Z9B. Številna.
1 Uiiljul. i Ntoto. Zl tanin 191Z.
XLV. leto.

.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
•eto leto.......k 24-—
pol leta  ..••«..    . 12*— četrt leta     .......    6—
na mesec    ......         2*—
v upravnistvu prejeman:
celo leto.......K  22»—
pol leta   .......    .   11-—
četrt leta.......5*50
na mesce     .   ,        «...     1*90
Dopis! naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Oredniitvos  Knaflova ulica it 9 (v pritličju) levo, telefon &t 34.
Uhaja vsak aan ivaeer izvzaatfi ■><■!<• in praznike.
lnserati  veljajo:   peterostopna petit vrsta za enkrat po  14 vin.,  za  dvakrat po
12 viru, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to   e administrativne stvari.
^—-^—   Posamezna številka veli a *<* vinarjev.   ————
Na pismena naročila brez istodobne vpcetatve naročnine se ne ozira,
„Narodna tiskarna" talafan it 83.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto......K 25"—
pol leta ...*... 13-— četrt leta .••••.. 6*50 na mesec     ......    .    2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30*~
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.....       K 35>—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo fspodaj, dvorišče levo). Knaflava ulic* • *t. 5 telefon it. 83
Oržavni zbor.
Razvoj   našega    konstitucijonalizma — po rakovi poti.
Dunaj, 27. decembra.
Zbornico je letos zadela neprijetna dolžnost. Sestati se je morala med prazniki, v času, ko navadno počiva vsako politično delo. Toda njena menica grozi zapasti in grof Sttirgkh vihti gorjačo paragrafa 14., odločen, da udari po parlamentu, ako mu le-ta ne odobri do 1. januarja proračunskega provizorija. Zbornici v čast moramo pač tudi priznati, da je niso segnale v tepežnih dneh le ministrove grožnje, temveč tudi plemenita naloga, izpolniti predno utone staro leto uradništvu dano častno besedo, odobriti službeno pragmati-ko ter vsaj sebe oddolžiti velike socijalne odgovornosti. Službena pragmatika in budgetni provizorij ste glavni in morda edini točki zborničnega božičnega zasedanja.
V obeh zadevah pa naloga zbornice ni baš zavidanja vredna. Politična konstelacija je. kakor smo že opetovano naglasili nagnila tehtnico vpliva in veljave popolnoma na stran vlade, kateri mora parlament »pod kaznijo« lastnega pogina dati na razpolago kredite in pooblastila državnega gospodarstva, ne da bi smel pri tem presojati vprašanje, je li vlada tega zaupanja tudi vredna in po tej sodbi uravnati svoj votum. Avstrijski parlament je padel tako nizko, da se v proračunski debati ne oglasi skoraj niti eden branitelj vlade, da niti ena stranka ne izreče kabinetu zaupanja, da se sliši z vseh ust le kritika in odpor, iz istih ust, ki potem pri glasovanju z veliko odločnostjo povedo svoj da in amen . . . Pojav, za kateri so našle z res redko soglasnostjo vlada in stranke sijajno varijacijo starega non scholae sed vitae discimur — ne vladi, temveč državi votiramo . . .
Ustava je uvedla pri nas sistem dveh zbornic: demokratično izvoljenih ljudskih poslancev, aristokratič-no in birokratično imenovanih peer-iev. Zdravi konstitucijonalni razvoj cdkazuje v vseh državah ki imajo ta sistem, zbornici poslancev vodilno vlogo, ustvarja iz nje pravi politični zbor. kateri si izvojuje in spopolnuje pravico končne besede, pravo deci-
sionis politicae. Naša konstitucija sama predstavlja ta naravni razvoj, ki se v ugodnih razmerah razvije v takozv. parlamentarni sistem, temeljni zakon o državnem zastopstvu priznava v nekaterih najvažnejših državnih zadevah izrecni primat zbornice poslancev, tako je na primer vlada obvezana podati proračun v zbornici poslancev in ne v gosposki zbornici i. dr.
Pri nas gre ustavni razvoj rakovo pot. Ugled in veljava zbornice poslancev ginevata v korist vlade in gosposke zbornice. Proti tema dvema zaveznikoma je naš demokratični parlament, izvoljen na podlagi splošnega in enakega volilnega prava, danes že skoraj brez moči, njima podleže skoraj v vsakem vprašanju. Klasičen primer nam nudi v tem ozi-ru zgodovina službene pragmatike, katero smo zadnjič v kratkih potezah zabeležili. Po dolgih bojih, konferencah, posvetovanjih, zborovanjih referentov, pododsekov. odsekov, po strastnih spopadih z vlado in njenimi zastopniki, po sijajnih govorih in skoraj soglasnih sklepih v plenumu — se mora parlament pečati s predlogo, kakor sta jo popravila vlada in gosposka zbornica »v interesu državne avtoritete in državnih blagajn« in ne preostaja mu ničesar, kakor pozabiti vse svoje prejšne sklepe ter za to predlogo glasovati — ali pa siužbeffo nragmatiko sploh upropastiti. Uradništvo se je po svoji veliki večini odločilo, da akceptira drobtino mesto hleba, ki bi se naj bil spekel, izjavilo je, da ima rajše vrabca v roki, kakor pa goloba na strehi. Gotovo je treba, da zbornica to razpoloženje uradništva upošteva, toda v parlamentu je pri vsaki zadevi upoštevati ne le stvarno, temveč tudi politično plat. In baš politično kaže zbornica pri tej debati propadanje, ki se bliža že samim mejam politične dostojnosti in konstitucijo-nalne zavednosti. One stranke, ki bodo brezpogojno glasovale za predlogo, kakor jo sedaj predlaga odsek, pošiljajo še danes v debato govornike, ki zagovarjajo razne radikalne minoritetne predloge, obtožujejo in blatijo — s kratka igrajo p^ed svetom politično komedijo, ki doseže eden edin uspeh, da ojaČi splošno omalovaževanje parlament;!, zniža njega ugled v javnosti, škod.:ie njega moralnemu nivoju. In med       čudne
svetnike se mešajo zopet drugi, ki stavljajo predloge kakor n. pr. dr. Korošec, naj se cela zadeva odstavi z dnevnega reda; isti govornik pre-nileva v pomanjkanju stvarnih argumentov očitanje, da v poročilu referenta vladine izjave niso natiskane, ko se mu nasprotno dokaže, izjavlja da bi morale biti dobesedno tiskane in tako naprej. Dvadnevna debata postaja farsa in parlament koniedi-jantska dvorana . . .
Ob koncu leta, ko se ozira oko v preteklost in bi rado zagledalo tu in tam kako veselo znamenje, da gremo naprej, vidimo povsodi le nazadovanje, razdiranje.
V takih razmerah je teško verovati v boljšo bodočnost, o kateri so danes popoldne govoriti in sklepali min. predsednik in načelniki strank. Konferenca senijorov je mnenja, da naj državni zbor tekom jutršnje seje ne reši le provizorija, temveč tudi nekatere manjše predloge, zlasti novelo k društvenemu zakonu. Takoj po novem letu pa bi se naj sestal finančni' odsek, ki bi lahko (po prepričanju min. predsednika grofa Stiirg-kha) izdelal takozv. mali finančni načrt še tekom enega tedna, plenum pa naj bi v nadaljnih 6 dneh ta načrt ratificiral. Glavna točka »malega finančnega načrta« je reforma osebnega dohodninskega davka. Vlada že danes z vso gotovostjo računa na to reformo. Karakteristično je, da je izdalo finančno ministrstvo naredbo, da se rok za napovedi osebne dohodnine podaljša do 15. marca, to se je zgodilo seveda v trdnem pričakovanju nekaterih sprememb, ki jih glede napovedi itd. prinese reforma. S 5. februarjem naj bi začela prilično 6 tedenska deželnozborska kampanja, v južnih krajih se je oglasil za zborovanje zaenkrat le koroški dež. zbor. V Galiciji upajo v tem času rešiti de-želnozborsko reformo, na Češkem doseči morda vsaj delno spravo med Čehi in Nemci.
Vlada obeta in vabi. Grof Sttirgkh je naznanil, da predloži žel. minister sokraj »zrevidirano« predlogo o lokalnih železnicah. Toda zakulisna poročila pravijo, da je ta predloga tako zrevidirana, kakor znajo delati z investičnimi zadevami samo pri nas. Črtajo namreč kjer in koder se da, veliko lokalno železni-šo vprašanje se je scvrlo na 40 prog in 1,10 milijonov — ki bodo. kakor se
zatrjuje tekle večinoma po — nemških krajih.   _________t
Opazlie b celjskemu mestnemu proračunu.
Celje, 26. dec.
Že površen pogled v menda edini eksemplar celjskega mestnega proračuna, ki je bil te dni na razpolago davkoplačevalcem v mestnem uradu, je človeka naravnost vzne-voljil. Posamezna važna poglavja prečrtana, popravljena in zopet spisana, važno poglavje o mestnih dolgovih, spisano na koščku papirja in vloženo v proračun, velike postavke, kakor terjatve Unionske banke v znesku 18.327 K 80 v, vpisane s svinčnikom, izdatek za uvedbo elektrike v znesku 100.000 K, je dvakrat vpisan in zopet črtan — kratkomalo, ta razpoloženi eksemplar mestnega proračuna dela na človeka vtisk, da naš mestni urad sploh ne jemlje resno določbe v mestnem statutu, po kateri se mora dati davkoplačevalcem vpogled v konkreten, resno iz-gotovljen proračunski predlog. Tako smo pa videli neko zmašilo proračuna, menda še v tisti obliki, kakor jo je smatral prilično varno za javnost gosp. finančni referent. Pravilno bi bilo, da bi se proračunski načrt Še enkrat izdelal in predložil občinstvu v vpogled — saj papirja mora imeti mestni urad vendar dovolj! In uradnikov tudi ne primanjkuje.
Graje je torej vreden ta razpostavljen proračunski načrt že glede svoje zunanje oblike, še bolj pa v meritornem oziru. Celjsko mestno gospodarstvo je v naravnost obupnem stanju. Ker gre za nemško občino, ne bodemo citirali izrekov kakega slovenskega komunalnega politika, pač pa resno spominjamo na besede bivšega finančnega referenta v mariborskem mestnem svetu, Pfrie-merja: »Za gospodarstvo z večnimi posojili in dolgovi nočem posoditi svojega poštenega imena!« V celjski mestni občini že ni očividno dolgo vrsto let racijolnalnega gospodarstva. Nakupovala so se zemljišča in hiše in delale ogromne investicije, ki niso v nikakem razmerju z davčno silo celjskega mesta. Redni dohodki že dolgo vrsto let niso mogli pokrivati rednih, kamoli Še ogromnih iz-
vanrednih izdatkov. Najemati so se morala posojila. To se je lahko brez vsakega večjega hrupa delalo pri mestni hranilnici. Tam je denarja slovenskih kmetov in po zaslugi raznih sodnikov slovenskih nedolet-nih oseb več ko bi bilo morda združljivo z garancijo zadolženega celjskega mesta. In tako s je izposodila tekom časa samo mestna občina prt svoji hranilnici 2,993.633 kron 88 vinarjev, to je skoraj tri milijone kron ali več kot tretjina vseh vlog v mestni hranilnici. 827.900 K 40 v je »plodonosno« investirano v mestni klavnici, mestnemu vodovodu, kopališču in — gledališču; ostali znesek pa se obrestuje direktno iz davčnega denarja. Lani, t. j. leta 1912., je najela mestna občina 159324 kron posojila, v letu 1913. pa najame novih najmanj 262.400 kron in bo morala skupno plačevati 105.678 kron obresti! Kako bo s tistimi 18.327 K 80 v, ki jih ima plačati mestna občina vsled Lindauerjevega poloma in potem nastalih nerednosti pri stavbi mestne ljudske šole, to nam že omenjena, s svinčnikom zapisana opomba v mestnem proračunu, ne pove. Vsekakor se bo moralo za to najeti posojilo in se bo torej gornji znesek zvišal na 280 tisoč kron. Stavba nove ljudske šole bo požrla ogromne svote; kakor znano, so to stavbo pospešile samo želje' po hitrejši germanizaciji Gaberja. Obračuna za to stavbo še ni, a znašal bo bojda do 700.000 kron na izdatkih!
Kolika pa je davčna sila celjskega mesta? To nam bodo pokazale sledeče, za leto 1913. proračunane številke. Zemljiškega davka je 94.164 kron 39 v: mesto debi 45 ,*- doklado, to je 42.374 kron. Splošna t r?d r-iiina znaša 26.929 K 63 v: 50% mestna do-klada, to je 13 465 K. 12% r aje'/inin-ski novčič od 750.910 = 90.1**1 kron; k temu še dobi drugo leto mcMi O-lje na pivni dokladi 13.000 K in na užitninskem davku 4800 K. Drugi davki v tem proračunu niso navedeni. Vštevši mestne davščine, ima torej mesto Celje davčnih dohodkov — 178.739 kron, komaj toliko, da se pokrijejo obresti od dolgov in stroški za legijon mestnih uradnikov in uslužbencev!
Kajti uprava mesta Celja stane horendno svoto, 71.698 K 12 vin.; ako bi še prišteli stroške za upravo mestne klavnice, vodovoda, plinarne in pa mestnih posestev bi dobili kma-
LISTEK.
Ob težkih dneh.
Spisal S. Š.
Sive jesenske megle so se vlačile nad mestom in droben dež je v polalmih curkih rosil na mastno se svetlikajoči tlak. Vzduh je bil prsten in vsepovsod je dišalo po mrtvih rožah. Pozna jesen je sanjala nad zemljo, polna težkih misli in sivih mra-kov.
Popoldne je bilo, v stranski ulici, v pritličnem stanovanu slikarja Veličine.
Mrak si je že napol osvojil za-auhlo izbo in obrisi kotov so se topili v sivo tančico. Dež je monotono udarjal ob bakreni prizidek. Raz vlažnih sten se je plahno cedila umazana voda in tapete so v kosih visele od zidu.
Veličina je sedel pri oknu, glavo naslonjeno na roke, oprte ob kolena in temen dolgčas mu je mučil dušo. Nasproti nemu na divanu je čepel prijatelj Križ. Molče sta prisluškovala žubodranju vode v samovarju. Oblak cigaretnega dima ju je ovijal v mehak objem.
Križ se je zdrznil
»Ti!«
Veličina je privzdignil glavo. Poteze njegovega obraza so se po-
polnoma izbrisale v mraku in le obrisi glave so se črtali na svetlem ozadju.
»Kaj ti je?«
»Nocoj sem sanjal . . .« Veličina je zamahnil z roko: »Tudi jaz sem že sanjal.«
»A jaz sem sanjal nekaj tako lepega!«
Neumnosti! Pride in gre in nikoli več se ne vrne.«
Križ je povesil glavo, Veličina se je nasmehnil.
»Vem, brate, da so bile lepe tiste sanje. Pa pozabi nanje. Eno noč so bile, no da, drugo noč pridejo druge.«
»Vem, Veličina, a zakaj mora biti tako. Glej! Jaz bi rad sanjal, samo sanjal . . .«
Za hip je zopet zavladala tišina v sobi. Zunaj je ropotaje drdral voz mimo okna in iz dalje se je glasila melanholična pesem pojočega berača.
Veličina se je pretegnil na stolu in široko zazehal.
»Tako je, tako. Žalost, dolgčas! Da bi že prišel tisti beli dan, ko ozrem zopet domovino.«
Križ ga je pogledal.
»Domovina? Ej, brate, kje je še tista ura! Komaj slutnja io dobiti v daljini.«
»Prav praviš: komaj slutnja . . . Glej, prej si govoril o sanjah. Sanjal bi, si rekel, vso temno večnost bi sanjal«
»Vso večnost . . .«
»Glej, to je bilo hrepenenje. Tvoja duša si želi v domačo vas. Ali ni tako?«
»Je, brate!«
»No da, pustiva to. Sanje varajo, kdo bi jim verjel. Šel sem v svet in sem strmel v fantom čarobnih sanj: dekle je stalo v polju, kakor čar in cvetje pomladi je bilo z njo. Vidiš, to je bila mladost. Zdaj pa je uvelo cvetje, sanje so prešle, prešla je mladost in žar oči je ugasnil. No, bila je bajka o zlati roži in zdaj je konec. Življenje strmi v te s svojimi globokimi očmi in njegova trda roka te pritiska v blatni kolovoz: Hodi in trpi, ali pa pogini! Tako je.«
»Čuj, Veličina.«
> No?«
»Nocošnjo noč sem sanjal, da je bila pomlad. Ves vzduh je kipel v drhtenju in vonju novega življenja in vseokoli je bilo solnce, samo zlato, jasno solnce. Šel sem v park. V dolgih vrstah so stale akacije ob poti in njih nežnordeče cvetje je bilo, kakor slana v žaru zarij. V gredicah so cvetele vrtnice in mirte v slepečih barvah in duh, kakor vino Chianti. je polnil moje prsi. Šel sem po snežno-nelem pesku, vesel in pijan sladkosti. Izza grmov temnozelenega bršlina so se mi smehljali marmornati kipi v pozdrav. Žareči v sijaju pomladnega solnca. Zavriskal bi od neznane, silne sreče, pel bi in vpil, tako mi je bilo. Kar naenkrat zavije okolu bližnjega ogla dekle in, nežno stopicaje
z malimi nožicami, se mi počasi približuje. Obrazek, oblit od vala zlatih las, ji je rdel v dihu mehkega vetra in njene velike, modre oči so me gledale veselo in prijazno, kakor bi pozdravljale. Njen stas, brate, Venus prve mladosti, jo ne dosega. Kakor vila je bila, kakor nadzemski čar. Stal sem in strmel. Bila je že blizu mene, ko začujem njen zvonki smeh. Tajna sladkost je spreletela mojo dušo. Pred očmi se mi je zameglilo in kakor iz dalje sem čul njen glas:
»No, Križ, kako gre?«
»Podala mi je tisto malo.žameta-sto ročico. Sklonil sem se in jo poljubil prav na rob rožnatih prstkov. Še bolj se je zasmejala, da je bilo, kakor glas tekočega srebra, potem pa je šla dalje. Tiho sem strmel za njo kakor kip, dokler ni izginila v sivi meglici brezkončne aleje. Brate, bila je tako nebeškolepa.vT
Veličina se je smejal, a njegove oči so odsevale v tihem ognju zamišljene duše. Pogladil si je košate brke in odstavil čaj.
»Vrag naj vzame vse skupaj, samo da bi šel čas hitreje naprej,« je zagodrnjal in si nalil čašo. »Veš, Križ, tako se mi zdi, kakor bi bil od vseh pozabljen v tej temni kajbi.«
»Niti solnce se ne upa v ta kraj.«
»Da. da! Cel dan se vlačijo sence po kotih in komaj, komaj čakajo večera, da se strnejo nad tem počrnelim stropom. Žalosten je ta dan, pust, kakor jesensko polje.«
Križ mu je ravno hotel odgovoriti, ko je obstal pred oknom eleganten avto. Spogledala sta se in uprla oči v vrata. Culo se je govorjenje, nato je nekdo narahlo potrkal na vrata. Veličina je skočil po konci.
»Kaj pa je to?«
Križ je tudi vstal.
»Vrag ga vedi.«
»Daj, odpri!«
Križ je odprl in — za trenutek sta stala oba prijatelja, kakor vkopana.
Na pragu je stala mladenka, zavita v siv plašč in se smehljala v pozdrav. Gosti valovi zlatih las so ji obkrožali nežen obrazek in velike, modre oči so ji sijale pod fino oblikovanim čelom. V levici je držala Šopek snežnobelih krizantem, z desnico je pa oprijemala kljuko.
Veličina se je zavedel. Stopil je bliže k vratom in se v zadregi nasmehnil.
»Klanjam se, gospodična! Želite, prosim?«
»Oprostite, ali ne stanuje tu gospa N.?«, je smehljaje vprašala in njen glasek je zvenel po sobi, kakor žuborenja potočka.
»Da, gospodična. Izvolite, prosim, za trenutek.«
Rdeč, kakor rak, ji je Veličina ponudil napolpolomljen stol in odhi-tel v gospodinjino stanovanje.
Križ je obstal pri vratih in jo gledal, kako je sedla in se ogledovala po sobi. V njegovi duši je zavalo-
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
298 štev.
In 100.000 K! Seveda, v proračunu je I vse to lepo razdeljeno, kajti nazadnje bi le nastalo še med ovčje ponižnimi našimi purgarji kako godrnjanje! 2e samo dejstvo, da ima mesto s tako ! skromnimi dohodki tako ogromen upravni aparat, kaže do skrajnosti nezdravo gospodarstvo mestne občine. Vse kaže, da se na skupne stroške redi cela vrsta ljudi, ki bi naj igrali vlogo agitatorjev, muzikantov pri mestni godbi in — kakor smo že svoječasno v »Slov. Narodu« dokazali — volilcev za vse slučaje. Stvarni oziri tu ne morejo priti v po-štev. Nočemo biti osebni in ne zavidamo nikomur osebno dobrega korita pri občini. Ali opravičeno se nam ne zdi, da ima dr. Ambrožič po tako kratkem službovanju 5490 K, Derganz 32&0 K in še nekateri drugi tako visoke plače, ne vštevši stranskih dohodkov. Derganz ni noben domačin — in ne dvomimo, da bi se našel v Celju čk>vek, ki bi se dal z veseljem tako dobro rediti. In kvalifikacijo mora imeti, da je renegat, z rojenimi Nemci ni v Celju nič. Pisarniške potrebščine našega mestnega urada požro na leto velikansko svoto, 11.470 K! V tej svoti je določeno za inserate »vahtarici« letno 900 K in sumimo, da gre za ta ničvredni, samo polovici prebivalstva, ali Še bolje rečeno, samo magistratni kliki služeči list. še več denarja iz »pisarniških potrebščin«! Za prestave se izda na leto — 500 K; magistratni uradniki »nemškega« mesta Celja ne smejo uradno znati slovenski!
Preskromen prostor mi je odmerjen in vedelo bi me predaleč, ako bi se spuščal v posameznosti gospodarstva pri mestnih hišah in posestvih. Ker sem dober kristjan in se ravnam po lepem izreku: »Nemo prae-sumetur nisi bonus,« hočem verjeti — da so dohodki iz teh hiš, vrtov, gozdov in poljev, katere je naše dobro situirano mesto rešilo pred slovensko grabežljivostjo že poprej, ko se je vedelo, reflektiramo li sploh na nje ali ne, res prilično tako visoki kakor so zapisani v proračunu. Opozoriti pa je vendarle treba naše meščanstvo, da bi se tu brigalo za razne posameznosti in ugodnosti magi-stratnih prijateljev. Če se ne motimo, je kupilo mesto od graščine Novo Celje pravico za ribištvo v Savinji in bližnjih celjskih potokih; v preračunu stoji, da bo treba izdati za to pravico 600 K (menda na obrestih), dobilo se pa 600 K; referent je napravil pri, s svinčnikom zapisani postavki vprašaj, ker se mu najbrž ta dohodek ne zdi verjeten. O sijajnih« dohodkih »Stndentenheima«, »\Valdhausa niti ne bodemo dalje govorili. Mesto ima čudno smolo pri j svojih podjetjih; ali so krivi nakupi j ali uprava, o tem bode še prilika go- ! voriti.
Interesantno je poglavje »Umetnost, znanstvo, kultus«. Tu vidmo postavko 4400 K za celjski >Musik-verein«, postavko 3000 K za »Deu-tsches Haus«; »Siidmark« in »Schul-verein« dobita vsak po 100 K, neki > Fremdenverkehrskomite 400 K (menda za postavljanje — nemških orientacijskih tabel v okolici), >Oer-mania«, zveza »nemških« delavcev, 2J K. nemški »Ge\verbebund < r0 K, nemška ljudska šola v Vojniku 25 K, nemška ljudska šola v Hrastniku 50 kron in tako gre to naprej- Darežljivost nemških Celjanov je občudovanja vredna. Po dolgi vrsti daril še pride postavka: »Unvorgesehenes« 2740 K. Danes še se v resnici ne ve, kaj bo leta 1913. Pridejo lahko nemški burši. turnarji, pevci; lačni so ti
možje in žejni, mesto jih mora tako temeljito pogostiti, da jih vozijo drugi dan v šajtrgah z veseličnih prostorov domu. Glej ti, mali obrtnik in trgovec, glej ti, celjski davkoplačevalec: mnogokrat pogrešaš na svoji mizi vino in pečenko, nosiš pa svoje težko prislužene kronce na magistrat za pogoščenje »odličnih« nemških gostov! 2e zgoraj smo grajali neresnost in netočnost proračuna, tu moram še enkrat to ponoviti V tako malem gospodarstvu kot je ono celjskega mesta, ne smejo na noben način stati postavke kakor 2740 K za »Unvorgesehenes«, dalje pri investicijah 25.000 K za »različne naprave«, in našteli bi še lahko več primerov! Da grajamo zgornje podpore kot nacije natno enostranske in celjskemu mestu naravnost škodljive, se razume samo po sebL Društvo »Deu-tsches Haus« je zasebno podjetje; ali je potrebno ali ne, o tem gre med celjskimi nemškimi in slovenskimi meščani samo en glas: ne! Kako pridemo do tega, da to slabo situirano podjetje podpiramo mi? Ce hoče, naj nalaga mestna hranilnica »svoje« denarje vanj še naprej, enkrat bo že morala nastopiti nadzorovalna oblast; mestno občino pa »Deutsches Haus < nič ne briga.
Kdor bere ta izvajanja in se o njih resničnosti sam prepriča v mestnem proračunu, vidi, da stoji naša mestna občina s svojim gospodarstvom na robu propada. Rešitev še morda nudijo brezprimerne nove davščine ali pa — nova posojila, ki jih ne bode več lahko mogoče obrestovati. To gospodarstvo je direktna posledica besnega nacijonalnega boja in sovraštva proti Slovencem, posledica enostranske, v politični službi remštva stoječe mestne uprave. Zacnii čas je, da napravi vladni komisar z močno in nepristransko roko na celjskem magistratu red, naši slovenski deželni poslanci pa morajo delati z vso energijo na to, da se volilni red v naši občini modernim političnim in nujnim gospodarskim potrebam mesta Celja primerno spremeni in uredi. Nemško-nacijonalni magistratovci so dogospodarili.
Kleti vojno in mirom.
Mirovna pogajanja.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da govore vsi znaki za to, da konferenca veleposlanikov v Londonu ne deli turškega stališča glede preskrbe Odrina z živili. Vsi nasveti, ki jih dajejo veleposlaniki turški vladi, imajo namen, da Dre-pusti Turčija Odrin Bolgarom. Živil v Odrinu tako" primanjkuje, da se bo mogla trdnjava upirati kvečjemu še kakih 14 dni. Naibrže se bo tudi konferenca veleposlanikov odločila za to, da že z ozirom na to dejstvo pripade Odrin Bolgarom. V Carigradu pa se govori da bo Turčija v tem slučaju takoj preklicala premirje. Najprej bo sklicala vlada kronski svet, sestavljen iz višjih vojaških krogov. Ta kronski svet bo odločal, če se naj vojna nadaljuje ali ne. Izpred Čataldže ne prihajajo    ugodna
čila. Turški vojaki trpe strahovito rod mrazom tudi manjka ku in o barakah    za    prenočevanje    ni sledu.
O stališču turške vlade pri mirovnih pogajanjih se izve iz m -o-dajnih turških krogov med drugim tudi to-le: Ce bodo stavili dele iti Balknn^ke zveze pri mirovnih poga-janjih  take pogoje, ki bodo    Turčiji
onemogočili začeti z resnimi pogajanji, bo Turčija opozorila na to, da ni nikakor primorana skleniti mir za vsako ceno. Na noben način ni govora o tem, da bi Turčija odstopila one pokrajine, ki jih Balkanska zveza še ni zavzela Določitev novih mej balkanskih držav naj se izvrši na ta način, da dobi vsaka posamezna država le one pokrajine, v katerih prevlada narodnost dotične države. Ostalo naj postane samostojna pokrajina pod sultanovo suvereniteto z glavnim mestom Solunom.
Vsled vseh teh vesti je poročilo, ki prihaja iz Berolina in pravi, da se bodo pogajanja med Balkansko zvezo in Turčijo danes najbrže razdrla, zelo verjetno.
Kakor poročajo iz Carigrada, je izjavil baje neki odlični turški državnik: Odločitev o vojni ali miru leži sedaj pri turskih častnikih. Veliki vezir je sklical včeraj neposredno po prijateljski intervenciji avstrijskega veleposlanika Pallavicinija generalni štab in je izjavil, da je ta vojska dobro pripravljena za nadaljevanje vojne. Vlada je nasproti temu izjavila, da mora, da ji bo mogoče nositi odgovornost pred narodom in vojsko, zahtevati tozadevno izjavo častnikov. Generalni štab je nato sklenil še danes predložiti vladi obširno umenje, ki bo, kakor je upati, mnogo boli koncilijantno kakor dosedanje stališče vojske. Upati je tedaj, da bo mogoče najti izhod iz sedanje krize.
Konferenca veleposlanikov.
Kakor poroča petrogradska Rječ<v, vzbuja konferenca veleposlanikov o zadevi srbskega pristaniškega vprašanja v ruskih diploma-tičnih krogih popolno zadovoljnost. Tudi Srbija kakor druge balkanske države, je odnehala od svojih zahtev ter privolila v kompromis. Res še ni odločeno, katero nevtralno pristanišče in iz katerih sredstev naj se zgradi železnica do tega pristanišča, vendar je upati, da se bo tudi to vprašanje ugodno rešilo.
Med tem so intriganti zopet na delu. Tako so raztrosili sedaj enkrat v Belgradu vest, da zahteva Bolgarska brezpogojno od Srbije, da odstopi ta Bolgarski južni del Makedonije, Grška pa Solun. Tako daleč je celo že prišlo, da je belgradska »Straža < zabeležila vest, da se odpira med državami Balkanske zveze globok propad, ker hoče Bolgarska oškodovati Srbijo. Srbija je prinesla za vojno mnog žrtev, dobiti mora tedaj tudi primerno plačilo. List se bavi tudi s hujskanjem inozemskih listov proti Srbiji in izreka bojazen, da more to hujskanje imeti slabe ^posledice. Gre namreč, kakor dostavlja list, za posest Bitolja, s čimer je baje v zvezi tudi obisk bolgarskega nrni-strskega predsednika Gešova v Belgradu.
Avstro-Ogrska in  Srbija.
»Lokalanzeiger« poroča iz Bel-grada: Z ozirom na predstojeće povečanje Srbije je treba, da se trgovske zveze s sosedno monarhijo urede. Že sedaj se vrše tozadevna pogajanja. Avstro-Ogrska zahteva znižanje carinskih tarifov za sladkor, les in steklo ter ponuja za to Srbiji izvoz večjega kontingenta živine in neomejenega števila živih in zaklanih prašičev, kar bi moglo imeti za Srbijo zelo velik financijalen uspeh. Bati se je le, da bodo avstrijski agrarci stavili temu srbskemu uvozu v Avstrijo velike zapreke.
Onokojtu pokrajine na Balkan in njih uredba.
Piše prof. Anton  Bezenšek. Sof'ja, 23. dec.
Po pridobljenih zmagah so začeli previdni bolgarski državniki precej razmišljevati o kulturnem delu, ka*ero čaka domačo inteligenco in javne služitelje v novih osvobojenih krajih.
Kakšen bo ta obseg novih pridobitev za zmagovalce o tem se pred sklepom londonske konference še ne more ničesar vedeti. Zanimivi so vc lako sledeči statistični podatki, katere je priobčil slavnoznani ruski zgodovinar profesor L. A. P o-g o d i n v »Utro Rosii« pod naslovom: »Kaj bo ostalo od Evropske Turčije?«
Pred vojno se je delila Evropska Turčija na 7 vilajetov z občim prostranstvom 196.500 štirjaških kilometrov in z okoli šestimi milijoni prebivalcev (vštevši tudi Carigrad).
Sedaj je ostalo v turških rokah samo okoli 6000 štirjaških kilometrov in  blizu  1,400.000 prebivalcev.
Od vsega prostranstva, odvzetega Turčiji od balkanskih zmagovalcev, pripada Bolgariji 64.000 štirjaških kilometrov z dvema milijonoma prebivalcev. Ako Bolgariji ostane vse to, kar je zavzela sedaj, bode imela okroglo 100.000 štirjaških kilometrov ter šest in pol milijona prebivalcev. Pri tem položaja bo tekmovala z Romunijo (131.000 štirjaških kilometrov), a po številu prebivalcev (5,912.000) jo prekosi.
Srbija in Črna gora bosta dobili 48 do 50 tisoč štirjaških kilometrov in 1.700.000 prebivalcev. Zaeno s pridobljenimi kraji bo imelaSrbijaS6.000 štirjaških kilometrov in 4 in pol milijona prebivalcev; a Črna gora bo merila 20.000 štirjaških kilometrov in ŠteTa 600.000 prebivalcev.
Grčija bi merila zaeno z novimi provincijami 110 do 115 tisoč štirjaških kilometrov in štela 3,350.000 prebivalcev. Ako pa še pridobi Kreto, tedaj se povečajo te številke na 123.000 štirjaških kilometrov in 4,700.000 prebivalcev.
Na ta način bi imela cela Balkanska zveza v svoji lasti 400.000 štirjaških kilometrov ter štela 16 milijonov prebivalcev.
Ta obseg in to število je že toliko mogočno, da more imponirati bližnjim in daljnim sosedom.
A da se porabi koristno pridobljena zemlja in da se povzdigne prebivalstvo na višje kulturno stopnjo, za to bodo imele dotične vlade skrbeti brez odlašanja.
Treba bo sposobnih, delavnih moči. Tam se bodo nameščali in so deloma že namesteni domačini — Bolgari v raznih službah. Okrožni upravniki so za večja mesta že imenovani; to so izkušeni in ugledni možje, ki so zavzemali že poprej višje službe v kraljevini.
Finančni uradniki, višji in nižji, so te dni tja poslani. Jutri pojde 60 telegrafistov in poštnih uradnikov v Makedonijo, znatno število jih gre v Solun. Narodna Banka ustanovi osem podružnic v večjil mestih in 20 agentur v vseh drugih mestih Makedonije in Odrinskega.
Za te službe imajo Bolgari dosti sposobnih, mlajših in starejših uradnikov.
Sploh pa se nastavljajo in se bodo nastavljali samo tisti,    ki so se
udeležili vojne. A oni Bolgari, ki se niso udeležili, ne dobijo službe.
Seveda tukaj ni misliti na de-serterje, — njih čaka kazen; ampak na take, ki so iz tega ali onega vzroka mogli ostati izven bojnih vrst. Le v skrajnem slučaju pridejo v poštev Ntbolgari, predvsem Slovani; a ti morajo biti priznani strokovnjaki, katere pokliče vlada na kako višje mesto z dobro plačo za dobo dveh do treh let s kontraktom. Državne službe ne more dobiti po osnovnem zakonu nihče, kdor ni bolgarski podanik. A dokler se dobi podanstvo, treba je živeti vsaj pet let v Bolgariji in izpolniti razne formalnosti. Potem ga še le narodno sobranje (a zanaprej pravosodno ministrstvo) sprejme v bolgarsko državljansko zvezo.
Motijo se torej mnogi, ki mislijo, da je lahka reč, dobiti zdaj v Bolgariji državno službo. Bolgari imajo za vsako stroko dovolj pripravljenih lastnih moči.
A pomisliti je, koliko tisoč bo invalidov, katere mora država preskrbeti. Nekaterim, ako so kmečkega stanu, se bodo dala polja in pašniki v novoosvobodenih deželah zastonj ali proti malemu plačilu na obroke. Drugi — ako so nekoliko izobraženi — se bodo nastavili na primerne službe.
Bil sem navzoč v tukajšnji katoliški bolnici, ko so nekega, nevarno ranjenega vojaka nagovarjali, da se pusti operirati (levo roko odrezati) s tolažbo: »Ko ne boš mogel drugega dela opravljati, dobiš državno službo v kaki pisarni, da boš lahko preživel sebe in svojo rodbino.« Po tem obetaniu, ki se bo tudi zgodilo, dal si je roko odrezati.
In takih slučajev bo na tisoče.
V novo osvobojenih deželah na Balkanu bo treba kapitala. Z njim se bo dalo kaj narediti v raznih strokah o pravem času.
Nekateri špekulanti, domači in tuji, so skušali nagloma nakupovati večje komplekse polja, travnikov, gozdov itd. po neznatni ceni, da bi jih potem drago prodajali. A vlada jim je pokvarila vso nečisto kupčijo s posebnim zakonom, sprejetim v zdajšnjem zasedanju sobranja, kateri veli, da so neveljavne vse prodaje zemljišč, ki so izvršene od začetka vojske do popolne uredbe bolgarske administracije v teh deželah.
Bolgarska narodna in poljedelska banka bosta nakupili taka posestva, kojih lastniki so zbežali, in še druga, ki so prostovoljno na prodaj. Ko bodo ta zemljišča parcelirana, bodo se prodajala kmetom po razmerno nizki ceni proti obroknemu izplačevanju.
To je umna akcija bolgarskih denarnih zavodov, da se pride v okom špekulaciji s posestvi in da se onemogoči nagomilanje velikih kosov zemlje pod last enega posestnika.
Bolgari vidijo, kako je nesrečna Romunija za volj svojih »čokojev« (lastnikov obširnih zemljišč, katera so jim primorani obdelovati kmetje proti neznatni odškodnini, kakor srednjeveški tlačani.) Te nesreče v Bolgari nočejo, in za to že sedaj skrbe, da se razdele zemljišča po piavici in da pridejo v roke le onim, ki so ped za pedjo izvojevali to ozemlje in dali zanj kot »aro« — svojo kri.
vala neznana sladkost in zdelo se mu je. kakor bi solnce posijalo skozi okno.
»Kaj me gledate?« ga je smehljaje vprašala.
Par korakov je stopil k mizi in komaj slišno zajecljal.
»Gospodična,    sanjal    sem    o Vas...«
Glas mu je zamrl v grlu in nekako potrt je sedel na raztrgan divan. Devojka se je zasmejala na ves glas.
»O meni ste sanjali? Kaj pa?«
Križ je strmel v njo, kakor v nadzemsko bitje, očaran od njene lepote. Oči so se mu iskrile v ognju hrepenenja in hlastno ie vsrkaval duh njenega telesa.
»Kaj se mi je sanjalo? Mogoče ...«
Na pragu sobe se je pojavila gospodinja in za njo Veličina. Križ je vtihnil. Devojka je vstala in pozdravila dobrodušno se smehljajočo gospo.
Veličina in prijatelj sta pa stala vsak na eni strani in strmela, strmela ...
»Bolje bi bile, da bi govorili o tem z mojim možem,« je Križ začul, kakor iz dalje, gospodinjin glas. Napol v sanjah je razumel, da je prišla dekle naročit par okvirjev k njegovemu gospodarju.
»Tudi dobro,« je odvrnila devojka In stopila k vratom. »Do svidenja, gospoda!«« sta čula še oba prijatelja.
kakor odmev, potem so se vrata zaprla.
Nekoliko časa sta stala molče; nihče ni izpregovoril besede in v očeh je jima je poznala sled ugaslega čara. Potem pa je Veličina stopil k oknu, sedel nazaj na stol in zagre-bel obraz v dlani. Križ se je vrgel na dh an.
»Ti!«
»No.«
»Kakor solnce...«
»Pustiva to. Tvoje sanje so šle mimo naju, kakor pomlad, kakor mladost.«
*Vila je bila, rojena iz nežne rose.«
»Ne sanjaj! Prišla je in zopet šla •n nikoli več ne uzreš njenih sladkih oči. 2arek solnca se je izgubil in poslal v ta temen kraj. Zdaj pa je ugasnil njegov soj na praznih stenah in vse je zopet, kakor prej. Pozabiva, brate!«
Se nižje, kakor prej sta sklonila glave in še večja žalost je bila v njunih srcih. Nad njima je razgrnil mrak svoja temna krila, kakor bi hotel prestreči vse tiste hrepeneče misli, ki so trepetaje romale v brezkončen nepokoj hrepenenja v sijaju dveh velikih, modrih oči...
Monotono je udarjal dež na šipe in bilo je vsepovsod, kakor trudne, težke sanje.
»Mladost...!«
191Z.
Retrospektiva V. V.
(Dalje.)
V kolikor dogodki na Romunskem ne segajo v najvažnejši dogodek celega leta, osvoboditev balkanskih Slovanov izpod turškeg jarma, je treba omeniti samo, da je napra-val kabinet Carp prostor kabinetu Majorescu. S tem pa smo se dotaknili že velikih dogodkov na Balkanu.
Turčija je trpela mnogo vsled vojne z Italijo. Celo Angleži so ji kratkomalo odvzeli polotok Sinai in kako dolgo bo mogla vzdržati Turčija vsaj sled svojega vrhovnega gospodarstva v Egiptu in Libanonu, je vprašanje morda samo par let; tudi v Mali Aziji med Armenci se kru-ši njeno gospodarstvo. Kabinet Said paše je bil neprestano v krizi, izpo-četka leta zlasti zaradi izpremembe ustave. Značilno za poznejše dogodke je, da je zaklical grški poslanec Bisios v turškem parlamentu predsedniku, ki ga je hotel dati vreči iz zbornice: »Čuvajte se! V par mesecih bodo Grki pregnali vas iz Carigrada!« Vsled neprestanih rabuk je bil končno turški parlament razpu-ščen 18. januarja. Aprila so se vršile nove volitve pod pritiskom mlado-turkov; ko je bil parlament sklican meseca maja, je bil izvoljen za njega predsednika Halil paša.   Mladoturkl
pod vodstvom v Smirni izvoljenega Said bega so nadaljevali svoje, za Turčijo tako usodno delo. Zlasti so bili nezadovoljni z velikim vezirjem Mahmud Šefket pašo. vsled česar je izbruhnila meseca julija kriza. Veliko vezirstvo je dobil Mahmud Muk-tar paša starejši. 2e takrat pa se je sultan Mehmedu V. majal stolec tako, da se je hotel odpovedati prestolu. Novi kabinet je hotel razpustiti zbornico, ustrašil pa se je groženj politikujočih častnikov7, ki so izjavili, da pridejo z vojsko nad Carigrad. Zlasti so se upirali razpustu častniki v Odrinu. Kabinet pa se je moral zopet rekonstruirati. Tudi tajna vojaška organizacija je posegla tu vmes. V teh stiskah in ko se je majal sultanu prestol, se je zatekel prestolonaslednik Jusuf Izedin na Dunaj. Izmed nevojaških dogodkov je treba omeniti kolero v Meki, velikanski požar v Carigradu meseca avgusta, vsled katerega je bilo 50 tisoč ljudi brez strehe.
V Albaniji in Makedoniji ni bilo celo leto miru, da, razmere so postale tako neznosne, da so morale poseči vmes sosedne države. 2e začetkom januarja so bile razmere tako napete, da se je uprlo krščansko prebivalstvo, vsled česar ie Turčija razglasila nad Štipom in Velesom obsedno stanje. V Skopiiu je nagro-madila Turčija velikanski vojni materijal za boj proti kristjanom. Vse to pa so netili mladoturki. 2e februarja le opozoril Kiamil paša iz Egip-
----------                                                                                                                                                                     ■                   ■   a
ta sem na nevarnost mladoturškega gibanja in režima, ki sili prebivalstvo Arabije, Albanije in Sirije k vstaji, ter je prorokoval, da bodo velesile razdelile Turčijo. Niso ga poslušali. Kmalu pa so izbruhnili nemiri na Cipru in na Samosu in v Albaniji, vendar je notranji minister Adil beg zatrjeval, da gibanje v Albaniji ni nevarno. Naenkrat pa je izbruhnila v Bitolju revolucija in upornikom se je julija pridružil tudi poveljnik turških čet v Kumanovu. Korakali so proti Mitrovici in Skopiju pleneč in požigajoč. Novi kabinet Mahmud Muktar paše je razglasil za Albanijo splošno amnestijo in dovolil moha-medanskim Albancem nositi orožje. To je bil začetek propada Turčije.
Dobro je, če razsvetlimo nekoliko dogodke pred vojno, ker šele potem je umevno, kako da so se balkanske države odločile zgrabiti za orožje. 2e lansko leto so se začeli množiti napadi na krščansko prebivalstvo Albanije in Makedonije, tako da je poskusila Angleška že januarja posredovati pri porti, pa je svoj namen opustila, ker je niso podpirale druge velesile. Januarja so se vršili ljuti boji ob bolgarsko - turški meji in v Kruševu. Tedaj je začel bolgarski komite s svojim delovanjem in bolgarski četaši so takoj začeli s svojim delovanjem. V Demir Kapu je i prodrla 40 mož močna bolgarska četa in v Kruševu pri Bitolju so se Bolgari maščevali   nad   mohamedanci.
2 98 Štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3*
Med ranjenimi srbskimi brati.
Slike in črtice.
Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n.
IV.
Niš.
Na kolodvoru pričakoval nas je moj stari znanec, rezervni vojaški zdravnik dr. V., ki nas je pozdravil z besedami: »Hvala vam, da ste prišli, dela vas čaka mnogo! *
Vodil nas je do vozov, na katere smo sedli in se odpeljali v hotel Orient, da si preskrbimo stanovanja. Ko ]e bila ta zadeva urejena, sklenili smo, da si takoj ogledamo niške bolnice. Med potom naprosil nas je naš srbski kolega, da bi prevzeli okružno bolnico, češ, da so tam skoraj samo težko ranjeni.
Peljal nas je najprvo v konjeniško vojašnico, ki so jo preredili v rezervno bolnico. Velikansko poslopje je to, v katerem sta nastanjena običajno dva konjeniška polka V parternih velikih sobanah so že e-žali ranjenci, katerih je bilo te ** približno dvesto. Ves obupan tožil nam je naš kolega, da ne more izvršiti vsega zdravniškega dela, katero mu je zrastlo čez glavo. Bil je v celi bolnici edini zdravnik, kateri naj bi opravljal vsa posla pri ranjencih, vršil vrhutega upravniško službo v bolnici in dirigiral različne transporte ranjencev v notranjost Srbije. Nemogoče delo, katero se je zahtevalo od enega moža. V bolniških sobah se ie pa tudi poznalo, da primanjkuje zdravnikov. Videlo se je, da leži še večina ranjencev v prvotnih obvezah, ki so jih dobili siromaki še na bojnem polju, srajce, hlače bile so krvave in na mnogih posteljah se je videla skorja strjene krvi. Marsikateremu ranjencu so se svetile oči v ognju septične mrzlice, ki mu je izžigala mozeg in kri in v kotu ene sobe smo čuli hropenje umirajočega
enca. Bilo je strašno tudi za zdravnika. No. par dni za nami. prišla sta še dva slovenska zdravnika,
Tanjšek in dr. Kučera    v
katera  so  pridelili  konjeniški
bolnici. Bili so potem trije zdravniki.
ki so z  velikim trudom in eneržijo
obvladali to veliko delo in olajšali
;e teh trpinov.
Od tu peljali smo se v stalno vo-i Cele Ku!a. Ta bolnica je cprt          a in ima postora za več
sto bolnikov. Bila je tudi že precej napolnjena z ranjenci, katerim nI drugega primanjkovalo kot — zdravnikov. Tudi tukaj je bil zaposlen le en vojaški zdravnik moj dobri pri-ate!j dr. M. Našli smo ga v opera-
:i dvorani, kjer je imel posla z mnogimi ranjenci: pomagali so mu pri tem težavnem poslu — igralci in
ilke, kakor so pač znali in mogli.
omak bil je ves nervozen in tožil j
n je. da se boji, da bi ne znorel, bode to strašno delo trajalo še
jo. Niti podnevu. niti ponoči nima miru; po dnevi ves Čas v operacijski ivorani, ponoči    pa    na kolodvoru, kjer je pričakoval transporte ranjen-ev in jih dirigiral v različne bolnišnice. Ako je pa ujel slučajno kako to in se vrgel na postdio.begal ga je ^nec vsled prevelikega    razburjena živcev. Revežu se je poznalo, da ie njegova delazmožnost prenapeta, i da bo kmalu podlegel, ako ne dobi
raj kake pomoči.
Cez neka] dni sta prišla k sreči v bolnišnico še en češki in ruski zdravnik.
V eni sobi te bolnišnice smo našli ženo nekega sedanjega ministra, o kateri sem pripovedoval, da se Je peljala z nami iz Belgrada v Niš obiskat svojega ranjenega sina. Našla ga je in sedaj je stala ob njegovi postelji in mu hladila vroče čelo z mrzlimi obkladki. Pristopili smo tudi mi in zagledali v postelji 20—24 let starega moža, bledih lic in jako simpatičnega obraza. Imel je prestreljene prsi, a vendar ni bila raztrgana nobena glavnih žil. Potolažili smo mater, da ga bo čez nekaj dni lahko prepeljala na svoj dom v Belgrad. Za-iskrilo se ji je oko radosti, njeno ljubeče srce je bilo potolaženo. Sin se pa sploh ni mnogo zmenil za svojo rane in najhuje mu je bilo, da mu je zdravnik prepovedal kaditi.
Nekoliko korakov oddaljen od te bolnišnice se nahaja stolp, ki se imenuje Cele Kula in od tega stolpa ima ime tudi vojaška bolnišnica. Ime tega stolpa znači stolp iz človeških glav.
Nastala pa je ta Čudovita zgradba na ta - le način: Leta 1809. po-bunil se je narod v Srbiji proti Turčinu in mu prizadejal mnogo občutnih izgub. Eden najpogumnejših vstaških vojvod je bil Štefan Sindjelič in ker je bil ta sovrag najnevarnejši, zato je tudi navalil na njega z največjo silo. Štefan se je boril junaško, a premoči se je moral počasi umikati. Prišel je v bližino Niša in se tu utrdil s prekopi in šancami. Nasprotnik ga je obkolil z veliko silo in Sindjelič ter njegovi junaki so kmalu spoznali, da ni rešitve, da bo treba umreti. Da pa umro res kot srbski junaki in da provzroče še kot umirajoči kolikor mogoče veliko izgubo, zato so pod-minirali vse okope in šance s smodnikom. In prišel je zadnji dan. Začelo se je klanje in turška premoč je zmagovala. Junak za junakom je padel in srbsko taborišče se je napolnilo zmage pijanih Turkov. Tedaj pa je Sindjelič s pomočjo še zadnjih bojevnikov zapahi s smodnikom napolnjene rove in pognal sebe in nebroj sovražnikov v zrak. Turški paša pa, razpalje.i vsled te nepričakovane in velike izgube, je zapovedal. da se odsekajo vsem mrtvim Srbom glave in se vzidajo v stolp kot svarilni epomin vsem. ki bi se hoteli še kedaj dvigniti proti barbaru. In tako so -     lale te mrtve glave še desetletja
enje srbskega naroda, ki ie videl v njih le rodžig in opomin k vedno ?,2 ponavljajočim vstajam. Narod se ni ustrašil, ampak je le še bolj zamr-zil sovraga. Leta 1878. pa so si osvojil1 Srbi Niš in pred nekaj leti sezidali so malo cerkvico nad tem stolpom iz človeških glav. Sedaj je vsega skupaj le še 5 čepinj vzidanih, praznih izdolbin v zidu je pa okolu
Iz vojaške bolnišnice smo odšli v okružno bolnišnico, ki je oddaliena le par sto korakov od vojaške. Po-«'^:° je bilo sezidano šele pred štirimi leti kot civilna bolnišnica za niško okrožje. Poslopje je lepo in svetlo ter tri nadstropja visoko. Obdano je z velikim in krasnim vrtom ter z obmejnim zidom.
Predstavili smo se upraviteljici dr. lialjeeki in ji povedali, da pre-vza^ mo drugi dan celo bonišnico v zdravniško oskrbo.
Nato smo se odpeljali z^ pet na-zai v mesto in opravili hitr   vizito
:ari so napadli v Zilkovi moha-medansko zborovanje, ki je sklepalo o napadih na kristjane, in je raz-^nali z bombami. Skoro istočasno so ^e vršili boji pri Bozolovicti. Sredi ianuarja je nastonil tudi zopet znani bolgarski četaš Črnopejev v okolici Maiesa. Do maja je bila v Makedoniji vstaja dozorela. V Solunu samem sta se razleteli v glavni banki februarja dve bombi. Pri Dovljem so se vršili krvavi boji, istotako med Skopljem in Velesom. V Štipu se je začelo kruto preganjanje Bolgarov, v katero so posegle tudi turške oblasti. Marca so se uprli proti Turčiji udi Albanci, napadli turške vojake in jih 30 ubili in ranili. Turčija je. kakor navadno ob takih prilikah, zvalila vso krivdo na kristjane in sklenila ta državi nevarni element iztrebiti z ognjem in mečem. Zato je ustanovi-1a v Peči in Prištini velikanska skladišča orožja in municije za Arnavte. V Peč, Bitolj, Djakovo in Uroševac ie poslala tudi mnogo vojaštva. Pri Kurnu tepi se je vršil ljut boj med Bolgari in Turki, pa tudi na polotoku Chalkidiki je prišlo do krvavih spo-; adov med Turki in Grki. Dasi v zamiranju kristjanov edini, so se Turki in Albanci klali med seboj in tudi v *urški vojski se je pojavil upor. V Bi-rolju se je začelo uporno gibanje in s iasom se je razširilo na celo severno \lbanijo. Tako je prišlo, da je bila vsa severna in srednja Albanija meseca avgusta v rokah upornikov, vojakov in albanskih četnikov. In uporniki so korakali   proti   Skoplju.   .V 1
Skoplju samem so ubili takrat Ar-navti 112 kristjanov, turška vlada pa ni storila ničesar proti tem razbojnikom in jim je obljubila, da bo izpolnila vse njih želje, samo če zapuste Skoplje. Arnavti so se nato umaknili v Uroševac. Klanja kristjanov v Stari Srbiji pa še ni bilo konec.
2e januarja je mobilizirala Črna gora in »Cetinjski vestnik« je pisal že takrat: »Javna tajnost je, da se napovedujejo veliki dogodki, ki ne bodo samo kritični, marveč celo taki, da bodo lahko porušili evropski mir.« Takrat je odpotoval kralj Nikola z najmlajšim princem Petrom v Petrograd. Meseca junija je obiskal kralj Nikola tudi našega cesarja na Dunaju. Tudi v Malisiji so takrat napovedovali velike dogodke za pomlad, ker jih je baje pustila Avstrija na cedilu. Malisori so obkolili Skader in še pri Draču so se vršili ljuti boji. Meseca avgusta je bila napetost med Crno goro in Turčijo že tako huda, da je bilo pričakovati tekom enega tedna izbruha vojne in da je smatral celo ruski poslanik na Cetinju za potrebno, da se dogovori za ta slučaj z ruskim veleposlanikom na Dunaju. Tudi avstrijski zunanji minister Berchtold je čutil nevarnost in predlagal konferenco zaradi Balkana, kateri ideji sta pritrdili tudi Angleška in Francoska. Toda ostalo je pri predlogu in nemški diplomati so se celo pošalili, da gredo lahko na letovišče, ker je Evropa mirna.
(Dalje prihodnjič.)
pti divizijskemu generalu* županu in prefektu.
Mesto Niš ima približno 30.000 prebivalcev in je središče železniških prog. Razprostira se na desnem in levem bregu Nišave, del na levem bregu je večji in modernejši. Regulacija mesta je krasno izvedena, ulice so široke in tlakovane ter razsvetljene z električno lučjo. Elektriko dobivajo s pomočjo vodne sile. Manjka pa kanalizacije in vodovoda; ali župan nam je zatrjeval, da so obojni načrti že izdelani in da se prične v kratkem z delom.
Hiše so skoraj vse pritlične ali pa enonadstropne in mesto zavzema radi tega jako velik kompleks zemlje. V higijeničnem oziru je le pozdravljati tako zidanje mesta. Na periferiji mesta nahajajo se bolnice in velikanske vojašnice. Mesto ima razun drugih šolskih poslopij tudi žensko gimnazijo.
Na levem bregu Nišave, tik ob reki, razprostira se iako velik in dobro urejeni park, kjer mora biti v spomladi in v poletju prav prijetno.
Na desnem bregu reke, ravno vis-a-vis parka, stoji nekdanja turška trdnjava, ki je bila v prejšnjih časih gotovo velikega vojaškega po» mena, kjer pa imajo sedaj velike vojašnice in kaznilnice ter skladišča in delavnice. Raz nasipe, ki obdajajo trdnjavo, je krasen razgled po mestu in njega okolici. Krog Niša razprostira se velikanska in plodovita ravnina, katero zaokrožuje precej visoko gorovje. Najlepše gore so Suha planina in Crvena (rdeča) zemlja.
Trgovina je v mestu dobro razvita iti posebno živahni so tržni dnevi, kamor prihajajo iz cele okolice kmetje in kmetice v svojih lepih narodnih nošah. Nam se je jako dopad-la navada kmetic, da nosijo na glavnih robcih pritrjene sveže rože.če pa teh ni, pa kako zeleno vejico. Pa naj bo žena še tako stara, cvetlico pa le mora imeti na glavi.
Ko smo mi prišli v Niš. nudilo je mesto pogled velikega vojaškega taborišča, vsaj je bilo v resnici središče vseh vojaških in drugih, za vojno potrebnih transportov. Tu skozi vozili so se in ustavljali vsi stotisoči srbskih vojakov, ki so hiteli na bojno polje; skozi Niš vozile so nepregledne kolone vozov provijant in druge potrebščine za vojsko.
Na severni strani stare trdnjave razprostirale so se polju velikanske vojaške pekarne, kjer se je peklo noč in dan. V bližini teh pekaren pa je stalo na sto in sto vozov, ki so do-važali moko in odvažali vreče, napolnjene s hlebci kruha. Vsak dan opazil si lahko velike trope volov in ovac. ki so jih gnali za vojsko. Na ulicah je biio polno vojaštva, ki je prihajalo in zopet odhajalo. Posebno mrn^o se je videlo moštva tretjega poziva, ki je šlo za drugim vojaštvom, da prevzame zastraženje za-vojavanih mest in dežela. Tu sem p] ihaiali so največji transporti ranjencev in ujetnikov, katere so potem od tukaj dirigirali naprej v druge kraje. Ob trdnjavi divil si se lahko mnogim baterijam, popolnoma novih topov, kateri so čakali, da jih odpeljejo na njih strašno in krvavo delo. Iz delavnic trdnjave pa se je čul vedno velik ropot in šum vojaških kova Tev. ki so popravljali različne vozove, kovali podkve in vršili sploh vse v njih delokrog spodajoče delo.
V Nišu si res čutil in videl ob vsakem koraku, da je Srbija v vojski in da je napela vse svoje sile, da zmaga in reši svoje brate in sestre.
Bili smo izmučeni in legli smo zgodaj spat, da bi drugi dan spočiti začeli naše. sicer jako potrebno ali vendar — žalostno delo, v okružni bolnici.
III. slovenski vsesokolski zlet u Ljubljani.
Slovenci! Še nekaj dni nas loči od novega leta. Z 1. januarjem stopimo v jubilejno sokolsko leto. Ne pozabimo, kake važnosti je za naš narod in celo naše kulturno življenje, da vredno proslavimo SOletnico Sokolstva. Tej veliki proslavi ne morejo biti posvečeni samo trije dnovi — ne, celo leto bodi nam sokolsko jubilejno leto. Zato pa je treba stopiti v novo leto s sklepom, da se bomo zavedali naših svetih dolžnosti. Naša skrb bodi, da začuti slehern človek, ki je kri naše krvi — da obhaja slovensko Sokolstvo velik praznik. Zato naj bodo letošnji Silve-strovi večeri praznovani v sokol-skem duhu. Posebno večeri, ki jih prirede naša sokolska društva, naj ne izzvene na prazno, ampak naj se skrbi za to, da se na njih pokaže naša resna volja, da damo L 1913. značaj sokolskega jubilejnega leta. V tem smislu naj se giblje poslej vse naše društveno življenje v telovadnici in izven njih. Prepozno bi bilo, ako bi hoteli tik pred sokolskimi slavnostmi zbirati svoje sile. Ne, stopiti moramo v sokolske dni priprav- *
Ijeni. Zato ne pozabimo takoj pri vstopu v leto 1913, da vstopamo v sokolsko jubilejno leto. Vesela novica je to za nas, razglašajte jo z radostnim srcem, pridobivajte z njo Sokolstvu novih prijateljev — sami pa se zavedajmo velikega dela, ki ga bo prineslo s seboj 1. 1913. Šele na ta način bomo ob letu lahko s ponosom gledali nazaj na dni dela. Na zdar, slovenskemu jubilejnemu sokolske-mu letu.
Slovensko   Sokolstvo    je    štelo
I.  1912 z mesecem septembrom v 8. župah 112 organizacijskih skupin in sicer: 87 društev, 1 žensko telovadno društvo, 19 Članskih odsekov in 5 ženskih telovadnih odsekov. Skupno število članstva 76^0 se razdeli na 6839 Članov in 781 članic. Med člani je 1851 telovadcev z 295 vaditelji in 168 vad. pripravniki; med članicami 458 telovadk z 30 vadite-ljicami. Vsega naraščaja je 1452; 545 obrtnih in trgovskih gojencev, 650 šolskih dečkov in 257 gojenk. Slovensko Sokolstvo je tedaj združevalo meseca septembra L 1912 v sebi 9072 pripadnikov. — Pri vstopu v jubilejno leto je štelo češko Sokolstvo 100.000 članov! Bratje, deluj-mo na to, da bo štelo slovensko Sokolstvo pri vstopu v jubilejno leto 1913 vsaj 10.000 pripadnikov! Bratje skrbimo tudi za to, da se bodo vrste telovadcev širile in da bomo v jubilejnem letu lahko računali vsaj na 2400 članov telovadcev — vse to je zavisno od dobre volje društvenih odborov in vaditeljskih zborov. Za-toraj na delo! katerega trud bo ven-čal III. slov. vsesokolski zlet v Ljubljani L 1913.
K te so še naši bratje? Tako bi morali vprašati še marsikaterega odličnega Slovenca. Statistika nam kaže. da sokolske vrste niso še od daleč polnoštevilne in da je žal še mnogo starejših in mlajših Slovencev, ki niso člani noheneera sokolskega društva. In vendar, ako bi bilo le nekai dobre volie. lahko bi se naše sokolske čete pomnožile za mnogo članov. Drugo leto bo naš vsesokolski zlet v Ljubljani in tu bi želeli, naj bi vsak. ki to lahko stori, ponosno rekel: Tudi jaz sem član sokolske organizaclie. Vsakdo naj si smatrn za čast. da ie član Sokola. Pokažimo, da pojmimo idejo, kajti resnica ie, v čim večjem številu članstva se bodemo draro leto predstavili narodu, tim siiajneje bomo zasvedočili svoio narodno zavednost Vabimo torei vse rojake, mlaiše in starejše rodoljube, naj prislonijo v sokolska društva! Narodni davki 90 res veliki, ali tudi to je resnica, da narodna dolžnost veže vsakega zavednega Slovenca, da je član v<=ake obrambe in sokolske organizacije. Vemo, da ie še mno^o takih, ki tn lahko store, zato tem->e velia naša beseda: Kje ste še vi. bratje?
ZMraite zletne fonde. Kdor hoče v odločilnem trenotku doseči usne-hov in zmag — mora biti pripravljen. 7ato ne pozabile, da je za zlet potreba tudi denaria. Zbirajte povsod in ob vsaki priliki za zletni fond. Vaše geslo bodi v tem letu: Sokolstvo ser^i! Pod tem geslom naj se zbirajo prispevki — tudi vinar pomnoži vsoto — da zberemo skupaj zletni fond. ki bo omogočil našim članom, da se v največjem številu udeleže sokolskih dni v Ljubljani. Zato zbirajte in prispevajte ob vsaki priliki za zletni fond.
Zletne tehnične priprave napre-dujeio nailepše. V splošnih potezah je že določen telovadni program. Javne telovadbe bodo tri in sicer: v petek (praznik) 15., v soboto 16. in v nedeljo 17. avgusta. Poglavitne točke telovadnega sporeda bi bile naslednje: T. Proste vaje članstva, izvajajo se vse tri dni; dvakrat samo od slovenskih telovadcev, enkrat od vseh  slovanskih   telovadcev skupaj.
II.  Telovadni plesi članic, te proste vaje se bodo izvajale dvakrat. III. Skunine naraščaja. IV. Hkratne vaje in skupine na več orodjih članstva. V. Telovadbe vrst na orodju. VI. Posebne točke posameznih žup. VII. Telovadba gostov.
Tekme v treh oddelkih? V tehničnem odseku se je sprožilo vprašanje, če ne bi kazalo, sedanjima dvema oddelkoma pridejati še tretji oddelek. Razmotriti je razen umestnosti te uvedbe še dvoje: ali se med sedanji višji in nižji oddelek vtakni še srednji ter tako omogoči tekmovalcem, ki so že odrasli nižjemu, pa še niso popolnoma sposobni za višjega, tekmovati v težjih vajah, nego so v nižjem oddelku, ali pa naj se oteži nižji oddelek ter ustanovi še tretji najnižji oddelek, da se morejo prej, nego sicer, začeti udeleževati tekem, ter se tako prej prično vzgajati za dobre tekmovalce in pridobivati praktičnih izkušenj pri tekmah. Eventualno bi bilo tudi pretehtati vprašanje, če naj se pusti sedanjima oddelkoma dosedanja težkost ter ustvari tretji oddelek z lažjimi vajami od vaj dosedanjega nižjega. Vprašanje reši naposled zvezni vadi-teljski zbor.
Zletne razglednice za novo leto!
Bliža se novo leto in sorodnik sorodnika, prijatelj prijatelja ter znanec znanca razveseljuje s kako razglednico. Za vse sokolske kroge in prijatelje Sokolstva ni lepše prilike, kakor sedaj ob novem letu, da se poslužujejo sokolskih razglednic, ki so raznovrstne, in zelo primerne za novoletne spomine. Najširše občinstvo torej ponovno opominjamo in prosimo, naj pridno posega po njih, kajti s tem podpira dobro stvar in pomaga Sokolstvu do gmotnega uspeha, brezkaterega je vsako, tudi idealno podjetje nemogoče. Bratje, mislite torej na sokolske razglednice, kupujte in širite jih po slovenski domovini!
Pozor! Kupujte samo prave zletne razglednice, ki jih je izdala »Sloveska Sokolska Zveza«, kar je razvidno iz tiska na razglednicah.
Godba za zletne proste vaje članstva, zložil brat Stane Vidmar, zmagovalec v praški tekmi za prvenstvo »Z. S. S.« prirejena za klavir, je izšla pred kratkim, na kar sokolska društva in članstvo ponovno opozarjamo. Dobiva se na predplačilo pri »Slov. Sok. Zvezi«. Cena 1 K. V zalogi jo imata tudi tvrdki: Narodna knjigarna in L. Schwentner v Ljubljani.
Prva seja slavnostnega odbora za III. slov. vsesokolski zlet v Ljubljani vršila se je v nedeljo 15. t. m. dopoldne. Podrobno poročilo ter sklepe priobčimo prihodnjič.
Slovenski sokolski koledar za 1. 1913 izide ob 501etnici slovenskega Sokolstva z bogato, jubilejnemu letu primerno vsebino in mnogoštevilnimi slikami iz slovenskega Sokolstva in praškega zleta. Za običajnim koledarskim delom sledi strokovni del z naslednjo vsebino: Gangl: Pesem Sokolov; M a r i n č e k : Ob 501etni-ci slovenskega Sokolstva; Mur-n i k : Po praškem zletu; S a j o -vic E. : I. zlet »Zveze slovanskega Sokostva« v Pragi; K a j z e 1 j : Slovenci na praškem zletu; P e s t o t -n i k : Sokolstvo med slovenskim ženstvom: Jalovec : Dijaštvo v preporodni dobi slovenskega Sokolstva: Jezeršek : Razvoj našega naraščaja: Gangl : Cuj nas zemlja mila! Ambrožič: K organizaciji; R o g 1 i č : Sokolski dom v Litiji; Lah: Iz slovenskega sokolskega in telovadnega slovstva: K o s t n -apfel: Naši vsesokolski zleti; S a j o v i c G.: Slovensko Sokolstvo v 1. 1912: — Slovenski in slovanski telovadni časopisi. — Za strokovnim delom sledi pregledno sestavljen statistični del v slovenskih in ostalih slovanskih sokolskih organizacijah ter tudi v inorodnih telovadnih zvezah in nato nriročni tabelični zapisnik za vaditelie vseh telovadnih vrst. — Letošnji koledar se je v tiskarni netroHko zakasnil, zato se začne raz-nošiliati šele okrog novega leta. Brate ki ga žele in še niso prijavili naročbe, onozarjamo nanj, ker se tiska le v omejenem številu. Naroča se nri vaditeliskpm zboru Sokola v Kra-niu, cena 1 K, s pošto 1 K 10 v. Na HT. slovenskem vsesok. zletu bo slutil koledar kot dobra informačna knii^ica o slovanski sokolski organizaciji, v jubilejnem letu pa kot zgodovinski kažipot o razvoju naše sokolske organizacije.
Jeseniške novice.
Hudo užaljenega se je čutil g. Markeš, ker smo pribili v zadnjih sobotnih novicah dejstvo, da je zdravstveni zastop odkupil od njega svet za bolnico, svet/ ki ni za drugo rabo, kakor da se pasejo poleti po njem koze, pozimi pa da se dričajo otroci. Nekaj moramo pa vseeno popraviti, kar bo posebno zanimalo davkoplačevalce. Pomotoma smo poročali, da je g. Markeš prodal svet zdravstvenemu zastopu za 6000 K, (hoteli smo reči goldinarjev) tako popravljamo to danes in povemo, da je dobil g. Markeš za svet, ki je poraben le za kozjo pašo in otroško veselje, 12.000 K. To se vam je teh 12.000 K prileglo, kaj ne, g. Murkeš. Le nikari se več ne jezite, saj veste, da vam škoduje!
Pa še nekaj moramo pribiti, da bodo čitatelji lahko uvaževali vrednost »Slovenčevih« novic. V svoji razburjenosti je g. Markeš v neki gostilni na Savi izblebetal, da mora v prihodnjem sobotnem »Slovencu« s podpisom izjaviti, da so ono neumnost, ko so kupili njegov svet, storili liberalci. Tako mu je naročil in za-ukazalnašprosluli, neizogibni Škubic. Kar v farovž naj pride k njemu v pisarno, spisal bo že vse fajmošter Škubic, samo da se bo Markeš podpisal. Ne bodete ničesar več utajili, g. Škubic, če bodete še tako zavijali. Naročene in prisiljene izjave nimajo vrednosti — (saj vemo, kje gospod Markeš »visi«!) in stvari ne bodete mogli več utajiti, kar je Markeš izdal. Obrnite stokrat na liberalce, verjel vam nihče ne bo več! Prav radovedni mo, kako bo Markeš pral zamorca! To bo smehal
Stran 4.
SLOVENSKI  NAROD,
298 štev.
Za počT. Znan! Peter Rozman, »odličen« klerikalni občinski svetovalec je odprl sedaj na Sa%i Še slaščičarno. Priznati moramo, da je mož vsestranski. On je tovarniški preddelavec, prodaja kotle, ima v zakupu prepričanja, dere krave in gara prašiče, sedaj se je pa spravil še na piškote- Za Miklavža je prodajal same — hudiče. Čudno je pa to, kako postajajo politična oblastva pri izdajanju raznih koncesij! O priliki odkrijemo vse te škandale.
Sodnijo iz Kranjske gore vendar dobimo na Jesenice? — Zvedeli smo, da je dr. Schusterschutz tozadevno že interpeliral justičnega ministra! Baje ima dovoljenje in dopise, zadevaje se tega, naš dični gosp. župan v . . . žepu!
Strašno boli Škubica in Kogeja, kdo piše notice v »Narod«. Filozofi-rata zopet nekaj o katedrih itd. »Slo-venčeve« notice smrde po tonzurah, za »Narodovimi« noticami pa stoje možje, katerih eden plača več davka, kot vsi duhovni radovljiškega okraja skupaj! Toliko v vednost!!
Jutri, v nedeljo popoldne se ponovi izvirna Spicarjeva slika iz življenja »Ljubo doma«. Začetek točno ob 3. uri. Igra se v dvorani pri »Jelenu« na Savi.
Štajersko.
O usodi štajerskega deželnega zbora poročajo iz Gradca »Neue Freie Presse«: Nameravano de-cembersko zasedanje štajerskega deželnega zbora je postalo nemogoče. Slovenski obstrukcijonisti so bili drugod zaposleni. Februarja meseca se bo napravil zadnji poskus za Je« lazmožnost štajerskega deželi:, a zbora. Ako to ne bo mogoče, bo sie-dil razpust, katerega si želi zlasti učiteljstvo, a je doslej izostal na ljubo (nemško) klerikalni stranki. Ha-genhoferjeva stranka se namreč boji, da bi zgubila nekaj mandatov na Pantzevo skupino.«
O štajerskih    deželnih   financah poročajo   »Neue Freie Presse«    oči-vidno   iz   krogov   staj. dež. odbora sledeče:    »Te dni je bil   izgotovljen računski    sklep    deželnih fondov za 1. 1911 in pa proračun za 1. 1913. Računski    sklep    za 1. 1911 izkazuje v obračunu    iz    rednih dohodkov preostanek    po 205.233 K.    v obračunu dolgov    pa    primankljaj    158.517 K. I ^odr'i u^peh pri obračunu iz rednih dohodkov fe povzročila splošno   dobra konjunktura in pa cela vrsta črtanih postavk pri izdatkih    za ceste, železnice, regulacije rek in potokov in pa za rodpore in posojila.   Zgoraj r?avedc:i!   preostanek pa se izkazuje le knj'^o'-od.-tveno, ker je ostala dežela c krajem dolžna   podpore za ceste (kar z^nša v zadnjih treh letih že več ko milijon kron) in pa obroke za regulrciie rek in potokov. Vsi ti zne-SKi pa se bodo morali kasneje izpla-črti. V?7r\loženih dolgov (<?chweben-de Somlden^ te bilo že 1. 1911 več ko 500.000 K. Proračun za L 1*13 izkazuje primankljaja 17,4^.674 K. torej za r> milijonov kron več ko I. 1911. V te i vsoti pa še ni zadržana resrulacija učiteliskih    plač.    ki    bi    znašala po predjedi    ćeželnesa   odbora poldrug milijon    kron    in ki bi jo moral še le skleni*! deželni zbor. Ako ne bo došlo do kakega zasedanja deželnega zbora, se bode črtalo tudi 1913 kakor že v letih 1911 vse zgoraj omenjene postavke (t. j. izdatke za ceste, regulacije, brezobrestna  nosojila.   podpore itd.), fstotako kakor kraljevini Češki je nakazala vlada tudi vojvodini Štajerski na    račun    davčnih    prepisov I. 1913   pol   milijona   kron   po AT. Olajšava obstoji le v tem. da si dežela vsled tega   prihrani   na   obrestih, ker bi morala nezaložene dolgove v sedarni  denarni  draginji  obrestovati po 6 do 7°c.*   Tole poročilo bodo pa naši ljudje, osobito učitelji, brali s posebnim » veseljem*.    Za   komentarje bodemo *e imeli dovolj prilike.
Iz Celja. Narodna čitalnica priredi v veliki dvorani Narodnega doma običajen svoj Silvestrov večer s sodelovanjem Dramatičnega društva, gg. akademikov, oddelka Narodne godbe na lok in dr. Po končanem oficijalnem sporedu se bo plesalo. Narodne rodbine in vsi celjski Slovenci so vljudno vabljeni.
Sveta vojska nemškutarjev proti trijalizmu. Planinski Nemci so se začeli na inicijativo celovškega Do-berniga pridno gibati »proti trijalizmu«, to se pravi, za ohranitev sedanjega ponemčujočega in Slovencem skrajno krivičnega sistema v državni in deželni upravi na Štajerskem in Koroškem. Ker se s poštenimi sredstvi ne da niti zagovarjati niti braniti tega sistema, so seveda na manife-stačnih zborovanjih nemškutarjev »proti trijalizmu« na dnevnem redu najpodlejše denuncijacije slovenskih narodnjakov. O enakih shodih so doslej poročali nemški listi v Ptuju, Brežicah, Borovljah in Mariboru. Vidi se, da se bode narodnostni boj osobito na Štajerskem in Koroškem,
ki veljaste za obljubljeni deželi germanizacije in nemške kolonizacije, razvil prihodnja leta Se z večjo intenzivnostjo ko dosedaj. Tozadevno prerokovanje v tajniSkem poročilu na glavni skupščini C. M. D. v Ptuju l. 1908 se natančno izpolnjuje. Razume se, da bodemo morali tudi na slovenski strani napeti vse sile, da iz svoje številne premoči na južnem Štajerju in Korotanu ustvarimo tudi politično, kulturno in gospodarsko. Za sedaj se naj našemu ljudstvu na vseh shodih in predavanjih pojasnjujejo veliki dogodki na Balkanu in pa posledice, ki jih bodo imeli ti dogodki ravno vsled intenzivnega pritiska Nemcdv na slovenske dežele tudi za nas. Ako se vrše v tem oziru takozvane slovenske ljudske stranke iz oportunističnih razlogov, ki jih deloma cenimo in razumemo, svoje naloge, jo mora vršiti radikalen del naroda, to so baš slovenski naprednjaku Ne pustimo nemškutarjem sejati ljulike med slovensko ljudstvo, saj nas uči skušnja, da jo je teško iz-pipati.
Iz finančne službe na Štajerskem. Prezidij štajerskega deželnega finančnega ravnateljstva je imenoval fin. koncip. dr. Otona Brantnerja za finančnega komisarja v 9. Čin. razr., dalje za davčne oficijale v 10. plač. razredu davčne asitente Henrika Kampla, Ernesta \Vankeja, Rud. Ramšaka, Karla Potscherja, Norber-ta Klausa, Jožefa Hortiga, Karla Schmidta, Adolfa Weissa, Karla Jazbeca, Ludvika Messnerja, Antona L'ršiča, Edvarda Majcena, Jožefa \\ interja in Janeza Farberja; davčna praktikanta Gustav pl. Grutschrei-ber in Adolf PristoliČ sta imenovana za davčna asistenta vil. plač. razr. Rajhenburški Sokol priredi v nedeljo, dne 5. januarja 1913 svoj 111. sokolski ples združen s koncertom, pri katerem svira si. trboveljska godba na lok. Pričetek ob 4. popoldne. Vstopnina za osebo 80 v. za obitelj 2 K. Lahko trdimo, da bode ta prireditev prekašala vse dosedanje, kajti napovedalo se je že več bratskih društev. Tudi Zagreb bode prav častno zastopan. — Dne 21. t. m. se je vršil zaključni venček plesnih vaj. katere je priredil Sokol. Vodil je vaje br. Sorčan. kateremu se je ob koncu tečaja izrekla topla zahvala ter izročil krasen dar.
Diiaski kuhinji v Celju so darovale 25 K mesto ^enca pok. učitelju elasbe g. Seifertu. gospice: Anica. Petka, Ruša in Milena. Iskrena hvala!
Iz Ormoža.   V št. 352    »Grazer Tagblatta« napada znani »Štajercev« stalni dopisnik sodnika Zemljica radi tega, ker baje pristransko sodi. Je to kazenski slučaj T. Muhlbacha in še neki slučaj iz Sv. Tomaža, katerega dalje ne noznamo.    Namen    noroče-valca je jasen.    Gre za to.   Zemljica denuncirati.    Zategadelj   izpušča dopisnik, ki je nota bene jurist, vse nagibe,    zaradi katerih je Zemliič trdil tako in ne drnerače. Prepričani smo, da bi vsak uvidel pravičnost citiranih razsodb,    ako dopisnik ne bi namenoma    zamolčal bistvene vsebine aktov. Konstatiramo pa. da je v slu-čahi    I. Miihlbacher    c. kr.    okrožna sodnria    v M^rihoru    dala    Ze^Hlču spričevalo   pravičnosti s tem.   da je ootniila   razsodbo prve Instance,   v slučahi   Horvat   pa   c. kr. državnopravni funkciionar kot edini v to no-klicani faktor nI v!ožil vzkllca.   Slučajev   Kovačic,   Kovač in Polak se dopisnik »Taghlattov* dotakne samo imenoma. Pozivnmo ga, da naj raz-iasni.v čem tiči baje pristransko sodstvo v teh slučajih. Akti so navidezno   dopisniku vsi na razpoko.   Zahtevamo,   da jih citira    resnično   in nopolno.    Poznamo    stari    ^Ktem v Ormožu.   Gre za to. slovenje sodnike očrniti na zgoraj in omajati med ljudstvom  zaupanje do niih.   Napadi izhajajo vedno z iste pisarne, v kateri se nahaja    predsedstvo nemškega Volksrata.    Klasične    oriče    so    dr. Presker.    dr. MoboriČ in sedaj edini slov. sodnik Žemljic.   Ker   svoj   čas nemško-naciionalni    sodnik   dr. Ste-pisehnegg,    ni hotel igrati    zavratne vloge   zoper   šefa dr. Preskerja.   je nadel v nemilost.   Prišli    smo  torej tako daleč,   da   si prisvaja Volksrat pravico    predpisovati     kazenskemu sodniku,   kako kazen naj v konkretnem slučaju izreče, ali 48 ur ali pa R dni. Mislimo, skrajni čas bo. da ščiti predsedstvo c. kr. okrožne sodnije v Mariboru ugled urada in uradnikov in prepreči   krivične  napade na slovenske sodnike.
Iz Ptuja. V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršil pri Sv. Barbari v Halozah shod pol. društva »Pozor« z dnevnim redom: »Balkanska vojska in Slovenci«, Zbralo se je nad 150 ljudi, ki so z zanimanjem in pazno zasledovali izvajanja govornika g. dr. Brunčka iz Ptuja. G. dr. Brunčko je opisal z njemu lastno zgovornostjo sedanjo vojsko ter polagoma prešel na razmere Slovencev ter na posledice, ki jih bo ta vojska imela tudi za nje. — Govorila sta še g. S a g a d i n
in Oblak. Sprejela se je ista reso- i lucija kot na prejšnjih shodih pol. društva »Poaor«. Po nad dve uri trajajočem shodu so zbrani zaklicali trikraten živio na čast cesarju, kot odgovor na »Stajerčevec denuncijacije.
Iz Ptuja, Na Silvestrov večer priredi Čitalnica svoj običajni Silvestrov večer. Spored: gledališka predstava »Malomestne tradicije«, tombola, ples in prosta zabava. Vabimo vse Slovence, da se tega zabavnega in zanimivega večera v mnogobrojnem  številu  udeležijo.
Drobne novice. Imenovana je praktikantinja Marjeta Filip za poštno oficijantinjo 2. starostnega razreda za Slovensko Bistrico. — Iz Radgone poročajo, da je bil dež. posl. Ožvalt pl. Kodolič že šestikrat izvoljen za župana. — I z K o n j i c. Cesar je potrdil izvolitev Franca Kupnika, trgovca v Konjicah, za načelnika in izvolitev Rajmunda Hof-bauerja, župana v Vitanju, za podna-čelnika okrajnega zastopa konjiškega, — Iz S p. P o i j s k a v e. Za župana je bil tu izvoljen trgovec En-gelbert Sicherl, za svetovalce pa starejši Steinklauber, Jakob Potoč-nrc, Ludvik Samastur, Jožef Pučnik, Kari Hrastnik, Jožef VodoŠek. — Iz Vranskega nam pišejo: Te dni so rezale kmečke hčerke Maloprou in lurjevec špeh. Brat Matilde Maloprou je obe dekleti pri delu dražil. Končno je sunila Matilda Maloprou svojega brata Janeza z roko v stran. Dekle pa je pozabilo, da ima v roki oster nož in je bratu neprevidoma prerezalo na desni roki glavno žilo. Nesrečen fant je skrvavel in umrl. — U m r 1 je v Gomilici pri Ernovžu 90 let stari gostilničar Grasl; vojskoval se je še 1. 1848/49 pod Radeckim v Italiji. — Iz I v n i c e poročajo, da so zaprli nekega Jurja Krempuša iz Velike Pirešice pri Celju. Mož je osumljen, da je oropal in ubil na Ostrožnem pri Celju Mihaela Sum-reka. kateri je raznašal za peka Achleitnerja v Celju pecivo.
Ropoška.
Odlikovanje. Referent za administrativne in ekonomične zadeve pri deželnošolskem svetu, deželno-vladni svetnik Artur Barcsav de N a g y Barcsa, je dobil naslov in značaj dvornega svetnika.
Izpuščen vohun. Kot smo svoje-časno že poročali so aretirali v Spod. Dravogradu pisatelja in igralca Jurja Jončerja, ker so ga sumili vohunstva. Mislili so tudi, da je on napadel vojaško stražo pri Kalsdorfu. Jončerja so odpeljali v Gradec, uvedli so strogo preiskavo, zaslišali nebroi prič. končno pa se je izkazalo, da je Jončer nedolžen in so ga zopet izpustili.
Primorsko.
Škof dr. Flapp t. Včeraj ob 6. zjutraj je našel komorni sluga škofa od Poreča in Pulja dr. I. Flappa mrtvega v postelji. Zadela ga je srčna kap. Dr. Flapp je bil rojen leta 1845. v Korminu, Študiral je v Gorici in na Dunaju in je bil imenovan za škofa v oktobru 1884.
Iz sodne službe. Za namestnika državnega pravdnika    v    Gorici    je imenovan sodnik L. V i n c i. Njegov j prednik, dr.  M a r i n a z, je premeščen v Trst.
Iz poštne službe. Za poštnega upravitelja v Rihenbergu je imenovan poštni oficijant Vincenc   2 g u r.
Odlikovanja črnogorskega kralja. Črnogorski kralj Nikolaj je dal ravnatelju državne železnice v Trstu, A. Galambošu, komanderski križec z zvezdo Danilovega reda, vladnemu svetniku dr. O. A u f e d -n i c k e m u pa komanderski križec Danilovega reda.
Goriški občinski svet. V zadnji seji je bil sprejet predlog glede mu-nicipalizacije prevoza ognjegascev in sicer se uvede municipalizacija že s 1. januarjem. Dalje je bil sprejet tudi županov predlog ki zahteva, da se pritoži mestni svet na upravno sodišče zaradi ministrskega odloka z dne 20. novembra glede odgođenih mestnih volitev. Namestništvo je namreč ugodilo rekurzu zavrnjenih slovenskih volilcev in je ustavilo volitve v mestni svet. Mestno zastopstvo se je zaradi tega pritožilo na ministrstvo, ki pa je to pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep namestništva. Sedaj se pritoži mestni svet na upravno sodišče.
Sankcijonlraa zakon. Cesar je sankcijoniral zakonski načrt, ki ga je sprejel deželni zbor goriški v zadnjem zasedanju in sicer glede spremembe § 2. zakona z dne 6. oktobra 1900, ki se tiče določitev prispevka iz deželnega zaloga okrajnim Šolskim zalogom.
Silvestrov večer v koči mm Poram. Na mnogostransko želio priredi cerkljanska podružnica slovenskega planinskega   dmStva   Silve-
strov večer v koči na Poreznu. Koča Je zopet v dobrem stanu. Nov štedil-nik,nove vetrnice in nova vrata nam sigu rajo potrebno gorkoto. Podružnični odbor je sklenil, da bo, če bo le vreme dopuščalo, kočo že opoldne zakuril in preskrbel s kavo, Čajem, vinom, golažem in klobasami. — Na veselo svidenje!
Parna cev je počila v papirnici Schmidt in Mevnier na Reki. Navzoč je bil samo kurjač, ki je težko poškodovan.
Nenavadna smrt. Svojega očeta, 761etnega starčka Matevža Mlakarja v Trstu je povabila hči na kosilo. Dala mu je med drugim tudi solato. In solata se je možu zaletela v dihalnik tako, da se je kljub zdravnikovi pomoči zadušil. Bil je v nekaj minutah mrtev.
Ribji trg v Trstu je bil te dni zelo obiskan in tudi bogato založen z raznimi boljšimi in slabšimi vrstami rib. Kljub temu pa so cene vzdržale na prejšnji višini pri nekaterih vrstah pa so se še znatno dvignile.
Samomor vojaka. V topničar-skem arsenalu na Campo Marzio se je ustrelil s službeno puško vojak 97. pešpolka 21 letni Ernest Kramer-stetter. Kogla mu je razbila brado, čeljnsti in prodrla v levo ušesno votlino. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. Kot vzrok samomora navajajo neozdravljavo bolezen.
Starine. V Pulju so izkopali v Viale Carara star sarkofag, postament starega spomenika, in več orožja in lepotičja izza časa Avgusta.
Nova skladišča. V Zadru se snuje družba, ki bo postavila velika nova skladišča ob zadrskem pristanišču.
Za balkanske Slovane. Včeraj se je pripeljala na Reko sanitna kolona iz Italije. Kolona, ki šteje 6 zdravnikov in 36" strežajev odpotuje pod vodstvom dr. Henrika Burzi, profesorja klinike v Florenci, v Belgrad.
Dnevne vesti.
+ Zatajeni trijalizem. Dne 20. oktobra t. 1. so imeli klerikalci v Ljubljani svoj »zgodovinski dan«. Ta dan so namreč prisegli na hrvaško državno pravo. Slovesno so to razglašali za brezmejno važen dogodek — in potem na vse to pozabili. Že dlje časa je v klerikalnem taboru čudovito tiho o hrvaškem državnem pravu in o trijalizmu, naposled pa je prišel dr. S u s t e r š i č in je v glasilu nemških liberalcev v Pragi, v »Bohemiji« zatajil tako trijaiizem, kakor hrvaško državno pravo. Izjavil je, da smatra zdaj »trijalizem« le za izraz misli, da je treba Jugoslovanom v monarhiji dati zadovoljivo narodno stališče, o državnopravni obliki tega narodnega uzadovoljenja pa ta sploh neče govoriti, nego le poudarja, da je za habsburško monarhijo največje važnosti, da se Jugoslovani v okviru te monarhije zadovoljne čutijo in tvorijo uvaževanja vreden faktor habsburške velesile. — Tako je dr.Susteršičspravil pod mizo hrvaško državno pravo in za trijalizem krščeno državnopravno skupnost vseh Jugoslovanov — dva meseca po »zgodovinskem dnevu«.
+ Urnebesna nemška infamija. V dnevih občnih in velikih razburjenj se časih kakemu preveč temperamentnemu človeku primeri, da mu uide nepremišljena in največkrat tudi neresna beseda. Med spodobnimi ljudmi se preko takih neumnosti preide na dnevni red; dobe se pa časih tudi podli ljudje, ki take nesmiselnosti denuncirajo. Tak slučaj se je zgodil v Kočevju. V tem umazanem gnezdu je živel finančni paznik, ki mu Kočevarji niso naklonjeni, ker je Slovenec in ker je svojo službo pošteno opravljal. Tega finančnega paznika so doslej neznani denunci-jantje ovadili sodišču, da je izrekel besede, ki gotovo niso bile ne premišljene, niti resne. Graški »Schuf-tenblatt«, glasilo vse kranjske nem-škutarije dolži tega finančnega paznika, da je rekel, da ne bi streljal na Srbe, nego na Avstrijce, ter poroča, da so ga zaradi tega zaprli in z žandarmerijo poslali okrožnemu sodišču v Novem mestu. Pa ne dovolj tega. Graški »Schuftenblatt«, oziroma njegovi kočevski dopisniki so ta slučaj porabili za infamen napad na slovenske uradnike. Te nemčurske kanalje, ki pišejo v »Schuftenblatt«, ker so sami pravi šuftje, trde v tem svojem splošno zaničevanem glasilu, da je v veliki zmoti, kdor misli, da je ta finančni paznik posamičen pojav med c. kr. avstrijskimi uradniki jugoslovanske narodnosti, nego da misli tako mnogo c. kr. slovenskih uradnikov in bi v danem slučaju tudi tako ravnali. To je tako urnebesna lopovščina, da si večje ni mogoče misliti. Slovensko uradništvo stoji tako visoko in je tako neomadeževa-nega patrijotizma, da je lajanje te zavržene nemčurske sodrge niti ne doseže. Pribijamo pa to, da bo slo-i vensko   uradni&vo   bolte  spoznalo
propadlost te družbe, ki si je izbrala graški »Schuftenblatt« za svoje glasilo.
+ Gostinčar in postranski zaslužek uradnikov. Gostinčar je včeraj predlagal v državnem zboru, naj se državnim uradnikom prepove postranski zaslužek. Radovedni smo, kaj porečejo k temu Jarc, Vrstovšek ali Fon, ki imajo kot plačani državni uradniki mastne postranske zaslužke državnega poslanca, razentega pa Še to prednost, da kot državni uradniki sploh ničesar ne delajo. Ker pa je Gostinčar tako velik prijatelj ljudstva, naj predlaga tudi našemu škofu, da prepove postranske zaslužke raznim kaplanom in župnikom. Kon-sekvenca povsod!
+ Kako mislite o balkanski vojni? To vprašanje je stavila dunajska »Die Zeit« na razne znane in neznane kapacitete. Odgovore na to svoje vprašanje priobčuje sedaj »Die Zeit« v svoji zadnji številki. Ti odgovori so po večini tako naivni, tako naravnost bedasti, da morajo v vsakomur, ki ima le še količkaj soli v glavi, vzbujati samo pomilovalen posmeh. Najpametnejše in najstvarnej-še je brez dvoma odgovoril na stav-Ijeoo vprašanje francoski general Bazaine - Havdter, čegar mnenje kulminira v točki: »Turčija je posvečena propasti. Turki niso ničesar storili za razvoj človeštva; njihova zaostalost na vseh poljih duševnega življenja, tehnike in umetnosti se Je nam jasno pokaaala. Turki izginejo in odidejo iz Evrope na temelju naravnega zakona .,. Balkanski zavezniki pa so nesporno podali dokaz pozitivne odločnosti, ki jim mora po mojem mnenju pridobiti vseplošno spoštovanje«. Stvarno in zanimivo je tudi mnenje grofa Andrassvja in Franca Kossutha, naravnost smešno in direktno neumno pa je mnenje, ki ga izraža o balkanski vojni in o balkanskih narodih neki pod-maršal Franz Rieger. Sodite sami! Tako-le piše mož: »Balkanska vojna je name od vsega začetka na-pravljala vtisk tajno zasnovanega — roparskega napada, ki hoče pod pretvezo brat. ljubezni prikriti pohlepnost po povečanju lastne moči. Moje simpatije torej morajo biti na strani Turčije, ki je, od štirih strani napadena, z dostojanstvom in resnostjo sprejela boj v zaščito svojih pravic, svoje posesti in svojih podanikov ... Tekom vojne so se moje simpatije povečale, zakaj Turčija se je branila občudovanja vredno. Uspehi njenih sovražnikov ne morejo vzbujati nobenih simpatij...« Tako piše — avstrijski general! Primerjajte sedaj sodbo francoskega generala Ba-zaina, pa boste vedeli iz katerega govori slepa strast in zloba, iz katerega pa objektivnost in stvarnost! Ali bi ne bilo bolje, da bi generali, kakor Rieger raje molčali, kakor da se blamirajo predvsem svetom, ki že zdavna soglaša v sodbi glede balkanskih dogodkov?!
4- Zveza med Nemci in Madžari. Sijajne zmage balkanskih narodov so avstrijske Nemce tako preplašile, da so v svojem strahu jeli iskati zaveznikov, ki bi jih varovali pred grozečo slovansko nevarnostjo. Poslanec Dobernig, preje zaklet sovražnik Madžarov, je naenkrat iz-taknil, da so pravzaprav politični interesi Nemcev in Madžarov istovetni in da je vsled tega z vsemi silami delovati na to, da se »bratska« naroda nemški in madžarski čim najtesneje združita v obrambo skupnih ogroženih interesov pred pretečo jugoslovansko opasnostjo. Tako je prišlo do znanega nemško-madžar-skega pobratimstva za časa delega-cijskega zasedanja v Budimpešti. To pobratimstvo je sprva navdušeno pozdravljalo vesoljno nemštvo, toda kmalu na to pa so se jeli množiti glasovi, ki so jeli izražati svoje dvome, da li je zveza z Madžari za Nemce v resnici tako koristna, kakor so Io skušali naslikati nekateri politiki. Tn ti skeptiki so prišli do zaključka, da bi Nemcem taka politična zveza ne le nič ne koristila, marveč naravnost škodovala. Dunajska »Die Information« piše na primer: »Že sedaj se kažejo velikanske napake ogrskih vladnih metod, ki so v svrho, da ohranijo že itak propadlo stranko, žrtvovale ostale narodnosti in vzgojile s sramotnim zatiranjem Hrvate in Romune v sovražnike države. Ce se da v tem oziru še kaj rešiti, se danes v splošni zmedi pač teško zanesljivo dožene. Informativen poskus pa bi morda podal pojasnilo in za to bi se naj tak poskus ne opustil. Nikakor pa ni prava pot, katero so si izbrali Nemci naše državne polovice, ako hočejo slovansko nevarnost zarotiti z zvezo s potapljajočim se madžarstvom! Slovansko nevarnost bodo s tem samo še povečali, ker bodo s tem pretvorili doslej še avstrijsko misleče Jugoslovane in Romune v balkanske Slovane in romunske Romune, ki bodo zelo hitro napravili obračun z bankrotnim madžarstvom. In potem gre fca kožo tudi Nemcem.   Dobernigovo vino le
298 Štev.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 5.
bilo torej morda xelo dobro, kot politična   pijača pa Je bilo preopojno.«
—  Madžarsko-nemška ljubezen torej ne bo imela, kakor se zdi, trajnosti.
H- Uspehi Novega Lurda. »Slov. Narod« Je svoje dni obširno poročal
0    veliki slepariji, imenovani Novi Lurd. Tam pod Gorjanci blizu Št. Jerneja na Dolenjskem so začeli nekateri kmetje pripisovati neznatnemu studenčku čudežno moč. VedoČ, da je človeška neumnost neizčrpen zaklad in da se morejo z vero delati najlepše kupčije, so začeli snovati Novi Lurd. Sam šentjernejski župnik je nastopil proti tej slepariji in je pred sodiščem izjavil, da se gre samo za odiranje neumnih ljudi, voda iz »lurškega« studenca pa da niti zdrava ni, kaj še, da bi imela v sebi kake Čudežne moči. Pa vendar se je zgodil čudež, četudi ne vsled te »turške« vode. Ta isti župnik, ki je pred sodiščem proglasil Novi Lurd za sleparijo, je to sleparijo vzel sam v svoje roke in vodi to spekulacijo in zdaj je ta voda postala čudodelna. »Dol. Novice«, duhovski list, delajo prav čifutsko reklamo za ta »Novi Lurd«. Pa ne brez uspeha. Zadnji čas so namreč začeli zahajati v »Novi Lurd« celo že Ljubljančani in pa Štajerci. Pa naj še kdo reče, da se duhovniki ne razumejo na umazane »kšefte« in da ne znajo iz ljudske neumnosti kovati cekinov.
4- Sluča] duhovskega žaljenja v cerkvi. V mestih pride prebivalstvo tako malo v dotiko z duhovniki, da nima pravega pojma, kakih sredstev se časih poslužujejo na deželi, da strahujejo kmečko prebivalstvo. Prav zanimiv slučaj brutalnega strahovanja se je zgodil v St. Oselici in imel pri šofjeloški sodniji svoj zaključek. Pred kazenskim sodnikom je stal župnik S o u k u p iz St. Oselice. Obsojen ni bil, ker se mu je velikodušno odpustilo in je s solznimi očmi prosil odpuščanja ter prevzel vse stroške — kakih 200 K — in obljubil, da storjeno žalitev prekliče na leci. Stvar, ki se je tako poravnala, je bila sledeča: V adventu je poklical župnik kapucina iz Škofje Loke na pomoč za spovedovanje. Med drugim je šel boljši posestnik s svojim enajst ali dvanajstletnim sinom k spovedi: opravila sta jo oba: sin pri župniku, oče pri kapucinu. Po spovedi sta pristopila k altarju. da bi predela obhajilo. Obhajal je župnik sam. Ko pride do rečenega moža - očeta £a — kar preskoči. Oče. osramočen na tak način ne le pred ljudmi snlnh nego pred lastnim sinkom, se je mirno umaknil v klop. Cez nekaj časa je obhajal kapucin. Osramočeni mož je zdaj zopet pristopil k obhajilni mizi. Pater kapucin ga je hotel obhajati, a
— glej! — tedaj je stopil iz klopi pred altarjem sam župnik, se nostavil pred kapucina in zarohnel: Jaz sem žuo-nik — teca ne boste obhajali. Tako fe bil mož drugič pred svojim otrokom in pred ljudstvom hudo osramočen, a molčal je zopet in se umaknil v klop. In ko je čez neka! časa župnik zopet sam obhaial nekega moža, tedaj ie osramočeni mož tretjič po-klekttiL Kako je morala njegova du-<a hrepeneti no obhai;lu. da se je tako premagoval in vzlic dvakratnemu krutemu žalieniu še tretjič stopil pred ohhaiilno mizo. Toda žunnik je samo onega drugega moža obhaial. Teea pa tudi zdaj ne in ž njim vred tudi ne neke ženske. Ta nesrečnica si je nakopala župnikovo preganjanje in javno sramotenje s tem, da se ie zagrešila v ljubezni. Ko je župnik notem stonil pred altar in najsvetejše, se je obrnil proti ljudem in zanič-ljivo zaklical: »Čudno se bo vam zdelo, da tako postopam« — da, res, čudno je bilo tako postopanje, več kakor čudno. Osramočenie nesrečne ženske pred vsemi ljudmi je grdobi-fa, da si grje ni misliti. V župnikovem postopanju se zrcali srčna surovost,
1  I bi se je še kak konjski hlapec sra-moral. A kaj je zagrešil tisti mož in rče. ki ga je župnik trikrat osramotil. Mož je bil vojak, doslužil je vojaščino brez vsake kazni, tudi sicer nima nobene kazni, niti zaradi kakega prestopka. 2e to kaže, da je razumen in razsoden, saj se je premagoval še v cerkvi, ko ga je župnik trikrat raz-žalil. A župniku se je zameril zaradi
—  bere! Župnik kar samolastno urejuje bero. Pravi: draginja je, vse ie dražje, torej gre tudi meni večja bera. Nekateri, ki niso posebno raz-svitljeni, se dajo skubiti. četudi godrnjajo, ta mož pa je videl nekaj sveta, zna ceniti trud in delo, pozna vse težave in zato ni dal, kolikor Je župnik zahteval, ampak le to, kar župniku gre po veljavni postavi. Ne vinarja manj, pa tudi ne vinarja več! In zaradi tega ga župnik sovraži, prega-nia in javno sramoti. Zato, ker ni župniku več štel, kakor je bil dolžan, zato ni dobil obhajilo. Če je župnikovo postopanje napram nesrečni ženski izraz velike srčne surovosti, je pa njegovo postopanje proti temu možu izraz velike lakomnosti in velike hudobije. Mož, ki ga Je župnik tako krvavo ponižat je Sel na sodni-
jo in Je tam dokazal, da sto# po mišljenju in čustvovanju visoko nad svojim župnikom. Odpustil Je osra-močenje, ki je po nazorih kmečkega ljudstva najhujše. Ta kmet ima v svojem srcu več nobiese, kakor njegov župnik, ki se imenuje božjega namestnika. Navedli smo ta slučaj, ker kaže, s kakimi brutalnimi poniževanji je tiranizirano kmečko ljudstvo in kakšni sili je izpostavljeno.
+ Imenovanje. Dr. Josip Perja n č i č, dr. Adolf R a p p e in Viljem L o r e n c so imenovani za mi-nisterijalne podtajnike v notranjem ministrstvu.
+ Iz davčne službe. Davčni praktikanti Fran 2 e 1 e z n i k , Fran R a m o r in Ivan W e i s s so imenovani za definitivne davčne pristave v XI. činovnem razredu.
—  Zvest naš naročnik v Ameriki je g. Josip B e r n i k , mizarski pomočnik v Chigagi. Ko je nam poslal naročnino na »Slovenski Narod« za prihodnje leto, je priložil še 20 K kot svoj prispevek za »Rdeči križ balkanskih držav«. V pismu, ki ga je nam pisal skupno z bančnim uradnikom g. Slavom Troštom, pravi: »Zahvaljujem se za redno in točno pošiljanje največjega in najboljšega slovenskega časopisa »Slovenski Narod«. Ko ga prečitarn, ga oddam naprej, lahko trdim, v deset rok, ki ga ne morejo dovolj prehvaliti; posebno ljudem ugaja, ker list pogumno zagovarja pravično stvar Srbov in Jugoslovanov«. — Tako nam piše naš stari in zvest naročnik g. Bernik iz daljne Amerike. 2elimo si mnogo takih vzglednih naročnikov in pristašev doma in na tujem, kakor je gosp. Bernik.
—  Za vojake na mejah so v zadnjih dneh nabrali 2604 K 90 v. V celem je doslej bilo nabranega 8188 K 10 vin.
—   Srbsko ministrstvo prosvete je naročilo 50 izvodov »Balkanske koračnice c. ki jo je uglasbil naš skladatelj Viktor Parma. Ministrstvo bo kompozicijo uporabljalo kot darilo dijakom in dijakinjam srednjih šol, ki se odlikujejo s posebnimi uspehi v glasbi.
—Brez razlike strank vsi so povabljeni enako prizjazno na protial-koholni kongres. Delo za streznenje našega naroda je delo, pri katerem se lahko združimo vsi. Vsak. kdor ima oči v glavi in nekaj srca za blaginjo in gorje bližniika ter celega naroda, mora videti in z bridkostjo čutiti, kake rane orizadeva nezmernost našemu narodu v zdravstvenem, gospodarskem, narodnem in nravstvenem oziru. Koliko slovenskega denarja gre za tuji alkohol! Koliko se pri nas pije piva in žganja; pa tudi tujega vina preveč. Preračunali so, da gre za opojne pijače vsako leto približno 20 milijonov slovenskega kapitala. To je številka, ki da misliti: in Če bi bilo tudi samo polovico tega! Zato na delo za osvoboditev našega naroda v tem obziru vsi, ki v resnici ljubijo narod!
—  Povodom imenovanja načelnika kurilnice južne železnice v Ljubljani g. strojnega nadkomisarja inž. Ignacija Sega za inšpektorja se je zbrala v ponedeljek mnogoštevilna denutaciia uslužbencev v pisarni svoiega šefa. da mu čestita. V imenu vseh je izrekel načelnikov ramest-nik g. strojni komisar inž. Jurmann v iskrenih besedah te čestitke in označil g. inšpektorja kot pravičnega in humanega predstojnika, ki ne zahteva samo vestnega in natanči :ga izpolnjevanja dolžnosti od strani uslužbencev, temveč skuša tudi vedno kolikor mogoče za dobrobit personala. Vidno ganjen se je zahvalil inženir Sega za to ovacijo ter obljubil, da bo tudi vbodoče na enak način deloval v interesu južne železnice in njenega personala.
—  Umrla Je v Ljubljani na Opekarski cesti soproga tovarnarja peči ga. Ana K a 1 mu sova v starosti 73 let. Bodi ii blag spomin!
—  Poroka. Danes se je poročil odvetniški    koncipiient    v   Ljubljani
*g.   dr. Lavrenčič    z    gdč. Annv 2 n i d e r š i č  iz  Gorice. Čestitamo!
—  Razpisana srednješolska mesta. V zadnjem času so bili izdani do
24.  dec. t. I. naslednji razpisi: Verouk: Dubcov (r., 25. L. 13). — Klasična filologija: Zatec (g., L. Gr. d., 12. 1. 13.), Tešin (g., L. G., 20. I. 13.), Rumburg (g., L. Gr. d., 25. T. 13.) — Modema filologija: Dunaj VI. (r., 2 mesti za Fr. D., 30. XII.), Gradec (I. r., Fr. D., 31. I. 13), Duhcov (rlg., Fr. D., 25. I. 13.) — Matematika-fizika: Kraljevi Vinogradi (nem. g., M. Ntl.,
25.  I. 13.), Smihov (nem. rlg., M. Ntl., 25. I. 13.). Asch (g., M. Ntl., 28. I. 13.) — Prirodopisna skupina: Litomerice (r.. Ng. m. ntl., 31. I. 13.) — Telovadba- Gorica (G., 30. I., 13.) — Rlsanje-Inomost (g., 31. I. 13), Trident (31. I. 13), Most (rlg., 28. I. 13.) — Kratice in znaki kakor navadno.
Na sv. večer je bil v Smartnem pri Litiji trgovcu Ivanu Razboršku ukraden ključ njegove trgovine. V noči od 26. na 27. t. m. so prišli tatje,
odprli trgovino in pokradli denar in blago. Ne ve le koliko števila ali vrednosti. Ker so orodje, tudi ukradeno dvema kovačema, pustili na mestu, so bili najbrže prepodeni. Želeti je, da pridejo v roke pravice, ker se zadnji čas tukaj v okolici vedno sliši o raznih tatvinah-
Zimski šport v Bohinju. Tele-grafično vremensko poročilo od danes se glasi, da je vreme za zimski šport zelo ugodno.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 28., nedeljo 29. in ponedeljek 30. decembra 1912: 1. Simplon. 2. Začarano kolo. (Komično.) 3. Zlata poroka. (Drama.) 4. Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda.) — Odslej vsako soboto. 5. Velik gospod. (Krasna komedija.) 6. Balkan v ognju. (Vojni film.) Krasni prizori iz boja pri obleganju Taraboša in Skadra. 7. Ženska brez srca. (Senza-cijska učinkovitost v treh delih. Samostojni prvi del. II. del se predvaja v soboto 4. januarja.) — Samo zvečer. 8. Telefonična zveza. (Komična učinkovitost z Maks Linderjem.)
Balkan v ognju, krasni prizori iz boja pri obleganju Skadra in Taraboša predvajajo se danes in naslednje dni v kinematografu »Ideal«. Ti posnetki so jako zanimivi in nam kažejo bajonetne naskoke Črnogorcev, učinke šrapnelov itd. Razen teh bojnih slik vidi se tudi še več drugih jako krasnih slik, posebno krasna drama »Ženska brez srca«.
Poneverjenje v Trstu. Avgust Jeršek, ki je v Trstu poneveril neko vsoto denarja, ni v nobenem sorodstvu z rodbino Avgusta Jerška, poštnega noduradnika v Ljubljani.
Med hlapci. SnoČi sta se hlapca Potrebuješ in Anton Anžič v hlevu v Novi ulici sprla, nakar je AnžiČ zgrabil Potrebuješa in ga treščil ob tla. Ko sta se jezna, kakor purana valjala po tleh, ju je njun tovariš razdru-žil, kar pa Anžiču ni bilo všeč. Kakor petelin je skočil po gnojne vile ter z njimi mahnil svojega nasprotnika po glavi in ga telesno noškodoval. Zadeva pride pred pristojno oblast.
Izgubil |e knjigoveški vajenec Ladislav Križman zlat za 10 K. — Delavčeva žena Antonija Finkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Posestnik Ljudovik Šu-bert je izgubil rdečo konjsko odejo. V četertek popoldne okrog 5. ure je na Dunajski cesti izgubila neka gospodična nomnadurko. v kateri ie bi-'a denarnica, ključ hr*ake malenkosti ter zlata ura 7 verižico iz korald. Pošteni najditelj naj odda pompadur-ko z vsebino proti primerni naeradi na policiji. — Izgubil je nekdo 25. t. m. v Snodnji Šiški na potu od Zorma-nove hiše do državnega kolodvora zlat urni obesek. Pošten najditelj ga naj odda v Keršičevi gostilni v Spodnji Šiški ali pa v upravništvu našega lista. — Sedlar g. Jožef Keller je naše! žensko ročno torbico z zlato uro. — Dijak Viktor Vodišek je našel denarnico z manišo vsoto denarja. — Dijak Rafael Skopec je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — Na osrednji nolicijski stražnici se nahaii vreča leče. katero naj pride izgubi-telf Čimpreie iskat.
Javna zahvala. Kakor že par let, so rudi letos tukajšnji velecenjeni trgovci in čislane trgovke za odkup novoletnih koledarjev darovali znesek 65 K v prid tukajšnje Šolske mladine. V isti namen podaril je tudi — kakor že nekaj let — 50 K tukajšnji nosestnik vile in lekarničar v Ljubljani g. Gabrijel Piccoli. Vsem preblagim dobrotnikom se usoja najvljudneje zahvaljevati. — Šolsko vodstvo na Breznici. dne 26. decembra 1912. — Jos. Ažman, naduči-teli.
Narodn* obrambi
Podružnica L društva »Brani-bor« je imela včeraj v zadnji sobi restavracije »Zlatorog« svoj redni letni občni zbor. Zborovanje je bilo precej dobro obiskano ter je poročal podpredsednik g. Maselj o društvenem delovanju v preteklem letu. Predsednik g. Podkrajšek je bil svoje mesto odložil še tekom zadnje poslovne dobe, za njegov trud pa mu izreče občni zbor najtoplejšo zahvalo. Iz blagajniškega poročila posnamemo le toliko, da šteje podružnica 99 članov, podružnica pa sme imeti za člane požrtvovalne ljudi iz vseh okrajev Ljubljane. Tudi je želja osrednjega društva, kakor razjasni prvomestnik g. notar Hudovernik. da bi imel »Branibor« kolikor le mogoče mnogo podružnic. Pri nato sledečih volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. Planinšek, za podpredsednika g. Maselj, za blagajnika g. Potočnik in za tajnika g. V u č n i k. Kot zastopniki za glavno skupščino pa so bili izvoljeni ^g. Planinšek, Maselj in Potočnik.
Družba sv. Cirila In Metoda je prejela 20 K iz poravnave prepira dveh celovških dam.
O. Ivan Perdaa, veletržec v Ljubljani je poslal družbi sv. Cirila in Metoda zopet lepo vsoto 1900 K od razprodanih vžigalic. Kdor vpo-rablja družbine vžigalice, prispeva za slovensko obrambo in prosveto, ne da bi bil s tem sam kaj oškodovan. Vsaka zavedna slovenska hiša naj rabi vedno le vžigalice v korist naši družbi.
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela volilo pok. Mar. Veršič iz Vi-tomarcev pri Ptuju po odbitku pristojbin 175 K 65 v. Častit spomin blagopokojni rodoljubki!
Društvena naznanila.
»Ljubljanski Sokol« priredi zadnjega decembra običajen Silvestrov večer, ki bode letos nad vse zabaven, saj sta obljubila sodelovanje člana slovenske opere in operete gdč. Fantova in g. Bohuslav. Iz prijaznosti sodeluje salonski orkester »Sokola L«, bratski pevski kvartet pa nas poživi s svojim lepim petjem. Izmed drugega sporeda naj omenjamo telovaden komičen prizor »Kakor kdo more« in mramornate kipe izvajane po telovadkah »Ljubljanskega Sokola«. Cene in začetek prireditve na lepakih.
Odbor Narodne socijalne zveze ima svojo redno sejo v četrtek dne 2. januarja, točno ob 8. zvečer v društveni posvetovalnici. Opozarjamo člane odbora in nadzorstvenega sveta na to spremembo, ker je v sredo praznik.
Tajništvo Narodne socijalne zveze opozarja Člane, da v lastnem interesu redno vplačujejo svoje doneske, posebno pa one člane, ki so z doneski zaostali, da ista takoj vplačajo ter gledajo na to, da se bode vplačevanje vršilo vnaprej, a ne za nazaj. Opozarjamo pa tudi vse ostalo narodno delavstvo, da se včlani v Narodno socijalno zvezo katera nudi članom nebroj koristi, ker le trdno narodno organizirani bodemo dosegli zboljšanje slabega položaja, v katerem se nahaja slovensko delavstvo. — Pristopajte in agitirajte za N. S. Z.!
Posredovalnica za delo in službe N. S. Z. v Ljubljani. Službe iščejo : 2 uradnika, zmožna vseh pisarniških del, 1 delavec za lekarno, so-davico ali kaj primernega, 3 težaki, 1 sluga. — Službo dobijo: 1 mizar, 1 krojaški preddelavec za na deželo in 1 hlapec. — Posredovalnica N. S. Z. posluje brezplačno ter so uradne ure vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. ure dopoldne in vsako siedo in soboto od 5. do 8. ure zvečer v društveni pisarni v Narodnem domu«.
Akademično ferijalno društvo »Sava« poživlja vse člane, da se gotovo in točno udeleže današnjega sestanka, ki se vrši ob 8. zvečer v gostilni pri gosp. Mikužu v Kolodvorski ulici. Na razgovor pride Savan-ski jubilej.
Savanski jubilej. Za ples, ki se vrši ob priliki savanskega jubileja dne 5. januarja v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani, vlada povsod veliko zanimanje. Obisk obeta biti zlasti velik in časten za napredne dijaštvo iz dežele, kar posnemamo iz na veselični odsek došlih dopisov. Kakor čujemo, bo plesni red obsegal večinoma samo valčke. Preskrbljeno bo torej, da bo zabava najboljša.
Silvestrov večer slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« dne 31. t. m. v Mestnem domu. O koncertnem delu smo zadnjič poročali. Najprivlačnejša točka večera bo brezdvoma R. Genčja komični moški zbor »Laška solata«, zgrajen v obliki laškega opernega finale. Tekst ima sestavljen iz samih laških glasbenih izrazov. Komad izvajajo privandranci iz Tripolisa. Po polnočnem pozdravnem govoru aranžirajo priznani mojstri sedanjemu času primerno alegorijo nato bo — upamo — dobro funkcijoniral živ kinematograf, videti bo pa tudi razne komične prizore. Za plesaželjno mladež bo neutrudljivo igrala plesna godba in ni izključeno da bo razdražila tudi pete starejših posetnikov. V lepši zabavi in boljše zidane volje se ne moremo posloviti od starega leta in začeti novo, kot na pevski užitek in prijetno zabavo obetajočem Silve-strovem večeru »Ljubljanskega Zvona«. Udeležite se ga! Začetek ob 8. zvečer, vstopnina 1 K, podporni Člani so vstopnine prosti.
»Društvo ljubljanskih mizarjev In sorodnih strok« priredi v torek, dne 31. decembra t. 1. v švicariji XVII. Silvestrovo veselico. Igra češki oktet. Po dovršenem sporedu ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Podporno in pravovarstveno društvo državnih uradnih slug, pod-uradnikov in pomožnih slug za Kranjsko priredi v soboto, dne 11. januarja 1913 ob 8. zvečer v vseh restavracijskih prostorih hotela »Llovd« plesno veselico, h kateri se vsi tovariši in prijatelji vljudno vabilo.
Društvo nižjih mestnih uslužbencev priredi v nedeljo dne 5, januarja 1913 ob 8. zvečer v dvorani »Mestnega doma« svojo prvo društveno veselico. Priprave za kar najbolj sijajno prireditev se že vrše in društveni odbor je poskrbel v vsakem oziru, da se bo občinstvo, ki bo po-setilo veselico, kar najbolj zabavalo in da se bo vsakdo vračal ž nje zadovoljen in v zavesti, da je podprl s svojo navzočnostjo in svojim doneskom blag namen, ki ga ima veselica in omogočil ustanovitev prepotreb-nega sklada, ki bo zavetišče članom in njihovim družinam za časa bolezni in drugih nezgod. Vstopnice po 1 K bodo prodajali člani tudi v pred-prodaji in pričakujemo, da bo občinstvo pridno segalo po njih in se na ta način izkazalo hvaležno za razne usluge, ki mu jih društveni člani izkazujejo ob najrazličnejših prilikah. Z ozirom na dobrodelen namen želimo veselici najboljšega uspeha.
Božićnica, katero je priredila »Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana« dne 21. decembra v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«, je v vsakem oziru izborno uspela. Obdarovanih je bilo 55 otrok z raznimi oblačili, ostali pa z raznim pecivom. Navzoče je nagovoril podpredsednik Z. J. 2. tov. Mlakar, ki je v svojem govoru poudarjal delovanje društva, vzpodbujal navzoče železničarje za sodelovanje v društvu kakor tudi mladino, da ljubi svoje roditelje, da ne pozabi svoje narodnosti in ljubi svoj jezik slovenski. Gosp. V u č n i k je tudi pokazal svojo prijaznost napram društvu s tem, da je preskrbel do-broznani kvartet, ki je zabaval društvo z ubranim petjem. Tudi godba je prav pridno svirala. Sploh je vladala cel večer prav prisrčna domača zabava. Da se je božičnica tako lepo izvršila, je v prvi vrsti zasluga slovenskih naprednih darovalcev, ki so darovali vsoto 314 K, za kar jim naj bo izrečena najsrčnejša zahvala.
Ljubljanska podružnica maturantskega društva c. kr. poštnih prometnih uradnikov na Dunaju. Dne 10.
decembra se je vršil v Matjanovi restavraciji ob obilni udeležbi ustanovni občni zbor zgoraj imenovane podružnice. Zborovanje je otvoril predsednik osnovalnega odbora tovariš kontrolor W o 1 f, ki je s prisrčnimi besedami pozdravil zbrane tovariše in obširno obrazložil pomen in smoter mlade podružnice, nakar so se vršile volitve v odbor, ki se je na prvi odborovi seji dne 17. decembra konstituiral tako - le: kontrolor Wolf. predsednik; višji oficijal Pod-gornik, namestnik; asistent Janežič, tajnik; asistent Zupan, namestnik; asistent Krobath, blagajnik; asistent Eppich, namestnik; kontrolorja Junz in Petrič, pregledovalca računov. — PreČital se je brzojavni pozdrav osrednjega društva na Dunaju, potem pa so se živahno obravnavala različna stanovska vprašanja lokalnega in splošnega značaja. — Med splošnim odobravanjem se je še izrekla zahvala občnega zbora tovarišu višjemu oficijalu Verniku, ki si je za ustanovitev podružnice stekel največ zaslug, nakar je predsednik zaključil občni zbor z navdušenim klicem: Vivat, crescat, floreat podružnica! — Nova podružnica šteje doslej 31  članov.
»Sokol« na Viču priredi v torek Silvestrov večer z burko »Anarhist« v salonu gosp. I. Travna na Glincah. Kdor se hoče dobro zabavati in prebiti nekaj časa v veseli družbi, naj poseti to prireditev. Gosp. Traven se bo potrudil s svojo znano postrežbo, vse kar najbolje zadovoljiti. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Telovadno društvo »Sokol« v Štepanji vasi vljudno naznanja vsem bratom članom, da se vrši drugi redni občni zbor v nedeljo, dne 5. decembra 1913 ob 3. popoldne v sokolski telovadnici pri bratu Jos. Anžiču (pri »Šoršu«) s sledečim dnevnim redom: 1. poročila tajnika, blagajnika ter ostalega odbora; 2. volitev odbora ter raznoterosti. — K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
Borovniški »Sokol« priredi dne 31. decembra ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih brata Antona Drašlerja svoj običajni Silvestrov večer. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Nedeljske večerne predstave se bodo začenjale poslej ob sedmih zvečer, da se jih lahko udeležujejo tudi izvenljubljan-ski ljubitelji gledališča, ki se morajo voziti še z zadnjimi vlaki. Začetek prihodnji nedeljski predstavi »Ubi-jač« bo že ob sedmih. — Na starega leta dan se priredi akademija; pevske moči slovenskega gledališča nastopijo s posameznimi točkami, nato se uprizori Courtelinova enodejanka »Neizprosni stražnik«.
Stran 6.
SLOVENSKI  NAROD.
298 štev.
Književnost.
— Gasflski koledar za leto 1913
fc ravnokar dotiskan in se dobiva pri tvrdki I. Gerber v Ljubljani. Cena 50 vin., s pošto 60 vin. Gasilski koledar je vestno sestavljen, ter ima poleg koledarskega dela gasilsko statistiko in poučni del. V statističnem in poučnem delu dobi posamezni gasilec in posamezno gasilno društvo podatke, ki zanimajo vsakega gasilca, društvom pa je priročna knjižica pri napravi prošenj, pri snovanju novih društev itd. Čisti dohodek je namenjen zveznemu podpornemu skladu. Gasilci, sezite po koledarju, dokler je v zalogi.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo ▼ »Narodni knjigarni« t Ljubljani. Prešernova pHaa št. 7.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
Kam je izginil 50 K bankovec na Krški pošti? Dne 13. novembra pride na poštni urad v Krškem Jože Jurešič, posestnik iz Gorice v krškem okraju. Izroči pri blagajni 2 bankovca po 100 K na položnico v znesku 147 K za neki ljubljanski denarni zavod. Ker je službujočemu poštnemu olicijantu Tomažu Vidmarju manjkal drobiž, j 2 vlagatelja vprašal, če nima morda on drobneji denar. Ko je ta zanikal, pošlje Vidmar uradnega slugo menjat v posojilnico, ki se nahaja v hiši. Uradnik potem odšteje vlagatelju vsoto 53 K. S tem bi bila zadeva urejena. Toda uradnik, med tem ko je odpravljal notranjo manipulacijo z ravnokar sprejeto položnico, pogleda proti okencu blagajne ter vidi tam pred blagajno še vedno čakati Jurešiča. V naglici si je uradnik mislil, da je morda pozabil vlagatelju dati kar je imel od 200 K dobiti nazaj, pa zagrabi za 50 K bankovec, ki ga je imel v rezervi v svoji blagajni, in ga položi na okence, pa ne da bi se bil zanimal, je-Ii pa vlagatelj bankovec sprejel ali ne. Cez nekaj časa, ko se Jurešič že odstrani, zapazi uradnik, da mu v blagajni manjka ravno 50 K. Takoj se domisli, kaj pa če bi bil Juršiču dvakrat izplačal, kar ie imel dobiti nazaj. Za vse slučaje pregleda vse prejemke tistega dne in dobi poleg Jurešičeve položnice še eno položnico približno v istem znesku. Začel je takoj iskati Jurešiča po Krškem ter zasledil, da je Jurešič v več krajih izdal večje vsote denarja. Ker Jurešiča samega ni več dobil v mestu, pošlje poštnega slugo k obema vlagateljema na dom. Pri onem, ki je vložil položnico z manjšim zneskom, se je sluga tako.? prepričal, da je tu vse v redu. Nato je še! še k Ju-rešiču. Ta je izjavil, da je seboj nesel v mesto 3 bankovce po 100 K in 4 bankovce po 20 K. Povedal mu je koliko je izdal v Krškem Doleg položnice tudi po raznih trgovinah in gostilnah, in pokazal mu ie koliko mu je še nreostalo denaria. Prinesel je domov še nekai manj. kakor je bil on nara-čunal. Odločno pa je zanikal, da bi bil dvakrat prejel odračunjeni znesek. Vidmnr je Jurešiča ovadil in ta je bil obsojen na 4 tedne ^hudega-zapora. Sodnik v Krškem je posebno z ozirom. da je bil Jurešič že 19krat kaznovan, smatral za dokazano, da je Jurešič res si neonravičeno prilastil od Vidmarja v drugič plačanih 50 K. Proti ti obsodbi se je Jurešič pritožil na okrožno sodišče v Novem mestu. Tu pa je drž. oravdnik dr. Kremžar sam predlagal oprosti*^-. ker tu ni prav nič doknz^no. da hi bil Jurešič še v drugič vzel 50 K. Vzklic-ni senat ie temu predloeu ugodil in prvo obsodbo razveljavil.
Rožne stvari.
*  Nezgoda v rudniku. Iz Hano-verja poročaio: V rudniku Adolfa GUicka v Schwarmstedtu so se na sveti večer ob petih užgnli plini. Pet rudarjev je bilo usmrčenih.
*  Srbsko vojno zrakoplovstvo. Tz Belgrada poročajo: Srbska vojaška uprava je sklenila, ustanoviti v Nišu zrakonlovski oddelek. Voditelj bo ruski pilot Akmanov. Predvčerajšnjim je izvršil Akmanov v Belera-du poskusni polet. Letel je čez Zem-lin v Pančovo in okolico.
* Roparji z avtomobilom. Iz Bru-selia poročajo: Več roparjev se je pripeljalo v avtomobilu pred grad ravnatelia belgijske nacionalne banke, Vanderresta. Roparji so vdrli v grad, ustrelili hišnika ter pokradli mnogo srebrnine, denarja in drugih dragocenosti. Nato so se zopet v avtomobilu odpeliali.
*  Zastrupljeni s plinom. Z Du-naia poročajo: Predvčerajšnim popoldne so našli v sobi nekega hotela v tretjem okraju nezavestna orožnika Frana Webra in nekega civilista. Vdihavala sta plin. Weber je umrl v garniziiski bolnišnici, ne da bi se zavedel. Najbrže so bile plinove svetilke preslabo zaprte.
vu. Iz Draždan poročajo: Tri stare sestre so v božičnih praznikih umrle. V eni uri sta umrli 85letna Emilija Hummel in njena 83letna sestra Kristina vsled slabosti. Kmalu nato je umrla vsled prevelike razburjenosti še tretja sestra, ki je bila stara 80 let. Pokopali so jih v enem grobu.
*  Roparski umori Iz Bregenca poročajo: V Dalaasu je bil posestnik Jakob Thoenv predvčerajšnjem umorjen in oropan. — Iz Berolina poročajo: Blagajnika obrtne banke (lottlieba Ropteja v Tennstedtu pri Erfurtu so našli na sveti dan mrtvega v njegovem stanovanju. Stanovanje je bilo oropano. O storilcih nimajo sledu.
*  Kako se Poljaki branijo. Pred par dnevi je bilo na dražbi prodano posestvo Vladislava Toczanowske-ga nedaleč od Poznanja. Posestvo je kupil Poljak Miečislaw Hlapowski za 3,560.000 mark. Te dražbe se je udeležila tudi državna komisija za kolonizacijo Nemcev in saksonski veliki vodja; Poljak Hlapowski pa ni hotel odnehati.
*   Carjeva tvornica smodk. Le malokomu je znano, da ima ruski car med drugimi objekti tudi lastno tvornico za smodke, v kateri se delajo cigarete, ki posebno dobro diše. Izdelki te tvornice ne pridejo med svet, temveč jih pokade le člani carske rodbine, carjevi sorodniki in nekateri višji ruski dostojanstveniki. Če se ta tvornica izplačuje, je pač težko reči.
*  Bokserjeva žena. Iz Londona poročajo: Predvčerajšnjim je prišla v enega izmed najelegantnejših re-stavrantov v Chicagu žena znanega bokserja zamorca Johnsina. Restav-rater pa jo je naprosil, da naj takoj zapusti pri stranskih vratih lokal, ker so vsi ostali gostje izjavili, da ne prestopijo nikdar več praga restav-ranta, če bo restavrater postregel zamorčevi ženi.
*  Za kozarec žeanfa. V občini Budrovci na Hrvatskem se je zgodil grozen zločin. Pri kmetu Mate Ciga-noviču je pil njegov brat ?tefan. Naenkrat se je začela žena Mate Ciga-novača. Ana, prepirati s svojim svakom, zakaj tudi žene niso dobile žganja. Pijani Jtefan Ciganović je vzdignil stol, kakor da bi hotel udariti Ano Ciganovičevo.Ta pa je vzela z mize nož ter ga zabodla Štefanu v prsa. da se je ta mrtev zgrudil.
*  Knjiga s 5020 zvezki. Največjo knjigo na svetu so natisnili na Kitajskem začetkom minolega stoletja na nasvet cesarja samega. Ta knjiga ima naslov Tu - šu - Či - čeng in je nekaka enciklopedija vseh kitajskih znanosti. Pri tiskanju te knjige so najorvo rabile kovinaste črke. prej so Kitnjci tiskali z lesenimi črkami. Ko so knjigo dotiskali. so medene črke zopet izginile: en del črk so prelili v novce, en del je bil pa ukraden. Ta dragocena knjiga ima 5020 zvezkov. Na Kitajskem imajo namreč navado izdajati knjige majhnega obsega. Vsak zvezek omenjene knjige ima 85 listov: vseh listov ie 426.204, število kitajskih črk pa znaša 153 milijonov. Natisnili so kakih ion eksem-niarov tega dela, ki so jih dobili kraljevski princi in visoki državni dostojanstveniki. Britski muzej ima tudi en iztis tega dragocenega dela. Muej 10 je kupil pred 25. leti za 84.000 K.
Osebe, ki trr*e na neredni prebavi, dobe z vsakdanom pitjem pol kupice izredno tp'Ip Franc Jožefove grenčice redno telesno odvajanje. Profesor Oser. predstojnik deželnega zdravstvenega sveta na Dunaju, pravi, da je pnrodnn Franc Jožefovn vodn mnosfo odreial in že pri majhnih množinah dosegel lepe uspehe. Po lekarnah, dro^eriiah in trgovinah z mineralnimi vodami zahtevajte energično »pnstno Franc Jožefovo gren-čicO". Za »nadomestek^ ponujana sredstva odločno zavračajte. Razpo-siljalno ravnateljstvo Franc Jožefo-vih zdravilnih vrelcev v Rndapešti.
Telefonsta in brzojavna
naročila.
Državni zbor.
Dunaj, 28. decembra. K našemu poročilu o seji državnega zbora nam poroča nadalje še naš dunajski urednik: Po kompliciranem glasovanju o službeni pragmatiki, je bila ta zvečer v drugem in tretjem branju sprejeta. Nato se ie vršilo glasovanie o koalicijskem paragrafu, t. j. o § 25., ki je bil v smislu sklepa gosposke zbornice s 183 proti 125 glasovom sprejet.
Burno veselost, ki pa se je iz-premenila v velikansko ogorčenje, je izzvala zopet igra slovenskih klerikalcev, zlasti dr. Korošca. Ta je stavil celo vrsto manjšinskih predlogov in jih je še v specijalni debati obširno utemeljeval. Ko pa je prišlo do glasovanja, so klerikalci in z njimi tudi dr. Korošec pobegnili iz zbornice, tako da se za njihove predloge   ni
dvignil niti en poslanec. Poslanci so klicali: »Kie ie dr. Korošec? To je igra, ki si je parlament ne sme dati dopasti!«
Zelo originalno se je opravičil Gostinčar, češ, da se je v debati govorilo dosti obstrukcijskih govorov in da on noče pri tej obstrukcijski igri sodelovati. Tako govori oni Gostinčar, ki je znan kot eden najbolj brezvestnih obstrukcijonistov.
Dunaj, 28. decembra. Danes ponoči se je vršila konferenca med Rusini in Poljaki, ki pa ni imela zaže-lj^nega rezultata.
Dunaj, 28. decembra. Ko se je zbornica danes ob 10. dopoldne zopet sestala, da prične razpravo o proračunskem provizoriju, so Rusini naglašali, da vztrajajo pri svojem obstrukcijskem sklepu. Po izvajanjih poslanca Gostinčarja je dobil besedo poslanec Budzinovski ter se računa, da bo treba zopet dolge seje, ki bo trajala najbrže do jutri, da se zlomi obstrukcija. Na drugi strani pa se računa, da se bo še v zadnjem trenutku posrečilo, doseči sporazum med Rusini in Poljaki glede vseuči-liškega vprašanja ter bodo Rusini ustavili obstrukcijo. Rusini imajo priglašenih 5 govornikov.
Dunaj, 28. decembra. Začetkom današnje seje ie naznanil domobranski minister Georgi, da je pri poskusih v lvovskem artilerijskem laboratoriju eksplodiral šrapnel, ki je težko ranil 5 delavcev, več delavcev pa lahko ranil.
Dunaj, 28. decembra. V parlamentu sta se pripetili danes dve resnejši nesreči. Dopoldne se je v poljskem klubu poslanec Dembski tako razburil, da ga je lahno zadela kap. Onesvestil se je in sta mu nudila prvo pomoč dr. Wellich in dr. For-manek. Dopoldne se je ponesrečil tudi še parlamentski pismonoša Slovenec Pavšek. Padel je na stopnjicah in si zlomil roko.
Dunaj, 28. decembra. V proračunski debati se je dr. Korošec bridko in obupno pritoževal nad omalovaževanjem Jugoslovanov v državi in parlamentu. Vse stranke na levi in desni so nam sovražne. Zato pa hočemo mi ovirati vse stranke v njih delu tam in tedaj, kakor bo to nam ugajalo. Obstrukcija je naše normalno orožje. Če sedaj ne vztrajamo pri obstrukciji, je to le kratek odmor ter zbiramo sveže moči.
Čudno je le, da nastopi ta odmor vedno takrat, kadar to želi vlada, ali pa to narekuje strah pred javnostjo.
Proti vsem našim nasprotnikom se hočemo boriti z vsemi silami in naj bodo ti nasprotniki Nemci, Madžari, Poljaki ali Čehi. Da so razmere tako žalostne, temu je kriva poleg strank v veliki meri tudi vlada.
Razveseljivo je spoznanje slovenskih klerikalcev, da je kriva poleg strank sedanjih razmer v veliki meri tudi vlada.
Zato predlagam, da preide zbornica preko proračunskega provizorija na dnevni red. (Burna veselost.) Siovenci moramo v tej taktiki neomajno vztrajati.
Za poslancem dr. Korošcem je govoril nato še poslanec Budzinovski.
Odlikovanje.
Dunaj, 28. decembra. Ministeri-jalni svetnik v poljedelskem ministrstvu Anton Tschopp je bil povodom vpokojitve pomaknjen v plemski stan. Ogrski ministrski predsednik pri cesarju.
Dunaj, 28. decembra. Cesar je v današnji avdijenci dal ogrskemu ministrskemu predsedniku dr. Lukacsu predsankcijo za njegovo volilno reformo, ki jo predloži ogrskemu parlamentu v torek, dne 31. decembra. Predloga bo opremljena z daljšim ekspozejem, ki bo potekel izpod Lu-kaesovega peresa.
Poljaki in Malorusi.
Dunaj, 28. decembra. Poljski kiub je imel danes ob pol treh važno sejo, na kateri je baje sprejel vse maloruske propozicije. Zaradi tega nameravajo baje iz kluba izstopiti. Vsi poslanci, pripadajoči vsepoljski stranki. Položaj v klubu je zelo kritičen. Vlada je Malorusom obljubila, da bo tekom 1. 1914. predložila parlamentu predlogo o ustanovitvi ma-loruskega vseučilišča. Vsled tega se splošno pričakuje, da bodo Malorusi še danes odnehali od obstrukcije in da bo proračunski provizorij rešen še v današnji seji poslanske zbornice.
Lukacs na Dunaju. — Čuva}.
Dunaj. 28. decembra. Ogrski ministrski predsednik Lukacs ie dospel sem ter bil danes dopoldne sprejet od cesarja v avdijenci. Pred avdijen-co je konferiral Lukacs s komisarjem Čuvajem.
Čuval gre v Nlzzo.
Čuvaj, 28. decembra. Oficijozno se razglaša, da se zdravstveno stanje kralj, komisarja Čuvaja ni izboljšalo. Zato se v nekaj dneh odpravi s svojo soprogo v Nizzo.
Smrt predsednika   centralne  statistične komisije.
Gradec, 28. decembra. Danes zjutraj je umrl na Lassnitzhohe predsednik centralne statistične komisije, bivši vseučilifcki profesor Ernst Mischler.
Volilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, 28. decembra. Socijalno - demokratična glasila priob-čujejo statistični materijal o Lu-kaesevi volilni reformi, glasom katerega narase število volilcev za 800 tisoč, in sicer od 1 milijona 69.000 volilcev na 1 milijon 868.000.
Novo vojno pristanišče. Rim, 28. decembra. Kakor zatrjujejo na rnerodajnem mestu, namerava Italija preurediti pristanišče v Tarentu v veliko vojno pristanišče. Prihodnje dni dospe tja mornariški minister ter pripisujejo temu obisku veliko važnost. Mornariški minister si hoče pri tej priliki ogledati že obstoječe utrdbe in si bo dal razložiti projekte za utrdbe ki se morajo šele zgraditi. Ogledal si bo tudi prostor za pristan podmorskih čolnov, nove delavnice, ladjedelnice za dread-noughte in dela podmorskih nasipov k otokoma San Pietro in San Paolo.
Kandidati za predsedstvo francoske republike. Pariz, 28. decembra. Svojo kandidaturo za predsedstvo francoske republike so priglasili ministrski predsednik Poincare, Ribot, Dubost in Deschanel.
Duma.
Petrograd, 28. decembra. S carjevim ukazom je bila sesija ruske gosudarstvene dume odgođena do 2. februarja.
Kriza v ruskem ministrstvu.
Petrograd, 28. decembra. Car iNikolaj je radi političnih spletk odpustil ministra notranjih del Maka-rova in njegova dva pomočnika Ha-ruzina in Soloraveva. Za ministra notranjih del bo imenovan gubernator Maklakov.
Perzija.
Tebris, 28. decembra. Po vsej Perziji se širi vstaja. Bahtigari zahtevajo izpremembo vlade in odstavitev sedanjega perzijskega šaha. Duhovščina je pozvala ruski zastop, da naj Rusija odpravi terorizem Ba-htijarov in uvede v Perziji zopet red in mir.
Kitajska.
Mukden. 28. decembra. Oficijal-no se potrjuje, da obstoja dalekosežna propaganda za zopetno ustanovitev države Mandžujev. To idejo podpirajo tudi konservativni Kitajci in celo uradniki in nekateri višji častniki. Tudi med Kunguzi ima ta ideja pristaše. Vlada v Pekingu je dala generalnemu gubernatorju povelje, da naj revolto z vso energijo uduši. Gibanje je posebno močno v provincijah Mukden in Kirin. Narodno časopisje je mnenja, da ščuvajo k vstaji Japonci.
MED  VOJNO  IN   MIROM. Mirovna pogajanja.
Dunaj, 28. decembra. V Londonu se je pričela odločilna seja mirovne konference. Turki so odgovorili tako, da glasom tekom noči dospelih brzojavk države Balkanske zveze ne morejo smatrati tega odgovora za resnega. Ce Turčija vztraja pri svojih zahtevah, potem ni dvoma, da se mirovna pogajanja takoj prekinijo. Navzlic resnemu položaju vztrajajo pariški, londonski in dunajski krogi pri optimističnem naziranju. Splošno se sodi, da se bo Turčija končno udala. Znano je, da so poslaniki velesil v Carigradu intervenirali in nasve-tovali, da naj Turčija ne tira svoje taktike do nepredvidnih konsekvenc. Veliko pozornost vzbuja članek sofijskega »Mira«, ki naglasa: Mi se ju-trijšnjega dneva ne bojimo. Naše zahteve so točne, solidarne in kategorične. Turkom smo pustili čas, da si premislijo in ukrenejo ono zaradi česar se pozneje ne bodo kesali.
Zatrjuje se tudi. da so se čez praznike vršile konference bolgarskih in turških delegatov in da stoji zadeva sedaj ugodnejše, kakor kažejo to na zunaj dosedanji uspehi.
London, 28. decembra. »Times« presoja situacijo optimistično ter trdi, da bo imel pritisk velesil na Turčijo uspeh. Obenem pa trdi list, da razmerje med državami Balkanske zveze ni preveč zadovDljivo. Zlasti razmerje med Grško in Bolgarsko je Še vedno napeto.
Situacija.
Dunaj, 28. decembra. Oficiozno poročajo, da v diplomatičnih krogih ne pričakujejo, da bi v današnji seji mirovne konference že padla odločitev. Zdi se, da bodo balkanske države zaprosile velesile za posredovanje.
Albanija. Dunaj, 28. decembra. Kakor izve »Neue Freie Presse« baje iz   dobro informiranega vira, Avstro • Ogrska
ne želi, da bi se Skader priznal Črni gori. Avstro - Ogrska je nasprotno mnenja, da je Skader veljal od nekdaj kot glavno mesto Albanije ter ima tudi skoro izključno albansko prebivalstvo (?), vsled česar mora pripadati novo ustanovljeni Albaniji. Tudi ni res, da bi bila Avstro - Ogrska že privolila v to, da se pokliče egiptovski princ Ahmed Fuad na prestol nove Albanije. Na odločitev, ali naj postane Solun grški ali bolgarski, Avstro - Ogrska ne bo vplivala.
Pariz, 28. decembra. K vprašanju, za katero ceno bi hotela Čraa gora opustiti svojo zahtevo po Skadru, se poroča, da bi postal v tem slučaju eden izmed mlajših kraljevih sinov knez otokov, ki bi jih Turčija odstopila.
London, 28. decembra. V političnih krogih se zatrjuje, da je dobil ruski veleposlanik instrukcijo, da naj pri omejitvi Albanije zastopa načelo, da smejo biti albanske samo pokrajine, ki imajo faktično pretežno večino albanskega prebivalstva. Ta predlog zastopajo velesile tripelentente.
Dunaj, 28. decembra. Bosanska korespondenca poroča iz Drača, da so se poveljnik Popovič srbski častniki in vojaki izrekli, da ne zapuste pod nobenim pogojem zasedenih krajev in naj to stokrat sklene cela Fvropa. Srbi ne marajo resignirati na svoje velikanske uspehe, ki so jih dosegli s tolikimi žrtvami.
Evropski kongres.
Petrograd, 28. decembra. Govori se, da prihajajo na obzorje novi predlogi. Skliče naj se evropski kongres v varstvo evropskih interesov v Turčiji.
Bolgarske priprave.
Bukarešta, 28. decembra. Iz Ru-Ščuka poročajo, da se Bolgarska pripravlja na skorajšnje nadaljevanje vojne. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vpokliče letnik 1914. Pod zastave so razen tega poklicani vsi moški do 60. leta. Prejšnji teden je dospelo v Ruse mnogo municije in živil. Dva parnika sta izkrcala konje in sanitetni materijal ter 80 zdravnikov in strežnikov.
Pri Cataldži.
Berolin, 28. decembra. »Lokal-anzeiger« poroča iz Carigrada, da je prišlo med Bigisk Čekmedžo in Kali-kratijo do boja med bolgarskimi in turškimi predstražami.
Carigrad, 28. decembra. V vojaških krogih se govori, da je Enver beg določen, da prevzame v slučaju zonetnega izbruha sovražnosti po-veljništvo nad turškimi četami pri Cataldži.
Skader.
Carigrad, 2S. decembra. Listi poročajo, da je turška posadka v Skadru napravila i^pad ter se zapletla v ljut boj s Črnogorci in Srbi, v katerem boju ie padlo nad 300 mož in bilo ranjenih kakih 500 mož, Turki so baje zmagali.
Srbsko vojno zrakoplovstvo.
Belgrad. 28. decembra. Srbska vojna uprava je sklenila ustanoviti oddelek vojnega zrakoplovstva s sedežem v Nišu. Vodja tega oddelka bo ruski pilot Akmanov. ki je absol-viral včerai poskusni polet iz Bel-erada čez Zemun v Pančovo in okolico.
Zveza Solun - Belgrad.
Solun, 28. decembra. Danes zjutraj so odšli prvi direktni vlaki v Belgrad. Danes se je začela tudi redna poštna zveza z ostalo Evropo.
Avstrijski »Rdeči križ«. Belgrad. 28. decembra. Danes je odpotoval od tu oddelek avstrijskega »Rdečega križa«.
Romunska in Bolgarska.
London, 28. decembra. Kakor izve »Morningpost« iz diplomatiČnega vira, ne bo Bolgarska dala vsled intervencije velesil Romunski nikakršnih teritorijalnih kompenzacij.
Sultan in car Ferdinand. Dunaj, 28. decembra.    Nekateri listi poročajo, da je brzojavil sultan carju Ferdinandu, da hoče na vsak način obdržati Odrin.
Mitilene. Carigrad, 28. decembra. Turška posadka 2000 mož na otoku Mitilene se je vdala Grkom.
Na morju.
Pariz, 28. decembra. Neka grška torpedovka je ustavila blizu Dardanel turški parnik »Ismail« ter ga zaplenila.
Francosko brodovje.
Pariz, 28. decembra. Francosko brodovje v turških vodah je bilo odpoklicano. Le križarka »Leon Gam-betta« ostane v Carigradu. Vojni stroški.
London, 28. decembra. »Ekoni-mist« je proračunal vojne stroške balkanske vojne na strani Balkanske zveze in Turčije na 800 milijonov kron.
296. Štev.
SLOVEHM1   HAgpg______
Stian 7.
Izkaz darov za Rdeti križ balkanskih držav.
(L blagajnik g. dr. Tone Gosak.)
Obresti knjižice št. 4024 Ljubljanske kreditne banke 63 K 44 vin.
—  Dne 21. decembra:    Upravništvo Slovenskega Naroda« 55 K 80 vin.
—  Dne 23. decembra: Milka Sprinter, Trebnje, 10 K; špedicijska družba »Balkan« na popustu računa z Jne 20. decembra 1912 69 K 90 vin; Frank Sakser, New York, pošlje nabrano 500 K; obresti knjižice št. 16.964 »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice* 83 vin.; mestna občina ljubljanska 400 K; Ljudmila Sirnik, učiteljica, Zapotok, izroči nabrano 11 K 50 vin.; Frank Sakser, New Vork* pošlje nabrano 750 K; upravništvo »Slovenskega Naroda« 4 K 30 vin., skupaj 1865 K 77 vin., preje izkazanih 44.079 K 20 vin.; vsega skupaj 45.944 K 97 vin.
Gospodarstvo.
— Sveče se podraže. Lastniki ♦vornic sveč v Avstro - Ogrski so oklenili, zvišati ceno svečam, in sicer za 4 K pri 100 ovitkih sveč prve
vrste; za 3 K pri svečah druge vrste.
—                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                ' ■
Darila.
Upravništvu naših listov so po-ifi:
Za^Clril - Metodovo družbo: G.
Peter i>kotic, živinozdravnik v  Pa-
-nianu na Koroškem, 15 K. kot novoletni dar slovenske troperesne deteljice v Paternianu; Iv. Pogorelec v Sodražici, 3 K 14 vin., nabrali so-
aški fantje v gostilni gosp. Karla -•erbenka in gosp. O. F. 5 K 40 vin.
'rala vesela družba med vožnjo :z Novega mesta. — Skupaj 23 kron :4 vin.
Za »Rdeči križ    balkanskih držav«: G. Leopold Weber iz Zaliloga Zelezmk'h,  10 K;   Josip Bern k.
zarski pomočnik v Cikagi, 20 K in
—  ive Trcšt. bančni uradnik v Cika-. . 5 K. — Skupaj 35 kroo.
Živeli nabiralci in darovalci!
hmm list obsega 16 strani.
Izdajatelj   in   odgovorni   nrednik:
Valentin Kopitar.
I    srnina in tisk »Narodne tiskarne .
Borzna   poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani«.
t ini fcml eanajske torte 28. decembra 1912
«al«l»a«l navlrll.
majeva renta     ....
2     srebrna renta ....
!•/, avstr. kronska renta   .   .
kranjsko deželno posojilo k. o. češke dež. banke   .
Sradfev.
Srečke U !. 1*60 «/,    .   .
n       n    t* 1864.....
„     tiske.....
„     zemeljske I. izda}«   . it                    *•       *'.    ,t      .
„     odrske HooteJne  .   .
n     dan. komunalne
„     avstr. kreditne .   .   .
M     ljubljanske   ....
m     avstr. rdeč. križa    ,   .
j,       ojjfr.      ,,       ,,       •    ■
M     bazilika    .....
„     turike......
Delnic«.
' :jblfanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne dražbe . . -žne železnice , . . . . Državne železnice   ....
AIplne-Montan.....
Češke sladkorne dražbe   .   . Zivnostenske banke.    .   .    .
V«lo««.
cekini  .....:;.
Marke    ••••••••
rrankf.....■   .   .
UM '5      t        •«■■•••
RablJI........
185-80 87 85 :5 95 85 — 89--
! 446 —
! 636 —
1 287 —
266 —
2S3 —
237 —
483'-
4P0 —
69 —
5250
32*—
27 —
21825
129*— 622 75
I 514 — 101 50 706*50
1060 — 374 — 267*—
11*44 118—
95-80 |j ^450 !l 253-75
8805 *615 8520 94-50 90-
458 — 648-299 — 278 — 265 — 249 — 495 — 492 —
sO —
58-50
38-—
33 —
2212-5
436 — 623 75 c15-— 102 50 70750 1061 — 37<v— 268--
11-49
118-30 95-95 94 75
254*50
Žitne oene v Budimpešti.
Dne 28 decembra 1912. Termin.
Pšenica za april 1913     .   .   za 50 kg 11*77
'■* za april 1913     ....   za 50 kg 1017
Oves za april 1913    ...    za 50 kg 10-49
K>ruza za mai 1913   .    .   .    za BO kg   7-49
"uza za julij 1913 .   .   .   za 50 kg   7*S
Slovenoi, kupujte vžigalice v korist družbi sv.  Cirila   in   Metoda I
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. decembra: Dr. Friderik Seemann, c. kr. deželni sanitetni nadzornik, 43 let, Turjaški trg 6.
V deželni bolnici:
Dne 25. decembra: Martin Bre-zar, bivši tesar, 70 let.
Dne 26. decembra: Marija Čik, delavka, 34 let.
Ceno domaće itaravtlo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „MoUoveo* Saidim-praika", ki se dobi z& nizko ceno, »n kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica I L Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zaiagatelj na taaaf«, T-aciiUuoo« •. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.                                                1    H     I
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja, ki so nam doili ob priliki smrti nepozabnega očeta in strica                                4783
Martina Jančigaja
se najtopleje zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo blag. gosp. primanju Jenku za svoječasno požrtvovalno zdravljenje rajnika v bolnici in blag. gospodu dr. Rusu za trudoljubive zdravniške obiske doma.
Končno nam bodi dovoljeno izreči našo iskreno in udano zahvalo vsem za časteče spremstvo na zadnji poti; posebno gg. magistralnim uradnikom s prebi a goro dnima mag. svetnikoma dr. Zamikom in Lauterjem na čelu, moštvu mestne polic, struje in vsem pokojnikovim   znancem in prijateljem.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
U leUer,
trgov, potnika
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, presrčno zahvalo.
Zahvaljujemo se pa posebno onim, ki so rajnemu prihiteli v zadnjih, bridkih urah tudi gmotno na pomoč.
Bog jim plačaj stotero!
LJUBLJANA, 28. dec. 1912.
Žalujoči ostali.
Vsem prijateljem in znancem našim naznanjamo prežalostno vest, da je ljubi Bog poklical iskreno ljubljeno družico, našo predobro, zlato mamico, babico in taščo, gospo
Ano Kalmusovo
danes ob 3. zjutraj k Sebi v večni mir, pripravljeno s tolažili sv. vere, v starosti 73. let.
Pogreb nenadomestljive bo v nedeljo, dne 29. decembra ob 3. popoludne iz hiše žalosti na Opekarski cesti na pokopališče Sv. Križa.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Prosimo, spomnite se naše mamice v molitvi.
V Ljubljani, dne 28. decembra 1912. Žalujoče  rodbine
Kalmus, Ulrich, dr. Indra.
Hlubok^m zalem skličen. podavame srnutnou zpravu, že vali Všemohouciho povolana v jiny život naše dr aha manžeika, matka a babic ka, pa ni
Anna Kalmusova.
Skonala po kratke nemoći 28. prosince 1912 po 3. hodinne ranni.
Telesna sehranka drahe zesnula bude 29. prosince 1912. o 3. hod. odpoledni v dome smutku vvkropena a pak do rodinne hrobkv na hfbitcve u sv. KfiŽe k večnemu odpočinku uložena.
Žadušni mše sv. sloužena bude 30. prosince v trnovskom farnim chramč.
Lublarl, 28. prosinca 1912.
Trachliti rodinv:
Kalmus, Ulrich, dr. Indra.
Hefeorologfčno norolilo.
Viiin* 0*4 morjem 306*2               Srednji  zreča! ttoH 71« nif
6« |st"Jc   liT              ~~
i h« fi£ H Vetrovi   Neb0
*  j ""J*    r mm   tfl__________________
27.  2. popJ 732*5 I     8-7   sr. jzah.      jasno „    9. zv. I 735*4 j     30   si. jzah.
28.    7. zi. ; 737*6 I     0*9   brezvetr.   oblačno
i                             i
Srednja    včerajšnja   temperatura   6'60, norm.  —2 5°   Padavina v  24  urah 0*0 mm.
stanovanje
se išče za februar aH takoj:
2 do 3 sobe s pritiklinami, če mogoče, blizu Južn. kolodvora. 4764 Ponudbe   s   ceno  pod
„I. L.   105"  poštno   ležeče,   Ljubljana«
Zapomnil ne žabi s Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodca   bo  pravi
Želodčni liker
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval   draga  in  neprijetna zdravila l
Pristni „FLOBIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLOBIAN" v Ljubljani.
Ni več beganja
Kadilcev cigaret „Ottoman"
ker so i sodbe upravnega sodišča Da ĐDnajo od §. marca 1912 m imitacije izbrisane.
Izdelovatelj    vozov
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
f 43         novih in ie rabljenih
wm~ vozov, ^m
Vehha novoletna priložnostna prodaja
damskih paletojev, raglanov, kostumov in bluz
v vseh najmodernejših barvah in fasonah. —
Nadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in
klobukov za gospode in dečke.
Cene priznano nivke!                               Postrežba solidna J
„^Anglešfco skladišče oblek,"
O. lEierrLatovijč,, J\destnl trg št. 5.
slikozor  -eeir  slikozor
z mehanično izmenjavo slik   f^"    Samo za gospode.    "^Bffi Zraven
5    50 velepikantnih fotografskih posnetkov zastonj. Slike se spričo posebno ostrih   okularjev   vidijo   posebno   lepo   in   jako   plastično   in  to panoramo   z    mehanično   premeno   slik   zaradi    pikanterije   radi \     kupujejo.   Kompletna   panorama s 50  fotografijami   samo  kron 3*50. —
Edina prodaja po povzetju:                               4744
M.  Swoboday   Dunaj,   III.,   Hisssgasse  13-23«
E 411/12/4.                                                                                                                                      4782
Dražbenl oklic.
Dne 21. januarja 1913, dop. ob 9. uri
bo pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 2
dražba zemljišča
vi. št. 195 k. obč. Staridvor in vi. št. 96 k. obč. Suha, obstoječega iz hiše št 21 pri kolodvoru v Škof ji Loki, za trgovino in vsako obrt primerno, 4 njiv, sadnega vrta in pašnika.
Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 18.942 K.
Najmanjši ponudek znaša 12.628 K; pod tem zneskom se ne prodaje.
Dražbene pogoje, ki se obenem potrde, in listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 2 med opravilnimi urami.
C kr. okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. L,
dne 2. decembra 1912.
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana.                                       f>     w     ,,      8       p      ____.____                                           SUnje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912
Telefon  štev. 41.                                                         ^»   1«%    ^^T      I>1*»1.V«                                                          K  70,147.763-—.          K
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
CsntraU u taah. — Ustanovljena 1864. - 29 loSruik.    |W| IHiil Irt-Si. Wli tBll(l B jBiOTMi SOHJli").                        MiSU kaiital ia rssmre 52,000.01)1) kroi.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje doaarala vlog ni hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-Stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vroteootalfc papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejse izvrševanje fcoralfc aarooll na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. IsaUttu ia aaHaill« v Aamortko ia is aaaoriko.                I660
.   Uttmena  in  pismena  pojasnila  In  naovotl  o vsoti  v  sanono  stroko  spaslajselh trsnsskcljah  vsokSsr brezplačno.  -
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
298. §tev.
Iloiska bo »mm m i papirnate izdelke na Mestnem trsu
ker prodajam vso zalogo galanterijskega in papirnatega blaga radi opustitve galanterije znatno pod nakupno ceno.
Vsakdo si lakko ogleda kros obveznosti nakupa
== I^ra$no novoletno razstav©.               ==
m*- Fr. Iglic, Ljubljana. Mestni trg štev. 11—12. ~wi
_           ___________    (Cvetlični   sneg)
^^Y^g^^FF^^*^gicffir^^g^^|y4^r^                                             nova znanstveno izdelana
l»nK1"J^W3"liH krema za roke in obraz
Ugieask* m j boljše toaleta« sredstva sedanjosti. Dobiva ae povsod I   Lonček 88 a., škatlja K 160.
Zaloga:    SO?"   ..Adria",   B.   Cvančara  v  Ljubljani.   "SI    Zaloga
Potniki v Severno in Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikiia
Trst — New Tork, Bueaos Aires, Rio da Janerio, Santos itd.
i   najnovejšimi   brzoparniki   z   dvema   vijakoma električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika  preskrbljeno, da ===== dobi dovolj domače hrane z vjnora.   svež kruh, posteljo, kopelj itd. ========
0ĐB0Đ PUSTO!: T Itnm iitrike nato sobota, t Jižn uerito vsakih U dni.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
uoznib k*i«s šlvalDlstroil
za rodbino in obrt.
BfEzp acm kuni za vezenje v kili.
Pisalni stroji „ADLER",
'pietilm stroji
vseh   velikosti.
Najceneje           mi
nove gibljive brzoparilnike
ose vrste sJomoreznic
in vse drage
pffleMe slroje
ter
železnino
ponujata
|                     Karol Kavšeka nasl.
Schneider&Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana                      Dunajska cesta 16                     Ljsbljama
De zasadite zaktevati cenik!                                             lie zasidiie zahtevati mik!
S prat ni, zgovorni in pridni
agent je
se   za   obiskovanje   privatnih   obiskovalcev
tičalo   proti  visoki proviziji.  Ignacij Alt-
kammer,   tvornica    riene kave,    Dvnr
Krakove   n.   L. Čeako.           4653
trsovškl pilil
vešč popolnoma manufakturne,   špecerijske galant stroke, z dobrimi izpričevali
želi službo  premeriti
P'r>rn.i   naj   se   blagovolijo  oošiliati   na. „D. P", poštno ležeče Kranj
Zajamčen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Bolne, lepe pni
dobite ob rabi med.
dr. $. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, g.ir. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv nspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pusica, zadostna za uspeh K 8'- -Razpošiljanje strogo diskretno.         4747
Kos dr. A. Rix. laboratorij, Dunaj DL Berggasse 171
Zaloge v Ljubljani i Lekarna pri „Zlatem jelena",  drogeriji  Kane in   „adrija".
G. Flux
aavr GOSpOfcka »IIC£ 4, -sva
1  nadstropje, levo              4748
Uradno dovoljena, te 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
nesredovainica štovan; in služili
je   v    udobnost    cenj.    občinstva    zopet   v središču   mesta.
s     Priporoča in namešča le boljše     ::
U Mm vsake itm
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osob s
Izbira različnih sluieb, zlasti zazenste
Vestna in kolikor motno hitra postrežba
zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamkaza odgovor.
Zbirka
avstrijskih zakonov
v   slovenskem   jeziku.
!. zvezek:
Bazenski zakon
o hudodelstvih,  pre^reških
in    prestopkih   z   dne   27.
maja 1862 št. 117 drž. za k.
z dodanim
tiskovnim zakonom
z  dne   17. dec.  1862 št. d. z. ex  1863 in   drugimi novejšimi    zakoni   kazenskopravnega obsega.
V  platno  vezan   6   K; po  posti   S  E   20 vin.
Jfarodna knjigama
v Ljubljani.
PATENTE
vseh dežela izposluje inženir                                              20
TOR« Ofir K aL*nsVSaLA.SU J***  oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
fltvnritP.V slovenske gostilne vKnrPVill
A
Slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da bom dne 1. januarja 1913 začel izvrševati
:: gostilniško obrt ::
v lastni hiši v Kočevju  štev. 236 (nasproti sirotišnice).
Točil bom vedno le najboljše pijače in dobila se bodo vsikdar mrzla in gorka jedila. — Za točno postrežbo jamči ter se za mnogoštevilen obisk priporoča                     4743           z naj odličnejši m spoštovanjem udani
Josip Belfan, posestnik in gostilničar v Kočevju.
Priporoča   se   domača   najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in   solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
■ ■■ Solidna postrežba.                    Najnižje cene.
Redka prilika!
Vslcd predstojeće inventare izključim nekatere spodaj omenjene predmete
gf  s 25°|0 popusta  ^|
od stalne cene in sicer od danes naprej                    4537
Bluze iz volne, batista, čipkaste in svilnate. Hišne halje iz barheta, batista in volne. Spodnja krila iz listra, klota in svile. Pletene jopice in nekaj kožuhovine-
Modna trgovina P.Magdić
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
OelnUfc. gl.«»lc. K ».OOO.OOO.                                                                             StritarjeVO    UliCa    SteV.   2.                                                                             B.«.r,nl fond  800.000   fcron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trata. Sarajevu, Gorici, Celju In agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice In na tekočI racu jg 11 Oj    Kupnje In prodala srečke In vrednostne papirje ::   ter lik obrestuje od dne vloge po clstlk   s T |2  |0 s           vsok vrst po dnevnem knrzn.            k
298  Štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 9.
Mi v naših deželah in pesmih.
(Dalje.)
L. 1563. je zopet turška vojska vdrla na Dolenjskem in se bližala Novemu mestu. Herbart Turjaški jo je preganjal do Kostanjevice ter jo ob Krki docela uničil. Razen Herbar-ta Turjaškega so v tej dobi vodili Slovence proti Turkom tudi grofje Lambergarji, grofi Thurni, vitezi Vi-šnjegorski in baroni Ravbarji. Stari Soliman pa je L 1566. še zadnjič poizkusil svojo vojno srečo. Dvignil se je iz Belgrada na Ogrsko in umrl med obleganjem Nikolaja Zrinjskega v Sigetu. Prav tistega leta ie postal grof Herbart Turjaški kranjski deželni glavar (1566—1574) ter je imel z deželno upravo in z verskimi boji dovoli opravka. Ko pa so Turki zopet prihrumeli na Hrvaško ter se bližali Kranjski, je zbral Herbart Turjaški plemiče in mlade slovenske ljudi ter je hitel Turkom naproti. A kristjanom je bilo premak). Pri Bu-daškem ob Radonji so se zgrabili. Vsa junaška borba Kranjcev je bila zaman proti silni turški premoči. — Turjačan je padel in ž njim tovariš Friderik vitez Višnjegorski. Obema so odrezali .glavi ter ju poslali (1575) v Carigrad, kjer so ju sprejeli z veseljem, saj je padel junak, ki je klestil Turke zmagovito nad dvajset let. Turki pa so nato navalili na Kranjsko ter divjali po njej zverinsko. Kranjska dežela je rotila cesarja, naj Vojaško granico za božjo voljo utrdi bolje ter se je zavezala, da žrtvuje poleg vojakov še pet let po 94.000 goldinarjev za obrambo. Tudi za trdnjavo Karlovec (1578) so prispevali Kranjci polnih 50.000 goldinarjev, čeprav so vedeli, da uničijo s tem Novo mesto, ki je bilo dotlej skladišče za orožje in prehrano čet na meji. A vse te neznosno velikanske žrtve niso mogle zadržati Turkov od kranjskih mej. V letih 157$, 15^4 in 1592 so prihajale večje turške tolpe v našo deželo plenit in morit kakor poprej. Leta 1592. je v bitki pred Karlovcem obležalo na bojili 4000 kristjanov. Iz te dobe je napisal F. V. Slemenik časih zelo popularno povest »Izdajalec«, ki ie izšla v Mohorjevi družbi že v drugem ponatisku, in A. Aškerc svojo »Metliško balado«.
Po  tridnevnem  boju ie  (157&.)
padla    Metlika.    Osmani   so   mesto
ienili, podrli, požgali in  čez  goro
in plan odvihrali. A kje je župan z
mestnimi očeti?
Pojdimo gledat, kaj dela žuDan! Občinski svet je nemara še zbran ... Od same skrbi in zmešnjave lahko že zgubili so glave!«
Stopijo v mestno dvorano — in glej!
hrabri očetje sedijo še v njej,
za mizoj sedijo okoli
na hrastovem svojem vsak stoli.
še predseduje jim oče župan . . * trašno jih stisko je spravil
Osman Res, sredi te bojne zmešnjave po vrsti zgubili so glave.
Živih na ramah res nimajo več, M jim odrobil jih turški je meč . . . žen na kolenih krvave ležijo odsekane glave.
Dne 10. junija 1592. 1. je padla važna mejna trdnjava Bihač v posest bosanskega Hasan paše, ki se je s tem maščeval za uspehe predrznih Uskokov. Ti so namreč začeli iz utrjene Vojaške granice vdirati v Bosno, kjer so plačevali Turkom po geslu šilo za ognjilo. Raztegnili pa so svoja bivališča tudi ob Jadranskem morju do Sinja in od ondot napadali Turke na kopnem in na morju. Uskoki so bili kmalu povsem slični Osmanom ter so živeli večji del od ropa po turških krajih. Hasan paša je hotel razbiti tudi uskoško trdnjavo Senj in Sisek. Toda naletel je na nepričakovan odpor. Sovražnika sta se našla pred obleganim Siskom. Cesarski vojski, v kateri je bilo mnogo Slovencev, je poveljeval karlovški poveljnik Andrej Turjaški, konjenike in Uskoke pa je vodil kranjski vitez Adam Ravbar s Krumperka med Moravčami in Kamnikom. Njima se je pridružilo nekaj vitezov in hrvaških, nemških pod vodstvom Rupreh-ta Eggenberškega in ogrskih čet. Vseh skupaj je bilo blizu 9000 mož. V Sisku je bilo jedva 300 vojaških braniteljev, ki sta jim spretno poveljevala zagrebška kanonika BJaž Ojurak in Matej Fintić. Hasan paša pa je imel seboj nad 20.000 Turkov. Na sv. Ahacija dan, dne 22. junija dopoldne se je vnela bitka. Ze so začeli Hrvatje omahovati, ko je planil Andrej Turjaški s kranjskimi pešci naprej in je udaril Adam Ravbar s konjeniki na Turke. Sovražnik se je hotel umakniti čez Kolpo, a most so že podrli Uskoki. Hoteči Kolpo preplavati, so Turki večinoma potonili s konji vred, preostale pa so kristjani posekali.                                               I
»Tak se v Turka so zagnali, da so vsega pozobali.«
Med vtopljenci je bil tudi Hasan paša. Spomin na to slavno zmago je ohranila naša, humora polna narodna pesem »Ravbar« in nov motiv je našel A. Aškerc za svojo balado Mea Kulpa!«
Hasan paša, bivši katoliški menih, se roga ob Kolpi cerkveni molitvi:
. . , »Bil menih benediktinski, znal moliti sem latinski. Zdaj molitve so mi bitve, druge zabil sem molitve.
Danes pomnim le še eno, kratko, ali preiskreno:
Ko končana dnes   bo bitev, staro molil bom molitev: »Mea culpa — mea Kulpa!« . ..
Ni še noč na Kulpo pala, bitev že se je končala. Ćuj, s Hrvatom sredi Siska brat Slovenec uka, vriska.
Teče Kulpa vsa krvava, Hasan paša mrtev plava. Sred  tovaršev  naokoli, sred mrličev Hasan moli: »Mea culpa, mea culpa!«
Tudi Anton Hribar je napisal balado »Boj pri Sisku« (Popevčice, 1S98).
Andrej Turjaški pa te slavne zmage ni mogel izrabiti docela, ker je imel premajhno vojsko. Zato so jedva dva meseca nato (24. avgusta 1593) pridrveli Turki iznova pred Sisek ter ga po nemarnosti braniteljev osvojili. No, že 1. 1594. je vojvoda Ernest zavzel Petrinjo, in Turki so pobegnili tudi iz Siska.
Tudi v naslednjih letih so prihajale turške čete na Kranisko ter so 1. 1598. pridrle celo prav do Ljubljane. Povsem izsesana in uničena Kranjska je trpela dalje, čeprav je razen tisočev svojih sinov in hčera do leta 1613. žrtvovala nad deset milijonov goldinarjev za utrjevanje lastne in zlasti hrvaške meje ter Vojaške granice.
Po veliki zmagi pri Št. Ootardu (1. 1664.), so pribežale turške tolpe preko Mure in so pustošile po Slovenskih goricah. Slovenci so jih odbijali uspešno in oddelek Turkov so posekale baje celo junaške slovenske žene v Babjem klancu.
Da so se tudi Slovenke junaško borile zoper Turke ter celo preoblečene v moške napadale sovraga, da bi otele uplenene svojce, kaže — menda le fragmentarna — slovenska narodna pesem »Alečica, sestra Gregčeva«.
Cesar Leopold pa svoje zmage pri St. Gotardu nad Turki ni znal izkoristiti ter je Turkom prepustil celo osvojene kraje na Ogrskem, priznal je Erdeljsko turškemu vazalu Apa-fiju in je vrhu tega plačal premaganemu sovražniku 200.000 goldinarjev. Kar je popravila junaška vojska, je iznova pokvarila slaba diplomacija in še slabša politika!
Šele po veliki zmagi poljskega kralja Jana Sobieskega nad velikim vezirjem Karo Mustafo pre«1 obleganim Dunajem (12. oktobra 1683.), so se Slovenci vsaj za nekaj 1' t oddahnili. Za svojo rešitev pa se i avstrijski cesar Sobieskemu zahv lil le zelo hladno!
Narodna slovenska pt ->em, ki opeva tudi to drugo obleganje Dunaja, pa pripoveduje:
*. . . Najprvi je prišel poljski kralj; parski knez; potlej je prišla Holendrca s svojo vojsko. Tako hudo so se sekali, da Donavo so zajezili« . . .
Anton Aškerc je spesnil dokaj pikro balado »Oblegani Dunaj«, — Anton Bezenšek pa balado »Turko-va prisega«, ki ie v Fr. Levstikovih zbranih spisih (L).
(Konec   prihodnjič.)
V mrzlejšem letnem času je ves svet hripav ali kataralno obolel. Da
se teh nadležnih znamenj čimpreje odkrižate in odvrnete resnejše obolenje, rabite blagoslastni točno učinkujoči Thymomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Le malo je le-karen, ki bi ga ne imele. Cena je 2 K 20 v. Pri nakupu strogo pazite na ime izdelka in izdelovalca.   X. b.
Ze stoletja znani
------"       Zihmlltnm kislina
kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenja v Karlovih virih, Marijinih lažnih, Frančiškovih bunili vedno sijajno preizkniena, r
Ustna vodn
Zobna kremi
Nikaka utrujenost na pristnem
i^ALIVIApodpetmiku
Že trpežna              ^»
\ hrani tok ^^       I
Sredstvo, čistiti vodo
da se zanesljivo varujemo
epidemičnih bolezni.
Vsakdo ve, da so dandanes vsi zdravniki edini v tem, da povzroča voda največ epidemičnih bolezni kakor tifus, rdeča driska, kolera, hripa in influenca. V vodi je nešteta množina živett. ki jih zovemo mi krobe. katerih mnogotere so kal najnevarnejšim boleznim. Voda. ki ima v sebi te nevarne  mikrobe, je nezdrava.
Ake ne moremo dobiti prav čiste vode. zlasti ob času. ko so v deželi epidemije, je pametno, da se bolezni obvarujemo, čistiti pitno vodo. Ob veliki vročini, kadar mnogo pijemo, naj vsakdo, zlasti pa delavec in kmetovalec storita to iz previdnosti.
Najpreprostejše, najzanesljivejše in najvarčnejše sredstvo, čistiti vodo, je v tem. da vodi primešamo nekoliko katrana. Katran je najvažnejše antiseptično sredstvo Uniči mikrobe, vzrok vseh bolezni, in nas tako varuje pred njimi. Očisti pitno vodo, jo dela dobro pitno in nas tako varuje epidemij.
Mikrobi v nečisti vodi. Goudron Guyot uniči vse.
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, kotran v vodi raztopiti.
Po tej iznajbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom »Goudron Guyot« neko s katranom mzečano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra ka-tranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni  žlici.
Rabljenje zdravilo »Goudron - Guvot«, pri vsaki jedi, in sicer enakomerno In zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tud* vnetje sapnika. S pomočjo tega dzravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same.
V   slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron - Guyot« tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi »Goudron Guvot«. Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in j«» napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raz-topljivega kotrana. in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj se natančno pazi na nzamko: Goudron • Guvotova nosi ime Guyot natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličsti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maiaon Fr6re, 19, rua Jakob, Parla.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan In tudi ozdravi.
Zalega: Maison Frere, 19, reu Jacob. Pariz in v vseh lekarnah.
V   LJubljani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccoli; Wr. ftuittik; U. pl. Trnkeciv; Ph. Mr. Jo«, Climar.
A. KUNST
Ljubliana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke ie vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in
po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in
zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj
se blagovoli vzorce poslati.        40
3°5«p 5*ap'ca
iermenar in  sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št 6.
Priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kra>no   opremljenih ;   v  zalogi  je dalje
12 različnih sani
lahkih,   po   zelo   nizki   ceni.
Spalna trgovina
Ilnih
ročnih det
IONI JAOER
v LJubljani, Židovska   ulica  Sta«.  5.
Predtiskarija
| Tamburiranje Montiranje :-:
■s—y                  ai                              —i—
Plisiranje :-: :-:
1 ali 1 dijaki
sprejme izobražena rodbina
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4736
6. f. miilii
pri  c kr. dež. sod.  zapriseženi  strokovnjak  in koncesijonirani uglasevalec in trgovec glasovirjev
v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Glasovirie, pia nine in h ar menile iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno deset let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Uglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Svarim pred nakupom event. falzifikatov in navidezno cenega pofeina, ter nudim vsakomur ogledati si mojo prvovrstno zalogo V Glasbeni Matici uglašuie   izključno   le   G.   F. Jurasek.
M i sveilin!
Zastonj
dobi vsak 1 ploŠ čo  in    200    igel, ako naenkrat ca-:: roči 6 plošč.  ::
s   2Jastonj|   Z
dobi  vsakdo 1   album  in 200 igel, ako naenkrat naroČi  10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej
rodi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarja Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakOT znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeen, Jumbo idr
Preprodajalci dobilo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. iaf @®
Ljubljana, Stari trg 8.
V Predovičevih  hišah   na Selu in pod Golovcem    se    več   raznih    stanovanj
takoj odda            4681
I stola ko    se    odda    tudi
gostilna
na Seiu si. februarjem 1913.
Pozor!                 Pozor!
Drože (Presgerm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50\0 boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem  cenjenih  naročil   in beležim s spoštovanjem
Makso laloker
tovarnar drož       3627 v korist družbi sv. Cirila in JffctoBa.
nailinefe kakovosti po 5, 7,9 in 12 kros — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine - lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan StrmoEi
brivec in iasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mesinega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela  solidno  in okusno Kupuje zmeSane in rezane ženske lase
FRANC KOS
Ljubliana, Sodna nlica št 3.
Spetijelr.3 mehanična
pletilna Industrija m trgovina
za površne in spodne jopice, madertke, te-'omike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje ple-tilni materijal i. 1.1
na drobno in debelo
Sivaini  strofi   od  70  S naprej 9
SUP    pletilni stroj    -^g
patent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se  ceno  podpletujejo.          232
::   Podpirajte domačo industrijo.    ::
Ran i t ve
vseh vrst na' se skrbno varujejo vsakega
onačiičenja,
ker se s tem lahko najmanjša ranitev razvije do prav hudih, težko celjivih razi. Ze 40 let se praiko domače q»»«no obnaša kot omečujoče obvezilno sredstvo, ki vleče iz rane. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaraščenje m zacelite v.
DV*   Po poiU se peiilla vsak dan.
Cel lonček 70 hel. Kdor pošlje po posti naprej S K 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnine prosto na vsako   postajo  Avstro-
Ogrske. Pozor  na   Ime  izdelka, izdelovalca, cone In varstvene znamko. Pristno samo po 70 h.
■ ■        Glavna zaloga       ————
B. FRAGNER, c. k. dvorni dobavite
lekarna pri „Črnem Orln",   Praga,   Mala stri ogel ■■mea i s nL it 101.
Zaleg t j## vat k uKarnak Astro-Ogrsk*. ▼ L|mbllaxdi lekarne Jo*. Majr,   «r. eV Ples
Stran 10
SLOVENSKI   NAROD.
298 štev.
Ves svet gleda
i občudovanjem na Balkan.
Vte m a—taaa sa raimar« na Balkanu.
„Slovenski Ittovani Tednik"
bo   priobčeval   prihodnje   leto   izviren roman z Balkana
„Za svobodo in ljubezen".
V tem romana to verodostojno in pretresljivo opisane i idealne in realne strani razmere na Balkanu. 9JLm •*•• fc*do la l|«o>exeaM \% ▼•laianhniv, krasna roman, ki ga je spisal odličen
slov. pisatelj, ki je prepotoval ves Bal« kan in ki so mu razmere tam dobro znane. V romanu »Za svobodo in lju bežen« so z veščo roko opisane krute razmere, ki so vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na eni, junaški vstaši (komite) na drugi strani, velika napetost   dejanja   —   vse   to   bo   gotovo
ustreglo mnogostranakim željam občinstva, po kaki lepi in zanimivi povesti z bližnjega joga. Med temno in viharno scenerijo romana »Za svobodo in ljubezen« se vije, kot rdeča nit nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih genljivostih in pretresljivih do-godbah   pribori   do   zaželjene   zmage.
Kdor hoče leta  1913  Citati  velezanimiv
roman o naših junaških bratih in sestrah
na Balkanu, naj se naroČi na
„Slovenski lliutiaoi Tednik"
ki začne takoj po novem letu priob-Čevati ta roman. — »Slovenski Ilustro-vani Tednik« stane za Četrt leta le 2 K, za en mesec pa samo 70 v i Darje v. Razen romana »Za svobodo in ljubezen« bo priobčeval »Slovenski Ilustro-vani Tednik« več krajših povesti, humoresk in novel in ker si je oridobil kot sotrudnike naše najboljše, tako starejše   in   tudi   mlajše   pisatelje,   bo
„Slovenski Mirni Tednik"
prihodnje   leta  naj bo!]   zanimiv
slovenski list, ter bo nudil vsakomur obilo zabavo in razvedrila.
Priobčeval bo slej ko prej
slike in poročila
zanimivih  dogodkov doma in na tujem, o   znamenitih   osebah,   krajih   itd.   itd.
--------------------                      4730
Naročite si torej
„Slovenski ttovani Tednik"
in razširjajte ga.
Patentne -_ _. - 2 ^ „» ._ — «*          1     I                   ■ —
uručenome tokoinsDile
4289     :pE3Slw^ brez ventiia.
Originalni Wolfov gradbeni način       ■.....10—8000 PS.
Obratni stroji največje popolnosti in   hranljivosti
IMF" za industrijo in poljedelstvo. ~3E£
Blagajna
Wertheimer, manjša oblika
se kupi
Ponudbe   poštni  predal štev.   92.
Irpkipuuik
vešč železnine, špecerije in manufakture
Uže takoj ilnibe.
Govori nemško, slovensko in hrvaško. Naslov pove upravništvo »Si. Naroda«.
Vdova
srednje   starosti, s primerno   izobrazbo in   kavcijo,                     4766
iell vstopiti v kako pisarno, ali kot blagajničarka oz. prodajsl'ia.
Eventuelne ponudbe pod zanesljiva, na  upravništvo  »Slovenskega  Xaroda<.
Trgovina
stara že Čez 25 let, zelo dobro uvedena se   zaradi prevzet j a druge   trgovine
pod ugodnimi pogoji odda.
Naslov pove uprav m štvo  »SL  Naroda«. 4771
Spreten        ^
knliDovodJa
% večletno prakso in najboljšimi izpričevali išče stalno službo. — Ponudbe pod „Prva moč"
na    upravništvo   „Slov.   Naroda".
Pristen dober     j
brinjevec
se dobi pri                    95
L SEBEH1KD V Spol Sliki.
Si tCke!     na nes^B0 obrobe s takojino Igralno pravico      $*^ *-<€-* <>l«r---    l
vrsta srečk
1 srečka peštanske bazilike
1 srečka srbska državna iz 1. 1888
1 srečka Dobrega srca
1   srečka italijansk., rdečega križa
1  srečka peštanske bazilike
1  srečka srbska državna iz 1. 1888
1  srečka Dobrega srca
1 srečka avstrijskega rdečega križa 1 srečka ogrskega rdečega križa 1 srečka italijansk. rdečega križa 1 srečka 2° ona  iz  1.  1881
Mestfni cbrok
K 5 50
ur-
Žrebanje se vrši:
15/1, 1/3, 14 5, 15 5, 31 8, 14/9, 15,11
15/1,   1/2,   1/3,   1/5,   145,
15/5, 18, 31/8, 14/9, 2/11,
15/11
2 1, 15/1, 1/2, 1/3, 1/5, 1/7, 14/7, 1/8, 31/8, 2/11
K 30.000*-. 20.000-. 20.000--„   20.000-
K 30.000-— . 20.000 — . 20.000*— .   20000*—
K 60.000 — , 30.000-— . 30.000 — ,   20.000*—
Fr 100.000*—
,     75.000- -.     20.009 —
itd.
Fr 65.000 —
,   65.000*—
.   10.000-—
.   10.000*—
itd.
Fr 100.000*—
,     75.000*—
.     20.000 —
itd.
Lir 30000 — ,   30.000-—   i „   15.000-— .   15.000.—
Lir 30-000 — p 30.000*— , 15.000 — .    15.000 —
Glavni in večii vsakoletni dobitki
I                                                                                                      l                                                        i
le in vse druge srečke v poljubnih kombinacijah proti posebni ponudbi po najnižjih cenah — Posebno priporočljivo! Turško srečke s šestkratnim žrebanjem in glavnimi dobitki 1,800.000 frankov vsako leto. Mesečni obrok samo K 4 75. — Srbske državne srečke iz leta 1888 s trikratnim žrebanjem in glavnimi dobitki 195.000 frankov vsako leto. Mesečni obrok za 3 srečke samo 3 K. — Zahtevajte prospekte! Prihodnja žrebanja t 2. januarja srečke avstr. rdečega križa, glavni dobitek K 60.000 — 15. januarja 2° o srbskih srečk, glavni dobitek 50.000 frankov — 15. januarja srbskih drž. srečk iz 1. 1888, glavni dobitek 100.000 fr.
S 1« januarjem 1913 začno izhajati slovenske žrebalne liste!                                              4158
Zastcpstvo  Češ^e   industrijsise   Toanke  tt Hij-a.T0lia33.I-
■f -"■-   *  mJt                                     *|^ft>      *V            **By5^8*QJB^^MŽ^fCtCX?**HHBy."'SflBft^                                                                                                                ^Sp^^uB«               •■
»'               JsBi S^^^Ji                     vzzzav         la^r           M\    I           a»sL        Jfk               aJS^a            ^'^\             £!*":               ^-4""           iffi
* m                       &1Č -^z*                     nf-f 5.                 ***r^^b                                    ^*b                               y^^*o*trBMp^*nB*i^*M                  *a^***s*i                 u^b.                    tmfn^M                jk"l               >^r*^.
93               *> - ' %A               OEftl             Wr9                         >*M                         lw       Br*!l                    HES*S             BETo              gajip             iF^n ■■■jiijpHpJ
*   "*^ ."*"* S^^c-«" ^^jjC—^iS^Li         **umz_Ht3QS              9cfl        S"2                  B^^l             |n>i]              £JB              %•* Sjj
-j^^^?^s^g^^^S^S^P^^^SLjws*fflBl^y   \a€^P*ii~aiSJa^aWz^Bv3s*afcb3iaavJ^
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. JANACH in DRUG, Trst.
Vprašanja na Teodofja  Korna, krovca in kleparskega   mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujejo strelovodi kleparska   in   krovska  dela  iz  različnega   blaga
Proda se v mestu        4768
lega eniropna la
v nje bližini    pritlična
zelo pripravna za železničarja ali kakega uradnika. Plači"ni pogoji jako ugodni. Več pove Jote! Oraten, Moste pri Ljubljani.
Dobro ohranjen        4425
planino
se ceno proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c. 2, I. nad.
TircliPMfi
mešane stroke, dober prodajalec
se takoj sprejme.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4773
Prešernove slike
prodaja in poia pa poleni povzetja Iv. Bonač v Ljubljani.
Gena sliki 5 kron.          372
Pod zelo ugodnimi pogoji se odda
radi     družinskih      razmer!      dobro
vpeljana                   4777
trgovina
v Lfublfani.
Cenj.  ponudbe pod   „Trgovina18 na upravništvo »Slovenskega   Naroda«.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK Z.« KNJIŽEVNOST IN PBOSVETD Letnik XXXII. (1912).
izhaja   po  4 pole   obsežen   v veliki   o.merki
po   eden  pot   srn  me.ee v zvezkih   ter stoji
?.e loto g K so h,   pol leta 4 K 60 b, četrt
lota a K 30 h.
Z. v.o neavstrijsk'  dežele n K 10 h di leto Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„N&rodna Tiskarna" v Ljubljani.
Posojilnica za
II. lini okraj v Iivi
registrovana   zadruga   z   neomejeno   zavezo
obrestuje Ijrenilne uloge
od  1- januarja  1913
do čistih
Antikvarično
se kupiš Jurčič;
Zbrani jpisi
III., VIO. in U. XV. — Ponudbe na
..Narodno knjigarno "
w Lfnbliani.
Ženitna ponudba
Ženitna ponudba
Ženitna L ponudba P
Vdovec, srednjih let s lepim posestvom in gostilno se seli poročiti z vdovo srednje starosti ali tudi m aospodično nad 30 let. Dobre kuharice imajo prednost. Tajnost jako stroga. Ponudbe s sliko do 6. januarja   1913.  na  upr.
Ženitna ponudba
Razglas.
lEflll IIUIUIIOIV RADOVUICI
je vsled sklepa upravnega odbora z dne 19. dec. 1912
zvišala obrestno mero
počensi s 1. januarjem 1913
m hianiloe vloge di 4*/2%
in za
liin ii mu mi na 5'/«%.
Rentni davek od vložnih obresti bode hranilnica še nadalje sama plačevala, ne da bi se isti vložnikom zaračunal.
Narasle in nedvignene obresti se pripisujejo h kapitalu in obrestujejo dvakrat na leto in sicer 30. junija in 31. decembra vsakega leta, ne  da bi bilo treba vložnikom to zahtevati.
4775                 tanateljstn lest« talilnice i RadoiljicL
298 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 11.
Moč vseh moti.
(Konec.)
Premembe, ki so jih velike banke provzročile na polju industrije, vplivajo tudi na trgovino in spravljajo trgovstvo v bančno sužnost. Koncentracija detajlne kupčije v ve-likomestnih »Waarenhauserjih« se je pač že začela v prejšnji dobi, a razvila se je ta koncenracija šele od tedaj, ko so banke dale temu prizadevanju svoja sredstva na razpolaganje. Banke se pa niso s tem zadovoljile. Ustanovile so velike nakupovalne organizacije karteliranih »Waarenhauserjev«, ki segajo časih celo čez več držav in katerim je posamični fabrikant izročen na milost in nemilost ravno tako, kakor mali mizar prodajalcu pohištva. Karteli in trusti si pod vodstvom velikih bank stvarjajo razprodajalne organizacije, ki malega trgovca ali popolnoma izločijo ali pa ga prisilijo, da se mora zadovoljevati z nekako provizijo. Trgovci imajo v tem oziru posebno bridke izkušnje s sladkorjem.
V enakem položaju so tisti obrtniki in industrijalci, ki surovine obdelujejo, zakaj prišli so v odvisnost od tistih karteliranih podjetnikov, ki stvarjajo surovine. Tako so prav sedaj stvaritelji podplatov napravili kartel, ki ga bodo čevljarji hudo občutili.
Ob sebi je umevno, da imajo banke vedno mnogo delnic onih podjetij, nad katerimi hočejo vladati in da so si po čudovito fini finančni tehniki potom kartelov pridobile absolutno nadoblast nad vso trgovino.
Stvar je naposled naravna. Cim je industrijalni razvoj prišel tako daleč, da podjetnik ne more izhajati s svojim lastnim premoženjem, marveč je neizogibno navezan na bančni denar, v tem trenotku je bilo tudi odločeno, da postanejo banke moč vseh moči — gospodarji produkcije in trgovine.
Notranja struktura moderne družbe se je s tem mogočno predru-sračila. Vsa moč prehaja v roke velikih bank, vsa gospodarska in vsa politična moč. Tudi novodobni impe-rijalizem je navsezadnje samo posledica tega gospodstva bank — ali če hočemo finančnega kapitala — nad industrijo, trgovino in politiko.
Čemu smo to povedali? V pojasnilo tistim, ki tako radi govore, da si moremo Slovenci hitro ustvariti svoio industrijo in veletrgovino, in se čudijo, da leži v posojilnicah par mili-jončkov denarja, ki še niso investirani v tovarnah. Ko bi ti modrijani malo spoznali dejanske razmere in vlo-^o, ki jo igra moč vseh moči, bančni denar, v vsem gospodarskem življenju, bi ne begali nerazsodnih ljudi s svojimi otročiimi pridigami.
V. Ž.
Zahvala.
1.   Slavna Hranilnica in posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo je na prošnjo učiteljskega zbora blagovolila darovati razen običajne vsakoletne podpore za šolarsko in učiteljsko knjižnico lepo svoto 50 K. Ker je dolarska in učiteljska knjižnica vsled vsakoletne podpore od strani zgoraj omenjenega zavoda tako krasna in lepa, da se mora kot ena najlepših v logaškem okraju imenovati, letos r>a je še izvanredno po vrhu običajne podpore še 50 K darovala, izreka šolsko vodstvo v imenu učiteljstva in šolarske mladine najprisrčno zahvalo. Zato se bo pa tudi, ako se nade, osobito knjižničarja, izpolnijo, osnovala — seveda za se — občna Ijadska knjižnica za okoliš Stari trg-
i-OŽ.
2.  C. kr. deželne sodnije svetnik in krajni šolski nadzornik, preblago-rodni gospod Josip Pellegrini v Lo-/:ii, je daroval za učiteljsko knjižnico 50 krasnih, leposlovnih knjig. Šolsko vodstvo izreka mu tem potom najlepšo zahvalo s prošnjo, da bi bil učiteljstvu in šolski mladini še nadalje tako naklonjen, kakor je bil do sedaj. Takih dobrotnikov potrebuje današnja Šola.
3.  Obče znani dobrotnik ljudstva iii osobito učiteljstva in šole, vele-* poštovani gosp. Franjo Žagar jun., tovarnar in veleposetnik v Markov-cu, je daroval povodom svoje poroke z velecenjeno svojo zdanjo soprogo, Kospo Tonco, roj. Kobi, za tukajšnjo knjižnico svoto 20 K. Med tem, ko se mu od strani šolskega vodstva tem potom izreka najlepša zahvala, izreka tudi presrčna želja, da bi bil v svojem novem stanu srečen in zadovoljen, obenem pa ostal zvest dobrotnik še nadalje učiteljstvu, šolski mladini in šoli.
Ker je pa tudi krajni šolski svet, oziroma njegov načelnik, blag. gosp. •m 1 urk, glede knjižnice storil svojo dolžnost in skrb za knjižnico, je upanje, da se bo iskrena želja šolskega vodstva, ustanoviti posebno splošno ljudsko knjižnico poleg šolske, v kratkem času izpolnila. Vsem
cenjenim p. t. dobrotnikom torej še
enkrat najlepša zahvala.
Vodstvo   stlrirazredne   ljudske šole*
V Starem trgu pri Ložu, 22. decembra 1912.
Jakob Zebre, nadučitelj in šolski vodja.
Vsak dušeči kašelj se precej ugodnejše izteče, ako takoj izpočet-ka rabimo zdravniško toplo priporočeni Thvmomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Steklenice po 2 K 20 v se dobivajo skoro po vseh lekarnah, pazite pa natančno na ime Thvmomel Sciilae.                   lXb.
Otroci lahko dobivajo zobe.
S skrbjo gleda marsikatera mati na sproti času, ko bo njen ljubljenček dobiva zobe, posebno ako njegovemu telescu majka, prave odpornosti- Da dvignemo to odpornost, nimamo, kakor potrjuje to na tisoče mater bolišega sredstva nego Scottovo emulzijo. Raba te emulzije 2e v primeroma kratkem času stanje z boljša, otrok postane živahnejši in brez slabih okolščin preboli dobivanje zob. Večkrat otroci                         3114
SCOTTOVO
EMULZIJO
ljubijo tako, da z veseljem pozdravijo Scottovo steklenico in zdravljenje s tem otroškim kre-pilnim sredstvom dela veselje materam    in    otrokom    samim.
££•! Scottova emulzija
in nobena druga.      u
Cena originalni steklenici -' K So v Dobiva »e po vseh lekarnah Proti vposUianri *o v. v pismenih laamkah do-bke od tvrdke SCOT & BOWNE, d. z. o. z. na Dunaju VII- skiicevaje se na na* list enkratno vposiljatev poiz-kuSnje od kake  lekarne.
Nepremišljeno pošiljamo v mraz = svoje najljubše =
komaj se je zdanilo in takšna pot v šolo ob siabem vremenu je resna nevarnost za naše male. Bodi Vam za to svetovano, Vam materam in gosDodinlam: Dajte malim nekaj Favevih sodenskih mineralnih pastilj na pot v §olo, ki dokazano tudi od-vračalno služijo naibolie. Škatljica za K 1'25 zadošča za ves teden in se dobivajo povsod.
MOJA STARA
izkušnja je m ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boljšega mila neeo svetovroznano lilijsko mlečno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmaen & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogenjah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Utotako se Bergmanova lilijska krema „ZHaneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih. mehkih damskih rok. V puš»cah po ■    70 vin.  se dobiva rovsod
No torej ...   To so ja prave
Jakobi antinikotinske
cigaretne stročnice.    1468—II Na debelo: Adolf * Alexander Jacobi, Dunaj Vili
Proti              18
zoMolo in gnili ion
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjn|e neprijetno sapo is nst
1 steklenica s navodilom 1 krona.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega most«. V tej lekarni dobivajo zdravita tudi člaoi bolniških blagajn jaž. Železnice, c.kr. tobačne tovarne   in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-nstna in sobna ▼ona.
Sunja, HrvaŠko, 22. februarja 1908. Blag;, gospod lekarnar Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnslne-nstne sobno ▼ode, katera ie neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno m odstrani a neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovaniem Mato Kaurinović, kr  pošte meštar
StamptUje
vseh vrst sa araste, initva, trt**** itd.
Anton Ctrne
fraver te lsatetevaMj kavcakovlk stassniUI
Ljubllaiia, stari tri M.
Ceslki Iranko,  235
Blaž Jesenko
Ljubljana, Start trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
- .     --■  najnovejše ffasone              ■
po najnižji ceni.
llnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Najcenejše
dežnike a lili
domačega  izdelka  priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
JoSi Vldinar
Ljubičasta
Pred Škofijo !9 —   Prešernova ulica 4.
~~SSSVBSSSBSSSnSJBaHBJBSSl
MS il BMi sti'
Ff. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno  se obrnete   drugam,   oj;'* ite  si moio  bogato   zalogo  prav h,   nn f,          v>
švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, Itrasne nastavke iz kina srebra. namizna orodja  itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem   ga  zastonj!
Vsa popravila   izvršujem v svoji lastni ::        delavnici točno in solidno.          :.
Teodor Korn
(poprej Henrik Korn)
pokrivalu štren in klepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta it. I.
Priporoča se  si. občinstvu  za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter po krivanje z angleškim, francoskim   in tuzemskim škrtliem z
astat-oantiii škriljm (Etenrit) patent Satschc
z izbočno in ploščnato  opeko,  lesn cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hita ii kitajski »prm. fattkljna posod:
Poprave  točno in ceno. Proračuni Brezplačno io poŠt. prosto.
Učenca
sprejme trg. z rael. blagom £. Fursager v Radovljici, Gorenjsko.
4701
Jfiaslo, malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter močnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON  K0LENC,
Celje, Graška cesta 22.  3095
V Ameriko in Kanado
ClfNARD LINE.
Pannonia iz Trsta dne 30. januarja 1913. lltonia  iz   Trsta   dne   4.  marca   1913.
Iz Liverpola :
Lusitania dne 4. in 25. januarja, 15. febr. 1913. Maurctania 11. januarja. I. in 22. februarja 1913.
■              Pojasnila, vozne karte:    ==
Dunaj 1., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, Dri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Lloydovih aeenturah in agentih Dalmatie. III. razred. Cena: Trst-Nevv York 170 K. otroci pod 12 let K 85 — več 20 K pristojbine  od   esebe.
Gramofonske  plošče
iliv-SU in Savs-ReKerd
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so  izšle in   se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
A. »p, piana
Sodna   ulica   št. 5.
laivstia zaloga gotaih artaiaatnv in gramoiocev.
Cen j. gg. gostilnčarjem posoiujem godbene av toraate brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se zglasi — tudi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::    novejših plošč.    ::
Mini laHio pil
kašlju
hripavosti, kataru in zasle-zeniu, krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne
liiurim
prsne karamele
m „tremi jelkami«,
not.   poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov   za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni 1965            in slastni bonboni.
Zavitek  20  ta  40 vin.,  Akatlja 60 v. Prodala lih t LJubljani:
Ubald pl. Trnkoezv, lekarna. Rib. Sušnik, lekarna. Dr. G- Piccoli, lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph-And Bohinc, lekarna pri kroni Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija*. Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergraann, lekarna, Novo mesta C. Andrijančic, lekarna. Novo metto. Jur Hua, lekarna pri Mar. P. Vi-
Kava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro-lek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri .Sv Trojici", Kranj. Fr.Baccarcich, lek, Postojna. Jos. Moćnik, lekarna, Kamnik. EL Burdych, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B, Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog Litija. J. Kanduiar, trg Mengeš. Jos Ancik, lekarna v Ribnci. \  R. Hočevar, lek. na Vrhniki
Somoborska poti
Poznano sploh kakor najboljša domačega proizvoda, zajamčeno pristna, najboljšega okusa, se dobi na veliko in malo   pri   podpisanemu   proizvoditelju.
Ravno   tam  se   dobi   izbornega
na malo in veliko   iz  lastnih  vinogradov na Dolenjskem.           4279
€. presečky, Samobor, praško.
Odlikovan na razstavah v Krškem, ==    Pragi in Zagrebu.                     .
Vinko Jftajdič valji mlin v Kranju
——    (Kranjsko).    ———^«
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:             34
V   Ljubljani,   Cerknici.   Trnovem, Podgradu,   Trstu, Pulju, Reki, Zadru. Sulfetu, Ereegnovem, Eotorn Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcul Inomostu,   Solcanu   in   Tridentu
•
Brzojavi:   Valjčni   m i in,  Kranj«
Priporočam si. občinstvu, gg. gostilničarjem   in   hotelirjem  priznano  dobra
& vina
in sicer   ljutomerska  in bizeljska bela
in   rdeča    Fino vino, ljutomerski
rizling v  buteljkah I   Cene   nizke,
postrežba točna!            4644
Pozor, lesni trgovci!
Kdor se zanima za ugodni nakup lepega
posestva
čez 10 oralov zemlje, z žago na 6 rezi in mlinom, na vodno moč in motor naj se obrne po natančnejše informacije na. naslov Josip Božič, trgovina 1 vinom Spodnja Šiška pri Ljubljani.
KASLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
THVMOMEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. MT Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 S. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*90 S« 3 steklenice ako denar naprej 7.— B. 10 steklenic ako denar naprej za 20-— S« Izdelovanje in glavna zaloga
B.  Fragnerja    lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji ■             Praga lil., št. 203.           ■
Pazite  na  ime izdelka, izdelovalca   in   na   varstveno znamko.
V Ljubljani  v lekarnah.
Jos. Mayr.   dr. 0. Piccoli
ii Jos. Čižntf.
Stran 12.
SLOVENSKI   NAROD.
298 štev.
Simpatična |
intel. kr&. sirota iz dobre rodbine i poznejšo ' dedščino se želi čimpreje poročiti z inteligentnim gospodom stalne pozicije. Samo resne ponudbe pod „Ifoafcfcmaffif M*, liatari, Hanptpostlaf ern*. Stroga zamolčljivost Na indirektno in anonimno se ne ozira.          4746
Za U letno učenko
SO   iSČO             4763
stanovanje in hrana
pri boljši rodbini.    Pismene ponudbe na Pretnar, Ljubljana, Večna pot 1.
Orožni nostajeiodla
V pokoju                  4745
si želi službe i
občinskega    tajnika,    pisarja,    hišnega oskrbnika ali   kaj   primernega.   Dopisi j na upravništvo »SI Nar.« pod „Takoj",
Šolicitatorja
morebiti kandidata    4776 j
sgreiine notar v mestu s sodnim dvorom j
Ponudbe z naznanilom dosedanjega po- i slovanja na upravništvo   »Slovenskega Naroda« pod šifro „Soiicitator"
Ali ste   oženjeni? 8
Potem zahtevajte nove i Tzorce 3 za 1 K, 6 za I 1  K 80 h, 12 za K 340.  ] | llustrovan  cenovnik z j zdravniškimi    nasveti j gratis in franko (zaprto 30 hV    —   I. Singer, higienićna  manu-faktura, Dunaj  L, Wiesingerstr. 8 F. _______________________________________________
atvv            va     • ••
Jsce se šivilja,
katera je popolnoma zmožna šivanja oblek ter perila, na deželo z mesečno j plačo, katera bi tudi imela 3—4 sobe j za pospravljati ter perilo za likati. Ponudbam naj se priložijo prepisi spričeval ter poroča zahteva mesečne plače in kdaj bi se lahko vstop vršil, Naslov pove upravištvo „Slovenskega Naroda.                  4132
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po ns j razno vrstne jiih kombinacijah pod tako egodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjiajočimi se 101                    vplačili.
„ali* A VIJ A"
- •••   vzajemne   zavarovalna  banka  v  Pragi. ■nieeiel leaet 1 IStTSeVJSf-S4. — «■»!■*■— ošškmšmmm le kapitalne K U5,3t0.60l«l. H vciikotti dragi vzajemna zararmlika nile države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
•er inuai loUjstii i WW SS£S^ i Oosposki ulici M 12. -e*
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte !
Gospodinje t                                Pozor ! t
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEIMA
UNIKUM
MARGARINE
..UNIKUM"   ni rastlinska margarina.
■ a mm a aru mm || se izdeluje iz najčistejše go-■|WIv.li%I#aa veje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
IIBIIaf IIBIII ni umeten, nego najčisči „UnilVUlfl      naravni Izdelek.
IIRIIK HM"   e  *lfll0      cenejši   od   na-
I!*»■■■aum      za «IV    jo vadnega  presnega
masla  in  zajamčeno   mnogo   izdatnejši   nego  to.
SAMO BLAIMSCHEINOV
■T II pa II ie resnično edino in H *• ■■ B "* " ■■ pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA    „UNIKUM"
je   varovano   s  stalno  državno  kontrolo   in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja !
••:    Ne dajte se torej begati od drugih   oglasov in rabite za nadomestilo  presnega masla za    :-:
pečenje     praieilje     .    .
samo                           kuhanje      mas|en  krMh
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"  MARGARINO
Dobiva se povsod. — PoizkuŠnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
v
500 kron!!
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin .mazilo Rla" ne odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom  1  K.  —
Kram Kofice (Kaschau) I. poštni predal 12/64 Ogrsko.
4206
Prodajalka
se takoj sprejme
v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravništvo „SI. Naroda* pod .dobra moč*«.                            4767
liana ni soba
s posebnim vhodom
se ceno odda stalnemu gospoda.
Več se izve v           •   4740
Rožni ulici  štev. 25.,  II. nadstr.
Išče se za tovarno na detel! zanesljivi trezen           4752
kurjač
izuČen ključavničar ali kovač. — Vstop takoj. — Ponudbe na upr.   »SI. Nar.«.
Proda ali v najem se da  4749
strojarija
s prodajalno z usnjem in špecerijo. V hiši se nahaja elektrika, vodovod, vodnjak. Vodna moč za tolčenje lubja se nahaja blizu hiše. Firma je že stara in po Gorenjskem dobro znana. — Naslov povje     upravništvo      »Slov.     Naroda«.
Delniška glavnica K 8,000.000-—                                                     Reservni fond K 800.000-—
Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica in Celje
naznanja svojim vlagateljem, da bode zvišala od 1- Januarja 1913
::   obrestno mero od starih in novih vlog na knjižice na letnih   ::
■■-11"1   Renfni davek od  vlog  na  knjižice  plača  banka sama.  =
Sprejema vloge na tekočI račun
proti  30  dnevni   E Oi                               in proti 60 dnevni   C 1{    01
U odpovedi  po =  v    i°                             k   odpovedi  po   :: V   |2     [0
Preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz, valut; zavaruje srečke proti kurzni izgubi pri žrebanjih; z= izvršuje vse bančne transakcije točno in kulantno. „
298 tšev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran lb.
NAZNANILO!             NAZNANILO!
Vljudno  luunanjam, da sem v   Postojni v Mol   «0000*0  Oojea otov.   ttS.
otvorll podružnico ?M PoMStoo
ter se vljudno priporočam slav. obč. Postojne in okolice za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem
Martin Elementi*, strojno mizarstvo. %>hnlka    **•   U2.               l-o.to1«»    **.    BU.
iaw« m .a**,* *.   Ceno   posteljno   perje 1
1 ke »iTC^a, dobrega, puli enega 2 K; boljiega 240 K, primi polbelcffa 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinega snefncbelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K. naifineiši prsni puh 12 K. Nartfila *d h kr »asr*i franko.
ZSOtoollene posteUci'^r°S Tvz^
nankinga, pernica 180 cm dolga. 120 cm Uroka, s dvema _j.avmcarna, 80 cm dlg, 60 cm šir, polnjena s novim, sirim, prav stanovitnim puhastim nerjem 16 K; napo! puh 20 K; puh t4 K: posamezne pernice 10 K, It K. l4 K. 16 K, iglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K BO, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, Črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja %e po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoce se "me denar — Natančni cenovniki   gratis in franko.       8 Bemsch, Oesenice *t. 767, Ceoko.
Dobro je poznano
„DIANA" francosko žganje
ker olajiava  bolečine,  osvetuje in okrepim telo ter se uporablja i najboljšim uspehom za mokro
drgnooje telesa.
—~       ——   Dobiva  se  povsod.    -----        —
Cena i Steklenica st    I.....■ —-10
m        ,,    n    .   .   .   .   „   1*20
4200                                     .,          „    in.    ....     „    2-40
PAlftU I ^e< stanovaniSKe ^se stav* si I lili I one parcele v mestu kot v lil lili I okoliciseP°d1akou9od~ UliUlIe uimi pogoji prodajo
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Valentin Accetto
Kolodvorska  ulica  štev. 8.
SanO 5 stali z brzoparniki francoske družbe.
votjaj u Havre v New York.
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri      439
ED. SMARDA
oblastveno  p  trjena   potovalna pisarna v
UublJanf. Dunolska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovca".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnilji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Krasna  umetniška  reprodukcija  v  več  bar  ah ZVATI K VITI: GROHARJEVE SLIhv U
PRIMATRUBARJA
m    USTANOVITELJA   SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    —
Visoka aa cm in široka m — |e onj-lepši okraa vsako slovo—ks hloo. Ta roprodokcll* |o oplok nojiopoa in noj-stovraonoton kar |th imosoo SlooomoL
Cena s pošto  kron 3-20
H AROMA KHJMRNIl \EX-JR
s m%Unice s
Sprejema
Plar od na  Hibama
in
Pfarodaa knjigarna
Hiiietti vm navaanm m umitim
otroških vozičkov
ta navadne do na|timet*e
tirne.
M. Paklč
v LJubljani.
luiuim Riraitikta m Nitji i MRitJin.
Josip Rojina
krojač prve vrste
se uhaja sedaj v lastni hiši
f[i9 Jo! testa 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvoraiška zaloga najfinejšiH asgl. in tranc. soedialitet blaga.
: Zavod za lifoiiiaft:
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
A JA gm milo po SO h, Ud s cream po n UB nstnavodapo zobni prašek po 60hj za ohranitev in rast las: *Mam lasna voda po na i e; mmmmMmm lasna pomada
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Orlovi u
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
7«! 00C P*a •? ifalH* fujghoi «1
UutiHovana
Prva kranjska
tvornico Idovirieu
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5    Recherjeva hiša
RUDOLF Llili
•13,   |SOf  OA»«UIVf
Eksport v vso dežele.
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja
ioltano   narejene   planin«,    klavirja   (n
harmonijo tudi sansoigralna
ss fetev denar, as delan ed-
aSajMal aH nnposudo.
Poprave in uglasevanjs se izvršujejo točno
in računijo najceneje. Kotvocfs tvornica on avstrilscem   nem
Ixbol|ialte promet v svoji gostilni
2150                     as izvrstnim cenim
plzenjskim pivom
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja čisto slovanska pivovarna. aav Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -asa Zaloge v Zagrebu, Trstu,  Pulju,  Zadru  itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan"  v Trstu. Via della Caser-
ma in v slovanskem
hotelu „Lacroraa4* v Gradežu.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družba v Trbovliab
priporoča svoj priznano izvrsten Portiand-centent v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleć nađkriliujoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala              2307
raznih    uradov    in   na j slovite jših    tvrdk    so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
}Ciša a vrtom
:::    :::                       in drugim zemljiščem                   :::   :::
se takoj proda.
Hiša   je   v  Bovcu,   je   enonadstropna   in  pripravna   za :::               vsako obrt. Natančno se poizve pri                :::
Gašpar Lavtižarju v Kranjski gori.
Združeni čevljarji
^^^."i^lf^lsu^ * Ljubljani. Wolfova ulica št. 14
priporočalo svojo bogato zalogo obuval za poletno sezijo.
Vse vrste moftkih, damskih In otroških čevljev
lastnega in tujega izdelka.
Sumi za pete,  vrvice,  zaponke,  čistila itd.
vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorske in lovske čevlje.
Izdelujejo oe po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba  točna,  cene  solidne. — Zunanja naroČila proti povzetju. — Zahtevajte cenike.
O m-nmmmm-m3^       ™ ^ ~       m*m
•               DRALLE          •     «
-.MODNI PARFUM/
% ^zbrane finosti in očaraj oče polnosti, f
0 Zadosti prav drobna kapljica! f
%         Cena K 5-—.        %*
^^\^^ O      Po YS8h parlumerljah.     %#
^^^j   e lk drogerlfali in aoljsih - o
^^g^g=»    o v       brivnicah.         -m%
%^^>r^»     m                             o
N£T    ••.....••
Na|nii]e cene.
In poliva J. J. Naglas
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.    *
Haivefja zalooa Bohištva
na spalne In {edilne sobe, salone In gosposke
sobo.   Preproge,   xastor|l,  modroel aa vzmet
itananfl modroel, etroiU vozički Itd.
"1WI vneliaenvioti
■L*8I vnafiAOireiffl
Ha|eeUdne|ie Mage.
Stran 14.
SLOVENSKI   NAROD.
2&» štćv.
Št 42004.                                                                                                               4726
Razglas*
Zaradi   novoletnega  praznika  bode   meseca  januarja   v Ljubljani   prvi
skopni semeni za govedoinkooje
v sredo dne 8. januarja 1913.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 30. decembra 1912.
Župan:  dr.   Ivan Tavčar I. r
Najboljši češki nakupni vir!
|jfff9VfV9PfVJf^(ffVVQV*fl 1 kg novega sivega, puljenegu po-I lavl'l DaJ I K"l i r 1U "^1 ("41! 11'1L <f I L"l stelJne*?a perja K 2—, boljšega f&mniMKŠImmiimMmmtm K 2-40. polbelega K 2-80, belega SJ^                                                         K 4—, boljšega K 6, gosposkega ^r puljenja, snežnobelega K 8—, puh, siv K 6—, 7*—, 8—, puh, bel * K 10:—, prsni puli K 12—, carski puh K 14 — od S kilogramov ----                                                              naprej franko.
TlinvAvIlPIlP ntfl^4*»llf*> z gostonitega, rdečega, modrega, ^gOIOVEjene pOSteije rumenega ali belega nankinga, pernica okoli ISO X 120 cm vel. z dvema zglavnikoma okoli 80 \ 60 cm vel., zadosti novim, sivim, stanovitnim perjem K 16 — , napol puh K 20—, puh K 24—, pernica sama K 12—, 14-—, 16—, zglavnik sam K 3—, 3 50 in 4—. Pernica okoli 180 V 116 cm vel. K 15—, 18—, 20-—, zglavnik oholi 90 X 70 cm vel K 4 50, 5— in 5 50, spodnja blazina okoli 180 X 116 cm vel. K 13—, 15—, 18*—. Otroške postelje, posteljne preobleke, rjuhe, flanelaste odeje,  kovtri,   modroci itd.   najceneje razpošilja po povzetju, za-
vojnina zastonj, od K 10"— naprej iranko                              4063
JOŽEF BLAHUT, Dešenice št.38 (Sumava).
Neagijajoče se zamenja ali denar nazaj. Zaltevajtc natančen ilastrotani cenik gratis in franko.
„BLAUGAS"
je dossda] najlepša luč na sveta,
gori navzdol kakor električna, ne zamrzne nikoli, ni potreba nikoli snažiti kakor pn acetilenu (karbid), nobene eksplozije, nobenega smradu, in je aparat dober za zmeraj. Pripravno za cerkve, gradove, ::     vile, hotele, gostilne, šole, trge in mesta.      :;
Pripraven za laboratorije za zobozdravnike in za avtogeno   varjenje.
Generalno zastopstvo Blaugas Celje, Zavodna 49
Proračuni in načrti franko.                3884
Razsvetljavo z Blaugasom ima g, Jos. Jebačin v Ljubljani, Dolenjska cesta.
Idrija - Logatec, kolodvor.
IVlIOll ZID
Idrija - Logatec, kolodvor.
Odhod iz   Ićrije:
ob   6"— zjutraj . 12-— opoldan ,    330 popoldan
Prihod v Logatec:
ob   7 50 zjutraj »    1*40 popoldan .   5*10 popoldan
Cene z avtomobilnim cmcibnsom:
4649                                                     L rurtd     IL razred
za osebo     za Meso
Idrija - Logatec     aJi nasprotni   K 3—     K 2*—
Idrija-God ovič            „           »1*50     . 1*—
Godovič - Hotedršica    .          ,1-50     . 1 —
Hotedršica - Logatec     ,           . 150     . 1 —
Odhod i z Logatca:
ob   830 zjutraj .   230 popoldan »    630 zvečer
Prihod v  Idrijo:
ob 10-20 zjutraj .   4— popoldan .    8'15 zvečer
vena s  somnuuruum avromcoiism:
I. razred     IT   izred
za osebo     :   osebo
Idrija - Logatec     ali aasp.orrto   K 3—    K 2*—
idrija-Godovič             .           . 150     .  1-—
Godorič - Hotedršiea   .          . 150     . 1-—
Hotedršica-Logatec     _           _ 150     _  !•—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan,   ob nedeljah in  praznikih vozi   le  opoldan omnibus.
|nj"   Točnost se p EtrJcosti ndriaj«, ventar pa ne prercametn noben« odgovornosti za morebitno zamudo.   "VM
Valentin Lapajne v Idriji.
Liiiaoa  Fr. ŠeVČlk zmonkaj.7-
_—«^—■                                                                                                                                                                                                                                                                 -^--------
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih                        58
pušk In samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeevke  in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni  smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
|pnjr    po najnižjih cenah.    ~VS Popravila in narečne se izvršujejo tata« la zanesljive,
Cenovniki na zahtevanje zastonj In poštnine preste.
Anton Mer
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre« moči ji v ih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
slaščičarna
in kavarna
Jak. Mik
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
(J. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manaf. trgovine priporoča
klobuke
lepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti itd.
Blago imam  solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
LHIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoCa svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Trgovini z orožjem in ckr. zalogi smodnika Lechner & Jangl. Gradec, Sporgasse U
priporoča po tvorniških cenah kot najboljše hranilno orodje avfom. Žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning*. Steyr% .Mauser* in „Bayard" samokresi najbogatejše izbire že od K 550 naprej, floberti in Larabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd. Cenovnik gratis in franko.                   4658                   Cenovnik gratis in franko.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel                3440         Prosim, prepričajte sel
£ Tovarna oljna! barv, laka in Brnela g
Brata
irtalaiia. lakirana, stavbna
Prodajalnicas
Miklošičeva  ulica  št. 6.
nasproti hotela „Union1*.
EBERL
in poilvena pHaria;.'.
243
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
!! Blagovolite  pisati po vzorce !!
Božična prodaja L'.""." ."!■
Barhenti — Flanele — Zimsko, plesno blago.
Preproge, zastori,   garniture,   namizne in kavine garni-   j ture, brisače, žepne rute.   Oprave  za   neveste.   Havlič-kove  tkanine.   —   Ostanki  sukna  in  modnega   blaga.   '
Dobro znani izvozni zavod, ustanovljen 1.1887.1
V. J. HavličeK in brat. Kopališče Podebradr (Češko).!
Obdržite najboljše!____________Vzorci franko 1 j
30 m ostankov 18 K, 40 m ostankov 24 KI Božična tkanina kos 23 m K 1550 in 17-50.1 1 preproga za na steno s sliko 5 K 60 v.l«
Mihael Kastner
Najcenejši nakup za:
špecerijsko blago, kuhinjsko in živinsko sol. Petrolej, tudi v originalnih pločevinastih kangljah, obdavčeni In neobdavčeni bencin (za motorje In avtomobile). Gaso-lin, llgroin (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dieselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode in vsi proizvodi izvirkov vedno sveži v zalogi.
LJubljana, Kongresni trg 10.
najcenejša io najhitrejša vožnja v Ameriko s pamitd „Severoeemškega Uoyda"
iZ           3411
Bremna NewYork
m   cesarskimi   brzopainiki   „KAISER   WILHELMU,  llKRONPRINZ WILHELM", „KAISER VILHELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. ■£■
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pamike gori  navedenega   Q% parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite ^j
v Liubljani edino le pri                                             mm
mm lira. Motata od nn. s i
nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerju**.
Odhod is LJnbllane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa ■»■
pojasnila, ki se tikalo potovanja, točno in brezplačno. — ■•■
Postrežba poštena, reelna in solidna.                    fct
Potnikom, namenjenim  v  zapadne  države  kakor    Colorado, Meksiko, Kalifornijo    §2
Arizona, Utah, Wioming. Nevada, Oregon in Washineton nudi nas« društvo posebna    N
ugodno in  izredno ceno čez Salvesten.   Odhod na tej proui iz Bremn      A
enkrat mesečno.                                                     ^_
ae dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostal« dele sveta kakor  Vi Brazilijo, Katoo, Bnenos-Aires, Coloubo, Singapore v Avstralijo Itd.
298 Štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 15.
S L Gotzl, L|nbl|ana esini  trg   &*. 19.  —  Stari trg st. 8.
1 Krasna norosti m?-*"11 oblek In površnikov
Za naročila po meri največja Izbira ta- In Inozemskega blaga.
Brez konkurence.            Najnižje cene.           Solidna postrežba.
—_____.___________________.________________       —......-                                                        -   -               -
jBiiSBi^l U^jt-SS^aS^ ZASTOK. ŠT..36PROSPEKTI
I Za nabavo vaknntK žetezntne se priporoča
i veletrgov. i Itaioo Hrti
Peter Majdič :: CeBje
t 41739           -w----^                                           ^                                                   4737
Podpisani mestni magistrat prepoveduje na   podlagi sklepa   občinskega i z dne 5. avgusta  1887, št. 22 dež   zak,   § 26 a, b,
pit lovori in šmš m tor avtoiiov
čez Šentpetrski most,
ser  obstoja nevarnost,  da se  most sesede.
premet lahkih, neobložeoih vozov je sicer dopusten, toda voziti je le korakoma. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
Mestni    magistrat   ljubljanski,
dne  21. decembra 1912.
Zupan: ir. Ivan Tavčar 1. r.
zdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let.
Vitez deV Harna! star 80 let, je več kot 30 let trpel bo'ečine na želodcu, uporabil
brezuspešno   (pravi   oa      azlična   zdravilna  sredstva   n. p.   zdravilo   od L......   od
. . . .,  belo  mostardno seme. Nekega dne se mu je  priporočalo vzeti   po vsaki hrani
:<] prahu oglja Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne čutim nikakoršnih bolečin več. Odpravljam redno naturno rotrebo brez vsakih ovir, in od tistega časa uživam zdravje kar je kljub rrj   starosti pravi čudež.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosil po 2—I žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni,   da, celo zastarele bolezni in take,  ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten   občutek v želodcu,  daje
: pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloi.
je neprekosljivo sredstvo proti težavam   v želodcu proti  migrene
ki    je   posledica    slabega  prebavljanja,   proti    gorečici,    proti vzpe,
havanju,   kakor  tudi proti vsem živčnim  boleznim želodca  in čreves,
Na j pri proste j se   sredstvo  vživati     n^ije   Belloc v  prašku je
\ itez del  Hamal.    da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat aH
* presledkih  spije
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo v a se po vseh lekarnah.                                                                               •
Poskušali so oglje Belloc ponarejati,  ali so te ponaredbe brez učinka in ne  ozdravijo ";  ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti,  pazite natančno na to,  da   je  na  vsaki   steklenic    ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati,  naj vzamejo raje pastilje    elloc.
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar  nastopijo  želodčne  bolečine,  zavzeti  zadc   ujejo
in imajo isti  gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v i    i jih
: s slinami, ki jih raztopi, požreti                                                                                1 ,sf*
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccolt, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Tr:    oczy
PK   Mr    Inc   (*i*maf-
*/oo
Posoiilnica v Logatcu
registr. zadruga z omejenim poroštvom
naznanja, da obrestuje hranilne vloge od 1. janu-s: arja 1913 do preklica ::
po čistih 5°!o
Obrestovan]e polmesečno, kapltalizovanje celoletno, rentnl davek plačuje sama.
Rezervni zaklad 100.000 K.
!**• m ■. »•!!*• fMttla. .ad.iell
ženska
ali vdova staro 30 ali več let ki je vajena dobro kuhati in voditi gostilno na račun. Nastop 1—4 januarja. Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 4753
Takoj ali čez čas  sprejme
ootankeDu kandidata
tudi  začetnika, ali pa          4705
solicitatorja
z daljšo prakso v zemljiško knjižnih in izvršilnih stvareh ter strojepisju Jak. Kogej,  c.  kr. notar  v   Postojni.
Sito prt
na Dunajski cesti v Ljubljani pred
delavskimi hišami in na Glin C ah takoj ob   mestni   meji   na   Tržaški   cesti,
vse z najlepšo lego so po izberi za —           —— primerne  cene                 ------
na prodaj.
Več se   poizve   pn   lastniku   Jos. Tribnč, na Glincab 37.          2416
Ceno češko posteljno oerie
1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 360, belo K 4*80, prima mehke K 6—,veleprima K 7-20. Naj-j boljše   vrste  snežno belo perje K 9 60.  —
I Izdelane nostelje modrega, belega ali rme- I nega posteljnega inleta. Prav   dobro  napol-nieno!   Pernica   ali  blazina,   180  cm dolga, \ 116 cm široka K IO*—, K 12-—, K 15— in ; K 18-—, 2 metra dolga,  140 cm  široka K I 13—. K 15—, K 18—, K 21-—. Zglavnik j 80 cm dolg, 58  cm širok  K   3'—,   K   3"50 in   K   4 —,  90  cm  dolg,   fO  cm   širok   K 450,  K 5*50 in K 6-—. Nepovoljno  se zamenja ali denar nazaj. — Natančni   ilustro-vani cenik gratis in franko.       2915
Benedikt SarhseS. Lota št. 35, pri Plznju na Ce^em.
Mo-pi Kil
z  dne 23. maja 1873 štev.
119 državnega zakonika z
dodanim
nrSlrra propisni
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-j očim i.      ______
Trdo vezan 5 K 60 v.. po posti 5 E 60 v.
iianfia knjigarna t Ljubljani.
Podpisano  županstvo  naznanja,  da se bode dal
LOV
občino Polšnlk,
dne 2. januarja 1913 za dobo 5 let pri  c. kr. okr. gl. v Litiji ob 10. uri dopoldne (v prostorih okr. glavarstva v Litiji)
vnaJompodraibL
Lov je v bližini žel. postaje Sava in Zagorja ob Savi, ter ima mnogo divjih petelinov, divjih koz (gamzov) edini na Dolenjskem. Tudi druge divjačine je dovolj.                        4754
Županstvo občine Polšnik,
dne 26. decembra 1912.
Jpreten potnik ali zastopnik;3
ki je že z uspehom prepotoval Kranjsko, Stafersko event. Istro, Hrvaško za tekstilno stroko, se išče za dunajsko manipulacijsko hišo s prve vrste specialno kolekcijo belega blaga in gladkimi bombaževinastimi predmeti. Samo spretni, resni prosilci naj svoje ponudbe z navedbo referenc in zahtevo plače naslavljajo pod „Mnr eirjene Erzeugung W. Z. 9495M na Rudolfa =======      Mosse Dunaj L. Sellerstfttte 2.                                          =
P n 7 n r I Bd intri naprej se prodala Troovn 1
galanterijsko blago in pletenine
405-
W>1|M^ iz konkurzne mase Ludovika Dolenca v «*"jjyg w^&       Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami.         *&*&
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica št 5«
Govsserski čevlji  za turiste, faigijeničn čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji
HbA ia tint pot V AulGflkO
z modernimi velikimi brzopamiki iz
Ljubljane čez tarom v fiew-YorS
32                              je proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   parnikih   FinI and,   Kroon'anđ Vaderland, Zeeland, Laplaad in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v,judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentne^a pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz fjnbljanc vsak !ordc popoldne
Naši pamiki vozijo tudi na mesec po večkrat čez  Kanado v  Severno   Ameriko in je  ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladno potrjen   zastopnik           Ki^fffižSp•^^/&K^^^*^WfeSB£ŽBI
Franc Đolenc^^pj^^B
v Ljubljani,       KHB^gfSt^plMSl
Kolodvorska ulica odslej  štev. 35.
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
ZA NOVO LETO
po$cbno znižane cene!
Žepni  robci predpasniki
krila, svilnata in dr. mnoga vrst perila
ANTON ŠARO
LJubljana, Selenburgova ulica sL 5.
Stran   16.
SLOVENSKI   NAROD,
298 štev.
I
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::     nega blaga.     ::
Manufakturno trpina
BV    na debelo in drobno.    ~9d
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Moderna ročna dela in materija!
M. Drenik
LJubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Fredtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo  točno in vestno. ::

MOET& (HAN DON
JE ŠAMPANJEC
MAJVJŠJEGA
DVORA irs
ARISTOKRACIJE
IUSTAINOVgENO 1743   j
domsko in otrolHo konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana,   Stari  trg   štev. 9. — Lastna   hiša.
Velika izbira najmodernejših
kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin
v vsaki velikosti in fazoni, tudi po meri.
Bluze, nočne halje, predpasnike, perilo, modno in športno bi? 30,
nanovo vpeljana kcžuliovina po najnižjih cenah.
Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepice in klobučke.
Higienično   perilo   in   druge   potrebščine   za  novorojenčke.
PT Pošilja na izbiro tudi na deželo- ~va
IIAMI Vsak dAn sveie g°veJe« telečje, koštroaovo HIPuI I meso» zadaje stegno alt pljučna pečenka. ITILJU ! poštni zavoj z 10 fanti K 5*12 franko po povzetja dobavlja F. Herman, Herincse 460, Ogrsko.
išjifitki
dalje kože kune belice in zlatice   ter  zajčje  kcie
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Leopold Tatar Dunaj, 2 3 Obere Donaustra. 63.
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah   (Fer« lach) na Koroškem.
•e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelate stare samokresnice, sprejema vsakovrstna »opravila ter jih točno in dobro vivrluje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene. — liuatro-
31                vani  oenik'   zastonj.
Najcenejši   nakup
noviletaik HL
Jnveli, zlatnina, sre-bralna in razne are.
Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. — Blago ?amo prve   vrste.  — Najnižje   cene.
Lud. Čer ne p
uvelir.   trgovec  z   arami   ter  zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Ceniki zastonj.              Ceniki zastonf.
Razglednice
umetniške,',
in
pokrajinske
se    dobe vedno
v veliki izbiri v       i
Jarai knjigami"
Prešernova ulica 7.
P. n. občinstvu se priporoča                                                              3616
veliki zaloga pohištva lastnega izdelka,
iz finega suhega lesa, najmodernejši izdelek za hotele in vile.
posebno   se   priporoča   novoporočencem    v   nabavo   popolne   hišne   oprave Za   vse   izdelke jamči
Matej  Gogala, mizar na Bledu.
Proračuni na zahtevo brezplačno.        Proračuni na zahtevo brezplačno
Stertifni£v&, jaečL^,    j
k(za uacutat uJončenepeči) \
' So bajjni. nausUovi se uscJbtmu nasuvmi jo                                           i
\&£izimpiitaoavna\
\ StectUnUu/o in peci *.
| C•*j Savinje, tfostrij&ho. c. •- v?
A. Hauptmann* nasledniki
A. ZANKL SINOVI
=— LJUBLJANA. _—
Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe barve
*■  —in »li ■'*■ aaaaA«nkmHHmo^aM
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste: 15   firnežev,    s; s:   čopičev,    s: 8s   lakov,    sa
Mavec
(Gips)
Olje za pode i   in stroje
Karhollne]
Naslov   zadostuje:                    m
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                        Ceniki zastonj!
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Rezervni zaklad nad K 700.000.                v   Ljubljani                Rezervni zaklad nad K 700.000.
UP    obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih    -■Ji