Štev. 186. T Ljubljani, v sredo, 16. avgusta 191). Leto XXXIX ^^^^ M gg Wtk .MB mm MHB ^flBfc f= Inseratl: Za leto napre) . K 28-- HM^H ^^f H— IB BBSBSSBm M^A H| vTnfflB JHH EnostolpnapeUtrrsta(73mm): za leta „ . „ ■■ M |gW ■■HI n enkrat . . . . po 15 v za leta „ . „ ^M BB BB BO Bfl ^BH ™ ^^T^V « dvakrat..... za en meseo „ . „ ^H^ ^H — HM HM BB 1, HA. ^H ™ trto"«' • ...» za Hemčljo oeloletno HB HB ■■ M Sm HHA H|BH — u večkrat primeren popust, za ostalo Inozemstvo „ 35'— HM BjB ■§§ »fm jESJI !■«»—JP ■ wM HH|P ■SS V Ljubljani na dom: 81 VAM M 1 SKSSSS k. M lili wm & ^ ■ ■ ■ * "e^meseS B^V IgHp 111 j^^ffl JH H flmiri ,sak dan, Izvz^I nedelja la »opravi prejemaš mesečeo K 1*80 ^^^^^ ^^ ^^^^^ praznike, ob 0. url popoldne. Kr Uredntttvo je v Kopitarjevi nllot itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravniitvo je v Kopitarjevi nliol itev. B. -n Avstr. poštne bran. račun it. 24.797. Ogrske poitne hran. račnn ii 28.5DL — Upravniškega teleiona it. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Zveza slovanskih Orlov. Misel orlovske organizacije je vzklila med nami pred petimi leti. Komaj leto potem, ko je jel slovenski Orel zidati «voja gnezda po slovenskih vaseh, se jc dvignil na češki zemlji prvi Orel. Bratje Čehi so ustrojili svojo orlovsko organizacijo popolnoma po našem zgledu. Razlika je samo v tem, da imajo Čehi samostojna društva Orlov, pri nas pa odseke katoliških izobraževalnih društev. Kakor imajo češki Orli svoje glasilo »Mladež«, tako imajo slovenski svojo »Mladost«. V uniformah med slovenskimi in češkimi Orli pa je precej razlike. Pa to so samo zunanjosti. Temeljna ideja slovenski in češki orlovski organizaciji je ista. Sila, ki jc gnala našo katoliško organizacijo, da si je priklo-pila mladinsko, je bila med Čehi še močnejša, kol mod nami. Do tedaj, dokler nismo imeli Slovenci Orlov, je slovensko sokolstvo zatajevalo svoj kul-turnobojni namen. Med češkimi Sokoli je bil ta namen že bolj izražen. Nemala zasluga orlovskih organizacij je. da je moralo sokolstvo spričo jasno izraženih namenov orlovske organizacije pokazati svojo pravo barvo in sc razkrinkati kot četa katoliški cerkvi sovražnih vrst. Fraze o jačenju telesnih in d,ušQY-uih sil med slovanskimi narodi, o absolutni narodnosti, o nedotakljivosti verskega vprašanja itd. so morale pasti. Danes si stojita med Čehi in Slovenci nasproti dve bojni vrsti mladine. Razlika med njimi je jasna. Eni hočejo rešiti mladino samo potom n a r a v -ni h, drugi pa tudi potom nadnaravnih sil. Eni napadajo, drugi branijo. Eni se hočejo popolnoma iztrgati iz vezi Cerkve, drugi pa si hočejo ravno v Cerkvi pridobiti moči za delo v blagor naroda, ker ne verujejo v tisto »svobodo«, ki usužnji človeka na vse strani. Eni mislijo, da bodo samo z lepimi besedami o domovini in narodu istega rešili, drugi pa vidijo spas naroda v podrobnem, težavnem delu, ki se pričenja pri vsakem posamezniku. Tako je danes. Čimbolj bodete ti dve četi v prihodu josti delavni, tembolj jasno se bo tudi kazala razlika med njima. Naša skrb mora biti, da naše vrste pomnožimo in ojačimo. Bratje Čehi med seboj, mi Slovenci pa med seboj. Slovani pa imamo poleg tega še eno nalogo. Ne samo doma moramo postati močni Orli, temveč dolžnost naša je, LISTEK. Mapčeva Mi. Bretonska povest. A. Le Braz. (Dalje.) V gornjem nadstropju smo bili na neke vrste podu, ki se je zdel nekaka predsoba. Tuintam sc jc iskril skozi okenca na strehi košček nočnega neba, na katerem so se bliščale svetle zvezde kakor smaragdi in safirji. Daljen šum mi je udaril na uho, slišal se jc kakor mešanica glasov velike množice. Tedaj se jc stena nenadoma odprla in svetel žar luči je zavalo-vel čez nas. Slišal sem, kako je dejal Lčzongar s svojim navadnim gospodovalnim glasom: »Tukaj, tovariši, je tisti, ki noče, da se ga vidi, ne imenuje.« Prostor, v katerega sem vstonil za njim, je bil neke vrste nizek, obokan skedenj, naslonjen na močne stebre brez vsakih oken. Velike, po kmečko narejene voščene sveče, ki so tičale v železnih svečnikih, so ga razsvetljevale z rdečkastim sijem. V ozadju jc bilo nakopičeno seno, toda ves prednji del prostora je bil skoro izpraznjen. Na stenah da skrbimo, da bo Orel razprostrl svoja krila tudi na naš slovanski jug. Tudi hrvaška katoliška mladina naj se organizira v orlovsko organizacijo. Pri-četek je že storjen. Sedaj moramo delati naprej! Da smo jasni: vsa slovanska katoliška mladina v Avstriji naj sc organizira-v orlovskih vrstah. Čehov imamo že nad 7000, v slovenski orlovski zvezi nas je nad 4000, med Hrvati se že ustanavljajo Orli. Sedaj še en korak, ki bo mnogo pripomogel, da se bo misel Orlov med katoliškimi Slovani še bolj širila: ustanovi naj se Zveza slovanskih Orlov! S to zvezo bo slovanska katoliška mladina v Avstriji sklenila trden obroč, misel edinosti med Slovani v Avstriji bo našla v mladih srcih vsprejemljiva tla in možje, ki bodo enkrat iz teh vrst izšli, bodo brezdvomno znali ohraniti v svojih moških letih zvestobo vzorom njihove mladosti. To iz stališča narodnosti. Iz stališča verskega vprašanja pa bo ta zveza zlasti v sedanjem času, ko sc nam obetajo poizkusi kulturnega boja, brezdvomno dalekosežnega pomena. Nameravana manifestacija jugoslovanske katoliške mladine v Ljubljani je morala za letos odpasti. S podvojeno silo se bomo pripravljali tekom jeseni in zime notranje, tekom prihodnja pemladi pa vnanje za shod prihodnje leto. Z. O. bo skrbela še letošnjo jesen, da se reformira v toliko, da si bo ustanovila, za vse slovenske pokrajine podzveze. Započeto delo med Hrvati se bo z vso silo nadaljevalo. Medtem pa naj skrbi predsedstvo Z. O. v Ljubljani, kjer se je dvignil prvi slovanski Orel, da bo do prihodnjega leta že tudi ustanovljena Zveza slovanskih Orlov. Na ta način lahko dosežemo, da. prihodnje leto ne bomo imeli v Ljubljani samo katoliškega shoda jugoslovanske mladine, ampak katoliški shod avstrijske slovanske mladine. Bratje Orli — Čehi, Hrvati in Slovenci — na delo, da udejstvimo do prihodnje spomladi to misel! Na zdar! Ivan Podlesnik, I. podpredsednik Z. O. SpodnjeStajersKi Slovenci. S1 o v. G r a d e c , 13. t. m. Poslanec Verstovšek je imel v nedeljo v slovenjegraškem okraju dva zelo obiskana shoda, na katerih je poročal o položaju v državnem in deželnem zboru. Poslanec je izjavil, da sc so visele zelene veje, izmed katerih je kukal obrežni osat in rdeči naprstnik. Na sredi je stala na lesenih kobilicah miza in krog nje je sedelo približno šestdeset do osemdeset v umazane cunje oblečenih človeških postav, ki so klepetale pred polnimi vrči, trdno zaprtimi stenklenkami žganja in šc nedotaknjenimi skledami jedil. Kar je pa posebno vleklo oči k sebi, to jc bila med dvema mogočnima stebroma, ki sta podpirala obok, stoječa podoba ženske brez rok in brez nog, ki je tičala do srede gornjega telesa v predpotopnem oltarju in bila pobarvana s pisanimi, kričečimi barvami. Na ostanek njene desne roke je bil pribit kos vesla, ki bi ga bila. morala držati v roki, preden je bila pohabljena. Njen obraz je izgledal v rdečkasti svetlobi in vsled mnogih barvanj, ki jih je žc pretrpela, smešno in obenem grozno, z rmenimi lasmi, svet-lomodrimi očmi, živordečimi lici in na-kremženimi ustnami, preko katerih se je zdelo, da teče ostuden tok krvi. Ma-likov kip se mi je zdel vreden svojih molivcev, ki so se izogibali svetlobe. Gonery Lčzongar se jc postavil tik svetnice. »Treid - Noaz«, je zaklical z glasom zapovednika. »prinesi mi kotlič z morsko vodo!« Ob teh besedah so vstali na slovenski poslanci še nikakor niso odločili za Gautschevo vlado, temveč pričakujejo dejstev od nje in po teh si bodo uravnali svoje postopanje napram vladi. Gotovo je, da je Slovenski klub simpatično pozdravil odločni nastop Gautschev za agrarne zadeve. Glede deželnega zbora, in njegove delamožnosti vstrajajo volilci ob strani slovenskih poslancev Kmečke Zveze. Dr. Verstovšek je bičal na obeli shodih zlasti postopanje raznih uradov, dež. odbora in Kmetijske d r u ž 1» e v Gradcu, ki zadržujejo s svojim urado-vanjeni vsako akcijo, ki jc namenjena za napredek gospodarstva na Spodnjem Štajerskem. Poslanec imenuje razne urade in uradnike teh zastopstev trote, ki izčrpavajo razne fonde, ki so določeni za gospodarske namene. Ti fondi so odvisni od raznih uradnikov, katerim so bolj na srcu ved ne in dolgo-I rajne komisije, nego pa občni blagor ljudstva, sicer bi ne delali s tako počasnostjo in ne ovirali še dobrega delovanja plemenitih gospodarjev. Poslanci bodo začeli tem trotom gledati strogo na prste. Dr. Verstovšeku se je na obeli shodih izrazilo neomajno zaupanje. ČešKl katoliški shod. Z včerajšnjim dnem se jc končal sijajni češki katoliški shod v Olomucu, ne da bi bili nemški nacionalci in češki socialni demokrati skušali moliti prireditev. Včeraj zjutraj se je vršila procesija na Sv. Goro, ki se jc je udeležilo nad 6000 oseb. Dop. so sc vršile službe božje. Pomožni škof dr. Wisnar je pri-digoval v stolnici, profesor dr. Skrabal pa na samostanskem dvorišču. Popoldne je bilo na samostanskem dvorišču veliko slavnostno zborovanje, na katerem je predsednik katoliškega shoda poslanec dr. Ilruban govoril o »Katolikih in javnem življenju« ter izrazil upanje, da bodo avstrijski katoliki v javnem življenju skušali svoje