“312548
industrija
pohištva
stol
kamnik
Jugoslavija
STOL
GLASI L O
KOLEKTIVA
DUPLICA, 29. MAJA 1973	LETO 20 — ŠT. 1
Marketing splošno
V praksi je marketing že dolgo znana dejavnost, le da se ni obravnavala na strokovni osnovi, ampak je podzavestno nastopala kot spremljajoči del trgovine. Lahko trdimo, da začetki marketinga sovpadajo z začetki trgovine. Čeprav je marketing obstajal kot praksa, pa marketing kot tehnični izraz zasledimo najprej v ZDA približno leta 1920. Že tedaj se je pojavila tudi prva vsebinska oznaka marketinga, ki po ameriškem ekonomistu Ralphu S. Butlerju pomeni prodajo blaga, izbor distributivnih kanalov za blago, propagando, dejavnost trgovine na debelo in dejavnost trgovine na drobno.
S to ugotovitvijo se samo po sebi nakazuje vprašanje, ki ga dostikrat slišimo, kaj je pravzaprav marketing danes. V poskusu odgovora na to vprašanje ugotovimo, da so se definicije marketinga spreminjale tako, kot se je marketing razvijal. Po začetnih razlagah je bil marketing distribucija izdelkov. Ta element je prisoten tudi danes, vendar zajema današnja definicija mnogo širši krog elementov. Ekonomista Cox in Alderson navajata, da je marketing več kot samo nakup in prodaja za profit, več kot element, ki vključuje ponudbo in povpraševanje in več kot sistem institucij za distribucijo blaga. V celoti gledano marketing vključuje te dejavnosti, toda, in kar je mnogo pomembnejše, marketing pomeni fazo ekonomije, s katero se človek v modernem svetu prilagaja svoji okolici. To je aspekt ekonomije, ki rezultira iz sprememb o načinu skrbi, odgovornosti in odločitev za različne izdelke, ki jih proizvajajo različni proizvajalci z namenom zadovoljiti različne potrošnike. Marketing torej ni omejen na proizvodnjo in potrošnjo; to je element, ki postaja sestavni del celotne ekonomije.
Ob tej nekoliko učeni definiciji marketinga je potrebno takoj poudariti, da le-ta temelji na ameriških izkušnjah, ki so rezultat 50-letnega razvoja marketinga. Ta definicija vključuje ekonomske procese ameriškega trga, kjer neizprosna konkurenčna borba uničuje šibkejše na račun močnejših ne glede na posledice, ki jih takšna borba nosi s seboj v svoji končni fazi. V skladu s tem dejstvom pa je istočasno potrebno poudariti, da je na vseh tržiščih vendarle prisot-
na ugotovitev, da je danes, v bodoče pa vedno bolj, možno izdelati vse ali skoraj vse, da pa je izdelano blago vedno težje prodati.
In končno je prav, da v splošnem delu tega članka spregovorimo še o pojmu marketing koncepcije. Zaradi večjega razumevanja navajamo razlago tega pojma, ki jo je dal B. Mc Kitterich iz korporacije General Electronic ZDA; pravi: »Podjetje je sprejelo marketing koncepcijo tedaj, ko se o povečanju prodaje, kreiranju novega tržišča in o novem poslovanju odloča na podlagi tržnih raziskav. Podjetje, ki vodi svojo poslovno politiko po principih marketinga koncepcije, usmerja svoje napore v novosti, v razširitve novih proizvodov in uslug, v izpopolnjevanje pri obstoječih in iskanju novih potrošnikov, ki niso kupovali dosedanjih proizvodov.«
Zaključiti torej je, da osnovna naloga marketinga v podjetju, kjer so pristojni organi sprejeli marketing koncepcijo, ni v spretnosti »obdelati« potrošnika z namenom, da reagira v skladu s podjetniškimi interesi, ampak v spretnosti, da se poslovne ljudi prepriča, da izvajajo tisto, ker je v interesu potrošnika. Dejstvo, da se vloženo delo in potrošeni material v izdelku finančno realizira pri potrošniku, to definicijo v celoti potrjuje.
Marketing v Stolu
Po nekaterih splošnih ugotovitvah moramo pri obravnavi našega marketinga poudariti, da ne obstaja nek univerzalni model marketinga kot strokovne službe, ampak da je organizacija in vsebina dela v tej službi pogojena s specifičnostmi vsakega podjetja podjetja posebej. V tem smislu je formiran marketing tudi v Stolu, ki organizacijsko vključuje naslednje dejavnosti:	razvoj,
raziskave domačega in mednarodnega trga, organizacijo pisarniškega poslovanja in propagando. Navedena organizacija marketinga pri nas morda ne daje vtisa logične povezanosti naštetih dejavnosti; če pa pobliže pogledamo vsebino dela teh dejavnosti, lahko zaključimo, da se medsebojno dopolnjujejo oziroma so v neposredni vzročni zvezi. Zakaj?
Tržne raziskave med drugim spremljajo tudi razvoj pohištvene industrije doma in v tujini v ekonomskem smislu. Ta razvoj vključuje tako novosti kakor tudi izpopolnitve; če so le-te iz ekonomskega stališča zanimive tudi za naše podjetje, se nujno vključuje naša razvojna služba, ki naj v naših razmerah poleg lastnih rešitev upošteva že navedeni splošni razvoj v pohištveni industriji. Novosti in izpopolnitve zahtevajo v svoji posledici tudi novosti oziroma izpopolnitve na področju organizacije pisarniškega poslovanja, ki se v navedena dogajanja mora vključevati. Posledica takšnega sodelovanja, ki se realizira v proizvodnji, je izpopolnjen ali nov izdelek, sposoben za plasma na tržišče. Kakor hitro nastopi ta moment, je potrebno izdelek predstaviti potencialnim potrošnikom. Za primerno predstavitev je odgovorna propagandna služba, ki mora izdelek publicirati in s tem zainteresirati tržišče za nakup. Iz tega zelo enostavnega prikaza sodelovanja dejavnosti znotraj marketinga je razvidno, da se le-te povezujejo v vsebinsko in organizacijsko zaključen krog, ki se začne in konča pri trgu.
Nič manj važno kot organizacija je tudi dejansko delo, ki ga opravlja marketing. Delo oziroma uspešno realizacijo delovnih nalog vsekakor pogojuje strokovni kader, ki ga v marketingu še ni v tolikšnem številu, da bi dosegli možnosti za širšo in bolj strokovno obdelavo tržnih dogajanj doma in v tujini. Ne glede na to, navajamo nekatere že izvršene naloge v okviru posameznih dejavnosti marketinga. V letu 1972 je razvojni oddelek spro-jektiral program stanovanjskega pohištva, serijo šest klubskih garnitur, sodeloval pri realizaciji konkretnih poslovnih aranžmajev, ki se nanašajo na notranjo opremo poslovnih objektov.
Gre za zelo obsežno delo, katerega rezultate je že oziroma bo možno videti že v bližnji prihodnosti. Razvojni oddelek ima tudi že izdelan delovni program za leto 1973, o čemer bo več povedanega v poslovnem poročilu za leto 1972 in predvidevanjih za leto 1973.
Smiselno se na delo razvojnega oddelka nanaša tudi delo arhitekta v marketingu, ki vključuje projektiranje opreme notranjih ambientov. V tej zvezi je izdelan projekt za
Stol-Interier na Duplici. Projekt vključuje ambientalno postavitev in prikaz stanovanjskega programa (dnevne sobe, jedilnice, spalnice, predsobe, študentske sobe ali delovne sobe), kar pomeni, da vsak ambient predstavlja oblikovno, funkcionalno in barvno vskla-jeno celoto. Razen pohištva bomo v novem salonu pokazali in prodajali še steklo, keramiko, tapiserije in okrasne lesene predmete. Vsi navedeni eksponati so zasnovani v lastnem designu. Glede na to se notranja oprema Interirja kaže kot doslej edini tovrsten pristop v prikazu možnosti kulturne opreme stanovanjskih prostorov. V vseh navedenih prizadevanjih pa smo kljub lastnemu projektu oz. designu zasledovali osnovni namen Interierja, to je: doseči čim večji komercialni efekt. Podobni projekti so v pripravi za preureditev trgovine v Ljubljani in za opremo našega novega salona v Zagrebu.
Tržne raziskave tekoče spremljajo gibanje prodaje po obsegu, artiklih in področjih. Rezultati teh raziskav nakazujejo možnosti za odločitve o potrebi povečanja prodajne aktivnosti tako po strukturi prodajnega programa kot tudi po masi glede na posamezna področja jugoslovanskega trga. Vzporedno s tem tečejo klasične raziskave trga, tako da danes že razpolagamo na primer s pregledom gradenj poslovnih in stanovanjskih objektov v širši ljubljanski regiji, na zagrebškem in beograjskem področju do leta 1975. Navedeni podatki so posredovani vsem zainteresiranim službam, kakor se v obliki zbirke informacij posredujejo tudi podatki o novostih na trgu po artiklih, gradnji novih nam sorodnih kapacitet, podatki o sklenjenih mednarodnih aranžmajih drugih podjetij itd. V decembru smo izvedli anketo, kjer smo zajeli 400 projektantskih organizacij v SFRJ z namenom, da dobimo pregled mnenj o našem proizvodnem programu, o even-tuelnih predlogih za izpopolnitve in dopolnitve, o načinu sodelovanja s temi organizacijami itd. V tem trenutku že razpolagamo s precejšnjim številom zanimivih odgovorov, ki jih bomo po zaključku ankete ustrezno obdelali in tudi posredovali. Navezali smo poslovne kontakte z ekonomskim servisom tiskovne agencije Tanjug, ki nam preko svoje
mreže dopisnikov posreduje podatke o tržnih gibanjih doma in v tujini. Navezali smo kontakte z dvema zahodnoevropskima firmama glede sondiranja možnosti za eventuelno sodelovanje. Kot že rečeno, pa je raziskava tujega trga pogojena s kvalitetnim kadrom, ki ga pa trenutno še nimamo. Tudi to je naloga, ki jo bomo morali realizirati v letu 1973.
Pri delu na področju organizacije pisarniškega poslovanja so naša prizadevanja usmerjena predvsem v pozitivne korekcije obstoječega stanja. V širših poslovnih krogih namreč še vedno ni prevladala miselnost o potrebi vključevanja organizacijskih sredstev v moderno pisarniško poslovanje. Takšno stanje pogojuje delno preslaba informiranost, delno pa tudi precejšnja mera tradicionalizma. Vsi vemo, da so bistvo programa BIRO E organizacijskega sredstva, če naj se nakup izdelkov tega programa kaže kot ekonomsko in organizacijsko utemeljena investicija. Zaradi tega smo izdelali krajši elaborat o uporabi organizacijskih sredstev na posameznih delovnih mestih, ki vključujejo izbiro odgovarjajočih organizacijskih sredstev za konkretno delovno mesto in nakazuje možnosti manipulacije s temi sredstvi. Razen tega smo v poljubni obliki izdelali navodila za uporabo organizacijskih sredstev za vsak predal pisalnih miz posebej. Ta navodila bodo vložena v posamezne predale miz. Tako bo delavec na delovnem mestu neposredno seznanjen z uporabo organizacijskih sredstev, s čemer bomo izključili velik del vprašanj, s katerimi se naši kupci zaradi premajhnega poznavanja možnosti uporabe organizacijskih sredstev obračajo na'naše podjetje. Pripomniti je, da smo v začetku februarja organizirali seminar o uporabi organizacijskih sredstev, s čimer bi pri prodajnih referentih radi dosegli potrebno stopnjo poznavanja problematike s tega področja. Poleg navedenega je v pripravi obdelava delovnih mest iz specifičnih dejavnosti, kot so banke, zavarovalnice, zdravstvo itd., s čimer naj bi v celoti zajeli problematiko uporabe organizacijskih sredstev na posameznih delovnih mestih, ne glede na njihove posebnosti.
Delo s področja propagande je več ali manj znano, saj je rezultate možno videti in sli-
(Nadalj. na naslednji strani.)
Spremembe v sistemu delitve osebnih dohodkov
Po sklepu DS je bila komisija za analitično oceno del in delovnih mest zadolžena, da izvede nekatere spremembe v sistemu delitve osebnih dohodkov oz. takoimenovano revizijo.
Komisija pa je v okviru svojih dolžnosti zadolžena tudi za primerno obveščanje o svojih sklepih in delu. Tovarniški časopis je najprimernejša in najširša oblika informiranja v podjetju, zato želimo v tej številki predstaviti delovnemu kolektivu delo komisije, tokrat predvsem v zvezi s spremembami o delitvi osebnih dohodkov, te smo začeli pripravljati že v novembru lani in, glede na obsežnost in zahtevnost, delo še danes ni povsem dokončano.
Po pripravljenem predlogu je komisija poklicala k sodelovanju vse predstavnike družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov: delavskega sveta, ZK, sindikalne organizacije, mladinske organizacije. Na tem posvetu je bil določen način za izvedbo revizije.
NAČIN DELA KOMISIJE PRI IZVEDBI REVIZIJE
Z ozirom na razsežnost in težavnost zastavljene naloge so sodelovale s polno angažiranostjo tudi strokovne službe, pri konkretnem reševanju primerov po poslovnih enotah pa smo sestavili podkomisije, ki so jih sestavljali predstavniki sindikata, vodje oddelkov in tehnologi. S tem smo dali možnost, da je širok krog ljudi sodeloval z objektivnimi pripombami in predlogi za čim boljšo rešitev nastalih problemov. Na vseh sejah podkomisij smo dali v razpravo osnutek sprememb sistema nagrajevanja.
Po teh razpravah in dopolnitvah sistema je komisija predstavila predlog delavskemu svetu.
Naj na kratko predstavimo, kaj je predlog vseboval:
1.	sprememba krivulje kategorij,
2.	zvišanje dodatka za stalnost za 15 % (po stari tabeli),
3.	zvišanje dodatka na posebne pogoje za 15 % (po tabeli dodatkov na posebne pogoje dela),
4.	sprememba analitičnih zahtevkov glede izobrazbe (kvalifikacijske stopnje — po tabeli odbitkov).
Dodatno je predlog vseboval tudi spremembe kriterijev za nastavitve novosprejetih mladincev od 15 do 18 leta.
Na seji 21. 12. 1972 je delavski svet predlog tudi sprejel. Predvideno novo obračunsko število točk po določeni krivulji se je spremenilo z ozirom na to, da smo po sklepu delavskega sveta dodatne 4 %, ki so bili izven sredstev za revizijo (4,5—5 %) namenjeni za splošno povišanje osebnih dohodkov v decembru, porazdelili na prvih deset kategorij. To povišanje smo izrazili v številu točk po kategorijah oz. v fiksnih zneskih, kar je seveda vplivalo na spremembo odnosov med kategorijami in poteka krivulje same.
Naj navedemo, kakšno povišanje (iz sredstev rezerviranih za revizijo in dodatne 4 % povišanja po sklepu delavskega sveta) predstavljajo sprejete spremembe:
Kategorija	Staro št. točk	Novo št. točk	V din na mesec za 184 ur
II.	168	205	182,00
III.	192	225	162,00
IV.	215	245	148,00
V.	238	265	133,00
VI.	262	290	138,00
VII.	300	318	89,00
VIII.	330	348	89,00
IX.	356	370	70,00
X.	377	395	89,00
Tako smo v decembru sprejeli spremembe do X. kategorije. Zaradi obsežnosti kompleksne revizije (tudi od vključno XI. kategorije naprej) in ob odsotnosti, zaradi bolezni ing. Smoleta, strokovnega sodelavca pri komisiji, dela v tako kratkem času tudi ob pomoči tov. Kahneta nismo mogli dokončati.
Predloge za spremembe od XI. kategorije navzgor smo tako reševali v naslednjih mesecih in skušali popraviti razna nesorazmerja, ki so tu in tam nastala v času od predhodne revizije. Pri tem delu smo se poslužili načina rangiranja delovnih mest tako, da smo predlagani rang dali v pretres posameznim vodjem služb oz. poznavalcem delovnih mest, katerih mnenja smo upoštevali pri dokončnih spremembah ocenitev. Komisija je v končni fazi pripravljeni rang delovnih mest uskladila z namenom, da med posameznimi službami ne bi prišlo do nepravilnih odstopanj.
SPREMEMBA NAČINA V IZRAŽANJU VREDNOSTI DELOVNEGA MESTA
Uvedli smo tudi spremembo načina v izražanju vrednosti delovnih mest. Doslej smo vsa delovna mesta opisali s kategorijo in z dodatnim faktorjem, ki je bil izračunan z razmerjem točk človeka na delovnem mestu (ČDM) do srednje vrednosti določene kategorije. Do spremembe nas je privedla misel, da bi poenostavili primerjavo oz. sam izračun osebnega dohodka s tem, da moramo za izračun poznati samo število točk delovnega mesta oz. CDM. Doslej je motila tudi nepravilna primerjava samo na osnovi kategorije brez upoštevanja faktorja, kar je primerjavo faktorja delovnih mest lahko zelo okrnilo.
Torej, ne gre za bistveno spremembo, saj je ta v bistvu zgolj obračunskega značaja. Takoj pa moramo pripomniti, da nas zelo moti začasno dvojni sistem točk in kategorij; do X. kategorije sistema točk še nismo uspeli uvesti, ker je s tem povezano obsežno delo in določeni problemi, kar mora biti rešeno v najkrajšem času. To je pogojeno z nastavitvijo sodelavca na delovno mesto analitika delovnih mest, ki se bo moral strokovno in sistematsko lotiti dela in nalog, ki jih sama komisija ne more izvesti.
Trenutno se torej režijska dela do vključno X. kategorije obračunavajo po starem s kategorijo in faktorji, lahko pa tudi podobno kot delovna mesta od vključno XI. kategorije navzgor na način, ki ga želimo predstaviti.
Izračunajmo urno postavko oz. osebni dohodek za režijsko delo na osnovi znanega števila točk:
Število točk (CDM) X vrednost točke 200 "
—	vrednost točke je fiksna — 5,35 din
—	200 je konstanta, ki pomeni, da je izračun prilagojen na teoretično število — 200 ur v mesecu
Primer izračuna urne postavke:
CDM = 450 točk Vrednost točke = 5,35 din
450 X 5,35 200
= 12,04 din h
2.	Poznati moramo mesečno oceno uspešnosti.
3.	Poznati moramo dodatek na stalnost (po tabeli).
Tako lahko iz izračunane urne postavke 12,04 izračunamo mesečni osebni dohodek:
—	ur v mesecu 184 ali 176
—	osebna ocena npr. 15 %
—	dodatek na stalnost npr. 0,30 din uro (v podjetju 5 do 10 let).
Osebni dohodek = urna postavka X število ur v mesecu X osebna ocena -|- dodatek na stalnost.
Izračun:
(120,4 X 184 X 1,15) + (0,30 X 184) = 12,04 din h X211,60 Nh + 0,30 din h X 184 ur = 2547,66 + 55,20 = 2602,86 din.
Za 450 točk znaša osebni dohodek 2602,86 din.
Primer navajamo, ker želimo, da sleherni režijski delavec lahko samo na osnovi števila točk izračuna svoj osebni dohodek.
V	tem članku smo poizkusili v grobem predstaviti način dela komisije in spremembe v sistemu delitve osebnih dohodkov. Zavedamo se, da ni mogoče urediti nobenega sistema do idealne oblike, sploh pa je težko v sistemu nagrajevanja zadovoljiti vse, saj je res docela človeško, če vsak svoje delovno mesto, delo in sposobnosti ceni višje kot drugi.
V	Stolu nas je blizu 1400 in sorazmerno temu množico delovnih mest — (blizu 400) — ni enostavno oceniti razsodno in pravično ter jih postaviti v pravilne odnose, ki jih vsakdo gleda s svojimi očmi.
Potrudili smo se, kolikor se je dalo, da bi sklepi naše komisije prispevali k čim bolj pravičnim odnosom med vrednotenji posameznega delovnega mesta, vendar pa gotovo nismo nezmotljivi.
Pritožbe, ki smo jih že sprejeli, pa tudi tiste, ki jih morda še bomo, rešujemo z občutkom in zavestjo objektivnega ocenjevalca, vendar vedno z upoštevanjem celovitosti in ravnovesja v sistemu nagrajevanja v podjetju.
Iz tega sledi, da vsake pritožbe, ki govori o cenjenem delu tega ali onega delovnega mesta, komisija vendarle ne more ugodno rešiti.
Ob tej priložnosti naj se opravičimo, da nam ni šlo hitreje od rok, predvsem pa tudi, da smo obvestila o spremembah in odgovore na pritožbe uspeli izdati šele v aprilu. Vzrok vsemu so bile predvsem težave objektivnega oz. tehničnega značaja, ki jih, verjemite, ni bilo malo.
Nada Irt
Marketing
(Nadaljevanje s 1. str.) sati. V obdobju, ko propagandni oddelek dela v okviru marketinga, smo realizirali šest novih prospektov, trije pa so v pripravi; gre za obsežno delo, ki vključuje najmodernejše koncepte. Pravilnost takšne usmeritve na tem področju dokazuje zelo ugoden sprejem prospektnih materialov pri naših poslovnih partnerjih, kakor tudi mnenja, ki jih dobivamo v okviru že omenjene ankete. Razen tega dela propagande smo v preteklem letu organizirali in izvedli 11 sejmov, kar predstavlja v okviru danih možnosti maksimalno angažiranje na tem področju. Ob tej problematiki velja pripomniti, da naše predstavitve na sejmih niso več v vrhu tovrstnih akcij, kar je posledica zastarele sejemske konstrukcije (10 let) in konceptov razstavljanja, ki jih konstrukcija pogojuje. Tudi to področje dela torei zahteva temeljite korekcije. Kolektivu je verjetno znano, da smo realizirali TV-film, ki je prvikrat nekoliko celoviteje predstavil podjetje slovenski javnosti. Film je zunaj podjetja dobil ugodne ocene, o čemer nenazadnje priča tudi precej povečano povpraševanje po naših izdelkih v trgovinah v Ljubljani.
In končno želimo posredovati dve dejstvi in sicer: da marketing dela in dejstvo, da po enoletnem obdobju efektivnega dela razpolagamo tudi z uporabnimi rezultati svojega dela. Res je, da v dani situaciji
še ne daje vsega, kar mora marketing v nekem podjetju dati, res pa je tudi, da je ta služba naj mlajša v podjetju, kadrovsko še ne kompletna, služba, ki mora svojo ekonomsko upravičenost še dokazovati. Tega se zavedamo, zaradi česar se v odnosu do postavljenih nalog čutimo toliko bolj odgovorni. Ob spoštovanju vsebinsko in rokovno točnega izvrševanja nalog pa pričakujemo odgovarjajoče sodelovanje ostalih služb podjetja, kajti marketing ne more in ne sme biti samemu sebi namen.
Peter Zajc
Otvoritev Stol Interierja na Duplici
Dne 3. 3. 1973 je začel poslovati naš novi salon pohištva Interier na Duplici. Ker gre za pomemben dogodek, ki vključuje dve novosti hkrati, je potrebno, da o našem Interierju spregovorimo tudi v tovarniškem glasilu.
Novosti, ki jih predstavljamo, kar zadeva razstavno-pro-dajni program, so program stanovanjskega pohištva z vključenimi eksponati stekla, keramike, lesnih predmetov, tapiserij in grafik. Tako zasnovani program je bilo potrebno na primeren način tudi predstaviti. Z željo, da je komercialno zanimiv prodajni program temu primerno tudi prikazan, je bil izdelan projekt notranje opreme salona, ki je vključeval in
še vedno vključuje splošno znane zakonitosti s tega področja, ki spoštujejo funkcijo, obliko, barvo in kulturni nivo same predstavitve. Vsi našteti elementi so v neposredni vzročni zvezi. Zaradi tega je prodajni program salona predstavljen v med seboj povezanih ambien-tih, ki že navedene elemente v celoti spoštujejo.
Predstavitev vključuje povsem nov pristop v tovrstni dejavnosti. Uporabljeni so materiali, ki jih razstavne postavitve do sedaj v Jugoslaviji niso vključevale. Izvirna je ideja o platnenih rolojih, ki salonu zagotavljajo potreben občutek lahkotnosti in zračnosti, kar samo po sebi ustvarja prijeten vtis za vsakega obiskovalca.
Ker takšna postavitev ni nekaj statičnega; prav roloji omogočajo spreminjanje ambientov, kar je še en pozitiven element o načinu predstavljanja našega novega programa.
Ker vemo, da bomo program še dopolnjevali in izpopolnjevali, se takšna razstavna postavitev kaže še posebno primerna.
UNI program je univerzalno sestavljivo pohištvo. Sistem omogoča sestavljanje elementov v poljubne kompozicije po višini in širini. Sestavljivost in funkcionalnost elementov nudita možnost opremljanja dnevnih sob, spalnic, jedilnic, predsob, študentskih ali delovnih sob oziroma opremo vsakega stanovanjskega prostora razen (Nadalj. na naslednji strani.)
Sistem IBM S 3/10
Samo tri mesece nas loči od tega, ko bomo instalirali nov računalnik IBM S 3/10.
V letu 1972 se je podjetje odločilo za nabavo novega računalnika predvsem iz dveh razlogov:
1.	stari računalnik je povsem dotrajan,
2.	razen moderne tehnologije so za uspešno delo potrebni tudi ažurni podatki.
Posebno druga točka je pomembna, zato se želimo usta-
viti ob njej. Nabava računalnika je prvenstveno mišljena za vodenje posameznih aplikacij, ki jih ne moremo ročno obdelovati, to pa predvsem zaradi tega, ker je za tako delo potrebno daljše časovno obdobje. Podjetje s tako heterogeno proizvodnjo ter z velikim številom kupcev, o katerih je potrebno imeti dnevne preglede, ne more reševati teh nalog s tem, da zaposluje večje število administrativne delovne sile, temveč je tukaj kot edini pripomoček računalnik.
Računalnik IBM S 3/10 je novejši proizvod firme IBM in je namenjen za srednje velika podjetja, saj spada nad garnituro IBM/360 in IBM/370. Računalnik S/3 je možno poljubno razširjati glede na potrebe podjetja, vendar smo se mi odločili za srednje veliko konfiguracijo, ki nam bo omogočala voditi aplikacije, ki so potrebne za naše podjetje. V nadaljnji fazi bomo morali računalnik razširiti, vendar smo za začetek prijeli za tako žlico, s katero lahko jemo. Nesmiselno je, da lahko rečemo, da ga imamo, če ga ne moremo nasititi z ozirom na njegove ogromne kapacitete.
Ne oziraje se na to, ker smo se odločili za IBM S/3, želimo povedati nekaj besed, zakaj smo se odločili ravno za ta
računalnik. Firmo IBM že skoraj 20 let zastopa podjetje INTERTRADE Ljubljana. To podjetje se je v tej življenjski dobi tako dobro afirmiralo, da je s firmo IBM prodrlo na celotno jugoslovansko tržišče, če pogledamo instalirane računalnike v Jugoslaviji, bomo takoj ugotovili, da jih je prav v IBM več kot 80 %. Ta podatek pa nam lahko veliko pove. Podjetje INTERTRADE ima poleg dobrega in hitrega servisa organizirano šolo, ki skozi vsa leta izpopolnjuje kadre, ki delajo v ERC. Poleg šolanja daje podjetjem pomoč v primerih, ko je podjetje začetnik oziroma ko zaposleni v ERC ne morejo rešiti zahtevnejših nalog. Računske centre zalaga z naj novejšo literaturo, ki je potrebna za dela na računalniku.
In kaj želimo mi obdelovati na novem računalniku?
že uvodoma smo povedali, da je naloga instalacije računalnika držati korak s tempom, ki ga ni moč ročno dohitevati. To pomeni, da so naše zahteve po hitri in seveda, kar je še važnejše, točni in dobri obdelavi. Naše delo smo razdelili v dve etapi, ki smo jih tudi časovno razdelili. Pri samem deljenju etap smo se morali ozirati na že obstoječe obdelave, ki so prisotne v podjetju, kljub temu. da smo morali
način dosedanjega dela povsem spremeniti.
Prva etapa, ta bi bila od instalacije računalnika, to je od
1.	7. 1973 do konca leta, bi zajela naslednja področja:
—	personalna evidenca,
—	osebni dohodki,
—	materialni obračun,
—	komercialno poslovanje,
—	faktuiranje (tuzemski trg),
—	saldakonti in likvidature
222,
—	osnovna sredstva,
—	razpis materiala (tehnološka dokumentacija).
Druga faza, ki bi potem stekla v letu 1974, bi bila takšna:
—	vodenje proizvodnje (delne faze),
—	fakturiranje (inozemske fakture),
—	raziskava tržišča,
—	kalkulacije,
—	itd.
Če se ustavimo ob prvi etapi, lahko vidimo, da je dokaj obširna. Za tak obseg smo se odločili prvenstveno zaradi prepotrebnih podatkov na tem področju, če vzporedno še ugotovimo, da nam primanjkuje ljudi, ki vodijo zgoraj navedeno delo. Da bi lahko vse to realizirali, moramo povedati, da je od oseb, ki delajo v ERC le deloma odvisno. Dosti več je (Nadalj. na naslednji strani.)
Otvoritev Stol Interierja na Duplici
Poleg pohištva so razstavljena tudi svetila in dekorativni
material
(Nadaljevanje z 2. strani.) kuhinje. UNI program vključuje naslednje izvedbe: bela barva v celoti, moabi furnir v celoti, bela barva — vrata moabi furnir, bela barva — vrata teak furnir, bela barva — vrata pa-lisander furnir in poljubne kombinacije s steklenimi vrati. Regalaste elemente dopolnjujejo ležišča s prostorom za shranjevanje posteljnine, klubske garniture, jedilne garniture ter pisalne garniture ter pisalne in risalne mize. Glede na to, da nudimo poleg regalastih elementov v 6 različnih kombinacijah še širok izbor klubskih sedežnih garnitur, jedilnih garnitur in drugega sedežnega po-
hištva, lahko z gotovostjo trdimo, da predstavljamo doslej najbolj kompletno pohištvo za opremljanje stanovanjskih prostorov, ki je po svoji funkciji in estetski vrednosti v vrhu tovrstne proizvodnje.
S tako organiziranim prodajnim programom in načinom prikazovanja se trudimo zajeti najširši krog potencialnih kupcev, ki jim želimo poleg znane kvalitete Stol-ovih izdelkov nuditi še kulturno višji nivo stanovanjske opreme, ki naj potrdi prepričanje, da je potrošeni denar dobro naložena investicija.
Marketing
Detajl iz notranjosti Interiera
Propagandna akcija UNI
Kolektivu je znano, da je naša tovarna 3. marca 1973 odprla prodajni salon pohištva Stol-In-tenier na Duplici. V salonu se prodaja novi stanovanjski UNI program. O obeh dogodkih je bilo v sredstvih javnega obveščanja že dosti povedanega in napisanega, prav pa je, da spregovorimo tudi o propagandni akciji, ki je v svoji posledici opozorila potrošnike na naš novi program. Naša tovarna je do sedaj proizvajala in prodajala pretežno pisarniško in sedežno pohištvo, torej gre pri UNI programu za novo pohištvo, po katerem Stol na trgu ni bil znan.
Glede na takšno problematiko je bilo za uspešno predstavitev UNI programa potrebno izdelati projekt propagandne akcije. Ta projekt, ki je bil izdelan v sodelovanju z marketingom ČDP Dela, je po vsebinski plati upošteval naslednja bistvena izhodišča:
1.	Stol se prvič javlja na trgu s stanovanjskim pohištvom,
2.	Stol odpira pohištveni salon, kjer naj se prodaja novi stanovanjski program dn
3.	na trgu ne sme priti do dvoma, ali Stol morda opušča proizvodnjo pisarniškega pohištva.
Poleg navedenih elementov so se pri kreiranju akcije upoštevali tudi podatki o obstoječi in možni konkurenci, zlasti pa podatki o predvidenih stanovanjskih gradnjah v vseh večjih potrošnih regijah v Sloveniji do leta 1975.
Po analizi navedenih elementov se je sam po sebi nakazoval zaključek, da mora biti propagandna akcija UNI vsebinsko in časovno dobro koordinirana, če naj zagotovi dober komercialni efekt.
Akcija sama je časovno gledano vključevala dve fazi: prva faza je predvsem napovedovala nov stanovanjski program in nov pohištveni salon. V tem smislu je bil izdelan film za predvajanje na TV in oglasi v dnevnem in revijalnem tisku. Prva faza je pričela 10 dni pred napovedano otvoritvijo novega salona, kar je po ekonomsko propagandnih kriterijih dovolj za opozarjanje potencialnih potrošnikov na novosti v pohištveni veji.
Z dnevom otvoritve salona Stol-Interier je pričela druga faza propagandne akcije, ki je vsebinsko popolnoma konkretna, ker v vseh medijih prikazuje novi stanovanjski program in opozarja na -novi salon pohištva. Časovno gledano je druga faza precej daljša s tem, da vključuje odgovarjajoči tempo naše prisotnosti v propagandnih medijih. V tem smislu je bilo posredovanih največ propagandnih sporočil neposredno po otvoritvi novega salona s tem, da je v roku enega meseca in pol pričela pogostnost propagandnih objav upadati.
V danem primeru gre za racionalen pristop propagiranja naših novosti na trgu, kar zagotavlja ob relativno majhnih
sredstvih velik propagandni učinek; namreč ni vseeno ali se propagandna sporočila posredujejo javnosti neorganizirano ali pa si sledijo v določenem časovnem in vsebinskem zaporedju. V bistvu gre za to, da v relativno kratkem časovnem obdobju informiramo kar največ potencialnih kupcev našega novega programa. Zato ima takšen pristop akcijski značaj, kar pa ne pomeni, da je propagiranje novega programa in novega salona z zaključkom akcije tudi končano. Po tem, ko je dosežen namen propagandne akcije, je potrošnike potrebno še vedno občasno opozarjati na naš stanovanjski program in salon. Zaradi tega je v izdelavi film, ki bo svojo propagandno informativno nalogo občasno opravljal skozi vse tekoče leto.
In končno je potrebno opozoriti, da gre pri naši predstavitvi za enkratno investicijo v propagandnem smislu, ki je v bodoče ne bo potrebno ponavljati. Zaradi tega je na propagandno akcijo UNI potrebno gledati s stališča daljšega časovnega obdobja in ne zgolj na obdobje, v katerem je ta propagandna akcija sicer tekla. Tudi to je razlog več, da je dobro organizirana propagandna akcija, poleg ostalega, pogoj za dobre komercialne rezultate, o katerih danes v Stol-Interier ju lahko že govorimo. In prav zaradi teh rezultatov trdimo, da je propagandna akcija UNI v celoti uspela.
Marketing služba
Sistem IB1¥I
(Nadaljevanje s 3. strani.) odvisno od vodstva podjetja, kako bo sodelovalo in koliko svojega časa bo posvetilo temu delu. Prepričani smo, da smo odvisni od računalnika, če vzporedno povemo še to, da bi morala biti za celotno vodstvo podjetja naloga št. 1, čim smotrneje in hitro izkoristiti računalnik.
V ERC sedaj delata dva organizatorja, dva programerja in vodja centra. Ekipa je zelo majhna in mora poleg svojega dela opravljati serijo operativnih del, ki zahtevajo veliko časa.
Poleg navedenih oseb bodo v ERC še operaterji, luknjačice in administratorka, ki bodo skrbeli za pravilno izpolnjevanje dokumentov, kakor tudi za same obdelave.
ERC bo do izgradnje novih poslovnih prostorov začasno nameščen v kulturnem domu, to pa zaradi tega, ker novi prostori ne bodo dokončani do prihoda računalnika, to je do 20. 6. 1973.
Še enkrat želimo apelirati na vodstvo podjetja, kakor tudi na vsakega posameznika, ki se bo vključil v verigo elektronske obdelave podatkov, da s
S 3/10
svojim prizadevanjem omogoči pravočasen in kvaliteten štart na novem računalniku.
Horst Hafner
IBM računalniški sistem, ki ga bomo dobili v Stolu
Predstavljamo vam
V	današnji številki Glasila vam želim predstaviti mladega družbeno-političnega delavca člana ZK in predsednika MA naše tovarne tov. Francija Pe-stotnika.
že dalj časa sva se dogovarjala za kratek pogovor v zvezi z mladinsko dejavnostjo in končno se je nekega aprilskega dne le oglasil pri meni. Odkar ga poznam se mi je zdel sposoben mladinec in človek, ki je kot ustvarjen za delo v mladinski organizaciji.
V	MA se je vključil pred petimi leti, ko je po neki mladinski konferenci stopil v stik s takratnim predsedstvom. Kmalu je tudi sam postal njihov član. Omeniti moram, da je Franci verjetno podedoval željo po družbeno-političnem udejstvovanju po očetu, ki je tudi aktiven delavec v družbe-no-političnih organizacijah. V predsedstvu se je Franci kmalu uveljavil in lansko leto je bil izvoljen za predsednika. V imenu članov našega predsedstva lahko rečem, da smo z njegovim delom in idejami zelo zadovoljni. Po večkratnem menjavanju članov predsedstva mu je le uspelo zbrati okoli sebe mladince, s katerimi zelo uspešno sodeluje na vseh področjih. Seveda se vse njegove zamisli še ne uresničujejo popolnoma, še več mladih idealistov, ki bi bili pripravljeni delati, želi vključiti v svoj delokrog.
Na vprašanje, kako si zamišlja delo predsednika, mi je odgovoril, da to ni neka profesionalna funkcija. Ker pa ima naše podjetje 400 mladincev, vloga predsednika prav gotovo ni lahka. Tov. Pestotnik je namreč prvi predsednik MA, ki dela na normo. Prav gotovo bi kot režijski delavec lažje opravljal to funkcijo, ker bi bil manj pogrešan na delovnem mestu. Delo predsednika tudi
ni terminsko določeno, ob določenih akcijah je potrebna večja angažiranost in je več opravkov. Največja osebna želja mladega predsednika pa je dodatno izobraževanje. Žal mu je, ker je zaradi bolezni moral prekiniti s šolanjem. V jeseni se želi vpisati na srednjo šolo, saj se zaveda, da bo imel potem več možnosti za aktivno delovanje kot družbeno-politič-ni delavec.
V začetku leta je MA sprejel delovni načrt in program dela. Zadal si je več nalog, med katerimi naj naštejem le nekatere: večja angažiranost mladincev v družbeno-političnem življenju v tovarni in zunaj nje, sprejem novih mladincev v ZK, seznanjanje mladincev o kadrovski politiki, problemi učencev v gospodarstvu in sodelovanje na kulturnem in športnem področju. Navadno smo naredili anketo glede informiranosti mladincev o obstoju MA v naši tovarni, katera pa žal ni najbolj uspela. Na podlagi ankete pa smo sklenili, da bomo pobirali članarino v znesku 12 dinarjev. Dotacija MA je premajhna za uresničitev vseh načrtov, tako tudi ne moremo organizirati več izletov in športnih srečanj. Prav sedaj pripravlja predsedstvo sestanke z mladinci po PE, na katerih jih bomo informirali o vseh navedenih problemih. Namen teh sestankov bo tudi ta, da se čim več mladincev pritegne k delu v aktivu. MA se je tudi obvezala, da bo realiziral nalogo glede izobraževanja mladincev, žalostno je namreč dejstvo, da v naši tovarni skoraj polovica mladincev (točno 188) še nima dokončane osemletke. Izobraževanje mladega delavca pa ni le v interesu MA, pač pa tudi v interesu kolektiva samega. Zato je bilo na seminarju za člane predsed-
stva MA občine Kamnik sklenjeno, da se s skupimi močmi preko Delavske univerze Kamnik organizira večerna osemletka. Stroške večernega šolanja bi kril kolektiv sam, delno pa tudi občina.
Ob koncu razgovora bi želela kot pisec tega članka dodati, da tov. Pestotnik zapušča naš kolektiv in mesto predsednika MA ter odhaja na novo službeno mesto, kjer bo prevzel funkcijo sekretarja občinske konference pri ZM Kamnik.
Ob tej priliki mu v imenu vsega predsedstva in mladincev naše tovarne želim še mnogo uspehov v novi službi in upam, da bo še sodeloval z našim MA, ki bo tako izgubil enega svojih vodilnih članov.
A. O.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
— Vzemi, draga, dve tableti, v moji rodbini imajo vsi dvojčke!
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK. IZDAJA DELAVSKI SVET.
GL. UREDNIK SMUKAVEC MIRKO DIPL. ING. TISK UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA SLUSNO IN GOVORNO PRIZADETE V LJUBLJANI.
25-letniki dela v podjetju
Delavski praznik 1. maj praznujejo delavci po vsem svetu. Posvečen je priznanju dela. V deželah, kjer delavci nimajo dovolj vpliva na družbene odnose, pomeni praznovanje 1. maja tudi borbo za priznanje več pravic delavcem.
V Jugoslaviji praznujemo 1. maj z manifestacijami delovnih uspehov in prizadevanji po nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov.
Naše podjetje daje 1. maju še poseben poudarek, ker tedaj izrekajo samoupravni organi priznanje delavcem, ki so tekom leta izpolnili 25 let dela v podjetju:
Letos praznujejo 25-letnico:
1.	BALOH MATEVŽ, roj. 21. 9. 1925 — skupne službe;
2.	BENDA SLAVKO, roj. 2. 5. 1928 — remontni obrat;
3.	GRČAR KATI, roj. 7. 5. 1925 — skladišče reprodukcijskega materiala;
4.	GRILC ANA, roj. 3. 9. 1927 — obrat stolarne;
5.	HACIN JANEZ, roj. 4. 11. 1924 — obrat žaga;
6.	HRIBAR JANEZ, roj. 22. 10. 1920 — skladišče reprodukcijskega materiala;
7.	JANŽEVEC MARIJA, roj. 10. 3. 1929 — obrat ploskovnega pohištva;
8.	JURJEVEC SONJA, roj. 10. 11. 1932 — obrat žaga;
9.	KEPIC CILKA, roj. 12. 12 .1930 — obrat ploskovnega pohištva;
10.	KERN MARIJA, roj. 11. 4. 1932 — obrat žaga;
11.	KOTNIK GREGOR, roj. 1. 3. 1928 — obrat stolarna;
12.	LEŠNIK MARIJA, roj. 2. 7. 1931 — obrat stolarna;
13.	OCEPEK TONČKA, roj. 13. 1. 1932 — skupne službe;
14.	OCVIRK VINKO, roj. 1. 6. 1930 — obrat žaga;
15.	ORAŽEM PETER, roj. 22. 7. 1927 — obrat stolarna;
16.	OSOLNIK ALBIN, roj. 4. 3. 1928 — obrat stolarna;
17.	OŠTIR VALENTIN, roj. 10. 2. 1910 — obrat žaga;
18.	PODLIPNIK ANTON, roj. 7. 1. 1928 — obrat mizama;
19.	RAVNIKAR LJUDMILA, roj. 2. 9. 1929 — obrat stolarna;
20.	RESNIK JANEZ, roj. 13. 8. 1928 — obrat vzdrževanja in remonta;
21.	ŠKRJANC MATIJA, roj. 20. 6. 1928 — obrat stolarna;
22.	ŠKRJANC METOD, roj. 20. 6. 1928 — obrat stolarna;
23.	ŠTEBE FRANC, roj. 25. 9. 1926 — obrat žaga — grobi rez;
24.	TOMC ANA, roj. 8. 10. 1932 — obrat stolarna;
25.	TOMŠIČ VERA, roj. 12. 2. 1933 — obrat stolarna;
26.	ULČAR JANEZ, roj. 15. 3. 1929 — obrat stolarna;
27.	VOLKAR IVANKA, roj. 27. 11. 1927 — obrat stolarna;
28.	ZORE FRANČIŠKA, roj. 1. 11. 1931 — obrat stolarna;
29.	ZORMAN MARIJA, roj. 29. 3. 1932 — obrat stolarna;
30.	ŽEROVNIK ZDENKA, roj. 28. 5. 1925 — obrat mizama.
Jubilantom želimo, da bi tudi v bodoče uspešno delali med nami. Na njihovi življenjski poti jim želimo veliko osebnega zadovoljstva.
M. Kotnik
Servisna služba uspešno dela
Pred 2. leti smo ustanovili servisno službo zaradi vedno večje proizvodnje, ter v zvezi s tem vedno večjih zastojev pri reševanju reklamacij.
Danes ugotavljamo, da je -servisna služba popolnoma upravičila svoj obstoj, še več, da je dobro organizirana servisna dejavnost pomemben faktor za uspešno poslovanje podjetja. To dokazujejo izjave naših kupcev — ustmene in pismene. Eno od teh izjav v celoti objavljamo:
Industrija pohištva Stol
ZADEVA: Zahvala za vestno in točno popravilo
Čutim veliko dolžnost, da se vam, čeprav po precejšnji
zamudi zaradi dolgotrajne bolezni, iskreno zahvalim za vestno in strokovno popravilo vrtljivega stola.
Vesela sem in z menoj vsi moji prijatelji in znanci, ki sem jim ta primer povedala, ker ste nam vlili vero, da še obstajajo podjetja, ki imajo več kot pošten odnos do kupcev.
Posebej se zahvaljujem obema simpatičnima monterjema, ki sta s svojim prisrčnim pristopom in hitrim postopkom napravila najlepši vtis. V mojem domu sta vedno dobrodošla.
Še enkrat: prisrčna hvala vsem, podjetju želim še večjega uspeha.
Tovariško vas pozdravlja: Breže Angela
Maribor, dne 4. marca 1973
Dve akciji našega mladinskega aktiva Prijateljstvo Z8 tHP8Ž0
Delavnost našega Mladinske- Za vodi o naše prireditve smo raznih športnih društvih, saj	J	J
Delavnost našega Mladinskega aktiva je v zadnjem času precej pestra in razgibana.
Med drugimi akcijami, ki jih je organiziral naš aktiv, bi omenila tudi prireditev »Pokaži kaj znaš«, ki je bila 20. januarja v kulturnem domu na Duplici. Priprave na to tradicionalno prireditev so se seveda pričele že nekaj mesecev prej. Pripravili smo načrt in program ter zadolžili vsakega člana predsedstva za določeno nalogo. Raznim tovarnam in podjetjem v Sloveniji smo poslali dopis s prošnjo, da podprejo našo akcijo. Vabila za sodelovanje smo prav tako poslali v vse večje aktive pri nas.
Odziv nastopajočih je bil zelo velik, saj je moralo, žal že na avdiciji, odpasti nekaj kan-
Za vodjo naše prireditve povabili znanega dramskega igralca in voditelja podobnih oddaj Mirka Bogataja. Mirko se je povabilu odzval in že na avdiciji nam je zagotavljal, da bo stvar v celoti uspela. Nabito polna dvorana je pričala, da bo obisk izredno dober, saj so bile vstopnice že dan prej razprodane.
Končno so se le ugasnile luči, reflektorji so osvetlili oder in pričelo se je. Predsednik MA Franci Pestotnik je o tvoril prireditev in predal vodstvo Mirku Bogataju. Ta je pozdravil vse povabljene goste, zlasti pa še znanega športnika — telovadca Mira Cerarja. Izbrali smo komisijo iz občinstva, ki je skupaj s strokovno komisijo ocenjevala nastopajoče. V pr-
Prvo uvrščeni sestri Jerman sta navdušili občinstvo
didatov. To dokazuje, da je bila strokovna komisija v sestavi: prof. Viktor Mihelčič, prof. Tina Romšak in prof. Tomaž Habe zelo kritična in je res izbrala le najboljše. Za glasbeno spremljavo pevcev je poskrbel ansambel Radia Tržič. Zaradi velikega števila nastopajočih smo morali le-te razdeliti v 3 skupine in sicer do 14 let, nad 14 let ter ansambel (beat in narodno-zabav-ni).
Malo pred pričetkom oddaje se je člane organizacijskega odbora pričela lotevati negotovost in rahel nemir. Vsi smo se spraševali, ali bo prireditev uspela. Pevci so še zadnjikrat pred nastopom vadili z ansamblom in odpravljali napake.
vem delu večera, kjer so nastopali pevci do 14 let, sta imeli največ uspeha sestrici Vilma in Reginca Jerman. Občinstvo ju je nedvomno upravičeno nagradilo z burnim aplavzom. Deklici imata zelo čista glasova, spremljali sta se na kitari in pozna se, da sta vajeni podobnih nastopov. Posamezne dele oddaje povezovalec pevec ansambla Radia Tržič Janko Ropret, ki je ljubljenec mlajšega rodu poslušalcev, tudi sedaj ni razočaral, saj nam je posebno dobro zapel popevko »Ne priznam«. Nato je vodja oddaje povabil na oder Mira Cerarja, ki je v razgovoru opisal svojo pot do vrhunskega telovadca. Posebno mladim je priporočil, da bolj aktivno sodelujejo v
športnih društvm, saj šport krepi človekovo telo in duha. Darilo naše tovarne garnituro »Rex« je Miro z veseljem sprejel.
V	drugem delu oddaje so nastopali pevci nad 15 let in ansambli. Pri pevcih je zasluženo osvojila prvo mesto Marta Ribič iz Kranja, ki je pesem res odlično zapela ob spremljavi kitare, ki jo je igral njen mož. Za našo oddajo je zvedela preko revije »STOP« in se takoj prijavila. Opazili smo, da je vajena nastopanj pred publiko, saj je lani na znani prireditvi »Glas Gorenjske« na Jesenicah osvojila 2. mesto.
Po poklicu je violinistka pri simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, tako da ji tudi strokovnega glasbenega znanja ne manjka. V konkurenci ansamblov je bila najuspešnejša beat skupina »Karavan« iz Kamnika, ki tudi že nastopa na raznih mladinskih plesih.
Za zabavni del programa je poskrbel quiz znanja. Iz občinstva sta se formirali dve ekipi: ženska in moška, ki sta se pomirili v znanju iz zgodovine tovarne Stol. Zasluženo je zmagala moška ekipa in si kot nagrado priborila zaboj piva, darilo pipovarne Union. Omeniti moram tudi to, da so prav vsi nastopajoči prejeli nagrade — darila raznih podjetij v Sloveniji, ki so z materialnimi prispevki omogočili prireditev.
Občinstvo je zelo zadovoljno zapuščalo dvorano, kjer je preživelo prijeten sobotni večer. Po obisku sodeč, lahko rečemo, da si ljudje želijo in pogrešajo tovrstnih prireditev.
V	mesecu maju pripravlja Mladinski aktiv novo delovno akcijo in sicer bo skupaj z MA UTOK organiziral »QUIZ« tekmovanje, ki bo 19. maja prav tako v kulturnem domu na Duplici.
Pomerili se bosta mladinski ekipi tovarne UTOK in STOL. Ekipi, ki štejeta vsaka po 4 člane, bosta odgovarjali na naslednje teme: zgodovina tovarne UTOK oziroma STOL in športni dosežki na zadnji olimpia-di v Munchnu.
Oddajo bosta vodila znana humorista Tone Fornezzi-Tof in Janez Hočevar-Rifle, ki bosta nedvomno poskrbela za prijeten in zabaven večer. Glasbeno stran oddaje bo popestril ansambel Radia Tržič s pevcema Sonjo Gaberšček in Bra-com Korenom. K sodelovanju smo povabili tudi naše športnike, ki so sodelovali na olimpijskih igrah, in sicer kajakaški par Guzej-Andrejašič, košarkarja Vinka Jelovca, atletinjo Natašo Urbančič in morda še koga.
Obetamo si lahko zanimiv dvoboj obeh ekip, saj bodo vprašanja prav gotovo zanimiva tudi za gledalce. Tudi za humorista smo prepričani, da nas bosta spravila v dobro voljo in smeh, pa tudi ljubitelji popevk in obeh pevcev bodo lahko prišli na svoj račun.
Izkoriščam to priložnost, da vljudno vabim vse sodelavce naše tovarne, da si ogledajo to zanimivo oddajo.
Lani spomladi, malo pred »Lesariado« v Cerknici, se je zbrala ženska odbojkarska ekipa naše tovarne in pričela s treningi na igrišču na Duplici pod vodstvom priznane trenerke in nekdanje najuspešnejše igralke Kamnika tov. Marinke Benkovič.
Lesariada v Cerknici je bila za našo ekipo res velika uganka, saj smo na njej prvič sodelovale, pa tudi nasprotnih ekip nismo poznale. Tako smo se dogovorile, da se bomo trudile in igrale tako, kot pač znamo, brez psihološkega pritiska pri vsakem setu. Imele smo žal le premalo treningov, da bi se lahko uvrstile v finalni del tekmovanja. Kljub temu pa smo dosegle lep uspeh in sicer 5. mesto, ki ga niti same nismo pričakovale. Tako smo zadovoljne in polne načrtov zapuščale prizorišče Lesariade.
S treningi smo nadaljevale tudi potem, vendar nam je slabo jesensko vreme preprečilo treniranje na prostem. Dolgo časa smo morale počivati in iskati primeren prostor za vadbo. Končno nam je le uspelo dobiti telovadnico v osnovni šoli v Stranjah, kjer obiskujemo treninge vsak torek od
5.—6. ure popoldne. Škoda, da sodeluje premalo igralk, saj je ob zadostnem številu treniranje lažje in bolj učinkovito. Na oglasni deski je bilo že večkrat obvestilo, da vabimo vsa dekleta in žene, naj se nam pridružijo, vendar res ne moremo razumeti, zakaj je tako malo zanimanja za tovrstno rekreacijo. če pogledamo strukturo sedanjih igralk, lahko vidimo,
da so v glavnem že vse poročene, imajo družino, pa si vendar najdejo vsaj urico prostega časa enkrat tedensko za rekreacijo in razvedrilo. Poudariti moram namreč tudi to, da treningi niso ostri in naporni in resnično potekajo v prijetnem vzdušju, tako da tudi smeha ne manjka. Igralke veže, zlasti še po Lesariadi, iskreno prijateljstvo, ki je sad skupne že-želje po čim boljših odnosih. Ta vez prijateljstva je vidna tudi zunaj tovarne, kar dokazuje, da nas šport združuje in zbližuje. Izkoriščam to priložnost, da ponovno povabim vsa dekleta in žene, da se vključijo v naše vrste, istočasno pa jim zagotavljam, da jim ne bo nikoli žal, da so se nam pridružile.
Naša trenutno naj večja želja pa je, da bi imele telovadnico bližje kot doslej, morda na Duplici. Zato pozivam vse kul-turno-družbene delavce v našem podjetju, da storijo, kar je v njihovih močeh, da če čim-prej začne graditi telovadnica v osnovni šoli na Duplici. Menimo namreč, da je morda tudi oddaljenost treningov vzrok za manjši odziv.
Ob branju teh vrstic bo za nami že športno srečanje v Slovenj Gradcu pa tudi letošnja Lesariada v Novi Gorici. Obljubljam, v imenu vseh igralk, da se bomo srčno borile in čimbolje zastopale ime našega kolektiva, tako da se bomo tudi letos vrnile domov zadovoljne in polne športnih vtisov.
Anica Okorn
Pomanjkanje parkirnega prostora? DA ali NE? (Povprečna dolžina parkiranih avtomobilov je 12 m!?)
Nekaj o zimski lesariadi in še kaj
Letošnja zima se je poslovila. Odšla je v pozabo, morda bo ostala v spominu le njena muhavost — snega je bilo v dolini le za vzorec — cestna podjetja so privarčevala ogromne količine soli (in denarja) in smučarjem ni bilo v tej zimski sezoni z rožicami postlano (ali pa, kakor se vzame). Svoj življenjski prostor so morali poiskati v večjih nadmorskih višinah, kar
je brez dvoma povezano z glob-jim posegom v žep in, nenazadnje, tudi z veliko gnečo ob koncu tedna. Toda smučali smo — nekateri več, drugi manj, in ker smo ravno v času, ko se je trim razpasel na vseh poljih rekreativnega delovanja, je to edino pravilno, saj nekako sodi k starorimskemu geslu »zdrav duh v zdravem telesu« —- o denarju ne bomo govorili, ker hočemo biti drugačni od drugih.
No, in tako je prišlo sredi februarja vabilo, naj se ekipa naše tovarne udeleži republiškega smučarskega tekmovanja lesarjev in vseh, ki imajo z lesom opraviti po službeni plati. Tekmovali naj bi na pohorskih smučiščih pod okriljem organizatorjev Marlesa in mariborskega Gozdnega gospodarstva.
V Stolu smo sestavili dve petčlanski ekipi in v petek, dan pred tekmovanjem, smo dopotovali na Pohorje. Najprej smo si ogledali znano FIS progo, ker smo po tihem pričakovali (in se bali), da bo veleslalomska proga speljana po tej strmini, ki je podobna doskočišču planiške velikanke. No, kljub vsemu smo začeli trenirati in kmalu sem na svoji koži (in kosteh) občutil, da je pohorski sneg precej trši od gorenjskega — vse je bilo zmrznjeno in trdo, kot bi na teh smučiščih namesto teptalcev uporabljali valjarje. Zvečer smo igrali tarok — no, pa ine vsi — nekateri so brusili robnike in mazali smuči z vsemi »žavbami«, le z zaseko ne. Tekmovalno vzdušje je do-
seglo višek, ko so nam naslednje jutro razdelili startne številke — vse naše so bile tro-številčne in tako smo imeli časa na pretek, da smo opazovali konkurente, ki so nosili precej zveneča imena (Lakota, Klinar, Štefe, Mulej), kako so drveli med vratci. Že sem potihem sestavljal mali oglas s takšno vsebino: Prodam ali zamenjam malo rabljeno smučarsko opre-
mo za kaj bolj koristnega — razliko doplačam. In že smo bili na vrsti. Na startu so bile električne merilne naprave in čoln — ne hidrogliser, ampak reševalni čoln, za vsak primer so rekli prireditelji tin me pomenljivo pogledali. Ne, ta primer pa ne bom, sem si rekel in na moč previdno vijugal med vratci proti cilju. Kasneje so mi rekli, da je manjkalo le to, da bi vrata za seboj zapiral.
Konkurenca med 259 smučarji je bila izredna. Zmagal je Andrej Klinar (GG Bled) pred Šmitkom (Elan), Lakota je bil peti, Mulej sedmi, Stolovci pa so se uvrstili takole: 41. Alojz Zajc, 60. Janez Sluga, 67. Drago Šimenc, 84. Štefan Verovšek, 99. Franc Bauman, 136. Vinko Kramar, 140. Jože Zupin, 175. Jože Škoberne in 204. Jože Okorn.
Omembe vreden je podatek, da smo vsi pripeljali skozi cilj (pri tem smo nekateri tudi »štanfali« do zgrešenih vratič, naj večjo smolo pa je imel Mirko Smukavec, ko se mu je v najhujši strmini odpela smučka in je moral odstopiti. Naša prva ekipa je med 51 sodelujočimi zasedla 15. mesto, kar je vsekakor lep upeh, kajti vedeti moramo, da so nekatera podjetja zastopali smučarji, ki so več dni prebili na skupnih pripravah; tako so recimo predstavniki Mebla iz Nove Gorice kar teden dni pred tekmovanjem trenirali na pohorskih pobočjih.
Začeli smo z največjim tekmovanjem, ki smo se ga udeležili in šele zatem priredili v
sredini marca skupaj z jarško tovarno Induplati sindikalno tekmovanje, ki je bilo na mali planini za Jarškim domom. Letos so se ekipe potegovale za pokal UNI, ki ga je poklonila tovarna Stol.
Teren, ki so ga pripravili prejšnji dan je obetal, da se bo spremenil v korito za bob in tako je tudi bilo. Najprej so bila na v-rsti dekleta. Naše so imele precej smole, saj so se morale med vožnjo ukvarjati tudi z varnostnimi vezmi, vendar so vse hrabro prevozile ciljno črto. Tekmovalke iz Induplati so bile boljše in na vrsti je bil obračun članov. Zahtevna proga je zahtevala svoje in padci so se vrstili na tekočem traku. Naši fantje so se dobro držali in zasedli prva tri mesta. Poglavje zase je bil prvouvr-ščeni Alojz Zajc. Z dokaj ugodno štartno številko se je zapodil po progi in spretno premagoval vse zanke -med vratci. V cilju so mu, še vsemu zadihanemu, dali vedeti, da so pozabili pritisniti štoparico in da mu časa niso izmerili, še enkrat se je podal na štart in potem, ko je zadnji tekmovalec zapeljal skozi cilj, se je Zajc še enkrat spustil po progi, ki je bila že bolj podobna zorani njivi kot progi za veleslalom. Z izredno vožnjo je zasedel prvo mesto in tako dvakrat potrdil svojo visoko uvrstitev. Zaradi slabše uvrstitve ženske ekipe je pokal prišel v last smučarjev Induplati, toda drugo leto se bomo potrudili, da bo spet krasil naše vitrine.
Občinsko sindikalno tekmovanje je bilo teden dni zatem. Obe progi sta bili tokrat v Tihi dolini na Veliki planini, čudovito vreme je privabilo na Veliko planino vse, ki v kamniškem smučanju kaj pomenijo, tako da je bila konkurenca res na višini. Najprej so bili na vrsti veterani, ki so, Skupaj z ženskami, tekmovali na isti progi. Edini naš predstavnik v starostni skupini nad 40 let je
— Ko skočite, preštejte do tri, potegnite za vrvico in padalo se bo odprlo!
— Kaj pa, če se ne bo odprlo?
— Pa tožite tovarno, ki jih izdeluje!
— Meni je šest let, pa tebi? — Ne vem!
—Takoj bova videla: ali kadiš? — Ne ...
— Ali te zanimajo ženske? —Ne!
— Potem si star štiri leta!
bil Stane Pirc, ki je med 20 tekmovalci zasedel 16. mesto. Pri ženskah je s tretjim mestom prijetno presenetila Anča Okorn, pa tudi tretje mesto v ekipni razvrstitvi ni kar tako.
Na drugi, daljši ;in zahtevnejši progi so se najprej pomerili člani od 30.—40. leta. Zvone Škrinjarič je zasedel 25., Peter Bertoncelj pa 27. mesto. V tekmovanju članov do 30. leta, kjer je bila zasedba najmočnejša, -se je najbolje uvrstil Alojz Zajc in sicer na četrto mesto, drugi smo pa s spremenljivo srečo premagovali zmehčano in razrito progo. Naša prva ekipa je zasedla tretje mesto, tako da -smo zadovoljni zapuščali veli-koplan-inske terene.
Rezultati občinskega	sindi-
kalnega tekmovanja:
Članice:
1.	Olga Sekne (Projekt)	48,0
2.	Zlata Hribar (Utok)	55,5
3.	Anča Okorn (Stol)	59,0
17. Darinka Kirn (Stol) 1.39,3
19.	Irena Vidmar (Stol) 3.01,5
20.	Ada Humar (Stol 3.15,2
člani do 30. leta:
1.	Peter Sitar (Titan) 49,2
2.	Franc Zarnik (Proj.) 49,5
3.	Aco Sitar (Titan)	51,2
4.	Alojz Zajc (Stol)	51,7
Ostale uvrstitve Stolovih tekmovalcev: 15. Franc Bauman, 18. Andrej Sajovic, 21. Janez Sluga, 22. Dušan Kregar, 24. Zdravko Bizjak, 26. Dare Crnkovič, 30. Cene Kramer, 33. Jože Okorn, 34. Jože Močnik, 36. Drago Šimenc, 39. Štefan Verovšek in 40. Srečo Matijaš.
V zapisih sindikalnih športnih tekmovanj bodo ostali rezultati, seštevale se bodo točke, v nas pa je ostal tekmovalni duh, ki ga je treba še kaliti in v vrste športnikov — rekreativcev pritegniti čim več ljudi. Torej — pridružite se nam in morda bo prihodnje leto tekla beseda o vas.
-jok-
Tekmovalci Stola za pokal »UNI«
Rekreacija med odmorom — priprava za iesariado
Pokal »UNI« za tekmovanje v veleslalomu med Stolom in Induplati so osvojili tekmovalci iz Induplati
Po začrtanem programu
Na letnem občnem zboru gasilskega društva Stol smo pretresli minulo delo. V splošno zadovoljstvo je razprava potekala v pozitivni smeri. Grajali smo tudi neuspehe in to predvsem nedelavnost nekaterih članov, ki so bili osebno zadolženi za delo s pionirji.
Na zaključku občnega zbora smo sprejeli tudi program dela za bodoče leto, njegova vsebina je precej pestra:
— poživi naj se delo s pionirsko desetino,
Poleg zgoraj omenjenega programa nas vabi KLI Logatec na tekmovanje gasilskih enot lesne industrije Slovenije, ki bo 24. 6. 1973 v Logatcu. Omenjena tovarna slavi 20-letnico delovanja.
Za izvajanje sprejetega programa je bilo potrebno v vodstvu gasilskega društva okrepiti vodilni operativni kader. Za podpoveljnika je bil izvoljen dolgoletni aktivni član našega društva tov. Rado Suhadolc. Uspehi njegovega delovanja so
Kako ponosno nastopajo pionirji z gasilskim orodjem na eni izmed svojih rednih vaj
—	formira naj se gasilska ekipa žena in deklet,
—	v teku leta je treba izvesti na objektih tovarne dve praktični gasilski vaji s sosednjimi gasilskimi društvi,
—	moška gasilska desetina naj se pripravlja in usposablja s tekmovalnim programom in sklenili smo, naj se udeleže tekmovanja v občinskem in republiškem merilu.
V programu je tudi tekmovanje za prehodni pokal gasilskih enot: Meblo, Marles, No-voles, Brest in Stol. Letos bo pokrovitelj tekmovanja Meblo iz Nove Gorice.
S članstvom naj se vsako sredo izvede praktična vaja, v slabem vremenu pa naj bi izkoristili predvideni čas z raznimi predavanji o požarni varnosti.
že vidni pri delu s pionirji, ki imajo redno enkrat tedensko gasilske vaje.
Za delo z ženami in dekleti je zadolžen veteran in še vedno zelo aktiven član našega društva tov. Ivan Baloh. Delo se bo, vsaj upamo, pričelo v kratkem. Nekaj deklet se je že odzvalo našemu vabilu. K sodelovanju vabimo še ostale. Prijave za vpis v članstvo sprejema tajnik društva tov. Franc Juvan v PE 6.
Za vodenje moške tekmovalne desetine so si tekmovalci iz svoje sredine izbrali dolgoletnega požrtvovalnega člana društva tov. Alojza žagarja in upamo, da bo tudi to nalogo uspešno opravljal.
Tako torej gasilsko društvo Stol uspešno izvaja zastavljeni letni program.
Boris Bavčar
Struktura članstva se je vendar začela spreminjati. Na sliki je že opaziti dekleta in tudi ostalo članstvo je precej pomlajeno
Smol
Zadnjič sva sedela s kolegom Francijem v neki gostilni. Prav milo mi je tožil, kakšna smola se ga drži zadnje čase.
»Vse je bilo v redu, dokler nisem imel avtomobila,« mi je pripovedoval.
»Tudi mene veliko stane,« sem mu prikimal. »Bencin je drag, zavarovalnina visoka, da o vzdrževanju sploh ne govorim.«
Razložil mi je, da niti nima preveč težav z avtomobilom kot avtomobilom, ampak ga pestijo sodniki za prekrške.
»Pomisli, kakšno smolo sem imel,« je začel, »pred dvema mesecema sem peljal po poljski poti. Hotel sem prečkati glavno cesto in sem močneje pritisnil na plin. A glej, na glavni cesti je že bil nekdo. Sprednji del avta se je zožil za dvajset centimetrov.«
»Se pač zgodi,« sem menil. »Vsakdo kaj spregleda.«
Tedaj se je razvnel: »Saj sploh nisem bil kriv. Ne vem, od kod se je vzel tisti avtomobil. Sodnik za prekrške pa me je pošteno zašil. Za tri mesece mi je odvzel vozniško dovoljenje in še nekaj denarne kazni sem moral plačati.«
»Zaradi tega se res ne boš žrl,« sem ga miril.
»Oh, saj se ne. Vse bi bilo v redu, če avtomobila ne bi po-
treboval. Tako pa sem se vseskozi vozil. Pred dobrim mesecem sem se ognil velikanski luži na cesti in, pomisli, tesno sva se srečala s tovornjakom, ki je prihajal nasproti. Blatnik in kolo sem moral zamenjati. Sodnik za prekrške pa je spet trdil, da sem kriv jaz, čeprav sem čisto nedolžen. Vozniškega dovoljenja ne bom videl pol leta, dodati pa sem moral še pol plače.«
»Lahko bi tožil cestno podjetje,« sem predlagal.
»Saj sem ga, a so mi odvrnili, da bi moral vožnjo prilagoditi stanju cestišča.«
»Dobro, potem pa se nekaj časa ne vozi.«
»Srčno rad bi se odvadil, a se ne morem. Kaj hočem, ne znam več hoditi peš. Zadnjič me je spet zapisal miličnik, ker ne nosim s sabo vozniškega dovoljenja in ker sem spregledal rdečo luč na semaforju.«
»Preveč skrbi si delaš!« sem ga skušal potolažiti. »Vse se bo še uredilo.«
»No, ne rečem, da je hudo. Malo mi je le žal, da smo predvčerajšnjim tako burno praznovali. Saj veš, kako je, nekaj litrov vina smo potočili vase, potem pa avto ne uboga tako, kot bi moral. Tudi v balonček nisem mogel pihati, ker me noge niso držale pokonci, še dobro,
Napačna
Tone in Lojze sta bila sicer dobra prijatelja, vendar sta si včasih privoščila tudi kakšno šalo na račun, ki ga je enkrat plačal prvi, drugič drugi. Pravzaprav pa je bilo to miselno razglabljanje za oba prav odrešujoče, ker bi drugače popolnoma zakrnela v svojih pisarnah.
Prejšnji teden sta se odpravljala iz Kamnika v Ljubljano. Domenila sta se, da se odpeljeta še z istim avtobusom. Tone je stanoval v bližini sprevodnika avtobusa, zato je to priložnost spretno izkoristil, že prejšnji večer je stopil k sprevodniku in mu razložil svoj načrt. Plačal mu je vozovnice do Ljubljane kar doma. Domenila sta se, da bo Tone potem na avtobusu sprevodniku samo pomežiknil na levo oko, kar bi veljalo za vozovnico.
Načrt sta izpeljala. Lojze je na avtobusu seveda plačal vozno karto. Ko se je sprevodnik obrnil proti Tonetu, je le-ta posebno pozorno pomežiknil na levo oko in stvar je bila urejena. Lojze ni mogel razumeti. Kaj takega! Vso pot je nadlegoval Toneta, naj mu razloži, kje tiči zajec.
»Če plačaš za liter vina, pa ti povem,« ga je vzpodbodel Tone.
»Seveda, samo, da me ne misliš potegniti.«
»Kje pa! Zadeva je čisto resna.«
Ob kozarčku je Tone previdno začel:
»Samo, da ne boš pravil drugim ljudem naokrog. To je velika skrivnost. Lahko me zaprejo.«
»Ne bom, častna beseda,« se je zaklinjal Lojze.
»Veš,« je primaknil stol Tone, »zadeva je čisto skrivnostna. Vsak član mora plačati pet starih tisočakov za vpis v članstvo, s tem pa si je pridobil pravico, da se mesečno lahko brezplačno vozi na krajših relacijah. Sprevodniku na avtobusu potem samo pomežikneš na levo oko in on takoj ve, da pripadaš tej organizaciji. Saj si videl, kako je bilo z menoj, kajne?«
»Videl, videl...« je odprtih ust poslušal Lojze in se čudil.
»Toda te pravice ne -smeš zlorabljati. Člani te nove organi-zicaje so lahko ljudje, ki so resnično pošteni.«
Lojze je globoko pokimal in že pripravljal načrt. Nič več ni spraševal Toneta o tej organizaciji. Sklenil je raje sam poizkusiti.
Razšla sta se vsak po svojih opravkih. Lojze pa je še malo posedel po gostilnah in užival, da je spoznal tako veliko skrivnost. Kupil si je čevlje in še nekaj za otroke, ostanek pa zapil. Niti za avtobus si ni prihranil nekaj denarja.
»Saj poznam skrivnost,« se je zadovoljno -smehljal.
Z zadnjim avtobusom se je le odpravil proti Kamniku. Ko je prišel sprevodnik k njemu, mu je Lojze pomežiknil na levo
da nas je miličnik zapeljal do doma.«
»A tako,« -sem mu pritrdil. »Pomeni, da boš kmalu dobil od sodnika za prekrške še dva pozdravčka?«
»Če bi bila le dva, bi še šlo. Zdi se mi, da bodo trije. Ravno včeraj sem -imel spet smolo. Vedel -sem sicer, da zavore ne primejo več, a jih nisem utegnil popravljati. Zelo se mi je mudilo k dekletu. Prepričan sem bil, da bo voznik pred mano prevozil križišče, a glej ga, zlomka, nenadoma je zavrl. Po mestu nikdar ne vozim več kot osemdeset, a se kljub temu nisem mogel ustaviti. Dohitel sem ga in ga porinil v nasproti vozeči avtomobil. Zdi se mi, da bodo -spet mene obtožili. Ma-sliš, da me bodo zaprli?«
»Ne vem,« -sem skomignil z rameni, »a kljub temu ti svetujem, da avtomobil prodaš.«
»Kako prodaš?« se je začudil Franci.
»Ja, daš ga popraviti, prebarvati, potem pa ga enostavno pelješ Pod lipco in ga prodaš.«
Malce se je zamislil, nato pa odsotno prikimal: »Prodaš, prodaš ... Mislil sem, da veš, avtomobil ni moj, ampak sem si ga neke noči sposodil na ulici.«
Sivec Ciril
karta
oko. Sprevodnik ga je začudeno pogledal.
»Tovariš, ne brijte norcev iz mene. Plačajte karto!«
Lojze je pomežiknil še enkrat. Morda me ni videl, si je mislil.
»No, bo kaj ...?«
Lojze je še enkrat pomežiknil. Potniki so začudeno gledali vanj. Sprevodnik je še vedno stal pred njim, kazalo je, da bo vsak čas zgubil potrpljenje.
Lojze je še enkrat pomežiknil in -pokazal na levo oko.
»No, saj veste ... organizacija ...« Morda se ne spomni, ga je zaskrbelo.
»Ne boste se norčevali iz mene! če nimate denarja, boste pač morali na prvi postaji izstopiti.«
Nič ni pomagalo. Lojze je moral na Črnučah iz avtobusa. Šele pozno ponoči ga je pobral neki avtomobil. Ko je štopal, se je tudi domislil, da ga je Tone dobro potegnil. Ves jezen ga je naslednji dan nadrl.
»To je pa čudno,« ni verjel Tone. »Morda si se kaj zmotil.«
»Kaj bi se zmotil! Sprevodniku sem lepo pomežiknil na levo oko, pa me je kjub temu imel za norca.«
»Seveda,« -se je zahahljal Tone, »saj -ni nič čudnega. Gotovo je mislil, da nisi pri pravi. Pomežikniti bi moral vendar na desnega. Levo oko velja le za potovanja v Ljubljano.«
Sivec Ciril
Križan k a