ST. 97. V CELJU, SOBOTA 6, SEPTEMBRA 1919 LETO I. •¦has« vaak tor«h, Aatrtek in «•aoto» — C«aa i Za celo leto 36 K, aa pol leta 18 kron, za četrt lei« 9 K, u 1 mesec 3 krone. Pommmbi atavllka staaa 40 vlaarfev. Na plsmene naročbe bres pošiljatre denarja ** a« mormm— ozirafl. NaroČnlki naj poŠJlJajo naročnlno po postal nakaznlci. Reklaiuacije »lede llsta so poštnine proste. Ne- franklrani dopisJ se ne tprejemaja Na dopise brex podpisa se ne ozinu IZDAJA in TISKA ZVEZHA TISKARHA V CELJU. Uradalfttva la upravniitv» se nahaja v Zveznl tiskarm v Cdju, Stro*«iaaj»rj«va ullca st. &. Oglasi se računajo po porahl jenem •rostoru in sicer: za navadne ogiase po tO v od 1 mm, za poslana, na- gnanila občnth zborov, naznani1 o gmrti. zahvale itd 50 w od 1 mm, za rekJamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (najved 4 vrste) 4 K« Pri večkratnih objavah popust Rokopisi se ne rračajo. Telefon «t 65. 0DG0V0RNI UREDHIK VEKOSLAV SPIND&.ER. Dr. V. Kukovec. Pred zborom zastopnikov občin itd. v Ceiju. Kulturna država je ona, ki ima do- bro upravo, podlaga vsakc dobre upi\>- ve je pa občina, pravi znamcniti pisatelj državniške vede Jelinek. Da bimogle biti naše občiiie danes po pctletni vojski v dobrom redu, l:i bilo tesko priC-akovati. Bojim se, da so nekatere občinc in sicer ne le velike mestne občine, ampak tudi kmečke, v tako žalostnem položaju, da je to sramota za naš narod. Ce hočcmo govoriti o svobodi in blagostanju, zlasti pa če hočemo govoriti o pravičnosti no sproti revežetn, vprašati se moramo, ali posvečamo zadostno skrb upravi iiašLh občin, ker je sicer vsa nasa rodoljubnost prazna beseda in varanje javnosti in samega sebe. Mi na Slovenskem Stajerskem ima- mo še prav poseben vzrok vprašati sc, kaj je z našo javr.o upravo, ker smo pn- šli po prevratu v popolno nove razmerc. V malo dneh bode podpisan s strani Av- strije v Parizu mir in se nam ire boite vee boriti za naše meje. Še le tedaj sc nam pa bodo oči odprle, da bomo začeii misliti resnejše na spodobno ureditev ncr- šega domovja. Ker sem prepričan, da .sc naš narod noče odtegniti skrbi za samc- ga sebe in sodelovanju na upravi, skli- cal sem na prihodnji teden 11. in 12. sep- tembra v Celje zbor zastopnikov spotf- nještajerskih občin, okrajnih zastopov, kmetijskih šol, poverjenikov zdravstvu, socijalne skrbi, kmetijstva itd., da Jim morem poročati kot predsednik od minr- strstva določenc komisije za likvidacijo štajerske deželne uprave svoja opazo- vanja ter jih prositi, da zbranim zastop- nikom našega naroda po svoji skusnji obraztožijo pomanjkljivosti in napake v naši upravi. Zastopniki naših občin, okrajnih zastopov, javnih hranilnic itd. bodo pa na podlagi svojih izkustev opo- zorili poklicanc činitcljc na svoje želje. Deželna vlada v Ljubljani, ki je prevze:a po prevratu tudi upravo Stajerske, po- svetila je nasemu zboru vso svojo po- zornost, ter so mi obljubili najodličnejši strokovnjaki, da se udeležijo tega zbora. Tudi v Beogradu v ministrstvih se izrec;- no zanimajo za ta zdrav pojav na naSi narodni meji in bodo gotovo upoštevah' pri preosnovi uprave, ki se pripravlja, nasvete zreJih mož iz naroda. Snov, ka- tero bi bilo treba obravnavati, je tako ogromna, da dva dneva pač n€ bosta 2a temeljito razpravljanje zadostovala. Pre- pričan sem pa, da bode m/edsebojni prj- jateljski razgovor dopolnil, Cesar re mo- re izčrpatj dnevni red. Tudi ni treba, era pridemo v tern kratkem easu do gotovih zaključkov, ampak lahko izroeimo nada- ljevanje potrebnih studij odseku, katerc- ga si naj zbor.ovalci izberejo, oziroma večjemu številu odsekov. Popolnojna napačna je misel, da bi mogla katerakoli osrednja vlada bodisi v Beogradu ali Ljubljani sama uganiti vse želje in potrebe naroda in jim zado- stiti, ako narod po svojih prvih mož&h sam ne sodeluje z nasvetoru in grajo ali pohvalo. Ne bomo se podajali na pota, ki bi bila nevarna naši skupnosti, prijatelji smo enotnosri v zakonodaji in upravi. to- da naj bode vrsta uprave centralistiOna ali avtonomisticna, biti mora dobra in dobra je lahko ena kakor druga, najbolj- ša pa domnevno ona, ki hoče združiti prednosti ene kakor druge. Ljubljana mora vedeti, da smo meseca novembra lanskcga leta le začasno pristali na skup- no upravo, mora pa vedeti, da se niti ns- videzno ne sine izvrsevati iz Ljubljanc kaka hegemonija, zlasti nc slaba. Naš na- rod tudi mora izvedeti, da se vplaČanc doklad-e v isti meri obračajo v prid prc- bivalstva kakor v drugih pokrajinah, ker bi v nasprotnem slucajii neizprosno zahteval pravičnost. Povdarjati moranr, da so odlični možje dežclne uprave v Ljubljani težavni posel prchoda stare sta- • jerske uprave pospeševali z vso Ijube*- nijo in požrtvovalnostjo. Priznali nam pa bodo sami, da je še mnogo nedovršerrc- ga tu kakor tain. Naši prijatelji iz Zagrcba in Beogra- da, ki vidijo naše razmere, radi pohvalno povdariajo, da je pri nas doma lep reu in da je pri nas kultiira. Ce smo odkrito- sreni, moramo icči, da te pohvalc vse- stransko ne zaslužimo. Zadolženje našiii javnih korporacij izza časa vojske je ?m- lo žalostno poglavjc naših zmot in na§c popustljivosti zlasti na Slovenskem Sta- jerskem in se bojim, da ozdravitev nc bode prišla brez občutnih boleein. Naši ljudje imajo vec smisla za lepe veseiice neffo 7.3. fitiančna vprašanja občin Tn okrüjuih zastopov. Pokazati moramo zlasti v Mariboru. Celju in drugih obci- nah, da socijalne potrebe razumemo, da ne bode ljudstvo reklo, da je vsled n:«.- rodnc vlade prišlo iz dežja pod kap. Ni dvoma, da se bodo vsled sklepa pariške konference mini morali v Nernški Av- striji pripraviti na mnogo hujse finančne žrtve nego mi, ki smo postali del zmago- vite države, sicer brez naših posebnih zaslug. Zato se pa ne bode naš državljan branil, plačcvati davek in Joklade, too'a le tedaj, ako si bode v svesti, da ta denar ni proč vržen, ampak da se uporablja vsled dobrc uprave v blagor skupnosti. V Avstriji se je porabilo dve tretjini vse:i javnih dohodkov za plačilo obresti cTr- žavnega dolga in za vojaške potretic. Verjetno je, da nas čakajo lcpši časi, ko bodemo videli, da plačujemo s svojiml davki po večini stroške za razširjenTe izobrazbe, za ozdravitev druzabnega gorja, za naše ceste. Minili so časi bor- be za pravico jczika, zdaj naj nas naroa pokažc, da je vreden svoje svobode, zla- sti da je sposoben vladati samega sebc. Zrelostni izpit naj se položi v Celju na zboru 11. in 12. scptembra. Omladinskikongres v Celju. (Drugi in tretji dan.) V pondeljek 1. sept, so bili na dnev- uem redu referati ter poslovnik hovc srednješolske organizacije. Tov. Omahen je v svojem programa- tičnem referatu preciziral stališče orgr-,- nizacije napram politiki, povdariajoc njeno izvenstrankarstvo ter nacijonaiiio idejo kot vodilno. Tov. Novak je obrazložil stališce svorrodomjsehrcga dijastva napram soci- jalnim vprasanjem, povdarjajoč potrebo socijalnih reform. Spomenico dr. Iv. Laha y Celju zbiranemu jugoslovanskemu dijaštvu »o svobodi misli« je prečital abiturijent Sal- mid Pisatelj povdarja v svoji spomeiiici, naj si obdrži dijaštvo proste roke ter kritiko. V debati, ki se je razvila 0 vseh tren referatih, je prišlo do burnih prizorov, ko je hotel prvi debatant Kecimovič Iz Zagreba, propagirati komunistiene itfe- je, slavil boljseviško Rusijo in napadal vlado. V protest proti njegovim izvaja- njem so se odstranili tovariši iz zaseüe- nega ozemlja s tov. Tomašičem iz SuSa- ka na čelu. Ostro in stvarno so nastopiTi proti Kecimoviču in njegovemu partnerju Dvinbahu iz Osjeka jur. Lovšin, tehnik NlkoHč iz Kragujevca, predsednik Jugo- slovanskega omladinskega kluba, NovaK, Ferenčak, Fakln in drugi. Predlog tova- riša Lovšina, da se komunisti, če so prT- stasi stranke, izkljucijo od nadaljne^a ^borovanja. je bil sprejet. Pri popoldanskem zborovanju je tov. Lovšin poročal o poslovnem redu orga- nizaeije, obrazloživši uvodoma ponien in cilje organizaeijc, katcre centralabo- di v Beogradu, v vsakem kraju pa sc naj osnujejo krajevne organizaeije: so- sedne si krajevne organizaeije naj sc zdrnžjjo v pokrajinske s posebnimi načel- stvi, ki naj imajo stalne stike s ccntraT- nim odborom. Brvše dezeine meje nc smejo igrati nobene uloge. Izvolil se je redakcijskj odbor, ki mora čimprej izdati brošuro 0 shodu. Izvolil se je tudi začasni centralni odbor z referentom v Beogradu. Zvečerna predstava »Volkašina« 3e bila za naše srbske in hrvatske goste prvovrsten užitek. V torek 2. sept. dopoldne je po/oca? tov. Nikolič o pokretu jugoslovanske omladine in o »Jugoslovanskem omladjn- skem klubu«, ki štejc ftincs že okoti 4000 članov. Tov. Milakovič iz Beo^rada je po- ročal o važnosti medsebojnega spozna- vanja ter je toplo priporočal potovanja po Jugoslaviji. Tov. Novak je referiral o počitniskl zvezi, o njeni važnosti zc dijake-poto- valce. Na predlog tov. Lovšina je bil naio oravilnik, pregledan poprejšnji večer od 25 delegatov. soglasno sprejet. Predsednikom redakeijskega odbora je bil izvoljen tov. Omahen iz Ljubljanc, referenti so se določili: v Kragujevcu za Srbijo, v Sarajevu za Bosno in Hercego- vino, v V'nkovaru za Slavonijo, v Ceiju za Slovenijo in Zagorje in v Ljubljani za zasedene kraje. Kot glavna referenta v Beogradu, ki imata redne stike s pokra- jinskimi referenti, sta izvoljena tov. Ka- canik in Milakovič iz Beograda. Sprejeie so bile nato resolueije: tov. Novaka o stališču svobodomiselnega iugoslovan.skega dijaštva — o stališču napram političneniu in soeijal. vpraša- nju, tov. Nikoliča 0 nacijonalnem staliS- Ou, brata Smertnika o Sokolstvu ter reso- lucija tov. Šijanca o kulturnem stališču. Poslala se je udanostna brzojavka regentu Aleksandru, pozdrav dr. Žerja- vu, Davidoviču, dr. Kokovcu in dr. Trumbiču. Ob pol šesti uri je predsednik Hoče- var shod zaključil, konštatujoč velik po- zitivni uspch shoda. Na mladini je sedaj, da postanejo sklepi — dejanja. Celjski SoKol. Celje je bilo kulturno središče šta- jerskih SJovencev v dobi, ko se je ustu^ novil celjski Sokol, ki prihodnje Jeto praznuje 30 Jefnico. Malokatero mestQ bivše Avstrije je uživalo tako žalostno slavo, po svojih nemških izgredih, malo- kje se je tako pogosto in tako nekazno- vano posluževala oblast ulice, kakor v Celju. Vsak sokolski zlet je bila mala ali velika bitka, vsaka slavnost sokolska pa je mobilizirala vso nemško druhal o IVulB UuvliU, LCIJw kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 1298 —3 fvt«limSjA sibečico, kraste, lišaje uniči WB«1B J«?j prj človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila, 1 lonček lz, eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošijja s poSio lekarna Trnköczy v Ljubljanl, Kranisko. 615 34-3b Sanitefni VOZ dobro ohranjen, pripraven za požarne brambe ali kot rešilni voz se zelo po ceni proda. Voz stoji pri gostilni Bra- nibor v Celju, pojasnila daje hišnik. 1320 2-2 Kupi se L/yi BIO LilUU Ponudbe poslati na družbo Impcx 1297 v Ljabljani. 3—2 Gostilna v Nar. dotnu v Celju <; ^i rokah in zajamčeno jecenjenim gostorn, da bodo vfcdno solidno in najboljše postreženi. Dobra kuhinja, vedno sveže Delniško pivo in pristna štajerska vina naj zvabijo vsakogar k nam. Sprejemajo se abonentl na hrano, Za obilni obisk se priporočata Ivan in Ana Čersse. 1204 12 — 6 Izdelovamtje vseh vrst čevSjev od pripvosiih do najfinejših po dnevnih cenah 46 104-70 Rud. Zontič CeBje (blizit kolodvora) Kocenova ulica štev. 2. ivan Raunihar 167 104-89 Celje kupuje §so najvisjih dstev- nih cenah: Eaneno seme, suhe gofoe, sfreS in vosek« „Anski vrh" pol ure nstd Ceijeon priporoča svoja dobra vina, topla in mrzla jedila. Ugoden izlet za tujce. Kra- sen razgled s stolpa po Savinjski do- lini. Za točno in dobro postrežbo skrbi 4-2 Warier Svenšek. Trgovci mešane stroke, drogisti, kramarji itd., sijajno zaslužijo s prodajo Mastina (hranilni prašek za živino in perutnino) pri kme- tovalcih. Treba je pisati dopisnico na naslov: »Lekarnar Trnköczy. Ljub- ljana, Kranjsko« na sledeči način: »PoSljite mi 15 zavojev (po '/< kg) Ma- stina, obenem veliki lepak, oboje po povzetju za K32'50, prosto poštnine in zavojnine. 591 10--23 Učenec za krznarsko obrt in izdelovalnico čepic se takoj sprejme pri M. Fröhlich, Celje, Kralja Petra cesta St. 11. 1273 2—2 hpznarija in izdcloun. üepic, Cßüß Kp Pßtro c II UuljU| All • I VIIII U» la sprejema vsakovrstne kožuhovine v iz- delovanje, kakor tudi stare in nove v popravilo in predelovanje. V sr^aženje sprejema samo bele kožuhovine. Spre- jema v izdelovanje razne čepice, vojaš- ke in športne. Stranke lahko tudi blago seboj prinesejo. V popravila in barvanje se sprejemajo moški in ženski klobu- ^ čevinasti in pliš klobuki. ^y, *¦* 1272 2-2 Og. trgovcem naznanjamo, da je pravkar dospelo in se nahaja v zalogi sledeče blago: salonske in tiroiske metle, muholovci, Qlaserjev in Velimski kavin pridatek, krema za čevlje »Erdal«, 66 odstotno milo za perilo, kolomaz v dozah po 8 kg. — Postrežba točna. — Cene solidne. Družba za promet pefroleja z o. z.v podružnica Celje. naznanja slavnemu občinstvu Celja in okolice, da je otvoril špecertjsko trgovino v Celju9 Kralja Petra cesta zraven gosiilne Branifoor (preje Kaiišnik) ter zagotavlja, da si bo v vsakem oziru prizadeval, cenj. odjemalcem vedno z dobrim in svežim blagom postreči. Staubena In galant, hleparsfeaobrt A. Jošta nam. Flip Oolžan Celje. KraEja Petra c» 8 (nasproti „belecga volaCI) Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. SPrimešai 4 „Mastln 78 n v krmo! Da krmo živina, kokoši, pure, goske Ia2je pre- bavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MAST1N-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar- nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v Ljubljana, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. Ilavo igano In mrovo, rozlne, olje, Erdß'.