prepričanje veliko bolj uveljaviti kot doslej. Nadškof dr. Bauer je v kratkem podal jedi-o razprav katoliškega shoda, ki so pokazale bogate sadove na narodnem, kulturnem in pedagoškem polju. Z petjem cesarske pesmi, cerkvenih in narodnih pesmi se je zaključilo zadnje zborovanje olomuškega katoliškega shoda. Po tedeumu v stolnici se jc večina udeležencev katoliškega shoda odpeljala s posebnimi vlaki iz Olomuca. Tudi pri odhodu tisočev udeležnikov ni došlo do nobenih nemirov od nasprotne strani. Olomuški katoliški shod znači za mah vsi ljudje krog mize, vzeli svoje čepice, kape, klobuke z glav, in jaz sem se lahko prepričal, da poznani večino teh nepristnih beračev. Niti enega ni bilo med njimi, ki bi ne imel svojega solnčnega polja in svoje dobro iztesane ladje. Mnogo izmed njih jih je bilo ne samo v občini, ampak tudi v celi provinci na odličnih mestih. Sicer so pa ka.zali v svojih cunjah, ki so si jih oblekli na višje povelje, najzadovoljnejši obraz na svetu in razen štirih ali petih sivoglavih starcev so bili vsi čvrsti možje v cvetu let, ki so delali svojemu voditelju, ki jih jc bil organiziral, častno stražo. Ko je bil sprejel Lezongar zaželjeni kotlič iz Treid - Noazovih rok, jc vzel šop morske trave, ki ga je mesto posvečene vejice pomočil v morsko vodo in mahal z njim nad glavo semintje kakor duhovnik, kadar blagoslavlja. »Tovariši«, je dejai ob tem v bretonskem jeziku, »naše leto je pri kraju. Prosim tiste izmed vas, ki se žele za prihodnje leto nanovo zavezati, s ponižnim srcem kakor vsako leto, da storijo po svetem obredu.--- — Drugi lahko zopet sedejo.« Le eden izmed starcev je sedel. »Dobre volje mi ne manjka,« j«1 razložil, »toda moči nočejo več.---— Naša svetnica naj mi bo milostna! katoliške Čehe velik korak naprej. Dal Bog, da bi se katoliška misel razširjala in utrdila med brati Čehi čim naj-krepkejše! Kolera. Trst, 14. avgusta 1911. V bolnišnici Sv. Mar. Magdalene v Trstu se nahaja, sedaj 20 na koleri bolnih oseb, in sicer 10 moških in 10 žensk. Ono precejšnje število oseb, ki so vsled stika z bolniki izolirani v vili Sartorio, seveda ni všteto, ker teh oseb mi sploh! nismo nikdar označevali za bolne na koleri. V opazovalnico je bilo nanovo sprejetih 8 oseb, 11 pa izpuščenih, ker se pri njih ni konstatirala nobena nevarnost. Umrl pa je v nedeljo popoldne 51 let stari Anton Novello. Istega dne so sprejeli v bolnišnico 21etnega Miklavža Stolinič, ki je obolel na koleri. Iz bolnišnice so odpustili vsled okrevanja 16Ietnega Ivana Fragiacomo. Hišo št. 50 v ulici Molin a vento, v kateri je stanoval Črnogorec Ljubo La-zarevič, koji je obolel na aziatski koleri in leži sedaj v bolnišnici, so zaprli. V teku današnjega popoldneva ni bil naznanjen noben nov slučaj. V koperskem okraju in sicer v Ber-lokih, je bilo do sedaj 7 slučajev, med njimi 4 smrtni. Umrle so od zadnjega poročila tri osebe, in sicer: Antonija Bertok, Kari Ivozlan in Marija Kocjančič, katera je umrla je v nedeljo popoldne ob 4. uri Isto nedeljo pa sta obolela oče in sestra pokojne Antonije Bertok: kmet Josip Bertok in 131etna Viktorija Bertok. Oba bolnika sta izolirana pod orož-niško asistenco v domači hiši, ker kole-ra-barake v tem kraju še niso dogotov-ljene. Barake bodo telefonično zvezane z namestništvom v Trstu. Po zadnjih vesteh ni bilo novega slučaja, kolere v teku preteklih 24 ur, no v Trstu samem in lic v okolici. Tudi v koperskem okraju ni bil nanovo naznanjen noben slučaj. O sanitetnih odredbah se nam poroča : Sanitetni referent pl. Celebrini je inspiciral bolnišnico ob Rižani, katera ima služiti za na koleri obolele ozir. osumljene osebe. Včeraj pa jc prišel v Trst sanitetni referent ministrstva za notranje stvari, g. Haberlcr. V Kopru oz. Bertokih nadaljujejo z varnostnimi odredbami. Vas Bertoki je tako očiščena, kot steklo. Na splošno se kolerna profilaksa skrbno nadaljuje. Mesto Trst, odkar pomnijo najstarejše kronike, ni bilo še nikdar tako »Amen!« jc odgovoril Lezongar. »Amen!« so ponovili v zboru tihotapci. In nato so začeli vsi razen tistega, ki je bil ravnokar odstopil, hoditi v slovesni procesiji pred sveto podobo. Lezongar je dajal vsakemu po vrsti šop morske trave. Vzeli so ga, pomakali ga v slano vodo in trikrat zaporedoma zmočili obraz svetnice, od katere je kmalu curljalo od vrha do I a), kakor bi se bila ravnokar dvignila iz globočin morja, iz katerih so jo bili pred dolgim časom potegnili. Izrednost obreda, resnost udeležencev, vrsta vernosti, ki je ležala v njih očeh. je name napravila tak vtis, da sem bil skoraj pozabil, da sem pri tem prizoru več kakor le slučajen opazovalec. Toda klic: »Smrt in pogin vsem carinskim lumpom!« ki ga, je cela sodrga pela v zboru — mi je priklical zopet v zavest, moj položaj. Sicer me je tudi poklical župan: »Na konec mize, tovariš, meni nasproti!« je dejal. Drugi so bili zasedli zopet svoje prostore na klopeh. Jaz sem sc bližal odka.zanemu sedežu. »Tako, sedaj hočemo . napraviti sklepni račun,« jc nadaljeval Lezongar. »Ti imaš seznamek došlega blaga, kajne? Daj ga brati našim prijateljem, da se lahko prepričajo, da so od Ivuje in moie strani računi v redu!« snažno in očiščeno kot sedaj, dasi bi se dalo o nesnagi še marsikje govoriti, zlasti na ulicah in trgih v starem delu mesta. Upajmo, da se tudi tu prime za metlo. Jadrnica »Papandi«, ki je bila re-morkirana v pomorskem lazarctu, jc dobila takozvano »libero pratico«. Notranjepolitični položaj. Dr. Kramaf o političnem položaja. Dr. Kramar piše v »Narodnih listih« o političnem položaju ter pravi, da se na češki strani kaže nagnjenje, vstopiti v vladno večino. Vlada pa bi morala nastopati avstrijskemu državnemu ustroju primerno in potem bi ne bilo govora o koncesijah Čehom. Vlada mora sprejeti v svoj program ustanovitev druge češke univerze. V tem slučaju tudi ne bo treba iskati dvetretjinske večine. Dokler pa se to ne zgodi, bodo Čehi stavili svoje zahteve vedno znova. Vladi in Nemcem mora biti jasno, da ne bodo Čehi niti najma-nje koncedirali za zopetno dclozmož-nost češkega dež. zbora. To je stvar vlade. Ureditev jezikovnega vprašanja pri državnih in avtonomnih oblasteh je predpogoj za novo ureditev okrajev na Češkem. Ako se bodo dr. Schreiner in radikalci upirali uvedbi delozmožnosti v češkem deželnem zboru, bodo podpirali Čehi proti njim vsako vlado, tudi v slučaju nemške obstrukcije v deželnem zboru. Čehi zahtevajo popolno enakopravnost obeh narodov na Češkem. Pot za mirno skupno delo obeh narodov se bo takrat našla, ako bo imela vlada pogum, zlomiti vsenemško domišljavost in nespravljivost. Z demokratizacijo Avstrije in uvedlx) splošne in enake volilne pravice je pokazal baron Gautsch, da se ne boji velikih odločilnih korakov. Mogoče se ne bo zadovoljil s slučajno večino temveč bo zahteval, da sodelujejo pri vladi vsi narodi s popolno odgovornostjo, ne samo za lastne interese, temveč za vso veliko celoto. Nemška nacionalna /veza in parlamentarno delo. V nedeljo se je ob priliki zborovanja avstrijskih obrtnikov zbralo 42 poslancev nemške nacionalne zveze v Celovcu, ki so se pod predsedstvom poslanca Doberniga udeležili posvetovanja o političnem položaju. Na tem posvetova: nju sicer ni bilo formelnih sklepov, vendar se je konstatiralo popolno soglasje. kot poročajo nemško-nacionalni listi, med alpskimi in sudetskimi poslanci glede položaja na Češkem in na Dunaju. Predvsem se je konstatiralo, da se češki cesarski namestnik knez Thun šc ni obrnil do nobenega nemško-češkega poslanca glede na uvedbo narodnostnih pogajanj. Tudi med nemškimi poslanci češkega deželnega zbora je popolno soglasje da se mora narodnostno vprašanje na Češkem rešiti neodvisno od državnega zbora, tako da češko-nemško spravno vprašanje ne sme imeti nobenega vpliva na jesensko zasedanje parlamenta. Sklicanju češkega deželnega zbora, ako se namerava, bi sc Nemci ne upirali, pač pa bi zahtevali, da bi bila prva seja zgolj formalnega značaja. Nadalje se je poudarjalo, da bo nemška narodna zveza se zavzela z vso močjo, da se parlamentarno rešijo državne potrebščine. Nemški liberalni poslanci pa se odločno izrekajo proti sestavi večine n a podlagi parlamenta-r i z a c i j e kabineta. Nemška na-i'odna zveza mora storiti vse, da doseže časten sporazum na Češkem, toda načrt, ustvariti s parlamentarizacijo kabineta takozvano sporazumnostim večino v državnem zboru, mora odkloniti kot neumesten. Največ bi Nemci dovolili v tem oziru, da se uvedejo ministri-rojaki za Češko. Proti eventualne mu imenovanju jugoslovanskega ministra-rojaka pa. odločno ugovarjajo. Poudarjala se je potreba sklicanja državnega zbora takoj v začetku jeseni. Poslanec Klofač je v ponedeljek pri narodni socialni slavnosti na razstavi v Herman-Mestc-cu govoril o političnem položaju ter izjavil med drugim: Ako bo sistem, ki je sodeloval pri zadnjih sodnijskih imenovanjih, trajal dalje, ako so v kabinetu imena Sturgkh, Ilochenburger in Mataja, toliko časa ne moremo verovati vladi. Mi tudi nismo utopisti, ako bi videli položaj ugoden. Češ k i poslanci bi mogli vstopiti v vlado, ako so ministrski predsednik in za njim vsi člani kabineta vsaj za en del čeških zahtev in .jih sprejmejo v svoj program. Potem morejo poslanci narodne svobodomiselne in agrarne stranke stopiti v vlado, sodelovati v njej in bi jih tudi