^dobntH...
C t%f n,OBr
^ <£r \NABAVNOar NA
_ .....
tllAJTl
VAB ZANIMA
GLAS NARODA
No. 212 — štev. 212 — volume lh. — letnik lil
-Ust slovenskih delavcevr Ameriki
Wetwtwxl — Sorotid CI— Matter 8+pt«nb«r 25ih lMt al U»e P-l Offic e »t New York, N. Y.f under Act of ConcrtM of March 3rd, 187».
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER .TO, 1944 — PONEDEI^TEK, 30. OKTOBRA , 1044
Tel: CHelsea 3-1242
TITO ZAVZEL SPLIT
Po treh dneli silno vrooili bojev so otldelki osmosa zbora narodne osvobodilne armade osvobodili Split, najvažnejše in najino enejše utrjeno mesto v Dalmaciji. Poleg Splita bili osvobojeni še Solin, Kastela in Klis.
Xovn jugoslovanska brzojavna sluil»a poroča tudi naslednje :
V teh bojih jo sovražnik izgubil K>00 mrtvih in 1300 vjetih. V partizanske roke je padel bogat vojni plen.
Z zavzetjem Splita je celo obrežje na razdaljo 'JOO milj od Hereegnovega do Kibenika v tia-ib rokah.
< MdeHri osmoffii armadnega ztara so tncii osvobodili Sili j, tihi«"'no sovražno postopa nko v dolini fetinje. Pri zavzetju Sinja so naše četo polti h' 400 Nemcev, 500 pa so jih vjele in med njimi tudi poveljnika sitij-vke posadke. Vplenjeni so bili štirje topovi, HO avtomatičnih pušk, 15 radijskih postaj, 30
Ob dolenjem toku Neretve <o na-e čete zavzele Metko vir, (•abelo in Stolac; vsi ti kraji ko bili morilo utrjeni in sn hranili dohod do Mostarja. V dolini X r ret ve je bilo ubitih 4<»0O Neineev, vjetih pa jih je bilo 170<l. Ko je bila nemška posadka obkoljena, se je mno^o nemških častnikov usmrtilo.
< *b Drini >o naši oddelki zavzeli Orazde, Renovieo, (!ro-eeo. Sjetjino in Rogatico.
Xa Hrvatskem in v Sloveniji partizanski oddelki razbijajo ceste in železnice, po katerih ^e Nemci umikajo proti Zagrebu. V teh krajih je bilo razbitih ]>et transportnih vla-voz municijc, živeža in drngejknv. Phi tih je bilo 950 nem-vojne opreme	likih častnikov in vojakov.
BOLGARSKA SPREJELA MIROVNE POGOJE SESTAVLJENE V MOSKVI
Bolgarska j« v soboto v Moskvi podpisala premirne pogoje s Združenimi narodi.
Bol«ar»ki
za stopil i k i so premirje podpirali v prisotnosti zastopnikov Združenih držav, Rusije in Anglijo. Za sovjetsko vlado je podpisal mar-sal F Vodo r I. To I buli in, za zavezniško vrhovno poveljstvo v Sredozemlju pa general J. A. K. (iattimeli.
ARGENTINA POVABILA NA KONFERENCO
Argentinska vlada se jo obr-glavni o<tt>or Pan-a-
BOŽICNE POSILJATVE
l>a poštni uradniki in uslužbenci tik pred Imzičnimi prazniki ne bodo imeli preveč deta, tako, da tra ne bi mogli zmagovati, ]toštni uradi opozarjajo nibčinstvo, da božična voščila in darila pošljejo čimprej. Ravno tako naj tudi pri naslovu označijo poštno zono, kar je uveljavljeno v večjih mestih.
Y armado je bilo poklicanih nad 40,000 poštnih uslužbencev, vsled česar na vsaki po-•^ti primanjkuje veščih ljudi. V decembru bodo tudi železnice silno obložene z raznimi pošiljat vami, zato naj se prične - |»o>iljanjem lvožičnih voščil in daril takoj v novembru in naj l>o vse oddano na posti <aj do 1. decembra.
RUMUNSKI KRALJ KAR0L IN RUSIJA
Washington, okt. <<)XA) — Sovjetski ambasador An-drej (Jromyko je podal danes izjavo, da so vesti o tem,da bo Rusi ja pomagala ali podpirala vrnitev prejšnjega kralja Karola v Ruinunijo, neutemeljene.
<> kralja Karolu poročajo, da je zdaj na potu v Lizbono. Ruski nnrfbasndor je izjavil, da njegova vlada "ni imela in t'lidi se danes nima noVtenih vezi s Karolom.*'
Tako so se torej Karlovi napori izjalovili, kljub veliki propagandi, katero je zagnal njegov agent za reklamo Ru---ell Rirdwell, s katerimi je u-pal prepričati svet, da ga bo Rusija podpirala.
Američani zavzeli dve tretini Lyte
Amerikanci so napredovali štiri milje na Leyte otoku in so skoraj že popolnoma osvobodili okoli 1,500,000 prebivalcev na Leyte in Samaru.
Kol poroča general M;icArthur, so Amerikanei zavzeli že dve tretini Leyte, okoli 1800 vadratnih milj, na sosednem otoku Samaru, ki je t a ko rekoč preskočili kamen do Manile, pa je japonska mala posadka brez vsake moči in more biti uničena vsak čas.
Pred tremi dnevi so Amerikanci osvobodili na Filipinih Tacloban, ki ima 31,000 prebivalcev. Prebivalci osvobo -jenega mesta pripovedujejo, da so Japonci ž njimi ravnali kot s snžnji.
Nek mož, ki je bil uradnik pod vlado pokojnega predsednika Quezona, je povedal:
"Ko so prišli Japonci, so nam rekli, da Itomo njihovi bratje v Veliki Vzhodni Aziji in nam pravili, kako so nas izkoriščali Amerikanci. Komaj pa so 1>1 i pri nas t r i tedne, smo izprevideli. da so naši popolni gospodarji, mi pa nismo nič drugega kot njihovi sužnji. Postopanje Japoncev s Fili-1 »inci bo za vedno velik zgled za v-o Azijo."
Vsi prebivalci pripovedujejo, da so jim Japonci vzeli vse; ves živež, vse blago po trgovinah, avtomobile, radijske a-parate, kuhinjske kovinske po-
BOJI V ITALIJI
Zavezniški glavni stan v*Ri-mu naznanja, da so Poljaki zavzeli Predappio. blizu gorske va-i Ve rano «11 < 'osta, kjer
Kupite en "extra" bond ta teden!
Rusi v Copu
m I a ua
meriške zveze s prošnjo, da skliče sestanek vnanjih ministrov v najkrajšem času, da j razpravljajo o takoiinenova „	,	nem argctiiinskein problemu.
I ojnue premirje ~1a se-^nem p,, je tozadevno obve-stavila Stalni in (Wh.ll na >tih,	Vsom VIMinjim mi_
svoj, konferenc, v K remiju. nUtrom vseh ameriških držav Bolgarska je Združenim dr- i,, jih razložila, zakaj se je '»vam in Angliji napovedala odločila do tega koraka, vojno i:t. decembra VM\, tod., V > vojen, naznani in pa ar-ni n i k »I a r nap«ve«Ula vojne g^tinska vlada pravi, da je Ru-iji. četndi je bita na stra- po vabila vnanje ministre, da ni Xemcije. ki -e je t »o vala razpravljajo o medna roil nem z Ru-ijo. SorjH^ka nnije j«- obnašanju Argentine in o nje-na|»oviniala vojno Bolgarski 5.j,,ih odnošulh »lo dru-ih ame-^•ptembra letošnjega leta, to-|riških republik, toda ne bo do •la je vstavila rojevanje ur volila. <Li bi na konferenci fiozneje. ko je Bolgarska pro- j pravijali o njeni notranji po->ila za premirje in je prelo- j lit tki, kajti to bi bilo v nasprotju s spoštovanjem, ki ga
JAPONCI SO IZGI BILI 58 BOJNIH LADIJ. — POROČA ADM. NIMIT7,
Admiral Chester W. Nimitz je is svojega glavnega stana v Pearl Harbor ju poslal poročilo o drugi h'tki v Filipinskem morju in ta bitka bo ostala v zgodovini kot največja zmaga na morju.
Ameriške l to j ne ladje so potopilo ali (»oškodovale -V^ ja-
brodovje moralo jili skrivališr in
priti iz admiral
iVO-
Ni
j tonskih bojnih ladij. Na dnojmitz jnavi. da so )>ile oilločno morja <o poslale l'4 lwijiiih la-j poražene in razbite, dij - -kupno težo :>*>,000 ton. Acroplani in lxtjne ladje tre-nied njimi -tiri matične ladje 11 jeira tirodovja admirala Hal-in dve oklopne>i. kar j«* za -o-j-eya. |»o.lmorni<-e Iti bombniki vražuika -ilno težka izguba. z l«'tališč jqigozapa^lnesra paci-Od 59 ali japonskih boj-i finskega jtoveljstva >o liom-uih ladij |K»begnila -amoiliardinili in torjMslirali jajton-eua ali dve.	i -ke ladje -tiri dni. I^idj#' so
tališčih in kopali str«-lsk«* jarke. In delati -o morali, iV hoteli dohiti kaj živeža. Ž.-m-so morale plesti mr<-ž»- za pokrivanje jajtonskili postojank. Mnogi so pobegnili \- '_ror>- In ^(t se pridružili guerii^-eni.
Rdeča armada, ki se je prebila 50 milj čez gore o pokrajino v vzhodni Čehoslovaški, je zavzela zelo važno strateško mesto Cop ob gornjem toku Tise in s tem odrezala Nemcem zadnjo železn"co za umik iz severovzhodne Madžarske.
Berlinski radio naznanja. <!a
so Rusi v za pad ni Letski dospeli do Pi iekule, 2<> milj jugovzhodno od pristanišča Li-bave ob Baltiku ter -o zavzeli Auee, 7<» milj vzhodno od LHkivc.
