Leto 1. Štev. 16. Posa*než}na .števil en stane 30 vinarjev. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsako sredo na štirih in vsako soboto na dveh straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. Velikovec, 24, septembra 1919. JKSgjffiBBSfaaaa ttalBBBE Cene inseratorn: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Uspehi potovanja predsed¬ nika deželne vlade g. dr. Brejca po Koroškem. Predsednik deželne viade v Ljub¬ ljani g. dr. Brejc je pretekle dni poto¬ val po naših krajih. Zbrano ljudstvo ga je povsod navdušeno pozdravljajo. Gospod predsednik se je prijazno raz- govarjal z ljudmi ter jih izpraševal, česa potrebujejo, kaj da želijo itd. Poudarjal je, da v Jugoslaviji ne bo nobenih rek- vizicij, da torej pri nas kmetom ne bo treba oddajati poljskih pridelkov in ži¬ vine. Ko so mu kmetje povedali, da bi radi zamenjali avstrijski denar, je takoj telegrafiral v Ljubljano, naj po¬ šljejo potrebni denar. In res se je to takoj zgodilo. V Velikovcu že prav pridno zamenjavajo nemški denar. Se¬ veda se pozneje to ne bo več zgodilo. Zato še enkrat opozarjamo naše ljud¬ stvo : Bojte se nemškega denarja kakor smrtnega greha! Gospod predsednik je tudi povedal, da se bodo veleposestva v Jugoslaviji na vsak način razdelila. Posebno veselo je bilo ljudstvo v Vo- brah, ko je g. predsednik obljubil, da bo država povrnila ljudem tisočake, ki jih je bil bivši občinski tajnik Vovk spravil v svoj žep in pobegnil v Avstrijo. O povrnitvi vojne škode govorimo na drugem mestu. V' Sirite povsod „Korošca“! Resnica o Avstriji. „Karnt. Tagbjatt" od 2. t. m. piše, da se v Avstriji ne smejo odpraviti na¬ kaznice ali kade za kruh, moko in druga, živila. Naša vlada je te karte že davno odpravila, avstrijska vlada jih pa ne sme, če noče, da bi ubožni ljudje po¬ mrli od lakote. Pa če prav je ves živež v Avstriji na karte, je vse eno tako drag, da si ga ubožnejši ljudje ne mo¬ rejo kupovati. Zato ga kupuje država in ga prodaja ljudstvu bolj po ceni. Avstrija mora doplačevati sedaj za živež mesečno 450 milijonov kron. Ako pojde tako dalje, bo treba zvišati svoto na 900 milijonov kron. Ker so pa plače vedno višje, so cene pridelkov vedno večje, kar znižuje vrednost krone. In ako poide tako dalje, bo vrednost nem. krone od 1 i vm. padla na 5 vinarjev. Zoper to je samo ena pomoč: tovarne naj delajo noč in dan, da pridelajo čim več blaga, katerega se proda tujim dr¬ žavam. Da pa dobimo za to potrebni materijal, brez katerega ne moremo de¬ lati, moramo imeti kredit. Tega pa smo že zgubili. Da si ga spet pridobimo, moramo prodati ves lišp (puc, prstane, uhane, vse zlato in srebro), umetnine, nadalje vse premoženje, ki ga ima naša država (rudokope, vodno silo itd.) in tuje vrednostne papirje. Če se avstrijska vlada ne bo odločila za to pot. smo izgubljeni in bomo pomrli od gladu. Vse trpi danes radi pomanjkanja premoga (kolna). Strašno pa je, če se pomisli, kaj bo po zimi. Ni- dežele v Evropi, kjer bi bila taka stiska in rev¬ ščina, kakor pji nas. Avstrija je uboga dežela, ki je navezana na surovine in živila iz drugih držav (iz Jugoslavije, Francije, Anglije, Rusije). Surovine in živila mora plačevati le z izdelki svoje pridnosti. Ako vpeljemo osemurni de¬ lavnik, kakor je že vpeljan v Jugoslaviji, bodo izdelki manjši in cene višje. To je naš gotov pogin!" Tako piše nemški koroški list „K. Tagblatt". Prav hvaležni smo nemškim koroškim listom, da tako odkritosrčno pišejo o nesrečni Avstriji in namesto nas svarijo naše zaslepljence pred Avstrijo. Pomanjkanje premoga v Avstriji. Kakor smo že poročali, je v Av¬ striji tako pomanjkanje premoga, da so morali opustiti vse brzovlake in veliko drugih vlakov. ,,Klagenfurter Zeitung" pa poroča, da bodo Čehi dali Avstriji nekaj premoga. Ker pa nima avstrijski denar skoraj nobene vred¬ nosti več, bo morala