25. svobodni praznik ^^^^^ pETINDVAJSETiC PRAZNUJEMO DELOVNI LJUDJE V NAŠI DOMOVINI SVOJ NAJVEČJI PRA- ZNIK KOT RAZRED, KI JE V SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI ZMAGAL. KJER KDO TEGA NE OB- ČUTI POVSEM, JE BLIZU KDO, KI SI PRISOJA PREVELIK DELE2 ZASLUG IN PRAVIC. Četrt stoletja bo te dni poteklo, odkar delovni ljudje v naši socialistični domovini na praznik dela svobodni in s ponosom razobešajo rdečo proletarsko zastavo. Petdeset let je preteklo, odkar je bila razvita ob usta- novitvi ZKJ in se uvrstila v mogočno povorko proletar- skega internacionalizma. Devetindvajset let je od zgo- dovinskega dne, ko je 27. aprila združila okoli sebe prapore naprednih slovenskih političnih grupacij v enotno osvobodilno fronto in 20 let od trenutkov, ko je ta rdeči prapor visoko dvignil začetek uresničevanja najvišjega cilja socializma - ob rojstvu našega samo- upravnega družbenega sistema. Nei/trpiia je videti /.aklad- nita delovnih in družbeno- političnih zmaR, nepregledna je vrsta z zma!>:ami kronanili naporov. I^hko bi na pomoč poklicali sUvtistiko in sprosti- li zaigran in vrtoglav pks šte- vilk, ki se iz leta v leto v strmi spirali pnejo vedno viš- je in višje. Za primer bi lah- ko vzeli prevratno naglico socialnih strukturnih spre- memb, ki nas je iz tisočletne agrarne revščine dvignila na stopnjo industrijske nerazvi- tosti. Kdor ljubi dokazno moč številk, bo na mah izra- čunal, da je recimo samo v 25 večjih celjskih podjetjih bilo v samoupravno odloča- nje dosfosl»- nih. Nad vse hvaležno bi nalogo opravil tudi fotografski apa- rat, ki bi, kamorkoli že obr- nemo zrklo njegove leče, vsr- kal na film sledove minulega četrtstoletja. (Dalje na 6. strani) Celje- 29. aprila 1970 — Številka 17 — Leto XXIV — Cena 60 par ^ FANiKA RAČEK - Malo je žena, ki bi že leta 1941 skupaj z možem odšle v partizane in pomagale v borbi za naš lepši jutrišnji dan. Takšna je bila Fanika Raček iz Zabukovice iz znane proletarske družine Vipotnik. Zaradi izdajstva so jo odpeljali v taborišče Auschwitz, od koder se je vrnila šele po vojni. Potem je delovala v raznih družbeno političnih organizacijah. Fanika danes živi skupaj s svojim možem Pangracom Račkom, spomeni* carjem, v Latkovi vasi. Foto: T. VRABL NOVE METODE TUDI V DELO SZDL Minuli teden je bila v Ce- lju prva seja novoizvoljene občinske konference Sociali- ne zveze Celja. Posvečena je bila delovnemu obračunu za Preteklo triletno mandat- no obdobje in razpravi o okvirnih smernicah progra- ma dela za letošnje leto. Člani konference so imenova- li tudi nove organe konferen- ce — izvršni odbor, stalne sekcije ter predsednika — tovariša Janka Zevarta in se- kretarja Bojana Vovka; ^ bo poslej vodil tudi iz- Ti^ni odbor. Čeprav bomo več o seji konference poročali v uvod- niku v prihodnji številki na- šega lista, naj že danes po- vemo, da je dala številne za- nimive pobude za delo orga- nizacije Socialistične zveze v bodoče. Pri tem je bila naj- bolj očitna zahteva po več- jih prizadevanjih za javnost in polemičnost tako v delu Socialistične zveze, kot tudi na ostalih področjih družbe- nega življenj^,. V oceni dela občinske or- ganizacije Socialistične zveze niso manjkale tudi kritične misli, čeprav je organizacija na nekaterih področjih — v javnih razpravah, dobrem so- delovanju z ostalimi organiza- cijami in društvi, krepitvi krajevne samouprave itd. — dosegla lepe uspehe, pa je bilo še vedno premalo prila- gajanja metod in oblik dela novo nastalim razmeram. To dejstvo ostaja kot ena temelj- nih nalog za prihodnje ob- dobje. Prve seje občinske konfe- rence SZDL Celje sta se ude- ležili tudi delegaciji kianfe- renc SZDL Siska in Doboja, dveh pobratimskih mest, s katerima vežejo prebivžJ- ce celjske občine prijateljske vezi še iz časov NOB in še posebej — zadnjih let. I. B. FRANČEK FRAKELJ iMejduš. tovari.ši člani delavskega sveta. Jaz pa,; predlagam, da namesto o likvidnosti sklepa-i nio kar o kvalifikaciji, bo najbolj učink()\ito.j in to -še brez kakšnega posebnega paketa < 'ikrepov .. ; NIMAŠ PREDNOSTI v Velenju se je zgodila prometna nesreča na križiščai Kajuhove in Kidričei\'e ceste, zaradi ne- upoštevanja prometnega maka »Nimaš prednosti«. Voznik osebnega avtomobila FRIDERIK BLAGO- TIN$EK, 52, iz Velenja, ni upoš*^e"/al prednosti mo. torista SLAVKA PIŠEKA, 21, iz Velenja. Motorist se je laže poškodoval. DEKLICA STEKLA ČEZ CESTO ADOLF ŠUMER je vozil s tovornim avtomobilom Iz Vojnika proti Celju, ko je nenadoma stekla čez Mariborsko cesto fc-letna LILJANA JELER. Dobila je lažje poškodbe. KOLESAR PO SREDINI CESTE Kolesar IVAN OŠTIR, 52, iz Gaberk, je vozil po sredina ceste z neprižgano lučjo iz Gaberk proti Šoštanju, ko mu je pripeljal nasproti mopedist J02E HRIBERŠEK, 38, iz Gaberk. Pri trčenju je dobil Oštir t.ežje tele&ne poškodbe. NEPREVIDNO PREHITEVANJE Proti Celju se je peljal z osebnim avtomobilom SLAVKO KOLENC, 41, iz Latkove vasi, ko je za rnjim pripeljal in ga hotel prehiteti voznik osebnega avtomobila FRANC RAMPRE, 49, iz Celja. Zaradi nasprotnega prometa se je Rampre umaknil nazaj na desno in zadel v Kolencev avtomobil. škoošti v Žalcu. Ko sem sl\ižil voj- sko, sem tu in tam pomislil, da pa so drug; poklici še boljši. Komaj pa sem slekel vojaško suknjo, že sem na- taknil poštarsko. že res, da včasih ni preveč rožnato. Pozimi sneg, čez leto dežev- je, včasih nas že zjutraj na- pere, pošte pa je prepolna torba in še na balanci po dve aktovki. Noge trpijo, tu- di revma rada zleze v ko- sti... Pa kaj bi to, vsak pvoklic ima dve plati. Jaz sem kar zadovoljen. Smo štirje poštarji in se med se- boj dobro razumemo. Vsak od nas ima svoje delo, svoj teren. Jaz raznašam v Vrbju, Gotovljah in Ložnici. No, tu in tam že slišim kako pi- kro, v glavnem pa so v vseh treh vaseh dobri in prijazni ljudje. Slišal sem že, ko kdo trdi, da ima poštar dve pla- či. Pa to ni res. Napitnine ne zahtevamo, če pa nam stranka od srca ponudi, pri- jazno sprejmemo. Dinar di- narju pomaga, pravijo. Tudi z upravnico tovarišico Hau- kovo se kar dobro razume- mo. Je sicer stroga, vendar pravična in dobra. Moje privatno življenje? Poročen sem, imam dva otro- ka, žena je prav tako zapo- slena pri naši pošti, zdaj tu- di s stanovanjem ni težav, rad posedim pred televizij- skim sprejemnikom in po- slušam narodno glasbo. Ja, če bom res v časopisu, po- tlej še tole: Žalski poštarji vsem, ki jim nosimo pošto, veselo prvomajsko praznova- nje! -dk- PRIREDIT' Letos, ko proslavljarjiQ obletnico osvoboditve in-^o samoupravljanja bo v c, spet množično prazjj. nje prvomajskih praznik^ številnimi prireditvami, j in 3. maja bo na tretji pri izletniški točki Na » ku(do tja bodo vozili tuPETORKA PEKEL« J DOM: do 30. aprila italij ski barvni film »POŽAR MA«, od 1. do 4. maja fi cosko-italijanski barvni f »ŽANDAR SE ŽENI«, od do 6. maja ameriško-madi ski barvni film »JUNJ! PAVLOVE ULICE«. DOBRNA: 2. in 3. maja lijanski barvni film »PEK KA ZA PEKEL«. Predstave v Unionu in I mu So vsak dan ob 16.. 18. 20. uri, v Metropolu ob 16 18.30 in 20.30 un, v Dot pa v soboto ob 18. in v deljo pa ob 16. uri. NOVOSTI S POLIC ŠTUDUS^ KNJIŽNICE Gilmer B. von Haller: dustrijskoa psihologija. Lj IJana 1969. S 33633. Teorija o društvu. I- Beograd 1969. S. 33637. Vojvodina. Znamenitosti lepote. Beograd 1968. S. 336 Samic M.: Kako nast naučno djelo. 2. izd. Saraj' 1969. S. 33640. Mohorič I.: Dva tisoč železarstva na Gorenjskem' V Ljubljani 1969. S. 33641 | Munro L. A.: Hemija tehnici. Beograd 1968. I 33642. Furlan I.: Osnove prod učenja. Zagreb 1969. S. 33«! Mužič. V.: Programirana ; stava. 2. izd. Zagreb 1969. 33644. The National Experie' A History of the United ^ tes. New York (itd.) <^ 1963. S. 33646. Dujič A.: Lenjinova kon" olja partije i njen utjocaj , stvaranje sovjetskog pol'' kog sistema. Split 1967 1967. S. 33649/3. Collier J.: Indijanci ol* Amerika. Zagreb 1968. 33652. 2 29. april 1970 STRAN SENCI Trije sogovorniki. Spomini vrejo v besede živo, kot da se je vse včeraj dogajalo. Takrat pred petdesetimi leti so bili pač drugačni časi, ki so terjali drugačne metode... (Foto: J. Kr.) m PREPOVEDAN SAD NAJBOLJ MIKA, ČE TUDI JE LESNIKAl m BOLJ KO so NAS PREGANJALI, BOLJE SMO SE ZNAŠLI! # SVOBODNIH PRVIH MAJEV JE BILO V STARI JUGOSLAVIJI_ KAJ HITRO KONEC 0 ZBIRALIŠČA CELJSKIH DELAVCEV OB PRAZNIKIH PRED VOJNO: SVE- TINA, CELJSKA KOČA, KOMPOLE, KUNIGUNDA IN MRZLICA — Očka, si ob prvem maju I vedno vozil na morje? I — Eh, ta mlada generacija ne I ve kako se praznuje prvi maj! i — Kaj nam toliko očitaj'o, da I niti praznovati ne znamo, kot I bi bilo treba. Kako pa bi bilo I treba? i — Drugačni časi, drugačni I prazniki. Čas beži . . . I Ti, iz vseh vetrov zbrani stav- I ki so nas spodbudili zvedeti kaj I več o tem,' kako je bilo, če je I to ponovljivo, če se da kolo ča- I sa zavrteti nazaj v imenu oživ- I Ijanja tradicij? I čas hiti v nepovrat. Kar je I bilo, je zgodovina. Povratka ni I in ni ga organizatorja, ki bi po- I novil nekdanjo, če bi, je to sa- I mo spretna režija in udeležen- I ci igralci. NEKCČ, KO ŠE NI BILO NIČ... Osemdeset let ima Ivan AR- ZENŠEK. Moral sem ga gleda- ti navzgor, da bi mu videl v oči, a še pravi, da so ga leta skrajšala za nekaj palcev. »Delati sem začel- leta 1904, ko mi je bilo petnajst let. Ta- krat nas ]e otrok kar mrgole- lo po fabrikah. Prvi maj? če je bil delavnik, smo delali. Samo sem in tja nam je prišlo na uho, da na Zgornjem Avstrij- skem delavci ob prvem maju prosla^ijajo, da so se tu in tam tudi stepli s pclicijo. Ne, pri j nas v Celju vse do konca sve- tovne vojne ni bilo proslav, ker še »fabriški« delavci nismo bili organiziram. Pri nas so se zače- li združevati najprej železničar-1 ji, ki so nas kasneje spodbuda-] li, da se združimo tudi mi.« j Bili so to časi, ko je celo av-,] strijska delavska organizacija j imela slovanske dežele Avstrije' bolj za kolonije, zato razvoju revolucionarnega gibanja v teh deželah niso posvečali pozorno- sti. Kjerkoli so se zbirali Sloven- ci, so bili ožigosani kot »srbo- fili«, tudi .yd strani avstrijske socialne demokracije. ŠE MEŠČANI SO NAM PLOSKALI »Prva leta po prvi svetovni vojni smo prvi maj praznovali odkrito in množično. Z godbo na čelu smo stopali po mestnih ulicah. To je bil čas, ko smo se borili za skrajšani delovni čas, za Kolektivne pogodbe z delodajalci, ko ;e bilo kulturno življenje po industrijskih krajih v delavskih rokah, ko so vzni- kale godbe, pevski zbori, šport- na društva. Toda samo nekaj let, menda dve tri potem pa je bilo vsega konec. Strokovne sin- dikate so prepovedali in kjer sta se pogovarjala dva delavca, | je bil blizu tretji in ta je bil; žandar ali pa detektiv.« ^ Kako Ana COCEJ skriva svo-i ja leta, mi je uganka. Osemin- - šestdeset jih ima na plečih, od) sedemnajstega leta je morala; neprestano delati, za sabo ima^ osem zaporov in Ravensbrlick, j pa je čila da Je le kaj. »že drugi dan, ko sem se za-: poslila v Westnovi tovarni, so' prišli starejši tovariši in me ] vpisali v .Zvezo kovinskih de- j lavcev' Pa ms v začetku niso J porabili za politično delo, vklju-^ čili so me v drarriatski odsek-, »Svobode«. Kakor da bi tisto nei bila politika. Pa še kakšna . .. ] Bilo je 'eta 1922. Pripravljali So za prvi maj igro .Samosvoj'. Prvo skušnjo so imeli pri ,Ju-1 goslovanu, ko smo prišli dru-; gič, so nas že pričaikali žandar-] ji. Izmikali smo se jim po me- > stu in povsod so nam bili za j petami. Drugo skušnjo smo: imeli po beganju po Celju seve- da spet pri .Jugoslovanu' Takoj se nam je godilo vse do zadnje- \ ga aprila, ko smo le nastopili z; igro v gledališču. Ne samo de- i lavci, tudi meščani so nam na-1 vdušeno ploskali, bolj zato ker i smo bili Korajžni, kot zaradi ■ umetniške višine našega poda-j jan;a.« [ Ni potrebno dosti domišljije," da si mlado, živahno Ln pred-' vsem pogumno delavko pred- \ stavljamo v letih ko so ženske! bile dvojni boj, boj za pravice; delavcev obeh spolov in pose--' bej za enakopravnost žensk. »Tista prireditev z igro je bi- ■ la zadnja. .Svobodo' so potlej ■ prepovedali. Prvi maj smo ho-] dili proslavljat v Celjsko kočo,] na Svetino, v Kompole, na Ku- nigundo in tudi na Mrzlico, kjer je vedno mrgolelo žandar- jev in špicljev. Spominjam se prvega maja, ko smo šli skozi .Hudičev graben' na celjsko ko- čo. Tam v globoki soteski je Franc Kač slekel neki delavki rdečo jopico, jo obesil na od- lomljeno vejo in stopal pred na- mi kot zastavonoša. Vsi smo čis^to resno vzeli rdečo jopico za proletarski prapor, kot bi bila prava zastava.« Cocejeva je žarečega obraza pripovedovala, kako so jim po- vsod žandar j i delali družbo in skupaj s špiclji vlekli na ušesa vsako besedo. Delavci so si iz- mišljali vse mogoče, da so jih preslepili in pustili v prep.riča- nj^i, da se nič pomembnega ne dogaja. »Tistih časov in praznovanj ni mogoče spet oživiti, prepove- dan sad najbolj mika, četudi je kisla lesnika. Mlajši res niste ,krivi' ničesar, da ne morete praznovati v takem vzdušju. Veličastno je ravno zato, ker je neponovljivo.« Cocejevo moti, da danes toli- ko govorijo o tem, da ženskam javno delo danes ni omogočeno dovolj: »Kaj pa nekoč? Delale smo tudi po petnajst ur in več. Ime- le smo domove, v katerih je bila elektrika le za luč, imele smo tudi otroke, ki smo jih, mislim, kar dobro vzgOj'ile, za- služile pa manj od moških ker smo bile ženske. Menda smo bile bolj revolucionarne ker nas je k temu silila nuja.« IGRA „SLEPIH MIŠI" Z ŽANDARJI Franc OSET se ponaša s tem, da je s predsednikom Titom istin let. Spominov se mu je nakopičilo toliko, da jih časov- no že težko poveže med seboj, pa preskakuje desetletja, kot zmorem jaz storiti le z dogodki zadnjega meseca. Z enajstimi leti je šel služit k nekemu kmetu, s petnajsti- mi je bil pri Westnu ,vaser- pinč' Dečki kot on so nosili v kovačnico vodo in tako si ^e prislužil prej kot prvi krajcer Westnovo ubijanje in brco, ko ga je zalotil, da v vedru vode nosi za kovača v kovačnici. »Predvojni prvi maji so bili vedno svečani in razburljivi. Dokler je bil praznik še dovo- ljen, smo priložnost izkoristili do konca. Ko je bil prepovedan, smo se pač znašli, toda vzeti si ga nikoli nismo smeli. Hitro smo iznašli svojo taktiko. Bilo je razbtirljivo in ogrelo nas je. Najraje smo šli v naravo, v bližnje hribe in če se je le da- lo smo se otresli špicljCv ter žandar j ev, ki so se zaradi na- porov bali majskega prazni- ka kot vrag križa. Raztrobili smo recimo, da gremo na Ku- nigundo in v tisto smer so se pripravljali tudi ,pandurji'. Res smo poslali na prvomajsko ju- tro nekaj skupinic v tisto smer okinčane z nageljni, opremlje- ne z nahrbtniki in instrumenti. Kmalu so dobile te skupinice državno spremstvo. Medtem ko so žandarji z vabami koraka- li v eno smer, je večina kreni- la iz mesta ravno v nasprotno. Skupinice, ki so šle prve na pot, so se polagoma razkropile in po ovinkih in skrivnih ste- zah zmešale sledi in se kasneje priključite glavnini, ki je med- tem že opravila svoje prvomaj- ske shode in ko so žandarji končno le našli večino, smo se veselili v naravi s športnimi igrami, prepevali. Nageljne smo pri hOjI po mestu skrili, zunaj ' pa smo jih pripeli v gumbnice, zvlekli iz nRhrb*".nik07 in izza suknjičev zastave in jih razobe- šali na drogove ali drevesa, po- samezniki pa so šli v specialne akcije in obešali rdeče zastave po bližnjih vzpetinah, na stari grad ali še kam bliže mesta.« Res je. Takšna prvomajska slavja so neponovljiva. Ali je kaj čudnega, če otrok, ki vidi v muzeju sliko, ko je med prvo- majskimi izletniki polno žan- darjev, vpraša: — Oča. Ali so žandarji tudi slavili prvi maj? Slavili so ga nehote. Največ- krat so svojim plačevalcem lah- ko sporočali samo to, da j'e bi- lo delavjev tant in tam kot listja in trave, da pa se ni nič zgodilo, žandarska pamet je bi- la prekratka, da bi se zavedali, da je ravno ta enotnost brez glasnih parol bila sama po sebi veličastna manifestacija. JURE KRAŠOVEC 29. april 1970 toiKAN 3 PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL MOZIRJA Osnovnošolskega občinskega prvenstva v vele-i slalomu občine Mozirje so se udeležili štiri fan'- tx>vske in tri dekkške ekipe. Med posamezjiiki je zmagal Franc Ermenc (Mozirje), 0,33,1 pred Mi klavcem 0,-38,7, Podlesnikom (Ljubno) 0,39,6 itd.! Med posameznicami pa Pavliš (Mozirje) 0,42,0, Cop (Mozirje) 0,42,1, Mermal (Ljubno) 0,.57,8. Med eki- pami pa je pri dekkcah bila asnovna .šola Mozirje s časom 3,18,3, pri dečkih pa prav tako osnovna šola Mozirje s časom 2,02,4. T. TAVČAR DOBRA IGRA IN STOTKA ŽKK CELJE v III. kolu I. republiške košarkarske lige so Celjani gostili na igrišču gimnazije etepo Kroja iz Škofje Loke s 102:88. Po dveh porazih so tokrat Celjani zaigrali zelo dobro in zasluženo premagali borbeno ekipo Kroja, katere odpor so uspeK streti šele v drugem delu drugega polčasa. Posebno v zadnjih 10 minutah igre so (Celjani zaigrali odlično, ter prikazali igro s katero lahko tudi v naslednjih kolih pričakujejo uspehe. Najboljši pri ŽKK Celju so bili Tone Sagadin, Cepin, Božič, Tomašič in Zmaigo Sagadin, pri Kroju pa Pokorn, Demšar, Bal- derman in Braniselj. Pred 2(X) gledalci sta tekmo dobro sodila Peter Zule (Domžale) in Stane Zule (Konjice). ŽKK Celje: Tone Sagadin 34, Cepin 27, Božič 16, Tomašič 12, Zmago Sagadin 8, Erjavec 3, Ževart 2, Novak, Leskovar, Pešec in Jug. O. HOLZINGER TRETJI PORAZ ŽKK CELJA! V .soboto so Celja- ni gostovali v Trbovljah in odigrali prvenstveno tekmo proti Rudarju (69:32), ki je v letošnjem lefcu eden glavnih favoritov za 1. mesto v republiški ligi. Čeprav so Celjani tudi v tem srečanja igrali dobro, so doživeli tretji poraz v prvenstvu, tako da se z dvema osvojenima točkama nahajajo v spodnjem delu lestvice. Najboljšd pri Celju so bili Sagadin Zmago, Toma,šič in Cepin, pri Rudarju pa Kranjc, Lavrič Ln Perpar. Pred 250 gledalci .s^ta tekmo sodila Hojs in Bolka iz Ljubljane. Koše za ŽKK CELJE so dosegli: Cepin 15, Sa- gadin Tojie 14, Tomašič 13, Sagadin Zmago 11, Zu- pančič 6, Ževart 4, Erjavec 4 in Leskovšek 2. V če- trtek 30, 4. 70. igrajo Celja.rii .doma proti Triglavu iz Kranja. ODLIČNA IGRA IN ZMAGA ŽALCA 73:62 (,36:30). V II. kolu druge republiške košarkarske lige (vzhod), so košarkarji Žalca gostovali v Slovenski Bistrici in po odlični igri zasluženo premagali ekipo Slovenske Bistrice. Tudi na tej tekmi se je odlikoval Šeligo, ki je sam dosegel 34 kjšev, ::>e]o dobro pa so še igra- li Habjan, Krišič, Senčič in Pur, najboljša pri Slo- venski Bistrici pa sta bila Ivetič in Bradan Peter. Pred 40 gledalci sta tekmo dobro sodila Inkret in dret iz Maribora. KK ŽALEC: Šeligo 34, Habjar. 14, Knišič 9, Sen- čič 6, Pur 4, Cerovšek 2, Ramšak 2, Vovk 2, Cokan, Rezen, Zag^orlčnik in Kranjc. V III. prvensitvenom kohi igrajo žalčani doma proti ekipi Murske Sobote. O. HOLZINGER REMI CELJE-KLADIVARJA V MARIBORU Nogometaši Celje — Kladivarja so nepričakovano dosegli T nadaljevanju nogometjie republiške lige uspeh T Mariboiru. V srečanju priti Kovinarju so iz- vlekli neodločen rejBultat 1:1. Ta uspeh jim daje na- de, da se tudi t prihtxinji seaoni borijo v osrednji pepubliškd nogometna, logi. STEKLAR OMAGAL. V nogoni^tni republi%i con- sSts ligi je vprašanje prvega mesta ž-e <5koraj rešeno.. Mo&tA^) jesenskega prvenstva Steklar iz Rogašike Sla- Idne je omagalo. V derbyju kola je izgiibil proti Bra- nfflcu v Mariboru 2:6. S tem so vsa upanja marlji'\'e- ga. kolektiva za letošnjo .sezon,-) pretrgan.-^. Ostali re- zultati celjskih moštev: Kovinar : Peca 0:0 Šmartno : Veleoije 1:4 jk OGORČENA BORBA V TREBNJEM Celjski odbojkarji so štartali v republišlii odboj- karski li.gi.. Že v prvem kolu pa so morali v goste. V Trebnjem 90 igrali proti domači ekipi Partizana in po o.gorčeni borbi izgubili 2:3. Z malo več .šport, ne sreče bi lahko bi.1 re>5ultat obraten. jk VISOKA ZMAGA ŠOŠTANJA DOMA Rokometaši Šoštanja so si že priborili pravico sodelovanja v republiški ligi za prihodnje leto. Z zmago nad Branikom 24:1.S imajo celo možnost za višji plasman, zlasti zaradi U£'odnega razporeda y naslednjih kfjJih. jk Nogometaši Celje — Kladivar nastopajo v republiški ligi. Spomladanski start ni bil najboljši, vendar vsi ljubitelji nogometa v Celju upajo, da bodo tudi v prihodnji sezoni videli svoje fante igrati v omenjeni konkurenci. Foto: E. Krajnc POLOVICA PRVIH MEST ZA CELJSKE TELOVADCE v Ljubljani je bilo republi- ško prvenstvo III. razreda v gimnastiki, kjer so nastopili tudi celjski tekmovalci in do- segli presenetljivo velik us- peh. Telovadci TVD Celje- mesto in Partizan Celje Ga- berje so od osmih osvojili kar štiri prva mesta! To je vsekakor nov dokaz, da ima- mo tudi v Celju odlične telo- vadce, ki gredo po stopnicah znanih šrota, Kiisla in dru- gih. Rezultati: mladinci — ekip- no: 1. Celje mesto 213,80 toč- ke, 3. Partizan Celje Gaberje 209,70 točke. Mladinci — po- samezno: 1. škoberne (Ce- lje G.) 55,40, 3.-4. Krasnov (Celje m.) 54,.50, 5. Tlinger 54,40, 6. Koren (oba Celje m.) 54,20. Mladinke — ekipno: 3. Ce- Ije-Gaberje 139,3 točke. Mla- dinke — IX)samezno: 1. Šo- lujič (Celje G.) 37,35. Članice — posamezno: 1. Centrih (Celje G.) 37,45, 5. Lorger (Celje G.) 33,50. 0 Te dni so v okviru sin- dikalnih športnih iger zaklju- čili svoje tekmovanje šahi<:?ti, ki so tekmovali v treh ja- kostnih ligah. Sodelovalo je 25 ekip iz prav tolikokšnega števila kolektivov. Tekmova- nje je trajalo približno mesec dni. LESTVICE: I. liga: 1. Ingrad 27 2. Cinkarna 26 3. Kovinotehna 18,5 4.-5. Klima 15 4.-5. Aero 15 6. Emo 14,5 7. Železnica 13,5 8. Zlatarna 10,5 II. liga: 1. Železarna 27 2. Prosveta 25,5 3. Izletnik 22 4. Cetis 20,5 5. Vodna skup. 16,5 6. Avto Celje 14 7. TehnomercatOT 13,5 8. Libela 1 III. liga: l.PTT 33 2. Geodeti 27,5 3. Finomehajitka 26,5 4. Občina 24 5. Tkanina 17,5 6. Milica 15 7. Merx 12,5 8. Metka 12 9. Žična 8 Najboljši posamezniki na prvi deski so bili Pešec (Že- leznica), Bervar (Prosveta) in Ojstrež (Cinkarna). 9 Pretekli teden se je pri- čel spomladanski del tekmo- vanja v kegljanju. Za tekmo- vanje se je prijavilo kar 50 ekip iz 31 kolekti^v pri čla- nih in 9 ekip iz osmih kolek- tivov pri članicah. To je vse- kakor številka, na katero so ponosni organizatorji in kaže na izreden interes, ki so ga sindikalne športne igre vzbu- dile med zaposlenimi. Kar enajst kolektivov več kot lan- sko leto tekmuje na letoš- njem tekmovanju! Vsaka eki- pa bo nastopila štirikrat (dva- krat spomladi in dvakrat v jeseni). Po prvem nastopu je vrstni red najboljših naslednji: 1. železarna 511, 2. Libela 503, 3. Izletnik 501, 4. Obnova 496, 5. Ingrad 484, 6. Elektro 466, 7. Aero 462, 8. Aero II 458, 9. Ingrad II 4,54, 10. Cetia 448, "11. Kovinotehna 443, 12. Libe- la II 434, 13. Toper 431, 14 EMO 430, Kovinotehna II 430 itd. Pri članicah je v vodstvu železarna 223, pred Ingradom 212, Komimalnim zavodom za soc. zav. 172, Obnovo in Pro- sveto 161, EMO 142 in Opekar- no 113. T. GORŠIC POJDIMO V GORE Nedvomno je alpinistična šola ozko povezana z alpiniz- mom in planinstvom in je danes v času naglice način, da človeku, ki začne s hojo v gore, omogoči čim hitreje in predvsem čim varneje spoznati nov svet, v katerega se poda. Ni namenjena samo vzgoji športnikov, ki so jim cilj vrhimski plezalski dosež- ki, temveč voem, ki žele pri- dobiti dodatno znanje za var- no hojo v gore. Alpinizem je udejstvovanje, ki zahteva mnc^o fizičnih, Se več pa i>sihičnih kvalitet, po- sebno pa harmonijo med obema. Je idealna oblika sprostitve pKjsebno v današ- njem hitrem času. Alpinizem ima zelo velike tradicije. Morda ne ibodo odveč besede prof. Tineta Orla: »Alpinizem je gibanje, ki je geografsko in duhovno ve- zano na alpski prostor, alpi- nizem se torej ukvarja z alp- sko i>okrajino tn njenimi prebivalci, z alpsko prirodo, njenimi organskimi pojavi, predvsem 3 stališča vzponov na vrhove, pa tudi s stališča znanosti in kulture. Da je to gibanje v svojem jedru moč- no, je dokaz tudi v tem, da ne danes razširja na vse kon- tinente. Seveda je v 100 letih razvoja in v 200 letih člove- kovega približevanja k nara- vi, alpinizem doživel velike spremembe in dobil mnoge vsebinske elemente. Kljub te- mu so xrm pa osnovne misli tiste, pod vplivom katerih je človek začutil potrebo po sprostitvi v gorski prirodi. Bolj vsakdanje ga pa razu- memo kot športno udejstvo- vanje, premagovanje strmih .sten, prepadov, plezanje v kopni skali, granitu in ap- nencu, ledenih stenah, sneži- ščih, počeh, kaminih in pred- vsem v zmagoslavju čim viš- jih vrhov.« * Morda so to preveč zamo- tane besede. V bistvu pa, nas le vleče pristna in nepokvar- jena narave, mlada neukrot- ljiva moč, iskanje korajžnih in drznih doživljajev ne za parado in baharijo ampak zase in za tiste, ki mislijo po hribovsko. Program alpinistične šole zajema praktičen in teoretik čen prikaz gibanja v gorah. Predavanja so popestrena z diapozitivi, alpinističnimi fil- mi itd. Spoznali boste po- glavja kot n. pr.: Razvoj pla- ninstva in alpinizma, gomi- ška oprema, nevarnost v go- rah, prva pomoč v gorah, plezalna vrv in njena upora- ba, letna plezalna tehnika, zimska plezalna tehnika, pla- zovi, tuja gorstva, geološka in geografska zgradba domačih gora, sodoibne alpinistične dosežke, in kar je največ — hodili boste v gore, v naravo in tako popestrili svoj prosjti čas. Vabimo vse ljubitelje gora, da se nam pridružijo z obiski na alpinistično sodo vsak če- trtek ob 19. uri v pisarni PD Celje, Stanet-ova l/l. Hodili bomo na skupne ture v gore! D. DVORŠAK Pogrebno podjetje CELJE Cesta na .gjrad štev. 4 razpisuje JAVNO DRAŽBO za kompresor 6 atmosfer Javna dražba bo dne 8. "5. 