišemo Francozom, zavzemata začetek in konec pisma skoraj polovico dejanske vsebine, toliko vljudnostnih fraz imajo navado uporabljati, itd. Za vse to je potrebno, da se korespondent zna pravilno jezikovno in vsebinsko izražati in da jezik, v katerem piše, tudi obvlada. Kadar govorimo z gostom v restavraciji, recepciji ali na cesti, mu marsikaj lahko povemo malo z besedami, malo z rokami, malo pokažemo, malo se prijazno nasmejimo in zadovoljen je gost in uslužbenec. Korespondent pa ne more ničesar pokazati z rokami, temveč mora biti vsaka stvar pravilno in točno napisana. Kaj gosti pišejo? Navadno najprej zahtevajo prospekte, potem rezervirajo sobo in če njihovim željam takoj lahko ustrežemo, se še večkrat zahvalijo. Dostikrat pa ne moremo gostom takoj ustreči, zato se z njimi dogovarjamo o drugem hotelu, drugem terminu; če indikacije ne ustrezajo, jim priporočamo drugo zdravilišče. Večkrat moramo izreči sožalje, če je gost zgubil nekoga od svojcev in smo o tem obveščeni. Gost mora včasih v bolnico, ali zboli in ne more priti. Takrat mu je treba zaželeti skorajšnje okrevanje. Dostikrat se zgodi, da gost piše več pisem, naslovljeno vsako na drug hotel. Takrat je naloga korespondenta to uskladiti z recepcijami, da mu ne bi vsaka recepcija pisala in potrdila rezervacijo. Gosti želijo pripeljati s seboj pse in da mi ne bi odbili takega »obiskovalca«, seveda opisujejo vse njihove dobre lastnosti. Gosti sprašujejo tudi, kako naj se oblečejo, ali bodo rabili večerne obleke, športne rekvizite itd. Nekateri gosti so prepričani, da bodo dobili sobo samo, če bodo pisali generalnemu direktorju, šef zdravniku, direktorjem, pa tudi posameznim uslužbencem. Pisma so napisana včasih v treh, štirih vrstah, včasih na več straneh, včasih pišejo pravilno, včasih brez vejic, pik in velikih začetnih črk. Gosti se zelo pogosto pohvalijo z uspehom kure, zadovoljni so z osebjem in Rogaška jim je bila všeč. Najdejo se tudi takšni, ki jim ni ugajalo prav nič. Eden od Nemcev je lani celo napisal, da se ni mogel z nikomer sporazumeti, ker ljudje tukaj vsi govorijo romunsko. Korespondent v našem zdravilišču opravlja dopisovanje za recepcijo »Pošta«, »Styria« in »Donat«. V letu 1975 je bilo napisanih približno 10.000 pisem, letos v januarju že 1105. Da bi bilo vse to v redu opravljeno, je dolžnost vseh, ki se ukvarjajo z gosti, obveščati korespondenta o vsem, kar gosta zanima, ker le na ta način lahko gost dobi pravilne informacije. Na vsa ta pisma je potrebno primemo odgovoriti, enim se zahvaliti, drugim opravičiti, nekatere potolažiti, skušati pač skozi pismo goste pridobiti za obisk našega zdravilišča. Korespondent torej ni samo strojepiska, ki dobi vse napisano in je njena edina naloga, da pravilno prepiše, temveč mora samostojno sestavljati odgovore, zbirati podatke in paziti, da se na pisma odgovarja pravočasno, to je po možnosti isti dan, kar pa je seveda odvisno od števila prispele pošte. MILENA BJELOVUCIC VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Čujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk Naši gostje o nas VRELCI VRELCI 12 Človeštvu grozi samouničenje NEKAJ MISLI IN POVZETKOV IZ POROČILA PODPREDSEDNIKA I. VODOVNIKA NA JESENSKI PLENARNI SEJI CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE. En memoriam Mici Tkavc Težko je verjeti resnici, da nas je za vedno zapustila naša dobra, pridna, dolgoletna sodelavka Marija Tkavc, rojena Pelko. Svojo življenjsko pot je mnogo prezgodaj zaključila v 48. letu starosti po težki, zahrbtni bolezni. Umrla je 16. marca v mariborski bolnišnici. Bil je mrk, meglen, deževen marcev dan; dan, ki v nas že vnaprej poraja misli po bolezni in nesreči. In res je tako! Ob ugotavljanju, da je bolan eden tu, bolan drugi tam, nesreča tu, nesreča tam, nas je pretresla vest, da je umrla naša sodelavka. Več kot 27 let je opravljala delo v našem kopališču. Prva povojna leta je bila kopališki mojster v ženskem oddelku HYDRO-TERAPIJE; od leta 1965 pa hidroterapevt v 4. etaži NOVE TERAPIJE. Na delovnem mestu je bila še 15. novembra, ko je odšla na koriščenje letnega dopusta. 