185. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. avgusta. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan xve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske d e 2 e*l e za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. /a četrt leta 4 j»ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld.,  za ćetrt leta I gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom raćuna se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr  za ćetrt leta. — Zn t a j e dežele toliko već,  kakor poštnina znaša Za oznanila plaćnje se od četiiistopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Oprav nifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
V Lfiibljaui 13. avgusta.
— o.— Zopet je danes prilika, da vidimo, s kakšno časnikarsko svojatjo ima se boriti kateri si bodi važniši Slovan v Avstriji! Mrevarijo nam sedaj nemški in madjarski žumalisti znova vi a diko Strossmaverj a in mercvarijo ga tem brezsramniše, ker vidijo v njem najsijajnejšega in najpoljudnišega predstavitelja južno-avstrijskega slo-vanstva. Besedilo častitke, s katero je vladika pozdravljal devetstoletnieo v Kijevu, tisto preprosto besedilo razburilo jim je tako semitsko krv, da se kakor besni zaganjajo v moža, pred čegar zgodovinsko prikaznijo bodejo v globokem pošto-vanji postajali naj po/niši človeški rodovi. Kje pa je pametni razlog temu početju, kako naj opravičuje se, da se baš tem povodom Djakovski vladika tako ostudno napada in grdi? Poznamo nem-ško-madjarsko sovraštvo proti StrosBmaverju, poznamo alijanco Peštanskih in nekaterih Dunajskih listov, katerih taktika naravnost je obrnena na slovansko srce prvega hrvatskega sina, — ali pripisovali smo jim tudi toliko razuma in resnobe, da svojih sovražnih trditev ne bodo zidali na jalove podlage in da se brez vsaj navideznega povoda ne bodo drgnili ob Strossmaverjevo ime.
Z dvojnega stališča misli ta svojat, da ima pravico udrihati po vladiki Strossmaverj i — cerkveno-katoliškega in nič menj tudi z avstrijsko-domoljubnega. Ne oziramo se na prvoimenovano stališče in na pogrdice, ki ž njega doli lete, kajti brezmejno je smešno, če semitske redakcije učijo jednega največjih katoliških škofov, kake čute da imeti sme nasproti krščanskemu pravoslavju in česa ne sme izraziti o devetstoletnem spominu na pokristijanjenje tako silnega naroda, kakor je ruska nacija!
Tudi v imenu avstrijskega domoljubja ne bi imeli govoriti ljudje — židje! Ali vlada na Dunaji, vlada v Pešti je baš tem ljudem izročila glasila, v katerih se zagovarjajo državni ter domoljubni interesi. Od te strani se sedaj najbolj kriči, da je telegram Strossmaverj e v spravil na dan veieizdajo, katero je ta južno-slovanski domoljub nosil skrito v srci. Ni jeden časnik ni navedel ni jedne besede iz telegrama, ki ne bi se ujemala z avstrijskim
LISTEK.
Gašpar Sušnik, f.
(8. M. K.)
Slovanskim, oziroma sioveuskim mladeničem, ki ostavljalo srednje šole, more se očitati, da se jih premalo posvečuje vojaštvu.
Za vojaštvo Bposobui mladeniči - jednoletni prostovoljci in drugi, jedva čakajo, da sleko vojaško suknjo ter da jo brž zamenjajo s civilno.
Zaradi te prikazni ima avstrijska vojska na čez mnogo več svojih višjih in nižjih častnikov iz Nemcev, nego bi mislili po številu nemškega prebivalstva. Posledica temu je ta, da vodi slovanske polke v boj tujec, kateremu so že pribojevali tolikanj slave in druzega dobička.
Saj leta 1878 izjavlja lo se je ob priliki, ko so prihajali slovanski polki iz Bosne in Hercegovine, vsemu svetu, da je najboljši vojak avstrijski Slovau. Da tujec priznaje toliko resnice o slovanskem vojaku, kako še bi se mogel poslaviti v boji slovanski, oziroma slovenski general s sinovi svon^a naroda I
patrijotizmom — ali vender vsakteri iz hotenje kriči in kliče kazeti na glavo Djakovskega vladike radi veleizdaje!
Glejte, se pravi,   Strossmaver Želi „božjega blagoslova" Rusiji, da bi „poleg vseh svojih nalog, izpolnila tudi oni  najuzvišenejsi svetovni poklic, ki ga jej je Bog odmeril" I To fc protiavstrijsko! — Tedaj, ali je protiavstrijsko, da  Rusija ima svoj poklic, kakor ima in imeti mora svoj poklic vsaka velika, da, vsaka samostalna država V Rusije poklic, kakor kaže vsa  dosedanja zgodovina, zadeval se niti najmanj ni ob poklic  Avstrije, — obe državi sta vsaka svoj poklic zvrševali kakor dobri in prijateljski sosedi, — samosvoj poklic Rusije ni zaviral, da je celo  na pomoč  prihitela naši državi, kar osobito dobro pomnijo Madjari.   In do današnjega dne nam zgodovina ni še pokazala dogodka, ki bi pričal o neprijateljstvu Rusije Avstriji nasproti, ali o tem, da nam Rusija odreka poklic samosvoj, niti glede na Balkan.    Ali je   tedaj protiavstrijsko mišljenje v tem, če se v dobi miru in mirovne politike državi, kakor je ruska, pri pozna samosvoj po klic, če se nalogi države želi blagoslova lo uspeha ? O, če bi biskup Strossmaver  blagoslavljal poklic Prusije, ki se še ne zadovoljuje z nemško jednoto, o! potem  bi bil velik in domoljuben mož! Nemci smejo vse to,  poluvladni   list'   jih  vselej vzamejo pod plašč molečnosti   Zločin   pa je pred sodiščem nemško-madjarskih   poltiv ladnih   organov,  da je s čestitko  udeležil se  kulturne   slavnosti ru^ke Strnssm>iyer, zločin da je pri tej priliki želel uspeha m e j n a r o d n e j nalogi Rus i je !
Da se je hotelo objektivno soditi besedilo če stitke — in objektivnost je poluvladnih časopisov dolžnost — morala se je v njem najti tudi misel, ona priljubljena misel, ki jo jugoslovanski apoatel neprestano poudarja kot nalogo in zadačo, svetovno misijo Rusije — misel o spravi vzhodne cerkve z zapadno. To se ni zgodilo, marveč se je tudi v poluvladnih organih nedolžna čestitka Strossmaverjeva vzela za podlago sumuičenju avstrijsko-slovanskega patrijotizma. Vprašanje je le, ali so to zdrave vladne razmere za državo, v kater; živi šestnajst milijonov Slovanov, in ali ni skrajni čas, da se v tem pogledu vladni časnikarji pokličejo „ad audiendum verbumw?!
