STEV.-NUMBER 1 8toprookntnik1 nabpro |flfgah>rifu*n, D. C. — Havaa kat ledeni ItatUti/ni podatki do* ketojejo. de je * let« IfSI umrle ^■HH mater v porodni po-•(eijl, kot r katerem dolgem letu od lete 1»I7. V letu llttl je umr* la eoa mati e poredni postelji ae 'fflfcl l'A meter Po .porotnik S(«mil#«ilH podatkih je umrle r drla vi ('oftvuurtieot najatfBiliP^ ter, kajti mera ja 5J ne H Ml lirik porodov. V Jttlel KelifeM)! ji p« mera nejvllja lo aieer • m i'"« • PROSVETA PROSVETA OLAHIJO HOVCTKI mopmwfliit HDWdti laITnTna SLOVENSICE nAKOONE foppornE jepnote ' c«n« uflMov po dogovoru. Rokopiai m ne vr»6«Jo. lata ia fl.tf ae tri maaaaa; Chteaco M.60 ns leto, ll.ll aa pol lata, aa tri BMsece, is aa inozemstvo 18.00. KmUT (g VM. "PROSVETA" -SS S«. Lnr>Ah "THE ENLIGHTENMENT" OrgM »I Aa Mwl» MHnjl RasefU SeflsSf. OVM4 th# SIotmU Datua v oklepaja ¥*> (*>•«- »1-21) poUf »«U|» nI da ras |e • ta« Jaavatai >HiHi aa«!■!■■ F kilNfiaH MUfi IUt. PvMvito Ja jrofi* KAKŠNO ŽIVLJENJE ŽELE DELAVKAM. Obleka za $25, dobra za dve leti Volnena jopica za 98.50, nosi se lahko 24 mesecev. Suknja za 80 dolarjev, nosi se lahko dve leti Dober par čevljev za iest dolarjev. Lična in čedna soba za osem dolarjev mesečno. Dobra in tečna hrana za delavko, Id trdo dela, samo za devetdeset centov na dan. čitatelji nikar ne mislite, da se po takih cenah dobivajo te reči mogoče na katerem drugem planetu našega solčnega sistema, na katerem je uvedeno že socialistično gospodarstvo, in da so tako trpežne in dobre, kot bi morale biti Te cene veljajo za delavke v Kaliforniji in sestavila jih je blagostanjska komisija, ki sestoji iz članov, ki menda ie niso okusili kruha, katerega so zažili v potu svojega obraza. Ta bičaj za delavke je bil sestavljen, da na podlagi tega bičeja odločijo, koliko naj delavka zasluži na teden, da ji ne bo treba ravno gladu umreti Kakšna suknja se dobi dandanes za trideset dolarjev aki kakšna obleka za pet in dvajset dolarjev, ve tisti, ki js že za ta denar kupoval suknje in obleko. Koliko časa trpita taka suknja in obleka, pa ve oni, ki je kdaj nosil tako obleko in suknjo. Kako prijetna je taka soba, ki stane samo osem dolarjev v mestu, razume oni, ki je kdaj stanoval v taki sobi. Zslo priporočljivo bi bilo, da bi člani blagostanjske komisije, ki sestavljajo bičej za delavke v Kaliforniji, saj dvs leti trdo delali v tovarni in živeli po proračunu, ki so gs namenili delavkam. Škodilo bi jim prav nič, ako se podvržejo taki preizkušnji. Tak proračun pokazuje samnasebi, da se smatrajo delavci za državljane druge vrste. Delajo naj trdo, jedo malo ali pa nič, oblačijo naj se pa v obleko iz sukna, ki js napravljeno iz starih volnenih cunj. To privoščijo delavkam. In vpričo takih dokazov s* upajo nekateri trditi, da v ameriftki republiki ni razredov. Kaj pa je to drugega kot porazdelitev ameriških državljanov v razrede, ako ss sa delavke določa, kako naj se oblačijo, v kakšnih brlogih naj stanujejo in koliko naj na dan izdajo za hrano, da ne razpadejo njih kosti? Ako ima tovarnarjeva ali finančnikova žena pravico do lepe in dobre pbleke, do točne hrane in poltenega stanovanja, dasiravno nič ne dela, zakaj bi te pravice ne imela delavka, ki ustvarja s svojim dslom vrednosti za človeško družbo? Ali mogoče dela blagostanjska komisija zaradi tega rasliko med bankirjevo ali tovamarjevo ženo in delavko, ker nimamo razredov? Dobro bi bilo, da to vprašanje po-jasnijo tisti, ki vsnomer kriče, da v Ameriki ni razredov! KUKLUKSOVSTVO IN NJEGOVI NAUKI. Kar vemo danes o Kukluksklanu je to, kar smo čitali v časnikih. Casniike vesti nsm govore, da kukluksi pridigajo plemensko in versko sovraštvo. Sovraštvo uče proti samorcem, Židom in katolikom, pa seveda tudi proti tuje-semccm. Domišljajo si, da so kukluksovci poklicani, da tvorijo nskakšno nadvlado in da kaznujejo grešnike, Id jih ne mara kaznovati roka justice. Kaj nam taka propaganda pove v prvi vrsti? Da je kukhiksovstvo ena sama velika nazadnjaška misel. Kdor uči dandanes plemensko in versko sovraštvo in si domišlja, da je on poklican, da tvori nekakšno nadvlado nad drugimi ljudmi, ki ne pripadajo k njegovi nazadnjaški orga-niaaciji, je nazadnjak od temena do tal V drugi vrsti nas kukluksovstvo uči, da je v deželi še veliko siromakov na duhu in reakcijonarjev, ki verjamejo, da bodo take predpotopne ideje izboljšale položaj. Ako bi to ne bila resnica, tedaj bi Kuklukaklan ne dobil nikdar v tako kratkem času toliko članov, kot jih Ima. -Kdor verjame, da z nasiljem pomaga izboljšati ras-mm, je malo blasen ali pa nazadnjak najtemnejšs vrste. Pameten In napreden človek ne verjame v nasilje. Proti kukluksovskemu izrodku pomaga le poduk. Širiti je treba nauke, da ljudje, ki zagrinjajo svoje obraze, Izvršujejo nasiijs in si domišljajo, da tvorijo nekakšno nadvlado, ki ima oblast deliti pravico po svoje In na brutalen način, služijo reakciji in da skušajo svet poriniti na-saj v čase, ko so nevedni ljudje sežigali stare žene na grmadah, ker so mislili, da so čarovnice. In možgani ku-kluksov niso nič bolj razviti, kot »sdnjeveških mučiteljev, kl so trpinčili ljudi, ker so si domišljali, da s trpinčenjem Izboljšujejo svet Za to je pa treba take ljudi učiti Njih *janja In domišljije pokazuje jo, da so potrebni poduka. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljev Prosvete. Aliquippe, Pa. — Kritika ao. drage Franka Zajce v Proletor-ea št. 796 s dne 14. decembra pričenja a tem, da eo včaaih tieti, ki eo ae hoteli pokazati sa socialiste, natikali rdeče kravate, kar jim je bilo pečat revolneionaretva. V spomin kliče starejšim sodrugom, da se lahko epominjejo, da eo vae križem kazali članske knjiiiee eo-eialietičae etrenke na kaki konvenciji podpornih jednot Že v prvem etevku prvega njegovega odstavka bi bilo priporočljivo, ako ee more spremeniti v toliko^ da eme vsak natikati kravate poljubno kekoršne hoče, kakor tudi drago obleko, kakor si jo more kdo nabaviti. Najmanjši otroški ao eeveda a črno kravato. Glede črne obleke ja aeveda drugače, o čemur pa prepuščam raz-motrivanjc Žurnalietu omenjene kritike. Zdi se mi, da črna obleka, eko nima kake specialne podlage, se na atoln močno ugledi in nek blišč odseva od nje. Vendar prepuščam vsakemn posamezniku, naj ae oblači po svojem okusa. Sodrug Zajec prsvi glede članskih knjišie, češ, da ao jih kasali na konvencijah drug drugemu in se tako razglašali za eocialiate. O tem govori v takem tonu, da jo razumeti kot bi smatrali take izkaznice kot nekako legitimacijo. V tretjem svojem odetavku o-menja eodrug Zajec o nekaki de-magogiji proti etranki Kakšno stranko on mieli s tem, naš protest ee aamreš ne tiče drugegs kakor J. R. Z. ia zaključkov seje s dne 21. oktobra, 1922. O tem protestu eodrag Fr. Zajec poljubno lahko razmišlja in tolmačir V naslednjem odstavku omenja, da dopie is Aliquippe, Pa., noei podpis: Bartol JeVant, kateri je bil sam nsvzoč na seji odbora JRZ ia kot član nadsornegs odbors ve, kakšni izdatki ao bili. Dopis protesta noei črno na belem, da sodrugi v Aliquippi, Pa., hočejo znati sa stroške zadnje seje s dne 21. oktobra, 1922, in nič drugega. Bartol Jerant pa ee toliko spominja iz dotične seje, da ee ja po končani seji izplačevalo udeležencem, sa kir je dolžnost sedanjega odbora JRZ, da objavi Stroške zadnje aeje ia finančno poročilo JRZ. Sklep zadnje aeje je bil, de bodo atroški in finančno poročilo objavljeni v listih Prosveta in Prolotarec. Sodruga Fr. Zajce bi opozorili, da je treba upoštevati šelje član-atva in večine. Tako je nbogi eodrug B. Jerant izgubil Vse privi-legije pri uredniku Prolatarča. Med nami še ni izgubil zaupanja. Člani so odločilen faktor in B. Jerant kot tajnik kluba je odgovoren članstvu. 8melo trdim, da ao tukajšnji premogarji še vedno potrebni takojšnje pomoči, e val sts zavrgli na eeji pomoč rudarjem isvsemši sodrugov Tsucharja in Lučiča. Pomoč ste prikasovali ,da bi bila le kot kaplja v morje. Rea je, da je ustanovljena pomošna akcija sa stavkarjs s fondom $1,500, toda ljudje ao potrebni takojšnje pomoči. V tem je dokaz prijateljstva: počeke j, ko bodo tvoje ko-eti padle aknpaj, na boČ spravljen s semeljeke površine. . Ne smele napačno razumeti, zakaj se potegujemo sa rudsrje. To je bilo v resoluciji Pri porodu organizacije J. R. Z. eem bU na a-gitaeijl sa njeno idejo po večini med premogerji. Oni eo ee koeall, kdo bo več dal v miljondolaraki fond JRZ. Ia kaj so daaes ti premogarji f Bila je otvorjeaa diskusija za pomoč rudarjam in eodrug J. Za vertnik je opomall tudi aa drage stavkovne okraje v Za ped ni Vir-ginijl In drugod, kar je bUo spo-rarumljeno. . Sodrug Zajec citira, da ao eo-drugI Is Allquipuc pokazali le s no ljabeaen do Prnl«t^r«a. čitatelji, eU hI ae bUo grdo tako izražanja le od aavadaega anal fabeto, a Uko ee laraša urednik pri Preletercu. Ali je v našem proteeta eploh omenjen Proletaree. rezan, da se objavi v njem stroške zadaje seje ia flaaačno poročilo JRZ, ko je glavni tajnik JBZ lajevil, da be Ust Proletoroe reprezentiral orgenlsaeijo JRZ. V aekem dragem odetavku predetavlja aodrag Zaje* aodru ga A. Zoraika kot aeki vzor Ah al bil oa prvi. kl je pobijal naše reeolaeijof Omenjal je. da al veš stavkerjev v aaeelbial kot neka-kih laat očeh. Povdarjal je, da eodrnga Jerantu nleo saaae ras-mere pe premegarskih naaelhi-aah, ker ea dela v leleimšk. dustriji. Tega vendar Je danes ne more nihče tajiti, da ni stavke v raznih krajih Unije, ker po uradnem poročilu so stavke. O bratu Zorniku je treba pripomniti, da je bil veliko bolj popuetljiv ia humanitaren pri tajniških plačah JRZ, kot pa ss stavku joče premo-garje. Slabega ee mu ne more ni-čeear očitati. N Kar ee tiče eugeetije eodrnga Zajea, da bi pieei proteeta ali is Aliquippe na Herminie, je ekoraj nemogoče, ker bi ee gotovo morali legitimirati. SUčen elačaj je bil leto 1919, ko je bUo naznanilo, da zaetopniki JRZ, ki niso poznani, ae imajo legitimirati Shod je bil sklican od okrožne organizacije št. 5 JRZ is Herminija, Pa. Ne vem, kaka bo jasen je bila. Kaj sličnega bi brškone tudi se-dsj zahtevali. Nato bi eodrug Zajce rekel, da ee "knjiiiee kažejo." Radi tega bomo pestili te izlet. \ Sodrugom v Herminieju je treba dati vse priznanje j to naselbino ie poznam od leta 1902. Stavek zapisnika seje JRZ s dne 21. oktobre, 1922, kdo je eta-vil predlog. Glasi se: Brat Zajec predlaga, naj ima izvoljeni ali potrjeni odbor ia poverjeniŠtvo za pregledovanje zapisnika pravico, soditi, kaj gre v zepisnik in kaj ne. In Fr. Zajec vprašaje, sekaj ni B. Jersnt povedal, če eo is zapisnika izpuščeni kaki važni zaključki Pripomnim, da v zapisniku nisem opazil Isjsve gL tajnika JSZ, da list Proletaree re-presentira JRZ. Ako M še toliko in toliko pripovedoval, da je to izpuščeno, brškone ne bi nič pomagalo, ie r imajo štiri oeebe polno moč, kar so sodrugi v Ali. quippi opazili bres B. Jeranta.Tj Sodrug Zajec pravi: Kaj ima Proletaree kot tak opraviti s računi f Ne Proletaree, pač pa po-verttni odbor, kajne f In ravno v tem odetavku pravi, da smo po stali nekaki zavezniki Plrca in Kazimirja. Kot take d torej naa predstavlja eodrug Zaječi Is ts-ge konštatiramo, da je eodrug večji ignorant nam eodrugom iz Aliquippe kot pa so oni demagogi in nasprotniki Proletaree. Za nikako zavezništvo ae ne bomo ozirali zlaeti ne kot bi bilo Pirčevo ali Kasimirjevo, kakor tudi ne sa nevednost sodruga Zajca. §11 bomo naprej po poti socialističnih idej in podpirali socialistično etranko v Ameriki Za sodaliatični klub v Aliouip-pi, Pa. — Bartol Jerant, (Klubov pečat.) _ , HI — Pred nedavnim časom se je pripetila neere-ča v tukajšnjem premogovniku št. 11, ki je last Old Ben Coal Co. Utrgala ae je vrv vzpenjače, ne kateri ee je nahajalo 20 premo-gerjev. Premogarji eo ae močno poškodovali ia nahajajo se v kritičnem etanju v bolnišnici. Kolikor je meni znano, je med ponesrečenci tudi nek naš rojak, a sa njegovo ime ne vem. Tudi v rovu št. 14. Id je last iste družbe in v katerem delam jas, smo Imeli dve nesreči. V e-nem tednu smo spremili k večnemu počitku dva brata, ki sta po-neerečila. Ne vem, kako ee bodo kompaaije izgovarjale in na koga odvračale krivdo radi neereč, vsekakor jo nase na,bodo radi sprejeli, Čeprav je edino krivda podjetnikov, katerim ni prav aič mar sa varaoet našega šivljenja, temveč samo gledajo ss profitom. V nešem mestu je pred nedavnim čaeom požar uničil neko gostilno. Kako ja pošar nastal, je u-ganka, ki jo bo težko rešiti. V nevarnosti ao bila poleg gostilne druga poalopja, kajti ljudje al-mejo več vode kot se silo, ker jo potrebujejo se kuho. Božični prasAiki so asm hitro potekli med prsvo zabavo, kot «mo jo Imsli v stori domovini. Vreme imamo milo, skoro bi rekel srednje jesenske, ko vršne si-jejo ob toplih popoldnevih, ko-msrji se sepikejo v našo kolo ia mehe jim pridno pomagajo seea-ti našo kri. Tako je Šivljenja v nešem jnšnem IUinoiau. Rojakom ne evetajem, da bt pri aa aiakali delo. Ta al kruha ia kakor čnjemo, ga bomo epo-mledi imeli še m«nj. Mnogo sre-še v leta 1923 telim vsem čitate Ijem Prosvete. — Joe Oermol. Dolg Vem« je na bOjon Berlin,«90. dec^-Nemški državni dolg saaše daaea 1.000.000,000.-000 aaark v papirja, zlata rezerva t državni beaki pa miljerdo mark. Federalni urad za eecl-jalno oskrbe deee. Otroški urad proti otroškemu fi* dela. Vew Tork (Jugoelovenski Oddelek F. L L S) Ohildrcn'a Bu reau, ki spada pod U. S. Depart ment of Labor, je federalna oblast za eocijalno oskrbo otrok. Vodja tega urada, Mi%s Craae Abbott, je ravnokar, izdala avoje letno poročilo o delovanju otroškega urada. V deee tih letih, kar je bil to urad uetanovljen, ee je veliko spremenilo v prid boljši oekrbi deee. Tekom teh deeetih let je število dr-žav, imajočih posebne zdravstvene oddelke sa deco, naraslo od 1 na 46; število držav, ki imajo za kone, a katerimi ae daje potrebnim materam pravico do penaije, je naraslo od 2 na 40; več kot polovica držav je ustanovilo preiskoval ne komiaije v svrho, da se izpolni jo zakoni o oskrbi deee, in slično število držav je organisirelo posebne urade, ki ae brigajo sa ne preskrbljene otroke in mlade zločince. Primeren sistem registra cije rojetev ee čim dalje bolj uveljavlja in obsega aedej 66 odstotkov celotnega prebivalstva Zdro ženih držav. Regietracija je dokazala, da je veliko Število zmrti izmed mater in novorojenčkov nepotrebno, in 42 držav sodeluje sedaj a federalno vlado v svrho, ds se to število zniža. Otroški urad aicer ne pripisuje sebi vso zaslugo za napredek v so-cijalni oekrbi otrok; toliko pa se lahko reči, da so ravno uspehi njegovih raziskovsaj . in njegovo zaintereairanje javnega mnenja za eocijalno oakrbo deee dali povod sa čim večje uvaževanje socijalne oskrbe sa deco in za zakonodajo na tem polja. Letno poročilo pregleduje delo-vanje otroškega urada tekom mi-nolega fiakalnega leta. Iz tega pregleda dobivamo pojem o nje govem delokrogu in raznovrstnem delovenju. Med drugim nsj omenjamo: razsežna raziskovanja glede poeledie nezeposlenoeti ns otroke; sodelovanje e poklicenimi državnimi oblastmi glede prouče vanje otroškega dela, oekrbe mater ia otrok in mladinskih zločin-cev v resnih državah; objavljanje 37 poročil in brošur; upravljanje takozvanega Maternity in Infancy Act, katerega namen je pospešiti oakrbo mater in otrok s strani dr-žev a tem, da federalna vlada prispeva k tej oekrbi potom letne podpore. V svojem poročilu Miss Abbott nadalje poroča o položaju, Id je valed razveljavljanja federalnega sakona o otroškem delu. Kakor znano je bU Kongres sprejel zakon, s katerem aa je u-stanavljal federalni standard glede otroškega dela, pod katerega nobena driava ne bi smela iti. Zakon jo bil slasti naperjen proti onim državam, ki so zaostale, kar se tiče otroškega dele, pod katerega ae bi smela iti nobena država. Zakon je bil alaati naperjen proti onim državam, ki so v ssostsle kar se tiče otroške zakonodaje. Bh|li» sodišče Združ. držav pa je rassodilo, da js ta federalni zakon protiustaven, in zakon je bil s tem rasveljavljen. "One države, ki dandanea dovoljujejo zaposlen je otrok prid šti-rinajetim letom, eo, kar se tiče ver-atva delajočih otrok, aa isti etopi-aji kot Japonsko, Kitajsko sli Indija" — zatrjuje Mize Abbott v svojem poročilu. Skoraj vee civilizirane aapadne drŽave, pravi nadalje ravaatcljkp otroškega urada, audijo otrokom ono varstvo, kakršm^a se mnogo ameriških dr-šev brani nuditi — namreč prepoved dela aa otroke izpod štirinaj-stih let. Koliko so otroci Združenih držav trpeli valed razveljav-Ijenja federalnega zakona o otroškem delu, more Hs sklepsti b dejstva, da le triaajetorica is-med vseh držav ima ia take sakona, Id odogvarjajo v vsakem pogledu minimumu, ki ga je določal federalai zakon. Ker je koagree že dvakrat poskusil sprsviti otroško delo pod federalno kontrolo ia je* najvišje sodišča obakrat proglsail dotični zakon prothmtov-nlas. je po asnenju otroškega urada vprašanje eodaj jaeao: ali tre-ba popolnoma opustiti načrt fedo-ralaega asialmoma Ia es ssaašati le aa države, ali pa treba delati na te, da ei zagotovimo ef bo (ameadaseat) h konstltuelji, potnm katerega U koagree dob.l pravico napraviti sakpn a etre-Asaendment" - pri Mas Abbott — "bi dii otrokom vaa koristi na* relae vladaviae a tem, da hi del •Ji P» omf revi Ua 0.1 tere na vanja IroSke članica1 cije Fc tion Sei znat dri* Pori porotfl, Pf«jiaj» tvon k». praktii. razukt na polju a Lathrop j| 1 sveta organu* Inforaa Prihod gssci vantlaakih be-v v Ameriko. Kew Toi k. (Jugoelovanski od delek F. L I. S.) Pred Kongrs som se na lajajo razne predlogi za pomoč grškim in armenekia beguncem i* bliijeih jutro v ea, Zmaga tun kih zuoijoaalistov j provzročila pravcato preseljevs nje narodov iz l^ale Azije, Trs eije in Carigrada. Nasilje al strah, da ec zmagujoči Turki zn* ee jo nad n; imi, aili tamošn je Gr.1 ke in Arm ;nce, da trumo m a a. puščajo avo Jo rodno grudo v turškem ozemi ju in da iščejo zavet, ja v bližnjih balhanzkih pokraji. nah, zlasti jua Grškem. Mnogi is. med njih, cfaeti oni, ki imajo ao. rodnike elit prijatelja v Zdrufe. nih državall upajo aeveda, da b« jim Ameri» pomogla ae Is i tem ,da jihpreekrbi s nujnim I. vežem, amplak da jim tudi otv»< ri svoje vršita. Pod eeds njim priseljeniškia zakonom ps ti begunci ne ssoreji priti v Am sriko. Ti Armenci u Grki spada ')<> P°d turško kvoto, ker eo ee n >dili v turškem ossa> lju; turška kvota, znašajoča V 388, pa je i >e izčrpana aa vse fi« skalno leto, ki se zaključi koscem junija prihodnjega leta. Nt Ellis Islandt i ee že nahaja pree«}> šnje število Armencev, ki ao tu ssdržani, ke 1 Prišli čez kvota, in mnogo vel ^ stegne priti h takozvanein nu vsi ti b< fiT^ci bi morali biti deportirani, mogoč, ako priaeljenihke triodstotnem zaks in njihov vhod je k Kongres ksj ukreni zakonodajnil1 P°tom- Med tem a oblasti v Waehing-tonu odredil^* •• odloii depor-tacija dotičrJbCT^111«^- V seAattt1 je «M(W Key« predložil zskonski načrt, ki se s* dsj nahaja (pred priseljeniškim odsekom. Predloga določa, ds vsakdo, ki je nastanjen v Zdru« ženih'državall in je ameriški dn žavljan ali pia ima vsaj prvi pa. pir, ame vložili prošnjo na gene« ralnega priseljeniškega komissr-js, ds ee dovjoli vhod v Ameriko kakemu eorodniku, ki je begunec. Kot "begunec " naj ee smatra vsa-ka oseba naj tanjena v ozemlju, ki je epadalo Turčiji ob začetku svetovne vojn» ali ki je bilo zasedeno o kl prideluj« * avojega fivs-ogromnega šte* vije radi te-ae more tešiti ifirkom m JANTARJA* PKOSVBTA i ud Preas). delavci zmagujejo v boju aa-44 ur dela v tednu, temu je ponovno znižanje nenta, ki ga pla-ttani Mednarodne tipograf-Boj j« pričel i. maja Takrat je znašal aesomei >tkov mezde. V sedmih je še kapituliralo toliko rov tiskarn, da je bil aaea znižan na 7 odstotkov. Zad je bil aseement zni-pet, zdaj pa na tri odstot eo prizpeveli vsega sku miljonov dolarjev in malega ves U denar je bil poza podporo aUvkarjem in vlada v avetralaki Queensland ima lep u svojim driavnim zavarova delavcev zoper bolezni in u Tedenska bolniška podvojena in poemrt-je zvišana na $9000, odškod sa trajno poškodovanje (lepa na43750, Delavaka stran drugih provincah Avstralije »va splošno zavarovanje aoper nezgode, brezposelnost in Wall bireetu, a kateri je vedno trdil, da mu je vsa znano. Lindenfelda *o departirali na 'aranžma" ssed Burnaom, načelnikom preiakovalnega biroja v oddelku jnatičnega departmenU in poljske vlade. Bil je majhen a-ranžma med prijaUlji, kjer ee U* ie mslenkoeti kot zakoni porine-; o lahko na ztran. Koliko denarja davkoplačevalcev j« bilo potrošenega v Linden-feldovi dogodovščini, ni bilo povedano. Vaa, kar os vs o linden feidu, je to, da ko je odhajal Lin-denfeld v Evropo, je bilo v njegovih žepih tri tisoč dolarjev, ki mu jih je preakrbel Burna, da po-lovi zločinee iz Wall StreeU, ki eo vrgli bombo. Ali to ae je zgodilo še preje, preden je pametni Burnz sumil, da je Lindenfeldu vee znano o atentatu. Prav nič izrednega ne bi bilo, ako je dal Burnz pripeljati IAn denfelda eem iz Poljake, da ga ja prav pošteno ozmerjal, ker je po magal osmešiti njegz. Kapitalistični v Ameriki deluje na vse postovljenje čtrejkov zakona. Predatavhijd delo« Icev aahtovajo to pri vaaki Zadnjič je predsednik ko ekonomske zveze Henry na zbor« etotiztičarjev logov v Chieagu grmel delavskim unijam, hvalil lo unije in Izjavil, da blizu, ko bodo atavke zabra-z poeebnimi zakoni. Po nje-mnenju sa "morajo vsi spo-delavci in delodajalci reši poeebnih sodiščih, stavkajočih železniških de-js bilo zadnji teden areti v Biavrathi, Kana., na ob->, ds so kršili sskon induatrij-sodilča, ker so piketirall In države Kanaaa se je pr volitvah izreklo z 200,000 ie proti temu zakonu 1 štmjkarjt Mehaniki io A Eaetern železnice so če io ns štrsjku od 1. julija m. 1. je 3169 delsvcev in od še je vrnilo ns dejp le 218; \\ vztrajajo v boju. ▼ kuzbaftu kolomui zx ttfl tudi dobro brkz db marja. Me* Tork, M. T. — Ruth Bp-peraon Kennelova piše t "V Kue-baški koloniji tudi dobra izhajamo brez dsnarja. Vsi člani kolonije, izvzeti so otroci in matere, ki isssjo deteta, morajo opravljati koristno delo. ,V zameno pa prejemajo hrano, ztanovanje in obleko." Ona nadaljuje, da bodo ustavili v pokrajini, v kateri je pre j ranit vena mera zelo nizka, pravo ameriško meeto, ki bo lahko prehranjevalo deset tisoč oseb in »o služilo drugim sa zgled v Ru siji. Dalje prsvi gdč. Kencllova, da se naselbina ne rasvije v komuni stično podjetje, ampak oatane ka-pitalietično podjetja pod drŽav no kontrolo, ki soglaša s tavo gospodarsko politiki ruske eo-vjetake vlade. ČS UBIJEJO I KAKEGA REPU BLI0ANA O'MARA . . . Kew Tork, K. Y. — Ako Ireka svobodna država ubije republiča-na SUphen O'Mars, tedaj prike ja Irska svobodna država pred ameriško sodišče kot tožiUljiea, ki je ubila enega svojih obtožen eev. Tako ee.je na kratko izrazil eodnik Mullan, član najvišjega newyorškega sodišča, ko ja za ztopnikom Irsfco svobodne držsvs dovolil, ds se imenuje komisija, ki naj gre na Irsko in zasliši tam O'Mara kot pričo. V tožbi gre ja dva miljona dolarjev. Bepul kanska frakoija trdi, da ja denar njen, Iraka svobodna država ga pa zahteva zaae. Ob Uj priliki je zodnik Mullan tudi dejal, da on ne briga za to, ako« ubijajo O Vara ali pa vaa druge. John W. Daviš, bivši poslanik za Anglijo in sdsj odvetnik Irske svobodne držsve, js izjavil, da ja dvakrat brsojavil oblastim Iraka svobodne države v Dublin in zahteval, da obljubijo, da ne ek-aekutirajo O'Mara preja, dokler se ne zasliši kot priča. Irska svobodna država je pa ignorirala br sojavki. Razne vestL KONORRBA ZNAKZTVR- s MIKOV. Napredek vade. Jambridgc, Maaa. — Na tukaj jem kongresu znanstvenikov, " organizirani v Ameriški zvezi povzdigo znanosti, so bila raz ive, kako dobiti kurivo direkt iz zraka. V zraku je več oglji za proizvajanje pare in elek ke kot v premogu pod zemljo, la način dobave ogljika še ni Ijen. Znastveniki eo poročali, jih mnogo bavi z tem vpra-jem. Teorija, da se atomi prvin raz->, je dokazana stvar. Bav-1 je poizkučnja pokazala, da šivem srebru ieet različnih iov. Teki znanstvenik je pokazal na šepni piealni stroj, ki tehta nčo. Črke eo iz kavčuka in premikajo. 8 tem strojem je napioati 15 beeed v eni Dr. Roland B. Dixon s harvard-univerze ja izvajal teorijo, da bili zamorci prvi prebivalci na tem kontinentu. Poaneja v lietoričnih čaaih ao ae samor-pomešali s novimi prilleci mon in kavkaške krvi Is Kvro-in is to melaniea ao nastali Profeeor Frane Boas lbijske univerze In dr. Aleš sto pobijala to teorijo davko-tm bilo T. (Pad. Press.) As bila, da ao vr-Wolfo Undenfeldo, poznana- tuj- ""t* ■ MtffeaTde ^HtfMMMkiMj in bivšega detektiva J. Bornea. nazaj na Pol>*o. nekaj todaov lalaodn kot Bonmov jetra agentje ao fčodonfeldo prr.i nim v Varšavi, js botel »zvedeti detajle o bombai okaploaiji v za bolniki ma lbpri ni ia dootmih prostorov.- Waahington, d. o. — Dr. Hugh S. Cumming, načelnik sdrsvetve-ne službe ZdruŠenih drŽav, je i poalal križem Združenih držav brezžični kHe za pomoč tiaoč več bolnikom, ki ao zboleli n* )a» pri. Cumming pravi, da je v bolnišnici za bolnik ena japri, ki ee nahaja v Carvillu, La., eamo dve ato postelj. Okoli eto dvajeet bo nikov je pa aa lieti, ki čakajo, da pridejo v bolnišnico. Bolezen n zelo nslezljivs, smpak kljub temu jo je treba ustaviti na to način, da se ozdravijo oni, ki ao bolni. Cumming pravi, da je sdsj tisoč sli neksj več bolnikov ns le pri v Združenih dršsvsk, ki nieo sami zakrivili to bolezni. MRAZ V NOVI AMOLUI ZADRŽUJE DRLO MA POLJU. Wsshington, D. O. — Pol jede eld depertment poroča, da mraz ovira delo na polju v novoangle-škik državah. V drugih državah ja vresss zelo ugodno in ne ovira dela na polju. Poročilo nadaljuje, da ja potjekih delavcev veliko ker farmarji naetovijo le toliko delavnik moči, kolikor jih potre bnjejo. KAMNOCliKI DRLAVGI bo ZMAGALI. Qulney, Maas. — Kamnosežki delavel, ki obdelujejo granit, so zmagali v stavki, ki je pričela v aprilu. Šestdeset odstotkov kamnoseških delavcev se vrne na delo v nekaj dneh, is javlja James Dunean, predsednik organizacije kamnoseških delavcev. Zadovoljiva pogodba ee je napravila i pet največjimi tvrdkami, ki ima jo avoje kamnolome v Novi An-fliji. Podjetniki ao odnekali od svojo sshtsvs, ds se zniža mezda. Mi nimalna mezda bo znašala dolar na uro'(n delalo ss bo štiri in Iti-ridesst ur v tednu. Pogodba js veljsvns do prvogs aprila 1925 Prizadeti so delavci v Maeeaehu-seteu, Vermontu, Rkode Ialandu New Hampshiru in Mainu. D. 0. — Na žen ski industrijski konferenci, ki se obdršsvs od 11. do 18. januar ja v Waahingtonu in katero je skllaal ženeki biro delavskege departmenta, se udeleži več ko sto len skih orgsnizscij. Konferenco od pre delavski tajnik Dsviz. Konference, ki je Izredno važna poaeb-no sa delavke, ae udeleže tudi tovarniški ravnatelji, delavke, to varnllki nadzorniki, sdrsvstvsn eksperti, Itotietičsrji, ekonoml-čarji in vlsdni upravitelji. 8ydney. N. B W. (Federated Preaa.) — Vlada New ftouth Wa-leaa (Avetralija) je poekoaila s novim eistomom reformiranja ka-znaneev. Naselila jim ja 900 milj od Bjdneja na prostem, kjer ss pečejo e pogozdovanjem pnatofa eveu. Vsak kasnenee ima avojo kolibo, v kateri epi in ima zavetje valabem vremenu, v lepem vremenu pa sadijo smreke Naselbina ni niti najmanj podobna joči. Obaro-Ionih etrež ni Navzoči ' ao la pašniki, ki nadsornjejo deli Kae nanei ao dali šaataa beeedo.^da ae bodo ulii. In rse drle beeedo. Niti eden ni pobegnil, odkar aa tam. Da dmsea aa kasasnsi la počietili 1500 akrev sveta In zasadili pol-dragi miljoa smrek. Ker ja saje-nje mogoče la v trak mssseik v Isto* porabijo ostali čaa e čiščenjem svata. Drlava pričakaja vali' ko korist ad toga elspiHanals la v tam aaira ae m moti Ooadovi. ki jih saaada kosaeoei. hoda ar k"* nosili državi miljaoe doUrjrv la kzrorarj bodo v večini pitali petrai (MK ko aprevidije, da ae Božično drevose*, Mow Tork. (Jugoslovanski od delek P. L.« I. S.) Kden izmed najpriljubljenejših prazničnih o-biča jev slasti med otroei — jo bošično drevo. Njegova slikovitost in vesela milina je prov sročila, da se js to običsj rszš ril po vsej Rvropi in Aaurik Bošično drevesoe pa je aessškegs izvora. Ali tudi tom je vzraate do svojo sedanje priljubljenost lolo tekom devotnajsUgs stolet js. Kako ja nastal ta obilaj, povsem jasao. Prvo sgodovinsko omeno o njem najdemo v ssplskih nsksga Itraeburlkega melčane neznanega imrns. spissnik 1805. "Ob- Boliču," in prsvi, " ms jo v fttrssburgu običsj da po stavijo v svojem stanovanju smreke, na katore obala jo ro t<-izdelane is pissnegs pspirje, js bolks, mlince, slsto peno, slslč es itd." Ns Angleškem sa nam gnje aa božično dreveeee Is 17H9, ali njegov običaj je poeta aplolen la le v okoU leto 1840. Te ga lato eto kraljiaa Viktorija ia princ Albert Imels bolično drevo la od tedaj ss js običsj hitro raz-Uril, dokler ee je papolaosu vda-mašil. Istotako se ja bolično dre vo vdoaMiUa todi v dragih do le lah la la tokom drage polovice prejšnjega etoletja. Na Češkem aa o njem prvič govori lato 1882 Pri Jugoelovanik ja bolično dre vo precej neanano na d deli; pač pa eo je to običaj v zadnjih de eetletjik le preeej razširil pa sse-stik. Vsi narodi issajo pa svojo po-sebne običaja, ki oegajo daleč tja la v predkristjeneko dobo. ka ao proolavljaH praznik sim-aolneevrato. Mnoga tak starodavnih običajev ja Ijodetve prilagodilo praaaovaaja dneve Krietueovega rojetve. Ilotirno drevo je bržkone Isvirae todi adaa iamad tok etarodovaik običajev. Tam kjer ja aemlka boliš ao drevo deloma izpodrinilo prvotna damele eMčaje, je vendarle la artol kak slad ad ajih- Ta-ka igra pri AagtoMk — ia todi v Ameriki -omala ( taa) veliko vlago v k reševanju hit s evetniasi kitami. Omela je spojena o atarogerman-skim bajkoalovjem in obredova-njem keltakik poganskih duhovnikov. V Ameriki eo omelove jagoda pooebno priljubljene pri mladih ljudeh, kajti če ee fant in dekle srečata pod vejioo omele, ae morata poljubiti. Na Norveškem in &vedakem ob etoji starodavni božični običaj krsaljenja ptičev. Kupčki o vaa ae poetovljajo na atrsko, drevesa in »loto. Tudi največji airomaki si nabavljajo ob božiču mala krme sa ptička, da imajo tudi oni svoj božič. V Jugoslaviji imamo božični o-»čaj badnjaka, velikega polena, d ga goapodar poseka na badnjl dan — božični predvečer —in ki gori čez vse praznike. Nekje Imajo tudi običaj božičnih svsč, ki rijo ns mizi. 8ploh proslavlja Jugoelovani mnogo storodsv-nih boUčnih običajev. Dajanje daril ob boliču menda isvira is stororimakega običaja obdarovanja 04 Novem letu. Na 9V\neoekem, in v Italiji, kjer latinski duk vedno prevladuje, je Novo leto le vedno dan aa dajanje darov. Dan darov — alaati sa otroke — jo tudi ob 8v. MiklaV lu, pri naa v etarem kraju je Mi-klavl le vedno preeej pomemben dan. Ali Bolič je čim dalje bolj osredotočil ns aebe običaje dru gih praznikov za madzebojno obdarovanje. V Ameriki imamo Ban to Claue, ki prinala darove otrokom o boliču, — in ta prija sni bolični mol, ki se ns ssnek z jelensko priprego drvi preko treh In se spulčs dol po dimnikih, da pusti svoje dsrovs pridnim o tročičem, ni nič drugegs nego nal Miklavž v drugi obliki. Poliljanje božičnih dopknio, ki ao bistveno nek boli** dpr v njšeni obliki, je d^vno precej modernega isvors. Brlko-ns isvira is askegs sličasga običaja na Anglelkem v prvi polo viei prejšnjega etoletja. Ali la le v drugi polovici iatoga stoletja se ja pošiljanje boUčalh dopisnic ia voščil splošno razširilo. Slovenki Narofa U«te»*vtJ«M S. 1S04 Poiporu Jedioti II. tmmlim ISOT v Ma«l IlUaste. GLAVNI STAN. MST-SS SO. LAWNDALE AVE^ CHICAOO. ILLINOIS. Izvršovalni odbor: UPEAVNI ODSKK, Pr«4M4»lk VImmM C+\mkmr. A*4rw VMvUk. R. f B*I SI, MMMl«wa, P«H al. ui«ih M«uK.w T«rk. tajalk behalih*«* w BU« Nevok. al U»M|»ih jJLm V.«rUh, «rW»th «U»iU M» Lft *Mj glasil* FlUp-- D. I. nltkM* •eS.lk« UU ZavMisIk, J*K« TwMi lu SS. ItMŠ^tMvUl*. SprtoglMi IU. BOLNIŠKI ODSERi OSREDNJE OKROElEi BI*. Novmfc cy«M», Hi VZHODNO ORROSJEi Jaaob sasT-sa 8. A v* EAPADNO OKROŽJE 1 J«MŠ Aaahr*M4, B«a SBS, R»«, Ps. x J«h« Gr^.lj. laasi P«MM Aw.. Cls^laaš. O. AaSaa Mm. Boa 1M, (Um, IUm., aa Jofoaepad. Mm Mw., B»m 1SS. fcskl. Mb».. m i«T.ruM«i Mik* 8««^. S4SS S. Wto«kM»M- 8U M«ire»y, Utak. Nadaorni odbor t PvMh Z*iu. prašaadkilk. SSSS W. SSih It.. Ckkea^ Itt.. Preak gmijKsaoO Pr«M.r Av«.. CUv«la»A O. WUMaai Slltor, SS0S 8k CUtr 8L, Zdruiitvoni odbori Prask Aleš, 8184 8*. Cvewfoed Av^, CUm|% IIL Kikm Ow.m. 8888 W. SStk SU CUun. III. Jm. 8k»lu 1181 E. BSrš St , OmM. OkU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Km 8888 81. Clalr Avn a.vala«A O. POIORI Koww»osišaaaa e «1. e4Wrmlki, M d^ale v «le V8A PISMA. M ee MaelaJs aa »osle ai preissialka so PredaoMtle 8. N. P. J« SSST-ŠŠ L. Uwadab Av^, CUm|% IIL VSE EADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE« BelaMbe laj* siliva 8. H. P. J., 8S8T,SB Se. Usmšolo Av^, Cklea««, IU. DENARNE POIUJATVE IN 8TVARL U ae Mejo si. Iavrš^rala«cs to M—«• v*k4« so aaatovoi Tojolltvo 8. N. P. J. 888748 U. U«o* dala Avsh fkltift. IE* V8E ZADEVE V ZVEZI E BLAGAJNIŠKIMI POBU se a»«BJ*to aa smIovi BUfaJaUtv« 8. N. P. L SSST-SS 8«. Uvadale Av^, CkUa««, IIL Vas prtlolko £asUvyia v lavtlovsloeai odbora so IVioli IMIni P^NNAMNI OdMVOi MfOf OMIOV 1-1 Val dealsl bi 4mai »plat, IU# •aUat, oaselalaa to rtasluijmtoti^la: h. bogovi poljedelstva IV ZrVIMORRJZ. (Dalje.) 11. ZUvaaus. Bilvanus (od ailva) je prav za prav Martov atribut, pod kojega varstvom je bila v nekdanjih la-sik rast rastlin in točnost čredi ravno U lastnosti pa so se dopolnjevala pri Silvami. On ja po imena bog goada, ki stanuje v akriv-nos taji goščavi in po noč! odtod od sebe daje svoj silni glss. »kri-vnosti gosdns samote imsjo ssme ob sobi nakaj groznega in strelnega; sategadel se smatra blago-viti bog, Id varuje gosdna drevesa in sa raduje njih bujne raati, ob jednem sa bitje ,kl provsnočuje ljudem strsk in Hcodo. Kskor gosdns drevesc, tako varuje in goji Silvanue todi sadna drevesa in vsskovrstns usade v vrtovik in na polu. Zatogadel so mu darovali prvi plod dreveenega sadja, jrro/dja, klasja In tadi mleko, In v jeaeni se mu je prssnovsl pras-nik žetve; kmetovalci ga nleo ematrali samo ss ssvetnegs bogs. Bllvsnus ja issel tri kipa, katerih eden je etal pri hiM, drugi v ar r di polja In tretji na meji poeeetva. Vsled Uga je tudi varuh mej ter naatopa sa Tenalaom. Ker ee črede večinoma peeejo v gozdih, postavljene ea tudi ona pod varstvo Bilvana. Njega so proalli sa plodovitnoet goved in mialill, da odvrača nevarne volkove. Ko so es Mli Bimljsnl eesnanili z grlkim Pa no m, poistovetili eo ga s Bilva-nom. Bkoraj vss, kar ss pripisuje BIL vanu, pripoveduje ss tadl o resali svečeniki, ki so se Imenovali L up« rc i, jermene is kos sa-klanih kos ter opssani s kosjlml kožami, sspustivši Irtvalniee, sve-tllče Luperkalovo na palatinskem bregu, (Lupercal), letali po raeetu in vaakaga, kdor so je blital, ss šolo s jermeni pretepsli. Zlasti so so jim blilale omoženo gospe, ml-slečCda imajo udarci čistilno moč in dl učinljo zakonski blagoalov Ustanovljenje tega prasnika se prlpiauje Bomulu in Kemui po grških poročilih pa se sklepa, da ja bogočastje arkadakega Pana v UciJI uvel Kvander In saukasal čaščenje boga, ki eo ja poz neje imenoval Paunus ali Inuus. Vsled grškega vpliva so lilmlja ni tudi mialill, da je več Faunov in Hilvanov Ur jih spravili v družbo s Njrmphaini. Hllvsnl in tauni, tudi od Grkov vsoti, ao enaks bi-> tja, kakor Bilvaul in Panl; oni va rajajo In blagoelovijo črede in trato ,ali oni tudi strašijo in pro rokujejo, oni navdulujejo in pre aonečajo ljudi. Paunu eo pridrulili Pauno ln kot Lupereua ima avojo nasprotno tonsko podobo v Luperki (Luper ca)* 18. Palce, Daš 21. aprila so praznovali Rimljani kmoteki praznik pastir jev, Palilla po imenu. Hleve eo oeaaliii, okrasili jih s selenjen tar okadiii s živino vred s Ive plom, borovim lesom, lsvoriko Itd. Drsovt so bili nekrvsvi Ur obsegsll prosene pogsče, jedils In mUčno mleko; pri Uj priliki so molili in proalli bolanstvo ss vsr-noet in blsgoslov svojih čred, mo> lili ss odpulčenjr nenameravane-ga oekrun jen Ja in omadeževauje a vetih 48 jev la etudencev po čredah Ur aebe in živino člatlli z ognjem goreče alame, črez kate roga ea je živina trikrat gonila In ee trikrat ekakalo. Mtoro In mla do se jo vdalo tega dne razuzdanemu veeelju; pod milim nebom na klopeh in mizah iz trave narc' jenih ee je jedlo in pilo. v rudar ss kale prinjem le kot po-wbne laatnoet dar prorokovanja. Na stališčih ajegovik orakalov, ki eo bUi v gozdnatih krOjik, so sprejenuli njegove proročne izreka, aa koli darovane avoo laleH, v sanjah po podobah ia glaeovih. Daa 18. ferbruerja ao sa prašno-vala Pauau. ki je imel kot bog črede priimek Lopereoa, odvrača-tel j volkov, Laperealia. Pri darit vi, seatojaH la koz ia koslov, aa bili (H^eboi obsodi. Montkaj ato aa pripeljala dva mladeniča imenlt naga roda la njonik šel aa ee do tlkatt s krvavim daritvealm no lam, ali koj s volno naasoleaa v eto aa mladeniča jato. Ta ja Ml čtotilni obred, veled katerega aa ee Idil očtotili pastirji in Irade in ae od-■tranila nesreča In neplodno*. Po daritvi In daritve*! pojedini as 50-mIIJomM Chloago. Okiosgo, mesto s 50 sriljon pre bivslei in 185 milj dolgo, ki n bo razprostiralo ob Miehlganekem Jeaeru od Milwaukaaja noter v Indiano — to ja visijo Wisoon-aineke svesa ss astanovljanje meet. Kolosalno mesto, ki bo sto-lo v treh dršsvsk, nI Jsanjs po suienju voditeljev omenjane organizacije, temveč dejetvo v bli-Inji bodočnosti. Poleg Mllwaukaeja s predmestji vred bodo mesto Raoiae, Keno* ahs, Uke Porast, Higland Park, Winettka la vel drugi obralal kraji uključenl v Chieago, aa jugu bo pa nače mesto pogoltnilo Hammond in doseglo Michlgsn 0ity. Chieago, Milwaukee is drugs mssta vmes Ur julno v Indlsnl Itejejo danee okrog 4,500,000 pre iiivaleev; to Itevilo ss v psr ds-aetletjlh lahko pomnoM na 10 miljonov. Hapidne podsemsks železnice bodo prevalale pasalirje is sedanjega Hammonda skosl sedanji Chieago v Mtlwaukee — ki tskrst ne bo več M!!wsukee, iusrveč nsjbrl Beverni Chieago — drugI promet ae bo vrHl na vs-vilenlh lelesnissh, po srsku bodo frčali nebrojni eroplsni, po je-/eni na pluli parnikl od enega konaa silnega meeta do drugega. / "1 POTRRBUJ1MO: Dekle sa do-mača hišna dela. • Mlada družina, nič otrok. Dolier dom In dobra plača v. PHtobiirgh, Pa. Pokličite nal telefon t llasal 1523. (Adv.) POTRRBUJMUO - dekle za aplutna h lina dela, dobra plača dobra družina. Mora anaU dobro 4 kuhati. Oglasite sa na 1908 Ht. I ves Htreet, PitUburgb, Ps. (Adv.) ▲U BTB BTARI 10 LMTT Se Ae elele, toete prilika ie eekaj let, da m aeeltU aagleSilse »saj lelike, 4a raesa»te mm4i le aaglatkl laeeple. ■■ Aaglesk* slovenski keselajek resi ke Božanstvo, kateremu na čast se ^tu, leu la leta. Oeaa M88, ja prasnoval to prasnik, sove ae u gs prti Pales, In Is obredov js razvidno, da js moralo biti božanstvo pa etrijav, katorega Ime Je, kahor ae adi, v zvari s glagolom paeeo; aU Rimljanom ja bilo bletvo tako nejaano, da dvomili, ja II bitja boginja ali bog Tega dni ao Rimljani ob jednem prasnoval! uetanovnl dan sva joga mesta. Romulovo maeto je bilo zideno na Palaeija, kojega Uae meri na Pales, njegovi prvi) prebivala! pa ea Mli paatlrji. (Dalje prikadajil.) Ali vsi kaj trpi veliko Merile o U Dr. P. #. Bevae Um lefcke teši eareSUe šrege zbirke I vee Bemaeevtk ■ U«ovo jll-IA—Oke hsjigi SeMU sa HM S '»I090 >Meiee vreA V JUGOSLAVIJO v • šneek ris-Jejo vask torek veliki perolki. aouitania mauretania....... BERENGARIA....... i<> "»1'isa as vsi. | Sl kajlgo Zaje ,---dobil pri Književni l B. M. P. i. 5b10h2 S< v«'roy.i /dr ivit i w<)i/ujr, idravjo v iiiii/in.tN. • W f . SI VI HA CO C F D A M RAPiOS, IOAA TORKK. t J ANI'Alg.\ ,, PROSVETA BABICA Obrari is življenja Spisala ^ki BOŽE NA NBMCOViu Poslovenil FRANCK CEONAR. : Zapazil je njen prikrit strsh, ki je tičal > vprašanju, in se nasmehnil, ds mu ni bilo treba takoj odgovoriti. Dvignil je roko, ki ni doeegla namenjene višine in pogrebil na mizi zmečkani popir. "Smešen, reeimo — e skrivno potezo napada — ali niai zapazila T Moj Bog, česa ne vidiš! — Pusti okno ssprtot" je pristavil, ko je videl, da se igra v sadregi s kljuko. "Jas vsju sicer ničem opssovsls," se je obr* nila k njemu in ee zazrla v svoje nohte. "Toda, Joeip, eli je rad i tega ie strshopeteet" . . . Zspszils je skriven smeh na njegovih uetnah In poveeila oči pred njegovim pogledom. "Tege ne trdim, ampak narobe: način njegove igre je poeledlca in ravno radi tega je silovito ssnlmiv." Stopil je bliže k njej in ji dal roko okoli vretu. Njegov glaa bi bil tujemu ušesu sama milina tal usmiljenje. "Ti, povej", je nadaljeval, "ali ni ie uradi tega sanimivf" Molčala je sa trenotek; videlo se ji je, de ne-porno premišljuje, neto je zganila s glavo in jo vrgla ponosno pokoneu. / "Meni se ne adi . . ."je rekla. Ker ae je spet saemejel, me je aakrila s roko usta, kskor bi mu hotela nsKnjsti in je opomnila: "Ta smeh nI lep; sekej zssmehuješ svojegs prijatelja f" Spustila je roko, obrnila ee v stran in brskala s nogo po tleh. ZapeeU je ajeao priučeno stojo In nadaljeval mirno t Zakaj bi ae sramoval malce! — Ali hočeš imeti še drugih dokasov?" Okreeile se je In naglo aaprosile: "Pasti to; jas grem." Prldršal jo je. "Počakaj, da konšaas. — Ali veš aaprimer, koga prvoge posdrevi, kadar vetopiP Njen o bres je bU zavzet Ia oeupel \ posnel se ma je tradai napor, s keterim je edbljele nevidni nspsd. "Ns vem!" je rekle. "Kdo ... Ah, nMf — Zemshnile je a reko Ia ee poemejele. "Ti veš, da ae opasajese, koga posdravi , , ." "Ce res! — Vendar vel prav dobro; prišel je boječa v hišo kakor tat ia mene pozdravil prvega ... Vae aepetoet v njenem obrazu je izginila; pri-čekovala js gotovo ne ksj drugega. "TI al gospodar v hiši in zato —" "In eeto bi moral peedraviti tebe." Naetal je asoik. Goepa eo ss prsi ailao naglo Mpfcf Skrivaj je podedoval* na uro in vedlhal-la. Jo*i,, ja poeorao motril ajeae kretnja ie oh* Jut« v aren fantovsko respeeejaaost. U je hotel npretnvoriti toplo besedo, pa mu je zaeUla v Ko je aa ea eem hip sedsail oči. ga je pre vaela bridko.t, de je stieail aetaice V duha js vidsl eolačal dom ae pobočja ia desnico, M j« kesele aenj. (Dalje prihodnji*.) (Dalje.) "... tistega hudodeletvs, ki ni kesnivo, ker telaik nevedno molči t Nesveetobe! — Občuje s ženskami, ki jim je to juneštvo ... To je dobro, da ga še ne pozneš . . Pogledal jo je in hotel še nekaj reči, pa mu je preeekela besede. "Toda, Joeip, PoierV — Tege ne morem ometi b ne verjeti." Ce bi bil mogel, bi ei bil pljunil v lasten obraz, tako seničevanjs pred seboj in žaloet je sečutil v tistem hipu v svojent sreu. Te način igre se mu je sa treantek priskutil. f "Ne, tega ae verjamem . . ." je ponovila s nedolžnim glssom. "In ti si ga vedno hvalil mu je očitala a otroškim povdarkom "Seveda! V obras. — To asm moral!" Pogledele ga je sečudeno in presenečeno ter oprezno nedeljsvsle t "Zakaj pat" "Potreboval aem ga do dance — in nikdar ai bolj sme len, kakor kadar ga hvalim." Zaamejal ee je saničljivo, da je njen obras post si Šiva posornoet. "Zakaj si gs potrebovelf" Zakrilil je e rokama kakor dceetteten deček in odgovoril nedolžno t "Za Igro. Igral je vedno sa kreljleo." Zdrznile es je in se trenutek je neetel molk. "Pri šehu, miališf" Prijel jo je sa roko in ji pogladil drobne prste. "No, kje pet" — Nspslost v njenem licu je izginile, etopila je aasaj k misi s korakom, kl je osnsnjal tiho srna-ge. Ko se je osrls akosl ekao, mu jo aa obrazu seigrel seničljiv nasmeh; siknil je ekosl sobe pol-glasno "Illaevks!" Ure je bila tričelrt aa devet. 111. Ooepa Krna al je poorsvljala laae, da M prikrila aapeto aervoaaoat. Štela je udarce ia si pri-vihala nagajiv koder aa sence. . "Joeip", ss jo ohrails, "mcal se hoče vodno Maejeti, kadar ee spomnim: Pošer je tebi strahopetec, praviš ..." Dvignil je ae videz malomarae roko ki menil prepričevalno t "Raaodeva ga Igra, sem rekel. Zanimiv je, <*ader levi mojo kraljico " Poaderil je beaado: zaaiasiv la dal eadajeme »log« teko eaatfevalno barv«, de je leni kri ada rila v obras. Preden aa je zavedle, ja le rdtla • lalnlsi poudarkom i "Zanimiv." ki pileaia zal*l}sno io hitro pomot Imejte ga pri roki v bili sa sitmle Cena M in M eeetov. Vpr&iajtc pe teksmth- " Zapomni ai, če bi nea on vjel, bi nae ubil, rasrezal, skuhal in pojedel:" "Ubil, razrezal, »kuhal in pojedel f Naaf" eem zakričala. "Mi ne dobimo ničesar za pojesti in Še so drugi priprsvljeni, ds pojejo naaf" Malo pozneje se mi je poerečilo za neko hišo nejti med kupom emeti dve alt tri oglodane koeti, na katerih pa je bila samo kaka trohica mesa, toliko več pa blata. Šele tedaj aem apoznaia, kaj je vredno sveže meso. Moj prijatelj stari maček eivček je obglo-dal svojo kost prav po ussetniško. Veo noč sva bila na prsši, proti jutra pe je pričel padati dež, ki je tekel skozi debelo dlako In vrezeval mraz do koeti. Zdelo se Zapomnite Poslužujte se pri Valih * narnlh poiiljatvah vselej ns* banke, katera slovi radi svoj* tečnega poslovanja in najattj* cen ter ima najbolje ia aajoti« svese s staro domeriao. VASI PRIHRANKI ohreatajejo ee e 4% letni«! ebreatmi, ake Jih vložita f* naa aa | "SPECIAL INTERES* ACCOUNT'. nehilne isekfcei beeči is DRŽAVE KI* FRŠIK SAME« STATE BšRK