8. decembra je nastopila bolniško, a vrnila se ni več. Nemila smrt je iztrgala iz naše sredine dobro sodelavko, možu in hčerki pa skrbno, nadvse budno ženo in mater. Morali se bomo sprijazniti z žalostno resnico, da je ni več. Ostal nam bo lep spomin na njeno požrtvovalno, vestno delo ter lepe prijateljske odnose. Praznina, ki je nastala z njenim večnim odhodom, je nenadomestljiva. Njeno delovno mesto v 4. etaži je nenadoma ostalo prazno. Kabine od 1 do 11 bodo nema priča nenehnemu povpraševanju njenih dolgoletnih strank po njej, toda najtežji bo odgovor »Naše Mici ni več, zapustila nas je za vedno!« Da je v nevarnosti narava in s tem sploh obstoj vsega živega, je uvidela vsa svetovna javnost in ni naključje, da je bila leta 1972 v Stockholmu prva konferenca združenih narodov o človekovem okolju, na katerih je 113 držav iz vseh delov sveta 14 dni razpravljalo o varstvu okolja. Konferenca je dala smernice kako ravnati, da bi očuvali naravo in samega sebe pred popolnim uničenjem. Ker je bilo poročilo namenjeno turističnim delavcem, zbranim na svojem plenumu, se omejuje le na škodo, ki jo onesnaženje prinaša turizmu. Ta škoda se kaže v človekovem zdravju, počutju, v živalstvu in rastlinstvu. Zavedamo se, da je uničevanje narave problem vsega, hitro se razvijajočega sveta, vendar kaže, da v to skrb niso vključeni ravno tisti dejavniki, ki o tem največ odločajo. To so prav načrtovalci in organi, ki izdajajo soglasja in odločbe za objekte, ki kruto posegajo v naravo. Nekaj ilustracije, kako smo brezbrižni do lepe in zdrave narave. Niso krivci le industrijski objekti. Med krivci najdemo vsakega posameznika. Izpraznitev akumulacijskega jezera pri hidroelektrarni Moste je bil eden močnih posegov v naravo. Uničena je bila flora in favna na velikem prostoru. Samo pri ribah je ocenjena škoda na 500 milijonov st. dinarjev. Zaradi zastrupitve rib v Dravi pri Ptuju in v Paki-Ložnici je na tone rib obtoževalo naj večjega uničevalca — človeka. Oglejmo si naslednjo nevarnost. Koliko ton žveplovega dioksida in drugih škodljivih snovi diha vsak dan prebivalstvo Celja na svojem ožjem in širšem območju! Zaradi tega je večja umrljivost, kdo pa bi izračunal stroške izpada delovnih ur zaradi bolezni, zdravljenja itd. Struga Savinje od Celja navzdol je postala še posebej z dograditvijo tovarne titanovega dioksida pravi industrijski kanal. V industrijskih središčih kot so Štore, Kidričevo in drugi, so zastrupljena tla od raznih plinov in kislin, ki jih vsrkava zemlja in od tod preidejo v rastline. To rastlinstvo je hrana ljudem in živalim. V mežiškem območju so namerili v nekaterih rastlinah 100-krat več svinca, kot bi bilo normalno. Ne želimo očitka, da smo enostranski. Pri oceni problema moramo biti realni in priznati, da brez industrije ne gre, zato moramo tudi nekaj žrtvovati. Toda veliko teh žrtev bi lahko odpadlo, ob dobri volji bi se lahko njihovo število tudi omililo. Ne bi nam smelo biti žal materialnih sredstev. Vodo uporablja človek za pitje in nego zdravja, v polni meri pa se izkorišča v industriji in obrti. V naše reke in potoke pa spuščamo dnevno neizmerne količine odpadnih voda, industrijskih kislin in drugo. Na našem območju se najbolj uničujejo reke Savinja, Voglajna, Paka in še nekatere druge. Pri tem mislimo predvsem na onesnaževanje iz industrije, kanalizicije in s spuščanjem neprečiščenih fekalij. Vse to zmanjšuje količino kisika v vodi, kar pa usodno