1970 na sedežu podjetja. Od 8. ure do 11. ure ima- jo pravico do nakupa de- lovne organizacije, od 11. ure do 14. ure privatniki, ki morajo pred dražbo po- ložiti 10% varščino na izklicno ceno. DOBER START Kakor kaže, so se društvi v žalski občini v tem letu resneje poprijela dela. Ne sa- mo to, da si je ObZTK t Žalcu zadala v programu ve- liko več dela z »novimi« tek- movanji, ki so že nekdaj slovela kot »savinjska«, tem- več so v društvih dvignila tudi tiste, ki so nekdaj naj- več prispevale za telesno vzgojo in kulturo v Savinjski dolini. Ponovno se uveljavljajo ob- činska prvenstva v atletki, plavanju, smučanju — sko- kih, alpskem smučanju, san- kanju, namiznem tenisu itd. V Žalcu bi naj bil zbor at- letov, ki bi zastopali klul) »Savinjčan«. TVD Partizan Žalec je v svoj program dela zajel vse mogoče panoge, K' bodo zastopane na občinskil' prvenstvih. Tudi TVD Parti- zan v Preboldu pripravlja številne ekipe ter skrbi ^ množičnost, ki naj bi pre- segla vse dosedanje. Društva kot so TVD Partizan Polzela. Braslovče, Šempeter, Gomil' sko, Tabor, Petrovče, Griže, Vransko in Gotovlje .bod" sodelovala na tekmovanjih ^ občini ter ligah v namizneii'' tenisu, odbojki, nogometu- badmintonu itd. A. VID^LUE8^ KOMENTAR: ZAKAJ TAKŠNO MRTVILO? V okviru šestega Pren. kovega memoriala v na. miznem tenisu je TVd Partizan v Gaberju i^vg. del dan prej tudi ekipna moramo zapisati, da v Celju ni organiziranega delf na področju ping. ponga, če seveda izvzame mo tradicionalna tekmo- vanja sindikalnih moštev. Mladi, in teh je zelo ve- liko, nimajo možnosti, da bi sistematično vadili, da bi nastopali in tekmovali. V Celju ni organizacije, ki bi sprejela pKXi svoje okrilje aktivne privržence igre z malo belo žogico. K vsemu temu pa lahko zapišemo še to, da so zlasti učenci usnovnih šol pokazali na turnirju iz- redno znanje in da je med njimi veliko takih, ki bi se pod skrbnim strokovnim vodstvom hi- tro uveljavili. Celje je bilo pred vojno in prva leta po vojni naj- močnejše središče namiz- nega tenisa v Sloveniji in eno najmočnejših v drža vi. Zdaj i>a? Kje so vzroki za takšno mrtvilo organizacijskega značaja in zakaj pristojni telesnovzgojni forumi ne ukrepajo, da bi se stanje popravilo? Menimo, da bi se z ustrezno polit.iko in dogovori lahko rešilo tudi to vprašanje! 4 29. april 1970 STRAN jTomisua za rekreacijo, od- ^ šport pri Občinskem *n(jikdinem svetu je prišla * originalno idejo, da bo ^.giia, tekmovanje za zlato, gljrno in bronasto sindikal- * športno značko. Tekmova- :g se bo začelo 1. maja 1970 liončalo prihodnje leto ob Istein času. Kaj namen tekmovanja, vprašanje sino postavili rt)dji komisije za rekreacijo, o^iiii in šport Tonetu Gor- jiČU. i,Z>oseči želimo še večji tn- jgjes med zaposlenimi za re- )[reacijo. V današnjem času jje morejo ljudje samo delati iji biti doma, temveč se tudi ukvarjati z najosnovnejšimi oblikami, ki istočasno krepijo telo in vzpodbujajo človeka boljšim delovnim dosež- Kom-« Kakšni so glavni pogoji za dosego sindikalne športne giačke? „Na eni strani aktvinost In na drugi strani čimkvalitet- nejši športni rezultati.« Kako bo potekalo tekmova- nje? »Tekmovalci so razdeljeni v tri skupine: do 30 let, od 31 do 40 in nad 40. Tekmovanje vodi Komisija za rekreacijo in oddih pri Otočinskem sin- dikalnem svetu, ki bo pred tekmovanjem organiziral se- minar za vse, ki bodo v ko- lektivih vodili tekmovanje. Za »eno« aktivnost se upo- števa vsako športno udejstvo- vanje določenega dne, ki traja vsaj eno uro in se pri tem tekmovalec pojavlja kot član svoje sindikalne organizacije. Osnovne aktivnosti naj bi bile razna interna tekmovanja za pridobivanje značke, srečanja med kolektivi ob raznih pri- ložnostih, vadba v okviru ko- lektiva itd. Vsaka aktivnost mora biti registrirana. V ak- tivnost se štejejo tudi tek- movanja za »športne rezulta- te«, kot planinstvo, plavanje, smučanje, kegljanje in stre- ljanje, iz katere se tekmuje največ trikrat v eni in isti panogi, vendar v različnih dnevih. Za značko se upo- števa najboljši rezultat. Tako lahko tekmovalci v vsaki ka- tegoriji zberejo ' 1500 točk. Vsak, ki hoče dobiti značko, mora tekmovati vsaj v treh izmed petih zgoraj navedenih športnih panog. Pravila so do- ločena in jih bodo vsi prejeli pred začetkom tekmovanj.« Omenili smo že, da bo tek- movanje končano 30. aprila 1971. Značke bodo dobili vsi tisti, ki bodo skozi vse leto izpolnili zahtevane pogoje. Pri vsem tem pa ni važno toliko kot tekmovanje in sama znač- ka, temveč skrb za delovnega človeka, kateremu je po na- pornem delu potreben aktivni počitek v oblikah, ki jih na- vaja organizator v svojem razpi.su. Vsekakor moramo idejo Občinskega sindikalne- ga sveta pozdraviti in si že- leti, da bi tekmovanje uspe- lo. Po dosedanjih uspešno izpeljanih igrah lahko priča- kujemo najboljše. T. V. IZ DELA HDK CELJE: v SPODBUDO IN PRIZNANJE V pripravah na nedav- ni občn: zbor so pri celj- sicem hokejsko drsalnem klu- bu ugo:ovili »pomanjkljivost«, Iji je več ali manj značilna ja vse amaterske tele- sno vzgojne m športne orga- nizacije Gre namreč za pprašanje, kako izreči pri- znanje za delo in uspehe naj- boljšim aktivnim športnikom, ki so v določenem obdobju, tako kot funkcionarji^ žrtvo- vali veliko ur svojega pro- stega časa za uspeh kluba in podobno. Res je, da dobivajo tekmo- valci v nekaterih pano- gah diplome, plakete ali dru- gačna podobna priznanja za najboljše dosežke. Toda, lah- ko bi rekli, da je to pre- malo. Zato' so se pri HDK Celje odločili, da bodo pri- pravili poseben pravilnik, ki bo spodbujal zlasti športno disciplino, oblskoA^anje trenin- gov, udeležbo na tekmova- njih, vedenje na javnih tek- mah, športne dosežke in po- dobno. Skratka, gre za pri- znanje za tako imenovani fa- ir play, ia pošteno borbo v športni areni in sličnb. Pri HDK bodo tak pravil- |iik izdelali za vse vrste svo-, 16 športne aktivnosti, torej za hokej, , drsanje in tenis. Pričakujejo, da bo ta oblika i^ubskega priznanja v mno- gočem prispevala k boljšim rezultatom in sploh k bolj- šemu delu v organizaciji. M. B. MIRKO PRESINGER 60 LET Te d-ii je znani športni de- lavec, dolgoletni predsednik in častni predsednik celjske nogometne podvzeze, Mirko Presinger slavil svoj šestde- seti rojstni dan. Čeprav ga kot športnika in športnega delavca že več desetletij srečujemo pred- vsem na nogometnih igriščih in tam, kjer se oblikuje smer nogometne dejavnosti, je s svojimi bogatimi izkušnjami sodeloval tudi v drugih pa- nogah: med igralci namizne- ga tenisa, kegljači, drsalci, igralci tenisa itd. Bil je med tistimi, ki so ustanovili okraj- no športno zvezo pa tudi sicer ga vsa leta srečujemo med funkcionarji različ- nih športnih in telesno- vzgojnih organizacij. Za pomemben živl.jo.ij- ski jubilej tudi naše čestitke! -mb FERRALIT DRUGI v Žalcu so bile tretje igre železarjev, kovinarjev, ste- klarjev in gumarjev, kjer so tekmovali Sava Kranj, žele- zarna Jesenice, Litostroj Ljubljana, Steklarna Hrast- nik in Ferralit Žalec. Pomeri- li so se v kegljanju na asfal- tu, streljanju, šahu, odboj- ki, namiznem tenisu, roko- metu, pohodu in kvizu »Sa- vinjska skozi čas«. Zmagala je ekipa Železarna Jesenice 30 točk pred Ferra- litom 24 točk, Savo Kranj 18, Litostrojem Ljubljana 17 in Steklarno Hrastnik 13 točk. Vrstni red po posameznih panogah: kegljanje na asfaltu moški ekipno: 5. Ferralit 2353 kegljev, posamezniki: 9.—10. Grešak (Ferralit) 423 kegljev itd. Med ženskimi ekipami je zmagal Ferralit s 1008. keglji, med posamezni- cami pa Aroltova (Ferralit) 389. Streljanje: moške ekipe: 2. Ferralit 1009, ženske ekipe: 1. Ferralit 738, moški posa- mezno: 1. Klovar (Ferralit) 268, ženske posamezno: 2. Kuder (Ferralit) 254. Šah: 2. Ferralit 38 točk, odbojka: 2. Ferralit 3 točke, namizni te- nis moški: 5. Ferralit O točk, ženske: 2. Ferralit 1 točko. Rokomet: 1. Ferralit 4 točke, organizacijski pohod: 1. Fer- ralit 153 točk. Ekipna uvr- stitev: moški: 1. Železarna Jesenice 27 točk, 2. Ferralit 19 točk itd. Ženske: 1. Fer- ralit 5 točk itd. Skupna uvr- stitev: 1. Železarna Jesenice 30 točk, 2. Ferralit 24 točk itd. V kvizu znanja »Savinj- ska skozi čas« je zmagala eki- pa domačinov s 5. točkami. Prihodnje leto bodo igrali v Ljubljani. Med igrami je bilo tudi več druža^bnih srečanj, I. ples kovinarjev, osrednja proslava ob 90. letnici usta- novitve Ferralita, slavnostna seja delavskega, sveta in po-, delitev spominskih prizrianj najzaslužnejšim delavcem itd! tv' DVA SPODRSLJAJA OBRAMBE - IZGUBLJENI TOČKI Celjski hokejisti na travi pač nimajo letos sreče. V srečanju zvezne lige so na domačem igrišču v nedeljo izgubili 1:3 (1:1), potem ko so prikazali odlično igro v prvem delu imeli vsekozi te- rensko premoč. Ker pa napa- dalci niso dosegli gola, sta odlična obrambna igralca Jošt in Lednik zapustila me sto pred golom in ravno v tem času so gostje iz dveh predorov, i>o napaki obram- be Gaber j a dosegli dva za- detka. Kočni rezultat 1 ; 3 (1:1). Zadetek za domače mo- štvo dosegel Grilj DOBOVIČNIK TRETJI Na republiškem finalnem tekmovanju za Zlato lisico je član strelske družine Branko Ivanuš Marjan Dobovičnik dosegel tretje mesto in s tem potrdil kakovost celjskega strelskega športa. jk CELJANI DRUGIČ NAJBOLJŠI v odlični organizaciji RK Celje in zbora sodnikov Ce- lje je bil v soboto in nedeljo v Celju veliki tradicionalni turnir mladinskih ekip Av- strije, Italije in Jugoslavije. V konkurenci šestih ekip so domačini dosegli popolni uspeh. Mlada ekipa Celja je v finalu premagala Partizana Bjelovar 11:9, vrsta celjski srednješolec pa je v borbi za tretje mesto premagala Ru- darja (Trbovlje) 9:8. V borbi za peto mesto pa so mla^ dinci Innsbrucka premagali italijanske kolege iz Rovereta 16:9. V predtekmovanju je RK Celje premagal Rovereto 27:14 in Rudarja 13:8. Srednje- šolci pa so igrali neodločeno proti Innsbrucku 9:9 in iz- gubili proti Partizanu Bjelo- var 7:9. To mladinsko tekmovanje je ponovno pokazalo, da so celjski rokometni delavci edini pri nas v Sloveniji, ki skrbijo za mladi naraščaj. Celjski rokometaši pa so po zmagi v Roveretu v lanskem letu dodal še eno zmago v tem troboju mladih tekmo- valcev treh dežel. Prihodnji turnir bo v letu 1971 v Inns- brucku. jk j^^*^arkarji Žalca (stojijo od leve proti desni): Šeligo, Cokan, Ramšak, Krušič, y »iČič. .šrbcc, Pur, Habjan in Medvešek. Spredaj od leve proti desni: Cerovšek, ^^K Za^oričnik in Rezenc Foto: T. Tavčar ODLIČNI KOCUVAN, OBAL, VIVOD IN PAVŠERJEVA v soboto in nedeljo je bilo na celjskem stadionu področno prvenstvo za Atletski pokal Slovenije. Nastopilo je okcli 200 tekmo'/alcev iz Celja hi Vele- nja. Glede na začete sezone so bili doseženi nekateri odlični rezultati, ki obetajo lepšo prihodnotst v na- slednjih mesecih. Med posamezniki moramo tokrat pohvaliti predvsem štiri tekmc-valce: Kocuvana, Oba- la, Vivoda in Pavšerjevo. Kocuvan je dosegel tri zmage z odličnimi rezul- tati, ki .so trenutno najbolji ali vasj med najbolj- šimi v Jugoslaviji in ki malenkostno z, kar je prav tako med najboljšimi rezultati v Jugo-slaviji. Vivod je še enkrat dokazal, da je velik talent, ki z malo vadbe lahko doseže zavidljive rezultat?. Tokrat ne moremo tudi mimo mlade Pavšarjeve, ki je čez noč postala prva sprinterka Kladivairja. 100 m: 12,2! in 200 m: 25,7. Kladivar je prav s tem tekmovanjem dokazal, da ima celo vrsto prizadevnih in obetajočih atletov, ki bodo lahko z vestno vadbo čez nekaj let dokazali svojio pravo vrednost. Isto velja tudi za ostale. Re>-.ultati: moški: 110 m ovire: 1. Hladen 15,7. Trcskok: 1. Eole 13,36. 100 m: l.Kocuvan 10,6, 2. Obal 11,0. 3. Med/ešek 11,1. Krogla 1. Pikula 15,63. 300 m mladinci: Zoreč 39,1. 1500 m steeple: 1. Ke. lene 4:06, 2. Podpečan 4:06, 1000 m mladinci 1. Kova- čič 2:47,3 višina: 1500 Jurčkov. 3000 mladinci: Ko- sel 9:,56,9 kopje: 1. Brodnik 56,55, 2. Babo^č 50,63 m. Med mlajšimi mladinci je zmagal Ingolič (35,50 m), starejšimi mladinci Sko^ 55,63 m, v hoji na 5 km: 1. Žekš (Ve) 26:45,0, 10 km hoia člani: 1. Mele 53:15,4, 400 m o^rire: 1. Obal .'■■>5,7, P.OO m: 1. Ilovar 1:59,6, disk: 1. Vravnik 45, 07 m in 1500 m ovire: 1. Kralj 4:32, 6. Žen.ske: 50 m: 1. Favšer 7,7, 60 m mladinke: 1. Skale R.5, disk: 1. Kastelic 38,00 200 m: 1. Pavšer 25.7. daljma: 1 Marolt 482 cm, SOO m': 1. Urankar 2:20,1, 400 m: 1. Urankar 59-.0, 100 m: 1. Pavšer 12,2, krogla: 1 Smole 0.90 m in štafeta 4 x 100 m: 1. Kla- divar I 51.3. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano T. V. MALE V MILANU — Še vedno aktiveni atlet Kladivarja Rudi Male bo 1. maja nastopil na veli- kem mednarodnem tekmovanju v hoji na 30 km v Milanu. Tekmovanja se bodo udeležili vsi najboljši tekmovalci iz zahodne Eevrope. Male je po nedelj- skem nastopu na 10 km po/edal, da je z rezultatom zadovoljen in da tistreza tempu na 30 .cm. ZADNJE TEKMOVAN.JE PRED STARTOM — Ne. deljsko tekmo- anje je bilo zadnje pred začetkom po- laganja um.etne m?se tartan. Z deli bo najprej za- čelo Cestno-komunalno podjetje, nadaljevali pa člani skupine, ki bo na štirih stadionih v Jugoslaviji v letošnji sezoni položila tartan. Najprej bodo delali v Sarajevu, zatem pa v Celju. Do 15. aivgusta bo na štirih stadionih v Jrigoslaviji v letošnji sezoni polo-' žila tartan. Najprej bodo delaU v Sarajevu, zatem pa v Celju. Do 15. av.gusta bo celjskem stadionu položen tartan. To bo vsekakor pomemben mejnik za celjsko in slovensko atletiko. VELENJČANI V NOVIH TRENIRKA.H — V.Ce- lju so nastopili tudi člani atletskega društva Vele- nje. Na stadionu so se pojavili v lepih novih tre- nirkah: belo-rdeče z napisom. Atletom jih je poda- ril Rudnik lignita Velenje. Lep prispevek in razu- mevanje! T.. V. KLONILA JE TUDI CRVENKA Med mednarodnim m.ladinskim rokometnim tur- nirjem je bila odigrana tudi prvenstvena rokomet- na tekma med lan.sikim državnim prvakom Crvenko in Celjem. Zlasti v drugem polčasu so domačini po zaslugi tokrat izredno razigranih in požrtvovalnih igralcev Presinger j a ter Korena zaigrali odlčino in pregazili nasprotnika. Re2!ultat 16:11 (6:7). Gostje so se v prvem polčasu še nekako upirali domači- nom, ki so v drugem polčasu zaigrali borbeno in podjetno ter prislili nasprotnika, da je pustil obe točki v Celju. To je nov lep uspeh celjskih roko- metašev. Po tej dragoceni rmagi obsitojajo realne moižnosti, da bomo Celjani tudi v prihodnji seziond imeH v zvezni ligi svojega predstavnika. Ljudje so bili z zadnjo tekmo zadovoljni, želijo si samo še več repriz. Rokometaši so še enkrat doikaza.U, da znajo zaigrati tako, kot je treba in da vsaj doma lahko premagajo vsako jugoslovansko ekipo. Danes popoldne igrajo v Bjelovarju proti Partizanu za za točke. tv 29. april 1970 STRAN 5 VELENJE NE POZABIMO NA ŠOŠTANJ Zadnja skupna seja članov obeh zborov skup- ščine občine Velenje. V teku je bila razprava o li- nančneni načrtu občinskega komunalnega sklada. S temi sredstvi občinska skupščina pravzaprav še- le drugo leto načrtno posega v drobne komunalne probleme, saj je denarja za vse potrebe in zahteve vedno premalo. Toda, začetki so tu in pobud prav tako dovolj. Inž. CIRIL MISLEJ, »dborn>:k: Ko razpravljamo o delitvi sredstev tega sklada, bi rad opozoril na Šoštanj in na dejstvo, da moramo tudi temu me- stu omogočiti, da bo rešil svoje najnujnejše ko- munalne probleme Tu ne gre samo za cesto Ve- lenje—Šoštanj, marveč tudi za probleme kanaliza- cije, zatem ureditve Aškerčeve ulice in podobr)o. MerAm, da moramo dati za te namene vsa potreb- na sredstva in tako tudi Šoštanju omogočiti pri- meren razvoj. NESTL ZGANK, predsednik skupščine: Stri- njam se z mnenjem tovariša Misleja in predlagam, da te probleme v resnici uredimo, saj jih ne kaže odlašate. Sicer pa predlagam, da bi že v bližnji pri- hodnosti proučili šoštanjske komunalne probleme in ugotovili, kako jih bomo reševali. . DRAGO TRATNIK, podpredsednik skupščine: Glede na to, da se dela pri graditvi ceste Velenje— Šoštanj zavlačujejo, bo skupščina zahtevala od .iz- vajalca pismeno jamstvo, da bo odsek ceste skozi Šoštanj gotov do .rudarskega praznika, to je do 3. julija. Sicer pa naj finančni načrt občinskega ko- tnunalnega sklada že v. letošnjem letu upošteva ureditev kanalizacije in Aškerčeve ulice v Šoštanju. AVTOBUS NA PROGI VELENJE—TOPOLŠICA DRAGO MEH, odbornik: Avtobusno podjetje Izletnik Celje bo v prihodnje baje organiziralo avtobusni promet med Velenjem in Topolščico tako, da bodo morali potniki presedati iz enega avtobusa v drugi. To bo delavcem-v bolnišnici To- polščica, ki se vozijo v velikem številu na delo, po- vzročalo dodatne težave. Lahko se bo namreč tudi zgodilo, da bo avtobus iz Šoštanja za Topolščico odpeljal prej kot bo v Šoštanj pripeljal iz Vele- nja. — Ali so zaradi vsega tega kakšne možnosti, da bi tudi v prihodnje bila direktna avtobusna zveza med Velenjem in Topolščico? DRAGO TRATNIK, podpredsednik občinske skupščine: Ker gre za več vprašanj, ki bi jih radi rešili sikupaj s predsta\'niki celjskega avtoturistič- nega podj'etja Izletnik, bomo že v kratkem pripra- vili z njimi razgovor in se ob tej priložnosti pogo- vorili tudi o vprašanju, ki ga je zastavil odbornik Drago Meh. O vsem tem bomo skupščino obA^-estili. NLJNO ŠE EN ZDRAVNIK AVGUST VOHAR, odbornik zbora delovnih skupnosti: v ambulanti Šoštanj, ki je organizacij- ska enota savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje je že dlje časa nezasedeno delovno mesto zdravnika. V Šoštanju sta praktično samo dva zdravnika, ki ne zmoreta uspešno nuditi p>otrebne zdravniške pomoči bolnikom v ambulanti, še manj pa na domu, zlasti zato, ker je okoliš te ambulante izredno velik in so prometne zveze slabe. Volivci v Šoštanju s sedanjim številom zdrav- nikov niso zadovoljni. Mestna konferenca S(x;iali- stične zveze in druge družbeno politič-ne organiza- cije v Šoštanju zahteva;o, da se v Šoštanju name- sti še en zdravnik. Kdaj bo ure.sničena ta njihova zahteva? DRAGO TRATNIK, podpredsednik občinske skupščine: Problem je v resnici tak kot ga je na- kazal odbornik, saj gre za izredno veliko območje, ki zajema tudi Šmartno ob Paki. Trenutno tega vprašanja še ni moč rešiti. Bomo pa že letos na- mestili pri tej ambulanti novega zdravnika, ki pa bo delal in živel v šmartnem ob Paki. Tako bomo zadovoljili Šoštanj in seveda tudi območje šmartna ob Paiki. ŠMARJE OBSOTEUSKI IZSELJENCI POZABLJENI Na prvi seji občinske konference SZDL je dele- gat iz Bistrice ob SotLi nedvoumno vprašal, kam organizacijsko spadajo nekdanji izseljenci iz obso- teljskega i25St;ljeniškega pasu, ki jih je med vojno okuipator na silo izgnal na Nemško m kjer je veli- ko teh ljudi, med njimi precej otrok, umrlo. Dejal je, da Se ni še nihče zanimal za zg^bo, da pa se za stare ljudi, katerih otroci so v pregnanstvu pomrli in bi bili danes v oporo staršem, če bi bili živi, nihče ne zmeni, nihče jim ni v pomoč. Delegat je pokazal navzočim spisex žrtev tega fašistične.ga nasilja in pristavil, da bi le-te zaslužile v domačem kraju si>omenik ali vsaj dostojno obeležje. Delegat je na seji zvedel, da izseljeniška tragedi- ja ni šla mimo zgodovinarjev, da je o tem veliko napisanega, da v Brežicah deluje poseben izseljeni, ški odaelek muzeja, da pa izseljencd imajo pravico na svojo organizacijo v okviru Zveze borcev NOV v posebni sekciji. Ce takšna sekcija ne deluje v kraju, je zamudo treba pripisati tudi prizadetim sa- mim, ki so se šele po 25 letih od osvoboditve spom- nili, da jim to manjka. Prek take sekcije pa bi or- ganizirano delov:ili in kot organizacija lažj'e prišli tudi do družbene pomoči, kjer je ta zares potrebns INDUSTRIJA ŠE VEDNO ZAOSTAJA vtem ko je industrija v celjski občini začela lansko leto z izrednim porastom in visokim pre.sežkom fizičnega obsega prozvodnje, je letoš- nji začetek, tak, kot so pred- videvali: umirjen in bolj nagnjen k stabilizaciji. Nav- zlic temu so rezultati slabši kot smo pričakovali. V mar- cu se je obseg industrijske proizvodnje sicer povečal, saj je bil od februarskega večji za skoraj 9 odstotkov, od re- zultata v istem mesecu lani pa za 3,4 odstotka, toda na- vzlic temu je dosežek prvega tromesečja letošnjega leta za 1,9 odstotka slabši od lan- skega. V primerjavi z istim ob- dobjem lam letos najbolj za- ostajata kemična industrija in barvasta metalur,gija, torej pa- nogi, ki sta zlasti lani v tem času E>otrjevali izreden porast. K njima pa se je tokrat, se- veda z manjšim izpadom, pri- družila še kovinska industri- ja. Druge industrijske pano- ge so v letošnjem prvem tromesečju več ali manj pre- segle lanske rezultate, tako tekstilna industrija za 2,3 od- stotka, črna metalurgija za 4,5, industrija gradbenega ma- teriala za 20,9, raznovrstna in- dustrija za 22, grafična indu- strija za 26,3 ter lesna indu- strija za 32,1 odstotka. Proizvodnja v štorski žele- zarni se letos ugodno razvi- ja, razen tega se popravlja tudi finančna realizacija. Cinkarna je kljub vsemu po- večala obseg proizvodnje, ker je polno obratovala zlasti va- Ijarna. Vzrok za splošno za- ostajanje v fizičnem obsegu proizvodnje pa še vedno tiči v pomanjkanju surovin, v raz- likah v cenah in ne nazad- nje v pomanjkanju obratnih sredstev. V kovinski industriji zlasti EMO in Libela čutita pomanj- kanje surovin, zato pa v Žič- ni in Klimi nadalje poveču- jejo proizvodnjo. V kemični industriji izka- zuje zaenkrat zaostajanje v fizičnem obsegu proizvodnje Aero; proizvodnja v industri- ji gradbenega materiala pa se polagoma normalizira. Lesno industrijski kom- binat Savinja je letos občut- no povečal obseg proizvod- nje, hkrati s tem pa tudi iz- voz! Očitno je, da je tek- stilna industrija premagala te- žave; zlasti razveseljivo zboljšanje proizvodnje v t, varni perila. Proizvodnja Celjskem tisku se poveč^ predvsem po zaslugi ob^ cev za mehanografijo; no preseganje lanskih rezu tatov pa tudi tokrat izkaz^ zlatarna. Četudi je bila realizacj izvoza v marcu zelo lej skupni rezultati za prvo t, mesečje še zmeraj zaostaja za malenkost za lanskimi j tudi za letošnjimi predvid vanji. Plan izvoza' je bil nai reč konec marca dosežen s 23,3 odstotka. Nič kaj rj veseljiv pa m podatek, da : delež izvoza na konvertibiij področje polagoma znižuje, M.] ' -MO 50 NOVIH DELOVNIH MEST DARILA LJUBLJANSKIH GIMNAZIJCEV DOBJANSKIM OTROKOM Na minulem posvetovanju o konceptu dolgoročnega ekonomsko-političnega razvo- ja Slovenije, ki je bilo v Ce- lju na pobudo Zveze eko- nomistov Slovenije, je bilo v razpravi omenjeno tudi Kozjansko in v tej povezavi steklarna Boris Kidrič v Ro- gaški Slatini. Le-ta naj bi z zaposlovanjem ljudi s Koz- janskega pomagala k od- pravljanju nerazvitosti. Seve- da pa je pogoj za to ustrez- na cestna povezava. Tendenco, ki je bila tu iz- ražena, praktično- steklarna v Rogaški Slatini že od nekdaj zasleduje. Letno nam- reč v steklarni odprejo po 50 novih delovnih mest in tako nameravajo tudi v na- slednjih i>etih letih v skla- du s svojim novim petlet- nim razvojnim programom zaposliti skupaj približno 300 ljudi na novo. Seveda bi steklarna želela, da bi ljudi dobila s Kozjanskega, kajti okoliški rezervat, tako tudi na hi;vaški strani, je več ali manj 'že izkoriščen. Tu ni nikakšnih posebmh viškov, delovne sile. Za KožijanceTpa predstavljal prav cestna pove- zava prepreko, da bi prišli na delovna mesta, ki jih od- . pira vsakd' leto. prav steklar- na »B. Kidrič« v Rogaški- Slatini. Za steklarno in njen povečan obseg dela same iri- vesticijske naložbe ne pred- stavljajo posebnih .preprek, saj pretežno investicijskih sredstev zbere iz lastnih skladov. Bodoče zaposlovanj po 50 ljudi na novo let je v skladu z novii^i nai bami v, brusilnico in nekatere druge obrate; tako soliden trend števila novib. '"delovnih mei bil prisoten' tudi v " drugi delovnih organizacijah okre Kozjanskega in če bi le-t s komunikacija.mi bolj .povi zali s proizvpdnimi centr bi s tem razvoju ..na Kozjai skem bilo nedvomno na bolj pomagano. K LJUBLJANSKI PROFESORJI NA DOBJU Akcija pomoči Kozjanske- mu je močno odjeknila po vsej Sloveniji. Tako je bilo tudi na II. gimnaziji v Ljub- ljani, kjer so učenci pričeli zbirati oblačila in drugo, da bi jili poslali v kraje na Koz- jtnskem. Takoj po prvi po- šiljki pa je Dobje pri Plani- ni obiskalo 30 profesorjev ljubljanske gimnazije. Preko prosvetnih delavcev so pre- dali otrokom oblačila, obutev, šolske stvari, igrače za malo šolo in knjige. Dobjanski otroci so jim v zahvalo pripravili bogat kul- turni program, še posebej so prisluhnili pozdravnemu go- voru učenke 8. razreda Franc- ke Plahuta, ki je govorila o izvenšolski dejavnosti osem- letkarjev Dobja. »Radi bi vam razkrili še eno našo željo. Morda vam je znano, da se govori o pre- šolanju naših višjih razredov na osnovno šolo Planina. Vse kaže, da se bomo morali vo- ziti z avtobusom na Planino in Se vključiti v tamkajšnji pouk. Vedite, da bomo takrat nekateri po deset, enajst in celo dvanajst ur zdoma. Ta- krat ne bomo mogli več pre- pevati v šolskem pevskem zboru. Le redko bomo lahko prijeli za priljubljeni instru- ment. Naš prosti čas nam bo vzela vožnja na Planino. Učili se bomo na drugi šoli, v tej naši pa bo pesem zamrla.