Značaj ostaja značaj tudi v vojaški suknji. Priznajemo, z mnogimi mračnimi ovirami, bilo bi se boriti mladeniču vojaku, da bi ustrajal.
Da govorimo istino, izpričuje nam zlasti pokojni stotnik-avditor, Gašpar Sušnik.
Istinito, ker je bil mož jeklenega značaja, ter imel obilo posla kot vojaški sodnik, ni se popel do generalske stopinje, a znamo, da je bilo na tej stopinj i delovanje njegovo tolikanj častno vojaštvu ter koristno za napredek slovenskega naroda, da ostane pokojnik na vse v< ke ponos slovenskemu vojaku i n r o do l j u b u.
Podajam častitim čitateljem životopisuo črtico o pokojniku ter prosim, da bi jo kdo, kateremu je natančneje znano življenje in delovanje tega odličnega slovenskega vojaka, dopolnil, oziroma popravil ter priobčil njegovemu narodu.
Baš čez deset let — 29 dan julija meseca — ko je bil 1878. 1. prestopil bosensko mejo v Kutinovem polku — bil je njegov smrtm dan. Umrl na Britotu. v vasi Predosljiške župnije v 65. letu dobe svoje. Pokopan je bil 31. omenjenega meseca
Rodil se je Gašpar Sušnik, ubozih kmetskih roditeljev sin, na novega leta dan 1824. leta na Suhi v župniji P r ed osi j išk i,  uro  hoje od
Prošnja na cesarja!
Vodstvo Dunajskih obrtnih zadrug razpošiljalo bode po širni Avstriji v vseh] deželnih jezikih tiskano prošnjo, ki se ima s podpisi [stotiso;"erih rokodelcev izročiti presvetlemu cesarju. Prevod v slovenski jezik preskrbelo je vsled prošnje omenjenega odbora „Kranjsko obrtno društvo. u
Imeli bodemo priliko ta prevažni korak, ki je od političnih oblastij dopuščen našim obrtnikom, pozneje še natančneje pojasniti, — za sedaj le priobčimo to prošnjo, da bodo obrtniki, kadar jo dobijo v roke vedeli, da je prava; in da jo smejo brez pomisleka podpisati. Glede vsebine te prošnje sicer poudarjamo, da nam odstavek glede kupčij-skih in obrtniških zbornic z ozirom na našo zbornico povsem ne ugaja, a stvar je taka, da prošnje ne smemo popravljati, in da so razmere pri večjih zbornicah, ki so z malimi izjemami v židovskih rokah, prav istinito naslikane, in upamo, da se nam zategadel ni nadejati od naše strani kakega na-sprotstva.
Slovenske časnike pa uljudno prosimo, da omenijo to prošnjo in podpirajo naše težnje, ki so morebiti zadnji pojav proti mogočnemu židovstvu v Avstriji.
Prošnja se glasi:
Vaše c. kr. apostolsko velečastvo!
Ko se je leta 1879 objavila vesela vest, da Vaše c. kr. apostolsko velečastvo obeta pomoč obrtnemu stanu avstrijskemu, napolnilo ga je novo upanje, nov pogum, in hvaležno so se spominjali zaupanja polni obrtniki eesarske besede na mnogobrojnih shodih.
Propadajoči stan obrtnijski začel se je orga-nizovati in marljivo se posvetovati o predlogih, ki so se delali od raznih stranij v rešitev njegovo. Uspeh posvetovanj se je izrazil v mnogobrojnih peticijah in resolucijah in obvestil vladi Vašega ve-lečastva.
Vaša vlada je izdelala obrtni zakon, o katerem sta se posvetovali obe zbornici državnega zbora, ga v marsičem premenili in kateri se je, ko je bil definitivno vsprejet, predložil Vašemu vele-častvu v sankcijo.
Kranja Izmej devetero otrok bil je on najstarejši sin očeta Kočij ana Sušnika in Mice U tuniko ve. Narodno šolo dovršil je v Kranji, gimnazijo v Ljubljani leta 184G.
Kako žive dijaki, sinovi ubogih kmetskih roditeljev, če so v večjem mestu? zvedel je pokojnik takoj, ko je ustopil v Ljubljansko gimnazijo Vender vedno stradanje in prezebanje nadarjenega mladeniča ni ugouobilo. A najhujše zatajevanje je čakalo mladega dijaka po dovršenej gimnaziji. Abiturijent ni hotel v bogoslovje, kamor sta ga bila namenila roditelja.
Da se ni bilo nadejati od roditeljev uobene pomoči za študenta, „ki se je bil skazil", ko bi mu jo tudi mogli dati, znal je dobro. Žalostne počitnice je imel zategadel to leto. Čutiti je moral dostikrat očetovo jezo. Nekaj odduška in zabave v tem času je imel vender na bližnjem Cojzovem ribnjaku. Brodari) je ondukaj ter lovil ribe v Kokri. Ker ni mogel obljubiti, da gre v bogoslovje ni mu bilo več ostati doma. Ker ga je oče zaradi tega pretepel, zginil je potem nekega dne, da nihče ni vedel kam. In dve leti neso njegovi roditelji veleli, k;e da je njihov „izgubljeni sin".
Leta 18-18. jim je pisal iz Dunaja, da je >n
Ko se je zvršila in objavila sankcija, gledalo je milijone vernih avstrijskih državljanov s hvaležnim srcem na ljubljeno vladarsko rodbino in pripravljalo se, da popravi, kar je pokvarila petindvajsetletna neomejena in samopašna obrtna svoboda.
Mnogobrojni obrtovalci, ki so bili zunaj vsake zadružne organizacije, so se pozvedeli in doveli zadrugam, s čimer so se državi hkratu tudi bistveno povekšali dohodki, in vender kako bi se bil varal obrtni stan.
Onim trgovskim in obrtnim zbornicam, ki so se v tem, ko se je državni zbor posvetoval o obrtnem zakonu, kazale tako ostentativno nasprotne, onim korporacijam dal se je pri snovanji zadrug upliv, ki je v popolnem nasprotji z zgodovino za-stanka obrtnega zakona, ki je pri tej sestavi tako-imenovanih trgovskih in obrtnih zbornic zavsem v nasprotji z duhom zakona.
Posledica temu je, da se danes, ko je že minulo pet let, na mnogih krajih še neso osnovale zadruge, in da se drugod, kjer so se osnovale, slišijo živahne in opravičene pritožbe o načinu, po katerem so se osnovale.
Ce je že način, po katerem se je izvrševalo snovanje zadrug obžalovanja vreden, tembolj je obžalovati tolmačenje določb obrtnega zakona, vzlasti §4; 1, 14, 36, 37, 38, 114 in 115.