vpliva na življenje v vodi. Tako onesnažena voda vpliva tudi na talno vodo. Znano je, da še mnogo naših ljudi uživa vodo iz primitivnih in nezaščitenih vodnjakov. Živino napajajo mnogokje ^direktno iz teh potokov oziroma rek. Ali ni dovolj zgovoren podatek, da je bila Savinja še nedolgo tega bistra vse do izliva v Savo. Danes je le še od izvira pa do Solčave. Nič manj pozornosti ne smemo nameniti onesnaženju zraka. Posledice so lahko še hujše kot pri onesnaženi vodi. Vdihavanju na ogroženih območjih se ne more nihče izogniti. Med najbolj razširjene in obenem najbolj škodljive snovi štejemo žveplov dioksid ter dim z velikostjo pod 10 mikronov. Oba onesnaževalca sta prisotna pri izgorevanju in pri drugih podobnih procesih. V Celju so namerili tudi že po 20-krat večjo koncentracijo teh onesnaževalcev v zraku, kot je normalno še znosna. Ob tem najbolj trpe astmatiki, bolni na srcu, pljučni bolniki. Tudi umrljivost je večja. Res je, da se je v tem pogledu v Celju občutno zboljšalo, res pa je tudi, da sodi Celje med kraje, ki imajo najbolj onesnažen zrak na svetu. Priznati moramo, da je v vseh občinah čutiti vedno večjo zavzetost za zaščito in varstvo okolja. Niso pa še v naprej osamljeni primeri, ko pod pretvezo »višji gospodarski interes« ponovno posegajo in neodgovorno večajo uničevalce narave. O ekoloških pogojih v občini Šmarje pri Jelšah je avtor povedal sledeče: VITAL v Mestinju spušča občasno v Mestinjščico kisline in odpadne vode. Mlekarna nima svojih čistilnih naprav. Težave nastajajo vsake dve do tri leta, ko praznijo sirišča in s tem uničijo velike količine rib. Stanje bi popravili z dograditvijo čistilnih naprav. Pa kaj... ko ni denarja. Niso ga programirali niti v srednjeročnem programu. Steklarna v Rogaški Slatini ima lastne čistilne naprave. To pa ni urejeno v Steklarski šoli in je v vodi že prišlo do okužb. Okužbe nastanejo zaradi odpadkov pri kislinskem poliranju. Rogaška Slatina kot kraj nima zadovoljivo rešene kanalizacije. V potok se izteka vse neprečiščeno, tudi odpadne vode iz Zdravilišča. Ureditev kanalizacije je predvidena v srednjeročnem načrtu. Sotlo pri Rogatcu v glavnem onesnažuje tovarna Straža. Ureditev tega bi morali financirati obe ob Sotli ležeči občini. V Podčetrtku so čistilne naprave za Atomske Toplice. Sam kraj nima kanalizacije. Načrtovani hotel bo imel vse to urejeno, predvidena so tudi že potrebna sredstva. Individualni graditelji povzročajo velike nevšečnosti. Grade tudi tam, kjer kanalizacija še dolgo ne bo mogla biti urejena. Fekalije odvajajo v primitivne ponikovalnice. Pripravljajo skupno odlagališče za smeti v Tuncovcu za Rogaško Slatino. Sedaj sta odlagališči v Rogaški Slatini in v Šmarju. Smeti odvažajo v zaprtem smetnjaku, smetišča pa sproti za silo urejajo. Pri VITALU nimajo kam odlagati tropin, v Steklarni v Rogaški Slatini pa ne vedo kam z odpadnimi olji. Separacija pri drobljenju kamenja pod Bočem povzroča prah, kar zavira vegetacijo. (Se nadaljuje) Sč. Spremembe in novosti v samoupravnem sporazumu (Nadaljevanje z 9. strani) sredstev, kajti z osnovami in merili, ki jih za določanje višine regresa posameznim delavcem določijo organizacije združenega dela v svojem samoupravnem splošnem aktu, je treba upoštevati tudi socialne in zdravstvene razmere delavcev. Slej ko prej je regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu ali kampu všteto v regres za letni dopust. Predlagane spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na regres za letni dopust, obseg sklada skupne porabe, stanovanjski prispevek in prispevek za izobraževanje, naj bi se uporabljale od 1. januarja, vse ostale pa od 1. marca letos dalje. Uveljavitev predlaganih sprememb pa je seveda odvisna od soglasja pristojnega republiškega organa. V. K.