« Tako so učenci osemletke na Dobju znova opoziorili jav- nost na problem prešolanja višjih razredov. Radi hodijo v šolo, vendar so radi tudi doma, kjer mnogi med njimi večkrat prav trdo poprimejo za delo. Zato so razočarani, ker vedo, da jim to pot na Planino vzela velik del že ta- ko redkih prostih ur. ur. Dr. Mahnič se je v imenu ljubljanskih profesorjev j hvalil za prijeten sprejem,; bi ga »prav težko organizit li še pri nas v Ljubljani Znani smučarski skakali Ludvik Zaje je zatem prip vedoval otrokom o svoji uspehih in neuspehih. Gostj iz Ljubljane so si zatem i osledali Planino in JurkJ šter. Iz Dobja so se poslovili enako željo, kot domačini, i bi se zopet sestali čez lel dni ah dve na njihovi osefl letki. M. Seni« PRIREDITVENI PROGRAM PRVOMAJSKIH SREČANJ Ker je po letih v našem območju spet organizirano množično prvomajsko prazno- vanje, je prav, če javnost seznanimo s podrobnim pro- gramom prireditev. Takle je spored štirih praz- ničnih dni: NA PREDVEČER 30. APRILA Ob pol osmih zvečer bo na svečano osvetljenem Sa- vinjskem nabrežju praznični koncert godbe na pihala društva »France Prešeren«. Med tem bo po glavnih celjskih ulicah množica mla- dih ljudi priredila tek z bak- Ijami. Ob osmih zvečer bodo na Grmadi, Golovcu, MUavškem in Aljaževem hribu prižgali kresove, te tradicionalne zna- nilce praznika dela pa bo dopolnU še ognjemet s celj- skega gradu. PRVEGA MAJA, NA PKAZNIK DELA Praznovanje se bo začelo z budnico ob šestih zjutraj. Ce- ljane bodo s koračnicami dvi- gnili na noge godbeniki ko- lektiva EMO, Iz Celja se bodo prvomaj- ske prireditve preselile na tretjo jaso severozahodno od gostišča »Na gričku«. Tu bo ob 10. uri otvoritveni konce r' moškega pevskega zbora »Svobode« iz Gaber j a in godbe iz EMO. Ob 11.30 uri bo tekmovanje gasilskih ekip v zabavnore- kreacijskih veščinah. Ob 13. uri, ko se bodo pod- krepile, bodo svojo moč po- merile ekipe osnovnih orga- nizacij sindikata pri priljub- ljeni igri v naravi — vleki vrvi. Popoldne ob 15. uri bo na prireditvenem prostoru na- stopila folklorna skupina »Svobode« in oktet »Rista Savina« iz Šempetra. In od 17. ure dalje bo pred- vsem mladim ljudem pod- kuril po petami zabavni ples- ni ansambel »SYNKOPE«, med odmori pa bodo zabav- ne nagradne igre. DRUGEGA MAJA, DRUGJ PRAZNIČNI DAN »Na gričku« se spet začenja nov dan prireditev. Ob 10. uri bo promenadni koncert priredila velenjska rudarska godba. Ob 11.30 bodo strelske dru- žine poslale OTOje ekipe v tekmo pri streljanju na leteče balone. Ob 13. uri bo dovolj pri- Ic^nosti za bodrenje sindikal- nih ekip, ki bodo tekmovale v streljanju z žogo na gol. Ob 16. uri bo nastopil me- šani pevski zbor društva »France Prešeren« in od 17. ure naprej bo vabil k plesu ansambel Edija Goršiča ter kot prejšnji dan odmore iz- polnila zabada nagradna tek- movanja. TRETJEGA MAJA. ZADNJI PR,\ZNICNI DAN Prireditelji omogočajo na- stopajočim sproščen dan brez obveznosti, toda na priredit- venem prostoru »Na gričku« bo od 11. ure naprej ansam- bel Borisa Terglava izvajJ pester program zabavne, ni rodne in plesne glasbe. Bogat program, ki vsakenl nudi nekaj. Vse tri dni n »Gričku« sodelujeta obrat KK Žalec »Mesnine« in »SI mopostrežna restavracij* Vsako uro na prireditve prostor vozijo avtobusi, cel so po zagotovilih priredit Ijev dostopne za vsak žep, P vremenarjih pa smo naroči lepo, sončno vreme. JURE KRAŠOVBI Trgovsko podjetje na veliko in malo razpisuje ' , , JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh tovornih avtomobilov in ■ sicer TAM — Pionir z izklicno ceno 7.000 Ndin in TAM 4500 z izklicno ceno 23.000 Ndin. Oba avtomobila sta v voznem in dobrem stanju. Licitacija se bo vršila dne 7. maja 1970 na upravi podjetja ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor. Vse detajlne informacije lahko dobite na upravi podjetja »Tehno-mercator«, Celje, Gubčeva ulica 2. 6 29. april 1970 STRAN NAPREJ BREZ PREDAHA s .^j^lucija o ekonomskem •^^^žbenem razvoju velenj- ^ občine v letošnjem letu *''^^3vzaprav zrcalo stanja in' J^Li teženj po nadaljnjem ■trertJ razvoju gospodarskih "'drugih dejavnosti v Šale- ^ dolini- Medtem ko so bili uinog^ občinah prav pri * javljanju tega dokumenta »previdni« in so napo- ^ali predvsem stabilizacijo * ^trditev lanskih rezultatov, ^ Y Velenju drugačnega mne- *i Tu predvidevajo skoraj nako dinamiko porasta, ki * Uila značilna za lansko l^jg Računajo torej z na- ^injo visoko stopnjo gospo- ^rkega vzpona. po teh predvidevanjih se celotni dohoovečal ^ 30 o o (lani za 40'« o). Ta podatek sloni na na- ^jjnjem hitrem razvoju in- dustrij® in prav tako terciar- nih dejavnosti. Izreden je po- ^telc, ki napoveduje poveča- jjig izvoza za več kot 100 »b /primerjavi z lanskim letom, po* teh predvidevanjih naj bi gašala skupna vrednost iz- voza letos več kot sedem mi- lijonov ameriških dolarjev. Po vsem tem Ibo vsak štiri- najsti dinar v celotnem do- hodku industrije dosežen z izvozom! In dalje: v skladu s tem porastom se bo tudj investicijska dejavnost pove- čala za približno 2.3 krat! Pretežni del teh sredstev bo- do usmerili v industrijo. Vzpo- redno s tem računajo, da se bo število zaposlenih poveča- lo za okoli tisoč. Kot dobri gospodarji predvidevajo, da bo produktivnost rasla hitreje kot izplačani neto osebni do- hodki. Menijo, da se bodo osebni dohodki povečali za okoli 6 "/o in da bodo v pov- prečju na zaposlenega znašali 1.310 din na mesec. Kot lani', bo tudi letos glav- ni nosilec hitrega gospodar- skega razvoja industrija, ki je z okoli 80 o o ustvarjenega celotnega dohodka prevladu- joča gospodarska dejavnost v občini. Značilen je podatek, da se bo kovinski industriji (beri Tovarni gospodinjske opreme (jorenje), ki krepko koraka na čelu, letos pridru- žila lesna industrija. Takšna so na splošno pri- zadevanja, ki se tičejo indu- strije. Tu so le dobre strani, težavne p>a so zlasti one, ki zadevajo na nelikvidnost (ve- lenjsko gospodarstvo krediti- ra druga območja z okoli dvanajstimi milijardami sta- rih dinarjev!). Nujna je tudi zahteva, da vse gospodarske organizacije izdelajo srednje- ročne razvojne programe. In- vesticije v novo fazo šoštanj- ske termoelektrarne se bodo začele vračati v poznejših le- tih. Ne glede na to pa že zdaj mislijo na nova dela, na novo termoelektrarno z močjo 300 MgW. Tu so nam- reč izredne zaloge velenjske- ga lignita, ki jih lahko us- pešno in zanesljivo koristi predvsem termoelektrarna. Pomembno mesto v pred- videvanjih družbeno-ekonom- skega razvoja oibčine ima kmetij.stvo. Perspektiva Šale- ške doline pa je prav tako v vseh panogah terciarnega gospKKlarstva. To še zlasti ve- lja za trgovino, gostinstvo m turizem. Kako je s trgovino delno govori tudi podatek o precejšnjem odlivu kupne moči iz občine. So to mar res samo avtomobili? Zasebna obrt zaostaja. Da bi popravili napake prejšnjih let, bodo z ustreznimi ukrepi spodbujali to panogo in ji skušali dati tisto mesto, ki ji pripada. Obrtništvo je tre- ba združiti v enotno interes- no organizacijo, so zapisali v resoluciji o družbeno-eko- nomskem razvoju. Prav bi bilo, da bi ta misel ne ostala samo na papirju. Pomembne korake napove- dujejo tudi na področju ko- mimalnega gospodarstva in sploh na pisanem polju ne- gospodarskih dejavnosti. O tem govori tudi uvedeni kra- jevni samoprispevek, o tem govorijo tudi konkretna pri- zadevanja za odpravo razlik med mestom in vasjo. Milan Božič OŽIVLJANJE TRADICIJ NOV DNEVNA IN TRAJNA NALOGA Petkova tretja skupšči- ,na ZB NOV v Celju je kot ostale skupščine v celjski re- giji poudarila družbeno-poli- tično pomembnost te organi- zacije, ki je še vedno na če- lu političnih sil v naši druž- bi. 17 samostojnih organizacij T občini predstavlja močno politično dejavnost v vseh oblikah družbenega življenja, saj samo podatek, da je med 3.0OO člani ZK v občini kar tretjina članov ZB. Poročilo, ki ga je podal predsednik občinskega odbo- ra narodni heroj Franc ROJ- ŠEK-Jaka je nanizalo dolgo vrsto nalog, ki čakajo borce v lastni organizaciji in pred- vsem izven nje. Poseben po- udarek je dal proble- mom kmetov-borcev, ki jim je dokončno treba priznati njihove pravice in jim v nji- hovih težavah pomagati. Iz organizacijskega poročila je razvidno, da je od 96 umrlih v zadnjih dveh letih največ smrtnih primerov ravno v podeželskih organizacijah, kjer borci med drugim po- grešajo tudi najosnovnej- še zdravstveno varstvo. Zdravstveno varstvo je za vse borce še nerešen problem in v Celju se bo morala uresni- čiti dolgoletna želja po siste- matičnem pregledu in uved- bi posebne zdravstvene karto- teke za vse borce. Kako je z zdravjem borcem do- kazuje podatek, da je v zad- njiih dveh letih bilo vloženo 260 prošenj za klimatsko-zdra- viliško zdravljenje. Tudi živ- ljenjske razmere borcev niso rožinate, saj mesečno družbe- no pomoč prejema 156 članov in 81 otrok padlih borcev. 426 kmetov-borcev uživa olajšave pri plačevanju dav- kov, toda oproščeni so le ob- činskega prispevka, kar je r primerjavi s prispevki za re- publiko in zvezo ter socialno zavarovanje le majhen del. Tudi stanovanjska vprašanja borcev se še vedno trdovrat- no podaljšujejo, saj je nere- šenih še okoli 200 primerov. Na skupščini so ostro kriti- zirali dejstvo, da Celje ob tolikem številu nerešenih pri- merov dobiva tako malo sred- stev iz republiškega sklada. Razprava se je temeljito lotila vprašanj povezanih s splošnim ljudskim odporom in nalogami organizacij bor- cev pri prenašanju dragoce- nih izkušenj in vzgledov na mlajšo generacijo. Ta dejav nost pa je tudi v preteklem obdobju zaobsegla velik del dejavnosti občinske organiza- cije, tako da bi spi.sek teh akcij in uspehov bil za ob- javo v tem poročilu mnogo preobširen. Skupščino so pozdravili pi- onirji in taborniki, borci pa so s skupščine poslali po- sebno delegacijo h grobnici narodnih herojev, kjer so po- ložili venec. J. KR. S ili. REDNE SKUPŠČINE ZB NOV V CELJU: PETINDVAJSETO SPOMINSKO DREVESCE 9. aprila je skupina osem- desetih tabornikov iz Celja, Mozirja, Slovenj Gradca, Ve- lenja in Šoštanja kren.ila na trodnevno pot v sremsko mestece šid, kjer so se ude- ležili proslave ob 25. letnici preboja sremske fronte. S taborniki je odšlo na to po- "lembno proslavo tudi 10 borcev, ki so sodelovali v Wi bojih. Taborniki so vedno veseli, kadar se udeleže kakšne izmed manifestacij v spomin ^ naš narodnoosvobodilni ^i, pa naj bo to partizan- ^l^i marš, ali sodelovanje na Proslavah. Zato lahko res- nično trdimo, da ravno ta- ^rniki, najbolj skrbijo za Ohranitev tradicij naše slav- ^ narodnoosvobodilne vojne. Tako je bilo tudi tokrat. 7 taoornikov zbranih iz širšega celjskega območja, se j* z veseljem podalo na °^lgo pot do Srema. Vož- ''Ja z avtobusoma je bila ^'cer dolga, toda prijetna, so za to E>oskrbeli tudi ^■■ci, udeleženci boja na ^'^mski fronti, ki so mla- .'"i radi pripovedovali do- ]!^'jaje iz teh bojev. Tako ^ je čas kar hitro minil ^ l^aj kmalu so se znašli .vrvežu nad 1000 tabomi- iz vseh naših republik, p|,..SQ podobno kot slovenski, J '^li na to pomembno ^fisko proslavo. Skupinam fantov in deklet z ruticami okrog vratu so se pridružili še številni borci ter pripad- niki JLA. Taborniki so for- mirah 10 brigad, ki so nosi- le imena brigad, ki so pred 25. leti sodelovale v bojih.' Na proslavi 25. letnice proboja sremske fronte je govoril član sveta federaci- je Milutin Morača. Orisal je takratne boje ter poudaril, da so v akcijah sodelovali oorci iz vseh naših republik. Sodelovalo je 10 brigad z nad 12.000 borci in okoli 2000 jih je tamkaj pustilo svoja življenja. V nadaljevanju proslave so izvedli še kulturni in umetniški spored, v spomin- skem parku pa so ob tej priložnosti zasadili 25. spo- minsko drevesce. Na progra- mu je bil tudi 35 kilometr- ski marš, na katerega bi naj odšli taborniki, nekdanji bor- ci in vojaki. Hoteli so nam- reč prehoditi isto p>ot, kot so jo borci pred 25. leti, ter ob istem času in na is- tem kraju izvesti napad na šid. žal pa jim je slabo vreme preprečilo, da bi ves ta program izvedli do kraja. Slovenski taborniki so og- ledali še bližnje vasi, spo- minski park, ter kulturne znamenitosti f)Okrajine. Vsi ti dogodki so jim ostali globoko v spominu. Ne le zaradi samega sodelo- vanja, zaradi znamenitosti', ki so jih videli, ampak predvsem zaradi prisrčnega sprejema, katerega so bili deležni vsepovsod, kamor so prišli. Domačini so jih zelo lepo sprejeli, saj se prav go- tovo še spominjajo, da so tudi naši slovenski partiza- ni doprinesli delež k uspe- šni akciji, ki so jo izvedli partizani v tem kraju pred 25. lettL. J. CEH Skavti na pohodu — 35 km »TOVARIŠ« ZA KOZJANSKO Se vedno mi Je živo v spominu velik na.slo7 »Tovariš za Kozjansko«. Navdušen sem bil nad hu- manostjo ljudi, ki so na kakršenkoli način poma- gali najrevnejšim na Kozjanskem. Akcija, ki se je vršila, Je verjetno vsaj približno usipela, vendar sem prepričan, da je bil s tem izvršen samo del akcije za pomoč Kozjanskemu. Redno sem prebiral poročilt o prispevkih za Kozjansko, po katerih sklepam, da je le majhen del ljudi nudilo pomoč najrevnejšim. Na lastne oči sem videl, kako se je darovana roba in denar razdeljeval na Planinskem območju in lahko trdim, da je bila zares pravično razdeljena. Seveda pa ne smemo pozabiti, da ljudje, ki so sprejeli pomoč niso sedaj izven težkega so- cialnega stan;a. S temi prispevki so si le delno po- magali, kajti klicu za pomoč Kozjanskemu se je od- zvalo zelo malo ljudi. Vidim, da je pri nas zelo malo ljudi, ki imajo sočutje do sočloveka — reveža. Kje se tukaj od- raža odnos človeka do človeka? Ne trdim, da bi morah redno dobivati tatoš- no obliko pK>mc>či, kajti tu ni samo vprašanje pre- hrane in obleke. Zelo resen problem je tudi zdravstveno stanje teh Ij^idi. Kako se zdraviti, če nisi zavarovan, denarja za zdravljenje pa ni? To predvsem prizadene najmanjše posestnike in bajtarje, ki nimajo kje dofc«iti denarja, da oi lahko plačali socialno zavarovanje, kar je nedvom- no zelo veliko. Kako naj se takšen človek zdravi? Predvsem ne sme aboleti, če pa zboli mu ne pre- ostane drugo, kot da čaka na usodo ali bo bole- zen preživel ali ne. Vprašujem se, ali so takšna načela in početja v socializmu pravilna? Kdo je icriv in odgovoren za socialno pomanjkanje teh lj'udi? Prav gotovo si vse te bede in nečlovečnosti niso zaslužili. Nedvomno je Kozjansko najrevnejši in gospodarsko zaostal predel v Sloveniji. To stanje se je predvsem med NOB še poslabšalo. Ljudje, ki so se bojevali proti okupatorju na Kozjanskem so bili očividci surovo- sti okupatorja in videli v tistih težkih časih Kozjan- sko v plamenih; ti ljudje so danes pozabili na tu- kajšn;e revne kmete, čeprav so pri njih dobivali zatočišče in prehrano. Prav gotovo se kdo še spo- minja Prijatelj Frančiške, doma iz Planinske vasi, ki je imela v času okupacije podzemno zasklonišče. Vsa leta vojne je ilegalno sodelovala in pomagala partizanom. Kljub temu, da je bila pod ostro kon- trlo Nemcev, je hrabro čuvala identiteto partiza- nov in vseh, ki so našli v njenem zaklonišču za- vetje. Danes pa je ta žena ostala sama, zgrbljena in prepuščena sama sebi. Nihče se je več ne spomni. Od nikoder ne dobiva nikakršne denarne podpore, ker pač poseduje nekaj zemlje, ki pa ;e zaradi starosti in onemoglosti ne more več sama oixielovati. Prav tako se morda kdo še spominja Zaje Franca iz Planine. Po poklicu je bil mizar. Ne poseduje niti koščka zemlje in sedaj na stara leta životari s svojo ženo z revno pokojnino, ki znaša borih 23.000 starih dinarjev. Tudi Zaje je ile- galno sodeloval v NOB, za kar so ga prijeli ustaši in ga postavili pred puškino cev. Rešila ga je samo njegova iznajdljivost, da se j'e napravil umsko ne- uravnovešenega, še in še bi 'ahko navedel podob- nih primerov ljudi, ki so bili vedno v življenjski nevarnosti zaradi svojega ilegalnega sodelovanja v NOB, danes pa so pozabljeni od vseh in životarijo iz dneva v dan. Industrije na Kozjanskem ni, zato se ljudje ki tam živijo zaposlujejo v Šentjurju, štorah in Celj'u. Lahko rečem, da je sramotno, da se tem ljudem ne omogoči vsaj soliden prevoz. Cesta, ki povezuje Šentjur s Planino je v najslabšem stanju. Maka- dam in luknje na cesti uničujejo že itajk slabe avtobuse. Na nekaterih mestih se lahko vozi samo še približno 10 km na uro. Vprašujem se ali vo- dilni in odgovorni v šentjurski občini res nimajo posluha in oči, da bi lahko razsodili, kako nevarna ;e vožnja z avtobusom preko Jezerc. Tu je cesta zelo ozka ter na ovinku nevarno plazi zemlja. Pot- niki se s strahom ozirajo v globočino, kamor lahko zdrvijo zaradi zelo majhne neprevidnosti šo- ferja ali okvare na avtobusu. Lahko bi plaz poteg- nil prav v tistem momentu, ko pelje avtobus mimo, kajti pelje zaradi ožine ces-te že čisto ob robu. Vprašujem se, aili se fes mora najprej agoditi ne- sreča, da se potem lahko ukrepa? Ali bo Planina postala otok na suhem. Ni samo nam s Planine poznano, da je cesta proti Kozjem neprevozna, prav tako pa bo kmalu pc/tonila tudi cesta proti Sevnici in Šentjurju. Najpomembnejša je prav cesta proti Šentjurju, po kateri se dova- žajo živila in trgovsko blago. Vsak dan redno obratujejo prenatrpani avtobusi z delavci in štu- denti ter z ostalimi potniki, ki morajo od doma po najnujnejših opravilih. Že tako in tako je težko življenje kozjanskega kmeta in delavca, kajti marsikdo je zaradi odda- ljenosti ves dan od doma. Poleg vsega pa ga še močno utrudi že sama vožnja, saj se iz Planine v Celje voziš skora; eno uro in pol, k'juib temu. da je samo 27 km poti. Kdaj se bo našel denar, da bi bila vsaj ta najvažnejša cesta urejena, da bi se lah- ko udobno in varno p>očutili. Z ureditvijo ceste bi Planina lahko postala lepa turistična postojanka, saj je tu stari grad Planina ter lovska in planinska koča na Bohorju. Menim, da je prav. da vse te stvari javnost izve. kajti prav gotovo bo vsakdo obsojal takšno težko stanje in neaktivnost in odgovornost tistih, ki bi morali za te stvari imeti več iK>sluha in razume- vanja. Edi Dolar, Šentvid pri Planini 29. april 1970 STRAN, i 7 25. SVOBODNI PRAZNIK (Nadaljevanje s 1. strani) Razlogov za vzneseno in spro- ščeno praznovanje Prvega maja v tem jubilejnem letu je okoli 20 milijonov, kolikor je Jugoslo- vanov, tudi tistih, ki so še v zi- beli in detinstvu — teh še zlasti. In vedar so tudi razlogi, da naše svečano vzdušje ni popol- no in neokrnjeno. Take primere, ki jih ni malo, tako radi pripi- su.)emo objektivnim težavam, ki jih pogojuje naša nagla rast. Ali ni od dialektike preveč zahteva- no, da ji obešamo vse naše subjektivne slabosti in napake, kajti ob tej logiki bi le-te naj bile kazalec rasti, a slabo ne more moriti dobrega. Stara je navada, da ob praz- nikih, oziroma pred prazniki očistimo svoja domovanja in de- lovišča. Veliko bomo storili, čo bomo to storili v sebi, kajti vse kar krni naše popalno praznič- no vzdušje, izvira iz nas samih. Veliko idejnih in moralnih spe drsljajev se je vrinilo v našo vsakdanje politično prakso. Ni IH>vsem poražen politični, tehno- kratski in vulgarno ekonomičen birokratizem, ki je škodljiv toli- ko bolj, kolikor se sprejetje za- vija v samoupravni plašč. Ne- sprejemljiv je tehnološki proces proizvodnje brez ozira na vlaga- nja in usodo posameznikov. Ne- koliko grenak je priokus dej- stva, da po petindvajsetih letih začenjamo v širokem obsegu iz- koreninjali vzroke in hranilce prevelikih socialnih r-^zlik med sloji delovnih ljudi, med geograf- skimi področji. Grenko je ugo- tavljati, da v tekmi za tehnolo- škimi in ekonomskimi dosežki razvitega sveta dopuščamo avto- matizem prikritega vračanja idejnih izhodišč o družbenih od- nosih, pri čemer je ob stran po- tisnjena v prvi vrsti socialistič- na in marksistična etika. Naš praznični občutek grenijo poja- vi, ko položaj posameznikov in skupin ne spremlja vselej tudi odgovarjajoča mera odgovorno- sti, ko delo in zasluge niso iz- ključno merilo dohodka pa še ocenjujemo spodnje ali zgornje kategorije. Kadar se kdo upra- vičeno čuti prikrajšanega, je blizu kdo, ki si lasti več kot si zasluži. Z revolucionarnimi generacija- mi preteklih etap boja se v istih borbenih vrstah sočasnosti zvr- ščajo nove generacije, ki niso nikoli razvijale rdečega prapora ▼ senci bajonetov, niti na boj- nih položajih oborožene revohi- cijonarne vihre. Biti bi morali bolj pozorni na pojave, da sicer majhne skupine te mlade gene- racije sledijo vzorom vrstnikov v deželah, katerih socialni, eko- nomski in politični družbeni ok- virji jih utesnjujejo, za revolu. cionarni poseg pa so prešibki? Rekel bo kdo, da ni prav, da se ne držimo navade, ob praz- niku le najlepše. Marsikaj smo kot zastarelo zavrgli, z njim dajmo Se to. Sami sobi smo vo- dniki, sami sebi tudi kritik. Za vse kar ni prav, za vse kar bi lahko bilo bolje, smo posebej odgovorni ravno naši odločitvi, da upravljamo sami. Ker smo odpravili polarizacijo, da del ljudstva vlada in odloča v ime- nu ljudstva, združujemo v sebi vse elemente demokracije. Zve- za komunistov je kot Idejna sUa začrtala takšno pot, da na njej ni mogoče iz opravičljivih razlo- gov zaiti. Zaide, kdor hote ali iz neznanja ne hodi po zavrtani poti. Neznanje je res lahko kriv- da posameznika, je pa tudi kriv- da okolice. Če imajo slabosti lahko tudi dobro stran, potem jo imajo v tem, da niso nezapažene. Dovolj sile imamo, da jih vidimo, spoz- namo in spoznanje je že pot do njihovega odpravljanja. Največje zagotovilo za tak razvoj zadev je ravno zgodovinska lastnost revolucionarnega jedra delavske- ga razreda — Zveze komunistov. Nikoli si ni samovšečno zakri- vala oči prod ekscesi, najmanj pa takr.-it, če so vznikali v nje- nih lastnih vrstah. Ne! Rdeči prapor ni omadeže- van. Le vsi ne stopamo dovolj čvrsto, strnjeno in tesno pod njim. Vsi tudi nočejo. Kdor pa noče, mu je treba onemogočiti, da bi stopal proti njemu, pri- krito ali skrivaj. Rdeči prapor je pobarvala kri čikaških delav- cev in odtlej ni nehal rdečiti njiegove tkanine žlahtni življenj- ski sok najmogočnejše armade človeštva, armade delovnih lju- di, ki jih je zgodovina poklicala, da človeštvo rešijo vsega nečlo- veškega, da zagotovijo blagosta- nje, sožitje, mir — skratka živ- ljenje, vredno človeka. To je nekaj skromnih misU k praznovanju, kajti praznovanja brez poživljenega miselnega sno- vanja ni. Praznik kot je 1. maj, ni bil nikoli zgolj počitek. Glo- bok smisel ima geslo, ki ga ob tej priložnosti razglašamo: NAJ ŽIVI PRAZNIK DELA, PRVI MAJ! JURE KRAŠOVEC RUDI CILENŠEK Prvič sem ga videl pred dobrim letom. Prvič sem zanj slišal še nekoliko prej. Same dobre stvari. Direktno srečanje je bilo pred kratkim, po občinski skupščini Občinske zveze ZZB NOV Žalec, kateri je zaupal svojo moč, predanost in delo v zadnjih letih. V sobo je privihral kot morski val, kljub temu da mu je že 65 let. 65 težkih let! Resnično težkih. Ubija- jočih. živčno utrujajočih. Napornih. Pred 25. leti je bilo hudo. Pokalo je. To ni najhuje. Rudi CUenšek je oboje obdržal, kljub neštetim porazom in bridkim rezom v njegovo srce. Ni popustil. Vztrajal je. Do konca oziroma začetka lepšega svobodnejšega življe- nja. Po vojni je delal. Kljub naporom in utrujenosti ni odnehal. Zdaj že nekaj let vodi osrednjo organizacijo borcev na žalskem po- dročju. »Borci ne smemo postati cehi ali upokojenska organi- zacija,« vedno ponavlja. »Ve- dno si moramo prizadevati, da bomo sredi družbenega dogajanja, delavni, aktivni, ker le tako bomo pripomo- gli k boljšemu jutri. Tudi v delu naše organizacije se ču- ti določen napredek. Poziti- ven. Ljudje se ne ukvarjajo več z drobnimi, samo oseb- nimi problemi, za katere smo pred leti izgubljali to- liko časa. Saj ne rečem, da to ni bilo potrebno, vendar včasih so ljudje le pretira- vali. Videli so samo sebe, svoj problem, za okolico in napredek vseh pa so bili slepi. Danes tega ni več. To je ogromni napredek. Veseli smo tega.« Ko sva se pogovarjala je največ govoril o nadaljnji pomoči kmetom borcem, o davčnih olajšavah, priznaval- ninah in raznih pomočeh ter ne nazadnje o napredku, ki so ga dosegli v občini: da je sodelovanje med posa- meznimi družbenopolitičnimi organizacijami postalo prist- nejše in da bolj teži k delu in napredku, kot pa k oseb- nemu obračunavanju. To pa je največ. Najbolj dobro se ga spo- minjam, ko je pred letom ob občinskem prazniku ob- čine Žalec v Petrovčah od- kril spomenik žrtvam NOV. Vzravnan, 4 nekim poseb- nim nemirom na obrazu, z rokami stisnjenimi ob telo je stopil pred spomenik in ga odkril. V tistem drobnem trenutku je bilo nekaj več. Ljudje okoli so to globoko občutili. Rudi Cilenšek je mož, ki sta mu edini cilj pravica in enakost. Kako lepo je to! T. V. Za prvomajsko številko srna se v uredništvu odločili koliko daljši razgovor z enim izmed delavcev v Celjski ^ karni. Tako so nam v podjetju predlagali SLAVKA KALai TIČA, 37-letnega kurjača v valjarni pri gavči pečeh. Kaj delate na vašem de- lovnem mostu? »Najprej pregledam vse peči in si pripravim potrebno orod- je. Potem pričnem vlivati. To delam sedem ur. Včasih imam pomočnike, včasih sem sam, odvisno od tega koliko ljudi je na razpolago.« Je to težko fizično delo? »Oe vlivam na primer trakove za čašice je zajemalka težika 11 kilogramov, cink pa 39 in pol. To moram dvigniti. Na dan gre preko mojih rok 2400 kilo- gramov. Vendar to še ni naj- hujše če kurim, refinačrie pe- či, mi gre skozi roke 25 ton na dan. Vendar tega ne vzdigujem.« Kolikšen je vaš osebni do- hodek? »Ce bi bil 100-odstoten bi imefl 96 starih tisočakov.« Je to zadovoljivo priznanje dela, ki ga opravljate? »Ne, ni dovolj.« Ali to pomeni, da je vaše delo premalo cenjeno? »Odkrito povedano, če gledam tovariše na drugih delovnih me- stih ni premalo cenjeno, ker imajo nekateri še slabše plače. Glede na splošen življenjski standard pa je mnogo prema- lo cenjeno.« Ste poročeni? »Sem. Imam dva otroka in mater.« »Je žena zaposlena? »Je, tu v Cinkarni. V grafiki. Zasluži pa 100 starih jurjev.« Otroka hodita v šolo? »Enega :mam v osemletki, drugi pa se že uči za mizarja.