Poleg tega pa rokodelstvo mnogo trpi vsled škodljivega upliva konfekcijonarstva, krošnjarstva, pomanjkljivega konkursnega reda, posredne trgovine, nesolidnosti največjih eksportnih lirm, neugodnih carinskih odnošajev, pomanjkljivega marknega zakona in umetno gojene hišne obrti.
Krivda za take žalostne razmere mora se zlasti pripisovati izrekom tako imenovanih trgovskih in obrtnih zbornic, ki so že, kakor že omenjeno, takoj s početka nasprotovale navedenemu zakonu, in katerim se ni čuditi, če dandanes nič drugače ne delajo, če po njihovih veletrgov-skih in veleobrtnih načelih, po njihovi tradiciji in sestavi, se prav zelo poslužujejo posvetovalnih pravic, ki so se jim dale, za pospeševanje svojih posebnih koristij.
Da se pri tacih razmerah pojavljajo odločbe v obrtnih zadevah, ki se nikakor ne ujemajo z inten-cijami one Najvišje osobe, ki je milostljivo sankci-jonovala zakon s 15 dne marca 1883. je jasno in ne treba daljšega dokazovanja.
Vzlic vsemu temu, čeprav se je slišalo toliko pritožb, bi mi najudanejše podpisani se ne bili obrnili s to peticijo do Vašega c. kr. apostolskega velečastva, ko bi nas razsodba upravnega sodišča z dne 23. februvarja 1S88 ne bila preverila, da spdaj more le Vaše velečastvo pomagati za obstanek borečemu se obrtnemu stanu. (Konec- prih.)
Politični razgled.
Holrafiijc dežel«*.
V L i '.i b ' j a a i 13. avgusta.
Nemški listi vedo povedati, da sta slovenska posianca  Klun  in   dr. Gregorec  izdelala jednotni
tam ter se uči pravoslovju. Kako si je pomagal, da je mogel obiskavati Dun ijsko vseučilišče, znano bode morda kateremu izmej njegovih tovarišev, sam o tacih stvareh ni rad govoril.
Umejemo na mah, da na zaveden značaj, ka-keršen je bil Gašpar Sušnik — zdaj po vrhu še pravnik — leto 1848 ni najmenj uplivalo.
Bil je na Dunaji poveljnik neki ustaški kompaniji — naj bi ž dijaški. Ranjenec zdravil se je v neki DunajsKi bolnici Ko se; po 30. dnevu oktobra meseca onega leta W i n d is es h g r a t z o v i vojaki sodili Dunajske ustaše s smodnikom in svincem, iskali se tudi, a ne našli pravnika Sušnika. Baje da ga je nadomestil ueki Maček, ker je bil tudi iz Kranjske doma.
Drugo leto je bila prišla zanj cesarska milost, tedaj je šel prostovoljno k vojakom — na morje. Bil je takoj nadporočnik ter kot izučen pravnik menda tudi vojaški sodnik v Benedkah.
I/. Benedek je bil 1. 1852 prestavljen v Pulj. S tem letom se mu je pričelo popotovanje po Širnem svetu. Častnik na vojni ladiji videl je vse dele sveta. Leta 18G4 je bil v morski bitvi pred Helgo-landom ter dobil potem odlikovanje — dve leti pozneie pred Liso. 18G8. leta je bil šel v Meksiko po nesrečnega cesarja Maksa.
program za državnozborpiko desnico. Jeseni ga bodeta predložila eksekutivnemu odboru. Nam se ta vest zdi kaj neverjetna. Čudno bi pa tudi bilo, da bi nemški liberalni listi prgj vedeli o tem nego slovenski Časniki. — „Tiroler Stimmen" jadi-kujejo, da se konservativne ideje kaj slabo zastopane v parlamentu. Gospodska zbornica se je po slednji čas večkrat pomnožila s konservativni elementi, a gospodska zbornica ni tacega pomena, nego je pa zbornica poslancev. Večina slednje so pa elementi, katerim je narodnost veliko več nego katoličanstvo. Čehi in Poljaki le zato ne nasprotujejo naravnost konservativcem, ker bi s tem koristili nemškim liberalcem. Ker se take razmere v zbornici, bode težko državni zbor pripraviti, da bi vsprejel Liech-t^nsteinov predlog.
Ko so že listi več tednov ugibali, kdo bode naslednik naučnega min sira. piše se „Miin-chener Allg. Ztg." z Dunaja, da Gauč še nikdar ni mislil odstopiti. Kakor je znano, ima ta list zveze z Dunajskimi vladnimi krogi. Vse govorice so le raztrosili iuteresovani krogi, ki hočejo na ta način pritiskati na vlado.
Dunajska „Presse" še vedno trdi, da bode Khuen-Hedervary imenovan ogrrsklni ministrom notranjih zadev. Kdo pa bode naslednik njegov, to pa še ni določeno, kajti ni lehko dobiti mu pravega naslednika.
Sedaj se oporeka, da bi bila srbska kraljica kedaj poprosila ruskega carja za posredovanje v zadevi ločitve zakona. Ko je bil zadnji čas knez Ghika v Peterburgu, je res razložil carju to zadevo, a o kakem posredovanji se ni govorilo. — General Horvatovič šel je v pokoj. Kakor se govori, general ni odobraval kraljevega postopanja proti kraljici in ga zaradi tega neso mogli trpeti vladni pristaši. General je bil jako izveden v vojaških zadevah in bodo ga še pogrešali.
Da bi princ Valdemar prevzel l»olgar«*k i prestol, ni misliti. Princ ne mara iti v deželo, kjer ni nobenega reda. V Rusiji bi njegova kandidatura bila po volji, a vender bi se poprej morali zvršiti nekateri predpogoji, drugače bi Rusija njegove izvolitve ne potrdila. Najprej mora odstopiti sedanja vlada in razpustiti sedanje nezakonito voljeno se-branje. Še le, ko bode novo sebranje izvolilo kneza, je misliti, da bi ga potrdila Rusija. Predno pride nov knez v deželo, morajo se sedaj vladajoči ele menti poriniti popolnoma v stran. Dokler pa v Sofiji zapoveduje Stambulov, je Rusiji vse jedno, kdo da je knez.
ItusUi namestnik na Kavkazu knez Dondu-kov Korsakov pojde v kratkem v Peterburg po instrukcije glede carjevega potovanja na Kavkaz. Govori se sedaj, da pojde s Kavkaza vsekako tudi v Merv, kamor prideta tedaj tudi emira kivski in bo haiski. Poslednje 86 nam ne zdi prav verojetno. — Peterburg pohodi v kratkem švedski kralj Hkratu pa pride v Peterburg knez Hohenlohe.