-Urcmo, likalo (blks), vse vrite barvo za obleko, mazllo za voz, pe- Irole], sveCe, vžlgalicc, aplch vse špecerijsko In kolonijalno blago na debelo in drobno prlporoča tvrdKa ' ¦ __ Ivan Dečbo, Celje nasproti Narodnega doma. 986 10 Hofel-pestovrscija 177 104-58 BflhKfln priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno sveže pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. M\i an kditcert« Stole, žimnice, razno pohištvo in tapetniške izdelke ima v ":3 Marija Baumgartner Gosposksa ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in soüdno. Franc Tašber klepav* v Celju Za Kresijo (Vodnjaška ulica 7) Sprejemajo se v točno izvršitev vsa stavbena in galanterijska kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila. 1253 18—3 Naznanilo. Naznanjam vsem svojim cenjenim go- stom, da otvorim zopet staro znano gostilno König na Vranskem. Postregel bodem vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili, kakor tudi s pristnimi starimi in novimi vini, pivom itd. Cene zmerne. Za obilni obisk se cenjenim gostom najvljudneje priporoča losip König, gostilnlčar, Vransko. Stau 6. »NOVA D O B Ac • Štev. 94 T /7C C9 ^H^HbT W Y^^^T&Ü* regl«irovana kre- \T g**JgW TTT sprejema branllne vloge tn aaI^M l^fc ¦ PW I III IfVl «"Ina in stavbena V VljlilU jm oforestuje po /«*3*l| 01 \ f *&**«. fc^F A A^ A JLP ^^1 yJL xadruga z on., zav. Preäernova ^ ft. , 5. trl in pol cd sto (Ü |a |o) ahnriiR ?tro6nice UUUIU m papir ter vse druge vrste so v vel. množini došle. Konfeti za veselice. Bot1» 8 &Bshonšsls V>8lJ 6. 1283 3-3 priPORoöam SEURADOM,ŠOLAM INPISARNAMZVEUKO 2AL0G0 VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA KRAUA PETRA CELTE CESTA ST, 31 V zalogi velika izbira vseh vrst šolskih potrebščin kakor: svin- čniki, peresa, zvezki, Črnilo, radirke, tablice, barvice itd. Postrežba točna in so- lidna, cene nizke. LUHION s katerim si lahko vsak napravi 1A / finega čistila (kreme) za čevlje. Dobi se v špecerijski trgovini ter dežel. pridelki na debelo in drobno Franc KoBenc Celje, Narodni dorn. Kupim tudi vsako množino lane- nega semena po najvišji ceni. 213 52-34 Fran STRÜPI, Celje Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev in raznovrstnih sip. Prevzetje sie klarskili del Hralja Petra cesta TkM*3** podgane, sie* JjfUSl» niceinSčurKl ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preis- kušeno najboijSa in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane in miši 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, uničavalec moljev 3 K, prašek protl mrčesom 5 K, tinktura protl ušem prl ljudeh 3 K, mazilo za uši pri ži- vini 3 K, prašek za už! v obleki in perilu 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K- Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. lünker, 85 -67 Zagreb 37, 9>etrf.njska aillca 3. ü Bosni in Sremü 1309 5-2 niso oörodtle zato pišem t^kOJ naročilo z<\ sl5^ovko9 rum in konjafe tvrdhi Ivon Feriež, Ceije OGLEITE SI V CEjLJU V CEL1U ravnokar iz mozemstva do- speio popoSncma svsže vsa- kovrstno manufakturno in modno blago. Ker imava prvuvrsine zveze za dobavo blaga, so cene zelo zmerne. nn Hrehouem tPQU št. 3 Vsakdo si naj oc a bogato zalogo pred n.;> pom \n prepričal se bo, Ua je za- loga okusno izbrana in se v njej nahaja samo sveže blago ter da so cene najnižje. PripoFočava se za obisl; SIrec & DROfenik FRANC KRÄMÄH Na debelo in drobno! f^lRff TT? Na debelo in drobno! ^*^«^ ^ JLa 375 52-26 Zaloga igrač, galanten jskega, norimberškega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. Vßlika zaioga najboljših strncnic in cig. papirja. ÜR0GERI3H PRRFUnERDR FOTOP1HNUFHKTURR KRHFIRR & URTOWEC f~* ITT B —9 ET1 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebŠČIn na debelo In drobno. Hotel „Pri belem volu" v Celjn, Kralja Petra cesta Prvovrstna kuhinja, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba solidna. Za obisk se priporoča Drag. Bernard!. Trgovina s špeceiij- skim Magom in dež. pridelki Ant. KolenciM: Ant. Ermenc 263 iyOlJG 52-33 Kralja Petra cesta 22, Gostüna levcak Qaberje priporoča syojQ izcpstno topic in mrzlo Imhinjo ter najboljšc, ppistno domsca yfna. 240 52-35 NAZNANILO. Slav, občinstvu naznanjarn, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostüno pri „Jugoslovanu" Vedno na novo'dobiva veletrgovina Ster- mecki v Celju v velikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza možke obleke, volno cefir, modrovino in pisano tkanino za ženske obleke, šifon, belo in in pisano platno za pe- rilo inrazno manufakturno blago, ka- tero prodaja zaradi ogromnega nakupa po najnižjih cenah in ako še ne verja- mete, poskusite takoj, samo z enim nakupom, da se sami prepričate. Veletrgovina in razpoäiljalna H. Stermecki v Celiu ima tudi velikansko zaiogo gotovih moških, ženskih, deških in otročjih oblek, bluz, kril, hlač, čevljev, perila, denarnic, nogavic, robcev in na tisoče drugih predmetov, katere tudi prodaja po čudovito nizkih cenah in na zahtevo pošlje vsakemu ilustrov. cenik. Vzorcev sedaj še ne pošiljam. H. Stermeckl v Celju. 