« Kako ocenjujete svoj dru- žinski standard? »Ce ga primerjam z drugimi, lahko rečem, da je izredno skromen. Nikakor si ne mo- rem dovoliti razkošnega življe- nja. Od tistih moških užitkov mi zadostuje le za cigarete. Imam malo hišico z vrtom v Podgorju m televizor, ki mi prav pride, saj se tako bolj zadržujem doma.« Kaj ste mislili z razkošnim življenjem? »Veliko. Rad bi šel enkrat na teden v kino, včasih pa tudi na kakšen izlet. Veste, človek rad vidi še kaj drugega. Tako se lahko udeležim z ženo in otro- ci samo izletov, ki jih s popu- stom pripravi Cinkarna. Nika- kakor pa si ne morem dovoli- ti, da bi vzel lO.OOO starih dinar- jev in odšel na primer v Lo- garsko dolino. Tudi sobotnega večera, da b) nekam sedel in v družbi malo popil si ne morem privoščiti, če hočem, da bomo normalno živeli. Pri vsem tem mi je žal predvsem to, da ne morem otrokom dati vsega ti- stega kar jim lahko dajo ne- kateri drugi. Zame ni važno.« Kolikokrat na teden jeste meso v družini? »Preveč ga ne uživamo. Kruha je vedno dovolj.« Katera je osnovna jed do- mačega jedilnika? »Poleti solata, včasih krompir- jeva, pa kakšna župa. Zelje. Fi- žol Včasih pa tudi meso. Ve- ste, če hočem opravljati tako težko delo, moram jesti. Potre- bujem hrano, da ne omagam.« Kako je z zdravjem? Imain samo poklicno bole- zen — težave s hrbtenico. To je zaradi dvigovanja. 14 dni bolj preneha, potem se zopet ] novi.« Je takšnih kot ste vi še vi >ySe\'eda, še na slabšem Kaj pa tisti, ki dobijo po jurjev?« Zaposlili ste se prod 14 li Se je od tedaj vašo živi nje precej spromonilo? postalo lažjo? Je vaš st dard zrasel? »Težko, zelo težko bi odgo' ril. Takrat sem bil še sam : poslen in sem imel dva otro! Težko danes razumem, da s« tedaj bolje žive-, čeprav se imel plače le 9 do 12 juri! Nekako bolje ie šlo. Laže • šli skozi mesec« Kaj mislite, zakaj jo bi tako? »Cene. Ko sem nekoč ki! kruh, mast in drugo mi je vedno kaj ostalo. Danes grem trgovino po celomesečni nak; in vzamem s sabo 40 tisočake drugače ne dobim veliko. C« so se ves čas prehitro dvm naše plače pa vedno zaostajali Kako dolgo ste že član « tralnega delavskega svota" »Kmalu bo c^ve let'.« Ste že razpravljali na ' jah? »Večkrat, glede na potreb Predvsem o našem ooratu.« j Kaj sodite o delavskem moupravljanju. .je zažW med delovnimi ljudmi? »Delavski svet je zelo pot ben. Sestanemo se in se poJ vorimo o težavah, ki jih il fabrika. Več ljudi ima več m Ijenj. Nato ocenimo katero najboljše. Poleg tega nas mnogo, ki poznamo probleJ in lahko druge seznanimo z D mi. Napačno bi bilo, če bi tem ali onem odločevala le I ščica ljudi.« Kako bo s 1. majom? I^'' »Nikamor ne y,rem, čeprav Cinkarna organizirala izlete šest različnih kra'ev.« Zakaj ne greste nikamor? »Saj sem vam že povedal.« Vaša želja, žoija d«'lavca prazniku dola? »Imam veliko željo. Rad da bi Cinkarna bila takšna * Je bila, da bi lahko dajala 1^' tolikim ljudem, kot ga je * jala .. .« Več ni mogel iztisniti iz st črna in žuljava roka se je ^ nila k očem iz katerih sta t tekli solzi. Milan SeflJ' 2». april 1970 STRAN SITI IN LAČNI SLOVENCI ^ meseci je pri maribor- ^ ložbi Obzorja izšla knjiga S'i''- I^^CNI SLOVENCI. V Sl'^^ ^jdemo prispevke osem- pj^i slovenskih književnikov k jiaj*' blicistov ter anketo, ki jo •I '^vedla skupina kmetov, čla- je ^c2pL iz Slovenskih goric, r.^'*' jg v zadnjih mesecih tudi jgdnik objavil večje število •■•"^.,v.vKo"v^^ ki govorijo o ne- '^'''lomeTni razvitosti širšega ' -kega področja, je prav, da ' na tem mestu s krajšim \jm prikažemo in opozori- la Icnjigo Siti in lačni Slo- pobudo slovenske revije ■'ilog', mesečnika za kulturna '!'''iavna vprašanja, se je sredi preteklega leta zbrala v J skupina književnikov in . j-cistov. Od tod so krenili v :y-atere odročne vasi in zasel- •'•e^na Kozjanskem, obiskali pa to tudi nekaj najbolj tipičnih '^aselij v Halozah. S tega potova- ',.^g oziroma »ekspedicije«, ka. '^gf številni avtorji imenujejo dTodiievno popot<3vanje v naša -aibrž najbolj nerazvita območ- ja nastali številni zapiski. ■ yih so zajeta razmišljanja o ; razvitosti in nerazvitosti "zaostalosti: npr. gospodarski duhovni oziroma kulturni), -arii so vtisi z bežnega sre- i, Z ljudmi, z njihovimi do- . i^ovi, z njihovim življenjem. V -objavljenih sestavkih j'e zbrana ?p3glavitna vsebina ras^ovorov, 't Iti so jih imeli kulturni delavci i z do.-načini bodisi kmeti bodisi \ i ljudmi drugih poklicev. In iz t v5€ te pestre vsebine, ki nam ;3 sipljejo posamezni sestavki, dobimo dokaj nazorno podobo - našem podeželju, o ljudeh, pravzaprav niti ne zave- revščine, v kateri živijo. Ko prebiram knjigo Siti in lačni Slovenci, se večkrat vpra- šam: Ali se vse to res dogaja T SR Sloveniji, ki je še vedno • eden izmed najbolj razvitih predelov Jugoslavije? Kje so vzroki, da so posamezna območ- ja pozabljena že več desetletij, odrinjena od prometnega vrve- ža in industrijskega ropota ki pa navkljub vsemu vendarle prinašata blagostanje in za- dovoljstvo v potrošniško druž- bo? Ali ni v tej neenakomerni razvitosti tudi kal močne soci- alne diterenci?.cije, v kateri smo se znašli v zadnjem desetletju? In ne nazadnje, ali ni v vseh teh gmotnih razlikah med po- sameznimi predeli naše domo- vine tudi kanček ironije, ko govorimo o enakopravnosti (o možnostih) občanov? še in še je vprašanj, ki nas zasipljejo, ko prebiramo posa- mezne sestavke. Denimo npr. zapisek kmeta in pisatelja Ma- tevža Haceta, nekdanjega polit- komisarja legendarne XIV. divi- zije, obuja povezanost hribov- skih kmetij z osvobodilnim gi- banjem. In ko je pred leti obi- skal samine v Gornji Savinjski dolini (v okolici Gornjega gra- da), ga je postalo marsikdaj sram, ko je spoznal uborno živ- ljenje teh ljudi. Od številnih medvojnih obljub, jih je bilo bore malo uresničenih. In upra- vičeno se .sprašuje: koliko nek- danjih partizanov še obišče kakšnega kmeta v težko do- stopnem kraju, kamor se tudi ni mogoče pripeljati z avtomo- bilom? Presneto malo je takih obiskov! Ali, zelo značilen je prim.er Nadice Nežman iz Loga (obči- na Šmarje pri Jelšah), ki ga je predstavil Juro Kislinger. Nje- gov zapis je boleča obtožba bi- rokrata in njegovega nečlove- škega odnosa do mladega inhol- nega otroka, ki ne more obi- skati niti osnovne šole, ki je dobri dve uri oddaljena od nje- nega doma. Kakšen odnos ima- jo nekateri občinski in drugi uradniki do reševanja socialnih problemov na našem podeže- 1,^1, nam dovolj nazorno pribli- ža opisani primer ali pa bese- dovanje tistega »vrlega« Haloža- na, ki je v majšperški gostilni govoril o svojih rojakih kot o »leni svojati«. Obisk in seznanitev z nekate- rimi vsakdanje najbolj boleči- mi razmerami v naših neraz- vitih predelih je udeležencem »slovenske ek.spedicije« (in prek njih tudi bralcem) marsi- kaj razkril. Kljub močnemu upadanju števila prebivalst- va, kljub nezavidljivem social- nem položaju, v katerem živi velika večina ljudi na kmeti- jah, pa se najdejo med njimi še posamezne svetle točke. Res je da je mnogo kmetij premajh- nih, da bi mogle celi družini nu- diti dostojno življenje; pre- cej kmetij obdelujejo tudi po- vsem ostareli ljudje. Toda med njimi je tudi nekaj mlajših go- spodarjev za naprednimi načr- ti gospodarjenja na zemlji. Ven- dar je večina kmetij premajh-~- nih za popolno uresničitev go- spodarjevih želja in načrtov. Za- to se mnogi z njih zaposle v tu- jini, di bi z zaslužkom oziroma s prihranki opremili domačijo z nekaterim.! stroji, ki naj olaj- šajo trpljenje na njej. Dokumentarne fotografije, ki ' s svojo enkratnostjo pričajo o življenju, tegobah in zagatah na- šega nerazvitega podeželja in njegovega prebivalstva, dopolnju- jejo bogato vsebino knjige. Ali se ni vredno zamisliti ob ne- kem besedilu pod fotografijo, kjer izvemo, da je topla malica v šolski kuhinji za marsikatere- ga otroka v Halozah in drugod edini topli obrok do večera? Tu- di pri številnih drugih podo- bah iz vsakdanjega življenja kmečkih ljudi po naših zaosta- lih krajih ostajamo nemi bolj kot kdajkoli doslej. Skratka, knjiga Siti in lačni Slovenci je pomemben dokument današnje podobe dela slovenske zemlje. Je prispevek in opozorilo slo- venskih književnikov in publici- stov o zagati, v kakršni se je znašla tradicionalna slovenska" kmečka vas koncem šestdesetih let dvajsetega stoletja. Zato je prav, da o knjigi pišemo in razmišljamo. MIK^VN NATEK ATOMSKE TOPLICE NA PRAGU TURIZMA ZA LETOŠNJE PRVOMAJSKE PRAZNIKE BO NA ŠIRŠEM CELJSKEM OBMOČJU ODPRTIH TROJE KOPALIŠČ: ATOMSKE TOPLICE IN KOPALIŠČI V PREBOLDU TER RIMSKIH TOPLICAH Začetek letošnje turistične se- zone smo zopet uvedli z veliko bombo, ki so nam jo pripravili pridelovalci mesa. Z novimi ce- nami mesa je namreč postavljen na glavo celoten cenik storitev gostinskih in'drugih uslug, ki so nosilci turizma. Zdaj je še težko predvidevati in izračunati, kak- šen učinek in posledice bodo nove cene povzročile na našem turističnem trgu. No, ne gledo na to so marljivi turistični delavci v skoraj vseh turističnih krajih skrbno priprav- ljali program za sezono. V ta stremljenja se letos za spre- membo, ki je pohvale vredna, vključujejo tudi nekateri kraji, ki so bili vrsto let na repu do- godkov. Tako smo prejeli raz- veseljivo vest iz Prebolda, kjer bo kopalcem in gostom na voljo bazen za kopanje že za prvomaj- ske praznike. Doslej je bila tra- dicija, da so najprej odprli ba- zen v Rimskih Toplicah. Poleg Rimskih Toplic in Prebolda pa bo za prvomajske praznike tudi otvoritev Atomskih toplic v Ha-, rinih Zlakah pri Podčetrtku. Vesti iz Podčetrtka so letos ze- lo ugodne. Kot nam je povedal Franc Renir, bo letos obiskoval- cem poleg odprtega bazena na voljo še invalidsko kopanje, po- polnejša oskrba med bivanjem v kraju in po vsej verjetnosti tudi zdravniška oskrba. Po njegovem mnenju je velik napredek že tu- di v tem, da so vzpostavili prist- ne odnose z Rogaškim zdravili- ščem, ki pomaga, pri razvoju in uveljavljanju tega nevsakdanjega fenomena in pa predvsem v tem, da je okrog petnajst posamezni- kov pri celjski Kreditni banki najelo kredite za ureditev tuj- skih sob! Torej bo že letos na voljo nekaj tujskih sob, ki bodo gostu nudila potrebni standard. V prihodnjih dneh pa v Pod- četrtku tudi pričakujejo strokov- no analizo vode iz Harinih Zlak, na osnovi katere bo izdelana tudi analiza zdravilnih vrednosti, ozi- roma vrednost vode za zdrav- ljenje posameznih bolezni. js UČITELJEVANJE IN NARODNOSTNI L3JI IZ ZfPUŠČINE FRANCA VOSLARiA ^ In zopet je romala pritožba na "Strežne forame, trajalo pa je ^lo dolgo, preden je prišla na- ^1 — negativno rešena.. Začel ' ^ je odločilni boj. Kupili so ^xo- 5|or na Dolgem polju, kjer danes ^'*ji šola, menda po 5 kron kva^ -dratnj meter. V krajevnem šol- L skem svetu smo se korak za ko- približevali končnemu \ ^P-hu; nekateri so bili sicer na- l^^lno proti, druge pa je motilo ! bilančno vprašanje. V šolskem ^Odboru so bile zastopane tri po- litične stranke, jezik na tehtnici '^ie bil zastopnik socialistične. ? je šlo za število razredov, ["^ je predlagal zastopnik socia- ustov 24. ,^0 so vprašali mene, sem ve- S da takšno število razredov ne ^ Prodrlo, zato sem rekel: »Šte- ^"^ otrok, posebno iz Gaberja, ..^•^o leto zelo narašča, in če bo °tako dalje, bo v prihodnjih pe- ^ letih še 17 razredov, seveda ys6ini pritiklinami.« To je bilo da sva lahko z zidarskim , ^Jstrom Golograncem napravi- '^^r najbolj moderen načrt. In J? bila za tiste čase okoliška ^^'^ ema najbolj modemih v Slo- „ "^'ii; imela je lepe učilnice in ■Jjj^^robe, krasno telovadnico, j.,^^ Prirejeno za gledali.ški oder, Vinice, sobe za učila, zdravni- ško sobo, pisarne za upravitelja in šolskega slugo, kopalnico z vodo, prhami in toplim suhim zrakom, centralno kurjavo, obed- nico, šolsko kiHiinjo, kjer so se šoloodrasle deklice kmetskih in delavskih slojev izurjevale v ku- hanju in gospodinj st\ai v zim- skih dvoletnih tečajih. Poleg šole je bil šolski vrt z veliko drevesnico, kjer so se od- rasli fantje poleg učencev na za- vodu vadili v pouku v kmetsko nadaljevalni šoli, ki je bila v tej zgradbi. Obe šoli, tako tudi go- spodinjsko nadaljevalni tečaj, ka- kor tudi kmetsko nadaljevalno šolo .sem vodil in dal pobudo za ustanovitev poleg tovariša Petra- ka, ki je oskrboval drevesnico, ki je poučeval na obeh šolah z gospo učiteljico Kovačevo in za- voda in z menoj vred. Oba teča- ja sta bila zelo koristna za naše kmečke in delavska dekleta in fante. Vsak zaključek tečaja smo proslavljali z malo veselico, kjer so gojenci in gojenke poka- zali, kaj so se naučili. V telovad- nici na šolskem odru smo prire- dili kako igrico in po igri je bilo rajanje z dekleti in fanti. Navzo- či so bili njihovi starši in zastop- niki oblasti ki so bili zelo zado- voljni^ in pozno v noč so se de- kleta in fantje v družbi staršev veselo vračali domov. Prijetno in veselo je potekalo šolsko delovanje v novem šol- skem pK)slopju. Pa tudi zdaj niso prenehali nacionalni boji, dasi- ravno smo imeli svojo državo. Nekega dne so mi šolske oblasti dostavile več prošenj staršev šo- loobvezne mladine, naj v šoli od- premo nemške pararelke. Naj dam svoje mnenje in poročilo. Pozval sem prcšnika za prošni- kom. Ker prošnje niso bile kol- kovane, sem jih zavrnil, da so že zaradi tega brezpredmetne, ozi- roma da plačajo kolke, čemur pa so se skoraj vsi protivili re- koč, saj nismo vedeli pravzaprav, kaj smo podpisali, ko so nam dostavljali razni nemškutarji prošnje v podpis, število prosil- cev je na ta način zdrknilo na minimum in sem so bile defini- tivno pokopane nemške šole in nakane nemškutarjev. Proti koncu mojega službova- nja se je čedalje bolj uveljavljal klerikalni režim, kar je šolstvo in učiteljstvo močno občutilo. Kakor sem bil že omenil, sem bil nasilno razrešen šolskega upravi- telj stva kar čez noč, za kar sem izvedel iz časopisja. Upokojiti pa me niso hoteli, dasiravno sem imel že dosti službenih let. Podal sem se na bolniški dopust in se mi je le posrečilo dobiti zdrav- niško spričevalo, da sem telesno in duševno nesposoben za šolsko delo ter sO me morali p>o zakonu upokojiti leta 1937. V mojem izvenšolskem življe- nju naj bežno omenim, da sem oil v zakonskem življenju zelo srečen samo 4 leta s hčerko nad- učitelja Knapiča, ki mi je rodila dva krepka dečka, od katerih je drugi imirl ž njo vred. Za poznej- še zakonsko življenje bi pa spi- sal lahko z-jIo tnteresantni ro- man. To življenje me je stalo, da bi si lahko sezidal vilo. Brez mo- je vednosti je bilo prodano na javni dražbi moje pohištvo — po zatrdilu sodnika juridično popol- noma pravilno, ker se nisem pri- tožil, za kar nisem vedel in ne bil obveščen. Rekel mi je, da je bilo na sodnijski deski obvestilo. Nočem razvijati tudi dejstva, da bi po nedolžnem prišel v večletni zapor in pa ločitev zakona in drugo. Moje izvenšolsko delovanje je bilo: v celjskem občinskem od- boru, kjer sem bil predsednik šol- skega kulturnega odseka, v čital- nici, pevskem društvu, sokolu. Klub slovenskih biciklistov (ime- novan častnim članom), v učitelj- skem društvu, kjer sem se boril proti krivicam staroupokojencev, med katere sem sedaj sam zlezel. Vodil sem socialni odsek učitelj- skega društva, bil sem med usta- novitelji Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge, ki se je iz- cimila iz omenjenega socialnega odseka. Zadruga je bila ustanov- ljena leta 1910 in likvidirana le- ta 1945 z drugim zadrugami vred. V 36 letih delovanja, — peza dela je bila ves čas na mojih ra- mah, — je zadruga mno.go dobre- ga storila za učitelje. Sprejemala je hranilne vloge, dajale posojila, kupovala gospodarske potrebšči- ne. Učitelj Stante ima še danes bicikel, ki mu ga je naročila zad- ruga. Zadruga je nakupovala po- hištvo novoporočenim članom učiteljem, dala posojilo za zida- nje hiš itd. V teku let je močno narastlo premoženje zadruge. Med okupacijo je vodil zadrugo okupator. Ko sem jo leta 1945 zopet prevzel in vodil njeno likvi- dacijo, sem našel med drugimi. interesantnimi spisi tudi takle napis: »Leiter der Lehrervvirt- schaftkreditgenossenschaft Ober-, lehrer Voglar Franz befindet sich derzeit in Haft« (Vodja učitelj- ske gospodarske kreditne zadru- ge nadučitelj Voglar Franz se ta- caš nahaja v zaporu). O, kako so se zmotili. Popihal sem jim sreč- no, saj so me skoraj ujeU. Ko sem se namreč vrnil iz vojske in hotel vstopiti v svojo sobo, me je na stopnicah ogovoril gestapKV vec: »Konnen Sie den Oberlehrer Vogler?« (Po25nate nadučitelj a Voglarja?) Seveda sem zanikal in se koj s prvim vlakom odpe- ljal v Ljubljano. Učiteljsko zadrugo sem likvi- diral tako. da so vsi vlagatelji do- bili svoje hranilne vloge vrnjene. Nekaterim vlagateljem pa se ni moglo izplačati in ti zneski so še danes naloženi in izplačljivi pri Mestni celjski hranilnici. Bil je takrat ta znesek še kaj lep. Seve- da po valorizaciji je precej skop-, nel. Prav nazorno interesanten je naslednji primer: šolski oder okoliške deške šole je imel v ča- su likvidacij ekakih 3 do 4 tisoč din hranilne vloge. Pred kratkim je mestna celjska hranilnica iz- ročila po meni šolski upravi no- vo hranilno knjižico v valorizira- nem znesku 282 din. Vrednost 3 do 4 tisoč iz leta 1945 je danes najmanj večja 15 krat, torej, ca. 50.CKX) din. Nek tovariš, ki si je pred vojno sezidal vilo za 4(X).(XX) din, jo je zdaj proda] za ca 3,000.000 din. Kake intere- santne spremembe. Eni navzdol, drugi gor. Bil sem soustanovnik nabavljanja zadruge državnih na- meščencev in odbornik Saveza Nabavi j alnih zadrug v Beogradu. V Beogradu na sejah Saveza sem sprožil več idej in predlo- gov. Zelo sem se zavzel, da bi Sa- vez v Celju zgradil zadružni dom. (Se nadaljuje) 9 29. april 1970 STRAN nasa Beseda SOCIALNA DIFERENCIACIJA NA SOLI - MATURANTSKI_ PLESI - SAMOUPRAVLJANJE NA PAPIRJU - 1.MAJ_ PR>^NIK POCUKA ■-__ NEUPOŠTEVANJE MLADIH ZARADI NEIZKUŠENOSTI - ŠTIPENDIRANJE_ IN IZOBRAŽEVANJE_ PREKO ZVEZ 1. maj! Praznik dela! 25 let svobodne Jugoslavije in vlade delavskega razreda. Ogromen napredek, ki je zahteval tudi napake. Kako jih občutijo danes leta 1970 mladi, ljudje? Kaj pomeni praznik dela mladim? Kot nujen uvod v razpravo sedmih mladih za okroglo mizo v Celju je bila vsekakor ugotovitev, da smo v sociali- stični Jugoslaviji z izrednimi napori delovnih ljudi dosegli mejo blizu ne- mogočega - namreč, izboljšati v tako kratkem času življenje ljudi, njihov standard, napredno usmerili njihovo miselnost, da bi bili zelo redki, ki ne bi priznavali ogromnih uspehov po- vojne Jugoslavije. Tudi mladi se tega radi spominjajo ob prazniku dela, 1. maju. Toda, kaj jim ta danes pomeni? Morda toliko, kot ljudem pred 20 leti? Kako danes gledajo na nekatere na- pake, kot nujne posledice hitrega raz- voja, mladi ljudje in katere jih najbolj bolijo? Za mizo je sedelo sedem mladih: BOJAN DEBEUAK, Ekonomska šola, IRENA LIPOVŠEK. Ekonomska šola, ALENKA ARMŠEK, Tehniška šola, MIRKO HOTINSKI, Tehnomercator, MILAN PIVEC, Gimnazija pedagoške smeri, SONJA KITEK, Mesnine in BO- RIS FRELIH, Prevozništvo. Pet komu- nistov in dva člana samoupravnih or- ganov. VPR.4ŠAN.IE: »V šoli ste se in se učite o delavskem gibanju in borbah za 1. maj. praznik delavstva. Kaj ob tem čutite danes?« BOJAN DEBELJAK: »1. maj bomo letos občutili na enoumi proslavi tn njč več. Drugače govorimo le o tem, kam bo kdo šel. želel bi več aa ta dan, ki mu žal, daje- mo vse premalo poudarka. Imam občutek, da so pri mnogih cerkveni prazniki bolj pomembni.« IRENA LIPOVŠEK: »Pri družujem ae Bojanu. Prema- lo je resnične slovesnosti ti- stega, kar edino imamo za 1. maj. Le nekaj recitacij, bolj aSi manj pripravljenih. Ob tem, kaj so nas učili, si premik dela predstavljam drugače. Mladi hočemo več za ta praznik. In kaj imajo ▼ vaseh, če že t centrih ni veliko?« ALENKA ARM.ŠEK: »Mi slim, da tudi med samimi delavci, ki imajo urejen standard, 1. maj ne pomeni veliko- Morda več velika noč ali podobni cerkveni prazniki. V šoli se najbolj zavedamo 29. novembra, medtem, ko naj 1. maj pred- stavlja manjše počitnice. Je na nas, da ga spremenimo? Kje je množičnost, kje je občutek, da je to praznik delavskega razreda? Kot da ga ni!« MIRKO HOTINSKI: »Ta ko v delovnih organizacijah, kot na srednjih strokovnih šolah mladi in tudi starejši premalo vedo o 1. maju, oziroma premalo občutijo. Gledamo predvsem na pro- ste dneve in nič več. Mnogi med mladimi zelo malo ve- do o tem prazniku. Tudi le- tos pri nas ne bo kaj po- sebnega! Mladinci smo se o tem pogovarjali in čudili- Kaj naj naredimo? Mnogo je takšnih izven Celja, ki težko čakajo prosti dan, da se odpeljejo domov« MILAN PIVEC: »Če gleda mo 1. maj z aspekta nekda- nje in današnje revoluc o- namosti delavskega razreda, je povsem razumljivo, da 1. maj ni tisto, kar je bil ne- koč. Zato ne moremo priča- kovati takšnega poleta, za- vzetosti, če hočete. Jasno pa je, da se moramo boriti še za marsikaj.« SONJA KITEK: »Imam občutek, da se šolarji bolj zavedajo 1. maja, kot delav- ci v podjetjih. Marsikdo ve samo to, da ima prosti dan in da je to pač preljubi dr- žavni praznik. Le redki so, ki vedo, kaj je ta dan po- menil nekoč- Danes se pogo- varjamo samo o tem, kdo bo šel v hribe in kako. Ali p>od- jetja resnično nimajo več občutka do tega praznika?« BORIS FRELIH: »Sonja je dejala, da je v šolah bo- lje. V delovnih organizacijah se borimo za delo, zaslužek, na šoli pa se samo učijo. Imajo več možnosti za pra- vo proslavo. Res pa je, da imamo v delovnih organiza- cijah 1. maj predvsem za dela proste dni. Osebno sem prepričan, da bi moralo biti to praznovanje množičnejše- Hitri tempo življenja v de- lovnih organizacijah je vse preveč prisoten, zato je ved- no manj priložiiosti, kjer bi se ljudje združevali še dru- gače kot se na delovnem mestu« VPRAŠANJE: »Kaj ras ob zavesti, da smo veliko do- segli, danes še najbolj boli, kot mlade ljudi?« MILAN PIVEC: »Razlike med mladimi ljudmi! Na pri- mer štipendiranje. Ce mlad človek nima materialne os- nove zaradi rebrnih staršev, ne bo mogel dokončati niti srednje šole, da ne govori- mo o študiju na univerzi. Genijev, ki bi bili odlični s praznimi trebuhi, je sedaj 2!ielo malo. Vse preveč je pri- sotna odvisnost od material- ne baze, katere pogoj je iz- vor mladega človeka in nje- gova iK)znanstva. Zakaj še vedno maturantski plesi na gimnaziji? Ni to prilož- nost, kjer postane mlad člo- vek še bolj zagrenjen?« BOJAN DEBEL,TAK: »Dr ži! Ko so na gimnaziji v razredu žrebali mize za star- še, ki se bodo udeležili ma- turantskega plesa, je učenka iz delavske družine dobila mizo skupno z učenko ene- ga celjskih privatnih obrtni- kov, katere oče ima najmo- dernejši avtomobil. Ko je »obrtnikova« doma povedala, kje in s kom bodo sedeli, so njeni zahtevali, da dobi drugo mizo- Ko je to nare- dila, so jo ostali učenci skri- tizirali. Toliko za primer! Kot dijak imam občutek, da se danes delavec in di- rektor še vedno ne moreta pogovarjati kot tovariša, temveč z nekega piedestala.« SONJA KITEK: »Ne mo- rem^ razumeti, kako da se danes ne more šolati sin človeka, delavca, ki se je boril v NOB zaradi pomanj- kanja denarja. Ali lahko da- nes v mnogih primerih res- nično študirajo le tisti, ki imajo denar zaradi družin- skega premoženja in takšni, katerih starši imajo dobre zveze? Glede plesov, še po- sebej maturantskega tole: ne gre za popolno vmiformira- nost ampak nekaj srednjega, da ne bi vsaj v trenutku, ko bf se mladi ljudje lahko najbolj razveselili, razžalo- stijo in vedo, da niso enaki med enakimi. Zakaj mora še tedaj vedeti, da je po- vsem opazno čigav je, ne glede na to, kakšen uspeh je v šoli dosegel.« BORIS FRELIH: »Lahko se samo veselimo vsega, kar je naša dnožba ustvarila t 25 letjh. Vendar si ne mo- rem kaj, da si ne bi večkrat zastavil vprašanje ali ni na- še samoupravljanje marsii samo na papirju. Tisti, so razgledani in se že i časa ukvarjajo s »samoupr; Ijanjem« v delovnih orga zacijah vodijo večino tist ki zaradi nevednosti, kušenosti in strahu za s' je delovno mesto samo po majo, čeprav bi radi po delu in pi je, da zasluži vsakdo po stem kar naredi- Ne morf pa razumeti, da je lahko direktor v slabem mes« dni prispeval za podjetje liko, da zasluži 700 stai tisočakov, delavec pa 70. j ne gre tu za nespoštovar delavčevega fizičnega de na ka.terem vse sloni?« MIRKO HOTINSKIl » govorimo stalno o san upravljanju, pričnimo go^ riti tudi o kontroli. Koli kdo doprinese in kako ; pravljamo težko prisluže denar.« IRENA LIPOVŠEK: » F>otem še čudno, da ljuc ne praznujejo 1. maj tal kot bi bilo potrebno, če ■ dijo tolikšne razlike?« MIRKO HOTINSKI: »; 25 let govorimo o nerazvit krajih in slovenskem deni ju, ki odteka v druge repu like. Dajemo drugam, p trebni pa smo sami. Pogli mo samo Kozjansko. Kal še danes živijo naši Ijudj Je to edino nerazvito p dročje v Sloveniji? Eh mim.« MILAN PIVEC: »Je i sploh mogoče, da živijo ljw je na Kozjanskem danes t. ko kot se govori, kljub n. hovemu ogromnemu prispe ku NOB?« BOJAN DEBELJAK: »J skrb za borce povsod in i vse enaka? Kako je z bore kmeti? Koliko izletov so » nje organizirale razne orp nizacije?« ALENKA ARMŠEK: vedno govorimo o NOB, vef dar ali nam to ne izgin.* vedno bolj. Starejši nas uč jo za bodočnost, koliko naf pokažejo sami kot vzori' IRENA LIPOVŠEK: »M'' di še mnogokrat ne .smei" povedati tistaga, kar bi di, ker nam očitajo neizlt* šenost.« BOJAN REBELTAK: bi hodili na zbore volivcC pa se potem starejši čudiJ zakaj se oglašamo.« Vem, morda vse skup* izzveni nekoliko sentimeni'* no, tendenc iozno bodo dej* nekateri in vprašali: kaj ^ pa vi naredili, da ne bi tako? Ni 1. maj priložno* da tudi mladi F>ofedo več, čeprav z zelo prepros'' mi besedami? MILAN SENIC*' Bojan Debeljak Irena Lipovšek Alenka Arnišek Mirko Hotinski Milan Pivec Sonja Kitek Boris Frelih^ 10 ?