mi podpirali. Od tu dalje in v takih razmerah bi se moglo doseči dr-žavnozborsko večino. Danes pa moramo biti v danih razmerah opozicio-nalni. BOJKOT LLOYDOVIH PABNIKOV. Iz Carigrada poročajo, da do ponedeljka zvečer ni bila od avstrijske vlade vložena pri turškem zunanjem ministrstvu nobena pritožba glede bojkota Lloydovih parnikov. Po konzularnih poročilih pa zahtevajo v vseh pristaniščih lastniki čolnov od potnikov Lloy-dovih ladij namesto 5 piastrov (1 K 10 vin.), za izkrcanje en mcdšidje (22 Iv 12 vin.), od česar pripade polovica turškemu mornariškemu komiteju. Turški listi poživljajo nekdanji bojkotni odbor, naj započne svoje delo za povzdigo turške trgovske mornarice, ki ni bojkot, temveč samo poostrena konkurenca. NAPAD NA HBVAŠKEGA BANA. Lekarnar Matavšek, ki je dejansko napadel hrvaškega bana dr. Tomašiča, je bil vsled posredovanje njegovega pravnega zastopnika izpuščen iz preiskovalnega zapora. V listu »A Nap« izjavlja Matavšek, da je pripravljen dati banu za zaušnico, ki mu jo je dal, viteško zadoščenje. Bana ni napadel zahrbtno, temveč odspredaj, zaklical mu je besedo »lopov« in »šuft« ter ga oklofutal. Danes se je vršila zaradi te zadeve razprava pred okrajnim sodiščem. Vse ogrsko časopisje se bavi s to afero. ALBANSKO VPRAŠANJE. Neki carigrajski list poroča., da bo turška vlada proti rodovoma. Šalja, in Šoši, ki ista izrabila, za pogajanja določeni čas, da sta se preskrbela v Črni gori z orožjem, ukrenila primerne ko- rake. — Vali v Janini je pri Delvinu zbranim voditeljem vstašev sporočil po deputaciji albanskih odličnjakov v imenu vlade popolno amnestijo in obljubil izpolnitev nacionalnih in lokalnih željš. pod pogojem, da takoj odloži orožje. Kljub miru v janinskem vilajetu se v Epiru še vedno nadaljuje rcvolucijonarno gibanje. Da se uduši eventuelni upor, so ukrenjene obširne vojaške odredbe. — Albanci, ki bivajo v Carigradu, so dobili zagotovilo, da je v prihodnjem kabinetu rezerviran port-felj za albanskega ministra-rojaka in da je gotova ustanovitev albanskih ljudskih šol z latinico po vsej Albaniji. — Albanski vodja Isniail Kemal napoveduje v nekem zasebnem pismu, kot poročajo Iz Carigrada, da bo kljub obtožbi zaradi veleizdaje prišel k otvoritvi turškega parlamenta ter upravičil svoje korake v inozemstvu zaradi rešitve malisorskega vprašanja. PORTUGALSKA. Volitev predsednika portugalske republike sc bo vršila 19. t. m. Nova ustava bo že 17. t. m. definitivno sprejeta. KOLEBA. V nemških pristaniščih zdravniško preiskujejo vse parnikc in potnike, ki dospo iz Trsta. V nedeljo je bilo v Carigradu 44 novih slučajev kolere in 23 smrtnih. Poleg tega se je v mestnem delu Has-koj pojavilo na 50 slučajev kolere. Iz Soluna poročajo dne 14. t. m. o razširjenju kolere v Albaniji sledeče: V Ipehu je 28 slučajev kolere, v Djako-vu 12, v Novobazarju 8, v Sjenici 7, v Mitrovici 13, v Vucitonu 3, v Skoplju 2 in v skopeljski okolici 12. V San Gio-vani di Medua je bilo 7 slučajev kolere, med temi 3 smrtni, v Monastirju 2, 1 smrten. Ker se je pojavila kolera v Solunu, tuji parniki ne plovejo več v solunsko pristanišče ter ne sprejemajo nobenih potnikov. Papeževa bolezen. »Vossische Zeitung« poroča iz Rima, da je papež izven vsake nevarnosti. Njegova rekonvalescenca pa bo dolgo trajala, popolnoma pa, po izjavi zdravnikov ne bo nikoli ozdravel. Z največjo rezervo priobčujemo poročila lista »A Nap« o razgovoru z dunajskim nuncijem mons. Bavona. Na vprašanje, kdo bo naslednik Pija X., je baje rekel nuncij: Ali Rampolla. ali pa Maffi. Katoliški svet potrebuje mladega, delavnega diplomata. Protiklerikal-na struja je povzročala zlasti v latinskih državah v zadnjih letih veliko skrbi Sveti Stolici. Francoski separacij-ski zakon je imel posledico, da je moralo biti prestavljenih 15.000 redovnikov v druge dežele. Katoliški Cerkvi se je vzelo premoženja milijarde frankov, med tem ko se ji je posrečilo rešiti samo 5 milijonov. Nuncij je nadalje izjavil, da mora vsak papež postati v gotovem času bolan, kajti Vatikan je nezdrav kraj. — Mi ne verujemo, da bi kak nuncij mogel podati take izjave. Judovski šmoki si jih kar sami izmišljajo. Drugo poročilo pravi: Okrevanje papeževo napreduje počasi in je upanje, da bo v doglednem času zopet papeževo zdravstveno stanje povoljnejše. V ponedeljek je papež za-pustil posteljo. Mrzlica je ponehala Že v nedeljo. Splošno je smatrati položaj kot zadovoljiv. Objava nekaterih važ-nih papeževih dokumentov, ki se tičejo notranje organizacije Cerkve, se je pre-ložila na nedoločen čas. Nek senzaeijski list v Neapolju je priobčil vest, da papež ni le obolel, tem. več da se opaža pri njem tudi propa. dan je duševnih moči. Enako piše tudi »Vita« v Rimu. »Secolo« v Milanu po-roča, da je kardinal-državni tajnik izjavil, da more le božja usmiljenost na. praviti konec nevzdržnemu položaju, Vse te vesti so pa nesramne izmišljoti ne, kakor sploh krožijo po senzacij, skem časopisju najbolj neokusne laži o Vatikanu. Najbolj zanesljivo oficielno poročilo slove: Papež je 14. t. m. zjutraj zapustil posteljo in prebil nekaj ur v fotelu. Mrzlica jo od včeraj sem izginila.. Splošno stanje je treba označiti za zelo za dovoljivo. Zdravniki so konstatirali napredujoče izboljšanje. Grof Sternberg. Ogrski poslanec grof Jožef Karo-Iyi je imel pred kratkim v ogrskem državnem zboru govor v debati glede brambne predloge ter je ob tej priliki imenoval avstrijsko armado armado morilcev. Vsled tega je bivši državni poslanec grof Vojteli Sternberg poslal iz Karlovih varov grofu Karolyju brzojavko, v kateri ga imenuje zaradi te izjave brezčastnega lažnika. Zaradi te zadeve se je v nedeljo med obema grofoma vršil dvoboj v Požunu, v katerem je Karolyi izgubil desno uho. Dnevne novice. -f Prva pot slovenskih Orlov na Češko je imela velikansk uspeh. Ko je pripravljalni odbor za jugoslovanski katoliški shod uklonil se odredbam deželne vlade, je imel pred očmi, da bo drugo leto shod tem sijajnejši, ker bo moglo priti do še večje manifestacije katoliške mladine, kajti takrat bo že mogoče, da se slovenskim Orlom pridružijo tudi češki Orli. Ta misel je bila izražena s predlogom, da naj polete slovenski Orli ob priliki češkega katoliškega shoda v Olumucu med Češke Orle, da tako vstvarijo prvo zvezo med slovenskimi in češkimi Orli. Danes se za to v Olomucu sklenjeno zvezo oglaša tudi I. podpredsednik zveze Orlov gospod J. Pod lesnik. Kdor pozna živahno in odločno delo Zveze slovenskih Orlov, ta bo vedel, da besede o Slovanski zvezi Orlov niso prazne besede, ampak da. jim sledi veliko dejanje. Jos. Puntar (Gradec). Mimogrede. (Dalje.) In Črtomir res ni zloben pagan, ki se protivi evangeliju iz sovraštva, temelječega v spoznani, a zavrženi ln zamrženi resnici. Ne, tak ni Črtomir, ampak tak: »Iz spanja svoj'ga, Čertomir! se zbudi, Slovo daj svoji strašni, dolgi zmoti, Po p6tih sc noči temne ne trudi, Ne stavi v bran tej božji se dobroti, In njene milosti dni ne zamudi.« Iz dušnega spanja naj bi se torej prebudil Črtomir, slovo naj bi dal svoji strašni dolgi zmoti in nič več naj bi se ne trudil po potih noči temne in tako zamudil — naklonjenost, pravega Boga, zaigral — milost božjo. Dobro je to! »Al somov vojska pod vodo ne mine, In drugih r6parjcv v dnu g l ob o-čin e.« Da, v dnu globočine — Črtomirovega srca! Kako naj sc prebudi iz spanja človek z vojsko in viharji v pršili, razdejan in potrt, ki so mu uničeni vsi upi — —? Na prigovore Bogomiline? Nikdar! In bodisi še tako silna ljube zen do ženske: ne bi bil to vce mož -ju- nak, ki bi se udal — samo ženskim besedam! In somi in harpije? Se ti uto-lažijo — z besedami? Nikdar! Treba jc silnih dogodkov, ki zabrišejo rane hipno ali pa počasi —. Dogodek torej in ne — beseda! Dejanje! — Črtomir tiči preveč v sponah zemlje, je še vedno na realnih tleh: do višine Bogomile pa je zanj daleč. Zanj ni druge pomoči, kot da izgubi vse, prav vse, kar ga veže na zemljo: podreti je treba vse zemeljske vezi in nato speti one v nadzemeljske višine. Do tal ponižano srce in strto v upih jc šele vzprejemljivo za n a d -z e m s k e stvari — v gotovem ugodnem trenotku seveda. , Črtomirov značaj ni tak, da bi se dal preustvariti v srcu lepim besedam ljubljene device. Ne, njegov značaj nikdar ni tak in bil bi v nasprotju š Črtomirom v tisti strašni noči —. Ta Črtomir je do skrajnosti odpornega značaja! Ne uda se niti v najskrajnejši sili. Njegov govor v Uvodu ga označuje dovolj jasno, njegov izpad ga potrjuje in le čudovit s 1 u č a j ga iztrže izpod meča Valjhunovega in šele potem se umakne strt in zapuščen k Bohinjskemu jezeru. Nič manj volkodlakarske čudi ni v Črtomiru v drugem delu drame (»Krst pri Savici je dramski za-snutek!) o »Krstu«! Kot se-izkaže junaka »korenine prave« v borbi s sovražnikom, ti^te korenine, ki io Znpsifi- čič tako krasno označuje v »Dumi«, češ, »kot bi goram iz bokov izvili se«, ravno tako je Črtomir tudi v borbi — brez meča, v borbi uma in srca, cel vitez junak. Do zadnjega ostane trdo in neomajano le — srce, ta neprldobljiv Črtomirov zadnji grad. Pristne gorenjske korenine je Črtomirov značaj ves! Pristno kranjske čudi! Le študirajte naše ljudi! Le »lakota nepremagljiva«, ta najhujša naravna sila, »perti odpreti gr&da terclne vrata«, in Črtomira in njegovih zvestih ni »meč, pregnala ga jc sreča kriva«! ^ Tako stoji Črtomir-junak v boju, kjer odločujejo meči, divja srd in jeza in gnjev in zel blisk v sovražnih očeh. Ali naj enako i v boju z žensko in menihom?! In moral bi pagan barbar, a ženska je — Bogomila in duhoven njen zaupnik in Črtomir ni divjak, ki v strašni zmoti, ko Ajant divja proti —• kristijanom. Zakaj omahne vite3ka njegova roka in nc poseka tistega, ki mu je zadal najhujšo srčno rano in mu izneveril ljubo nevesto, zadnjo oporo? Bogomila —. Boj srca, boj v duši, boj znotraj n a j divja in t u n o -tri n a j se v s c odloči: to Je t e n d e n c a » Krst a «. Z a srce, i. o z a d n j o i n n a j trdnejšo t r d -n j a v o j c boj v drugem delu >< i"' r « t n u r i S a vi c I«. »Bohinjsko jezero stoji pokojno, S 1 e du n i več zun&njiga viharja; Al somov vdjska pod vodo ne mine, In drugih roparjev v dnu glob oh čine«. In: »Le hujši se j e z b u d i 1 č e r v n e k d a j n i, Ak prav uči me v revah skušnja mflja, Bolj grize, bolj j) o novi k e r v i v p i j e , Požrešniši obupa s o H a r -P i j e.