BESEDNI ZAKLAD SE BOGATI Z BRANJEM STR. 5
ŽIVLJENJE SE VRAČA STR. 9
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 22. maja 2003	 Leto XIII, št. 10
»Gasilni« domovi pa še kaj
Kak je prišla sprtolejt pa človek malo več ojdi po Porabski vasnicaj, dostakaj vidi. Leko ka zatok, ka dja vsigdar z literami delam -ali pišem ali štem - dapa najprvi tau napamet vzemem, gde je kaj nauvoga napisano ali kakšna stara tabla vömenjena.
Tisti, steri redno štete naše novine, se gvüšno spaumnite, ka smo pred par lejti meli edno serijo (sorozat), gde smo vküppobrali vse tiste reči (menje šaul, baut, občin, inštitucij, menje vasi ptt), stere bi mogle slovenski tö vönapisane biti po naši vasnicaj. Vse te reči smo v slovenskom geziki napisali tak kak je tau po slovenskom pravopisi (helyesírás) pravilno, kak se šika. Pri tom nam je pomagala slovenska lektorca za porabske šaule Valerija Perger. Zakoj smo si tau tistoga ipa vözbrodili? Vidli smo, ka se po nistrni vasnicaj sploj ne brigajo za slovenske napise, če je pa že majo, so največkrat napačno napisani. Tau smo si tö mislili - leko, ka smo naivni - ka vejndrik kakšne napiše ne vejo dojobrniti na slovenski gezik pa je zatok ne napišejo vö. Vüpali smo, ka če drugo nej, bar napačne (hibás) napiše vömenijo.
Ka vidimo zdaj, če malo kaulek demo po slovenska vasnicaj Porabja? V nistrni
vasnicaj so se vödjali nauvi slovenski napisi (hvala Baugi), med njimi najdemo takšne tö, steri so pravilno (helyesen) napisani. Stare napiše, stere so hibe meli, so sploj nej vözamenili. Dapa od toga je ešče vekša baja, ka med nauvimi je tö dosta takšni, steri so napačno napisani. Malo sam si poglednila te naaupek napise pa sam gorprišla, ka je najvekša baja. Tau, ka tisti, šteri je napišejo ali dajo napisati, razmišlajo po Vogrskom pravopisi (helyesírás szeri-nt). V Vogrskom pravopisi je pred par lejti not prišlo, ka se v naslovaj, pri menjaj inštitucij, organizacij Vsakša beseda z völko začetno litero piše, Zvün veznikov. Naprimer: Vas Megyei Kö-
zgyűlés, Berzsenyi Dániel Tanárképző Főiskola, Arany János Általános Iskola Szentgotthárd. Po tem kopitu se te leko srečamo s takšnimi slovenskimi napisi ali dostakrat vabili, gde piše Slovenska Samouprava Andovci ali Osnovna Šola Jožefa Košiča (tau so samo pelde), namesto Slovenska samouprava Andovci ali Osnovna šola Jožefa Košiča. Name pri takšni delaj najbole šlamparija svadi. Če se že odlaučimo - ka je trno hvale vrejdno, istina, ka bi tau moglo biti tak naravno, kak tau, ka si sapo gemlemo - ka damo naredti dvojezično tablo, zakoj se nam te vnauža nekakoga pitati, kak se kakšna rejč piše, če smo sami nej gvüšni. V gnešnjom
svejti, gda imamo telefone, fakse, internet, je tau rejsan nej tak velki trüd pa dosta časa tö nej. Dja tak mislim, ka sé rejsan trüdim, ka bi dobro znala slovenski, dapa dunk si nigdar ne dopistim, ka bi - če me prosijo za kaj takšo - besedilo, tekst nej poslala nekakoma v Slovenijo, steri je od nemé čednejši, naj mi ga kontrolo. Dobro vejm, ka če se gnauk kaj napačno vönapiše, tisto sé trno težko dojvzeme. Zatok tö, ka je dati nauvo tablo naredti, pejnez. Menje nas košta, če se te bole potrüdimo, gda tablo, napis damo delati. Šaule, občine, samouprave majo svoje partnerske šaule pa inštitucije v Sloveniji. Zakoj bi se tau sodelovale, tau prijateljstva
nej vöponücalo za takšne cilje. Vörvlem v tau, ka bi nam naši rojaki rade volé pomagali.
Pomagati si pa moramo sami tö. Povejmo tak, ka urade, organe opozorimo, ka se v slovenskij vasnicaj tak šika, ka so napisi bar v obej gezikaj. V Monoštri so Zdaj začnili vödejvati nauve informacijsko table, kažipote, steri gostom pa tujcom pomagajo najti znamenitosti, lekarno, panauf, avtobusno postajo ptt. Dapa če te table človek pogledne, tak včasin vidi, ka do na pomauč samo Madžarom ali tistim tihincom, steri Vogrski vejo, ka so samo v Vogrskom geziki. Vejmo, ka je Monošter uradno nej slovenski Varaš, dapa en tau Monoštra - Slovenska ves - je pa ja slovenska ves, če je rejsan vcüjzakapčena k Varaši. Tam bi pa obvezno moralo pisati na tej kažipotaj slovenski tö. Vejpa če se napačne table težko zamenijo, eške bole težko gratajo enojezični napisi dvojezični. Tü si pa moramo sami pomagati! Ena od nalog članov slovenski samouprav bi mogla biti, ka občino opozorijo na tau. Pa če dobro vejm, v monoštrskom mestnom sveti tö mamo dva slovenska svetnika. Table se zdaj delajo, vejndrik ešče nej kesnau!
Marijana Sukič
2
Petanjci: 2. dan spominov in tovarištva
Mrtvim v spomin/ živim v opomin!
Za 9. maj, dan zmage, je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih organizirala 2. dan spominov in tovarištva, tokrat v znamenju legendarne partizanske bolnišnice Franja. V programu Mir ljudem na zemlji so sodelovali dijakinje in dijaki soboške gimnazije ter osnovnih šol Grad in Tišina. S prireditvijo je fundacija počastila spomin na življenje in delo dr. Vaneka Šiftarja, ki si je prizadeval za sožitje med ljudmi, veliko pozornosti je namenjal sodelovanju ob meji, zlasti v »panonskem prostoru« Avstrije, Madžarske in Slovenije. Kot vrhunski pravni strokovnjak, univerzitetni profesor in humanist je pozorno spremljal položaj manjšin v sosednjih državah, tako v Porabju kot med štajerskimi Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Želja
predsednika programskega sveta Ustanove, akademika dr. Antona Vratuše, pa je, da bi vrednote sožitja, prijateljstva, sodelovanja čim tvorneje prenašali in prenesli na mlade rodove. Zato je tudi
tesno sodelovanje s pomurskimi srednjimi in tudi osnovnimi šolami.
Domači župan Jožef Poredoš je dejal, da je občina Tišina ponosna na »ta čudovit vrt«, ki sodi v bogato kulturno dediščino tega območja. Tudi po zaslugi občine in pod strokovnim vod-
stvom dr. Aleksandra Šiftarja je vrt lepo urejen in »tak mora ostati«, je poudaril. O
nastanku Vrta spominov in tovarištva je govoril akademik Anton Vratuša in povedal, da je mati Apolonija, ko se leta 1946 nista vrnila iz vojne sinova Franci in Jože, posadila dve vrbi žalujki. »Zdaj je v vrtu, ki je eden največjih parkov v Sloveniji, prek 600 rastlin, od tega 70 spominskih z vseh koncev sveta. «
Tema srečanja je bila bolnišnica Franja. Irena Lesic iz idrijskega muzeja je posredovala več zanimivih informacij: bolnišnico so ustanovili leta 1943, v njej so zdravili 522 ranjencev, ob Slovencih še Italijane, Francoze, Ruse in sestreljenega ameriškega pilota. Ime so ji dali po zdravnici Franji Bajd Bidovec. Muzej v Idriji si zelo prizadeva, da bi bolnišnico uvrstili na Unescov seznam svetovnih kulturnih spomenikov.