« anril 1970 SIKAIS T. Velika tiskana črka T. Mar samo črka, suha in tiha? Ne! To je vsebina, to je ime, življenje, dogajanje, napredek, uspehi ... Velika črka T, na^ rdeči podlagi in belo izpi- sana, je znamenje celjskega trgovske- ga kolektiva na veliko in malo TEH- NOMERCATOR. To je ne samo simbol, to je pojem. V tej črki in zato v kolektivu, ki ga označuje, se skriva velikanska si- la, želja po nenehnem napredku, želja po izpolnitvi osnovne naloge - pribli- žati se kupcu in mu omogočiti, da najde v poslovalnicah, ki nosijo to ime, vse kar potrebujejo. In kmalu, še letos, bodo to - vse - našli pod eno streho, pod streho nove vele- blagovnice v Gubčevi ulici, ki je prav- zaprav rezultat hotenj in prizadevanj vsega kolektiva. Prodajalna na Titovem trgu ŠTEVILKE IN INDEKSI Po navadi se jih izogibljemo, ker jim težko sledimo in zato ne povedo veliko. Včasih pa so nam vendarle več kot potrebne. Tudi v tem primeru. Tokrat govorijo z živim jezikom, prepriče- valnim in'zato lahko razumljivim. Govorijo o nekaterih pokazateljih, ki se nanašajo na rast kolektiva, na njegove uspehe v razdobju od 1962. do vključno 1969 leta. Torej indeksi: CELOTNI DOHODEK 477 SKLADI 1374 PRODUKTIVNOST 435 RENTABILNOST 203 EKONOMIČNOST 167 ZAPOSLENI 124 Sedela sva in kramlja- la. Zdaj o tem, zdaj o dru- gem. In ko sem pogovor za- peljal na začetke kolektiva, na tisto skromno pot pred dvanajstimi leti, ki pa se je potem iz leta v leto širila in večala, se mi je zdelo, da ga spomini in prehojena pot vendarle osvajajo tudi čust- veno. Nič čudnega, saj gre za delo, v katerem je veliko človeških prizadevanj, veliko tistega, kar ljudi med seboj poveže m jih združi v sku- pirx), ki ne pozna ovir ... Tak se mi je tisto jutro zdel generalni direktor Teh- nomercatorja, Stane Selšek. Zdaj ga nisem gledal samo kot direktorja, občudoval sem ga kot človeka. »Naši začetki so bili skromni,« je pripovedoval. »Sega pa tja v obdobje 1958. leta. Pravi začetek Teh- nomercatorja pa je povezan z 1962. letom in z združitvi- jo treh celjskih trgov- skih podjetij Elektromercator- ja, Jadrana in Kristalije. Si- cer pa je svojo osnovo pod- jetje dobilo že 1958. leta. To svoje bistvo je zadržalo vse doslej in ga tudi v prihod- nje ne nameravamo spremi- njati. Novo vodstvo mu je nakazalo smer in tega kaži- pota se držimo. Ostajamo mu zvesti, in to je ve- liko. Pozneje so se kolekti- vu pridružile še nekate- re druge enote, kot Paka iz Smartna ob Paki, del dejav- nosti Agroprometa pa Ze- lezninar itd. Dejavnost se je širila, ko- lektiv je pridobival na ugle- du. V to dobo segajo tudi ko- raki trgovine na debelo. S tremi potniki, kolikor smo • jih imeh tedaj, smo razpred- li mrežo skoraj po vsej Slo- veniji. Uspehi niso izostali. V- tem ko smo v prvem letu dosegli 25 starih milijonov prometa, je ta že v nasled- njem letu narasel na 1,2 mi- lijardi, 1960. ■ leta pa že na 2,2 milijardi starih dimrjev. Krenili smo na novo pot.« »In ljudje?« »Začeli smo s skromnim kolektivom, toda ta kolektiv Je bil srce m gonilna sila. Tu je bila in je še zdaj naša moči« »Ker sva že na začetku po- ti, kakšni so bili drugi po- goji?« »V glavnem zelo skromni. Naj povem samo to, da je bilo naše prvo skladišče v kleti Starega piskra in da je merilo 150 kv. metrov. Cez tri leta smo že pri- šli do novih in večjih pro- storov v ■ tako imenovanem mestnem mliriu. Zdaj ima- mo že 8.000 kvadratnih metrov lastnih skladišč. Šte- vilka ' na videz velika, toda skladiščiiega prostora je še vedno premalo. Zato se bo- mo že letos lotili gradnje novih skladišč blizu ceste v Tmovlje. V letošnji prvi fa- zi bomo zgradili približno ti- soč kvadratnih metrov.« »Kdaj beležite največji skok naprej?« »Pravzaprav je to 1964. le- to. Velika ekspanzija Tehno- mercatorja poteka v okviru lastne organizacije. Glavne značilnosti tega napredka so dvig produktivnosti oziroma večanje gospodarskega učin- ka na zaposlenega, zatem po- rast poslovnega sklada, reali- zacija, dohodek itd. Od tega časa naprej smo specializira- li svoje trgovine, odprli nove poslovalnice na širšem celj- skem območju in celo v Za- Nova veleblagovnica v Gubčevi ulici grebu, pred kratkim pa tudi novo enoto za poslovanje na veliko v Mariboru. Vseh po- slovalmc za prodajo na drob- no imamo trinajst, od tega osem v Celju. Tak je torej naš Tehnomercator!« »Otvoritev veleblagovnice pomeni nov mejnik v vašem delu, mar ne?« »Da, tako je! Z njo zasle- dujemo en sam cilj — pri- bližati se maloprodajne- mu tržišču. V tem je 'tudi bistvo trgovine nasploh. Upam, da bomo pri tem uspeli, saj nam bo velika trgovska hiša, ki jo bomo odprli septembra letos v Gub- čevi ulici v Celju, omogočila izpolnitev številnih nalog, ki služijo samo kupcu. In še nekaj, zdi se mi, da bomo od- ločilno vplivali na spremem- bo trgovskega življenja, vzdušja v Celju. S to trgov- sko hišo in v njej hočemo ustvariti takšno okolje, ki bo privabljalo, želimo, da bodo ljudje spoznali in ob- čutili potrebo, da jo obišče- jo.« KADRI, Iv\DRI ... »Vloga trgovine se je t zadnjih letih močno spre- menila, z njo pa tudi dolž- nosti in naloge prodajalcev. Kako ste doživljali te spre- membe?« »Če govorimo, da smo bili v preteklosti le razdeljevalci blaga, smo danes že pravi trgovci. To pa pomeni, da moramo blago poznati!« »Pa tudi sicer se je spre- menila vloga prodajalca!« »Da, tudi zaradi konkurenč- nosti, zaradi nenehnega na- predka tehnologije, zaradi kupcev. Učenec, ki konča svoje triletno šolanje, se mo- ra kot mlad pomočnik znova učiti, da je na tekočem, Pa ne samo tedaj, učiti in iz- polnjevati se mora venomer. Mi takšno delo tudi omogo- čamo in spodbujamo!« »Katere so značilnosti va- šega kolektiva?« »Zlasti te, da posvečamo kadrom, vzgoji, glavno po- zornost. Trenutno imamo 96 učencev-štipendistov, vsako leto konča srednjo komerci- alno ali poslovodsko šolo po okoli deset članov kolektiva, mnogi študirajo na višjih in visokih šolah. V glavnem smo vsi v kolektivu opravili to pot od učenca oziroma vajen- ca do absolventa srednjih, viš- jih in visokih šol.« »Ste kadrovsko pripravljeni na otvoritev veleblagovnice?« »Smo,« je brez pomisleka odvrnil šef trgovine na ma- lo, Emil Kolenc. HVALA, TISOČKRAT HVALA! Bilo je pravo aprilsko popoldne. Dež in luže na cestah. V Mavrico, poslovalnico na Stanetovi ulici, .ie stopila starejša ženska. Težko je hodila in zdelo se .je, da ji vsak korak povzroča nove bolečine. Vzela je košarico in se negotovo napotila med bogato naložena stojala. Ni se znašla. Postala je skoraj zmedena, četudi trgovina ni bila prazna, jo je zagledala mlada prodajalka. »Ali vam naj pomagam?« jo je vljudno nagovo- rila in prijela pod roko. Vse kaže, da takšne ljubeznivosti in pozornosti ni pričakovala »Mar boste res tako ljubeznivi?« jo je vprašala in se zahvalila hkrati. »Seveda!« In potem je izginilo tisto nezaupanje. Naenkrat sta se zbližali. Odšli sta na pot po trgovini. Prodajalka jo ,ie še vedno držala pod roko, z drugo pa je vzela nje- no košarico. Tu in tam sta se ustavili, pogovorili in dcvali blago v košarico. Kako prijetno je tak- šno nakupovanje! In ko se je zdelo, da je nakupa konec, sta še kar stali in se pogovarjali. Ženici je bilo prijetno in toplo pri srcu, da je našla človeka, ki se hoče z njo pogovarjati, ki ji svetuje in priporoča pri nakupu. »Hvala, tisočkrat hvala! Nikoli vas ne bom po- zabila!« Zdaj sta se razšli kot dobri, stari znanki... j 29. april 1970 STRAN 11 ŠVIC v NOGAVICAH Avtobus. Smer mesto — mesto. Iz ve. lihega v večje. Potniki vstopajo, posedajo, slačijo plašče in nekateri tudi — čevlje! Seveda ttsti najbolj predrzni. S ' polom prepojene noge hladno porinejo pod sose. dov iedež, iz potovalke potegnejo stekle- nico »mekane«, nakar po obojem prijetno »zadiši;< po ne ravno velikem avtobusu. Ljudje se začnejo obračati, odpirati okna in nastavljati nosnice svežemu zra- ku, drugi, bolj pogumni začnejo glasno godrnjati in protestirati. »Tovariš sprevodnih, prepovejte i\m sezuvanje čevljev, saj vohate, da v takš- nem zraku ne moremo sedeti, kaj seie peljati.« »Saj se ne pelješ v zraku temveč v avtobusu,« ga predrzno prekine tisti, ki je sezul čevlje in mokre nogavice ožernal s prav tako prepotenimi prsti nog. Vmešal se je sprevodnik. »Obujte čevlje, drugače boste morali izstopiti.« »Ma nevioj? šta kažeš? Ja se bum vo- zil tak, kak meni paše!« je zatulil v spre-i vodnika, se obrnil proti oknu, naredil še'] požire!y »mekane« ■ in se s tem zadovoljil, i »Morate se obuti, sa'j niste sami.« »To je nesramnost.« »Saj vemo kakšna je vaša kultura.« • Avtobusni potniki so prepričali Jovota, da se je obul Sicer ne rad, vendar obul se je. »Ajde sad vozi in ncmoj da Tiia što pisneš!« je zarohnel nad sprevodnikom. štefek, njegov kolega, je tudi obul čev. Ije, prav tako Sinek. Ljudje so odprli okna, zrak je kmalu postal čist in vožnja prijetnejša. Dokler ... Potniki so znova postali nestrpni. Vi. hali so nosove in širili nosnice. Najbolj predrzni so se celo začeli ozirati proti Jovotu, štefeku in Simku. V nekaterih očeh je sijal bes, v drugih še kaj več_ Vsi trije jjroblematični gostje pa so mirno sedeli, pili »mekuno« in uživali v gledanju razcvetajoče jKikrajine. Sprevodnik je opazil nejevoljo potni- kov in je takoj odšel k Jovotu. »Poslušajte. Zakaj sie ponovno sezuli čevlje?« »Saj nikjer ne pišs. da jih ne smemo. Tam gor je samo kaditi prepovedano in nič več! Pika. Mi si bomo noge luftali, vi se pa v rit brcajt'!« Drugič Jovo, Štefek in Sinek niso obu- ti čevljev. Vsak pa si je žčlel, da bi čim- prej izstopil, kajti »švic« v nogavicah ni prijetna stvar. VEČ GOSTOV KOT LANI Po statističnih podatkih celjske turistične rveze ugo- tavljamo, da je bilo število na širšem celjskem turistič- nem območju v pn'ih '••reh mesecih letos celo nekoliko večje kot lani v istem času. Značilno je občutno poveča nje noči*-cv domačih gostov in zmanjšanje števila noči- tev inozemskih v Celju, medtem ko podatki za Vele- nje govorijo prav obratno. AKCIJSKI PROGRAM NA OTOKU Krajevna skupnost, krajev- ne družbenopolitične organi- zacije in društva na Otoku so sprejela skupen akcijski program, ki zajema naloge pri nadaljnjem razvijanju kraje\me samouprave in sa- moupravne i>olitične deja/- nosti, zatem naloge pri po- večanju učinkovitosti dela družbenopolitičnih organi- zacij in ne nazadnje naloge pri razvijanju društvene de- javnosti in družabnega živ- ljenja občanov. NAGRAJENI BODO NAJBOLJŠI PRISPEVKI Medobčinska konferenca klubov OZN Celje je pred kratkim razpisala literarni nagradni natečaj, ki mu je dala naslov: »MIR, PRAVIČ- NOST IN NAPREDEK«. Raz- pis velja za občmočje Slove- nije in sicer za mladino do 27 let. Vsak mladinec in pionir iahko pošlje poljubno števi- lo prispevkov. Za nagrado oziroma ocenjeni bodo samo tisti literarni prispevki, ki bodo izvirni in podpisani s polnim naslovom avtorja. * -hč OSFBNI DOHODKI ZA 5,6% višji Podatki, ki seveda veljajo za celjsko občino, kažejo, da 90 bili po'\T3reČ!ni osebni do- hodki na zaposlenega v prvin dveh mesecih letošnjega le- ta za 5,6 odstotka višji od povprečka lanskega leta. Med- tem ko je bil povprečni oseb- ni dohodek na zaposlenega la- ni v občini 1,083 din (od te- ga v gospodarstvu 1,062 ter v negospodarstvu 1213 din), se je letos povečal na 1144 din (od tega v gospodarstvu 1112, v negospodarstvoi pa 1340 din). Po vsem tem so se v primerjavi s pov- prečjem lanskega leta v dveh mesecih letos osebni dohodki v gospodarstvu povečali za 4,7, v negospodarskih pano- gah pa za 10,5 odstotka. OBRTNI CENTER BO čeprav se je gradnja »obrt- nega centra« na Otoku zelo zavlekla, so zadnje dni novi lokah za Merx-marketom ob Ljubljanski cesti končno ie dobili pravo podobo. Otočani sicer pričakujejo, da bo- do objekte izročili namenu pred prvomajskimi prazniki, vendar se to ne bo zgodilo. Uporabniki poslovnih prosto- rov imajo namreč — kot obi- čajno — precej težav z opre- mo, ki je ne bodo dostavili vse hkrati. Zato bodo lokale odpirali tedaj, ko bo pač ka- teri nared. V njih bodo do- bili prostor: podružnica ban- ke, pošta, slaščičarna, lekar- na, servis za popravilo go- spodinjskih naprav in televi- zijskih aparatov, cvetličarna, prodajalna galanterije, med- tem ko je frizerski salon s ko7.metiko t« dni že sprejel prve stranke. Otočani si se- veda žalijo, da bi lokale čim- prej opremili, saj jim bo no- vo središče prihranilo marsi- katero pot v mesto. NOVI PROSTORI ZAVAROVALNICE MARIBOR Minuli teden so v Prešer- novi ulici 6 odprli nove pro- store za Zavarovalnico Mari- bor. Prostore starega stano- vanja je zelo uspešno adap- tiralo p>odjetje Obnova, dela pa je financirala zavarovalni- ca Maribor. Hkrati so v isti stavbi uredili tudi vežo, ki sodi zdaj med najlepše v Ce- lju. Sredstva za ta del adap- tacije je dalo stanovanjsko podjetje. Posebna komisija olepševalnega in turističnega društva, ki si je adaptacijo ogledala, je investitorjem in izvajalcu izrekla ix>sebno po- hvalo, hkrati pa jim poslala tudi pismeno priznanje. SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE Osrednji prireditvi ob sprejemu Koroške in štajer- ske proge Kurirčkove pošte sta spodbudili mnoge pionir- je k živahni aktivnosti. Ob tej priložnosti bodo na,mreč pokazali največ, kar znajo. V Celju se bodo v mestnem parku — prireditev bo 4. ma- ja — predstavili pevski zbo- ri, recitatorji, folklorna sku- pina, tako pa bo tudi v Do- brni, kjer bo osrednja prire- ditev ob sprejemu koroške proge Kurirčkove pošte 6. maja. Pionirji vabijo ob- čane svojih krajev, da se v čimvečjem številu udeležijo sprejema Kurirčkove po- šte, ki je posvečena spomi- nu številnih partizanskih kurirjev. IZVOZ STEKLA ZA 2 MILIJONA DOLARJEV v steklarni »B. Kidrič« v Rogaški Slatini so nemalo- krat v precepu ali naj bolj negujejo odnos do domačega tržišča ali do tujega. Seda- nja proizvodnja, čeprav že močno povečana, ne zadosti številnim naročilom. Zavedajo se namreč, da nikakor ne gre zanemarjati domačega trga, zlasti še ne velikih na- ročil za nove gostinsko-turi- stične objekte, ki potlej s svojo opremo dosegajo indi- rektno boljše devizne iztržke. Pred sezono .še morajo s steklom opremiti nekaj novo- zgrajenih hotelov. Prav tako pritiskajo naročilai iz tujine, kjer se je steklarna Rogaška Slatina že v celoti uveljavila kot kvaliteten proizvaja- lec najzahtevnejšega stekla. Lani je npr. steklarna izvo- zila kristalnega in bru- šenega stekla v vrednosti bli- zu 1,7 milijona dolarjev, v tem ko bo letos vrednost iz- voza dosežena v višini 2 mi- lijorov dolarjev. V prvem četrtletju so povečali izvoz izredno — kar za 39 odstot- kov. MALI : INTERVJU Sprašuje: Milan Božič Odgovarja: Zdravko Ferič Čeprav je na zunaj vse no- vo in lepo, svetlo in viso- ko.. ., skriva stanovanjska spse^^ka-Otoka v Celju vendar veliko problemov in težav. Očitno je,' da se je razmero- ma hitro razvijala graditev stanovanj, zaostajala pa dru- ga, ki prav tako, če' ne še bolj, daje pečat novemu na- selju, lahko bi rekli mestu v mestu. Vprašanje: Če bi govorili o problemih, ki vas kot pred- sednika sveta krajevne skup- nosti Otok najbolj bolijo, ka- tere bi omenili na prvem me- stu, tov. Ferič? Odgovor: Kot smo dosegli lepe uspehe pri razvoju otroškega varstva, ta- ko moram ta problem omeni- ti na začetku najinega raz- govora. Spričo hitrega nara- .ščanja števila prebivalcev, so tudi potrebe po vse večjih prostorih v otroških vrtcih več kot nujne. Trenutno bi potrebovali prostore za v.saj 120 otrok, da pri tem sploh ne pomislim na varstvo do- jenčkov, ki pri nas še ni or- ganizirano. Vprašanje: Na- vzlic tej ugotovitvi boste slej ko prej izgubili vrtec v Jur- čičevi ulici, k,)er naj bi ure- dili in zgradili dom upoko- jencev. Kako torej? Odgovor: Krajevna skupnost bo dovo- lila rušitev tega objekta šele tedaj, ko bodo na voljo čftugi prostori za otroški vrtec! Vprašanje: Ste zadovoljni s komunalno urejenostjo Oto- ka? Odgovor: V glavnem da, toda tu je več drobnih, a navzlic temu pomembnih vprašanj, ki me mučijo. Naj omenim neurejene zelenice, nasade, da o pločnikih, ki jih je zima močno načela, sploh ne govorim. Otroci po- grešajo igrišča in primerne napra^^ na njih. Morda bo- | do na lepšo urejenost stano- vanjskih okolij v prihodnje vplivali tudi pionirski hišni sveti, ki jih bomo začeli us- tanavljati. Vprašanje: Proble- mov torej dosti, kako pa je s sredstvi, finančnimi? Odgo- vor: Sredstva, ki jih dobimo iz občinskega proračuna, so tako majhna, da komaj za- doščajo za minimalno po.*)lo- vanje. Vprašanje: Kako ste- zadovoljni z delom sveta pri krajevni skupnosti in delom komisij? Odgovor: Četudi je težko posploševati, saj v tem marsikdaj koga po krivici prizadenemo, moram reči, da na splošno s tem delom ni- sem zadovoljen. Premalo je namreč delavoljnih ljudi, ki bi hoteli žrtvovati del proste- ga časa za reševanje skupnih nalog. Vprašanje: In kako bo zaradi tega v prihodnje? Od- govor: Upam, da se bo stanje izboljšalo po zboru občanov v maju letos, na katerem bomo poročali o lanskem de- lu in sprejemali program za letošnjo aktivnost. Vprašanje: Kaj bi rekli o zborih voliv- cev. Odgovor: V zadnjem času so slabo obiskani, menim, da tudi zaradi tega, ker so raz- prave o predlogu dbčinskega proračuna po navadi več ali manj le formalne. Zato tu- di predlogi občanov ne pridejo tako močno do ve- ljave. Zaradi tega se bo zlasti naša skupnost zavzela, da bi se razprave o občinskem pro- računu začele dosti prej in ne šele tedaj, ko je pravza- prav ta dokiunent že sesta- vljen. Vprašanje: Kako pa je s pralnico in servisno dejav- nostjo, ki bi jo izvrševal Ele- gant? Odgovor: Problem še ni rešen niti zaključen. Lahko pa rečem le to, da se bo krajevna skupnost zavzela, da ta dejavnost ne bo ukinjena. Sicer pa jo naj prevzame in vodi kdo drugi. 1^5 ftS MLADINE" Občinska konferenca *ZMS v 2alcu je izdala prvo šte- vilko internega glasila, kate- rega urejuje posebni ured- niški odbor, vodi pa Irena Mas:;nak. V glasilu, ki ima v prvi številki še malo sode- lavcev, lahko preberemo raz- na poročila z obiskov mla- dinskih aktivov, literarna dela mladih ustvarjalcev, razgovor o disko klubu in še marsikaj. Kljub temu, da moramo pohvaliti voljo mladincev, da izdajajo svoje glasilo pa moramo istočas- no opozoriti na nekatere ne- odpustljive napake: neestet- ska grafična ureditev, brez cilja igranje z barvnim pa- pirjem (brez posebnega po- mena!), fantastične slovnič- ne napake itd. ' Sicer pa: hvala za voljo, pri prihodnji številki, ki jo z zanimanjem in nestrpnostjo pričakujemo pa še nekaj več Predvsem pa odprava zgornjih napak in pa pridobitev večjega števila sodelavcev- T. V. GRADNJA CESTE PODLOG-KALE Kraje-vma skupnost v Šem- petru je v nedeljo organizi- rala prostovoljno delovno akcijo za izgradnjo ceste Podlog—Kale v dolžini 4,5 kilometra. Prvič so uredili kilometer cestišča. Nova ce- sta bo velika pridobitev za prebivalce krajev, koder bo speljana nova cesta. T. V. PODPORA RUDARJEM Na plenumu sindikalne- ga sveta v Laškem, bil je mi- nuli teden, so člani plenu- ma in predsedniki sindikal- nih podružnic najprej obravavald dokument repubh- škega sveta o nalogah sindi- kata v sedanjem in prihod- njem obdobju. Navzoče je predsednik Rudi Grosar nato seznanil z najnovejšimi dogodki okoli preorientacije rudnika. Raz- prava, ki je sledila, je v ce- loti podprla napore rudarjev, da v bitki za jasno bodoč- nost kolektiva morajo zma- gati nad tendencami in za socialistično družbo nespre- jemljivimi odločitvami ljub- ljanske banke in silnic okoli nje. Sindikaln-i forum je ne- dvoumno izrekel rudarjem podporo in pristavil, da v pri- meru nadaljnega neg^ poteka zadeve ne nobene odgovornosti rebitne neljube politji pletljaje, ki bi nastaij PISMO POSLANI PODROČNEGj KLUBA Predsednik občinske ščdne in poslanec rep,^ gal zbora MIHA PROj^ pred dnevi poslal obšij smo vsem poslancem ga področja, v katerem no razlaga prizadevanj škega rudnika za preoj cijo in nastale jj po krivični odločitvi ijj ske kreditne banke, i vsebuje tudi obilo dolq velikem deležu tega k(SJ v povojnih letih in o se vsi politični činit^ delovni ljudje v obtij morejo strinjati z o'dW banke. Pismo zakljus vprašanjem, kaj lahkol poslanci no vorašanjul sroektivnih rudnikov.iti laga posvet poslancev j nega kluba. 7APFIJ <;0 SV^d V nedeljo popoldne v domu »Svobode« vi revija otroških j dir.skih pevskih zbore svečena 25. obletnici ditve in prazniku OF. Na prireditvi je n^ devet zborov iz Lj Rimskih Toplic, Radečj Brez, Rečice, S Jurklošrra in Vrha. grla so zapela ubran vodstvom svojih učitelj ja splet otroških peal tudi veliko zahtevnejši: bi delale preglavice tuc raslim pevcem, saj so j avtorji skladb tudi sv« I imena kot so Mozart,;^ bert in med slovenski ! Pregelj, E. Adamič, K hor, R. Simonitti in dr\ Prireditev je bila valil turni dogodek z^ Radečf činstvo jih je nagradilo i ndm ploskanjem. i slovensk konjice TRGOVSKA HIŠA Poročali smo že, i naj že lansko leto v S .skih Konjicah zgradil vo trgovsko hišo. Kot pa trgovsko podjetje Di ski dom ni imelo < sredstev za gradnjo, 1 veljala približno M dinarjev. Poleg tega P« benega dovoljenja niso li zaradi pomanjkljiv« načrtu. Kljub vsemu P do let.os pričeli z gr» investitor bo podjetj* grad Celje. PRITOŽBE Komisija za vk>ge ii^ tožbe pri občinski sku? v Konjicah je lani 37 vlc^, vendar jih ) šest od teh prišlo din Predstavniki slC* in številni gostje ' Narodnega doma- predsednikovo pof^ zadevanjih Zveze s tov, .Ko je refeff dela poročila, v ^ ra o sodobni tettJ^ dvorano začel p* zvok, podoben ^ motorjev Hrumeti jconusije, vse os- 11*^ go posredovali re- i zvezni organ. To '''^'"eda IJiJ^J^ v Konji- 'i-einalo poznajo vio- li ^^J«ije in se zato ob- na ^'^^J^ organe, če- ^^^Ui ^^'^ dosegli >' jfajveč je bilo gospo- P^' finančnih zadev, za- "''"delovno upravnih in ' ranjsl^^^- Pozitivno re- ^ :g bilo 28 vlog oziro- ^ ritoab. Najtežji pro- ^oinisije je bilo v pre- letu zaposlovanje ali fvanj* s*3.novanjskih pro- ;eja občinske skupščine rčeraj Je b;Ia redna seja J, zborov občinske skup- il v Slovenskih Konjicah ^milci so razpravljali ^jfi odlokov, ter predlo- jvetov in komisij občin- sKupščine. IVTed drugim potrdili tudi odlok o za- ičnem računu občinskega računa za preteklo leto. pvorili so tudi o poroči- ojčinslcega sodišča, sod- , za prekrške in komisi- j rloge in pritožbe. •\l\kmh I lede na tb, da so tudi ami zbori volivcev v ve-; ski občini ponovno nače- lekaj problemov, ki se ti- ) tistega dela avtobusnega j roza, ki ga oskrbuje celj- Izletnik, bo predsedstvo I hske skupščine v krat- i povabilo na razgovor dstamike tega a\i:otu- jčnega podjetja iz Celja. ^OVI ODBORNIK )ri nadomestnih volitvah v, volilni enoti za volit-' v zbor delovnih skupno-^ občinske skupščine v Ve-; u - enota zajema pod- e Polypex in obrat celj- tovame perila Toper v ltar,ju _ je bil za nove- odbornika. izvoljen Rudi W iz Velenja. IMENOVANJA * novega gradbenega in cističnega inšipektorja pri ^^Tiem organu skupščine ^ Velenje je bila iz/vo- I* %1. inž. arh. Tatjana Glede na reeultat raz- ' *o odborniki p>onovno I'*'' Hermana Kralja za Ritega sodnika za pre- ODLOK 0 KRAJEVNEM AMOPRISPEVKU rHa uspešen izid re- ^uma, v nedeljo, 22. 1 ' so odborniki velenj- "^^inske skupščine na seji v ponedeljek, *Prtla, sprejeli odlok o uvedbi krajevnega samo- prispevka od 1. maja 1970 do 30. aprila 1975. za grad- njo in obnovo šolskih poslo- pij, kulturnih objektov in modernizacijo cest. Hkrati s tem so se odločili tudi za ustanovitev dveh skladov za negospodarske investici- je. Medtem ko se bodo v prvi sklad stekala sredstva krajevnega samoprispevka, bodo v drugem prispevki de- lovnih organizacij. Mimo te- ga so izvolili še člane uprav- nih odborov obeh skladov ter sprejeli statute za delo m način trošenja sredstev. Zanimivo je, da bo en odbor delal kot upravni organ obeh skladov. S tem so hoteli za- gotoviti vsklajenost del in vseh akcij. Za predsedni- ka upravnega odbora so iz- brali Nestla Zganka, pred- sednika skupščine, za pod- predsednika pa Jožeta Vebra, sekretarja konference občin- ske organizacije SZDL. Na seji so obravnavali tu- di osnutek prioritetnega vrstnega reda gradenj in del. O tem bodo prihodnje dni govorili tudi v okviru krajevnih skupnosti. Računa- jo, da bodo dela, predvidena v petih letih, opravili najpo- zneje v treh. Na zasedanju občinske ^skupščine so imenovali tudi posebno komisijo — vodil jo bo Hubert Mravljak — ki bo obravnavala in reševala proš- nje in predloge za oprostitev plačevanja krajevnega samo- prispevka. ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE v ponedeljek, 20. aprila je bila redna seja obeh zborov skupščine občine Velenje, na kateri so sprejeli vse ukrepe za izvedbo krajevne- ga samoprispevka, razen te- ga pa tudi resolucijo o druž- benem in ekonomskem raz- voju občine v letošnjem letu. Pomemben dokument so potrdili s programom razvo- ja otrošKega varstva v raz- dobju naslednjih petih let. S posebnim odlokom so za- gotovili občinski konfe- renci SZDL stalen vir sred- stev za redno delo, ki bo odvisen od višine celotnega družbenega proizvoda. Odborniki so tudi potrdili predlog o sprejemu sousta- noviteljskih pravic za bolniš- nico v Slovenjem Gradcu . in s tem v zvezi obveznost za del investicijskega posoji- la za financiranje obnove in- ternega oddelka te bol- nišnice. PROGRAM OTRO-^KROA VARSTVA Na reji občinske skunščine Velenje, ki je bila te dni, so sprejeli program razvoja otro- škega varstva občine Velenje v obdobju od 1971—1975. Posebno zanimiva je bila na seji razprava o nadaljnji iirgradnji več kot štirideset objektov, ki jih hočejo zgra- diti že v treh letih, čeprav so pi-votno predvidevali, da bi gradnja šol. prasvetnih do- mov, telovadnic, cest in dru- CEL.ISKI ./VKROKIAB Z NOVIIVlI KRILI. Člane celj- ske.ga Aerokluba v teh dneh laliko na.jdeš in srečaš le še na letališču v Levcu. Pomlad, ki Je končno zakora- čila tudi k nam, je tudi n.jim omogočila normalno de- lo. V teh dneh ,je ploši'ad pred velikim hangar.jem »obložena« z letali raznih tipov in vrst. Od jadralnih, motorno-jadralnih (na sliki v ospredju) in motornih, ki se vključujejo v letošnje delo mladih letalcev, je zanimanje za vse enako. Celj.ski letalci pričakujejo, da bo letošnja sezona za njih najbogatejša. To tudi zato. ker se na njo dobro pripravljajo. (Foto: J. Sever) gih objektov trajala pet let. Hiter razvoj gospodarstva v velenjski občini pa naravnost sili v čimprejšnjo izgradnjo »objektov, ki so več kot po- trebni že danes. V. Š. ZA PR,A7NiK Ze je skoraj tu delavski praznik prvi maj. V počasti- tev 27. aprila in prvega maja bodo vsepovsod v velenjski občini prireditve. V Velenju je bil že prejšnji teden, »Te- den drame«. V Šoštanju bo v petek zve- čer svečana proslava, ki jo p^-ioravlja domača Svoboda. V počastitev delavskega praznika bo v Naootnikovi galeriji razstava slikarja Jo- žeta Krambergerja. Ta bo razstavljal olja in pastele. Otvoritev bodo povezali s krajšim kulturnim progra- mom. V šoš^^anju je precej zanimanja za slikarske raz- stave. Zato bo tudi ta odprta ves maj. Svečana otvoritev razstfive bo v petek zvečer ob 7. uri. V. Š. TEDFN J^lUBSKIH VEČEROV Menda edinstvena oblika dela je v celjski regiji teden klubskih večerov v Šoštanju. Pripravil ga je svet občin- ske zveze kulturno prosvet- nih organizacij Velenje. Izbrali so najkvalitetnejše večere, ki jih uprizarjajo v posebni sobi hotela Kajuh Šo- štanj . Že ta torek se je občinstvu predstavila skupina, ki jo vodi prof. Tomše Silvo. Iz- vedla je Beethovnov večer. Zapisati smemo le. da je bil rečer prijetno doživetje. V sredo je na sporedu Ka- juhov večer in sodelujejo re- citatorji in šaleški oktet. V četrtek bodo brali recitatorji KUD Ivan Cankar iz velenj- ske gimnazije pesmi mladih avtorjev — dijakov. V petek je zaključni večer. Mumove pesmi bodo posre- dovali dijaki rudarskega šol- skega centra Velenje, za glas- beno spremljavo pa so spre- jeli orgle. Posamezne skupine bodo nato gostovale v krajih ve- lenjske občine. Manifestacija, ki so jo pri- javili tudi Naši besedi v Ljubljani, je namenjena po- čac-titvi 25. letnice svobode. V. š. SEDEM PRIZNANJ OF v počastitev dneva ustano- vitve Osvobodilne fronte slo- venskega naroda je bila v pe- tek popoldne v Velenju slav- nostna razširjena seja kon- ference občinske organizacije SZDL, na kateri je član iz- vršnega odbora, Stane Rav- Ijen, govoril o pomenu veli- kega praznika. Ža tem pa je član komisije za podelitev pri- znanj OF, Martin Primožič- Branko utemeljil predloge za izročitev sedem priznanj Os- vobodilne fronte dolgoletnim aktivnim družbeno politič- nim dela\'cem. Tako je predsednik občin- ske konference SZDL, Milan šterban, izročil visoka občin- ska družbeno politična pri- znanja Stanetu Jamnikar- ju iz Velenja, Francu Lam- pretu iz Pake, Karlu Napot- niku iz šmartna ob Paki, Ivanu Stropniku iz Raven, Stanetu Tajnšku iz šen.tilja, Mariji Ušen iz Lokovice ter Milo-šu Volku iz Šoštanja. EFE ŠOŠTANJ ENKRAT VEČJA v nasiednjih treh mesecih bodo tovarno zidakov iz elek- trofilterskega pepela EFE v Šoštanju rekonstruirali in raz- širili. Sedanja proizvodnja zi- dakov, po katerih je na tr- žišču v Sloveniji in Hi-vatski izredno povpraševanje, znaša 22 milijonov enot opeke, po rekonstrukciji pa bo EFE ime- la zmogljivost 45 milijonov enot. Za rekonstrukcijo se je kolektiv rudnika lignita Ve- lenje, v katerega sklopu je EFE, odločil iz čisto ekonom- skih razlogov in jo tudi fi- nancira pretežno z lastnimi sredstvi. K. sneiie in tako je govorniji moral pre~ krniti poročilo in to prav takrat, ko je beseda tekla o tehn>ološki revoluciji. Nnznosen hrup je povzročila tehnika ozvočenja. Napako so kmalu popravili in tako je govornik lahko nadaljeval razglabljanje o' tehnološki revoluciji in o vlogi Slovenije in Jugoslavije v tehnološkem in ekonomskem vrenju v svetu. Ajdovščina vabi na PROSLAVO 25.0BLETNICE USTANOVITVE PRVE SLOVENSKE VLADE v nedeljo, 3. maja 1970. kmJ mm rmm PRVI MAJ? Mnogim, ki so v službi že več kot desetletje in pol, je ostal praznik dela l.maj v spominu takšen, kot ga verjetno mladi ljudje, rojeni v povojni Jugoslaviji, ne bodo nilcdar poznali. Se manj pa takšne praznike dela, ki so bih pred vojno. V tastih letih je praznik dela ix>menil mnogo več kot danes zaradi tega, ker so se morali delavci boriti za to praznovanje. Povsem iluzomo bi bilo pričakovati, da bd bila tudi sedanja praznovanja praznika dela takšna, kot so bdla v prvih povojnih letih, vendar je vprašanje, kaj nam danes 1. maj še p>omeni. Verjetno se delno kaže njegova pomembnost v tem, kako ga praznujemo. Ali ga bolj sodi- mo za dan oziroma dva počitka, običajni vikend ali resni- čen delovni praznik delovmih ljudi vse Jugoslavije. Dan delavskega razreda, ki je priboril socialistično Jugoslavijo. Kaj pomeni danes 1. maj smo vprašali pet delavcev ene najuspešnejših delovnih organizacij v Slovenskih Konjicah — industrijskega kombinata Konus. KONRAD CAKŠ, cepilni delovodja: Danes to ni več tisti praznik, kot je bil, ko sem bil star 18 let, torej leta 1945 in nato v nasled- njih letih po vojni. Vse do 1950. leta so delavci drvrgače praznovali svoj dan kot se- daj 20 let po eje. Parade, dan veselja, danes je to dan počitka. Tedaj so delili udar- niške značke, nagrade, po- hvale, priznanja, danes je to zajeto v osebnem dohodku. Zal' 1. maj ne pomeni več tol ko kot nekoč. ALOJZ KRLŠIC, strojar: »1. maj je resnično praznik delovnega ljudstva, vendar bi postavil vprašanje ali ga praznujejo tudi kmetje. Spo- minjam se, da smo nekoč organiziraU razne manife- stacije za praznik dela. Da- nes nam mnogim pomeni to dan počitka, dan ko ostane- mo doma in si oddahnemo od dela, prav tako, kot so- boto in nedeljo« VINKO SODER.-iiNIK, us- njar: »Pred 20 leti je praz- nik dela v manjših sredi- ščih ogromno pomenil. Po- vorke, prikaz tistega kar so ustvarili ljudje, je bilo živo v ljudeh. Praznik je bil do- stopen ysem, ki so se hote- li poveseliti in zaplesati. Da- nes se zberejo posamezne skupinice, sedejo v avtomo- bile in se odpeljejo nekam praznovat. Za to pa je potre- ben predvsem denar. BREDA KOVŠEK, ekono mistka: »Mislim, da od ti- stega kar smo mi mladi lju- dje poslušali v šoli o 1. ma- ju kot simbolu dela in času, ko so se delavci borili za svoje pravice, ni ostalo veli- ko. Vse kar nas na to spo- minja je proslava, ki jo ih pa tudi ne priredijo na prad- večer praznika- Morda je 1. maj postal predvsem mož- nost za uresničitev planira- nih vikendov.« Inž. ROBERT JEDIX)VC- MK: »V našem tempu živ- ljenja, v času, ko se vse preveč pehamo za denarjem, dobiva po mojem gledanju 1. maj vse preveč prizvok dopusta po tedenskem delu. Vse premalo se spominjamo borb za ta praznik — dan delavstva. V naši družbi bi moral biti 1. maj centralni praznik, vendar že sedaj iz- gublja na svojem pomenu« Vpra.šanje je bilo eno, pet odgovorov povsem enotnih. Vendar ali ne bi tako odgovorili še tisoči t.istih, ki praznu- jejo danes praznik dela s tem, da se enkrat mesečno sve- čano oblečejo in gredo na kranjsko, zelje m liter vina? M. S. — T. V. Jagrova Pepca je doma pod Mrzlico. Travniki, polja in živina je njeno delo. u I^^R [H O MRZLICI TOKRAT DRUGAČE: BOLJ MALO O »VROČIH« LETIH, PRVOMAJSKIH SREČANJIH PA VEČ O LJUDEH, VOLIH, KI SO PADLI V BREZNO, JAMAH, LOVCIH, VIKENDIH, DOBREM MOŽU Z MRZLICE, ŽIVLJENJU TAM GORI, KJER JE V TEH DNEH NA CESTI ŠE TUDI PO DVA IN VEČ METROV SNEGA Začela sva s steklenico mrzlega piva in vprašanjem, ka- ko daleč se bova lahko pripeljala z avtom. Cilj: Mrzlica. 1119 metrov visoko! Cesta je sicer speljana do vrha, do koče, ven- dar se v teh dneh še ne da priti do tja. Seveda z avtom, peš pa. Tam, kjer je cesta zarezana v kotanjo in je na vsako stran prilepljen travnik s spomladanskim cvetjem je snega (!) tudi po dva metra in še več. Kljub temu, da se je sonce uprlo vanj z vso spomladansko močjo je bila njegova povr- šina trda, da si lahko stopil nanj. Nekaj časa sva hodila po snegu, na obeh straneh pa je cvetelo prvo spomladansko cvetje. Kakšno nasprotje! Glavo sva pošteno porinila do kolen — predno sva prile- zla do koče. V njen ni bilo veliko gostov. Oskrbnik. Gospo- dar, Dva lovca. Midva s Fonzatom. Pa še dva mlada fanta. Tudi med potjo nisva srečala veliko ljudi. Svet tam gori je prazen. Jagrova je grabila na polju. Nekaj ljudi sva še videla v gostilni, kjer je doma. To je vse. Kljub temu pa sva veliko zvedela o svetu, ki je simbol za nekaj, kar praznujemo 1. maja. To je tudi nekaj. Morda največ! Pod štirimi vikendi je veliki travnik. Strm Od spodaj izgleda,' kot bi bil privezan na vrhove! smrJk. Jagrova Pepca je grabila.] Poleg nje je ležal koš. Ožgani' roki sta držali grablje. * »V ta svet sem se priženila' precl 31. leti. V hlevu imamo šti-l ri glave živine, mož je cestar, sin' hodi v službo v Trbovlje. Letos? smo odprli še gostilno. Obdelo-! valne zemlje imamo nekaj več; kot tri hektare. Kako pridemo- v dolino? Z avtobusom, ki pride ■ vsak dan dopoldne ali popoldne,; glede na to kdaj delajo, po ru-' darje. Pa šolarje. Nekaj zemlje imamo na žalski strani, nekaj na trboveljski, četz hodimo brez pot- nega lista,« je pripomnila in se nasmejala. Povedala je še, da do vrha Mrzlice ne bova prišla z avto- mobilom, ker je na nekaterih mestih še po več metrov snega. Povedala je tudi, da gor ob 1. maju ni več tako kot včasih, ljudje pa vseeno radi hodijo na Mrzlico. In vedno več. V tistem svetu je malo ljudi. Pri Jermanovih je lani umrla mati Ana in zdaj je hiša ter kme- tija zapuščena. Otroci (njeni!) so v mestih. Velikih m.estih. Stari ljudje ostajajo, delajo, ker so privezani na tisti svet. Mladi ho- dijo v dolino, vsak dan, na »šiht«, .Se vračajo ali pa ostajajo tam v svetlih blokih. Domov pridejo samo še ob družinskih ali držav- nih in drugih praznikih. Pokraji- na pa ni skopa. Daje. Veliko. Ljudje so utrujeni in malo jih je pa ne morejo vsega jemati. Mladih moči ni. Razumljivo pa tudi ne. Kakor kdo vzame. Vse- eno pa to ni drugo Kozjansko. Razveseljivo. O VOJNI IN VOLIH Najprej so nama postregli s konjakom. Hrbti so bili oznojeni od hoje navkreber. Po snegu. Visokem. Ko sva prišla do koče, naju je z laježem pozdravil pes. »Več kot mesec dni sem v najhujši zimi bil sam z njim in mačko. Za naju sem pekel, ku- hal, delal. Žive duše ni bilo bli- zu, saj niso mogli,« pravi Tone Žičkar, oskrbnik mrzliške koče. Potem prinese domačih klobas pa hrena in kruha, ki bi ga jedel ob polnoči, če bi me zbudili. »Letos za 1. maj ne bo pri nas nič organiziranega. Kdor pri- de — pride. Cesta ni splužena in malo je možnosti, da bi jo do praznikov,« je povedal Stane Go- dec, gospodar Planinskega dru- štva Trbovlje. »Saj je bil plug, pa je splužil samo do Jagra, dalj pa ne,« »Prejšnja leta smo se pripe- ljali, dokler je šlo, potem pa sa- mi začeli z lopatami odmetavati sneg, da smo lahko mi in dru- gi prišli do koče,« ga je dopol- nil Jože Medved iz Prebolda, v prostem času lovec. »Tu gori je največ divjih pra- šičev pa smjadi in divjih pete- linov. Tudi mufloni so pa se še niso dobro razmnožili, da bi jih lahko streljali.« »V lager so nas odpeljali. Ma- mo, štiri otroke, teto .., Maut- hausen, Auschv^itz, povsod, da smo malo videli, kako je tudi tam,« je bridko pripomnil Bran- ko Sevšek, po domače Pujt. »Ni- sem zaposlen, moram biti doma zaradi družine, delam, imam mo- ped in se včasih peljem v doli- no, sranje.k Požirek ©ncijana. Pa piva. »Očeta so mi ustrelili v Starem piskru.« še en požirek encijana. Pa pi- va. Fonza ogleduje njegovo pu- ško, dobro puško. »Lov, to je moje veselje. Ne ubijam, samo opazujem. Zadnjič je neki pes raztrgal srno z mla- dičem. Ce mi pride pred pu- ško . .. Zdaj moramo še bolj pa- ziti na divjad. Moramo.« »Lani je bilo pri nas za 1. maj čez 20 tisoč ljudi. Vse polno. Osrednja proslava je bila. Letos Pa ne bo nič. Kdor bo prišel, bo dobrodošel.« Godecove besede. »Danes ni več tako kot včasih. S plinom pridiš do vrha. Planin- ski čar je izgubljen, škoda.« Be- sede Medveda. »Pa jame v okolici koče. To je nekaj lepega in zanimivega. Preboldski jamarji jih raziskuje- jo.« Besede Fujta. »Nekoč so nekemu kmetu padli voli v jamo, ki je danes zako- pana zaradi tega, da ne bi prišlo do nesreče, čez nekaj časa so pri izviru Kolje našli samo telege. To Se pravi, da je pod Mrzlico vse votlo, da je notri topla voda, saj pozimi pri neki jami ni sne- ga zaradi izhajajoče toplote, ma- lo dalje pa je snega več kot me- ter.« Besede Potočnika. Tudi lov- ca iz Prebolda. Zaposlenega v SIP Šempeter. »Mnogo je še bajk o Mrzlici, o dobrem možu z Mrzlice, ki je izgubljene otroke k sebi jemal, jih hranil in potem staršem vra- čal, pa o Guzeju, ki je žensko po podkev in žeblje poslal, jo kasneje na drevo privezal in vseh sedem žebljev v nogo zabil.« Poslušala sva. Bajka sem, bajka tja. Nekaj res, nekaj ne. Spustiva se v dolino do Jagro- ve gostilne. Iz kuhinje do sobe. Peč. Velika. Televizija. Precej ljudi. Lahko bi rekel, center združevanja ljudi v večernih urah. »Ob nedeljah postavim© notri še kakšno mizo, če je preveč lju- di. Šele od letos imam registrira^ no gostilno, prej sem imel samo »pušl šank« pa sem vsako leto kazen plačal. Pa so rekli, naj gostilno lepo registriram, kljub temu da še nisem imel stranišča, zena tudi ni hotela najprej no- tri delati, ker pravi, da na stara leta ne bo takšnega poklica upravljala. Zdaj pa gre. Jaz po- pravljam ceste, gramoz mečem v luknje, ki jih je toliko kot pri švicarskem siru. Ta mlada je v gostilni.« Zimaj je tema. Spodaj kot na' dlani luči Trbovelj. Zgoraj gozd. Pa cesta, po kateri se spustimo v dolino. Adijo ljudje pod tn na Mrzlici. Adijo bajke. Adijo res- nica. Mrzlica pa je vseeno lepa. In to je glavno. Sreča je tista beseda, ki je po- vsod saj malo prisotna. Tu g<5;ri je največ divjih praši- čev. V lager so nas odpeljali. Lov, to je moje veselje. Lani je bilo pri nas za 1. maj čez 20 ti- soč ljudi. Pa še res je. TONE VRABL, Pot na Mrzlico. Lepa. Trenutno zadnji del še y snegu. Spodaj štirje vikendi, žičkar, Medved, Fujt in Godec. Pa pes. Pred kočo na Mrzlici 14 29. april 1970 STRAN _ 1 H^BMjH ^B^^^ ^B ^B B B ^B ^Bk IBm HH nBf imH h ^Bt b^R i Franjo Roš: ZADNJA NOČ Zadnjo noč to moje mesto spi, noč neskončno v strahu, bolečini. Skozi stare ulice v temini mlačni veter blodi in ihti. Jeknil s severa je grom globok. Tam se v reko rušijo mostovi. Lijejo iskreči se slapovi pod zardelega neba obok. Tam čez ulični zaškriplje tlak voz s pohištvom, ki ga črni konji vlečejo pod bičem v divji gonji. Zbegan strel nekje je siknil v zrak V ulico zavije plah vojak, ob zidovju se pijan opleta, puške nima niti bajoneta. Kakor ranjen vpije zadnji vlak. Spet zaprede mesto v molk se gost. Bližajo že ure se jutranje in končane bodo zadnje sanje. Zarja bo rodila zlo, bridkost. (Iz cikla April 1941) VSE SILE ZA TURIZEM Naša domovina, kot vedo že otroci, je tudi turistična domovina, ker ima polno tu- rističnih krajev, turističnih delavcev in turistov. To je pred nedavnim ugotovil v uvodu svojega uvodnega refe- rata tudi predsednik podod- bora za realizacijo turistične- ga plana na tako imenovani Lepi postojanki. Ugotovil je še, da imajo pri nag pravza- prav mednarodni turizem in zelo močno poudaril, da je zato tudi vloga njihovega podod'ix>ra mednarodna. »To pomeni mednarodno pozor- nost in skrb za razmah tu- rizrna ter široke možnosti za prihod tujih turistov.« »Kjako turistično poveda^ »»o!« je šepnil eden od turi- stičnih delavcev svojemu so- sedu. »Pssst!« je rekel ta v atrar ^u, da mu kakšna ugotovitev ^ bi ušla. Potem je tovariš predsed- kot bi dejali v turistič- ^ političnem jeziku, iznesel ^ celo vrsto drugih aktual- '^h ugotovitev, in če smo od- biti, je iznesel tudi več mne- ^i, pogledov in stališč z raz- 'ičnih aspektov ter nekaj •Manjših konstruktivnih kri- ^■k, tako da se je na koncu ^sega iznesenega nabralo kar ^ čeden kupček. Za njim je imel besedo *^variš generalni referent ko- misije za propagando in re- klamo splošnih in poaebnih turističnih znamenitosti, stro- kovnjak, ki si je nesebično prizadeval za turistični bla- gor Lepe FKjstojanke in je v tem znamenju vedno no- sil s seboj fotografski apa- rat, kajti moral je nenehno spremljati razvoj naravnih pogojev, napisal pa je tudi patriotsko turistično odo, ki je morala ganiti pesniško še tako informiranega turista. Tovariš generalni referent je najprej ugotovil, da so bi- la izvajanja tovariša predsed- nika konstruktivna, nato pa je rekel, da ima tudi on ne- kaj, kar sicer težko iznese, a je navsezadnje treba imeti, namreč nekaj težjih in nekaj lažjih ugotovitev. »Mislim,« je poudaril, »da se vsi zave- damo pomembnosti našega turizma. To je izredno važna gospvodarska panoga, ponoga torej, ki ji moramo posvetiti vso skrb in pozornost. Brez skrbi in pozornosti ne bomo dosegli uspehov in rezulta- tov, uspehi in rezultati pa so najvažnejši. Ni dovolj, če po- nujamo turistom samo sveži zrak in krajnske klobase, treba jim je dati še kaj dru- gega, ne da bi seveda po- drobno analizirali, kaj. To je stvar gostinsko turističnih delavcev.« Svoje izvajanje je končal z besedami: »Vse sile za turizem!« »Tako je!« je plosknil nek- do. »Kako pa bodo večje cene mesa vplivale na večji prihod turistov?« je vprašal drugi. »E, to pa je vprašanje,« ge je oglasil predsednik. »Koli- kor sem obveščen, čez polet- je zaradi višjih cen mesa še ne bo več mesa, treba bo bolj jesti ribe, ki jih pri nas v splošnem jemo premalo.« »Tako je,« je spet rekel nekdo. »Tudi ribe so meso!« In so sklenili, da nemudo- ma ustanovijo odbor za or- ganizacijo ribolova, katerega skrb in pozornost bo v tem, da turisti nikoli ne bodo ostali brez rib. DIHUR MARICA KAČ BELI HODNIKI Dolgi, beli hodniki. Selest belih halj. Neslišno odpiranje in zapirarije vrat. Duh po lizolu. Tišina. Drsenje copat. Oči. Veliko oči, polnih upanja. Mehke dlani. Božajoče besede. Tišina. Drobni plamenček sveče oškropljena tišina. "Tiskarski škrat Imeli smo večerjo s aek- (sektom). I>irektor je pil (bil) v pi- sarni. VARIANTI NA ISTO TEMO i. Dandanes svet vse bolj ta,ko se suče: čim več imaš, tem večji si veljak; kdor pridobitno je bolj trde buče, v očeh imetnikov je — siromak. II. Naj pridobivanje bo moj edini vzor, neodgovorno moje vse ravnanje, avto, ti bodi sreče mi izvor, ob službi honorar pa ne Le saiije! DIHUR PRVOMAJSKA OBLJUBA Nekaj je treba ukreniti. Ta- ko ne gre več naprej. Pod- jetje pa gleda v bodočnost. Gleda jutrišnji dan. In kaj je podjetje? Tisoč delavcev! Tisoč ljudi, ki živi iz rok v iLsta. Toda v podjetju škripa. Kaj škripa? Na to ni moč odgovoriti. Delajo, delajo, de- lajo . .. Plača vse nižja in nižja. Cene pa rastejo, ra- stejo, vrh sega v nebo. Kdo je bog, kdo angeli in kdo hu- dič? Bog in angeli so stan- dard, hudič pa je plača pre- . nizka. En sam bog je, deset namestnikov in sto devetin- o.semdeset angelov. Ti imajo standard. Ti se pno v nebo in zvrha gledajo na zemljo. Na rajo, na osemsto sitnih hudičev, ki kar naprej nekaj kritizirajo. Celo upravo. Sa- mega boga,- ki sedi na bar- žunastnem fotelju. Delajo, delajo, delajo .. . Artikli pa ne gredo. Nikamor ne gredo, ker so predragi. Kdo je kriv? Nekaj je treba storiti! Zaseda delavski svet. Seje in seje in zraste ljuljka. Zase- da upravni odbor. Seje in se- je in zraste plevel. Naj sa- moupravljanje stokrat na glavo postavijo, stvar se ne premakne z mesta. Z okna pa gleda enaj.sti bog, v dese- tih letih enajsti direktor. Gle- da v nebo in se rahlo smeh- lja. — Kakšno bo vreme? O, pozdravljeno sonce, le sij in pogrej mi ta stolček. šef kadrov, pametna glava, si zdaj nekaj domisli. — Hej, premenjajmo glavo podjetja! Dobra glava, bistra pamet, izvrstna komerciala! Seje in seje delavski svet, seje in seje upravni odbor. Skličejo zbor kolektiva, po- jasnijo zadevo in vprašajo. — Kdo kriv je, da tudi vi ne stopite na lestev standar- da? — Vemo, čutimo na lastni koži, na hrbtih, žulji govori- jo. A kaj, ko pa smo zapisa- ni peklu in se beseda naša ne upošteva. Vedno dajete obljube, potem pa vaše bele roke zmerom k sebi se obr- nejo, noge same se lestve standarda oprimejo, zletite gor v nebesa, živite v raju, nas pa same puščate na zem- lji, da vam držimo lestev, ki se že dvajset let ne makne, odgovarja kolektiv, preprosta raja. — Zdaj damo zadnjo ob- ljubo: skovali bomo glavo, bi- stro, pravo in spet bo sonce vaše, za prvi maj vam bo svetilo, ogrelo vaša srca, vam veliko novo vero. Ne bojte se, mi smo z vami! Tako. Obljuba je zdaj da- na. Ah kaj, kako storiti? Kje dobiti novo, boljšo glavo? Po novem jo izbira kolektiv. A to ne mara. Nam je zaupal to nalogo. Mi smo jim dali obljubo. In zdaj na delo. Staknejo glave, z njimi tol- čejo ob mizo, misli predejo se v pajčevino, povabijo še strokovnjake, znova vse pre- gnmtajo, pretuhtajo, kakšna naj bo glava, dvanajsti di- rektor. Mora biti brihtna glava, v nji ostra misel in komerciala žlahtna, pa se bo podjetje samo skopalo ven iz blata in raja, osemsto de- lavcev, bo stopilo na lestev osebnega standarda. Tako je! In zdaj: naj bodo volitve? Ne. Zmagal bi kdo iz pod- jetja. Domačin ne pride do veljave. Bi vprašali oblast? Ne. Zdaj se oglasi bistra gla- va, strokovnjak tnnetnih mi- sli: — Pa napravimo lunetne- ga! — Tako je! Ta bo imel najboljše kvalitete! Gruntajo, tuhtajo, študira- jo, mislijo na enajst bogov, ki so jih v desetih letih odslo- vili, ali pa so sami pomahali v pozdrav. Vsak izmed njih je imel nekaj, kar je bilo v korist podjetju. Kako nazaj dobiti te vrline? O, so že na sledi. Semenčica je pravšnja kvaliteta! Bog nebeški ve, kje vse so ti bogovi. Kdo ve, kje ustvarjajo dobičke sebi, morda podjetju? In se spom- ni modrijan, trot podjetja. — Morda pa tajnica Hia- cinta premore kak spomin- ček? Preživela je vseh enajst kujonov! Na pravo so udarili. Hiacin- ta, angel Varuh, zapeljiva Eva, živi tam v raju in tja jo gredo iskat. Prosijo, božajo, ljubkujejo. Nič. Pa obljubijo cekine, svetle dinarje. O, zdaj se devica omehča, odpre mošnjiček in od vsakega jim da SF>ominček, droban se- menček. Zdaj z vsemi brž domov, tja v laboratorij z njimi, pod elektronske mikroskope, iz- luščijo vse najboljše kvali- tete in skujejo eno samo se- me, ga vtaknejo v inkubator. Najprej zraste iz. semenčka veliko jajce, iz jajca se izmo- ta paglavec, iz paglavca pa velikanska dvoživka. Ne, ime- ti mora ena pljuča in živeti eno samo življenje! Zdaj pri- dejo na vrsto injekcije z do- datnimi hormoni. Inkubator je sijajna stvar. Injekcije do- dajejo učinek. Zadeva je vse bolj jasna. Naenkrat skoči kvišku dvanajsti direktor, bog samouprave, rešitelj za- dolženega podjetja, razkrili roke in krikne. — Evo, bratje, želeli ste, imate me! Brihtne glave so še enkrat udarile ob mizo, misli so se same zapredle v pajčevino. — Za oko čudovito smo uspeli. Poglejmo, preizkusi- mo izdelek! Samoupravni instrumenti so spet zažvenketali, odkri- vali in govorili. — Na hormone izobrazbe ste vsi pozabili! — Nič takega! so odgovo- rili. — Večerna osnovna šola je na obzorju! — Kaj pa hormoni stro- kovnosti in dela? Teh vaš novorojenček nima! — Eh, se bo že priučil! Dvanajsti direktor je sedel na stolček, bog je dobil no- vo veljavo. A število je ostalo isto: en Bog, deset Kristusov in sto devetinosemdeset An- gelov. Prvomajska obljuba je realizirana. Parada je eno samo majsko £X)nce, povorka neskončna, osemsto suhih grl na ves glas kriči: — Naj živi prvi maj-naš praznik dela! ! ! MARICA KAČ POLJUBI ME Poljubi me za danes, včeraj, jutri in za vse dni, ko te ne bo... Objemi za včeraj, danes, jutri, da manj bo grenko najino slovo. JANEZ POVŠE: TIHE MISLI strmoglavil se bom vase, da bi oznanil svetu breme človeka; če najdem nerojeno Smrt, se bom zagrizel v uničenje njenega spočetja.., ... v slovo si želim pozdrav sonca. Položite me v senco pod skalnato dretx), da bom videl vse travnike sveta! Prižgite mi sonce in poveznite rta ,zcmljo jasno nebo! Pokličite vse ljudi, da se dotaknem njihovih ust! Potem pričnP-m živeti. S7nrt mi je rnlajč,« sestra, ki ljubi ljudi. Zavaja jim srca in duše in si jih pripenja na črn .^krlat majbkih spovnnov. Ljudje Pa ne razumejo njene ljubezni m Jo sovražijo. Nevidni vzvodi mi dvigajo pogled v neskončnost. Pogrezajoče {frmenje vabi tresoče roke v zamolkla žrela podzemlm žvižgajoča krogla sonca SU.H srce v seme prce resnice. Večnost je neutrudljiva^ Od danes naprej me buli jo srca ljudi. Vsako od mravljhičastih bitij ima tcffko src. kolikor neživalskcga je v njem. Srca so krhka in se drobijo v črepmje spoznanja. Kadar ta majhna bitja trpijo, iečijo njihova drobovja in iz krvi se ulije novo srce. Do mene odmevajo ufrujena hropenja in se kot žalostni oblak dvigajo v praznino. črepinie umrlih src pa škripljcjo pod svinčenimi dnevi. 29. april 1970 STRAN 15 PRAPOR ZB V REČICI Krajevna organizacija ZB v Rečici pri Laškem bo 24. maja razvila prapor. Ob tej priložnosti bo organizaci- ja priredila partizansko sre- čanje posvečeno 25. obletnici osvoboditve. Svečanost bodo popestrile partizan.ske patru- lje, ki bodo v oklici obiska- le vsa partizanska obeležja in zgodovin.ske kraje iz NOV. VZGOJNO VARSTVE- NA USTANOVA Prihodnje leto bodo v Slov. Konjicah pričeli gradi- ti nov objekt za dnevno var- stvo otrok, ki bo lahko spre- jel 120 najmlajših. Kot so predvideli, bo veljal objekt 1,300.000 dinarjev. Dela bodo potekala v dveh etapah. Sredstva bosta zagotovili te- meljna izobraževalna skup- nost in kredit republiške skupnosti otroškega varstva. VLOM V BENCIN- SKO ČRPALKO Neznani storilci so v noč- nih urah vdrli v prostore benzinske črpalke v Sevnici. Spravili so se nad blagajno, vendar do plena niso prišli. Kaže, da jih je nekdo zmo- til pri tem nfepoštenem delu. Poslopje benzinske črpalke je namreč v neposredni bli- žini postaje milice. Za tato- vi poizvedujejo. -ez POHOD PO POTEH XIV. DIVIZIJE Osnovna šola štore bo 3. in 4. julija 1970 pripravila pohod svojih učencev po poteh XIV. divizije. Na pot bo odšlo okoli petdeset pio- nirjev in mladincev višjih razredov, ki bodo razdeljeni v dve skupini. Prva bo pre- hodila del poti preko Koz- janskega, druga Pa področ- je Konjic in Dramelj. -hč 1. MAJ NA CELJSKI KOČI v prvomajskih praznikih bo pri Celjski koči zelo živahno. Avto moto društvo Slavko Šlander Celje, celjska podruž- nica Zveze" šoferjev in avto- društvo Celeia bodo priredili namreč tridnevna zanimiva tekmovanja v spretnostnih vo'žnjah, spoznavanju promet- nih predpisov, balinanju in drugem. Dan pred pričetkom tekmovanj bodo pri hotelu Celeia odprli novo dvostezno balinišče. PROSLAVA DNEVA ZMAGE 8. maja, torej na predve- čer praznika Zmage, bo v — proslava, na kateri bodo nastopila štirje pevski zbori iz celjske občine. Tako se bo- Celju — v Narodnem dcniu bodo predstavili: zbor delav- sko-prosvetnega društva Ivan Cankar iz Celja, zbor celjske Svobode ter zbora iz Vojnika in Dobrne. Ob tej priložno- sti bodo društvoma Svobo- da Celje in Zarja Trnovlje izročili tudi državni od- ličji za prizadevanja na kul- turno-prosvetnem področju. VELIKO BOLNIH ŽENA v minulem letu so v ce- ljskem dispanzerju za žene opravili 934 sistematičnih zdravniških pregledov. Pri tem so ugotovili, da je pov- sem zdravih samo 40 odstot- kov žena. Od ostalih jih je moralo 10 v bolni.šnico, kjer so jih operirali, ostale pa so se zdravile v dispanzerju- Ta podatek dokazuje velik pK>men sistematskih zdravni- ških pregledov žena, ki jih zaenkrat naročajo le redke delovne organizacije. V INDUSTRIJI - MANJ ZAPOSLENIH Po statističr..th podatkih, ki jih posreduje oddelek za go- spodarstvo in družbene služ- be pri celjski občinski skup- ščini število zaposlenih v in- dustriji polagoma pada. Tako je bilo konec marca letos v industriji v celjskj občini za 1,6 odstotka manj zaposlenih kot v istem razdobju lani. V primerjavi s povprečjem 1969. leta pa je bilo ob koncu prvega letošnjega tro- mesečja manj zap>oslenih za 2,1 odstotka. PRI NAPOTNIKOVI MAMI Obiskali smo Napotni- kovo mamo. Pisati mo- ram zato, ker je bil obisk posebna estetska poslašči- ca, ki si je ne moreš pri- voščiti vsak dan. Pravza- prav smo obiskali Na'pot- nikovo mamo v majhni, a čedni hišici v Šoštanju in rezbarske izdelke njenega pokojnega moža -— kipar- ja. Ko kmo stopili v njeno dnevno sobo, se mi je zdelo, da sem v svetišču, iz katerega še vedno diha čvrst in umetniški lik po- kojnika. Večer je že bil in prameni kratkih senc so se tepli s svetlobo in med več kot petdesetimi kipci ustvarjali svojevrstno raz- položenje. Dovoljeno mi je bilo, da sem vzel v na- ročje lesenega baročnega dečka, od katerega se ni- sem in nisim mogel loči- ti, še sem ga ogledoval in božal. Zdelo se mi je,~-da bi se mi tisti hip odprla nebesa, če bi me deček ubogal. Toda ostal je na svojem mestu nem in na- smejan. Napotnikova mama nas je celo pogostila in nam ob odhodu dejala: Pridite še kdaj! Gotovo, sem od- vrnil in vem, da je bilo v besedah resnica. Zakaj ni- koli še nisem tako nepo- sredno občutil umetnine kot tokrat, v vlažnem aprilskem večeru in od- sotnosti velikega lunetni- ka, ki nas je nekaj pri- jetnih minut sprejel medse. Kako vendar niso zašle umetnine v Napotni- kovo galerijo? škoda je, da jih toliko oči ne vidi in ne ve, kakšne umetnine ve skrivajo pri Napotni- g kovi mami! —y..ž. PREDOBRO VEM Predobro vem, da sem zaman odprla \ srca ti duri sirom nastežaj . \ O, rada bi v teh pustih dneh zazrla | tvojih oči topel sijaj. " \ Nocoj ne bo te več. Nikdar. Nikoli. \ Skoz srca duri roma že jesen. \ Že rumenijo bolj in bolj topoli i in dan je vsak dan bolj in bolj meglen. i Predobro vem, da sem zaman odprla ; srca ti duri sirom nastežaj. J še zadnje upanje je usoda strla. ; Predobro vem, ne bo te več nazaj. ____" .....^ . , _ _ ..._______________..^.J^QMomajske nagrade (že dva tedna prej) kar za tristo jurjev. Pa bodo prišli trgov- ci z novci, vabili ga bodo, on pa niti toliko ne premore, da, bi mercedes nanovo zla- kiral. K vragu tak standard! Tovarišica s petinštiridese- timi jurčki bo najbrž še naj- bolj srečna. Vsi bodo šli na grič: osemdesetletni ate, pe- tinsedemdesetletna mama in ona, ki že dvajseto leto v čednem podjetju pometa in je prahu čez glavo sita. In če bo sonce, če bo nad nji- mi jasno nebo, bodo gleda- li po dolini, od koder bo prihajal krik in vrisk. Igra- le bodo godbe na pihala, čez ceste bodo visele parole. — ŽIVEL PRVI MAJ! STANDARD IN ŠE KAJ K prazniku delovnih lju- di se radi pridružijo pre- govori, ki imajo že lep čas SVOJO veljavo. Na primer: Delu čast in oblast! Ko sem ondan brskal okoli voglov kar čednega podjetja, sem slišal takle pogovor. — Delavski svet je bojda petkrat zasedal, upravni od- bor trikrat, direktor pa je samo enkrat udaril po mi- zi, udaril pečat in jedro pe- tih sej predstavnikov samo- upravljanja postavil na glavo. — Saj gre za naš stan- dard! Da. za naš standard. Prav- zaprav je beseda standard tujka, je pa tako udomače- na, da jo vsakdo razume. Tudi tovarišicd Močnik, ki ima v tem čednem podjetju — beri in si zapomni — pe- tinštirideset starih jurčkov. — Ja, pa vi s tem lahko živite? — O, kar gre. Ko pa ni- sem sama. Trije smo. Vsak po petnajst. In niti dinarja več, niti pare! — Koliko pa ima vaš predpostavljeni? — Hm, podmojster nekaj čez sto, mojster stosedem- deset. obratovodja dvestopet- deset, naš ata pa okoli pol- milijona. Starega. Bognedaj, novega pa ne! Za prvi maj bomo šli na griček in gleda- li po dolini. Ko bi vsaj son- ce sijalo! LETOVANJE Doslej so člani kolektiva EMO večjidel letovali v svo- jem počitniškem domu v Ci'ikvenici, odslej pa bodo šli lahko na letovanje tudi na Golte, kjer imajo svoje pro- store. Cena za letovanje v počitniškem domu v Crikvenici bo zmerna, tako da jo bodo vsi, ki bodo šli na letovanje glede na predviden regres zmogli. Tudi cena letovanja na Golteh bo zmerna. Pi«'hodnji teden pa se bo začel vpis za letovanje v obeh domovih. E. J. Vodja okrajnega glavar- stva v Celju vladni svet- nik dr. žužek je 27. aprila 1922 z razglasom opozoril celjske prireditelje veselic, koncertov m drugih za. bav, na točno pridržavanje predpisov o policijski uri; »Za bodoče podaljšanje policijske ure se bo zahte- valo v obliki kavcije pri- memo. jamstvo za. redni in predpisani obseg in po- tek prireditve.« V letu. 1936. so v mest- ni klavnici v Celju zakla- li 10048 živali, tudi eno ovco in eno k02JO. Uvozili so 167.115 kg mesa, izvo- zih pa samo 3893 kg. Mestni svet celjski je na svoji seji dne 26. 2. 1937 soglasno sprejel spome- nico, s katero je odgo- vorne državne in deželne organe prosil in zahteval, da se še v letu 1937 uredi v Celju avtomatska tele- fonska centrala in nanjo priključijo tudi kraji Ro- gaška Slatina, Rimske To- plice, Žalec, Dobrna in Laško. Naprava bi veljala okoli 1,000.000 din. V letu 1938 je mestno poglavarstvo v Celju na- mesto starih hotelo na- mestiti električne ure v svojem poslopju. Lečnik Anton, urar v Celju je sta- re ure ocenil za odproda- jo. Poglavarstvo je pose- dovalo 3 take ure: v sobi župana, v sobi magistrat- nega direktorja in v sobi mestne posvetovalnice. Vse tri ure (velike!) so bile ocenjene na 2.000 din. Leta 1939 so v Celju po- jedli približno 1130 ton mesa, od tega 500 ton go- vedine, 240 ton teletine in 390 ton svinjine. Meščansko - oskrbovalni sklad mestne občine celj- ske je v upravnem letu 1939-40 posloval z 213.222,62 dinarji dobička. Skupni do- hodki so znašali 441.034,81 din, izdatki pa 227.812,19 dinarjev. Med II. svetovno voj- no je bilo mesto Ce- flje zaradi bombardiranja močno prizadeto. Od 2.200 zgradb je bilo zaradi di- rektnih in indirektnih bombnih zadetkov poru- šenih 65 zgradb, 37 moč- no poškodovanih in 419 lažje poškodovanih, kar pomeni eno četrtino sta- novanjskega- fonda. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA AVTORITETA NI NASlUE Otroška ubogljivost na eni — in avtoriteta staršev na drugi strani sta dve lastno- sti, ki terjata ' veHko priza- devanj roditeljev. Toda — kolikor je ubogljiv otrok veselje staršev in okolice, ta- ko je lahko prevelika avtori- teta staršev v škodo njim sa- mim, predvsem pa njihovim otrokom. Dokler so otroci še majh- ni, s starševsko avtoriteto ni težav, kajti otroci so nanje navezani, pa tudi starši z lju- beznijo negujejo svoje malč- ke. Ko pa otroci rastejo in postajajo iz dneva v dan sa- mostojnejši, porodi borba za avtoriteto staršev včasih ve- like probleme. Družinski krog postaja otrokom preozek, hočejo se izmuzniti iz njega. To ustvarja v star- ših nemir, zmedo in občutek imajo, da postaja njihov otrok »neposlušen«. Avtoriteta staršev je potemtakem resno ogrožena in mrogi se zato lo- tijo »poostrenih ukrepov« — predvsem očetje. Da bi ohranili svojega otroka, čimdalj zase, začenjajo boj, ki je včasih zelo neiz- prosen in lahko tudi usoden. Rezultat takega boja pa je takle: starši in otroci se v medsebojnih odnosih ved- no bolj oddaljujejo, kar se pozneje spremeni celo v sov- raštvo m mržnio. To posta- ne posebej očitno, ko otro- ci dorastejo in jih telesno ne moremo več kaznovati. To pa. je bilo navsezadnje neučinkovito tudi, ko so bili še majhni. »Udariti dečka pri 12 ali 14 letih, pomeni pri- znati pred njim svojo nemoč. Morda to celo pomeni, da smo z njim za vselej preki- nili dobre odnose,« pravi Ma- karenko. Mnogi starši, ki so dolga leta uporabljali udarce kot najzanesljivejše vzgojno sred- stvo, morajo proti kor.<;u spoznati, da so se motih. Včasih je za tako spoznanje žal že prepozno. Med otroki in njimi je zazijal nepremost- ljiv prepad. Telesna šibkost otrok v primerjavi z odraslimi povzro- ča v otroku občutek nemoči in podrejenosti. Zato se v otroku vzbudi želja, da bi vendarle pokazal svojo »moč« in samostojnost. Začetek ta- kega povsem prirodnega in zdravega boja za svojo oseb- nost se pokaže v zgodnji sta- rosti, največkrat v besedah: »To bom naredil sam!« V na- slednjih letih se ta želja ka- že čedalje bolj pogosto. Res je, da otrok izkazuje svojo »moč« pogosto ob najbolj ne- pravem času in na napačen način, toda to še ni raz- log, da bi morali z njim ob- računavati na - včasih prav drastičen način. Spoštovanje otrokove osebnosti je pravza- prav osnova pravilne vzgoje. To pa je za mnoge starše ze- lo težko, ker zahteva od njih, da otroka razumejo, da razumejo njegove potrebe in želje. Mnogi starši zapravijo svo- jo avtoriteto pri malenkostih. Brez dvoma je potrebno, da včasih ravnajo strogo in od- ločno, vendar pa tako ne sme- jo ravnati prepogosto in brez potrebe. Včasih moramo otro- ku tudi kaj spregledati. Ce vselej zahtevamo, da popusti v svojih željah, ker se nam zdijo te nesmiselne in nepo- trebne in če vedno zahteva- mo, da se podredi našim zah- tevam, bomo dosegli le to, da se bo otrok začel čutiti brezmejno šibak in slab in da bo v nas videl svojega so- vražnika. Vedeti moramo, da vsaka naša zmaga pome- ni za otroka poraz. Včasih so taki porazi sicer potrebni in koristni, niso pa edino vzgojno sredstvo. To bi nam- reč tmičilo otrokovo pravo naravo, njegov živčni si- stem — pomenilo bi začeti boj proti otroku v pravem pomenu besede. Mnogi starši, za katere j? otrokova poslušnost največja vrlina, ustvarjajo v svojem domu tako vzdušje, da žive njihovi otroci v stalnem strahu pred udarci in grož- njami. Kadar se oče vrne do- mov, zastane v taki hiši vsa- ka igra, smeh ali razposaje- nost. Ce otrok kaj vpraša iz gole radovednosti, se lah- ko zgodi, da že ob prvi be- sedi dobi klofuto. Tako rav- nanje povzroča, da je njihova preplašeni, da je njihova volja zastrta — ali pa naro- be, da otopijo za telesne kaz- ni, da so grobi do sovrstni- kov, do mlajših pa sadistič- ni, da mučijo živali in podob- no. Vse. to narekuje, da spo- znamo svojega otroka, da po- znamo in razumemo njego^' razvoj, in končno, da ga ce- nimo m spoštujemo tudi ta' krat, kadar stori kaj narobe 16 29. april 1970 STRAN 2ROMAN POKLANJA SVOJIM STRANKAM IN BRALCEM NOVEGA TEDNIKA KOMBINAT ŽALEC »Ubogi človek!« je govorila gospa Hallova, bolj zase kot za deklo. )-Nesreča se mu je zgodila! Operirali so ga, ali pa se je pobil! Kako sem se presitrašila tistih povojev!« Naložila je premoga, postavila stol k štedilniku in raz- grnila tujčev površnik. »In tista očala! Izgleda kakor potapljač v svoji čeladi, ne pa kakor pošten človek!« Obesila je volneno ovratno ruto na stol. »In ves čas je držal t':sto brisalko pred usta! In se govoril je skozi njo! Morebiti so mu tudi usta razmesa- ril-i! Najbrž.« Zasukala se je, kakor kdor se naglo nečesa spomni. »Oh, ta pozabljivost! Ali še niste pripravili krompir- čkov, Millie?« Ko je gospa Hali stopila v sobo k svojemu gostu, da Pospravi f>o zajtrku, se je še bolj utrdila v prepričanju, ^ so tudi njegova usta razrezana in razmesarjena. Kadil je pipo in ves čas, dokler je bila v sobi, je iniel spodnjo čeljust tesno zavito v svilen robec prav tja ^0 tist. Ni bilo videti, da ai ga je morebiti pozabil sneti, '^s-jti pozorno je gledal v tleči tobak. Sedel je v kotu pri P^i s hrbtom proti oknu. Tudi zgovornejši je bil in nje- Sov glas ni bil več trd in okoren, najbrž, si je mislila, vplivom njenega dobrega kosila in tople sobe. Nje- gova velika očala so se živahno modrikasto bleščala ^ svitu žarečega oglja. »Prtljago imam na kolodvoru,« je pravil m vprašal, ''^ko bi jo mogel dobiti. Cisto vljudno je nagnil povito glavo in naredil hvaležen poklon, ko mu je odgovorila. »Jutri šele?« se je začudil. »Ali ni prej mogoče?« Nejevoljna nepotrpežljivost je donela iz njegovih be- ko mu je dejala, da ne. »Res ne? Bi ne mogel kdo z lahkimi sankami na kolodvor?« Gospa Hallova je z veseljem pograbila priložnost, da spravi zanimivega tujca v ra.zgovoT. »Pot na kolodvor je zelo strma, veste, gospod! Nekoč se je tu doli ponesrečila kočija, leto dni bo temu. Koči- jaž in njegov gospodar, oba sta se ubila. Nesreča se hitro pripeti, kajne, gospod?« Tujec se nd dal zlahka zvabiti iz svoje redkobesednosti. »Seve!« je odgovoril izza svilenega robca in jo mimo gledal skozi svoja neprodima očala. »Pa dolgo je treba, preden se ta.ka nesreča popravi, kajne? Tamle moj nečak — sin moje sestre — Tom, se je urezal v roko na kosi, padel je nanjo pri košnji in —- Bog nas varuj — txi mesece je hodil zavazan okoli. Človek bi ne verjel! Kadar vidim koso, se prestrašim!« »Čisto raztmiljivo!« »In bali smo se ti»tikrat, da bo moral k operaciji, tako hudo je bilo!« Tujec se je nasmehnil. Boleče, lajajoče, da se je zdelo, kot bi se hotel zadušiti na smehu. »Zares?« je dejal. »Da, prav gotovo, gospod! In ni nam bilo na smeh, nam, ki smo mu stregli. Ker sestra je imela polne roke dela z otroki. Povijali smo ga in odvijali, pa spet povi- jali. Tako da če bi smela biti tako drzna in se vam ponu- diti, gospod, da bi ... « »Ah imate vžigalice pri roki?« ji je segel v besedo. »Pipa mi je ugasnila.« GospK) Hali je zadelo v živo. Vsekakor je bilo njegovo obnašanje precej odurno, vkljub njeni vljudnosti in po- trpežljivosti, je pomislila. Razdražilo jo je, z odprtimi ust-i je obstala, žarka opazka ji je bila na jeziku, pa spomnila se je zlatov ... Stopila je po vžigalice. »Hvala,« je dejal kratko, ko jih je položila predenj, ji obrnil hrbet in gledal skozi okno. Videti je bilo, da je občutljiv v zadevi operacij in povojev. Ni se mu več »ponudila, da bi . . . «, užaljena in raz- dražena je odšla in Millie je imela hude čase tisti popoldan. Tujec je ostal v »obi do štirih. Tiho je bilo gori, zdelo se je, da sedi pn peči, morebiti tudi da dremlje. Enkrat ali dvakrat bi ga bil morebiti radovedni pri- sluškovalec čul, da je naložil premoga na ogenj, in za kakih pet minut je slišno stopal po sobi. Culo se je, kakor da govori sam s seboj. Nato pa je zaškripal stol in vse je bilo spet tiho. II. P^ve izkušnje Tema se je že delala ob štirih in gospa Hali je zbirala svoj pogum, da bi šla vprašat svojega gosta, ali želi čaja. Tedaj je .stopU v gostilniško sobo Teddy Henfrey, vaški urar. »Prav zares, gospa Hali,« je dejal, »ampak tole je odurno vrem-e za slabe čevlje!« Zunaj je padal sneg vedno gosteje. Gosp-i Hali mu je pritrdila in opazila, da ima seboj torbico s svojim orodjem. »Ker ste že tu, Teddy, prav hvaležna bi vam bila, če bi nekoliko pogledali v našo stensko uro gori v sobi za tujce. Gre sicer dobro In bije tudi prav pogumno, ampak njen kazalec noče kazati drugam ko na šest.« Šla sta, gospa Hali je potrkala in vstopila. Ko je odprla vrata, je videla, da sedi njen gost v na- slonjaču pri ognju in dremlje. Glava mu je zlezla na prsi. Iz peči je sijal rahel rdečkast blesk, sicer pa je vladal v sobi temen mrak. Gospe Hallovi se je še bleščalo pred očmi, ker je pravkar prižgala luč v gostilnaški sobi, vkljub temu pa se ji je zdelo, da ima njen gost strašno široka usta, usta tako neverjetno velika in zevajoča, da so mu zavzemala ves prostor pod očali, tam kjer bi morala biti lica in brada in spodnja čeljust. Le za trenutek je videla to neverjetnost, belo povito glavo, vehka očala in črno praznoto p>od njimi. .. Tujec se je zganil, se vziravnal in dvignil roko k ustom. Odprla je vrata na široko, da je zasvetila v sobo luč s hodnika, in tedaj je videla, da si drži svilen robec pred usti, prav kakor si je opoldan držal brisaljko. »Najbrž me je zanorila tema!« si je dejala, nato pa glasno nadaljevala: »Ali bi dovolili, da bi tale mož pogledal uro?« »Pogledal uro?« je vprašal gost zaspano preko robca in se ozrl po sobi. »Seveda'« je pridjal živahneje, ko se je nekoliko prebudil. Gospa Hali je stopila po luč. Tujec je vstal in stezal roke in noge zaspano na vse strani. Luč je zasijala v sobi in Teddy Henfrey je vstopil in prvikrat zagledal čudnega gosta. Kar na hrbet ga je vrglo, je pravil pozai»je v pivnici. »Dober večer!« je odzdravil tujec in ga srepo gledal s svojimi velikimi očali. »Upam, da vas ne motim?« se je opravičeval Teddy. »Nikakor ne!« je dejal tujec. »Četudi se razume,« se je obrnil h gospe Hallovi, »da je soba samo za mene — izključno meni na razpolago.« »Mislila sem, gospod, da bi vam bilo prav, če bi ura . . . « »Seve, seve! Zaenkrat naj bol Toda na splošno hočem biti sam in nemoten!« »In ko bo tole popravljanje mimo,« je dostavil, »pa mi prinesite čaja! Pa ne prej!« (Se nadaljuje) MAMICA TUDI JAZ BI TAKO DOBRA JABOLKA Najcenejše sadje - 20 kilogra- mov jabolk z zaboji samo 20 di- narjev - Vsak dan v hladilnici Celje, cesta v Trnovlje ali v vaši delovni organizaciji jA VAŠO ZDRAVO PREHRANO - KOMBINAT ŽALEC, HLADILNICA CELJE 29. april 1970 STRAN 17 tedenski mozaik Neki ameriški psihiater predlaga, da bi že v šestem letu natančno »psihoanalizira- li« otroke. Tiste, pri katerih bi ugotovili »zločinska nag- njenja«, bi postavili pod stro- go nadzorstvo. Škoda da se ta psihiater ni pojavil s svo- jim predlogom že takrat, ko sta bila Hitler in Mussolini stara šest let. . . Bralci po svetu so pred nekaj dnevi spet imeli priložnost ugotovi- ti, kako »zanesljiva« so vojna poročila. Egipčani so trdili, da so v napadu čez Sueški prekop prizadejali Izraelcem 35 izgub v mrtvih in ranjenih. V Tel Avivu so brž izjavili, da niso imeli prav nobene iz- gube, pač pa da so jih imeli Egipčani. Ob vsem tem se ne zastavlja vprašanje, kdo govo- ri resnico, ampak kdo bolj na debelo laže ... Po raznih poročilih iz Kambodže je če- dalje bolj očitno, da vladinim vojakom ne primanjkuje to- liko orožja in streliva kot borbenega duha in izkustva. Ponavlja se tista resnica, ki jo je osebni Nixonov sveto- valec Kissinger povedal že za Južni Vietnam z besedami: »Partizanska t>ojska zmaga, če ne izgubi, redna vojska iz- gubi, če ne zmaga.« ... »Stra- žarjenje brez smisla in brez konca, tlaka dvomljive vred. nosti. opravki, ki imajo na- men predvsem zadoščati mali avtoriteti tistih, ki jih uka- zujejo^ in izčrpavanje brez veselja in počitka.« Tako je opisal vsakdanje vojakovo življenje — francoski obramb- ni minister Michel Debre .. . Sovjetski časopisi še niso ko- mentirali izstrelitve prvega ki- tajskega umetnega satelita, čeprav ves svet govori o tem dogodku. Morda čakajo na to, da bodo Kitajci poslali svojo odpravo na Luno — bognedaj pred Rusi... V Kolumbiji se prepirata dve stranki o tem, kateri izmed dveh predsedni- ških kandidatov je dobil na volitvah več glasov. Vse kaže, da je zmagal tisti, ki ima na svoji strani — armado... Tri topnjače so obstreljevale pa- lačo haitskega diktatorja »Pa. pa Doca« Duvaliera. Ta je ne- mudoma zahteval od ZDA, naj mu pošljejo letalsko zaščito proti »orjaški komunistični zaroti«. Vse kaže, da so na enem koncu sveta vsega kri- vi »komunisti«, na drugem koncu sveta pa »imperialisti«. Kmetje se prehitro starajo Mladina odhaja, a tudi rodi se manj kmečkih otrok kot včasih - Skoraj polovica kmečkih ljudi je starih nad 50 let - Kdo bo obdeloval zemljo in skrbel za kruh? Izjave in pisanje, da bo v Sloveniji čez 20 let polovico manj kmetov, kot jih je zdaj, so pri nekaterih kmeč- kih gospodarjih povzročile občutek negotovosti. Bojijo se, da jih bo kdo preganjal z lastnih posestev- Resnica pa je povsem drugačna. Družbeni in gospodarski or- gani .se morajo pošieno tru- diti, da bi obdržali na kme- tijah toliko ljudi, kot jih je potrebnih za ustrezno obde- lovanje in pridelovanje živil. Mladi preradi odhajajo, veli- ko starejših Ijddi pa bo po- mrlo ali ne bodo več mogli obdelovati posestev. Veliko kmetij bo ostalo brez kmeč- kih ljudi- Podjetnim kmetom ne bo nihče jemal zemlje. Prej jo lahko dobijo še zraven. Se- veda ne zastonj. Nekateri kmetijski kombmati in za- druge odprodajajo manjše parcele, ki so jih odkupile pred leti. Kmete pa bo treba podpirati, da bodo zemljišča lahko kupili ali vsaj vreli v zakup. Kmetijski strokovnjaki predvidevajo, da bo razvoj našega gospodarstva v pri- hodnjih dvajsetih letih po- doben povojnemu obdobju, ko se je število pravih kmečkih družin zmanjšalo za polovico. To niti ne bi bi- lo slabo — podobno je pov- sod, kjer se hitro razvijajo industrija in druge nekme- tijske dejavnosti, — če ne bi bilo r wezano s prehitrim staranjem kmetov. Pri sta- ranju niso mišljeni posa- mezniki, temveč ves kmečki živelj, torej razmerje med številom mladih in starih ljudi na kmetih- To pa je iz leta v leto manj ugodno za kmete. Leta 1953 je bilo v Slove- niji le 30°» kmečkih ljudi starejših od 50 let. 2e to je bilo veliko, če upoštevamo, da ne dočakajo vsi ljudje starosti 70 ah 80 let. Mnogi niti 50 let- Lani pa je bilo že 49 "o vseh kmečkih ljudi sta- rejših od 50 let. To je vzne- mirljivo. Kdo bo obdeloval kmetijska zemljišča, če se bo staranje kmečkega prebi- valstva tako nadaljevalo? Po pK)datkih, ki so sicer stari že dve leti in bi naj- novejši pokazali še slabšo podobo, če bi jih imeli, je bilo kmečke mladine do 15 let starosti le malo več kot kmečkih ljudi v starosti od 50 do 65 let. Veliko kmečke mladme si poišče zaposlitev drugod. Na kmetijah je polo- vico manj ljudi v starosti od 15 do .30 let, kot je mladine v enako dolgem obdobju. Koliko jih bo dočakalo sta- rost nad 50 let? Načrtovalci morajo to upoštevati. Prav pa je, da vedo tudi kmetje. Z umiranjem starejših lju- di se bo število kmečkega prebivalstva hitro zmanjše- valo. Verjetno še hitreje kot predvidevajo načrtovalci. Mnoge kmetije bodo ostale brez kmetov — čeprav ne tudi brez dedičev. Zato bo treba kmetijsko politiko us- merjati tako, da se kmetije ne bodo drobile, ampak še večale- Le tak . razvoj bo spodbujal kmečko mladino, da se bo odločila za kmečki poklic. ANARHISTI PROTI PAPEŽU — Med kratkim obiskom papeža Pavla VI. v Caglia ri.ju na Sardini,}! je nekaj oseb metalo kamenje na sprevod, v katerem se j peljal papež. Policija je aretirala več oseb, »anarhistov«, med njimi tudi mladegj človeka na sliki. (Telefoto: UPI) Za socialno varnost osta- relih kmečkih ljudi pa bo treba poskrbeti s pokojnin- skim ali vsaj starostnim za- varovanjem. V sedanjem družbeno gospodarskem raz- voju si niti večji kmetje ne morejo veliko pomagati s prevžitkom. JOŽE PETEK Kot za vse napred- ne ljudi na svetu ima tudi za komuniste in narode Jugoslavije praznovanje stoletni- ce rojstva Vladimira lljiča Lenina, velikana svetovnega revolucio- narnega delavskega gibanja, prvega misle- ca in stratega velike oktobrske revolucije, velik pomen. To ni samo priložnost, am- pak obveznost jugo- slovanskih revolucio- narjev, da še enkrat, kot smo to zmeraj de- lali, soočimo našo so- cialistično prakso z delom teoretika in re- volucionaria, ki je dal močan pečat moderni zgodovini človeštva. TITO TELEGRAMI PEKING — V petek 24. aprila je LR Kitaj.ska izstrelila v tirnico okrog Zemlje svoj prvi umetni sa- telit, ki t«hta 173 kilogramov. Ta dogodek je vzbudil po vsem svetu številne komentarje. Ta tehnološki uspeh pomeni, da zma Kitajska že izdelovati medcelinske rakete, ki lahko zadenejo vsak kraj na zem- lji HONGKONG — V bližini meje med Severnim Vietnamom, Kitaj- sko in Laosom se je bivši pogla- var Kambodže princ Silianuk se- stal z visokimi predstavniki Sever- nega Vietnama. FNO in Patet Laa. Naredili so načrt o skupni akciji proti režimu Lon Nola v Phnom Penhu. Objavili so tudi skupno po- ročilo. KAIRO - Predsednik ZAR Na- ser je preosnoval svojo vlado in je za ministra za nacionalno ori- entacijo imenoval svojega zaupni- ka, glavnega urednika lista »Al Ahram;<, Hejkala. Poročajo tudi, da je kakih 200 egiptovskih voja- kov napadlo izraelske postojanke na drugi strani Sueške-a prekopa pri El satu. BUDIMPEŠTA — Poročajo, da je CK madžarske partije dovolil Matyasu Rakosiju, ki od leta 1956 živi v Sovjetski zvezi, da se vrne na Madžarsko. Rakosi je bil naj- bolj osovraženi človek na Madžar- skem pred vstajo leta 1956. Kriv je^ številnih nezakonitosti in kru- tosti v dobi stalinizma. tedenski zunanjepolitični pregled Trupla iz Mekonga »Ves teden so se trupla po- zibavala in prepeljavala na počasnem toku reke Mekong v navidezno brezkončni pro- cesiji plavajoče smrti. Sprva so se pojavljala posamič, po- tem v grotesknih flotiljah do petdeset trupel, ki so bila zvezana skupaj. Ker so bila več dni v kalnih vodah Me- konga. jih .je bilo komaj pre- poznati, toda očitno je bilo, da so žrtve, večinoma mladi mož,je, pobiti Vielnamci. Po- streljali so jih v najnovejši strahoti, ki je prizadejala Ju- govzhodno Azijo: v kambo- škem pogromu proti vietnam- ski manjšini v Kanibodži, ki šteje 500.000 ljudi.