Giaauc SZOL otujciies* okraja — Oprava ID jrednlStvo Ptuj Prešer- oova 7 — Tetefon 156 NB Ptuj 643-T-20e - St. rj — Letnik VHI. Urejuje ortJCUUfcita vjaoai - Od^orortu iirectalk Jože Vrabl — Roko^lacKv oe rračamo — Tiska Marltx>r9*u tlskainui — Cena din 10 — — Letne naročnina 500 din pOi- et«a 250 din Nedvomno je bla v zadnjih dneh v os-predju mednarodnega političnega dog gospodar otoka, :n seveda Vel. Britanija, kot sedanji gospodar na otoku in velesila, ki ji je otok :' ravno v zad- njih dneh londonske »ciprske* konference priredili v nekaj tur- šk.^h večjih mest-h burne proti- grške demonstracije, v katerih so tam stanujočim Grkom razbili lo- kale in "tanovanja. Nevzdržno bj bilo trd^H, do tak: oli podobni izgredi lahko konstruktivno vpVvajo na razvoj prijateljsk h stikov med državami V balkanskem p' ktu in a naši javnost] so bile ve^if o 'eh izoto- pih sprejete z veliko zaskrblje- nostjo. Treba je namreč reči, da bi tako reagiranje na trenutne težave v medsebojnih odnosih ni- kakor ne smelo bHi ponovljenb, ker b; ne prineslo drugeg^j kot poslabšanje v odno?//? med zavez- niki. To po b ne b'lo v interesu držav-članic balkanskega p^kta nifi v interesu splošnega miru v svetu. Se fe cl£k obiš^^ele polieffeisko razstavo v Gorišnici v nedeljo, 11 septembra t. 1., so odprli * Gor;šn ci ▼ zadruž- nem domu fKjljedelsko razstavo Vzroke, da je bila xa to razstavo izbrana prav Gorišmca, je isUati T dej vnosii poljedelskega odre- ka tamošnje kmetijske zadruge, ki jc med zadrugami v ptujskem okraju prav v tem pogledu na prvem mestu. Res je, da je bil čas od sklepa glede razstave pa do njene otvo- ritve silno kratek — samo deset dni so trajale priprave — In bi torej bilo potrebno , tega vidika izreč, pripravljalnemu odboru vse priznanje Todč mnogo važ- nejša je ugotovitev, da tako na- zorno poučne razstave, posebno s področja kmetijstva, kakor jc go- rišn ška, v ptuj?keir okraju še n"'smo imeli. Raz t'ava ni velika, vendar ob- sega prikar najvažnejših kultur Ptujskega po()« x ozirom M zemljo, sorte, gnojenje n obdela- vo, odbito semena itd. Po!^€bna pozornost je posvečena pšenici, kromp rju in seveda čebuli, ki v goriikem predelu zavzema ▼ pehu v letošnji kmetijski proizvodnji in k lepo pr rejen razstavi, nato na razpršil neosnovane govorice, ki jih neodgovom. ljudje širijo po nekaterih predelih okraja, češ da se pripravlja odvzem zemlje malim kmetom, k' imajo do pet ha zemlje ali drugje zopet tistim, k: imajo od 5 do 10 ha Tovariš Bračič je poudaril, da take govu> rice lahko širijo samo ljudje z destruktivnimi nameni, ki so še v vsakem ukrepu ljudske oblasti isk:ili osnove za svoje razb-jaške napade na naš družben, red. Pri- vatne kmetije do 10 ha obdelo- valne zemlje niso v nobenem na- sprotju * načeli naše družbene ureditve, zato nikdo n:ni name- na v tem pogledu česa ukrepati. Smoter teh govoric je le demo- bilizac ja kmečkega prebivalstva v njegovem prizadevanju za čim višje hcktarfke donose, za čim us-pešnejšo kmetijsko proizvodnjo in so torej usmerjene končno proti višjemu življenjskemu stan- dardu kmečkega prebivalstvi. Take govorice škodujejo torej najbolj kmečkim proizvajalcem samim. V imenu OZZ je otvoritev raz- Hav« pozdravil tov. Molan, ki je podčrtal pomen nadaljnje stro- kovne izobrazbe kmečkih ljudi, kar fe ed.na pot k resničnemu napredku in višjemu si'andardu N« razstavi sodelujočim kme- tovalcem kmetijskim zadrugam in državnim kmetijsk.m gospo- darstvom je bilo na razstavi raz- deljenih 28 diplom in priznanj ter nagrad v znesku nad 300.000 dinarjev. Prvi med tem so Muhič Franc iz Moškanjc, Obran Franc z Moškanjc, Kmetijsko gospo- darstvo Sred šče, Znid-rič Janko iz Gor šnice. Kmetijsko gospo- darstvo Polje v Sobetincih, Kme- tijsko gospodarstvo Ormož, Kor- par Janko iz Osluševec itd. Ob tej priložnosti je zbranim obiskovalcem razstave govoril tu- di ing. Zoreč Egon in v predava- nju orisal osnovne probleme na- predne poljedelske proizvodnje Ugotovil je, da pomeni razstava v Gorišnici za kmetovalce tega področja veliko spodbudo k na- porom, da bi posvetili napredku v kmetijstvu še več svojih sil in da bi to stopilo čimprej na višjo stopnjo. Razstava bo odprtg do vključ- no 18. t. m. in priporočamo kme- tovalcem, da si jo ogledajo. Dopolnjena navodila za dosego investicijskih posojil v letu 1956 Prihodnje leto bodo črpana posojila za investicije v kme- tijstvu iz sredstev splošnega in- vesticijskega sklada, ki bodo v ta namen določena z zveznim družbenim planom za leto 1956. Ta posojila bodo namenjena predvsem za melioracije, dolgo- letne nasade, ekonomske ob- jekte, opremo in živino, za