»Bolnišnico si je doslej ogledalo milijon in tristo tisoč obiskovalcev, letno zabeležijo okoli dvajset tisoč obiskovalcev, ker je objekte močno poškodoval plaz, so jo leta 1990 obnoviti, « je povedal slavnosti govornik dr. Lev Kreft, od letos tudi član programski ga sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, in - ko je govoril o vrednotah narodni osvobodilnega boja - poudaril: »Uporje bil nujen in potreben, z njim so se Slovenci postaviti na pravi stran zgodovine. « Udeleženci iz Idrije, med njimi tudi Samo Bevk, avtor knjige Franja, muzej človeške plemenitosti, so na Peta njcih zasadili črni gaber, ki raste na pobočjih soteske Pasica, kjer je bila ves čas varna edinstvena zdravstvena ustanova v tedanji Evropi.
ER
Slavnostni govornik dr. Lev Kreft, od letos tudi član programskega sveta fundacije: »Upor je bil nujen in potreben, z njim so se Slovenci postavili na pravo stran zgodovine. "
Lejpi svetek na materinski den
11. majuša, v nedelo, Popodneva v tretjoj vöri je na Dolenjom Seniki v dvorani kultumoga doma vse živo bilau. Otroški vrtec pa gorenjesenička osnovna šaula je s sploj lejpim programom čakala matere, babice, lüdi z vesi. Istina, ka v našom rosagi materinski den v mejseci majuši na prvo nedelo spadne, depa v tauj silnom svejti je tak, ka včasin vse ne more tak biti kak je tau »naprej spisano«. Vogrski pregovor pravi »baukše je kesnej, kak nigdar nej«. Tau so držali naši organizatori tü. Kulturna dvorana je puna postala z lüdami, najbole pa z materami, z babicami, ki so s svejklimi očami, s čistimi srcami čakale pozdrav, steroga so dobile od svoje dece, od vnukov, od pravnukov. Najoprvin je na oder staupila Nikolett Barber, di-
jakinja, pa je prinesla na oder dvej lejpe trnjove rauže. Edno rdečo pa edno bejlo. Povedala je, ka rdeča žive matere, bejla pa tiste matere simbolizejra, ki so že mrtve. Položila je te lejpe rauže v vazo. Po tistim je pa od Suzane Guoth recitejrala pesem z naslovom Misli na materinski den. Tak malo sam poglednila publiko pa buma sam vidla dosti skonznati oči.
Po tistim je pa pred publiko stanila županja Elizabeta Bartók, ki je odprla te lejpi svetek pa je pozdravila navzauče. V svojom kratkom guči se je buma tüj pa tam Sama tü skuzila in presenetila publiko. Vej je pa ona Sama tü mati pa prej samo matere znajo, čütijo, ka znamenüje ta rejč, mati.
Med tejm so pa že na odti stali mali iz dolenjesenič-
koga vrtca. Vzgojiteljica Rozika Kiss, ki vodi otroški vrtec in kolegica Marta Kocsis sta z malčki sploj lejpi
program vküppostavile. Rozika Kiss že več lejt vodi naš vrtec pa dobra zna, da v našoj vesi tri narodnosti živejo
vküper. Zatok je program malčkov tü trojezični. Ona sé je trüdila govoriti zvün madžarskoga jezika - ona je
Madžarka - nemški pa slovenski tü. Samo se leko Vüpamo, ka do se tej mali -gda do že vekši - spominjali
na tau, do čütili, da je v našoj vesi dužnost poštüvati vsakši jezik, ka ga tüj živeči lüdje gučijo.
Potejm so se na oder postavili šaularge z Dolenjoga Senika. Nji je vodila Ildiko Treiber, ki je na Gorenjom Seniki namestnica ravnatela. Šaularge so tü trojezični program meli. Lepau so ga vküppostavili, s toplimi rečami so gučali od mater, od babic. Na konci programa je pa vsakši mali vzeu svoj šopek, svojo raužo in jo neso materi, babici, prababici.
Človeki se etakšoga reda srce segrejva. Moja dužnost je pa tau, da se zavalim za tau »lepoto«, ka sam tam vidla pa čüla. Etakšoga reda človek čüti: itak je vrejdno živeti.
I. Barber
Mamice in rožice na Dolnjem Seniku
Porabje, 22. maja 2003
3
Papiri pripovejdajo
Odpelam zvonauvi
Zvonauvi vsikšo leto - na veuki četrtek - odidejo v Rim. Simbolično. Med prvo in drügo bojno so rejsan odšli ništerni zvonauvi iz naši vesnic. Odpelali so je zatok, ka bi z nji štüke redli v bojni.
V	Škofijskom arhivi v Somboteli smo najšli dokument, v šterom je dojspisano, ka 15. junija 1917. leta gde, kelko zvonov so meli. Na Dolenjom Siniki v cerkvi so meli eden zvon, šteri je biu 119 kg žmeten. Naredli so ga 1895. leta v „Laibachi” (Ljubljani). V Števanovski cerkvi so tö samo eden zvon meli,
461 kg žmetnoga. Naredo ga je 1830. leta v Kőszegi „Pfistermeister”. V Slovenskoj vesi je biu zvon žmeten 100 kg-ov, narejen 1884. leta v Grazi. V Sakalauvci so imeli tistoga leta eške samo zvonik, z 270	kg-im
zvonom iz leta 1793. Sakalauski zvon so	18.
Septembra 1917 táodpelali. Iz Števanovcev so dva zvonaže 22. oktaubra 1916. leta odpelali, ranč tisti den so ostali brez zvona v Slovenskoj vesi.
V	drügoj bojni so pá nücali bakro (réz) za štüke. Iz Železne županije so odpelali 176 zvonov. Püšpek Jožef Grösz so dobili pismo 25-septembra 1943 iz ministrstva. Iz Sombotelske püšpeka so prosili telko zvonov, šteri so bili vsevküper 470 č žmetni. Najoprvim so mogli vküppobrati zvonauve po
junija so bili v števanovskoj cerkvi trgé bronasti zvonauvi, ednoga so odpelali. V sakalauvskoj kapejli sta bila dva zvonova, ednoga so tánesli. V Slovenskoj vesi so od dvej ednoga tö v bojni gorponücali.
Gospaud Janoš Kühar so 24. novembra 1947 poročali v Somboteu, ka so v cerkvi na Gorenjom Siniki trgé zvonauvi (4. 50 č, 2. 70 č, 1. 70 č). Ednoga so nej odpelali nej v prvoj, nej v drügoj bojni.
