Izhaja vsak totrtek. Cena mu jo 3 K na loto. (Za Nemčijo 8 K 60 vin., za Ameriko ln drugo tulo države 4 K 60 vin.) — Posamezno Številke 88 pro--Tajajo po 10 vin.
Splal in dopisi se poSiiJoJo : Uredništvo „Domoi|uba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. NaroSnina, reklamacije in in. eeratl pat UpravniStvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Stev. 17.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1910.
Leto XXIII.
'fr
Uradniško in ljudstvo.
Uradništvo stane našo državo na leto krog sedemsto milijonov (kron; samo penzije vzamejo nad 81 milijonov. To so ogromne vsote. »Domo-fljub« jo že lani v par Člankih pojasnil 'državni proračun, ki znaša za leto 1910 nad 2106,000.000 kron. Dolga ima sedaj naša država 10.543 milijonov, ki jc zanj '(treba plačevati nad 400 milijonov kron obresti na leto. V tem dolgu je obseženih 4500 milijonov za železnice, ki nekaj nosijo državi; 0000 milijonov je pa goli dolg. Sedemsto milijonov za uradništvo in nad 400 milijonov obresti z •odplačevanjem dolga, ki znaša blizu 70 milijonov na leto, je skupaj skoraj po-ilovica vseh državnih stroškov. Kje je potem še vojaštvo in vse drugo reči?
Državno gospodarstvo gre rakovo jpot. Nemška gospoda, ki je imela dose-(daj glavno besedo, je znala pač delati (dolgove in množiti uradništvo, za splošni ljudski blagor se pa ni brigala. Po nepotrebnem, samo da so preskrbeli otroke svojih gosposkih prijateljev, so Ustanavljali službo za službo in s tem večali stroške in tirali državo v dolgo-tve. Splošna volivna pravica je prinesla v tem oziru novega duha. Ljudski zastopniki vedo, da morajo pred vsem felcdati na ljudstvo in se zavedati, da je [država zavoljo ljudstva, ne pa narobe. [Naenkrat se ne da vse prelomiti. Dokler ®e popolnoma ne stare nemška oholost tV 'državnem zboru, ni mogoča nobena (večja izprememba.
j Nemci rabijo namreč za svojo moč ipred vsem uradništva. Saj vemo, kako fio delali in še delajo. V nenemške kraje nastavljajo nemške uradnike. Ti zahtevajo kmalu za svoje otroke nemške šo-jle in po ti poti se zarese v mirne kraje jnarodni boj. Mesta na slovenskih tleh
so samo tako dobila dvojezično lice. Železniška uprava nastavlja n. pr. na Jesenicah, v Gorici, v Trstu s posebno vnemo nemške inženirje in druge uradnike. Zato je umljivo, da je ravno nemška narodna požrešnost množila uradništvo kolikor je mogla.
Toda dalje ne more iti več tako. Celo minister notranjih reči Ilaerdtl je 19. aprila v drž. zboru govoreč o urad-ništvu izjavil, da mora vlada na vso moč skrbeti, da se število uradništva zmanjša: Stroški za uradnike so za delavno ljudstvo toliko breme, da mora biti ta reč silno važna za vsako resno in vestno vlado.
Še nekaj zanimivega je priznal imenovani minister, da je namreč uradništvo večkrat v nasprotju z ljudstvom in da se mora to popraviti. Uradnik zastopa državno oblast; v svoje varstvo ima policijo, žandarje, vojaštvo. Če tako dela, da mu ljudstvo ne more zaupati, izpodkopuje s tem tudi zaupanje v državo samo in potemtakem žaga vejo, na kateri sedi. Pri nas bi lahko o ti reči napisali cele bukve. Iz državnih denarjev, ki vanje zlaga ljudstvo v davkih svoje težko prislužene groše, so plačani uradniki, katerih veliko stoji obenem na čelu boja proti ljudskim pravicam. Uradniki vodijo divji boj, s katerim nam hočejo vzeti naš jezik, našo domovino, pa tudi naše krščansko prepričanje. To ne more ostati brez slabili in splošno nevarnih posledic.
Vzemimo samo sodnike. Ti imajo posebne pravice zagotovljene v postavah. Morali bi biti v svojem poslovanju neoporečni, pravični do vsaccga. Časih pa čujemo o sodbah, ki so ljudski duši popolnoma nerazumljive, ki so zde popolnoma strankarske. Ljudstvo ima tanek čut v tem oziru; in ni se čuditi, če se s tem izgublja zaupanje ,,y.pravičnost in v, državo sploh. Moč
in dobra plača zahtevata tudi pra;« vično in marljivo delo. Uradništvo ima svoje pravice. Ljudstvo pa ima brez dvojbe to pravico, da sme zahte« vati, naj izvršujejo uradniki tudi svoje dolžnosti. Poslanci so v prvi vrsti poklicani, da v tem oziru skrbe za red.
Zdaj še vihra nemška ošabnost in še zavira, da v tem oziru ne more pro-. dreti ljudska misel v državnem zboru. Toda lomi se in s potrpežljivim, pametnim in vztrajnim delom naših poslan« cev bo gotovo tudi prišla do veljave.
Peželnl zbor kranjski.
Poslanec Piber
jc v imenu kmetskih poslancev predlagal: Deželni odbor se pooblašča dajati primerne podpore za zgradbo in popravo hlevov in za uredbo gnojišč, ali se pa zaveže plačevati obresti gotovo število let od posojila, katerega potreben kmetovalec najame v ta namen. Ko se je poročevalec d r. K r e k prilagodil nekaterim predlaganim resolucijam, a je druge odklonil, se je vršilo glasovanje o posameznih resolucijah.
Že v zadnjem poročilu sem navedel nekatere resolucije, ki so bile sprejete ali odklonjene, danes pa še nekatere.
1.	Deželnemu odboru se naroča, da od države izposluje, da se stroški za stanovanja orožništvu pokrijejo iz dr« žavne blagajne.
2.	Deželni odbor naj preskrbi, da pride v novi šolski zakon določba, vsled katere izgube pokojnino tiste vpokojene učiteljice, ki se omože po vpokojitvi. (Znani so slučaji, ko so se mlade učiteljice delale bolne, samo zato, da so dobile pokojnino, a so potem
1«
hitro ozdravele in sc omožile, a pokojnino še vlečejo.)
3.	Deželni odbor se pooblašča nastaviti posebnega živinorejskega nadzornika. Od vlade naj se zahteva primeren prispevek.
4.	Deželnemu odboru se naroča sestaviti načrt za živinorejski svet, ko-jega člani bi bili zastopniki živinorejskih zadrug in sploh razumni živinorejci. Živinorejski svet sme deželni odbor začasno tudi sam oživotvoriti.
5.	Deželni odbor se pooblašča nastaviti deželnega sadjarskega nadzornika.
6.	Deželni odbor naj naznani osrednji vladi, da ima vso akcijo za povzdigo živinoreje na Kranjskem sam v rokali in ima poleg gmotnih sredstev na razpolaganje tudi strokovnjake in izkušene zaupnike. Ter naj izposluje, da so za Kranjsko namenjena svota za povzdigo živinoreje nakaže deželnemu odboru, ki jo bo upravljal.
7.	Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi, da se bo na obrtno-nadalje-valnili šolah v vseli oddelkih poučeval krščanski nauk.
8.	Osrednja vlada se pozivlje, da z vso odločnostjo zahteva od ogrske vlade, da se tudi na Ogrskem sklene zakon proti kupčiji z umetnini vinom.
Za nove železnice.
Po vsej deželi je živahno gibanje za nove železnice. V Ljubljani se je vršil v ta namen velik shod, na katerega so prihiteli možje iz cele dežele, da se pogovore in zjedinijo, katere železnico naj se grade. Tudi naš deželni zbor ni smol zaostati, načelnik našega kluba jc vložil nujni predlog, katerega so podpisali vsi poslanci, ki slove:
1.	Deželni zbor jemlje sklepe ljubljanskega železniškega shoda z zadovoljstvom na znanje.
2.	Deželni odbor se pozivlje, naj vse potrebno ukrene, da se sklepi železniškega shoda po možnosti čimpreje dovršijo.
3.	Deželni odbor sc zlasti pozivlje na to, da sc s trasiranjem prog prične še letošnje leto, za stroške trasiranja naj deželni odbor izposluje primerne prispevke države in krajevnih interesentov. Deželni zbor pa priznava tudi upravičenost primernega deželnega prispevka v to svrlio, v kolikor je to mogoče glede na razpoložljiva sredstva in pa na financijelni položaj dežele; deželnemu odboru se dovoli v ta namen za leto 1910. kredita do 50.000 K, toda z izrecnim pristavkom, da se imajo morebitni deželni prispevki odmerjati sorazmerno z državnimi prispevki in onih lokalnih interesentov
odbor nai o stanju zadevo poda v jesenskem zasedanju deželnega zbora svoje poročilo. . Dr. Šusteršič je izvajal: V mojem predlogu sc gre za projekte, kako ustvariti nove železnice na Kranjskem po navodilih ki jih je dal kranjski železniški shod. Gre se za to, da zavzame stališče tudi nasa zbornica in da pove
v koliki meri hoče podpirati težnje po novih železnicah. Prispevati bodo morali tudi lokalni interesentje in država. Res se gre za deželo, a v prvi vrsti za monarhijo, lipam, da bodo vsi prispevali in da lahko z mirnim srcem prispeva po možnosti tudi deželni odbor. Za tekoče leto dovolimo 50.000 K, ker toliko lahko prispeva tudi država. Najboljše orodje, ko so gre za nove železnice, ima tisti v rokah, ki ima izdelane načrte. (Odobravanje.)
Predlog sta toplo podpirala v imenu liberalne stranke dr. Tavčar in v imenu veleposestnikov baron S c h w c g e 1, ki pravi: Največje vrednosti se mi zdi, da se v smisla predloga pripravljajo in študirajo načrti za vse železnice. Ako se vse te železnice izvedejo, nc bo samo v korist deželi, ampak tudi celi državi, zato smemo upravičeno pričakovati državne podpore.
še enkrat »Podmolniški gozd«.
Dne 11. januarja je bil deželni zbor sklenil, da se gozd proda v prvi vrsti dobrunjski občini, ako bo stavila primerno ponudbo. Deželni odbor je potem prodajo razpisal in sicer:
I.	Za ves gozd, kakor leži i n stoji. Ponudb je došlo sedem. Najnižji ponudnik 25.050 K, najvišji pa 40.100 K.
II.	Zavgozdu rastočiinžo posekani les je došlo pet ponudb, in sicer najnižja za 15.048 K, a najvišja za 34.000 kron.
Sklene se: Deželnemu odboru se dovoli prodati gozd »Podmolnik. Občina Dobrunje se pozove, naj se izjavi, če kupi gozd za ceno, ki jo je stavil najvišji ponudnik. Deželni odbor se pooblašča, da se dogovori o kupnih pogojih.
(Kakor smo izvedeli je kupil gozd — in sicer samo les — Fr. Drobnič iz Šmarja.)
g5n5nD5aiEn5EEEEn
Političesi pregled

DRŽAVNI ZBOR.
Gospodarje pa imamo pri naši državni upravi, to se mora priznati. Sedaj so zopet prigospodarili 220 milijonov — dolga. Finančni minister je sicer v začetku zahteval posojila samo 182 milijonov. Mislil je namreč, da bo lahko kar na tihem črtal celc milijone iz proračuna; seveda bi bile pri tem trpele samo res ljudske potrebe. Mislili so oskubiti proračun kar za kakih 56 milijonov. Samo poljedelskemu ministru so nameravali odščipniti kakih 6 milijonov. Te račune so pa zmedli ministru ožji rojaki-Poljaki. Zasledili so namreč, da bi bila Galicija na tak način prikrajšana za celih 12 milijonov. Zahtevali so, naj se stvari, ki so jih črtali, postavijo nazaj v proračun, in zagrozili, da vlade ne bodo več podpirali,
če jim ne ustreže. S tem je bilo pa tudi konec finančne prebrisanosti g. Bilju, skega. Spoznal je, da mu zmanjka dcn narja kljub novemu posojilu, če hoče ugoditi Poljakom. Ker se je pa to mos ralo zgoditi, je vlada pritisnila na svoje stranke, naj ji pomagajo iz zadrege Brihtne glave so si znale pomagati, iij! dr. Stcinvvender je stavil v finančnem odseku predlog, naj se zviša posojilo ki ga zahteva vlada, za toliko, da bodo pokriti tudi oni izdatki, ki jih je nameravala vlada črtati. Tako se je vlada za enkrat še rešila, dasi so jo bili i Poljaki že precej pritisnili oh zid. \ zbornici se je vršilo drugo branje po.' sojila v četrtek in petek. Poslanci so kar od kraja grajali slabo finančno upravo. Od Slovencev je govoril dr. Žitnik. Ker se drugo in treije branje' ne sme vršiti v isti seji, če le kdo ugovarja, in če tega ne sklene dvetretjin- j ska večina, so mislili rešiti tretje brat' nje še v petek na ta način, da so zaključili sejo in napovedali še za isti večer novo sejo. Temu so sc uprli socialni demokrati, in tudi drugi poslana j so obsojali predsednikovo postopanje, Pattai jc pa kljub temu otvoril novo seJ jo. To je pa bilo znamenje za obstruk-cijo. Vsi člani »Slovansko Enoto so se oglasili k besedi za formelne predloge. Vladne stranke so se sedaj zbale in začele pogajanja, katerih konec je bil, da je zbornica sprejela predlog socialnega demokrata Seitza, naj se vrši nova soja drugi dan, ki ga je bila vladna večina v prejšnji seji zavrgla. S tem je »Slovanska Enota« pokazala, da ne pusti! pometati s seboj, kakor bi se morda poljubilo zborničnemu predsedniku, kija v tem slučaju pokazal, da je čisto sle-, po orožje vladnih strank. V soboto jc bilo sprejeto posojilo tudi v tretjem branju. Porabilo se bo devet in pol mi-, lijona za nove topove, za izredne izdatke za deželno hrambo 22 200.000, za mobilizacijo o priliki lanske napetosti s Srbijo 150 milijonov. Drugo se porabi za one izdatke, katere so Poljaki zahtevali, da se postavijo zopet v jiro-račun. Vrniti sc namerava vsako leto 10 milijonov tako, da bo živel spomin na gospodarstvo nemško - poljske gospode vsaj 22 let. — Zbornica je rešila tudi prvo branje o novi službeni prag« matiki državnih uradnikov. Notranji minister je zagovarjal vladno predlogo; Pel je staro pesem, da se uradniki ne smejo vmešavati v narodne spore, da morajo biti do vseh pravični itd. Po-* zabil je pa povedati, kako je v tem ožin ru na Koroškem in Štajerskem. Zanii mivo jo, kar je minister povedal o tem, koliko stanejo državo uradniki. Sedaj plačuje namreč država za uradni štvo vsaj 700 milijonov na leto, torej dobro četrtino vseh državnih stroškov. Slu^ bena pragmatika je bila odkazana od* seku. Sprejet je bil tudi VukovileV! predlog glede nove dalmatinske želez-t niče. Poslanec Gostinčar je stavil in* terpelacijo radi proste vožnje prožnih delavcev, da si nakupijo živil, dalje* glede starih provizijonistov v Idriji in
radi uravnave službenih razmer c. kr. (cestarjev. Krščanski socialci so inter-
fdirali notranjega ministra radi nasedanja ruskih Judov v Avstriji.
NOVI DAVKI.
Finančni odsek se peča sedaj z '.vladno finančno reformo. Tukaj pa *vladna večina že ni več tako radodarna nasproti vladi, kot je bila pri posojilu. Bili so namreč nekateri poslanci (večine za to, da se o nekaterih od vla-jde predlaganih davkih sploh nič ne razpravlja, temveč naj se kar kratko-jjmalo izpuste iz finančnega načrta. Se-cveda jih je tukaj vodila skrb za lastne mandate. Posojilo so dovolili, ker vedo, [da bi jim slaba predla, če bi vladi od-jklcnkalo, ko ne bi dobila posojila. Tre-fca je bilo torej rešiti sebe in vlado, in /odgovornost za novo posojilo so lažje prevzeli, ker tega davkoplačevalci ne jbodo tako očividno čutili, dasi ga bodo )sami plačali. Drugače je pa z novimi Slavki. Tu bi pa volivci zaropotali, zato Si bodo pa vladni pristaši dobro premislili, predno dovole vladi nove davke. JV predlogu se omenja davek na vino, ;sodovico, mineralne vode, na osebno /dohodnino, samski davek, davek od di-tvidend in dedščin ter žganjarina. Po-JSlanec Onciul je predlagal zvišanje Idavka na pivo, ki pa gotovo nc bo ob-tveljalo, ker se mu upirajo zlasti Čehi. llstotalco bo gotovo odpadel davek na Ivino. Vlada se tudi resno bavi z mi-jfclijo, kako vpeljati v Avstriji monopol (vžigalic in drugih užigalnih priprav, ki bi državi gotovo precej prinašal. Vprašanje jc, ali naj država sama proizvaja vžigalice, ali naj da monopol v zakup. Mi moramo biti proti drugi misli, ker bi se tako okrepili samo karteli tovarnarjev vžigalic. To kaže tudi to, Ida se je že ponudila družba »Solo« vze-fti v zakup t^ monopol. Ta družba namerava pokupiti tovarne za vžigalice, prodajati vžigalice po trafikah po 2 h Izavoj in za to plačevati državi letno 15 milijonov najemnine. Pogodba naj bi Sc sklenila na 10 do 15 let. Voditelji strank, ki jih je finančni minister o Itcm obvestil, so izjavili, da bi to bila najslabcjša rešitev tega vprašanja. Generalno debato o finančni reformi mislijo rešiti še prod Binkoštmi, vendar pa mislijo za enkrat poizkusiti samo z davkom na žganje in na osebno dohodnino. Prvi bo gotovo gladko rešen, težje bo pa šlo z drugim. Poljaki zahtevajo, naj se ta dva davka porabita za Saniranje deželnih financ. Videti je, da Ibo s finančnim načrtom težava. Bie-nerth je spoznal, da mu ne zadošča več ivečina, ki se v skrbi za svoje mandate (brani prevzeti odgovornost za nove [davke. Poleg tega pa v sedanji vladni (Večini poslanci tudi med seboj niso •edini, kakšni davki naj se vpeljejo, ker jse eni z vso silo upirajo enim davkom, 5:lz'ugi pa drugim. Zato je nevarnost, da ise razbije vladna večina takoj, ko se načne to vprašanje, ki je tolike važnosti za državno gospodarstvo..
ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH POSLANCEV.
»Slovenski klub« je predložil »Jugoslovanski zvezi« načrt skupne organizacije vseh jugoslovanskih poslancev. Predlagal je skupni nastop v vseh državnozborskih vprašanjih. To bi pomenilo ojačenje Jugoslovanov v zbornici in v »Slovanski Enoti«, pa tudi krepke j šo in bolj smotreno politiko »Slovanske Enote«. »Jugoslovanska zveza« se je izjavila za načela »Slovenskega kluba« glede združenja obeh klubov in izvolila poseben odsek, da določi s »Slovenskim klubom« program, na podlagi katerega bi bilo mogoče popolno združenje. Upati je, da se ta velevažni namen tudi doseže.
ODSEKI.
Sedaj zborujejo samo odseki, ker ni zaradi grških velikonočnih praznikov nobene seje državnega zbora do 6. maja. Zborujejo finančni, proračunski in odsek za socialno zavarovanje. Brambni odsek je nadaljeval razpravo o zakonu, kako poskrbeti za one, ki postanejo v vojaški službi za delo nesposobni. — V prihodnji seji državnega zbora pi-ide na vrsto definitivna izpre-memba poslovnika.
HRVAŠKO.
Pri dopolnilnih volitvah v sabor so zmagali večinoma mažaronski kandidati. Sedaj se je izvedelo, da so bili novi veliki župani imenovani z vednostjo koalicije, ki tega ni preprečila, ker se je popolnoma udala Khuenu in Toma-šiču. — Nova volivna reforma ne bo kaj prida. Volivno pravico bo imelo po reformi 10 odstotkov prebivalstva (sedaj jo imata samo 2 odstotka). Volitev bo sicer direktna, a javna.
BALKAN.
Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro - Ogrsko bo kmalu sklenjena. Turki še vedno niso udušili upora v Albaniji. Enkrat so se morali vstašem celo umakniti. Vojno sodišče je obsodilo 400 Arnavtov, 18 na smrt.
taa hm.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
Bliskoma je zagrabil na ta pretresljiv ženin krik Bregar sekiro, ki je ležala pri peči pod klopjo, in ves zasop-ljen tekel pred vrata. Tu je stala Zalka, tresoč se strahu po vsem životu, in s trepetajočo roko kazala tja proti desnemu oglu vrtne ograje, odkoder je ravno izginila v napoltemi neka čudna bela postava.
»Za božjo voljo, Zalka, kaj pa ti je, kaj imaš vendar tukaj?« jo je vprašal nagloma.
»Ah, France . . . moj France . . •. bela žena! Ali je ne vidiš? — Tam-le stopa . . . tam-le se odmika . . . Tukaj je bila, ravno pred vrati,« jeclja komaj, slišno Zalka.
»Enkrat za vselej moram storiti ko* nec tem strahovom in jih beli ženi iz-biti iz glave!« se odločno odreže mož*
»Za božjo voljo, France, kaj vendar nameravaš?« ga boječe vprašuje žena.
»Belo ženo hočem zasledovati in: strah prijeti za vrat ter ga ukrotiti.«
»O sveti križ božji! ne, France, tega ne! Ne pustim te odtod . . . Gotovo bi te zadela nesreča! —■ Duhov ne sme« mo preganjati.«
»Mirno vest imam; in če je to duli, mi tudi ne more nič škoditi... Toda nikakor ni duh, prisegel bi lahko, Zalka.«
Že je napravil mož en korak pred vrata, kar se mu vrže žena na rame, ga prime za vrat in začne tarnati:
»France, moj ljubi France, ostani! — Ne pustim te odtod, ne smem te pustiti, za ves svet te ne pustim odtod ^ sicer bi strahu umrla.«
»Beži, beži, bedi pametna, Zalka ^ bela žena ni nič drugega kakor neko prazno strašilo, neka zvita glava, ki hoče ljudi strašiti; zato ji pa moram na vsak način preprečiti to zlobno nakano. Jaz ji že pokažem strah.«
»Nikar, France! To bi bila prevelik ka drznost.«
»Kaj še, drznost! — Slabotne ženske se pa vendar ne bom bal, — saj sem premagal že stokrat hujše nevarnosti. Tako strahopeten in bojazljiv nisem, da bi si ne upal v boj z belo ženo.«
Med tem razgovorom se je vzbudila v mladem možu vsa njegova hrabra vojaška narava in ga takorekoč vlekla z neodoljivo silo ven, na prosto zasledovati strah. — A ni se mogel znebiti žene, ki mu je z vso silo ovila roke okrog vratu in ga trdo držala. — Medtem je pa bela žena žc odšla njegovim bistrim očem. Zoper svojo voljo je šel France nazaj v sobo, kamor ga je vlekla Zalka. Tu sc je ozrl na njen bledi obraz in ko je videl v vsem njegovem izrazu zelo velik strah, se mu je zasmilila in zato se je potolažil in pomiril tudi sam svojo junaško naravo.
Nekaj trenotkov sta zrla nemo pred sc, misleč na to, kar se je bilo ravnokar zgodilo. Ko pa sta se polagoma pomirit la, sta oba pokleknila k večerni molitvL In nista še odmolila dveh očenašev, kar zunaj na oknu močno ooirka. Fran-i ce skoči pokonci in nagloma odpre okno. — In kaj vidi? — Pred njim stoji bela žena z ogljenočrnim obrazom in žarečimi očmi. Zalka vikne zopet s pre-tresujočim glasom. Vsled tega ze zbudi otrok in začne glasno jokati. Franceta pa ne more obdržati nobena sila več v hiši. Zopet zagrabi sekiro in bliskoma zdirja skozi vrata.
»France, France I« zakriči žena in hoče za njim.
»Zalka, ostani tu in pazi na otroka _ zapri hišna vrata! — Takoj zopet pridem. Enkrat za vselej moram preskrbeti, da nastane mir,« je rekel močno; a pri zadnjih besedah je bil že zunaj in zaprl vrata za seboj.
Zalka je bila od strahu tako omamljena, da se nekaj časa ni mogla ganiti z mesta. Ko se je zavedla, se je splazila k oknu v smrtnem strahu in skrbi za svojega moža in skozi okno zrla na prosto. Hitro je opazila, kako se je bela postava z res neko duhovom lastno hitrostjo pomikala proti gozdu — za njo pa je besneče dirjal France. Obe postavi sta slednjič izginili v gozdu.
Otrok je kmalu nehal jokati, spanec ga jo zopet poljubil na ustne in ga zazibal v sladkem snu. Zato je Zalka lehko čula vsako besedo, vsak zlog, da, vsako šumenje, ki je prihajalo od zunaj. Nekaj časa je bilo vse mirno. — Nato je čula nek klic — bil je glas njenega moža. Zopet mirno. Kar začuje zopet klic in temu je sledil glas udarca, kakor bi kdo zamahnil s sekiro po močnem deblu. Rahel, pa zamolkel odmev je sledil temu glasu in zopet je nastala za nekaj trenotkov nemotena tišina. — Zdaj pa se zasliši močan, jasen, vzdihujoč krik ženskega glasu — in sledilo mu je le še nekaj zmedenih in nerazumljivih zlogov.
Zopet se je zdelo Zalki, da je spoznala v teh klicih glas svojega moža. — Nastal je dolg odmor in mlada žena se je morala nasloniti na okno, ker sicer bi bila vsa prestrašena gotovo padla na tla. In zopet je začula še en bolesten krik, ki je pa prihajal iz večje daljave, že bolj iz sredine gozda. Lahna sapica ji je prinesla še nekaj nerazumljivih zvokov na uho. — Naenkrat prodre nočno temino močan, bolesten krik, ki je šel skozi mozeg in kosti: bil je Francetov orjaški glas in glasil se je, kakor bi bil na vse grlo zaklical: »Zalka!«
»France, ljubi France!« — samo še te besede je mogla izpregovoriti uboga, preplašena žena v svojem groznem strahu skozi okno, nato je padla v omc-dlevici na tla.
Pol ure jc ležala Zalka kakor mrtva na tleh. Ko se je zbudila, jc trajalo precej dolgo, preden se je mogla zavesti svojega žalostnega položaja in preden se je docela domislila vseh strašnih reči, ki so se ravnokar vršile. — Mrzlično hitro je skočila pokonci in iz srca se je izvil bolesten klic in viknila je skozi okno v temno, grozno noč:
»France! France!«
In v odgovor ji je bil le odmev nje-
besedi; siccr je ostalo vse tiho. btrasna noč se jc ni usmilila. — Toda ne tuj, po stezi, ki vodi s travnika sem
in elelfaln .'• Nestrpno je čakala in gledala zena; in res, ni se motila nek
mož se bliža hiši. Zalka je zavrisSila
Tdano: V ^ Zaklicala »K!
»France! kaj ne, saj si ti? O, koliko
sem pretrpela v strahu za tei«
_ »K,d0 P,a sedaj sredi noči?« je vprašal nek glas, v katerem je Zalka
takoj spoznala Puščavčcvega hlapca Martina.
»O, Martin«, je jadikovala Zalka, »ali nisi nič videl mojega Franceta?«
»A tako, sedaj sem šele spoznal, da govori Brcgarica«, je odgovoril lilapcc. » ... . Franceta? Ali mar ni doma? To se mi čudno zdi!«
»Seveda je bil tukaj,« mu pripoveduje mrzlično hitro in vsa preplašena Zalka; »pa prišla je bela žena, kar nenadoma, dvakrat zaporedoma. — France ni verjel, da je duh; prvič sem ga še udržala, da ni šel za njo, drugič mu pa nisem mogla več ubraniti in odšel je iz hiše s sekiro v roki, šel je za belo ženo . . . Mir moramo imeti že enkrat pred belo ženo, je rekel, in cla bode že dokazal, da bela žena ni duh ... Iz gozda sem čula njegov krik in nato vrisk ženskega glasu, nakar mi jc zadonel na uho še en njegov bolesten vzdih — in
Ccz nekaj minut se je premikal sprevod osmero mož, prvi z bakljo v roki, vsi pa oboroženi z ostrimi sekirami, proti cjozdu. —
pri tem mi je prišlo slabo in sem padla na tla. O, Martin, gotovo ga je zadela grozna nesreča!«
»Toda, Zalka! ali je pa to tudi resnično, kar mi pripoveduješ?« jo je vpraševal napol neverno Martin. »Nemara sc ti jc vse to le sanjalo?«
»Ah, da bi bila tvoja želja resnična! — Toda, saj nisem še nič spala, in Franceta ni tukaj — siccr bi ga ti gotovo videl.«
Otrok se je zopet prebudil in začel glasno jokati.
»Tudi otrok je opazil, da je očeta zadela nesreča; o, ti ubogi črviček! — C®lc> noC samo joka,« je tarnala žena. »O, Martin, lepo te prosim, za božjo vo-jo te prosim, pazi mi nekoliko na otroka da grem v gozd in poiščem Fran-
»Zalka, ti ne smeš iti,« ji je branili hlapec, »ti celo nc! — Sam pohitini fc nam in k Anželju in h Gromu in pokli, čem može in potem bomo že izprevi, deli, kaj nam je storiti!«
»Stori mi to, Martin, hitro stori!<{ ga je prosila žena vsa objokana, »tako zelo se bojim, tako me je strah.«
Čez dober četrt ure so bili že zbra^ ni trije kmetje in pet hlapcev pri Brc« garju. Prišle sta tudi Anželjcva žena in Zalkina starejša sestra Lizika. Vsi so kar obsuli z vprašanji trepetajočo in vzdihujočo Bregarico. Ta jim je mogla1 odgovarjati le kratko, zmedeno in v po« sameznih presledkih, tako da je minilo dokaj časa, preden so si bili sorodniki in sosedje na jasnem, kaj se je pravza« prav zgodilo. Žene so se tresle presenečenja in praznovernega strahu, možje, pa niso mogli ukreniti nobenega pameti ncs;a sklepa in so le zmajevali z glava« mi.
»Saj som mu povedal,« je pripomnil Anžolj, »saj sem mu povedal, svaku, toda ni mi hotel verjeti, da je ta bola že na duh in da prinaša nesrečo . . . Tak-le jc vsled svoje vojaško hrabrosti . . . vedno ima vročo kri in vedno bi rad poizkusili in udaril, kjer se je treba postavili v ve« liko nevarnost . . . Meni se je tudi pri« kazala bela žena, pa sem spoznal, da! hoče, da jo pustimo popolnoma v miru in je ne zasledujemo ... Zato sem pra vočasno odhitel z onega mesta ...«
»Kaj, ti si tudi videl belo ženo?« so ga križema vpraševali drugi radovedni, »kje neki?«
»Tam pri križu ob potoku, ko sem prišel z Bleda.«
»Za božjo voljo, nikar ne govorite praznih besed!« jih je prekinila vzdihujoče in proseče Zalka; »takoj moramo iti pogledat, da najdemo Franceta . .« Morebiti mu še lahko poinasramo.«
»Ženske ostanite vse skupaj doma,« je določil Anželj; »če bo svaku treba pomagati, nas je mož dosti!«
Čez nekaj minut se je pomikal sprei vod osmero mož, prvi z bakljo v roki, vsi pa oboroženi z ostrimi sekirami, proti gozdu. — Ženske so zrlo za njimi skozi okno. Nestrpno so sc ozirale proti! gozdu, kjer se je zdajzdaj pokazal sve« tel plamen obdan od črnega dima pra« sketajoče baklje izza drevja in jim ka« zal sled, kje hodijo možje; skrbno so napenjale ušesa, da bi vjele kak razlo« čen glas, ki bi jih potolažil, da bi začula vesel pozdrav srečnega svidenja: in res, slišale so semtertja glasove, a bili so lo zamolklo odmevajoči nerazločni glasovi, ki so jim le čimdalje bolj množili! nestrpno napetost. Zalka je stokala oh« upno kakor otrok, medtem ko sta mo« lili ostali dve med seboj tihe goreče mo« litve za srečen izid.
Minuli sta dve uri, ko se vrnejo možje z žalostnim poročilom, da niso videli ne Franceta, no bele žene, da niso našli niti najmanjšega sledu, kam bi! bila izginila, da so preiskali ves gozd! in klicali na vse strani, a niso našli od« govora od nikoder, da je bilo torej za« man vse njihovo naporno iskanje.

i	VMYMYJV4YMV^Vl\^MVMVMYMVMVMVMYfV'MYMYMYMYMYMYMVMYMYM		
	RHZGLED PO DOmOUIH	1	
	V4V4V4V4V4VMVMflVMVMVMV^^		
Razkrinkali so se. Vsak, ki zasleduje naše politično življenje, v6, kolikokrat so naši poslanci že poskušali nasprotne stranke vsaj v državnem izboru pridobiti za skupno složno delo. [Uspeh naših poslancev je »Slovanska SEnota«, kateri pa preti prav zadnji čas, !da se zopet razprši. Da se doseže ven-idar še skupno delo, se vrše pogajanja )na Dunaju. Kako pa mislijo liberalni politiki o slogi, nam naravnost odkrije liberalni »Narodni Dnevnik«, ko piše z žirom na pogajanja med «Slovenskim lubom« in »Zvezo južnih Slovanov«: feolje jc po našem mnenju, da hodita )oba kluba ločeno pot. Fraze o edinstvu ^n skupnosti so pri nas že tako diskre-ditirane, da jim verujejo le še politični otroci. — Tako odkrito se doslej niso {upali pisati. Sram pa mora biti liberalcev samih, da je tako odkrita beseda (padla. Kaj ni vse delo liberalcev nič fdrugega kot hinavščina! Slovensko jljudstvo si bode že pomagalo, da se še (bolj skrči peščica liberalnih poslancev.
Svarilo pred vsiljevale! knjig. Po (Ljubljani, kakor tudi po deželi razna-žajo protestantski kolporterji prote-etantovsko sveto pismo in druge tiskovine. Ponujajo jih tako vsiljivo, da so Še od več strani prišle pritožbe. Takim jpodrepnikom ni storiti drugega, kakor jjim naravnost pokazati vrata in jih naznaniti orožnikom.
Imenovanja pri davkariji. Za višje Havkarje so imenovani gg. Dominik Dcrcani, J. Fink in Maks Lilleg.
Slovenec — izumitelj v Ameriki. V Klevelendu bivajoči Slovenec Janez Počkaj je iznašel novo vrsto podmorskih min (razstrelb). Predložil je svojo Bzumitev ža državnemu uradu, ki mu b"e odgovoril, da bodo izumitev prevzele IZdružene države ameriške, ako se do-(kaže resničen uspeh.
Glavne počitnice na srednjih šolah, fto je gimnazijih, realkah in učiteljiščih, ee prično letos 2. julija in trajajo do 0. septembra.
Občinske volitve v Ljubljani so se (vršile pretečeni teden. Tako mrzlih volitev, kakor so bile letos, se skoro ne jpomni. Udeležba je bila nad vse maj-fhna. Vse kaže, da čakajo vse stranke jna novo volivno reformo, ki bode zopet tnekaj življenja prinesla.
Imenovanja. Za višja poštna oskrbnika sta imenovana gg. J. Flere in J. [Štrukelj. — Naslov dvornega svetnika tje dobil deželno-vladni svetnik g. Oskar tvitez Kaltenegger. — Za substituta (umrlega kranjskogorskega notarja Hu-dovernika je imenovan g. dr. A. Bartol.
Deželne postaje za plemenske prašiče. Deželni odbor je ustanovil poleg &e obstoječih postaj za plemenske pra-
šiče nanovo 11 postaj prve vrste in 18 postaj druge vrste. V ta namen razdeli za sedaj 28 merjascev in 22 plemenskih svinj. Polagoma pridejo še drugi kraji, na vrsto.
Dosedanje orgle ljubljanske stolne cerkve dobi cerkev na Viču.
V Ljubljani se je otvoril »Cesarja Franc Jožefa azil za onemogle«. Postavila ga je Kranjska hranilnica v Ljubljani. Sprejemali se bodo neozdravljivi bolniki, in sicer največ petdeset.
Takse v deželni bolnici se s 1. julijem 1910. zvišajo v III. razredu od 1 K 90 vin. na 2 K 40 vin., v II. razredu od 5 K 50 vin. na 6 K 50 vin., v I. razredu od 9 K na 10 K. — Takse v deželni blaz-nici ostanejo začasno še neizpreme-njene.
Najden vtopljenec. Pogrešanega Andreja Čemažar-ja so našli ribiči vtopljenega pri Kresnicah.
Za prednico karmeličanskega samostana na Selu pri Ljubljani je bila izvoljena č. M. Jožefa Terezija Pogačnik, rojena v Ljubljani.
Deželno društvo za bolne na pljučih razpisuje šest prostih mest v morskem hospicu v Gradežu. Pravico do teh mest imajo slabotni in škrofulozni otroci iz Kranjskega v starosti od 6 do 12 let. Z zdravniškimi spričevali opremljene prošnje je poslati do konca maja predsedstvu društva za bolne na pljučih v Ljubljani.
Ustanove za slepe otroke je podeliti v odgojilnici za slepe v Lincu. Pravico imajo na Kranjskem rojeni, ubogi slepi otroci od 7. do 14. leta. Prošnje je potom okrajnega glavarstva podati do 20. maja. Prošnjam jc pridejati krstni in domovinski list, spričevalo stavljenih koz, ubožno spričevalo in uradno zdravniško spričevalo.
g Našel se je v Savi pri Spodnjih Ribčali 18. t. m. že dolgo pogrešani Andrej Cemažar iz Tomačevega. Srčna hvala vsem, kateri so povpraševali po njem, posebno Ribčanom, kateri so ga našli in naznanili. — S spoštovanjem Urban Čemažar. .
Cerkveno petje v majniku. Večkrat tožijo naši organisti, da so zlasti v mesecu majniku v zadregi, kje bi dobili primernih Marijinih pesmi. Ta tožba je posebno opravičena na deželi, kjer or-gamisti navadno nimajo popolnih mešanih ali moških zborov in morejo peti le tri- do dvoglasne skladbe. Taki zbori bodo s prav posebnim veseljem pozdravili Marijine pesmi našega nedo-sežnega skladatelja g. Foersterja, ki so izšle v »Katoliški Bukvami« pod naslovom: Šest Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Zložil A.
Foerster. Cena partituri 1 K 80 h, vsak glas 40 h. — Udomačilo se je pri nas, posebno na deželi, mnenje, da so skladbe g. Foersterja preumetne, pretežke in premalo melodij ozne. O teh pesmih se lahko z vso pravico trdi ravno nasprotno. Umetne so sicer, to se pravi: zložene so v najpravilnejši harmonizaciji in strogo cerkvenem duhu, kakor vse cerkvene skladbe izpod peresa g. Foersterja. A pri vsem tem so iahke in polne najlepših melodij. Opozarjamo gg. or-ganiste tudi na to, da so tiskane kar le mogoče pregledno: v zgornji vrsti petje, v spodnji spremljevanje za orgle. Pri sprsmljevanju je na važnejših mestih pripisan tudi prstni red. Cerkvenim predstojništvom, gg. organistom in njih zborom te pesmi kar najtopleje priporočamo.
Marijine pesmi za mešan zbor in orgije zložil P. H. Sattner. Cena partituri 1 K 80 h, glasovi po 50 vin. Založila »Katoliška Bukvama«. — P. TI. Satt-nerjeve kompozicije so skozinskoz izvirne, strogo cerkvene in kar je glavno, nikdar dologočasne. Vedno kaj novega, zmerom nova duhovita modulacija, iz vsega pa seva široko muzikalno obzorje skladateljevo. Seveda mnoge za proizvajanje niso najlažje, vendar se stvar zelo olajša, če se jih lepo spremlja. Pe-vovodja naj strogo gleda na to, da pojejo pevci te pesmi zelo čisto. Pevcem, ki so navajeni čisto in precizno peti, se bodo te pesmi brezdvomno zelo priljubile, posebno, ker se jih vsled velike samostojnosti posamnih glasov tako lahko poje iz srca in je najmanj nevarnosti, da se preide v dolgočasno mehanično petje. Večji in vsaj nekoliko izurjeni zbori si ne morejo želeti boljših mašnih spevov.
Čebelarski shod v št. Vidu pri Za-tičini se vrši v Št. Vidu v šoli dne 1. maja ob pol 4. uri popoldne. Na shodu bo predavanje o umnem čebelarstvu in ek spor t nem panju.
Čebelarski shod v Grahovem ob Bači se vrši dne 5. maja ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Na shod pride tudi predavatelj iz Ljubljane: Pričakuje se obilne udeležbe.