« Tako se glasi neko časo- pisno poročilo. Zdaj so slike s trupli, ki plavajo po vele- toku Mekong, že obšle ves .svet. In vsak dan prihajajo nova in še bolj vznemirljiva poročila iz Kambodže, ki je pod spretnim vodstvom prin- ca Sihanuka petnajst let uži- vala mir. medtem ko .je v sosedn.jem Vietnamu divjala ena izmed najbolj krvavih vojn v zgodovhii. Po najnovejših poročilih nadzorujejo zdaj severnoviet- namske sile in sile FNO, skratka »komunisti«, kakor jih imenujejo nasprotniki, vsaj dvakrat več ozemlja, ka- kor so ga za časa Sihanuka. In to ni vse. Te sile, ki so prekal.jene in izurjene v bojih, medtem ko je 45.000 kamboških vojakov neizkušenih, s treh strani ne- posredno o.erožajo glavno me- sto Phnom Penh. Izmed sed- mih glavnib test. ki držijo iz Phnom Penha. ima kamboška vlada premiera Lon Nola sa- mo še dve pod svojim nad- zorstvom. Zato ni čudno, da .je Lon Nol pred nekaj dnevi dramatično izjavil, da ,je vo- ljan sprejeti kakršno koli vo- jaško pomoč od kogar koli. Naslednjega dne je ameriški veleposlanik v Phnom Penhu že dobil seznani kamboških potreb oziroma zahtev. Nova kamboška vlada zelo dobro ve, da ne more raču- nati na podporo ZD.'\ v vo- jaštvu. Predsednik Nixon je pravkar sporočil, da bo v letu dni umaknil naslednjih l.~>0 tisoč ameriških vojakov iz Južnega Vietnama in ,je zelo malo verjetno — nekateri tr- dijo, da je izključeno — da bi lahko poslal ameriške vi jake v Kambodžo, četudi 1 to hotel. Nixon in vsa njegova pol tika v Jugovzhodni Aziji $) v hudih škripcih. Nixon si j izprosil od ameriške .iavnosi in Kongresa »potrpljenje« trdno obljubo, da bo jem: ameriške vojake iz Jugi vzhodne Azije, ne pa jih tj pošiljal. Hkrati z vletnamizj cijo, to je s politiko krepitv saigonske vlade in njene vo, ske, da bi bila kos FNO, k bi Američani odšli, je za« res umikati ameriške čete. Z druge strani pa groi Kambodži zelo resna nevai nost, da bo naslednja »doni na«, ki bo padla pod komuni stični vpliv. Kaj storiti? Prejšnji teden .je za hi] posijal — za ZD.\ — žarel upanja. Glavni sovjetski df legat v OZN Jakob Malik je v razgovoru na televiziji d^ jal, da lahko samo »ženeT< ska konferenca prinese nov« rešitev«. VVashini>;ton je v tc izjavi videl pripravl,jenoS Sovjetske zveze, da bi posre dovala. ženevska konferend bi morda omoi^očila ZD.A, di se kolikor toliko poceni izv« čejo iz močvirja. Toda .Malil je že nekaj dni potem izjavil da bi bilo sklicanje ženevsta konference »nerealistično« ZDA se bodo morale sairt izvleči iz močvirja, kakor * vedo in znajo. Jugovzhodna Azija preteki teden ni bila edino mmirn* območje na svetu. Na Sred njem vzhodu se nadalju.je proglašena »vojna«, ki posti ja čedalje hujša. EgiptovsW letalstvo posta.ja polagom« čedalje odločnejše in napadi cilje v globini Sina.jskega p* lotoka. Tudi napadi čet c** Sueški prekop so čedal.je št^ vilnejši. Odkar so iz SZ ca pripeljali »Same«, prott letalske rakete s sov.jetskin" posadkami, so postali Izraf^ ti dosti bolj previdni pri 1*^ talskih napadih v globino <■ giptovskega ozemlja. V izraelski vladi ,je baj* prišlo do nesoglasij. P(>roč* jo, da sta si predvsem ni»* zkriž predsednica vlatle (»"I da Meir in n.jen zunanji n" nister Aha Kban. (;olda Me'' noče niti slišati besede »" mik« z okupiranih ozenieU medtem ko F.ban vztraja. bi bilo treba to besedo up"^) rabiti pri morebitnih p«S*{ jaiijih z Arabci. t Toda podajanja so še pri* tako daleč, kakor so bil* Morda še dlje. LUS.\KA — Zambijski predsed- nik Kenneth Kaunda je odpoto- val na obisk v Evropo. Najprej je na vrsti ZR Nemčija, .t. maja pa bo začel svoj obi.sk v Jugosla- viji. V glavnem mestu Zambije Lusaki bo septembra sestanek vo- diteljev neuvrščenih držav na »vr- hu«. CHICAGO — I^ni je v promet- nih nesrečah na ce.stah v ZDA umrlo -skoraj 10.1)00 pešcev, li>0 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Naj- več nesreč: je bilo ponoči. LONDON — V Londonu so se začele zadnje priprave za začetek uradnih pogajanj o sprejemu Ve- like Britanije v Evropsko gospo- darsko skupnost. Priprave vodi luksemburški zimanji minister Ga- ston Thom. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m SLOVESNA SEJA SZDL — V soboto je bila slovesna seja predsedstva republiške konference SZDL Slovenije v počastitev oblet- nice ustanovitve OF slovenskega naroda. Seji so predsedovali vsi dosedanji predsedniki glavnih od- borov in republiške konference SZDL: Josip Vidmar, Miha Marin- ko, Albert Jakopič-Kajtimir, Vida Tomšič in Janez Vipotnik. Na tej seji so prvič podedili republiška priznanja OF. Predsednik republi- ške konference SZDL Janez Vipot- nik je izročil priznanja 30 aktivi- stom OF in SZDL, med njim trem iz zamejstva, za dolgoletno zvesto in požrtvovalno delo v S2:dl in v drugih družbenopolitičnih organiza- cijah. Priznanja so prejeli: Edvai-d Kardelj, Mario Abram, Dušan Bav- dek, Alojz Cerkvenik, Peter Hla stec. Franc Hojnik, Ida Jelovšek, Baltazar Jezemik, Ludvik Kejžar, Jože Klanjšek, Zlatko Kovačič, Alojz Kusold, Marija Levar, dr. Slava Lu- naček, Stojan Makovec, Janko Mar- kič, dr. Lambert Mermolja, Zvonko Pere, Sida Podlesek, Karel Prušnik, Boris Race. Franc Ilant, Franc štaj- dohar, Jože Telič, Franc Tolar, ste fan Urbane, Angela Vidmar, Edo Zorko, Boštjan Žagar in Bogdan Zolnir- Priznanja OF bodo odslej pode- ljevale republiška in občinske kon- ference SZDJ.. redno vsako leto ob obletnici ustanovitve OF- ■ OB STOLETNICI LENINO VEGA ROJSTVA — Ob stoletnici rojstva velikega revolucionarja Ln misleca Vladimira lljiča Uljanova- Lenina je bila prejšnji četrtek v Ljubljani slovesna seja centralnega komiteja ZK Slovenije in republi- škega odbora za proslavo stoletnice Leninovega rojstva. O Leninu in kulturnih problemih socializma je ob tej priliki govoril akademik prof- Boris Ziherl. ■ mORAŽITVE IN POCENIT- VE — V soboto so se zaradi spre- menjenih tarif zveznega davka na promet p>odražile cigarete, alkohol, uvožene ure, avtomobili, kozmetič- Priznanja OF 30 aktivistom ni in parfumerijski izdelki ter ku- rilno olje za gosjKKiJnjstva. Poceni- le pa so se otroška konfekcija, tka- nine iz umetnih vlaken, gramofon- ske plošče za šole. slikarske in ki- parske potrebščine in orodje za telesno vzgojo, ki ga kupujejo šole Cigarete so se pKxiražile od 30 par (drava) do 1 din (kent. winston, pal mali in druge uvožene cigarete). ■ IZVRŠNI SVET O TRGU Z iMESOM — Republiški izvršni svet je prejšnji teden razpravljal o ukre- pih za boljšo ureditev živinoreje in trga govejega mesa. Sprejel je od- lok o natančnejših pogojih za ukre- pe neposredne družbene kontrole cen mesa. Prav tako je izvršni svet sprejel osnutek zakona o prispevku SR Slovenije stabilizacijskemu skla- du za živinorejo. Osnutek tega za- kona določa, da bo SR Slovenija prispevala v ta sklad od 1971 do 1975 do 15 milijonov dinarjev letno. S sredstvi tega sklada naj bi poma- gali razvijati živinorejo tako, da bo zagotovljena redna preskrba trga z mesom. ■ PRED PROSLAVO V AJIX)V. ŠCINI — Ob 25-Ietnici tistanovitve prve slovenske vlade, ki je zasedala v Ajdovščini, bo v tem kraju 3. ma- ja slovesna seja republiškega izvrš- nega sveta, na kateri bo govoril njegov predsednil^ Stane Kavčič. Nato bo množično zborovanje, na katerem bo govoril podpredsednik zvezne skupščine dr. Marijan Bre- celj. Nastopili bodo združeni pri- morski pevski zbori, popoldne pa bo letalski miting. ■ »SONČNI VLAK« — Dne 6 maja zjutraj bo iz Ljubljane odpe- ljal ».sončni vlak« (dva vagona) 56 slovenskih invalidov {prijavilo se jih je 300) do Dunaja, kjer bodo vagona priključili avstrijski kompo- ziciji- Vlak bo potem peljal po Av- striji, Zahodni Nemčiji, avici, LJe- chtensteinu ter nazaj čez Avstrijo na Reko, kjer se bo 10- maja poto- vanje končalo. Zamisli botrujeta republiški odbor Rdečega križa Slo- venije in republiški izvršni svet, na posebnem račimu pa se je ž-e na- bralo 70 tisočakov prispevkov za to človekoljubno akcijo. mmmUST^TEPmntVESTim: vsM a^mit mnnn hmumj v SMRT ZARADI OBRAČUNA ^nAJ NA STAROST SEM POSTAL ŠE UBIJALEC,« PRAVI 57-LETNI ANTON MIKUŽ, nMA IZ TLAK, KI JE V SREDO POPOLDNE Z MOTIKO UBIL SVOJEGA SOSEDA, O LETNEGA IVANA AVGUŠTINA, KO GA JE TA NAPADEL IN 9-KRAT RANIL Z NOŽEM <, sredo popoldne je 57-let- AJJION MIKU2, doma iz §t. 17 odšel k svoji nji- ^jer bi naj očistil jarek ^ naplavin. Ko je tako de- *^ je zagledal, da teče pro- n^emu njegov sosed, 40-let- ^\ IVAN AVGUŠTIN, doma ^ Tlak. št. 18. S sosedom sta bila že več let sprta. Tudi tožarila sta se. Mikuž je Avguština med drugim tožil, ker mu je baje pre- maknil mejnike. Pred štirimi leti je Mikuža sosed že en- krat napadel. Pri tem mu je z zobmi odtrgal kožo pri sen- ceh, zaradi česar ima ta na obrazu grdo brazgotino. Zato se je Mikuž mlajšega in moč- nejšega soseda izogibal, saj je takrat od njega dobil to- liko batin, da je nekaj dni ležal v postelji. Toda tokrat, kot pravi Mikuž, s katerim smo se pogovarjali nasled- nji dan po uboju v celjski bolnišnici, m imel možnosti za pobeg. Boli ga roka, raz- jarjeni Avguštin pa je bil že preblizu. Avguštm bi naj po doseda- njih podatkih že dopol- dne odjezdil na konju v vas. Bil je nekoliko vinjen, kar omenjajo tudi ženske, ki jih je v vasi/zmerjal. Konj mu je pozneje pobegnil in se ustavil na Mikuževem sve- tu. Tjakaj bi naj Avguštin šel ponj in tam zagledal Mi- kuža. »Imel je nož v roki iri kar navalil na mene. Otepal in brcr-dl sem ga z motiko, ven- dar me je kljub temu z no- žem nekajkrat zabodel. Ko pa se je ročaj na motiki zlo- mil, me je pograbil m vrgei na tla. Ležal je na meni m zaoijai nož v mene. bicer sem ga držal za roko z no- žem, vendar mi je še nekaj- krat nož zaril v nogo. Nato se mi je nekako posrečilo, da sem se izmuznil izpod njega m ga lopnil z motiko po glavi,« pravi Mikuž. Av- guštin mu je zadal devet vbodov, štiri v glavo, ostale pa v roko th nogo. K sreči ni bil nobeden smrtno ne- varen. Tako ranjen in^ pre- boden je nato krenil domov, od koder je njegov brat, s katerim gospodarita na 22 hektarov velikem posestvu krenil v Rogatec po milič- nike m zdravniško pomoč. Medtem, ko so ranjenega Mikuža prepeljali v celjsko bolnišnico in mu rešili živ- ljenje, za ranjenega Avgušti- na več ni bilo pomoči. Umrl je tam na kraju pretepa. Mikuž nam je povedal, češ, da je med napadom Avgu- štin izrekel tudi to, da je zdaj prišel čas obračuna. Kot je zdaj videti, je to res. To- da obračtm je bil za vedno. On je mrtev, Mikuž pa ra- njen. Preiskava je v teku. J. SEVER UKRADLI ZLATNINO V SORAZMERNO KRATKEM ČASU TROJE VLOMOV iN TATVIN IZDELKOV CELJSKE ZLATARNE ; ueznani storilci so pono- jjj sneli steklo z vrat proda- jalne celjske zlatarne in ta- UP vdrli v lokal. Tu so po- igrali vse izdelke iz zlata, ki jo bili v izložbi in v vitri- ^ Jijh prodajalne mize. Prav " tako pa so odnesli zlate iz- delke, ki so jih dale stranke v popravilo. Po dosedanjih vesteh je bilo zlatih izdelkov namenje- nih za prodajo za 29.000 di- narjev. Vrednost izdelkov, ki so bili sprejeti v popravilo pa še ni ocenjena. Pri tem vlomu je zanimi- vo to, da so storilci smelo vdrh v lokal, ki je v naj- ožjem središču, ki je obe- nem tudi najbolj osvetljen del mesta. Kljub temu pa jih pri delu ni nihče zmotil. Lani so neznani storilci pravtako ukradli izdelke celjske zlatarne z prodajalne, ki je v sklopu restavracije Pošta v Rogaški -Slatini. Ta- krat so odnesli za približno 90.000 dinarjev zlatnine in izdelkov iz kristala. Storilce še niso odkrili. V Ljubljani pa so vdrli v prodajalno in zlatnino ukradli, vendar so jih delavci milice in UJV kmalu odkrili, tako, da pred- metov niso' uspeli prodati. Predstavniki celjske Zlatar- ne so nam s tem v zvezi povedali, da je blago zavaro- vano. Na našo pripombo ali ne bi bilo varneje zlatnino čez noč shranjevati, pa so nam povedali, da ne. Ce bi zlatnino namreč spravlja- li šele zvečer v trezor, čez dan bi naj bila zaradi rekla- me v izložbi, bi preveč tve- gali z odpiranjem trezorja. Preiskava je v teku. js SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVOD- STVA PODRUŽNICA CELJE objavlja tale prosta delovna mesta: - dveh INŠPEKTORJEV na sedežu Podružnice Celje - enega REFERENTA v kontroli v ekspozituri Šoštanj - enega REFERENTA v kontroli v ekspozituri Laško - enega LIKVIDATORJA v ekspozituri Žalec - enega LIKVIDATORJA na sedežu Podružnice Celje in - enega DAKTILOGRAFA na sedežu Podružnice Celje - enega PRIPRAVNIKA s srednjo izobrazbo Za delovno mesto in<špektorja je potrebna viscka šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri, za delovno mesto referenta v kontroli višja šolska iz-. obrazba pravne ali ekonomske smeri, za delovni mesti hkvidatorja in daktilografa pa je potrebna srednja šolska izobrazba. Na objavo se lahko prijavijo tudi kandidati, ki bodo do konca junija končali šolanje oziroma štu- dije s tem, da nam do razpisanega roka dostavijo vso dokumentacijo, razen potrdila o šolanju, ki nam ga bodo dostavili po zaključku šolanja. V delovno razmerje bodo stopili po dokončanem šo- lanju. Vsa prosta delovna mesta so razpisana nedolo- čen čas. Vloge, življenjepis in zadnje šolsko spri- čevalo je treba poslati Službi družbenega knjigo- vodstva, podružnici Celje do 15. maja 1970. VESTI IZ EMO KONČNO SKRAJŠAN DELOVNI ČAS v EMO prihajajo na skrajšani delovni čas prevdarno in smotrno. Tako so na zadnji seji upravnega odbora skleivili, da bodo imeli od I. maja dve prosti soboti do konca junija V mesecu juliju pa bodo prešli na tri pro- ste sobote. Ugotovili so, da morajo ob prehodu na 42-umi delov- ni teden povečati storilnost za od sedem do devet od- stotkov po posameznih obratih tn smotrno izkoristiti vse notranje rezerve, kajti v nasprotnem primeru bi se lahko zananjšali osebni dohodki, kar pa ni v skladu s pogoji za prehod na skrajšam delovni čas, k»; jih vsebuje izdelan elaborat in program. Uresničevanje pogojev za prehod na 42-urni delovni fe- den bo urejevala komisija, ki je pooblaščena za vse ukre- pe, kateri so potrebni, da se pogoji uresničijo. Ko je upravm odbor program sprejel, je sklenil, da se s pogoji seznanijo vsi člani kolektiva in da ga obrav- navajo tudi sveti delovnih enot, ki sprejemajo obveze za njegovo uresničitev po posameznih delovnih enotah. Ko je upravm odbor program sprejel, je sklenil, da se s pogoji seznanijo vsi člani kolektiva in da ga obrav- navajo tudi sveti delovnih enot, ki sprejemajo obveze za njegovo uresničitev v posameznih delovnih enotah. Upravm odbor je za uresničitev programa še posebej povdaril odgovornost vodilnih delavcev v podjetju. -ič. POSVETOVANJE MLADIH še v nekaj vrsticah o posvetovanju mladinskih akti- vov, ki je bilo pred dnevi v tovarni »IMPOL« Slovenska Bistrica. Sodelovali so naslednji aktivi: »Sw^aty« Maribor, tovarna glimice in aluminija Kidričevo, tovarna dušika Ruše, metalna Maribor, TOBI-EMO obrat VI Bistrica in EMO. Tema posvetovanja je b»la: sprejem mladih na delov- na mesta in upeljevanje v delovno okolje, mnenja in sta- lišča mladega delavca po sprejemu na delovno mesto m. kadrovanje in štipendiranje v podjetjih. Uvodni referat je podala predsednica mladinskega aktiva in se je po uvodnih besedah dotaknrila vprašanja sprejema mladih v delovne organizacije in njihovem na- i grajevanju ter štipendiranju. Pri sprejemu mladega člo- veka v delovno organizacijo, naj bi pni uvajalnem delu seminarja prisostvovali tudi predstavniki aktivov ZM v delovnih organizacijah, ki b; novosprejete spoznali o de-., javnosti mladih v tovarni in da bi se mladi delavci spo- znali še z ostalimi družbemimi dejavniki. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da naj v vseh delovnih organizacijah kličejo predsednika mladine h ko- misijam za razpisovanje tn razdeljevanje štipendij. Ure- diti bi morah tudi pravilnike o pripravnikih, ki naj bd jih vskladili z republiškim zakonom. Naslednje posveto- vanje bo prpravil mladinski aktiv SWATY Maribor. KOTNIK FRIC VSAK ČLAN KOLEKTIVA BO DOBIL OSNUTEK NOVEGA STATUTA Komisija za izdelavo statuta podjetja v EMO je kon- čala z delom in objavila osnutek, ki vsebuje vse dopol- nitve po ustavnem amandmaju. Komisija se je odločila, da bo dobil osnutek novega statuta vsak član kolektiva v prilogii tovarniškega glasila »Emajlirec«. Tako bo imel vsak delavec zaposlen v EMO možnost dati svoje pripombe in dopolnilne predloge, ki jih bo komisija obravnavala in vnesla predno bo šel sta- tut v potrditev delavskemu svetu. Rok za ppipombe je do 15. maja 1970. Glede na to, da bo statut sprejet šele po 15. maju je pričakovati, da bodo volitve organov upravljanja konec me,seca junijf.. E. J. ŠE DVAJSET STANOVANJ Na Spodnji Hudinji je že celo naselje stolpičev m velika stolpnica, ki so last EMO. Kmalu bodo kupili še šesti stolp»:č. v katerem bo dvajset stanovanj. Devet stanovanj bo za socialno šibkejše člane, osem stanovanj bodo lahko kupili člani kolektiva, tri stanova- nja i>a so predvidena za strokovnjake. Em. 29. april 1970 STRAN 19 13. Paradižnik je prevrnil nekaj bal in se končno znašel sredi velikega stadiona. Pozabili smo povedati, da je bila prav ta dan v mestu velika avtomobilska dirka! Dogo- dek in pol! Vse je bilo pripravljeno in vajenec je brez dvoma ravno za to priložnost popravljal dirkalni avtomobil. No, našima dvema turisto- ma se je jelo svitati o vsem tem šele čez čas! Ko sta si pomirila živce in tam na mo- gočnem stadionu tudi pomalicala, je Paradižnik povprašal: - In kaj zdaj! Odgovor je bil koj tu! Izza ovinka je na- tanko takrat prihrumela vrsta dirkalnih pošasti. Ravno toliko je bilo še časa, da je Paradižnik obrni! ključ in zavil po dirkalni stezi Če bi tega ne storil, ne bi prav nič ostalo ne od njega, ne od Klare in tudi od naše zgodbe ne! Kabriolet jo je uspešno cvrl pred vrsto ^' samo to! Razdalja med dirkači in našim jun^ kom se je celo povečevala Ni minilo pet kn gov in Paradižnik je bil krepko spredaj. Zd^ se je v njem prebudila že tudi tekmovalna i' lica. Klara je zavriskala od vzhičenosti, množic ob stezi je vzvalovila in - zgodilo se je . . Paradižnik s svojo soprogo je zavozil v cill Prvi in nepreklicno prvi! 22 •19. aoril 1970 STRAN 17 NOVI TEDNI - 1) redni sivo in uprava Celje, Gre- gorčičeva 5 poštni predal 161 treiu.H' uredniški od- bor (ilavni in odgovorni urednik BICRNARI) STRM- CMK. NOVI TKDNIK i*- iiaja od decembra 1969 kot naslednik C.KIJSKKtJA TKDNIKA, ki je izhajal od 1955 leta. - novi TODNlh tzhaja v.sako sre- do Izdaja CGP »DELO« — enota informacije pro- pagande Celje. Tisk in kli- šeji CGP »Delo«. Rokopi. sov ne vračamo. Cena po. same/jie številke 60 par, letna naročnina 30 din, polletnj 15 din. Za tujintt; zna.ša naročnina 60 diod TeKoči račun 507-1-138^ TELEFONI: uredništvo^ 15-69. maU oglasi in nm^ ročnine: ekonomska pro- paganda 31 05 podružnic« •J8-(»u FOTO VESTI Levo zgoraj: Ker .se je leto.šnja zima malo zavlekla so morali hmeljarji z dek kar pohiteti. Na sliki vidimo delavce na KK Žalec, ki napeljujejo vrvico za sadil (Foto: T. Tavčj Levo: VAŠ PRVOMAJSKI IZLET? Ceste bodo polne, verjetno se boste tudi odpravili na daljšo ali krajšo pot. Predlagamo vam previdno vožnjo, da vam bo spomini na ta praznik nas vseh ostali drugje, ne na pločevini vašega aotomolri (Foto: T.l Spodaj: POMLADANSKA RAZNEŽENOST NAŠIH CEST. Letošnja zima je moči prizadela naše oeste in s tem seveda tudi sklad za vzdrževanje cest. Med zelo p zadetimi so skoraj vsa asfaltna cestišča na našem območju, zato je vprašanje, 1 ko obsežna bodo popravila. Na cesti I. reda so že skupine, ki tudi s pomoč, težke mehanizacije izvršujejo adaptacijska dela. ^ (Foto: J. Seve NAŠ PRAZNIČNI PRVOMAJSKI ŠOPEl Takle praznični šopek smo našli pod streho ekonomske srednje šole v Celju. S rejši dvojčici Cvetka in Marija Tašner iz Šmarja sta že naši znanki, saj sta ( prli rubriko »iščemo najbolj podobne dvojčke«. DRAGA in SLAVA JAKOB h i vrha pri Dobrni sta »novinki«. Stari sta šestnajst let in sta prvošolki na celj ESŠ. (Foto: J. R BESEDO IMA: TONt HERCFELER Kako hitro je spet leto naokoli od minulega 1. maja. Delavski praznik! Kaj pa bodo počeli tisti, ki niso delovno ljudstvo? Pravite, da sem zloben, ker da sam dobro vem, kdo si lahko kaj privošči in kdo ne. Vem, vem! Tu- di zase vem, da si bom privoščil nekaj uric sonca pred blokom in če se mi bo zahotelo, se bom sle- kel do kože. Saj sem vendar svoboden, v svo- bodni deželi. Nihče me n. pr. ne more prisihti, da bi šel za Praznik dela ustvarjat a\'toturistične- r ■ podjetju akumulacijo za odplačilo anuitet za Crolte. Tja že zato ne grem, ker imajo tiste »naj« gondole preslabo, nekomtortno opremljene. Ce je že praksa, da se za »hec« ustavi gondola nad prepadom za kake tri do štiri ure, potem bi vsaj morali poskrbeti za nekaj semrejev, WC, bife in najmanj še za ruleto. Ljudje božji, kaj pa mi- slite, če že grem na rekre- acijo in če me tako oredi poti za pet ur »ustavijo« mi vendar morajo nuditi komfort. Navsezadnje ni- ti nisem preveč zahteven. Kaj bi šele bilo, če bi vključil v ta program sek- sualno revolucijo. — Ker torej nimam zagotovljene- ga ustreznega komfort^ na p>oti od žekovca do Golt, bom ostal doma, se nastavil ljubemu sončku in spil kak literček pro- dukta cisternsko — živi- norejsko — vinogradniške- ga kombinata. Sicer pa tisto s sončkom niti ni ta- ko gotovo kakor drugi del -anžmaja Lahko bi se šel, n. p, kopat v Rimske Toplice. Tod bo verjetno maja še najbolj znosno, akaj f>ot- lej količkaj pametnemu človeku mine volja. Volja ti mine že zato, ker se v Rimskih Toplicah vseh 25 let sem niso zganili in svojega kopališča za mili- meter predrugačili Kma- lu bodo ostali čisto na repu in bo s tisto toplo •^!','(ko zadovoljna samo ►"ročad. BORCI ZA PRAVICE »Haio, prosim novinarje!« »Dober dan, izvolite, eden ;e pri ajmmtu.ti »Povejte onemu, da nas je razočaral!« »Kateremu in za'caj vas je razočaral?« »Tistemu, ki je pisal o razmerah v Žalcu.« »No, ta je pri aparatu. Izvolite, s kom imam čast?« »Torej povem vam, da ste 'las razočarali. Ste se zbali ali so vas podkupili?!« »Ne zamerite, dajva lepo po vrsti. Koga sem razočaral?« »Nas« »In kdo ste vi?« »Zveza mladine iz Žalca« »To dvomim., saj verjetno ne telefonira vsa žal. ska mladica. S kom imam čast Nisem slišal vaše. ga priimka in imena.« »To ni važno, sicer pa sem Kladnikova. Torej poslušajte, mi smo pričakovali, da boste povedali vse po resnici, kot je. zdaj pa v zadnji številki beremo, kako ste se lepo umaknili« ^>Tovanšica Kladnikova. in kai bi naj bilo tisto, kar n^smo ali nisem povedal po resnici?« »To o teh razmerah v Žalcu. Povedali ste le pol resnice!« »Na kakšni osnovi ste prišli do tega prepričanja, da sem polov^čar?.< ' »Ker teh avinjarij niste obsodili.« »Katerih svinjarij nisem obsodil? T.udi vi ver. jetno zamenjujete, saj tu ni sodišče!« \ »Problem ste lepo začeli, nato pa ste se umak.^ nili. To bi morali napisati, da morajo komunisti prvi odgovarjati za napake, ne pa samo mi — de- lavski razred.« »Niste mi še povedali tisti drugi del resnice. Alt še bolje, najr.šite tisti drugi del resnice, za katero menite, da je jaz nisem.« »Razočarali ste nas. AH Ue se ustrašili ali pa so vas podkupili.« »Torej kako se bova zmenila, tovarišica Klad. nikova, če ste v resnici tovarišica Kladnikova. Bo. ste napisali in vi povedali kako in kaj?« »Zakaj jaz Mar ni to vaša dolžnost? Jaz lahlco izgubim službo, vi ste pa plačani zato. da se borite za delavski razred!« »Kateri delavski razred, kdo je po vašem mne- nju to?« »Mi vsi, ki nismo im.eli niti dinarja koristi ob tej zadevi, če bi se mi oglasili^ bi leteli iz službe.. .« »Dotlej kolikor vem zaradi tega v Žalcu ni nihče letel iz službe, pa če imate toliko dokaznega gradi, va, kot trdite, tudi vi ne boste Torei, kaj bomo? Boste napisali in se lepo podpisali''« »Zakaj jaz? Vi ste zato plačani, vas pa so liod- kupili .« Tu smo razgovor prekinili. To je bilo v sredo 22 aprila ob trinaisli uri in 8 minut. Kaže, da ie mnogo oorcev za delavske pravice tako hrabrih, da se skrijejo za anonimnim telefonskim pozivom in od tam vihtijo svojo »upravičeno kritiko« ne da bi pri tem upali pokazati svoj obraz. J SEVER VREME OD 30. APRILA DO 10. MAJA Okrog 1. maja in 0^ kako od 6. maja dalj deloma jasno, sicer p* gostne krajevne ploh oziroma nevihte. V ^ talem pretežno jasni Dr. V. »