Moskva ne omenja dva dneva dol^e ofenzive v l.etski. ka-!,,,fl kftr tudi n<- hoji-v v Vzhodni t P i*u sij i, dasi poroča Brrlin o zelo vro»*ih bo jih.
Četrta ukrajinska armada generala Ivana Petrova, ki je iz Poljski* prodrla «VZ visoke Karpate v madžarsko nižino, je osvojila 4 ss; kvadratnih milj zemlje, nato se j»» obrnila zapadno proti Slovaški ter naglo prodirala ob Ti-F. da Ziijame nemške diviziji- vzh. Madža rski.
Petrova armada s»» j., že tu-oi združila z drugo ukrajinsko armado maršala
RUMUNCI ZAPIRAJO KVIZLINGE
ftumun>ki notranji minl-t r je pa pogojih premirja odre-arotacijo I-!."><J "želi znih
M;
r:
iiliriov
i*- bil rojen Benito Mnssolini.! ga < 'opa.
skega okoli Myiregyhaze. kjer v teku zelo vnw-i hoji. ;N milj jugozapadno od zavzete-
ga rdi-tov'* po celi Rnmuiisi i, ki so jkmI vf^lstvom Moria Si-vzdrževali nacij-ko vlado v deželi. Med aretiranimi muoifo takih, ki sit bili vdHi-ženi jtri ropanju in plenit vali in v revoluciji l,»ta 1!M1.
Poleg >edaj aretiranih ima rm,iun>ka vlada v svojih rokah že tudi Zli gardistov, ki -o bili aretirani že prej in -o že bili obsojeni ua zaporno kazen.
Bukareški radio priznava, da je mnogo gardisto\ p.,i.,-gitilo z nemško armado po .1 žavnem jtreobratu	jst
D »da po raznih krajih 1? m:tu -ke vsak dan vjamejo v distov.
Xa <*eli italjanski fronti vlada mraz in dež.
PriMlajtpio je f* milj južno od Forlija, važnega križišča i ' -1 Bologna-Rimini.
Xa fronti |>ete armade, južno od Bologne so Xemci zelo |>ove«"aIi artilerijski ogenj in
Ko so ameriške bojne lailie ckspliNlirale. -e j»ogrezaW». po- Amerikanci so s> morali uma
priplule t a ko rekoč pred vrata škodova ne pa so -o skušale japonskih otokov, je japonsko'makniti v varno zavetje.
u-
ikniti s prednjih jKt-tojank na Monti* Mezzano.
Moskva ne poriH-a mnogo o I bonh na Madžarskem, temvi^! -amo pravi, da je bilo v -obo-to na vs^ h krajih fronte urii-,rmh ss nemških tankov.
Moskovska poriN-il;, pravijo. da se St'iwi v Vzhodni I nt>ij. srdito branijo i n da mora rdi^-a armada razJ.ijati ' •'»•v I j.-v delalo ntrditerto zi-d»>vje iz ri nienta in jekla.
Goeringrovo posestvo v ruskih rokah
'ifa-ilo r«I**č»- arrn.it ■ — I?< •a zvezi la T jntrii-'-a. da •• ča an na da za-»MlIa po fel d maršala ilerinanna »;.. -a v Rominfi-n h—u . V/.
Prnsiji.
I''........ meri v • l.»	17
mi!j in 15 milj v Širi: i. Pol. gradu jt- ria	v. .-
nadsr roj»r»ih lovskih t ro«»ringovi -#»bi so f; • vi «» vojaških zemljevid »v n;ii-i«inii za vojne o|*-rat-!: Tudi sf.-ne s#» jM.kriti- / /., m vidi. V jedilnki in kuhi ji - . naš;i kuhano jed in -amp.' nje»- in v«i"* Goerintrovih ~t\.
ri. ki so bile -/.♦• v kov.-.-gj! K«»t izglinhi, ji- bilo v-i- pripravljeno. da odpeljejo, toda niso imeli časa.

mila s Hitlerjem. iHb času, i;o je Rusija Bolgarski napovedala vojno, se je Bolgarska pogajala za premirje z zapadni-nii wivezniki v Kairi.
Bolgarski vnanji minis ter Pet ko Stajnov, ki je podpisal premirje, je rekel, da je sedanja vlada priznala, da jo prej. šnja vlada napravila napako, ko je pričela neopravičljivo vojno proti zapadnim d rža-vam. "Velika, krivica teži vest celega naroda," je rekel Staj-nov, ''tod** svet. ve le malo o velikih žrtvah, !ki jih je prinesel b«Iga rski narod, da je o-vrg'el svojo vlado in da. je o-svobodil deželo nacijske olai-pacije."	*
Stajnov je dalje rekel, da sedanja vlada že feazniije one, ki »o bili odgovorni za bolgarsko prejšnjo politiko in je obljubil, da bodo kaznovani vsi bolgarski vojni zločinci.
In z ozirom na to, da se bolgarske eete bore ob strani jn^ gos lova n sitih partizanom mar-Aula Tita, je Rtnjnov rekel:
"Bo I ga raki narod želi pokazati celemu svetu in slasti velikim tavmnikovn, da je, pripravljen t *vojo lastno krvjo prati made t, ki so m a ga pritisnili na delo prejšnji zlo-«n«ki vladarji
imajo republike ena do dru#o.
^s|>omenica argentinske vlade dalje pravi, da je prišlo do nesporazumijenja med ameriškimi republikami in da je marsikatera ameriška republika hladna do Argentine. Zato želi Argentina očistiti ozračje in želi priti do sporaznmljenja k vsako državo, toda sporazum mora biti časten.
Spomenica proti koneu zagotavlja, da želi, da vlada med vsemi ameriškimi republikami neomajano edinstvo.
Nemci pred polomom n a Holandskem
Sinoči so zavezniške armade silno nabijale nemške postojanke v južni Holaiulski. tla ne bi moplo iz zagate pobegniti 40,000 Nemeev eez Holandseli Die|> in Mense v sinr-ri proti Rotterdamu.
general stil well
odpoklican
General Joseph W. Stilwell je bil odstavljen in razvezan vseh svojih dolžnosti kot poveljnik ameriških in kitajskih armad na Daljnem Iztoku in je bil poklican v Washington. Poveljstvo v pokrajini Kitaj-ska-Burma-Tndija je bilo razdeljeno v dva dela; enemu bo poveljeval xeneraJ Albert C. Wedemever, dr noremu pa general Daniel I. Sultan.
Iz Bele hi.še ni prišlo nika-1 Spramr.
Ko ho je ofenziva proti brezupnim Nemcem nadaljevala, so zavezniki zanamovali 11 a-slednje pridobitve:
Poljske čete pod kanadskim poveljstvom so vdrle v strateško važno mesto Bredo, na sredi pota med Roosendaalom in Tilbnrft'om. United Press poroča, da so tudi Angleži vkorakali v mesto od vzhoda.
2.	Kanadčani so se združili z Anafleži pri Zuid Bevelan-du in so vdrli v Goes, ki je poglavitni kraj na otoku. Ameriška radio postaja v Evropi je naznanila, da je Goes padel.
3.	Angleži so od zavzetega Ijoon op Zand, severno od Til-burjca, napredovali štiri milje od Meuse. United Press pravi, da je ta armada dospela, v

ko pojasnilo za vzrok Stihee-11 ovega odpoklica in Bela blša fcudi ni .potrdila poročila, da je bil general Stilwetl odpoklican na zahtevo general istima ^aiikajMa, ker je prišlo med njima do nesporazuma.
(Vz u st je f'lchelde so Kanadčani dospeli do Zuidzande. pet in po! milje j*ngozapadno od Berskensa ter uničujejo Nem-ee, katerih je nekaj sto ostalo v onem predel ju; vjetih je bilo 6000 Nemcev.
'Zajetim Xemcem je odprta samo-ena pot iz Brede do Moerdijka. — Vcvina 40,000 Nemcev l>o liotelo bežati čez most pri Moerdijkn, 10 mili severozapadno od Brwle ter pri Willemstadu, 8 milj nižje ofb reki.
Zadnja poročila s fronte naznanjajo, da so Poljaki, ki so zavzeli Bredo, ki je štela v mirnem času 48,000 prebivalcev, natšli v mestu le malo nemških sniperjev in so pozno sinoči prodirali p o Breda-Boosendaal cesti.
Zavezniški zasledovalni ae-roplani so 'bombardirali umikajoče se Nemee in vrnivši se pHoti so sporočili, da je pokrajina južno od Meuse živa transportov. Bombniki so povzročili Nemcem zelo težke iz-S*ibo pri most 11.
Na jitgozapadnem Holandskem so Nemci na popolnem umiku. Zadnje nemške .straže se srdito bojujejo, da branijo umik glavne armade, posebno pri Bredi in Roosendaalu, toda
ni, da bo v treli dnoli konec odpora feldmaršala Waterlja von Modela v južnem koncu Holandskc. Model izgubi samo na ujetnikih na dan najmanj 1000 mož.
Na fronti ob Ren i so zavezniški aeroplani razbili železniške proge na 95 krajih južno od Kolina do Arnhema in 3>om bardirali so tudi Kolin in njegove razvaline.
Ceste in mostovi blizu Due-rena in .Tnelicha pred ameri-š-ko prvo armado so bili razbiti, kakor tudi mostovi v vzJiodni Holandski.
Nižje, na južni fronti je sedma ameriška armada zavzela Jnssarupt, 1.1 milj vzhodno od Epinala.
vojaški izvedenci so prepriča- sko.
Ferdinand pripravljen voditi kvizV'nge
Bivši )>ol«^arski car Ferdinand, ki je izgubil prestol po prvi svetovni vojni in ki je sedaj v NejitfHji, je izjavil, da je pripravljen stopiti na čelo Cankovi kvizlinški vladi, ki jo postavila Nemčija za Bolgar-
Nasa dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade 8 tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne
zmožnosti.
sode, vse kovine pri vratih in oknih in celo pohištvo.