« Verujem brezpogojno v resničnost teh poetovih besedi in uverjen sem, da je res, kar uči poeta »v revah skušnja«. Radi tega pa tudi zaupam poetu-umet-niku, cla bo znal dobiti način in silo, ki bo še silnejša kot »obupa Harpije«; še silnejša kot »lakota nepremagljiva« v Uvodu. Silna mora biti noč, ki premaga in umiri in potolaži groznega notranjega črva —. In jc tudi res silna katastrola, ki pade nad Črtomirovo srce: »Izmed obl&kov sonce zd&j zašije, In mavrica na bledo Bogomilo Lepote svoje svit izlije, Nebeški zor obda obličje mi 1 o----« Če prav uči me revna skušnja moja, bi sodil, da je t o tisti silni veliki moment, proti kateremu stremi tok vsega 'Krsta pri Savici«! (Dalje.). Tako bo pot slovenskih Orlov med brate Čehe tisočkrat blagoslovljena. Kakor smo javili, jc pripravljalni odbor za shod jugoslovanske katoliške mladine, zavedajoč se naloge, ki ga čaka, proglasil se permanentnim. Prva njegova poteza: pohod slovenskih Orlov med brate Čehe žc rodi sadove, naj bi tako vspevali tudi drugi njegovi načrti. Ali bi ne bilo mogoče, da bi s shodom katoliške slovanske avstrijske mladine bil združen prvi katoliški shod avstrijskih Slovanov? Iz Ljubljane pa se širi moč in zavest katoliška ne samo na jug, ampak tudi na sever! -j- Koroški Slovenci brezpravni. Koroška c. kr. deželna vlada pod vodstvom barona Ileina sc je zopet sijajno proslavila. Po trimesečnem preudarja-nju je namreč Orlom v Rožni dolini dne 12. t. m. prepovedala nositi uniformo, oziroma korporativno v njej nastopati. Kar je dovoljeno Slovencem na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, jim seveda ni dovoljeno na Koroškem, to pa zato, ker se v Koroški ne vlada po tistih načelih, kakor drugod v Avstriji, ampak menda po čisto drugih postavah. Ivdo na Koroškem v resnici vlada, se spozna prav v tem slučaju iz dejstva, da so ncmškonacional-ni listi nedavno zaropotali proti Orlu v Št. Janžu v Rožni dolini, češ, da s svojimi uniformami provocira. C. kr. koroška deželna vlada je to seveda upoštevala in uniforme prepovedala, prepoveduje jih pa ne nemškim Jah-novskim telovadnim in drugim društvom. Toda mi ne bomo veliko tožili. Naši poslanci bodo v tem oziru žc svojo dolžnost storili, kar pa je poglavitno, je to, da naj koroški Slovenci na to prepoved iz Celovca odgovorijo s tem, da čim več Orlov po vsem slovenskem delu ustanovijo! Z delom v duhu Orla bodo kljub prepovedi uniforme narodno in versko zavest koroškega slovenskega ljudstva probujali in povzdignili, da se bodo nakane nemškega nacionalizma ob slovenskem ljudstvu prej ali slej razbile. Vlado pa bo treba vprašati, ali misli še dolgo na Koroškem tako vladati? Ali bo baron Hein še kaj časa prevračeval v Celovcu nem-škonacionalne kozolce? Ali ni mož že davne.j zrel za penzijon? -f Občni zbor »Slov. dijaške zveze« (n abiturientski sestanek dne 26. in 27. avflusta t. 1. v Domžalah. Ker je veliki shod slovensko-hrvaške mladine preložen na prihodnje leto, se vrši dijaški sestanek v Domžalah, in sicer s sledečim sporedom: V soboto, 26. avgusta, zjutraj ob četrt na 9. uro dohod {(odborniki »Slov. dijaške zveze« in abiturienti, igralci, pridejo že v petek popoldne). Ob pol 10. uri občni zbor »Slovenske dijaške zveze«. Popoldne ob treh vzporedno zborovanje sekcij: a) literarne, b) organizacijske, c) narodno obrambene. Zvečer prijateljski sestanek, ki ga prirede abiturienti s sodelovanjem orkestra slavne domžalske godbe. V nedeljo, dne 27. avgusta: dopoldne ob 8. uri sveta maša, nato ob pol 10. uri zborovanje abiturientov. Popoldne ob pol 4. uri igra »Za pravdo in srce«, igrajo abiturienti. Po igri veselica, pri kateri sodeluje slavna domžalska godba. Opozarjamo tovariše, da se udeleže tega pomembnega sestanka v obilnem številu. Oglasijo naj svojo udeležbo gotovo tekom tega tedna na naslov: »Slov. dijaška zveza« v Ljubljani, iVrhovčeva ulica 11. + Shod v Zagorju ob Savi se je vršil v nedeljo zjutraj. Na shodu, ki je bil dobro obiskan, je govoril deželn)i odbornik dr. Ivan Zajec. Poročal je o političnem položaju, o deželnozborski postavodaji ter neusmiljeno bičal laži in obrekovanja, ki jih širijo liberalci v zvezi s socialnimi demokrati o S. L. S. 'Zborovalci so poročilo z velikim odobravanjem sprejeli. -f- Zmaga S. L. S. Dne 14. t. m. so bili pri občinski volitvi v IPoljčanah voljeni samo kandidati S. L. S., nasprotniki se volitve niso vdeležili. Vsa čast zavednim kmečkim volilccm, ki so se vkljub nujnih gospodarskih opravkov (udeležili volitev! -f- Kako se na Hrvaškem godi kmetu. V Svibovcu pri varaždinskih Toplicah so kmetje namakali v vodo lan, iz katerega si še danes sami slko obleko. Ker pa menda lan škoduje ribam in rakom, katere ondi lovi grajska gospoda, so oblasti namakanje prepovedale; ko so pa kmetje prosili, naj lan saj še en dan v vodi ostane, so oblasti poslale nadnje okrajnega predstojnika, kup pisarjev in 24 žandarjev. Kmetje so začeli bit plat zvona. Zbralo sc jih jc na tisoče in pograbili so kamenje. Orožniki so hoteli streljati, a je bil okrajni predstojnik vendar šc tako pameten, da je uradovanje opustil. Orožniki so pa pozneje 18 kmetov aretirali in v zapore odgnali. Tako je hrvaški vladi veliko več za gosposke ribe kakor za ljudi. '+" Sadovi svobodomiselne vzgoje. Deželno sodišče v Trstu je učiteljskega kandidata Alojzija Fonda, ki jc svojčas v Piranu, ko jc pri neki obravnavi imel biti zaprisežen, izjavil, da je svoboclo-mislee, pri tem pa se žaljiVo izrazil o Kristusu in križu, obsodilo na t ri m e-s e c o težke ječe. — Liberalci venomer trde, da nimajo nič zoner Kristusa in vero, ampak se lo borijo zoper »kle-rikalizem«. tu pa vidimo jasno, kakšen duh v resnici vlada mod liberalno mladino. Kristus in križ sta ji zoperna — to jo bistvo liberalizma, fraza o »boju zoper prepotenco klerikalizma« pa jc lažnjiv izgovor. -f V Predosljih pri Kranju se je vršila v torek volitev župana. Izvoljen je županom g. Blaž Zabret, tovarnar v Brilofu pri Kranju. S tem je volivni boj v tej občini, ki jc bil hud, končan. Slovenska Ljudska Stranka je prodrla s svojo kandidatno listo na vsej črti, Samo za podobčino Primskovo jc prišel notri nasprotnik z dvema glasovoma večine. + »Slavisches Tagblatt« na Dunaju je prenehal izhajati. V nedeljo je izšla zadnja številka. — Koliko so vredni popravki Luke Jelenca. »Slovenec« je bil prinesel notico, da jc »Učiteljska tiskarna« razposlala c. kr. okrajnim šolskim svetom račune za razglase razpisanih učiteljskih služb v »Učiteljskem Tovarišu«. Dobili smo pa od g. Luke Jelenca na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevo, da moramo priobčiti popravek, v katerem sc treli, da to ni res, da jc pa »res, da »Učiteljska tiskarna« ni nikdar pošiljala takih računov c. kr. okr. šolskim svetom, ker ni v to opravičena, ker »Učiteljskega Tovariša« samo tiska proti plačilu«. Imenitni podpis tega popravka sc glasi: »Za vodstvo Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev kot lastnica »Učiteljskega Tovariša« in za upravni svet, »Učiteljske tiskarne« predsednik L. Jelene.« Mi imamo na razpolago cel kup zgoraj omenjenih računov, ki so bili odposlani s štampiljo »Učiteljske tiskarne«, c. kr. okrajnim šolskim svetom! Kakšen red jc v upravnem svetu »Učiteljske tiskarne«? Kdo jc vzrok, da je predsednik toga sveta, v svojem popravku trdil naravnost narobe tega, kar ic istinito? — Kdo je sestavljal volilni imenik za občino Moste pri Ljubljani? Pod tem naslovom meče dopisnik »Naroda« zopet pesek v oči celi javnosti. Da nc bo javnost mislila, da je res, kar »Narod« piše, poslušajte ljudje, ki vam je mar resnica, to-le: Res je, da je sestavljal imenik za bodoče občinske volitve c. kr. okr. tajnik v p. Rcgazzi. Res jc bil imenik pomanjkljivo sestavljen, to potrdi tudi dopisnik »Narodov«. Toda res je pa tudi to-le: Bivši tajnik jc bil še v svoji službi vos čas, ko sc je imenik sestavljal, res jc tudi, da je bil bivši tajnik v službi šc takrat, ko jc bil imenik že razpoložen, in res jc tudi, da je bivši tajnik v ta razpoloženi imenik proti vsem paragrafom brez kake komisije vpisal na svojo roko okrog 25 volilcev, seveda nc klerikalcev. Res jc tudi, da, je bilo ravno to dejstvo med vzroki, ki so prisilili c. kr. vlado, da jc imenik razveljavila in naročila sestaviti drug imenik. Berite odlok c. kr. vlade! Da jc volilce brez vsake volilne komisije vpisal res rajni tajnik, lahko potrdi vsakdo, kdor je enkrat videl pisavo rajnega tajnika, in pa pisavo pri imenih onih, ki so bili nepravilno vpisani. To je dejstvo, katerega nc morete utajiti, če pišete noč in dan. To dejstvo govori in pove veliko, potrdi vse, kar smo pisali v »Domoljubu« in »Slovencu«, in potrdi tudi, da je vse zvijanje »Narodovo« naperjeno v to, da bi utajilo nepravilnost ki sc ne da več utajili. Iz tega dejstva tudi vsak lahko iz-previdi, koliko jc verjeti dopisniku »Naroda«, ki pravi, da bivši tajnik »pri stvari ni niti za pičico prizadet«. Bivšega tajnika smo mi pomilovali žo takrat. in mi tudi sedaj ne obsojamo njega, ampak obsojamo tisto ljudi, katerih orodje je bil rajni tajnik, ljudi, ki so koniandirali in še komandirajo. obsojamo one ljudi, ki bi radi vse naše pometali iz imenika. Hvala Bogu, da so naši možje prišli tem manevrom na sled in dosegli, da krivica in zloba nc vladata popolnoma samovoljno. Imenovano dejstvo tudi dosti jasno govori, kdo jc gospodar v občini, in tudi potrdi, da so liberalci in socialni demokrati •in tajnik delali za on in isti cilj. — Če pa hočete govoriti o občinski blagajni, kakor jo začel »Slovenski Doni«, in hočete koga z njo kompromitirati, prosto vam. Le to povemo mi, da mi no bomo nič žugali, kakor žuga dopisnik »Naroda« županu Oražmu, ampak mi bomo povedali na vsa usta, v čegav žep jo šol občinski denar takrat, ko so koniandirali liberalci in socialni demokrati in pa ljudje, ki so bili igrača v njihovih rokah. Če hočete, prav. Mi smo pripravljeni. Streljali bomo pa s lcanoni. — Postojna. Deželna vlada je odredila, da se na prošnjo mestno občine odpošlje ena bolniška baraka v Postojno. Mestna občina sc hoče namreč za vso slučaje zavarovati proti vsem evontualnostim, da lahko razpolaga z eno bolnišnico za silo, ako bi so kaj primerilo. Zadnji sumljivi slučaj, kar jc preizkušnja pokazala, ni bila n« kolera, no tifus, temveč čisto navadna driska. Sedaj jc Postojna popolnoma zdravo mesto. Bolniška baraka Rdečega križa so je odposlala v ponedeljek ter je žc dospela na svoje mesto in se postavi takoj. Opremljena jc za osem bolnikov z vso potrebno opravo. — Prostovoljno gasilno društvo v škofij Loki priredi v nedeljo, 20. avgusta 1911, pri g. Ignaciju Guzelju (Ba-lantu) vrtno vesclico, kjer sodeluje godba domačega gasilnega društva. — Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina za osebo 50 h. — V slučaju neugodnega, vremena se vrši veselica, prihodnjo nedeljo, t., j. 27. avgusta t. 1. — K obilni udeležbi vabi najuljudnoje odbor. — Toplice. Odbor zdravstvenega zastopa topliškega jc izvolil soglasno za načelnika g. Ivana .Sitarja iz Toplic in za namestnika g. Josipa Dularja, deželnega poslanca in posestnika iz Jur-kevasi. — Tragedija, Bolniški slrežaj Miha Scdmak, doma iz Sv. Križa pri Trstu, stanujoč v Trstu, ima dva. otroka, in sicer lSletnega Ivana in 121c1no Marijo. Ivan je stanoval v Trstu v ulici Bo-schetto št. 40, Marija pa jc bila. pri očetovi materi v Sv. Križu, ker jo Miha Scdmak vdovec. V nedeljo je šel Scdmak v Sv. Križ po svojo hčerko Marijo ter jo skupno z lSletnim bratom Ivanom peljal v neko gostilno v ulici doi Golši. Okolu polnoči so zapustili gostilno in oče jc peljal oba otroka, domov v ulico Boschetto št. 40, nakar je odšel ter se vrnil približno ob pol 6. uri zjutraj. Najemniki te hišo so povečini šo spali, ko jo začelo grmeti streljanje v sobi otrok. Vdrli so v stanovanje, katero jo bilo od znotraj zaklenjeno. Tu so jim jo nudil grozen prizor. Na sredi sobe je ležal v mlaki krvi oče, na postelji hčerka Marija, v nezavesti, Ivančck tudi v mlaki krvi nezavesten na tleh. Marija je bila ustreljena z dvomi streli v prsa, Ivančck pa jc bil zadet z dvemi streli v glavo, enim v levo ramo, dočim si je Sedmak pognal dve kroglji v senco in eno v usta. Vse tri so prepeljali v bolnišnico, kjer sta oče in hčerka kmalu izdihnila, dočim sc sinček bori s smrtjo. Kaj je privedlo nesrečnega Sedmaka, ki je bil skozi cclo življenje vzoren človek, do toga groznega čina, so še ne ve. Najbržc so mu jo zmešalo. — Samoumor. Radi neozdravljive bolezni sc je v Trstu zastrupil 601etni Franc Saroli, stanujoč v ulici doli' Isti-tuto. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa jc kmalu umrl. — Prebrisan tat. Neznan tat je v nedeljo uclrl v Barkovljah pri Trstu v kopališču Excelsior v kabino Tizia.ua VVenghersina in Riharda Mclana ter ukradel prvemu srebrno uro z zlato verižico in blagajniško znamko o 14 K gotovino, katero jo hranil pri blagajni in ta. denar potem dvignil s to izkaznico, Rihardu- Melonu pa nekaj drobiža in srebrno uro s srebrno verižico. — Pomiloščenje. Cesar je z najvišjo naredbo od 9. t. m. spregledal 55 kaznjencem ostanek kazni. Od teh odpade na moško kaznilnico v Kopru 4, v Gra-diški 2 in na žensko kaznilnico v Begunjah 3. — Aviatiki v Trstu so v nedeljo zaključili polete. Ker jo bil močan veter, ,so poleti izpadli liepovoljno. Pri poletih se je zopet odlikoval Belgije Fischer z svojimi krasnimi »vol-plane«. Danes poleti Fischer v laški Videm, kjer se udeleži aviatičnega meetinga. — Argentinsko meso. V nedeljo je priplul v Trst parnik »Austro - Američane«, »Atlanta« s 500 tonami zmrznjenega argentinskega mesa. Iz Buenos Ayresa jo odšel 12. julija. — Na poti v Trst sta še parnika »Sofia Hohenberg« z 250 tonami in »Francesca« z 300 tonami mesa. »Atlanta« še nima dovoljenja za izkrcavanje mesa. Iz Dunaja pa se jatrjuje, da bo vlada od teli ekspedi-cij dovolila, sanio 800 tonelat uvoza. Ako vlada ne bo dovolila uvoza, bodo meso poslali v Švico in v Italijo. — Italijanska vlada « svojim zatajevanjem kolere v Italiji ni dosegla skoro nič. Razstava jo stala mnogo denarja in vsaj to bi rada pokrila. Zato pa. je sedaj objavila, da. da 75 odstotkov popusta na vožnji onim, ki se razstave v Turinu udeleže. — Ne vemo, če bo na ta način kaj več kruha. — Povratek iz Amerike. Iz New Torka jo prispel v ponedeljek v Trst. 1 >arni k » A us t ro-Amoric a nc«, »Mart a, \Vasbington« ter pripeljal, vozeč mimo Patrasa, 647 izseljencev in sicer 10 pr- vega, 51 drugega in 556 tretjega razreda. Od teh jih je odpotovalo takoj 220 v našo dežele, ostali pa na Ogrsko. V Patrasu jo parnik imbarkiral nadalj-nih il. oseb v prvi razred, ki so sc pripeljali v Trst. — Nagle smrti jo umrla v Trstu 801etna Marija Nadliscech, stanujoča v Kolonji št. 402. Šla je na obisk k svo-j emu sinu v V rdelo št. 1063, kjer je prenočila. Ko jo vstala in so oblekla, ji je prišlo slabo. Padla jo na tla in obležala mrtva. —• Poskusen samoumor. 221etna Antonla S., stanujoča, na Proseku št. 20 pri Trstu, so jo potem, ko jo imela prepire v. možem, zastrupila. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Izginil je iz Trsta 17lctni Ar-mando Boškin in sicer že 24. julija. Ker ni zapustil nikakega sledu, so stariši slučaj naznanili policiji. — Tat. Prod kakimi 2 mesci je bila ukradena Ani Ciak v Trstu iz njenega stanovanja iz omare 1 ura-budilka, 1 prstan in 5 K gotovine. Sedaj so pa prijeli tatu teli predmetov v osebi Franca Strauss, ki je znan vagabund in noti-ran tat. — Znatna tatvina. V noči od petka na soboto so neznani tatovi vlomili potom ponarejenih ključev v drogerijo tvrdke »Brata Alessandro in Giorgio Tamaro« v Trstu in ukradli raznih pre-cioz v vrednosti 2043 K. —- Obstreljen jo bil v Škorklji pri Trstu Ivan Ferluga. Strel je bil iz flo-bert - pištole. Poškodba ni težka. — Prostovoljnim gasilnim društvom so daje na znanje, da se bo dne. 27. avgusta blagoslovil novi gasilni dom v Zgornjem Kašlju. Na sporedu jc velika vrtna veselica v gostilni pri g. Antonu Hlebšu, p. d. pri Toninu. Vsa slavna gasilna društva so vljudno povabljena ter se prosijo, da bi ta dan ne prirejala veselic. Prihitite vsi ob 3. uri popoludne v Zgornji Kašelj! — Iz Zagorja ob Savi. Ta teden jo bil za zagorsko dolino zelo nesrečen, zmiraj so bile nesreče. Najprvo jc pogorelo v nekoliko oddaljeni vasi Jablani petero posestnikov, to jc bilo v torek zjutraj; v četrtek zvečer jc bilo žc zopet vso Zagorje vznemirjeno. Ravno ob devetih jo začel biti plat zvona; mislili smo, da gori v Ivotredežu, ko pa so prišli ognjegasci tja, ni bilo nobene posebne nesreče, gorelo pa jc nekje zadaj za Sveto planino. V soboto popoldan jo udarila strela v kozolec Janeza Hrastc-lja, p. d. Končana. Komaj pred štirimi tedni ga jo z velikim trudom postavil, ker mu jc spomladi tudi pogorel, in sedaj zopet. Pogorelo mu je popolnoma vse žito, mrva in vozovi. Ubogi posestnik je ves obupan. Drugi pridelki so pa od suše uničeni. — Huje pri Kranju. Zjutraj jo gorelo na, bližnjem Klancu, zvečer ob šestih v ponedeljek je pa treščilo v Pa-vovčevo hišo na Hujali sredi vasi in se jc vnelo. Pogorel ,je skedenj s klajo in dol hišo. Strah je bil velik. Požarna hramba je bila kmalu na mestu in je pogasila s pomočjo vodovoda, ki ima pa za požar preozke cevi. Ko bi nc bilo vodovoda, bi bila nesreča velika. — S pobojem olepšano žegnanje. V nedeljo so imeli žegnanje na Brdu pri Viču. Vprašal sem, zakaj nimajo nič olepšane kapelice. Odgovor jc bil ta-le: Bodo žo olepšali na plesišču. In ros so olepšali, ampak nc kapelico z li.ta.nija-mi, temveč s plesom in pobojem v gostilni. - Tisti, ki je vprašal. — Ostri streli so se oddali pri vojaških vajah v Vamos Pcrczu na Ogrskem. Preiskava je dognala, da jc ostro streljal vojak Karol Neuhaus od veli-kovaraždinskega honvedskega polka. Najbržejc je hotel zadeti brigadirja i7. maščevanja. — Lep oče. Zaprli so v Ccriču v okraju vukovarskem na Hrvaškem krčmarja Pavla Karla, ker je oskrunil svojo llletno hčer. Zatožila ga jc lastna žena, ki moro takega moža pač biti zelo vesela. — Utonila je precl očmi svojega brata v Senftenbcrgu na Nižjeavstrij-skom 191etna učiteljica Mici Lang z Dunaja, ko se je kopala v Kremsi. — Zastrupila so jc v nekem hotelu na Dunaju gospa Karolina Wancura, soproga bankirja Tomaža Wancura. Vzrok so rodbinski spori. Strašna nesreča so je zgodila na vojni ladji »Radetzky« v Pulju. Ko so namreč pri neki vaji dvigali sidro, je veriga odrezala nekemu pomorščaku glavo. Glava ie padla v vodo. — čuden dogodljaj. V Veliki KI« kindi je Ana Vajdičeva za svojega vzela svojega nečaka ter mu izročila vso svojo premoženje proti temu, da jo vzdržuje do konca njenega življenja. Pred clvema mesecema je pa Vajdičeva izginila s 500 K in dvema preprogama, kakor je to oblasti naznanil njen posi-novljenoc. Za izginolo so ni našlo nobene sledi. Tc clni pa je nek bližnji so« vodnik sanjal, da jc prišla k njemu Ana Vajdičeva in ga vprašala, zakaj je ne išče. »A kje naj te iščem?« — »Na moji njivi vendar!« — »Na kateri pa?« — »Ne tej in tej!« Takoj, ko se je storil dan, je mož vzel psa iu »e podal na označeno njivo. Res sta psa kmalu začela na nekem mestu kopati in ko jima jc še sam pomagal, se je če/, čas pokazala ženska obleka. Sedaj je takoj hitel na sodnijo in komisija, ki je dala na njivi dalje kopati, je res našla mrtvo truplo zginole Ane Vajdic. Sum jo padel na nečaka umorjene in njogovo ženo, ki so ju zaprli. — Kolodvorskim restavracijam jc železniško ministrstvo v posebni odredbi zabičalo, da morajo gledati na največjo snažnost svojih prostorov in jedil. — 400.000 K jc defra vdiral blagajnik »Matice Srbske« v Novem Sadu, Manojlovič. Blagajnika so v Budimpešti aretirali. — Svarilo pred fotovimi inozemskimi zastopniškimi pisarnami za iznajdbe. Od zanesljive strani se nam naznanja, da se že nekaj let ponovno opazuje, da gotova vrsla inozemskih pisarn za uporabo iznajdb in patentov razpošilja svoje zapeljive okrožnice domačim izumiteljem, da bi jim prepustili svoje konstrukcije in skice v baje objektivno presojo njih vrednosti in porabnosti. Pri izrednih težkočah, ki jih ima izumitelj ob izkoriščanju svoje iznajdbe v tuzemstvu, jo labko umevno, dn se ne le rad odzove takemu pozivu, temveč da ostane tudi v nadaljuj tako sklenjeni zvezi z dotično pisarno, o kateri misli, da se resno zavzema za njegove osebne interese. Označene inozemske pisarne pa ne mislijo, kakor je pokazala. izkušnja v mnogih sluča jih, niti najmanj na resno znanstveno preizkušnjo izročenih jim iznajdb in na to, tla bi iskale primeren pot za njih najkoristnejšo izrabo. Početje teh podjetij meri edino le na to, da zapelje malo-premožne in neizkušene izumitelje v to, da plačajo prav kmalu kolikor mogoče visoke predujeme. Tipično jo, da so je pisarne o vsaki iznajdbi, ki jim jo bila izročena v preizkuševanjo in izkoriščanje, izražajo jako laskavo o njeni izvrstnosti in praktični vrednosti, ter bodle Izumitelja, da prijavi s pomočjo inozemsko pisarne čimprej patente in vpošlje tozadevne pristojbine. Ko se jc to zgodilo, prijavi «eveda inozemska pisarna po navadi v svrho svojega foi--melnega kritja patente, a se ne briga dalje za usodo iznajdbe, temveč išče novih žrtev, s katerimi enako postopa. Tako se zgodi, da proglase te pisarne ideje, katerih neuporabnost bi se ob objektivno-znanstveni presoji na prvi pogled spoznala za velikanske iznajdbe. v ta namen, da zapeljejo interesira-nega izumitelja v brezplodne stroške. Priporočljivo je torej, da se vsakdo informira na pristojnem mestu o teh pisarnah, predno se poda v kako zvezo ž njimi. :.v ., .. . Štajerske novice. š Šmarje pri Sevnici. V nedeljo, dne 13. avgusta, so imeli naši nemčurji ivojo veselico, ali sreča jim ni bila mila, da bi jo tudi srečno dokončali. Prvič jim dež ni dal miru, drugič so pa imeli cel čas strašni strah pred Slovenci. Srdito so gledali, ko so naenkrat eapazili visoko v zraku slovenski zrakoplov. Seveda oni mislijo, da so že sedaj gospodarji na naši slovenski zemlji, če imajo že svoj dom. Čudno je pa, da stariši puste še dalje svoje otroke v nemško šolo, kjer sc ie nauče klicati venomer »heil«, ki jim jo že dal tolikokrat po grbi, ne otrokom, ampak stari-šom. Oj, kje je pamet? Seveda, veselica se že napravi, pijačo jc pa le treba plačati, naši so pa večinoma sedeli le pri praznih litrih. Imenitno! Pa drugi dan ni bilo konca ne kraja heilanja po Šmarju. Vsak otrok nosil je nemške trakove. Kar je pa še posebno imenitno, je, da še celo ženske, ki ne znajo nemškega jezika, sc potegujejo zanj. Vprašamo pa samo, kje so dobile tiste gospe pravico, da. mesto da. bi šle mimo svojo pot kupovat v proda jalno potrebnih stvari, tresejo fante po potu za ušesa. Kaj mislite, da so slovenski fantje nemčurski podrepniki, da bi ne smeli več se prikazati na dan iz prodajalne, kadar jim g. šef zaukaže. Žalostne razmere vladajo žalibog pri nas. Kam bomo prišli, če sc ne postavimo odločno v bran! člani »Slovenske Straže«, stopite v bojno vrsto, da z združenimi močmi premagamo nemčurstvo in pro-testantizem! Tako ne sme več biti. Tu smo mi gospodarji! Isto velja seveda tudi vsem onim, ki se puste od nem-čurjev komandirati. Seveda oni se jeze najbolj na »Popco«, pa le potolažite se, bo že bolje, saj se vas ne boji, pa tudi nemških trakov ne in nc drugih, ki jih nosijo. Sevnica in Šmarje sta slovenska ! Ljubljanske novice. lj Ccciljino društvo za ljubljansko škofijo jo 10. avgusta na občnem zboru izvolilo nov odbor, ki se jc potem v posebni seji tako-le konstituiral: P. Hugolin Sattner, predsednik; Peter Jane, tajnik; Viktor Steska, blagajnik; Stanko Premrl, vodja orglarske šole; odborniki: Frančišek Ferjančič, Franc Gerbič, dr. Frančišek Kimovec, Anton Lavrič, dr. Josip Manluani. l j Jelenčevi popravki. Gospod Luka Jelene nas je zopet s popravkom razveselil. Glasi se: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani! Sklicuje se na 8 19. tiskovnega zakona prosim, da priobčite v svojem listu glede na notico »Jutro« v štev. 177. ta-le popravek: Ni ros, cla mora »Učiteljska tiskarna« list »Jutro« žc dolgo za izgubo tiskati. Res pa je, da ima tiskarna pri »Jutru« toliko zaslužka, kolikor jc pri tiskanju lisiov običajno. Za upravni svet Uči-toljske tiskarne v Ljubljani, dne lil. avgusta 1911. Predsednik L. Jelene. — Gospoda Luke Jelenca popravki so strašno originalni. Koliko so pa v resnici vredni, dokazujemo na drugem mestu. Nekaj v Učiteljski tiskarni ni v redu, ker je Luka Jelenec tako zelo nervozen. V tem svojem najnovejšem popravkarskem stvoru trdi, da ima Učiteljska tiskarna pri »Jutru« toliko zaslužka, kolikor jo pri tiskanju listov običajno, »Jutro« samo pa je priznalo, da jo tiskarni na dolgu. Če ima torej >.lutro« pri tiskarni dolg (in ta dolg je velik), kako more imeti tiskarna pri »Jutru« zaslužka? Na papirju morebiti, d c j a n s k o pa ne. Imajo kaj čudno »običajnosti« pri tiskanju listov v Učiteljski tiskarni, običajnosti v obliki dolgov, za katere bi se morala cclo deželna vlada zanimati. Kaj. gospod Luka, čc bi Vi poslali popravek, v katerem bi nam natančno povedali vsoto, ki jo Vam »Jutro« dolguje? Potem bi mi že izračunali vaš »zaslužek«, če to storite, gospod Luka, pa bomo dobri prijatelji. !j Ustanove i~ denarja razpuščene-ga ljubljanskega veteranskega društva bodo razdeljene dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v salonu »pri Levu«. Deželna vlada sc je pridružila predlogom kura-torija ustanove ter bode dobilo li ve-terancev in 13 udov podpore po 20 do 45 kron. lj Gasilska župa ljubljanska št. 1 je imela v nedeljo, dne 13. avgusta 1911, na Selu pri Ljubljani svoj prvi občni zbor. V odbor so bili izvoljeni: Josip Turk (Ljubljana), načelnik, Tomaž Bricelj (Štefanja vas), podnačel-nik, Fran Barle (Ljubljana), Fran Grad (Kašelj), Ivan Zupan (Moste), Jos. Verbinc (Bizovik), Fran Klemen (Brezovica). odborniki, Fran Medic in Ivan An-dlo'. na ladja. Laška križarka »San Giorgio«, ki je stala 40 milijonov lir, je tako obtičala v neki skali pod morjem, da je sploh ne bo mogoče dvigniti. Češko-slovaško zborovanje sc jc minuli teden vršilo v kopališču Luha-čovice na Moravskem. Udeležili so se ga številni slovaški narodni voditelji: Pavel Mudron, Matuš Dula, poslanec dr. Blalio, poslanec Juriga, dr. Ivanka, dr. Šrobar i. dr. Šlo je pred vsem za udeležbo češkega denarja pri slovaških gospodarskih podjetjih. Osamosvojitev ruskega kmeta, Na podlagi carskega ukaza z dne 9. novembra 1906 in zakona z dne 10. julija. 1910 sc jc na. Ruskem začel razpuščati »Mir«, t. j. skupna posest zemlje ruskih kmečkih občin, in namesto tega uvajati za kmete osebno last zemlje in posestva. Ako se pomisli, da ima Rusija 100 milijonov kmečkega prebivalstva, ki je dosedaj skoro brezpravno in brez kulturo životarilo in bilo brez pomena, v kulturnem in političnem življenju, ako se pomisli, da se z navedeno agrarno reformo ta, ogromna kmečka, masa pro-ustvari v krepak in zaveden kmečki stan, ki si bo utrl pot tudi do kulturnih virov, potem se nam odpre perspektiva velike ruske bodočnosti. Seveda stvar no bo šla. tako hitro naprej, na en mah se tako dalekosežni preobrat nc d A izvršili, na milijone slabičev in nesposobnežev bo tudi zapadlo proletarijatu — toda vendar, kar bo ostalo, to bo trdno in nezlomljivo, to bo temelj, na katerem ho šele varno istala Rusija — le tedaj seveda in dotlej, dokler bo njena postavodaja smotreno delovala za ukrepitev kmečkega stanu. — Tekom treh let. se je razdelilo med kmete že precej zemlje, na tisoče, skupnih kmečkih občin se jc razdružilo, kmetje so se razšli na svoja zemljišča in si tam postavili domove. Na. prejšnjem selišču je osamljena ostala le šnopsarija. Ruskih notranjih zmed bo konec, kakor hitro 1» ruski kmet, samosvoj zaveden gospodar na. svoji zemlji. Tako sodijo poznavalci Rusije. 12 oseb utonilo. Pri Bodenkirchnu ob Reni je 12 oseb pri kopanju utonilo. V par tednih jc v bližini Kolina utonilo v Reni že nad 100 oseb. Vohunska družba. Iz Bruselja poročajo: »Agence d'Extreme Oriente« priobčuje besedilo neko japonske tajne listine, v kateri se govori o ustanovitvi družbo za vohunstvo. V uvodu se piše, da. Japonska z a ne kršijo Formozo in Koreje viška svojega, narodnega razvoja še ni dosegla. Japonska mora stremiti za tem, da razširi svoj vpliv preko celi azijski kontinent. Kitajska, Indija, Sta m, Indokina in Birma nudijo široko polje delu. Glavni urad družbe naj bi bil v Pekiuu, in sicer za enkrat v japonskem poslaništvu. Podružnični uradi na j bi bili med drugimi v Mandžuriji, Tibetu, Birmi, Sin mu iu Indokini. Za, notranjo Mongolsko določena lajna družba jc podrejena. vojnemu ministru. VELIKI ŠTRAJKOVSKI NEMIRI NA ANGLEŠKEM. Štrajkovski odbor v Liverpoolu je proglasil generalni štrajk za vse trans-portne delavce neizvzemši železniške. — Dne 14. t. m. je izbruhnilo v Liverpoolu več požarov v različnih skladiščih. Množica jc po skladiščih plenila. Sodi se, da ogenj ni zaneten. — V Liverpoolu je vojaštvo moralo na demonstrante streljati. Množica jc hotela zasebne hiše razrušiti in po njih pleniti. Metala je na vojake steklenice in jih nekaj ranila. Vojaki so oddali salve in šli nato z bajoneti na množico. Število ranjenih je neznano. 66 oseb je aretiranih. Prav'jo, da demonstrantje ne spadajo k štrajkovcem, ampak so sodrga iz predmestja. RAZMERJE ČEŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV DO NEMŠKIH. Brno, 14. avgusta. V soboto se je poslanec Tusar na shodu v Sokolnici pri Brnu izrazil o razmerju čeških socialnih demokratov do nemških v sledečem smislu: Nemški socialni demo-kratje hočejo svojo razmerje do nas spraviti kot glavno točko med razprave na kongresu v Inomostu. Mirno pričakujemo njihove odločitve, toda ne pričakujemo od nje ničesar. Vemo že v naprej, da zahtevajo od nas, da bi se podvrgli brezpogojno centralistični obliki. Te oblike pa ne sprejmemo pod nobenimi pogoji. Ako nemški socialni demokrati novo ustanovljeno centralistično socialno demokratično stranko priznajo kot enakovredno vsled centralističnih strokovnih organizacij, nc. smejo na naše sodelovanje računati v nobenem oziru. Kajti z ljudmi, katerih cilj jo, češko delavsko gibanje razdeliti v dva dola, no bomo sedeli pri eni mizi. Nemški socialni demokrati se bodo prepričali, da so vodna predbacivanja izdajstva najmanj pripraven način, spremeniti naše prepričanje. Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša »Družinska p r a -tika za leto 1912.« z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj uadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vinarjev izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški Bukvarni« ali pa v prodajalni »Katoliškega tiskov-nega društva«. Zahtevajte povsod našo »Družinsko pratiko« s podobo sv. Dru< žine. Razprodajalci dobe znaten popust. * šolskim vodstvom in krajnlm šolskim svetom. Ravnokar je dotiskan nov »C e n o v n i k in n a r o č i 1 n i list šolskih tiskovin, učil in k n j i g« in jo brezplačno na razpolago v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. — Cenovnik vsebuje poleg naj-raznovrstnejših šolskih tiskovin tudi mnogovrstna učila ter šolske in metodične knjige; ozira sc na vse predmete, ki se po najnovejših predpisih poučujejo v ljudskih šolah. * šolske in pisalne potrebščine ter šolske knjige itd., ki jih rabijo šolska vodstva in krajni šolski sveti, se dobivajo v k n j i g a r n i »Ilirija« prej K. Flori a n v Iv r a n j u v najboljših kvalitetah in po zelo nizkih cenah. — Knjigarna »Ilirija« v Kranju preskrbi brez odloga tudi vse šolske tiskovine, učila in metodične knjige, ki jih navaja novi Cenovnik »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani po izvirnih cenah. V valujte! Ponovno prosimo vse podružnice „ SI o venske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev. naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik. Telefonsko jn brzojavna poročila. PAPEŽ. Rim, 16. avgusta. Zdravje papeževo jo vednobolj ugodno. KOLERA NA DUNAJU. Dunaj, 16. avgusta. Tukaj je obolela na azijski koleri delavka Alojzija Sclnvent v X. okraju (Favoriten). Kolera jo že bakleriologično dokazana. Sešel se jc takoj sanitetni svet. ARGENTINSKO MESO. Trst, 17. avgusta. Dovoljenje za izkrcanje argentinskega mesa * šc ni došlo. s OGRSKA ZBORNICA. Budimpešta, 16. avgusta. Opozicija nadaljuje obstrukcijo proti brambnim predlogam s poimenskimi glasovanji. Košutovci so vložili interpelacijo glede vesti o demitsiji vojnega ministra barona Schonaiclia. VELIKO ŠTRAJKOVSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. NOVI SPOPADI. London, 16. avgusta. 360.000 železničarjev proti stopiti v štrajk. Štraj-kovsko gibanje sc čedaljebolj razširja. Liverpool, 16. avgusta. Vsled štraj-ka v Liverpoolu in Manchcstru grozi pomanjkanje živil. V Cardiffu jc prišlo med policijo in pomorščaki zamorci do konflikta, v katerem je bilo 12 zamorcev ranjenih. Liverpool, 16. avgusta. Tu jc prišlo zopet do spopada med vojaki in demonstranti. Množica jc metala na policijo steklenice. Nastopilo Jc vojaštvo in oddalo salvo. 1 demonstrant je ubit, 20 ranjenih. London, 16. avgusta. V Londonu jc v neki tovarni 1500 delavk napadlo delavce, ki so prišli na delo. Policija je delavke razgnala. Manchester, 16. avgusta. Ves železniški promet je ustavljen in vozni redi razveljavljeni. PARNIK POKVARJEN. Krems, 16. avgusta. Poštni parnik »Habsburg« je dobil poškodbo in ne more dalje pluti. NEMŠKI PRINC UMRL. Wurzburg, 16. avgusta. Tu jc umrl princ Henrik XVIII. iz rodovinc Reuss. Mnenje g .dr. K. P a n d e r m a 1 y - a K o n s t a n t i n o p e 1 j. Gospod J. S e r r a v a 11 o , T r s t. Izmed vseh krepil mi jc dalo Vaše S e r r a v a 11 o v o K i n a - v i n o z železom najboljših uspehov. Pripisujem vedno to specijaliteto in izjavljam, da sem bil vedno zadovoljen. K o n s t a n t i n o p e 1 j, A. junija 1909. D r. P a n d e r m a 1 y. rr jr b < ? ^ a. u Cene veljajo za leg. Budimpešta, 16. avgusta. Pšenica za oktober 1911 . . . . 1137 Rž za oktober 1911......9 27 Oves zaoktober 1911.....8 36 Koruza za avgust 1911 . . . . . 7'84 Koruza za sept. 1912.....7 97 Koruza za maj 1912......7 63 Dama ki hoCk! pospeševati Itožno nego, ki hoCe Izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Steckenpferd lilijno mlcCno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmnnn & Co., i c-S n ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vsili lekarnah, drogerliah in trgovinah s parfumom 1.1, d. 603 i C] Stalni krajevni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Po-nudde pod »Merkur«, Brno Neugasse 20. Lepit hiša, nova 1904. visoko pritlična, dvonadstropna (oblika Vili jednaka) s žlahtnim sadnim vrtom v jako živahni legi Ljubljane, se po nizki ceni, in pod ugodnim pogojem prostovoljno proda, več pove Jernej BabiČ, posestnik v Ljubljani, Sodna ulica št. 3. 1 aH Z učene se sprejmeta v pouk za mizarski obrt, nastop takoj. — Andrej Kregar, mizar, mojster, Vižtnarje nad Ljubljano. 2167 Išče se pošteno, zdravo, 14 do 16 let staro dekle kot 2464 v • za Glavno zalogo tobaka. Angel j Casa-grande v Ajdovščini (Primorsko). JANEZ ZLEBNIK, Vižurje SI. 41 pošta Št. Vid nad Ljubljano POIftkO IMA kupu'e reznnc in zmešane MM* luutS po najvišjih cenah. 2221 Učenka ?.a trgovino mešanega blaga se sprejme. Natančneje se izve pri M. Poženel, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. -.m t? "jr 2478 Tužnim srcem nuznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, rta je preminul danes ob 3. uri popoldne po dolgem botehanju, previden s svetotajstvl naš ljubi oče in tast, gospod v v Štefan Cenčur bivši c. kr. policijski nadzornik v Trstu, zadnji čas upokojen v Šiški v starosti 66. let. Zemeljski ostanki pokojnika sc prepeljejo v Četrtek 17. avgusta 1911 ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja. — Posebnih obvestil nc bodemo razpo-šiljali. V Ljubljani, 15. avgusta 1911. Ljubica Kocmur, roj. čenčur, Matilda čenčur, hčeri. — Ivan Kocmur, pisarniški vodja, zet. I. slov. pogrebni ra\od Josip Turk. Zahvala. 2470 Povodom prebritke izgube naše nepozabljene soproge, mamice, hčere in tete, gospe Bike Siti * zasebnega uradnika soproge zahvaljujemo se ginjenega srca vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskreneje. Osobito se zahvaljujemo časti-tim gospodom Josipu Vrankarju, župniku na Dobravi pri Kropi, Simonu Ažmanu, župniku v Kamni-gorici in Valentinu Oblaku, župniku v Kropi za mnogobrojne obiske in tolažila ob dolgotrajni mučni bolezni, nadalje tvrdkama Peter Majdič „Merkur'" v Kranju in J. Pfajfer v Kranju, slavnemu odboru I. žreb-Ijarske in železoobrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici, požarni hrambi iz Krope, kakor tudi vsem ostalim, ki so v ogromnem številu spremili rajnieo na zadnji poti ali ji drugače izkazali zadnjo čast. Priporočamo nepozabno pokoj-nico vsem znancem in prijateljem v molitev in blag spomin. Kropa, dne 13. avgusta 1911. Žalujoči ostali. sprejme takoj v službo usnjarski mojster Valentin Rihar, Polhovgratlec. 2450 5 želita vstopiti v službo v kakem zavodu ali pri gospodi kot dvornika. Vešča sta vseli hišnih poslov. Spričevala na razpolago. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati do 31. t. m. na upravništvo »Slovenca" pod šifro »krščanski mladenič". 2481 išče službe v trgovini z mešanim blagom. Najraje gre na Štajersko. Ponudbe pod »štajersko" na upravništvo »Slovcnca«. 2470 se takoj sprejmeta proti dobri plači. Ant. Mervar, mizarski mojster v Trbovljah na Štajerskem. 2480 cerkvenika se odda v Tunicah. Nastopi se lahko že dne 1. septembra. Plača okrog 000 kron. Prošnje na župni urad v Tunicah, pošta Kamnik. 2474 2484 Sprejme se slovenskega in nemškega jezika zmožna ter tudi nekoliko računstva, kot tajnica „Okrajne bolniške blagajne" v Radovljici. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost v Radovljico do 26. t. m. DDDOGDDDDDCI DaanaDDDDon naše ,Družinske pratike1 je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Kntoli.ški bukvami', proda alni »Katol. tisk. društvu", dalje v trgovini Anton Krispcr, Vaso Pctričič in Ivan Ko-renčan; v Trstu: prodajalna .Katol. tisk. društva''. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in nc dajte si usiljevati drugih pratik. BJ S M Tfl «3 ha en a ca NI KJ »N ta > več sto komadov, prav močne in zdrave, iz hrastovega lesa, od 400 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri 2257 tvrdki . LJUBI] Ckl rw< t» e N E» G3 M «3 tsa o «3 (črpalnike na vrtilo) za vodnjake kakor tudi črpalnike na vodo za ročni in strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej h bencin izdeluje najcenejc iyys L K. Rudolf c. in kr. dvorni založnik v Plznu. PojasmUa daje \\ jospoflgrsKs zvezo" v LjufelpL in lepa napol pokrita se poceni proda. Polzve se v Kolodvorski ulici 31. 2483 obstoječe iz 4 sob, kopalnice, poselske sobe in z vsemi drugimi pritiklinami, s krasnim razgledom, se da z novemberskim terminom ter event. tudi preje v najem. Naslov se poizve pri uprav. ,,Slovenca". Ha prodaj imam večjo množino usojene!® opna starega nad trideset let. 2462 Iflojztl Berčlč zidarski mojster Stara Loka 63, P. Skofja Loka. KalobJirnejio jamstvo, llustrovanl ceniki brezplačno. SLCameraik, Ljubljana, Dunajska c. s. Špeoljalnu trgovina • kolesi In posameznimi delu Ixpo»o|evan|e koles. Fr. P. m, LHIIlH, Si3ri W m- Glavna zaloga plošč slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od Iv 2 5o 1138 naprej. Gramofone od K 25-— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničarje dajem na mesečne obroke. Igle za gramofon tisoč od K 1-80 naprej. — Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno. in m vfciežgnjarna sadja, Iijtibliaaa žganj arni priporoča v svoji lastni 2258 kuhano V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej. 3 (O CO M« •o HU ►t a ■o o T* o < 09 >■» 3 MA« m h*. o 3 Ne I,162/11 L rOSTOTOli _ Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek 1. je po prošnji lastnika g. Antona Ravnikarja, posestnika v Ljubljani, Opekarska cesta, štev. ill na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se jo ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer vlož. štev. 268 ad Trnovsko predmestje, obstoječega iz hiše na Opekarski cesti, štev. .TI (parcela štev. 212) s hlevom in t njivo (parcela štev. 250/100), za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 15.090 kron. — Dražba se bo vršila dno 21. avgusta 1911. v zgoraj navedeni hiši ob 9. uri dopoludne. 2385 Ponudbe pod izklicno ceno sc ne sprejmo. — Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Ostanek kupnine po odštetju vknjiženih dolgov se vknjiži na prodanem zemljišču. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri g. c. kr. notarju Aleksandru lludo-verniku v Ljubljani kot sodnemu komisarju. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I., dne 31. julija 1011. Rnton Petek ;:: Ljubljana :::: slikarski mojster Sv. Petra cesta 38 se priporoča slavnemu občinstvu za razna slikarska dela ter prečastiti duhovSčini za izvršitev cerkvenih del itd, itd. Ma zahievo izvršim vzorce brezplačno, ako se mi delo poveri Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuef-Ijaoffi inpreoaianjg; elektr. sile. Električni obrat vseh vrsl. Uenfilafsrgf. TurSio-generalgrji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OblOČflSce in žarnice vseh vrst. 1927 ekfrotehniška družba preie Kolben in dr. PriP-VyS0£8Iiy manufakturna veletrgovina o Ljubljani mestni trg št. 22 in 23. i8i61 Harodno podjetje. Hlzke cene. Solidna postrežba. ANTON ŠARC, Ljubljana, Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, iz-borna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. :: SHr Vzorci so vsakemu na razpolago, 1787 (1) Razglas. St. 26120. Radi nastopa kolere v Trstu prepovedalo oziroma omejilo je c. kr. ministerstvo za notranje zadeve vzajemno s c. kr. trgovskim ministerstvom z razpisom z dne 7. avgusta 1911 št. 5715/S v nadalje uvoz in prevoz naslednjega blaga oziroma predmetov: 1. rabljenega osobnega perila, stare in nošene obleke, rabljenih efektov, rabljenega posteljnega perila, rabljenega posteljnega puha. Ce se odpošljejo taki predmeti kot potna prtljaga ali v slučaju preselitve, podvreči jih je glede zdravstvene-policijske revizije in zdravstveno-policijskega postopanja od slučaja do slučaja veljavnim posebnim določbam. 2. prepovedan je nadalje nvoz in prevoz cap in cunj. Izvzete pa so: a) cape in cunje, ki se odpošljejo kot veletržno blago, stisnjene in v balah zvezane z obroči. b) sveži odpadki iz predilnic in tkalnic iz konfekcijskih zavodov in iz belilnic; umetna volna, shoddy in odpadki novega papirja. Prevoz sub 1. in 2. označenega blaga in predmetov pa je dovoljen, če so tako spravljeni, da je vsaka manipulacija z njimi med potom nemogoča. Razkužbi podvreči se sme le ono blago in one predmete, ki jih krajtia zdravstvena oblast smatra za okužene. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: 2457 Laschan i. r. Vodne turbine vseh sestav, CFrancis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od dragih tvrdk. Vse potrebe za inStaliranJe. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele- in malo obrt. HBgHHnaflBBiaHnpgnnHgnBnam Telefon 237. Zajec & Horn Telefon 237. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73 ^JkJkJL^kJk. Beton in železo - beton. Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko. Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ======= mize, balustrade). - 622 iDDnaiDDUDBaHnaDDDDDDDaBDDiDDDdH Ingenieur H. UHLIR Ljubljana, Resljeva c. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb 3362 »111 28 NIZOZEMSKA življenska zavarovalnica na dunaju i., aspernplatz i, (v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. ElaVffO zastopstvo iStlM ill firanisho: Rradec L, Mmim u. Blavni zastopaiH za Hranijo: Ciril Giobočnit, Ljabijana, Efisahotna cesta 4. MBsnmBsmmsmmmmgmamm, -JmMmm>mmmmmmmmmti0 Št. 1266/11. Razpis službe. Vsled smrti imenovanega obč. zdravnika dr. Finka razpisuje podpisano županstvo na podlagi sklepa obč. zastopa od 29. maja 1911 št. 874 službo občinskega zdravnika v občini Komen. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti na županstvo do 30. avgusta 1.1. Nastop službe takoj. Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo. Zahteva se znanje jezikov. Ker ni v celem sodnem okraju zdravnika, je bodočemu zdravniku v Komnu lepa bodočnost zagotovljena. Županstvo občine Komen dne 8. avgusta 1911. 2upan: V. Jazbec 1. r, 2426 IZPELJHVH vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM U vsa flaVIiS in stranska fnesta ta- in inozemstva. C. KR. PRIVIl. BANČNA Akc. kapital: 40,000.00(1 kron. ffift e 1 IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA Rfizatvni zakladi: 17,000.000 kron. Osrednja menjalnica: DIJNRJ L, WOLLZEILE 1. PnflrimiirP' Ba(len' Češka Kamnica, Češka Lipa. Brno, Duchcov, Gablonza, N. Crasiitz, Krakov, Litomerice, 1 UUl U£lllbO . Vnri'ifl/i 7nmlia.. U.... u.», h.i. fil-.«., 0,»..« lik,.-« n..II-------i. n..:i---- ...uiutu-M uu.uui.iy, muuiinjJ, moiaii, nu»» jtOiit, i »ton, i laijn, liuoiuo, uunoianunuvuniBdiu, ovnavd. NHKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnik papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreCk i. t. d., L t. d, s Zavarovanis proti m Dri mm srefili in vrata. papirjev u Prospekte in csaike premij zasioaj ia iraafco. 1 Tzdaia konzorcii »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Stefe.