Poštnin? plačana — Sped. abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
r R G O V I N A ★
F IN AN C K
★ I NI) l7 S I R I, .1 A ★ O B R T ★
* 4

KM E T I J S T V O ,
--
LETO V. ŠT. 109
TRST, 24. NOVEMBRA 1951
CENA LIR 20
NOVA POMOČ
V	Angliji, Franciji in Italiji upaju na novo pomoč iz Amerike. Doslej si niso še popolnoma na jasnem, v kakšni obliki naj bi prišla ta pomoč. Marshallov načrt gre -proti koncu. Z druge strani je Kongres že izglasoval pomo ISvrcpi v faznih oblikah; danes bi bilo težko ame-niški vladi zopet načeti to vprašanje. Kongres je odobril za sklad ameriške akcije za pomoč, ki nosi naslov «Mu-Ktal Security Act» 1 milijardo dolarjev. V Londonu ne izključujejo možnosti, da bi Anglija iz tega sklada dobila naj-višji delež med evropskimi državami.
V	Franciji in Italiji računajo vsaj na Posredno pomoč, in sicer v naročilih za Vojaško opremo, ki naj bi dosegla kar najvišjo stopnjo. Iz omenjenega sklada Mutual Seeurity Aot naj bi Francija Prejela 170 milijonov dolarjev; 30 milijonov dolarjev gre Franciji še na ime zaostalih izplačil. Ameriška vlada se še Pi odločila glede razdelitve omenjenega kredita. Francozi so že zahtevali vsaj Predujem, ki naj bi znašal 50-100 milijonov dolarjev.
Znano je, da je predsednik Truman Pooblaščen, da lahko 10% vojaške po-Ptoči, namenjene Evropi (ki znaša v celoti 5 milijard dolarjev), prevrže na
gospodarsko področje. To bi omogočilo kreditiranje čisto gospodarskih akcij v znesku 500 milijonov dolarjev. Nameni ameriške vlade v tem pogledu še niso znani. Nekatere evropske države še vedno računajo na pomoč iz Marshallovega načrta.
Posredna pomoč iz ZDA bi prišla nekaterim zahodnim evropskim državam tudi po drugi poti. Gre za ameriške izdatke za vzdrževanje ameriških čet v Evropi. V Francijo n.pr. prihaja vedno več ameriških čet; poleg tega gradijo Američani v Francoski severni Afriki letalska oporišča in tako trošijo dolarje. V Parizu računajo, da bi takšna posredna pomoč iz ZDA lahko dosegla v finančnem letu 1951-52 okoli 150 milijonov dolarjev.
Italija upa zlasti na vojaška naročila iz ZDA. Poleg tega računajo v Rimu, da bo ameriška vlada pri ocenjevanju višine pomoči, ki je potrebna Italiji, upoštevala tudi ogromno škodo, ki so jo prizadele italijanskemu gospodarstvu povodnji v Zgornji Italiji.
MNENJE AMERIŠKEGA LISTA
V zvezi s pričakovanjem nove pomoči iz ZDA so zcnimiva izvajanja »New
Najbogatejše italijanska pokrajine pod vodo
Vsa italijanska javnost že 14 dni napeto sledi poročilom o poplavah v Zgornji Italiji, kjer je glavna reka Pad (Po) podrla zastarele in med vojno zanemarjene nasipe ter vdrla čez bregove na najbolj rodovitna in najbolj obdelana zemljišča v Italiji. Pri neizmernem uničevanju težkega dela celih rodov ji pomagajo tudi druge manjše reke in hudourniki, med njimi predvsem Adiža. Podobnih poplav ni zabeležila italijanska zgodovina po letu 1887.
Poročila navajajo, da je doslej zapustilo svoje domove o-koli 150.000 ljudi.
Nekateri zaradi neposredne nevarnosti, drugi zopet iz Previdnosti. Izpraznili so cela mesta kakor Rovigo, Adrio itd. V r-aaovo je prispelo nad 10.000 beguncev, v Verono 5.009, v Vicenzo 2.000 itd. Mednarodni rdeči križ v Ženevi je pozval ves svet, naj priskoči na pcmoc. Povsod nabirajo darove za poplavljene. Odzvali so se tudi Tržačani, ki so poleg velike vsote denarja Poslali okoli 200 kamicnov raznega Naga in sianovanjske opreme.
Skoda je ogromna. Rimska vlada misli na razpis posebnega posojila za obnovo uničenih pokrajin. Poplavljenih je bilo okoli 100.000 hektarjev silno rodovitne zemlje. Poplavljeni niso bili samo predeli na spodnjem Padu, ki jih Prikazuje naš zemljevid, temveč tudi bogati predeli ob zgornjem toku, ki
jili ne vidimo na našem zemljevidu. Samo v okolici Alessandrie je bilo pod vodo 30.000 ha zemlje, čn škoda v tej pokrajini znaša okoli 1 milijardo in pol lir. Prav tako je bilo pod vodo v pokrajinah Mantova, Cremona, Parma in Reggio Emilia na desetine hektarjev rodovilne zemlje. Najbolj prizadet je bil predel Polesine. Pokrajina se je spremenila v pravo jezero. Gre za zemljo, ki rodi okoli 30 stotov pšenice na hektar (povprečno znaša pridelek v Italiji 14-15 stotov žita na hektar). V teh predelih, ki so jih pridobili po dolgem in vztrajnem naporu, pridelujejo tudi sladkorno repo, konopljo in druge industrijske surovine. Poljedelstvo je v
Italijanski glasovi
ii	■
E. Palmieri se v članku »Vprašanje izmenjave med Italijo in Jugoslavijo« (»II Globo« 15.XI.) bavi z vprašanjem povečanja izvoza iz Italije v Jugoslavijo. Pisec cmenja, da je bilanca trgovinske izmenjave med Jugos'avijo in Italijo pasivna za Jugoslavijo. Zato se slrinja s predlogom Silvija Pozzanija v rimskem gospcdarskem listu »Mcn-do Economico«, po katerem naj bi italijanski izvoz v Jugoslavijo krila Mednarodna banka za obnovo in razvoj ali pa Mednarodni denarni sklad. Mednarodna banka za obnovo je oktobra dovolila Jugoslaviji posojilo 28 milijonov dolarjev v raznih evropskih devizah, in sicer v belgijskih frankih, funtih šterlingih, danskih kronah, francoskih frankih, italijanskih lirah, holandskih florintih in švicarskih frankih. Jugoslavija bo s tem denarjem lahko Plačala svoje nakupe v evropskih državah in na ta način deloma opremila svoja nova industrijska podjetja, ža opremo pcdje ij namerava Jugoslavija investirati 200 milijonov dolarjev. Pisec obžaluje, da predstavlja de!ež v italijanskih lirah samo 1/28 celotnega kredita (28 milijonov dolarjev), ki ga je dovolila Mednarodna banka.
Antonio Giordano obravnava v listu »24 Ore« (13.XI.) pcmen pomorstva za gospodarstvo Južne Italije. Pisec obžaluje, da pojema pomorski promet med Jugoslavijo in južnimi italijanskimi lukami, ker je s tem premetom ta Promet dal precej zaslužka manjšemu italijanskem.! ladjevju. »Zanimanje Južne Italije za pomorski promet z Jugoslavijo, piše Antonio Giordano, je jasen dokaz pomena, ki bi ga imelo za vse italijansko gospodarstvo razčišče-nje odnosov med Italijo in Jugoslavijo«. Nato naglaša pisec, ki je znan kot Pomorski publicist v Italiji, da je Treba v tem okviru poskrbeti tudi za boljšo opremo pristanišča v Dariju in uve sti redne proge med' Barijem in Koto-
rom, med Barijem in Dubrovnikom, med Barijem in Splitom itd.; italijansko Irdjevje bi lahko prevzelo dobr šen del jugoslovanskega prometa z inozemstvom. Jugoslavija izvaža les, cement in žito, t. j. blago, ki se lahko prevaža na jadrnicah. V zadnjem času izpodriva italijansko mornarico na lem področju zlasti grško ladjevje.
Ko sem v. glavnih obrisih poveda', katere šole obiskuje naš strokovni naraščaj, kaj zna in koliko znanja za praktično delo v življenju si pridobi nn teh šolah, potrebno je povedati, kje in kako naj ta naraščaj zaposlimo. Zavedam se, da to vprašanje ni lahko, toda ne tako težko, da bi morali obupati, kajti kar ne gre danes, bo š-o menda jutri.
Verjetno je, da to vprašanje ni bilo v vseh dobah tako pereče, kot je danes; gotovo pa je, da se je vprašanje zaposlitve pomladka pojavilo v vseh časih, četudi ne vedno v enaki meri. Ta socialni pojav moderne dobe se je rodil takrat, ko je stroj začel izpodrivati človeka kot delovno silo-energi-jo v. gospodarskem pridobivanju. Istočasno s strojem pa se nadaljuje in traja še danes množenje števila prebivalstva prav povsod. Tako postaja vprašanje zaposlitve vedno hujše.
Nas zanima posebej, kako in kje zaposliti našo strokovno izobraženo m pripravljeno mladino. Skušal bom na [ to vprašanje odgovoriti tako, da bom predvsem razdelil naš strokovni naraščaj v dve skupini: v prvo skupino spadajo absolventi obeh trgovskih šo’, V drugo pa absolventi obrtne oziroma nižje industrijske strokovne šole. Obe skupini moramo upoštevati le v odnosu do britansko-ameriškega pasu STO torej ne upoštevajoč moči absor-
IZ ZDA?
York Timesa« o gospodarski obnovi v Evropi. List pravi, da ni težko razumeti zakaj ni evropska obnova napredovala, kakor je bilo predvideno. Po izbruhu vojne na. Koreji so cene surovin nenadoma poskočile. Sterlin-ško področje je z izvozom cina, gumija in volne na dolarsko področje sicer mnogo zaslužilo; toda v istem času je zaradi povišanja cene teh surovin trpela industrija na Angleškem in v Franciji, ki je morala plačevati surovine po novih cenah. Na obzorju se je zopet pokazala nemška konkurenca, Anglija je zgubila perzijski petrolej. Francija ima velike izdatke z vojno v Indokini.
Vsi ti pojavi so zmanjšali razpoložljiva sredstva za oboroževanje. List nato poziva evropske države, naj' kljub vsem tem težavam napnejo vse sile, da bi se oborožile in tako zagotovile svoj obstanek. Svoja izvajanja zaključuje z mnenjem, da' je ameriški Kongres preveč podcenjeval evropske napore za oborožitev in da bi moral vnovič proučiti vprašanje obsega ameriške pomoči evropskim državam.
(eh pokrajinah razvito po najmodernejših načelih gospodarjenja. V zadnjih letih se je tu razvila zlasti tudi živinoreja. Velik del živine so sicer rešili, toda ne vse. Uničene so tudi velike zaloge pridelkov in kmetijskega orodja. Težko poškodovanih je bilo tudi mnogo lovarn, med lemi tovarne sladkorja, konoplje, sirarn, itd.
Izvedenci računajo, da bo mogoče pričeti z obdelovanjem zemlje v najboljšem primeru šele v februarju ali marcu, ko Pad popolnoma splahne. Ni dvoma, da se bodo posledice tega uničenja čutile daleč naokrog prav zaradi lega, ker gre za rodovitno zemljo, katere pridelke so izvažali v druge pokrajine.
Minister Kidrič o
Na III. letni skupščini Glavne zadružne zveze FLRJ v Zagrebu je imel predsednik Gospodarskega sveta Boris Kidrič pomemben govor, v katerem je začrtal stališče vlade nasproti raznim gospodarskim' vprašanjem, predvsem nasproti kmetijstvu.
Govornik je priporočal zlasti varčevanje, da bi se lahko Izpolnili načrti za dosego lažjega in uspešnejšega gospodarjenja, za boljše življenje, ki ga bo Jugoslavija dosegla v enem ali dveh letih. Varčevati je treba tudi zaradi o-boroževanja, ki je Jugoslaviji nujno potrebno za zagotovitev uspešne o-brambe. Dotaknil se je tudi vprašanja razmerja med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov. 'Zdaj gre za to, da se znižajo previsoke cene kmetijskih pridelkov. V boju za enakomerne cene je bilo treba v tem letu zvišati cene nekaterih industrijskih izdelkov. Ko bodo padle cene kmetijskih pridelkov, bodo nazadovale tudiii cene industrijskim izdelkom. Minister je nato naglasil potrebo pobijanja špekulacije. V kratkem bo proces stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva v surovih potezah končan; tedaj bodo tudi cene kmetijskih pridelkov dovolj nazadovale. Davčni vijak bo pritisnil vaške bogataše, ki pri svoji špekulaciji niso usmiljeni z delovnim človekom v mestu in industrijskem kraju. Vlada bo poskrbela za nabavo kmetijskih stiojev; sklenjena je bila že pogodba za nabavo 2.000 traktorjev. Tej bodo sledile nove pogodbe. Delovnim kmetom bo zagotovljenega dvakrat več gradbenega materiala, kot ga je bilo letos.
*
AMERIŠKA OPREMA ZA JUGOSLOVANSKE ŽELEZARNE
Po vesteh iz New Yorka bodo ameriške tovarne opremile 2 jugoslovanski železarni. Naročila za opremo so bila dana raznim ameriškim tovarnam, katerih delo koordinira Westmghouse E-lectric International Comp., ki bo do-
vlogi kmetijstva
bavila električni material. Računajo, da bo z novo opremo proizvodnja valjanih plošč narastla za 25%, in sicer v Sisku in Zenici.
M v nšl nrislaniščili
V teku prvih treh tromesečjih 1. 1951 je dosegel promet v severnih nemških lukah 23,2 milijona ton. Najintenzivnej-ši je bil promet v septembru, ko je dosegel 3,08 milijona ton, najnižji pa v februarju (1,97 milijona ton). Od aprila dalje je promet naraščal. V prvem tromesečju je znašal 6,5, v drugem 7.82 in v tretjem 8,85 milijona ton. Med 9 lukami Zah. Nemčije je bil Hamburg na prvem mestu (10,2 milijona ton); sledil je Bremen (5,5 mil. ton), dalje Emden (3,7 mil. t.), Luebeck in Nor-denham po 1,2 milijona ton. BRODNINE NA RENU POVIŠANE
Od 15. oktobra dalje so bile prevoznine na Renu zvišane, in sicer tako-le (v nemških markah);
Iz Ruhrorta v:	Nova tarifa	Stara tarifa
Mannheim	7,25	6,20
Mainz	6,67	5,70
Gernsheim	7,13	6,10
Karlsruhe	8,58	7,35
Frankfurt Ost	7,12	6,07
Hanau	7,51	6,40
Achaffenburg	7,88	6,75
Wurzburg	9,62	8,25
Heilbronn	8,95	7,65
ZVIŠANJE PRISTANIŠKIH PRISTOJBIN
Italijanska Vlada je predložila senatu načrt o zvišanju pristojbin za pristajanje ladij. Zadnjič so bile določene pristojbine 1. 1947. Tedaj so bile povišane 10-krat v primeri s predvojnim časom glede na razvrednotenje lire.
*
NOVE ŽELEZNIŠKE TARIFE V ŠVICI
Švicarska vlada je sklenila povišati železniške tarife začenši s 1. aprilom 1952.
Zagrebški velesejem na čislo ligovioski osnovi
Dokončni podatki o zaključenih kupčijah z inozemstvom
Uprava Zagrebškega velesejma je letos pri organiziranju sejma stremela v prvi vrsti h komercializaciji in izenačenju zagrebškega velesejma z delom mednarodnih vzorčnih sejmov.
Na letošnjem Zagrebškem velesejmu so jugoslovanska podjetja nastopila popolnoma neodvisno. Njihovih razstav niso več organizirala upravna operativna vodstva, generalne in glavne direkcije, temveč so o načinu in obsegu sodelovanja na sejmu odločali delavski sveti kot neodvisni voditelj proizvodnih ir) trgovinskih podjetij. Tako se je popolnoma menjala struktura velesejma. Naravno, proizvodna in trgovinska podjetja niso več na sejmu prikazovala izključno stopnjo razvoja jugoslovanskega gospodarstva, temveč so na sejem pripeljala one proizvode, ki predstavljajo dejansko trgovinsko blago: artikle, ki jih proizvajajo v zadostnih količinah za izvoz in proizvode, katerih proizvodnja je toliko napredovala, da se pogodbe sklenjene na sejmu lahko že danes izvršijo. Komercializacija sejma, ki se je začela že leta 1950, je zdaj izvedena v predvidenem obsegu in dovoljuje posameznim podjetjem, da uredijo razstave, ki so prikazovale splošno raven jugoslovanske proizvodnje in so tako pričale o kakovosti posameznih proizvodov. Tako je bil izpremenjen tudi značaj Zagrebškega velesejma.
V skladu s poudarkom komercialnega obeležja, t-j. jugoslovanske gospodarske manifestacije, je bila racionalnost pri postavitvi razstavnih prostorov in stojnic. Opuščeno je bilo odvečno in drago okraševanje razstavnih prostorov, ki so ga dotlej narekovali zunanji učinki, ki so poprej dajali značaj razstave; stojnice so bile letos urejene solidno in komercialno na način, ki je dajal prednost razstavljenemu blagu. Uprava velesej-
ma je izvedla več tehničnih in organizacijskih ukrepov, da bi razstavljal-cem olajšala poslovanje na sejmu. Med te sodi omejevanje števila obiskovalcev in vpeljava komercialnih dni. ki so bili določeni izključno za obisk poslovnih ljudi.
Dosedanje prireditve Zagrebškega velesejma so bile znane po velikem številu obiskovalcev. Zagrebški velesejem je zavzemal prvo mesto v primeri z drugimi mednarodnimi sejmi, ako primerjamo število obiskovalcev s površino prostora, izraženo v kvadratnih metrih. Na 1 kv. m je namreč prišlo v Zagrebu poprej 27,7 obiskovalcev, v Bor-deauxu 14,2, Milanu 9,7, Bruslju 9,5, Bariju 7,8, v Parizu 5,2 itd. Na zadnjem Zagrebškem sejmu so uspeli omejiti število obiskovalcev na 344.074, tako da je prišlo 17,9 obiskovalcev na kv. m. Gibanje na velesejmskem prostoru je pospešila razširitev prehodov, kar pa je šlo na škodo razstavljenega prostora, ki je bil na ta način zmanjšan; toda z druge strani je bila preglednost razstavljenega blaga toliko večja. Zanimivo je razmerje med številom razstav-1 talcev in razstavljenih predmetov nasproti prejšnjim sejmom. Zaradi odprave propagandnih razstavljalcev se je število razstavljalcev znižalo, medtem ko je se je število komercialnih razstavljenih predmetov povečalo za nad 200. Tako je uprava velesejma dosegla svoj namen: zmanjšala je število propagandnih razstavljalcev in nepotrebnih obiskovalcev, toda povečala kontingent komercialnega blaga in število poslovnih ljudi. Komercialni dnevi, ko so sejem lahko obiskali samo izvedenci, trgovci in industrijci, so bili 15. in 24. septembra. Poleg tega je bil vsak dan dostop na sejem širši javnosti dovoljen samo do 17. ure; po tem času so prišli na sejem lahko samo predstavniki
domačih in tujih podjetij, ki jim je bila dana tako možnost za sklepanje poslov.
Jugoslovanska podjetja so odkupila največji del razstavljenega blaga, m sicer od posameznih držav za nasledi .e zneske:
Avstrija - kliring	dol. - 34.081
- kompenzacija šil. - 4,262.459
Belgija
Francija
Italija
Holandija
Švica
Trst
Vel. Britanija Zah. Nemčija
frankov - 925.332 frankov - 19,713.844 lir - 109,064.284 flofintov - 1.675 frankov - 35.184 lir - 9,365.014 funtov - 4.665 mark - 301.613
Z druge strani so jugoslovanska podjetja zaključila pogodbe za uvoz blaga iz tujih držav v vrednosti 120 milijonov dinarjev (računajoč na podlagi današnjega uradnega tečaja) in sicer odpade na uvoz iz Avstrije 26,3%, Belgije 0,5% Francije 8%, Italije 25,2%, Švedske 7,9,% Svi: e 7,9%, Trst 1,2%, Vel. Britanija 0,86% in Zah. Nemčija 29%.
Tuja podjetja so kupila za 117 milijonov dinarjev jugoslovanskega blaga, in sicer Argentina-1,6% od skupne vsote, Avstrija 14,2%, Egipt 0,2%, Grčija 6,2%, Italija 52,8%, Izrael 1,9%, Holandija 1,2%, ZDA 0,4%, Švica 5,2%, Trst 0,1%, Vel. Britanija 1,8%, Zah. Nemčija 2,9% in ostale države 11,5%. Po vsem tem je višina zaključenih mednarodnih kupčij dosegla vrednost 273 milijonov dinarjev (po današnjem u-radnem tečaju); temu je treba dodati še 20% gornje vsote, kar predstavlja vzajemno poslovanje jugoslovanskih podjetij.
Tako je jugoslovanski velesejem v Zagrebu čvrsto stopil na pot običajnega poslovanja mednarodnih vzorčnih sejmov.
M. V.
Kam z našim
hiranja obeh sosednih držav in tudi ne cono B STO. Preostane nam torej le ta mali košček zemlje in njenih gospodarskih sil, kjer mora naš strokovni naraščaj dobiti odgovarjajočo zaposlitev.
Gospodarska zmogljivost pasu A je zelo velika in je po Panogah v glavnem naslednja: tu je osredotočena velika pomorska delavnost s številnimi pomorskimi družbami, veliko je raznih tovarn, tu so številna finančna podjetja, banke in zavarovalnice, gospodarske ustanove najrazličnejših vrst in strok. Na stotine je vsakovrstnih obrtnikov, ki dopolnjujejo večja industrijska podjetja, posebno ladjedelnice. Poleg njih je še dolga vrsta trgovin in drugih podjetij. Znatno število javnih ustanovi ima prav tako svoj sedež v našem mestu: občina, pošta, sodnija, finančna uprava, mestna davkarija i. dr. ter ustanove gospodarskega, značaja kot so trgovska, industrijska 'n obrtna zbornica, borza, razna strokovna gospodarska združenja, vse do posameznih senzalov, zastopnikov in podobno. Ko tako naštevam, bi človek na prvi pogled mislil, da je prostora in dela dovolj za vse absolvente naših šol. Največj" del kapitala, gospodarske moči ni v naših, iv slovenskih rokah, ampak ul tujih. Kar je na-
naraščajem ?
ših podjetnikov skušajo s težavo ugoditi potrebam našega naraščaja.
Povprečno zapušča naše strokovne šole okrog 80 strokovno usposobljenih in dela zmožnih moči. Ali lahko zaposlijo naša gospodarska pod. etja vse te nove delovne sile? Upam se trditi, da tu ni oz. ne bi smelo biti težav. Kam naj gre tistih da ah ne 10-15 moči s trgovsko akademijo? Ti absolventi s širšim in globljim trgovskim strokovnim znanjem, morajo predvsem v vse tiste naše gospodarske ustanove, ki so večjega pomena in ki presegajo ozek krajevni značaj. Takih podjetij in gospodarskih pisarn 'tje1 v Trstu dovolj, da bi te absolvente lahko zaposlili in jim po kratki praksi zaupali samostojno delo bodisi v korespondenčnih poslih vsaj' v dveh jezikih, v vodstvu knjigovodstva, v blagajniških in drugih pisarniških delih. Ali nimamo tu nekaj prevozniških oz. spedicijskih podjetij, ki se batujol s pomorskim, in suhozem-nim prevozom, kjer bi ti absolventi v kratkem času postali odlične moči v notranji in zunanji službi teh podjetij?
Kam pa z močmi s trgovsko strokovno šolo? Njihova zaposlitev je še mnogo lažja in mnogovrstne j ša k,ot pri prvih. Veliko je naših manjših trgovcev in podjetnikov kraievnega značaja, katerim bodo ti absolventi v vsem ustre-
zali. Tem absolventom ie treba nuditi predvsem pisarniško delo nižje vrste,postanejo naj pomožne sile tistih, ki so samostojni v svojem delu. Navadna in lažja trgovska pisma, fakture, vodenje enostavnejših poslovnih knjig in tek. računov, vse to bodo ti absolventi znali sestaviti in voditi že po kratki praksi. Kjer to ni mogoče, tam- naj se naraščaj zaposli kot Pomožno osebje pri prodaji, v skladišču kot skladiščnik in slično, a če le mogoče, naj se jim po potrebi da tudi pisarniško delo; ponovno poudarjam, da bi naši gospodarski krogi morali zaposliti to vrsto naraščaja, predvsem v Pisarniškem delu.
Naraščaj teh šol ima še drugo pot. Veliko je obrtnikov, ki hrez vsakega pisarniškega dela ne morejo nikamor. Evo, tu bodo ti abso venti našli delo. Tak obrtnik bo uporabil tako moč, da mu napiše naročilnico Za blago, ki ga pri svojem poklicu potrebuje, da mu sestavi račun ali fakturo, da mu napiše dostavnico in slično ter mu skrbno zbira in urejuje poslovne dokumente, ki so mnogokrat važne dokazilne moči pri morebitnih sporih. Vse te in druge poslovne listine mu bo tak absolvent napisal na stroj, ker v današnji moderni dobi črnila in peres sko-ro ne poznamo več.
(Prihodnjič o naraščaju industrijskih
šol.)	L.T.
Iz Italije
POGAJANJA S SOVJETSKO ZVEZO
Med predstavniki italijanske vlade in trgovinskim predstavništvom ZSSR so v teku pogajanja za obnovo spiska kontingentov, ki je zapadel v smislu trgovinskega dogovora z dne 11. decembra 1948. Italija je zahtevala med drugim 200.000 ton žita, nadalje želi Italija les, premog, nafto itd. Največja težava je nastala pri vprašanju določitve cene za sovjetsko žito. Italijanska ponudba se oslanja na mednarodne žitne cene.
ITALIJANSKO - GRŠKO SODELOVANJE. V krstkerrj odpotuje v Atene italijanski uradnik, ki bo stopil v stik z grško vlado, da bi proučil, kako se razvija dosedanji gospodarski italijan-sko-grški sporazum. V zadnjem času so nastale težave iz tehničnih razlogov.
ITALIJANSKE CVETLICE BODO od decembra zopet prevažali z letalom na Švedsko. Letalo bo odhajalo iz Villano-ve di Albenga trikrat na- teden.
Giolilie ozadje tornega pimera
Senat tržaške univerze je na pobudo rektorja Cammarate izključil prof. Fabia Čušina, znanega zgodovinarja in predavatelja srednjeveške zgodovine, ker je pristaš gibanja Za ohranitev neodvisnosti Svobodnega Tržaškega o-zemlja. Izključeni pro esor je Tržačan in znan po svojih delih tudi o tržaški preteklosti.
Samo za časa fašizma in nacizma so univerze doživljale podobne dogodke. Hrup po Trstu je bil toliko, večji, ker gre za Tržačana, ki so mu vzeli pravico do predavanja priseljenci. Tržačani dobro vedo, da, je pod rektorjem Cammarato, ki se je sam imenoval »psa čuvaja« italijanstva Trsta, zavladalo ozračje, ki ga ni mogoče vzk adi-ti z načeli o svobodni šoli — toliko manj z. razmerami na Trža kem k. er živita dve narodnosti in kjer se Prepletajo razne kuHure. Toda takšnega koraka ni pričakovala. Reakcija tržaške javnosti je bila prav zaradi tega toliko bolj ostra. Gibanje Za po itično neodvisnost Trsta je doživelo nov vzgon in v valu splošnega ogorčenja, ki bi mu dale duška morebitne svobodne volitve, bi iredenti. Učne stranke prav gotovo utonile. Rešila jih je samo odgoditev volitev na željo g. De Gasperija.
Politično in pedagoško stran vsega vprašanja je dovolj obdelal polit.čni tisk. Mi bi radi samo. opozorili na go-spoaarsko-sociaino plat tega incidenta, ki je Tržačane zdramil iz dobrodušnega dremanja. Tržačani namreč kaj radi pozabljajo, da so vrata pri- Devinu odprta.
Ne gre morda Za zgolj političen problem. za borbo raznih političnih skupin, ki se odraža tudi na un.verzi in drugih tržaških šo ah. Vprašanje je g.obtje. Ponavljamo. Vrata pri Devinu so odprta 45-milijonski množici, ki pritiska na Trst. Spričo takšnega položaja morajo Tržačani podleči.
Neki ameriški sosio.og je z začudenjem ugotovil, da je v Genovi med pristaniškimi delavci toliko južnjakov, priseljencev iz južne Italije. Pov em naravno, južni predeli Ita.ije se še vedno demograjsko množi.o, medtem ko so severni rodovi že pred desetletji pričeli hirati. Pritisk z juga na sever je torej povsem naraven po.av, ki se mu »severnjaki« ne bodo mogli dolgo upirati z. godrnjan.em in zabavljanjem. Značilno je, da je Mussolini za svojo birokracijo kaj rad rekrutiral ljudi prav z juga, kjer jih je bi o dovolj na razpolago za vsakovrstne službe, računa, oč, da mu bodo na. bo j zvesti. Zgovorne priče tega po.av a so še danes državni uradniki V Trstu. Na-ravefi je tudi pritisk iz krajev z niž.o življenjsko ravnijo v kraje z višjo. Človeško povsem naravno je tudi, da se borba Za goli obstanek skuša prikriti s plaščem nacionali. tičnega idea.izmu zlasti v krajih, »kjer je italijanstva o-gruženo«, kakor na Tržaškem.
Čušinov primer je v bistvu samo en primer prave pravcate borbe za te es-ni obstanek, v kateri so Tržačani brez orožja od trenutka ko je gen. Airey odprl vrata pri Devinu in odkar ne morejo izreči svoje volje niti na volitvah.
Načelnik ameriškega glavnega stana gen. Brad’ey se je pred odhodom v Evropo posvetoval z od’cčuj,oč mi predstavniki ameriške v'ade o čim bolj učinkoviti obrambi Evrope. Na tem sestanku je omenil, da je 28. ameriška divizija na poti v Evropo. V začetku prihodnjega leta bo ameriška vojska v Evropi štela okoli 4C,0.000 mož; nastanjena bo po raznih zahodnih državah. Do julija 1952 bo pripravljenih 26 divizij Za obrambo črte Sče-čin-Trst.
Angleški časopis »Inte’igenre Di-gest« je kritiziral imenovanje italijanskega genera’a za pove’jnika obrambnih čet na črti Koroška-Trst, češ da bo kvarno, vp'ivalo na Avstrijce in Slovence, pri katerih ni Italija pri-ljubljena.
Angleški časopis je hotel očitno poudariti, da v oboroženem spopadu ni prva stvar orožje. Duh ima prednost. Borec mora vedeti, zakaj se bori. Zato bi prav generali mora'i vedet!, da je treba zadovoljiti tudi tržaške S o-vence g'ede vseh njihovih teženj, političnih, kulturnih in gospodarskih.
Stran 2
GOSPODARSTVO
24. novembra 1951
Z
Anketa ..Gospodarstva" o vzrokih pomanjkanja cementa
Ko so se razširile po mestu prve govorice o pomanjkanju cementa, je »Go-spodarstvoi) načelo to vprašanje in ga v kratkih potezah izneslo pred javnost v zadnji številki. Ker je nenavadno pomanjkanje cementa hudo prizadelo vso gradbeno dejavnost na Tržaškem in s tem tudi ogrozilo vso stanovanjsko akcijo, ki ji tudi vojaška uprava pripisuje veliko važnost, je ((Gospodarstvo« tzvedio o zadevi širšo anketo.
Pred dobrimi 14 dnevi je cena običajnega cementa vrste «portland» v maloprodaji nenadoma poskočila od 11.0U0 na 13.000 in celo na 14.000 lir za tono. Nekateri trgovci gradbenega materiala so si zarpčunavali celo 15.000 lir za tono trdeč, da so nabavili ta cement iz Palazzuola suirOlio pri Milanu. Ne samo to, cementa sploh ni bilo mogoče nabaviti. Podjetja, ki obvladajo tržaški trg in uvažajo cement iz čedadske cementarne, so pričela med potrošnike deliti neko vrsto bonov, s katerimi so porazdelile razpoložljivi cement med potrošnike, da bi tako preprečile naval.
Med vzroki pomanjkanja se navaja najbolj okolnost, da so velika dela na nekem jezu zavzela vso proizvodnjo to-vlarne pri Vittorio Venetu in tudi del proizvodnje čedadske cementarne. Poleg tega nastopa zimski čas, ko se proizvodnja skrči.
Nekateri gradbeniki so si skušali pomagati iz zadrege z uvozom iz Jugoslavije. V poštev prihaja zlasti cement iz Anhovega ob Soči. Toda spričo visoke uvozne carine (18% carine, 3% davka IGE in 0,5% upravnih carinskih stroškov) in umetno postavljene visoke osnove, ki se uporablja pri računanju carine, ni bilo mogoče misliti na to praktično rešitev, t.j. na uvoz iz Jugoslavije. Po obvestilu neke spedicijske tvrdke se carino računa na osnovi 24.000 lir za tono, t.j. na dvakrat višjo ceno, kakor je dejanskta cena na tržaškem trgu.
Obvestilo omenjene spedicijske tvrdke se je zdelo absurdno in tudi z vidika trgovinskega mednarodnega prava nemogoče. Nadaljnje poizvedovanje ((Gospodarstva« je pokazalo, da to obvestilo v glavnem drži. Po precejšnjem obotavljanju je ntamreč ravnateljstvo tržaške carine dalo naslednje pojasnilo glede carinske osnove. Ta velja za u-voz cementa tipa Bportland« (ki veže počasi) iz:
Jugoslavije	19.000 lir za t
Francije	14.000 lir za t
Anglije (tob London) 15.000 lir za t ZDA (tob New York) 11.500 lir za 1
Edino v primeru, ko uvoznik dokaže (s potrdilom o izvoru blaga), da je plačal blago po nižji ceni, lahko vzamejo tržaške carinarnice za osnovo to ceno, toda pod pogojem, da se razlikuje od uradno določene osnove (kakor je navedena zgoraj) več kakor za 1 000 lir.
Ako računaš, da stane jugoslovanski cement v cementarni okoli 8.500 lir in dodaš prevozne stroške ter carino, prideš do zaključka, da je tržaški trg jugoslovanskemu cementu dejansko zaprt. Sicer se Jugoslavija niti ne poteguje mnogo zanj, ker lahko prodaja svoj ce-
,,Sam6 mojstrska poteza volilne strategije"?
Attilio Tamaro, ki je bil za časa fašizma nekakšen uradni zgodovinar Trsta. in se po vojni bavi v Rimu s proučevanjem fašizma in Mussolinijeve o-sebnosti, se je oglasil v neofašistični reviji »Nazionalismo sociale« (številka sept.-okt.), ki sei tiska v Neaplju in urejuje v Rimu, s člankom »Trieste -passione dTtalia«.
Clankar je mnenja, da De Gasperi-jeva vlada izkorišča tržaško vprašanje samo za to, da bi se pokazala pa-triotično. De Gasperi je zvesto služil. Avstriji, bil je nasprotnik iredentizma in nasprotnik priključitve Trsta k Italiji. O bivšem ravnatelju za civilne zadeve ZVU polkovniku Bowmanu pravi, v izvirno fašističnem slogu, da je »mascalzone slavomane« (Slovanom naklonjeni ppdlež). Niti s podtika gen. Aireya' ni bil Tamaro popolnoma zadovoljen, češ da se je v času njegovega vladanja razvilo v Trstu gibanje za neodvisnost in da se gn. Airey ni dovolj zanimal za razmere v coni B.
Tristranska izjava (ZDA., Britanije in Francije) iz 'leta, 1948, pp kateri naj bi se Trst priključil k Italiji, je bila, po piščevemi mnenju volilni trik. Zahodni zavezniki so lahko brez strahu obljubili Trst Italiji, ker so vedeli, da iz vsega ne bo nič glede na to, da je njihovemu predlogu nasprotovala S Z. Ameriški pisec Campbell, ki poroča, kaj vse je ameriška v’ada storila za zmago demokristjanov v ltai%n, je o-značii tristransko izjavo kot »a master stroke of election strategu« (mojstrska poteza volilne strategije). Ker se Jugoslavija noče pogajati na podlagi trostranske izjave, sa to osnovo odstranili za časa De Gasperijevega obiska v Wašhingtonu. Tedaj ni nobena odgovorna ameriška oseba niti nobena uradna listina o italijansko-ameriških pogajanjih omenila tristranske izjave iz leta 1948. De Gaspariju je bilo naloženo, naj se pogodi z Jugoslavijo. Predsednik Truman je sicer obljubil, da bo branil »upravičena stremljenja« Italije, toda isti Truman je leta 194(i obljubil italijanskemu poslaniku, da bo Trst ostal Italiji.
Nalog, naj se De Gasperi pogaja Z Jugoslavijo, ni bil resno mišljen, kakor ni bi'a izjava C. Leta 1948; kajti Američani dobro vedo, da ni mogoče danes in da ne bo mogoče kaj kmalu izvesti ozemeljske revizije italijanske mirovne pogodbe brez pristanka S. Z.
ment (zlasti trboveljski in splitski) v Ameriko po okoli 22 dolarjev (okoli 14.500 lir). Beograjski ((Trgovinski pregled« poroča, da je tudi notranja potrošnja v Jugoslaviji še vedno visoka, le v Sloveniji ne absorbira domači trg sedanje proizvodnje zaradi nastopajoče zimske sezone. Po vsem tem bi bil cement iz Slovenije hahko na razpolago za izvoz v Trst.
Medtem se ni položaj na tržaškem trgu prav nič zboljšal. Gradbena de lavnost hudo trpi. Na pobudo tržaških gradbenikov pripravlja Združenje malih industrijcev posebno vlogo na ZVU, da bi upoštevala sedanji kritični položaj v Trstu in dovolila vsaj začasen u-voz cementa iz Jugoslavije po sprejemljivih pogojih (znižani carini).
Ta ukrep bi bil toliko bolj na mestu, ker ni upanja, da bi se sedanje razmere na tržaškem trgu bistveno izpreme-nile; saj bodo dela za obnovo raznih naprav in stanovanjskih hiš v poplavljenih krajih gotovo zahtevala velike količine italijanskega cementa. Z druge strani bi bilo treba tudi upoštevati mednarodno akcijo, ki jo vodil OEEC v Parizu za znižanje carinskih ograj.
Značilno je, da potrebujejo italijanske cementarne še vedno tako visoko carinsko zaščito, čeprav se italijanski tisk hvali, da je ((italijanska cementna industrija med prvimi na svetu« (glej rimski «11 Globo«, 27. okt. 1951).
Nekaj številk o OZN
Organizacija Združenih narodov zaseda v Parizu v petnadstropni palači, ki so jo Francozi zgradili v 130 dneh v obliki črke U blizu vrta Trocadero in Eiffelovega stolpa. Palača stane
2.860.000	dolarjev. V najem jo je vzela OZN za 4 mesece. Nato bodo palačo podrli in preostalo gradivo uporabili za zidanje stanovanjskih hiš v predmestju. Palačo je gradilo 2.000 zidarjev, električarjev, mehanikov, mizarjev in drugih gradbenih, delavcev. Prostora je v njej za 450 raznih uradov. Dalje so v njej 4 dvorane po 500 sedežev in 4 po 100 sedežev. Plenarne seje glavne skupščine OZN so v sosednjem gledališču, v palači Chaillot.
Na zasedanje je prišlo okoli 4.000 ljudi iz raznih predelov sveta. Med njimi je 1.600 novinarjev, fotografov, radijskih napovedovalcev in 675 članov u-pravnega urada OZN v New Yorku. Združene države so poslale na skupščino delegacijo 200 članov, ki je pripeljala s seboj TO ton prtljage, Sovjetska zveza pa 86 članov. Iz New Yorka so odpremili okoli 300 ton razne opreme in pisarniških potrebščin, med temi 500 pisalnih strojev, 4.000 telefonov,
170.000	šablon, 198.000 palcev filma in 160 ton papirja. Notranja telefonska instalacija v novi palači ima mrežo, ki je enaka mreži v francoskem mestu z
80.000	prebivalci. V palači so poštni urad, banka, klinika in potovalna agencija.
Napredek pomorstva v Istrskem okrožju
Organizem, ki je skromno stopil v življenje v prvih letih VUJA (Vojna uprava jugoslovanske armade) v Istrskem okrožju, se je vsestransko razvil in učvrstil. Ima za seboj lepe uspehe, ki so vsakomur vidni. Brezhibno nastopa na meji velikih pomorskih sil, priznan in upoštevan.
Letošnje leto poteka v znamenju širjenja in spopolnjevanja skoraj vseh luk okrožja. V Izoli so ta mesec dovršili novi pomol v dolžini 90 m. Čakajo še na svetilnik, ki ga bo dobavila Reka. Tudi v Umagu so ta mesec končali dela na novih 90 m obale. Treba samoj očistiti dno. Zaradi pokvare stroja se tb še ni opravilo. Sicer bi bilo vse dovršeno, kakor je bilo določeno. Prihodnje leto pa bo Umag dobil še 50 m novega pomola. Vsa dela pa so dovršena v Daili. Lesena konstrukcija, 100 m dolga in 2 m nad obalo, zgrajena za nakladanje boksita je že v obratu. Nakladajo boksit iz okolice Daile, Buj in Umaga. V Piranu so bila vsa luška dela dovršena že v letu 1950. V Kopru je v načrtu poprava obale. Na mestih razkladanja se je namreč nagnila. Te dele obale bodo v celoti prezidali.
Za vse te pomorske zgradbe je bilo letos potrošenih okoli 25 milijonov dinarjev. Ce primerjamo investicije Avstrije na Primorju Jugoslavije in tudi Jugoslavije do leta 1941. s temi investicijami, moramo priznati sedanji u-pravi tega ozemlja veliko skrb za to važno panogo gospodarstva.
Struktura pomorskega prometa v o krožju se ni spremenila. Čuti se le pri uvozu v glavno luko Koper, da so nekatera velika javna dela v Jugoslaviji dograjena in ne potrebujejo več uvoza iz inozemstva čez Koper. Zato je te vrste uvoz deloma izostal. Glavni artikel izvoza je vedno sol in uvoza cement in premog. S premogom iz Kaše se namreč oskrbujejo v Kopru vse naše in vse tržaške ladje, ki prihajajo v koprsko luko. Sol prevažajo piranske jadrnice v Reko, Split in druga jugoslovanska mesta. Letos so dobavili tudi Trstu okoli 2000 ton solj.
PotnOški promet se ni znatno spremenil. Mesečno prepeljejo po morju v Trst in iz Trsta okoli 45.000 potnikov. Mesečni potniški promet med pristanišči okrožja pa iznaša okoli 22.000 oseb. Naša »Vida«, ki se je v okrožju
mmmmm
URA
V tednu med 11. in 17. novembrom je lira zopet nekoliko popustila nasproti dolarju. Dolar se je sploh okrepil tudi nasproti drugim šibkejšim evropskim valutam. Tečaj lire se suka nekako med 695 in 700 lirami za dolar. Navajamo tečaje 10. in 17. novembra na rimski borzi.
tako udomačila, je morala v popravilo in namesto nje odpravlja medpristani-ški promet nekaj manjši parnik »Budva«. Na vseh parnikih je frekvenca prav dobra.
V	prometnem pogledu je prva luka okrožja Koper, ki ima tudi Inšpektorat pomorstva pri Vojni upravi, medtem ko je v Piranu Luška kapetanija, v ostalih lukah pa so Luška predstavništva.
V	veselje naših Istranov redno deluje Pomorski tehnlkum, za katerega se je lani šušljalo, da bo ukinjen. Vidi se, da se ni javnost zaman zavzela zanj.
Pomemben dogodek predstavlja dejstvo, da je ladjedelnica v Piranu kot prvo podjetje okrožja razdelilo delavcem dobiček iz poslovne dobe dveh mesecev. Osebno je odpadel na vsakega delavca povprečen znesek 1.373 dinarja. Vajenci sicer ne bi imeli pravice do udeležbe na dobičku, pa jih je delovna skupnost sama izenačila z vsemi. Največji del poslovnega dobička s° bo potrosil za nujne in važne investicije, tudi na' take, ki soj v osebno korist in udobnost delavcev. Postavila se bo menza, zgradile se bodo oblačihiice. kopalnice itd; dotirali se bodo tudi razni fondi podjetja.	V. R.
• po satč
Notranja povezanost mohamedancev
Oj, ti finančni ministri!
Richard Butler je 'ime novega angleškega finančnega ministra v konservativni vladi. O novem ministru pravijo poročila, da je v poslanski zbornici hladno in brez politične strasti orisal Njegovemu izvajanju je z velikim zanimanjem sledil zlasti prejšnji finančni minister Hugh Gaitskell. Poteze na obrazu prejšnjega finančnega ministra današnji položaj V. Britanije in svoje finančne načrte, ki so polni odpovedi in novih bremen za angleški narod, niso kazale nikakšnega nasprotovanja, prej nasprotno. Ko se je pozneje Gaitskell javil ki besedi, se je pokazalo, da se oba ministra glede finančnih načrtov v bistvu strinjata; šlo je samo za to, kdo bo te načrte izvajal.
Kako je to mogoče, saj ministra pripadata dvema različnima strankama, ki sta se med volilno agitacijo strastno pobijali. Finančni ministri imajo svojo pot, strmo pot, po kateri se s težavo vlečejo finance in državno gospodarstvo. Stranke le težko kaj spremenijo na tej strmini. Finančni ministri ostajajo navadno v strankah v: sredini. Zato niso priljubljeni na skrajnih krilih. To'kar je veljalo včeraj za Gat-skella.ki ni priljubljen na levem skrajnem krilu laburistov, velja danes tudi za Butlerja, ki ga radikalni konservativci ne marajo.
ZNIŽANJE CEN V AVSTRIJI
Predstavniki industrije so sporazumno z gospodarskimi zbornicami v Avstriji znižali ceno čevljev za 5%, tkanin za 5-6%; znižana je bila tudi cena mila. V tednu so vpeljali dva brezmesna dneva. Svinjsko in telečje meso se smeta prodajati samo ob sobotah.
Znižanje uvozne carinske tarife. V
Uradnem listu z dne 3. novembra je bil objavljen odlok predsednika republike št. 1125, po katerem se za čas do konca marca 1952 zniža sedaj veljavna uvozna carinska tarifa v splošnem za 10%. Znižanje ne velja za blago, ki je našteto v posebni prilogi k temu odloku, kakor tudi ne za blago iz naslednjih poglavij carinske tarife: IX (kava čaj in začimbe), XXII (pijače, alkoholne tekočine, kis), XXIV (tobak), XLI (krzna in. krzneni izdelki), LXX1 (pristni biseri, dragi kamni, dragulji in podebno), in XCI (urarski proizvodi). V omenjenem posebnem seznamu, ki obsega več ko 100 postavk, pa najdemo: govedo in prašiče, presno maslo, sir, oljna semena, razne kemične proizvode, nekatere medicinske posebnosti, kakor streptomicin, kožne proizvode za tehnične namene, bruse, nože številne stroje razne vrste in avtomobilska prevozna sredstva.
Spor med Vel. Britanijo in Egiptom ni v svoji napetosti prav nič popustil, temveč postaja celo ostrejši. V Ismaj-liji ob Sueškem prekopu, je prišlo do krvavega spopada med angleškimi in egiptovskimi četami.
Predsednik perzijske vlade Mosadek se je na poti iz Washingtona, kjer je prosil za posredovanje v zadevi petrolejskega spora z Anglijo in za posojilo, v Perzijo, ustavil tudi v Kairu, prestolnici Egipta. Poudariti je hotel solidarnost z Egipčani v boju proti Angliji. Povezanost med mohamedanci, ki so danes razdeljeni med razne države, prihaja čedalje bolj do izraza tudi na političnem področju. Ako francoska u-prava v Maroku zapre arabske nacionaliste, ki zahtevajo odhod Francozov, priredijo v Kairu demonstracije, v KTa-račiju in Bataviji ( v Indoneziji) pa se oglasijo listi s protestom proti Parizu. Nepregledne množice od zahodne afriške obale do Indonezije veže na znotraj mohamedanstvo, ki ga je postavil
Začasno'je ukinjeno uporabljanje carinske tarife na nekaj artiklov, med njimi na zaklano perutnino, jajca in polenovko.
Znižana tarifa, ki se začasno uporablja za razno uvoženo blago po določbah odloka št. 453 z dne 8.7.1950, velja tudi še naprej do konca marca- 1952; v ustrezni seznam je vnesenih še nekaj novih artiklov.
Omejitev izvoza v Jugoslavijo. V delno spremembo lanskih predpisov in tudi odredbe št. 221868, c, kateri smo že poročali, je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino odredilo z okrožnico št. 234995 z dne 22. oktobra, da se sme naslednje blago izvoziti v Jugoslavijo samo z ministrskim izvoznim dovoljenjem (v oklepaju je navaden letni kontingent): boraks (SOOton), laki in firneži (110 milj. lir), verige in verižne transmisije (20 milj. Ur) ter pribor za cevi, pipe in spojkel za industrijske namene '80 milj. lir). Do sedaj so dovoljevale izvoz tega blaga carinarnice same.
Mednarodna trgovina z lesom
Valuta	10. XI	17. XI
Dolar	694	699,50
Svic. frank	159	159,75
Funt zlat	8.550	8.525
Napoleon švic.	6.775	6.775
Zlato gr.	893	897
FRANK		
Frank je v tednu	med 10.	in 17. no-
vembrom dosegel točko 453 fr. za dolar, t.j. najnižjo v teku zadnjih dveh let. Francoska vlada je šla takoj na delo in vnovič dvignila diskotno mero od 4 na 4%. Zadnje zvišanje je bilo 11. oktobra od 2,5 na 3%. Položaj plačilne bilance ni zadovoljiv. Vlada namerava zmanjšati uvoz z dolarskega področja za 40%.
ZVIŠANJE DISKOTNE MERE. Angleška banka (Bank oi Engiand) je zvišala diskotno mero od 2 na 2 % %. V istem času je zvišala diskotno mero tudi Banque de France, in sicer od 3 na 4%. Z zvišanjem diskotne mere hočejo narodne banke privabiti čim več denarja v banke, to se pravi potegniti ga vsaj trenutno Iz obtoka. Gre za borbo proti inflaciji, t.j. proti naraščanju denarnega obtoka in skakanju cen. Kadar ima potrošnik mnogo denarja v rokah, plača vsako ceno za blago.
ZA OLAJŠANJE UVOZA GRADBENEGA LESA V ITALIJO.
V	Veroni je bilo te dni zborovanje lesnih trgovcev Severne Italije za nabavo gradbenega lesa. Zborovalci so ugotovili, da je, carina za uvoz gradbenega lesa, ki doseže z davkom 15%, previsoka. Poslovni davek IGE v znesku 3% bi lahko ostal, toda znižati bi bile treba carino od 12 na 8%, da bi pospešili uvoz in tako znižali ceno domačega gradbenega lesa.
Italija potrebuje letno okoli 3 milijone kubičnih metrov žaganega lesa: sama lahko krije 1/3, t. j. 1 milijon kub. m, tako da mora uvoziti 2 milijona kuo. m. Po vojni se je uvoz zmanjšal. Leta 1948 je Italija uvozila 372.0U0 kub. m, leta 1949 350.000 in leta 1950 1 milijon kub. m, in sicer večTnoma iz Avstrije (okoli 95%). Italija ima trgovinske pogodbe tudi z Jugoslavijo, Romunijo, ZSSR in Madžarsko ter Brazilijo in ZDA. Trgovinska pogodba z Jugoslavijo predvideva uvoz 300.000 kub. m mehkega lesa, 30.000 kub. m tesanega lesa in večje količine trdega in celuloznega lesa; kljub raznim poskusom ni bilo doslej mogoče doseči zadovoljive rešitve glede uvoza izi Jugoslavije, ki ga ovira tudi majhna izbira. Uvoz iz Romunije ovira klirinški sporazum, po katerem je treba romunski les plačati v Italiji z lirami, preračunanimi v dolarje na podlagi uradnega tečaja, ki ni ugoden za Italijo. Uvoz iz ZSSR ovirajo težave glede obračunavanja v dolarjih.
IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA CELULOZNEGA LESA
Po vojni je Jugoslavija izvažala celulozni les predvsem v Avstrijo in Italijo; manjše količine so odšle tudi v Nemčijo in Belgijo ter Francijo. Predvsem se izvaža bukov celulozni les. Navajamo podatke o izvozu celuloznega lesa iz ((Trgovinskega pregleda« (v Beogradu); izvoz bukovega celuloznega lesa je znašal 1. 1947	190.000 kub.m, 1.
1948 180.398 kub.m, 1. 1949 359.786 in leta 1950 360.648; izvoz mehkega celuloznega lesa v omenjenih letih: 174.517, 342.699, 236.482 in 223.292 kub.m.
VIŠJE CENE LESA TUDI NA ŠVEDSKEM
V	novi lesni sezoni so Švedi že zaključili izvozne pogodbe za večje količine celuloznega in okroglega lesa za izvoz. Cene so znatno višje kakor so bile povprečne cene lansko leto. Računajo, da bo tudi cena rezanega lesa višja. Glede nadaljnjega razvoja ne vlada v švedskih krogih poseben optimizem. 2e v letu 1950-51 ni bil razvoj tako ugo-
den, kakor so ga pričakovali. Predvsem so evropski uvozniki založeni z lesom, in mnogo bolj previdno zaključujejo nove puste, Ugoanejši je trg celuloze, vendar inozemski uvozniki ne ponujajo več tako ugodnih cen. Cene celuloze za dobave v zadnjem tromesečju tekočega leta so ostale neiapremenjene v primeri s cenami za tretje tromesečje. Veliko je še vedno povpraševanje po papirju in celulozi, vendar kupci ne ponujajo več tako visokih cen. Ker so Združene države uradno določile cene lesovini, so morali Švedi izvažati lesovino v tretjem tromesečju 1951 po ceni, ki je bila za 25 dolarjev pri kratki toni nižja. Zaradi tega je izvoz v ZDA nazadoval za polovico. Po podatkih Švedskega instituta za konjunkturo so cene rezanega lesa v razdobju od 1. 1949 do avgusta 1951 poskočile povprečno za 66%, cene celuloze za 529% in papirja za 125%.
Na tržašKem trgu
«Holzwirtschaftsrat» na Dunaju je objavil nov seznam minimalnih cen leso za izvoz. Čezmorski potrošniki so o-značili te cene za pretirane, saj se je cena za deske «tom,bante», običajnih levantskih mer, zvišala kar za 3 dolarje pri kubičnem metru in tako desegia 46,40 dolarja proti izročitvi fob Trst. To pomeni, da mora avstrijski izvoznik položiti pri Narodni banki na Dunaju 46,40 dolarja za vsaki kub. m desk, ki jih namerava izvoziti, sicer mu ministrstvo za zunanjo trgovino ne izda izvoz-
nega dovoljenja. Izvozniki postavljajo višje cene od navedene minimalne; tako so tržaški uvozniki prejeli ponudbe že po 47-49 dolarjev fob. Levantski trgovci zaenkrat ne nameravajo v svojih povpraševanjih prekoračiti ceno 42 dol. fob.
Sedanje ponudbe avstrijskega iesa kvotirajo: tombante 47-49 dol. fob Trst, deske 26.000 lir fco Trbiž, tramovi 13.000-13.300 lir fco vagon avstro - italijanska meja, neocarinjeno blago. Zaradi tako visokih cen so sklenjene kupčije pičle. Zadnje dni je Cehoslovaška ponudila les po zelo ugodnih cenah, in sicer neposredno 5.000 kub. m po 41 dol. fob Trst, preko posredovalcev pa po 43-44 dol. fob Trst.
Jugoslavija nima dovolj razpoložljivega lesa v zalogah. Jugoslovanski ((tombante« kvotira 25.000 lir fco postaja Sežana, tramovi pa 13.000 lir fco kraj proizvodnje.
Srednje cene za avstrijski les v tranzitu skozi Trst v lirah za kub. m so naslednje: jelove deske tombante 29.000, tramovi po tržaškem običaju 15.000; hrast v bulah (boulles) 65.000, neo-brobljena parjena bukev 44.000, obrobljena parjena bukev 52.000, naravna neobrobljena bukev 30.000.
Cene v Trstu na drobno v skladišču v lirah za kub. m: jelove deske la
39.000,	Ha 34.000, lila 29.000, lila les za gradnjo 26.500, leseni stebri I-II
34.000,	III 32.500; tramovi 16.000.
ehnicne
curih le. nov. 1951. VALUTE NA PROSTEM TRGU V CURJHU
Država — Vrednost	švic. fr. belg. fr. pezet funtov fr. fr. šil. dol. lir šv. kr. n. m. hol. fl.
Švica — 10 šv. fr.	10,—	128,70	121,95	—,19,7	1028	74,35	2,29	1581	14,49	11,56	9,76
Belgija — 100 belg. fr.	7,77	100,—	94,76	—,15,2	799	57,77	1,78	1228	11,26	8,98	7,58
Španija — 100 pezet	8,20	105,53	100,—	—,16,—	914	60,97	1,88	1296	11,88	9,48	8,00
Vel. Britanija — 1 funt	10,23	131,61	124,71	1,— —	1052	76,03	2,34	1617	14,82	11,82	9,98
Francija — 1000 franc. fr.	9,72	125,16	118,60	—,19,—	1000	72,30	2,23	1538	14,09	11,24	9,49
Avstrija — 100 šil.	13,45	173,10	164,02	1,6,4	1383	100,—	3,08	2126	19,49	15,55	13,13
ZDA — 10 dolarjev	43,65	561,79	532,33	4,5,4	4489	324,54	10,—	6901	63,26	50,46	42,59
Italija — 10.000 lir	63,25	814,09	771,34	6,3,8	6504	470,26	14,49	10000	91,66	73,12	61,71
Švedska — 100 šv. kron	69,00	888,03	841,47	6,14,11	7095	513,01	15,81	10909	100,—	79,77	67,32
Nemčija — 100 nem. mark	86,50	1113,26	1054,89	8,9,2	8895	643,13	19,82	13676	125,36	100,	84,39
Nizozemska — 100 hol. fl.	102,50	1319,19	1250,01	10,—,6	10540	762,09	23,48	16206	148,55	118,50	100,—
Novosli v železnišiem promelo
Varnost, brzina in udobnost so danes odločilni činitelji pri napredku o-sebnega železniškega prometa. V naprednih industrijskih državah iščejo železniške uprave vsemogoča pota za dosego teh ciljev. |
Za odpravo neprijetnega smradu in nesnage in Pa za dosego večje brzine elektrificirajo železnice, v predelih pa, kjer to ni mogoče, uvajajo motorne vlake. Za udobnost potnikov pa skrbijo z novimi železniškimi vozovi, ki imajo moderno notranjo opremo. Toda lotili so se tudi drugih problemov, kot n. pr. odprave dobro znanih enakomernih tresljajev, ki jih povzročajo razmaki med posameznimi tračnicami. Gotovo veste, da so ti razmaki potrebni za raztezanje tračnic, ko nastopajo temperaturne razlike. In zw te neprijetne enakomerne tresljaje, ki jih povzročajo ti razmaki tudi veste. Ne dovolijo vam mirnega čitanja med vožnjo Pač pa marsikaterega uspavajo.
Nemške državne železnice so se lotile tega vprašanja tako, da so na progi Muenchen-Augsburg položili 7 km dolgo zvarjeno progo na že'ezobeton-skih pragovih. Zaradi obremenjene proge (200 vlakov dnevno) so morali izvršiti to delo v čim krajšem času.
na noge Mohamed pred 1.300 leti v a-rabski deželi. Po svojem številu je mohamedanstvo danes na tretjem mestu med veroizpovedi. Mohamedanci trdijo, da se njihova vera najhitrejše širi in da prestopi v mohamedanstvo okoli
250.000	ljudi na leto. Natančno ni mogoče ugotoviti, koliko je pravzaprav mo-hamedancev, trdijo pa, da se njihovo število suka med 200 in 350 milijonov-Sirjenje mohamedanstva olajšuje sam način pristopa, ki je popolnoma preprost. Dovolj je, da izjaviš: »Izpovedujem, da ni Boga razen Alaha, in da je Mohamed njegov prerok« in že postaneš mohamedanec. Med verskimi načeli je političnega pomena geslo: Enakopravnost in bratstvo; rasnih razlik ni. Mohamedanstvo je mnogo bolj širokogrudno kakor ilinduizem. Izobražence v afriških in azijskih prede1 ih veže koran v arabščini, ki ga zna citati vsak povprečno izobražen mohameda-nec. Ločitev Pakistana od ostale Indije pripisujejo v glavnem verskim razlikam. Tudi Arabska liga, ki veže mohamedanske države med Perzijskim zalivom in Nilom sloni na verski osnovi Duhovno središče mohamedancev je danes Kairo. Egipt je danes tudi edina neodvisno mohamedanska država v Afriki, ki ima poleg tega osrednjo lego med mohamedanskimi deželami-Egipt nazitvajo tudi predsitražo »Ma-ghreba«, kakor se v arabščini imenuje vsa dežela zahodno od Nila.
ZOBOZDRAVNIK
D?R.HLAVATY
0RD1NIRA ZA USTNE IN ZORNE R0LEZNI DNEVNO RAZEN TORKA
NA OPČINAH PRI FABČIČU
Mo gradbeno podielie
I. C. E.T.
Trst, Ul. XXX. Ottobre 611.
Telefon 79-74
izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah
ZALOGA JESTVIN NA DEBELO
MISLEJ JOŽKO
Trst, Ulica del Monte 18 TELEFON 93 861
’!F
Dobavlja suhomesne in mlečne izdelke, konservirane ribe in razne druge izdelke Obiščiet naše skladišče!
Prvotno so varili tračnice samo ponoči, kadar je bila temperatura 10-12 stopinj C. Toda izkaza o se je, da se z določenim postopkom varenja lahko izvrši to delo tudi podneui. To je po večalo učinek dela, ki je znašal nato 1.200 m položenih tračnic, dnevno. Nova proga ima velike prednosti. Prejšnji tresljaji, ki so kakor na spodnji ustroj, kot tudi na železniške vozove učinkovali uničujoče, so odpadli. Tudi na potnike prijetno učinkuje ta enakomerna vožnja, pri kateri se ne čutijo nikaki tresljaji, temveč samo fino šumenje.
Toda lotiti so se morali tudi drugega problema. Zaradi stalnega nihanja železniških vozov postane površina tračnic valovita in seveda vedno bolj pospeši nihanje. Posku^ z gumijastimi plašči opremiti kolesa železniških vo zov, se je posrečil. Plašči so bili izdelki francoske tvrdke Michelin in so imeli v notranjosti 10 atmosfer pritiska. Vozovi, opremljeni s to tehnično novostjo, so tudi na1 valoviti površini tračnic drseli brez najmanjšega šuma ter se samo lahko gugali z ene m drugo stran. Toda visoka cena teh posebnih gumijastih plaščev še ne dopušča splošne uporabe. Vendar kaže, da ni več daleč čas, ko se bomo-,po železnicah vozili bolj udobno in hitreje kot sedaj.
SILVIO SERIH
J m p o rt ✓ Export
TRIESTE
VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL 80-80
CUSCINETT1 A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di inisura
Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje
SEDEŽ. TRST - ULICA FABIO FILZ1 ST. to/l. - TELEFON ST. 78-08
SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA
Italijanski davčni zakon tudi na Tržaškem
Ze -v zadnji številki »Gospodarstva« srno opozorili člane, da se v najkrajšem času pričakuje raztegnitev na tukajšnje področje Vanonijevega zakona. V zadnji številki Uradnega lista ZVU (1. novembra) je bil res objavljen ukaz št. 169 z, dne 26. oktobra 1951, ki prinaša dobesedno iste določbe kot Vanonijev zakon- Ukaz je bil objavljen dne 1. novembra t. L; nekateri členi, zlasti oni, ki zadevajo sistemiziranja davčnih zaostankov in nerodnosti iz leta 1949 in prejšnjih let, pa učinkujejo že od 31. januarja 1.1.
Zakon naj bi bil nekak uvod v reformo davčne zakonodaje, ki je v mnogem zastarela. Prinaša precej novih določb trajnega značaja mnogo pa tudi predpisov izrednega in prehodnega značaja. Prehodni predpisi so bili potrebni, da se dokončna uredijo sporne davčne zadeve iz let 1946 - 1949, ko je davčna uprava mnogokrat samovoljno brez stvarne osnove in brez kriterija višala davčne osnove pridobninskega davka in ugotavljala vojne in izredne dobičke v astronomskih številkah. Seveda so davkoplačevalci osporavali Pretirane davčne ugotovitve ter vlagali prizive. Zneski spornih davčnih zadev gredo v milijone. Z druge strani Pa tudi mnogi davkoplačevalci prav Zaradi previsokega davčnega pritiska In zaradi stališča, ki ga je davčna u-Prava zastopala, češ da so vse davčne Prijave neresnične, niso sploh prijavili Svojih dohodkov ali so jih prijavili Prenizko. Kaže, da hočejo finančne ob-Insti razčistiti vse zaostanke iz leta 1949 in prejšnjih let, kajti le tako bo mogoče pristopiti k novi davčni politiki, ki naj ustvari ozračje zaupanja med davčnimi oblastmi in davkoplačevalci. Z določbami prehodnega značaja, ki predvidevajo razne ugodnosti Za dokončno ureditev davčnih nered-Posti in zaostankov ter spornih davc-Pih zadev, bo torej skušala; davčna u-Prava spraviti z dnevnega reda svoje terjatve iz prejšnjih let in z letom 1951 začeti novo dobo.
Določbe trajnega značaja zadevajo vsakoletne prijave dohodkov, poavr-ženih neposrednim davkom, zastaranje davčne uprave do poprave višine prijavljenih dohodkov, odbitek življenjskega minimuma pri računanju davčne osnove pridobninskega davka ter odbitkov za družinske člane pri računa-Pju davčne osnove popolnilnega davka, znižanje odstotne izmere dopolnilnega davka in izmere družinskega davka ter izrednega davčnega popisa. O Posameznih važnejših določbah bomo še poročali. Kakih večjih izprememb, ki bi zrevolucionirale obstoječi davčni sistem ukaz št. 169 ne prinaša, ampak izrečno pravi, da so vsi dosedanji davčni zakoni še nadalje vedno v ve-'javi z vsemi svojimi napakami. Nadalje so še vedno v veljavi visoke odstotne izmere pridobninskega davka (ri-chezza mobile), ki z občinskimi in pokrajinskimi dokladami presegajo eno ‘retjino davčne osnove, t. j. ugotovije-dega dohodka. Obetajo sicer, da bo možno v doglednem času s porazdelit-vijo davčnega bremena na večje šte-vilo davkoplačevalcev, kar se bo dalo doseči z obvezno vsakoletno prijavo in 2 izrednim davčnim popisom, te abso-ihtno previsoke odstotne izmere znižati, toda sedaj in morda še nekaj let bodo te izmere v veljavi.
Glede vsakoletne prijave dohodkov Podvrženih neposrednim davkom ukaz samo predpisuje njeno obveznost ter sankcije za neizvršitev obveznosti. Gleda oblike načina in drugih podrobnost v tej zvezi se pa poziva na določbe zak. odloka z dnej 24.8.1945 št. 585, si je bil razširjen na cono s splošnim ukazom št. 51 (3. aprila 1946). V pr-vem členu pravi namreč Ukaz št. 169, da se morajo od leta 1951 dalje vlaga ' *i Prijave dohodkov podvrženih nepo-
srednim davkom po predpisih citiranega zak. odloka. O predpisih glede prijave bomo še posebej pisali.
Našo trditev, da hoče davčna uprava z letoml 1951 začeti novo dobo razmerja med njo in davkoplačevalci, potrjuje tudi prehodna določba vsebovana v členu XLV! ukaza št. 169. Ta člen namreč pravi, da je finančna uprava pooblaščena, da odmeri davek na poslopja, pridobninski davek od dohodkov kat. A, kat. B im kat. C/i in dopolnilni davek od teh dohodkov ter. ga vpiše v davčne sezname za leto 1951 in 1952 od enakih dohodkov, kakor so bili vpisani ali kakor bi sei morali vpisati v dotični seznam za1 leto 1950. Toda ta odmera je le začasna in še mora dokončno določiti na podlagi prijave, vložene v letu 1951 in 1952 na podlagi ukaza št. 169 in morebitnih popravkov ali ugotovitev davčnega urada.
Tukajšnja finančna uprava hoče z določbami ukaza št. 169 seznaniti najširši krog davkoplačevalcev ter organizira v ta namen predavanja. Predavanja se bodo vršila ločeno za posamezne kategorije v Ul. S. Nicolo 7/1, in sicer 1Q. dec. ob 17,30 za veletrgovce; dne 17. dec. ob 17,30 za trgovce na drobno, dne 20. dec. ob 17. uri_ zal obrtnike in dne 10. januarja ob 17,30 za lastnike javnih lokalov.
Obveznost vsakoletne prijave dohodkov
Ukaz št. 169 uzakonjuje obveznost vsakoletne prijave dohodkov. Vsi, ki imajo dohodke podvržene neposrednim davkom, so dolžni prijaviti jih vsako' leto, četudi se višina dohodkov ni spremenila. Prijava mora vsebovati za vsak poedihi dohodek vir, kosmati znesek, izdatke, ki se smejo odšteti, in čisti iznos ter v pogledu dopolnilnega progresivnega davka na skupne dohodke vse odbitke predvidene v tozadevnem zakonu. Od dolžnosti prijave so izvzeti le delojemalci, ki imajo samo dohodke kategorije C/2, če skupni dohodek računan v pogledu dopolnilnega progresivnega davka ne presega
600.000	lir letno, ter osebe, katerih skupni dohodek obstaja samo iz zemljišč in iz dohodka glavnice investirane v zemljišča ( agrarni dohodek) in ki računan v pogledu dopolnilnega progresivnega davka ne presega lir
240.000	letno. Ža opustitev prijave so predvidene sledeče sankcije:
Ce se prijava ne vloži, ostanejo dohodki ugotovljeni za prejšnje ieto, še dalje vpisani v davčne sezname, pri čemer se zvišajo za 10% pri dohodkih kat. A, kat. B in kat. C/I, vendar imajo davčni uradi pravico do popravka. Poleg tega se opustitev prijave kaznu-je| z globo od 5.000, do 100.000 lir. Ta globa se izreče poleg drugih kazni, ki jih obstoječi zakonski predpisi pri raznih davkih predvidijo. Globa se podvoji, če gre za drugo kršitev, pri na-daljnih kršitvah pa potroji. Ta kazen se vpiše v kazenski list in tudi objavi v izdaji bis Uradnega lista ZV'U.
1952. To pomeni, da bodo morali davkoplačevalci do 31 januarja 1952 prijaviti dohodke iz leta 1950 za odmero davkov za leto 1951; a ker se morajo izvršiti prijave od 1. januarja do 31. marca vsako leto, bodo do 31. marca morali prijaviti dohodke iz leta 1951 za odmero davkov za leto 1952.
Ostale določbe o legitimaciji za vlogo prijave, o njeni vsebini in o drugih formalnosti v tej zvezi pa prinaša zak. odlok z dne 24. avg. 1945 št. 585, ki je bil s splošnim ukazom ZVU št. 51 z dne 3. aprila 1946 razširjen na to cono.
Prijava se izvrši na posebnih obrazcih, ki jih davčni zavarovanci dobijo zastonj pri Uradu neposrednih davkov
(Largo Panfili 2). Člani prejmejo podrobna pojasnila o načinu, kako se izpolnijo ti obrazci v tajništvu SGU med uradnimi urami.
OBNOVA LICENCE ZA PRODAJO
ŠPIRITA
Vse prizadete opozarjamo, da morajo do 31. decembra obnoviti licence izdane od Tehničnega urada davka na proizvodnjo (imposta di fabricazione) za prodajo likerjev, ekstraktov,, esenc čistega in denaturiranega špirita in dišave na bazi alkohola.
OMEJITEV UPORABE NIKLJA, CINKA, BAKRA IN NJIHOVIH ZLITIN
Zavezniško vojaška uprava je izdala ukaz št. 170 (27. okt. 1951), ki velja od 1. novembra 1951. Po njem je upo-raba niklja, bakra, cinka in njihovih zlitin prepovedana za izdelavo proizvodov, ki so našteti v tem ukazu. Navedenih je nad 800 raznih izdelkov, zlasti obrtniškega značaja. Prepoved se ne nanaša na izdelovanje, ki je. v teku
TRŽAŠKI VELESEJEM 29.VI. DO 13. VII. 1952
Prihodnji tržaški velesejem bo v času od 29. junija do 13. julija 1952. Prijave se sprejemajo do 15. aprila pri upravi velesejma (Trst, Viale Ippodro-mo 18) ali pri predstavnikih. Vsebovati morajo podatke o zaželeni površini, razstavljenih predmetih in kontingentih blaga, ki ga razstavljale! želijo uvoziti, ter imena tvrdk, ki jih prosilec želi predstavljati. Poleg tega je treba vplačati 4.000 lir s 3% davka IGE, dalje
1.000	lir .s 3% davka IGE za vsako predstavljano tvrdko.
OBMEJNA TRGOVINA S SLOVENIJO
Kakor poroča ((Matajur«, so župani iz Trbiža, Naborjeta, Rezije, Kluž, Brda, Cente, Tajpane, Nem, Ahtena, Pojde, Torjana Čedada, Sentpetra Slovenov. Podbonesca, Sentlenarta, Grmeka. Dreke, Srednjega, Sovodenj, Sv. Ivana ob Nadiži, Praprotnega in Corna di Rosaz-zo na sestanku v prostorih trgovinske zbornice v Vidmu protestirali proti načinu izvajanja videmskega sporazuma (3. II. 1949) o obmejni trgovini med Furlanijo' in Slovenijo. Ugodnosti tega sporazuma bi morale biti deležne obmejne občine, v resnici pa se izmenjuje blago, ki ga ne proizvajajo obmejne občine, kakor tkanine; dalje se na račun Jugoslavije popravljajo avtomobili in stroji. Od vsega tega ima kvečjemu koristi videmska industrija.
ZA ZILSKO ŽELEZNICO
,se zavzema ((Center za gospodarski razvoj« v svoji stalni rubriki v milan-
na dan, ko je stopil ta ukaz v veljavo, pod pogojem, da se dovrši v roku 'treh mesecev.
Prodaja proizvodov, pri katerih izdelavi je prepovedana uporaba teh kovin, je dovoljena, dokler se ne izčrpajo zaloge končanih proizvodov, vendar se morajo prodali najkasneje v šestih mesecih. Ravnatelj za finance in gospodarstvo pri ZVU srhe dovoljevati izjeme od teh prepovedi. Ravnatelj sme po svojih uradnikih pregledati knjige, registre in druge listine podjetij, kakor tudi izvršiti pregled delavnic, skladišč in trgovin. Kršitev prepovedi tega ukaza se kaznujejo s kaznijo
50.000	do 5.000.000 lir.
IZREDNA DOKLADA ZA DECEM-
BER-JANUAR
Ker se indeks življenjskih stroškov ni izpremenil, ostane izredna doklada (indennita di conlingenza) za dvome-sečje december-januar v istem znesku kot v prejšnjem dvomesečju oktober-november.
URADNA CENA KAVE
Z ukazom št. 175 (1. novembra 1951) je uradna cena kave, na podlagi katere se obračuna davek na poslovni promet (IGE) pri uvozu kave, določen na lir 680 za kilogram.
skem «11 Sole« (15. XI.). Ako bi se od Trsta speljala ob obali železnica skozi Tržič, dalje od Ronk do Sv. Ivana ob Nadiži (ta zveza bi se izognila Gorici!) ter od Gemone (Humina) skozi Kar-nijo in čez Pontebo v Zilsko dolino, bi dobili 180 km dolgo železniško zvezo do Beljaka. Ta bi se izognila strmini pri Trbižu in hi imela samo na oddelku Karnija-Ponteba vzpetost 15 pro-mil. Tako bi Trst laže konkuriral severnim pristaniščem.
RIM ZA TRST
Rimski «11 Globo« skuša potolažiti tržaško javnost, ki se razburja zaradi odvajanja tržaških ladij v Genovo, s tem, da našteva razne proge, ki jih ima Trst. List ne more razumeti, zakaj se Tržačani razburjajo, če je rimski minister za mornarico dodelil nekdanji tržaški ladji ((Saturnijo« in «Vulkanijo» Neaplju. Hkrati zanika vest, da je ministrstvo vrnilo te ladje Genovi. Mario Pol-la ugotavlja v listu ((Messagigero Vene-to» (6. XI.) da je Tržaška trgovinska zbornica že pred 6 meseci poslala rimski vladi načrt, kako naj bi pravično razdelili ladjevje med Trstom in italijanskimi lukami, da bi Trst ne trpel. Do danes Rim še ni odgovoril.
RAZSTAVA OEEC ZA PRAVILNO AMBALAŽO
ki jo vodijo po Evropi Mr. Edwin W. Ely, uradnik ameriškega trgovinskega ministrstva, Lee Robinson Forker, izvedenec ameriških tvrdk, in VVilliamC. Raiser iz Londona, je prispela v Trst. Iz Trsta odide v Milan in Rim.
UVOZ IZ JUGOSLAVIJE V TRST IN ITALIJO
Trst uvaža v glavnem drva predvsem iz Jugoslavije. Letos so se tudi jugoslovanska drva podražila. V zadnjem času zahtevajo jugoslovanska izvozna podjetja za bukova drva fco meja Sežana 9-10.000 lir za stot v prodaji na debelo. Tej ceni je treba dodati še carino (15%) ter stroške za prevoz in razlaganje.
Bosanska drva so pred kratkim ponujali po 8.500 lir za stot fob Split (vkrcana na ladjo). Tej ceni je treba za blago, namenjeno v Italijo, dodati še carino (15%), prevoznino iz Splita v italijanske luke (okoli 1.500 lir za stot). Po tej ceni ni mogoče plasirati jugoslovanskih drv n. pr. v Riminiju, kjer gredo drva po ceni okoli 9.000 lir za stot.
DRVA IZ FRANCIJE
Neki podjetni tržaški trgovec si je spričo pomanjkanja drv skušal pomagati z uvozom celo iz Francije. Poskus se ni obnesel, ker so ga stala drva v poletnem času 9.600 lir fco meja Tržič. Ceno so pokvarili prevozni stroški, ki znašajo 3,60 lire za kg.
Za tržne razmere je značilno da zahtevajo v Repentaboru za stot surovih hrastovih drv 1.100 lir.
TOPLO VREME EDINI ZAVEZNIK POTROŠNIKOV
Tržaški potrošniki se tolažijo: Gremo proti koncu novembra, ostanejo še december, januar in februar. Poleg tega je bil november mnogo toplejši kakor oktober, morda pa le ne bo zima tako huda, kakor so jo napovedali nekateri učenjaki.
Med 5. in 17. novembrom se je promet v tržaškem pristanišču razvijal ta-ko-le:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Firenze« je priplula z Reke prazna in odplula v Avstralijo natovorjena. Iz Benetk je prispela »Jason« prazna in odplula v Genovo natovorjena. »Bar-letta« je priplula iz Carigrada in se vrnila natovorjena. »Risano« je prispela iz Bombaja s 6 t in se vrnila natovorjena. »Tenax« je pripeljala iz Rio Marina 500 t železne rude in odplula v Benetke prazna. Iz Casablanche je prispela »Teresa Cosuiich« s 552 t in odplula s 1.186 t blaga. Petrolejska ladja »Cervaro« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Ravenno z pogonskim oljem. »Esso Trieste« je pripeljala iz Tripolisa 8.499 t mineralnega o-ija in se vrnila prazna. »Indiana« je priplula iz Tripolisa z, '8.225 t mineralnega olja in odplula v Sidon prazna. Iz Carigrada je priplula »Treviso« s 1.-760 t raz. blaga in se vrnila natovorjena. »Esperja« je prispela iz Bejruta z 883 t raz. bi. in odplula v Bejrut z 220 t. »Elba« je iz Rio Marine pripeljala 3.465 t železne rude in odplula v Bagnoii s 3.000 t litega železa. Iz Neaplja je prispela »Capo Noli« prazna in odplula v Benetke tudi prazna. Priplule so: »Montello« iz Galvestona s 159 t, »San Giusto« iz Norfolka s, 10.166 t premoga, »Chioggia« iz Aleksandrije s 620 t raz. bi., »Remo« ia Benetk prazna, »Rosalia O.« iz Benetk prazna, »Ab-bazia« iz Hajfe s 474 t, »Rosario« iz Benetk prazna, »Gerusalemme« iz Durbana s 76 t, »U. Vivaldi« iz Hong Konga z 283 t, »Triton Maris« iz Ravenne prazna, »Titanja« iz Benetk prazna, »Vettor Pisani« iz Benetk prazna in »Bucintoro« tz Ravenne prazna. Odplule so: »P. Toscalli« v Buenos! Aires natovorjena, »Aeguilas« v La Goulet-te prazna, »Irma« v Aleksandrijo natovorjena, »Ruta« v Oran z 840 t, in »Pietro Gori« na Reko prazna. AMERIŠKE LADJE
»Stella Lykes« je priplula iz New Orleansa s 29Q t in odplula v ZDA prazna. »Oceanstar« je pripeljala iz New Orleansa 9.800 t žita in se vrnita prazna. Iz Bostona je »Benjamin VVar-ner« prispela z 9.462 t. žita in se vrnila v ZDA prazna. »Pierre Victory« je priplula iz1 Los Angelesa s 87 t in odplula v Hajfo s preostalim blagom. Iz Baltimora je »Rufus Choate« pripeljala 9.814 l premoga in odplula v Hamp-ton Road prazna. »William Cushing« je priplula iz Baltimora s 1.050 t premoga in odplula v ZDA prazna. Iz New Orleansa je »James MC. Hemy« pripeljala 9.700 t žita in se vrnila prazna. »Elmira Victory je priplula iz Benetk prazna in odplula v ZDA natovorjena. Priplule so: »Frank P. Reed« iz New Porta z 9.730 t premoga, »George Bont-well« iz Filadelfije z 9.472 t žita, »Rulh Lykes« iz New Orleansa s 3.555 t blaga, »Columbia Trader« iz NeCV Fort Newsa s 10.800 t premoga in »Omega« iz New Yorka z 9.808 t žita. Odpluli
sta: »Thomas Sim Lee« in »Citadel Victorj« v ZDA prazni.
GRŠKE LADJE
Priplule so:	»Andriana« iz Cipra
prazna, »Tassos« iz Calamata s 556 t raz. bi., »Sintagmatarchis Dawakis« iz Pireju s 256 t svežega grozdja in »A-geos Nivolaos« iz Chiosa s 291 t raz. bi. Odplule so: »Timos« v Hajfo natovorjena, »Kozani« v Eleusis natovorjena in »Florina« v Calamato tudi natovorjena.
ANGLEŠKI LADJI sta odpluli: »Esso Edimburch« v Benetke s preostalim blagom in »Domino« v London natovorjena. TURSKA »Ardahan« je priplula iz Carigrada s 312 t in! se vrnila natovorjena. FINSKA »Wiima« je prispela iz Helsinkija in odplula, prazna. IZRAELSKA »Nakshon« je odplula v Hajfo natovorjena. ARGENTINSKA »Rio Belen« je pripeljala iz Buenos Airesa 7.172 t žita. DANSKA »Susaa« je odplula v Port Said z lesom. HOLANDSKA »Theseus« je priplula iz Amsterdama s 303 t raz. bi. in se vrnila natovorjena.
JUGOSLOVANSKE LADJE
«Titograd» je priplula iz Benetk s 320 1 bombaža in odplula na Reko z 206 kub. m drvi. Iz Calamata je ((Zagreb« pripeljala 229 t sadja in 55 t bombaža in odplula v Benetke.
Napovedan je prihod ladij: »Gorica« okrog 24. t.m; iz Severne Evrope, ki bo pripeljala premog in «Radnik» 25. nov. z Reke, ki bo Trsta odplula v Izrael.
POTNIŠKA LETALA NA REAKCIJSKI POGON
bodo pričela leteti spomladi 1952 na progi London-Kairo. Letala so tipa «De Havililand Comet« s 4 reakcijskimi motorji «Ghoist». Vozila bodo po 36 potnikov z dvakrat večjo brzino kakor navadna letala. S tem bo Vel. Britanija dosegla prvenstvo v svetu.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava:	Trst, Ulica
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. _ Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50,-Naročnine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir; 6 din.
Glavni urednik Lojze Berce.
Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«.
Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
AVTOPODJETJE S. T. A. R
d. d. TRST
ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08
Avtobusna proga: Trst - Koper
Vozni red veljaven od 20. avgusta 1951
Cena	ob delavnikih		Km	POSTAJE	Km	Ob delavnikih		Cena
—	6,15	15,00	—	M	TRST	A T (Avtobusna postaja) ^	21	9,30	19,30	115.-
115.-	7,15	16,00	21	|	KOPER	1 (Avtobusna postaja)		8,30	18,30	—
Pripoved vrenja avtobusne preiozne službi med Tistem in Š1 oiijami ter obratno
Po členu1 XLVII ukaza 169 se> mora prijava dohodkov za leto 1951 vložiti ga vrže na ogenj, v treh mesecih od dneva, ko je ta ukaz stopil v veljavo, t. j. do 31 januarja
Zakaj prodaja drv po teži?
Ce pomislimo, da je treba te dni še pred zimo plačati za stot drvi kar 1500 lir, se ne bomo čudili, ako potrošnik skrbno pretehta vsako potence, preden
V Trstu je navada, da se drva prodajajo na težo (stote in kg), torej ne po prostominski meri (kubičnem metru). Verjetno je, da je treba tej navadi iskati razlog v dejstvu, da je potrošnja drv v Trstu razmeroma majhna; zima navadno ni huda in za kuho uporabljajo Tržačani predvsem plin, v novejšem času deloma tudi električni tok, ki ga tu označujejo kot »industrijskega«. Zaradi majhne potrošnje kupujejo Tržačani drva na drobno, večinoma kar na kg. Tržaške stanovanjske hiše nimajo primernih kleti, kamor bi stanovalci lahko spravili večje količine drv. Kdor kupuje drva res na drobno, seveda niti ne misli na kubične metre, t.j. na možnost kupovanja po prostominski meri. Godrnja pa, in sicer popolnoma upravičeno, kadar mu trgovec naloži drva, ki so še napol sveža in mu jih zaračuna po 1.400-1.500 lir stot. Potrošnik je popolnoma brez moči. Letos prihajajo na trg že v tem času sveža ali premočena drva. Nekateri trgovci tudi mešajo uvožena jugoslovanska drva z domačimi napol svežimi hrastovimi drvmi.
Prodajo na drobno je zaradi okoliščin, ki smo jih opisali, težko tako preobraziti, da bi se drva prodajala po pro-stominski meri, kakor se to godi n.pr. v Jugoslaviji. Toda v primeru, ko potrošnik nabavi večje količine nežaganih drv, bi mu bilo treba omogočiti, da kupi drva na kubični meter.
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
ULICA DELL'AGRO 10 - TRST- TELEFON ŠTEV. 96-130 (VHOD IZ ULICE DELLA TESA)
Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojili «BERC0» — Retifikac;ja in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS,
Titanus i. t. d.
Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puš — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne «TIIVIELLI» — Predelava »Diesel motorjev s i)redmešanjem» na »sistem direktnega vbrizganja»
Zastopstvo tovarne «ilIVI[illLtII\ll» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja vzdržljivost 250.0U0 km — Možnost naknadnega razkro-miranjp m ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije

Da nas gospodarsko ne zadušijo?
Sempolaj ima razmeroma malo trav-Kkov in pašnikov. In ker ie predvsem °ti tega odvisno število goveje živine, ni čudno, da ima ta vas s svojimi 41 hišami komaj 501 goved; sosednja Praprot (32 hiš) jih ima dvakrat toliko, ’• j. 100. Sicer so se začeli tudi Sem-Polajci boli brigati za deteljo, da bi nekoliko povzdignili svojo živinorejo. ^ ta namen, pa bi bilo potrebno, da se tudi pašniki in senožeti zboljšajo. O teni vprašanju, ki je zelo važen za fcr«-živinorejo, smo neko.iko bolj ob-širno pisali v podlistku 29. septembra tega leta. Tam smo omenili, da se nih-če ni odzval, ko je vladni razpisala na-Orade za čiščenje gabrovskih zemljišč, se torej to vprašanje ne da rešiti ha ta način, ampak da bi morala vla-hn za to prepotrebno delo najeti de-tavce z zagotovljenimi dninami. Vlaha ig 2 razpisanjem omenjenih nagrad, s skoraj 30% prispevki za nakupovale plemenskih krav, s prispevki za nove trtne nasade, za zidanje vzornih ^odernih hlevov itd. dokazala, da ho-Z denarnimi podporami zboljšati gospodarski položaj naših kmetov. Ako So te podpore, kakor trdijo kmetje čv ruznih vaseh, prenizke in ako se ne ^Porabljajo na najboljši način, pa ni hovolj, da se le godrnja in da mi o torti pišemo, ampak je neobhodno potrebno, da. naši kmetje v vseh takih in Podobnih gospodarskih vprašanjih
skupno nastopajo. Za začetek bi bilo potrebno vsaj to, da se začnejo živinorejci in vinogradniki v posameznih vaseh sestajati in posvetovati. Na takih posvetovanjih bi se morale točno proučevati vaške gospodarske potrebe, ki naj bi sei potem naštele in obrazložile v posebnih spomenicah, katere bi morali podpisati vsi prizadeti vaščani in jih predložiti naj pristojna mesta in našemu časopisju in organizacijam, ki bi jih moralno podprli.
Iz takih začetkov, bi se potem same ob sebi razvile primerne kmečke gospodarske zadruge in zadružne zveze, ki bi tvorile trdno gmotno podlago za zdravo in napredno kmečko gospodarstvo. Ako hočemo, da bodo zadruge nekaj zalegle im uživale primerni kredit, ne smejo biti zadružni deleži neznatni, ampak morajo biti izdatni: od 50.000-100.000 lir. Nekaj malega bi se plačalo v denarju, ostalo pa bi se polagoma odslužilo z delom za zadrugo. Take koristne zadruge bi prav gotovo tudi vlada gmotno podpirala, dokler bi jim bila taka podpora sploh potrebna, Zadružni domovi, zadružna skladišča, zavarovanje goveje živine, zavarovanje proti toči, zadružne motorne postaje in razne druge gospodarske or-
ganizacije bi se dale ustvariti na podlagi kmečkih gospodarskih zadrug. Predvsem pa zadružnicc delavnice, v katerih bi našli dopolnilno delo in zaslužek tisti kmetje, ki imajo premalo zemlje ali so sploh brez nje in ki morajo sedaj hoditi, oziroma se1 voziti na delo daleč izven svoje vasi ter tratiti zato mnogo dragocenega časa in denarja. Danes, ko so skoraj že vse va i opremljene z vodovodom in električno energijo, v: dobi motornega orodja in motoriziranih prevoznih sredstev, je mogoče tudi V najbolj zakotni kraški vasici zbuditi k življeniu nova moderna gospodarska, podjetja, o katerih ni hi’o mogoče nekdaj niti sanjati. Ni dovolj, da smo moderni samo v obleki, modernizirati moramo predvsem naše zastarele gospodarske nazore in gospodarsko udejstvovanje. Potem se nam ne bo treba bati, da bi nas kdo gospodarsko zadušil in nas pregnal z naše zemlje.
Ali povrnimo se v klavrno sedanjost. Kar se tiče zboljšanja travnikov in pašnikov, so to vprašanja že v dobi nekdanje Avstrije velikopotezno rešili v Lokvi, na zgornjem Krasu. Pridni Lokavci so svojo nekdanjo kamnata puščavo kakor čarovnik spremenili v
dvignili in pomnožiti svojo živinorejo, lepe zelene travnike in s tem visoko Siva kruška rebra so tam izginila in selspremenila v belo mleko. Kar je bilo mogoče tedaj brez vsake vladne pomoči, mora biti izvršljivo tudi danes pod ugodnejšimi pogoji. Volja in organizacija, pa bo šlo!
Sempolajski vinogradniki so letos precej trpeli zaradi plesnobe na trtah ki se je pojavila v soparnih dneh. Su-ša| je uničila 2/3 krompirja; ajdo, ki je letos zelo dobro obetala, je veter osmodil in uničil več kot polovico pridelku, tudi koruza se ni obnesla vsled neugodnih vremenskih prilik, zelje je močno oglodal kapusov belin, repa ni posebno uspela. Žitni pridelek neznaten. Vsi omenjeni pridelki prihajajo V poštev le Za domačo prehrano, ne pa za prodajo. V denar gre v. Sempola,u le mleko in — v manjši meri — vino. Nekateri menijo, da ni zelje za naše podnebje in da bi se ga moralo zamenjati z ohrovtom (vrzote ali broskve), ki bolje uspeva v toplejših krajih.
Sempolajiki kmetje razpolagajo le z razmeroma; najhnim borovim gozdom na Sedlu, med Prečnikom in komensko cesto. Ta gozd, ki ga je bivši fašistični nabrežinski župan Brovedani samo-
lastno prekomerno izčrpal, je v sporu med šempolajskimi jusarji in nabre-žinsko občino. Nekdanja poljska pot med Sempolajem in Praprotom se sedaj predeluje v. široko moderno cesto. Nihče mi ni znal pojasniti, čemu je pravzaprav to potrebno, medtem ko bi Praprotčani nujno potrebovali korenito popravo poti, ki jih veže z nabre-žinsko postajo, Sempolajci pa te nove ceste, v Praprot sploh ne rabijo. Kraški vodovod je bil zaradi gradnje te ceste več kot dva meseca zaprt za Sempolaj. Električne žarnice so prvič zasvetile leta 1945, za božične praznike; pri napeljavi elektrike so pomagali partizani. Telelonske zveze še ni, pač pa je zagotovljeno, da bo telefon v kratkem napeljan tudi v to vas.
V Sempolaju je ena gostilna; ena trgovina z jestvin imi in ljudska šola, za katero je predvideno novo šolsko poslopje. Od 6 učnih moči, ki tam poučujejo, ne živi v. Sempolaju niti ena, vaščani se niti ne zavedajo, da je med njimi toliko izobražencev. Zali bog velja to Več ali manj za vse vasi v maši coni: Fašisti so zaprli slovenske šole in prepodili iz naših vasi vse učitelje, ki so nekdaj ne samo poučevali učence, ampak tudi živeli in delovali
med našim ljudstvom. Na avstrijskih učiteljiščih so bili obvezni predmeti tudi glasba (petje, gosli, klavir) in poljedelstvo. Učitelji so bili organizatorji in voditelji pevskih društev, čitalnic, zadrug itd. in so tudi kmetom dajali nasvete za povzdigo in napredek v poljedelstvu. Biti so, na kratko Povedano, središče in gonilna sila vsega deželnega kulturnega delovanja in napredka. Danes ni niti sledi vsega tega. V naše vasi so se sicer povrnile slovenske, šole, ne pa slovenski učitelji med naše ljudstvo. Ali so morda krive sedanje politične razmere? Saj je bilo tudi nekdaj strankarstvo: bili so narodnjaški, liberalni, klerikalni, socialistični in komunistični učitelji. Toda kljub temu so vsi navdušeno delovali na našem prosvetnem polju. Tudi danes ima vsak učitelj lahko svoje lastno politično Prepričanje, na prosvetnem in gospodarskem polju sploh, posebno pa po naših vaseh, pa bi morali vsi skupno delovati. Kdor je Poznal kulturno višino naših kmetov, v avstrijski dobi, mora z obžalovanjem priznati, da je danes naš kmet v kulturnem nazadovanju. Seveda je tega kriva italijanska zasedba, toda sedaj imamo slovensket šole in slovensko učiteljstvo, ki ima' moralno dolžnost, da širi prosveto med svojim ljudstvom.
-bd-
TRŽNI PREGLED
tStm KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIQ FILZI ŠT. 1Q I - TELEFON ŠT. 54-Q8.
Kako odpraviš vinske pomanjkljivosti
Poročila o položaju na italijanskem trgu ne omenjajo bistvenih sprememb glede cen. Opaža se stremljenje k ravnovesju; tako zaznamujejo tečaji včasih napredovanje, pri drugi vrsti blaga zopet nazadovanje.
Poplave v Zgornji Italiji so zelo o-virale zaključevanje poslov. Izvoznike je vznemirila prepoved uvoza nekaterih italijanskih kmetijskih proizvodov v Anglijo. Churchillova vlada je napovedala splošno varčevanje in čedalje boli krči uvoz blaga, ki ni nuino potrebno. Omejen je bil uvoz italijanskega suhega sadja, pomaranč in limon, paradižnikovih konserv itd.
Cena mehkih vrst italijanskega žita je v Zgornji in Srednji Italiji nekoliko napredovala, medtem ko je trda pšenica v Južni Italiji nekoliko popustila. Trg koruze je bil miren. Pri zaključnih kupčijah z rižem ni bilo opaziti posebnih izprememb.
Cene živine so splošno ostaie neiz-premenjene, le cena teletom je nekoliko popustila. Cene mastnim svinjam za zakol so zopet napredovale in dosegle položaj, ki so ga zavzemale pred 15 dnevi.
Cene emilskemu maslu so popustile medtem ko so cene llombardskega še vedno čvrste. Cene mehkega sira so nekoliko napredovale; povpraševanje je bilo precejšnje tudi po sirih letošnje'proizvodnje, kar je provzročilo lahko napredovanje.
Cena olivnega olja v Liguriji je nekoliko popustila, v Toscani so cene čvrste, v Apuliji, Kalabriji in na Siciliji mirne.
Na Beneškem, v Lombardiji in Emiliji je bilo z vinom zaključenih precej kupčij, medtem ko vlada v Apuliji in na Siciliji precejšnje mrtvilo- Cene so ostale neizpremenjene, pač pa so cene dobrim starim vinom čvrstejše.
*
ŽITARICE
PADOVA: za kg. fco vagon brez davkov: pšenica lina 6.650-6.750, dobra 6.550-6.650, navadna 6.450-6.550; koruza marano 5.900-6.000; rumena koruza
5.300-	5.400; bela koruza 5.200-5.400; čin-kvantin 5.300-5.400; proso 4.900-6.000.
VERONA:	veronska pšenica fina
6.650-6.750, dobra 6.450-6.550, navadna
6.200-	6.300; oves 4.800-5.000; rž 5.800-5.900; neoluščeni ječmen 5.900-6.000; belo proso 5.500-5.800; proso paglierino
5.300-	5.500; koruza marano nova 5.750-5.850.
VERCELLI: pšenica 6.100-6.300; rž
5.200-	5.500; koruza 5.000-5.300; oves
4.300-	4.500; navaden riž 8.500-9.000, finejše vrste 11.200-11.800, fin 12.300-14.800.
ŽIVINA
CREMONA: živina za zakol: voli I 320-330, II 260-270; biki I 320-330, 11 260-270; krave 240-270, II 220-250; junci I 320-330, II 220-240; teleta I 500-520, II 390-420; prašiči odlične pasme 100-120 kg 420-430, 120-150 kg 430-440, 150-180 kg 440-450, nadi 180 kg 450-455; prašički za rejo 18-20 kg 570-600, 20-50 kg 470-480, 50-100 kg 440-470; piske I 680-700. II 530-550.
ROVIGO: živina za zakol: voli 1 320-345; krave 320-330; biki 310-320; junci 320-345; teleta 535-555. Živina za rejo: voli in krave 270-320, junci 300-330; prašički 700-750; prašički debeli 410-430; piščanci 550-570; kokoši 530-550; kopuni 600-620; purani 450-470; par golobov 300-350; pegatke 600-620; gosi 370-380; zajci 240-250. Sveža jajca 36 lir komad.
MLEČNI IZDELKI
MILAN: čajno maslo 950; lino maslo 880; sir krajevne proivodnje 1949 640-700, proizv. 1950 550-600, proizv. 1951 480-520, star 1 mesec 360-380; sbrinz (1 mes. star) 390-420, 3 mes. star; 510-530; emmenthal do 3 mes. star 510-540, nad 3 mes. star 540-580; provolone 1 mes. star 470-490, nad 3 mes. star 540 570; gorgonzola svež 340-360, star 450-470: italico svež 490-510, star 480-500; taleggio svež 340-360, star 420-460.
CREMONA: maslo I 900-930, II 850-880, III 810-830, IV 800- 810; sir krajevne proizvodnje svež 410-450, majski 1951 460-500, zimski 1950-51 470-530, majski 1950 550-610; emmenthal svež 450-560, 3 mes. star 570-600; italico svež 350-360; taleggio svež 350-360.
OLJA
FIRENZE: za kg fco proizvodnja: o-livno olje ekstra pod 1 stop kisi. 460-465, do 1,5% 450-460, do’ 2,5% kisi. 440-450; dvakrat rafinirano A 425-435, B 400-410; semensko olje navadno 395-405; olje iz zemeljskih lešnikov 410-415.
PADOVA: olivno olje ekstra 45-46.000 lir za stot, fino 43-44.000, navadno 42-42.500; dvakrat rafinirano A 42.500-43.000, B 41-41.500; semensko oljei I 38.500-39.000, II 38-38.500.
VINA
MILAN: za stop/stot fco milanska postaja za vina proizv. 1951: črno Piemonta 10-10,5 stop. 410-430, 11-12 stop. 440-480; Oltrepo pavese 10-10,5 stop. 400-420, 11-12 stop. 430-470'; črno Mantova 9-10 stop. 380-390; Valpolicella in Bardolino 560-580; emilijsko 9-10
stop. 410-450, 11-12 stop. 450-470; toskansko navadno 9-10 stop. 370-380; Barletta ekstra 13-14 stop. 400-430, navadno 12-13 stop. 370-400; belo Sanseve-ro 11-12 stop. 370-390; Squinzano 13,5-14,5 390-430; piemontski moskat 7.300-7.500 za stot.
FIRENZE1 za stot fco klet proizvajalca: navadna vina 9-10 stop. proizv. 1951 2.600-2.700, 10-11 stop. 3.000-3.600, 11-12 stop. 4.000-4.700; cenjena vina 11-12 stop. proizv. 1950 4.700-5.200, 12-13 stop. 5.200-5.400, nad 13 stop. 6.400-6.800; klasična vina 12-13 stop. proizv. 1950 6.400-6.800, nad 13 stop. 6.800-7.500.
PAPIR IN LEPENKA
MILAN: fco milanska postaja . od proizvajalca da grosista: časopisni papir v valjih 16.000 lir stot, v polah 19-20.000; tiskovni papir satinirari nekle-jen 20-21.000, satiniran polklejen 26-29.000; pisarniški papir riek'eje:i 22-
24.000,	polklejen29-3i.000, klejen 38-42.000; trikrat klejen za obrazce 39-43.000; registrski brezlesni navaden 17-
29.000,	finejši 33-35.000, trikrat klejen 40 43.C00; pisemski papir finejši 33-36 tisoč, fin 39-42.000, ekstra 46-52.000; prepisni papir za kopije 60-70.000; ri sarski papir 52-58.000; 00'oščeni papir srednje vrste 43-45.000, fine vrste 52-54.000; pellure beli in barvani 41-47.000; ovojni papir navaden 11-12.000, imej«-, 20-22.000; beli kalandrirani papir za kavo 14-15.000; ovojni pergamin navaden 40-60-80 gr 29-32.000, ekstra 30-4J 60 gr 36-39.000; ovojni prosojni pergamin 30 gr 47-52.000; 40-50-60 gr 44-47 tisoč; klobučni papir navaden 31-34 000, finejši 35-38.000; klobučni beli fin 41 46 tisoč; ovojni sivi papir 7.500-9.000; slamnati papir za mesarje 7-8.C~J. Beli karton (na vagon) 13-14.000; karton siv navaden 8.500-10.000; karton patent (na vagon) 13-14.000, siv fin 11.500-
14.000,	karton dvobarvni duplex in triplex navaden in finejši 18-24.000; dvobarni bel karton duplex in triplex 27-37.000; kartončini beli in barvani navadni 29-32.000, fini 38-43.000; kartončini beli in barvani tipa Bristol 47-51.000; pološčeni kartončini 60.000; kartončini lepenke 52-54.000.
Razvoj cen surovin na mednarodnem trgu v tednu do 16. novembra ne kaže enotne smeri, kljub temu prevladuje stremljenje k padanju cen. Značilen je primer bombaža, katerega cena je na newyorški blagovni borzi zgubila 16. novembra 30-48 točk. Dve veliki državi v zahodni Evropi, tj. Vel. Britanija in Francija sta pričeli [krčiti uvoz blaga iz ZDA, kar seveda vpliva na potek borznih cen v ZDA. Z druge strani dobivalo ‘opazovalci vtis, da so se svetovne borbe nekako prilagodile stalni mednarodni politični napetosti, Kako da ta ne vpliva več jako močno na potek cen. Značilno je novo popuščanje cene volni na newyorški borzi.
ŽITARICE
Skok cen žitaricam, t.j. pšenici in koruzi, je zbudil precejšnjo pozornost na borzi v Chicagu. V tednu do 16. novembra je pšenica poskočila Od 258)4 na 261 3/8 in koruza od 184 3/8 na 190 3/8. Skok pripisujejo povečanju ameriškega izvoza in vestem o slabem pridelku v Argentini. Canadian Wheat Board ceni pridelek pšenice v Kanadi na 562,000.000 bušlov, t.j. za 17,000.000 manj, kakor se je glasila prejšnja ce. nitev. Združene države so od letošnjega pridelka prodale že 135 milijonov bušlov pšenice v okviru mednarodnega sporazuma, t.j. nad polovico količine, ki jo doseže kvota za celo leto. Pričakujejo se večji nakupi s strani Avstrije in Vel. Britanije.
SLADKOR KAVA IN KAKAO
Pri sladkorju ni opaziti posebnih izprememb; tečaj je bil 16. novembra v New Yorku 4,75 stotinke dolarja proti takojšnji izročitvi. Vel. Britanija je sklicala konferenco Britanske skupnosti
KAVA
TRST; Trg je miren, kupčij le malo. Kvotacije pri viru proizvodnje v dolarjih fob mesto vkrcanja so naslednje: Rio III good large bean 50,50; Rio V good large bean 48,40; Rio Vil good large bean 45,65; Victoria V good lar ge bean 45,40; Victoria VII good large bean 43,95; Santos extra prile good large bean 59,40; Santos superior good large bean 58,50; Kongo 460 šilingov za 5Q kg ex skladišče ondLon pripravljeno za izročitev; Kenya A. 540 šil. za 50 pg ex skladišče London pripravljeno za izročitev; Salvador superior 62 dol. cf. Trst pripravljeno za vkrcanje; Eqvador extra superior 49 dol. fob Eqvador; Uganda prana in prečiščena 374 šil. za 50 kg feb vir proizvodnje; Haiti XXX 57 dol. dol. cf Trst; Haiti xxxxx 58 dol. cf Trst; Minas Crivelio 17 49 dol. fob Brazilija.
Srednje cene pri viru proizvodnje fco hangar Trst v dolarjih za 50 kg netto; Rio N.Y. 5 51; Rio N.Y. 2 52,50; Santos superior 60,50; Santos extra prime 63; Haiti naravna 62; Salvador 64; Kostarika 73,50; Gimma 445 šil.; Moka Ho-deidah I 485 šil.
Cene za ocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče proizvajalca v lirah za kg netto: Rio N.Y.5 1.200; Rio N.Y.2 1.220; Santos superior 1.340; Santos extra prime 1.365; Gimma 1.315; Moka Hodeidah I 1.385. SLADKOR IN KAKAO
TRST:	Cehoslovaška ponuja svoj
sladkor po 160 dolarjev za tono fco prevoznina Trst. Po enaki ceni prihajajo ponudbe tudi iz Madžarske. Vse kaže, da bi obe,državi bili pripravljeni znižati cene za takojšnji odkup blaga. Nekaj kupčij je bilo sklenjenih za izročitev v prosti luki netto po 178 dolarjev v tranzitu. Zadnje dneve je ta kvotacija padla na 176 dol. V skladiščih je precejšnja količina pripravljenega sladkorja, ki čaka na odjemalce.
Kakao Bahia kvotira 68 dol. za 100 kg fco vagon Trst;Accra good fermen-ted 70 fol. fco vagon; Accra v zrnju, ocarinjeno blago pri grosistu 780 lir kg.
v London za dan 29. novembra, da bi se posvetovala o sladkornem trgu. Cena kave je precej popustila - 52,78 (teden poprej 53,15) stotinke za funt na new-yorški borzi. Nazadovanje kaže tudi kakao - 27,87 (28,13). Tečaj je 16. novembra nazadoval v New Yorku za 8-20 točk. Proti izročitvi v marcu je znašal 25,71.
VLAKNA
Volna je na newyorški borzi v teku omenjenega tedna (do 16. novembra) izgubila vse točke, ki jih je pridobila v prejšnjem tednu. V začetku tedna je bilo povpraševanje na dražbah v Avstraliji precej živahno, proti koncu tedna pa je popustilo. Za danes še ni mogoče govoriti o popolnem preobratu navzdol. Vsekakor so prenehali nakupi volne iz strahu, da Li blago pošlo. V Franciji (Roubaix) je volna zopet nazadovala, in sicer od 1.340 na 1.320 frankov za kg proti izročitvi v novembru, od 1.355 na 1.330 frankov v decembru, 1.370 na 1.340 v februarju; v New Yor-ku od 185,5 na 170,5 stotinke proti takojšnji izročitvi.
Cena bombaža se ni mogla držati na prejšnji višini. Na ceno na newyorških borzah vpliva omejitev uvoza zahodnih evropskih držav. V New Yorku je bombaž notiral 16. novembra 42.00, teden poprej 44,65. Nazadovanje v Aleksandriji ni bilo pri «kamaku» tako močno (od 160 na 159 talarjev za kantar ki teži 99 funtov), pri «ašmouniju» od 110,25 na 105,55. V New Yorku je bombaž zgubil 16. novembra 30-48 točk nasproti prejšnjemu dnevu.
KAVČUK
Na londonski borzi je kavčuk zaznamoval manjše nazadovanje (od 43% na
.Vinogradnik se muči celo leto in komaj čaka, da dobi novo vino, sad svojega dolgega truda in čakanja. Zgodi se pa včasih, zlasti kadar imamo vreme poleti neugodno in moramo opraviti trgatev v deževnem in mrzlem vremenu, kot je bilo to v znatni meri pri nas letos, da ima novo vino razne napake. Te napake, ki jih ne smemo zamenjati z boleznimi vina, lahko popravimo. To pa moramo storiti čimprej mogoče, da bo potem vino bolj popolno tako glede vonja, kakor glede barve in zlasti še kar se tiče okusa. Vino z napakami se težko oroda, ker pivcu ne da pač onega zadoščenja kot dobro vino brez napak.
VINO IMA PREMALO ALKOHOLA
Kot glavno napako vina moramo imeti pomanjkanje alkohola. Po italijanskem zakonu, ki je še vedno v veljavi tudi pri nas, v coni A, mora pri prodaji na, drobno vsebovati belo vino najmanj 9 stopinj alkohola in črno najmanj 10 stopinj. Izvzet je le teran kot tipično vino. Ako ima novo vino manj stopinj alkohola, je treba vsebino tega povišati na zahtevano višino, da bo za prodaj.
To dosežemo z dodatkom novemu vinu odgovarjajočo količino zgoščenega mošta (mosto concentrato). Vinu moramo potem povišati toploto na približno 15 stopinj, da bo ta mošt v novem vinu čimprej pokipel. Količino mošta, ki ga moramo dodati šibkemu vinu izračunamo na podlagi primanjkujočih stopinj alkohola v tem vinu in na podlagi razpoložljivih stopinj sladkorja v zgoščenem moštu. Pri tem je upoštevati praktično dejstvo, da daje vsaka stopinje sladkorja v moštu 0,6 stopni alkohola. Stopinje alkohola v vinu zmerimo z »ebuljometrom Malligand«. stopinje sladkorja v moštu pa navadno z »moštnO' mero Babo«.
Sicer pa lahko tudi režemo šioko vi no z ustrezajočo količino na alkoholu zelo močnim vinom. Pri takem rezanju pa je težko dobiti vina, ki bi po rezanju dala tako pijačo, da bi se ujemala in ustrezala pivcem. Dodajanje in mešanje čistega alkohola z vinom Ca zakon ne dovoljuje.
2.	Vino vsebuje preveč kisline.
Pri tem ne mislimoi na ocetno kislino, ki je hlapljiva in jo čutimo tudi že z vonjem, marveč na vezano kislino-vinsko, jabolčno in mlečno. Vino, ki vsebuje ocetno kislino, nima samo napake, ampak je bolno in ga je treba zdraviti. Na tem mestu pa ne govorimo o zdravljenju bolnih vin, ker je to bolj zapletena zadeva, in je v tem pogledu najboljše posvetovati se s strokovnjakom.
Prekomerno vezano kislino znižamo s pomočjo ustreznih snovi za razkisa-nje vin kot so: apneni karbonat, kalijev bikarbonat in nevtralni kalijev vinski kamen (tartrato neutro di potas-sio). Teh snovi potrebujemo od 60-150 g na hi vina, kar je odvisno od množine kisline, ki jo hočemo popraviti in od novi, ki jo v ta namen uporabljam!. Vina, ki imajo preveč kisline, pa ne bc-mo popravljali dokler se nam popolnoma ne učisti z mrazom, ker zgubi pri tem čiščenju navadno prav mnogo odveč kisline.. Preden bemo popravljali napako v vinu, bomo vsekakor napravili več poskusov v malem z raznimi količinami ali dozami ustreznih snovi.
3.	Pomanjkanje kisline.
V naših razmerah se ta vinska napaka pojavi le1 prav poredkoma. Pomagamo si v tem primeru z rezanjem »pu-
42%) penijev za funt proti izročitvi v novembru; v Simgapuru od 42 3/8 na 40%. Na trgu vlada precejšnje mrtvilo.
KOVINE
Na severoameriških borzah se je v tednu do 16. novembra čutilo pomanjkanje svinca; svinec je notiral 19 stotink. Ameriška vlada je zanikala vest, da je okoli 150.000 ton svinca iz Belgije, Holandije in Zah. Nemčije našlo pot v Poljsko in Cehoslovaško. Glede bakra računajo, da se bo notranja uradno določena ameriška cena prilagodila ceni 27% stotinke dolarja za funt, ki velja na mednarodnem trgu. Cena cina je v Angliji nekoliko napredovala. Vsekakor vlada prepričanje, da ne pojde izpod 1.000 funtov za tono. Pogajanja med ZDA in Bolivijo glede cen cina, za katerega zahteva Bolivija 1,50 stotinke za funt namesto 1,12, niso privedla do nikakšnega zaključka. Živo srebro je nekoliko nazadovalo — od 223 na 220 dolarjev za steklenico. Podjetje Kaiser Bauxits Company, ki ima na Jamajki rudnike boksita, je napovedala, da bo letno izvažala v ZDA okoli 1 milijon ton prečiščenega boksita. Cene pisanih kovin v Zah. Nemčiji: svinec 190,50 DM za 100 kg dne 15. XI.; cink 195,00; baker (žica) 272,50 in cin
1.184.00	DM.
ŽVEPLO
Mednarodna konferenca za surovine v Washingtonu je objavila poročilo o svetovnem položaju žvepla. Proizvodnja se je od 1 .1950-1951 dvignila od
5.862.000	ton na 6,255.000; potreba v letu 1952 znaša 7,6 milijona ton. To se pravi, da obstoji primanjkljaj. Mnogo nade polagajo na odkritja žvepla v Luisianu v ZDA, toda pred letom 1953 ne računajo na širokopotezno izkoriščanje novih rudnikov.
KOŽE
Na dražbi v Hannoviu kjer so bile v prodaji kože iz Dolnjega Saškega, Bremena in Sohleswigholsteina, so cene popustilo v primeri s cenami na zadnji dražbi v oktobru. Padla je cena zlasti lahkim in ovčjim kožam. Ponujenih je bilo nad 17.000 kož odrasle goveje živine, nad 13.000 telečjih, nad
7.000	ovčjih, okoli 1.000 konjskih in 230 svinjskih. Cena kož brez glave se je sukala v Dpf: telečje 420-500 (oktobra 430-510), volovske 244-290 (250-315), kravje 255-280 (272,-310), ovčje 250-280 (305-320), konjske 20-55 (22-58) in svinjske 1,51 (1,51).
stega vina« z vinom, ki ima odvisne kisline. Vinu pa lahko dodajamo vinsko citronino kislino, da ne bo več pusto. Italijanski zakon dovoljuje uporabljati kvečjemu 100 g citronine kisline na 100 litrov vina. Ta kislina je močnejša od vinske. Ene in druge potrebujemo od 20-100 g na hi, kar določimo s poskušnjo v majhni meri. — v odmerjenih steklenicah.
4.	Vino ima premočno barvo.
Ta napaka se večkrat pojavlja pri nas zlasti pri belem vinu, ker ga pustijo preveč časa kipeti na tropinah. Tako vino lahko razbarvamo s pomočjo oglja za razbarvanje (decolorante). Ustrezno količino oglja določimo s predhodnim poskusom n^ malem. Na vsak hi premočno barvanega, rjavega vina potrebujemo 50-300 g omenjenega oglja, ki ga stresemoi v sod z vinom. Sod dobro prekotaiimo, oziroma zmešamo prav dobro oglje v njem in ga potem pustimo pri miru. Po 6. ali 8. dnevu pretočimo v čisti sod razbarvano vijio.
5.	Vino ima piema.o barve.
Ta napaka pride v poštev le pri črnem vinu, ker dandanes cenijo na trgu bela vina, čeprav nimajo malonič barve, le da so bleščeča ali briljantna. Malo barvana rdeča vina dobimo zlasti kadar nam toča potolče grozdje. To napako popravimo, ako režemo slabo barvano vino z močno črnino, ki pa mora odgovarjati prvemu vinu tudi po okusu. Ce pa nimamo na razpolago močno barvanega črnega vina, tedaj pridamo slabo barvanemu ustrezno ko ličino barvila »enocianina«, ki je po zakonu edino dovoljeno za bar-vanje črnega vina. Tega barvila potrebujemo v količini 1-2 litrov na 100 litrov vina, kar ugotovimo prej natančneje s poskusom v majhni meri.
6.	Odveč čreslovine ali tanina.
To napako poznamo po zelo trpkem okusu vina, ki nekako veže usta ob pitju. Popravimo jo, če vino dobro u-čistimo s pomočjo želatine ali pa beljakovine, Ki ju pripravljajo in prodajajo; prav vt ta namen. Te snovi primešamo pretrpkemu vinu v količini od 6-15 g na vsakih 100 litrov pijače. Sreusivo najprej raztopimo in dobro raztepemo v mali količini vina — v brenti ali škafu — nakar zlijemo to raztopino v sod z vinom, kjer še enkrat prav dobro premešamo vso pijačo s to snovjo. Sod pustimo petem na miru in po treh do štirih dneh pretočimo popravljeno vino v čist sod.
Vinogradniku, ki ima bolno vino ali pa mu ta navodila niso dovolj jasna za popravilo morebitnih napak in bolezni v njegovem vinu, pa svetujemo, da se obrne zadevno, na strokovnjaka v kletarstvu. To naj stori brez odlašanja. da se izogne morebitni veliki ško di, ki mu lahko nastane, če se mu vino pokvari.
Hovo vudsluo Kmečke zveze
V nedeljo 18. t. m. je bila seja upravnega odbora Kmečke zveze, izvoljenega na zadnjem rednem občnem zboru.
KMEČKI
Na njivi in polju. Razvažaj in raztrosi ter tudi podorji gnoj kolikor ga le utegneš, da bo zemlja čim bolje pripravljena za pomladansko setev. Zlasti prija krompirju zemlja, ki smo jo pognojili in preorali že v jeseni. Preskrbi si pravočasno dober semenski krompir iz mrzlejših krajev in zajamčene zgodnje sorte. Semenski krompn moraš hraniti v ustreznih zračnih zabojih in v svetlem prostoru, ki naj ne bo niti vlažen niti topel, ker drugače bodo gomolji prezgodaj kalili.
Na žitnem polju moraš paziti, da Do-do jarki čisti im dovolj gioboki, tie, ne bo voda tam zastajala in ti uničila posevek.
Na vrtu. Zadnji čas je, da pobereš vrtnino, ki je še ostala na vrtu. Tam pustiš le dvoletnice, ki vzdržijo tudi hujše zimske mrazove in poganjajo zgodaj spomladi kakor: špinača, motovilec, radie, peteršilj in bletva. Brok-Ijam in ohrovtu mraz navadno tudi ne škoduje.
Kar imaš proste zemlje, pognoji dobro in prekoplji jo čim prej moreš- A-ko se je v zemlji razpaslo mnogo mrčesa in drugih škodljivcev, potrosi po zemlji svežega apnenega dušika ali kalcijevega cijanamida (pribl. 5 kg na ar --100kv.m), potem zemljo hitro prekoplji, da bo svež apneni dušik čim bolje učinkoval in uničil škodljivce. V zavetno in sončno lego sej solato rezivko, kodrasto in zgodnjo solato
Predsednik starega razrešenega odbora je na seji v kratkih besedah orisal pomen tega prvega zasedanja ter predlagal izvolitev ožjega izvršnega odbora, izvolitev nadzornega odbora in razsodišča. Po kratkem posvetovanju so bili enoglasno izvoljeni sledeči tovariši:
Izvršni odbor:
Predsednik: Škrk Josip - Tarnovca: podpred.: Hrovatin Avguštin - Badiha: podpred.:Cok Gašpat - Lonjer; tajnik: Pirc Stanko - Trst; blagajnik; Grilanc Alojz - Trst; odbornik: Kriščak Andrej -. Trst; odbornik: Križmančič Ivan -Bazovica.
Nadzorni odbor:
Furlan Janko - Sempolaj; Pernarčič Josip - Vižovlje; Sukljan Anton - Trst.
Razsodišče:
Bizjak Josip - Colj; Košuta Egidij - Sv. Križ; Lavrenčič Josip - Katinara: Svb Karel - Sv. Križ; Slavec Ivan - Dolina-
Za predsednika novega izvršnega odbora je bil z navdušenjem izvoljen tov. Škrk Josip. Tov. Kosmina, upravnik Kmečke zveze, je orisal dosedanjo aktivnost tov. Škrka na področju kmetijskega delovanja. Poudaril je, da bo tov. Škrk s svojimi dolgoletnimi kmetijskimi izkušnjami brez dvoma mnogo pripomogel k nadaljni ukrepitvi delovanja Kmečke zveze v dobrobit našemu kmetijskemu gospodarstvu na Tržaškem.
Po izvolitvi predsednika, izvršnega odbora, nadzornega odbora ter razsodišča se je razvila živahna razprava o važnih kmetijskih vprašanjih.
Beseda je nanesla tudi na vprašanje nabave semenskega krompirja. Na splošno se občutno čuti potrebo po nabavi dobrega semenskega krompirja. V ta namen je KZ stopila v sfISf z Zvezo kmetijskih zadrug.
Za utrditev našega domačega semena, ki se po nekaj letih popolnoma iz' rodi. se je poudarilo potrebo, da bi naš domači krompir presadili v bolj visoke kraje, kakor je Tolminsko ali kam drugam, da bi prišli do zanesljivo dobrega semena. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da se taka enoletna presaditev obnese. Dogovorjeno je bilo, da bo tajništvo KZ preskrbelo našim kmetijam. potrebno količino semenskega krompirja. Med drugim so prisotni poudarili potrebo po d.mači trtnici, kjer bi se gojile dobre vrste trt, posebno tiste vrste, ki se pri nas bolj obnesejo. Ugotovljeno je namreč bilo, da se italijanske cepljenke v naših krajih ne obnesejo.
Ob zaključku razprave se je novo izvoljeni predsednik zahvalil za izraženo zaupanje ter pozval vse prisotne-da naj sodelujejo z njim in upravnim tajništvom za nadaljnjo utrditev kmečkega gibanja in kmečke stanovske organizacije.
*
ZLATA POROKA
Ob proslavi zlate poroke Benedikta Godina, člana Kmečke zveze z Tončko Vekjet iz Sv. Marije Magd. Spodnje želi Kmečka zveza slavljencema vse najboljše.
KOLEDAR
»kraljico maja« (tonda). Na robove s solato posejanih leh in gredic ter tudi na proste Jehe posadimo v vrstah česen in čebulček.
V	vinogradu. Ob lepem vremenu nadaljujemo s paštnanjem za nov nasad trt. Ako je zemlja že pripravljena in so sadike pri rokah, jih postavimo brez odlašanja, preden pritisne hujše vreme. Tudi za nov nasad februarja ali marca meseca moraš sedaj poskrbeti potrebne sadike, ker pozneje lahko zmanjkajo, kar se navadno dogaja vsaj z boljšimi sortami.
V	sadovnjaku. Posadi nemudoma sadna drevesca, ako imaš jame že izkopane in drevesca pri rokah. Ne sadi drevesca preveč globoko. Vrat drevesca med koreniko in deblom naj pride vsaj 10 cm nad površino zemlje okoli jame. Jama sama pa naj le bo globoko izkopana (80-100 cm). Sadi le rodovitne in cenjene vrste ter zdrava in krepko razvita drevesca. Ce nameravaš zasadili več drevesc in napraviti sadovnjak, posvetuj se še z izkušenim strokovnjakom.
Drevesca breskev, marelic in tudi češpelj obrezi pred mrazom in poškropi jih temeljito s 3-5% bordoško brozgo proti glivičnim boleznim. Hruške in jablane pa moraš poškropili tudi proti raznemu mrčesu z ustreznimi pripravki, kakor so fitofrin', miskodrin, volk in; še drugi.

VALUTE V 7. XI.		MILANU 21. XI.	Min.	Maks.	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU				Maks.
Funt šterling	8.500	8.525	8.500	8.625		8. XI.	22. XI.	Min.	
Napoleon	6.700	6700	6.700	6.775	Južna' železnica	1 460	1.445	1.430	1.467
Dolar	687	703	687	703	Splošne zavarov. Assicuratrice	6.300	6.380	6.185	6.380
Francoski frank	159	156,—	156,—	160		760	813	740	813
švicarski frank	157,50	161	157,50	160.50	Riun. Adr. Sic.	1.820	1.890	1.790	1.890
Funt št. papir	1.610	1620	1.610	1.640	Jerolimič	3.600	3.600	3.600	3.600
Avstrijski šiling	21	21.50	21	21.50	> Istra-Trst*	720	740	720	740
Zlato	880	904	8S0	905	i-Lošinj« Maninolie	8.400 2.500	10.000 2.500	8.400 2.500	10.000 2.500
BANKOVCI V CURIHU dne 20. XI. 1951
ZDA (1 dol.)	4,3G/S
Anglija (1. f: št.) 16, Francija (100 fr.) 0,95'/s Italija (100 lir) 0,62 Avstrija (100 šil.) 13,20 Čehoslov (100 kr.) 0,60 Nemč. (100 mark) 84,50
Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi./ svedska (100 kr.) Izrael (1 f, št.) spanija (100 pez.) Argent. (100 pez.) Egipt (1 f. št.)
8,-102,25 69,-2,40 8,07 Vs 16,-9,60
Premuda
Tripkovič
Tržaški tramvaj
Openski tramvaj
Terni
1LVA
Zdr. jadr, ladjedel.
Ampelea
Arrigoni
8.500
7.500 580 950 230
217.50
192
800
1000
8.500 7 700 580 950 239— 223.50 192 800 1000
8.500
7.500 580 950 232
217,50
192
800
1000
S.500 7.700 580 950 240 240 192 800 1000
SBOCCHELU KEKATIl
TRiESTK 1415) lia Hei/ultella 14 — Tel. 91 592
Macchine speciali per tutte le Industrie del legno e loro utensili e macchine automatiche per grandi produzioni di serie.
Consulenze tecniche per nuovi impiantj _ Progelti impiauti pneumatici di Irasporto trucioli, segatura e polveri di leguo.
Posebni stroji in orodje za vse vrste lesne industrije in avtomatični stroji za veliko proizvodnjo v serijah. Strokovni nasveti za nove naprave — Načrti naprav na stisnjen zrak za odvajanje žaganja, lesnega prahu in oblancev.
MirOPODJETJE
STAR
Tovorni prevozi	Tel. št. 5608	Osebni'avtobusni prevozi
AV TOCtARAKA - TRST
ULICA ilIOlUCUl 7 — BOJAN
MEDNARODNA TRZISCA
Pšenica (stot. dol. za bušel) 			24/X .	254.8/s	7/XI 256-	21 /XI 269.75
Koruza	„	„	„	„				178.Vj	180. %	189.25
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt)			28 70	28.70	28 70
		. 108—	103—	103 —
Svinec	,,	„	„				19—	19—	19—
		17 50	19.50	19.50
Aluminij „	„				19—	19. -	19—
Nikelj	„	,.	„				56.50	56.50	56.50
Krom (dol. za tono) 			58—	54—	54—
z., srebro dol. za steklenico				. 222. -	220,-	219—
LONDON				
Baker (f. šter. za d. ton >)			227. -	227. -	227 —
Cink	„		196—	192,—	i 96 —
Svinec „ „	„	„				176.50	176.50	176 50
ALEKSANDRIJA				
Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar) ..		117.75	145.80	153.25
„ „Ashmouni“ I. ,,	„	) .. ..		$8 95	91 —	101.60
SANTOS				
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)			.	196.90	196.80	195.10