Besedilo in Slika: Marija Kozar
Klonckanje (pritrkavanje) na Gornjem Seniku (1976)
Nindrik-indrik na odri gledališče
„Pesti Vigadó"
Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem je razpiso natečaj za Državno srečanje narodnostni gledališki skupin. Na po-budo gospauda Ferenca Kranjca, steri zastaupa Slovence v kuratoriji, je Slovenska zveza zglasila Gledališko držino Nindrik-Indrik. Državno srečanje gledališki skupin je držalo od 29. apriliša do 2. majuša. Profesionalna gledališča so meli Nemci, Srbi, Hrvati, amaterska Romi, Slovaki, Romunr pa Slovenci, vsevküper se je špilalo 9 iger. Gledališka držina Nindrik-Indrik je z veseldjom vzela, ka
je leko špitala na odri v pravom gledališči „Pesti Vigadó”. Igralci smo bili Počaščene fejst srečni, ka sé je dvorana skur napunila. Med gosti sta bila veleposlanik RS Andrej Gerenčer, Sto je s toplimi rečami pozdravo vse navzauči pa predsednik Urada za narodne in etnične manjšine Antal Heizer. No, s tejm neškem tau prajti, ka so nam drügi lidge nej telko zaznamüvali. Baug mantüj! Bíli smo presenečeni, ka nam je telko Slovencov dalo poštenje. Državna slovenska samouprava je vküper spravila v Porabji 30 lidi, Slovenska samouprava v Somboteli pa v Mosonmagyaróvári tü za en-en avtobus valaun lidi, člani Drüštva Slovencov v Budimpešti so tü v lejpom števili Pri-
šli.
Gledališka držina je fejs resno (komolyan) vzela te nastop. Tri večera smo probali z režiserom Mikijom Rošom vred, steri nam furt nika nauvoga vej vönajti, naj vse baugše vövidi predstava. Ne vejm, kelko lidi bi sé dalo nanje vzeti, naj 1. majuša večer -gda je velka buča (proščenje) v Monoštri - pride na vajo, sploj pa mladi. Ob tej priliki sé tü lepau zahvalim vsakšomi igralci, ka so vsi lepau porazmeli, ka na drügi den iz düša pa srca moramo špilati, vej pa s svojov predstavov zastaupamo, predstavlali gle-
dališko dejavnost, delo Porabski Slovencov. Priznam, ka nam je trno dobra spadnilo, gda so nas iskreno po(h)valili in nam gratulirali že nisterni v Pešti, med njimi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, nisterni pa ške doma v Porabji, kak povejmo Eva Časar, ki je gdasvejta odlično špitala z nami pa se dobra razmej na gledališko delo. Za tiste lejpe püšle, s sterimi smo bile podarjene ženske, se lepau zahvalimo predstavnikom slovenski organizacij, Ireni Pavlič, Martini Ropoš, Ferenci Kranjec pa Jožiji Karba.
Igralci smo si zaslöjžili, ka smo malo ostali v tistom velkom Varaši, gde smo mogli titi pa titi kilometere daleč,
dočas smo leko najšli kaj pod zobe pa za söje gunte valaum. Te smo se pa nut sprajti v kitajsko restavracijo, gde so nas doj posadili kaulek enoga velkoga vrtečoga stola. Na, vej si je naš glaven igralec, steri je z enim naš glaven šofer tü, najšo za roke valaun. Namesto volana je Sto vrtiu, kak ringišpil. Dapa tau cejli večer, dočas je v enoj drügoj gostilni cejli Sto nej doj zdigno. Če bi me nej vlejkla tak postela že v devetoj vöri, gvüšno, ka bi nastrgavali ka je vrtiu vnoči v svoji posteli. Na drügi den so se nisterni menje, nisterni bola vönaspali, dapa vsi smo bili dobre vole. Istina, ka smo pri zajtrki fejst na kisali gledali pa grdo brodili, gda so pred nas dali med pa lekvar. Naš želaudec je vcejlak drügo želo. Sreča, ka smo prejšnji večer nej vse tazapucali pejnaze. Domau smo sé naputili prauti Blatnoga jezera, naj nika nauvoga vidimo pa kakšne dobre ribe pogejmo. Našoga Pištana smo med potjauv za en čas čüdno gledali, ka je naprestanoma samo tau gono, ka on v tau vesi pa v tistoj vesi ali Varaši ma žlato. Tau gvüšno, ka eno žlato ma, ka smo se mujs mogli staviti pri nji. Tak prijazno, baratšagoško ške dostakrat žlato ne primejo gor kak je nas ta držina. Na, vej je s tejm daubo ore naš Pišta. V tašnoj dobroj drüžbi smo ranč nej vpamet vzeli, ka dva dni langnivamo. Trno sam Vesela, ka se igralci lepau poštöjvamo, dobro porazmejmo pa sé neprestanoma hecamo, špilamo med seov. V dobri dröjžbi človek ranč ne vzema napamet, ka je dva dni na pauti.
Gledališka skupina se lepau zahvali Javnomi skladi, ka nam je omogaučo te pomemben nastop, nas je finančno pomago, Državni slovenski samoupravi za financiranje Prenočišče Slovenskoj zvezi pa za vse drüge Skrbi pa stroške.
Klara Fodor
Pityu Nemeš, Laci Nemeš pa Šanji Mesaroš na probi
Porabje, 22. maja 2003
varašaj. Po tistom iz tisti vesnic, štere so bile paulek železniške postaje ali poštije. Eden zvon je mogo biti najmenje eden mejter (č) žmeten. Vseposedik pa so mogli njati eden zvon. Ministrstvo je tau tö naprejspisalo, ka so zvonove mogli na skrüma táodpelati, lüstvo sé nej smelo žaurdjati za svojimi zvonauvi.
17. junija 1944 so bili v cerkvi na Dolenjom Siniki trgé bronasti (bronz) zvonauvi, ednoga so odpelali. 16.
4
Spoznavajmo sosede
Občina
Dobrovnik
Davno navzočnost človeka v našem kraju potrjuje najdba kamnitega dleta, o antični naselbini pa pričajo gomile južno od vasi. V rimski državi je naše ozemlje pripadalo provinci Pa-
noniji. Tod je vodila pomembna cesta, ki je povezovala Petovijo (Ptuj) s Savario (Szombathely). Po izkopaninah sodeč naj bi bila intenzivnejša rimska kolonizacija v pasu od Lendave ob vznožju goric prek
Dobrovnika, Bogojine in naprej proti zahodu. Dobrovnik se prvič omenja leta 1270, na pečatu trga Dobrovnik pa je leto 1280 zabeleženo kot leto nastanka naselja. Naselje se omenja leta 1322 kot trg (oppidum), kar pomeni, da je bilo pomembno podeželsko naselje s pravico trgovanja in pobiranja davkov. Leta 1389 listine omenjajo naselje celo kot mesto (civitas). V 14. stoletju je kraj sestavni del posesti dolnjelendavskih grofov Banffy, po njihovem izumrtju so lastniki postali Eszterhazyjevi.
V prvi polovici 17. stoletja je kraj in njegovo okolico zajelo protestantsko gibanje, ki je imelo močno podporo v družini Banffy. Leta 1747 je Dobrovnik zajel velik požar, v katerem sta pogorela tudi cerkev in župnišče,
vključno z župnijskim arhivom. V naslednjih petdesetih letih je potekalo bogoslužje v skromni leseni stavbi. Današnja cerkev sv. Jakoba je bila zgrajena med letoma 1794 in 1796 ob izdatni podpori kneza Eszterhazyja in vernikov.