Avstrija plačati premog z drugim blagom. Drugi nemški listi pa pišejo, da tudi to ne bo pomagalo dosti in da bo vozilo samo par brzovlakov ter da bodo morali opustiti skoraj vse osebne in tovorne vlake. Mi smo v tern oziru veliko na boljšem. Premogovnikov imamo na štajerskem, Kranjskem, Bosni, Herce¬ govini, Hrvaškem, v Banatu in Srbiji veliko. Samo v Banatu, Bosni in Srbiji PODLISTEK. Korošci — Korošice! Z vsakim dnem se bliža oni zgo¬ dovinski dan, ko boste z glasovnico v roki odločali o svoji državni pri¬ padnosti, ko boste delali severno mejo jugoslovanskega kraljestva. Tisti zgo¬ dovinski dan pa vas mora najti pri¬ pravljene, da vas ne bodo pozni rodvi preklinjali, nego blagoslavljali. Da pa se boste mogli izreči s prav iskrenim prepričanjem in z neomajno vero v našo sveto pravico, spoznavajte svojo rodno grudo, spoznavajte in prepričujte se, da bo čez nekaj let o vas pisala le še zgodovina, če pridete pod nemški jarem. V treh knjigah, ki se naro¬ čujejo pri ,,Zvezni tiskarni" v Ljub¬ ljani, boste čitali, kako so Nemci potujčevali Slovence, iz teh knjig boste izprevideli, da ste neizprosno zapisani i narodni smrti, kot so bili vsi nešteti tisoči doslej, nad katerimi je oholi | Nemec vihtel svoj valpetski bič. V brošuri „Jugoslavija in njene meje I del. Koroška," ki ima prilo¬ ženo eno najboljših narodnostnih kart, vam izboren poznavalec koroškega vprašanja izčrpno in obširno poda zgodovino Slovencev od prvega po- četka, ko so 1. 568. prvič samostojno nastopili v zgodovini, pa do tedaj, ko nam je nemški meč ugrabil več kot polovico nekdaj naše zemlje. Drugi de! govori o današnjem žalostnem stanju Slovencev na Koroškem. Točko za točko obdeluje pisatelj z vso na¬ tančnostjo: šolstvo, narodno razmerje, cerkvene razmere, uradništvo — vsaka teh točk je podprta z verodostojno statistiko, ki govori jasno in strašno. L. i 870. je bilo glasom Statistike 297.866 Nemcev in 119.118 Slovencev, a leta 1910. je bilo že 304.315 Nemcev in le še 84,212 Slovencev. Vsaka točka zase je na vsak način podprta z nepobit- nirni dokazi: s številkami. Brošura je pisana v poljudnem slogu, razvidno in pregledno, da ima vsakdo, kdor jo vzame v roko, korist od nje. Istotako ne sme manjkati v nobeni koroški hiši brošura »Gosposvetsko polje". Spisal jo je v angleškem jeziku dr. B. Vošnjak, odlični član jugoslovan¬ skega odbora, prestavil jo je ing. V. Zupanc. Pisatelj je v tej brošurici dokazal vsemu svetu, da imamo Slo¬ venci sveto pravico do koroške zemlje, ker že v srednjem veku je koroški kmet — predstojnik naroda — usto¬ ličeval na vojvodskem prestolu svoje vladarje. Slovenski kmet je bil, ki je zasedel vojvodski prestol in v sioven- Stran 2. . . ..— dobimo lahko okrog 1000 vagonov premoga na dan. Treba je samo nase premogovnike popraviti in preurediti ter pomnožiti število delavcev, ki se razumejo na kopanje premoga. V krat¬ kem-času pridejo domov naši sloven¬ ski delavci, ki delajo danes še v Nemčiji na Westfalskem in na Šta¬ jerskem v Leobnu in drugod. Ti de¬ lavci so izučeni v kopanju rud in premoga, zato jih rabimo doma, da nam pomagajo še bolj izkoristiti naše premogovnike. Naša država ima še veliko pre¬ moga in rud, ki še niso odkrite. Ve¬ liko še neodkritih rud in premoga se nahaja v Srbiji in Bosni. Zato pa so nam potrebni ljudje, ki se na to raz¬ umejo. V ta namen bo vlada usta¬ novila rudarske višje in nižje šole. Gospodarske n ovice. Trgovske ladje se nam vrnejo. Amerika zahteva, naj Italija vrne vse trgovske ladje, ki jih ie bila vzela našim trgovcem. Avstrija prosi pomoči. Avstrijski državni kancelar dr. Ren- ner je poročal v Pariz, da se nahaja Avstrija v groznem gospodarskem po¬ ložaju. Prosil je Francijo pomoči. — Kdo laže: avstrijski prvi minister, ali pa razni hujskači, ki pravijo, da je Avstrija obljubljena dežela, po kateri se cedi med in mleko. Zopet dobimo sladkor. Veliki transporti sladkorja za Jugo¬ slavijo, katerega je naša vlada naročila iz Amerike, so dospeli v Dubrovnik in na Reko. Te dni se prične odpošiljanje sladkorja na pokrajinske oblasti, da ga razdele. Izvoz lesa. Vse prošnje za dovoljenje izvoza lesa se morajo nasloviti na Samsko j centralo v Belgradu in vložiti pri po- j družnici Centralne uprave v Ljubljani. V prošnji mora biti natančno naveden naslov pošiljatelja, nakladalna in na¬ KOROŠEC*, dne 24. seplembraj£ia____ membna postaja, naslov množina, vrsta, kakovost i lesa in zadnja železniška postaja Jugoslaviji. Za dva milijona papirnatega drobiža bo izdala zagrebška mestna občina. Kaj je s povrnitvijo škode? Vojni dogodki pretekle pomladi so napravili po naših krajih veliko škode. Ko je jugoslovanska armada rešila te kraje avstrijskih roparjev, je naša vlada zahtevala, naj Avstrija povrne vso to škodo. Avstrija je to obljubila. _ Ker pa naši ljudje ne morejo čakati, je pred¬ sednik deželne vlade v Ljubljani g. dr. Brejc obljubil, da bo naša vlada po¬ vrnila to škodo. — Če bi vlada v Bei- gradu ne bila trdno prepričana, da ostane vsa Slovenska Koroška naša, bi tega gotovo ne storila! Cene padajo. Listi poročajo, da padajo cene kavi, čaju, čokoladi in rozinam. Tudi riž bo cenejši; v kratkem pride namreč v Trst in na Reko veliko riža iz Indije. Draginjske doklade invalidom. Za draginjske doklade invalidom je dovolil naš ministrski svet 15 milijonov kron kredita. Če pišeš v Nemčijo ali Avstrijo, moraš prilepiti na dopisnico znamko za 30 vinarjev, na pismo znamko za 75 vinarjev. Rekvizicija drv in lesa v Av¬ striji. „Arbeiterwille“ z dne 16. t. m. pi¬ še: Avstrijske oblasti so zaukazale, da morajo kmetje vsak mesec naznanjati, koliko imajo drv za kurjavo in drugega lesa. Zakaj ? Ker nimajo v Avstriji dosti premoga, bodo morali na Dunaju in v drugih mestih kuriti z drvarni. Vsa ta drva bo moral seveda oddajati kmet, in sicer po cenah, ki jih bo določila mestna gospoda. Ko bi bili avstrijski kmetje pametni, bi rekli vladi: „Rekvi- riraš nam poljske pridelke, živino j„ drva. Tu imaš naše otroke, rekviriA; še te!* 1 Gozdarsko šolo dobimo. Na vseučilišču (univerzi) v z a grebu se bo še to jesen začela § 0 u za gozdarstvo in rudarstvo. Tudi mi Siovenci dobimo nižjo gozdarsko šolo Prej smo morali pošiljati svoje sinove na Nemško Štajersko. Novi bankovci. Iz Belgrada poročajo: Nadzornik ministrstva za finance odide v sprem¬ stvu višjega uradnika Narodne banke v Pariz, da prepeljeta v domovino tretji transport novih državnih ban¬ kovcev. Tiskanje bankovcev v Parizu se živahno nadaljuje. Pospešujejo se tudi dela v Zagrebu in Pragi. Do sedaj je natiskanih 1,200.000 dinarjev. Dopisi. Atna vas pri Vobrah. Večkrat sein že slišala pritožbo, da smo v tem kraju prav zaspani Slovenci. Kdor pravi in trdi to, naj nas pride obiskat. Pre¬ pričal se bo, da to ni res. Kako? Tukajšnja mladina kliče vsakemu pot¬ niku, ki ga vidi korakati skozi vas, prav glasno nasproti: „Živio Slovenci, živela Jugoslavija!“ Kdo jih je to naučil? Nihče drugi kot zavedni očetje in za¬ vedne matere tega kraja. Bog jili živi! Globasnica. Dne 14. t. m. smo imeli čast pozdraviti v svoji sredi pred¬ sednika deželne vlade g. dr. Brejca, g. prelata Kalana in druge, ki so prihiteli med nas, da nas podkrepijo v dobri veri in v zaupanju v našo novo državo Jugoslavijo. Pred župniščem se je zbralo lepo število Globašanov, ki so z žup¬ nikom in učiteljstvom na čelu z zani¬ manjem sledili vsem izvajanjem gosp. predsednika. Poudarjal je posebno go¬ spodarske odnošaje v Jugoslaviji, ki so mnogo boljši kot pa v Avstriji. Pri nas se vse rekviriranje neha, vsakdo obdrži zase vse, kar pridela. V Avstriji bodo pa celo premoženje delili, da bodo mogli plačati ogromne vojne dolgove. Torej ni težko glasovati in vsak, ki ko- skem jeziku je vprašal vojvodo, hoče li biti pravičen sodnik in zaščitnik zvestobe, in ali mu je blagor ljudstva res pri srcu. Skozi stoletja se je ohranil vojvodski prestol in knežji kamen, kakor se je v slovenskih srcih ohranil jasen spomin na one zgodo¬ vinske čase. Toda danes je prišel čas, da postane spomin zopet živo dejstvo. ,,Tekom teh bridkih bojev,“ piše dr. Zupančič, ,,niso Slovenci nikdar izgu¬ bili srca. Verovali so v pravičnost svoje stvari, verovali so, da pride dan, ko zopet zavlada po svetu pravica.“ ln, da bi po dolgih stoletjih danes iz¬ gubili vero, bi s tem oskrunili spomin svojih dedov in pradedov, bi s tem oskrunili svojo slavno zgodovino, bi s tem oskrunili celokupno Slovenstvo. Gosposvetsko polje — naša narodna božja pot — rie sme nikdar in nikoli več pripadati Nemcem, to bi bilo skrunjenje naših narodnih svetinj. In ti, slovenska koroška žena! Mar naj tudi oni nepozabni dnevi, ko so jugoslovanske žene in dekleta iz¬ ročale sto in stotisoče podpisov za majsko deklaracijo dr. Korošcu, zapa¬ dejo pozabljenju?! Zdaj je prišel čas, da se udejstvuješ, da dejanski izvedeš, kar si takrat podpisala. Mar boš do¬ pustila, da se bodo tvoji otroci še nadalje učili zaničevati tisti jezik, ki ki si jih ga učila ti, slovenska mati. Mar hočeš, slovenska žena, ki si z mislijo, delom in ljubeznijo vedno sodelovala v borbi za osvobojenje svoje domovine, odpovedati v zadnjem hipu d Ne — nasprotno! Podvojila in potrojila boš v tej zadnji borbi svoje sile in moči, da pomagaš rešiti rodno grudo pred nasilnim sovragom. Citaj brošuro ,,Jugoslovanska žena za narodovo svobodo' 1 , ki te bo navdu¬ šila, ti dvignila tvojo zavest in ti po¬ množila moči, da ne omagaš pod težo krivic in razočaranj, nego da krepko vztrajaš v boju za svojo sveto pravico zmagovito do konca. Pa tudi vsi ostali Slovenci in Jugoslovani bi n) 0 * rali poznati zanimivo vsebino teh knjigi ne samo Korošci. Če gre za nje, g re za nas; če gre za nas, gre tudi za nje. Jugoslovani smo in zato edefl za vse in vsi za enega! Kdor še nima teh treh knjigi naj si jih nemudoma naroči. Dobe se v vseh knjigarnah in v podružnica 11 »Jugoslavije 11 . „Koroška“ stane 4 N »Gosposvetsko polje 11 2 K in „M?' slovanska žena 11 2 K. Naroča se J<[[ lahko tudi pr : upravništvu ,, Korošca v Velikovcu. Štev. 16. KOROŠEC", dne 24. septembra 1919. Stran 3. ličkaj misli, mora videti, da bodo v Jugoslaviji razmere ugodnejše za življenje. Obljubil je tudi na prošnjo občanov, da poskrbi vse potrebno za dobavo usnja m Koroškem, ki je posebno zdaj po¬ trebno, ko se bliža zima. Z glasnim odobravanjem smo končno sklenili, da hočemo vsi kot en mož glasovati za Jugoslavijo, da bo globaška občina med prvimi! Št. janž. Danes smo bili veselo iznenadeni, ker so našo vas obiskali visoki gostje: gg. predsednik dr. Brejc, general Maister, prelat Kalan in gdčna. dr. Piskernik. Ko smo zvedeli, da nas gospodje obiščejo, smo hitro postavili mul slavolok z napisom: „Podravljeni, rešitelji!“ Slavolok je bil okrašen z ze¬ lenjem in s slovenskimi zastavicami. Zbrana šolska mladina je došle pozdra¬ vi/a in zapela: „Lepa naša domovina." Gg. dr. Brejc in general Maister sta na¬ vdušeno pomagala. V imenu župnije je pozdravil gospode g. župnik Fuger ter jim zatrjeval, da so ljudje po mnogih mukah in preganjanjih še zvestejše vdani naši mili Jugoslaviji. Gg. dr. Brejc in general Maister sta nato govorila z do¬ mačini in jih izpraševala po njih težnjah. Soglasno so vsi. izjavili, da se čutijo srečne, ker so v Jugoslaviji. Pri odhodu je mladina zopet zapela: „Hej Slovenci". Gospoda se je burno pozdravljena od¬ peljala naprej po našem Rožu. Sv. Križ nad Dravogradom. Sv. Višarje imamo sedaj pri Sv. Križu nad Dravogradom. Že leta 1915, hitro ho je začela Italija vojsko proti stari Avstriji, je morala čudodelna podoba Svetovi- šarske Matere Božje bežati ter je našla pri očetih frančiškanih v Mariboru mir¬ no in tiho zavetje. Verno slovensko ljudstvo je že dolgo povpraševalo, kje se nahaja sedaj ta podoba in zakaj se zlasti sedaj v žalostnih in negotovih časih ne izpostavi v javno češčenje kje drugje na Slovenskem Koroškem. Sv. Križ nad Dravogradom je za Sv. Višarji najbolj znana božja pot na Slovenskem Koroškem in je pač pri¬ praven za njo. V petek dne 12. septem¬ bra t. 1. je več nego 10.000 vernih Slovencev in Slovenk, 40 duhovnikov in nad 300 belo oblečenih deklet sprem¬ ljalo podobo k Sv. Križu. Gg. prošta Einspieler in Serajnik sta vodila spre¬ vod. V petek in nedeljo je bilo tu nad 25.000 vernega slovenskega ljudstva. Vseh sv, maš je bilo 48 in 8 pridig. O Ti Svetovišarska Mati Božja, ostani med vernim slovenskim ljudstvom, brani ga in vodi ga zlasti sedaj, da glasuje za milo Jugoslavijo in sijajno zmaga! Oh, kako sem bil neumen! Uje¬ tnik Slovenec iz velikovškega okraja, doma blizu Dobile vasi, je prišel iz Italije v Beljak. Tam mu Nemci začnejo pripovedovati, kako grdo se postopa s Sloyenci v velikovškem okraju, posebno z ujetniki, da jim trgaje obleko, da jih pretepajo, da ni za živeti tam i. t. d. Ta možakar se je zbal in je šel na Tirolsko, kjer je 3 tedne zastonj služil pri nekem kmetu. Potem pa ni več vzdržal. Popihal jo je in prišel v Grabštanj. Ali glej čudež: Ljubeznivo je bil sprejet od naše straže, zastonj se je vozil iz Grabštanja v Sinčo vas in zastonj iz Sinče vasi do Dobrle vasi. Ko je zapazil, kakšen red vlada po¬ vsod, kako lepo se ravna z ljudstvom, koliko živeža je na razpolago, je doma, vzkliknil: „Oh kako sem bil neumen, da sem verjel Nemcem!" Čast, komur čast! V 13. štev. „Korošca" srno omenili, da govorijo ! ljudje v neki občini, da se celo neki orožnik ne zaveda svoje dolžnosti. Po¬ izvedovali smo in se prepričali, da naši gg. orožniki dobro vedo, kaj da zah¬ teva od njih domovina: kjer le morejo, mirijo ljudstvo, ga poučujejo ter skrbno pazijo, da bi kak falot ne agitiral zoper našo državo. Sele. Na našo šolo smo vendar enkrat dobili slovenskega učitelja in učiteljico. Otroci hodijo sedaj z vese¬ ljem v šolo in se radi uče. Prej so se bali šole, kajti zagrizeni nemški učitelji so jih vedno mučili !c z nemškim po¬ ukom in z nemškimi pesmimi. Od sedaj naprej se bo tudi v naši šoli vzgajala naša mladina v našem milem sloven¬ skem jeziku. To nas vse najbolj veseli. G. učitelju in g. zdč.učiteljici pa želimo mnogo uspehov. Seljan. Braslovče. Pogreb Srečka Puncerja, urednika .Jugoslovanskega Korotana" se je vršil 10. t. m. dopoldan ob obili udeležbi ob¬ činstva, požarne branibe, Sokolov in Sokolic. Pokojnika je spremljala častna straža Sokola in vojaštva. Iz Koroške se je pripeljal k po¬ grebu g. general Maister z gospo soprogo in s častniki. K zadnjemu počitku so spremljale Srečka razne deputacije, duhovščina, g. general s spremstvom, častniki, učiteljstvo, vojaštvo in mnogoštevilno občinstvo. Pri odprtem grobu so mu govorili v slovo: g. kanonik, g. general Maister, starosta, mariborskega So¬ kola g. Krefl, in gdčna. Ježovnikova. Vsi go¬ vori so segali pričujočim do srca in utrdili našo ljubezen do domovine, katero je tako goreče ljubil in branil pokojni Srečko. Bras- lovški pevci so mu v zadnji pozdrav zapeli „Prišia bo pomlad". Kako splošno priljubljen je bil rajni Puncer, so pričali številni venci in šopki, ki so pokrivali krsto. Da se je truplo pokojnikovo prepeljalo iz Koroške in da je tudi Korotan spremljal truplo branitelja domovine po svojih zastopnikih, je v prvi vrsti zasluga gospoda vojnega kurata Bogd. Lendovška. Hvala mu! Spomin na Srečka Puncerja pa bo živel v naših srcih, dokler bo stala koroška Slovenija. Dnevne novice. Sele. V našo občino je prišla 3. t. m. komisija za cenitev škode. Mislili smo že, da so pozabili na nas. Raz¬ veselili smo se komisije tembolj, ker sedaj vemo, da se nam povrne škoda, ki so jo napravih nemški divjaki. Seljan. Mežica. V noči 14. septembra je začela goreti streha hiše posestnika Jo¬ žefa Gerdej, podorr.ače „Kajžar“. Naj- brže je kdo nalašč zažgal. Zgorelo je le par metrov strehe, ker so ogenj pravo¬ časno opazili. Gerdej je zavarovan. Tinje. Konj posestnika Tomaža Ovšana je te dni ušel s paše in dirjal po cesti domov. 701etna Marija Pole- šak, ki je bila takrat na cesti, se je hotela hitro umakniti in je pri tem tako nesrečno padla, da se je precej poško¬ dovala na glavi. Toži tudi o notranjih bolečinah. Goriški Vrh. V hlevu posestnika Roka Pečnika pd. Jaža je 9. septembra okoli 4. ure izbruhnil ogenj. Zgorelo | je vse orodje, živež, obleka in seno. V j bližini stanujoči vojaki 45. pešpolka so rešili hišo, da ni zgorela. Pečnik ima ! škode 25.000 K, zavarovan pa je le za 3400 K. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Krčanje pri Djekšah. Dne 2. avg. popoldan je udarila strela v skedenj posestnika Janeza Rapac pd. Vrhovnik. Skedenj je pogorel do tal. Škoda znaša okrog 20 000 K. Imenovani je zavaro¬ van pri banki „Slaviji" za 3000 K. Na ljudski šoli v Velikovcu se zopet prične pouk v sredo dne 1. okt. 1.1. z običajno sv. mašo ob 9. uri. Po sv. maši bo vpisovanje učencev, ki so iz drugih občin, pa bi morebiti hoteli obiskovati ljudsko šolo v Velikovcu. Politične novice. Naše čete zasedle Stari Segedin. Ker so se Francozi, ki so se doslej nahajali v Starem Segedinu, vrnili preko Rumunije v svojo domovino, je zasedlo to mesto naše vojaštvo. Poročila iz Avstrije. V Nemškem Št. Vidu je pribila av¬ strijska vlada lepak (plakat), v katerem se bere, da dobi vsakdo, ki naznani hudodelce, kateri režejo italijansko tele¬ fonsko žico, 500 do 5000 K. Prej so Nemci klicali Lahe na pomoč, sedaj so jih pa že siti. Nemške bande so pri kmetih gotovo že pokradle ves živež, sedaj pa že kradejo žico in delajo s tem „kšeft“. Volilni zakon za Jugoslavijo. V Belgradu se posvetujejo o novem volilnem zakonu za našo državo. Vlada želi, da se ta zakon kmalu reši v par¬ lamentu. Rešitev jadranskega vprašanja? Iz Rima poročajo, da dobi Italija Istro, Jugoslavija pa vso Dalmacijo. Reka bo svobodna mesto. (Potrjena ta vest še ni!) Bolgarska mirovna pogodba izročena. Dne 19. t. m. je mirovna konferenca izročila Bolgarom mirovno pogodbo. V kratkem bodo tudi Madžarom izročili mirovne pogoje. Dr. Tavčar poklican v Belgrad. Listi poročajo, da je načelnik Jugoslovanske Demokratske stranke dr. Tavčar poklican za te dni v Bel¬ grad, ker bi tam radi vedeli, kako sodi on o sestavi n vega ministrstva. Koroški oče in koroška mati, sta že naročila svo¬ jim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"? Stran 4. Shodi in veselice, Tabor v Ločah. V nedeljo, 28. t. m., vsi v Loče Povedati hočemo vsemu svetu, da nas vleče srce v Jugoslavijo, ki skrbi za nas kakor dobra mati. Ponosno nam kipi srce, ko opa¬ zujemo avstrijsko ošabnost in onemoglost. Ura odločitve je že bila! Zbrati se hočemo v Ločah, da pod milim nebom pred vsem svetom in pred Pravičnim, ki kraljuje nad nami, slovesno prisežemo, da hočemo z og¬ njem v srcu in z mečem v roki braniti to zemljo, ki je že od nekdaj naša. Gorje vsa- komur, ki bi iztegoval roke po nji! vdrli je nepotreben, nlle naše Galicija. Minula nedelja (14. L m.) nam ostane vsem v lepem spominu. Počastil nas je ta d« n s svojim obiskom naš priljubljeni general Maister. Po sv. maši smo imeli shod, na katerem nas je gosp. general v prisrčnem govoru navduševal za našo skupno mater Jugoslavijo. Na shodu je govorila tudi g. dr. Piskernikova, naša koroška rojakinja. Govor¬ nica nam je prav dobro opisala položaj Av¬ strije, o kateri priznavajo Nemci sami, da je uničena, če podpiše mirovno pogodbo. Pod¬ pisala jo je V sredo, 10. t. m., in s tem se je sama obsodila na smrt. Poprej nas Nemci niso hoteli nikdar poznati, kadar smo od njih kaj potrebovali. Radi bi nas še imeli pod svojo komando, da bi jim pomagali plačevati tistih 80 milijard (ali 80 tisoč milijonov) voj¬ nega dolga, toda sedaj jim bomo pa mi obrnili hrbet. Tudi govor gospoda notarja Zevnika nam je zeio ugajal. Ker nočemo, da bi nas kleli kdaj naši potomci, hočemo vsi glasovati za Jugoslavijo, ki nam bo pripravila srečnejšo bodočnost kot je bila naša prete¬ klost. - Isti dan popoldne se je vršila v go¬ stilni pri Ogrinu veselica domačega gasilnega društva. Pokrče. Zborovanje, ki ga je 14. f. m. priredil naš krajevni odbor Narodnega sveta, je vsestransko dobro uspel. Ljudstva se je zbralo toliko, da je bila dvorana premajhna. G. urednik Mager! nam je govoril o potrebi splošne izobrazbe potom časopisov, čitalnic jkar velja bolj za mesta) in ljudskih iger.-Na kratko, a nazorno nam je narisal naš gospo- darsko-politični položaj na Koroškem in po¬ bijal vse ugovore brezvestnih hujskačev, ki begajo naše ljudstvo, Nato so dekleta tuk. Marijine družbe uprizorila igro „Luržka pa¬ stirica". Nastopila so šele prvič, a reči moramo, da so igrala prav dobro. Poslušalci so biii zelo zadovoljni. Nabralo se je K 214-30, kar se porabi za ubožce. Na roženvensko nedeljo ste povabljeni še vsi, ki igre še niste videli. Na svidenje! Št. Rupert pri Velikovcu. Dne 8. t. m. se je vršil v Št. Rupertu ženski shod. Prišlo je ženstvo od daleč iri blizu. Udeleženk je bilo okrog 200, ki so vse pazno poslušale govornice in govornike. Prvi je pozdravil g. župnik Treiber v imenu Narodnega sveta. Nato je izročila pozdrave domače Marijine družbe članica gdč. Anica Skrinar. Učiteljica gdč. Einspieler je navduševala zbrane, naj se še tesneje oklenejo naše dobre matere Jugo¬ slavije, ki je mnogi še ne poznajo. Velik je bil učinek govora gdč. ravnateljice Stupca iz Ma¬ ribora. Marsikatera poslušalka si jc obrisala solzo, ko je cula, kako zasramovan, zapeljan, teptan in bičan je bil slovenski rod do danes, ko je vstal iz groba sužnosti. Koroška je bila zibel slovenske zgodovine; dala in vz¬ gojila nam je može: Antona Janežiča, Andreja Einspielerja, škofa Slomška in druge. Koroška Slovenka ne bo nikdar pustila, da to zemljo ugrabi sovražnik Slovencev in jo uniči, ampak bo z vsemi močmi delovala na to, da ji pri¬ dobi povsod prijateljev. G. Magerl, strokovni ..KOROŠEC'*, dne 24. septo nbrnKmj;- učitelj je pojasnil, da je plebiscit na Koroške deioLaliov, ki Mtejo' po^d »odeval,Jugo- - I slavi ji. Zavrnil je vse bojazljivce, ... -• • | strahu pred Nemci ne upajo pokazati svoje na tabor. I'barve. Boje se, da bi Nemci zopetne in se maščevali, la strai kajti če se bodo ob glasovanju umaKune »asc čeK : se bodo morale umakniti iz cone " ‘ ut; nemški folksverovci. Sicer pa bo nase vo¬ jaštvo vedno pripravljeno, da zavrne vs.de napad. Ne bodimo zajci! G. župnik I reibei je končno še poudaril, da ima koroška žena izbiro med Jugoslavijo in Avstrijo. Avstrija propada vedno bolj. Izbiro imajo zase in svoje otroke: tu življenje, tam smrt. Izvolite življenje za svoj rod v Jugoslaviji. Med go¬ vori je mešan zbor zapel prav lepe in pri¬ kladne pesmi. Pliberk, Dne 7. in 8. t. m. je bil tukaj čebelarski tečaj. Čebelarski potovalni učitelj g. Okorn, je predaval prav lepo in ljudem razumljivo o vzgoj ; plemenjakov in o čebe- jarenjit v kmetskih panjih (kranjičili). Razložil nam je, kako se čebeiari v Žnideršič-Alberti- jevem panju ; govoril je nadalje o izbiri dobrih matic ter o boleznih čebel. G. Okorn je po¬ sebno priporoča!, naj se goji močne in zdrave panje; slabe roje, slabiče naj se združi in in dobro vzimi, ker bo spomladi veliko po¬ manjkanje čebel, in se bodo dobro prodaie. Dobro iri potrebno je, ' da nas je g. predava- kmeti tako neusmiljeni, da ji m n voščijo koščka kruha. Akoravno se iT 1 ' vendar poživljamo naše TJ- ujo okrajnemu T’ m- smilijo, da te ijt varstvu. naznat vrst Sejem z v sredo Razglas. a v Velikovcu i zre dne okt. t. 1. se Mestni občinski urad Velike Razglas. >vec. V sredo, 24. sept. 1919 se bo prodalo na javni dražbi 8 ob meji zaplenjenih koni v Velikovcu na živinskem trgu ob 10. uri jL V poštev bodo prišli v prvi vrsti posestniki kateri doprinesejo od občine potrdilo, rabijo konje za svoje domače poljedelstvo. Razglas. Z dnem 20. t. m. se uvede pri kr. poštnem uradu Podgorje dostavljanje poštnih pošiljat^ po se!skem pismonoši po celi občini Zg. Vesea in po vaseh Rute, Breznje ia Sv. Ožbaid občine Sv. Jakob v Rožni dolini. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan po hišah navedene občine oziroma vasi. Z dnem 20. L m. se uvede pri kr. poštnem uradu Bistrica v Rožu dnevno dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v občinah: Bilčovs, Bistrica in v vasi Podsinja vas občine Svetna vas. Z dnem 20. t. m. se uvede pri kr. poštnem uradu v Kotmari vasi dostavljanje poštnih telj poučil, kako se čebeiari v Žnidaršičevih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče ker dosedaj so naši čebelarji čebelariii ’ vasi: Piešivec, Brdo, Mostec, Črezdol, Smar- jeta, Preble in Sv. Kandolf. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan po vseh hišah omenjenih vasi. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. iarji samo s kmetskimi domačimi panji, po starem načinu, ki da veliko rojev, a malo medu. Povedal in pokazal nain je, kakšne prednosti ima modern panj, posebno radi matice, ki mora biti mlada in zdrava. Le taka matica nam da močne in zdrave roje. Ob tej pri¬ ložnosti smo ustanovili tudi podružniško zvezo čebelarskih podružnic za velikovški okraj (sedaj jih ie 12). Za predsednika zveze je izvoljen g. nadučitelj P. Močnik v Pliberku, dober in vnet čebelar. Pogovorili smo se tudi o zavarovanju čebel, o dobavi sladkorja za jesensko pitanje, o prodaji voska In inedu ter o raznih čecelarskih zadevah. Dne 21. septembra se vrši predavanje v Mešiči, 12. oktobra pa v Prevaljah. Čebelarji, pristopite vsi k podružnicam! Članarina znaša samo 14 K na leto. 1 liter vina spijete manj, pa imate obenem tudi časopis »Slo venski čebelar". Torej v organizacijo v .svoj lastni prid! Posredovalnica za delo. Odvetnik dr. Viktor Sušnik v naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Pliberku, Guštanj- ska cesta št. 7. Službe iščejo: Trije kot občinski tajniki; nekdo kot trgovski sotrudnik za železnino; nekdo kot gozdar ali kaj sličnega; nekdo, ki govori in piše slovensko, srbohrvaško, nemško in deloma tudi italijansko; trije pa bi se radi nastanili pri nas kot trgovci z mešanim blagom. Naslove prosilcev pove Narodni svet zaKo- roško v Velikovcu. Slovenska Šolska Matica. Kot po¬ verjenik Slovenske šolske Matice za Koroško vabim učiteljstvo, kakor tudi prijatelje šole, za pristop k društvu. Članarina znaša odslej 10 K in je čimpreje vposlati na naslov : Pavel Koschier, okr. šolski komisar v Velikovcu. Poziv. V velikovški okraj prihaja v zadnjem času mnogo nemških'beračev in nedo- rastiih fantov, ki prekoračijo našo de¬ markacijsko črto večinoma po skrivnih potih. Zasačeni od naše oblasti, se vsi izgovarjajo, da jih je prignal glad, ker v Avstriji ni živeža in ker so nemški Kmetje, ki hočejo drago prodati | ovčjo volno naj pošljejo ponudbe na J. Oswald, Velikovec 3*;o vojr.il o , 9 §»;p£iLrl‘N| M oziroma naj se osebno tam zglasijo. ..Naroa*i* y vmistovou, - se kupi ali vzame v najem. Več P° ve upraVništvo „Korošca“. Kupim vsako množino suhih gob, čebelneg^ voska in brinjevih jagod po najvi^J dnevni ceni. p. Ručigaj, . Narodni dom, Grebinj- Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna Velikovcu. Fran Kan d are.