		
U □ n	Gorenjske noušce	U □ n
□i		
g Gorje. Ker nočemo delati nikomur krivice, zato omenjamo, da zadnjega plesa niso priredili socialni demokrati, ampak »Pipčarji«. — Zadnjo nedeljo, na praznik varstva sv. Jožefa, je praznovalo »Bralno društvo« svoj dru-
štveni praznik. Dopoldne se je udeležilo društvo svete maše, zvečer pa je bila predstava v dvorani. Udeležbo je precej oviralo deževno vreme. — JNe-kdo hoče imeti v gorjanski fari se eno gostilno. Kakor bi jih že zdaj ne bilo dovolj! Domačinom in tujcem lahko dosedanje gostilne postrežejo več kot preveč.
g Vas Brda pogorela. Dno 15. t. m.
je pogorela gorska vas Brdo, župnije Radovljica. Vas sama leži na griču pod planino Jelovca med Ribnem in Kam-nogorico. Vse hiše v vasi so bili zelo ozko skupaj in krite s slamo. Ljudje so bili dopoldne večinoma na polju, v gozdovih in senožetih in doma so ostali le otroci in nekaj starejših žensk. Ogenj je nastal okoli 10. ure v lijaku za seno v hlevu pri posestniku po domače Andre-jec. Na pomoč so prihitele vse požarne brambe iz cele okolice. Prva je bila na mestu nesreče domača radovljiška požarna bramba, prihitele so pa tudi polarne brambe iz Kamnegoricc, Ribne-ga, Bleda, Begunj, Mošenj. Njihovemu neumornemu delu in trudu se je zahvaliti, da so rešili par hiš, gospodarskih poslopij in nekaj oprave. Pogorele so šestim posestnikom hiše z vso notranjo opravo in obleko, gospodarsko poslopje, ves živež za ljudi in živino, zgorelo je veliko živine, posebno prašičev. Škoda je velikanska. Ogenj je zahteval tudi človeško žrtev. 55 let stara vdova-gospodinja Uršula je bila sama v hiši, ko je nastal požar. Hiti v hlev, da reši živino, jo vun izganja, a živina noče vun. Pri tem pozabi nase in na smrtno nevarnost, ko je bil že ves hlev v ognju, na njo pade kos goreče strehe, vžge se ji obleka na telesu. Beži iz hleva po vasi kakor velik ognjeni steber in kliče na pomoč. Prihiteli ljudje ji raztrgajo zgorele ostanke obleke raz telo, katero pa je bilo že popolnoma opečeno. Celo telo je bilo kakor ena sama opeklina. Pre-»eso jo v hišo bližnje sosednje vasi in tam je bila previdena s sv. zakramenti. Ginljiv je bil prizor, ko prihiti njen sin, ki je ob času požara bil v Lescah, na svoj goreči dom, popusti dom in hiti k smrtnonevarno opečeni materi. Ko opečena mati zagleda sina, dvigne se, objema sina in ga obsipa z zadnjimi materinimi poljubi. Sin pa prevzet žalosti in obupa se zgrudi nezavesten k nogam svoje matere. V soboto zjutraj je blaga nesrečna mati v strašnih bolečinah umrla. Njenega pogreba v nedeljo udeležilo se je silno veliko ljudi iz bližnjih .vasij m 1Z Radovljice. Nesrečni pogorela so večinoma revni posestniki, za-
ivaa Zat0 nujno Posebni pomoči, ivsa škoda se ceni nad 80.000 K, zavarovani pa so bili za malenkostne vsote Zato se obračamo do usmiljenih src za podporo, bodisi v denarju, obleki ali živežu župni urad v Radovljici je pripravljen sprejemati darove in jih razdeliti med nesrečne pogorelce.
Ribno pri Bledu. — Ljudske k n j i ž n i c e , ki se je letos ustanovila za domačo župnijo, je ljudstvo že zdai zelo veselo, dasiravno so šele njeni prvi 61
začetki. Zlasti mladini se je ustreglo kakor nalašč. Pri nas se je zopet pokazalo: kjer ne uspevajo društva, je skrbno sestavljena in urejena knjižnica najboljše sredstvo, ki navaja ljudi do sa-moizobrazbe. — Črna žena, ki se je prikazovala pred 400 leti v naši lepi občini, je spet začela strašiti, to pot v hlačah zastopnika našega zakotnega liberalizma. Ljudje božji, ali veste, kaj pomenijo ta najnovejša prikazovanja, ki so se pričela ravno pred občinskimi volitvami? Zunaj vasi stoji vaš »Riben-ski dom«. Ta dom je prazen in ima lepe sobe. V lepih sobah bi se dalo lepo žu-paniti, seveda ne tako »po starem«, kakor so vam doslej gospodarili možje S. L. S., ampak čisto »napredno«, po predpisih »Slov. Naroda«. In na vašem domu bi se lesketal bahati napis »Vila Zmaga« ter bi naznanjal, da je napočil za občino liberalni paradiž. Da vas ne bo po nepotrebnem skrbelo, vam že zdaj povemo, da se prorokovanja te »črne žene« ne bodo uresničila, tudi če se vseh njenih 12 liberalnih pristašev, ki vam jih je vsilila na cvetno nedeljo, na glavo postavi vrh Babjega Zoba. Naši pametni možje ne bodo šli na liberalni lim, pač* pa bodo vsi volili poštene može S. L. S. »Ribenski dom« se bo tedaj imenoval »Vila Zmaga«, kadar bo — plačan in liberalec nam bo tedaj župa-nil, kadar bo bolj — pameten.
g Iz Kranjske gore. Kako naši liberalci gospodarijo! Naš liberalni župan dr. Tičar se je spustil v pravdo s po-sestnico v Srednjem vrhu zaradi neke poti, ki ni vredna 5 K, pa je pogorel na vseh krajih. Pravda je stala nad 1300 kron. Kdo bo plačal te velike stroške? Morda misli, da jih bo plačala občina kranjskogorska? Nikdar ne, ker občino ta pot nič ne briga in tudi ni župana pooblastila, da naj tožbo začne. Pravdo naj plača tisti, ki jo je nepremišljeno začel. To je ena. Druga pa je ta, da so občinske naklade vedno višje. Zdaj dobiva občina za lov 1200 K več kot prej, a vendar se naklade ne zmanjšajo, ampak le zvikšujejo. Lahko je potratno gospodariti takim, ki ne plačujejo nobenih naklad, kakor uradniki; zakaj po milosti uradnikov, ki imajo v prvem razredu večino, je postal dr. Tičar župan. Najbolj se vtika v občinske zadeve in volitve davkarski asistent Praprot-nik, ki je že zdaj začel delovati za prihodnje občinske volitve in novega župana postavljati. A to si odločno prepo-vemo, da bi taki, ki so tukaj od danes do jutri in ne plačujejo nikakih naklad, gospodarili v naši občini in delali razprtije.
g Katol. slov. izobraževalno društvo na Selu je dosedaj še najbolj delavno med šentpeterskimi društvi. Člani veliko žrtvujejo za prospeh društva, in se neprestano vežbajo v petju in predstavah. Pridno nosijo v Čebelico in se pri-pravljajo za podučen izlet med počitnicami. Med obilnimi prireditvami se je izborno obnesla prireditev 10. aprila
Wn Tri 80 !zb0™° te™1* dr. Krekovo igro »Tri sestre« m »Nežko z Bleda«
katero je igral sam naraščaj, ki ima prav veliko veselja, pa tudi precej! zmožnosti. Sosedna društva, posnemaj« te naše društvo v delavnosti. Samo Orla; še nimamo in pa predavanj ni. Posav« sko in hruševsko društvo ima pa vedno dosti predavanj.
g Kat. slov. izobraževalno društva za šentpetersko Posavje je v kratkem času, kar obstoji, zelo napredovalo« Upalo si je že stopiti pred občinstvo. ^ nedeljo, dne 10. aprila, je že priredilo: zabaven popoldne pri Francu Kebru4 Pevski zbor je nastopil, slišali smo de-klamovati domače fante in dekleta, jru nazadnje smo se zabavali ob bogatem srečolovu. Ljudstva se je trlo. Natanč« no smo izračunali po vstopnini, da je bilo navzočih prav gotovo 340 ljudi« Moralen uspeh društva je velikanski, tudi skupiček je dober. Počastili so nas tudi Orli iz D. M. v Polju in Zadobrove, in so navdušeno govorili in nas spod« bujali. Bil je res prijeten popoldan. —i Ustanovili smo tudi Orla. Ko so se Orli vračali domov, jih je z odprtim nožem napadel v Hrastju nek »olikanec« šmarske nazadnjaške stranke, ki imai dva brloga: pri Tinčku in Kovaču. Imeli smo že več predavanj. Društvo se pri« pravija za nastop pri šmarnicah; pri« redilo bo pa tudi kmalu večjo zabavo z igro. Kdor še ni ud našega prepo-> trebnega društva, naj hitro pristopi.
g Katol. slov izobraževalno društva v Hrušicl pri Ljubljani je premagala vse surove napade ljubeznivih nasprot« nikov in gre hrabro svojo pot naprej. Pri županu g. Korbarju ima svoje pro« store. Pridno se vadi pevski zbor, kil šteje že 40 pevskih moči. Predavanja se vrše. Orel se je ustanovil in je dobri Pogačarjev oče prepustil svoj »toplar« za telovadbo poleti. Dobro časopisje so širi po vaseh. Društvo se pripravlja zai javen nastop v juniju. Oprimite se dru« štva še oni, ki dosedaj še bolj od strani gledate in čakate. Pri nas je doma pra« va izobrazba in poštena zabava. Na« sprotnikov ne poslušajte.
g Iz St. Vida nad Ljubljano. N c« koliko pojasnila dati, pa ne na« šim »svobodomiselcem«, temveč n&Šin) ljudem, se mi le zdi potrebno. Pa ne za« to, da bi branil sam sebe, ker pred ljud« mi, ki zajemajo vso svojo izobrazbo liberalnega časopisja, se nimam pravi nič braniti, ampak zato, da dokažem, dal ti ljudje, ki se imenujejo »svobodomisel« ci«, žive samo od laži. Najprvo je priseli »Slovenski Narod«, potem »Gorenjec«, za njima pa je pricapljal »Slovenski Dom«, z velikansko novico, da Podles« nika ni potrdilo ministrstvo za profe« sorja na slovenski trgovski šoli v Ljub« Ijani. »Slovenski Dom« prinaša zdaj v vsaki številki dolge notice o tem »vele« važnem«, za »zavedne kmete« posebno zanimivem dogodku. To je dokaz, kak« šne novice zanimajo te »zavedne in sa« mostojne kmete«. Prav tako kot so svo| čas pisali, da je deželni predsednik ba« ron Schvvarz tako obžaloval svoje gla« sovanje v deželnem šolskem svetu proti Zirovniku, da je šel na Dunaj ministra;
prosit za odpuščanje. Čez teden dni je pa nadučitelj Žirovnik imel v rokah pismo, da mora v Borovnico. Prav tako je tudi z mojo profesuro. Natančno čez en iteden potem, ko je »Narod« prinesel novico iz deželnega odbora, da me ministrstvo noče potrditi, sem dobil od ravnateljstva slovenske trgovske šole dopis, v katerem stoji dobesedne sledeče: »Podpisano ravnateljstvo Vas obvešča, da je c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje z odlokom z dne 2. decembra 1909. št. 41.114, dovolilo, da v šolskem letu 1909/10 poučujete kot namestni uči-itelj na slovenski trgovski šoli.« Ta dopis je shranjen pri meni doma in če si ga kdo hoče ogledati, naj le pride. Samo izmed šentviških liberalcev mora .vsak priče pripeljati. Ti ljudje vidijo in slišijo namreč vse narobe, zato brez prič ni nič z njimi govoriti. Sedaj pa naprej. Se predno sem prejel od ravnateljstva slovenske trgovske šole ta dopis, sem že svojo službo odpovedal iz tega vzroka, ker sem vstopil v družbo velikega podjetja svojega svaka. To bi storil, ako bi me ministrstvo potrdilo ali ne, ker vprašanje o definitivnem nastavljanju bi prišlo ne samo zame, temveč za vse mojo gg. kolege itak šele prihodnje leto na vrsto, ko bo šola popolna. Ako piše »Slov. Dom«, da pojdem za hlapca, mu povem, da bi si vsi njegovi »zavedni in samostojni kmetje« lahko vseh deset prstov oblizali, ako bi bili taki hlapci kot bom jaz. Glede »pagateljna« jim pa povem sledeče: šentviški gosp. župnik zna tako dobro igrati politični tarok, da je v Št. Vidu s pagateljnom liberalcem ,vzel škisa. Ta pagatelj bo pa tudi še v naprej pomagal, da bodo postali šentviški liberalci prav kmalu — valatl Za-iO so pa tudi tako jezni na tega paga-icljna. Na zdar! — Iv. Podlesnik.
g Iz Tržiča. Pri seji hranilnice in posojilnice v Tržiču, ki se je vršila dne 24. aprila t. 1. v kaplaniji, je bilo sklenjeno, da se obrestna mera od hranilnih vlog poviša od 4 na 414% pričenši od 1. januarja 1910. Istega dne je priredil telovadni odsek Orel izlet v Pod-brezje. Tudi socialni demokratje so se ita dan razvijali. Priredili so javen shod pri Pelarju, kjer jim je govoril dr. H. rTuma. Cel dan so okoli letali v rdečih kravatah in vzbujali pozornost ljudi. (Nekateri so mislili, da je zopet prišel pustni čas.
g Iz Šenčurja pri Kranja. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredilo nam je v nedeljo, dne 24. t. m., veselico z obilnim sporedom, katera je v vsakem oziru izpadla prav izborno. Dsobito so nas presenetile tamburaši-ce, katere so prvikrat nastopile pod spretnim vodstvom g. Radota Jeločni-ka iz Ljubljane. Nastopilo je 29 tambu-rašic, ki so se tekom dveh mesecev iz-vežbale tako, da smo z občudovanjem sledili točnemu proizvajanju. Igra »V iječi«, katera je bila jako dobro priučena, nas je privedla do tega, da smo se zopet enkrat prav od srca nasmejali; itudi »Planšarica« nam je jako ugajala s svojim sigurnim nastopom. y, petju
smo opazili jako veliko dobrih pevk, katerim primanjkuje samo nekoliko več šole, pa bi ne zaostajala za mnogimi mestnimi pevkami. Res prav prijetno je bilo, le žal, da so bili prostori premajhni, zato pa bodo celo prireditev z ravno istim sporedom ponavljali v nedeljo, dne 1. majnlka. Tako je dana prilika, zabavati se onim, kateri niso dobili v nedeljo prostora.
g Iz Stare Loke. Dne 18. aprila t. 1. sta bila poročena v Crngrobu g. Franc Kalan in g. Mici Gosar, oba iz uglednih rodbin. Poročal je gospod prelat Andr. Kalan, ki je za to priliko novoporočen-cema na čast zložil sledečo pesem:
V cerkvi sta slavje poroke slavila Vpričo Marije si dala rokč. Roke si dala, tako govorila: »Z roko sva dala si tudi src6!«
Prstana mašnik posvetil je drobna, Ki sta nadela si ju na roke, Zveza zakonska naj bode podobna Prstanom, ki se na rokah blišče!
