(lovi c GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE I JEžf&SiS« eeeto r. n ošir List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 7. JULIJA 1956 Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE Kmetijske zadrege Pretekli teden je Imela okrajna zadružna zveza v Kočevju svoj letni občni zbor. Ob navzočnosti ljudskega poslanca tov. Matije Maležiča in člana predsedstva GZZLRS, tov. Novinčka, so delegati razpravljali o kmetijskem zadružništvu v kočevskem okraju. Sprejeti so bili nekateri sklepi, Id so važni za nadaljnji uspešen razvoj kmetijstva na našem področju. Ustanovljena je bila tudi gospodarska zveza, ki bo skrbela za boljši odkup kmetijskih pridelkov in boljšo preskrbo kmetijskega prebivalstva. Iz poročila je razvidno, da so kmetijske zadruge v preteklem letu znatno napredovale. Pred kratkim se je ustanovila tudi kmetijska zadruga v Kočevju, tako je v okraju sedaj 23 kmetijskih zadrug s 4010 člani, kar pa še vedno ni zadovoljivo, saj je vključenih v zadruge le 70 odst. kmetijskih gospodarstev. V preteklem letu so zadruge iz svoje neposredne dejavnosti izločile in ustanovile kot samostojna podjetja večje obrate. Brez teh podjetij so imele zadruge 1,720 milijonov dinarjev brutto prometa. Od tega odpade na odkup 641 milijonov dinarjev. V preteklem letu so imele zadruge preko 84 milijonov dinarjev čistega dobička. Na občnih zborih je bil višek razdeljen na redne sklade, v sklad za pospeševanje kmetijstva pa je določeno preko 4 milijone dinarjev. Nepravilno je, da so uslužbenci nekaterih zadrug preplačevali les, zato so morale zadruge iz svojih sredstev Plačati 7,5 milijona dinarjev prispevka dopolnilnega gozdnega sklada. Zadružniki si dobička niso delili. V preteklem letu je bila ustanovljena tudi zadružna hranilnica in posojilnica v Ribnici, ki je zadrugam v veliko pomoč pri njihovem finančnem poslovanju. Zadružni hrani lmo-kreditni odseki imajo že 508 vlagateljev in preko 10 milijonov hranilnih vlog. Upravni odbori kmetijskih zadrug so odgovorni za zadružno poslovanje. Nekateri upravni odbori Prepuščajo vodstvo zadrug zadružnim uslužbencem in ne kontrolirajo njihovega dela. Na Turjaku pri uovem prevzemu zadružne gostilne niso delali točne inventure. Verjeli •so prejšnjemu poslovodji in šele Pozneje odkrili znaten primanjkljaj v zadružni vinski kleti. Tudi za krepitev zadružnega premoženja upravni odbori še ne skrbijo dovolj. Upravni odbor kmetijske zadruge v Vidmu meni: »Zadruga naj nima dobička, investicije pa naj daje država,« je poudaril predsednik OZZ na zboru, še vedno so neurejeni nekateri strojni odseki in kmetijska posestva, ker upravni odbori zanje ne skrbijo dovolj. To Pa ne smemo pospeševati, ker je dalo kmetijskih zadrug in njihovih odborov kljub pomanjkljivosti P>'av dobro. Sredstva, ki jih ustvarijo kmetijske zadruge, naj se premišljeno koristijo za krepitev zadružnega premoženja. Kmetijsko pospeševalni odseki so bili v preteklem letu zelo delavni. Odkup in odbira plemenske živine je bila glavna naloga živinorejskih odsekov. V rodovnik so sprejeli 36 odst. vse goveje živine. Tudi po- vprečna kakovost rodovniške živine se je izboljšala. Zato so izločene iz rodovnika vse živali, ki Imajo letno manj kot 1700 litrov mleka. Sklenjeno je, da se bodo v tem letu izločile iz rodovnika vse živali, ki imajo v triletnem povprečja manj kot 2000 litrov mleka. Delegati so razpravljali o težavah pri odkupu plemenske živine. Tržišče za plemenske živali ni urejeno, zato se na mnogih plemenskih sejmih ne proda vsa živina. Dobra plemenska živina gre v zakol, slabše živali pa se kupujejo po hlevih, kot je bil primer po sejmu v Vel. Laščah. Potrebni so zakonski predpisi, ki bi urejali promet s plemensko živino. Kmetje so prešli predvsem na vzrejo plemenske živine, proizvodnost mleka pa je zaostajala. Odkup mleka je neurejen in ga bo potrebno bolje organizirati. Skupen promet z živino in živinorejskimi proizvodi je znašal 233 milijonov dinarjev. Precej je bilo storjenega na uva- pred novimi nalogami janju kvalitetnega semena, novih sort kmetijskih kultur, gnojilni poizkusi pa so tudi dali zanimive rezultate. V teku je raziskava zemlje, ki je važna predvsem za pravilno uporabo umetnih gnojil, katerih polna vrednost je znašala v preteklem letu samo v našem okra1-ju 35 milijonov dinarjev, še premalo zanimanja pa je za škropljenje sadnega drevja. Češpljev kapar vztrajno uničuje še preostala češpljeva drevesa in je napravil že milijonsko škodo. Zbor je sprejel sklep, da se v okraju ustanovi gospodarska zveza. Ta naj bj v bodoče prevzela organizacijo odkupa in preskrbo kmečkih gospodarstev. Iz razprav je bilo razvidno, da kmetijske zadruge še niso sposobne organizirati uspešnega odkupa in zajeti vse kmetijske pridelke. Predvsem to velja za oddaljene zadruge, ki so daleč od prometa in nimajo lastnih prevoznih sredstev. Tudi to bo naloga te organizacije. Ljudski poslanec Matija Maležič je v zaključnih besedah poudaril, da so dobre zadružne organizacije v kmetijstvu edina pot za uspešno gospodarstvo. Kmetijske zadruge so tudi v kočevskem okraju toliko napredovale, da je od njih odvisen ne le kmetijski ampak celoten napredek našega gospodarstva. J. Mrhar Prisrčen sprejem VDV brigade po vsem okraju Proslava na Rojah pri Mirni V nedeljo je bila na Hribu Roje pri Mirni proslava ustanovitve prve VDV brigade. Proslave so se udeležili poleg preživelih borcev in 10.000 prebivalcev tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Zveze borcev Slovenije Ivan Maček, predstavniki JLA in drugi visoki gostje. Na proslavi so sodelovali invalidski pevski zbor iz Ljubljane, godba ljudske milice, godba iz Kočevja in drugi. Oris nastanka in razvoja posameznih organov varnostne službe med vojno od narodne zaščite do VDV in KNOJ. Prihod patrulj v slavnostno okrašeno Mimo, .predaja raporta Mihi Marinku in padalec, ki je skočil neposredno na slavnostni prostor, so bili prav pisrčni dogodki nedeljske proslave. Sploh je bila vsa proslava VDV brigad partizansko intimna, bila je v pravem smislu resnično partizansko slavje. Tu je bilo slišati »Na juriš«, tam zopet »Hej brigade«, pred tribuno z ganljivimi besedami, občinstvo pa SPREJEM V PREDGRADU Patrola 5. bataljona 1 brigade VDV je dne 29. junija 1956 ob 19. uri popoldne prikorakala s harmoniko in državno zastavo na čelu pred okralšen Zadružni dom v Predgradu ob veliki udeležbi občinstva Poljanske doline. Komandir patrole Žižmond Benjamin je podal raport vodstvu občine Predgrad. Predsednik občine Marko Režek je patrolo pozdravil pa so se vrstili pred fotoaparatom bataljon za bataljonom, skupine borcev in posamezni vedevejevci. Proslava je bila zaključena s pozdravom: Na skorajšnje svidenje!« Odkritje plošče v Karlovici Patrulja 4. bataljona VDV brigade je v četrtek, dne 28. junija, med svojim pohodom prisostvovala odkritju spominske plošče tov. Karlu Baliju, padlemu komandantu I. min vseh padlih borcev junakov, nakar je odkril spominsko ploščo. Za tem je vodja patrulje obudil spomine na tov. šalija, saj so ga skoraj vsi udeleženci patrole oseb- ustrašen komandant in zelo dober tovariš, zato bo večno živel v srcih svojih soborcev. Svečanosti se je udeležilo še kar veliko domačinov. M. Purkart VDV brigade, ki je žrtvoval življe- no poznali. Bil je požrtvovalen, ne-nje za svobodo v neposredni bližini Knrlovice leta 1944 v boju z okupatorji. Spominska plošča je vzidana v šolsko poslopje. Svečanemu odkritju so prisostvovali predstavniki oblasti in množičnih organizacij iz Vel. Lašč in Kočevja ter sorodniki padlega tovariša. Sekretar občinskega komiteja ZKS je v svojem govoru podčrtal lik padlega komandanta in obenem počastil spo- je navdušeno ploskalo. Pionirka Mimica šterk je nato podala komandirju patrole šopek cvetja. Komandir se je s toplimi besedami zahvalil za pozdrave in za cvetje, nato pa je pripomnil, da je prinesel s seboj srčne pozdrave primorskega ljudstva, obenem pa še dva venca, ki ju je patrola položila na spominsko ploščo padlih borcev. Po končani proslavi se je patrola pogovarjala z ljudmi in obujala spomine na partizanska leta. Istočasno je patrola obiskala očete in matere padlih borcev in jim podarila spominsko knjigo, ki so jo borci patrole podpisali za trajen spomin in priznanje. Po vsem tem delu je bila patrol! v čast prirejena prisrčna zabava z zakusko. Patrola VDV brigade v Sodražici DRUŽBENI PLAN OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LAŠČE SPREJET ir Živinoreja — vir dohodka Na zadnji seji so odborniki laške občane po temeljiti diskusiji sprejeli letošnji družbena plan. Iz poročila, ki je bilo podano, je razvidno, da je bilanca vsakoletnega dela v občini zelo uspešna. Tudi sama nova teritorialna upravna razdelitev je k temu precej pripomogla, ker se je dejavnost posameznih svetov pri občinskem LO in ravno tako komisij nedvomno izboljšala. V svetih in komisijah sodeluje okolj 180 državljanov. Iz poročil in iz diskusije je bilo razvidno, da je bilo v preteklem letu prcej vasi elektrificiranih, večje število krajev je dobilo vodovodno napeljavo, prenovljen je bil kulturni dom v Gregorju, izvršenih je bilo več asanacijskih in komunalnih del ter mnogo ostalega, kar je pomembno za posamezne vasi in zaselke. Družbeni plan predvideva, da bo kmetijska proizvodnja ostala v primeri z lansko letino na isti višini. Kraji so namreč delno pasivni zaradi kraškega in gričevnatega področja in kmetijstvo tu res ne more dajati tistega, kot daje v ravninskih predelih. Nujno potreb-n° pa je, da se začne z regulacijskimi deli v Karlovški dolini, okolici Kneja, Rašice in Ponikev. Na teh področjih je še precej močvirnatih površin, ki ne dajejo tistega, kar bi lahko dajale, če bi bile osu- šene. živinoreja je nedvomno najdonosnejša panoga v teh krajih. Zanjo vodijo že preko 40 let rodovnike. Na splošno se kmetovalci zanimajo za razvoj živinoreje. Da pa bi se stanje živine še izboljšalo, je nujno potrebno, da se v okolici uredijo za živino pašniki. zares sodobno predelali. Pri obravnavi družbenega plana so sklepali tudi o vprašanju suhorobarjev. Res, da ti zelo dobro zaslužijo. Imajo pa težave z lesom, ker je potrošnja precej večja, kot je prirastek. Nedvomno je ukrep logarjev in revirnega vodstva po- Dne 28. junija popoldne je Sodražica svečano sprejela patruljo IV. bataljona I. VDV brigade. V četrtek, dne 27. junija je ob 12 krenila iz Ljubljane in na svojem pohodu obiskala vse večje kraje: Vrhniko, Rakek, Cerknico itd., na Karlovici pri Vel. Laščah pa je odkrila spomenik svojemu padlemu komandirju. Ko je patrulja s praporom, katerega je poklonilo brigadi podjetje »Ključavničar« iz Kočevja, ped poveljstvom majorja Toneta Koviča (Sine) prikorakala v vas, je zbrana množica s predstavniki raznih organizacij in oblasti patruljo izredno prisrčno sprejela. Gasilska godba je ob prihodu patrulje zaigrala veselo koračnico, nakar so sledili pozdravni nagovori. V imenu borcev in Sodražanov je govoril tov. Lavrič, ki je po 12 letih, kar je bila osnovana brigada, spet lahko pozdravil zbrane borce. Pri tej brigadi je sodelovalo tudi več Sodražanov, saj so bili med prvimi, ki so se pridružili gi- banju za osvoboditev domovine. 132 sodraških borcev je dalo svoja življenja na oltar domovine za boljšo bodočnost. Sodražica je zadnja leta sprejemal patrulje vseh brigad in sedaj tudi I. VDV brigade. Mladinka Veselova je s sočustvujočim nagovorom pozdravila borce ter j;m izročila krasen šopek cvetja, želeč jim na njihovem pohodu obilo veselih srečanj in zahvaljujoč se jim za vse njihovo delo in požrtvovalnost v borbi za osvoboditev domovine. Tudi pionirji so jih pozdravili z nagovorom in cvetjem, nato je godba zaigrala državno himno. Nato so govorili in se zahvalili za prisrčen sprejem voditelji patrulje. Godba je še zaigrala »Zaori« in »V boj« in partizanska pesem ter veseli glas harmonik sta se razlegala prav tako kakor pred 12 leti. Patrulja je odšla veselih obrazov in nasmejana dalje po svoji predvideni poti proti Ribnici in Kočevju. PO SVETU I Velike Lašče V bližini Velikih Poljan in drugod vsem pravilen; sečnjo je vsekakor so primerni prostori, potrebno jih je treba omejiti, tiste, ki sekajo brez Nova cesta čez Suho krajino Bliža se čas, ko bo dograjena ce-, a i-2 Strug do Vrbovca in od tod ? B°loma in Male gore. Za življe-je in gospodarstvo suhokrajinske-°a Prebivalstva bo ta cesta veli-*ega pomena, življenje ljudi v Su-f11 Kajini ni lahko in kljub trudu 111 znoju le malo pridelajo. Zares je Pridnost podlaga napredka, toda Jor so prirodni pogoji trdi in po-leg tega še ni prometnih zvez, tam se blagostanje kljub pridnosti le s težavo doseže. Gmotni položaj suhokrajinskega kmeta se bo z novo cesto močno Popravil. Dosedaj je nosil svoje skromne pridelke na hrbtu kilometre daleč na kočevskl trg. Z novo cesto pa se mu nudijo nove mož-nQsti Izkoriščanja kmetijskih in gozdnih pridelkov. Prevažal jih bo ka kočevski trg z vozom, v večjih količinah in hitreje. Ta cesta pa je obenem še del komunikacije, ki Veže Kočevje preko p u£> Dobrepolja, Cušperka In Jtrosupija z avtomobilsko cesto Jubljana—Zagreb s priključkom pr Šmarju in bo relacijo Kočevje —Ljubljana skrajšala za celih 15 kilometrov. Posebej je treba poudariti še turistične in gostinske prednosti. Cesta bo namreč grajena po vseh sodobnih načelih in bo sposobna za najhitrejši promet s kamioni, avtomobili in avtobusi. Teče pa pretežno skozi gozd in bo nudila avtomobilistom obilo užitka. le urediti. Praksa, da so nekateri velikolaški živinorejci lansko leto vozili živino na Travno goro na pašo, se je pokazala kot neprimerna, ker prevoz živine terja precej izdatkov. Do sedaj se je dnevno pošiljalo v Ljubljano okoli 2000 litrov mleka, sedaj je nastal nekak zastoj, ker so pred dnevi začeli v Laščah pod vodstvom kmetijske sečnega dovoljenja, je treba pa prijaviti pristojnim organom v kaznovanje, čeravno so majhne obrtne delavnice suhe robe skoraj pri vsaki hiši, bi bilo dobro težiti za tem, da bi bil na tem področju kak večji obrat za predelavo lesa. Tako morajo iz Mačkovca sedaj voziti hlode v predelavo v Ribnico. V Robu ima kmetijska zadru- Med svojim tridnevnem bivanjem v Romuniji si je Tito s svojim spremstvom ogledal več industrijskih objektov, velike petrolejske vrelce in kulturne ustanove Bukarešte. Titova misija v Rusijo in Romunijo je namreč misija miru, ki naj človeštvu pokaže pot iz slepe ulice, v katero smo zašli po vojni. Zato so Titov obisk v Rusiji jev, ki je strmoglavila kralja. Naser je bil izvoljen z ogromno večino. Egipt je sedaj najbolj napredna država Arabskega vzhoda. Naš ideal, je izjavil Naser, je zadružni socializem. Že sedaj pa zro vse arabske države na Egipt kot državo novega časa. Po obisku v Ameriki je nemški kancler Adenauer obiskal Rim in zadruge mleko sami predelovati, ga že vse urejeno, da bo kraj kot so ga že nekoč. Kljub temu, da je Ljubljana dober odjemalec mleka, bi bilo nujno potrebno urediti, da bi bil v Laščah ali v bližnji okolic) manjši sodobni mlekarski obrat, kjer bi odvečno mleko Proslava dneva ZB v Kočevju Na Dan organizacije ZB, 4. julija, so bile proslave v vseh občinah našega okraja. V Kočevju je bila slavnostna seja občinskega odbora ZB ob prisotnosti prvoborcev, mater padlih partizanov in predstavnikov oblasti in organizacij. Slavnostni govor je imel narodni heroj Jože Boidan — Silni, ki je v kratkih besedah povedal o važnosti sklepa CK KPJ o splošni vstaji. Govoril je tudi o nalogah in problemih v organizaciji ZB. Navzoče je tudi pozdravil sekretar okrajnega odbora ZB in tov. Rauh, prvi predsednik okraja Kočevje. Med povabljenimi je bil slovenski rojak iz Kanade g. Piškur, ki je med NOB organiziral zbiranje darov za partizanske edinice. Z enominutnim molkom pa so se borci spomnili vseh, ki so darovali svoje življenje za svobodo našega ljudstva. Pionirji so pozdravili najzaslužnejše borce in goste. elektrificirala in uredila v prostorih stare žage zasilni lesno predelovalni obrat. Upajo, da ga bodo uredili še to leto, za luč pa predvidevajo, da jim bo zasvetila okoli 29. julija, če bo šlo vse prav, mogoče že ob Dnevu vstaje. ZAČETEK OBRATOVANJA MAVROVSKE HIDROCENTRALE Po uspešni namestitvi turbine in drugih naprav so začeli v Mavrovem montirat) veliki rotor za prvi agregat hidrocentrale. Računajo, da bo montiranje rotorja ki je do sedaj največji te vrste v naši državi, končano v dveh do treh tednih, tako da bo prvi agregat začel s poskusnim obratovanjem v začetku avgusta. Električne naprave za to največjo centralo v Makedoniji delata domač) tovarni »Rade Končar« in »Litostroj«. in Romuniji tudi ocenili kot pozi ti- vodil razgovore s predsednikom italijanske vlade Segnijem in ministrom za zunanje zadeve. Prvi razgovori ao se sukali okrog določitve stališča do mednarodnih problemov. Predsednik turške vlade Mende-res je izjavil nekemu dopisniku londonskega časopisa, da Turčija želi, da ostane položaj na Cipru in sedanje ustavno stanje takšno kot je. Boji na Cipru se nadaljujejo. Organizacija grškega odporniškega gibanja na Cipru je imenovala nedavne operacije britanskih čet v gozdovih Cipra »kaplja vode v morje«. V letakih, ki so jih raztrosili po otoku, pravi, da je bilo v teh operacijah prijetih samo 11 pripadnikov, Britanci pa so imeli 37 mrtvih. Konferenca predstavnikov vlad Britanske skupnosti narodov, ki je v Londonu, proučuje položaj na daljnem vzhodu in Pacifiku. Konference se udeležujejo predsedniki vlad Britanske skupnosti, med njimi tudi predsednik Indije Nehru. Francozi lahko vsak dan sproti ugotavljajo, da narodom v kolonijah severne Afrike ni do Francije, da si žele popolne svobode in neodvisnosti. Tunis zahteva sedaj umik vseh tujih čet s svojega ven doprinos miru. Po vrnitvi v domovino je imel Tito v Beogradu govor. Pred več deset tisoči je poudaril pomen in važnost obiska v Rusiji in Romuniji ter nakazal kakšne vse probleme je jugoslovanska delegacija med tem časom reševala in jih rešila v obojestranske koristi. časopisna agencija Poljske je pretekli teden sporočila, da je v Poznanju na Poljskem prišlo do večjih neredov in krvoprelitij. Nekatere nezadovoljne delavce so nahujskali provokatorji, da so le-ti izvršili več demonstracij in oboroženih napadov na organe oblasti v mestu Pozhanju. V teh neredih je intervenirala poljska armada, miličniki in organi javne varnosti, ki so provokatorje obkolili in vzpostavili red. Poročilo pravi, da je bilo v teh neredih ubiith 38 ljudi, ranjenih pa okoli 270. Predsednik Združenih držav Amerike Eisenhover je po več tedenskem zdravljenju v bolnišnici zopet pričel z rednim delom. Čaka ga velika predvolilna kampanija. V Egiptu so pretekli teden izvolili novega predsednika republike. Kakor je bilo pričakovati, je bil izvojen polkovnik Naser, vodi- telj skupine revolucionarnih oficir- ozemlja in svojo lastno diplomacijo. Za naše kmetovalce Živinoreja v Loškem potoku Za glavni vir dohodkov v Loškem potoku se šteje gozd In živinoreja. Od česa drugega ne moremo trditi, da imamo dohodke, vsaj od plemenske živine ne. Naj mezne zadruge, zadružna ln državna posestva, kakor tudi posamezni kmetovalci v kočevskem okraju in drugod po Sloveniji. Jasno je, da jih ne moremo dohi- navedem samo nekoliko podatkov teti po proizvodnji mleka, lahko pa ______L. AiT.irmonin In /1 n ion 1 Vi lumimamfl mvfijl T18.ŠP Živinorfiifi Z o razvoju živinoreje in o njenih smernicah. Leta 1953 je bil ustanovljen živinorejski odsek pri KZ Hrib in Travnik. Začela se je izvajati mblzna kontrola, uvedena pa je bila tudi selekcija. Takoj v začetku izravnamo raven naše živinoreje z njihovo, upoštevajoč njihove možnosti razvoja in naše. SLABA ŽIVINA NAM PRINAŠA IZGUBO Najprej moramo začeti z izločevanjem slabe živine, ki nam pri- jejo največ do 1600 litrov mleka na leto. Vzemimo primer: krava je težka 400 kg. V celem letu je rejec pokrmil 1000 kg detelje, 2000 kg sena, 10 kg soli po 35 din in 400 kg slame. Med izdatke računamo še 1250 din za vzdrževanje hleva, 600 din zavarovalnine, 12.000 din za delo (po 35 del. dni), 1200kg na-stila in amortizacijo krave 5000 V nedeljo praznik gasilcev v Prigorici 100-letnica rojstva Ignacija Merharja Pred 100 leti se je na Kočev- je postopoma po gasilskih društvih dohitela vojna vihra. Skupno z ljudskem, v Prigorici pri Dolenji vasi, uvajala slovenska beseda. stvom ie preživljal najtežje čase. rodil velik rodoljub in borec za slovensko gasilstvo — Ignacij Merhar. živel je v času, ko so imeli Nemci in nemškutarji v Slovenije še zelo veliko moč. Slovenski jezik se je smatral za manj vrednega, zlasti še, ker sta ga pri vsakdanjem življenju uporabljala le slovenski Kot dober organizator in napreden Slovenec se je Merhar med domačini kakor tudi ostalimi Slovenci kmalu uveljavil in zavzel vidna mesta v več narodnih in ta- stvom je preživljal najtežje čase. Videl je, kako je okupator požigal in uničeval slovenske domove, kako je po nedolžnem ubijal Slovence. Kot velikemu borcu za slovenske pravice mu je to dokončno sina m amomzauijo kiuvc u uto - «------r , . - din. Ce računamo deteljo po 13 din kmet in delavec. Redek je bil slo- , ,. i rz-vr-i c* Ir: im roll or tint" Tri on in onlnh 9 din, slamo 4 din, 1U. LULU tieucivvija. ionu j v ouww— VclIljVlIl OUČLUC Z, i VlllC, n.1 Hal 11 je večina živinorejcev odobravala na§a Več škode kakor koristi. Tu- 7 « . ______.11........*1- . • _________ .j,..: ___ 1— ta korak k napredku v potoški živinoreji. Še istega leta je bilo sprejetih v rodovnik okoli 100 krav. Izvajala se je tudi molzna kontrola, ravno tu pa se je pokazal prvi uspeh. Vse tiste krave, ki so imele izpod 1600 litrov mleka v razdobju dveh let, so bile črtane iz rodovnika. Tu se je pokazalo tudi prvo nerazumevanje važnosti selekcije in molzne kontrole. Slišati je bilo in še pravijo nekateri živinorejci: »Kakšne koristi pa imam od tega, če imam kravo v rodovniku?« Vsi tisti, ki tako mislijo, so na napačni poti. Na tem polju se je pri nas od leta 1953 že mnogo naredilo, posebno, če pogledamo kakšno je bilo takratno stanje bikov in kakšno je sedaj. Res je, da se s selekcijo, molzno kontrolo in z uvedbo novih priznanih plemenjakov molznost ni izboljšala, pač pa se je izboljšala kakovost mlade živine, v prihodnjih letih pa se bo pokazala tudi boljša molznost, oziroma bodo lastnosti plemenjakov prenesene tudi na tisto mlado živino, ki bo v bližnji prihodnosti telila. DVIG MLEČNOSTI kaj moramo všteti vse tiste krave, ki pod normalnimi pogoji da- kg, seno po nastil po 2 din, znašajo vsi stroški 53.200 din. Dohodki pa so bili: 8000 kilogramov gnoja po 1 din kg, tele težko 65 kg po 130 din in 1600 litrov mleka po 20 din, kar pomeni, da je dohodkov 48.450 din. venski inteligent, ki se je sploh [JIilllcl upal spregovoriti slovensko besedo, gasilstva. ker bi pri tem trpel njegov služ- Za veljk0 ^ uapcšno delo na ga_ beni polo aj. silskem polju je prejel od doma- V takih razmerah so se po Slo- člh in inozemskih organizacij šte-veniji pričela ustanavljati prosto- vpna odlikovanja in priznanja, voljna gasilska društva in ni čud- yeg priznanj je še danes obrano, da so vodilna mesta zavzema- njenih in se nahajajo v gasilskem kratnih1 nadrejenih g"« orga- -strlo moči. Prav posebno pa ga je nizacijah. V slojem gasilskem dru- pnzadelo, ko 3e faštotični okupa-štvu je sodeloval kot načelnik od OT razpustil gasilsko društvo ki ustanovitve do leta 1940, to je dol- ^ vanJ I živ gih 61 let, kar je najbrž edinstven katerem bll° vse njegov žlv" primer v zgodovini slovenskega ™'rl je leta 1944 v atarosti 87 li Nemci in nemškutarji, ki so v društva uvajali nemško miselnost in izključno nemško poveljevanje. Prvi, ki je prelomil z nemškim poveljevanjem na Slovenskem, je bil tovariš Ignacij Merhar. Leta 1879 je kot 22-leten ustanovil v Dolenji vasi gasilsko društvo jn takoj uvedel slovensko poveljevanje. Sestavil je prvi slovenski »Vad-nik« in razne priročnike za gasil- domu v Dolenji vasi. Ravno ko je hotel v miru uživati sadove svojega dela za slovensko gasilsko organizacijo, ga je pa let. Zaradi okupacije naše domovine je bil njegov pogreb zelo skromen. Da se oddolžimo temu velikemu možu, organizira Okrajna gasilska zveza proslavo 100-let-nlce rojstva Ignacija Merharja, ki bo v Prigorici dne 8. julija s pričetkom ob 8. uri. Prav bi bilo, da se te svečanosti v čimvečjem številu udeležijo člani gasilskih enot in ostali državljani. J. Novak Letošnji rudarski teden od 27. 111 lomuc ju..«....«.,, «3-—- junija do 3. julija so kočevski ru- stvo. Leta 1880 je na veliki gasil- darji svečano praznovali. Program, ski svečanosti v Liubliani svoii če- ki so ga pripravili, je bil dokaj Kočevski rudarji so praznovali ski svečanosti v Ljubljani svoji če ti poveljeval slovensko ter s tem vzbudil med narodom veliko nacionalno navdušenje. Ker je bilo v takratnem času slovensko poveljevanje zabranjeno, ga je nemškutar- obširen in je lahko zadovoljil vsakogar. Slavnosti v Kočevju so se začele z otvoritvijo rudarske razstave, ki je bila nedvomno med nje zabranjeno, ga je nemškutar- najboljšimi, kar smo jih v Kočev- ---------------------- -------------------- ska oblast aretirala. Ta aretacija iu das'le. videp Prikazovala je raz- navijali zanje celo v sprevodu, ki Trgu svobode so naleteli na topel sprejem pri poslušalcih. Predstavila se nam je tudi dramska skupina rudniške »Svobode« z igro »Skupno stanovanje« in pa Mestno gledališče iz Ljubljane z igro »Mariana Pineda«. Tudi rudniški nogometaši so se dobro odrezali; ljudje so navdušeno Govedo zadružnikov iz Loškega potoka in pa njegovi priročniki so kljub ostremu stališču Nemcev pripomogli, da se je nacionalna zavest med slovenskimi gasilci hitro dvigala. S tem je bil led prebit in se Med • gozdnimi posestniki jih je malo, ki se lahko pohvalijo s tem, da imajo velike zaloge lesa v svojih gozdovih. Redek pa je tisti kmet, ki bi se lahko pohvalil, da je drevje v svojem gozdu posadil sam. Današnji rod uživa delo svo-■avo kot leta 1954. up predn)kov, če so le-ti z gozdo- Kaj je dovedlo do tega. V let praviino gospodarili in mislili potomce. Pa četudi niso Seješ in Žan ješ tudi v gozdarstvu voj rudarstva na Kočevskem od njegovih prvih zametkov, preko stavk in bednega življenja rudarjev ter preko NOB do njegovega stanja v sedanjosti. Ker je bila razstava okusno pripravljena in tehnično zelo zanimiva, ni čudno, je bil 2. julija 1956 ob 20. Prav tako pa moramo omeniti tudi ru-darje-šahiste, ki so pomerili svoje moči in znanje na tridnevnem turnirju. Svoj teden so zaključili rudarji z budnico rudniške godbe in s fi- je bila deležna velikega števila nalno nogometno tekmo. Uspeh živinorejskega odseka ni izostal, saj nam podatki povedo, da je bila v letu 1954 povprečna molznost rodovniških krav 1754 1, v letu 1955 pa je poskočila kar na 23791, to je za 6251 več na kravo kot leta 1954. 1953 in 1954 smo imeli v rodovniku krave, od katerih so nekatere dajale največ 1500 litrov mleka na leto. Vsa ta živina je v letu 1955 odpadla, ostale pa so krave dobre molznosti. Napačno bi bilo mišljenje, da se je na rovaš samo teh krav zvišala proizvodnja. Vsa tista živina, ki je še sedaj v rodovniku, je dala leta 1954 1962 litrov mleka, v letu 1955 pa se je povprečje zvišalo nai 2376 litrov. Ce pogledamo te številke, moramo priznati, da se živinorejci sedaj za svojo panogo bolj zanimajo kot so se prejšnja leta, čeprav bo potrebno še mnogo truda, da bomo na isti ravni kot so posa- na potomce. Pa cemrn niso pravilno gospodarili, je narava sama pripomogli k temu, da se je gozd obnovil. Vsi kmetje namreč niso sekali naenkrat. Eni so posekali več, drugi manj. Ce upoštevamo, da so nekatere parcele široke le I>o 3 m, pa tudi druge niso dosti širše, in pri tem dolge do 300 m, nam postane jasno, zakaj se je jelovje in smrekovje ter bukovje, tudi če so se delali goloseki, dobro obnavljalo. so začeli gospodarski strokovnjaki vse bolj razmišljati o hitrorasto-čih drevesnih vrstah. S križanjem evropske črne topole (Populus Nigra) in kanadske topole (Populus Canadensis) so dobili novo vrsto, z nadaljnjim križanjem pa toliko uspešnih podvrst, da jih danes že ne morejo poimenovati. Označujejo jih le s številkami. Mi bomo imenovali vse te vrste in podvrste z enim imenom kanadska topola. Kanadske topole so zelo hitro rastoče drevesne vrste, če zasadimo 2-lefcno sadiko in se vrnemo na primer po 9 letih na kraj, kjer s no jo zasadili, kar verjeti ne lfio-moremo, da je zrasla za celih 25 cm v debelino. Le poglejmo topolove drevorede v Karlovici, Ortneku, Kočevju in drugje! Topole so stare največ 30 let, debele pa kar čati po vodi, pa tudi .stabilnost bregov, ki jih najeda voda, bi bila s tem še bolj ogrožena. Začelja njiv ostanejo na ta način neizkoriščena, so pa odlična za nasadi-tev s topolo. Na ta način bi se gojile topole brez vsake škode za poljedelstvo v veliko pomoč posestniku in pa gozdovom, kj so močno izčrpani. Sadike in delo bi se plačalo iz Fonda za obnovo gozdov. Začnimo torej s parolo »seješ in žanješ«, če hočeš tudi v gozdarstvu. Hribar Anton obiskovalcev Tudi koncerti rudniške godbe na pihala v domu »Svobode« v šalki vasi in v šeškovem domu v Kočevju ter promenadni koncert na Organizatorji tedna rudarstva zaslužijo vso pohvalo, saj so pripravili prebivalcem Kočevja mnogo lepih trenutkov. Prepričani smo, da bo ob letošnjih izkušnjah prihodnji rudarski teden še lepši. Mihaelu Lundru v spomin Dne 21. junija je podlegel zavratni srčni bolezni tov. Mihael Lunder iz Potoka v Kostelski dolini. Umrli je svojo mladost večinoma preživel po mnogih evropskih deželah, kajti v domačem kraju ni bilo dovolj kruha za vse. K članku »Novorojenček v hlevu" Zaradi velikega povpraševanja tudi do 60 cm. V 20 do 30 letih po lesu in vsestranske uporabe le- dosežejo že sečno zrelost. sa na eni strani ter preintenziv-nega izkoriščanja na drugi strani ske topole pa se zdarstvu pojavila Koloradski hrošč v Dobrepolju Že več let se borimo proti najbolj nevarnemu krompirjevemu škodljivcu in njegovi požrešni li-čiriki, to je koloradskemu hrošču. Iz leta v leto predstavlja večjo nevarnost za krompir. Zaradi tega je tudi letos že zadnji čas, da se odločimo za nabavo zaščitnih sredstev za zatiranje koloradskega hrošča. Zaščitna sredstva imajo na zalogi vse kmetijske zadruge na področju občine. V večjih količinah pa jih ima Kmetijska zadruga Videm, ki vam jih nudi po zmernih cenah. Nekateri kmetovalci sicer uničujejo koloradskega hrošča s tem, da ga obirajo, vendar pa to ni učinkovito. Ce hočemo doseči pri zatiranju uspeh, je nujno, da se vsi tisti, ki še niso začeli’ z zatiranjem, odločijo za prašenje, kajti ta način zatiranja je za naše področje najuspešnejši. Za prašenje so kmetovalcem kmetijske zadruge dobavile dovoljno število prašilcev, ki jih kmetovalci lahko dobijo po vaseh pri odbornikih kmetijskih zadrug. Za zatiranje koloradskega hrošča. uporabljajte predvsem prašiva: lindan, pepein in pantakan. Prašiva lindan se porabi na en ha do 25 kg, cena mu je zmerna. Organizacijo zatiranja vodi občinska komisija, ki jo je imenoval gospodarski svet na svoji seji. Na čelu te komisije je občinski vodja, ki bo na terenu pregledoval izvedbo zatiralnih akcij. Ravno tako je svet za gospodarstvo sprejel odredbo o obveznem zatiranju — prašenju in škropljenju krompirjevih nasadov proti koloradskemu hrošču. Z odredbo so predvidene tudi kazenske sankcije za vse tiste, ki odredbe ne bi Izpolnjevali. Občinski ljudski odbor upa, da bodo kmetovalci to akcijo imeli za eno najvažnejših in da ne bo med njimi niti enega, ki bi jo omalovaževal. Z nerednim zatiranjem bomo sebi v škodo kakor tudi celotni družbi dopustili uničevanje krompirja, ki je eno naših najvažnejših živil. Srečko Letonja Cim bomo začeli gojiti kanad-bo tudi v go- _____^ | parola seješ in žanješ. Topole pa zahtevajo mnogo mineralne hrane, vlage v tleh in dosti sončne svetlobe. Ne uspevajo dobro v sklenjenih sestojih in absolutno gozdnih tleh. Naj-bujneje rasto ob tekočih vodah v nižinah, kjer je dovolj hrane in svetlobe, posebno ob obalah voda, kjer so naplavine, ki vsebujejo dovolj izdatne hrane. Strokovnjak Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, inž. Miklavžič si je ogledal v prisotnosti svojih sodelavcev zemljišča v okraju, ki bi bila primerna za gojitev topole. Ugotovil je, da so dani ob vodah odlični pogoji za gojitev topole. Zamisel pa se bo izvedla le, če bodo posestniki dovolj zainteresirani za gojitev topole. Sedaj rastejo ob vodah okraja manjvredne drevesne vrste, ki nikoli ne dosežejo v tako kratki dobi take lesne mase kot kanadska topola. V 9. številki »Novic« je bil pod gornjim naslovom objavljen kratek članek o tem, kako je žena Alikeca Smarilova iz Bosanske Gradiške v noči od 29. na 30. marec v hlevu gospodarja Muhviča rodila sina. ~~ Pisec dopisa, špirlč Mihajlo, učl-tel jiz Stare cerkve, je v tem dopisu hotel javnosti prikazati ta dogodek kot zelo pomemben in njegovemu mnenju se je pridružilo tudi uredništvo Novic, ko je ta dopis objavilo — z naslovnimi črkami debelega tiska. »Celo otroci so se zbiral) pred hlevom in ogledovali...« Da, ogledovali so trpečo mater, ki je morala poroditi svojega otroka v hlevu nato pa zaradi gospodarja, ki mu ni bilo všeč, da se je to zgodilo ravno v njegovem hlevu, takoj drug) dan spremeniti svoje stanovanje, to je oditi v drugi hlev, v hlev državnega posestva. Ali je v prebivalcih Stare cerkve, kjer se je to zgodilo, sploh kaj človekoljubja, humanosti in kulture? Lahko rečemo, da ne! kjer so otroka ogrevale s svojim toplim dihom le živali. Zamislite si! Ko bo otrok dorasel, mu bo mati pripovedovala o kraju rojstva. Da, bil je rojen daleč daleč ob vznožju kočevskih gozdov, iz katerih še danes veje pesem borcev za svobodo, ki so s svojo krvjo priborili svetlo bodočnost tudi temu otroku. Toda mati se bo zamislila: »Da, Čeprav je pokojni imel obilo prilike, ustaliti se in najti novo domače ognjišče na Češkem, je vendar pri njem prevladalo domotožje in ljubezen do domače Kostelske doline. Vrnil se je domov, kjer je kljub temu da mu je zdravje zrahljala srčna bolezen, aktivno sodeloval v družbenem življenju Kostelske doline. V prvih povojnih letih je sodeloval pri izgradnji ljudske oblasti kot predsednik krajevnega ljudskega odbora. Več let je bil tajnik krajevnega gasilskega društva, v katerem je bil najzaslužnejši član do svoje smrti. Svoj prosti čas je večinoma preživljal v najožjem stiku z naravo. Bil je ribič in predsednik krajevne družine ribičev v sestavu kočevskega ribiškega društva. Na njegovi zadinji poti ga je kljub skrajno slabemu vremenu bilo je v noči z 29. na 30. marec spremilo veliko število ljudi, kar leta 1956 v...« in solze se ji bo- priča, kako 3® bil P°kojm Miha do kot spomin na ta dan potočile priljubljen med Kostelci. po njenem uvelem obrazu. »Da, Naj mu bo lahka njegova draga celo otroci so se zbirale pred hle- kostelska zemlja! vom in ogledovali.« M. Kramar inž. V. S. Spomnimo se noči od 29. na 30. Topole so svetloljubne drevesne marec! Zunaj je brila burja in ka-z ozkimi, redkimi krošnja- kor bajna vila kovala usodo ubogi materi, ki je v porodnih bolečinah v sebi stiskala bol in hrepenenje po novem bitju. Toda drugi dan je morala ta žena še vsa izmučena iz tega skromnega kotička oditi drugam, vendar v isto okolje, vrste, mi. Ta lastnost topol omogoča, da se pod njimi lahko gojijo kmetijske kulture. Kjer njive leže ob vodah, tu ni mogoče zorati površino prav do brega, ker živine ne moremo obra- Kopnlna sezona je tu, le žal, da je tako tnalo sončnih dni. Inž. Anton Zorc: Zanimivosti O ŽIVINOREJI V AMERIKI (Nadaljevanje in konec) Vedeti moramo da tako velike količine sena dajejo prostrane travne površine ln prerije, ki se samo delno kosijo, v glavnem pa služijo za pašo. Živinorejske farme izkoriščajo njivske površine skoraj samo za pridelovanje živinske krme. Skoraj polovico, včasih celo več njivskih površin je zasejanih z lucerno. Veliko sejejo koruze za silažo in tudi za zrnje, sirek za zrnje in za siliranje. Sirek za zrnje sejejo posebno v krajih z malo padavin. Trdijo, da je sirek za prehrano živine enako vreden kakor koruza. Za silažo sejejo posebno vrsto sirka, ki ga marsikje bolj cenijo kot koruzo. Poleg sena so lucerna, sirek in soja glavne kul- ture za prehrano živine. V zimski prehrani je seno in, skoraj bi rekel, tudi lucerna živini na razpolago po volji. Kot krepko krmo veliko uporabljajo koruzo in sirek. Za mešano krepko krmo skrbijo številne tovarne krepkih krmil. Njihova krmila so sestavljena iz najrazličnejših komponent, kot so na primer: koruza, sirek, oljne tropine od soje in razne druge oljne tropine, umetno sušena lucerna, razni rudninski in vitaminski dodatki. Krmilom za teleta, pujske ln perutnino dodajajo tudi antibiotike. Tovarniška mešana krmila kupujejo zlasti perutninarske in prašlčerejske'farme. Farmarji, ki se bavljo z rejo goveje živine, kupujejo navadno le mešanico krmil za teleta, medtem ko pripravljajo mešanico za odraslo govedo sami. Čeprav so številne tovarne za krepka krmila, imajo večje farme lastne strojne naprave za pripravo mešanih krepkih krmil. Rad bi pa podčrtal, da farmarjem krepkih krmil prav nikdar ne primanjkuje, še manj seveda osnovne krme. Prav v tem, da pri nas nimamo stalne zaloge osnovne krme za živino (seno, deteljo), še teže pa je seveda s krepkimi krmili, je treba iskati razlog, da ne moremo pričakovati hitrejšega napredka v naši živinoreji. Z neurejeno prehrano zmanjšujemo celo pomembnost selekcije in tudi po tej poti ne bomo dosegli zadovoljivih rezultatov vse dotlej, dokler ne bomo dosegli trajnega zboljšanja preskrbe s krmo. Pri oskrbi živinoreje s krepkimi krmili bi poudaril še to, da je pri prodaji krepkih krmil obvezno z etiketo nazna-čiti sestavine in njihov odstotek v mešanici. Z zakonskimi predpisi je določeno, da se krmil brez takšne označbe in z določeno najmanjšo količino teh sestavin v mešanici sploh ne sme prodajati. Kontrolo nad tem opravljajo posebni zavodi. VI. ZAKLJUČEK Ameriška kmetijska gospodarstva imajo povsem drugačne naravne, podnebne in gospodarske prilike, kakor so pri nas. Zato je primerjava precej težka in bi bilo nepravilno njihov način dela in gospodarjenja kar prenesti v naše prilike. Koristno pa moremo uporabiti posamezne ukrepe ter jih prilagoditi našim razmeram. Kot osnovno bi rad navedel, da so se njihova kmetijska gospodarstva utrdila le s pomočjo raznih ukrepov, ki jih stalno nudi kmetijstvu država. Pri tem mislim na zagotovljen odkup vseh kmetijskih proizvodov po ceni, ki garantira kritje proizvodnih stroškov. Zelo pomembna je redna zagotovitev z vsemi za proizvodnjo potrebnimi sredstvi po cenah, ki jih kmetijstvo zmore. Naši kmetijski zavodi bi morali vsako leto vršiti konkretne ekonomske analize kmetijskih gospodarstev. Te analize bi morale prika- zati realno finančno zmogljivost kmetijstva. Razne investicije iz javnih sredstev za zboljšavanje zemlje, za povečanje krm-ske baze ter podobno so nujne in bi se vsekakor bogato poplačale. Sama kmetijska gospodarstva bodo morala bolj upoštevati načelo rentabilnosti. Prilagoditi bodo morala svojo proizvodnjo naravnim pogojem ter gospodariti prem13ljf.no in s svinčnikom v roki. Da bi to dosegli, bo neizbežno potrebno posvetiti več pozornosti strokovni vzgoji naših kmetijskih proizvajalcev. Potrebno bo izpopolniti kmetijsko šolstvo ter določiti tudi za to stroko najnujnejšo Izobrazbo. Kmetijska pospeševalna služba pa bo morala biti učinkovitejša in načrtna. Razne kmetijske ustanove, zavodi, šole in postaje morajo biti v tesnejši povezavi s samimi proizvajalci. S tem sem želel prikazati vsaj nekaj misli v korist našega kmetijstva. Posamezne probleme in konkretne ukrepe za večanje proizvodnje pa bo potrebno posredovati kmetijstvu v tesnem sodelovanju s samimi proizvajalci. « Nogometna tekmovanja ITWitW PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA PROLETAR Enakovredna nasprotnika PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA PROLETAREC (ZAGORJE) : SVOBODA 4:4 Čeprav imajo vsi domači Igralci enake zasluge za uspeh, pa je bil Karpov vendar tisti, ki je z odlično ‘JUuti&cut a Tllari&ocu Ut Jlaimah Atletika: 23. junija so imeli atle- sel 2:05 (kočevski rekord), 4. Bre-td Partizana v Mariboru dvoboj z gar 2:10,5; krogla: 1. dihal 13,08 Branikom, katerega so odločili v m, 4. Drčar 11,04 m; kopje: 2. Bi-svojo korist z rezultatom 54:40 žal 43,44, 4. Drčar 37,65; višina: igralec je bil Uranič, saj ni izgubil nobenega seta. Odbojka: 24. junija so odbojka- Pred več kot 1000 gledalci, kar zveza pa Knezovo žogo z bombo igro podprl domači napad in podrl točk. Kljub hladnemu vremenu in 1., 2. Koncilija in Pucelj 167; da- ,vi JP'., Pr jateljsko tekmo s Fuži-je za Kočevje redkost, sta Proleta- potisne v mrežo domačih vrat. Ra- zadnja vrata gostov. Jekleni mož razmočenemu terenu so bill dose- ljina: 1. Torkar 6,50 m, 2. Kon- JL ’ „ 0S0 P° ostn k0™1 rec iz Zagorja in Svoboda igrala hel tuš ni premotil domačih igral- SEOič in Svete sta v krilski vrsti žen; dobri rezultati, med njimi tu- čilija 6,11 m; šafeta 4 krat 100 m: s • • neodločeno, športna javnost je oce- cev. Igrali so zbrano naprej, kot m v igri sploh opravila levji delež nila današnjo tekmo kot najboljšo da se ni nič zgodilo. V 30. minuti in uspešno razbijala hitre in nevar-v letošnjem letu. Igra je pokazala, je izgubil Jerebičnik s srednjim na- ne gostov. Taslaman pa bi da je bila današnja tekma po kva- padalcem žogo v dvoboju z glavo; ne bl* Taslaman, če ne bi znal lepo liteti podobna onim, od katerih je žoga je našla pot v domača vrata, igrati, preigravati igralcev in lepo odvisen plasman za vstop v slo- Rezultat 4:2 pa ni bil nič kaj pri- dodajati. vk. vensko primorsko ali mariborsko- jeten. Da bo domače moštvo še iz-varaždinsko ligo. enačilo do konca tekme, ni nihče Vreme je bilo lepo, sončno, brez- več pričakoval, vetrno, igrišče pa lepo urejeno in Nepričakovano pa je prejel Se-travnato. ver lepo podano žogo od Ahaca in Domačini so igrali v naslednji je iz 16 metrov ostro streljal v sam postavi: čuk (Jerebičnik), Knez desni spodnji kot. To je bil najlep-(Remih), Svete, Sulič (Ahac), Se- ši gol dneva. Množica je vzvalovi-ver, Karpov, Taslaman, Planinc. la, se dvigala s klopi in navdušeno Tekmo je’ odlično sodil republi- ploskala. Kot zadnji je posegel zo-škl sodnik, -r- Vedeti je treba, da pet v dogodke na igrišču Karpov; je Proletarec prvak celjskega no- le-ta je bil danes najbolj uspešen gometnega okrožja in kandidat za v zabijanju golov, ki so edino me-mariborsko-varaždinsko ligo. rilo za to, kdo bo zmagal in kdo Takoj v začetku igre so prevze- igubiil. V 40. minuti je, čim je pre-li gostje pobudo in imeli rahlo te- jel žogo, preigral dva igralca in s rensko premoč vse do 7. minute, strelom v levi kot ukanil prav do-ko je potresel mrežo domačinov brega vratarja gostov (4:4). šene-hitri srednji napadalec gostov. Po kaj minut igre do konca, še en ne-tem zgoditku so se svobodaši varen strel gostov na domača vra-otresli nervoze in začeli preko Ta- ta, ki ga je Cuk v krasni paradi slamana in Karpova nevarno ogro- ubranil in lepa igra se je končala. :žati vrata gostov. Z dolgimi žogami so osvajali teren in na ta način vnašali nered pred vrata gostov. V enem izmed takih 'prodorov je bil fauliran Karpov in sodnik je doso- di nov dolenjski rekord v štafeti 1. Partizan 46,8 (nov dolenjski re-4 krat 100 m. kord — Koncilija, Cihail, Bižal, Torkar). Rezultati — 100m: 1. Bižal 11,5, 2. Torkar 119; 400 m: 1. Vesel Nogomet: Ravno tako tudi nogometašem sreča ni bila naklonjena; tudi ti so prijateljsko tekmo s Fužinarjem izgubili s 3:0. Z večjo , Namizni tenis: 23. junija zvečer požrtvovalnostjo nekaterih igralcev 54,8, 3. Bregar 56,2; 800m: 2. Ve- ae je zaeei v Ravnah namizno te- rezultat gotovo ne bi bil tako vl- niški dvoboj med Igralci Fužinarja sok. Igra je bila precej groba, kar in Partizana. Za Partizana so nastopili: Uranič, Priča in Turk. Zmagal je Partizan s 6:3, Najboljši je zasluga slabega sodnika. Najboljši igralec je bil Radosavljevič. Saša Bižal Strelska družina v Grčaricah Grčarice, nekoliko v stran po- streljanje z vojaško puško smo sl tisnjen kraj, odmaknjen od kul- sami uredili s prostovoljnim de- turne in družbene razgibanosti, ni- ’— 1---— majo veliko pogojev, da bi našle razvedrila mogoče v kaki športni ali drugi panogi. Ljudje žive tu preprosto in so prepuščei sami sebi mladina našla v življenju nek no prijavilo še trinajst članov in lom. Ko bomo dobili vojaške puške, bomo lahko začeli z vajami na strelišču samem. Do ustanovitve je družina štela 21 članov in dve članici. Do danes se je ponov- kl pogosto zaide v alkoholizem. Da bi mladina našla v življenju nek ena članica. Družina je postala Številčno močna, vendar so tu cilj, ki človeka vzgaja, pa čeprav ljudje takih značajev, ki so prej-samo enostransko, smo na pobu- kone značilni samo za ta kraj; za- Studion »Partizana« v Kočevju Nogomet v Laščah Pri telesnovzgojmem društvu do konca igre, pri tem pa so do- BESEDA REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE do delovnega kolektiva »Gozdne uprave Grčarice« in organizacije to bo delo v začetku verjetno težje. Upam, da bodo člani-strelci po- ZB v Grčaricah ustanovili strel- kazali pravilen odnos do organiza- sko družino. Namen ustanovitve cije, ker lahko ravno ta športna Objavljamo četrto nagradno kri- strelske družine je v tem, da bi v panoga nudi človeku prijetno za-žanko, z-a katero je nagrade pri- tej lc$>i športni panogi našli raz- bavo, obenem L pa krepi tovarištvo, Stane Lavrič NAGRADNA KRIŽANKA £ž5S&sSl šgJSK-g-šš ssrjste.—■~ npknliko boliši kar na so v nedeljo 24. junija, ko je v Ve- bolj je bilo jasno, da bo zmagalo Križanka je lahka in Vam ne bo donmčninadomesmi.V požrtvoval- liklh Laščah gostovalo nogometno moštvo, ki je imelo pred tekmo le delala preveč preglavic. Med rešeno" borbraostjo; biUsotudi moštvo iz Grosuplja, ki je moralo malo upanja na zmago. valce ki nam bodo poslali pravil- fizično močnejši in večji, kar jim kl3ub ^3^ opremi in tehničnemu In h koncu! Prav bi bilo, da se ne rešitve do 16. julija t. L, bo- le1 nrimmoe-lo da so sneli e-ostom znanju zaradi manjše borbenosti poživi nogometna dejavnost na tem m ona podlagi žrebanja, ki bo iste-topred^nosa marsikatero Mo opustiti laško Igrišče poraženo z področju Dolenjske, zato pa bo le ga dne_*_10. url dopoldne, razde-2ogo. rezultatom 3:1 za Lašče. potrebno malo razumevanja In po- Po 27 minutah igranja je sred- Nogometašem iz Grosuplja so moči pristojnih krajevnih forumov, nji napadalec gostov lz voleja po- stali nasproti bosi ali pa v čopa- Da ne bi v bodoče več Igrali boso-tresel mrežo domačega vratarja tab mladinci, večinoma s srednje- peti, bi bilo prav, da požrtvoval- Cuka ki tega gola ni mogel ubra- šolskih klopi In vajenci različnih nim Igralcem tel. vzgojno društvo niti. V tem času pa so imeli doma- obrtnik strok. Zato so bile razum- Partizan nabavi potrebno opremo, ki bo dala bodočim tekmam še več smelosti in učinkovitosti. Slavko P. i IZŽREBANA REŠEVALCA NAGRADNEGA REBUSA čl igralci dve lepi priložnosti za Ijive izjave gledalcev, da bo to-dosego gola. Namesto rezultata 2:1 krat domačim trda predla, pa je Karpov nekaj minut pred Igra sprva ni bila preveč zani--toncem drugega polčasa z od da miva. Tudi prave povezave ni bi-leč podano žogo preigral dva igral- lo ne na eni ne na drugi strani. ■ca; nanj je nato naletel še vratar Gostje so sicer skušali prevzeti In tudi njega je ukanil ter narah- vodstvo v svoje roke, domačini pa lo potresel mrežo gostov. Z rezul- so se izkazali borbeni in požrtvo- tatom 2:2 se je zaključil prvi pol- valni. Pri tem jim je uspelo doseči , nagrado prejme Južnič lon- ■čas. gol, kar je mladim nogometašem ček. Krkov° 7' P- Vas-Fara. V drugem polčasu ni nič popu- vlilo poguma gostom pa dalo ml- 2. nagrado prejme Trebušak stil oster tempo iz prvega polčasa, šiiti, da tu ne bo lahek posel. Na- Anica, Roška c. 28, Kočevje. Igralci obeh moštev so na vso moč peli so vse sile In po daljši borbi Nagradi pošljemo po pošti. Pra- tekmovali, kdo bo prvi potresel dosegli Izenačenje. Rezultat 1:1 je vilna rešitev je: Sodražica. Na- mrežo nasprotnika. In glej, zgodi- ostal neizpremenjen do konca pr- gradi za nagradni rebus je prispelo se je tisto, česar ni nihče pri- vega polčasa. V drugem polčasu se val avtor rebusa Ivan šlraj, uči-čakoval. Kot zadnja inštanca pred je igra razživela in tudi povezava telj lz Ponikev, lz honorarja, ki ■Čukom je Knez grdo zgrešil žogo, je bila boljša. Domači so prevzeli bi mu ga izplačala uprava časo-ki se je valila proti njemu, desna iniciativo na igrišču in jo obdržali piša. ,------------OBVESTILA lili 20 nagrad. 1. nagrada: dežni plašč 2. nagrada: moška srajca 3. nagrada: servis za kompot 4. nagrada: 5 kg sladkorja 5. nagrada: kombineža 6. nagrada: 2 1 jedilnega olja 7. nagrada: 5 kg testenin 8. nagrada: vžigalnik 9. nagrada: 5 kg o. g. moke 10. nagrada: 3 kg riža 11. nagrada: 1 steki, slivovke 12. nagrada: 2 žepna robca 13. nagrada: kravata 14. nagrada: otroška maja 15. nagrada: aparat za britje 16. nagrada: 2 1 namiznega vina 17. nagrada: otroška slikanica 18. nagrada: bonboniera 19. nagrada: bonboniera 20. nagrada: 4 kosi toaletnega mila. Rešitve . pošljite na naslov: Uredništvo »Novic«, Kočevje, Ljubljanska c. 22. Na spodnji levi del ovitka napišite: Nagradna križanka. Pošljete lahko tudi več rešitev, vendar mora vsaka rešitev hiti Izpolnjena v križanko, izrezano Iz časopisa, In v posebnem ovitku. rr 1 2 |3 4 5 6 ’ r 5™ '12 113 114 i 1 ! 15 | 1 i 16 I17 18 I 1 S= 19 20 >1 n 22 m§ 23 2« mi25 i i 26 I »lili 27 28 2.., , | 30 31 I i 32 m 33 34 )4a =|35 1 = 36 37 38 ■ I" IU 15 ==j4* | 42 m g 43 | 1 ml** 48 =47 48 == 19 = 50 ' 51 52 63 54 55 ■l56 r 68 j «0 60a |S 61 ,Preskrba, rudarjev‘ žila dovodntea, 43. osebni la«, 22. izvirnik, prvopls, 25. pre-(srednjega spola), 44. žgem, prepalim, 26. nauk o sestavi l Iz časopisa, In v posebnem ovuku. afriški veletok, 45. prevračati, 47. človeškega telesa, 28. dvig dviga-J Rešitev lahko tudi osebno izročite upravnika trgovine, ki je nje (množina), 30. slap na Ljub- log, 41. zaimek LAŠČE KOČEVJE valeč Iz Bruhanje vasi — 63 let; Rodile so: Gašpar Marija, gospo- Tekstor, roj. Kastelic Uršula, užl- i>uuus ov- dinja iz Kočevja — deklico;’ Kranjc valka socialne pomoči iz Ponikev tovalka" iz" Predgrada Lina, gospodinja iz šalke vasi ___ — 7b M; Lenarčič Ludvik, kmeto- deklico; Maninč Slavka gospodinja valeč iz Ponikev — 46 let; Mohor-iz Dplnje Brige — dečka; čič Olga, osebna upokojenka lz Fo- Cestltamo! nilkev — 84 let. Poročili so se: štlmac Stanislav, urar iz Kočevja In Štujdohar Emilija, šivilja za ženske obleke iz Ko- Rodile so: Lovka Rozalija, go- čevja; Majnik Janez, avtomehanik spodinja iz Podloga — deklico; lz Kočevja in Godec Anat gospo- Krempl Ladislava, gospodinja lz dinja iz Kočevja; Kozar Martin, Karlovice — deklico; Godec Pavla, kmetijski delavec iz Borovca pri gospodinja iz Velike Račne pri Gro-Kočevskii reki in Zagoranski Eliza- supljem — dečka, beta, kmetijska delavka iz Borovca Čestitamo! pri Kočevski reki. Poročili so se: Debeljak Milan, Čestitamo! kmetovalec iz Ulake ln Dolšina Umrl je Lunder Mihael, pisarni- Marija, kmetovalka iz Brankovega; Skl uslužbenec iz Potoka — star Petrič Franc, kmetovalec iz Ortne- v uredništvo. PREDGRAD Pridno na delo in obilo uspeha! Rodile so: štaudohar Ana, kme- NAGRADNA KRIŽANKA prispevala nagrade za križanko, 49. ljanci, — Vintgar, ali — rnltn; kraj kratica za zdravnika, 50. zdraviti ima dve besedi: prvo je vpisati v (4. črka je »e«), 52. zdravnik spe- križanko, 32. 4. jn 5. črka besede deklico; Vodoravno: 1. In 15. trgovsko cialist za operacije, 54. utrjujem pod 60. vod., 34. utežna enota, 34a Šarver Ema, gospodinja lz Knežje podjetje, ki je sprispevalo nagrade kovino, 56. prislov: potem, potlej, vas pri Ljubljani (2. sklon), 37. Lipe — dečka; Sterle Marija, go- za današnjo križanko, 9. kratica 58. človek, ki dela v zemlji, rud- debela palica, 38. ravno tak, 40. spodinja lz Spodnjega loga ka. — Čestitamo! deč- politične organizacije, 11. pisarni- nlku, jamah, 59. omot, krivina, 60. poševno kopanje v zemlji (rudni- ška potrebščina, 16. smrekov zaje- črta sečnica v geometriji, 61. šte-Umrl je štaudohar Emil, otrok daleč, 18. učitelji etike, 19. obrat v vilo, 62. gradbeni material, 63. aka- iz Kraljev —: star 3 mesece. KRONIKA NESREČ Ponesrečili so se: Fidko Rudolf, rudarski delavec iz Livolda si je ku), 42. rimska visoka šola, 44. bedast, trapast, 46. Odisejeva do-rudnlku rjavega premoga, 21. raz- demski slikar (Božidar), 64. vem, movina, grški otok, 48. predpona, strelivo, katerega uporablja rud- kako se dela, urnem. nik, 22. obrisati z brisačo, odrgniti, 23. kratica za anatomijo po Slovenskem pravopisu, 24. osebni pri kopanju premoga poškodoval zaimek (sr. spol), 25. izpovedova- desno roko In desno nogo; Tomažič ti resnico, 27. ozka, dolga hodnika __________ ________, _ ........ Ignac, rudar Iz šalke vasi si je po- na eno 'stran odprta, umetniški besede pod 27. vod., 7. kletvica — Navpično: 1. nadvse važno kurivo, ki ga kopljejo kočevski rudarji, 2. spetnost, lzvežbanost, 3. prislov, 4. ribiška mreža, 5. 'življenjska tekočina, 6. 5. in 7. črka škodoval prste leve roke; Votek zbirki (muzej), 29. vrsta hruške Jože, rudarski delavec Iz Kočevja, (dvojina), 31. otožna, mila pesem, dvojina (3. črka je s), 8. odpor, ki označuje visoko starost (pradaven, praded Itd.), 51. prislov, tudi tako, že tako, brez tega, 53. telesna poškodba, 55. severni jelen, 57. osebni zaimek, 60a dva soglasnika. (BEP) * Jaka Copatek stoji pred sodnl- zoprnost, 9. prodajalec dragocene kom In se pritožuje, da ga je žena sl je poškodoval stopalo desne no- 33. kratica za »akademski športni kovine, 10. naziv za vsa sredstva, hudo premikastila z lopato, ge; Belčič Štefan, rudar iz željn, klub, 35. junaške pesnitve, 36. po- " " ' ' " ~ " . 64 let. RIBNICA Rodila je Tekavec Mirjana, gospodinja iz Ribnice — dečka. Čestitamo! Poročili so se: Oražem Janez, kmetovalec iz Dolenje vasi in Mate natakarica iz Ortneka, čestitamo! Umrl je Praznik Alojzij, kmetovalec lz Ulake — star 28 let. SODRAŽICA ki znjimi napravimo ogenj, 11. ma-.. r, zatl, 12. vojaška enota, 13. brez-niškega vagončka laže poškodoval; 39. oziralni zaimek, tudi začetni pravni sloj, 14. obračati zemljo, 17. ka in'škuli miMpZnVenišava 36 je prl dvlSan5u Mirjenega rud- izvedovanje, zbiranje podatkov, 3» °3- Mencin Stanisla , niškeera vagončka laže noSknrinvni- qq r*r.x,v+-»ii Julija, kmetovalka iz Prigorice; ,e^°d aTnia^z A”" °ražem Ladislav, tesarski mojster ■ & P J Zapotoka • lz Dolenje vasi in Vidervol Štefa- čestitamo' bi ja, kmetovalka iz Rakitnice; Šobar Pavel ključavničarski pomoč- Poročili so se: Slavič Ludvik, nlk iz Nemške vasi in Češarek Iva- strojni ključavničar iz Ljutomera na, kmetovalka iz Nemške vasi; In Šilc N8ža, gospodinja iz Zamo- Kljun Jože, kmetovalec iz Nemške steca; Rus Franc, mizarski pomo» , , , ... a .. ^ lasi ln šilc Ana, kmetovalka 1, nik iz Sodražice In Levstek Ivana, ^al So n^; H^gm^ »Toda na vaši glavi se to nič ne pozna,« pravi sodnik. , _ . T , . r---------—--------------------- »Pa si lopato oglejte, gospod Tune Jože, rudar iz Kočevja, sl je črki besede pod 52. vod., 40. itali- kem, znak za barij, 20. kratica sodnik,« bridko pravi Jaka Copa-prl prevozu rudniškega vozička po- janska reka, tudi prislov ln pred- književnikov »Poezija esej, nove- tek. škodoval levo nogo; Samsa Stanko, gozdni delavec iz Malega loga, si je s sekiro teže ranil desno nogo; Prelesnik Stane, žagarski delavec lz Hrovače si je pri delu na krožni žagi teže poškodoval prste desne roke; Hvala Ladislav] gozdni delavec Iz Grčaric si je ’poškodoval koleno desne noge; Pelc Ivan, ključavničar lz Ribnice, si je poškodoval levo oko; Bojc Fr., gozdni delavec lz Dolenje vasi si O B J A V E KINO DEŽURNE TRGOVINE JADRAN«, Kočevje: od 6. julija ameriški barvni »Škandal v Ikuriji«; II. do 8. film in 12. Ivana, gozdna delavka iz Rakihni-. „ - ce si je pri delu poškodovala des- roj. Kr no itoigQQ. Franc, rudar iz Nemške vasi. gospodinja iz Sodražice. Čestitamo! Čestitamo! Umrli so: Oražem Janez, kme- Umrli so: Mihelič „„ -------- _ tovalec lz Prigorice — 71 let; Zo- Pavlina, gospodinja iz Globeli 77 vaal sl je poškodoval desno bec Vida, otrok iz Prigorice — sta- let; Vesel Andrej, čevljar iz Sodra-............- - ra 2 meseca; Petek, roj. Rigler Iva- žice — 81 let; Stupica, roj. Cam-na, gospodinja lz ’Dolenjih Lazov pa Frančiška, kmetovalka Iz So-—- 86 let. dražlce — 70 let. film »Pot prijatelj- DOBREPOLJE DRAGA — LOŠKI POTOK Poročili so se: Miklič Alojzij, Rodila je Troha Pavla, poljedel- oko; Klasnlč Marko, rudar iz Kočevja je pri dviganju rudniškega tira dobil lažje poškodbe na glavi; Knez Fanika, rudarska delav- »SVOBODA«, Rudnik: 7. in 8. ju-ka iz Kočevja je pri prevračanju uja ameriški film »Divji veter«; Dežurno službo imajo: v soboto 7. julija od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju »Potrošnik« Kočevje, v Ribnici pa Trgovina z jul. ameriški film »Sodnik Tim- me§anlm blagom — Ribnica, benleln«; od 13. do 15. julija V soboto 14. julija od 8. do 12. ameriški barvni film »Beg iz bi od 15. do 18., v Kočevju »Pre-trdnjave.; 18. » ,8. jn,,,. jugo- ■» slovanski stva«. OTROŠKA RAZSTAVA Uprava otroškega vrtca Kočevje mesto sporoča, da bo od 7. do 9. julija v prostorih vrtca odprta razstava otroških izdelkov. Ogledali sl jo boste lahko vsak dan od 9. do 17. ure. Starši, pridite in oglejte sl delo svojih otrok! URADNI DNEVI Uradni dnevi za stranke v upra- rudniških vozičkov dobila težje poškodbe na glavi; Likar Jože, rudar lz Kočevja, sl je pri polnjenju električnih svetilk poškodoval pr-Umrla sta: Troha Jakob osebni ste leve roke; Sočič Ludvik rudar i -- --- . ivvKui« ju xiuua a avta, kmetovalec iz Tržiča in Dernuljec aj(a