214 52-35 ZVEZNÄ TISfCAHNA V CELfU Strossmajerjeva ulica ši, 3 ^^^ izvršuje vsakovrslne ttskovinO POSOJILNICA U CELJU USTANOV. LETA 1880 DjJIfiQDNI DOM RES"F0ND 500"000 K 5PREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. STANJE HRAN1LNIH VLOG NAD 24,000.000 KRON Stcv. 96 »NOVA D O B A« Strati a Dijaški shod v Celju. Z ozirom nn današnjo notico »Slov. Naroda« »še j?Io- bejšc v anarhijo« moramo kratko ugo- varjati zoper domnevo, da bi sodelovan- jc članov dem. stranke pri tcm shodu In njih nastop mogel biti v nasprotju z intc» resi in načeli stranke in da bi biji zakri- vili kako anarhijo. Vsi udeleženei iniajo iitis, da je prireditev lahko celo nedogle- dno ugodnega pomcna za utrditev nn- prednega življa v državi, kajti od mlacii- ne je odvisna naša bodočnost. S tem, da smo izjavili, da ne silimo mladine for- melno v okvir obstojecih strank, na§i stranki nismo škodovali, ampak smo vi- deli, da je baš naše stališčc blagodejno vpJivalo; križala so se stališča raziiih naprednih strnj v trodnevnih resnih raz- pravali naše niladine. Akoravno smo jim pustili popolno svobodo, kakor so od naprednjakov smeli s polno pravico tu- di prieakovati, prodrla je ravno vsled te nevsiljivosti nazadnje v polni sili smer, ki vodi naravnost v tabor demokratsKe stranke in je za našo stranko po nasem mnenju dragoccno baš to, da se je na- predna mladina tudi brez umetnih vpli- vov iz naše strani po svoji ogromni veCi- ni pridobila v Celju has" za temeljne iile- je, ki jih zastopa naša stranka, kar še rjo hodočnost pokazala. Pismo dr. V. Kukovca mladini. Po- slanec dr. Kukovec, ki se omladinskcga kongresa v Celju ni mogel udeležiti vs- led odsotnosti v lieugradu, je poslal sle- deče pozdravno pismo: »Dragi prijatelji! Sprejmite moje iskrene pozdravc z željo, da se ustvari z va.sim sestankom trdna podlaga v organizaciji narodne mladlne troimenega naroda. Bodite optimisti! Ne bojte se težav in morebitnega nerazumc- vanja s strani javnosti, ki je uboga rm nacelih in smotrenosti. Prcpričan sem,, da je vaše združevanje največjega po- mena, če bi tndi no obliki danes morebiti §e ne uspelo popolnoma. 2elim, da dl- jaštvo tudi Cülje in sploji našo zapailno mejo olirani kolikor mogoče v dobrem spominu. Sprejmite tudi pozdrav mojili prijateljev v Deinokratski zujednici. Ne želiino. da se vežete na sodobne stranke, svetujem vain pa, da njihovo delo uv;t- žujte in se iz napak drugih učite.« 6 K — 9 K. Iz krogov uradnikov, ki so vsled razpusta kuhinje za srednji stan bili prcgnani v gostilne in izmed ka- terih so se nekateri abonirali na lvrano pri Skobernetu, smo prejeli: Poskusali smo v raznih gostilnah, zakaj z ozirom na naše revne place se nam je naravno šlo za iiajcenejše izhajanje. Naleteli smo 2al. na velike razlike: za jed. za katero sem plaeal v slovcnski gostilni 9 K, pla- čam pri Skobernetu 6 K. Take diferencc znesejo dnevno po 6 in več kron in raz- umeli bodete, da nam priprosti razuin ve- leva, da se poslužimo ugodnejsih prilik. To v pojasnilo tistini, ki se nad nanu raz- burjajo. Postrežemo lahko tozadevno /: origiiialnimi jedilnimi listi, iz katerih so diference razvidne. Celjski iiemški advokat dr. Zang- ger še glasom došlih nam poročil muiila vedno misli, da je v bivši Avstriji, zakaj Ijudje na deželi prejemajo od niega Se vedno samo nemške dopise. Mož se na- videzno dela lojalnega državljana, prc- zira pa naš državni jezik. Poinni nai, an si izzivanja od njega ne bomo pustili do- pa sti. NagHca ni dobra, pravijo. Toda dej- stvo, da je nujno ekspresno pismo, od- dano v Celju 25. avg., prislo v Ljubljano srečno 30. avg., nam vendarlc vzbuja po- misleke glede upravičenosti tega prego- vora. Zaprli so v Celju trgovca Pemiča In bivšega uradnika na glavarstvu Pibroi;- tza. Pemie je bil poslovodja gospodarske poslovalnice (uradniške) in euje se o vc- likili ncrcdnostih. ki sta jih zagrešila nn škodo uradnistva on in Pibroutz. Baje je v zvezi z zadevo tudi pek Kiirbisch, ki ]e pa odsoteii iz Celja. O občnem zboru Zveze voinih in- validov v Celju, dne 31. avg. smo od $?&. Franca Špegliča in Al. Dolerja iz Gabcr- ja, ki sta oba invalida, pa jih je Zvexa, leer sta zahtcvala red v gospodarstvti, izključila, prejeli daljše poročilo, iz ka- terega pa zaradi pomanjkanja prostoia posnamemo samo bistvene podatke: Vo- ditelji so priznali v bistvu vse, kar Je »Nova Doba« o gospodarstvu v Zvezi pl- sala, v prvi vrsti to, da trije.odbornlki vlečejo place za malenkostno delo. Pri- znali so dalje, da so invalidom dozdaj izplačali kvečemu 300 K. Od nabranc svote 28.000 K je imela Zveza 31. a vs. le še 3500 K, ker pa so 1. sept. 3 odbor- niki inenda zopet vlekli plačo skupno čez 2000 K, jim je ostalo nekaj čez 1000 kron. Odposlanci podružnic pa so se- veda votirali odboru zaupnico z utemc- ljitvijo, da — če se je dozdaj slabo go- spodarilo — bo se pa odzdaj boljše! In- validoma Špegliču in Dolerju sc je da:a beseda še le, ko so že bile rezolucije a zaupnico sprejete. Mi na celi stvari nl- smo dalje interesirani in nas tudi čisto nič ne boli, da so gospodje voditelji n« shodu rohneli zoper »Novc Dobo« in zo- per našega urednika. Interesirani pa smo v toliko, da opozarjaino iavnost na dejstvo, da voditelji Zveze niso spodbili niti enega našega očitka; in upamo, sia si bo ista temeljito preraislila, za enkrar na kakšeiikoli način podpirati Zvezo, ka- (era doslej za invalide nhna pokazati nf- kakšnih uspchov, raziin če nai smatramo za uspeh tTeistvo, da true voditelji-oö- borniki vlečejo na škodo invalldov lepe place. To je za enkrat naša zadnja be- seda! Trdili smo nedavno, da je lastnik tvrdke Westen soustanovnik dunajskej?a dnevnika »Der Mittag«, ki nesramno blati našo državo in neprestano hujska proti njej. Westen na našo trditev molci, kar po stari praksi smatramo za prizna- nje tega dejsva. Sedaj smo radovecmi, ali bo smatrala naša oblast to kot nekaj samoobsebi umevnega ali bo pa vendar- le g. Westena vprašala, kako stoji prav- zaprav ta zadeva?! Glas In občinstva; Merodajno oblast prosimo, da blagovoli odgovoriti na sledeči vprašanji: 1. Kdo je upravi- čen dobivati mleko pri mestni aprovi- zaciji? in 2. je-li določen red, po ka- terem se isto oddaja strankam? Narodna godba na plhala Iz Ga- berj, obsto;eča iz 14 narodnih delavcev, te priporoča za razne prireditve. Na- slov: Henr. Čuvan, Gaberje 17. (Op. ur.: Kakor čujemo, je ta nova godba 2e marsikje z lepim uspehom nastopila in jo narodnemu občinstvu priporočamo!) Darila za njetnike, ki so prišli iz Marchtrenka v Celje, naj se ne pošiljajo kakor je stalo zadnjič v oklicu — na pukovsko okružno komando v Celju, ampak na mestno komando (štacijsko poveljstvo) v Celju. Zahvala. CM podružnica v Velenju je naklonila po gdč. Fanči PristovSek tukajšnji kr. vojaški bolnici precejšnjo množino duhana in cigaret za ranjene vojake. V imenu obdarovancev se po- družnici tem potom zahvaljuje — Po- veljstvo. Našla se je kokoS. Dobi se pri mestnem uradu. DNEVNE NOVICE. Našl himni »Lepa naša domovi- na« In »Bože pravde«, dvoglasno s spremljevanjem harmonija priredil Fra- njo Marolt, učitelj. Založilo »društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« v Ljubljani. Natisnila Učiteljska tiskarna. Cena 1 K. 3. izkaz prlspevkov za Malgajev