Prstan okrogel je, konca on nima, Taka ljubezen med vama naj bo. —; Pomlad prijetna, ledena bo zima, Solnce po letu pripekalo bo.
Pot bode vama v jeseni bogati Lica od truda žareča rosil; Zibala v sreči se bodeta zlati, Ako ljubezni vam zvon bo zvonil. ,
Delavnik vroč je naše življenje Lepa ljubezen le praznik pozna. Polne so žitnice samo trpljenja, ff Ako prepir gospodar je doma.
Sora ob hiši bo vaši šumljala Mlinska kolesa gonila vam bo Božja pa roka nad vama vladala Srca na kvišku vodila vam bo!
zm
Cveti na šopkih vam bodo zveneli Ktere vam trosijo danes na pot. Vtihnili pesmi glasovi veseli. Ki vama pojejo danes povsod!
Prstan pa vama na rokah ostane Prve ljubezni naj priča vam bo: Vihra naj tuli, ljubezni ne zmane: y delu, v molitvi cvetela vam bo!
g Podbrezje. Dne 15. t. m. je umrl v ljubljanski bolnišnici Ivan Lužan, na čelnik našega Orla. Radi malega žulja na nogi si je zastrupil kri, kar mu je šele 221etnemu povzročilo smrt. V nedeljo, 17. t. m., so pripeljali njegovo truplo iz Ljubljane domov, kjer se je vršil lep, naravnost veličasten pogreb. Udeležila se ga je poleg Orlov iz Tržiča in Naklega cela fara, kar kaže, kako so ga vsi ljubili radi njegovega lepega, mirnega vedenja. P. v m.!
g Iz Mekinj. Dne 1. majnika ob pol štirih popoldne priredi tukajšnje izobraževalno društvo v spodnjih prostorih župnišča ves'elico s sledečim sporedom: 1. Parma: »Skozi vas«, koračnica, udarja tamburaški zbor »Planinka«. 2. Hruza: »Na šumskem izvoru«, valček.
3. Farkaš: »Venec hrvatskih narodnih pesmi«. 4. Dr. Krek: »Tri sestre«, veseloigra v treh dejanjih. 5. Vodopivec: »Kovačev študent«, veseloigra v treh dejanjih. — Dohodek je namenjen za zgradbo novega doma. Spored je zanimiv; krasnega petja bo v »Kovačevem študentu« mnogo. Torej prihitite v obilnem številu, prijatelji naše misli od blizu, iz okolice in kdor more, tudi od daleč!
g V Selcih bo dne 3. maja t. I. živinski semenj.
g Iz Mekinj. Poročil se je dne 25. t. mes. naš vrli podpredsednik Orla brat Jože Košir z g. Terezijo Krt. Naše naj-iskreneje čestitke!
g Od Tuhinjske doline. Zopet je prišla kukavica oznanjat veselo spomlad. Čebelice že pridno obletujejo sadno drevje, katero jim nudi letos obilno paše. Bliža se cvetoči mesec majnilc. V tem mesecu bodo prišli med nas naš višji pastir delit zakrament svete birme. Že sedaj se jih veselimo.
g Smrtna kosa. V nedeljo, dne 17. t. mes., smo spremili k zadnjemu počitku Tomaža Kobala, po domače Kobalovega iz Nemškega Rovta pri Bohinjski Bistrici. Naj v miru počiva!
g Cerklje. Na občnem zboru naše hranilnice in posojilnice smo videli, da je imela prometa skupno 1,025.712 K 93 h, stanje hranilnih vlog koncem leta je bilo 788 821 K 96 h; posojila znašajo 180.472 K 56, hranilnih vlog je bilo v tekočem letu vloženih z obrestmi vred 304.793 K 3 h, v tekočem letu danih posojil 79.772 K; tekoči račun z zvezo znaša koncem leta 603.227 K, čistega dobička je imela preteklo leto 1644 K 87 h. — Malo je hranilnic na deželi, da bi prišlo do tako visokega prometa. Upamo, da je bil letos zadnji občni zbor v najetem prostoru, kajti drugo leto bo že lahko v lastnem domu, kateremu bomo v par tednih že postavili temeljni kamen. Sedaj že kopljemo kleti in temelje. Ker bo vse to stalo mnogo dela, prosimo fante, da se pridno poprimete dela! Tudi drugi od naših društev, zganite se! Bodisi z delom, z vožnjo ali z darovi smrek itd. Kaj pa dekleta? Nabirajte kronice in agitirajte! Ne bilo bi častno, ako bi tako velika župnija kot je naša ne mogla postaviti lastnega društvenega doma! Kar bo kateri dal ali storil, se bo vse zapisalo v poseben zapisnik, ki se bo hranil v spomin še poznim rodovom!
d V Prečni tudi še živiiho društveno življenje. Dekliška Marijina družba je imela zabaven shod s petjem, dekla-macijo, tombolo in šaljivo dražbo. To je bilo veselja in smeha, zlasti ko smo na licitando postavili debelo kokoš zaprto v malem kurniku. To vam je bila tica! Zato je pa tudi vrgla celih 25 K in še 2 h po vrhu, pa še znesla je. Počasi napravimo tudi kaj več, kako igro je-li! No. mladina, ni-li v dobrih dru-
V

fitvili pravo in nedolžno veselje domal T udi mhideniška družba jc imela svojo tombolo, jirav prijetno jc bilo. Fantje, na noge, da vam mladeniških let nc vzame sveti
d Iz Leskovca pri Višnjigori. Dne 17. aprila ob 4. uri popoldne jc strela udarila v blov posestnika Franceta Co-ža iz Mlak št. 15 in je ubila dvoje goveje živino in sc je tudi vnela slamnata streli«, nakar so takoj opazili in ogenj zadušili. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
d Katol. slov. izobraževalno društvo na Mirni je napravilo v nedeljo, dne 17. t. m. veselico na Fužini pri Mirni. Obnesla se je prav dobro. Udeležba je bila nepričakovano mnogobrojna. Vse točke, petje, tamburanje, deklamacije in igra »Kmet llerod« so se vršile uprav mojstrsko. Vsi igralci so svoje vloge dobro izvršili, posebno pa sc je odlikoval kmet Herod, kojega je predstavljal Alojzij škarja, mladenič iz Mirne. Nazadnje pa je izvabil še »copatar« mnogo smeha s svojimi raznovrstnimi copatami in prav smešnim kupletom. Na njegov poziv se je nabralo v copato 5 K 42 b za obmejne Slovence. Ker se kaže še prav mnogo zanimanja, se bo burka »Kmet Herod« ponovila z istim sporedom. Tudi »copatar« bo šc prieopatljal. Veselice niso nikakor motili nekateri mirnski gasilci, ki so po vaji prišli pijani na Fužino in začeli izzivati naše fante, ki so se pa mirno zadržali. Gasilci so bili opravljeni v uniformo s čeladami. Prav je, ako hočejo gasilci kot gostje prihajati k društvenim zabavam. Dobrodošli, ako so mirni! Tako obnašanje, kakor so ga pokazali ti maloštevilni pijani gasilci, pa dela sramoto celemu gasilnemu društvu. To naj odbor več ne trpi!
d Zngradec. Mladeniški tečaj, oziroma sestanek v Zagradcu na praznik varstva sv. Jožefa se je vršil sijajno v najlepšem redu in ob velikanski udeležbi. Zngradec si jc nadel praznično oblačilo. Slovenske trobojnico so vihrale v pozdrav mladeničem, ki so iz vseh krajev žužomberške dekanije prihiteli deloma peš, deloma na okrašenih vo-zeh. Zastopane so bile vse župnijo. Prod krškim Orlom sta jahala v kroju brat načelnik Strah in brat Zupane. Združeno slovenske krščanske mladeniče je pozdravil najprej brat Pešec. Naglušni jo, da lopa naša domovina to vrla naša je mladina, katero cilj mora vodno biti: zdrava duša v zdravem telesu. — Brat iTorseglav jo v krasnem govoru zbranim miadomfoni priporočal ljubezen do Boga. na kateri mora sloneti ljubezen do domovino. Prekrasno so bilo besede s
bojni ljubezni in j
modso-
dnti kdor
junaštvu, ki mora vla-
v vrstah naših Orlov, J
uuak jo,
K.ior so zna premagovati in svojo voiio drugemu vkloniti. kadar treba — Ob davni telovadbi, ki sta jo izvrševala kr-S'
ški in ambruški Orel, smo videli, kaj stori vztrajna vaja in vzorna disciplina. Najlepša točka jo bilo pa brez dvoma sabljanje, katero je uprizoril krški Orel Ljudstvo jc bilo pri pogledu na lopo izvajanje veselo iznenadeno in je svoje odobravanje kazalo z glasnim ploskanjem. — Navdušeni so sc razšli mladeniči s tega shoda, ki bo gotovo rodil svoj sad. Cujcmo, da se v najkrajšem času osnuje telovadski odsek v Hinjali. Tako je prav! Krščanska slovenska mladost, naprej!
d Krka. Pa se jc spet oglasil znani modrijan z Vidma, rdeči Jožek. Mi fantje radi verjamemo, da ti ni všeč, če telovadimo in se pošteno razvedrimo, ker ti bi gotovo rajši videl, da bi v tvoji šnopsariji vpili in razgrajali. Veš, kaj ti povemo, Jožek, najlepše je, da svoje zelene nevoščljivosti in smešnega napuha nc kažeš tako očitno. Bolje bo zate. Se boš že kako privadil in potolažil. Veš, tisti časi so minuli, ko so ljudje v tvojo šnopsarijo znašali svoje težko prislu-ženc krajcarje za vodko iz Krke. No, pa zdrav bodi, čc tudi si kavelj!
d Črnomelj. Naše katol. slov. izobraževalno društvo jc imelo 13. marca 1910 svoj prvi redni občni zbor. Udeležba je bila prav dobra. Tajnik g. kaplan Cerar jc poročal o delu društva. Ustanovilo sc je šele 25. aprila 1909." Čeprav je sodelovalo pri njegovi ustanovitvi več vnetih glav, je vendar društvo otrok prerano umrlega g. župnika Pcharca. Članov jc od početka pristopilo moških in ženskih nad 200. Ta navdušenost sc jc seveda ohladila, zato ima društvo sedaj članov malo manj, namreč le 158, a ti so trdni. Predavanj jc bilo nad 15, gledaliških predstav troje, namreč »Večna mladost in večna lepota«, »Za letovišče«, »Krčmar pri zvitem rogu« in prizor »Kmet in fotograf«. Izleta sta bila dva. Vztrajno je delovalrf gdčna. učiteljica Primožič, ki je ustanovila štiriglasen ženski pevski zbor in ženski tamburaški zbor (13 deklet), ki že nastopa. 5. septembra 1909 se je ustanovil telovadni odsek Orel, ki sc sicer še čisti, a vendar napreduje. V Stanko Pehar-čevi knjižnici »Slov. dijaške zveze« je bilo 273 knjig. Izposodilo sc jih jc 1892. V odbor je i>il izvoljen med drugimi naš advokat g. dr. Sturm in gdčna. Primožič. Veliko so sodelovali pri društvu tudi dijaki, zlasti g. Malncrič, g. Majcrle in g. Plevnik. — Letos je pa društvo dosedaj priredilo tudi že dve igri. Na velikonočni ponedeljek jc občinstvo čulo in pohvalilo naš mešan pevski zbor in igralce šaljive igre »Kmet Herod«. V nedeljo, dne 10. aprila, so se pokazala zopet dekleta v igri »Ljudmila«. Tako gremo naprej tiho in počasi, a sigurno. Dno 5. maja nam priredi Zveza Orlov mladeniški tečaj, na kar opozarjamo in vabimo vso mladeniče v Belokrajini. Na zdar!
d Kostanjevica. Dne 10. aprila ob potih popoldne sc je vršil ljudski shod zaradi železnice Brežice-Novo mesto, l orocala sta državni poslanec dr Hočevar in dr. Oražen. Prvi govori dr. Ho-
čevar, ki pojasni nesporazumljcnja, k$ so nastala vsled tega, ker se je govorilo,: da krški odbor trasira progo čez MrU vice in Št. Jakob. Pri vseh posvelova-i njih se gre za to, da se izpelje železnico mimo Kostanjevice. Merodajen v tem oziru določevati pa je le odbor, njegove težnje pa potem podpira poslanec. Va-i bi tedaj izstopivše člane, naj zopet vsto« pijo v krški odbor, ker gotovo bo dose-gel več tisti, ki dela sporazumno z de« želnim odborom za gradnjo železnic, kakor pa oni, ki dela na svojo roko. —s (Glede koncesije trase, ki jo je dalo mri' nistrstvo, da naj se namreč trasira odi Mrtvic čez Št. Jakob, Stranje, Bučj« vas, Novo mesto, jc besedilo zelo nejas-no, ker gleda ministrstvo le na zračno črto, ki se pa očividno ne more speljati v tem smislu in se lokalni železniški odbor ne more tako strogo držati besedila.) — Dr. Oražen je povdarjal, da ima žcleznica le tedaj pomen, če gre skozi občine, ki leže tik ob Krki. Mrtvico in Št. Jakob sta mali vasici, ki nc mo-i reta kaj izvažati. Vrhu tega jc teren ne-i prikladen, ker je preveč močviren, t o* rej bi železnica tudi mnogo več stala, proga pa bi ne bila nič krajša .Nasprotno pa so občine ob Krki velike, z mnogimi prebivalci, ki izvažajo mnogo vina in tudi mnogo lesa. Tudi bi bil teren; tukaj mnogo pripravnejši.
d Izborna kupčija. Znano je, da jo liberalna ribniška posojil' niča pred meseci liberalnim Ricman j-cem posodila ogromno svoto denarja, če se nc motimo okroglih 75.000 K. Bos je, da Ricmanjci niso vprašali za denar najprej v Ribnici, ampak so ga iskati povsod prej, vsaj pri zavodih svoje dc< žele, a ga niso dobili nikjer, ker so posojilnice pri posojevanju navadno zelo previdne. Naposled so potrkali v Riln niči in ker se je šlo za liberalce, je libe-i ralna posojilnica ribniška ustregla. Te dni je pa posojilnica kupila Zandonat-tijevo posestvo v Celju za 105.000 kronV Meri 4s/io ha in jc sodnijsko cenjeno m 53.000 K. Na prvi pogled se vidi, da je posojilnica posestvo silno preplačalai A to še ni vse! Na tem posestvu jc okrog 100.000 vknjiženih terjatev in' zatemi terjatvami šele ima liberalna ribniška p o s o j i 1 h niča šc 90.000 kron. Ko bi bilo to posojilo varno, je čisto naravno, da bi bil Zandonatti posojilo dobil na Štajerskem, kjer denarja ne manjka za zdrave kupčije, a ker posojilo ni bilo na varnem, kar sc je sedaj pri prodaji na najbolj sijajen način pokazalo, Zam donatti na Štajerskem posojila ni dobil, ampak ga jc pri ribniških liberalcih. Posredovalec za to posojilo se je pokazal kot skrajno nezanesljiva oseba, kateri jc varnost denarja Ribničanov de^ veta briga, ampak je gledal, da spravi — seveda pravočasno! — kar največ provizije. Najlepše pa jc to, da pišejo časniki o tem veselem dogodku, češ, zo-i pet je prišlo nemško posestvo v slovem ske roke, a ribniški liberalci v posojil-* niči pa kolnejo tisti trenotek, ko so poj sojilo dali in tistega, ki je to uredil in
TSTev?"T7\
£i posestvo še to uro prodali najzagri-penejšemu nasprotniku Slovencev, ako bi se le dobil tak osel, da bi ž njimi zgubo delil. Je pa res vragi Posestvo jcenjeno na 53.000 K, se kupi za 105.000 kron, a vrh tega so vtaknili že svojega denarja 90.000 K, tako da bo s procenti, patere bodo sedaj plačali, koštalo pose-jstvo 200.000 K. To res niso mačkine jBoIze in mi prav dobro umevamo slabo /eoljo ribniških liberalcev. Pa jim tudi ^ič ne moremo! Sami so akcijonarji
I posojilnice in delajo z denarjem, ki ga jim zaupajo vlagatelji, kar hočejo. Ker le zveza omejena, se akcijonarjem nič hudega zgoditi ne more. Ker ima liberalna posojilnica po Štajerskem panogo denarja razposojenega in imajo feilno vestne zaupnike, smo radovedni, koliko posojil je ravno tako varnih, kakor je bilo Zandonattijevo. No, pa po-cakajmo! Prej ali slej se bo že pokaralo!
, d Popotnik Tržišče — Mokronog — Mirna—Trebnje. Na poti iz Sevnice domov sem se ustavil pri Flajsu, pa sem naletel! Vi kmečki gostilni »Slov. Narod«! Nikoli več ne grem notri! Grmk le poženi pošto, da prideva preje proč. p- V dolini Sv. Trojico je drvo ubilo ^nladega fanta; revež je bežal, ko je Bpodsekal, a veje so ga dobile. Bil je e na mestu mrtev. Lahka mu zemlja! k— Pri Sv. Trojici se pripravljajo, da Ustanove 8. maja izobraževalno društvo. Isti dan bo tudi prvikrat zapla-polala nova zastava Marijine družbe. 3, tja bo pa treba pogledati, je vedno lepo! Med potjo sem se ozrl v Gabrih I jele, kjer biva slavni dopisnik »Lažnji-pega klukca«; dobro se imej, opletalo fee ti bode, kakor mokronoškim sokolom, čem reči kaveljnom, ki so popadali y vodo, ko so šli v Št. Janž! Na zdar! Nisem se mogel nasmejati, ko sem izvedel v Mokronogu, da so tamošnji so^ koli dobili ime »kaveljni«. Fantje, za jrsako besedo »čuk« odgovorite »kavelj«. Sicer pa sokolizem mladino podivja, da je čudno. ,V nedeljo sem videl fekaveljne«, kako so precej za mokrono-Bko cerkvijo cel čas med naukom telovadili, v cerkev niso šli. In takim ljudem je starosta mokronoški sodnik! Stariši, ali ste s slepoto udarjeni, da pustite fante v tako družbo! Slišal sem, na se nekateri stariši že kesajo. Slišal Bem pa še druge stvari o dveh mokro-noških kaveljnih, ki so za svinjak'. Taki so kaveljni! — V šoli se nisem nič oglasil. Gosp. nadučitelj Pirnat je pel v Ljubljano v risarski tečaj. Ganilo me je pa slišati, kako lepo je vzel peti razred slovo od svojega ljubljenca. Da jflober, veren učitelj je res zlata vreden r— pa najde tudi hvaležna srca. Le pogumno naprej; če se prav oba revčka ujedata. — Mlekarna v Št. Rupertu e pa res lepa. Poglej si jo — in začni ja nositi mleko; koristil boš največ 3ebi! Dal Bog, da bi bil društveni dom kmalu zdelan. — Na Mirni sem zve-; del, da je liberalce strašno zbodel moj »opis. I no, če mački na rep stopiš,^
r_________________/PonffiljuBHTO......
zacvili. Bule je v blatni vasi napravil novo tehtnico, v bližini blatne vasi so pa jeli premog kopati. Zvedel sem pa, da liberalci iz blatne vasi silno težko pričakujejo misijona, ker se hočejo spreobrniti. V vlaku je klobučar Šmalc iz Mirne prodajal — ne klobukov, ampak čast svojega g. župnika. Strašno ga je skozi zobe vlekel, pomagala mu je pa debela babura iz, Trebnjega. Priče so na razpolago, gospod Šmalc, vsak trenotek! Upam, da sta se najedla oba, ko sta tako prigrizovala čast župni-kovo. Neka žena je rekla: Dobro bi bilo, če bi Šmalc zbolel, pa moral poslati po gosp. župnika. Ne vem, kako bi se tega spovedal. Jaz tudi ne. t— V Za-vijavnici so progo dobro popravili, upam da bo držalo!
d št. Rupert. »S 1 o v e n s k i D o m«
ali bolje rečeno »Ciganski pes«, je zopet zalajal. Le lajaj še naprej! Le po-padi še občinski odbor, glavne liberalce, ki so imeli govoriti pri šentjanški železnici, obgrizi občinske napise, o katerih je tako milo tožil predsednik Ciril-Me-todove podružnice in naznani svetu imena tistih, ki so naročniki »Ciganskega psa«, če ne jih bode pa prinesel »Domoljub«, da bodejo ljudje vedeli, kdo podpira laž in barabstvo. Hinavci so povsod tudi lažnjivci. Mi pa gremo mirno in prostodušno mimo vašega lajanja naprej in nam ne moti mirne vesti. — Ponesrečil se je v Jatni en delavec; bil je takoj mrtev pod težko bukvijo. Drug delavec se je ponesrečil na Gor. Svinskem. Prepeljali so ga v Kandijo. — Semenj naCirniku je v sredo pred Binkoštmi, ne več v četrtek po Binkoštih. — Igro »Dve materi« bode priredil odsek Mar. družbe 8. maja. Ta igra je kakor nalašč za majnik, ki je posvečen Majnikovi Kraljici.
d Ribniška dolina. Ustanovila se je »Živinorejska in prašičorejska zadruga za župniji Ribnica in Dolenja vas«. Najprej bo skušala po zgledu drugih takih društev, ki povsod dobro uspevajo v vseh občinah ribniške župnije vpeljati enotno pasmo in sicer čistokrvno. To je prvi namen, ker dobro pleme ima povsod višjo ceno. Potem pa je poseben namen, da zboljša prešičorejo. Pri nas, ki imamo le mala posestva, je ta še večjega pomena, ker vsak lahko blago hitro v denar spravi. Članov je že precej, le nekatere vasi še zaostajajo. Odbornikov je 15, da se raz-dele po vaseh. Načelnik je Franc Grebene iz Dol. Lazov št. 2, tajnik pa Matevž Dagarin iz Ribnice, kjer naj se oglašajo novi člani. — 500 kronpod-p o r e je že dobila »Živino- in prešičo-rejska zadruga« od »Hranilnice in posojilnice v Ribnici«. To je dober začetek. Hranilnica in posojilnica ima sedaj uradne dneve ob nedeljah od 8. do 10. ure, v ponedeljek in torek pa od 9. do 12. ure. Ker v ponedeljek popoldne ljudje nimajo časa, zato se bo uradovalo v torek zjutraj, ko so tudi uradni dnevi pri sodniji.^.
/ Stran 273
Iz ribniške okolice se nam poroča, da je bil v danski občini izvoljen za župana gosp. Franc Pakiž, posestnik iz Dan št. 8. Bil je že enkrat župan, za-* voljo občinskih prepirov ni hotel več biti, a sedaj je prevzel zopet županstvo. Gosp. Franc Pakiž je vedno zvest somišljenik S. L. S. V občini jurjevški so tudi hvala Bogu enkrat spregledali in izvolili izmed sebe župana Janeza Grebenca, posestnika iz Brež št. 11. Do-sedaj je ta občina vedno izgledala ka-lcor liberalna, ker je bil župan liberalec in je povsod šel s trško gospodo. Prepir med Jurjevico in Brezami bo kmalu prenehal, če bodo vsi delovali na skup-: ni blagor občine. Gotovo bo pa treba mnogo popraviti, kar se je dosedaj za-* nemarilo. —> Občan.
d Mirna. Sv. Jurij je prišel nele na zelenem, ampak na že cvetočem konju. Češnje, hruške, celo jablane že cveto. Da bi le ne bilo posehmal mraza.
—	Ta teden se je po kratkem presledku začelo zopet redno kopanje prej m o g a v Gorenjski gori pri Mirni. Pod-i jetnik je gosp. Flatschet. — Za go* stilniško koncesijo prosita go-* spod župan Mihael Strah in Rajmund1 Maren iz Mirne. Obadva imata pa še za-svojo družino premajhno hišo. Kako bo pa potem, ako dobita koncesiji? Ali bodo šli otroci na cesto, ali pa gostje?:
—	Iz same jeze, da se je veselica izobraževalnega društva dne 17. t. m. dobro obnesla, sta šla g. Bule in Koračin v ponedeljek, 18. t. m., po-^ sekat farovški kostanj ob cesti. Celi teden je ležal ubogi kostanj na tleh in budil vest Koračinu in Bulcu. V ne-: deljo pa se je Bule zopet razjezil in sklical nekaj svojih pajdašev ter pro-i dal kostanj na dražbi. Kupil ga je ko-s vač Fajt za 3 K 60 vin. in neki Jurčeki je zajahal bistrega rjavca, mu pripel kostanj in ga jahaje prepeljal pred Fajtovo kovačnico. Dober tek, kovači Fajt! Le glejte, da vam ne obleži v že-i lodcu! — Gosp. župnik je poslal »šte-i fan« vina Bulcu in Koračinu, ker sta namesto »teberharjev« posekala kostanj. Bila sta pa zopet jezna in sta-vino poslala nazaj v župnišče. Malo jih1 je vendarle sram. — Našli so se trije zlati prstani s kamni na cesti blizu Mirne. Hranijo se v župnišču na1 Mirni, kjer jih dobi lastnik proti po-i stavni najdenini.
d Čebelarska podružnica na Robu priredi v nedeljo 1. maja popoldne v, šolskih prostorih tombolo, katere čisti dobiček se porabi v društvene namene.
—	tV nedeljo, dne 8. maja popoldne pa se vrši čebelarski shod, na ka-> terem bo predavanje o umnem čebe-i larstvu in eksportnem panju. Obakrat pričetek ob 3. uri. Pričakuje se obilno udeležbe.
d Hinje. Tudi pot od Smuke do Hinj se je že jela popravljati. Popravlja se z državno podporo. Delo pa nadzoruje inženir Pacak. Pot se bo precej razširila in v par mestih preložila. Da bo pa tudi drugi del fare dobil cesto, pa
Sfran 274
Eujemo, da se bo že letos umerila cesta ic Hinj v Žužemberk. Tako je prav, čim več cest, tem bolje za nas. — Naša Hranilnica in posojilnica je imela v preteklem letu 135.380 K 52 h prometa. Za začetek je že prccej veliko. Pa še vet bi ga lahko imela, če bi se farani bol. držali domače posojilnice. Koliko bi si pri tem prihranili potov in stroškov ter 1ako podpirali domač kraj. Še bolj pa bi sc posojilnica okrepila, ako bi domačini pri njej jemali posojila, ne pa pri tujih ali pa celo pri sosedih, katerim morajo dajati visoke obresti, zraven pa še od njih odvisni biti.
d Na Vačah imamo pravzaprav enega samega liberalca, ki pa ima več doslednosti, nego marsikak njemu suženjsko udani pristaš. Če ima kdo le za par lotov soli v glavi, se mu mora zdeti smešno in bedasto, kar se dela, govori ter piše zoper nas. Če mislijo nasprotniki, da bomo zavračali njih laži, se motijo. Naši ljudje vedo, pri čem da smo, lažižrcem pa želimo dober tek! Nekdo še celo v rodbinske zadeve vtika svoj nečedni rilec. Prosto mu! Mi bi mu lahko stotero vrnili, a na tako podlo polje ne gremo za njim. Sploh se pa ne gre za naše resnične in izmišljene napake, ampak samo za našo pravično stvar, ki bo prej ali slej sijajno zmagala. Čemu tako pred nami skrivate svoj lopovski časopis? Zakaj po vaši lastni izjavi na Vačah ni Sokolic? Pišite drugič o onem Sokolu, ki gre 1. maja na trinajstmesečni ričet. Ali jc bil tudi njegov tovariš naš pristaš? Kdo jo rž popasel, še danes molčimo, pa tudi o klobasah, plečetih, jajcih in kokoših menda ne slišite radi, če bi pisali. Sokol pa tak! Na zdar!
n Stutieno pri Postojni. Od nas so
bolj redka poročila. Zadnjič je pisal »Domoljub« o shodu naše »Kmečke zveze«, kateri je bil prav dobro obiskan. Mi vemo, kaj imamo v našem poslancu g. dr. Ign. Žitniku; bojimo se le za njegovo zdravje. Udani smo mu vsi. — V kratkem času je napravila dekliška Marijina družba dvojno predstavo. Igrale so tri igre »Kukavica — modra ptica«, »čašica kave« in »Strahovi«. Večinoma so bile nove igralke, po nastopu se jim pa ni poznalo: obnašale so se kot že izurjene. Hvala gre Predvsem naši vrli gdčni. učiteljici M. Carli lu jih je vadila. Hvala pridnim m nadarjenim dekletom. Petje je vodil nas za petje zelo marljivi organi sten spod Carli. Vidi se, kaj moreSoriti It ber mojster tudi na deželi v tako k vat-kem času. Hvala vsem! Le kmalu zopet kaj novega! Lc škoda, da je bila posebno zadnja predstava zelo slabo obiskana. Pričakuje se, da bo v tem oziru drugikrat boljše. - Naj še orne mm naših zadnjih občinskih volitev 72
oba naša odbornika sta pristaša S. L. S ki bosta delala v blagor svojin pod-občin. Čuditi se je Studencem, da niso volili svojega odbornika soglasno, lo mož zasluži v polni meri. Težko se bo dobil mož, ki bi tako skrbel za svojo podobčino, kot on. Pa plačilo sveta je navadno nehvaležnost.
n Na binkoštno nedeljo priredi vipavski Orel s sodelovanjem Bogomile veliko narodno dr. Krekovo igro »Turški križ«. Že sedaj opozarjamo vse naše prijatelje kakor tudi bratska društva na to prireditev.
n V žireh so videli Halleyev komet. Prikazal se je bil in je od vzhoda proti severu pometal s svojim dolgim repom. Pokazal se je tudi strupa učinek, ki ga ima komet v svojem repu, pa le do gotove vrste ljudi. Ne vemo sicer, kako sc strup imenuje, toliko pa je gotovega, da je med njim in čevljarsko smolo neka privlačna moč. Čutili so že pred letom ta strup v Žireh; bil je nekaj čevljarjev vrgel neverjetno daleč, da so šele v daljni Ameriki prileteli na trda tla. Letos pa se je pokazal grozni učinek tega strupa. Smrtonosen je bil, posebno debelim, semintja se je kateri z vso težavo obdržal na svojih dolgih nogah. Mogoče v bodoče Bog obvarje naše šilarje in kopitarje take nagle in neprevidene smrti. Da so umrli nepre-videni, vidi se v tem, ker pri vsakem krščanskem pogrebu so duhovni gospodje, pri teh so pa bili cesarski gospodje z visokimi kapami. Ravno oni, kateri fo želeli, da bi repatica pomedla iz Žirov naše vrle Orle, so najhujše občutili smrtonosen repov strup. Kakor je pokazal komet, da čim manj repa-iic bode opletalo po Žireh, tem bolje bode! — Žirovski zvezdogledcc.
n Vipavske novice. Vipavski živino zdravnik je t ožil g. nadučitelja P. radi razžaljenja časti. Tožbo jc v Vipavi sicer dobil, vprašanje pa je, in tudi veliko zanimanje, kako bodo v Ljubljani razsodili. Kaj pa potem? — Ženske niso več varne, tako govore po Vipavi. So proste kakor ptički pod nebom. Vsak cigan jih bo lahko napadal. Nekateri pravijo, da jih bodo vodili s seboj v pisarne, drugi jih hočejo doma zaklepati. Vsekako pa bi bilo dobro, za vsak slučaj imeti pripravljen pasji bič. — S pasjim bi -č e m okoli hoditi bi bilo že dobro tudi radi tega, ker se pasja zalega vedno bolj množi in postaja vsak dan nevarnejša vkljub občinskemu sklepu. Pes živinozdravnika je napadel g. Moses-nela. Občinski svet je sicer sklenil, da se psa pokonča. Vkljub temu pa, kakor se govori, pes še vedno živi. Menda čakajo še večje nesreče. — Pasjereje so jc lotil vipavski živinozdravnik. Želeti je, da pse zapira na lakem prostoru, kjer ne bodo nadlegovali mimogre-docih. V tem oziru bi občinski svet prav lahko pokazal malo več energije. Saji jo pot, ki vodi mimo psov, javna. -Vsled volitev razburjeni duho-
ririnHn t> Pomirili. Žugajo z bodočnostjo. Pa računajo brez krfimarja. Pi-
šejo, da se jim je godila krivica, ma. žarsko nasilstvo. Gospodje, ki bi radi vladali občino, bi se bili vendar prej morali seznaniti z občinskim redom. Če pa niti občinskega volivnega reda ne poznajo, kdo naj bi jim zaupal? Na volišču so se slišale besede, kakor: škandal, davkarija je prikrajšana. Mi volivci pa vemo, da dvema g o, spodoma nihče ne more služiti, nurnreč kdor je voljen v občinski odbor, mora delovati v blagor občine, pa ;;e v — -Menda se razumemo? — Predava-.' n j e s skioptikonom je v nedeljo priredilo izobraževalno društvo. Predaval je gospod iur. Jež o Benetkah in Rimu, Navzočih je bilo nad 400 poslušavcev. Vabimo k obilni udeležbi k prihodnjemu predavanju.
n Dol. Logatec. Te dni sc nam bo uresničila gotovo stoletna želja po samostojni župniji. V nedeljo namreč, 1. majnika, bo naša nova dolenjcloga-ška župnija slovesno proglašena samostojnim in bo hkrati umeščen njen prvi župnik veleč. g. Valentin Remškar, doslej ekspozit v Matenji vasi in bivši logaški kaplan. Ker je prevzvišeni gosp. knezoškof zadržan, da bi mogel sam priti med nas, izvrši slavnostni obred njegov generalni vikar mil. g. Flis. Ta dan se blagoslovi tudi spominska plošča, vzidana v cerkev v spomin blagi-ma pokojnikoma Frančišku Gerdadol-nik in Ivani Marguč, ki sta s svojimi znatnima zapuščinama omogočila ustanovitev naše nove župnije. — Za to redko in pomenljivo slovesnost so vrše velike priprave. V cerkvi bo med opravilom prepeval oddelek glasbenega društva »Ljubljane«. Več o slavno-sti sporočimo.
n Vrhniške novice. Pred nami leži računski zaključek mlekarske zadruge na Vrhniki za peto upravno leto. Zadruga je štela koncem leta 11J(j9 448 zadružnikov. Ves promet v računskem letu je znašal 165.704 K 5 h. Čistega dobička je napravila zadruga v mi-* nulem letu 6242 K 41 h. Ako prištejemo ta dobiček rezervnemu zakladu leta 1008, znaša zadnji koncem leta 1909 31.913 K 91 h. Ako poleg tega pomislimo, da jc mlekarna lansko leto plačala zadnji domači dolg, lahko vsakdo uvi« di, kako vrlo dobro napreduje naša mlekarska zadruga. Ni čuda, da se je ljudstvo veselo in ponosno razhajalo od občnega zbora, ki ga je imela mlet karna dne 17. aprila. — Mlekarska šola je pričela dne 15. aprila s podukom. Učencev je 14, in sicer S iz Kranjskega, 6 je pa Primorcev. Slednje vzdržuje deloma goriško kmetijsko društvo, deloma goriški deželni odbor* — Deželno postajo za ple,< menske prešiče smo dobili na Vrhniko. Gospod Tršar ima to dobro stvar v rokah. Deželni odbor je kup" prvotno'33 kosov pri slovfičem prešičje* rejcu Hoeschu, in od teh ima g. Tršar deset svinj in enega mrjasca. Žival je res nekaj posebnega. Dal Bog koristnemu delu svojega blagoslova! — P0< družnica »Slomškove zveze«
za vrhniški in logaški sodni okraj prične kmalu poslovati. Pravila so že po-i trjena. Ne bo dolgo temu, ko se bo vršil na Vrhniki večji sestanek dobromi-slečega učiteljstva. Se vsaj še bolj natanko spoznamo! — 6 5.0 0 0 K davka je moral plačati tovarnar Lenarčič, ker je dobil po kupni pogodbi posestva pokojnega Kotnika. Iz odmerjenega davka se pač jasno vidi, da niso bila Kot-nikova posestva vredna le 400.000 K, koje je dal zanje g. Lenarčič, temveč par milijonov več.
n Z Blok. Ker vem, da naš preč. g. kaplan na liberalni napad v »Slov. Domu« ne bo odgovarjal, zato izjavljam podpisani, da je dopis »Pridiga bloškega kaplana na Veliki petek« od prve do zadnje črke laž. Dopisnik pravi, da niti ene besede ni bilo slišati o Kristusovi smrti, ampak o sami politiki. Vsak, ki je bil pri pridigi, in bilo nas je natlačeno polna cerkev, je lahko slišal in se gotovo še spominja, kako natančno in živo se nam je predočevalo križanje in Smrt Kristusova. Zato imenujem tistega, ki je skoval oni dopis, nesramnega iažnjivca in ga poživljam, naj podpiše svoje ime, če misli, da je govoril resnico. Ne pišem tega zato, kakor da bi Bi kdo kaj storil iz takih napadov, ampak zato, da opozorim, kako ničvreden in lažnjiv je list »Slovenski Dom«, kateremu naši ljudje po pravici pravijo »svinjski dom«, in da se vidi, kakšni ljudje so bloški liberalci. — Franc Drobnič, župan in deželni poslanec.
n Z Blok. Na Vnebohod, 5. maja, ob itreh popoldne priredi »Dekliška zveza« predstavo »Sv. Cita« in pa šaloigro »Pri gospodi« z deklamacijami. Obeta se nam lep, zanimiv popoldan. Zato va-: bimo najuljudneje vse prijatelje vese-I Ija in zabave na vesel oddih od vsakdanjih skrbi. Opozarjamo na to priredi-ttev tudi sosedna društva, družbe in gveze.
n Snhorija. Tukaj je napredna Stranka še tako močna, da je utrgala debelo vrv, katero je več let vkup voz-Ijala iz navadnega liberalnega gradiva, namreč iz laži in otrobov. S to svo-!jo vrvjo so namreč vlekli vsi napred-njaki že nad petdeset let staro šolo, ki leži ob cerkvi, da bi jo za eelih pet minut daleč od cerkve proti vasi potegnili. Pa ni šlo; sedaj so pa zopet začeli [tožiti proti novemu stavbnemu odboru, ker ni nobenega naprednjaka v njem, češ, da so ti nezaupljivi pri popravi šole in so vložili tožbo na občinski odbor. Toda vsi tisti, ki tožijo, ima-ijo v svojih malih očesih velika bruna, ki jih pa žalibog ne vidijo, drugod pa povsod vidijo pezdir. Ko bi se nam ne smilili, bi s prstom nanje pokazali. Pa za enkrat naj bo! Ce bodo pa taki ljud-i jje še obresti iskali, jih bodo našli, pa itako, da jih ne bodo veseli!
n Idrijske novice. — M1 a 'd e n i S -Jčitečaj za telovadne odseke idrijskega okrožja se je vršil v ned., 10. apr., IV Idriji. Ob pol 8. uri zjutraj je bila za telovadce Orle sveta maša v župni cerkvi. Udeležilo se je je 44 Orlov, v
kroju in 43 brez kroja. Ob pol deveti uri se je pričel v salonu hotela Didič tečaj, kojemu sta predsedovala predsednik in podpredsednik okrožja, gg. Iv. Jazbar in Fr. Tratnik. Predavali so: učitelja gg. Jos. Novak in Avg. Šabec o »Orlih in veri« in o »Telovadbi«; čč. gg. duhovnika Vodopivec iz Cerknega in Ig. Breitenberger iz Dunaja pa o predmetih: »Orli in narodnost« in »Kaj in kako naj se bere«. Opoldne so imeli telovadci skupno kosilo, med katerim so pevci katoliške delavske družbe prepevali narodne pesmi. Med 3. in 4. uro po-poludne pa so voditelji okrožja telovadili v telovadnici c. kr. rud. ljud. šole. Ob mraku so večinoma odšli zunanji Orli proti domu. — Vsa predavanja so bila krasna v obliki in temeljita in navzoče občinstvo, katerega se je bilo zlasti ob 4. uri popoludne nabralo najmanj 400 oseb, je z zanimanjem sledilo predavateljem ter jih ob koncu govorov navdušeno zahvaljevalo s ploskanjem. Cela prireditev se je mirno in dostojno izvršila. Dal Bog, da bi vsejano seme ne bilo padlo na skalnata tla! — Ravno tako lepo je istega večera v salonu hotela Didič tudi uspela veselica, katero je priredila Marijina dekliška družba na čast svojemu predsedniku gospodu katehetu Fr. Oswaldu. Udeležba na veselici je bila mnogoštevilna. Uporabljal se je ta večer prvikrat krasni harmonij, kojega je družba naročila iz Regensburga. — Deželni odbor je odredil, — kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, — da se na obrtno - nadaljevalni šoli v Idriji mora rokodelske učence podučevati tudi v krščanskem nauku ter da se poduk splošno ne sme vršiti ob nedeljah dopoldne. Ako se ne bo ugodilo tej odredbi, bo deželni odbor odtegnil svojo podporo tej šoli! Z veseljem pozdravljamo ta umestni odlok in ker se z njim strinja ogromna večina idrijskega prebivalstva, menimo, da bodo tudi gg. rokodelski mojstri zadovoljni z njim. — Kako to? Nekateri dijaki javno nosijo napredne znake, dočim Orlovega ne nosi nobeden. Radovedni smo, iz katerega specijalnega dovoljenja se to godi? Disciplinarni red strogo prepoveduje nositi take reči. —Postopanje c. k r. deželnega odbora — poslušajte in strmite ljudje božji — c. kr. deželnega odbora, proti idrijski občini in delavstvu ni po volji Janezu Štravsu, ravnatelju konzumne-ga društva v Idriji. Radi verjamemo, ker liberalcem in mokračem ne pusti šariti z občinskim denarjem, kakor bi želeli! G. Štravs je povabil namreč gospoda kateheta Osvvalda s pismom z dne 12. aprila t. 1. na shod socialističnega društva »Naprej«, ki se pod gori imenovanim bojnim klicem vrši 17. aprila v pivarni pri črnem orlu. Poročali bomo v prihodnje na kratko, kako se je ta shod vršil in kdo je zaslužil i00 K za farbanje.; Predrag šport za idrijske rudarje! Do tedaj pa gospod Johaun Štravs in njegov c. kr, deželni
odbor, adijo! — Pokopali so dne 12 aprila v Idriji gospoda Josipa Alič vpokojenega duhovnika tržaške škofije. Dasi je radi svoje starosti in onemoglosti bil večinoma doma, so ga vendai ljudje radi imeli in ga duhovniki radi obiskavali. Bil je zelo vljuden in po strežljiv. Podpiral je rad dobre name ne, Vincencijevo družbo itd. V starost: ga je veselilo, ako je mogel sosedovim, otrokom s kakim darilom za lepo spri čevalo veselje napraviti. Bil je podporni član naših Orlov, čeprav jih mendr ni nikdar videl nastopiti; zato so gr tudi spremili v deputaciji k zadnjemi počitku. Zanimal se je zelo za razvo idrijskega mesta in vedno kaj bral. So bo je moral čuvati kaki dve leti s ten presledkom, da je preteklo poletje nc kolikokrat ob nedeljah šel maševai oprt ob spremljevalca. Noge so mu na gajale. Upal je letos toliko okrevati, d; bi mogel opraviti demantno sveto ma šo, če drugje ne, pa saj doma — s pa peževim dovoljenjem. Živel je v Idrii v pokoju deset let, potem ko je služil \ Trstu pri novem svetem Antonu 42 le in prej v Istri sedem let. Ker je imel d< zadnjega časa malo pokojnino 800 K nt leto, zato je živel skromno. Zadnjih 1( dni je strašno trpel, več bolezni se jc nagromadilo nad ubogega starčka, ta ko, da si je želel umreti. Med boleznij'. je vsako nedeljo prejel svete zakra mente doma. Umrl je v nedeljo tisto uro, ko je tolikokrat prej zavžil svet« obhajilo. Pogreb je imel lep. Bog m daj nebesa.
d Iz Hotedršice. Umrl je dne 7. t
m. Janez Zagoda v 44-. letu svoje sta rosti. Bil je vseskozi somišljenik S. L S., zelo marljiv čitatelj »Domoljuba« ir »Slovenca« ter jako požrtvovalen čla; našega katol. izobraževalnega društva katero mu je tudi priredilo krasen po greb 9. t. m. — Liberalnega dopisnike v »Slovenski dom« silno bodejo v oč krasne orlovske uniforme. Svetuj omc dopisniku, da naj se nikar ne vtika v take stvari, ki mu niso nič mar, saj or ni dal v orlovsko blagajno niti vinarja. Kar se pa tiče mlajev, mu tudi svetujemo, da naj rajši molči, kajti kadar bc on daroval kak mlaj društvu, poterr naj vpraša, kje je denar, pa mislimo, dr tega on ne bo dosegel, ker mu ni mo goče; vsaj mu še mi damo, če hoče, vsakih 28 dni en mlaj povrh; sicer pa, akc ima res kdo onih, ki so daroval mlaje, kaj proti temu, vsaj vsak ve, kje smo, pa naj pride vprašat. Toliko v po jasnilo za danes na lažnjivi napad »Slo venskega doma« v letošnji 15. številki.
□E3E3ICacaE3E=!C3ClC3E3CZIC2C3C3IZ3P □
D:
D'
D
□C3C3C3C3!dC3C3aC3C3C3eZIC3C3C3Q
Iz raznih hrajeu
L
Trst in Istra. Oče in hčer k r h k r a t u na mrtvašem odru V Sv. Antonu pri Kopru je umrl 221etni Rudolf Križman. Pokojnik je bil ože-njen in imel 17. mesecev staro hčerko,
62
. ~Str'an 276	_______
ZaVŽlite, ako ste nahodnl, hripavi, zaslezeni in Ce težko dihate, Fellerjev fluid s znamko »Elsa fluid«. Mi smo se sami
prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstonca za poskušnjo K 5 ~, 2 tucata K 8-60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko).__ 2Mo
ki je izdihnila nekaj ur pred njegovo smrtjo. Umirajoč je stiskal svoje umrlo dete k sebi ter dostavil: »Pustite jo, naj umre, saj se bova kmalu zopet videla.« Kmalu nato je tudi on umrl. Pokojnik .je brat č. g. župnega upravitelja Antona Križmana v Tinjanu v Istri. N. v m_ p.i _ Splav nove ladje »Zrini«. Pretekli teden so spustili v morje novo vojno ladjo »Zrini«. Slav-nost se je vršila v najkrasnejšem vremenu. Pri slavnosti sta bila navzoča prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga. Dalje nadvojvodinja Marija Valerija, ki je tudi kumovala, in njen soprog nadvojvoda Fran Salvator. Ladjo je blagoslovil msgr. Uredniček. Krstni čin je izvršila nadvojvodinja Marija Valerija. Med grmenjem topov se je ladia zdrknila v morje. Omenimo, da so bile navzoče pri slavnosti razne visoke glave, med temi veliko ogrskih magnatov in /Soriški knezonadškof dr. Sedej. Tuje-državni konzuli se slavnosti niso udeležili, ker so jim dali pri nekem drugem splavu vojne ladje jako slabe sedeže. — Tržaški m e s ar j i so zopet povišali ceno mesu za 16 stotink pri kg. Človek si ne more raztolmačiti, kaj ti ljudje mislijo. — Živinski semenj na Opčinah se zopet začne in se bode vršil dne 20. vsacega meseca. Na prva dva ' semnja se sme prignati brezplačno svojo živino.
Goriško. Mizarska zadruga v Solkanu v k o n k u r z u. Likvidacijski odbor je sestavil račune, ki izkazujejo okroglo 76.000 K izgube, tako da so vsi vplačani deleži izgubljeni. Obžalovanja vredni so ljudje, ki so postali žrtev naprednega liberalnega vodstva zadruge. — Občni zbor centralne posojilnice v Gorici se je pretekli teden vršil. Denarni promet znaša 9 milijonov kron, rezervni fond znaša .'15.928 K, čisti dobiček pa 13.773 K. — Edino slovensko m e s t o K r i ž ia Goriškem je pokazalo, da obsoja li-icralizem. Spoznali so, da liberalizem odi k propadu. Pri deželnozborski vo-■itvi je dobil v mestu večino kandidat •5. L. S. Naj bi pač prišli do istega prepričanja tudi drugi slovenski trgi. — nif„°,55 n ? H r oč a. Pri popravljanju SSr^SS?.^« gorici sc je
naaaanoPDQPDDDQgB
S Drabtine °
o---□
zgodila velika nesreča. Sest delavc™ in stalo poldrugi meter pod površjem Pri-tisk zemlje je bil tolik, da je odvrnila
ScadDoS°Via in' P°kVall enega ueiavca. Delavec je molel iz podrti™
glavo m obupno klical na pomoč a Sh
t;e se ™ ^Pal v nevarnost V tem "oz"
fi
Iz družbe sv. Rafaela. Glede delavne priložnosti v slovenskih naselbinah v Združenih državah Severne Amerike je dobila družba sv. Rafaela sledeča poročila: Eveleth, Minn. Slovenskih naseljencev je tukaj precejšnje število. Tukaj v rudokopih se še dobro zasluži, seveda se mora tudi trdo delati. Zatorej, ako ni človek čvrst in zdrav, mu ne svetujem sem hoditi, ker tukaj sc dobe le težka dela, ki zahtevajo mnogo in najhujšega napora. — Indianopolis, Ind. Kar se tiče dela v tukajšnjem okraju, gre vedno slabeje. Zastonj se trudi človek, da dobi delo. Plača jo glede cen živilom veliko premajhna. — Sheboy-gan, Wis. Kar se tiče dela, gre še precej dobro, samo plača jc majhna; pa moramo biti potrpežljivi, ker si ne moremo pomagati; štrajkati pa skoro ne moremo. — Bridgcr, Men t. Tukaj imamo dva premogova rova, v katerih se je do meseca marca prav dobro delalo. Sedaj nam pa obetajo le po dva ali tri dni v tednu. Dosedaj smo si večkrat privoščili kak sodček ječmcnovca, tudi zapeli smo in smo se lepo zabavali, sedaj pa tega menda ne bo več. Rojakom za sedaj ne svetujem sem hodili, ker mislim, da bomo morali še sami, kar nas jc tukaj, iti s trebuhom za kruhom. — Camas, Wash. Z delom gre dobro, ali plača je tako piškava, da komaj zadostuje za življenje. Delo je pa tako: ako katerega veseli tesarsko delo, je tega dovolj in dobrih tesarjev tudi primanjkuje. Če katerega Slovenca to delo vesel^ ga dobi, a znati mora angleško. Plača ni preslaba — 2 dolarja 57 cent. do J dolarje pri delu desetih ur. Navadno delo se plačuje po 1 dolar 75 cent., 2 dolarja in 2 dolarja 25 cent.
Znanstveni preizkusi na univerzitetni kliniki v Wurzburgu so podali sledeče: Naravna Franc Jožef-ova grenčica vpliva zanesljivo in ne provzroča ni-kakifi težkoč. Celo v slučajih, kjer se je vživala pri občutljivem črevesu — osobito v rekonvalescenci vnetja slepega črevesa s soudeležbo trebušnice — doseže »Franc Jožef-ova« grenčica odva-janje brez bolečin.	o
agnaannaagnnnnn
C3D
Za kratek čas
EESooaa^s
nnaaaaa
Lepa tolažba.
bin, meni poči srce!« — »No to ne ho tako huda nesreča,« ji odvrne Albin, »ker vem, da boš znala tudi kosce svo-! jega srca dobro porabiti I«
Njegova lastna senca.
»Ti Urša,« tako zbudi mož svojo že-.' no ravno iz najslajšega spanja, »ravnokar sem videl čudno pošast v podobi osla.« — »Ne moti mi vendar spanja,« se zadere njegova boljša polovica, »in ne boj se svoje lastne sence!«
Med advokati. A: »Zakaj pa Ti vsakemu, katerega zagovarjaš daš levico, če Te zahvali?« — B: »Zato, ker moram z desnico za žep držati!«
Oh, ta ljubezen! Mlada žena (pa slaba kuharica) : »Oh, Karol meni se zdi, da si že Cisto pozabil, kako nama jo župnik lepo govoril, da ljubezen vse veruje, vse upa, vse prenese . . .1 — Mož: »Je res; ampak da ljubezen tudi vsa sne, tega nisem slišal!«
Zadnji čas. Tujec, ko pogleda skozi okno: »No, vendar so enkrat tudi staro kaznilnico popravili!« — Oštir: »Res jo bil je že zadnji čas, zakaj noben pošten Človek že ni več hotel notri!«
Dober svet. Jetničar: »Vi ste obsojen na GQ kron kazni ali pa šest dni zapora!« — Obsojenec: »Ali bi mi ne hoteli dati 10 kron vun, pa bi ostal celi teden v zaporu?«
Pred pustom. Tujec: »Ali sta oee in mati doma?« — Jožek: »Očeta ni, ampak mati i« doma — v postelji.« — »Ali je bolna?« — »Ni, ampak mora posteljo varovati, da jo oče no zastavi!«
Dobro žegnanje. »Ali ste imeii ob žegna-nju veliko ljudi?« — Birtinja: »Oh, toliko, tla smo morali solato kar v čebru napravljati!«
V šoli. KnteJiet: »Zakaj je Abel ubil svojega brata?« — Lipek: »Zato. ker ni bilo takrat še smodnika, da bi ga bil mogel ustreliti!«
Zdravnik-začetnik. »Menda nimate ravno dosti opraviti?« — »Kaj še! Vsako jutro, ko grem pogledat bolnike, sem vesel, da ni nobeden ponoči ozdravil!«
Zbirka domačih zdravil je ravno« kar izšla v 5. natisu in se dobiva vj »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
KOŽHElOLEŽHI
ki jih ni lahko ozdraviti, kakor izpuščaji in otekline, so mnogokrat posledice slabe bolestne krvi.
SCOTT-OVR EMULZIJA
je najboljše sredstvo za pomnoženje in oja-čenje krvi ter premaguje tozadevnih bolečin.
Učinkujoče sestavine, ki so spojene po neprekosnem SCOTT-ovem ravnanju v lahko prebavno emulzijo, so pridobile
Scoff-ovi emulziji
na daleč in široko sloves vzor-emulzije in se ista povsod smatra znamko-Vi- za najboljše sredstvo proti tem g^nciUS?	boleznim.	2614
2tove°BaSravi" . ,.Tudi Poleti se jemlje z naj-nanja. boljšim uspehom.
Cena originalne steklenice 2 K 50 v.
--Dobi se v vseh lekarnah.---