ob- jekte za vskladiščenje z meha- nizirano opremo, zjel objekte m dodelavo in predelavo kmetij- skih proizvodov Prednja posojila bodo dobile predvsem tisfte kmetijske j>ro- izvajaloe organizacije, ki bodo z zah-tevanim posojilom in last- nimi sredstvi reševale problem svoje investicijske graditve v celoti. Prednost za to posojilo bodo imele tudi kmetijske orga- nizacije, ki so zadovoljivo aron- dirale svoja zemljiška posestva. Natečaj za odobravanje poso- jil v letu 1956 za investicije v kmetijstvu iz sredstev splošne- ga investicijskega sklada je že razpisan, navodila v zvezi s tem natečajem (IX) so objavlje- na v Uradnem listu FLRJ Stev. 35-55, dopolnjena navodila za vlaganje zahtevkov za posojilo pa 90 objavljena v Gospodar- skem vestniku št. 71 z dne 10. IX. 1955 pod naslovom »IX. na- tečaj za investicijska posojila v kmetijstvu«. OD 362 RAZDELJENIH MEDALJ SO DOBILA SLOVENSKA VINA NAD POLOVICO Na I. mednarodni razstavi An v Ljubljani je bilo od 588 predloženih vzorcev naigrajenih 262 vzorcev vin z zlaito (17), srebrno (164) in bronasto me- daljo ter d plomo (181). Jugosla- vija je dobila 4 zlate medalje za kvalitetna štajersika vina sta- rejših letnikov, 99 srebrnih me- dalj ter 181 dliplom z bronas+o medaljo. Zia laški rizling in rumeni muškat iz Zavrčž.' sta dobili zlati medalji podjetji Slovenja vino Ljubljana Slovenske gorice Ptuj. Od vseh 362 medalj ®o dobila jugoslo- vanska vina 261 medalj, od ino- zemskih razstavljalcev pa 53 medalj Sovjetska zveza, ostale države Francija, Švica, Anglija, Avstrija, Nemčlija in Italija pa ostalih 48 medalj. Od 261 me- dalj za jugoslovanska vina so dobila slovenska vina 158 me- dalj. Velik obisk množice na raz- stavi ter zadovoljstvo razstav- ljalcev kot tudi Itiiiocev razstav- ljenih sort vin (Belgija, Holan- dija in Anglija) potrjujejo, da je I. mednarodna vinska raz- stava v Ljubljani uspela in da ji bo sledilo vei podobnih raiz- stav. velik uspeh kulturne in prosvetne politike v občini Bori Ustanovitev kina — pameten sk lep upravnega odbora lanetijsk e zadruge v Moretincih! Vest o tvoritvi kina v Mure- tincih 2. oktobra t. 1. je spreje- lo prebivalstvo obdravskih vasi z velikim zadovoljstvom. Sklep in usip^šno izvedena akcija na- prednih kmetov, organiziranih v KZ, za ustc.novitev prvega po- dcželsikega kina v ptujskem okraju, spada vsekakor med po- membne uspehe pravilne politi- ke SZDL. k' izhaja iz težnje, da bi Si delovni ljudje sam; krojili življenje po svojih lastnih spo- sobnostih in ustvarjalnosti, tako kot to odgovarja njihov m po- trebam in koristim skupnosti. Samoinic^ativa upravnega od- bora KZ v Muretincih naj bi bila zgled ostalim zadrugam in drugim organizacijam proizva- jalcev. Pri razdel-tvi sredirtev je imel odbor pred očmi poleg go- spodarskih tudi kulturne inte- rese ne s«mo članstva, temveč vsega prebivalstva n« svojem področju. Kmetijska zadruga je vložila velik del sredstev zfi ureditev strojne lope, ostalo pa Za nabavo kinoprojekorja. Ko- likor ji je za slednje primanj- kovtJo sredstev je najela pri OLO in OZZ posojilo. Film je danes izobraževalno in vzgojno sredstvo, ki je za- jelo najširše množice, zlasti mest in večjih naselij. Prebival- stvo podeželja ostaja pri tem še vedno prikrajšano. Res je, dt; niso vsi filmi, ki prhajajo pre- ko meja kvalitetni, toda naša domača proizvodnja postaja vse močnejša, razen tega pa imamo poleg umetniških m zabavnih filmov še vrsto poučnih in stro- ko\-nih. Ljudje, ki «o s^ z last- nimi sredstvi zgradili zadružni dom in si sedaj že nabavili ki*^ aparaturo, bodo tudi sami od- ločali o programu. Dogodek Je zt naš okraj tem pomembnejši, ker se v njem zrcalr; samoinidatlva in zadniž- niška zavest našega kmečkega prebiva Is^tva. ki ne navezuje svoje gospodarske, temveč tudd svoje kultxime interese na za- drugo. 2^druga usmerja kmeč- kega proizvajalca k solidnemu gospodarstvu, obenem pa mu vrača viške, kd so se prej zgu- biij v žepih ni-jrazTičnejših špe- kulantov. Povsem razumljivo je, da so se slednji močno tru- dii:, da bi zadržali kmeta v za- ostalosti. Uspeh zadruge v Mu- retincih je močna klofuta tikin in sličnim, ki n pc. zlasti \ zadnjem času z vso vnemo Si- njo govoiice o odvzemu zemlj« delovnim kmetom i. sL Kme- tov, ki bodo 2. oktobra t. 1. s ponosom odprli svoj kino v Muretincih, ne bo mogel nihče prepričati, da bi bilo pametne- je, če bi bili prodajali svoje pri- delke komurkoli. Oni vedo, da bo v bodoče njihova zad^rugt še nvjčnejša in da bodo odslej gle- dali svoje kino predstave in da bi, če bi bili poslušali kontra- zadrMžniške »preroke«, gledali le skozi prste. Prepričani smo, da bo kul- turna ikcija kmetov —, zadruž- nikov v Muretincih pomembna spodbuda za razvoj kulturnih in prosvetnih ustanov v vseh drugih občinah našega okraja. -n. ,,P!oča nai potrošnik.. .1" Glede na članek »Plača naj p>otrošnik«, dtjemo potrošnikom naše pojasnilo in prosimo, da ga v celoti objavite. Clankar trdi, da smo ob po- višanju cen predloižili nekakšno svojo kalkulacijo stro&kov. Fi- nančni inšpektor je tvt konfe- renci 5. t. m. izjavi, da so v kalkulaciji prikazani stroški re- alni in da od njegovega izra- čuna odstopa .jo samo z£ din 1,20 pri kg. Vendar se cene niso T^TŠale vsled prev^isokilh stro- škov, nego vsled slabših na- kupnih pogojev. Odkupovati smemo samo na sedežu pod- jetja. Tako morda dobimo 5 "/o blagž', ostalo pa po posrednikih. To podraži meso za 15—20 din pri kg, kar je ugotovila finanč- rva in tržna inšpekcija. Ce že tako kupujemo, bodo morale biti znosnejše marže. Ker bd izgubili dobavitelje, tega vprž- šanja sam, ne nvoremo rešiti, nego v dogovoru z vsemi od- kupnimi p^jetji in za kar bd moraii dati pobudo gospodarska forumi. Glede slabe kakovosti živine: Da se onemogočijo razni pre- kupčevilci, Je mteres družbe narekoval, dati kmetijskim za- drugam izključno pravico od- kupovanja. Ni bilo pričakovati, da bodo KZ tozadevno svoj ka- der v 1 do 2 mesecih v celoti usposobile. Tako pride do do- bav slabše kvalitete. Mi kakor tudi KZ smo zadolženi, da to popravimo in kar tudi delamo. Ob očitku, da vodstvo težav ni predvidevalo, poudarjamo, da smo nanje bili pripravljeni, vendar jiih preko noči na bilo mogoče oodarskega po- močnika al; pomočnico kakšen kos njive ali gozda. dj. bi se izognil plačilu prispevka za so- cialno zavarovanje. Seveda tega zavod ne upošteva. Redki pa so prjnen, kjer bi zapisali do- smrtni preužitek. Je pa tudi za gospodarje pla- čilo zaostalega prispevka dokaj težavno V postopku so odloč- be, kjer rnoTc-jo posameznik' plačati 50.000 do 90.000 dinarjev pnsipevka. Takšna vsota posa- meznega kmetovalca močno pri- zadene, amp>ak ztkona ns moč kršiti. Velik del so krivj sami, saj če bi se zanimali za zž.kon, ko je zšel b; ne imelj vseh teh neprilik Razen tega je po naših vaseh še mnogo hlapcev in dekel, ki služijo »n£. črno«, to pomeni, da sploh niso evidentirani. No- ve občne bodo morale v tem pogledu opraviti odgovorno na- logo. da se taki primeri odkri- jejo in da se delovni odnosa tud; na vasi ured-jo na sociali- stični podlagi. D. P. Tuji strokovnjaki o naših vinih Dr. Richard Teltcher, k: se je tudi udeležil naše I. mednarodne vinske razHave v Ljubljani, je hkrati predsedn k angleškega vin- skega podjetja Na povab.lo pri- pravljalnega odbora za našo vin- sko razstavo je bil voljan, d? od- govarja na tiskovni konferenci Da nekatera vprašanja, ki so bist- vena za naše trgovanje z vini tako v Evropi kakor v ;zvenev- rop?k h drž vah Na tej razstavi e bil kot strokovnjak tudi član comisije, ki je preizkušala tako naša jugoslovanska kakor no- zcm"ka v.na. Po njegovem mnenju so jugo- slovanska vin., predvsem štajer- ska, pa tudi istrska in dalmatin- ska. n jbolj primerna za izvoz Povedal je, dg so se ta vina iz- važala mnogokrat pred vojno pod tujim imeni, kot av-trljska. m džarska al- celo italijanska vina Po zadnji vojni se ta vma pojavljajo v inozemstvu kot prist- na jugoslovanska v na Ta v"na so dobila svoje mesto tudi v An- gliji Na vprašanje, al] je Ljubljana kot mednarodno razstav.šče vin dobro izbrana, je odgovoril, da je Ljubljana prav v tem pogledu po. »rečeno sred šče mednarodn h razstav vin, zlasti zategadelj ker so v soseščin države, ki se tudi ukvarjajo z vinogradništvom. hkr3ti pa so tud. pro-zvajalke najsodobnejših tehničnih naprav tako za vmogradn-.štvo kakor za kletarjenje Posebno pozornost bi morali posvečali v zunanjem skušnje vin oz ocenjevanja domačih in inozem- skih vn ie kot čl n komisije iz- javil. da ie vladala pri komisiji popolna enotnost jn objektivnost. NAVODILA IN POPRAVKI v Uradnem listu FLRJ št. 39 — 31. avgusta 1955. 454. Navodilo za izvajanje odloka o premijžii kmetijskim parctizvajaloem za sortno seme pšenice, rži, ječmen«. «rv&a, riža in soje — 693. Popravek zakona o pristojno- siti občinskih in olcrajndh ljud- skih odborov — 693. Popravek uredbe o spremem- b£.h in dopolnitvah uredbe o odD v mestu vedno bolj dragocena Poleg tega pa upoštevajmo, da ze 24-stanovtnjski, tri- al; štiri- nadstropni blok cenejSi od dveh l2-stanovanjsk3ih dvonadstrop- nih. Ker t>odo stanovalci teh blokov rabili v bi žini trgovine trgovskih lokalov prav tako v Ptuju primanjkuje, se bi pri- tličja morala izkoristiti v te namene. Ptujčan- pa tud; mi- slijo, da bi ®i lahko v Ptuju izbrali sodotmejši zunanji tip stanovanjskih blokov recimo podobne tisfm v K D. D ?©r efoa vos bo san mo o. — da bo 25. septembra t. 1. Da l>eograjskem nogometnem igrišču zarumiVi. nogometna tekma med naš m m nemšk:m nogometnim mo^štvom. Za to tekmo je pn nas kot tudi v NemiSiji izredno zan manje. Na- njo m sl:i priti kar 5000 nem- ških gledalcev Nemški prvaki upajo, da t>odo odnesli te. dan iz Jugoslavije zmago, naiši pa zaupajo v svoje sposobnosti in se bodo potrudili, da bo zmagi, naša; — da bo v št. 8—9 »Sociali- stične misli«, ki bo kmalu v prodaji, med drug'm objav- ljen pri-sipevek Ivana Potrča pod naslovom »Razsodnika naše re- volucije« o pa^čenju in krivem razsojanju partizanstva in ljud- ske revolucije sploh v nekate- rih zdaj napisanih dramskih de- Uh: — da bo od 24 septembra do 2 oktobra v No\'em Sadu jesens;ki mednarodni kmetijski in indusitrijsld sejem na kate- '■em bo okrog 2000 razstavilal- cev — živ-norejcev -.z vse d"žči- ve Seiem bo Wrirti'o pri- kazov£.l stroje, orodje in napra- ve v služb, kmetijstva. Največ bo na razstav; žiivine in kme- tijskih pridelkov. Največ raz- stavnega prostora si je med inozemskimi razstavljale: Z£. razstavo traktorjev, kmetijskih strojev, kamionov in drugh za- nimivosti rezervirala Sovjetska zrveza, kri ho letos prvlič raz- stavljala na novosadskem sej- mu; — da bo v Beogradu od 2. do 5. oktobra t. 1. prvi kongres za zaščito otrok, ki bo imel po- seben socialno-poldtičen pomen. Udeležila se ga ne bodo delega- ti, temveč zasitopniki in pred- stavniki ljudskih odborov, zdravstveni delavci in pedagogi ter zastopniki mlad ne, k; so najbolj zainteresirani na vpra- šanjih zdravja in vzgole otrok ter mlad ne. Na kongresu bo 5 zanmivih referatov. Prič^^-ru^e- jo, da se l>o kon!?res£ udoležil tudi predstavnik Svetovne zdrav^ -ne organizacije doktor Hesscl g direktor Mednar^- nega centra za zaščito o+rok dr. Bonnet 'n drug: vi^ok ?itro- ko-vni.^ki za vprašanje zaščite otrok; Ptuj. 16. septembra 1955 Pred pričetkom nove gledališke sezone v ptujskem gledališču Ptujsko gledališče bo 24. sep- tembra odprlo novo gledališko sezono z uprizoritvijo Kreftove zgodovinske drame iz življenja srednjeve^-kih fevdalcev, kaite- rdm so tlačanilj naši predniki: »Celjski grofje«. Snov sama je iz zgodovine dovolj ix>zn£Jia. Silnega očeta slaibotni grof Friderik, po poli- tični ženitvi zvezan z Elizabeto Frankopansko, se izživlja samo v ženskah. Ljubezen mlade šlji- varske plemkinje Veroinike ga zavede v umor neljube žene in t£.jno poroko s socialno nižje stoječo Veroniko, kar mu na- koplje Hermanovo jezo. Ko Frankopaiii po nekaj letih zve- do za tajno Elizabetine smrti, obtožijo v Budimu Friderika umere Friderika. Da spravi sina Z očetom, prispe v Celje kra- ljica Barbara in v njenem spremstvu sden^i emigrtnt, Icnez Piccotomini, poznejši pa- pež Pij II., vešč pravnik, ki naj vodi proces proti Veroniki, Pod Hermanovim pritiskom poda Friderik za sodišče iagavo, da ga je v umor Elizabete zapelja- lai Veronika, pravdač pa izpod- nese intrigo in doseže njeno oprostiitev. Ker se Hermanu ni posrečila odstranitev Veronike s fpoSočjo sodišča, da njo in Pravdača skrivaj usmrtiti. V slovenski književnosti se motiv celjskih grofov in Vero- nike z Desenic ponavlja zelo pogosto. Od mrodne pesmi, ki OF>eva borbo za celjsko dedišči- no, preko Jurčičeve tragedije in Detelove povesti do treh raz- ličnih dramskih obdelav, na- stalih v enem desetletju med obema vojnama, mmreč: Zu- pančičeve dramske pesnitve »Veronika Deseniška«. Novača- novega »Harmani Celjskega« in Kreftovih »Celjskih grofov«. Razvojna pot celjskega mo- tiva v slovenski literaturi, je hkrati tudi razvojna pot slo- venskega duh? in slovenskega naroda. Pot. ki vodi od oesar- sko-kraljevega patriotizma De- telovega preko Novačanovega slovenskega in jugoslovanskega rodoljubarstva do Kreftove marksistične analize zgodovine in družbe. Kreft je zgodovinsko obdobje Celjanov osvetlil z lučjo dia- lektičnega materializma Marxa in Engelsa, in če že ni prvi slovenski pisatelj, ki mu je za trdno osnovo v zgodovinsko ■ umetniškem ustvarjanju služil filozofski mcterializem potem je gotovo prvi, ki je v letu 1932 to javno priznal »Zgodo- vina človeške družbe do danes je zgodo\-uia razrednih borb« (K. Marx) mu je vodilo v nje- govem delu Z ostro znanstveno analizo zgodovinskega gndiva, s krep- ko karakterlzacijo historičnih likov fevdalcev in brezimnih zastopnikov meščanstva. « spretno gradnjo dejanja in dia- logi je ustvaril Kreft s »Celj- skimi grofi« dramo, ki Je v na- ši literaturi redek primer