General Boulanger izdal je oklic volilcem v departementu Somne. V oklici spominja volilce, kako je po krivdi častihlepuežev tekla v Tonkingu francoska kri. V kitajskem morji moral je umreti admiral Coubert, ki je bil rojen v tem departementu. V bodoče treba, da se naredi konec politiki pustolovcev in to je le mogoče, če se uvede uprav demokratična ustava, česar želi Boulanger.
Po raznih nemških listih bilo je čitati, da pohodi nemški cesar Viljem Alzncijo in Loreno „Nordd. Allg. Zeitung" pa to odločno zanikava. Morda so se v višjih krogih premislili, ko so po-izv. deli, da narod ne bode nič kaj naudušeno pozdravil novega vladarja.
Pred desetimi leti, ko so marširali slovanski polki v Bosno in Hercegovino, bil je tudi pokojnik mej njimi. Višje vojaško oblastvo je znalo, da iz vrstni vojašk sodnik, vešč slovenskemu jeziku, more obilo koristiti v vojski, ki prihaja mirit deželo, v katerej je zakon nepoznat.
' Prestavila ga je zategadel iz mornarice k domačemu pešpolku Kuh novem. Po hosniški okupaciji je šel v pokoj. Odšle je živel na Britofu pri sestrinem sinu.
Vseh odlikovanj je imel menda pet. Ranjen je bil večkrat Čujmo, kaj je storil, kar mu ni veleval stan.
Mej udi „Slovenske Matice" v Kranjskem poverjeništvu ni upisan, a je ustanovnik „Matičin*.
Leta 1871. je ustanovil •— vojak! Gašpar Sušnik čitalnico v Pulji ter jej bil predsednik.
Zaradi nekega dogodka je bil menda prestavljen v Trst, a na korist ondotnim Slovencem. Ustanovil jim je 1   1870. čitalnico v Rojauu.
Da je podpiral slovstvo, v obče vsako slovensko podjetje, tega smo lah o uverjeni. Izven svojih strokovnjakih knjig, ostavil je vse „Zvone", Matične knjige itd. Ko je prihajal vČasib na dopust, vodil je svojo mater po Kranj i in drugod ter povsod kazal, da je ponosen nanjo.
Dopisi.
I a ,\ovegaine»ta 12. avgusta. [Izv. dop.] Dne 10. t. m. je deželnega glavarja namestnik cesarski svetovalec gosp. M urni k v mestni dvorani poročal o skiepih deželnega zbora glede dolenjske železnice delovanji in nameri konsorcija za to železnico. Po živahnem razgovoru, pri katerem so bili razen jednega vsi gg. župani Novomeškega kraja, potem gg. župana iz Žužemberka in Jesenic in odborniki iz raznih dolenjskih občin in mnogi drugi interesenti navzočni, se je jednoglasno izrekla zahvala gosp. Muruiku za njegov trud v tej zadevi in se je jednoglasno sklenilo na to delati, da se probudi zanimanje za železnico tudi mej kmečkim ljudstvom. Navzočni župani Novomeškega političnega okraja so obljubili, da bodo najpozneje v treh tednih sklicali odborove seje, da se sklene, na kakšen na čin bodo občine podpirale zgradbo dolenjske železnice. Večina navzočih županov je tudi izjavila, da so dolenjske občine pripravljene za zgradbo dolenjske železnice potrebni prostor po srenjskih pašnikih in tudi tvarino, n. pr les, kamen, pesek, apno itd. brezplačno odstopiti.
Mej župani, ki so se po predlogu g. pl. Leh-mana konstituirali kot v to svrho delujoči odbor, se je dogovorilo, da se bodo ti sklepi precej po seji predložili veleslavnemu deželnemu odboru.
1% Kamniku 12. avgusta. [Izv. dop.] Zastava tukajšnjega veteranskega društva „Nadvojvoda cesarjevič Rudolf" blagoslovila se je danes jako slovesno.   Mesto bilo je okrašeno z zastavami in došlo je nad   150   veterancev  iz  Ljubljane  z Mengiško godbo in Domžalsko  veteransko   društvo „Nadvojvoda Rainer" s svojo godbo.   Od domačih društev so se slavnosti udeležili: Čitalnica,   pevska društvo „Lira",   Kamniško  fantovsko   društvo  in požarna bramba.  K slavnosti došla je kot kumica zastavi gospa baronica Emilija Winkler z gospodom deželnim predsednikom baronom Wiuklerjem.   Ob 11. uri sešla so se vsa društva pred župno cerkvijo, v kateri je bila maša, pri  kateri je  društvo „Liraw izborno pelo.   Po maši se je zastava blagoslovila, kumica g. baronica VVinkler pa je zastavi poklonila lep trak.   Tudi v spomin prvemu društvenemu predsedniku pokojnemu Keclju pripel  se  je na zastavo   trak,   med   tem pa je društvo   „Lirau pelo Jenkovo „Molitev". Poveljnik Ljubljanskega veteranskega kora g. M i h a I i č izročil je potem krasno zastavo, ki jima  na jedni  strani avstrijski grb, na drugi strani pa podobo Matere Božje, s primernim slovenskim in nemškim nagovorom Kamniškemu veteranskemu društvu,  končujoč s slavo in živioklici cesarju.   Veteranci in mnogobrojno občinstvo so se naudušeno pridružili temu klicu,  godbe pa so za-svirale cesarsko pesen    Potem so na glavnem trgu društva pred kumico baronico Winkler defelovala. Ob 2. uri popoludne bil je v topliški dvorani ku-mici na čast banket, pri katerem je napil g. Miha 1 i č presvetlemu cesarju, g. R i e d 1 cesarjeviču Rudolfu, predsednik Kamniškega  veteranskega društva g. Stare kumici baronici W i n k 1 e r. deželni predsednik baron VVinkler veterancem, župan gospod Kišer, deželnemu  predsedniku  in  slednjič deželni
Oče mu umrl pred 29, mati pred 10 leti.
Oženjen ni bil. Ostavil je lepo premoženje. Kakor smo se mogli nadejati, večino ga je odmenil za ustanove, druge dobrodelne namene ter sorodnikom.
Pristojno bi bilo, da bi bilo na dan pogreba vojaško oblastvo poslalo iz Ljubljane oddelek vojakov pokojnemu tovarišu skazat zadnjo čast. O smrti se mu je tako poročalo brzojavno. Ali mar tega ni zaslužil vojak, ki je v raznih bitkah na morji in na suhem zastavljal življenje ter ž r to val zdravje za svojega vladarja in domovino? !
Kaj pa „Matica Slovenska?" Kaj naj bi bil še zanjo storil, da bi bila poslala koga k njegovemu pogrebu?
Vsa čast in zahvala bodi izjavljena gospodom veterancem Kranjskim, kateri so nesli svojega to« variša k pogrebu ter ga drugi spremili k počitku na pokopališče v Predosljih ter pevcem, ki so um zapeli v cerkvi Jenkovo pesen: „Blagor mu", nad gomilo Giuiidmauovo: „Nad zvedami."
Sladko počivaj junak slovenski, ki si izven jeklenega opasoval po pesnikovem naročilu tudi uma svetli meč na ponos slovenskemu imenu!
predsednik baron Winkler Kamniškemu mestu, iz-ražujoč željo, da bi se kmalu uresničila Kamniška železnica. Popoludne je bila na Staretovem vrtu živahna veselica, pri kateri so svirale tri godbe: Kamniška, Domžalska in Mengiška in pri kateri je bila loterija s prav obilnimi dobitki. Zabava bila je prav lepa in trajala je v pozno noč
Štiridesetletnica cesarjeva v Škofjiloki.
Pri marsikateri veselici in slavnosti bili smo že v lepi, vedno bolj razvijajoči se Škofjiloki, včerajšnja pa je daleč nadkrilila vse prejšnje kakor po izredno mnogobrojni udeležbi, tako tudi po izbor-nem programu, ki se je res izvajal „z združenimi močmi" in bode vsem udeležencem nepozaben.
Slavnost pričela se je že v soboto. Mesto odelo je praznično obleko, po vseh hišah razobesile so se cesarske in narodne zastave, po oknih postavili so se razni lični transparenti in napisi in na večer pričela se je uprav sijajna razsvetljava, katero je poveličeval oddelek Idrijske rudniške godbe, ki je sviral pri obhodu po mestu, pozneje pa na g. Guzela vrtu in kjer je trajala zelo mi kavna zabava do pozne ure.
Včeraj zjutraj je bila budnica, ob ValO. uri dopoludne pa maša, h kateri so šli v sprevodu z godbo, požarno hrambo in Čitalnico na čelu okrajni glavar g. Mer k, s koncipistom g. Parmo in okr. tajnikom Rohrmanom, deželni odbornik g. De tel a, župan Sušnik, mestni odborniki, sodnijski urad niki, železnični nadzornik Schmidt, slavnostni odbor, žandarmi, učiteljstvo in mnogo občinstva.
Ko je bila mej gromom topičev maša končana in zahvalna pesen odpeta, vršilo se je blagoslov-Ijenje znamenitega Loškega mo3tu, razpetega v smelem oboku nad zeleno-modro Soro. Most je več stoletij star in izredno dobro ohranjen. Imel pa je doslej jedno napako, da je bil tir njegov preozek, promet na njem pa nevaren. To je sedaj drugače. Prenaredili so ga prav lepo in razširili mu tir, da se na njem lahko srečata dva voza in da je še poleg tega na obeh straneh malo vzvišeno hodišče za pešce. Kdor se spomina prejšnjega mostu in vidi sedanjega, obstal bode čudeč se, da se je z razmerno nevehkimi troški (nekaj nad 3000 gld.) kaj tacega napravilo. Še pozni potomci bodo hvalo vedeli možem, ki so zvršili tako lepo to prepotrebno delo, naša časnikarska dolžnost pa je, da že danes imenujemo gospode, ki imajo za to delo največ zaslug. Ti so: Izborni župan gosp. Valentin Sušnik, gg. Krenner, Guzel, dež. odbornik Detela, deželni in cestni odbor in vsi drugi, kakor hiša Haf ne rja, gosp. Škofic itd., ki so s prostovoljnimi doneski pripomogli k zvršetku,-
Ko je dospela duhovščina v sprevodu na most in so Škofjeloški pevci, sicer ne mnogobrojni po številu, a jako vrli po glasu, prav dobro zapeli Jenkovo „Molitev", nastopil je župan, g. Sušnik ter v dobro sestavljenem govoru in s krepkim glasom načrtal uam zgodovino zgradbe in današnjega dneva pomen, okončujoč svoj govor z živioklicem na cesarja, ki je našel tisočer odmev. Gosp. župnik blagoslovil je potem most in spominska plošča uzidana na desni strani se je razkrila. Na njej je napis: „V spomin proslavljenja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. bil je ta most razširjeu, popolnoma prenovljen in blagoslovljen 12. avgusta 1888."
Ob 1. uri pričel je na prijetnem, senčnatem vrtu „na Štemarjih" banket s 60 kuverti. Postrežba bila je izvrstna in štejemo si v dolžnost gostilni-čarko g. Lenko javno pohvaliti. Kakor običajno bile so pri banketu tudi napitnice. Prvi je napil g. okrajni glavar Mer k presvetlemu cesarju. (Na-udušeni živioklici, strel in sviranje cesarske himne.) Deželni odbornik gosp. Detela napil je deželnemu predsedniku baronu VVinklerju, okrajni glavar Mer k županu, mestnemu odboru in vsemu Loškemu mestu, g, Krenner obče priljubljenemu okr. glavarju Merku, pristav Elsner Avstriji, železnični nadzornik Schmidt v toplih besedah deželi kranjski, župan Sušnik okrajnemu glavarju Merku, poslednji Loškim društvom: Čitalnici, požarni brambi in strelskemu društvu, g. L. Sušnik vsem gostom itd. Napitnice bile so, izimši Krennerjevo in Schmidtovo vse v slovenskem jeziku in bile jako laskavo vsprejete.
Po banketu bda je veselica »na Viličarjih", kjer je bilo toliko občinstva, da ni bilo niti jed-nega prostora praznega. Preprijetna zabava; ki se je tu razvila, nadaljevala se je pozneje v prostorih
čitalniških in na raznih krajih, povsod pa v najlepšem, da, uzornem redu, brez najmanjše neprilike. Poročevalcu našemu bilo je le žal, da ni več utegnil udeležiti se lepega plesa v Čitalnici, da torej o n|em druzega ne ve, kakor, da je bilo jako veliko in lepih plesalk.
Pri veselici bilo je mnogo goBtov iz Ljubljane, Kranja, Železnikov in sosednih krajev, opažalo pa se je, da duhovniški stan ni bil prav nič zastopan in da se pevcem ni pustilo peti v cerkvi. — Slavnostnemu odboru in vsem meščanom Škofjeloškim pa za izvrstno uprizorjeno včerajšnjo svečanost kličemo : Slava!
Domače stvari.
— (Preraeščenje.) Gospod dr. Bizjak, doslej odvetnik v Trstu, namerava preseliti se kot odvetnik v Brežice.
— (Gospod prof. dr. Krek) prišel je iz Gradca v Ljubljano in se danes odpeljal v Škofjo-loko
— (Na Bled,) kjer je sedaj mnogo tujih gostov, pripeljal se je v petek tudi vojni minister F. Z. M. baron Bauer.
— (Beseda Šišenske čitalnice) v proslavo  40 letnega   vladanja  Nj   Velečastva cesarja Frana Josipa I. bila je povsem izborna.  Dobro sestavljen program vršil se je prav precizno. Pevci čitalnice Šišenske oživili so takoj s zborom „Z biseri" mnogobrojno občinstvo, kojo jim je glasno po-kazovalo svojo zadovoljnost.   Kavno tako ugajal je tudi komad k operi „Hubička" vojaške godbe. Sledil je temeljito, slavnosti prav primemo sestavljeni govor predsednika čitalnice g. Frana Drenika. V govoru poudarjal je posebno zvestobo Slovencev do presvetlega vladarja, ki vedno in pri vsaki priliki pokažejo, da so pripravljeni žrtvovati vse za Avstrijo. Govoru sledila je cesarska pestn, peta in svirana od vojaške godbe, katero je vse občinstvo stoje in odkrito poslušalo  Navzoč bil je tudi okrajni glavar g. Mahkot in velika množica Ljubljanske gospode. Vojaška godba baron Kuhn št. 17 pod vodstvom g. Nemrave izvršila je izvrstno godbeni program, mej katerim je bilo tudi nekaj narodnih komadov, kar je posebno ugajalo slav. občinstvu.   Vse pesni na novo priučene kažejo spretnega učitelja in pridne pevce. Mešani in moški zbor sicer ne napreduje po številu, pač pa v umetnosti.   Pri dekoraciji, ki je sicer bila dnevu in namenu povsem primerna, pogrešale so se „peče" pri gospicah pevkah.
— (V Kamniku) se bode v uedeljo dne 19. t. m. praznovala 40letnica cesarjeva na sijajen način, kakor priprave obečajo; „Slavčev" vsprejem bode ljubeznjiv, posebno, kakor je čuti, po kra-soticah.
— (Strelne vaje) Dne 21. t. m. bode imelo vse topničarstvo in peštvo 5 6. infanterijske brigade pri Logatci strelne vaje s k ro g l j a m i. Zaradi tega bode istega dne od ranega jutra pa do konca strelnih vaj iz varnostnih ozirov zaprt ves promet na državni cesti do Raskovca, na Rovtarski cesti do mesta „Med cestami" na stari Idrijski cesti ter na bližnjih poljskih in gozdnih potih.
— (Iz Poljan) nad Skofjoloko se nam piše: Izredno srečo imeli so preteklo soboto trije gospodje iz Ljubljane. Iz nevelikoga tolmuna v Poljanšici poteguili so z mrežo h kratu štiri sulce po 12, 10, 6 in 5 funtov teške.
— (Mesto Črnomelj) praznuje 18. in 19. dan avgusta t. I. spomin 40letnega vladanja našega presvetlega cesarja Frana Josipa 1. Program: I. V dan 18. avgusta ob 9. uvi zjutraj slovesna sv. maša in „Te deum". Po sv. maši usadi se poleg Rudol-fove lipe „Fran Josipova lipa". Zvečer ob 8. uri razsvetljava mesta in godba. II. V dan 19. avgusta zjutraj ob 5. uri budnica in streljanje. Popoludne ob 3. uri ljudska veselica na mestnem griči z naslednjimi točkami: 1. Slavnostni govor. 2. Narodne igre. 3. „Kolo". 4. Petje. 6. Vojakova molitev. Prizor iz življenja. 6. Umetni ogenj 7. Požarna hramba napravi razne skupine. 8. Kresovi. Posebnih povabil se ne bode izdalo. K mnogobrojnoj udeležbi te pa-trijotične slavnosti uljudno vabi slavnostni odbor.
— (Vabilo k to m b o 1 i,) katero priredi Postojinska prostovoljna požarna bramba v prid svojoj blagajnici v sredo (praznik) 15. avgusta 1888 v hotelu gosp. M. Baccarcicha (pri Doksatu). Začetek ob 5. uri popoludne. Pre in po tomboli svira godba. V slučaji neugodnega vremena preloži se tombola na nedeljo 19. avgusta r 1 K prav obilnoj udeležbi najuljudneje vabi Odbor.
— (Razpisane učiteljske službe.) V Šent Vidu nad Ljubljano služba 4. učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 24. t. m. — V Zorici služba učitelja. Plača 400 gld., priklada in stanovanje. — Na Trati služba 2 učitelja. Plača 400 gld. in stanovanje. V Škofjiloki služba 4. učitelja. Plača 400 gld. V Trsteniku služba učitelja. Plača 400 gld., priklada in stanovanje. — V Smeledniku služba 2. učitelja. Plača 400 gld. in soba. — V Šent Juriji služba 2. učitelja. Plača 400 gld. in stanovanje. — V Trbojah služba učitelja. Plača 400 gld., priklada in stanovanje. Prošnje do 30. t. m.
Telegrami ^Slovenskemu Narodu":
Praga 12. avgusta. Škode, ki so jih prizadele povodnji po severni Češki, cenijo se na milijone.
Pirot 12. avgusta. Ko je dospel orijent-ski vlak v Beligrad, prišel je minister Mija-tović pozdravit ga. V Niši in Pirotu bil svečan vsprejem. V Caribrodu pozdravil minister Na-čević prisotne.
Carigrad 12. avgusta. Danes dopoludne trčil je v Bosporu ruskega prostovoljnega bro-dovja parobrod „Kostroina" z Llovdovim parobrodom „Mars". Poslednji močno poškodovan in seje razbil. Jeden kurilec utonil. „Kostroina" neznatno poškodovan.
Sofija 13. avgusta. Otvarjajoči vlak semkaj dospel. Pri banketu imel prvo napitnico princ Ferdinand, rekoč: da je veliki ta resultat pri najtežavnejih razmerah dosegla Bolgarska, napolnjuje ga z opravičenim ponosom. Zahva-ljevaje se vsem prišlecem želi, da bi se Bolgarska bolje presojala ter pozivlje dopisnike, kot pijon re omike, da bi javljali dobre vesti. Upajoč, da se bode naposled Bolgarski dostojna pravica priznala, napival je blaginji dežele, gostov, jedinosti in mira. Minister Na-čević je konstatoval, da bi dežela brez princa, ki zaupanje uživa, ne bila tega dosegla. Bolgarska bode tudi v bodoče izpolnjevala mej-narodne zaveze svoje. Zastopnik lista „Tempsu zahvalil se je v imenu časnikarstva.
Pariz 13. avgusta. Pri prihodu Boulan-gera v Jean d' Angelv bila rabuka. Protibou-langist profesor Perrin, katerega so nasprotniki napali, streljal z revolverjem. Dva kmeta lahko ranjena. Žandarmi so energično posegli vmes. Mnogo osob zaprtih.
Narodno-gospodarske stvari.
Dela za odpeljanje vode ob povodnjih v Planinski dolini.
Kakor že znano, je visoko c. kr ministerstvo za poljedelstvo dovolilo za leto 1888 svoto 6000 gl., da se zvrše prvi praktični poskusi, s katerimi bi se ob povodnjih odstranila voda reke Unec v Planinski dolini brez škode drugim krajem.
Ko so se tekom dveh let tehnične priprave zgotovile in vodne razmero podzemeljskih vodotokov prostrane Notranjske po gospodu V. Putick-u pregledale, je radi teh del ustanovljeni ministerski odbor sklenil, predno se na več let preračunjena dela na Notranjskem po načrtih /delovati pričnejo, napraviti tem delom podobno preddelo, oziroma skušnjo in opazovati taiste uspeh. Do sedaj se ne nahaja v tej stvari prav nobena skušnja. Ozemlje na Krasu se pozna še premalo, če tudi so vode tukaj posebnost in so vredne občnega občudovanja. Kras zasluži, da svet občuduje njegove jame, njegove podzemeljske vodotoke. Ves Kras ima ta podzemeljska čuda, vender se Notranjska lehko ponaša z največjo množico. Od uspeha tega pozemeljskega dela je tako rekoč zavisno daljno, jednako delovanje Krasu.
Strokovnjaku je veliko lažje preudariti, bodo li uspehi stroškom jednaki jedne do sedaj neznane, da niti jednej le podobne hidrotehničue skušnje, vender je v napravi, katera se je pokazala gostom cesarske slavnosti v Logatci dne 23. julija t. 1. na severu Planinske doline, vsak nestrokovnjak lehko videl in opazoval razumno pričeto delo ter občudoval čudno gospodarstvo vode v podzemeljskih votlinah.
„Pod stenami" — pokazal nam je gospod Putick pričeto delo Površje zemlje tukaj je čudno. Ne dalječ od vasi Jekovca razdvoji se struga reke Unce. V teh strugah teče voda le ob povodnji; pri navadnej vodi izgublja se taista že m<-j potoma po brezštevilnih razpokah in luknjah v neznane globo-čine. Velika množica grušča leži ob sUalovji pod stenami in na nobenem kraji se ne more spoznati, da je v zemlji daljni vodotok Unca proti Ljubljani. Ljudska pravljica pripoveduje pač, da leži nekje tukaj zasuta mreža, kamor se je odtekala vsa voda, vender najstarejši ljudje te doline poznajo to kot pravljico, in ne vedo povedati, kje da je ona mreža. Na več  oral v okrožji velikem  zemljišči  vidijo se
kotlom podobne globine, katere ob višjej vodi jednako grušču posrkavajo vodo. Dosedaj morala se je vselej voda v škodo bližnjim senožetim in polju poprej na gotovo višino nastaniti, pred no so pričeli delovati ti požiralniki. Teža vode je potisnila z silo doteklo vodo skozi grušč in poprej imenovane požiralne kotline v podzemeljske votline.
(Konec prih.)
\~immm\ iw\\
sloji (331—185) «
za vse leto gld. 4.60; za pol leta [I gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. jj
l.oleri jne sm''l«c 11. avgusta.
V Trstu:       11,     24,     28,     10, 83.
V L in c i:      06,     76,     38,     58, 4o.
I im 11 BO V 1 JilltIJ   lil :
9. avgusta: Aloiz Mencin, hišnika sin, 9 let, Tržaška ( esta št. 5, za davico. — Jožefu Runt. delavka, 24 let, Tržaška cnsta št. 19, za jetlko.
10. avgusta : Anton Vieder, kleparski pomočnik, 32 let, Loncarskn steza št. 10, za jetiko.
v d e ž e I n e j bolnici: y.  avgusta:  Fran   Velkovrh,  gostač,  40  let, sa ie-
tiko.
v vojaški bolnici:
11. avgusta: Alojz Kiuki, patentalni invalid, 51 let, za otrpiijciijem srca.
Tržne cene v Ljubi jaasi
		dne	11.	avgusta t. 1			
				kr.			
Pšenica, hktl.			. 601		Spth povojen, kgr.		70
Rož,	n		. 4	29	Surovo maslo, „	—	90
Ječmen,	i		.   3 9u		Jajce, jedno :   .   , .	—	2
Oves,	»		.   9 60		Mleko, liter ....	—	H
Ajda,	n		. 4	65	Goveje        uieso, kgr,		66
Proso,	f>		.   4 (»6		Telečje          „ „	—	40
Koruza,	n		.   5 85		Svinjsko        „ n	1—	60
Krompir,	n		. —	—	Koštriinovo    r „	—	34
Leča,	n		. 12	--	Pišanec......	;_	30
Grah,	n		. 13			_	15
Fižol,	n		. 11	.	Seno,   100 kilo .    . .	1	78
Maslo,		kgr.	. 1		Slama,   „     „   .   . .	1	96,
Mast,		„	. ;—	71	Drva    trda, 4 □metr. „   mehka, 4    „ j	H	40
Speli 1'rišen		n	• 1—	64		4	15
Meleorologično poročilo.
C	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
> X T-t	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	743 6 mm. 741-3 mm. 740 8 mm.	15 0° C 27-8° C 19-6° G ______	bresv. si. zah. si. zah	megla jas. jas. ____	0 00 mm. dežja.
5 7-i	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740-1 mm. 738 5 mm. 7383 mm.	18-30 0 29ti<> C 21*0° C	si. zali. si. zah. si. zah.	jas. jas. jas.	0 (50 mm. dežja.
Srednja temperatura 20-8" in 23-3\ za 0-9° in 3-5° nad noruntlom.
ZD*u_:rxaos3rs:a. "borza,
dne 13 avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.
včeraj
0
Kld.
81- 95
82- 80 111-10
97-80 86K-— 8X6-60 198*40
Papirna renta
Srebrna renta .....
Zlata renta......
b marčna renta .... Akcije narodne hanke.   . .
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro ........
Napol.........
C kr. cekini ....
Nemške marke.....
4/, državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°, Ogerska papirna renta S , 6<70 štajerske zemljisć. odvez, oblig. . Dunava rej;, srečk'-  5' .     loo gld
Zemlj. ob*, avstr \' . zlati zast. listi . Prior, oblig. EUsabetine zapad. telesnice Prior, oblig Ferdinandove sev. ž-l zim i-Kreditne Bredke ....   100 gld
Radolfove srečke ... 10 Akcije  anglo-avstr. banki; \J' I
Trammway-društ. velj. 170 gld   R v
gld.
danes 89*06 8285 111-75 98-10 870-— 318-10 123*40
9-7 7 5-81 6017 »/i 260 gld. 100 .
ti	9-77
_	5-81
—	60-17"
188 gld.	25 kr
168 „	75 „
101 „	60 „
91 „	35 .,
106 ,	50 „
190 „	n
124 „	50 „
loo Z	25 .,
183 „	96 ,.
M „	
110 ,	10
220 h	75
Globoko užaljeni javljamo prttzeSOJOOO vest. daje Bogu Vsemogočnemu dopalo, nagega presrčno ljubljenega, dražega sinka
Ivana Počivalnika
v nežnej starosti petih let dane.-, ob treh zjutraj poklicati  na huljsi oni svet
Za tiho Mižalonje se prosi.
žalujoči roditelji
Ivan in Berta Počivalnik.
V Ljubljani, dne 18, avgusta 188K.
Posebne paiti se ne bodo izdali. (647)
Dr Vinico Gregorič
Franja Gregorič roj Lenarčič
poročena.
V Ljubljani, dn« 13.avgusta 1888.
No most o vsiiko posebne objave.
Vozni red
Cm kr. Rudolfove železnice
od 1. junija 1^88.
Xj j-u/lol jazia. - Terbiž.
Osobni vlaki
U d b o d
Ljubljana, juž. žel Ljubljana, Rud. žel. Vižmarje .... Medvode ....
Loka.....
Kranj.....
Sv. Jošt (mi. p.) Podnart-Kropa. . Otoče (m. p.)   . .
Radovljica 'm. p.) Lesce-Bled . Zerovnioa (m. p.) . Javornik .... Jesenice ....
Dovje.....
Kranjska Gora
Rateee-Rela Pt,d . Terbiž .... Beljak, juž. žel.
prih.
st. i7ii	St. 1716	Št. 1712	Št. 1718
zjutraj	ilopol.	zvečer	zjutraj
6-ii5	11-40	6-30	1235
6-29	11-45	634	12-39
6-89	11-55	6-44	12-48
6-52	12-07	6-56	12-59
7-05	12*1*1	710	1 12
7-22	12-38	7 27	1-27
7-27	12-43	7 32	1-31
7-43	12-59	748	1-45
7-49	1 04 popol.	7 53	1-50
8-02	118	8 07	203
810	1-28	816	2T1
8-21	1-39	8-27	2-21
8-30	1-48	8-36	2-30
8-40	1*68	846	2-38
8-59	9 19	9-04	255
9*23	248	929	3-19
«1 Opi'1			
938	303	943	3-33
9 55	3 20	10 —	3-48
11 50	4-f)0	4-5S	4-58
Jud. vlak it. »34.		zjutraj	
TerToiž - I_ij-a."bl jamst.
Osobni vlaki
Odhod	Št. 1711 '	Št. 171B	Št. 1713	Št. 1721
	zjutraj	dopol.	popol.	zjutraj
1 Seljak, juž. žel.....	_	11*1	4-52	6-42
		popol.		
	3-50	1-10	6-25	7-28
Rateče-Bela Peč ... .	407	1-30	647 avceer	7-44
Kranjska Gora ....	4-21	1 46	7 02	7-5-i
Dovje........	4-46	218	7-27	8-23
Jesenice.......	506	2-41	7-50	8-42
	5 12	2-48	7 56	8-48
Zerovnioa (m. p.) ....	5-21	258	805	8-r,7
	5-35	3 13	823	9-08
Radovljica (in. p.)    .   . .	5-41	3-20	829	914
Otoče (m. p.).....	5-53	332	841	9-24
Podnart-Kropa.....	601	3-41	8-49	9-31
Sv. Jošt (in. p.) ....	6 10	3-F.4	901	9-42
Kranj........	6*91	4-02	907	9-48
Loka........	6-38	4-20	9 23	10-03
Medvode .......	6-54	4-34	9-36	10-16
Vižmarje.......	7-05	4 46	9 48	1028
Ljubljana, Rud. žel. . prih.	714	4-55	9-56	10-36
Ljubljana, juž. žel.   . ,	7-18	5- —	10 —	10-40
Ženitvena ponudba.
Gospod srednje starosti, s plačo 1000 gld. na leto in s pravico do pokojnine, želi se oženiti z gospico ali udovo brez otrok, staro 24 do 40 let, ki ima nekaj preuio-fcenja. — Ponudbe s Bliko naj se pošiljajo do dne 31. av-gUBta t. 1. pod naslovom: H. I*, poste restante Velike LaKSe, Kranjsko. (545—1)
r.
+
Debelost, medlost se po novej metodi gotovo odpravita. Vse kožne holezui, kot grinte, /nitma, ogrel, pege, rudei-e noseve in roke, bolesni las se radikalno (»zdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazu si-za smiraj odstranijo. V vsakem kosuietičiiein vprašanji daje se svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in se priloži marka za odpis \ pismu z naslovom: (846 — 14)
„H3rg-iea-Offici-rL" Bresla-o. II.
Stev. 11.371
Razglas,
(538-2)
Za sv. 31 i line I a rok 1888. leta oddati je v poslopji meščanske bolnice v Ljubljani (Kresiji) jedno proti šolskemu drevoredu ležečo
prodajalnico.
Ustne ali pismene ponudbe vsprejema magistrat v navadnih uradnih urah do uštetega dne 80. t. m.
Mestni magistrat Ljubljanski.
v 6. dan avgusta 1888.
3imeXovatec"
j c jedini ^tooe-n^&i, gpoda/L&hi
i^4aaja d-vafozat i\a -n\acc načeti poii. ,,di\ne>to\>ci{cc" x>vin<xš<x poCjcdefske-, ž>i\nna^%ic, viuat-o-fte in dvuc^c čfanfoc, c^ospodaz-^fte novice tez- daje nazoeni^tom svojim do-vte aospcd&lGfte svete.
metovafcc"stoji na teto 2 g^3., z»a gg. HČitt'.fj^ in rt njižnice Cyu,ds{ii\\ šo( pa ie i gw. &La-zocni&i, fii \>stopijo n\ed tetom, do&e vse iz>ište stevvttie ti^lega tetnUta. (108-18)
METOVALEC.
|f» IlDttnru |0ipo4mti mi i prilogo „Ynnif.
n l     t U*na. It luiiinji m     Ur. I
CCitit m— u tU ,m*4 r — "-* I »s * m— Mi ■ fcTT■'■T'i 7liTi~i*fiB
f)
je iist s vodo Gattt i, tii vzinaša sadja isfoc in &atow vztnats&e cianke. ^t^not" i^vvaja dx>a-hzat na n\csec. „^Vztnatja" dove nazočnih i „cKn\etova Xca" zaston j.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarno".