John Jamhik 914 McAlister Avi iVaukegan, m.
D-7-20-27
JUNIJ
15 T Vid
IG S Benon, Škof
17 <5 Avit
IS P Efrem	+
19	S Julijana Falc.
20	N 5. pobink.
21	P Alojzij
22	T Pavlin
23	S Eberhard, šk. Ig
24	Č Janez Krstnik
25	P Viljem . +
26	S Janez in Pavel
27	N 6. pobink]
28	P Irene j
29	T Peter in Pavel
30	S Spom. sv. Pavla
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Sloveman Organizations)
najstarejši in najbolj priljubljen. slovenski
list v združenih državah
ameriških.
STEV. (NO.) 118.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 19. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 19, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Delavska tajnica imenovala na pobudo predsednika Roose-velta odbor treh mož, ki bo vodil posredovanje v jeklarski stavki. — Apel za to posredovanje je prejel . predsednik od treh strani. — Nasilja jeklarskih družb in javnih oblasti.	• _
Washington, D. C. — Na
pritisk od raznih strani, med njimi tudi od delavskega sti.v-karskega vodstva,, je končno federalna vlada prišla k odločitvi, da bo podvzela posredovalno delo, da se konča velika jeklarska stavka, katera traja že* tri tedne in ima za posledico številne izgrede in nemire ter krvave poboje. Ta četrtek je delavska tajnica, Perkins, objavila, da je imenovala odbor treh mož, ki bodo imeli nalogo posredovati med delavsko unijo in jeklarskimi družbami. Eden članov in načelnik tega odbora je neki Chas. P. Taft iz Cincinnati, O. Ostala dva člana sta L. K. Garrison, bivši načelnik narodnega odbora za delavske odnošaje, in pom. tajnik del. departmenta, E. F. McGrady.
SOV JET I ŠE
T[ST1J0'
Eden visokih častnikov izvršil
samoumor.
Moskva. Rusija. — Preganjanje nasprotnikov Stalinovega režima se z vso ljutost-jo nadaljuje. Kakor se iz uradnih krogov samih objavlja, je na stotine in stotine oseb v raznih ječah širom dežele, na stotisoče pa jih je bilo izključenih iz komunistične stranke pod obdolžbo, da so na en ali na drugi način simpatizirali z zarotniki. Posebno senzacijo pa je povzročil samoumor, ki ga je izvršil predsednik beloruske republike, A. G. Červiakov. Vlada sicer trdi, da je stopil to zaradi družinskih razmer,
1S AZIJI PRI ZNAU KRIVDO
Poveljnik ladje ukazal streljati na španske aeroplane.
Berlin, Nemčija. — Nemški admiral Raeder je v četrtek podal izjavo, ki sicer potrjuje pov-darjanje nemške vlade, da so ob znanem incidentu ob Balearskih otokih španski aeroplani prvi napadli nemško bojno ladjo Deutschland, vendar pa se razvidi, da tudi vodstvo ladje ni bilo povsem nedolžno. Po izjavi admirala je namreč dobilo moštvo ladje povelje, naj strelja na aeroplane, ko so se ti približevali. Da se to povelje ni izvršilo, je bil vzrok le v tem, ker so bili Španci urnejši in so prvi vrgli bombe.
....Do tega utege»asj.M»^išJafrtffd^&ftjff £
delavska tajnica na pobudo predsednika Roosevelta, s katerim je imela v četrtek daljšo konferenco. Predsednik pa se je nasprotno odločil, da federalna vlada poseže v sedanji spor, po nujnem apelu, ki ga je prejel od treh različnih strani. Prvi tak apel mu je poslal župan mesta Johnstown, Pa., D. J. Shields, ki je povdaril, da ;.e more več preprečevati izp; e-dov in krvavih spopadov, ki se čimdalje pogosteje ponavljajo v njegovem mestu. Drugi, ki se je oglasil s podobno prošnjo, je bil governer države Ohio, M. L. Davey, rekoč da je položaj postal tako resen, da ga ena satfia država ne more več obvladovati in naj zato federalna vlada posreduje, da se najde kaka podlaga za poravnavo. Končno pa je prišel še načelnik CIO jeklarske unije, Ph. Murray, z apelom za federalno posredovanje.
Isti dan, v , četrtek, pa je
j-so.
igrali vlogo politični nagibi, kajti pred kratkim je bil tudi on obtožen kot zarotnik.
SENAT POVABIL STAVKO-KAŠKEGA ŽUPANA
Lansing, Mich. -— Državna senatska zbornica je poslala županu mesta Monroe, D. A. Knaggsu, ki se js "proslavil"
POLICISTI POLOVILI BAN-DITSKO DRUŽBO
Chicago, 111. — Trije ban-diti in z njimi štiri mlade ženske so prišli pretekli sredo zvečer v roke policistom. Pre-dno pa je prišlo do tega, je ta družba poizkusila oropati neko gasolinsko postajo na 3645 No. Western ave., in je pri tem ugrabila nekega policista. Policist se je približal, ko je opazil nevarno bando, toda eden banditov je skočil z revolverjem za njegov hrbet, na kar so ga razorožili in odpeljali s seboj. Neka policijska patrulja pa je opazila v avtomobilu ujetega policista, pričela družba zasledovati in jo je končno tudi aretirala.
-o-
AVTOMOBILSKA STAVKA PORAVNAVA
Detroit, Mich. — V Chevro-Murray nastopil kot priča tu- let. tovarni v Saginaw, Mich., di pred posebnim senatskim I last General Motors korp., se
zvesto uslužnostjo napram Republic družbi, povabilo, naj napravi v senatu govor. To pa je vzbudilo vihar ogorčenja pri delavski uniji, katera se pripravlja na burne demonstracije za slučaj, ako bo županu res izkazana ta čast za njegovo protekcijo stavkokazov.
-o-
NOV DAVEK ANGLIJE ZA OBOROŽEVANJE
London, Anglija. — Za svoj ogromni oboroževalni program potrebuje Anglija tudi ogromne svote denarja, katerega seveda ne more drugače dobiti kakor potom davkov. Vlada je v ta namen sestavila načrt, da se nalože novi davki na tak način, da bodo za prebivalstvo najmanj občutljivi, namreč na previšek dobička korporacij. Po načrtu bodo \morale korporaciie plačevati poleg dosedanjih običajnih dohodninskih davkov še pet odstotkov od čistega dobička nad '$10,000 letno
N AZIJSKI PRITISK NA CERKVE
Berlin, Nemčija. — Po posebni odredbi vlade, izdani zadnjo sredo, je protestantov-skim cerkvam, ki so nasprotne nazijski kontroli nad cerkvami v Nemčiji, prepovedano, da bi smele od svojih vernikov pobirati kake izredne kolekte brez izreerega vladnega dovoljenja.
—	Istanbul, Turčija. — 22 let stara adoptirana hči turškega predsednika Kemala nosi zasluge, da je,stiia vstajo Kurdov, proti katerim je trajala že tri mese'ee. Dekle je namreč iz aerpplana z bombo ubila voditelja Kurdov in več njegovih pomočnikov.
—	Rim, Italija. — Iz vojnega ministerstva je v sredo izšla odredba, po kateri se bo skušala odpraviti surovost iz armade. Po odredbi se namreč prenov. dsij.e , vsaka 'Kletev med vojaštv&a vej-
^^^"OTom-lf i! v;
cJeSot
v tem oziru vzgajajo vojake.
— Berlin, Nemčija. — V četrtek se je vršil pogrt-b žrtev, ki so bile ubite od španskih aeroplanov ob Balearskih otokih. Mrtva trupla žrtev, 31 po številu, so bila v sredo pripeljana v Nemčijo in s posebnimi ceremonijami prenesena s parnika na suho. -o---
NAČRT ZA RAZŠIRJENJE PANAMSKEGA KANALA
Washington, D. C. — Upravitelji panamskega kanala, ki deli severno in južno Ameriko in ki je bil zgrajen, da skrajša zvezo med Atlantikom in Pacifikom, so pričeli izdelovati načrte, da se ta kanal razširi, češ, da postaja preozek za naraščajoči promet skozi njega. Po načrtu bi stalo razširjenje okrog 150 milijonov dolarjev in delo bi vzelo okrog 10 let; vključno z raznimi drugimi izboljšavami pa bi ne bilo končano pred 1960.
PREISKAVA 0 BOGATAŠIH
Zasliševanje o sleparskem izogibanju davkov od strani raznih bogatašev.
—o—
Washington, D. C. — Pred odborom, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, da preiskuje razne metode, katerih se poslužujejo bogataši, da se izognejo plačevanju dohodninskih davkov, je kot prva priča nastopil v četrtek zakladniški tajnik Morgenthau. Povdarjal je potrebo, da se sprejme kak zakon, ki bo napravil konec tem "legalnim" sleparskim metodam in omenil, da je prišlo že tako daleč, da ljudstvo misli, da bogatašem sploh ni treba plačevati davkov.
Morgenthau je naglašal, da se je kot posledica pi;akticiranja teh metod za izogibanje davkov rodil v Ameriki nekak posebni poklic, sestoječ iz bistroumnih advokatov in javnih računarjev, kateri se preživljajo s tem, da ,J>0JifilUM%takg ljudi, kateri' jim lahko plačajo, kalco jimle lahko doseči, da plačajo čim najmanj davkov.
Pričakuje se, predno bo ta preiskava in zasliševanje zaključeno, da se bodo objavila imena nekaterih večjih takih "zakonitih sleparjev", kar bo gotovo najbolj učinkovito sredstvo za preprečenje, da se take mahina-cije ne bodo nadaljevale. -o-
Iz Jugoslavije
Nesreča nepazljive ženske, katero je do smrti povDzil neki Amerikanec. — Silna nevihta ki je divjala po Sloveniji je napravila veliko škode. — Smrtna kosa. — Številne druge nezgode in nesreče.
KORISTNA UPORABA KAČJEGA STRUPA
Boston, Mass.—Neki zdravnik iz New Yorka, dr. Roy Upham, je na zdravniškem zborovanju preteklo sreelo objavil, da je odkril izredno koristno uporabo kačjega strupa. S pomočjo njega, pravi zdravnik, se mu je posreči o izboljšati umsko stanje mnogih žensk v kritični "prehodni dobi" starosti, kakor tudi, da je olajšal bolečine bolnicam na raku. Moškim pa je pomagal ta strup pri prebavnih težkočah.
ENODNEVNI PROTESTNI STAVKI
odborom, ki vodi preiskovanje glede obtožbe od strani jeklarskih družb, da so piketi preprečevali dostavljenje pošte stavkokazom v tovarnah. Prdvsem je Murray povdaril, da so te obdolžitve proti pi-ketom absolutno brez vsake podlage in zlobno izmišljene, nato pa je pričel naštevati razne čine, ki so jih zagrešile jeklarske družbe in javne oblasti. Obdolžil je štiri jeklarske družbe, v katerih vlada stavka, namreč Republic, Inland, Youngstown in Bethlehem, da so sklenile medsebojno zvezo z namenom, da se bodo upirale zakonom. "Ti jeklarski baroni", je saglašal Murray, "so v ducatu naselij ustanovili oborožena taborišča, v katerih se od strani njih agentov lahko izvršujejo vsakovrstna nasilja, in celo umori kar na debelo, ne da bi jim bilo treba dajati zakonu za to kak račun." Še nikdar se niso v tej deželi vršila taka na-
je zadnjo sredo dosegel sporazum med unijo in družbo ter se je s tem končala stuv-5,500 uslužbencev, katera je izbruhnila v četrtek preteklega tedna. Vsled stavke pa je bilo postavljenih na brezdelje nad 21,000 mož v drugih tovarnah zaradi pomanjkanja materijala.
--o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
silja, kakoršna zdaj uganjajo ti jeklarski magnati, je povdaril Murray. Lopnil je pri tem tudi na razne javne oblasti, predvsem po policiji v mestu Chicago, zaradi njenega klanja delavcev, ki se je izvršilo na Spominski dan.
V četrtek bi bil imel oditi John Lewis, načelnik CIO, v Chicago na veliki delavski shod, toda je svoje potovanje odpovedal zaradi drugih nujnih poslov. Shod v Chicagi se je kljub temu vršil.
Pod motornim kolesom
Celje, 28. maja. — V sredo okrog pol 9. dopoldne so se pripeljali iz Ljubljane proti Žalcu štirje inozemci na dveh motornih kolesih, ki so potovali v Budimpešto, od koder bodo krenili na Norveško. Drugi motor je vodil a-meriški državljan John Harry Wikam, zadaj pa je sedel Norvežan Olaf Holvig. Pred vhodom v Žalec je krenil Wikam na levo stran državne ceste, ker je bila na desni strani ceste skupina ciganov z medvedi. Po izjavi očividcev je vozil Wikam z brzino 25 km. Ko je privozil do odcepa pešpoti proti Gotovljam, se je nenadno pojavila pred njim na levi strani1 Sceste 26 letna posestnikova hčerka Ma-riia., Kudrovu iz	tri
Žalcu. Očividci pravijo, cTa je IC'udrova gledala medvede in je preslišala signale bližajočega se motornega kolesa. Wikam ni mogel \ več ustaviti •vozila in je zavozil v Kudro-vo s tako silo, da je Kudrovi počila lobanja in so ji izstopili možgani. Kljub strašni poškodbi se je Kudrova sama dvignila, stopila k bližnjemu vodnjaku, si oprala roke in odšla k žalskemu zdravniku dr. Ločniškarju, ki ji je nudil prvo pomoč in odredil njen prevoz z avtomobilom v celjsko bolnišnico.
Motociklist Wikam je pustil za svojce ponesrečenke večjo vsoto denarja in nato nadaljeval vožnjo, ker je dokazano,da ga ne zadene krivda.
-o-
Neurje v ljubljanski okclici
Ježica, 25. maja. — Kakor so ljudje v resnici želeli že malo dežja, jih je sobotna huda nevihta močno presenetila in tudi ožalostiia. Gosta toča, ki je začela padati popoldne," je napravila zlasti po ježenskem polju veliko škodo. Uničen je skoraj ves zgodnji fižol, grah, sala-ta in druga zelenjava, precej poškodovani so spl-h poljski posevki in detelje ki niso bile še pokošene, močno pa je toča poškodovala tudi sadne vrtove, ki jim je z drevja potolkla lepo obeta.io-če cvetje. Pripovedujejo, da po črnuški strani toča ni bila tako huda, medtem ko je kazalo, da je bila nevihta na kamniški strani enako huda.
da je bilo ljudi kar strah, nakar je začelo deževati. Čez par minut je začela padati med dežjem gosta, debela toča, ki je padala med silnim neurjem neprenehoma pol ure. Kaj takega v našem kraju ne pomnijo najstarejši ljudje. Okrog 'pol treh je neurje ponehalo. Nudila se je žalostna slika. Tla so bila pobeljena nad dva prsta debelo s točo. Kmetje so z žalostnim srcem opazovali razdejanje toče. Vse žito in trave potol-čene v tla. Pod drevesi polno listja, ki ga je toča oklestila s sadnih dreves. Vrtovi uničeni, ker je vsa zelenjava po-tolčena v zemljo.
--o-
Nesreča
Posestnik L. Cunder in po-.^stnlji, Ignac., ^up^nčičj; 1?'
Tomačevega pri Ljubljani, «ta nedavno vozila bališ. Nesrečno naključje je hotelo, da se je pri težko naloženem in okrašenem vozu snelo kolo in razno pohištvo je oba voznika pokopalo pod se ter sta bila tako poškodovana, da sta morala v bolnico.
Smrtna kosa
V Mariboru je fimrla Terezija Pičko, stara 84 let. — V ljubljanski bolnici je umrla Ana Kopitar, soproga skladiščnika državnih železnic v pokoju. — V sanatoriju Las-nitzhohe pri Gradcu je umrl Josip Eberle, daleč znani ljubljanski juvelir. — V Bukarešti je umrla Terezija Pol-ley, rojena Gmeiner, vdova po revidentu stara 74 let.
-o-
Pogrešajo ga Že marca meseca, tako poročajo iz Ljubljane, je odšel po kupčijskih poslih na Gorenjsko 60 letni trgovski potnik Ivan Koželj. Samo enkrat se je oglasil in sicer kmalu ko je odšel, potem pa ni več glasu od njega. Ker je imel pri sebi večjo svoto denarja, se boje, da ne bi postal žrtev roparskega umora. • -o-
Širite in priporočajte list 'Amerilcanslc iSlovenec"!
Celotni promet v michiganski prestolici Lansingu je bil nedavno za en dan skoraj popolnoma ustavljen, ko je delavstvo proglasilo enodnevno protestno stavko, ker je policija aretirala pikete pred neko tovarno. Slika kaže neko ulico, katero so stavkarji popolnoma zaprli.
Huda toča v Savinjski dolini
Celje, 24. maja. — V soboto, dne 22. maja, je bil hud dan za trg Rečico in okolico. Že dopoldne so se začeli zbirati oblaki na nebu, soparica je pritiskala, kakršne še v letošnjem letu ni bilo. Okrog pol dveh popoldne se je nebo stemnilo, začelo se je bliskati in grmeti,
IV

'ošiljamo po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za:
$ 2.5S .... $ S.00 .... $ 7.20 ... $11.65 .... $23.00 .... $45.00 ..............2000
Din:
.. 100 .. 200 .. 300 .. 500 ..1000
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50 ____________ 100
$ 12.25 .........._ 200
$ 30.00 ............ 500
$ 57.00 ____________1000
$112.50 ............2000
$167.50 ............3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Rd., Chicago, UL
J>ft« $
T


•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 19. junija 1937
Amerikanski Slovenec
KFf Ustanovljen 1 Izhaja vsak
0djko* in
Izdaja in tiska: ! EDINOST PUBLISHING COL
Maslov nredništva i
W. Cermak Rd-, Chicago T<icfo»: CANAL 5H4
Naročnina:
Za	celo let® _
Za	pol k ta —
Za	čefrt leta ...
Za Chicago,
Za	celo leto _
Za	pol leta —
Za	četrt leta ..
JtSJK
2LS0
__________1.50
trn Ewopo
_____$6.00
____30)0
___________ 1.75
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of pwMtratk 1849 W. Cermak R<L,
Phone: CAMAL 5544
For one year -
For half a year -
For three months —
Chicago, Canada
For one year
For half a year
For three months ___s_
JSM
_ Z50
.150
4&M
3JOO US
francoščini, nemščini in italijanščini, popolnoma pozablja na slovenske napise.