spornenik: Zalar 10 K, Učiteljstvo v Šmihelu nad Pliberkom 30 K, Učit. gosp. zadr. v Celju 8 K, Šimon Rudolf Ojstri- ca 10 K, Podružnica sv. C. in M. v Ga- berju 50 K, Vengušt J. 30 K, Žmahar J. 20 K, Zupanc Janko nabral 875 1< med tovariši vojaki v Ercegnovi, Kmečka hran. in posoj. v Št. Jurju ob j. ž. 50 K. Prej objavljeno 2803, sedaj 1083, sku- paj 3886 K. Imenovanje rednih protesorjev na vseučilišču v Ljubljani. Za redne profesorje na slovenskem vseučilišču v Ljubljani so imenovani: Na pravni fakulteti: dr. Ivan Žolger, dr. Leonida Pitarnic, doslej vseučiliški profesor v Črnovicah; dr. Bogoniil Vošnjak, do- cent v Zagrebu in dr. Ivan Žmavc, knjižničar na praškem vseučilišču. Na modroslovni fakulteti: dr. Jož. Plemelj, vseučiliški profesor v črnovicah; dr. Rajko Nachtigall, vseučiliški profesor v Gradcu; dr. Fran Ramovš, docent v Gradcu in dr. Ivan Prijatelj, kustos na dvorni knjižnici na Dunaju. Na teh- niški fakulteti: prof. dr. Rihard Zu- pančič, docent na visoki tehniki na Dunaju; prof. dr. Maks Samec in Ing. dr. Milan Vidmar, ki že sedaj preda- vajo na tehniškem tečaju. Na bogo- slovni fakulteti: dr. Ivan Zore, dr. Aleš Ušeničnlk in dr. Franc Ušeničnik, do- slej profesorji bogoslovja v L;!-!^':ani. — Ti prvo imenovani profesorji unajo nalog, nemudoma sestaviti predloge glede nadaljnih imenovanj, in prevza- mejo avtonomno gospodarstvo vseuči- lišča, ki se bo začasno nastanilo v prostorih domobranske vojašnice. Mesto obrtnega uadzornika za Sp. Štajersko, Prekmurje in Slov. Koroško s sedežein v Ma,riboru je razpisano. Prošnje do 20. sept, pri poverjeništvu zz. socijalno skrbstvo. Umrl ie 1. tm. v Novem mestu od- vetrik dr. Vladimir Žitek, rojak iz Štajer- ske, v 56. letu starosti. Kot yojni ujetniki v Tomsku (v Sibl- riji) se nahajajo: Avgust Lukačič (1885) od Malenedelje, Ant. Anderlič (1890) iz Sv. Erne, J. Tepee (1895) iz Kapel, Ivan Godec (1886) iz Griž, Joz. 2uželj (1895) iz Celja, Franc OzvaldiC (1894) iz Sel prl Mar.iboru, Karl KostanjSek (1894) iz Bre- žic, Al. Kmetec (1894) iz Ptuja, Miha Mi- klavčič (1894) iz Oselice, Franc TcSko (1892) iz Jurkloštra, Franc Ilešič (1886) iz Vitomarcev, Ivan Cizelj (1889) iz Ar- tie. Ferd. Pušenjak (1889) iz KamenšČa- ka pri Ljutomeru, Martin Satler (1896) in Matija Tavčar (1894) iz Celja. Izplačilo draginjskih doklad. Povcr- jenistvo ministrstva financ nam je sporo- cilo, da so bile draginjske doklade po na- redbi z dne 28. junija 1919 (Uradni list št. 125 de 1919) raznim kategorijam vpo- kojencev in vpokojenk nakazane in Iz- plačane deloma že tekom meseca avgn- sta, deloma bodo nakazane s pokojnlno za September vred. Izvzcti so le vpoko- jenci, ki vprašalnih pol še niso vrnili Til pa oni, katerih pojasnila so tako nepo- polna, da je treba v smislu zgoraj nave- dene naredbe še natančnejšili poizvedb. srčnejša zahvahi za njihovo neustraSeno nabiranjc članov. Podružnica šteje danes okoli 100 članov in se bo število v krat- kem gotovo še zvišalo. (I. ucitelju Cilen- scku, kateri nas v kratkem zapusti, pa izreka celi odbor zahvalo za vse njegovo delo tekom večletnega učitel.ievanja v Križevciii na Murskem polju. Želimo mii obilo sreče v bodočem življenju ter lraio- !sro iispeha na polju narodnega dela! Nova slov. trgovska*:äola se o- tvori s I.okt. v Novem mestu. Za gospodarsko obnovo Srblje je darovala Prva hrvatska Stedionica v Zagrebu 50.000 K. TRGOViNA. ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Živinozdravnik BAŠ. ZdravljeDJe živine. Konec. Ce konja griy-e. treba ga je otrenej?a prej dobro s slamo in odetega z veliklm kocom sprevodiü pol ure korakoffla in /, bičem v roki ,da se ne vleže; ta ias sc mu lahko pripravi čaj iz pesti kamilic, kateremu se pridene mala pest soli in sc s tem ohlajenim zalije, pa pozorno, da se mu ne zaleti. Potem ga še enkrat v hle- vu dobro otri s slamo, odeni zopet in ga, ee potrebno, z biCem prisili, da se nc vleže, dokler je nemiren. Vleganje in va- Ijanje sicer ni tako nevarno , kakor sc splošno misli, in čreva se ne zavijejo vsled valjanja, ampak se žival valja, ka- dar ima zavita creva; toda potrebno )e pa tudi v še tako redkili slučajih, prilira- niti konju muko in posestniku zalosten prizor. Ce to ne pomaga, lahko se konja se zopet sprevodi počasi, obeiiem pa je že tudi zadnji čas, da je živinozdravnik na mestu, če je kmetu na tem, da si o- hrani živinče. Če kravo napite, postavi jo (otreno s slamo) tako, da stoji s spredujima no- gama lA metra višje; eden naj drži kra- N'i odprt gobec in ji potegne večkrat je- zik ven in ga zopet spusti, drugi pa naj z obemi pestnii obdelava napeto levo stran trebuha, dokler se krava ne izriga in ne postane trebuh mehek. Navadno je treba trebuh obdelavati kake pol ine, ne sme se pa prenehati, kadar zacne krava rigafj, četudi je to že znak ozdrav- Ijenja, ampak se mora masira.ti tako dol- go, da je leva stran trebuha mchka. Po- tem pa ravno tako kakor konju po gri- zenju ne daj nič jesti, gotovo pa nepltl vsaj Stiri ure. Pri porodih pa so kmetje dovolj Iz- vežbani, da lahko pomagajo pri pravilnUi porodih, kolikor je pomoči potreba. Dobro bi pa bilo, če bi omejili svojo po- inoč samo svoji izvežbanosti primcrno, ker prepozna dobra pomoč pri nepokvar- jenem slučaju staue življenje samo mla- diča, med tem ko o pravera času pokll- cani veščak reši oboje. Šc. pri dveh dneti starih porodih je uspeh lep, če ni bila prej klicana že cela soseska, med tem ko ni mogoče dati živadi novih moči,če Je izmučena in pokvarjena po suruvi po- moči »takoimenovanih« sosedov. Kakor pri vseh boleznih, tako velja še najbolj za porode, da je bolezen nc- sreča, proti kateri je takojšnja pomoc lahka, pozna pomoč pa slabša kot niC. H koncu pa se nekaj o ranah, kier se vpora^bljajo [sploh vse mogoče stvari, razuu edinegu pametnega: rana mora imeti popoln mir in če se že mora udel- stviti v vsakem človeku v domišljiji u- telešeni živinozdravnik, px)tem: izpert rano s prekuhano vodo, ne da se ranc dotakncš z roko ali uporabljaš cunjo in potrosi na rano čiste bele moke. Zivinorejec naj torej ima pri živini snago, red, dobro in dovolj krme in po pameti dela, pa se mu ,ne bo treba oško- dovati z lastnira in mazaškim zdravljen- jem, ker še živinozdravnika bo potem, manj rabil za zdravljenje in več za sve- tovalca pri živini. Lesna industrija. NaSi lesni producenti in industrijei so že pred meseci spoznali, da se mo- rajo združiti v tesne in krepke orga- nizacije, koje jim naj zajamčijo, da bodo svoje blago v primernih prilikah spravili v promet. Pri tem so si bili v svesti, da mora tako združenje ob- varovati našo deželo pred zloglasnim prekupčevanjem in verižarstvom, vzcve- telim za časa vojne. Niti se ne sme pozabiti preteče nevarnosti Židovske invazije iz sosednjih pokrajin, ki jih preveč tepe hebrejska šiba. Meseca maja se je osnovalo v Ljubljani pod egido »Zveze industrijeev« na sloven- skem ozemlju kraljestva SHS strokov- no društvo, kojega namen je vsestran- sko zastopati skupne interese lesne produkcije in industrije. Dne 23. avg. 1.1. se je to druStvo, ki je že od po- četka sem delovalo z vidnim uspehom, na novo in tesneje konstituiralo pod imenom »Pannonia«, društvo lesnih industrijeev v Ljubljani. Obnovljeno društvo noče delati bojevite konkurence solidni domači lesni trgovini, nasprotno je ves čas v prijaznih odnošajih s sličnimi organizacijami lesnih trgovcev in postopa z istimi povsod solidarno, kjer greza>kupne stanovske težnje in za koristi te važne panoge v našem gospodarstvu. Vendar pa se je dejanj- ski izkazala potreba upoštevati različ- nost produkcijskih in trgovskih prilik naše industrije in dejstvo, da združuje »Pannonia« že izdatno število velikih podjetij v svojem delokrogu, dokazuje prav jasno, da se je društvo osnovalo povsem na prav stvarni podlagi, na temelju zdrave gospodarske politike. Društvo ima svojo pisarno v Šelen- burgovi ulici št. 7/ll. nad Jadransko banko in naj interesenti tarn zahtevajo informacij. Dasi obsega »Pannonia« že precejšen del slovenske produkcije, vendar vabi zlasti večja domača pod- jetja ter sorodne zadruge v kolikor ie niso vezane v drugih zvezah, da pri- stopajo »Pannoniji« in si tako zagoto- vijo uspešno razpečavanje svojega bla- ga doma in neposredno na inozemske odjemalce. Obenem pa more druStvo svetovati in podpirati svoje Clane v vseh vprašanjih in težnjah lesne indu- strije in trgovine. 1306 »Jugoslovanski vinogradar I vočar«. Pod tem naslov.om je pričel izhajatl v Zagrcbu, (Strossmayerjeva ul. 6/I)gos- podarski list za jugoslovanske vino- In sadjerejee. Izhaja po enkrat na mesec in staue na leto 24 K. Opozarjamo na list vse naše strokovnjake, ekonome in kmr- tovalce. Upamo, da se bodo tudi naSi strokovnjaki v listu pridnu oglašali! *Apneni dušik. Slov. kmet. družba v Ljubljani poziva kmetovalce, naj najkas- ueje do 15. sept, priglasijo pri njej svoja naročila za apneni dušik, ki je^ danes edl- no umetno gnojilo, ki ga je mogoče clo- biti po primerni ceni, ker ga izdeluje to- varna v Rušah. Jugoslovanskl kreditni zavod r. z. z o. z. v Ljubljani se je ustanovil letos meseca maja in pripravljalna dela so uspela v toliko, da začne te dni poslovati. Udeležen je slovenski in hrvatski kapital. Trgovina in obrt se bosta po sklepu mini čvrsto razvijala in da pomore tudi majhnemu trgovcu in obrtniku do cenega kredita ter ga podpira pri dobavi potrebSčin, se je osnoval Jugoslovanski kreditni zavod, kajti v samopomoči je uspeh in na- predek. Osamosvojiti se moramo tujega kapitala ter žabraniti židovskemu, da se ne ugnezdi pri nas. Edino sredstvo zato pa je samopornoč. Živinorejske zadeve za Slov. Stajer. Kmctijske podružnice, okrajni zastopiln 14. septembra vsi na sokolsko slavnosl v Celju! Sftran \ »NOVA DOBA« štev. 97 bikorejske zadruge se v lastnem interc- su naprošajo, da se v vseh živinorejskta zadevah obračajo najprvo na živinorej- ski odsek za Slov. štajer. Odsek zastopa živinorejske koristi prejšnjc Spodnješta- jerske, in bo to tern lažje storil, Cim bolje bo o potrebi posameznih okrajev poučen. Dopise je naslavljati: Zivinorejski odsck za Slov. štajer slov. kmetijske družbc, tačas St. Jur ob juž. žel. DOPISI. V Rogaški Slatini vprizori v ne- deljo, dne 7. septembra ob pol 21. uri v gledališki dvorani Dramatično društvo celjsko velezabavno burko v treh de- janjih „Španska muha" pod re- žijo komika in opernega pevca g. Jo- žeta Povheta. Žalec. Pri nas je začel razsajati legar. Dozdaj imamo 28 slučajev. Ve- činoma je trebušni legar. Griže. V nedeljo dne 31. avgusta so priredili griški diletantje v prosto- rih g. Krevla Finžgarjevo «Verigo« in burko »Telegram«, lgre ste bili jako dobri in je imelo občinstvo lep užitek. Želeli bi si še večkrat kaj sličnega. Prostovoljna požarna bramba na Gomilskem priredi dne 28. septembra ob 3. uri popoldne gledališko predstavo in vrtno veselico z zanimivim spore- dom. Sosedna društva se naprošajo, da se na to ozirajo. * Dobrna pri Celju. Čutimo prijet- no dolžnost, da se iskreno zahvalimo dobrotljivosti tukajšnjih p. n. gostov, ki so ob priliki domačega koncerta v topliški koncertni dvorani dne 2. sept, zbrali za zimsko šolsko kuhinjo Do- brnske sole 1066'— kron, 15dinarjev, naknadno še 18 kron, skupno 1119 K. Zahvalimo se gospej Zlati Hočevarjevi iz Dunaja za njeno neutrudljivo po- žrtvovalnost, ki jo je kazala pri aran- žiranju in kot izborna spremljevalka na glasovir, iz srca smo hvaležni go- spej Mariji Oorenjec iz Zagreba, ki nam je s svojim izredno lepim glasom nudila pravi umetniški užitek. Za idejo samo smo dolžni se zahvaliti gospodu dr. Franc Zupanu iz Ljubljane, ki je idejo sprožil in propagiral, dokler se ni tako srečno udejstvila. Zahvaljujemo se mu, da je skupno z gdč. Slavico Jankovič zbral darove. Tudi domačim sodelovalcem naSa iskrena zahvala. Blagorodni gostje, dokazali ste, da ni- mamo več tujcev med nami, kakor dosedaj, ampak svoje brate, ki so se velikodušno spomnili naših malih in revnih, v imenu katerih Varn vsem kličemo »Bog povrni!« Krajni šolski svet Dobrna pri Celju. Hrastnik. (Kako se v Jugoslavs plačuje.) Pri našem rudniku je bilo ne- davno troje poduradnikov imenovih za uradnike. Zadeva samanasebi bi ne razburjala nikogar, če bi se ne bilo postopalo pristransko. Vsi ti uradniki so bili do zadnjega člani šulferajna, südmarke in Schützenvereina, poleg te- ga pa se je eden gospod uradnik še posebej izkazal biti vreden za uradnika hrastniškega rudnika. Možakar je nam- reč pisal Sudmarki, da želi prodati svoje posestvo in to v nernške roke. Nemškemu kupcu je pripravljen pro- dati ceneje, poleg tega pa plača tudi imenovanemu društvu par stotakov za posredovanje. Takega človeka bi se drugje iztiralo iz zemlje, katera je tako usmiljena, da ga ne pogoltne, pri nas se ga pa odlikuje ter postavi nad po- štene domačine, kateri so bili pod Av- strijo vedno zapostavljani in pregan- jani. Odločno protestiramo proti take- mu imenovanju in zahtevatno njega anuliranje. Naš »vrli« ravnatelj g. Droiz se bo seveda na vse načine zvijal in zvijal ter tudi dokazal, da n. pr. eden v poštev prihajajočih poduradnikov ne piše povsem pravilno slovniški, mi bomo pa seveda zahtevali, da napravita ravnatelj in dotični poduradnik preiz- kušnjo, da vidimo, če poduradnik s svojim pismenim izdelkom ne nadkrili celo samega g. ravnatelja. Zadeve ne izpustimo izpred oči, naj se ne misli, da je s tern dopisom že odpravljeno. Torej ? Matkc pri Sv. Pavlu v Sav.dol. Dve lepi igrici so videle dne 24. t. m. Matke, tiho selo pod vznožjem Mrzlice in griča Homa. Mislim tiho selo, v katcrcm Je vse unrerjcno na gotovo točko, ko Je vsakemu odmcrjen gotov posel in le ta- ko __seve po večtedenskcm trudu — Je uspelo, da so naslcdnjega dne ponosno stopili med svet. Kot prvo točko so uprl- zorili »Eno uro doktor«, pri kateri je no- silec naslova imenitno in na občno zado- voljnost občinstva pogodil svojo ulogo. Druga igra »Mutasti muzikant« z loka- vim godcem-negodcem in malo prismo- jcno Katrco. Lahko reeem, da sta bili ü dve ulogi (posebno ženska) — če pomi- slimo, da igralci in igralke še niso niti vi- deli odra, kaj še le udejstvovali darove Talije — dobro zadeti. Največ zaslug nci lepem uspehu gre pač gospej Marine, ki je izvezb'ila obe igri, in g. A. Marinen, zetu veleposestnika Golavška, ki sta oba priskrbela vso zunanjo opremo. Po kon- eanih igrah je deklamiral mlad fant z gromkiin glasom »Kje dorn je moj« in navdušil občinstvo do viharnih ovacl]. 2e prej med igricami in nato pa je svr- ral tercet godcev iz Griž, igralci pa so zamenjali prejšnje vloge z notami in za- peli na odru »Lepo našo« in »Oglarja« pod vodstvom akademika - domačina (g. Šmida ni bilo, bil je povabljen z ofc- tetom na Hrvatsko, da i)riredi tain kon- cert). Pod mrak je razpečal pevec-orjak več zajcev in piščet v dobrobit pevskega društva. Z najlepšimi utisi sem se vracal od dragih Matcnčanov, želeč iim, naj ni- kar ne klecnejo na potu, ki so ga ubrali — četudi ob gromovitih grožnjah iz Ka- kega posveeenega stola —- temveč naj še vnaprej posvečajo vse svoje sile fle- 1 ii za prosveto in s tern gradijo sebi vc- selje ob lastnem uspehu, drugim pa vz- podbudo za delo naobrazbe. — Bližnjlm in oddaljenim turistom bi priporoeal lepo idilično potovanje eez Zalee ~- Vrbje — Ladjo — Matke — Mrzlico s Hausen- bichlerjevo kočo — Sv. Pianino in Se marsikaj. S. V Št. Petru na Med. selu se je veselica 31. avg. nepričakovano dobro obnesla; res )e, da je vladalo že ves teden v domači občini za prireditev silno zanimanje, tako da so darovala domača dekleta jajec, gospodinje moke in so obetali denarni prispevki že vna- prej tudi povoljen gmotni uspeh; a da se udeleži veselice to-liko in tako od- ličnega občinstva in to vkljub z oblaki zastrtemu nebu, res nismo pričakovali; pa so prišli razven dragih domačinov tudi iz Ponikve, iz Sladke gore, iz Ko- strivnice, iz Šmarja, iz Pristave, a po- sebno cast so nam izkazali mili nam gostje iz Rogaške Slatine, ki se jih je pripeljalo 22 oseb na tovornem avtu. Dobro se nam je zdelo, ko so pohva- lili našo prireditev, in tako upamo, da nas obiščejo prihodnjič zopet. Hvala njim in vsem drugim in tudi domači- nom. Najbolj hvaležni pa bodo čitatelji, ki dobijo sedaj zopet novih knjig. Pri- reditelji. Spod. Polskava. Umrla je dne 4. tm. po dolgi mučni bolezni tukajšnja občespoštovana gostilničarka in posest- nica gospa Marija Lampe. Bila je do- bra mati in vedno vrla narodno za- vedna žena. N. v m. p.! Slov. Bistrica. Večkrat smo že imeli priliko pečati se z nemško firmo Stiger in sin, ki si je po prevratu na- dela sicer jugoslovansko lice, v jedru pa zasleduje tiste cilje, kakor vsi bo- gati Nemci in nemškutarji na naših tleh, to je na naš račun dobro živeti. Zadnji čas pa se menda Stigerju bla- gajna prepočasi polni, za to bi rad svoje verne slovenske odjemalce kar na de- belo pritiskal in to pred vsem pri je- dilnem olju, ki ga izdeluje v svoji to- varni. Ker pa prodajajo tudi ostali trgov- ci olje in sicer \z drugih virov, zato je hotel brihtni g. Stiger s svojima na- debudnima sinkoma napraviti za pri- vijanje kartel, in bi morali člani tega kartela prodajati olje za horendno ceno 38 K liter. Slovenski trgovec K. pa je imel vendar toliko pošteno vest, da je prodajal — seve še z dobičkom — olje po 34 K liter, kar pa je dobička- željnega Stjgerja tako razkačilo, da je tega poštenega trgovca takoj izključil iz kartela in mu to izobčenje sporočil v slovensko naslovljenem nemškem dopisu. Ta tvrdka še torej tudi nenv ško korespondira s slovenskimi stran- kami. In to naj bo jugoslovanski držav- ljan? Povdarjamo, da prodajajo po dru- gih mestih jedilno olje že po 28 K li- ter. Stigerjevi odjemalci si bodo toraj, kakor vsi Slovenci v rnestu in okolici napravili o njem primerno sodbo. Slov. Bistrica. Due 24. tm. so prire- dili železničarji-begunci v Slov. Bistrici pri g. Augiištinu veliko vrtno veselico, katere čisti dohodek je bil namenjen za peljal posebni vlak iz Ptuja goste iz Str- tukajšnji otroški vrtec. Ob 14. uri je pri- nišča in iz Pragerskega. Z godbo na čelu so se gostje podali s kolodvora na vesc- lični prostor, ki se je kmalu tako napot- nil, da je moralo mnogo gostov vsled po- manjkanja prostora oditi. V lepem, zn- nosnern govoru je pozdravil naše prl- morske brate starosta slovenjebistriških Slovencev, g. Peter Novak ter povclar- jal v svojem govoru, da nikdar ne izpit- stimo z vidika osvoboditve naših bratov. Nastopi pevskih zborov beguncev Tz Strnišča in železničarjev iz Pragerskega so želi obilo pohvale od občinstva. Ve- selica je nesla otroškemu vrtcu 334 K 60 v. Prircditeljem gre za njihovo požrt- vovalnost najlepša zahvala. Veselica nam je prinesla razun obulusa za naso deco razvedrila in prisrčne zabave, ka- kor jo najdemo le v naših zavedniji in veselih primorskih vaseh in rnestecih. Ze sedaj se obeinstvo opozarja na prihodnjo prireditev želczničarjev, ki se vrši dne 14. septembra in na katero pride tudi Kodba in pevski zbor železničarjev Iz Ljubljane, kakor tudi več pevskih zbo- rov iz okolice. Na veselo svidcnje! Križevci na Murskem polju. Due 24. avg. je iinela podružnica drtižbe sv. Cirila in Metoda po preteku petih let ob- čiii zbor. Leta 1914 je vse delo zaspaTo, ker je bila vcčina odbora vpoklicana. Občni zbor je otvoril g. Cilenšek, katc- ri je občinstvu poročal. koliko je ciruž- ba že prispevala za oliranitcv naše decc. Predsednikom podružniee je bil enoglas- no zopet izvoljcn g. dr. Lebar, kateri Je za časa našega robstva vedno zbiral na- rodne delavce. Bodi mu prisrena hvala, da se dancs kot častitljiv starček vediio dcliijc v tern smislii. (j. Muhiču in g. AT. Vrablu bodi tern potom izrečena najprl- Književnost. Občno ukoslovje z umoslovnini uvo- dom. Sestavil Viktor Bežek. I. siiopiC. Založba slov. šolske matice v Ljubljanl. Pedagoški letopis za 1. 1916, 1917 In 1918. Izdala Slov. Sol. Matica v LJulw Ijani. Uredil H. Schreiner. Francoska slovnica. Spisal profe- sor dr. Pavel V. Brežnik. Pajk - Kržiš- nik, Zemljepis za srednje sole, I. del. Prva knjiga je nameniena tudi samo- ukom. Poverjeništvo za uk in bogo- častje je prodajno ceno 8 K za prvo in 5 K za drugo knjigo odobrilo z raz- pisom z dne 14. avgusta t. I. in bo tudi konečna aprobacija v kratkem ob- javljena v Uradnem listu. Opozorimo gg. strokovne učitelje, ki poučujejo fran- coščino oziroma zemljepis, naj javijo svoj počitniški naslov Jugoslovanski kjigarni v Ljubljana, da jim pošlje obe knjigi, da se z njim, pravočasno pred pričetkom šolskega leta seznanijo. RAZNE VESTI. Na 10 let težke ječe je bil 30. avg. v Zagrebu obsojen poštni usluž- benec Stjepan Sokač, ki je bil obtožen, da je pred meseci na tajinstven način ubil svojo zeno, jo potem razrezal na kose, katere je pometal v vodo. »Jugoslovanska pouiorska matica«, ki naj bi oživotvorila in združila v sc- bi vse organizacijc pomorščakov in prl- jateljev morja, društva za povzdigo rl- bištva itd. se ustanovi 6. tm. v Dubrov- niku. Družbo municijskih tovarn so usta-. novili na Poljskem pod imenom »Proje- ctil«. Družba ima sedež v Varšavi, raz- polaga z 40 milijoni kron in bo zaposlo- vala 2000 delavcev. __________j___________________ Zadnja pov»oLila Radgonski Nemci protestirajo proti priklopitvi Radgone k Nem. Avstriii. LDU. Ljubljana 5. sept. Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo je dobilo vče- raj nastopno nemško protcstno brzojav- ko odbora radgonskih trgovcev: Danes v Radgoni zbrani neniski trgovci, obrtin- l(i in gostilničarji protestirajo proti pri- klopitvi k Nem. Avstriji. Radgona je go- spodarsko navczaiia na zasedeno ozein- Ije Prekmuria ter na pokrajine južnood Alure in bo uničena, ako se odvzame od lega ozemlja. Laž priscljcnih uradnikov je, ako trdijo, da hoče Radgona spiidafi k Nem. Avstriji. Res pa je, da hočemo i\- veti s Slovenci v miru in cdinosti. Prosi- mo, da se naša prošnja pošlje v Pariz in da se nas ohrani gladu in revščine. — Odbor radgonskih trgovcev. Nemci na Koroskem begajo slovensko Ijudstvo v glasovaliieni pasu A. LDU. Ljubljana 5. sept. Ljublj. dop. urad poroča uradno: Ker uvidevajo Nemci svojo brezupnost, da bi pri ljtiti- skeni glasovanju v južncin pasu na Ko- roškein mogli doseči kakšen zase povo- ljen iispeh, so pričeli begati naše Ijndstva z raznimi vznemirljivimi vestmi. Njiho- vim namenom služi sedaj tudi dejstvo, da je bilo PieKmurje na mirovni konle- renci prisojeno Jugoslaviji. Vsled tega širijo vest, da se bodo morali .lugoslo- vani sedaj zato umakniti na Koroskem na vsej črti južno od Drave. Način, kako nemško easopisjc izrablja priliko in ra^- hlinja te govorice, meri na to, da zanesc zmedo med naše ljudstvo in riiim o.^ibi naše vrste. Nemci lačunajo z dejstvom, da je naše ljudstvo še pred nedolgim ca- som v preobilni meri moralo izknsiti dlv- jaštva nemškega vojaštva ter da se havi z mislijo, kaj bi nastalo, če pri neugod- ncm glasovanju pride zopet Nemcem v rokc. Da se prebivalstvo v pasu A pomi- ri ter se razprše dvomi, bodi pribito: 1) da je meja med obema pasoma na Ko- roskem v sedajni obliki bila določcua od mirovne konference; 2) da je ostala nc- izpremenjena tudi v sedaj Nem. Avstriji izroeeni mirovni pogodbi, kar tudi nem- ški viri povdarjajo. Besunci iz (ioriške — brez pravice do odškodnine ? LDU. Ljubljana 5. sept. Deželna vla- tla za Slovenijo je prejela od ministrstva za zunanje zadeve nastopno poročilo na- še mirovne delegacije: izjave goriSklli beguncev se v Parizu niso mogle vzeti v poštev, ker je mirovna konferenca na- čelrio sklenila, da imajo pravico, zahte- vati od Avstrije odškodnino, samo prl- padniki zavezniških in pridruženih dr- žav, ki so sc vqjskovale. torej pri nas le podaniki Srbije in Crne gore, nikakor pa ue oni iz bivse Avstro-Ogrske. Draginjske dokladc za invalide. LDU. Beograd 4. sept. V današnji seji min. sveta se je sklenilo, da se otvori nov kredit 15 milijonov kron za izplače- vanje draginjskih doklad invalidom. Bolgarske ineje — določene ? LDU. Lyon 5. sept. Vrhovni svet za- veznikov je glasom »Petit Journala« vCe- raj razpravljal vprašanje južnih mej Bol- garske, vendar ga ni še rešil končno- veljavno. »Petit Parisien« pa piše, da Je vrhovni svet bolgarske meje že določil. Razglas. V torek, dne 9. septembra 1.1. pri- čenši ob 14.(2.) uri popoldan vr§ila se bode na dvorišču poslopja okrajnega glavarstva v Celju prostovoljna dražba različnih predmetov iz begunskega ta- borišča na Blagovni. Predmeti se lahko ogledajo reče- nega dne pred dražbo, ponujeni znesek mora zdražitelj takoj plačati, zdražbani predmet pa takoj na svoje stroške in nevarnost odstraniti. Okraj. glavarstvo Celje, 4./9. 1919. 1334 Okrajni glavar: Dr. Žužek. Proda se črna ženska obleka (kostum), več belih otročjih oblek, nove hlače ter nekaj druge moške obleke. Naslov v upravniStvu. _______________1316 1 l&Le se stanovanje in hrana za učence III. razr. meščanske Sole pod strogim nad- zorstvom. Naslov: Rupnik, nadučitelj, Vi- tanje. 1320 1 Nloško in iensko perilo, 1 par čevljev št. 39, dve novi svileni obleki, kostumi in bluze za prodati. Naslov v upravništvu, 1 Posestvo all samo hiso, najmanje dve sobi in drugo, blizu mesta in ceste, lepa solncna lega, kupim. Ponudbe s ceno se naj odda pri g. Stelcarju, Kralja Petra cesta 16, 111. nadstr. Celje. 1318 2-1 Išče se I soba z 2—3 postelj., ali 2 postelji in ena zofa, event, brez perila, v mestu ali okolici. Ponudbe na upravn. pod A.M.3. 1 Žclim vstopiti za samostalno sobarico v hotel v Celju ali kje drugod. Naslov v upravništvu. 1 Sprejme se dijakinja na prav dobro hra- no in stanovanje. Cankarjeva ul.7, II. nad- stropje. 1324 2—1 S or»alov otave na korenini pro- dam na svojem posestvu v Levcu, Vprašanja so nasloviti na Ed. Kukec, ______________v Žalcu. 1329 3—1 Prodam koönjo otave, mlade prasce, modro galico, eventualno zamenjam za do- bro sadno pijačo. Ponudbe samo na naslov Gaberje 21 pošta Celje. 1 Dve lepi star! svlnji proda Župnek v Dramljah - Št. llju. l P.- trgovcem in slavnemu • "* občinstvu se priporoča kot posredovalec v kupčijskih za- devah vseh vrst, tudi posesteir in his Anton Stern, trgovska posredo- valnica, B. Ipavčeva c, 12, Celje. 1324 12-1