DELAVSKA POLITIKA _______ _ __ -C- -'T_ _ _ /Viv#*' ^ m'-#' :r» IZHAJA TRIKRAT TE&ENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugostmvift snaia mesečno Dtn 10.—. v inozemstvu mesečno Din /5.—» — Uredništvo in upravo* Maribor. Ruikti MK« a. poifni pr«/ai 22. telefon 2326. Čekovni račun tt 14335. — Podružnice: Ljubliana. Do* ItfvsAa zbornica -» Celle, Delavska zbornica — Trbovlle, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — NetranUrana pisma se ne »prejemalo. — Mo« oglati trgov, snačah vsaka beseda Din , BtaU oglati. M ataJUa r ttfilU« »amtnt delavstvu Ih nameii eueem. vsaka beseda Din 0J» Štev. 106 t Maribor, torek, dne 17. septembra 1940 • Lelo XV & č/zo bistveno vprašanje hrvatsko-srbskega sporazuma O srbo-hrvaškem sporazumu, ki sta ga podpisala predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik hrvaškega kmetiškega gibanja dr. VI. Maček, se je že mnogo razpravljalo. Z njim se je zajamčila duhovnim in gospodarskim stremljenjem najširša avtonomija posameznih pokrajin z ozirom na zgodovinski in kulturni razvoj. S sporazumom so se torej ustvarili predpogoji za nadaljnji sporedni razvoj, ki pa ima vsekakor tendenco, da vseeno posamezni deli in pokrajine čim smotreneje izpopolnjujejo celoto, državno skupnost. V tem smislu je predsednik hrvaškega gibanja že večkrat podal povsem jasne izjave. Tak more in mora biti pravi namen sporazuma. Najširša samouprava, enakopravnost in skupni cilj — državna skupnost. Sporazum se torej ne nanaša samo na podelitev uprave, to je enakopravnost. To je en del sporazuma. Drugi del sporazuma je pa demokratično sodelovanje v državnih stvareh, v narodni skupščini, v senatu in v vseh politično upravnih instancah, ki urejajo socialnopolitične, gospodarske in čisto politične stvari države. — Sporazum se mera zaraditega prenesti tudi na za-konodajo, na gospodarstvo in socialno Politiko, ker so tp vendarle stvari, ki se tičejo cele države, v&eh prebivalcev, zlasti pa delavstva, c ;Lu ».i Že vsebino sporazuma moremo razlagati le tako. To so te dni poudarili tudi samostojni demokrati na isvoji seji v Novem Sadu. Rekli so, da ima sporazum širši pomen. Njegov namen je bil, da se razširi koalicija sporazuma in se pritegne k sodelovanju vsa pomembnejša politična gibanja, ki žele sodelovati na podlagi sporazuma za ureditev notranjepolitičnih razmer, ker ne gre, da bi odločala samo ena stranaka, če se hoče doseči cilj. Očitek se sicer nanaša bolj na hrvaško nesoglasje med obema partnerjema, vendar je to načelo prav-tako- važno, če ne še bolj, za vso državo. Imamo sicer danes težak mednarodni položaj, o katerem tudi naši politiki jako radi govore. Toda prav izvedba drugega moralnega in političnega dela sporazuma bi nudila najboljše jamstvo, da se v državi strnejo trezne demokratične sile, ki bi sodelovale z narodom in ga s tem opogumnile in konsolidirale. Prenos samoupravne oblasti na posamezne samouprave je važen del sporazuma, kjer gre za enakopravnost in individualen razvoj, ali mnogo važneji je drugi del sporazuma, ki zahteva, da se k sodelovanju izvedbe sporazuma pritegnejo vse politične sile naroda, da bodo tudi v državni politiki izjavile sporazum v onem smislu, ki ga ima. SSSR uveljavlja svoje zahteve na Donavi Sporočilo Nemčiji. Tass javlja iz Moskve, da je namestnik komisarja za zunanje zadeve, Višinski, dne 10. t. m. povabil k sebi nemškega poslanika v Moskvi v. Schulen-burga, kateremu je sporočil, da je vlada SSSR zaznala za nemške namere glede Ureditve vprašanja plovbe na Donavi in sklicanja tozadevne konference ter da jšeli, da bo k tej konferenci povabljena, *cr ima tudi svoje poglede in zahteve se tiče ureditve plovbe na Donavi. Ana! ngieško-nemš 1(1 Jveb oj Doslej najveijl angleški letalski napadi na nemSka oporišča ob francoski obali (Reuter.) Angleži domnevajo, da se Nemci pripravljajo za napad na Anglijo, ker je v oporišča, ob francoski obali, kjer je zbranih mnogo nemških čet, prispelo zadnje dni 19 nemških generalov in tudi vrhovni poveljnik kopne vojske general Brauchitsch. Zaradi tega so angleška letala dobila nalog, da začno z intenzivnim bombardiranjem vseh oporišč ob francoski obali in v zaledju. Glavni cilj teh napadov pa so bila pristanišča Calais in Bolougne. Bombardiranje je trajalo 36 ur, z manjšimi presledki. V teh bojih so se izkazali zlasti poljski letalci, ki so se že borili lani na Poljskem. Ti letalci so zelo u-spešno napadali pristaniške naprave v Bolougne. Nemški napadi na Anglijo V teku nedelje, dne 15. septembra so Nemci zelo vztrajno napadali angleško obalo. Največ letal je bilo v akciji opoldne, ko je prispelo do obale 200 nemških letal. S temi letali so se spustili angleški lovci v boj in so večino letal pregnali. Nekaj nemških letal je priletelo nad London, kjer so vrgla bombe, toda škoda je minimalna. V severni in zahodni Angliji so Nemci napadli industrijske centre, vendar podatki o škodi še niso znani. Na London so bili napadi tudi v noči od 15. na 16. t. m., vendar rezultati teh napadov še niso znani. * Sestreljena nemška letala. Nad Anglijo je bilo sestreljenih v nedeljo, dne 15. t. m. 175 nemških letal, kar je druga največja številka v dosedanji vojni. Največ so jih sestrelili dne 15. avgusta, ko jih je bilo sestreljenih 180. Angleži so izgubili 30 lovskih letal, a od teh se je 10 pilotov rešilo. Češka letala so v času od 8. do 15. ■septembra sestrelila 23 nemških letal nad Anglijo, Čehi pa so izgubili eno letalo. * Bomba, ki je padla poleg katedrale sv. Pavla v Londonu, ni eksplodirala. — Tekom včerajšnjega dneva so jo odstranili. Bomba je dva in pol metra visoka. V Angliji so pričeli izdelovati nova letala, ki bodo lahko nosila desetkrat več bomb kot doslej. Novi letalci so prispeli iz Kanade v Anglijo. V Londonu so se dne 15. septembra vršili na različnih krajih promenadni koncerti. Vse letalske proge angleške zračne prevozne družbe so vzpostavljene in je dolžina prog, ki jih prelete letala, še večja kot v miru. Nemci poroiajo o svojih uspeSnlh napadih DNB poroča, da se Angležem zadnje dni ni več posrečilo prodreti nad Berlin in so Berlinčani že tretjo noč lahko mimo spali. Angleška letala so bila zavrnjena že na nemški meji. Zato pa so tem uspešnejše nastopala nemška letala nad Anglijo, kjer so bombardirala vojaške objekte v srednji in južni Angliji, posebno pa v Londonu. V Liverpoolu so razdejala valjamo železa v Warring-tonu, letalsko pristanišče in prometne naprave. Severno od Irske pa so poto-! pila 8000 tonsko ladjo. Nad Belgijo in Nizozemsko Angleži niso imeli uspehov, Samo v enem vojaškem taborišču je bilo 7 mrtvih in 15 ranjenih. Angleži so te dni navedli, koliko cerkva je bilo v Londonu doslej porušenih od nemških bombnikov. V Nemčiji pa so Angleži od 18. maja dalje razbili z bombami cel kup cerkva in DNB pripominja k temu, da so angleški nočni napadi zavestno namenjeni cerkvam, ker Angleži hočejo uničiti stare kulturne spomenike in verske ustanove. NemSke bombe na kraljev dvor v Londonu Dne 13. septembra so nemški bomb-1 tudi sam izkusil, kar izkušajo že mnogi niki radi megle prileteli samo v manjši formaciji nad London in pri tej priliki vrgli bombe ■-i ■ Dve bombi sta padli v notranjost kraljeve palače, ena v kapelo, tri pa na trg pred palačo. — Kralj in kraljica sta bila ob času napada v svojih sobah. Zgodilo se jima ni nič, pač pa je bilo par dvorjanikov ranjenih. Kralju so čestitali k srečni rešitvi, nakar je odgovoril, da je sedaj drugi Angleži in da ga bo to samo utrdilo v njegovi odločnosti. Italijani in bombardiranje Londona »Popolo d' Italija« piše, da so angleška letala uspela doslej vreči samo nekaj bomb na Berlin ter napraviti neznatno škodo, to pa še ne zavezuje nemškega letalstva, da bi imelo usmiljenje z Londonom. Boji na mell Egipta so pričeli Pričetek italijanske ofenzive. Na libijsko-egiptski meji so se pričeli razvijati boji velikega obsega. Italijani so prekoračili egiptsko mejo in se polastili razvalin nekdanjega mesta Soi-lum in Mussale. Kraja ležita v puščavi, vendar blizu morske obale. Angleži smatrajo, da je to začetek italijanske ofenzive. — Sklepajo pa to po pisanju italijanskih listov, ki so zadnje čase večkrat namignili, da bo ofenziva v Afriki pričela istočasno z ofenzivo v Angliji. Angleži so močno ojačili svojo sredozemsko brodovje, ker so pritegnili tja vse sile z ameriških oporišč. Italijani pravijo, da je to najbolji znak angleške slabosti v Sredozemskem morju, ker so morali tako zelo ojačiti svoje brodovje. Do spopada med italijanskim in angleškim brodovjem še ni prišlo. Angleži trdijo, da nemoteno križarijo po Sredozemskem morju in tudi skozi ožino med Afriko in Sicilijo, kjer leži sredi poti italijanski utrjeni otok Panteleria. Niti Italijani niti Angleži pa ne poročajo, ali Italijani dovažajo kakšne čete iz Italije po morju v Afriko. Italijani poročajo, da so zadnje dni na poletu iz Abesinije zadeli z bombami neko angleško križarko v Indijskem cceanu ter jo poškodovali. Zmaga socialne demokracije na Švedskem Pri volitlvali na Švedskem dne 15. t.lki je dobila še 24 novih mandatov na m. je zmagala socijalna demokracija,!račun meščanskih strank. Romunija totalitarna driava Železna garda na krmilu. . 150.000 gasilcev je v Londona noč in dan na spričo neprestanih nemških bombnih napadov. To število že nekoliko ponazori, kako fromno mesto mow biti London. General Antonescu je sestavil novo vlado. Izmed 14 ministrov je 6 članov Železne garde. Podpredsednik vlade je Horia Sima, vodja Železne garde. Obenem je izšel kraljev odlok, v katerem je rečeno, da mora Romunija postati totalitarna država, v kateri bosta uprava in politična organizacija urejeni v hierarhičnem smislu (kot cerkev), gospodarstvo se bo razvijalo v smislu avtarkičnih načel (Romunija naj pridela l doma vse kar rabi), socialna zgradba države pa se bo uredila po vzgledu Nemčije in Italije ter prilagodila poljedelskemu značaju države. V Bukarešt se je vrnila kraljica mati Helena. Antonescu je ustanovil svojo stranko. Železna garda gospodari v Bukarešti. V Bukarešti so priredili člani Železne garde sprevod po mestu, v katerem so našteli 10.000 inanifestantov. Nadalje poročajo, da so člani Železne gar- de že več svojih nasprotnikov, zlasti med policijo, spravili s sveta in da vrše aretacije na svojo pest. Vodja te garde, Hoare Sima, ki je nameraval ubiti bivšega kralja Carola II., radi tega svojega dejanja ne bo postavljen pred sodišče. General Antonescu se lahko smatra kot zaupnik Železne garde. Kdo pa sedaj moti mir na meji Romunije in SSSR? Odhod kralja Carola II. iso pozdravili v enem delu inozemskega tiska tudi radi tega, ker je bivši kralj baje skušal skaliti odnošaje med Nemčijo in SSSR in je v ta namen ukazal spopade na romunsko-ruski meji. Kakor pa javljajo poročila iz Moskve, se ti spopadi na rusko-romunski meji ponavljajo, samo da se ne ve, kdo je za nje odgovoren, odkar je Carol II. odšel iz Romunije. Romunom manjka petroleja. Romunska vlada je sklenila racioni-rati kruh, petrolej in milo. Človek skoro ne more verjeti, da bi Romunija morala omejiti prodajo petroleja, s katerim zalaga vso srednjo Evropo. Nemški list »Frankfurter Zeitung« je zadnjič celo pisal, da se v Romuniji kopičijo velike zaloge petroleja, ker Nemčija ne porabi vse nafte, ki ji po pogodbi gre in je za njo ugodnejši dovoz nafte iz Rusije. Kam le Romuni tovorijo svojo nafto, da j jo naenkrat sami nimajo, kljub omenjenim velikim zalogam. Nekaj v teh računih ni v redu. Prvi zasebnik!, ki bodo oflcjlelno prisil v Moskvo iz naše države bodo trije predstavniki Industrije, *ki se gredo pogajat radi dobave bombaža. Z železnico potujejo do Sofije, od tam pa z letalom v Moskvo. Kaj je sporočil železniški minister železničarjem? Odposlanstvo Združenja nacionalnih železničarjev je obiskalo te dni prometnega ministra inž. Besliča, kateremu je predložilo celo vrsto zahtev z nedavnega kongresa Združenja. Obenem jejnim nameščencem, seveda v odposlanstvo omenilo g. ministru polo-1 sredstev, ki so ji na razpolago žaj železniških delavcev v zvezi s sedaj objavljeno povišico. G. minister je izjavil, da je vlada doslej storila že vse, kar je mogla, za povišanje plač držav- mejah Konferenca radi prehrane Slovenile Barovina zahteva 100 milijonov posojila Na banski upravi je bila konferenca glede prehrane prebivalstva v Sloveniji. Konferenco je vodil ban, udeležil se jo je pa tudi predsednik vlade. Ban je spo- ročil predsedniku vlade, da rabi Slovenija 100 milijonov dinarjev za nabavo rezervne hrane. Predsednik vlade je obljubil, da bo vlada odobrila to posojilo. Kako bo z Narodno banko? Narodni banki bo vodstvo odslej imenovala država, delničarji pa bodo ostali v uživanju svojih pravic. Vendar pa dividenda ne bo smela znašati več kot 8 odstotkov, ostali čisti dobiček pripada državi. !' Kakšno je bilo gospodarstvo v Narodni banki pred uredbo? Država ima 11.900 delnic, 9 večjih delničarjev pa 14.313 delnic. Od leta 1920. do 1939. je bilo na 180 milijonov dinarjev delniškega kapitala izplačanih 437 milijonov dinarjev. Na vsakih 100 dinarjev dividende, ki jo je dobila država, so dobili privatni delničarji do leta 1931. din 66, po tem letu pa po din 198 'dividende. Zveze z delničarji upravnimi svetniki Narodne banke so mnogim prinesle blagostanje. Kajti gospodje so razdelili letno preko 2 milijardi posojil p:> 5 in pol odstotka, med tem ko so v privatnih zavodih mnogi plačevali izposojeni kapital po bajnih obrestih do 20 in več odstotkov. Upravni svetniki banke pa niso bili preveč tankovestni, kajti banka je zgubila na neizterljivih posojilih sto milijone dinarjev. Tako nobel so se izkazali odločujoči privatni delničarji v preteklih letih napram svojim prijateljem. Da je spričo teh zgub bila prizadeta tudi država, jih ni niti najmanj razburjalo. Radi minimalnih mezd so se razhudili industrikl Zveza industrijcev v Sloveniji je imela sejo, na kateri so govorili tudi o povišanju minimalnih mezd. »Zviševanje mezd povzroča naraščanje cen industrijskim izdelkom. Mezdno vprašanje je megoče urediti samo s temeljito ureditvijo cen najvažnejšim življenjskim potrebščinam. Zato je zadnji čais, da se preneha z izdajanjem polovičarskih odredb, ki več škodujejo nego koristijo ter da se vsa taka vprašanja rešujejo strokovnjaško ob sodelovanju onih, ki se na taka vprašanja razumejo«, zaključujejo industrijci svoja izvajanja. Kaj naj rečemo k temu? Če so industrijci res za to, da ®e vsa pereča socialna vprašanja rešujejo ob sodelovanju tistih, ki se na to razumejo, potem upamo, da imajo v mislih tudi delavstvo in njegove organizacije. V tem slučaju se strinjamo! D&ma Ur NaJnoveJSe uredbe v Besarabiji in Bukovini Kaj vse je podržavljeno. Vrhovni sovjet je izdal vrsto uredb o podržavljenju bank, industrijskih in trgovinskih podjetij, prometnih in prevoznih sredstev ter o podržavljenju zemlje v severni Bukovini in Besarabiji. Vse banke, kreditni zavodi, posojilnice, prometna sredstva in večja industrijskc-trgovinska podjetja so prešla v last države. Državi se morajo nadalje takoj oddati: vse tiskarne, elektrarne, cestne železnice, avtobusi, žganjarne, trgovska podjetja, ki imajo letno čez 600 tisoč lejev prometa, petrolejski rezervoarji, bolnice, sanatoriji, lekarne, kinematografi, gledališča, šole, večje gostilne in večja poslopja, kakor tudi hiše tistih, ki so zbežali iz severne Bukovine in Besarabije. Zedinjene države so uvedle vojzSko obveznost za vse moške od 21. do 35. leta. Senat je sprejel zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti s 47 proti 25 glasovom, reprezentančna zbornica (parlament) pa z 232 proti 124 glasovom. Po tem zakonu more služiti v kadru v mirnem času 900.00 mož, zaenkrat pa jih bodo vpoklicali samo 360.000. Ban je določil ceno moki v Sloveniji in sicer beli moki din 9, krušni pa din 5 za kg. Bela moka je skoro trikrat tako draga kot lansko leto v tem času. Zakaj se je moka podražila za 200 odstotkov pač nihče ne more razumeti. Odbori po podjetjih ne morejo nadomestili strokovnih organizacij. V »Radničkom Tedniku« v Zagrebu je bila iznesena misel, da naj se po podjetjih osnujejo odbori organiziranih in neorganiziranih delavcev, ki bodo nadomestili strokovne organizacije. Centrala URSSJ je na ta predlog odgovorila tako-le: »Brez postoja-nja javnega strokovnega gibanja je nemogoče voditi uspešne strokovne akcije. Priporočanje neke druge vrste strokovnih akcij izven strokovnega gibanja znači kapitulacijo v naprej in ohrabrenje tistih, ki so za zadušitev svobodnega javnega strokovnega gibanja.« Šestmilijardno posoUlo bo razpisala vlada za izvajanje javnih del. Vsako leto se bo porabilo 2 milijardi posojila. Koliko je bilo vpisano notranjega posojila? Lansko leto je bilo razpisano notranje posojilo v višini 4 milijarde dinarjev. »Radničke novine« pišejo, da je na račun tega posojila bilo vpisano 900 milijonov dinarjev. Kaj so ugotovili srbski zadrugarji? Na burno 'potekli skupščini srbskih poljedelskih zadrug je bil zopet izvoljen bivši minister Djor-djevič za predsednika, dasi je bila proti njemu močna opozicija pristašev ministra dr. Cubri-loviča. Skupščina je sklenila resolucijo, v kateri pravi med drugim: »Poedine ustanove vrhovne državne uprave ne pomagajo prebivalcem in zadružništvu ter delajo v škodo društvenemu redu v državi. Zadružništvo je nevtralno in odločno proti vsem tistim, ki ga hočejo poslati v službo nekaterih strank. V interesu državne obrambe in edinstva države je, da se organizira načrtna proizvodnja, ki se more doseči le s kmečkim zadružništvom.« Romunija je dala pobudo »Hrvatski straži«, da zahteva tudi pri nas zatrtje vseh ver in sekt, ki niso njej po godu in čijih zatrtje si upa zahtevati, ne da bi se morala bati zamere. — Verska toleranca in svoboda vere in prepričanja je tem ljudem neznana stvar. Francija mora vzdrževati nem£ko okupacij' sko vojsko. Po sklepu komisije za premirje v Wiesbadenu mora Francija plačati za nemško vojsko, ki je zasedla Francijo, po 20 milijonov frank na dan. Sedaj je v ta namen plačala že 50 milijard frankov kot predujem. ,11 ll ' ! ' I' '“i- ■ i • Dobro in slabo, Te dni pišejo listi na Hrvat-skem o tem, kai vse ie napravila banovina Hr-vatska v enem letu svojega obstoja za hrvatski narod. Med drugim se omenja tudi, da je banovina prevzela v svoj stalež vse občinske tajnike in uradnike podeželskih občin. S tem so občine razbremenjene za 40 milijonov dinarjev, tako da občine plačujejo banovini samo še 10 odstotkov od neposrednega 'banovinskega davka (kakor znano, ie ves neposreden davek odstopila država banovini), t. j. 12 milijonov dinarjev. Občine so bile s tem vsekakor razbremenjene, toda izgubile so zopet en del svoje samouprave, kajti čim so uradniki podrejeni banovini, morajo služiti njej in ne občinski samoupravi, ako bi ta prišla v nasprotje z banovinsko upravo. 12.803 dijakov Je letos na Vseh državnih gimnazijah v Sloveniji. Na zavodih je 301 oddelek, ali 18 več kot lani. i Šipad bi rad dobil monopol za trgovino * drvmi. Državno šumsko industrijsko podjetje Šipad je nedavno ustavilo obratovanje. Ob tej priliki se je mnogo govorilo o sanaciji tega podjetja. Sedaj se predlaga, da bi to podjetje dobilo monopol za trgovino z drvmi in sicer s privilegijem, da sme odkupiti vse količne drv, ki presegajo tri vagone. Proti temu monopolu je nastopil »Jugoslovenski kurir«, češ, da ni garancij, da bi tak novi monopol uspešno posloval in vrhu tega bi bila posledica, da bt drva zginila s tržišča. Predlog zahteva tudi storniranje vseh naročil, kar bi povzročilo krizo v dobavi drv. List priporoča rajši maksimiranje cen za drva in obveznost potrebnih dobav za konzum, da se parira pretirano izkoriščanje P° šumskih upravah. Samo privatnih monopolov ne! 3647 zadrug je začlanjeno v Zvezi srbskih poljedelskih zadrug. V hrvaški banovini se bo uporabljal zopet stari pravopis. Po členu 2 št. 1 uredbe o banovini Hrvatski je predpisal ban dr. Šubašič tole naredbo: 1. da se na področju banovine Hrvat-ske v banovinskih uradih, javnih in privatnih zavodih ter šolah uporablja pravopis hrvaškega jezika kot je bil v uporabi do leta 1929; 2. da se ta pravopis uporabi v vseh novih izdajah šolskih knjig, ki se rabijo v šolah te banovine: 3. da se šolarji na področju banovine Hrvatske upoznavajo tudi s fonetskim pravopisom (da se beseda izgovori, kot se piše) ki se uporablja v kraljevini Jugoslaviji izven področja te banovine in da se uvajajo v etimološki (ljudski) pravopis. Vladna kriza med češkimi emigranti. Nemški poročevalni urad javlja, da je nastala med češkimi emigranti v Londonu vladna kriza v ministrstvu dr. Beneša. Od' 12 ministrov so baje h ali 5 pristaši protidemokratične smeri. Tudi med češkimi vojaki na Angleškem, ki jih je baje prišlo iz Francije 18.000 mož, je nastalo nezadovoljstvo. Vojaki se baje 'Pritožujejo, da je preveč poročnikov. DNB trdiš da so pri reševanju iz Francije odpeljali najprej oficirje ■ in šele potem moštvo in pride sedaj na vsakih 5 vojakov po 1 oficir. Kje je s. Leon Bitim? Nekaj časa so dali s. Blumu, predsedniku francoske socialistične stranke, »prijazni« časopisi mir. — Po zlomu Francije so ga poslali eni preko Bordeauxa P° moriu v neznano smer, druigi zopet so ga za-lotili v Švici, seve s polno nabasanim luksuznim avtomobilom. Te dni pa so veliki prijatelj' resnice našli s. Leona Bluma daleč preko morja na Kubi. To vest so baje dobili iz New Yorka, . odkoder so jim poročali, da je prišel Blum dne 3. septembra, v Havano, glavno mesto Kube, kjer se je utaboril v hotelu »Sevilla Baltimore«-Leon Bum pa baje ni prišel sam na zapadn l . r Kako naj stariši obujejo svoje otroke spričo take draginje? Okrog 70.000 tvemcev iz Besarabije bo potovalo skozi Maribor pocensi od 17. septembra. Unevno bouo prispeli na našo postajo po trije vlaki, vsak po okrog 800 ljudi. Prevoz bo zaključen v enem mesecu. V. Jugoslavijo bodo prispeli ti Nemci — menda okrog 120.Uo0 — po Don-avi. Toda samo en del bo po Donavi potoval naprej v iNemčijo. Vsi skupaj pa se bodo u#tavili v Jugoslaviji za 14 dni v velikih taboriščih ot) L/onavi. , . .... , i • u> tistih 70.000, ki pojdejo skozi Maribor, bodo poslednjič postregli na mariborskem kolodvoru. v . - . -i Razen obveznih porcij bodo dali izseljencem n'si' Nemci v Jugoslaviji še posebne priboljške. Ti Nemci bodo naseljeni na Poljskem in Češkem. Z nočnim delom v pekarnah bi radi pričeli pekovski mojstri, toda mestni magistrat, ki ima nalogo nadzirati izvajanje uredbe o tšenici in kruhu, je pekovske mojstre zavrnil, ko so prišli s tozadevnimi predlogi. Spričo dejstva, da se sme kruh prodajati šele 24 ur potem ko je pečen, je nočno delo v pekarnah res popolnoma nepotrebno. Tisto malo peciva, ki pride zjutraj sveže na trg, pa pomočniki prav lahko napečejo v času od 4. ,ure dalje. Dolžno najemnino v znesku din 27.G00 Je odpisala občina zadrugi »Vajeniški dom«, ki ima svoje prostore v poslopju Borze dela; kjer bi moral biti azil za potujoče brezposelne, k-. Prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev se je pripetila dne 14. t. m. na Glavnem trgu. Šofer Ivan Berzenc, v službi pri trgovcu s sadjem Gottlichu na Koroški cesti, je okrog 10. ure dopoldne voziNz smeri Kneza Koclja ulice proti Koroški cesti. Na Glavnem trgu. kjer vozijo vozila, ki gredo čez most okrog prometnega otoka, dočim se pomikajo vozila iz smeri Kneza Koclja ulice proti Koroški cesti v ravni smeri mimo mestnega magistrata, je skušal omenjeni šofer s svojim težkim tovornim avtomobilom prehiteti neko vozilo, ki je bilo najbrž namenjeno okrog otoka in je zavozil na levo stran ceste. Pri tem je pa podrl pod se kolesarko 20 letno Frido Pernat iz Limbuša, ki ni mogla vedeti, da bo tovorni avtomobil zavil tako daleč na levo. Cez dekle in njeno kolo je šlo prvo kolo avtomobila in nato še drugo. Avtomobil pa je v tem hipu zadel t,udi v vogalni kamen ograjenega cestišča ter ga gladko odbil, nakar se ie šele ustavil z razbitim prednjim delom in odbitim izpuhom. Mogoče bi kolesarka ne bila dobila tako težke poškodbe, ako bi se avtomobil v trenutku, ko je bila kolesarka pod kolesi, ne bil zaletel v kamen. Tako pa je oila kolesarka od koles avtomobila in lastnega kolesa, kii se je vso zverižilo, strahovito razmrcvarjena. Po dolžini jo je prerezalo skoro na dvoje in noge zasukalo do ramen. Reševalci so bili takoj na licu mesta, toda bilo je že prepozno, v bolnišnici ji niso mogli več Pomagati. — Ta strašna nesreča naj bo ponoven opomin šoferjem, da je treba na Glavnem trgu voziti počasi, in ne prehitevati. Tovorni avtomobili naj bi vozili kvečjemu z 10 km hitrosti, pa se bo moglo izbegniti marsikateri nesreči. Inženjerji pa naj razmislijo o tem, ali ne bi kazalo cestišče okrog otoka bolj razširiti in ograjo iz kamnov pomakniti na obeh straneh dalja na mrtvj prostor na trgu. Veliki avtomobili res težko obračajo pri vožnji okrog otoka in mogoče bi bila tudi ta nesreča izostala, ako bi bilo cestišče okrog otoka širše. Ev.entuelno bi se oalo stvar napraviti tako, da bi bil tik otoka označen na cestišču pas za kolesarje, ostali širši del pa za avtomobile. S tem bi se dalo izbegniti nesrečam vsaj za v bodoče. Za to omenjeno nesrečo pa bo odgovarjal šofer kazensko, lastnik avtomobila pa za odškodnino. Zopet avtomobilska nesreča. Na prehodu iz Trga Svobode na Aleksandrovo cesto je dne 16. septembra v dopoldanskih urah nek avtomobilist podrl staro ženo. ki se je pri padcu močno poškhodovala na glavi in nogah. — V soboto pa je na Aleksandrovi cesti nek avtomobilist ipodrl ženo, ki si je pri padcu zlomila nogo. Iz čeSke Pisateljica Pavla Moudra, ki je bila članica Društva čeških pisateljev »Maj«, je umrla te dni v starosti 79 let v praškem »Domu osamelih žen«. Češki film iz rudarskega življenja. V znanih filmskih ateljejih na Barandovu pri Pragi so začeli izdelovati nov češki film »Druga izmena«. To bo prvi češki zvočni film iz rudarskega življenja, ki bi naj predočil rudnike takšne kot so, garanje rudarjev v večni temi šahtov z vsem nepatetičnim junaštvom rudarskega življenja. Glavna vloga je poverjena umetnici Zdenki Stepankovi. Češki pisatelji v Nemčiji. Na povabilo nemške vlade je te dni odpotovala večja skupina čeških pisateljev, igralcev, umetnikov, založnikov in novinarjev iz Prage na obisk nekaterih mest v Nemčiji in v Holandijo. Skupino vodi tiskovni šef rajhsprotektorja ministrski svetnik dr. von Gregory. Znameniti sadjar na Češkem. Češki listi poročajo, da je v Mnichovem hradištu in v okoliških okrajih nasadil sadjar Bohuslav Šnajdr nič manj kot 63.000 sadnih dreves. Večino dreves je nasadil ob svojih stroških na tujih posestvih. Tudi naprej se briga sam za oskrbo mladih dreves in je izvršil vso to ogromno narodno gospodarsko delo brez subvencije. Prodaja jajc v zimskih mesecih. Uradni razglas opozarja lastnike kokoši, da je treba najpozneje do 30. septembra t. I. oddati od vsake kokoši predpisano množino jajc in sicer 60 jajc. Lastniki kokoši, ki bi do javljenega roka ne izpolnili svoje dobavne dolžnosti, bodo kazensko zasledovani. Milo za otroke. Vlada je pozvala občine, da popišejo vse otroke v starosti od 2 do 8 leta. ker bo uvedla dodatne dobavne listke mila za te otroke. Popis otrok je treba predložiti do 25. septembra. Iz Slovalke Slovaški politiki na Dunaju. Slovaški ministrski predsednik dr. Tuka in notranji minister Šajno Mach ter upravnik slovaškega poslaništva v Švici Gaspar so prispeli na vabilo nemškega državnega podpredsednika von Schira-cha na Dunaj ter so obiskali velesejem. Von Schirach je nato obiskal slovaške politike v hotelu »Imperial«, a zvečer jim je priredil v Marmorni dvorani1 slavnostno večerjo. LBM Slovaški oficirji. 70 gojencev slovaške vojne akademije se je mudilo te dni na zapadni fronti pod vodstvom slovaškega vojnega ministra generala Čatloša. V Tatrah že Sneži. Iz Slovaške javljajo, da v visokih Tatrah že par dni temeljito sneži. Vsled nastalega hladnega vremena je izbruhnila v mnogih slovaških občinah španska. najnovej&e vesti Maksimiranje cen za tfsnja in določitev enotnega postopka pri izdelavi usnja so zahtevali industrijci na vsedržavni konferenci v Zagrebu. Te mere naj preprečijo medsebojno konkurenco tovarn usnja. Slična uredba že obstoji na Hrvatskem. 2 milijona kilogramov bombaža po 24.5 lir za kg bomo dobili iz Italije, tako je ugotovila konferenca predstavnikov tekstilne industrije dne 16. t. m. v Beogradu. Napadi nemških letal na Anglijo dne 16. septembra so bili zelo uspešni. V Londonu so razbile bombe doke, eno bolnišnico, vodovod in mestno plinarno. Angleži so poslali v boj vsa lovska letala nad London in niso imeli nobenega na razpolago za obrambo Liverpoola. Nad Anglijo je bilo 180 nemških bombnikov. 79 angleških lovskih letal je bilo sestreljenih in 43 nemških. DNB. 185 nemških letal je bilo zbitih dne 16. septembra, poroča Reuter. Izgube letal. (Reuter.) V zadnjih 48 urah so zgubili Angleži nad Nemčijo eno letalo. Izgube Nemcev in Angležev so v letalih 1:7, v pilotih 1:41 v. angleško korist. Netnci so zgubili 15. in 16. septembra 500 pilotov, Angleži 13. Nad Nemčijo so vrgli Angleži 15. in 16. septembra 40.000 kg bomb. V Kanalu so Nemci potopili 2 ladji z 18.000 tonami, dve pa nevarno poškodovali. Prvi letalski napad na 'severno Irsko so izvedla nemška letala dne 13. t. m. Povelje za napad na Anglijo bo dal fiihrer, pravi DNB, ki se peča z razmotrivanjem ameriških listov o možnosti nemškega napada. Veliki bo]i v Egiptu divjajo pri mestu Sol-Ium, ki so ga Ajigleži izpraznili. Letala so bombardirala zbiranje italijanskih čet. Dva letnika vojaških obveznikov je vpoklicala vlada v SSSR. V zvezi z uvedbo splošne vojaške dolžnost) v Zedinjenih državah je bil odobren kredit 1,686 milijonov dolarjev. Za popis 16 in pol milijona obveznikov bo porabljeno 24 milijonov dolarjev. Ameriški mornariški minister je izjavil, da mora imeti Amerika največje brodov-je na svetu, s katerim bo obvladala Atlantski in Tihi ocean. Zgradila bo dve oporišči za ladjevje: eno v Ameriki, eno na Havajskih otokih. Napetost radi Indokine. Tass poroča, da čaka v bližini obale Indokine 120 japonskih ladij, v večji oddaljenosti pa 200. Ladje bodo izkrcale čete. Kitajci so z letali natrosili mine v vodah okrog Indokine in porušili kopne zveze med obema državama. Pogajanja med Francijo in Japonsko radi prepustitve oporišč se nadaljujejo. Na japonsko-kitajski fronti so Kitajci povsod v ofenzivi. Španski minister Suner je prispel v Berlin. »Delavska VolUika" ne dobiva mUhiU sufacendi, zofo po~ ccu/nai homuuha takai! Usoda nemSkih političnih emigrantov v Franciji Socialistični dnevnik »Berner Ta£wacht« piše: • Številni v Franciji živeči politični begunci iz Nemčije so prišli po francoskem zlomu v izredno težak položaj, potem ko se jim je že prve mesece 'po vojni napovedi hudo godilo. Kot znano, so francoske dblasti ob vojni napovedi internirale vse v Franciji bivajoče Nemce moškega spola v starosti 17 do 65 let, pa naj so bili rajhovski državljani ali pa emigranti. Ravnanje, oskrba in higijenske razmere v internacijskih taboriščih so bile različne ter so bile večinoma odvisne od posameznih predstojnikov taborišča. Del internirancev, pravzaprav nepolitični emigranti, je odšel pod večjim ali manjšim pritiskom v tujsko legijo, manjši del se je izselil v prekomorske dežele, nekaterim so pa zopet dali svobodo; ti poslednji so obenem z veliko večino v taboriščih ostalih emigrantov 'bili podvrženi vojaški delovni službi. Sredi maja so bili tisti emigranti, ki so živeli na svobodi ponovno internirani, ista usoda je zadela tudi žene. Internirane moške so spravili v različna tafoorišča, ženske so ipa prišle v taborišče Gurs v Pirenejih. To je bilo mesto iz samih barak in tu je prebivalo 22 tisoč žen-emigrantk. Razmere v tem ženskam taborišču so bile po pripovedovanju internirank ter po vestno in nepristransko ugotovljenih pričah izredno slabe ter civiliziranega naroda nevredne. Hrana je bila kvantitativno in kvalitativno popolnoma nezadostna, v stanovanjskih barakah polno mrčesa, podgan in miši. Tudi je v taborišču razsajala težka griža. V času katastrofe so spravljali moške internirance in tiste, ki so služili v vojaških delovnih oddelkih, v južno Francijo; to se pa ni popolnoma posrečilo. V okraju Finstere (Bre-tagne) je prišlo vse taborišče internirancev Nemcem v roke, drugod zopet so nemški vojaki zajeli mnogoštevilne emigrantske delovne čete, tudi je veliko število teh delovnih vojaških čet poginilo v vojni. Na čast nemškim vojakom je treba omeniti, da so z zajetimi nemškimi emigranti, ki so služili francosko vojsko, lepo postopali. Poslali so utrujene in lačne postave, ki so jih srečali na cesti domov, to se pravi v njihova dosedanja bivališča, drugim emigrantom so pa olajšali 'beg v nezasedene dele Francije. Nemška tajna policija, Gestapo. je aretirala razmeroma le malo ljudi. Med drugim je 'bil aretiran bivši bavarski ministrski predsednik in socialistični poslanec rajhstaga, Jo-hannes Hoffmann-Kaiserslautern; tudi se zdi, da je padel Nemcem v roke levičarski pisatelj Lion Feuchtwanger. Poročila .o pisatelju Wert-lu si močno nasprotujejo: nekateri pravijo, da je mrtev, drugi pa, da se nahaja v južni l'ran-ciji. Samomor je napravil znani dramatik Ha-sencleveer, in sicer ko so ga hoteli spraviti iz koncentracijskega taborišča na Rivieri v Per-pignan. Kakor zaslužijo ostro kritiko tisti francoski vojaški krogi, ki so ob francoski katastrofi z nemškimi emigranti nelepo postopali, tako ne smemo pozabiti tudi drugačnega ravnania. — Tako je bilo polno scen, ko so na vojaških avtomobilih bežeči francoski vojaki dali nemškim emigrantskim delovnim četam, ki so jih spotoma srečali, na razpolago svoje avtomobile in jim tako olajšali beg na jug. Bodočnost nemške emigncije v Franciji ;e temna: Damoklejev meč leži nad njo. Fašiza-ciia Francije, grozeča splošna lakota ter tisti odstavek iz premirja, po katerem sme Nemčija zahtevati izročitev vseh 'bivših nemških državljanov, sili emigrante na izseljevanje v prekomorske dežele. To bo pa za večino izrcano težko, če že ne popolnoma nemogoče. TO IN ONO Društvena slava »Ognja« v Beogradu. Pravkar je izšla avgusta številka beograjske revije ^Oganj«, ki jo ureja in izdaja dr. Voja Kujun-džič, predsednik beograjskega »Ognja«, zdravnik in načelnik ministrstva narodnega zdravja v pokoju. V tej številki prinaša »Ogenj« tudi obširnejše poročilo o društveni slavi, ki se je vršila nedavno v dvorani hotela »Srpska krilna«. Iz poročila posnemamo, da je bila dvorana premajhna za številne došle člane, prijatelje in pobornike ognjene ideje. Navzoči so slavili ta dan s trdno vero, da bo v najkrajšem času izvršena kulturna in za Beograd tako potrebna ustanova — krematorij. Zapreke in težave, ki jih je moralo to že pred svetovno vojno ustanovljeno društvo premagovati skozi desetletja, se zde premagane. Domačica slave Vaška Stoianovička, vpokojena učiteljica in odlična prosvetna delavka, je kot dobra Srbkinja in pravoslavka prosila v Patrijaršiji, da bi prišel svečenik in prerezal kolač, ali na žalost ta njena želja ni bila izpolnjena, kar je napravilo zelo neprijeten in mučen vtis na vse prisotne. Tako je tudi letos v odsotnosti svečenika, predsednik dr. Voja Kujundžič prerezal slavski kolač v družbi domačice slave ter podpredsednika inženjerja dr. Jova Obranoviča in dr. Dragoljtiba Radišiča. Starejši člani pa so zapeli priložnostne slavske pesmi. Po sečenju kolača je imel predsednik kratek govor, v katerem je med ostalim povdaril, da zelo obžaluje, ker cerkev obsoja pobornike kremacije za ono, česar še sploh niso storili. Francoska ekvatorijalna Afrika, ki se je po zadnjih vesteh v celoti priključila (generalu de Gaulleu, se razteza od ustja reke Kongo do Libije in angleško-egiptovskega Sudana, meri 225.870 kv. km ter se nahaja že od 1. 1842. pod francosko upravo. Obstoji iz pokrajin: Ga-bun, Srednji Kongo, Ubangi, Tsad in južno-vzhodni Kamerun, v kateri prebiva 3,100.000 prebivalcev. —• Sedež guvernerja je v mestu Brazzavide ob reki Kongo. V teh pokrajinah pridobivajo posebno kavčuk in palmovo olje; v koloniji je 652 km železniških prog; 3500 km telegrafskih žic in 9000 km plovnih kanalov in rek. Na južnem delu francoske osrednje Afrike prebivajo v glavnem Bantu-črnci (Fang. Bateke in drugi), na severnem delu pa sudanski črnci, Arabci in Hamiti (Fulbe, Teda). Kako gre pisemska pošta iz Nemčije ▼ svet? DNB objavlja, da se smejo v bodoče pošiljati pisma, dopisnice in tiskovine v Ameriko preko Sibirije in Japonske ter po isti poti tudi na Islandijo in Groenlandijo. Na Alzaško in v Lo-taringijo so dovoljena pisma, dopisnice, tiskovine in trgovski papirji z vzorci do 500 g, paketi do 2 kg. 33E ICdueU Vkuhavanje v delavskem gospodinjstvu O vkuhavanju govoriti delavski gospodinji je bilo težko še v prejšnjih letih, ko je bilo sadje razmeroma poceni, saj še za sproti ni mogla kupiti dovoli sladkorja za vsakdanjo potrebo, tem manj pa za vkuhavanje. Letos pa je stvar še vse težja, saj sladkor je nespremenjeno drag, sadje pa ima prav bajne cene. Kje pa naj razen tega vzame denar, da si kupi kozarce za vkuha-vanie in pergamentni papir? In vendar bi tudi delavski otroci pozimi tako z veseljem pozdravili vsaj malo marmelade na kruh! Zato naj vsaka gospodinja le poskusi, kako bi vsaj nekaj malega lahko vkuhala, da bo pozimi vsaj tu pa tam malo poživila enolični jedilnik. Kako pa naj to stori, ko nima ne sladkorja in ne kozarcev in nič odveč denarja. — Malo naj se ozre po stanovanju in podstrešju, če najde kaj steklenic, ki ležijo morda že leta neuporabne po koti, pa bi jih vendar lahko tako imenitno porabila za vkuhavanje marmelade in paradižnikov. Za vkuhavanje so najboljše manjše steklenice. Zelo uporabne so pollitrske steklenice od piva in slatine in 7 dl steklenice od grenčice. Tudi literske steklenice in 14 dl steklenice od slatine veljajo, če drugih ni. Vsako marmeladto lahko vkuhamo v stekla-niaah. Za marmelade je vkuhavanje v steklenicah še primernejše kakor v kozarcih, ker se veliko bolje držijo. Zato lahko damo v steklenice marmelado brez vsakega dodatka sladkorja, pa še vseeno drži, kar se seveda v kozarcih ne more. Vkuhavanje brez sladkorja pa je za delavske gospodinje, ki si nikoli ne morejo nabaviti večje količine sladkorja skupaj, edino, ki sploh pride v poštev. Tako imamo pri vku-havanju marmelade v steklenicah dve muhi na en udarec, sladkorja ni treba kupipti in ne kozarcev. Druga prednost pri vkuhavanju marmelade v steklenicah je ta. da je ni treba tako dolgo kuhati. Če damo marmelado v kozarce, jo moramo kuhati ure in ure, da se zgosti, ker se drugače v kozarcih ne drži. Pri tem rabimo veliko kurjave, pa še uničimo z dolgim kuhanjem prav vse vitamine. Tako zadostuje, če je marmelada samo dobro prevrela, pa jo vlijemo v steklenice. Na ta način si lahko tudi pripravimo mnogo malinove marmelade, ki je ena najfinejših marmelad, a ima edino to neprijetnost, da je zelo redka in se zato v kozarcih težko drži. Malinova marmelada pa je tudi delavskim go- RUŠE Mezdno gibanje v Tvornici za dušik d. d., Ruše uspešno končano Dne 10. t. m. je bil dosežen sporazum ined podružnico SDSZJ in ravnateljstvom Tvornice za dušik d. d., ki je končno uvidelo, da so zahteve delavstva popolnoma upravičene, saj delavstvo ne zahteva več, kakor samo toliko, kolikor so se dvignile cene življenjskim potrebščinam. Nastalo draginjo pa ni delavstvo povzročilo. Organizacija beleži zopet lep uspeh v korist delavstvu. Delavstvo se je tudi začelo dramiti in spoznavati, kje mu je iskati uspešno svoje pravice in kje je njegova moč. Vsak dan pristopajo novi člani v organizacijo, katera mora v najkrajšem času beležiti še zadnjega delavca v svoji zajednici. Organizacija je potom svojih obratnih zaupnikov že parkrat intervenirala pri ravnateljstvu glede ustanovitve konzuma, 't. j. da bi od njih dobila zagotovilo ustanovitve za vse uslužbence tovarne. Pri zadnji intervenciji se je ravnateljstvo ugodno izrazilo in kakor ču-jemo sedaj, dobimo konzum že v najkrajšem času, kar najtopleje pozdravljamo. — Druž-nost! Delavec, STUDENCI PRI MARIBORU Ne/nosna beda železniških upokojencev. — 2e večkrat smo v našem listu poročali o ne PTUJ Uspah pekovskih pomočnikov. Pogajanja z mojstri so zaključena s tem, da so pomočniki dobili vse, kar so zahtevali. Zahteve so bile za prvič skromne. Uspeli je zajamčila predvsem pomoč mariborske organizacije, centrale in ptujskega delavstva, ki ima vi boju za svoj položaj že nekaj izkušenj. Samim sodru-gom pekovskim pomočnikom v Ptuju pa priporočamo, naj sedaj po doseženem uspehu ne mirujejo, ker njihov položaj nikakor še ni zavidljiv. Ramo ob rami z ostalim delavstvom se morajo boriti/ za nadaljnje uspehe. TEZNO PRI MARIBORU •Revaž revežu. Upokojenec, ki je naš naročnik, nam piše: Imam majhno njivico, na kateri sem si letos nasadil krompir. Skrbno sem negoval nasad, da bom imel pozimi kaj jesti. Lahko si mislite moje razočaranje, ko sem pred par tedni stopil nekega iutra na mojo njivico in ugotovil, da mi je nekdo ponoči izkopal precejšnjo množlino krompirja iti ga odnesel. Prepričan sem, da je bil tisti najbrž prav tak siromak, kot jaz, ali pa mogoče še večji, toda da si je izbral baš mojo njivico je res čudno. Kajti tik poleg mene je mnogo večja njiva krompirja, last petičnega posest nika, toda njegov krompir je ostal nedotaknjen. Gotovo bi ne bilo prav, ako bi si bil neznani siromak nakopal krompir na njivi orne- znosnem položaju, v katerem se nahajajo že- njenega posestnika, toda še manj bi si ga bil lezniški delavci in profesionisti, ki so bili upokojeni po letu 1931, in jim glasom pravilnika ne pripada draginjska doklada, akoravno oni današnjo draginjo s svojimi nizkimi pokojninami najbolj občutijo. Zima se .približuje, po* trebujejo kurivo, sredstev pa nimajo niti za nujne življenjske potrebščine. Popolnoma obupani se sprašujejo, kam naj vodijo te razmere in kam naj se v sili obrnejo za pomoč. V tej zadevi je interveniralo pred nedavnim časom v Beogradu tudi »Društvo uptokojencev«, toda brez uspeha. Posamezniki so se obračali s prošnjami tudi na nekega zgovorneiga gospoda v Mariboru, kateri jim je pred različnimi volitvami marsikaj obetal, sedaj pa, ko ima or» sam ipreko pol ducata mastnih služb in draginje niti najmanj ne občuti, je pa postal popolnoma tih in miren. Tudi v Ljubljani se je pred kratkim nek gospod izrazil, da je sedaj običajna beseda (nema kredita) sramotna, ali kakor se vidi. je najbrž na to že pozabil. Zato prosimo ponovno merodajne činitelje, da ukrenejo končno nekaj v pomoč tej kategoriji siromakov. smel na moji njiviciv ki sem sam revež. ‘t ' • r**1 c M 1 TRŽIČ Odšel je iz našega mesta kanonik in tržišči župnik A. Vovk, ki je prišel k nam kot nasled nik kranjskega dekana Šrbca in je bil pri nas celih 14 let. V teh letih je ipri nas divjala surova in skrajno poala politična borba, ki' se je zrcalila v člankih in dopisih iz Tržiča v iGo-renjcu«. Toliko častikraje in rokovnjaških napadov je menda poznala redko katera doba in redko kateri kraj. Kako je g. kanonik mislil spodinjam še najlažje dostopna, lier si lahko maline same naberejo. Letos ie bilo malo sadja in še to je večinoma že minulo. Kaj bi torej šp lahko vkuhali za marmelado? Gospodinja naj zbere vse sadje, ki ga je mogoče dobiti. Mogoče dobi še nekaj litrov malin, črnic in brusnic, bezga je tudi dovolj, pa še nekaj breskev, jabolk, češpelj, hrušk. — Tudi šipek bo kmalu zrel in je prav dober za marmelado, prav tako kutine. Vse sadje, kar ga pač more dobiti, naj snažno opere in nato pristavi. Vode naj doda le toliko, da je dno pokrito. Pusti naj vse skupaj samo enkrat zavreti* samo toliko, da je vse mehko in se da pretlačiti. Potem naj se vse sadje pretlači skozi sito. Pretlačeno mezgo damo spet na ogenj in pustimo še enkrat zavreti. Če imamo sladkor, ga sedaf dodamo po okusu, ako pa sedaj sladkorja nimamo in bomo pozimi kar sproti sladkali, pa mezgo odstavimo in jo vlijemo takoj še vročo v pripravljene steklenice, ki smo jih prej skrbno osnažili. Če prav previdno ravnamo, nam ne bo nobena steklenica počila. Paziti pa moramo, da ne stojijo steklenice tokrat, ko vlivamo vanje vročo mezgo, na kamnu ali železu, ampak na cunji ali lesu, ker drugače počijo. Ko smo steklenico napolnili, jo vsako takoj sproti zamašimo. Zamašek mora biti primerne velikosti in mora dobro zapirati. Ako je že star in pre- < več gladtek, je bolje, če kupimo novega, saj ne stane veliko. Ko smo vse steklenice napolnili in zamašili, jih pustimo ohladiti. Ko so že hladne, raztopimo v mali posodi parafin ali vosek (oboje se dobi v trgovinah), nato pa pomočimo vsako steklenico z zamaškom v raztopino, da je zamašek čisto prevlečen in ne more nikjer zrak uhajati v steklenico. Nato hranimo steklenice do uporabe na hladnem prostoru. Pred uporabo samo podržimo grlo in zamašek vsake steklenice v vročo vodo, pa se ta parafinska prevleka lepo raztopi. Ako imamo pri roki ostanke sveč, raztopimo kar te in nam potem še parafina ali voska ni treba kupiti. — Taka marmelada v steklenicah se drži leta in leta, mnogo bolje kakor ona v kozarcih, ker skozi pergamentni papir le rad pride zrak. Op. uredništva: Ker je po večmesečni odsotnosti spet prevzela urednica ženskega kotička posle, prosimo vse sodružice, da se pridno oglašujejo in dopisujejo v ta kotiček. Osebne spremembe v SSSR •»Exchange Telegraph« poroča iz Moskve, da je Stalin pravkar imenoval vrhovnega državnega tožilca Višinskega za namestnika zunanjega komisarja. Višinski, ki je bil pred enim letom imenovan za namestnika predsednika sovjetske vlade, bo obdržal še nacfalje to mesto. V Kremlju tudi javljajo, da sta odstopila s svojih dosedanjih mest, vodja propagandnega odseka centralnega komiteja komunistične stranke Ždanov in njegov prvi namestnik Po-spelov. Ždanov bo še obdržal mesto tajnika stranke v Leningradu in bo verjetno postal član politbiroja komunistične stranke. Ždanov je v inozemstvu znan kot publicistični pripravljalec ruskega približevanja Nemčiji. Zato je njegov odstop mnogo komentiran. Za Ždanovega naslednika je imenovan Aleksandrov, do zdaj član politbiroja. Pospelov je postal glavni urednik moskovske »Pravde«. *■•> r-*'r"'T'- j- i r iš tstfdl, — »Slovenec« prinaša po »Basler Volksblatto »Pij XII. je zopet... poudaril nujno potrebo, da se vodilni narodi Evrope pomirijo, ker bodo od vojne želi drugi kontinenti in narodi... Sicer pa je katoliška cerkev, ki razvija čedalje večjo misijonsko delavnost, pripravljena na to, da bodo v graditvi nove in boljše Kulture nadomestili Evropo drugi kontinenti. Iz tega stališča se bo seveda znala tudi novim razmeram prilagoditi...« . t* ,i\av* Za norca so ga proglasili, ker je izumil šivalni stroj. Šivalni stroj iz lesa je izumil krojač Bartol Timonier, doma blizu Lyona. Ko so ljudje videli njegovo iznajdbo, so ga proglasili za norica. Nato si je Timonier naprtil svoj stroj na hrbet in je odšel v Pariz, kjer je izdelal 80 takih strojev in začel krojaško delavnico na veliko. Toda 1830. leta so mu besni krojači razbili vso delavnico in stroje. Med tem pa je Amerika plodno izkoristila izum, dočim je iz* umiteli umrl v bedi. 100 litrov vode na dan porabi eno samo de' blo trepetljike. Delavski pravni svetovalec Pravice uslužbenca po stavki (Beograd) Vprašanje: V našem podjetju smo dalje časa stavkali. Po končani stavki delodajalec nekaterih delavcev ni hotel več sprejeti v službo. Ali imajo pravico zahtevati mezdo za čas odpovedne dobe? Odgovor; Stavka sama na sebi nima za posledico, da bt službeno razmerje prestalo, in sicer vsled tega. ker na strani stavkujočega delavstva ni volje, da bi s stavko izstopilo iz službe. Stavkujoče delavstvo hoče doseči le boljše delovne pogoje v dotičnem podjetju. hranilne knjižice. V nasprotnem Primeru J® zadruga upravičena ta Vaš dolg odračunavati z Vašim drugim dobroimetjem Pri njej odnosno z letnimi obrestmi', ker gre za pobot. Oprostitev vojaščine (Mislinje Št. 111) Vprašanje: Moj sin mi je kot vdovi edina pomoč. Imam že tudi 18 let staro hčerko, sposobno za delo. Vložila sem na vojaško komando prošnjo, da sina oprostijo vojaščine* toda prošnjo so zavrnili, češ, da je že hčerka sposobna za delo. Ali je rešitev vojaške ko* UCIUVI1C 4JUKUJG v uuiiv.iii.iii . rravilnn? Dr,«o pa je vp,a5a,to ali .le stavk« zadosten Zako]| ^ da „ „ razlog za odpust po delodajalcu. Prejšnja ju-dikatura je bila mnenja, da ima delodajalec pravico odpustiti stavkujoče delavstvo. V zadnjem času pa sta okrajno i.n okrožno sodišče, torej prvi dve sodni stopnji izrekli, da stavka ni razlog za odpust. Na Vrhovnem sodišču se ta spor ni obravnaval in zato ne vemo za novejše stališče tega sodišča. — Ako Vaš delodajalec ni izrecno odpustil delavstva vsled stavke, službeno razmerje med stavkujočim delavstvom in njim ni prestalo, vsled česar mora plačati delavcem, katerih ni hotel sprejeti nazaj v delo, mezdo za 14 dnevno odpovedno dobo. Dol* pri zadrugi (Škofja vas) Vprašanje: Pred več leti, ko sem podaril hranilno knjižico svoji hčerki, sem prosil zadrugo, da mi odpiše na račun te knjižice o tem, ne vemo, ako pa je bil količkaj rahlo- ................... čuten, potem m,n ne more biti žal za takimi moj dolg na manufakturnent blagu. Zadruga ovcartii, ki so, kakor je tarnal »Cerkveni Glas-j tega odtegljaia ni izvršila in mi zato sedaj v nik«, celo g. kanonika tožarile. — G. kanonik zadnjih treh letih zadržuje na račun tega dol-je bil odličen član občinskega odbora in ho tež- jr3 letne obresti. Na to nisem nikoli pristal, ko najti mu nadomestila, človeka, ki bi, do- Ali morem zahtevati od zadruge izplačilo pri-slovno vzeto, izpolnil njegovo izpraznjeno me- padajočih obresti? sto v narodno zelo zavednem občinskem od- Odgovor: Če si zadruga ni poplačala i boru. Čestitamo Ljubljani na pridobitvi, nje- hra-iilne knjižice, njen dolg še vedno obstoji, mu psa želimo, da bi mu tudi na novem mestu razen če le z Vami sklenila dogovor, da se no ne bilo treba čakati na plačilo v onostranstvu.'ilede Vašega dolga poplačala le z vlogo iz družinski člani morejo oprostiti vojaške službe. ki izkažejo, da so neobhoano potrebni P« vzdrževanju svojcev ter da so. res tudi dolžni svoje svojce vzdrževati. Ta dokaz je odvisen od posameznega' primera, od potreb ter števila svojcev, če hčerka ne zadostuje za Vaše vzdrževanje, ste upravičeni zahtevati* da se Vašega sina kot hranitelja oprosti vojaške službe. — Nedavno objavljena novela * zakonu o ustrojstvu vojske pa v načelu sploH ukinja oprostitev hranilcev od vojaške službe-Vsak hranilec bo moral služiti rok, vendar samo tri mesece, ki pa se mu štejejo kot pol111 rok. 9 ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN P O UGODNIH CENAH Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice* sviterie. žemperje (lastni izdelki). Volna, pr**1' za strojna ročna dela. Korablneže, modrcKc. srajce svilene in flor nogavice itd. platno, odeje, predpasnike, rute. Blag®, P®J“ za ženske, moške, otroke, šivllske potrebscli galanterija. ' OSET »MARA«. Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trgJ. •_____ Za konzorcij Izdala in urejuje AdoU Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen i> Mariboru.