Ne trdim, da je to tako urejeno namenoma in z vednostjo kraljevske vlade. Morda je tega kriva uprava železnice. Brez neke primesi šovinizma gotovo ni, ker opažam, da se v vseh železniških vozovih v Sloveniji, ki so imeli slovenske napise, ti napisi polagoma odstranjujejo. Zaradi dobrega sožitja vseh treh narodov, ki tvorijo kraljevino Jugoslavijo, in da se odstrani nezadovoljstvo, ki se zaradi omenjenih razmer pojavlja med Slovenci, apeliram torej na kraljevsko vlado, da navedene razmere prouči in jih brez obotavljanja popravi."
Mi ta govor ponatiskujemo iz razloga, da naši tukaj-šni rojaki vidijo in se seznanijo z dejanskimi razmerami doma v Sloveniji.
Dopisi važnega itvo vsaj dan in pel čas do četrtka dopoldne, uredništvo ne vrača.
__za hitro objavo morajo biti doposlani' na uredni-
dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je N* dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znaci, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post otfice at Chicago, Illinois under the Act of March 3. 1879.__
KAJ NOVEGA V CHICAGI
Chicago, 111.
Ni še dolgo, ko sem pisala v ta priljubljeni list, pa se zopet oglašam, da vam cenjeni bralci kaj napišem. Moji sinovi so zaposleni pri veliki mesnici ali klavnici in sin John mi je oni dan pravil, da mu bo družba dala en teden prostega oddiha in še povišek v plači je dobil. Ves vese! je prišel domov v soboto 29. maja in mi povedal, da bom šla tudi jaz z njim in sicer da gremo obiskat sorodnike v Cleveland, O. Res sva se podala še isto noč in srečno smo prispeli drugi dan zjutraj na mesto. Najprej sem se' vstavila pri sestrični mojega soproga Mary Skufca. Tam stanuje tudi naš stric Gregor Blatnik in njegova soproga, ki so nas z veseljem sprejeli. Potem smo šli na pokopališče in kar začudila sem se, da imajo v Clevelandu tako krasno pokopališče v lepi ravnini. — Od tam smo šli k Jen-
j
nie Zupančič, ki 4udi t,e-strična mojega pokojnega moža in ki nas je tudi z veseljem sprejela ter nam postre-
Neenakopravnost slovenščine
Ljubljanska "Slovenija" prinaša vrlo zanimiv govor pod zgorajšnjim naslovom. Glede neenakopravnosti slovenščine so zadnje čase že mnogi listi pisali kot "Slovenec", "Izseljenski vestnik" in drugi. "Slovenija" pa prinaša pod tem naslovom govor g. senatorja Ivana Hribarja, ki je govoril v senatski zbornici, kakor sledi:
"Gospodje senatorji, po čl. 3. ustave od 3. septembra 1931 je uradni jezik kraljevine srbsko-hrvaško-slovenski jezik." Človek bi mislil, da bo imela vlada, katere dolžnost je bdeti nad ustavo in zakoni, prav to ustanovo ustave vedno pred očmi. Saj je od nje mnogo odvisno zadovoljstvo državljanov. Zato pa je tembolj čudno, da upravni organi države ta osnovni prepis naše ustave kaj radi iz-puščajo izpred oči. Posebno se to godi v pogledu slovenskega jezika.
Slovenski narod si je umel po svojih vztrajnih in odločnih bojih že v časih neprijateljske avstrijske vladavine izvojevati, da so z njim občevali v njegovem jeziku ne samo cesarski, temveč tudi cesarsko-kraljevski uradi. Ali v lastni državi, ko je slovenski narod polnopraven državotvoren činitelj, se dogaja kai pogosto, da občujejo državni uradi z državljani slovenske narodnosti v hrvaškem, a v nekaterih primerih celo v srbskem jeziku.
Gospodje senatorji, nikar me ne razumite napačno. Meni je bila kot zavednemu Slovanu cirilica vedno sloyan-sko sveto pismo in jaz sem bil prvi, ki sem začel že pred j več ko 60 leti med Slovenci poznavanje tega pisma sistematično širiti. To ni bilo brez uspeha, vendar ta uspeh je bil omejen na inteligentne sloje naroda. V splošnem pa je vladala seveda latinica, ker ž njo Slovenci že od nekdaj pišejo. Dopisovanje v kakem drugem jeziku ali morda še v neznanem pismu od strani upravnih uradov nacionalne države mora torej vzbujati nezadovoljstvo, ki ne more biti v interesu države.
Posebno neumestno je, ako davčne uprave v Sloveniji ne občujejo z obdavčenci v slovenskem jeziku. Splošno je znano, da ni nobeno plačevanje tako nesimpatično kakor je plačevanje davkov. Morda se prav zaradi tega sliši med kmeti največ nezadovoljstva.
Ne morem si kaj, da vam ne bi povedal primer, ki se je zgodil pred kakimi 40 leti v dunajskem parlamentu. Narodni poslanec, ki je imel, kakor včeraj naš spoštovani kolega Smodej, nalogo braniti predloženi vladni proračun, je šel tako daleč, da je v obrambo davčnih postavk trdil s posebnim naglasom, da državljani plačujejo davke z navdušenjem. -Živahen smeh in gromek halo vseh prisotnih poslancev je doživelo to dokazovanje prevnetega vladnega zelo ta. (Smeh.) In vsi časniki avstrijske države so in'ieli nekaj tednov priliko zbijati šale iz obdavčencev, ki lbi jih ^ pa nam je kaj na z navdušenjem plačujejo davke. K občutkom nezado- «ri0 potekel čas, zlasti še, kei voljstva zaradi plačevanja davkov naj se torej v Sloveniji nikar ne pridružuje še jezikovno nezadovoljstvo.
Jaz sp'oh ne morem razumeti, kdo in iz kakšnih razlogov je uvedel navado, da moraio biti vse uradne tiskovine tiskane v Belgradu. Vsekakor bi bilo pametneje, da se tiskanje teh tiskovin prepusti kompetenci banov. Po mojem mnenju bi bile te tiskovine, vsaj kolikor se tiče dravske banovine, ki bi morala iz razlogov ravnopravnosti uporabljati slovenske tiskovine, ne le cenejše, temveč tudi ličnejše od teh sedanjih srbsko-hrvaških, ki nam prihajajo iz Belgrada.
Ako govorim tukaj samo o tiskovinah davčnih uprav, storim to zaradi tega, ker imam eno takšno pri roki. Vse to pa velja tudi glede tiskovin vseh ostalih strok javne uprave.
;■ ' Pri tejn moram še spomniti, da se železniška uprava izmika dolžnostim, ki izvirajo iz člena 3. ustave ne samo s tiafti, da so postale že na področju ljubljanske želez, direkcije slovenske okrožnice bele vrane, temveč tudi na ta način, da železniška uprava v vozeh osebnega prometa, ki nosijo poleg srbskih in hrvaških napisov tudi napise v
smo bili povsod prijazno in gostoljubno sprejeti, za kar vsem prav lepa hvala. Slučaj je nanesel, da sem se sestala z mojo spremljevalko, s katero sve pred 33 leti skupaj potovale v Ameriko; jaz sem odšla v Colorado, ona pa v Cleveland. Seveda, če bi hotela vse obiskati, bi morala ostati tam še najmanj en teden in poleg sorodnikov bi tudi videla, kako lep je Cleveland. Povem, da smo se največ mudili v Newburgu, kjer imamo največ sorodnikov. — V soboto večer pred daj, da bi jo nikoli najinim odhodom so nam napravili party. Zbrali se nas je velika družba pri moji sestrični Mrs. Dalitz, kjer je bilo vsega na razpolago jesti in piti. Bili smo tam sorodniki od moje strani in sorodniki od strani mojega moža. Vse je bilo veselo razpoloženo; kako tudi ne, saj so igrali kar trije muzikanti namreč Anton Blatnik, Maks Miklavčič in Jenimj Zupančič hčerka.
Vsak s« t laMio p ©steno zavrtel, cel^ stric Gregor, ki so stopili k meni in mi rekli, kaj sem vse napravila s svo-
Tam sem tudi izvedela prvič, da je cerkev v Hinjah v stori domovini pogorela. To omenjam zato, ker sem tudi jaz doma iz hinjske fare.
A. Blatnik
-o-
POMLAD NA PULLMANU West Pullman, 111 West pullmanski drevoredi so vendar enkrat ozeleneli kakor je C. Grmek enkrat omenil o njih in ki jih je zares lepo videti; kdor ne verjame, naj jih pa pride pogledat in bo videl, da je to res nekaj krasnega za West Pullman. Toda včerajšnje in današnje vreme, ko to pišem, bi kmalu vse jskupaj pokončalo, ko je tako hladno, da moramo zopet kuriti, kot meseca aprila. — Porok pri nas ne bomo imeli, kakor je meni znano, razun če kje kaj na tihem kuhajo. —. Zdravja imamo hvala Bogu, ker ne vem za katerega, ki bi bil resno prizadet, če izvzamem sebe, ki sem vedno le bolj kislega zdravja. No, kaj bi se pritoževali, moramo pač vzeti kar nam Bog pošlje
Ne morem si kaj, da bi se v imenu gasilskega društva v Strekljevcu, fara Semič,okraj Črnomelj, prav lepo ne zahvalil vsem, ki so velikodušno darovali za motorno briz-galno, s kateio bodo vrli gasilci varovali naše domove pred požrešnimi požari. Bog
ne bilo treba uporabljati, kar bo za vse največja sreča. — Darovalci katere sem naprosil so darovali po svoji moči in tako sem nabral $31.50, kar je za sedanje čase lepa svota. Bog vam vsem darovalcem stotero povrni. — Pozdrav bralcem Amerikanskega Slovenca širom nove in stare domovine.
Martin Golobich,
nabiralec darov
BAKTERIJE V ZRAKU
Pri nekem višinskem poletu
Dogodki1
med Slovenci po Ameriki
Številne poroke
Barberton, O. — V naši naselbini mladina pridno stopa v zakonski jarem. Tali o si je Mr. Joseph Mekina izbral za nevesto Miss Sophie Palčič; Mr. John Župic je obljubil zvestobo Miss Ani Mi-helčič; Mr. John Gradišar se je dosmrtno zvezal z izvoljen-ko Miss Ana Hiti. Miss Frances Kraševec si je izbrala za spremljevalca v svojem življenju ženina hrvatske narod
nosti. _ Vsem novoporočen-
cem obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu.
Dve" nesreči
Alojzu Hochkrautu, ki je bil zaposlen kot progovni delavec, je pri delu padla železna tračnica na nogo in mu zmečkala prste. — Na izletu je nesrečno padel in se pobil 27 letni uradnik Jožef Kraintz, doma iz Žalca.
gla. Njen sin je dal karo, da jim obiskom. Jaz sem seveda
smo potem lahko šli obiskat moje bratrance in sestrične in sicer kar po vrsti. Najprej I smo šli k Frances Gregorič, potem k njeni sestri Johani, katera se ni mogla domisliti, kje bi me že videla. Ko sem ji pa rekla da smo se videli pred 33 leti kamor smo zahajali k njenim staršem. Od veselja ji je zaigrala solza v očeh, ker smo se po tako dolgem času zopet sešle. Od tam je šel z nami tudi njen soprog Mr. Dolitz, da smo obiskali njene brate Johna in Jakoba Skufca, ki imata lepo vrejene domove in sta nam prav gostoljubno postregla, za kar jima prav lepa hvi 'a. Z Jakobom se nisva videla že 37 let. Ko smo bili tam, je moja sestrična Johana nekaj na uho zašepetala proti Jennie Zupančič, da nas hočejo predno se vrnemo domov presenetiti. — Tako je bilo, da smo potem celi teden obiskovali sorodnike in še več
cbiokala sorodnike, oni so pa meni in mojemu sinu napravili toliko veselja, za kar hvala lepa. — Ob tej priliki sem se spomnila na vse moje ostale sorodnike ki so v Co-loradi. Dragi mi sorodniki, nisem mislila da me boste tako razveselili in presenetili, zato prav lepa hvala Mr. in Mrs. Dalitz, ki so dali prostor, da smo se zabavali in poleg tega sta tudi Veliko pomagala ; hvala lepa Mr. Charles Škufca in njegovi soprogi in sploh vsem ki so s tem ali onim pomagali. Kaj hitro nam je potekel čas in treba se je bilo posloviti. Prav lepa hvala dragi sorodniki in znanci za dar. Kadar prilika nanese pridite tudi vi k nam in mi vam bomo postregli kolikor bo v naši moči. Bog vam plačaj za vso postrežbo, ki smo jo bili kakorkoli deležni za časa našega bivanja v Clevelandu. — Tisti čas, ko sem bila v Clevelandu se je vršil pogreb č. g. Rev. Šusterja. za i šel v katerim je žalovala cela fara. I cev.
so v zadnjem času proučevali posebno vprašanje, koliko bakterij je v visokem ozračju. Sterilizirane posode z redivi so med poletom v raznih višinah izpostavili za kratek čas zračnemu toku m jih potem hermetično zaprli. Po vsakih 300 m višine so ponavljali ta poskus. Najvišja višina, ki so jo dosegli je znašala 8700 m.
Ko so pristali na tleh, so spravili posode v valilno omaro, da bi se bakterije v njih razvijale. Ugotovili so, da je ozračje v višini 6000 m praktično ' sterilizirano. Posebno težavno je bilo preprečiti, da bi letalo, s katerim so se dvignili, samo ne prineslo v te višine kakšnih bakterij. S primerno ureditvijo poskusov pa so premagali tudi to težavo. -o-
Nesreča pri delu
Luzerne, Pa. — Pri delu v premogovniku se je smrtno ponesrečil rojak Gregor Ben-nec, v starosti 39 let. Doma je bil od Metlike v Beli Krajini in zapušča ženo in tri otroke.
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Rojak Louis Fink iz Hecker Ave. je te dni dobil iz stare domovine žalostno vest, da mu je v vasi Ponikve pri Dobrempolju umrla mati v lepi starosti 76 let. Poleg omenjenega sina zapušča pokojna v starem kraju še moža in eno hčer.
Dve poroki
So. Chicago, 111. — V soboto 19. junija si bosta v n^ši cerkvi sv. Jurija obljubila dosmrtno zvestobo Mr. Jack Smrekar z Miss Victoria Mr-kun; Ob enem se bosta isti dan poročila tudi Miss Mary Mergolte z Mr. John Werner.' — Obema paroma želimo v novem stanu vso zadovclj-nost, srečo in božji blagoslov.
Prometna nesreča
Milwaukee, Wis. — Težke poškodbe je dobila pred kratkim pri avtni nesreči Mrs. Katarina Ivkovič, ko je avto zadel v tovorni vlak, medtem ko je njen soprog bil le lahko ranjen.
Smrt jih je pobrala
Butte, Mont. — Tukaj je umrl rojak Bartel Maljevac, v starosti 64 let. Rojen je 1 il v Vinici na Dolenjskem. — Umrl je tudi Joseph Pochevi-na, v starosti 64 nekje od Novega
IZLET V STARI KRAJ
na parniku "SATURNIA"
Pod osebnim vodstvom gosp. Johna R. Palandecha
Jugoslovanom dobro znani rojak g. John R. Palandech se je odločil, da bo vodil jugoslovanske izletnike v stari kraj v Split, Dubrovnik in Trst.
Kdorkoli namerava letos po-setiti stari kraj, ter želi potovati v prijazni skupini rojakov, je vabljen, da se pridruži tej skupini, s katero bo imel vrlo prijazno družbo in užitka polno potovanje. Parnik SATURNIA odpluje iz New Yorka dne 24. julija naravnost v Split, Dubrovnik in v Trst. Za Slovence je ta linija zelo priporočljiva, ker ko pristanejo potniki v Trstu, so potem v dobri uri z vlakom že v Ljubljani. Nimajo ni-kakih neprilik s potovanjem po suhem. Nobenega presedanja in voženj ponoči, zraven jim ni treba prenašati prtljage in niso podvrženi večnemu pregledovanju prtljage na granicah. Vpo-števajte vse to in se odločite za to skupino.
Vozni listek z davkom vred stane iz Chicage do Ljubljane in odtam nazaj do Chicage samo $230.90.
Ako se odločite za to skupino priporočamo, da si nemudoma poskrbite potne liste. Če ste jugoslovanski državljani, morate dobiti .jugoslovanski potni list ter zraven povratno dovoljenje (Return Permit). Ako ste amerikanski državljani, tedaj si poskrbite ameriški potni list. Za vsa pojasnila se obrnite na Upravo našega lista. Ker se je bati, da bodo prostori na parniku hitro razprodani, naj vsak, ki bi se odločil takoj pošlje "aro" za vozni listek, da se mu zagotovi prostor na parniku.
MR. PALANDECH naznanja, da bodo vsi potniki dobili na jugoslovanskih železnicah polovično vožnjo in skušal bo poskrbeti še druge ugodnosti za ta izlet.
Ker je čas kratek je potrebno, da se vsak, ki bi rad s to skupino potoval takoj priglasi, ker let, doma zadnje tedne ne bo mogoče po-mesta na streči potnikom.
Beg iz življenja
V Marenbergu so našli obešenega 46 letnega upokojenega finančnega preglednika Rudolfa Pešla. V poslovilnem pismu se poslavlja od obeh sinov in navaja, da je smrt zaradi slabih živ-
Dolenjskem. — Tretji ki ga | Prijave ter "are" za vozne je smrt pobrala je Joseph listke (vsaj $10 ali $20) pošlji-rojen nekje v Dalmaci-'te kar na Upravo našega lista,
Folj,
ji. Vsi trije zapuščajo žalost-j nakar bote prejeli ■ še vsa na-ne družine. Pokopani so bili daljna navodila.
s sv. mašo na katoliško pokopališče. — Mir in pokoj dušam umrlih, sorodnikom sožlalje.
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
ss zz__i s
Skupina z osrednjega zapada ter z zapada sploh se bo zbrala v Chicagi in bo odpotovala 22. julija proti New Yorku. Iz vzhodnih držav se snidejo potniki v New Yorku.
Uprava "Am. Slovenca"
1849 West Cermak Road, Chicago, 111.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(41)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCC BlUTOUghs
Orando ni še. nikdar v svojem življenju gledal Leojiardskega človelca v njegovi polni opremi v leopardov« kožo oblečenega in z rokavicami na rokah, v katere so bili vdelani ostri jekleni kremplji. Tako oblečeni so Lco-pardski ljudje vzbujali grozo povsod, kjer so se pokazali in se jih je vse balo.
Mnogo žrtev, katere ,so napadli 1 j i se'jim morda; lahko ubranilo, toda njihova strašna post|va jih je tako prestrašila, da ob prvem pogledu na te Leopardske ljudi obstali negibni vsled groze ki jih je obšla, ko so gledali te pošastne postave, katerih glava jim je tičala v »trašne leopardovem žrelu.
nit n KtATuii: hVKinr,\ii:"V-'	v
Orando pa ni bil tak strašljivec. Bil je vojak ne samo po imenu, ampak tudi po dejanju. Pripravil se je bil, da se bo hranil pred Leopardskimi ljudmi do zadnjega diha. O'e bi bil On v trenutku, ko so ti Leopardski ljudje napadli njegovega prijatelja Nyamwegija zraun, bi ga prav gotovo ne bili u-morili.

V trenutku ko Leopardski človek skočil proti Orandu da mu zada smrtni udarec, je od strani že skočil Tar-st fin nasproti napadalcu s tako naglico, kot je je bil vajen samo Tarzan, da je napadalca takoj podrl na tla. Obenem s sunkom, ki je napadalca podrl na tla ,ga je Tarzan tudi zabodel z nožem, da ga je umoril.
Sobota, 19. junija 1937
'AMERIKANSKI SLOVENEC*
Stran S
AlfrENT MW (Q.UATB6 HEtICtS
cu i mm tm tM

isiis 1111

KATOLIŠKI DAN V PITTSBURGHU. PA.
(Konec)
Katoliško časopisje neobhodno potrebno
Predsednik je zahvalil govornika za naudušene besede. Nato pa je predstavil občinstvu odličnega Slovenca preč. g. župnika Johna Blažiča, iz Uniontowna, Pa., odkjer je prihitel na shod, da vidi kako se katoliški Slovenci gibljemo na katoliških shodih. Naudušeno pozdravljen je spregovoril :
Predragi: — Castitati vam moram na tem lepem shodu, ki je prirejen za katol. časopisje. Jaz sicer ne delujem med Slovenci, razun nekaj mesecev, ko sem bil za pomočnika pri sv. Vidu v Clevelandu, sem večina med Slovaki, ali le rad in z zanimanjem gledam in opazujem, v kolikor to zvem, kako se moji rojaki Slovenci gibljejo.
Kar se tiče katoliškega tiska mora biti nam to prav tako, kakor je nam vsakdanja hrana. Če ne vživamo vsak dan, ali kakor je potrebno hrane za telo, začne telo pešati in posledice nepravilnosti so tu in jih čutimo. Prav tako je glede naše duševnosti. Ako ne vživamo prave duševne hrane, začne naša miselnost trpeti in če svojega duha hranimo le z proti verskim čtivom, je razumljivo, da bo naš duh postal tak, kakoršno hrano vživa. Zato je katoliško časopisje neobhodno potrebno, da ga ljudje čitajo.
Vidite lahko vsi sami, kako razni tisk poroča o razmerah na Španskem. Ko bi ne čitali, ali ko bi ne imeli katoliških listov, bi še ne vedeli za dejansko stanje v Španiji. Protiverski in brez-verski listi neprestano grdijo španske katoličane in jim na-tvezujejo vse vrste neresnične čine. Vsega so krivi beli Fran-kovi pristaši. Radikalna vlada in komunisti pa so prikazovani, kakor bi bili nedolžni jagenčki in ki veliko trpijo. Toda resnica je čisto drugačna. In kdor h6če vedeti kako je res v Španiji, to zve le s katoliških listov. S takim pisanjem, kakor nekateri listi pišejo o Španiji, se dela v svetu slab utis o veri in se dela utis, kakor da so oni, ki so ostali veri zvesti vsega krivi, kar pa ni res, ampak ravno obratno.
Čestital je še enkrat shodu in želel shodu obilo božjega blagoslova in uspeha.
Njegovim krepkim besedam je občinstvo naudušeno pritrdilo.
Če so drugi tbdpadli mi ne smemo!
"LETEČE TRDNJAVE" NA DOLGEM POLETU
Predsednik je govornika zahvalil za lepe vzpodbudne besede nato pa je poklical k besedi znanega slovenskega katoliškega borca g. Antona Grdino, ki je nastopil burno pozdravljen:
Častiti gospodje duhovniki in predragi rojaki: — Zelo sem vesel, da morem biti danes tu med vami. Čestitam vam, ker ste pripravili tako lep in veličasten shod, kar kaže, da se za stvar zanimate. Na tem odru tukaj, na tem odru sem vam že večkrat govoril o raznih prejšnjih prilikah. Vsakokrat sem bil gostoljubno sprejet od vas dragih prijateljev in somišljenikov.
Danes pa naj Vas pozdravim tukaj kot predsednik in zastopnik Kulturnega vrta v Clevelandu. O tem Kult. vrtu ste že mnogo čitali in culi. Ta Kulturni vrt postavljamo Slovenci v Clevelandu zato, da ovekovečimo slovenskemu narodu in našim velikim zaslužnim možem kot je pok. škof Baraga, Gregorčič, Cankar in drugi, trajen spomin v družbi narodov v tej zemlji. Julija 25. bomo imeli velikansko proslavo, na katero vas že danes vse najuljudneje vabim.
Dalje pa naj govorim o. današnjem dnevu in namenu, za katerega je ta shod sklican. Potrebno je za nas vse, da si vzamemo lepe in naudušene govore, ki jih čujemo na tem mestu od naših voditeljev duhovnikov, k srcu. Vzdmimo te nauke res ta-
ko in za take, kakor so nam govorjeni. Saj hočejo nam le dobro in so govorjeni za našo lastno korist in dobro.
V današnji družbi, v kateri živimo najdemo vse vrste ljudi vseh vrst prepričanj. Vsi pa delajo na t'o, da ljudi pridobivajo za svoja prepričanja. Mi Slovenci imamo med seboj ljudi, ki so odpadli od vere, pa mislijo, da morajo zdaj pridobiti za odpad tudi vse druge. Ako so sami padli, mislijo, da morajo pasti tudi vsi drugi. V tem duhu in s takim namenom delajo. Pišejo svoje liste, lažejo, obrekujejo naše voditelje, smešijo vero, Boga in vse kar je drago in sveto katoličanom. Zato se mora dandanes človek resno in pazno čuvati, s kom se druži. Nabolj pa se je treba čuvati, kaj človek čita, ker časopisje je največja sila, ki širi razna prepričanja in miselnosti med ljudstva. In kakor hitro se človek začne družiti s takimi tovariši, ki nimajo vere, bere njih časopisje, potem ni dolgo ko sam tak postane. Tu vidite pa je naša sveta dolžnost, nas, ki pravimo, da smo katoličani, da gledamo da širimo med ljudi naše katoliške liste. V vsako slovensko hišo bi moral zahajati katoliški list. Treba je, da ljudje čitajo resnico, ne pa laži o veri. List ,'Am. Slovenec" prinaša tako zdravo tiskovno hrano. Veliki možje pišejo v ta list, kot naš velikan po duhu preč. g. Jurij Trunk iz Leadvilla, Colo, potem preč. g. p. Hugo Bren, preč. g. p. Bernard Ambrožič in mnogi drugi. To naj naš narod čita, ker v tem bo spoznal resnico, ne pa nesramne laži v nasprotnem tisku.
Ne dremajmo — ampak dvignimo glave!
Nasprotniki prihajajo med narod v ovčjih oblačilih. Sladkajo se in znajo na duše pihati. Tega se je treba čuvati. Oprezni moramo biti s kom delamo to-varišijo. Pred slabo tovarišijo, ki vodi v brezverstvo se moramo čuvati, če hočemo sami sebi 1 dobro. Mi katoliški Slovenci v Ameriki smo imeli že velike može, ki so gledali v bodočnost radi našega verskega prepričanja.
Pred dvajset leti že nas je svaril preč. g. p. Kazimir Zakraj-šek, ki si je stekel mnogo zaslug za katoliški tisk med nami. Za njim se borijo drugi in naša dolžnost je, da svoje voditelje poslušamo in jim sledimo, ker ti nam hočejo dobro in delajo nato, da bi mi bili srečni že tu na svetu pa tudi v večnosti, v katero mi katoličani verujemo. Zato pazimo, da se ne okužimo z brezverskim tiskom, ki je najnevarnejša kuga za razširjeva-nje protikatoliškega mišljenja.
Mi katoličani moramo stopiti plan. Dovolj dolgo smo že
e-SKSBrrTaažCKJKt.
7.
PO KONVENCIJI SNPJ.
PA ŠE ENKRAT: ZMEŠANI POJMI.
P. Bernard

Štiri ameriški bojni aeroplani, ko so nedavno napravili 1,700 milj dolg polet vzhodnih držav.
brez postanka preko
na
spali. Predramimo se, če smo možje in če je v nas kaj odločnosti in možatosti. Nikar ne dremajmo, kakor šleve, saj vendar vemo, da je naše prepričanje pravo. Saj kaj bi pa vendar bilo, če bi ne bilo pravo. Ali se, ako je življenje samo do groba,
splača živeti? Nikakor ne. Ako je življenje samo do groba in se nam ni bati večnosti, potem zakaj živeti, ko imamo v tem življenju vendar samo trpljenje ' in muke. Ali Kristus je nam je povedal, da nas čaka za naše življenje plačilo v večnosti, ki bo tako, kakoršnega si bomo zaslužili. Vera v to, nas drži po-koncu in ta je vredna vseh žrtev, ker vemo, da smo tu radi Boga in da živimo za Boga.
Kdor odpada od vere in Boga, je slab član svojega naroda in ni le samo odpadnik od vere, pač pa tudi odpadnik od svojega naroda. Nesrečen je tak človek, ki se mora vsakemu le smiliti. Zato bodimo značajni. Sledimo našim voditeljem. Ravnajmo kakor se spodobi za može, ter naročaj mo in podpiraj mo le svoje katoliške časopise, z nasprotnimi pa pometimo iz naših hiš. Ne bodimo tako zaslepljeni, da bi s svojim denarjem podpirali brez-verske in protikatoliške liste. Na naših mizah naj bodo povsod katoliški listi ne pa brezverski. Bodimo pa tudi zvesti bojevniki Kristusovi. Potem nas bo vesela domovina in tujina, saj kreme-nite značaje vsak spoštuje. Odpadnike pa le pomiluje.
Naprej vsepovsod za katoliški tisk. Vsakdo agitiraj in razširjaj v svoji okolici katoliški tisk in razmere bodo boljše.
Naudušenemu govoru g. Gr-dine je občinstvo dolgotrajno ploskalo, kar je znamenje, da je zadel na njih srca.
Predsednik shoda preč. g. župnik M. Kebe je zahvalil g. Grdino za njegov lepi govor. Nato pa je v kratkih komentarjih še pojasnil razne zadeve, ki so potrebne, da se jih vzame na znanje. Posebno je apeliral na navzoče občinstvo, naj lepe govore vzame k srcu in v spomin in naj nasvete govornikov izvajajo v življenju. Katoliški shodi in vsi govori nič ne pomagajo, če jih ljudje ne vzamejo na znanje in potem vse to tudi ne izvajajo. Časi, v katerih živimo zahtevajo od vsakega katoličana, da po svojih močeh sodeluje in pomaga. To je katoliška akcija, katero je zamislil sam sv. Oče Pij XI., ki je pozval pred nedol-gim posebno lajištvo, da pomaga svojim duhovnikom in pri vsakem katoliškem gibanju.
Zahvalil je v topjih besedah vse govornike, ki so prišli od blizu in daleč in govorili vzpodbudne govore. Zahvalil je posebno čč. gg. duhovnike, ki so prihiteli na shod. Zahvalil je
občinstvo iz domače in drugih naselbin, ki je prišlo v tako lepem številu na shod. Nato pa je okrog 5. ure popoldne zaključil shod z željo, da naj bi obrodil obilno dobrega sadu za slovenski narod, kateremu je namenjen.	__
Zaključek.
Tako se je vršil katoliški dan v Pittsburghu. Lep je bil. Domač prisrčen je bil, kakor je vsaka taka prireditev, kjer se zberejo naši domači slovenski rojaki. Poročilo o tem in o new-burškem shodu se je zakasnilo. Prvič zato, ker je poročevalec bil z doma in se je mudil skoro pet dni v Pittsburghu in okolici na agitaciji. Na tej poti je sre-čaval skoro samo smrt. Takoj v Newburghu je zadela smrt slovenskega mladega duhovnika č. g. Jos. Shusterja, kar . je nas močno vse potrlo. V Bridgeville pri Pittsburghu smo prišli zopet na smrt pri pok. č. g. Albinu Modru, ki je bil drag in dober prijatelj nam vsem. Sama žalost vsepovsod. Ko je prišel poročevalec domov, mu je naslednji dan doma žena za pljučnico obolela in je morala takoj v bolnišnico. Vse te izredne stvari so poročevalca malo vrgle iz tira in zato je poročilo zakasnelo, kar naj čitatelji blagovolijo
oprostiti. Je pač življenje tako, kakor nit teko skozi veseli in žalostni trenotki.
Upam pa, da bo katoliški dan v Pittsburghu rodil obilo uspeha in dobrega sadu. Da pa do tega pride čim bolj gotovo in sigurno, je odvisno več ali manj od nas vseh, ki smo se shoda udeležili in je naša sveta dolžnost, da vsak posameznik v svojem okolju dela in širi ideje, katere je zastopal shod v Pittsburghu. Vsak naj o tem govori o vsaki priliki svojim bližnjim. Vsak naj ob vsaki priliki agitira za katoliške liste in če bomo vsi delali tako, bo to veliko delo in vsako dobro delo pa gotovo Bog blagoslovi in tako bo tudi tega.
V tem duhu vsem vrlim Penn-sylvančanom še enkrat iskrene pozdrave! Kako sem srečaval na svoji poti posameznike, zlasti drage in iskrene Belokranjce od Preloke, Vinice, Metlike, Čer-nomlja, pa bom v kratkem opisal. Zdravstvu j te vsi in naj Vas močna zavest in ljubezen do svojega vrlega slovenskega naroda drži pokoncu, da bote vsik-dar s ponosom in veselimi obrazi hodili po svetu, zavedajoč se, da ste zavedni Slovenci in katoličani!
Z Bogom in do svidenja!
John Jerich.
Ko je bilo vseh šest predido-čih člankov pod glavnim naslovom napisanih, sem se na novo uveril, kako zmešani pojmi se drže mnogih drugače treznih glav.
Ves naš dosedanji boj z SNPJ je bil all right in na mestu, tako mi je bilo povedano, samo z brošuro, "bombo iz Lemonta", smo ga polomili. In zakaj?
Zato, ker dosedaj se ni vodil boj po našem časopisju in drugače naravnost zoper organizacijo SNPJ, ampak kvečemu zoper urednika njenih publikacij in zoper njih pisanje. Zdaj, namreč z "bombo iz Lemonta", J društev so deževali v glavni u-smo pa mahnili naravnost proti1 rad. Glavni propagator te ideje največji slovenski organizaciji v, je moral končno javno prizna-Ameriki — in to izziva odpor ^ ti, da je bil poražen. Potuhnil vseh treznomislečih ljudi v SN- se je in je začel svobodomiselno
da nam je v napotje samo ta ali ona oseba. Urednik ednotinih publikacij, naj bo ta ali oni, na stvari to malo spremeni. Vsak bo lahko pokazal na pravila. Kar ima pomen, so pravila!
Nam gre za to, da katoličane obvarujemo pred nevarnostjo. In še to povemo: za odrasle nam ne gre. Oni tisoči katoličanov v SNPJ, tudi zanaprej ne bodp trumoma odpadali od Boga in vere.
Gre pa za mladino. Ko je šlo za uvedbo "svobodomiselne šole" za mladino, so ljudje spoznali, za kaj je šlo in protesti
P J in izven nje!!! Podimo po vrsti!
šolo v glasilu za mladino. Zdaj pa protestirajte! Pokazal vam
RAZNE ZANIMIVOSTI
GROŽNJA DRUŽBE Z ZA-TVORITVIJO
Paducah, Ky. — Nogovi-čarska družba Claussner se trdovratno upira, da bi sklenila sporazum s svojimi delavci, ki so na stavki že od 28. aprila. Obenem je pretekli torek izrazila grožnjo, da bo za stalno zaprla svoje tri tovarne, ki jih ima v tem mestu, ako se ne bodo stavkarji vrnili na svoja mesta do 22. junija.
-o-
SAM PREPREČIL SVOJ SAMOUMOR
Oakland, Cal. — Po posebnem naključju si je neki Geo. Guiley sam izjalovil svoj samomorilski poiskus. Z namenom, da si konča življenje, je nataknil na cev za izpuščanje plinov na avtomobilu gumijasto cev, katero je napeljal v avto in zaprl okna ter pognal motor. Plini so učinkovali in moža spravili v nezavest. Pri tem pa je George slučajno omahnil preko kre-
talnega kolesa in pritisnil na rog. Ko je rog nato brez prenehanja trobil, je vzbudil pozornost nekega mimoidočega, ki je poklical policijo, ko ie našel onesveščenega moža. Poizkusni samomorilec je bil prepeljan v bolnico, kjer so mu rešili življenje.
-o-
DEVETA ŽRTEV POLICIJSKIH POBOJEV
Chicago, 111. — Policijski napad na stavkujoče jeklarsko delavstvo, ki se je izvršil na Spominski dan, je zahteval svojo deveto smrtno žrtev. Pretekli torek je namreč v bolnici podlegel rani, ki jo je zadobil od policijskega strela, 17 let stari Leo Francisco, 10012 Commercial a ve. 'To je deveta smrtna žrtev omenjenega napada policije, ki je tako pri tem, ko je varovala interese Republic jeklarske družbe, pobijala delavstvo. Pet žrtev' je takoj ob napadu padlo, štirje pa so pozneje podlegli ranam. Po-
Da, veliko je že bilo govorje- bo na črke pravil in — basta! nja in pisanja zoper način, ka.! Edina rešitev je torej ta, da ko se urejujejo publikacije se izpremene pravila, da se na-SNPJ. Naše pisanje v tem po- čelna izjava predrugači. gledu je ugajalo mnogim članom Predrugačenje načelne izjave in nečlanom. Pritrjevali so, odo- je mogoče na dvojen način. Ali bravali so. Pristaši uredništva ' se izpusti beseda o svobodni so odgovarjali in udarjali na- j misli, ali pa črta beseda o ga-zaj, seveda tudi uredništvo sa- j rantiranju osebne verske svo-mo. Tako se je vodil boj, ki je bode. V prvem slučaju bi bilo bil v prvi vrsti oseben; nekateri potem mogoče uredništvu dik-so ga odobravali, drugi so ga j tirati, česa ne sme pisati in ob-obsojali, stvar je pa šla svojo j javljati, v drugem slučaju bi pa pot dalje.	j postalo brez kompromisa in me-
Oglasili so se člani sami in šetarjenja jasno, da je SNPJ sklicevaje se na tiskovno svobo- organizacija framasonov. do so deloma res uspeli, da so v Samo v tem, ali onem je o-glasilu samem dobili mesto. Za- zdravljenje razmer, kakršne so. htevali so odpravo člankov in Če je nastalo šele tedaj resno
razburjenje v organizaciji SNPJ, ko smo na to reč pokazali — tako nam je bilo namreč povedano — je to samo dokaz, da je zadet žebelj na glavo. Vse drugo je slepomišenje in res bi bilo "čudno, če bi se ob samem
raz-
dopisov zoper vero. Kaj je storil urednik? Pokazal je na pravila ,na načelno izjavo svobodne misli, na predpis, da mora biti glasilo urejevano na podlagi načelne izjave in je nezadovolj-nežem zamašil usta!
To kaže, kako brezpomemben slepomišenju kdo močno je te vrste boj, kako malo uspe-! bur j al. ha se obeta, če si domišljujemo, j ' (Konec prih.)
sebna senatska komisija je prispela v torek iz Washing-tona, da izvede preiskavo o teh pobojih.
-o-
DEŽNIKI IZ PAPIRJA
Japonska je indijski trg preplavila z dežniki — iz papirja. Njeni industriji je uspelo izdelati papirni material, ki je tako nepropusten, da ga je mogoče brez nadaljnjega uporabiti kot blago za dežnike. Takšni dežniki prenesejo tudi večurne nalive. Prcti-skajo jih z vsemi mogočimi barvanimi vzorci, ki jim voda istotako ne more škodrti. Stroški za izdelavo tudi naj-elegantnejših papirnih dežnikov so tako majhni, da jih je mogoče prodajati po 1 jen za kos.
-o-
NOV IZUM ZA SLIKANJE PONOČI
Po dolgih poskusih je uspelo v Londonu izdelati bliščico, ki omogoča nočne posnetke iz letal. Ta bliščica razsvetljuje ozemlje pod letalom, kakor ob belem dnevu. Svetilna priprava je zvezana s padalom, ki
'BASKI RAZKROPLJENI PO SVETU
Špansko ple.-nc Baskov bo z adela nekaka podobna usoda kakor svoječasno Jude, namreč, da bodo razkro pljeni na vse strani. Da rešijo baskovske otroke iz peklenskih okoliščin, v katere je sedanja vojna pahnila njih domovino, so se tujezemsk e države zavzele za nje in jih večje število izselile. Tako jih je b ilo nekaj tisočev prepeljanih v Anglijo, drugi so dobili zatočišče v Franciji, gornja slika pa nam kaze ladjo s kakimi 500 otroci, kateri so bili na poti v Mehiko.
jo nosi počasi proti tlom. V določeni razdalji se bliščica avtomatično vžge.
Že pred časom so uporabljali podobne priprave za nočne posnetke iz letal, toda potrebovali so kakšnih 40 kg magnezija in razpok te ogromne količine svetilne snovi v višini 1000 m je bil tako silen, da je raztreščil šipe v krajih, ki so jih snemali. Sedaj zadostuje dosti manjša koilčina magnezija in tudi nevarnosti za kraje ter letalo ni več.
POSLOPJE NA PRODAJ
Proda se poslopje z dvema stanovanjima, vsako po pet sob, za nizko ceno $3,500. Vprašajte na 1854 W. 23rd St., 2. nadstr., Chicago.
ROOFLESS
« PLATES
Phone WENT. 7442
Znižane cene za vsa čela. Nizke ec-ne ali plačila na lahke obroke.
DR. B. H. SCHEFFER
dentist preko 25 let. 6223 SO. HALSTED STREET Ace Theatre Bldg.
7 do JUGOSLAVIJE
BREMEN-EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
C O L B M B U S , MFiNSA DEUTSCHLAND HAMBURG - HEW YORK
Izborne želez, zveze od Chcrbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
130 W. Randolph St. Chicago, 111.
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 19. junija 1937


"ČRNA ŽENA"
ZGODOVINSKA POVEST
Priredil Javoran
BBS
1
Ob pogledu na žareče griče je vsakega obšel nekak strah in bojazen, srce se mu je krčilo in v duši so se mu porajale vsa-kojake bolestne misli, češ, nemara so ti ognji, ti kresovi znaniki moje nesreče, moje popolne pogube, nemara prinašajo ravno ti ognji strašno žalost in nesrečo moji ženi in otrokom; in ob takih mislih je vsakemu postalo tesno pri srcu in marsikomu je porosila trudno lice grenka solza sočutja in skrbi zase in za svojce. Tako se je ob prvem pogledu vsakdo nekoliko zbal svoje predrznosti, toda kmalu se je pomiril, ojunačil, v glavo so mu prišle nove, veselejše in upapolne misli in samozavestno se je udaril na junaška prsa, češ, ti kresovi so začetek moje sreče, moje svobode, ta ogenj mi naznanja vesele bodoče dneve, ta žar in soj, ki obseva nocoj naše kri če in gore, mi kaže veselo bodočnost moje družine, katere ne bo več tlačila in stiskala brezskrbna gospoda, ampak kateri bo zapovedoval dober in milosrčen gospodar. In ob slednjih mislih so se vsakemu dvignila prsa in upajoče oko je porosila solza veselja, zakaj vsakdo je bil prepričan, da gre v boj za svoje pravo in za svoje pravice in za pravice svojih dragih in da če tudi v tem boju podleže, ga ne more doleteti večja nesreča in sužnost, kakor ga tare sedaj, ko mora tlačaniti brezčutnemu Hartmanu in ko zase pravzaprav nima nikake pravice.
Take in podobne občutke so vzbujali v srcih blejskih kmetov ognjeni žarki, ki so naznanjali, da se čas krvavega ženitova-nja bliža, in opominjali, naj bodo vsi pripravljeni za odhod na ženitovanje.
Po vaseh so se začele razlegati vesele, deloma celo drzne bojne pesmi in vsaki je sledilo glasno ukanje. — V Bodeščah je bilo vse pokonci, ljudje Š o tekali od hiše do hiše in se zmedeno pogovarjali in pripravljali. Po cesti je prihitelo nekaj oseb in kmalu nato se je začula godba. Glasovi gosli so doneli po vasi, zdaj tako jasno in drzno, da so navduševali in ojunačili vse poslušajoče, zdaj zopet tako milo in nežno, da so globoko segli vsakomur v srce in vzbudili v njem milobo in sočutje. — Takoj nato so začeli peti trije glasovi:
.i
"Že ognji po gorah žare, naznanjajo veseli dan; k ženitovanju nas bude:
zato vsi svatje zdaj na plan!
' >
Močno njih plamen plapola, njih soj obseva nas; in žar njihov naj up nam da, da nam zašije sreče čar.
Naj kruteži še bolj besne, naj z mečem pridejo nad nas: vendar — nam srca govore, da jutri naš je čas!"
Kakor bi škrjančki žvrgoleli, so se razlegali jasni glasovi mladih grl po ulici v noč in navduševali poslušajoče. Po hišah so se odpirala okna in radovedne oči so zrle na cesto, da bi spoznale pevce. Vsaki kitici je sledilo krepko ukanje in nazadnje je bil nekaj časa molk.--— Toda
kmalu so se zopet oglasile gosli; krepko so odmevali njihovi glasovi in vmes je kmalu zadonela milo in nežno, komaj slišno pretresujoča pesem:
"Ah, svoboda zlata, zate mi gori srce — in veli, naj pridem pote, ker ženin te čaka.
4
Jaz svobodo ljubim; vse moje želje po nji hrepene; nji svoje srce radostno obljubim.
Za svobodo pravo dam rad svojo kri, ki vedno plamti, kot ognji nocoj plamte čez dobravo."
Pevci so odšli. Glasovi strun so se slišali še nekaj
CclScl tudi ti vedno bolj motno in vedno bolj tiho, nazadnje že jedva slišno. Zdaj je naenkrat potegnil veter in še enkrat prinesel v vas vrstice: "Ah, svoboda zlata, zate mi gori srce--—"
V hišah je potihnilo, a v srcih je gorelo in vrelo dalje in vsakdo je težko pričakoval jutra.
Zjutraj ob prvem petelinjem petju se je naenkrat zaslišal močan, čuden klic, kakor bi kdo zatrobil na močno trombo ali kakor bi zatulila v goščavi od puščice zadeta divja zver. Nekaj strašnega in groznega je imel na sebi ta glas, tako da je šel skozi mozeg in kosti.
Prišel je izpod Kamnjega in se razle-gel po dolini proti Bodeščam in glasil se je kakor dolgo raztegnjeni "hooooo".
Ko je prišel ta strašni glas do vasi in hiš in ko je zopet ravno tako strašno in grozno odmeval od bližnjih gora, je vsakogar obšlo neko tajinstveno in skoro neznosno čuvstvo.
In zopet je zadonel isti glas, ali celo več glasov; počasi in strašno je donelo po planjavi: "Cas je!" "Cas je!" "Cas je!" je odmevalo ravno tako strašno tisočkrat od skalnih sten.
"Cas je!" je šlo zdaj bliskoma od hiše do hiše, od koče do koče, od ust do ust.
I?ol in breg sta oživela; povsod so prihajali bojevniki, oboroženi z raznovrstnim orožjem, veselih lic in krepkih rok.
"Danes se začne ženitovanje," so vpili vsi vprek, "danes začnemo plesati!" Obenem so vsi veseli in navdušeni metali klobuke v zrak in krepko ukanje je pozdravljalo zaželjeno jutro.
Ob istem času, ko so se po vseh vaseh! pripravljali in zbirali bojevniki,-je korakala po cesti iz Radovljice proti Bledu mala četica dobro oboroženih vojakov. Videti jim je bilo, da so že utrujeni, da so torej morali napraviti že dolgo pot. Prekoračili so Bohinjko in potem obstali, da se nekoliko odpočijejo. Vsi drugi so posedli tik ob cesti in si zakurili ogenj. Le eden se je oddaljil od njih in šel proti bližnjemu gozdiču. Bil je to velik, lep mož z razmršeno črno brado. Večkrat je potegnil z roko po glavi, si obrisal potno čelo in oči in nato močno zmajal z glavo. Kar naenkrat je vstala poleg njega neka črna postava. Mož je hotel hitro skočiti, toda že je ležala na njegovi rami tuja roka in šepetajoč glas mu je dejal: (Dalje prihodnjič)
Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla
. S v o j i k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec"
ti?ka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam.
1849 W. Cermak Road	Tel. Canal 5544	Chicago, Illinois
IZ DOMOVINE
Obsojen
Že meseca februarja je France Grošelj imel v Kranj« itant na katerem je prodajal pečen krompir. Ko so štirje mladi 14 letni dijaki čakali na pečen krompir, je Grošelj začel dijaklom razlagati boljševizem in med tem udrihal čez duhovščino. Sedaj je bil radi tega obsojen na 20 dni zapora in 200 Din kazni.
Poljske in Cehoslovaške. Ni se pa mogel vživeti v domače razmere, zato se je zopet vrnil na Kitajsko.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Po 22 letih se je vrnil
Rudolf Vrhovnik, 41 letni ključavničar iz Mute, se je po 22 letih pred kratkim vrnil iz ruskega ujetništva. Leta 1915 je bil zajet na ruski fronti, odkoder so ga z drugimi vred odpremili v Sibirijo. Po končani vojni je šel iz Sibirije z Čehi proti domu. Ustavil se je na Kitajskem, kjer je imel dobro službo. Lani se ga je polotilo do-motožje, zato se je podal na pot proti domu preko Rusije,
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Res, prilika, kot je še niste imeli
Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico.
Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garafltiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina.
Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni.
Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni.
Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo.
1937 in 1936 Buick —1937, in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobilš —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges — vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. . .. Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik.
Ni vam treba plačati v gotovini
Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti.
Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pta se vam vrne denar.
Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto imamo vsak večer, vključno nedelje, do 9. ure.
II. S. Auto Finance Co.
1340 W. 63rd St., Corner Loomls St., Chicago, 111.
it
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 f>ogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
polje
J. M. Trunk
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN<
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Sosed ima besedo.
(Konec)
V pojmovanju izvirnega greha in posledicah je hudo v zmoti. Svoboda človeške volje mu je, se zdi, neznana, pač stališče materialistov. Zadeva "mlinskega kamna" je predmet vrlo resne bogoslov-ske razprave, in mu lahko povem, da je zopet v zmoti. Ako obvelja in bi veljalo njegovo naziranje, da ni naloga "to say what a people shoi Id believe," čemu pa potem pri njegovi jednoti svobodomiselna podlaga in strastno prizadevanje, da bi ljudem dopove-dali, "what a people should not believe?" Katoličani in katoliška cerkev naj bi šutili, Izginili, naj bi niti ziniti ne smeli o — veri, ker baje ne gre zato "what a people should believe," ampak svo-bodomiselci naj bi lahko razširjali svojo materialistično "vero," da se polagoma vsi zmešamo v nekem "melting potu," slečeni vsakega verskega znaka, brez vsake verske sledi, do ušes pa v loncu materialistične svobodomiselnosti, saj katoličanstvo naj niti ne blekne, svobodomiselstvo naj pa "po rulih" kriči. To je za take, katerim je vse eno "if God or Nature," in pravijo naivno "I don't know." On sam prizna: "I don't know, if God or Nature1" in prizna s tem vsaj možnost, da je Bog, toraj mora priznati vsaj svobodo tistim, ki Boga iščejo, vanj verujejo, in obsoditi rri-zadevanje tistih, ki hočejo vero na tega vsaj možnega Boga podreti. Here is the point. Mi priznamo svobodo vsakemu, ki hoče v ateizem, v brezboštvo, saj mu niti braniti ne moremo, ampak ateist, brezbožnik noče nam priznati svobode, da mi iščemo vsaj ali verujemo na Boga, ki je po izjavi Mr. Hochevarja najmanj mogoč, ko pravi: "If God or Nature." "Because it is classed as a brotherhood, and that among are those who are men enough to speak their thoughts without fear and with pride, is not a reason for damnation..." meni. Certainly not, dokler ostanejo pri svojih mislih, svojem ateizmu, brezverstvu. Ampak stvar se bistveno zasuče, kadar ti "bratje" začnejo strastno smešiti druge, ki niso takih ateističnih in njih misli, in prav za to gre. "Melting pot,, .."is but the underlaying principle.." of this melting. Kaj še pri naših razmerah? Ali mu ni znano, da Amerika prizna po ustavi vsakemu versko svobodo? Kje je ta svoboda pri njegovih "bratih?" Paraziti, lažniki, goljufi, faloti..take in enake letijo od vseh strani, v pvvi ^rsti prav tam iz Puebia "Brotherhood" — hm — če si pač mojih brezverskih misli, ako ne..si falot, parazit, ne r, brez možganov..tepec, lažnik, in ravno v tem je ona — nevarnost, radi katere je bila iz-
dana brošura. Jamčijo osebno versko svobodo, ampak vero pobijajo z vsemi sredstvi svo-bodomiselstva in s sredstvi tega čudnega — bratstva.
Mr. Hochevar se dela hudo objektivnega. "All the above is my unsolicited opinion," pravi, ampak celo v pristno bogoslovskih vprašanjih o izvirnem grehu, svobodni volji najde zmoto, najmanj zmoto, pri pravih in študiranih teologih, da, pri vsi katoliški cerkvi. Noče morda z lastnimi besedami pokazati katoliško cerkev kot veliko grešnico, po-služi se pa besed famoznega Petra Whiffina. Njegova zadeva je, če verjame temu Whiffinu. Lahko mu povem, da je tudi on s tem mahnil, "whiff," udaril preko in v zrak,ker dejstva so malo drugačna. ne taka, kakršna slika Whiffin. Njegova zadeva in odgovornost, podprl je pa močno tiste, ki ne pravijo sentimentalno, kakor pravi on: "I don't know, if God or Nature,"ampak pravijo s prav satansko strastjo: "There is no God!" This is up to him.
Končno še nekaj vrlo značilnega. Mr. Joe. Hochevar prizna katoliški cerkvi neko vlogo pri civilizaciji. Urednik "Prosvete" ga pa korigira in mu štokne pod nos s sledečo noto:
"EDITOR'S NOTE: B: o. Hochevar's fair account of the subject in question shouldn't have been marred by giving the Catholicism a credit for "starting a civilization." The truth, according to modern historians, is that the pre-Christian civilization of Greece and Rome, although primitive and brutal in certain aspects, has been much better thon the Christian one superceding it and which plunged Europe into one thousand years of fearful darkness."
Naj se sama poi*avnata, če hoče Mr. Hochevar na to reagirati, dvomim pa, da bi on mogel pokazati zadevo katoliške cerkve pri civilizaciji, kakršna je. Thomas B. Macau-lay je menda najboljši angleški zgodovinar. Ce se Mr. J. Hochevar zanima, lahko najde marsikaj o sporni zadevi v 1. zv. na prvih straneh.
Za razna
Zidarska dela
kakor cementiranje, zidanje. "takpointing", in podobno,
se vljudno priporoča rojakom
LEO CERNET
KONTRAKTOR 2130 W. Cermak Road,
CHICAGO, ILL. Tel. CANal 1090
Nizke cene. — Delo garantirano.
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdo vezan v platno-- $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois