gospodarske, obertniške
»
naro
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. GO kr«», za pol leta l£fl. 80 kr., za cetcrt leti. 90 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. kr. nov. dn.
V Ljubljani v sredo 16. oktobra 1861.
Razzias.
D
Avstrijanski
glavni
odbor na Dunaji za razstavo v
Londonu v prihodnjem letu naznanja vsem obertnikom, rokodelcom in kmetovavcom, ki želijo kaj v to razstavo poslati, da morajo zadnji ćas do konca tega mesca oglasiti, kaj bojo poslali; pozneje se ne bojo već spreje-
mali oglasi.
Or eh

Oreh, ki ga tù in tam tudi laški oreh imenujejo, je dobii svoje ime od laške dežele zato, ker se je iz laških
dezel sčasoma v druge dežele zasadil. Prav za prav je pa njegova domačija Perzija v jutrovih deželah, od kodar so ga Rimljani pervi v laške kraje přinesli.
Orehov je po svetu, kakor je sadjorejcom več ali manj
znano, vec plemen, po okusu so pa večidel vsi precej enaki, samo to jih ioči, da so nekteri debeli, drugi drobneji, eni mehke, drugi terde lupine; tem pravijo kmetovavci pri nas po navadi košćaki, onim pa meščaki. Zopet drugi so
bolj okrogli, ali
pa
podolgovati, eni
zgodnji, drugi pozni
itd.
Orehi okrogli so v naših krajih najbolj na vadni, najbolj okusnega jedra in precej debeli, precej mehke lupine, radi rodé, veliki in košati zrastejo, in ker jih vsaki mraz ne posmodi, zato jih kmet v naših krajih skor najbolj ob-
Pod olgasti orehi imajo, bi rekel, skor najboljse
raj ta.
jedro in mehko lupino; so tudi dosti debeli, al mraz jih raji vzame.
Tukaj bom omenil še tako imenovanega velikan skega oreha (Rieseu-Xuss). To drevo rodi tako debele orehe, da so dostikrat po 4 palce dolgi in po 3 debeli, taki so, kakor gosje jajca. Lupinu so mehke, skor take kakor meščakov ; ziiaa jih tako kmaii ne popali kakor
druge plemena; to
y cr
c?
odaj
rodi, dostikrat že v tretjem letu po
drevo prav posajenju.
Se o druzih 6 orehovih plemen, ker se v naših krajih le
poredkoma nahajajo, ne bomo tukaj posebej govorili. Ome-nimo še samo francozkega pritlikovca. Ta oreh je novo pleme , ki so ga še le pred malo leti na Nemško dobili. Veliki sadjorejci hodijo ž njim ravno tako v caker, kakor s pritlikovci sploh, sadé jih po gredah in v kible. Ker to pleme prav počasi raste, je za male verte in posódno rejo prav pripravuo drevó, njegovi orehi so tako lepi in debeli kakor navadnih dreves; pravijo, da ta pritlikovec rad rodi in orehi njegovi so zgodaj zreli.
Orehu je všeć vsaka zemlja, će tudi slaba in kamnita,
pa ponaša v ilovnatem la-
ie močimate ne
ljubi. Najbolj se
porji in dobri černi zemlji. Ce je pa oreh na dobri zemlji
mizar njegovega lesa toliko, kakor
na^lo zrastel, ue obrajta
Da si niso dozdaj sadjorejci veliko prizadevali, reje orehov na višo stopnjo povzdigniti in niso skušali jo dosti zboljšati, je gola resnica, akoravno tudi oreh zasluži, da bi se ga z ravno takim pridorn poprijeli kakor vsake druge sadjo-reje, ker bi jim, če bi orehe z veseljem oskerbovali in razumno gleštali, zgodaj in bogato rodili. Lepi orehi se lahko v denar spećajo in od leta do leta lep dobiček donašajo ;
i
mmmm	m
ko so že debeli in stari, ti bo njih les, posebno
in še takrat iz debla in čverstih vej, lep dobiček donesel.
Gospod J. N. Leicht, vertnar kneza Lobkovica v Ripa na Českem pravi: Kdor si hoče lepih in zdravih orehov zarediti, naj tako-le ravná:
Za rejo lepih in zdravih orehov ni druzega potreba kakor pazljivosti in marljivosti. Pred vsem mora gledati: a) kakošne orehe bo za seme odbral; b) kako jih bo v
zemljo sadil;
kako jih bo pervo leto gleštal ; d) kako
jih bo opravljal naslednje leta in
kako bo ž njimi
ravnal do takrat, ko se bodo na stanoviten kraj presajali?
Kakošni orehi naj se za seme odberajo? Za seme odberam; jez vselej orehe z mehko lupino; za vse druge plemena se in tudi za koščake za seme ne zmenim, zato ker oreh z mehko lupino med vsemi največ

dobička donasa. Tako hitro ko so orehi na drevesu zreli kar se spozná potem, če jim unanja zelena lušina poći, jih
dam pobrati z drevesa in na travi na kup nasuti
5
da jih
sonce in zrak dobro pozorita, in pustim jih na kupu toliko časa, da začenjajo iušine na njih močnate prihajati, in se dajo od orehov lušiti. Ko se je zelena lušina orehom od-pravila, jih nasujem v velik škaf, — in jih v vodi s kako omuljeno metlo moćno sčm ter tjè mešam, dokler so popolnoma čisto osnaženi; potem jih nasujem na leso in denem na suh, zračen in senčnat kraj sušiti, kjer so v kakih 6 do 8 dnéh že suhi. Ko sem jih tako očedil, odberem od njih najlepše, to je, najdebelejše, najlepše zrašene in čisto zdrave za posajenje; ostali se porabijo pa za dom ali se
prodajo.
(Dal. prih.)
Gospodarske skušnje.
( M urbino listje je ovca m tako dobra klaja)
?
da je ni
boljše.
Pri neki pražki
ki so
da „Frau. BI." pravijo,
razstavi je bil na ogled postavljen tudi neki oven , ga samo z murbinirn listjem kermili in mu s to klajo tako volno napravili, da je bila tanka in svitla kot svila (žida). Tudi v Meklenburir - Schwerinu so
pokladali ovnu samo
murbino listje in tudi ta je imel najlepšo volno med vsemi drugimi; 1000 gold, so mu za-nj ponujali. Nek drug 5 let
star oven ravno tistega gospodarja se je z murbinim listjem špital tako, da je dobit 22 funtov.
vas
al 1231 v, funtov; v enem letu je pri
Drobtinčica
onoga iz puste in kamnite zemlje; bolj ko v pusti in kam-	' nit » i zemlji oreh raste, tem terdneji, lepše kostanjeve barvě iu lepše žilast je les njegov, po kterem mizarji radi segajo,	# Zvezdoslovci so prerajtali, da sončna svetloba svetili starji koje, tem bolj ga obrajtajo. Orehov berst in cvetje	lobo lune prekosí 300.000krat. Ako bi tedaj 300.000 polnih rau mraz popali, zato ljubi oreh tudi bolj gorko podnebje;	lun razlivalo svojo svetlobo na zemljo, bi vendar vse skupaj
saj je sin tople domoviue.
ne svetile bolj kakor sveti edino sonce.

Ogled po naših časnikih

.„Stimmen aus Inner ô ster reich. Beitrâge zur Durch-
fiihrung der nationalen, religiósen uud politischen Gleichbe-rechtigung/Herausgeber und verantw. Redacteur Andreas
Einspiei'^r. Klagenfurt. III. und IV. Monatheft".
sprache in Wien zur Zeit Leopold s (1704) aasgesehen, diene nur folgendes BeÍ9piel aus der allerh. Entschliessung vom 4. april 1704, Bôhmen betreíFend: „ius Kuuftig aber keine einfiihrung anderster als cum expressa Salutari Clausula, Salvo jure anteriorum Creditorum ertheileu, die An-teriores Creditores auch, wann die posteriores allé Gradus
3. in 4. zvezek nam v veliko veselje poterjujeta, da Executionis bis auf
das Letzte „Beherrschungs-Recht44 in
izverstui pisatelj in vrednik slovenski se tudi verlo obnaša elusive Verfiihret... . mit dem Odpor (sic! ćechisch) nicht kot pisatelj in vrednik nemški. Mnogo tega, kar sedanji mehr gehôrt werdeu sollen.44 čas terja, ali, kakor Nemec pravi, „Die Fragen der Zeit", Kauderwálsch, als was
Und dennoch war dieses noch gegenwârtig, Gottlob! die slo-
vse obdeluje s krepko in prepričavno besedo. Zvesti svoji venische Sprache nalogi skozi in skozi: braniti narodno, versko in politično
demjeuigen
»
der sie kennt und versteht,
durchaus nicht erscheinen kann, bekanntermassen sowohl in ravnopravnost, so pa „Glasi iz uotranje Avstrije44 vedno tudi den Schuleu als auch iu den Aemtern vollkommen gang
pravični nemškemu elementu, ne mislite, da protivniki naši to
Vendar dragi ..Glasi" . nikar
55
spoznajo; kakor

v eno mer
und gabe!
u
v svet trobijo, da „Novice44 vsaki dan za zajterk deset
tung
Izversten je sostavek „Bureaukratie und Selbstverwal-*, kjer se z ozirom na to, kar imenitui deržavniki
Nemcov požró, tako
vemo
jim tudi vi niste za trohico (Staatsmanner) od nekdaj in danes o preveč gospodajočih
bolji. *") Sedaj so jo sami „schwarz auf weiss44
zapisali, da
uradnijah mislijo, pomočki nasvetovani, kako se dá tem na
sa
leta 1848 v Fraukobrodu skovana Nemčija mora seči pakam v okom priti z resnieno svobodnimi zupanijami, „bis zur Adria", in kdor se temu ustavlja in stavi le rav- mostojnostjo dežel, manj uradnijami, očitnostjo in ustme-
ram , tega na- nostjo vseh opravil. „Naj bi duh oktoberskega diploma kmali
prog.—,
Dopravno Avstrijo v svoj politični padajo kakor risi in boae constrictores. Al dobro vemo, da kri in meso postal !u — so konečne besede tega sostavka.
V čerticah o deželnem zboru štajarskem smo po-
se tudi vi tega ne strasite, ker kdor si v Celovcu upa odkritoserčno besedo govoriti za pravice Slovencov, je že pred vedil, da bo mogel požirati dosti grenkih.
terjeno našli
i
kar so tudi že „Novice44
v hvalo ptujskema
Naj
poslaucu Hermanu (Nemcu) rekle. Ko je namreč dežel-po tem predgovoru povemo obsežek omenjenih nemu zboru nasvčt předložil, naj deželni odbor pripravi
dveh zvezkov. V versti vodilnih člankov nahajamo: Ueber osnovo postave, po kteri bi se slovenskemu narodu na Sta einige fiir die slavischen Nationen derzeit ungunstige Er- jarskem dodelila djansko pravica slovenskega jezika
v
seheinungen

uber die Ursachen derselben und liber die šoli in kaneelijah, in
ga je predsednik vprasal:
ali hoče
Mittel sie zu beseitigen. Religionsgesellschaften II.
Die Kirche und die anderu Bureaukratie und Selbstver-
gospod poslanec ta svoj nasvčt z razlogi uterditi, je Herman,
svest si
svojega
pravicnega
zahtevanja serčno
odgovoril :
waltung
Ein Wort an unsere Justizmânner.
Das
»
Moj predlog sam sebe upravičuje; cesarjeva beseda
Unterrichtswesen in Innerôsterreich.
Die Kirche und das zagotovlja vsem narodom euake pravice, in Sloveuci priča
Nationalleben. Potem
krajši
sostavki :
Der
Landtag
in
kujejo od deželnega zbora, da ta beseda resnica postane
u
Steiermark.
Der Reichsrath.
Pregledi druzih časnikov:
Warum wirkt der Reichsrath nichts?
Verli Herman je tudi bil, ki je v „Tagespošti" od 13. maja Die Gegenpeti- na drobno in s številkami dokazal, da kakor je zdaj vo-
tionen in Steiermark. — Der Slavencongress in Veldes itd.	litna postava narejena, je doljno (slovensko) Stajarsko za
Za tem sledijo mnogi dopisi iz Koroškega, Krajnskega,	6 poslaucov premalo poslancov v deželni zbor poslalo. Štajarskega, Goriškega, Dunaja itd. Da naposled dokažemo, da kakor v slovenskih naših
Gori omenjeni pervi sostavek odkriva odkritoserčno naše	časnikih tudi v tem veje duh miru iu sprave, naj postavimo
rane in našteva zdravila njene. Novega tii, ki slovenske	le-sem še iz 4. zvezka sledeči spisek v izvirni besedi:
der
55
S
Dass Sie den Entschluss gefasst haben, zum Behufe egenseitigen Verstandigung ebenfalls eine Zeit-
časnike beremo, ni ravno nič povedanega, ker se tudi nič več novega povedati ne dá, kar bi ne bilo že stokrát rečeno. Al Nemci, ki naših zadev ne poznajo ali so po schrift in deutscher lažnjivih nasprotnikih naših krivo podučeni in zapeljani, si gens die Rechte und Interessen aller Slovenen Inoerôster-
misli razjas- reichs ohne Furcht und Scheu vertreten soli, hat uns sehr
Sprache herausgegeben,
welche iibri
utegnejo, ako
jim je za
resnico mar, krive
niti in pravo spoznati. Zato jim priporočamo ta sostavek, angenehm bertihrt; denn Verstandigung thut wirk kakor še tudi posebno uuega, ki o naših šolah govori
kteri
lich noth
namentlich in diesem Augenblicke, in welchem
nam je zlasti zato vážen, ker nam iz gosp. Helfertove mit dem Spruche: „Gleiehes Recht fiir Aile44 und mit dem
knjige, ki je prišla letos ua svetio pod naslovom: „Die
gleichbedeutenden Schlagworte
des Tages:
n
Gleichberech
sprachliche Gleichberechtigung in der Schule und deren tiguuga (der Nationalitâten) ein so arges Spiel getrieben, verfassungsmássige Behandlung. Von Joh. Alexander Freih. und wie wir sehen, vou unsern deutschen Mitstaatsburgern
v. Helfert, Prag 1861, razodeva
pravila, kako
ta gospod,	leider noch immer so wie im Jahre 1848 gedeutet wird,
ki kot Unterstaatssecretâr v ministerstvu za nauk opravlja	nâmlich, dass die Deutschen Oestcrreichs in der ganzea
visoko službo, o ravnopravnosti različnih jezikov v šolah	Monarchie, d. h. auf dieselben Rechte Anspruch haben, wie
avstrijanskih misli. Njegove misli so tudi naše misli in	in ihrer deutschen Heimat, somit folgerichtig, z. B. auf
erečne bi se čislali, ako bi se kmali spolnile. Da se bodo, o tem ni dvombe, ker pravična reč mora zmagati vkljub vsem overam.
slavischem Grund und Boden grôssere Rechte als die Eingebornen selbst.
Oder ist es vielleicht nicht Thatsache, dass man verlangt, dass wegen zwei, drei der deutscheo
Vernivsi se še enkrat k pervemu članku naj za tiste, Nationalitàt
y
angehôrenden
Schiilern die gauze Volksschule,
ki naš slovenski jezik iz nevednosti zaničujejo kakor otroka, Realschule u. s. w. einer rein slavischen kteremu ne gré beseda v javnem življenji, v šoli in pisar- deutsch sein solle und sein miisse? nicah, povzamemo malo verstic iz strane 137, kjer pisatelj z nekim izgledom dokazuje, ka kos en nemšk jezik
Gegend
ganz
Ja man geht
je,
na
noch weiter: „viele Deutsche (wir sagen nicht aile, deuu es gibt auch sehr viele aller Ehren werthe Deutsche, son-
priliko, ob času cesarja Leopolda (pa se ve da tudi še dosti dern wir wiederholen es : viele) Deutsche und mit solchen pozneje pod cesarico Marijo Terezijo) kraljeval v kaneelijah. viele halbgermanisirte Slaven wollen von einem sla-Pisatelj pravi: Zur Beurtheilung, wie die deitsche Amts- vischen Schulunterrichte selbst dann nichts wissen, wean
__sâmmtliche Schùler der slavischen Nationalitàt angehdreo;
sie fordern die Ertheilung des Unterrichtes unbedingt ia deutscher, d. i. in einer den Schiilern ganz an ver-
Dobro je rekla „Danica** v svojem poslednjem lista:
bernil boš nemskutarja težko kterikrat ali pa nikoli
»
Spreo Vr.
stàndlichen Sprache. Man solíte es kaum glauben, and Grade. Es gibt gewiss keinen gebildeten, einsichtsvollen
es wiinschte, dass die deutsche Sprache aas
doch ist es so!
Slovenen, der
Viele Deutsche und Germanisirte gerathen ganz ausser den Schulen slovenischer
sich
wenn Si
auf rein slovenischem Boden in Gym
wie unsere Gegner
Gegenden gànzlich entfernt werde
Was
y
es aus purer Bosheit ausstreuen.
nasien Vortiage in
slovenischer (aber auch in deut- wir anstreben , ist in anserer erwáhnten veroífentlichten her Sprache) nach dem Principe der „Paritat" (Gleich- Petition klar und entschieden ausgesprochen und begrundet
Man solíte es kaum glauben, und doch ist worden. Was in derselben angestrebt wird, ist auf das
geringste Mass reducirt, was ein allezeit getreues und
he it) forde es so !
Viele
Harnisch und schre Slovenen, wenn auch diese iu ihrem Lande in eiuer
Deutsche und Germanisirte gerathen gleich in nach wahrer Bildung strebsames Volk von einer gerechten
j
Zetter, sobald die gleichberechtigten erleuchteten Re
gierung
fordem kann und darf.
d
Deutchen 99
uberwiegenden Majorita!
nd
gegen bean-
spruch wenigi ihnen
dass ihnen die ámtlichen
Ausfertigungen
y
einfache Bescheid
und
Vorladung
nzig und allein verstaudlichen Muttersprache aus
Wenn daher der Mund irgend eines Kopfes oder die Feder irgend einer Hand dieser Behauptung widerspricht uud unsereu diessfailigen Wiinschen entgegenhandelt, so in ihrer kann das unmoglich aus Ueberzeagung geschehen, aus
der Ueberzeugung námlich, dass der vernunftgemáss einge-
vortaufig
sefertiget, zugestellt werden sollen, indem in den meisten richtete Voiksschulunterricht die Bildung des slovenischen slovenischen Dôrfern kein einziger Mensch zu finden ist, Volkes hemmen wiirde. Was kann es also sein, dass solche
der Deutschseschriebenes les en kônnte und es
gleich
Leute, die da „Bildung" und „Civilisation" stets im Munde
verst au de, und unsere Landleute genôthigt sind, oft eine, fùhren, zwingt,
"•egen ihre bessere Ueberzeugung zu reden
e»
wei Stuudeu w
zu
tr te
ehen
dut
briu
©
usgesetzten Termin zur
um (tur de
Tagsatzung
uf d
Vorla
and zu schreiben?
in Erfahrung zu
Wir wollen echweigen von dem zwar hâsslichen, aber
gen
»
wobei im Ga
»
Jahr ein Jahr aus eine Men wàhrend es bei uns gegen-wàrtig gewÍ88 schon in jedem Dorfe einige oder weuigstens
55
menschlichen" Egoism u s; wir erwàhnen nur
er
kostbare Zeit verloren
geht,
8chrecket nicht!
den
Panslavismus.
Ja dieses
Gespenst ist es, welches in vielen
deutschen Kôpfen leider
ein Individuum
Or te
ibt
welches slovenisch lesen kann und noch immerfort spuckt und jeden gesunden Gedanken
im
eine so
infache Schrift iu seiner
eigenen Muttersprache
Keime erstickt, so dass schon die Ammen iu den Kinder
auch verstehen muss, so dass der arme, ohnehin genug be- stuben dariiber lachen.
lastete Bauer gleich an Ort und Stelle ohne alien Zeitver
Deutsche! lasst schon einmal ab von diesem Wahn I
auderweitige
Auslagen Auskunft erhalten kónnte. Furchtet den Panslavismus eben so wenig, als wir den
lust und
Allein viele Deutsche und Germanisirte schreien, wie ge
Pangermanismus furcbten,
und die Verstândigun
tr te 1
t
gleich
Zetter und blasen in die Lârmtrompete der Harmonie zwischen den Slaven und Deutschen Oesterreichs sobald eie von dem letzerwâhnten so beschei- wird nicht schwer sein. Dasselbe, was der Verwirklichung
Tagespresse, t
denen Anspruche etwas vernehmen. Mann solite es nicht
der
pangermauischen Idee im Wege steht, dasselbe macht
tr
e
Sauben
nd doch ist es leider so!
Namentlich mussen wir mit Bedauern die
traurig
auch die Realisirung deutschen und slavischen
der panslavischen unmoglich. Wer die
mit Aufmerk-
Zeitungsberichte
Thatsache erwàhnen. dass allé deutschen Journale (mit ein samkeit liest, der wird hoffentlich errathen haben, was wir paar ehrenvollen Ausnahmen) von den in der bekannten hier meiuen..
Monstrepetition der Slovenen
prochenen so billigen
Daher noch ein einmal, lasst ab von jenem Wahne
i
bescheidenen Forderungen nichts wissen wollen, und aile und die gesunde V7ernunft wird von ihren Fesseln befreit
erdenklichen Kniffe und
PfiíFe aufbieten, um jeden Erfolg
zu
sobald dies geschieht, werdet ihr uns
gerecht
werden
9
9
vereiteln. Jene deutschen Journale behaupte
cr te
egeniïber sobald ihr uus gerecht seid
von
demselben Augenblicke
den Slovenen und Sl
iiberhaupt stets denselben Stand- herrscht zwischen den Slaven und Deutschen der ganzen
punkt, welchen einnimmt. Wie Umstand, dass Worten Riegen
«•egenwarti®* erecht die
te
te
d
55
Linke" des Reichsrathes osterreichischen Monarchie Friede und Eintracht
tr
den Slaveu ist, beweist d
wisset: Eintracht
hrt, Zwietracht
i
und
hr
t
einige
Mitglieder derselben seibst bei den
dass man einem Professor der
Prag
Hochschule fur den čechischen Vortrag eines Lehrgegen
H koncu le se izrećemo eno željo: Naj bi „Stimmen aus Iunerôsterreich" se iz mesečnega časnika mogle kmali preroditi v tedenski list (Wochenblatt), kterega mi Slo-
standes wàhrend die deutschen Professoren jahrlich 3000 venci tako živo potrebujemo kakor riba vode
zakaj
Gulden erhalten, einen Jahresgehalt vou nur 600 Gulden zato, ker tudi nemškega organa nam je treba dom
a u swarf
9
t
h
1st das nicht emporend? Heisst brambo proti protivnikom
9
ki
padajo v nemških
za kih
das nicht. den Rechtlichkeitssinn des deutschen Volkes
welche
9 d
9
Reichsverhandlung
liest
i
raben und
našo pravično reč. Napade te berejo naši Nemci, naših spodbitij pa ne, ker ne beró ali ne znajo brati sloven-
jrnichten cht allé
Doch so verderbt sind, Gott sei Dank
9
noch
skih časnikov. In tako smo zmiraj le mi ua škodi. Dobro
eiuen
Mitg
gerechten
dei
Linken
Es
gibt
darunter auch sicer vemo, da vragov ne bomo s tem preverili; al dosti
deutschen Manu, der dariiber, wie es uns je ljudi
y
k
niso hudobni, ampak le
d
ti se bojo
aus guter Quelle bekannt ist, seibst sein Befrernden aus- podučili, bravši naše razjasnila, in gnjusoba jim bo laž in
gesprochen
55
N
das ist doch klar
gte er nach jener
# •
V «
ijaea
h protivnikov. „Ost und West" res da je nas
denkwiirdigen Sitzun
te
in welcher der Herr Pràsident des krepak zagovornik; al on ima obsirnejse polj
ne more
Abgeordneten-Hauses zur „Gerechtigkeit
or
ufen" wurde, se toliko pečati z bolj lokálními zadevami. „Ost u. West" naj
dass 3000 mehr ist, als 600, und dass bei einer so ge- je naš vsakdanji, „Stimmen
g verschiedenen Behandlung der bezeichneten Pi
Innerôsterreich" naš tedenski
list. Mi saj toliko casa, da prezene
laž in pravica kri
fessoren von einer Gleichberechtigung kei
Rede sein kann, vico, potrebujemo še domaćega nemškega časnika ne za nas
9
ganz unbegreiflich,
uud es ist mir Bemerkung zischen komite
wie man zu einer solchen
pak
poduk takim
ki boj
naši be
ko boj
prav pod
So
y
meine Herren ! sprach ein učeni. Zato nam je treba tedeuskeg
ka, ki pride
Deutscher. Es war Niemand ande
als Herr W
bolj med občinstvo, v kavarne itd. Mesečni časnik je knj
Reichsrathsabgeordneter
fur Oberôsterreich, der sich durch
žica
»
ki o g
rečenem nam en u ne opravi dosti
y
ker
seinen strengen Rechtlichkeitssinn iiberhaupt sehr bemerkbar večidel le tisti ga beró, ki so že sami po sebi za našo pra
raacbt. Aile Achtung vor solchen Deutschen. Mit solchen vično reč
y
za vse druge ne „existira". Ce si tudi ka
Mánnern ware eine Verstándigung wahrhaft nicht schwer. varna naročí knj i
v •
kako
dolgo
nek bo ležala v ka
Wir achten die deutsche Nat
als solche iu hohem varni? Kmal jo bo zgrabil kak protivnik
y
in
cr
ledaj
oko

sebe, ali
ga
nihće ne vidi, jo bo vtaknil v žep, da ne bo protivniki, ki jih je bila ta poprašba nekaj oplašila, so se
ne sledů ne tirú po nji
potem

ko so
odgovor
S
ministra Šmerling
a na Tomanovo
Živo tedaj podpiramo tudi mi željo vrednikovo, naj bi interpela
zastran upeljanja slovenskega jezika v sole za
vsi domorodci, ki nemski umejo, za obilne natočila skerbeli slišali, zopet oddahnili, in se nam posmehujejo kramljaj
in se sami naročili na „Stimmen aus Inneiosterreich*',

da ne bojo
# •
glasi upijoce

v puščavi !
Dopisi
0
lz Celjf
gimnazije dop
edništno prej
je vi
ki nam na
od
ar te
ondašuj
prasanj
v 39. listu ..No
u
pravi,
da je res
y
da j
za plod
• V •
k
»
w
J
SO
stavil slovenski imenik vsega živalstva in rastlinstva, in ob
tvu pred-2 ur uči
enem dodaja, da je v konecnem sporocilu mi ložil nasvèt, naj se v t.
in 2
ed
namesto
enski jezik 3 ure, kakor je tudi po njegov k slovenščine na glavni ljudski šoli pospeši
se
nikakor ne more res biti in tudi ni res, ka
J
prizadevi
da tedaj bilo v ravno
tistem listu rečeno voriti slovenski.
y
d
bi b
dijak
prepoved
ar
O
Iz Slovenskih goric 6
kt
Častite „Novice
ste v zadnjih brojih naše šolsko stanje pretres
in en
malo
a z k i
kako
bo da se vedno naša reč napreduje
po naravni narodni poti iu kak močno protinst
lad
N
nje bi se kad
če bi htele sèm ter
• *
rašiti gnjusob
starinski meh ponemčevavnih uredov. Naj povem en pri-merek od Št. Leuarta v Slovenskih goricah. Přetekle šolske praznike potuega
pride nek dijak
h šol v kancelijo prosit si p
sp
Ustop
in pozdravsem
a s nj
P
šteni in domoljubni uradnik prij
domaćem jezikuo d
vori. ..Dob
5?
Je
živio
©
p. K
u
y
si nas p
pa p
tein gospodu ni mogel opravit
ker
k d
ar ar te te
popotne spričala deliva in tega še ni bilo tam. Cez p
misii, ospod
>1 ure
pí
izuova. Ustopi, po
Dobro jutro. Gospod kance
list, pri ktei
si je imenovanega sprica
prosí
molčí in
počne debelo gled
Popotno spi
• »
bi
d imel. zapr
dijak. Gospod gleda debeleje. Dijak pogled razume in prosi
po nemški in ob enem p
* t
poterd
v kterem, kakor j
znano,
Al žal
njsk
pan poterjuj
h kte
jeli
libože! to poterdil adnik ni razume! i
w
J
bil
ri srenji da ki pisano. N
pad
ni htel razumeti. Oštro se skrega
uns wird deutsch amtirt^. Kak
pa
y
se začudi dijak
?
red SI
Mi še nismo nobenega povelja dob
te
li, da
uradnik. Al no terja a naravnost, vprasa dijak, da so med Slovenci slovenski dniki, ki slovensko znajo? Naš „constitutioneller" uradnik
MHHHHHHMNlHHHfeHHiciiHki
bi morali slovensko amtirati, od gola
poene na ves glas kričati in se kregati, da kmet, če
ne razume
y
i m a
y
ujte SI
tolmača s seboj vzeti. Po
poten I
žal ovaj
sie pr
t dijaku zapiše in predstojniku dá podpisati ter ob

5)
ultramontanca" odpu
ekši
cht schon
einen slovenischen Herzog
„Schade, habeu
dass
Ta
je v uredu in v celi okolici velik hrup zagnala. Nek Nestor uradnišk se toži: 60 let sem star in vedno
godba
po
nemški pisarim, zdaj pa me hočejo toti mladici učiti, kako da imam pisati! Ali ste gospod zaspali vse ono, kar se je
svetu zgodilo? Ne veste nicesar o 20. oktobru, nicesar o prestolnem govoru? Zdramite se, čitajte, ne delajte se većega, kot so naš svitli cesar! Ljudje pa si piipovedujejo,
... ovem Jožku pretila; skoro bi ga bili
kako huda se je ... zaperli, ker je slovensko poterdilo sprožil. Župan vès osupnjen se uradniku plaho opravičuje, da si je dijak omenjeno
poterdilo sam spisal iu da je svoje ime taki po nemški podpisal. Ne straši se tega siromaček, ne strašite se drugi sosedje! Naš svitli cesar so vsem narodom enake pravice po svoji milosti podělili.
Iz Priiiiorske&a 12.
okt. A
Radovedni smo
?
kako bo minister pravosodja odgovoril na Cernetovo po prašbo, o kterih smo v „Novicah^ že marsikaj brali.
Naši
Po pošti veljá celi ta časnik do konca tega leta 2 fl. 50 kr.
yy
kaj vi hoćete slovenski jezik
v
adnije vpeljati, pa še
nimate toliko slovstva , da bi v slovenskem jeziku le mai
tako, da ga še v š o I e ue mo
katekizem spisati zamogii,
rete
peljati
N
na to od
da
ce se ni
mamo sloveuskih šolskih knjig, nismo mi
tega
kri
pa jih
berž
pišemo lahko na kup
d
jih vlada le tudi nam Slo
vencom napravi, kakor jih je Ne
vselej
do vol j
na
le, da naši Si
3VOJ b 01J
stroške
P
in tudi Italijanom jala; odgovorimo
znajo tisti jezik, ki so se ga že
na maternih persih učili, kako
k
v kterem so pris!
skorej v
h primorskih
dnijah pisati, in v kterem
tudi odgovc
spravlj
oui mi
pišejo morde boljs
kakor marsikte
roj
Italijan
našim protivnikom, da slovensko slovstvo
kup
s trud
verlih
mož
y
je bolj bo
te
kakor si
lijo, iu da v ujem najdemo, cesar je nam treba za
radnije iu še več
• 0
y
J
odgovorimo, da ravno od njih se
ne bo
slovenske slovnice učili, ker bi ne bili dobri slov
nicarji se v nemskem in laškem jezik
kakor nam vsaki
dan pričujejo dekreti, nemški in italijanski d se ne spodobi, da možje
ki jih nam pošiljajo, v kterih pa tudi uhle celó malo pihlja. Po tem takem
ki jih
nska zemlja nosi in
red
se posmehujej
k
ie samo mi Slovenci bi ne imeli
nopravni biti v versti druzih narod
strijanskih
Pa
nar manj
se tak
možem spodobi se posmehvati, ki se
imenujejo prijatle ed
in močne Avstrij
Nekteri izmed
j
k
so na visoki stopnj
bod
se vé da poprašaui
y
ali bi se dalo izpo
kar poslanec Če
želi. Bojimo se
y
da odgov
so pravič jezik tud
b
Ćerneto
in tudi našim željam, dasi
v
in zmerne, le malo zadostil, in da bo
) zdaj
kih okrajih Primorja kakor d
š k i tako
tud
za naprej v
ijah vladal. AI le-ti mozje in ž njimi
red tud
emljovh
ar te
pod minister naj ne zabij
na p
ki
iško
«j
da v Turinu
Terst in Istrij
so
kakor laško zemljo kažejo, in da laški časopisi in tudi franeozki vsaki dan svetu oznanujejo , da celo ilirsko Primorje spada sloveuski
v laško deželo ; naj ne zabijo , da s tem
d
se na
mlj
kemu jeziku pomoč daje, slovenskemu
pa pravica krati, se grabljivim Italijanom pot odpira v serce
e. Slovenci pa, to naj si vlada k sercu vzame,
uaše domovin niso pripravlj
svojih davkov v Tu
pošilj
M
vab
na Dunaj po
h a
ij a us kih narodov
zau
panja teh narodov jim je 6edaj pred vsem dr
te
treb
ga bodo, ako
bod
h
pravice spoštovali; drugač pa ne.
Iz St. Vida nad Valđel
6. oktob
Da mi
Slovenci še zmiraj bolj moramo po ternovih potih kakor po rožicah hoditi, nam kaže skor vsaki dan „Tagespoštau iu njih pajdašice, ki vsako našo, če še tako nedolžno, pošteno in pravično početje hudobno v napak obračajo, ćeš, da vsem drugim narodom sme od lauskega 20. oktobra sonce narodnosti sijati, le v naši pratiki mora še vedno stati ..merk-
njenje sonca. Naj vam povem le en dokaz tega. Ko smo bili veseli, da je
ar ©
osp
poslanec Černe za nas govoril, naj se vpelje domaći jezik v kancelije in je verli gospod ravno
to govoril, kar zahteva naša dosti znana peticija, ki jo je tudi naš častiti c. kr. deržavni pravnik g.
g. Waser pod
pisal, smo napravili zahvalnico gosp. Černe-tu in jo podpisali.
Al ko jo pošljem v podpis nekemu bližuemu
5?
pur-
germajstru", me založi c. k. okrajni gosposki, da ljudstvo zapeljujem!! — Taka se nam godi, da si še svoje lastne
Častiti župani, ki ste slovesno pri-
praviee nismo svesti.
segli, da hoćete svetlemu cesarju zvesti ostati, njegove
ukaze spolnovati, in za srećo
svojega
ljudstva skerbeti,
prosim, prizanesite mi, da se Vas prederznem barati, v ktero županijo ste po vrednosti sprejeli „cesarski diplom" deželno ustavo in cesarjev ..prestolni
V f HBH
to prevažno podlago
govoi
do
deržavnega zbora
za ustanovljenje naroduih pravic?
Ali ste vse te pisma čitali, in će ste jih, kaj ste si k prišlo menda še nikomur na misel. Le poslušajte! Ko pridem sercu vzeli in ali ste od te^a zapopadka svojemu Ijud- nekoliko let pozneje iz viših sol domu, najdera ponevedoma
stvu leza trohico vediti dali, in da bolj po domaće rećem:	svoje stare nemške molitne bukvice. Al kako debelo po
ali kaj veste, da so presvitli cesar kakor vsem narodom	gledam, ko ugledam napis neke molitvice, ki sem jo, vem
tudi nam Slovencom enake pravice zagotovili, da nam ho-	da, sto in stokrát tako „pobožno" molil. Nisem vedel, ali
ćejo težki jarern odvzeti, ki ga že toliko let težavno nosimo?	čujem, ali se mi Ie sanja
Draffi župani, posebno «lovenograške okrajne,
in vsi
Kaj bi mi se sanjalo! Čujem, čujem, gledam in vidim, kako je černo na belem do zobca
tisti, ki ste še domaćim slovenskim potřebám vsaj nekoliko tako-le natisnjeno: „Gebeth f u r s c h w a u g e r e Frauen"
pravični
ne zanemarjajte svojega lepega matemega jezika, (Molitev za žene v drugem stanu ).
Ko preberem vso to
radi se sa učite, da bote z ljudstvom po domaće gospoda- molitev in pomislim, kolikrát sem jo „molil" kakor deček rili. Nemški, zlasti za kupčijo potrebni jezik, naj zná, kdor med sedmim in e naj s ti m letom svoje starosti, nisem ee ga le naučiti more iu ga potřebuje; al tudi svoj materni si mogel kaj, da bi se ne bil nasmejal na včs
glas.
jezik se moramo še bolj učili, ker nam je vsak dan po
treben , in se
Sinesna je res ta,
žalostna pa tudi, posebno če po
ga
ravno tako učiti moramo, kakor se uči mislimo, da se ravná tako h slovenskimi otroci sčm ter tjè
Nemec svojega, Lah svojega itd. Kaj mislite, da že znate še dandanašnji. Kadaj bodo slepci spregledali ?"
slovenski, ako vas
7 v
je
mati slovenska rodila in sa govorite
fiz Ljubljane. Od nekaj dni so se naši nemškutarji
vsaki dan. Če je to, tak ste bolj modri z nebes padli kakor spet za čudo oživili. „Triesterca,44 ,,Tagespošta in „Preša" vsak dru£ narod, ki se mora tudi svoj jezik v solah učiti, napolnjene so z dopisi, ki izlivajo jezo in strup zoper nas Potem častiti župani, ki zdaj nemške pisma sprejemljete, će Slovence. Ne vemo, jeli jih je ministrov odgovor od 3. t. m.
lih malo jih razumete. bote lahko pisali domaćim ljudém po tako podbudil; ali vohajo domače in marsikteremu
drugo,
svojemu življu
ugodno
nemškemu „šribarju" bote lahko slovó
sapo
resnica je
9
da so iz
novega
prav eversto na pete
dali in ne bote v njegovih
rokah kakor muha v moćniku, stopili. Pisarijo, se vé, po stari šegi; natolcujejo, lažejo
j
Glejte domaće vodilo slovenskega uredovanja se že spisuje
izpreobračajo dogodbe,
in kar je najlepše, kakor tisti volk
pod imenom „Slovenski Pravnik"; za 1 gold. 50 kr. v basni, ki je jagnje dolžil, da mu vodo kali, delajo se
• 1 •
si bomo kupili vse za nas potrebne izgledke (formulare), iu	pohlevni, ki nikomur žalega ne store; al preširni Slovenci
ne bojte se, da bi c. k. okrajua gosposka slovenskih pišem	da jim miru nedamo ; delajo se mučeniki, kterim od veli-
ne 6prejemala; saj jih iz našega St. Vrida.že davno	čega terpinčenja ni več prebiti na Slovenskem. Nismo na-
sprejemlje. Kakor pridna bćelica naj nam bodo v izgled	kanili, odgovarjati vsem tem dopisunom, ker clovek bi
nasi bližnji sosedje Slovenci v Savin ski dolini; posnemajmo	moral zato železne persi in sto jezikov imeti; tudi ne pre-
jih tudi mi iz sloveuograške doline in bodimo
vražlva do druzih
brez so- verovati jih, da so njih misli krive; to bi bilo bob v steno
?
domaći na domaći zemlji! Ako bomo ker smo do čistega prepričani, da naša najveća pregreha, se zavedili svojih potreb iu svojih pravíc, ne bodo se nam ki njih serditost zbuja, je ta, da s m o Slovenci, in da smo
več pošiljali za notarje terdi Nemci, ki našega jezika ne jeli pravice tudi nam
zagotovljene tirjati.
nmejo. Kakor si sami postiljamo, tako bomo ležali.
Ker pa za zdaj
Iz
Podmehovskega grada
Janez Vivod.
na Bo!. 11. okt.
se nismo voljni, od tega greha poboljšati se, zatorej je tudi pogodba med nami in njimi nemogoča in vsaka beseda v ta namen izrečena, je odveč. Samo iz
„Triesterčinega"
Kar dolensko tergatev zadene v uovomeskem, kostaniovškem,
dopisa
19
Nemštvo na Kranjskem
a
9
ker smo v njem neko
kerškem in mokronoškem kantonu, so se letos vinščaki ž izverstno
logiko,
in neke posebno prijazne namere proti njo najbolj od 23. do 28. septembra veršili, v semški, met- nam in Avstrii opazili, podamo častitim bravcom nekoliko liski in černomeljski okolici pa od 1. do 8. vinotoka (ok- verstic za poskušnjo z malimi opombicami.
tobra), nekteri Hervatje pa še danes berejo okoli Vivodine.
99
Véliko-Slovenci
zacenja Triestinerčiu dopisnik
Mošta so dobili eni več eni pa manj od lani, in ker je mislijo, da imajo na Kranjskem in njegovih pritiklinah, t. j.
letos sploh žlahna terta rodila in grozdje ni celó nič
cr
njilo
»
pravijo, da bo vino jako dobro, in če ne pridelka od leta živeti in prebivati le sami pravico
na slovenskem Štajarskem, Koroškem, Goriškem in v Istri
posebno pa
v s i
drugi,
34. leta, pa saj tistemu od 22. enako. Ubogi pijaneki bodo mi Nemci, da smo le pa spet veliko terpeli.
cr to
ostje
9
ki slovenski kruh jemo
Okoli Metlike in Semiča ga ce- terjenje je pa, pravi, ako ne več
9
vsaj riesramno
9
To ker
nijo po 8 gold, avstrijansko vedro, pri nas pa
2 gold, manj
8z Ljubljane. (Pisatelju ,.Das Deutschthum in Krain"
Kranjsko je bilo vedno nemška krajina, ter spada k Nemčii.
u
Preden kaj spregovorimo o resničnosti te
njegove
klasićnega
v Triesterci za porabo v 4. članku njegovega lajtartikelna). Na 121. strani „Učitelj. Tovarša" nekdo pod dovinske in kulturske.
poslusajmo dokaze , s kterimi jo uterjuje. Deli jih na
teze zgo-
9
naslovom „Smesna pa žalostna" pripoveduje resnično zgodbo, ktera kaže, kakošne so po pravi lih „Deutschdiimlarja in
kraje
19
Slovenci
pr
pr
• v
so okoli leta 568 v te
ter jih posedli. Pozneje so pod razne
cr to
poda rj e
Krain" bile naše ljudske šole, ni davno tega, in so nekod spadali, kakor pod vojvode koroške in tirolske, patriarhe
še dan današnji,
kako se je ravnalo iu se se ravná z
oglejske
pod

ofe

iške
tenburžke in celjske
Leta
ubogo
deco slovensko. Zato vzemite ta smešni quid pro
1272
9
pravi, zavlada! je Otokar II. kralj česki vse te kraje.
quo tudi v „Novice", kakor jo je vzel tudi „Wanderer" v dokler mu jih ni kasneje Rudolf L nemški cesar odvzel
9
svoj
152.
list
pod
Krain".
naslovom „Deutsche Volksschule i u ter jih svojima sinovoïna Albertu in Rudolfu za leno po
99
Berž ko smo pa znali
u
pripoveduje pisatelj
po
dělil.
Od teh mal
Rudolf I r. se je imenoval per
oj vod a Kranjski
pi
9
nemški brati, morali smo v cerkvi vsak za-se iz nemških tako del velike Nemčije, do franeoske revolucije.
spadalo je Kranjsko k Avstrii, ter bilo
Tedaj
molitnih bukvić moliti (ako se pravi to moliti, če
izgo
se je pa leta 1804 cesar Fr
glasil
varjajo ustnice kaj tacega, česar um ne ume). Za-me so sarja avstrijskega ter leta 1806 nemško
dobili oce nekje nekake stare nemške molitne bukvice
9
IZ
kterih sem molil vsak dan potem zaporedoma vse
i
to je
9
ložil.
sarstv
Ko so potem ft
9
pi
9
o I j te ž a v
bili pi ki
toliko, kolikor sem mogel prebrati, dokler je terpelo cer- bilo mogoče več oživiti. Zato so
kveno opravilo, čeravno nisem razurnel od perve do zadnje napi
nemski bund, k kteremu
za dednega sarsko krono , nemškega
pruska dělala
ce
po
ce
ni
maie šole ne dveh celih misel ne v teh ne v drugih nem- Tako spada, pravi, kranjska dežela po dei
i, podreti toi
èkih bukvicah. Ni mi treba praviti, kako nespametno je N
8. junija 1815 tudi Kranjsko.
ivni pogodbi k
in
aka poskusnj
pogodbo
bila bi
tako ravnati in slovenske otroke po sili ponemčevati; ali „L a n d es v er rath" (izdajstvo) kolika neumnost se po takem ravnanju lahko zgodi, to ni	Naj nam dovoli Triesterčin
dopisnik, da proti tem te
meljitim dokazom, da Kranjsko k Nemčii spadati mora, Nemčija in Avstrija eno, ker vi in mi od let 1806, 1848 zdaj tudi mi nekoliko besedic spregovorimo. Hvaležni smo in 1859 vemo natanko, da sta to dve čisto razlicni deržavi. mu, da tako blagovoljno pripoznava, da smo Slovenci pervi, Poznamo vas dobro, Velike Nemce, od 1848, kako mislite
t. j. pred ko Nemci, prišli v slovenske kraje, ter jih za-	o Avstriji ; samo eden je se dozdaj svoje frankfurtovske
posedli. Pridajamo še, da smo tudi mnogo let, pod svo-	misli preklical (Giskra); al padli so drugi nanj, kakor na
jimi vojvodi in župani, od nikogar zavisni, v njih živeli, ter	belo vrano. Kako bi pa dopisnik Slovence sodil, ako bi
da smo za vojvoda Sama še nektere naših neprijateljev, ki	se prederznili imeti take velikonemške, avstrijodelne nakane

so se
^ali po naši lastnini in naši svobodi, dobro napokali.
»
vidimo iz daljnjega njegovega modro va nja.
Se le za Karla Velikega,
tedaj še le 200 let po pri
li
Po piomontezko-francoskih načelih, pravi, ki so jih
hodu, in potem
V . w . •
y
ko je
v grozovitnih
zivsimi nas od slavenskih bratov, popadal cvet naših juna
bojih z Avari, oddru- tudi Veliko-Slovenci vsesali, mislijo ti, da se smejo od
Avstrije odtergati in južno-slavenskemu kraljestvu pod Ni-
kov, potem ko so celi slovenski kraji opustošeni bili in iz pražnjeni od prebivavcov, uklonil je Slovenec glavo, in pre jel od silnega Branka jarem,
ki ga potem ni nehal tiscati
kolajem i. Cernogorskim pridružiti." Da si je kosmato-vestni
dopisnik laž, da smo kedaj kanili od Avstrije odtergati,
se
sam izblodil, to vsaki vé,
kteremu ni neznano, kaj so Sla
do prijaznejše dôbe novega časa. Al da se Slovenec ni veni 1S48 djanski za Avstrijo storili, in ki pomni
podvergel
pod jarem dobrovoljno, pričajo večkratui kervavi so slavenski
poslanci Palacki, Rieger
y
y
kako
Toman in drugi tudi
odpori pod vojvodom Ljudevitom in druzimi, ki vender niso
zdaj v deržavnem zboru slovesno izrekli, da je nam Sla-imcli druzega vspeha, kakor da so mu spone le še terje venom Avstrije potreba, da jo vzderžati moramo. Toda skovali.	dopisnik Triesterčin nas denuncira že zato, kar je le nje-
gova izmišljija; kaki hrup bi pa zagnal, ko bi Slovenci
to sam Bog vedi.
Iz
tega se vidi, da smo „prior tempore, potior jure," in
ka-
da Veliki Nemci do nase zemlje nimajo druge pravice kor
v resnici kake odpadne namere imeli
y
y
,jus fortioris." Pa če tudi dopustimo, da se s silo res Ali kaj hoćemo ? Taka se je godila siromakom zmirom.
pravice zadobivajo, dvomimo jako, jeli te pravice sedanji Veliki Ncmčii pripadajo. Dvomimo zato, ker je tisto nemško cesarstvo, kterega leno so bile slovenske dežele, kakor
Quod licet Jovi, non licet
Na to prestopi Triesterčin dopisnik in skuša dokazati,
kako Kranjsko tudi po svoji kulturi k Nemčii spada.
Po
dopisnik sam pravi, leta 1806 mirno v gospodu zaspalo ter	slusajmo, kako to pripoveduje. „Ljudstvo kranjske dežele,
se potem ni dalo več obuditi. Historijski pravni subjekt	pravi, so Nemci in Slovenci. Pervih je 6 percentov, dru-
je tedaj mertev in umerle so ž njim tudi nemške pravice	gih pa 94. Al žlahtna gospoda so bili, pravi, in so še
do slovenskih krajev, in to tem več, ker je následník teh	nemški, ker Slovenci, kakor zgodovina priča, niso žlahtne
pravic cesarstvo avstrijansko, ktero je, kakor dopisnik	gospode imeli; lenstvo (Lehenswesen), pravi, je od Brankov,
sam pripoveduje, ustanovil cesar Franc I. leta 1804, pri-	in desetina je,% kakor pisma terdijo, od Nemcov." Kar se
poznáno ne samo po vseh europejskih deržavah, ampak tudi tiče žlahtnikov, ne bomo pred verjeli, da so zgolj Nemci,
dokler nam Triesterca tega ne dokaže, ker za nas nemška imena, ki so se ne le žlahtnikom ampak še celo pohlevnim Dopisnik se skličuje sicer na nemški bund od 8. junija kmetičem in meščanom dajale, niso nikaki dokaz; temvec
po vseh avstrijanskih narodih, ki so navdušeni zanj orožje
pograbili, in njegov
obstanek s potoki kervi zapečatili.
1815, kakor najmočneji steber celega svojega dokazovanja ; menimo, da je bil med žlahtniki marsikaki junak slovenskega al mi dvomimo, da je ta bund kaki dedič svetega rimsko- rodu, ki je krepko branil svojo domovino vselej in jo brani
y
nemškega cesarstva ; dvomimo tudi, da so mu
po dotični še dandanašnji.
Lenstvo
y
pogodbi od 8. junija 1815 kake pravice starega cesarstva sloveči spominki kulture, ki imajo
tlaka, desetina, to so tedaj tisti
dokazati, da Kranjsko po
?
prideržane ; temvec menimo, da je bund samo za vzajemno	pravi pravici mora nemško biti; to so tište kulturne dobrote
obrambo sklenjena zveza nekterih, med seboj čisto enakih	ki nas imajo za večno na Nemce vezati. Čudni zapopadki
druga od druge popolnoma neodvisnih deržav, ki se niso	od kulture ! Pri vsakem netriesterčinem dopisniku bi se to
združile poleg historijske pravice „Velike Nemčije," ampak	imenovalo nekultura. Pričakujemo skoraj od tega istegs do-
edino iz svoje proste volje. Leta 1848 pa, ko nam je na-	pisnika milotožne elegije v Triesterci, da so se v barbar-rodom bilo dovoljeno govoriti, smo
tudi glasno
proti njemu stvu 19. stoletja vsi ti monumenti nemške kulture podi
protestirali. Naj „Triest." dopisnik le bere tisto pismo, ki ga rati jeli.
je 13. novembra 1848 tadajnji pomnoženi odbor kranjskih
yy
Kdor se je
pravi dopisnik dalje
odlikovati (iz
deželnih stanov Njih Veličanstvu poslal v Olomue. Al že kazati) hotel, ali kako čast doseći, ta je govoril nemški.
slisimo dopisnika kakor jeznega Jupiterja germeti na nas ..Landesverrath !u
Naša sreča je, da se tacega ropota Vé
: Okolisine so s časom tako nanesle, da je sirovi in nevedni
množici (Slovencov) nasproti bilo malo kardelce Nemcov v likih Nemcov malo bojimo, ker znamo od leta 1859 sem, posesti duhovnih dobrot. V teh okolišinah so pa tudi tožbe kako branijo oni deržavne pogodbe. Tudi pri Ma gen ti o tisočletnem zatiru naravnost směšně.4*
in Solferini je bil boj za deržavne pogodbe: al bili smo
y
ga Avstrijanci sami
brez Velikih Nemcov.
Škoda, da dopisnik ne definira, kaj je zatiranje naroda. Ako je Slovenec na slovenski zemlji le takrat kaj veljati
Le še eno bomo modrega dopisnika vprašali. Ako bi	môgel, ko je nemški znal ; ako je njemu nasproti malo kar-
naša cesarska vlada sama potrebo spoznala, odstopiti od	delce Nemcov bilo v posesti duhovnih dobrot (zdi se nam
bunda, kakor je na primer leta 1848 primorana bila, avstri-	da tudi telesnih) in so mu poverh tega še desetino, tlako
janské poslance iz Frankfurta nazaj poklicati, jeli bi bil to	lenstvo přinesli, pa ako vse to ni zatir, potlej moramo spo-
y
tudi „Landesverrath?"
mislijo
y
vidi
v
Kako ti Veliki Nemci sploh o Avstrii se iz daljnega dopisnikovega dokazovanja.
ker ga
znati, da ne vemo kaj je
pravi, mora k Nemcii spadati ze zato,
„Ako se govori, pravi modri dopisnik dalje, o zatiranji narodnega razvitka, naj se tega krivi vlada in duhov-
Ilvala scina, ne pa Nemci."
Kar se tiče duhovščine. moramo
Kranjsko,
ona potřebuje zavolj zveze z jadranskim morjem Vam, da nam enkrat jasno povedate, k čemu ste nas od- reči, da smo mi, ki zgodovino narodnega razvitka tudi po
ločili,
in kake namere imate za Avstrijo v pripravi
Za
Nemčijo nas tedaj namenjujete, kakor da bi Avstrije več
znamo
y
cisto
druzega mnenja
ker vemo da je duhovščina
y
bila zmirom čversta podpornica narodnosti; ako so se kteri
ne bilo? Vi, ki imate fraz in fraz za veličino, silo in	narodu zneverili, bili so to ravno taki, ki so se drugod
věčnost avstrijanske slave, in ki ne morete dosti besedovati	nenarodnega duha navzeli. Kar se pa tiče vlade, naj nam
o tern; kaka nevarnost ji žuga od slavenske autonomije, vi	blagovoli dopisnik razodeti, ali niso tudi tisti, ki so vlado
delite z mirno vestjo že naprej nje dežele, kakor da bi na	v rokah imeli, bili ravno Nemci? Naj nam razodene raz-
smertni postelji ležala ! Ne opravičujte se s tim, da ste	loček med vladnim in drugim Nemcem, ter naj dokaže, jeli
so bili kedaj nevládni Nemci proti nam pravicnejsi? Naj nam tedaj dopisnik ne zameri, ako Triesterco," „Tagespošto". ..Oest. Zeit.
mi, ki beremo „Prešo,"
bi imeli za „Landes-Chef" le eno besedo, marveć da moramo rabiti dve, namrec „dezlni pogtavar" (tako slavni
u
99
1 11
itd. dozdaj še ne August natiskuje besedo „deželni poglavar"). Škoda bi bilo
znamo ločiti vladnega od nevladuega Nemca.
Tedaj je dokazano, sklepa konćno dopisnik
Kranjsko po zgodovini, kulturi in izobraženji čisto
za vsaki poduk, ki bi ga o tem dajali; rečemo le, da treba da je bi bilo korespondenta, ki tako aboto piše, in Augusta, ki nemško. jo natiskuje, v elementarno šolo poslati, da se ućita nemško
91
Vsi izverstni Kranjci so odrastli na persih nemške kulture."
slovnico o „zusarnmengesetzte Hauptwôrter
a
Šolmašter bi
To je saj ne prederznemo
dosti
druzega, ko
mogočno rečeno. Mi se proti temu sicer imel s terdima bučama terdo delo , pa če bi ju djal
pohlevno vprašati, jeli so pred večkrat na proso klečati, bi se morebiti vendar naučila
i
sto leti
šolah
j
zgolj
ko je, kakor prica zgodovina, še tudi po nemskih
„Landes-Chef" ste tudi dve besedi, in verh
tega
da
je druga
latinščina vladala, znali Slovenci latinščino, še izposojena celó od Francozov, brez kterih bi bil
nemški jezik celó siromak, ki od leta 1848 še celó za ta
ali ne; in jeli so se slovenski učeni ze tudi takrat na persih nemške kulture napajali ? Jeli ni še tudi dandanašnji slovenskih ljudi, ki tudi laški jezik znajo, še celo francozki in angležki? Povejte nam
pomen ni druge besede
imel kakor „gouverneur" , s ktero si naši ljudje niso mogli pomagati drugač kakor da so jo
pa tudi, ki imate kulturo v po svoje obraćali in rekli „godernér
a
od tega kaj imel, ako so nekteri
ustih, jeli je narod izmed njegovih rojakov po ptuji kulturi se omikali ? Vi go
je
i
Ravno tako smešno kar oni korespondent o tem klobasá, da Slovenci za
n
vorite v eno mer le o sebi in o peščici naših učenih, narod
Landes-Chef" in „Landes-Hauptmanu" imamo edino be-
da se nemška
danes
sedo.
Mezzofanti „Prešni" je čisto pozabil
a obrača kakor se hoče

beseda „Landes-Hauptmann
?
u
pa vam je nie, ter ga cisto zabite. Ako je vasa kultura
zanj od tolike vrednosti, zakaj je ostal sirova in nevedna	tako, jutri tako, in da je Schmerlingov „Laudeshauptmann
množica? Sicer srno pa vam Nemcom hvaležni za kulturo,	včs drug kakor je bil Goíuhovskov, da pa pravi pomen
in bili bi še bolj, ko bi vedili, da nam jo nosite iz Ijubezni	ostaue vedno deželni „poglavar^ ali „glavar". Te dve besedi
do nas. Toda prevec nas silite žnjo; čemu? saj se dobra	rabimo mi lahko tako, da rečemo ,,L. Hauptmanu" glavar roba sama hvali. Pa ako bi mi tudi tako nespametni bili,
99
L. Chef" pa poglavar, ali da tega imenujemo dež. ,,pred
da kulture ne bi hotli
jemati, to
je za vas tem bolje
i
ker
stojnik"
9
unega pa
dež.
91
poglavar", ali da „Landes-Chef"
bote, malo kardelce, nad sirovo množico spet lahko gospo-dovali.
Na zadnje se vsede dopisnik celo na Pegaza, se vé da tujega, ter nam — ad majorem Velike Nemčije gloriam
nasvetuje s pesniško-sladkimi besedami : „Immer strehe
nam je „cesarski deželni poglavar", „Landeshauptmann
u
pa samo „deželni glavar". Ce bi si hotli izposojevati ptujih besed kakor Nemci, bi enemu lahko tudi rekli deželni „ka-
pitán
u
itd.
Al dosti je tega!
Z vami
i
ki
še našega jezika
9
und kannst du selbst kein Ganzes werden,
u
zum Ganzen
als dienendes Glied schliess an ein Ganzes dich an. Ze spet le dienendes Glied? Tega smo pač siti do gerla. Ravnopravni hoćemo biti kakor drugi — nič več pa tudi nič manj ! Zato z Bogom, vi Veliki Nemci ! In do-
brati ne znate, ne bomo prazne slame mlatili; le resno protestiramo zoper to, da se vi, ki ste ravno v ti svoji za-
bavljici pokazali, da ne znate
nobenega jezika
9
vtikujete
celó v naš častitljiv jezik, pri kterem ste še manj kot zajec pri bobuu.
Kakor je letos v «pomladi bil cesarski diplom tudi pisniki, ki ne veste za nas boljega sveta, pojte rakom po slovensko natisnjen na pergamenu, da bi se izročil v pričo žvižgat !	deželnih zborov za deželne arhive, če ravno se to ni zgo-
Iz Ljubljane. Nekako posebno družtveno življenje se dilo nikjer, ne vemo za kaj ne, tako smo zvedili sedaj za je jelo gibati pri nas, ki si napravlja čitavnice svoje. Imamo gotovo, da je pisarnica ministerskega zbora dala natisniti že dovoljeno narodno čitavnico in pravoznansko na pergamenu po slovensko osnovno deržavno ustavo in
družtvo; 5. dan t. m. pa je slavno c. kr. deželno pogla-	vse deželne ustave od 26. febr. 1861, namreč za Štajersko,
varstvo dovolilo tudi napravo zdravniškega družtva,	Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro in za Terst, da se o
ki si bo napravilo čitavnico za zdraviteljske časnike in	svojem času shranijo v deželne arhive. Tudi Koroška de-
knjige in se bo od časa do časa v zborih pomenkovalo o	žela tedaj ni bila pozabíjena, če ravno se vse druge
zdravniških rečéh. Ker Ljubljana šteje 15 doktorjev zdra- postave in naredbe deržavnega zakonika po vilstva, 10 pa kirurgov, ne more biti družtvo veliko, če Koroškem razglašajo samo v nemškem jeziku, tudi pristopijo vsi; pa brez koristi vendar ne bode. Letno in edini slovenski Bleiberg dobiva v Ljubljani natisnjeno
plačilo bode znašalo 5 gold.
w
Naše gore list" pozdravlja s serčnimi besedami našo
národno čitavnico ko
sredotočje družtvenega življenja
9
prestavo deržavnih postav, kakor da bi spadal pod kranjsko vojvodino. In to samo zavolj tega, ker so nekteri koroški župani (kmečka birokracija ali aristokracija, ktere pod
kjer naj se steka vse, kar ima serce za duševni razvitek slomba je ravno nekako če tudi borno znanje nemškega
naroda svojega, ter pravi: „Znamo mi, što će to reći, biti bez svoga organa u svietu, biti zapuštenim i nemoći se sastati sa srodnom dušom, vidjeti, kako najsvetije blago bez
f •
9
jezika, — za to se zanj potegujejo ! —J, nepoprasavsi obćine samolastno izrekli, da hočejo nemške postave, se bodo slovenski rodoljubi na Koroškem kolikor je mogoče
Upamo, da
časnikih, sosebno
v vse hvale vrednih Ein
pomoci propada. Sve smo mi to i ovdje njegda izkusili, te zlasti tudi po
znamo cieniti važnost ovakvoga pojava. Znamo, da su braća spielerjevih „Stimmen aus Innerôsterreich" slovenska podpuuo shvatili zadaća svoju, naime: čistiti se Koroško spozna za nemško-slovensko deželo, kteri se mo
prizadjali, da
se
od nesrodnog življa, da nebudu tudji a svom doma
prigrle
da
jezik matere zemlje, i da ga iz kolibe i ulice uvedu
rajo tudi postave nemško pa slovensko dajati. Tudi na
Štajarskem, slišimo, so župani št. Lenarskega okraja. ravno
9
u čast i dostojanstvo, koje mu po naravi pripada. Grleć li- tako samolastno odrekli se slovenske prestave deržavnih
teratura
svoja, znat ce
braća uvesti i kazalište narodno, pa
postav in ukazov, ki gre celi občini, ne pa županom, in so
bilo u početak samo i dobrovoljno družtvo. Praktičan njihov	prosili za nemško-slovenske ali pa čisto nemške postave,
duh gledat će ustanoviti zaklada rastuća od dana na dan.	Naj bi štajarski rodoljubi, zlasti prečastiti duhovniki po-
Tad će biti trud njihov onaj konduktor domorodnoj elek-	mislili, kaj je ondi storiti zoper to narodni reči namenjeno
tričnosti, koji će srca domoljubna oživljavati k plodonosnu	škodo.
isobraženja."	-
(Nova prikazeri). „Přesni" korespondent je zdaj tadi slovni čar slovensk. Kaj zlodja! je li res? Rejs je
rejs
i
berite le „Prešo"
od petka. Ondi „Přesni" Mezzofanti
■I HM	da
Slovencom zabavlja, da je še niso tako deleč přinesli
9
Novičar iz domaćih io ptujih dežel
Iz Dunaja. Presvitli cesar je zapustil 10. dne t. m Dunaj in se čez Terst v Karf podal, obiskat presv. cesa
rico. 13. dan t. m. ob osmih zjutraj je bil
v
ze
v Karfu. Pelzensko predmestje v Smolkovo; judje v Krakovi pa so
Cesarica- je zdrava. Do 20. t. m. pricakujejo Nj. vel. ce- za to, da se je v deržavnem odboru tako krepko potegnil sarja spet domu. Med tem časom ga nadomestuje nadvoj- za-nje, obhajali slovesno službo božjo, naj bi ga Bog ohranil
voda Rainer.
se veliko let
9. dne t. m. je sprejel presv. cesar deputacijo z
Poljsko. Iz V
adreso hervaškega zbora, barona Kuslana in M.Kraljevica; poljska dežela bila 14. t. m. v obsedni stan bila sta tudi pričujoča predsednik dikasterije Ivan Mazu- vseh tergih v Varšavi so tabori napravljeni in v njih
naznanja telegraf, da je vsa
a. Po vojakL
r a n i ć
in
general-adjutant grof Creneville.
Baron Kuslan
podal je v hervaškem jeziku adreso, v kteri so izgovorjene
Kitajsko. Najveći centralist tega sveta, cesar k i, ki se imenuje „gospod nebeškega cesarstvaa
k
?
je
zahteve národové. Nj. veličanstvo je odgovorilo v nemskem umerl jeziku, da bode želje, ki so mu v imenu hervaško-slavon-
skega naroda razodete bile
©
>
zrelo prevdarilo in zboru skoraj
odgovor dalo.
Poziw
Deržavno ministerstvo je ukazalo tukajšni c. kr. založnii sols kih bukev,
šol nemudoma pošlje (proti primerni odškodbi) kjer se bojo vprihodnje vse te knjige natiskovaie in zalo
ževale.
naj vse hervaške knjige ljudskih
v Zagreb,
Slavno c. k. namestništvo v Gradcu je dovolilo z od-pisom od 4. septembra 1861 št. 19141. društvo v Maribora pod imenom „národ ri a slovanska čita vu i ca" in poterdilo pravila brez dostavka.
knji
or te 1
Osnova nove postave za tiskanje časnikov in ki jo je ministerstvo izročilo deržavnemu zboru, je, naJ pristopijo.
Društvo javi to dovoljenje vsem Slovencom in Slovanom v Mariboru in na slovenskem Štirskem in jih prijazno vabi

razun 570std. Post", vsem drugim časnikom tako malo všeč
da si nobeden ne želi te misli
novine ;
se
celó „Oesterr. Zeitg.
a,
Nam je, bratje Slovenci, z ustavo nova doba došla. Mi
smo ravnopravni z vsemi
drugimi narodi.
Da pa
nas drugi

?
da v zboru deržavnem bo Ie malo kaj obveljalo od narodi čislajo, se moramo mi sami čislati in častiti. Cislajmo
te osnove.
svoj jezik in se ga do cistega navadimo.
To je
»
mislimo
Konec mesca
avgusta
je bilo papirnatih dese tic
občna potreba. To je treba
za 11 milijonov in 428.431 gold, med ljudstvom.
ar cr
te*
• v
duhovnikom, da Božjo besedo
v svilo in škerlat čiste velicastne slovenščine ovijajo; to je
Ilervaško.
Iz
Zagreba
11. okt. Ban Sokčević je treba uraduikom, da ne bodo v javnem ustavném življenji
10. dan t. m. oklical, da po sklepu Njih Veličanstva od 9. t. m. je deželni zbor odložen do 1. novembra.
slableje slovensko govorili .ko prosti kmetje, kteri se ne štejejo med izobražence; to je treba zdravnikom, učenikom.
Ogersko.
Iz Pešta 12. Na predstavo erdeljske posestnikom slovenskim, da znajo v olikauem maternem
ubernije zastran deželnega zbora se pričakuje cesarjev jeziku se pogovarjati.
ar te
odgovor
vsaki dan; na 4. dan novembra sklicani deželni
zbor je odložen do 25. novembra.
Tedaj pristopite! V čitavnici bomo se združeni vadili slovenske in slovanské časnike in knjige ćitaje in pogovar
Poslanca hervaška baron Kušlan in Kraljević, ki jaj° se o narodnih zadevah. Nadihati se hočemo narodnega
"	11	I .	t	t «	i	f	1 • 1	•	«	m m m
sta nesla adreso cesarju na Dunaj , sta se podala potem v Pešt. Pridši v Budi v
gledisce,
kjer so ravno
magjarsko
na
duha, kteri živi v slovenskih in slovanskih umotvorih.
Umotvori slovenskega naroda se sicer ne morejo menti
igro
»
Punkoudi Királyuo" fbinkoštna kraljica)
igrali,
rodno
sta bila s serčnimi Eljen-klici pozdravljena, in pri nekem igrinem obhodu so zraven narodne zastave tudi zastavo (baudero) hervaško.
z razširnimi slovstvi
drugih
narodov, pa vendar še naše
zale male književnosti celó izobraženci malo poznajo
Ajte
magjarske nesli
Goveja kuga
bližnji Slovenci ! množite in čitajte naso knjižnico in vsi,, komur je mar za narodni napredek, podpirajte, učite nas in
se čedalje bolj razširja , in ker se je sebe, razveselujte nas in sebe! Za razveseljevanje nam sicer
žalibože okoliščine niso tako prijetne. ko bi želeti bilo. Ni-
tudi v šopronski županii prikazala, ne smejo ne goveda, ne
kože in nobeno
drugo
tako
blago
čez mejo proti Avstriji.
mamo plesov, nimamo blešečih besed, ne
glediše.
Za zabavo
V Vlahii so se letos svilodi (/židni červiči)
kaj
imamo pevanje, imamo prijazno pomenkovanje. Prinesite vneto
dobro obnesli; revni kmetje so skupili po 40 do 50 cekinov za svoj pridelek. Pravijo, da cela dežela je letos okoli 600.000 cekinov za kokone skupila.
Galicija. Iz Lovova 6. okt. Ker so se začele mačje
zlo ponavljati, je c. k. policija danes oklicala oštro svarilo, naj se nihče ne udeleži
Lasko. Iz Turina 11. okt. Mahoma se je po-
glas, daje Garibaldi zginil iz Kaprere, svojega
za narodnost serce
in
veselili se bodemo brez
širokega
hrupa v našem, nadamo se, blagem namenu.
Na noge bratje! naše
geslo
je : mar io bor.
Naše
godbe
tacega početja.
vzdignil stanovanja
stanovanje je v hiši gosp. Šramela na dvorišču mestne hiše štev. 185.	„	1
V Mariboru 6. oktobra 1861.
Za družtvo: dr. Janko Sernec, predsednik.
t	v
Josip Šuman
?
tajnik
?
ITI
ugibalo
se je mnogo, kam jo je
potegnil ;
dr. Valentin Pavlič, dnarničar.
al ves hrup je bil pražen. Garibaldi je doma. Dr. Ber
5
da
tani-u je pisal, da je vse laz, ker se o njem pise hoče severním Amerikaneom iti na pomoč ; „moj meč služi
le svobodi in nezavisnosti Italije
?
in
Bog
daj

da bi moje
stare kosti saj tako dolgo sterpele, da doživim prerod svoje dvorani vpri Sioiill^
domovine."
Francozko. Kralj pruski je přišel 6. dne t. ni. v
Compiegne, serčno sprejet od cesarja Napoleona in cesarice. Slovesnost so mu na čast napravljali brez konca in kraja. 8. t. m. je odrinil spet domu; slovojemanje je bilo spet preserčno. Bila sta cesar in kralj le dve uri sama ; kaj sta
P o v a i> i 1 o.	i
Prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne bode v
pervi občni •fcbor „narodne čitavnice" za to. da se izvoli družtveni odbor.
Ljubljani 14. oktobra.
Y imenu začasnih opravnikov.
Kursi na Dunaji 15. oktobra.
se razgovarjala in kaj sklenila
9
Ug
ibuj
zdaj celi svet
al
nobeden
nič
pi
mislijo, so bile pog
Mesto T
ne vć. Laške in poljske zadeve ni predmet tega shoda, je dr. Smolku na čast prekerstil<

5% metaliki G6 fl. 30 kr. Narodno posojilo 80 fl 20 kr.
Ažijo srebra 38 fl.
kr.
Cekini 6 fl.
kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik: JoŽef Slaznik.
/