Japonci so prisilili domače prebivalce, da so delali na le-

MONDAY. OCTOBER 30, 1944
fBIANOTUKS L. Ml
RAZGLEDNIH
Povojna zaposlenost
(FLIS — Common Council)
"GLAS NARODA"
(T6KX OK THE PEOPLE")
— —	r i	*	__it'
Owned and Published by Slorcalc PnbilsMng Company, (A Corporation) Frank Sakser, Pre^dect; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of busfocfw of the coporatiou and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.
__:: 51st YEAR ::__
"Glas Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays aad Holidays.
Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
ZA CKIX> I.KTO VRIjJA TJST ZA ZD1MIŽENE »KŽAVE IN KANADO:
$7.— ; ZA POL. LETA $3.GO; ZA OKTRT LETA 92.—. "<3U» Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzeataSi Pobot. nedelj in praznikov.
*GLAS NARODA." 2t« WEST 18th STREET, NEW lORK ll N Y. TeMwne: CHrisea S—1343
Volilna kampanja
Governor Thorns E. Dewev potuje po raanih državah lor vodi kampanjo za svojo izvolitev za predsednika Zdru-1 ven i h držav.
Intel je že mnogo govorov, v katerih pa jo pokazal, «la iti prav ni r. gentleman, ker pogosto očita predsedniku Roosoveltu razn^ pogreške v vladi, ki jih v resnici ni zakrivil. Očital n<n je, da je bila pod njegovo vlado v Ameriki 11 let depresija in da je morala iti dežela v vojno, da se jo izkopnja iz "brezposelnosti.
Rooseveltu očita, da ni skrbel dovolj za varnost dežele i a da je vsled t^gn. v vojno nepripravljena.
Znano pa nam jo, da je republikanska stranka z De-v,oveni vred že več let dolžila Roosevelta, da jo pafinil A mer i ko v vojno. Dowry jako rad zavija dejstva po svoje, n? da hi mislil na to, da se za predsedniškega kandidata spo-; dobi vedno govoriti resnico.
In oglejmo si republikanskega predsedniškega kandida-l la malo od bližje. Po poklicu je odvetnik in je bil pred leti! district attorney in je kot tak preganjal raketirje in se mul mora priznati, da je delo doibro opravil. S tem je postali poznan ne samo v svoji državi, temveč tudi po d migih dr-i žavah. Izvoljen je bil za. govenierja države New York. Kot governer se ni k«j posebno izkazal in zlasti malemu človeku hi pomagal, temveč naravnost škodil. Poselbno škodo imajo mali trgovci, ker ni dovolil, da bi bila uveljavljena postava,' ki določa najvišjo najemnino za trgovsko prostore, vsled česar lastniki poslopij svojevoljno vsako Joto višajo najem-1 'lino in bo moralo mnogo trgovcev in podjetnikov zaradi tega i zapreti svoja vrati.
Tudi podjetj u 4'Glasa \aroda" je bUa. najemnina v dveh! letih zvišana za skoro 50 odstotkov in pred dnevi nam je I '•ilo sporočeno, da bf s prvim februarjem najemnina zopet! •'višana 15 odstotkov.
Tako vidimo, da Dewey ni naklonjen malini podjetjem,! pač pa bogatinom, katerih je največ med ropulblikanei, ki1 'astujejo vse večje industrije v deželi hi z ogromnimd svo j ami plačujejo stroške njegove predsedniške kampanje.
č'e bo Dewey izvoljen, ne more delavec in mali podjetnik' ti" dobrega pričakovati. Tesno se "bo držal vetekapitalistovj in industrijcev, ki so vedno skušali tiščati delavce pri tleh; »n so mu dajali le toliko zaslužka, da ravno ni lakote '»ogi-j ■ til s svojo družino.
7* easa republikanske vlade Hooverja smo doživeli vso j '^riio gos poda rskega razpada. To mlizerijo pa je takoj c^b, ■oiem nastopu kar čez noč odpravil Roosevelt.
TV. '« Rooseveltovo vlado so postale delavske organ i za-\
močne kot še nikdar poprej; prišle so do veljave, takoj if jih morajo kapitalisti upoštevati, da se morajo ž njimi!
jat i za delo in delavski položaj.
Toliko pravic delavstvo v Ameriki še ni imelo, kot pod t v.ado predsednika Roosevelta.
Kaj moremo pričakovati od Dewey a, ki je v vsakem i t u neizkušen, tako neiskru&en, da se zaradi svojega govo-j i o vnanji politiki na povabilo državnega tajnika ni upal)
v Washington, da o tem govori z državnim tajnikom,. . več je poslal svojega odvetnika in svetovalca v nanjih!
/adevat!
Ako pride Dewey v Belo hišo, bodo industrijalci napeli; -e svoje sile, da bodo delavci izgubili pravice, ki so si jih •'•orili pod Rooseveltoma in Dewey jim bo pri tem šel na roke.
Dewey ameriškem« naroda in če posebno delavcem ne •nore nuditi ničesar drugega (kot — željo, da se preseli v; Washington.
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V ijefn fcajdot* temi j« vide vaega HT»*tA, ki .«o tako potresu, da marate Ofditi da-, *	poročilom.
t ft—ilf^ida mo v banralt. Osna 50 O0Bt0V
Naročite pri: "G 11 NARODA", 216 We«t litfa Street* New York 11, K.
Problem povojno zaposlenosti v Zdiuženih drža vab je ob-i ravnava n v članku, ki je izšel J v 44 Postwar Information Bul-ilctimi", katerega izdaja Post-war Information Exchange, I Inc., ki proti majhni pristoj-ibini nudi članom socialno j znanstvenih m vzgojnih orga-jnizacij potrebno proučevalno gradivo o narodnih in mednarodnih zadevah.
.V omenjenem članku je rečeno, da je s problemom povojno zaposlenosti povezano tudi iz vo je van j o in dosega trajnega miru in sicer iz vidika zdaj toliko zaželjene mednarodne kooperacije, kajti, z ozirom na to kooperacijo nastane vprašanje, če bi se večina ameriškega ljudstva sploh še brigalo za mednarodno kooperacijo ako bi se ponovno zgodilo, da bi bilo po tej vojni kakih 15 milijonov Aimerikau-ccv brez dola in zaslužka.
rlanek tudi podčrtajo veliko razliko med številkami, ki jih dajejo na razpolago razni viri in katero .skušajo pokazati, koliko delavcev bo ostalo brez dela in zaslužka ko so bo zaključila vojna- Znani Gallup ■ poll, ali (poskusno glasovanje ter izražanje javnega mnenja ;je kazalo v mesecu juliju le-'tos, da povprečen drža vi jen ■meni, da bodo ob koncu vojno ! okrog šest in pol mi Li jo na delavcem brez dela. Predstavnik j organiziranega delavstva, pa jo dejal, da. bo ob zaključku vojne z Nemčijo ostalo brez dela i 15 milijonov delavcev v Združenih državah. Župan LaGuar-dia pa je celo menil, da bo j ostalo brez dola deset milijo-Linov delavcev, ki so zdaj zaposleni v vojni industriji in po-;leg teh bomo imeli tudi deset milijonov nezaposlenih voja-1 kov. ki se bodo vrnil: domov :iz vojaških služb.
Politični ekononwsti so mne-jnia, da bo mogočo organizirati ; kolektvno zaščito mini le <v s votli, ki bo vžival gotovo mc-• 'o blagostanja ali prosperitete. Dalje ugotavljajo, da bi imela mednarodna valutna stabiliza-le'^a ter zmanjšanje carine u-i.coden vpliv na uposlenje v j Združenih državah. Po drugi \stran' pa bi visok odstotek zaposlenosti v Ameriki iponuonil svetovno blagostanje, kar bi | zagotovilo uspešen razvitek i mednarodne kooperacijo.
Or ara nizi ran o delavstvo je v j tem posrlodu nekoliko drugač-i no ca mnenja. Pregled položaja j i 7. vidika delavstvo in deloda-jjalcev, docmancga potom izjav ; predstavnikov obojih, je podan
I	v naslednjem:
"O nizi rano delavstv o tr-'di, da nbina nobene zagotovit-jve za zadosten zaslužek ali to-.j^devno zaščito^ :n zahteva v i j'tem pogledu garancijo za polno uposlenje po vojni. Mnenje organiziranega delavstva, da bo imela privatna industrija približno 40 bilijonov rozerve, dslje davčne vrnitve in druge popuste vsled znižanja vred-
II	nosti na blagu — z vsem tem i bi miogla privatna industrija sama poskrbeti za splošno upo-slitev. Toda ako delodajalci v tem ožim ne bodo nudili zaposlitve za vse od Zaslužka odvisne delavce, tedaj bo morala zvezna vlada obdržati v svojih rokah lastništvo vojnih tovarn pod privatnim obratovanjem.
14 Kongres za indu «tri jalno organizacijo (CIO) opozarja na dejstvo, da vec kot. 60% ameriških delavcev oasluži manj kot $2,000 letno, radi česar hi mogla gledati vlada, kot tudi industrija, da se začrta program obsežne proizvodnje, nizkih cen in višjih plač. Zvezna vlada naj tudi zatre monopole in da spodbudo za kom-peticijo. Take smernice, tako trdijo oni, ki jih zagovarjajo, bi pomogle do zgraditve obse-
žnega trga za industrijske izdelke, ter za širokopotezno u-poslitev delavstva.
"Privatna industrijska uprava pa se protivi odgovoniosti za uposlitev delavstva po vojni, kot to pokazuje Ameriška trgovska zbornica. Predstavniki industrijo pravijo, da ''polna zaposlenost" v praktičnem snvislu ni mogoča diugje koti v fašističnih ali komunističnih! deželah. V družbi, ki priznava! svobodno ekonomijo, je vsaj; delna ali sezonska brezposelnost neizogibna. Privatna industrija so dalje tudi izgovarja, da. je odgovorna komaj za eno četrtino splošne zaposlenosti, ostala dela ali uposlitev v deželi zavisi od poljedelstva, malo trgovino, raznih obrti ter majhnih podjt-tij. Delavci torej, ki niso .potrebni v indu ! stri j-ki proizvodnji, bi morali j najti zaposleno-t v omenjenih strokah in poljih.
'"I^piava privatno industrijo dajo tudi argument, da mora industrija obratovati toliko, da zadosti zahtevam po produktih — zaposlenost pa-zavi-• si od nizke ali visoke zahteve po industrijskih izdelkih. Iz [tega razloga ne nuna delati
nobenih obljub glede povojne zaposlenosti delavcev, ker no ve koliko^ua bo zahteva po produktih, in nima tozadevno tudi nobenih garancij ali obljub. Jo pa prepričana, da je: svobodno .podjetje (free enter-; prise) neobhodna potreba v j demokratični daužbi in radi te-i ga je privatna industrija proti; ' vi a dnom n lastništvu tovarn, J tov ui-gira, da so kontrolo via-1 : t!c nad industrijskim, obratom' lomoji, tor odpravi. Vladi priporoča, da nudi pobudo za svobodno podjetje s širjenjem trga in znižanjem davkov na dobičke. V slučaju pa, da bo od-Ulovljonih nenavadno veliko število delavcev, nima pri vat-1 na industrija nič proti temu,j ako .Imajo delavci hrozpo-elno zavarovanje, ter priliko, da-dobo zaslužek pri javnih doji ill, katere oskrbi zvezna vla-day.
rlanek se zaključuje z ugotovitvijo. da medtem, ko so v toku take dohato in izogibanja odgovornost za morebitno povojno hrogpo-olnost, so pa naši vojaki in delavci po vojnih tovarnah zaskrbljeni glede ; negotove bodočnosti v pogledu zaslužka in zaposlenosti.
CONNECTICUT
Poleg državo Xew .Jersey, jo država -Connecticut najbližja' soseda državi in mestu No \v York. V obcb imenovanih državah živl dokaj slovenskih in drugih slovanskih Američanov, toda kljub lomu, je mesto \'ow1 York nekako središče teli ljudi, tako da jih — sicer napačno, toda kijifb temu prištevamo newyoi.ški celoti inorodnih državljanov.
Mod vsemi našimi državami je pa Connecti<nit ena najstarejših, kaji i Connecticut spada k državam takozvaue Xove An-?flije, kjer so je pravzaprav pi'ičela zgodovina nase repub-' like in tam stoje še dandanašnji' poslopja, k\ so stala v predre-volucijonarni dobi.
Mod najstarejšimi mesti v državi Connectifflit je mesto Coventry, kajti to motto, čegar i-mo j<* povzeto po istoimenskem mestu v Angliji, jo bilo ustanovljeno leta 1711. Krog toga mesteca so j>otem zgradili prvi priseljenci današnja mesla in tedanja naselja: Bolton, Mansfield, Ash ford, Now London, itd-, kajti prvotni naseljenci J so prišli iz Anglijo ter >o vsa-! kemu naselju dali imena mest stare Anglije. Celo ime roko M o h e g a n so spremenili v "Thames", da se tako spominjajo na svojo 44staro domovino".
I
Pokrajine - o d a n j o državo Connect ii-ut, so 'bila izborim lovišča za domačo Američane, ali
Biserne školjke — v državi Coi
Lupine »bisernih školjk iz Indijskega oceana, postale >o leta 1007 podlaga bogastva in, prosperitete prebivalstva neke občine v Novi Angliji, katero prebivalstvo pa nikakor niso i potomci prvotnih priseljencev j iz Anglije. Radi lupin školjk i/J Indijskega, oceana, nastala je v državi Connecticut povsem no-j va industrija, katero so ustanovili — Cehi pred približno ]>oi-desetimi leti, in sicer s pomoč-, jo strojev z ročnim pogonom, katere so prinesli iz Češke, ko so se naselili v državi Connecticut.
V pokrajini Wellington, v se-voroiztočnom kolu države Connecticut, je namreč osem tovarn, v katerih izdelujejo Cehi vsakovrstno okraske in tudi gumbe iz lupin bisernih školjk.
Njihovi izdelki k ra se obleke naših žensk in majhne dece. Do sedanje vojne so tovrstni češki ' delavcio zaslužili od do na teden, in ker so Čehi, so svojo prihranke vedno naložili v skupno premoženje dotične obi-telji. Radi vojne so njihove tovarno sedaj zaprto; mladi možje in mladeniči služijo v naši vojski, in njihovi stariši z ponosom kažejo slike svojih sinov tujcem, češ, — "naši dečki streljajo naiše skupne sovražnike in ko se vrnejo bodo zopet delali v naši tovarni, katera, l>ode pričela takoj po vojni zopet p<}-slovati/'
Lupine omenjenih 'bisernih Školjk, ostavijo lovei na bisere enostavno na kupih ob obrežju
Embassy Newsreel gledališče
Najzadnejše filme o svetov nih dogodščinah se kažejo \ Embassy Newsreel gledišču us Broad way u in -M">. Street v Now Vorku. — Ta teden lahko vi dite slike iz bojnih polj v Kv rope In na Pacifiku. Slike i5 Pacifika so bile vzete med na pam na otoku Petelin.
Kaže se tudi filme, ki so bili vzete med kampanjo predsed nika Roosevelta in governor j ^ Deweya. Videli l>oste, kako jf predsednik potoval po mesti New Yorku.
V Clevelandu so vzeli filn o katastrofi, ki je zadela meste 20. oktobra, ko je eksplodira tank za plin je cela okoli« St. Claira izbruiinila v ogenj.
PISMO PARTIZANA
Rojak L. L. v Kanadi jo od svojega sina, ki je pri partizanih, prejel pismo, ki ga v naslednjem objavljamo: Dragi At a!
Po dolgih šestih letih sem dosegel, da se ti laliko javim s par rečmi. Javljam ti, da se nahajam v Italiji v partizanski vojski. Tudi moja družina je tu, žena in dva otroka. Marica, ki ima štiri leta in Poldek 2 leti star.
Dragi ata, javljam ti tudi žalostno novico, da smo izgn-bili Stankota; še 1042. leta je umrl siromak. Vlade je še živ. Javljam ti tudi, da od 104L\ leta nimamo več doma in od tedaj se jaz nahajam v Italiji, kjer sem bil interniran, dokler me niso 10. januarja, 1044 osvobodili zavezniki. Opčina-Bilnica je vsa zapaljena in u-ničena, tako isto naša hiša. Kakor sem ti zgoraj omenil, jaz sem sedaj dobrovoljec Jugoslovanske osvobodilne voj-
ske partizansko v Bari in žena ,z otroki jo v našem logarju S. Marija d i Lonca. prov. Loco, od koder ti bo tudi pisala. — Brat Vlade je že od leta 1042. v partizanih v Dragi.
Kontno primi lep pozdrav od tvojega sina —
Leopolda.
NAŠ FOTOGrRAI
The H nine of Beautiful
PhofriQraphif 57-18 Myrtle Avenue, Brooklyn 27, tt. Y. Tel. HEgeman 3-6046
ClTATEIaJEM jo siiaiio, kako so jo fie podražilo in rmmotako tudi tiskovni papir in drugo tiskar «ko potrobMilM. Da si rojaki sasigurajo rodno dopcinjanje Usta, laliko grsdo npraviiiim na roke s torn, da imajo vodno, če le mogoče, vna prej plačamo naročnino. ALI NE BI OBNOVILI 8VOJO NAROČNINO 6£ DANES in ne čakaj, to na opomin, ker s stem prihranite upravnistvu nepotrebne stroflte?
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književno-" sti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do danai njega dne.
Cena $2
Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVSNIO PUBL. COUPANY 21« W. 18th Street
Na« VorV 11
"Indijance", in tamošnji far-merji še dadanašnji, ko orjejo ' voja polja, izorjejo kameni te o-1 rine puščic, kakoršnje <o domačini rabili pri lovu na divja-•"•ino. filavar Mahocranov je 1»11 stari Saehom. tretji -in glavarjev iz rodil I nka, kateri je o-stavil svoje ozemlje belini nasel-nikom, dočim je ostavil svoje premično premoženje svojim trem sinovom.
PonnooiiViit je še vedno lov-eem najpriljubljonejša država našega iztoka. — X Coventry še vedno -to.ii hiša prvega rc-volucijonarja, Nathan Hale, katero so spremenili v nekak muzej. Ko so našelniki pričeli z revolucijo proti Angliji, bil je Hale u/'itelj v	Ijondonu,
toda ko je izvedel, da -e je u-staja piičela. je takoj odšel v občinsko dvorano, kjer je zbranim ljudem svetoval, naj nemudoma odkorakajo na boj, katerim no <mejo prenehati, dokler ne dosežejo popolno neodvisnost. Njegova zgodovinska dejanja so znana dandanašnji vsej šolski deei širom v?jediiijenih držav. Postal jo i^boren logleduh. toda v septembru 1776 No ga. Angleži vjeli in olx'siii. Toda pred smrtjo jo še dejal: "Samo nekaj obžalujem, in to J je — tla imam le eno samo življenje, kafero lahko Žrtvujem za j mojo domovino.*' Pokopan je Iv Coventry, Conn., toda po vsej Ameriki je najti spomenike, katere so postavili njemu v r>o-čast rekom let po revoluciji.
posebna obrt Čehov inecticut.
Indijskega oceana, potem, ko , zvadijo iz njih dragocene hi^o-,re. Te školjkino lupine dovažajo mornarji običajno iz krajev ob avstra'skem obrežju ter jih ! rodaja.jo o<! (ki	funt.
\ < 'eški izdelovalei,gumbov, ku-: p njo j o te školjkino lupine obi-I čajno po tonah in čestokrat kar !deset ton hkrati. V Parižekovi tovarni v Willingtonu, Conn., obi rajno dela po 7~> delavcev, i Tako je tudi v drugih tovrstnih ! tovarnah, kjer <"'ohi proizvajajo ; te vi>te blago. l>ose«lanje de-p resi je jim niso prav nič škodo-j vale. nunltem, ko moralo mnogo '.velikih drugovrstnih tovarn prenehati z delom, — nekatere j za vedno.
Na vrhu hriba Willington Hill stoji "časten imenik" sedanjih \villington>kih vojakov; teli imen je 24A, in velik del teli imen je češkega izvora, kajti "H tem imeniku čitamo imena, Vakor: Kovalvšin, Posoišil, ^Vochomurka, Zigadlo, Žiska^ 1*r?>d?»r. Pobuda, itd.
KRASEN PRIMER LJUBEZNI DO DOMOVINE
; Med vojnimi ujetniki V A-meriki se nahaja tudi gotovo [število Slovencev <in Hrvatov ;iz Istre in onih onih ^loven-tskili krajev, katere jo Italija zasedla po prvi svetovni vojni in ki so prisilno služili v italijanski vojski ter bili po naši ameriški vojski ujeti. Od 'male grupe teh naših nesrečnih rojakov, katerim formalnosti Vojnih zakonov onomo-jgočajo da hi so borili v vrstah zaveznikov j* War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent prejel prispevek od l$9,'».00 z imen i sledeč :li daril-' eov:
Po $10: Ivan Ivotrovšok Iz Pregoriia ori Resri, Franc Po-lanc iz Ajdovščine blizu Gori-fo. Roman Radovac iz Buzeta blizu Trsta. Milan Pantar :z j Tolmina blizu Gorice, Slavko Hrvafcn iz Žmaria pri Trstu, Alojz Pavšič iz ?»empasa pri
Gorici, Alojzij -Gantar iz Dol pri Idriji, Romind Babic, Jožef KlanšČek iz Sveto pri Go-r ci, Janko Kokošar iz Tolmina blizu. Gorice.
Po $3: Janko Cernigoj, Anton Bra t in a iz Ajdovščino pri Golici, Stefan Vidmar iz Ajdovščino pri Gorici, Janko Ka-;čar iz Kena pri Gorici, Oskar Gruden iz Šempasa pri Gorici, I>elben Marcelo. i Po : Miroslav Brankovi«-iz Sempasa pri Goriei.
Čeprav kot vojni ujetniki ti ljudje dobivajo samo par do-la-jev na teden, oni so od teh i piči li prejemkov zbrali vsoti-co za pomoč svojemu narod n, , za. kar tem bolj cenimo njilio-! v o ljubezen do domovino. To ^aj bo »primer mnogim, ki kof svobodni ljudje imajo dobre zaslužke a se Še n"so odzvali klicu b'atov jn sestra iz trpeče nam .stare domovine.
MONDAY, OCTOBER 30, \i)44
0DhLdJL
NA&A AKTIVNOST
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega svet
3935 W. 26th St., Chicago 23,
til i
VSTANOVLJBH L.

NA9I zastopnici
Brooklyn, N. V.
V potok, :27. oktobra, šo jo vršila soja "Poinožuoga Odl>o-- ra' \ v Slovenskem Uomu. Ivot se jo poročalo ua soji, jo vso-jako aktivno* iu Ijialje prinašajo obleko v skladišče, ua »Seneoa Ave., ter radi sodelujejo. Ker je imela tajaiea Miss Pailar drugo sejo, ob ivtem času, se ni |>oročalo, koliko funtov obleke se je doadaj nabralo, toda vsi so soglašali, da ljudje store, kar najboljše mogoče v tem o žiru. Nadalje se je )>oročalo, da so, Jerry Corel, Mike Pirrtat, Kari Majdič in Thomas Bertok |>ool»l;i><Viii, da jwrbirajo ofbloko. |)o o<ldalje-nili domeh ali v dučajilf, kjer se osebno ne moiv dostaviti, ter »t1 priporoča, da jim ljudje zaupajo. To, ti možje st:*re prostovoljna, 7M. <lobrobii ljudi v starem kraju. < »bencin -e V en-; krat opozarja, da tisti, ki sami ne morejo dostaviti iz eneara ali drugega vzroka; naj jiošljejo eno rlopisnico na MJSS KHAX-i1ES (1MR A R, 1 S2!» \V< K >B I X K ST., RriXJEWOOD, N v., ter: bo ona dala potem naslov enemu izmed mož, ki so ^e javili za to delo.
Na seji se je tudi poroT-nlo,'
0	aktivnosti Kanadskih .Tngo-' »lovanov, k: y.e zbrali in i-majo na rokali .100 tiso<" dolar-'.
cv. za takojšno pomoč.
Ob enem s? je dalo vedeti, di bo paru i k tukaj, na ali pred' št i ri najst i m Novemft>rom.•
Na predsednika Pomožnega Oflbora, Mr. Zlavertnika, Je bi-' 'o pri seji nnslovjeno vpraša-! nji-, o rwdriityi, in gioar — ali j<* kai sporazuuui v>led razde-'ine darov, kar se tiče Slovencev, v starem kraju iu ISloven-«•«'% tli. Ui so oddali itouioriT — M l J K Z X4um tVI.-IKNO, hA liODO SLOVENOI IXlBr-
1	T K AT? Sr/>VEX(T DAJO?
Mr. Zavertnik je jx>j;isniL, da (-mi- Slovenci dajo. l>o<K» Sloven-
ci ,433.85 Primorski fantje poslali iz vietniškecra tal>orišČa in kreditirali nam. HH.OO
Skupaj____$1 ,r>?l .85
Imena fantov, ki so darovali j Harriman iz Moskve in
ča: Badovac Romano, Franc Polanc, Anton Brat.ina, Alojzi, Oon tar, Ivan _ Kokosa r, • Davorin Pavlin, Jožef Klanšek, Milan Pantar, Hrvatln Slavko Vi dinar Stefan, Ivan Kačar Gruden Oskar, Pavšič Alaiiz: (štiri imena pa ima Mrs. Kra-I sna in jih bo sporočita v ure-
! ništvo.)
i
j Torej vidite, .še naši si oven-! ski fantje, ki so bili primorani j služiti v Jt aLi an ski armadi ir jfo danes ujetniki v ameriškenj j tsalK>riŠČu, ter dobe plače bo-j rib 80 centov na dan, si poskn-j sajo od rt g; d i od svojiji revnih i dohodkov iu prispevati nekaj, j za revno ljudstvo v stari domo-' vini. Ali se je ičudifi potem, čc ; nekateri naši ljudje, dajo tako e o voljno. Tn po drugi strani, I je pa dovolj prostora za čude-jnje, če se pomisli, da so med ! nami Še ljudje, ki kljub vsem dokazom iu kljub vsej revščini, ki se vali meti našim narodom doma, ne morejo spoznati, DA JE SEDAJ ('AS ZA PO-M( X in sedaj čas, za dobro delo— krokodilove solze ne pomagajo nič, ker z njimi se nič ne kupi. Poleta: tega, pa ponarejena stvjar ni bila nikdar dobr—uiti denar, če ponarejen, ni dol>er, kako potem šele .-olze in jezikovna služba.
Vsem darovalcem najprisrč-nejša zahvala, v imenu naroda doma, in želimo, da bi za vsak c-olar, ki ga. daruješ danes za reveže, na en ali drugi način dobil povrnjeno v obliki sreče, zdravja in tako dalje.
Prihodnja seja Pomožnega. i )dbora bo v petek, ,1. NOVEMBRA v Slovenskem domu.
Za pomožni Odbor
— Ignac. Musich.
Bolniške ladje
Ameriška armaria ima 22 bolniških ladij za prevažanje ranjencev iz Evrope in s Pači f i kn.
.	.	I	..........»	*»»«iii Ufli r
* ' ~ 1odtt »»zlika je v' gori omenjenih	-ledo-jo. \Y
Dva noplanika v Washingtonu
V Washington sta prišla dva ameriška poslanika s svo-iili mest in sicer W. Averatl
John
i na nt iz T»ndonn.
SMRTNA KOSA
V soboto zvečer, 28, okTo-bra je na operaeij-ki mizi, ko so se zdravniki pripravljali na prispevki operacijo, umrla Mrs. Marga-TAJnXXJ priskočijo m-srečni!rot Patelli. poznana pod inie-doniovini na pomor. Ta je po j1«01«1 iSkrabarjeva Metka. Do-trebna <odaj. — dane*! Jutri :ma je bila iz Domžal in stara
zna za nmocre biti prepozna!
SANS je seveda pol i tirna organizacija in kot taka se ne bavi v svojem im^nn z relifom. Kot del Združenega odbora pa ima popolno pravico pomagati pomožni akciji tega odbora, kal era je <edaj aktivno na de-iu in oil katero so pričakujejo ravno tako veliki uspehi pri 'rrlifnem. kot jih je dosegla v
političnem delu.
*
Med 14. in 21. oktobrom je ta urad prejel nadaljni znesek $Tt03 za War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent. V skupino prispevateljev po $100 ta teden prištevamo našega častnega odbornika d rja. Prank .T. Kema, družico Jennie in Lonis Urban iz Detroit a (poslal Jože Menton) ter društvo Orol št. 21 iSNIM, Ptiebol, Colo. Od Vsakega teh
je bila 4» let.
Poleg moža /.npušča dve hčeri in enega sina ter eno <e-stro v Peniisylvaniji.
Njeno truplo leži v pogrebnem zavodu Staenger, St. Nicholas Ave., nasproti <*erkve St. Brigite, Ridge wood, T.. I.
Pripadala je k Slovenskemu delavskemu fx>dpornenm društvu in k SŽZ .Št. .S4.
Člani S. D. P. D. so naproxen i, da jo pridejo pokropit v sredo zvečer ob S. uri. Ravno tako so vabljene članice SŽZ št. 84, da se vdeleže molitve, ki jo bodo opravice članice zveze pri krsti svoje sestre v sredo zvečer ob osmih. — Pogreb bo v četrtek 2. novembra ob 10. dopoldne s sv. mašo v cerkvi sv. Brigite.
Naj ji bo lahka ameriška zemlja, njenim zaostaltm pa naše sožalje!
t^jitornia:
San Fraiit-isi-o, Ja«-«>l» Tjiušhin* Colorado:
Piiehto, IVtPr Cult? Walsonhur-. M. J. Hajuk* Indiana:
InilinnniK>Ii<i. Fr. Markioh Illinois: Chicajro. Josei^i BevCIč* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero in llllnoiit' Joliet, Jennie Bamblcb La SaUe. J. SpeUcb Mas^outf.h, Martin Dolenc North Chicago in Wankcgan, liacb Warsek Michigan:
Detroit. L. Plan kar* Minnesota: Cbisholm, J. Lukanich Ely, Joa. J. Peshel E velet h, Louis (2ou2e Gilbert. Louis ve3sel Montana:
Roundnp, M. M. Panlan Nebraska:
Omaha, P. Broderick New York: Go wand a. Earl Strniaha* Little Falls, Frank Masle* Worcester," Peter Rode* Ohio:
Barberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charier
Karlinger*. Jacob Reniik Glrard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kum5e Youngstown, Anton KikelJ Oregon: Oregon City. J. Koblar
Pennsylvania:
Conemaugh, J. Brezovec*
Coverdale In okolica, Jos. Paterae!
Bessemer, John Jevnlkar
Export, Louis SnpanCIC*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin*. Frani
Blodnikar v Greensbnrg. Frank Novak Homer City, Joseph Kerln Imperial. Vence Palcich Jobnstown, John Poianta* Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Ballocb Midway, John Žust® Pittsburgh In okolica. Philip Proga-Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Rchffrer* West Newton. Joseph Jovaa
Wisconsin:
Milwaukee. West Allia. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs. Louis Tanohar* Diamondville, Joe Iiolicb
(•Zastopniki, kt imajo poleg lme-na so opravičeni obiskati tudi dru-ge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sto kater« Je prejn. Zastopnike topi«
•Hponrfamn—1'prara	M
ODMERKI
Meso in maščobe:
fMe/e vriaiiike o« I A8 do Z* in A.j <{o Ivo -o veljavne za ne. določen čil s. Do 20. oktobra nn bodo nanovo uveljavljene dni-jre znanilce.
Sadje in zelenjava v kantah
Modre znamke A 8 do Z S in A o do T?.") za nedoleeen ea>. \ e znamke ne boflo uveljavljene do 1. novembra.
Sladkor:
Znamke >i. 'M. ?>2 iu 3:: no veljavne 7.a prt funtov sladkorja za nedoloeen eas. Znanilca -t. 40 je veljavna za pet fantov za vlcnhaVanje <lo februarja. Jf>4."». Čevlji:
Ijetnlslci znamki št. 1 in i! v knjižici st. H veljn\Tii za nedoločen čas.
REVMATIČNE
boleči
D O B I T K
PAIN-EXPELLER
Od I rta 1867 . . . Zanesljiv liniment ia družino
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.— ,
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni Pat)
*	Po Jeaoru Kelo
*	SpnvaJ Milka MoJa Orphan Walts
*	Drkle na vrtu
Oj. Marirka. pe?'j:»j ¥ TiarT-if-a
Mladi kape ta «e ¥ Gremo na Štajersko Stajerl?
*	Elappy Polka Če na tujem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
¥ Židana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
¥ Zredel Rem nekaj Ko ptičica ta mala
V- Zve«lfl	Tit'k:ij
K«> T^i'"^'"?? (:i Tn:i In
^ Helena IV.ikn
Slovi-n-ka Polka V" I*« »j' 11 v. m r noj l»<il s planine
*	Barbara Polka
t^ZVEZEK 10 SLO-VENSKUI PESMI za piano-Jiamioniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je če mlnda Barbara polka
NaroTIte pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. ISth Street New York 11. N. V.
TO JE KNJIGA, Ki JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDIT, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pi/tano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
i '
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je saloga trti knjižic *e?o omejena, Je priporočljivo, da poHjlt« naročilo prej ko moj*o?e. K naročilu priložite ▼ dobrem aarllkn gotovino os. znamke (Združenih držav). — Naročit« lahko prt:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COIPAfTT 7
Wert Mk SbrtH	New Yorti 11. N. T.
5353484823234853235353535323
^OLAS NAKOPA"-WW TOM
item:	SD0VEXEC, KI
J DARUJE, OZXAU1 D A R, SLOA EXIJO", poteoi -bo J tisti dar ali pomoe «ia v Slovenijo: in BO RAZDELJENA V 'i MEJAH SCiOVENLTE IX NE J IZVEN »Sl> >VENLJE. Ako pai je pošiljalev od Nloveneev, j)o-" slana V JT( U >S LAVI JO, JN i OZN A OKNA TAKO, POTEM BOl H ) DELEŽNI TISTE PO-1 ŠIIj-TATVE RAVNO T A KO! JšLOVENOI. — AMPAK, NEj 1 SAMO V MEJAH KLOVKNI-j JFi, P m: PA, PO VSEJ .JTT OOŠLAV1JI, K A MOR .1111 JEj ' RA ZONAL A TA VOJNA VI-I 1 URA." Kot vsi vemo fo ji h i razkropili povsod, in hi bilo; primerno los^ieno misliti, da ti-| ki so zarnbili vse, bi tudi morali hiti prvi pri pomoei, o-ziroma prvi pomasrani.
Nadalje je bilo poroeano, da fo rabi za dopolnitve ladje, še sto petinšestdeset »tiso<* dolarjev, ki l>odo morali biti nahrani v 'Zdritiženib državah.
Blagajnik .1. Cei-jir |»oroea. da jo spi-ejel nadaljne pris]>ev-! ke prostovoljnih darov in sieer: Društvo sv. Petra št. .70, Brooklyn, $10; O. Ta sotti, $10; J. j Severi n. $10; L. Severi n, j J. Pounebiiilv-10; M. F rek, $10; P. Velepee, $10; R. Vav|>ofi/-. irroeil za ivi rt ižanski sklad, , $14..TvO; M. T ruš no v oe, $5; R.. j Berk. $.7; F. Hribar, $.7; M. M-ovšin. $,">; A. Tjepriša, $.7; A. -Tazboe«, $.7; C. Rome, $.7; D. . Golash, Roundup (Mont), $.7; I J. Otrin, $.7; A. $me, $5; Mr. j Berkman $2; L. Zacrnr, $•_»; V. i Oreliek. $1; A. Ko«, iki ; M. Bnss, $1.
Torej pretekli teden
da rovai.o...........$ 141
Prenos ml prej____$1,207.7.7
- RELIFNA AKCIJA
Xa svoji seji 20. oktobra je! : izvršni odbor Slovenskega o-1 meriškega narmlnega sveta so-1 glasno zakljueil nuditi relifni! 1 akeiji Združenega odbora. "ifizieno in moralno oporo za "[zbiranje finanenili prispevkov,1 1 kakor tudi obleke iu dnifrega % nujno potrebnega rnaterijala v "hK)mO(i irepeeemu narodn-v .lu-|£,ro>Iaviji.
Odbor oheneni apelira ne sa-'jHio na SAXiSove podružnice in "jdriigre naklonjene mu or.irani-(zaeije in skupine, temveč tudi 1 j_nn odbor .TPO-SS in njegove "j postojanke, da so pridnimi j o "jtej skupni akeiji. Le v skup-• nosti je moe! Lo v skupnem ' dolu jo mo.soeo doseei uspehe za einii hitrejšo učinkovito od-pomor stari domovini.Ker smo obveščeni, da na -voji seji 10. oktobra J PO ni zaključil sprejeli j>ovabilo za sodelovanje * vojnim relifnim fendom južno-i ' slovanskih Amerikancev, tem-i vee jo sklenil predložiti tOj vjirašanje v rešitev glavnim, odborom slovenskih bratskih' po«lpornih oraranizaeij, je pač jumo\iio, d.a ni moiroče pričakovati pot-rebne pomoči o»l JPO todaj, ko ho najlvolj potrebna — TO ŽIMO. Glavni 1 odbori hod o imeli svojo seje šole enkrat pozimi, kot je obi-j' čaj. In v sled to-a so jo SANS odločil z vso svojo močjo pod-proti novo organizacijo, ki nima samo dovoljenja za zbiranje relifa, temveč tudi za doli- ' te v. .
Xa% prva. naloga jo pomagati napolniti ladjo, ki bo dospela v ameriški pristan začetkom novembra. Izvršni odbor apelira na vso zavedno rojake v Aimer:ki, da odločno podprejo to S.VNSoao stališče ter v. darežljivimi prispevki
smo prejeli ček za $100.00. V tem seznamu je sedaj G članov.
Brat Fred A. Vider, glavni tajnik SNPJ ter drugi jkr! predsdonik SANSa, je prispeva' $T)0 in enako vsoto tudi sestra Katarina Khainr iz De-troita, čLuiiea širšega odbora. Na >eji društva št. P>0 SNPJ na južnem d<*lu Cliieaga so tajniku SAfNSa izročili vrt sii-o-make v stari domovini člani $4.7. Darovali so: John Jereb $27, AUiehael T. Vrhovnik $10, Stanley M. Tiso] $.7, ter enako vsoto tudi Henryetia Jereb. Pri podružnici št. 47, Pueblo, Ooio., so darovali po $.7 l»uis Korošec ter Mark in Catherine Vivoda, John Mramor $2 ter ^taiv Okieich $1. Za relifno akcijo snto prejeli prispevke tudi od sledečih: Društvo ši.. 501 SNTLT. Bellevillo, lil., $10. št. 238 SNPJ, Mansfield, O.. $2.7; I-Yank Kapel (St. Clair), Colveland, O., $10, ter enako Vsoto za polotično delo SAX-ha.
IVlogatLnja podružnico -t. 2 v Cliicagu sestra Mary Aniež je svoji konvenčni dnevnici v znesku $20 poklonila SANSn za |jolitično akcijo.
Vsent omenjenim daroval c-cm naša iskrena zahvala.
Do 21. oktobra jo bilo preko SAXlSovega urada odposlano v New York za rolif $061.70. Istočasno so nekateri posamezniki in skupine poslali naravnost v New York vsoto $7,-S.^707. Slovenski prispevki za relifno akcijo "VVRFASSD znaša jc» do danes $£,«4947.
KNJIGARNA —
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street_ New York City
Razprodaja KNJIG ZI
IGRE
po 50 centov komad.	ikgda
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA	~ - (lgn>) ~ ^ ^-
,	----29 ^
Domače iivali	Vojnimir ali poganstvo PeteTrt^ove poslednje sanje
f Sptml Damlr FHgei	^ krst F S	(Igmi - Pavel Golln_ 4
m	Splml JoMp Ogrlner	30
'	7iT~----Potopljeni ^
Kreutserjera sonata	I o	<ign) - Gerhan h«bpcmmm
Spimi L. N. Toita)_ MUMIITO STCeZH	----—
«	Dnsi zrrnek. ZMrka n alorezuko 3 I
*	*____mMUf 8 prt Ml Klim ftfefiko BOTiZOT
Andwl Ternorc	(in) -	vum««
splaal Itu I IhmlW	I •	-_____________
- Student naj bo
	•_ 4 4 ^^	Spisal Fr- s- Finž^r Spodobni ljudje
Preganjanje indijanskih —-- drr» -L liporee
misijonarjer	2 5	~	--
Spi mi Jo-, SfMimmm Duhovni boj	M - (Iadala drniba m. Mohorja) Orne maske
12	U Sknpoll	(Igra) — U Andrejev
Fmik BAran Tr«nk	-- ~
ft.^y ^ *"**" Qtm	. Anttngone
Dr. Kari Rniella — Poalorran Dr. (t«rm) Po»iov«jU C. Oolar
$ 3	______Albin Ogrta	------
Parlikl	M
Powkrrmil mtrmter k	Edmi vojni bond, ra katerega	w
, Pooio^di	- ram bo ial, j0 oni. ki gm akte ^^ Juflt
• knpili!	(I«!«) — Spiaal dr. F. Petronk
Pravljice to pripovedke jj	--Iti
^jJmlSL Kototaik	Prmiki Judek	I Tončkove sanje na MXklav
----r- SpUUmamnova povest — Pre-f' iev večer
^ Jogjp Vole_I (Igra) - JL Hrbefalkla T. Mojc
I taoHit	1	—————	■■■1 * '	.
m^nut m ■»—ma	mt"ju!il *t knj1*	H ph mtoeuo uriporoafito mm
iVUnAKOKA MNJ1UA:
I ' * *	t^c ^ 4 ^	j
Recipes gf Ali Nations
LIM JOl RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA	00
STAKE SEDAJ O*
^Knjiga j« trdo vezana in ima 621 stranica
S^^asik^iSuroda, kTmjelo^^
Ta knjigi je nekaj posebnega sa one, k! se sanimajo ta kataaoje in se Meja v njem ttatolj isvaibati In Upopolniti	n .
VaioAte pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING GO
MB W«wt l>a	.	Wmw York 11, K. T
t
v' ?i
monday. octobkr no,
■ rt
TVTAIVU V LJHV B,
PROKLETfl
:: Spisal EMTTiE RICHEBO0RG Is francoščine prestavil J. L.
(132)
Parizel pogleda skozi okno tor opazi žandarja. Začne so trosti tor zakrita vsi odskoči. Navzoč ni ki >o bili kakor o-kajneiieli, Tudi Joan Renaud in Blanche sta bila prišla zdaj zraven.
Težki koraki m- zaslišijo. J era skoei k vratom ter z divjim veseljem zakriči; Tu sta žandarja, žandarja!"
In v istini <»e le ta pokažota na pragu. Jera jima pokaže Parizla zaklieavsi: "Ta je morilec!"
Al a lop rid ni k je debelo pogledoval okolo sobo kakor raz-i J učena zver. 1'videl j«-, da jo izgubljen. Kriva obdolžite? Jerina ga je bila uničila, fv bi bil tudi v tem obziru lahko dokazal svojo nedolžnost, opravdovuti hi so moral pa zaradi dragih xlodejstev. Obup se ga loti. K n skok — in z/beži mimo obeh žandarjev skozi odprta vrata nizdohi po stopnici >h. žandarja izucnadena in jezna zakrieita. Kakor bi trenil, spustita so v dir za begunom. Bil je h' malo preti žan-darjema. Kmalu sliši jrlas strazineštrov za sel>oj, ki mu je klical, naj se nda. A begun }>osposi svoj tok. Tik pred njim jo že bil gozd. <V hi le mogel priti vanj! Pa žandarja sta tudi vedela, da ga v«*č ne dobita, če jima uteče v gozd. Zatorej mu stražmojster še enkrat zakliče, naj so uda, naj so ustavi, sicer ustreli nanj. Zaman! Parizel napne vse svojo moči ter dirja daljo. A zdajei jxmieri stražmojster. sproži jji>ško tor Parizol so zgrudi na tla, kakor da ga je podrla wtrela! Krogla ga je bila zadela v tilnik. Bil je pri priči mrtev! . . .
24.
<>hs» Parizla sta bila prihodnji dan, ko se je ve če rilo, pokopa.Fero so prijeli, in -Sitiri tedne kasneje je bila obsojena n« dve leti v zapor, ker je bila izpovedala, da je vedela o dejanju ol*»h Parizlov ter ju je ono noč pustila na pristavo, .iera ni zapustila več ječe; umrla je v nji še prodno jo dostala kazen.
• • m
Tri dni po smrti Jacques Mollierovi dobi hlapeč Jean in znani nam štirje ževci iz Premiconrta povabilo k sodišču v Vesoul. Tam jih uradni sluga povedo v pisarnieo generalnega prokuratorja. Vpričo vseh uradnikov so izjavili, kaj jim jo odkril umirajoči Jaoipics Mellier, ter vse te izjave so bito vzete na zapisink. &e isti večer zapusti Nestor Du-inoulin Vesoul ter odpotuje v Pariz. Nj^soI je uradno potrjeni zapisnik s seboj.
SVOBODA SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojen ju mogel pričeti novo življenje.
Golih rok je in klic*: "POMAGAJTE!"
Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali.
V RIDGEWOODU, L. I., je skladišče na
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na:
665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW YOBKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT
282 - 9th Avenue, blizu 25th Street.
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošljite na gori označena naslova!
Domača fronta
Zvezna vla.la je v Washing on u. D. C. in ]h> drugih krajih j^tavilu yee ura<l«>v. ki U»jt*jo prei.ivaUivu razne informacije iu navodila, kaj je v vojnem ča*ii treba delali iu tu.li žrtvovati, in kaj je trel.a Vedeti, da l>o ciiuprej duhljenu Zinajra. _ Take informacije h. navodil« Objavljamo j».m1 naslovom "Pomaea Fronta."
Ctrof in groi'inja Bussieres, Loon in Jerome OoŠ so se nahajali v gradu d'Arfeuille-skeni.
Leon je zmerom in zmerom mislil na Blanehe-o in na njenega oeeta. Kako rati bi ji bil pisal! Ko pa povpraša o tem dobrotIjivo svoje stare, odgovori mu grof: "Ne piši, moj sin! flospod Dumoulin so ni še vrnil s svojo misije. Jaz in grofinja gotovo želiva tebi in tvoji ljubici srečo; pa ni še mogočo, da bi zasnubil grofie Leon Bivssieres hčerko Jeana Rena uda. Potrpi toraj!"
Grofinja je bila s svojim soprogram istih misli, in Leon se je udal.
Posebno srečen jo bil Jerome Gos. .Prinesel je bil seveda svoje marijonete s seboj. S pomočjo mizarja d'Art'euillo-skega je sestavil bil malo gledišče in vsak večer jo s svojimi inarijonetami zastonj igral, no veliko veselje grajskih ljudi in vaščanov.
Mali Rigolo, pariški postopač, ni bil še nikoli tako zidane volje kakor zdaj. Bil ga je sam dovtip, sama naga-.livost in norčavost. In vse to, da je le svojega prijatelja, l»o-iibinela je-zil!
Nekega dne najde Leon (»oša zamišljenega in gestikulu-jočega v senčnatem drevoredu grajskega parka.
"Kaj li tu delaš?" povpraša ga I^eon smejoč se. Goš odgovori resno: "Tega ne nines! Zlagam nove igre!''
Leon se jo smejal. "Pa saj zdaj ti vendar ni treba več delati Vf doje.
Moj sin, človek mora zmerom kaj delati. Ni praznik, predragi mi. naše življenje naj bode ti delaven dan!" pravi Gregorčič. Moj repertoire je zastarel. Treba da si priskr-bim novih, Lepili komadov!M
"In čemu le to T"
44Da bodem za nekoliko let smeh budil otrokom gospoda grofiča Leona Bussieresa in grofice Blanche-e!" odreže se stari.
Ijeonu za blišči rosa v očeh! . . •
Nekega dne se je I^eon pogovarjal z grofinjo, svojo staro materjo, v sobi. Zdajci vstopi grof z odprtim pismom v roki. Samega veselja se mu je svetil Obraz. " Dumoulinu se je stvar posrečila !** klikne radostno. 4'Te»bi, ljubi Leon, prinaša to pismo dvojno veselje. Pismo sicer naznanja, da je umrl Jaoque- Mellier, objednem pa, da tvoja mati živi, da je doma, da te pričakuje!"* —
Leon veselo zauee, potom se sam radosti razjoče: "Oj, draga mi mamica!" klikne presrečni mladenič. "Koliko si pač morala trpeti! A kako te hočem ljubiti! Kako te hočem ljubiti! ..."
Armada išče pomožnih bolničark, ki dobivajo plačo
Washington. — Vojno mi-nMortsvo poroča, tin je vojaški zdravniški oddelek pozval pomožne bolničarke Rdečega Križa, ki so že delalo v bolnicah ill klinikah. Vojska nujno potrebuje več tisoč pomožnih bolničark za nego bolnih ali ranjenih vojakov. Osebo, ki .pridejo v postov, naj so javijo takoj, da se jim. dostavi knjižica pomožnih bolničark armade. Naslov: U. S. Civil Service Commission, Washington 2f>, D. C.
Kupite zdaj zalogo olja za kurjavo
Washington. — Namestnik administratorja za petrolej. Ralph K. Davies, priporoča osebam, ki kurijo z oljem, da napolnijo svoje zaloge olja zdaj, da no bodo njihovi kotli prazni, ko pride zima in pritisne mraz.
Začela se bo kampanja preko radia za maksimalne cene
Washington. — Office of Price Administration pravi, da bodo začele največje zveze trgovcev In konzumentov kampanjo, katere cilj je, da se poboljša poslovanje maksimalnih cen s tem, da bodo .povsod nabite na vidnem mestu, tako da so jih bodo kouzumenti posluževali. Ta protiinflacijska kampanja bo zasledovala naslednje cilje:
1.—Prepričat i ljudstvo, da leži pred nami kritičen čas za borbo proti draginji. • —Dioseoi to. da bodo obešeni seznami maksimalnih con na dobro vidnem mestu, kj#r IkhIo konzumenti mogli do njih 7 rez težav.
V dolino salbfotisešlSf se je po nemirnih in katastrofalnih dnevih zopet povrnil bil mir. Košnja je bila dovršena. ^Je Ve, da so se ljudje še večkrat, da! celo vsak dan razgo-varjali o tajnostih scuil Ionske pristave. •	(Nadaljevanje prihodnjič.)
•>•—Poudarjati, da imajo trgovci in konzumenti skupen in-teres, da sodelujejo v borbi proti draginji in gospodarskem kaosu po vojni. 4.—Prepričali trgovce in kon-znmente, da vlada ne more pn>vzeai vse odgovornosti za demokratično izvedeno kontrolo cen — odgovornost za to nosijo tudi posamezniki in oboino.
-"».—Objasniti vsem občinam ob širnost dela, katero so izvod H lokalni uradi za kontrolo cen, ter tako še bolj razviti prijateljsko poslovno odno-šaje mod uradi za kontrolo con in konznmonti.
Hišni gospodarji se morajo vpisni pri OPA
Wash ington. — Office of Price Administration poroča, da se morajo vsi hišni gos-po-darji registrirati pri OPA v svojem okraju, no glede na to, koliko najemnikov imajo. OPA pravi, da daje to obvestilo v odgovor na različna vprašanja posestnikov, pri katerih stanujejo lo ona ali dve osebi in so bili v dvomih, da-li so imajo legistrirati ali ne.
Predpisi za posojila vojnim veteranom
Wash ington. — General brigado Frank T. Hines, adminis-tiator zadev veteranov, je izjavil, da so izšli predpisi za garancije posojil vojnim veteranom, katero daje administracija za zadeve veteranov. Izposojene svote bodo morale biti upotrehljone za ziranje hiš aLi njih nakupovanje. Predpisi določajo, tla sme administracija za zadeve veteranov garantirati največ posojila do 2,000 dolarjev.
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Iz&el je novi angleako-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $5.°°
Naročite jo pri:	\ j
KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. I8th Street	New York 11, N. Y.
Poziv vojnim industrijam, naj pomagajo delavcem pri glasovanju
Washington. — Vojni minister Henrv Ti. Stimson, niini-stei mornarice James V. For-re>tal in »pred sodni k War Production Boarda J. A. King so dali naslednjo izjavo:
"V priznanju, da jo najsvetejša dolžnost vsakega državljana glasovanje v volitvah, poživljamo vojne industrije, da store vse potrebno, da bodo mogli vsi nastavljonci glasovati v času lednih delavnih ur povsod tam* kjer jo glasovanje pred ali po delavnih lirah nemogoče. Doseči jo treba na ta način, da bo čim .manj motenja pri delu. Delavce poživljamo naj gredo na volišče ali pred ali pa po dolu. Mnoffo bo pomagalo v toni pogledu, ako bodo dragi voliloi gledali na to, da pridejo delavci iz vojnih, industrij prvi na vrsto, tako da no bo ipreveo dragocenega čas-a izgubljenega s čakanjem delavcev v vrstah pred voliščem
Predpisi glede uporabe mate-rijala za zidanje bodo olajšani
Washington. — War Production Board in National Housing Agency izjavljata knpno, da bo olajšava predpisov glede uporabe gradbenega materijala omogočila zidanje hiš približno v isti mori kot pred vojno.
Na drugi par hlač bo treba še čakalti
Washington. — War Production Board poroča, da še ni mogoče pi oklica t i prepoved, ki se tiče izdelovanja telovnikov za obleko, katerih suknje imajo dva reda gumbov, ter drugega para hlač iz istega sukna ali sukna, ki jo v barvi prilagodono obleki.
Čevljev bo primanjkovalo še v naprej
Washington. — Uradniki War Production Boarda so izjavili predstavnikom strojarske industrije, da ne bodo moglo ono količine usnja, katerih vojaška oblast no bo več potrebovala. po koncu vojnih o-peraeij v Evropi, znatno povečati dobav .za civilno prebivalstvo takoj po koncu bojev. Sole nekaj meseeev po "zmagi v Evropi" bo število čevljev na razpolago civilnemu prebivalstvu naraslo.
Predlogi za kontrolo spolnih bolezni
Washington. — U. S. Public Health Service, Federal Security Agency, poudarja potrebo, da. uvode strožje mere za kontrolo spolnih bolezni v posameznih občinah, posebno zdaj, ko so bliža demobilizaicja oboroženih sil, ter je priporočal različne korake, katere naj store (posamezniki in privatne organizacije — kot je oznanil nedavno North Garoilna [Department of Health.
1.—Razgovarjajte	se s svojim lokalnim zdravniškim častnikom o kliničnih napravah, ki so na razpolago v važem tkraju »in pomagajte mu s svojim vplivom, da jih izboljša.
2.—Dajte	tudi sami pregledati svojo kri. Prigovarjajte tudi dragim osebam, naj store enako.
3.—Zahtevajte	od lokalne oblasti, da strogo nadzira zna* ne slučaje infekcije v domačem! kraju.
4.—Poizvedite,	da-li se nahaja v vašem mestu organizacija, ki skrbi za to, da ob jasni (ljudem nevarnosti okuženja-
5.—Podpirajte	policijske in sodne oblasti, ki zasledujejo one propale elemente, ki žive od prostitucije, najnevarnejšega vira teh bolezni. Za vzgojo in informacije široke javnosti so na razpolago filmi, brošure, letaki in lepa-kL
GOVOR GOVERNERJA DEWEYA V CHICAGU
New York, X. V.
(ioverner Dewey je 25. ok-torba 11)44. — poroča All A-mericau Committee for Dewey and Bricker, — mod drugim v svojem govoru rekel naslednje:
"Odkar sem »bil tukaj v juniju, je velika kampanja vsak dan dobila novo silo, da obnovi poštenost in zmožnost v našo narodno vlado. Po celi deželi jo to gibanje zadobilo moč ter je postalo močan tok, ki teče proti zmagi za svobodno Ameriko v novembru. Sila toga gibanja no leži v nobenem posamezniku. Izvira iz velikega. prepričanja v mišljenju našega naroda.
"Žene našo dežele so igrale va/no vlogo v razširjenju tej stvari. Po vsej deželi ženo da-nes kažejo velik prispevek k javnim zadevam in v svoji veri tlo Amerike. In nocoj republikansko ženo po mestih i n farmskih pokrajinah imajo sojo, da izpopolnijo načrte, da dobe kar največ mogoče glasov. Ameriške žene imajo ]io--;ehno zanimanje za to kampn-njo. ker vedo, da bo njihova odločitev vstvarila tako deželo, kakoršno žele njihovi možje, bratje, iu sinovi in zaročenke, kadar se vrnejo, ko bo vojno konec. Vodo tudi, da bo ta njihova odločitev 7. novembra, določila, ako bo Amerika imela tako vlado, ki 1>o mogla izpolniti upanja nas vseh za svetovno sodelovanje, ki bo preprečilo prihodnjič v o j n o. Žensko pa »c tudi globoko zanimajo za to kampanjo, kajti temeljno vprašanje to kampanjo j o moralno — pri prosto vprašanje poštenosti in dobre vero.
"Ko se svetovna vojna nagibi je k oizogibni zmagi, jo naša. velika dolžnost, da pri volitvah odločimo, ali bomo o-hranil v Ameriki načela, za katera smo so borili onstran morja. Bojevali smo so z veliko večjo ceno, kot kdaj poprej v naši zgodovini za. visoka moralna načela — za svobodo, za pravico in m poštenost. Brez tega 'bo Amerika postala prazna lušči na. S tem pa jo Amerika dežela priložnosti, vere in svobode."
Basil Rathbone
kot hudobni Lord Rockingham v Paramlountovem technicolor filmu "Frenchman's Crook" v R i vol i Theatre. P» road way in 4i>th St.. New York City.
DELO DOBI
Izvežhau sobni slikar. Plača po $12 za osem urno delo. — Vprašajte pri:
PRANK P»R ANISE L 01.") Fort Washington Ave., New York City 10—27,'3(>
POTREBUJEMO
ŠIVALKE
n;i roke in lin stroje Vprašajte pri:
BEHHLRR TOY COMPANY 254 West 47th Street NEW YORK CITY
>_10—2f», 27. :;o
NASLOV PREMENJEN
t rad I'nited Committee of South Slavic Americans so jo preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVEXFH, New York 17, N. Y.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjižica daje poljudna navodil«, kako [*>*farl juierlAkl državi jati (V aloveuACtol •	Cen« 5« rmlof
Dobite pri Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 West iHtn Street. Now York 11. N. Y.
>
Kupite on "extra" bond danes!
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki j« zbudita pozornost vs«g» ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogofe po tedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, M prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel tas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naalov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . (%
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona
Poilljam Money Order it 9.............. aa lastnoročno
podpisano(I) knjigo(1):
i
MoJe Ime ....................................................
St., mica aH Box Bt.............................................
Mesto ln drfava...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
>





-m-aa .najum**-—jqtw nmm "