zre- le umetnine, ki je tehten in trden odgovor na vse probleme tedanje dobe in njenih razmer. V delu, ki ga pripravlja kot gost režiser Peter Malec, je zi" FK>slen celoten ansambel gleda- lišča, ix>množen še s številnimi amaterji, ki redno sodelujejo pri našem gledališču. Uprizoritev Kreftovih »Celj- skih grofov« bo nedvomno čast- no odprla novo gledališko sezo- no v ptu.iskem gledališču, ki ie postalo letos poklicno gleraiii Titov Dom; Torek, 4. oktobra- ob 20. uri predavanje o kulturnozgodovin- skih spomenikih Ptuja in oko- lice s skioptičnimi slikami; Sreda, 5. oktobra ob 20. uri Telovadna akademija v Okraj- nem gledališču; Četrtek, 6. oktobra ob 20. uri gledališka predstava »Celjski grofje«; Petek, 7. oktobra ob 14. uri ocenjevanje najlepše okrašenih oken s cvetlicami, dvorišč, vr- tov, izJožbenih oken in gostin- skih obratov ; Sobota. 8. oktobra ob 20. uri procnenadni koncert godbe na pihalj DPD Svoboda Ptuj; Nedelja, 9. oktobra ob 14. uri VELIKA TURISTIČNA VESE- LICA S SRECOLOVOM — raz- glasitev nagrad v prostorih Ga- Bilskega doma v Ptuju. Eiii@tl< sl© zddmge, osle mt® kmetofolc© z seiii@iill Inž. Zoreč Egon Med pogoje za dvig hektarskih donosov spada vsekakor setev izbranega kvaltetnega semena. Semenska ilužba je v primerjavi z lanskim letom do-egla viden napredek in smo glede semen letos precej na boljšem. Ta na- predek pa moramo že pr: letoš- nji jesenski ■setvi fr.mbolj izkori- stiti. Samo prigovarjanje kmeto- valcem naj seje jo dobro seme, je premalo Naloga kmetijsk.h zadrug je. da kmetovalcem de- jansko n pravočasno priskrbijo kvalitetna »emena in dajejo po- budo, da bo setev kvalitetnih se- men čimbolj množ-čna. Prav tako morajo zadruge po- skrbeti. da ^ vse semensko žito pravilno očiščeno m razkuženo, ker tudi ta agrotehnični ukrep v vel-ki meri vpLva na v šino pri- delka. Pri iesen''ki setvi je tudi velike važnosti strojno oranje m stroj- na setev Strojno oranje :n stroj- na setev se iz leta v l®io bolj uveljavljata. NEKAJ BESED O RJI Raziskovanja so pokazala, da povzroč=i največ škode na žitnih posevkih rja. Ta črpa hrano, ki je namenjena semenom za njihov razvoj Plodovi, k jih napade rja, so diobn: in zgrbančeni. Najnevarnejša je progasta rja, ki lahko ob zase ugodnih pogojih unič] vso žetev Za.Sčita pred njo je težk' ker je poraba kmetij- skih sredstev zvezana z velikim, izdatki Tega škodljivca pa kljub temu v večji mer; lahko omej'mo s tem. da zkopliemo vse češmi- nove grme, na katerih se rja naj- prej pojavi, ter nato prehaja na pšenico Prostor, kjer je stal grm, je treba posuti s kalijevo soljo (2 do 4 kg), ki uniči njegove ko- VAZNE SO SORTE V tem pogledu je važno, kakš- ne sorte '"ejemo Prot; rj: odpor- ne pšenične sorte so: Bankuti (resnica), in U 1 (golca), Tasilo (golica) Prj na« je mogoče dobit: U 1. Med prot rji neodporne sorte štejemo; Kadolško (resni- co), Beltinko 831 (resnico) in del- no tudi Bavarsko kraljico (go- lico) VSO POZORNOST GNOJENJU Ce je pšenici preveč pognojeno — posebno z dušikom — je na- pad rje tem močnejš.. Bolezni so podvrženi posevki tud: tam, kjer je večkrat megla (ob Dravj in po- tokih) Prepozna jesen-ska setev zavlačuje zorenje pšenice in tako So t kšni posevki dal) ča«a ;zpo- stavljeni rji in škoda je lahko temvečja Zato je pametno go- jit: samo proti rji odporne sorte, kakor smo jih zgoraj navedli. Od sort rži bomo sejali timav- ško, Dreger in Petkus, od ječme- novih Sort pa Verter In Peragis. Kako vpliva gnojenje na jesen- sko setev? Le s nraviln m gnoje- njem lahko zagotovimo visoke pridelke, če smo seveda izpolnili do posevkov tudi druge pogoje. Zato pa ni vseeno ob kakšneni času in kakšna gnojila dajemo v zemljo. Osnovno gnojenje tvori hlevski gnoj, to vprašanje pa je rešljivo le z uvedbo kolobarja. Istih umetnih gnojil ne smemo uporabljati iz leta v leto V tem primeru b: se pojavila izčrpanost zemlje, posebno na zemljah, ki jim primanjkuje humusa. V tem primeru padejo donosi na zelo nizko stopnjo. Važno je tudi, da dajemo umetna gnojila, z izjemo apne- nih, v deljenih obrokih. Pri je- senski setvi bomo torej potresli samo tretjino ali polov.co za ce- lotno gnojenje potrebnih količin superfo;fata in kalijeve soli. Te količine bodo zadostovale, da se kulture dobro zakoren.nijo in postanejo odporne proti mrazu. OHalo količ no gnojil damo rast- linam spomladi. Jeseni ie zelo uspešno gnoje- nje z apnenim dušikom. To gnojilo damo naenkrat (200 kg na ha). To gnojilo deluje več let. Ne smemo ga pa r ztresati neposredno ob setv:. Najbolje je, če zemljo zanj pripravimo in ga podorjemo nato na počakamo s setvijo nekaj dni Dnevni spored za soboto, dne 17. septembra 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslu Salci! (pes.ter glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5,10 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved ča«a, po ročila. vremenska napoved ta objava dnevnega sporeda. 6.30 Pregled tiska. 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Vaški trto. 7.00 Napoved časa poro- čila vremenska napoved in radijski ko« ledar. 7.10 Zabavna glasba, vnues rekla- me. 7.30 Gosi>odinjs1it nasveti 7.40— 8.00 Vedre melodije. 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spo- red. 12.30 Napoved časa. porodila, pre» gied dnevnega sporeda in objave. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 KmeHiski nasveti. 13.10 Glasbeni moza- ik (pester spored operne in solistične glasbe. 14.30 Turistična oddaja. 14.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos Iz Za- greba) 15.00 Napoved Časa. poročila, vremenska naT)Oved In ob'ave. 15.15 Že« !eH ste — poslu^aftel 16.00 Utrinki iz literature — Tone šifrer: Kmet £n stvari« 16.20 Orkestralni odlomki iz oper. 17.00 Kapoved ča'!a. poročila in obja- ve. 17.15 Zabavna fn plesna glasba, vmes rek'ava otipal nož se ga trdno oklerml — ali odprla so se vra- ta na stežaj in iz krčme je uda- rili harmonika; usipala se je luč na dvorišče, s svetlobo vred pa se je vsipal skoei vrata na ve- 'radno cel rep moških in deklet vsi 9o peli. se smejali Umak- ndl sem se za kostanj, za tem pa se odplazil čez cesto ' presko- čil Jarek in odšel med njivami proti Toplekovini V prsih ma Je b'lo strašno tesno, zavoljo mladih ljudi tam zavoljo nji- hovega veselja, in njihove pe- smi. zavoljo vsega, vsega — a zavoljo sebe samega mi je bilo najhuje Strišno tesno mi je bi- lo, ko da me hoče vse zadušiti, toda izjokati se to sem čutil, se ne bi mogel. Eno mi je bilo vedno t^lj jasno, kolikor dalje sem lezel v breg koliko bliže sem prihajal Toplekovemu hra- mu — da bom napravil konec s Toplečko. s Toplekovino z vsem zadnjim letom. •Ne, ženske,' sem s: sveto zatr- jeval. .Hedlovemu Južeku ne lx>ste zamazile oči!' Zapahnil sem vrata, potiho, da me Toplečka na b: slišala, in odšel v kamro Potegnil sem si obuvilo z nog 'n se vrgel na posteljo, nerazpravljen. ,Ne. Toplečke. ne boste mi zamazale oči!' sem si ponavljal, ne da bi mogel kaj drugega mi- sliti — znenada pa sem zagle- dal Toplečko ob sebi. »Kaj?« Sem vprašal in se sko- raj zarežal. »Jezus!« je vzkliknila potiho, »kako rada sem. da s: prišel, di ni« odšel k Poju Čakala sem te.« Da to sem videl, bila Je oble- čena. »Kaj pa je?« Nič rvi odgovorila. Povedi 1 sem tjavdan, kar je vedela: »Pri materi sem bil, samd so bil: do- ma ...« »Jaz — Jaz, Južek sem v no- šenjtL,« — vse v men: se Je usta- vilo, tudi srce prenehalo biti, vseeno pa sem sliši 1 vse, kar Je povedala — »Jezus — na. še enkrat bom mati.« »Zeta?« sem vprašal in še en- krat: »Kako?« več Pa nisem spravil iz sebe. Obležal sem v postelji kakor brez pameti in se dodobra za- vedel šele. ko mi je začela od- penjati suknj č, ko sem zasli- šal. kako je jeU govoriti, da jo zebe in da se naj umaknem proti steni. Razpravila sva se, tesnoba v prsih pa ni preneha- la. — Vin. Hedlov je končal e tem svo- jim in Zefinim otrokom in z nožem, ki ga je otipaval v že- pu, zvečer pa, ko bi moral na- daljevati. lahko tudi končati svojo zgodbo — le kaj drugega se je moglo zgoditi ki kor to, da sta obračunala s Hrvatovim, to je z Maričin m fantom zaradi grunti? — ga znenada ni bilo več v sobi ne njega in še dveh drugih jetnikov ne. Po navadi sem se do teme zadrževal v kancliji in pr hajal v celiioo, fco so jetniki že polegli in tako sem našel tri ležišča prazna. Pogle- di 1 sem Hedlovo poleg svojega in vprašal: »Kje Pa Je ta? Kje pa sol Kam so jih odgnali?« Najprej se je nekaj teles obr- nilo po ležiščih, zatem J« eno teh teles povedalo: »Hedlek, tisti tvoj, prekJete babe ili ženske' kako že pre- klinja orje Na ekonomijo ao jih pobrali. Ti so šM, ne bo jih več nazaj, mi bomo Pa zgni- li . . . « (Nadaljevanje sledi) 'liiujmiecIruK Ptui. 16 septembra 1Q55 NK Drava na stari ooti? v nedeljo zvečer so s« štev-lni pristaš- Drave nejevoljno vračaL iz Rač. kjer je moštvo Dr ve iz- gubijo prvenstveno tekmTNI T^IRENA VICAVA-ORESJE! Naša knjižnica zopet posluje vsak petek rd 4 do 6. popoldne Vabimo mladi rod da bi jo tudi letos pridno obiskoval in rad segal po lepi slovenski kniigi. Knjižničarka Izlet v Doleno To je kraj onstr="n Sel Do tja gre, kajti cesta je popravljena. Toda naprej po cesti orot Zeta- lam Se človek začudi, v kakem stanju je ce''t« Na ca. 5 km nešteje.? do 40 manjših ali več- !:h kotanj do H m globrk^h, ta- Ico da kaže. da je oromet ? vsa kim vozilom nemogoč Ako vprašaš, k^j pravijo k temu vo? n k- — domačini in občina, od- govore. da So ce^^to tako izdelali voznik , ki prevažajo drva, ter d" z'to domačinom m. da bi sami cesio popravljali. Upat- in želeti je vsekakor, da se bi nekdo našel in posegel vmes. d, pride tudi ta kos cestc v uporabno stanje. Izletnik Nepojasnjen nrimer v K<>stanju v nedeljo 1 septembra 1.1. so našli v ^zdu pr. Trnovc-h v bivš, občini Kostanj pr Ormožu mrtvega, s pasom zadrgnjenega, n^ tleh ležečega učenca 6. razre- da osnovne šole v Ko tanju Lup- ša Franca i.z Trnove štev 4. Okolnosti smrti mladega Franca še niso pojasnjene. Objava Klub Za konjski šport »Dra- va« v Ptuju priredi v nedeljo, dne 18. srptembra 1955. ob 15. nri velike konjske dirke na Turnišču, (V slučaju sUbega vremena bo prired.tev 25. t. m. z ist m Bp)or^om). Sodelujejo Klub: za konjski šport iz Varaždina, Cakovca in Maribora z odličnimi jahalnimi konji, Ljutomerčam in Kobilar- na Tumišče pa s svoj mi naj- boljšim; kasači. Zaradi tega bo- do vse toč^ke sporeda zanimivc- f>orbene in napete Posebna privlačnost pa bo še tekma ženskh jahalnih ekip Hrvatske in Slovenije v galop- skem jahanju. Med programom in pn kas- nejši družabni prireditvi bo igrala godba »Svobode« Ptujt. Ljubitelji konjskega športa in k on j ere je i®kren o vabi jeni. Obdor Okrajni ljudski odbor Ptuj je organiziral za 11 ?eptember t. 1. za odbornike obeh zborov ogled živinorejskih obratov Kmetijsko- gozd rskega posestva Kočevje, istočasno pa tudi ogled medna- rodne vinske 'n republiške živi- norejske razstave v Ljubljani. »Daner- pa smo s.e nagled li živine!« je dejal eden izmed od- bornikov na zbirališču prj živi- norejski razstavi v Ljubljani pred odhodom avtobusa na povratno vožnj . prot; Ptuju. Res, na treh živinorersk-h obratih velikega ko- čevskega posestva (Stara cerkev. Mlake in Cv Slerje) so si Ptujča- nj po rszlagi tov. inž Vukoviča, tehn ka Debeljaka in Planinca o posebnostih kočevskega kmetij- sko-gozdarskega posestva ogle- dali stot.ne goved sivorjave pa- Naj ostane med nami Za s.civo m Si 0» pad 0t d Pod geslom: Reklam?^ Je pol uspeha, naša podjetja nikoli niso v zadregi za denar Ko bi nekdo izračunal, kol .ko porabi- jo za izdajo raznih koledi-rjev m koledarčkov, reklamnih no- žičkov, denarnic tn podobne šare ob novem letu, bi gotovo prišel do bajne številke In ven- dar so pripravljen za s!avo in sdjaj F>odjetja žrtvovč-ti zneske ki jih drugače gledajo vodilni ljudje v podjetjih z zaobračajo- čimd očmi. To o reklami bo res držalo, ampaik nekje mora biti neka mera. Vedeti je trebt, ta reklama se b« izplačala, ta ne. Na to so se razni komerdaln di- rektorji že 9pO'Tnnili in akvizi- terji časopisov po navadi odhi.- jajo praznih rok. Nobenih ogla- sov več ne dajejo, s trditv jo, da nimajo komercialnega učin- ka. Na drugi stranj p^ vendar tiskajo koledarčke, izdelujejo reklamne nožičke in denarnice, ker ima to večji komercialni učinek: razdelijo si te stvari med seboj in stvar je rešena .. So Pa še drugi n£.čini, kako uveljaviti sLavo in sijaj pod- jetja In takšen primer sem se namenil opisati, čeprav mi bo kdo mogoče očtal, da sem bil kot novinar pri vsej stvari udeležen. Res je bilo, tudi jaz sem bil zraven, jedel in pil in takrat zelo odobraval vso to stvar. Ko pa človek pogleda na zadevo malo pozneje in vid; vse v zbirni obliki, je to drugače In kljub temu, da je rade volje zvrnil kozarček in bil hvcležen žSrokogrudinemu podjetju, se mo- ra nekje odtrgat; od osrbne ko- risti in zadevo opazovati kot družbeni pojav. Da smo takoj na jatsnem in da ne bo članek izzvenel za- hrbten. Gre Zf otvoritev Ptuj- ske mlekarne Nekajletno pri- zadevanje kolektiva Ptujske mlekarne je bilo ta dan krona- no z uspehom. Oficialno so mlekarno takrat odprli. Prosla- vitev otvoritve obrate.', ki je ve- like važnosti za gospodarstvo v nažem okraju, je vsekakor na mestu. Zbralo se je precejšnje število povabljencev: predstav- niki oblasti, zastopniki vseh mlekarn v Sloveniji in tud od drugod, novini..rji in drugi. Po kratkih nagovorih so predstav- niki podjetja gostoljubno pova- bili goste na pr.grizek. Jedi in pijače je bilo na pretek Gostje so kmalu postali dobre volje :n prigrizek se je zavlekel čez ves dan. Prinašali so nenehno vino m nove prigrzke. zastopani so bili tudi izdelki mlekarne. Mo- ra se priznati, bili so odi čni n tudi vino rii bilo napačno. Kmalu so se zaslišale pesmi. Otvoritev je bila dostojna za slavo in sijaj podjetja Gostje so bih vs: Zc.dovoljni z otvoritvijo in še dalj časa se ie govorilo o njej. No, zdaj pa je mnilo nekaj časa, použito vino in pojedeni prigrizki so že pozabljeni, na dan pa je prišlo nekaj drugega — ričun otvoritve Številka je pri kateri mora človek malce pomisliti: 220.000 dinarjev In če ma človek količkaj sm"'sla za družbeno ž vljenje, se mora pn tej številki vprašati: Ali je bilo v®e to res nujno za slavo in sijaj podjetji? Al' ni nekolko neskromen takšen izdatek za otvoritev m-ekame Z druge strani pa: Ali je imela ta raz- košna pojedina kakšen komer- cialni uč nek? Priv gotovo ne. Nihče zaradi te otvoritve bolj ne kupuje izdelkov Ptujske mlekarne Potrošniki ne vedo o tem nič. Ce t« isti dan s to j vsoto znižali cene svojim pri- delkom. bi bilo drugače. Tako pa vsa otvoritev m imela dru- gega pomena kot prikazati po- sameznikom slavo in sijaj pod- ] .jetja Ali je prav, da uganjamo takšno razkošje v času ko je i trebt gledati na vsak dmar? ; -a 1 V soboto in neieljo trije mrtvi V soboto 10 t. m malo pred 15. uro se je zgodila na cesti v Kidričevem prometna nesreča. V osebni avto, ki ga je vodil P C. iz Ljubljane v smer- iz Pragerskega po praviln strani, se je na poti, ki vod iz naselja Njiverce skozi gozd prpeljal Peršuh Franc iz Mihove 33 ter se zaletel v njegov levi prednji blatnik Kolesar je z^rad^ sunka tako ne-srečno padel, da si je zlomu tMnik, vendar je še pet ur po nesreči živel Ve> ča«, je bil pr zavosti nato Pa ie v večernih urah nenadoma umrl. Razstava slik ptujskih fotoamaterjev Putnik-Slovenija, poslovalnica Ptuj je priredila 9 :n 12 t. m avto- busna izleta v Zagreb na velese- jem Prvego zleta so »e udele- ROJSTVA, POUOKZ IN SMRTI V OBMOČJU MESTA PTUJA ROJSTVA- Ana Toplak. Sp Velovlek 10 - Marianoj Hilda Brunčič Kidr'čevo 58 — Stanisla- va; Pavlina Brenci. Majšperk 25 — M lana, Matilda Potočn.k. Janšk vrh 43 — Just.no: Mariji Seruga. Zercvinci 59 — Nado: Mat Id Gašpanč Kog 79 — Mi- lana; Mar.ja K^amberger Graje- na 17 — Nado Marija Srd nšek Podlehnik 11 — Janeza: Ana Ha- zenmali. Stoinc: 23 — Terezijo« Ger Perkov č Vitomarci 2 — Ivicoi Ana Vindiš Pobrežje 47 — Marjano; Marijo Amuš, Medved- ce 15 — Mirana! Katarina Belci, Nunsk^ graba 5 - Mirana« Kri- stina Strakl Ivanjkovci 28 — Mar jO; Leopoldina Hren. Rado- meršak 8 — Srečka; Danijela M rčič Breg I — M rana; Mari- ja Hertiš Kidričevo 2 — Ljudmi- lo; Alojzija Svenšek. Sedlašek 115 — Matevža: Roralija Metli- čar Slovenja va-s 74 — Zdenkoi An Hrašan Zabiek 41 — Bori- sa; Elizabet? Kos. Zalužje 68 — Štefan-jo SMRTI- Bogomir Vodopivec, Ptuj, roj. t908 umrl 7 9 1955; Vera Kuhar Bakovn roj 1955. umrl;, 10 9 1955: Franc Peršuh Mihovci, roi t901, umrl 10. sep- tembra 1955 žili člani kolekt.va b vših mes-t- nih obrtnih debvnic, drugega pa član-, Društva profesorjev in predmetnih uč teljev Ptuja. Putnik Slovenija poslovalnica Ptuj bc organizirala v oktobru izlet v Miinchen m Salzburg, v novembru pa izlet v R.m Ptujčanom še gotovo ni zna- no, da lahko kupijo železniške vozovnice tudi v Putnikovi po- slovalnic na Kvedrovem trgu v Ptuju za vlake in proge po stih cenah kakor Ha železnici, prednost pa imajo zaradi tega, ker m treba na postrežbo čakati Pouje Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ptuju slede- ča delovna mesta: ^esto evidenti^arja "'esto likvidatorja kratkoročnih dajatev Zahteva popolna srednja šola ali nep^^lna srednja ■;ola s šestimi razredi g mnazije odncsno dvoletna admini- ■trctivna šola. P'ačd po uredbi. Pra\-ilno kolkovane prošnje, kater m je reba pred'ožiti zi.dr-e š^l^^ko izrTičcvalo vlo^Mte direMno ■kri tu'caj5njem zavcdn NaG.tcp službe možen takoj ali nai- -;»«rie^e 1 o-k+obra 1P55 Fotoklub Ptuj namereva orga- nizirati klubsko fotoamatersko razstavo kj bi naj pokazala fo- to materjem iz ptuj kega okrara, pot od slabe do dobre ama-terske fotografije ter jim s tem posre- dovala nekaj dragocenih izku- šenj, ki stanejo s-icer vsakega fotoamaterja mnogo časa, denar- ja in tud- razočaranj n:d apara- tom. f Im: in papirjem, največ pa nad lastnim pomanjkljivim po- zn njem fototehnike. Fotoklub Ptuj vabi zato vse amaterje iz ptujskega okraja, naj mu predložijo svoje boljše po- snetke, od katerih še imajo neg""- tive Te posnetke bo pregledala posebna kom sija m izbrala iz- med vseh tiste, k bodo najpri- kl-^dnejšl za razstavo Posnetki naj bodo iz vsakdanjega življe- Brzoturnirja SD Ptuj za mesec september se je udelež lo dva- najst gralcev, k. sc razpore- dil tako: I Viktor Pernat z 10 točkami. 2 RudoK 9 n pol, 3 do 5. Feliks Pernat Kancler in Er- v'n Mavrič po 7 6 Pešl 5 m pol. 7 Perger 5 točk td Na brzoti;rnirju z=' mesec av- gust je zmagal V ktc Pernat k: je do egel 100-oiM usp^h; s'e dM