Za drugo polovica 19. stoletja in začetek 20. stoletja je za kraj značilen visok prirastek prebivalstva. To je povzročilo množično izseljevanje (sezonski delavci). V tem obdobju sta se močno razmahnili
obrtna dejavnost (lončarstvo) in trgovina. V vasi so delovali trije trgovci, leta 1878 pa so odprli prvo gostilno. Leta 1911 so zgradili opekamo, ki je obratovala do leta 1979. Med prvo svetovno vojno je gospodar-
stvo nazadovalo, napredek pa je prinesla nova žaga, ki jo je po prvi svetovni vojni dal zgraditi Janez Toplak (1922). Leta 1930 je dobila dobrovniška pošta prvo telefonsko centralo. V obdobju po drugi svetovni vojni so za kraj pomembne
naslednje pridobitve: elektrifikacija (1952), zgradi-
tev sodobnega šolskega poslopja in stanovanjskega bloka (1962), napeljava vodovoda (1971), zgraditev zdravstvenega doma (1972), reguliranje potoka Bukovnica (1973-1975), zgraditev vrtca (1979), zgraditev sodobnega kulturnega doma (1982), zgraditev šolske telovadnice
(1994), kraj je postal z naseljema Žitkovci in Strehovci samostojna občini (1998).
Gyorgy Dobronoki (1588 -1649), pomembna cerkvi na osebnost, jezuitski profesor filozofije in teologiji je bil rojen v Dobrovniku. Med letoma l627-l629 je bil rektor zagrebškega, od leta 1630-1636 pa trnovi skega (Nagyszombat) jezuitskega semenišča. Pozneje je deloval v Sopronuin Humenneju. Leta 1646 je spet postal rektor trnovske univerze. Imel je tesne stike z kardinalom Pazmanyeim glavnim nosilcem madžarske protireformacije in ba-
roka. V rokopisih je ohranjena vrsta njegovih teoloških del. Bil je tudi zgodovinar in najbolj izobražen Pazmanyev svetovalec Cesarju Ferdinandu je predlagal za svojega naslednika prav Gyorgya Dobronokega, ki je ponudbo zaradi svoje skromnosti zavrnil.
Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar
»Dokument je pripravljen s finančno pomočjo Evropske skupnosti. Stališča izražena v temi dokumentu so stališča radia Murski val in časopisa Porabje ter se v nobenem primeru ne morejo obravnavati kot uradno stališči Evropske skupnosti«
Porabje, 22. maja 2003
5
Besedni zaklad se bogati z branjem
Bralna značka že dvajset let za osnovnošolce v Porabju organizira srečanja s slovenskimi pisatelji. Vsaka šola je bila vedno pravočasno obveščena o tem, kateri pisatelj se bo predstavil na šoli in učenci
so se ob pomoči učiteljev slovenskega jezika spoznavali z deli pisatelja. Na srečanjih so pisatelji pripovedovali o svojem literarnem ustvarjanju, učenci pa so poskušali
postavljati zanimiva vprašanja. V drugi polovici šolskega leta 2003 so se najbolj pridni učenci pripravljali na kviz in tekmovanje v slovenščini na vseh treh šolah ter gimnaziji. Ker zaradi tega niso imeli dovolj časa za branje, smo prosili Manco Perko, sodelavko bralne značke v Ljubljani, da nam omogočijo ogled lutkovne predstave v gledališču v Monoštru za vse učence in dijake slovenskega porekla. Igro z naslovom Prihaja cirkus sta predstavila dva odlična profesionalna igralca Lutkovnega gledališča v Mariboru.
Tekst igre je bil enostaven, kljub temu zanimiv, vsebinsko pa namenjen otrokom. Prednost igre je, da učenci hkrati vidijo tisto, kar slišijo, vmes pa se lahko še zabavajo. Tako si laže zapomnijo tudi vsebino igre. Posebno koristna in poučna bo predstava takrat, ko se bo obravnala še pri pouku slovenščine, kjer lahko tudi zaigrajo nadaljujejo najbolj simpatične vloge.
Pisateljica Karolina Kolmanič iz Murske Sobote, ki je že šestnajstič s toplimi besedami pozdravila udeležence bralne značke v Porabju, meni, da so učenci dobro sprejeli predstavo: „Danes je bilo tako doživeto, otroci so kar strmeli na oder in gledali. Sami smo rekli, da je boljše, da nekaj vidijo, vizualno dojemajo kot samo slušno, ker tisto, kar je slušno za nas enostavni je za njih vendarle težje” -Kako na splošno doživljajo Porabski učenci srečanja s pisatelji?
Ja, trudimo se, da se pogovarjamo, se pogučavamo z
njimi bolj po domače. In vidim tudi, da otroci razumejo, čeprav so mogoče malo bolj plahi, a niso tako zgovorni kot naši. Opažamo pa določen napredek. ”
- Dejstvo je, da je vse manj otrok, ki radi berejo, večina se raje igra pri računalniku ali gleda videofilme, kar pa premalo širi njihov besedni zaklad.
Ja, to se dogaja povsod po svetu. Odkar je prodrla tehnika, ljudje pridejo hitreje do vsebine. Gledamo film, kjer so samo kratki podnapisi, če pa knjigo bereš, prebereš res
tiste drobne stvari, tiste, ki segajo v dušo. Čeprav mi veliko
damo na bralne značke in danes bere okrog 150 tisoč mladih, je to v primerjavi s tem, koliko mladine imamo, le štirideset odstotkov. To ni Zadovoljivo. Ampak mladi človek ima toliko stranskih poti, toliko je stranskih učinkov, da ga to enostavno zavede, starši ga pa tudi skoraj več ne morejo kontrolirati. Seveda, besedni zaklad se človeku bogati z branjem. Tisto, kar
na hitrico dobiš na televiziji, je samo skromno napisano.
Nasploh živimo dosti hitreje, kot smo živeli prej. Tempo je že skoraj takšen, da imajo mladi ljudje, tisti, ki hodijo v šolo in si v šoli kaj prizadevajo, zelo malo časa za branje. ”
- Ko vidim Vas, menim, da literarno ustvarjanje pomladi človeka.
„Veste, kaj vam povem? Če si po duši dober, če nikogar ne sovražiš, vse spoštuješ, se to odraža tudi na tebi. Jaz vedno
pravim: sovraštvo ni še nikogar osrečilo, dobrota pa lahko človeka osreči. Mogoče je to tisto, kar v človeku ostane, kar mu daje tisti notranji žar in ga tudi oživlja. ”
- Ste omenili, da z veseljem obiskujete Porabje tudi zasebno?
Ja, moram povedati, da so se te vaše vasi tako lepo razcvetele, čedalje lepše so hiše, vse je lepo urejeno, tako lepo, da kar z veseljem pogledamo napredek. Večkrat pridemo v kakšno restavracijo in vidimo, da nam prijazno postrežejo natakarji - in tudi po trgovinah, kar je za naše ljudi, ki radi hodijo zdaj množično sem, zelo pozitivno. ”
Iskreno se zahvaljujemo organizatorju za program bralne značke in knjižno darilo, ki so ga dobile knjižnice osnovnih šol, gimnazije in srednje strokovne šole, kakor tudi učencem in učiteljem, učiteljicam, ki so se udeležili programa. Vidimo se v oktobru v Porabju, ko bomo sestavili končni program bralne značke, za leto 2004.
Klara Fodor
Pisateljica: Karolina Kolmanič
Lutkovno gledališče iz Maribora
Murska Sobota-Monošter
Na povabilo župana mestne občine Murska Sobota Antona Slavica je Mursko Soboto 8. maja obiskala delegacija mesta Monošter pod vodstvom Tiborja Viniczayja, župana mesta Monošter. Župana sta pospremila nekdanji župan Monoštra Karoly Bauer in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Župan mestne občina Murska Sobota se je zahvalil nekdanjemu županu za sodelovanje med mestoma Murska Sobota in Monošter ter si zaželel, da bi to sodelovanje še poglobili in razširili. Tibor Viniczay, župan mesta Monošter, je obljubil, da. bo nadaljeval delo prejnšnjega župana in pri tem delu upošteval tudi interese Slovencev v Monoštru.
Porabje, 22. maja 2003
6

Mesič obiskal Slovenijo
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je bil na svojem drugem uradnem obisku v Sloveniji. Z gostiteljem, slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom, sta na pogovorih v Ljubljani osrednjo pozornost namenila sodelovanju med državama, ki ju, kot je poudaril slovenski gostitelj, čaka skupna prihodnost v Evropski uniji in skupno sosedstvo. Nista pa se izognila odprtim vprašanjem, med katerimi sta omenila mejo in stare devizne vloge hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Kot sta poudarila, je operativno reševanje teh vprašanj v pristojnosti vlad, sama pa sta želela vzpostaviti pozitivno ozračje, v katerem bi jih lahko dokončno rešili.
Slovensko-avstrijska
pobuda
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije Dimitrij Rupel in Benita Ferrero-Waldner sta v Jordaniji predstavila slovensko-avstrijsko pobudo v okviru mreže za psihosocialno pomoč iraškim otrokom. Že junija naj bi v Irak odpotovala pripravljalna misija slovenskih, avstrijskih in jordanskih strokovnjakov, ki bo ocenila stanje in prednostna področja delovanja ter stopila v stik z morebitnimi lokalnimi partnerji. Projekt, katerega cilj je zmanjšati trpljenje iraških otrok in preprečiti pojav psihosocialnih motenj, naj bi predvidoma začeli izvajati septembra.
Obisk komisarja za človekove pravice
Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Alvaro Gil-Robles se je mudil na večdnevnem uradnem obisku v Sloveniji. S sogovorniki se je med drugim pogovarjal o položaju Romov in položaju tujcev v centrih za odstranjevanje, dotaknili pa so se tudi reševanja statusa oseb z državljanstvom drugih držav, naslednic nekdanje Socialistične federativne Republike Jugoslavije (SFRJ). Na ljubljanski Pravni fakulteti je imel Gil-Robles predavanje o pomenu komisarja za človekove pravice kot ključne institucije za zaščito človekovih pravic v Evropi v 21. stoletju.
N on scholae sed vitae discimus
Ne za šolo, temveč za življenje se učimo
Živilska in geodetska srednja šola v Sombotelu je s tridnevno serijo prireditev počastila 75-letnico obstoja.
Praznike moramo proslaviti, ker prinašajo svetlobo med naše delavnike in z neštetimi spomini obogatijo naše življenje. Veliki internacionalni in narodni prazniki so z rdečimi črkami zaznamovani v naših koledarjih. Naš praznik ne spada med nje. Kljub temu je bil velik praznik, praznik neke šole, ki je proslavila petinsedemdesetletnico obstoja. Ta datum ne bo v koledarjih, temveč v naših srcih zapisan z rdečimi črkami. Tudi jaz imam ta praznik za svojega, ker sem ravno pred petindvajsetimi leti, v šolskem letu 1977-78, na tej šoli nadaljevala svoj profesorski poklic, ki sem ga začela v gimnaziji in sem v tej šoli tudi končala svoje življenjsko poslanstvo.
Ta šola je dosegla tudi v državnem merilu izredno velike uspehe, dala mestu in celi domovini tako imenitne osebnosti, da tudi mene pogosto prevzame čustvo ponosa. Pred kratkim sem jo tudi jaz še lahko imenovala za svojo, lahko sem jo imenovala za svoj drugi dom. Postala je mogočen grad, ki se lahko ponaša s šestim mestom na državni lestvici strokovnih šol. Tej šoli ni potrebno več trepetati, dajo kakšen veliki vihar podre, ni ji potrebno trepetati, da ji velika poplava odplakne v pesem zapisane spomine. Mi namreč spominov nismo zapisovali v pesek, temveč jih hranimo v naših srcih, jih predajamo mlajši gene-
raciji z namenom, naj jih tudi oni hranijo in nekoč, v dalnji prihodnosti, posredujejo generaciji, ki bo prišla za njimi. Ta šola, ki se je uprla divjim viharjem zgodovine, je vedno znova in znova našla moči, da obnovi svoje gnezdo, ki so ga viharji zmrcvarili, je vedno znova in znova pozdravila po viharju bleščeče se sonce. Neusahljivi izvir te moči predstavljajo nekdanji in sedanji profesorji-vzgojitelji ter dijaki srednje strokovne šole.
Sklepne slovesnosti nam tudi ni predpisal koledar z rdečimi črkami, niti se nismo zbrali iz navade v Dvorani magnolije nekdaj slavnega hotela Savaria. Ne verjamem, da bi se ta mnogoštevilna slavnostna publika zbrala tukaj zgolj v pričakovanju izjemnega dneva počitka. Za nekaj ur smo pozabili na mračne, včasih zatrte delavnike, in smo odšli tja, kjer z gorečimi plameni v srcih lahko občudujemo lepoto, odšli smo tja, kjer je poroštvo za našo prihod-
nost, poroštvo za naš največji zaklad - šolo, ustanovo, ki ima to plemenito in konstruktivno nalogo, da oblikuje otroške duše.
Vse težave, žalost, turobnost so za kratek čas zbledeli v naši zavesti, zaobjela nas je starodavna sproščena in srečna preteklost. To je bilo nekaj ur, ki jih človek ohranja v spominu, kot čas, ko je lahko „budno sanjal”. Nenavadne misli so nas spreletele, ko smo poslušali otvoritvene besede direktorja Imreja Bocskeia, slavnostni govor namestnika državnega sekretarja Jožefa Simona, poučne besede župana dr. Gyorgya Ipkoviča o pomembnosti izobraževalne dejavnosti ter sklepno, s pristnimi mislimi obogateno besedo parlamentarnega poslanca, župana mesta Vasvar Zsolta Nemetha, ki je pričala o izredni govorniški nadarjenosti. Med poslušanjem njegovega govora je napolnil naša srca ponos, kajti Zsolt, ugledni poslanec, je bil nedavno tudi dijak naše šole. Tako lahko rečemo, da je ta
veliki praznik naše šole vzela za svojega široka javnosti kajti skupaj z nami so poleg nekdanjih, direktorjev, profesorjev in dijakov sold praznovali tudi predstavniki drugih srednjih šol, podjetij in ustanov. Počasi tili sta nas tudi delegaciji pobratene Kmetijske in gozdarsko-gospodarske sredi nje šole Grottenhof-Hardt pri Gradcu ter Dijaškega doma Murska Sobota, ki je šolo obdarila z dragoceno sliko. Direktorju jo je predala vzgojiteljica doma z besedo, povedano v madžarskem jeziku. Hvala jim za to plemenito, prijateljsko gesto, hvala za pozornost.
Kakovostne glasbene in vokalne produkcije ter deklamacije nekdanjih in sedanjih dijakov so ilustrirale ganljive besede govornikov ter dvigale slavnostno razpoloženje.
Lahko smo ponosni na današnje dijake, bodoče tehnike prehrambene industrije, na bodoče peke, slaščičarje, ki so nam priredili pravo pojedino in s svojim mojstrskim delom prispevali h gastronomskim užitkom. Pravljične ikebanske kompozicije vrtnarske srednje šole, s katero smo bili več let združeni, pa so poskrbele za popolno estetsko harmonijo tega nepozabnega dneva spominov.
Na podlagi vtisov, pridobljenih ob tej priložnosti, lahko zares podvomimo o sprejemljivosti latinskega izreka Quem dii odere, pedagogom fecere (Kogar bogovi zasovražijo, iz tistega naredijo vzgojitelja. ). Vsekakor pa sprejmemo krilatico, da »se ne za šolo, temveč za življenje učimo. «
Suzana Guoth
Porabje, 22. maja 2003
7
Dobra skupina je dosta vrejdna
V našom časopisi ste že Večkrat leko šteli od toga, da so v Števanovci leta 2000 nisterni navdüšeni lüdje ustanovili gledališko skupino (színjátszó csoport). Skupina v našom porabskom, bola v števanovskom dialekti špila. Šest navdüšeni igraicov pa edna pomočnica je ta »kompanija«. Že se od daleča vidi, ka so sploj veseli. Dosti aldüjejo zatau, da bi vse več leko pokazali lüdam. Špilajov različni vasnicaj v Porabji, depa dostakrat so je zvali v Slovenijo tü. K ednom načeli (elv) se sigurno držijo, samo komedije špilajo. »Kompanija« ma 6 članov, med tejm je 5 žensk pa samo eden moški. Igre zatok tak postavijo na oder, ka se ženske tüj pa tam za moškoga naravnajo pa je največkrat tak bilau, ka te eden moški se je pa za žensko naravno. Pri komediji je tau dopüščeno, nej zaman je komedija.
Zdaj bi vam rada nut pokazala edno igralko, edno žensko, stera je tü Večkrat špilala moškoga kak žensko. Marija Kosar Domiter je iz Števanovec, tam se je narodila pa tam žive gnes tü. Gor je zranila 6 mlajšov, ma 8 vnukov. Moža je 1992. leta zgibila.
• Kak je prišlo do toga, ka si ti stanila v gledališko skupino?
»Dja sam vsigdar rada kaj takšega delala. Gda sam mlada dekla bila, smo meli v vesi gledališko skupino, tam sam tü vsigdar špitala. Istina, ka smo tistoga ipa slovenski nigdar nej špilali. Berta Dončec je tau začnila, ona je mejla tau željo, da bi bila v vesi edna slovenska gledališka skupina. Našo, gnešnjo skupino smo 2000.
leta ustanovili, depa pred tistim sva midvej z Bertov tüj pa tam v vesi na kakšoj prireditvi zašpilale kakše Juliške pa Mariške, ka si tü tij pisala nam ranč tak kak zdaj našoj skupini vsakšo igro. Te smo vidli, ka se tau lüdam vidi pa mislim Berta je zatok staupila malo naprej, gda je tak mislila, ka bi dobra bilau edno stalno skupino gor držati. «
• Praviš, ka si v tvoji mladi lejtaj dosta špilala, vsepovsedik si vcuj bila, gde se je kaj godilo. Samo ka je tistoga ipa malo kaj bilau -
ali pa nika nej - v slovenskom geziki. Nej ti je nerodno bilau zdaj v slovenskom geziki špilati?
»Nikak nej. Doma, tačas je moja mama živela, smo nigdar nej Vogrski gučali. Tak ka je meni v našom geziki gučati veselje pa Sto si na guč stane z menov slovensko, s tistim slovenski gučim. «
• Do tejga mau si zošpilala dvakrat moškoga pa gnauk žensko. Ka si najbole rada špilala do tejga mau? Vej si pa bila policaj, sausadna kak klajfarca pa letos pa moškoga špilaš.
»Meni se je trnok dopadnila tista igra, gde sam policaj bila. Vej je pa naslov igre tü
po meni bio imenüvani: Če je glava naura, tejlo dosta trpi. Depa vse rada špilam, ka name vtala režiser Laci Kovač. «
•	Žmetno ali naleke se navčiš besedilo (rejči), ka je nate vtalano?
»Dja se doma včim, tak ka gda demo na probe, te že bole na tau pazim, kak se moram gibati, kak morem zošpilati tisto, ka sam. Nemo pravla, ka bi se žmetno včila, zatok tü nej, ka sploj rada špilam, etak pa ne šanjalivam cajta za včenje. «
•	Že štrto leto ka vküp de-
late, včite se, probe mate pa ojdta nastopat. Kak se ti čütiš v tauj skupini, ka tebe pomeni skupina?
»Če človek pogledne svojo živlenje, je buma tüj pa tam nej naleki bilau. Samo če tau gledam, ka sam šest mlajšov gor zranila. Če pa pridem v skupino, vse pozabim. Eške nigdar sam se nin nej tak dobra čütila kak v tauj skupini. Gda probamo, se telko smejemo, ka je tau Včasik že prejk mere. Stoj bi mislo, ka nam kaj fali tam vrkaj, če bi tau vido. Depa če bi navzauči bio pri kaj takšem, bi vsakši razmo, ka nam tau znamenüje. Zatok ka napona komedije špilamo, se na vajaj, na probaj vönasme-
jemo, ka večkrat je tau nej za trpeti. Pa itak se je žmetno nazaj držati na nastopi (fellépés), zatok ka se te pa lüdje smejejo. Ta skupina mi polepša živlenje, tau je nej laž. Pa te naj ne gučim od toga, kak je tau dobro, ka vsigdar nas zovejo pa vse več lüdam leko spravimo Vesele minute. Dosta vse leko vidimo, se pred različnimi lüdami predstavila. «
•	Mene se tau vidi, ka ste vsigdar dobro oblečeni k tome, ka stoj zašpila. Sto tau vam organizira, kak tau de?
»Tau je tak, ka se iz teksta vsigdar vöpokaže kak moremo vögledali. Batrivno leko povejm, ka je tau kolektivna stvar, ka vönajdemo kak se oblečemo, depa poseba vsakši tü čüti, kak se more vküp napelati. Tačas Odimo pa vküp iščemo obleke pa vse potrejbno stvari, ka je vküp ne najdemo. Pa te gestejo med nami majstri tü. Povejmo Marijana Fodor je sobolica, ona vse kaj zašije pa tak tadala. Na tau se teremo, če je gnauk komedija, te naj baude v obleki, v sceni tü prava komedija. Ovak je nej vrejdno na oder staniti. «
•	Mislim, nej je skrivnost povedati - kakoli si ženska - ka si 56 lejt stara. Ka računaš, kak dugo boš delala v skupini če de skupina delala?
»Dja tak čütim, ka skupina gor ostane eške dugo. Vej pa Zdaj smo meli nauvo premiero pa čüjem, ka te že mantrajo, naj na gesen baude napisana nauva igra. Tau po mojem tau znamenüje, ka škemo tadale delati. Dja tü. Tau že Zdaj za nikšo dužnost čütimo. Ta dužnost je pa za nas sploj lejpa, etak pa od toga guč nega ka bi henjali. «
Irena Barber
... DO MADŽARSKE
  Novi ministri v vladi
Z 19. majem je v madžarski vladi nastopilo pet novih ministrov. Ministra za nacionalno kulturno dediščino Gaborja Gorgeyja je zamenjal Istvan Hiller, dosedanji državni sekretar ministrstva za šolstvo, ministra za šport in mladino GyorgyaJanosija pa Ferenc Gyurcsany, svetovalec predsednika vlade.
Zamenjava je bila tudi na čelu Ministrstva za okolje in prostor, dosedanjo ministrico Mario Korodi je nasledil Miklos Persanyi, ki je do zdaj vodil budimpeštanski živalski vrt.
Nova ministrica brez Ustnice je postala Katalin Levai, ki bo odgovorna za zagotavljanje enakih možnosti, Endre Juhasz pa bo kot minister brez listnice nadzoroval evropske zadeve.
Programi, prireditve
•	17. maja so člani Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel iz Sombotela obiskali Porabje. Najprej so se napotili do Črnih mlak pri Andovcih, potem so si v Monoštru ogledali razstavo o tovarni kos, popoldne so se vrnili v Andovce, kjer so si skupaj z domačini ogledali najnovejšo igro gledališke skupine iz Števanovcev.
•	17. maja se je območnega srečanja pevskih zborov v Murski Soboti udeležil MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika.
•	18. maja so ljudske pevke iz Monoštra nastopile v Beznovcih.
•	24. maja bo imelo Društvo upokojencev iz Murske Sobote izlet v Koszeg in Sombotel, kjer si bodo v muzeju na prostem ogledali slovensko hišo in se srečali s člani tamkajšnjega slovenskega društva.
•	24. maja bo gledališka skupina Nindrik-indrik gostovala v Černelavcih pri Murski Soboti. V programu bo nastopil tudi harmonikar Laci Korpič in spremljal pevski trio.
Porabje, 22. maja 2003
8
»Mislila sam, ka slejdnjin vidim nebo«
Zdaj je že več mejsecov, ka je Merika bombe lüčala na Irak. Edni tau pravijo, ka istino mejla, drügi pa tak pravijo, ka nej. Ne vejm kak bi leko red napravo, dapa gvüšno, ka tau, ka je Sadam Husein delo, tau njati tö nej slobaudno. Od djezero mlajšov tristau ne zadobi pet lejt starosti, zato ka od gladi mardjejo. Lüstvo so mantrali pa preganjali. Sto si že malo ovak zmišlavo, tisti je že bio sovražnik vlade. Dapa mi tau že tak dobro znamo, zato ka smo mi v našom rosagi tau tö prejkdau. Žive
v	Andovci edna babica, Vrnji Margit, stero so v vauzo zaprli zato, ka so go za špijona držali. Prej je informacije nosila z Vogrskoga prejk v Jugoslavjio, so ji prajli.
•	Te ste vi rejsan špijon (kem) bili, nej?
»Jaj, samo ne guči! Ka leko edna taša pavarska žena tapuvej Slavom, ka bi nej bilau slobaudno. Nej sam vejdla dja nikanej. «
•	Kak je te tau bilau?
»Tau se je tak začnilo, ka so cejlo držino 6. decembra 1951. taodpelali na Hajdúnánás, zato ka so nas za kulake vzeli. Dva dni prvin je že eden človek iz Andovec nam gučo, ka pridejo sodacke pa kulake odpelajo, dapa
vi	nete med njimi. Nam je zato malo špajsno bilau, kak tau, ka mi vöostanemo. Na pa gda so prišli sodacke z velki motori pa so stanili pred našim ramom, te smo že vedli, kanas tö odpelajo. «
•	Kak ste te vi v vauzo prišli?
»Nej dugo smo na Hajdúnánása bili, gda gnauk samo eden sodak prišo pome, ka de me domau pelo. Brezi
štrumf s kratkimi rokavi, tak kak sam bila, so me odpelali pa v Somboteli so me prejkdau avošom (UDBA). Tam so me v edno »celo« notra zaprli pa so me vsakši den spitavali. Sprvuga sam ešče ranč tau nej vedla, ka škejo, zaka so me notrazaprli.
Od njij sam zvedla, ka me je edna Števanovska ženska zglasila, ka sam špijon. Tak so me vözmantrali, ka eden den, gda so pome prišli, sam vküpspadnila. Te sam čüla, ka vanej edna ženska policaja pita:
»Mrla je? « Te sam go spoznala, ka rejsan je tau ta žena iz Števanovec. Te so mi za srce nišo vrastvo dali pa sam te malo k sebi prišla. Nej čüda, ka sam betežna gratala, Vejpa kama sam notrazaprejta bila, tam ešče postele nej bilau. Spodkar na patauna sam ležala, ešče edno malo ronjo so mi nej dali, ka bi si go pod glavau leko djala. «
• Bili ste pred birovijov?
»V Somboteli nej, zato ka od tec so me v Budimpešto pelali na kontrašpionažo. Tau je tistoga reda sploj velko bilau. Od tistac je človek živ nej trno domau prišo. S trejmi autoni so šli, gda so me pelali. Stanili smo pri ednoj velkoj pauti, prvin kak bi me notrapelali. Dosta autonov je šlau gora dola po njej. Dja sam si te tak zbrodila, ka meni je že tak vse-
edno pa sam prejkletejla po pauti, naj me auto tavdari. Dapa nej se je posrečilo, ranč so tak prišli autondje, ka sam med njimi prejk letejla. Te so me zgrabili pa so me na tiste velke vrate
notravlekli. Gnauk sam ešče iz vrat nazaj poglednila gora na nebo, zato ka sam si mislila, ka več tak nemo neba vidla. Gda smo goraprišli po stumbaj, tam me je že eden policaj čako. Tam so me pá v edno celo notrazaprli. Sreča, ka je tam že bila postela. Nej sam dugo ležala, pá so me že pelali k prejdnjoma. Gda me je on zagledno, včasin tau pravo: »Ka pa vi tü iščete? « Goravzejo telefon pa tak preklinjo z nekakim, ka je vse cingalo. Včasin so me v auto djali pa so me pelali v vauzo v Markó ulico. «
• Kak ste tau vedli vöpre-
stau?
»Sploj težko. Dostakrat sam prosila gospodnoga Boga, naj mi Žitek vzeme. Telko so me mantrali, ka sam od
bolezni že vse tapozabila. «
•	Ka so delali z vami?
»Ka so delali? Tak so me vküpzbili, ka sam lice vse črne mejla. Noge so mi pa vcujzvezali k posteli pa na peté so mi gorabili z ednim botom. Vejš, kak tau bolelo? «
•	Ka so vas spitavali?
»Zaka sam üšla v jugoslavijo pa ka sam tam delala. Zaman sam prajla, ka tau nej istina, oni so mi nej dali valati. Gnauk so mi prajli, ka leko pišem domau starišom, dapa dja sam te že tak naura bila, ka sam pravla, ka nejmam stariše. Te naj pišem sestri ali brati. Te mi je napamet prišlo, ka mam edno sestro, stera se je k Mlinarni oženila. Dapa Zvün njé sam ešče štiri mejla, dapa dja sam tau v tistom mantranji vse pozabila. Nej sam vejdla nej stariše, nej sestre, nej brate. Pisala sam edno pismo tauj sestri, stera mi je napamet prišla, naj mi pošle pak, zato ka sam lačna. Pak je nej na dudje prišo. Dapa tak so vözdelali z menov, cejlo djesti, ka so mi poslali, so vörazdelili drügim. Dja sam pa lačna ostala. «
•	Koma so razdeliti pak?
»Drügim, ka so z menov vret zaprejti bíli. Telko nas je bilau kak Rusov. Spotkar na zamlej smo spali, visi pa telko bilau, ka pod vse črni bijo. «
•	Kak dugo ste bili v Markóna?
»Vsevküp sam dvej leti bila v vauzi, zato ka sploj dugo sam nej prišla pred birovijo. «
•	Kak je bilau na biroviji?
»Tam so me tö spitavali vsakše fela. Zaman sam gučala,
ka sam nej »kém«, nej so mi dali valati. Na dvej pa pau leti so me osaudili. Putejn so tisto ženo, stera me je zglasila, tö notrazvali na birovijo. Tam so go spitavali, ka bilau pa kak bilau. Te ona pravi, ka 6. decembra z menov vret je vanej bila na Slaskom. Na drügi den birauv namé tö notrazvau pa me je pito, gde sam bila dja 6. decembra 1951. Te sam dja prajla, ka ranč té den se nas odpelali na Hajdúnánásl kak kulake. Te birauv pa drügi vküppogledneta, nika sta se ešče pogučavala pa sta pravila meni: »Stante gora, leko dete domau, vi ste svobodni. « Tau rejč, ka svoboden, vejn nikdar ne pozabim. Pa tau kak sam te rada bila. «
•	Vi štete zato dosta trpati, nej?
»Tau gvüšpo, ka sam eden tau trpala. Dosta nas je bilau, šest mlajšov vsevküper pa Zdaj sam že samo Sama ostala. Nišo drügo žlato nejmam, samo na Francekom brata sina. Drügi so vse tapomrli, mlajšov tü nej bilau, zato sam pa te tak Sama. Enoga brata so fčele vküpzoškipale pa zato mrau, ednoj sestri, tü na posteli sejdla pa se ji je žila paučila, krv tastekla pa mrla. Nikše sreče smo nej meli v živlenji, « pravijo Margit pa si prstanek gora-dola vlačijo naprsti.
•	Od kec ste vzeli te prstenek?
»Jaj, tauga mi je ešče vejn moj mauž küpo, Tom. Dapa gda, tau več ne vejm. «
•	Lejpi je, meni se vidi.
»Lejpi, dapa malo je že znücali taši, kak dja, « pravijo pa si rokau notra v žepko potisnejo.
K. Holec
Tetica Vrnji Margit iz Andovec
Porabje, 22. maja 2003
9
ŽIVLJENJE SE VRAČA
Pomurski novinarji smo v želji, da bi navezali še tesnejše stike s svojimi kolegi na madžarski strani Goričkega in bolje spoznali tamkajšnji svet, obiskali Porabje. Preživeli smo nepozaben dan in še preden se je iztekel, smo sklenili, da bomo »vajo« zagotovo še ponovili.
Pomurski aktiv Društva novinarjev Slovenije šteje okoli 50 članov, ponovno pa smo gapo skoraj 10 letih mirovanja aktivirali ob koncu lanskega leta. Za svojo predsednico smo izvolili Bernar-
do Balažič Peček, novinarko Vestnika, ki je ob podpori nekaterih kolegov z ne malo truda poskrbela, da smo se
»cvetovi« pomurskega novinarstva zapet povezali v »šopek«. V želji po druženju in skrbi po zlasti lastni informiranosti smo pripravili že nekaj sestankov in srečanj, med katerimi velja posebej omeniti izobraževalni seminar, na katerega smo povabili strokovnjaka s področja medijskega in gospo-
darskega prava Jako Repanška. Pod streho nekoč fevdalnega dvorca nas je prijazno sprejala direktorica Izobraževalnega centra Rakičan Vesna Laissani, ker pa
je v aktivu zelo dobro zastopan zlasti delež novinark iz Lendave, smo eno od srečanj preživeli tudi v tem
mestu. Kot že povedano, pa smo jo pred dnevi mahnili v Porabje.
Avtobusnemu prevozu smo se odrekli, ker vemo, da z avtobusom ne bi mogli čez meddržavni mejni prehod Martinje, kot se je izkazalo, pa ga, ker nas ni bilo ravno veliko, niti potrebovali nismo. Sončna, vendar ne prevroča sobota 11. maja 2003 nam bo udeležencem izleta gotovo ostala v prijetnem spominu. V poznem jutru smo se zbrali v Murski Soboti in Bernarda, Silva, Marjan, Lado in Lidija smo bili prav veseh, da so se nam pridružile še kolegica s Ptuja Nevenka ter dve Giti iz turistične agencije Avtobusnega prometa iz Murske Sobote Klas. Čez mejni prehod Martinje smo se pripeljali na Gornji Senik in naša prva postaja je bila tamkajšnja gostilna Cifer, pred katero seveda tudi tokrat ni manjkala »parkirana« kravja vprega, medtem ko smo konjsko videli samo v mimohodu. Več kot navdušeni smo pozdravili Marijano, ki se nam je pridružila in nas potem ves dan kot prvovrstna vodnica in gostiteljica spremljala po naši poti. Od Cifra smo zavili v staro župnišče, kjer smo si poleg spominske razstave o gornjeseniških duhovnikih ogledali tudi sobe, ki jih oddajajo gostom. Pokukali smo še v cerkev ter v sosednjo gostilno, nato pa smo se odpeljali v Monošter. Marijana, urednica časopisa, ki ga pravkar prebirate, nam je pokazala tudi prostore radia, saj je njegov urednik Franček manjkal zaradi pohoda maturantov, ki se jih je prav veliko skupaj s sorodniki drenjalo tudi v hotelu Lipa. Zanimiv običaj si bomo zagotovo še posebej zapomnili po sla-
stnem pecivu, s katerim sta Karčijeva in Jožetova družina pogostili tudi nas. Sploh pa nas je predsednik Zveze
Slovencev na Madžarskem Jože kljub slavju, ki so ga doma priredili v čast njegove hčerke, tudi maturantke, prišel posebej pozdravit.
Da bi doživeli čim več, smo se po kosilu odpravili v Andovce, kjer smo s kolegicama Silvo in Bernardo takoj dobile idejo, v kateri hiši bi odprle gostilno. Poimenovale bi jo Življenje se vrača. Zelo dobro bi se ujemala z bližnjim spomenikom živim, sicer pa bi morale skorajda na novo izdelati vse razen cenika, saj je
Marjan le-tega našel za enim od stebrov. Med vožnjo proti Verici smo si ogledali še hotel Apát v Števanovcih
ter se v zadnji gostilni pred mejnim prehodom Čepinci poslovili od Marijane. Pa ne samo od nje. Poslovili smo se od mirnega in idiličnega življenja, za katerega naj-
verjetneje tisti, ki ga živijo, menijo, da ni dobro. Pa saj je v resnici trdo, vendar zdravo, prav tako, kakršna sta še živa domača beseda in iskren, pa čeprav včasih brezzobi nasmeh. In verjemite, ravno „ta pravi”, da se življenje vrača!
Lidija Kosi Foto: Lado Klar
Stara župnišče na Gornjem Seniku je zdaj namenjeno turistom, skupaj z domačo cerkvijo pa zgovoren spomenik slovenstva, ki ga je še posebna skrbna  negoval duhovnik Kuhar.
Tradicionalna madžarska hrana ob pristni domači glasbi še bolj tekne, malče težka pa je ob temperamentnih zvokih ostati na sedežu.
Najnovejša pridobitev v Slovenskem domu v Monoštru je edina samostojna manjšinska radijska postaja na Madžarskem, ki pa se ubada z nemala težavami.
Bujno zelenje, ptičje petje in spokojna pokrajina (na fotografiji Andavci) - raj za prišleke iz vsakdanjega vrveža.
Porabje, 22. maja 2003
10
Leko mislite, ka se šalim...
... depa večina, ka vam v svojom kratkom članki pišem, je buma, istina, Zgodilo se je. S tejm morem začniti, ka gnesden je tehnika skurok »vse mogauča«, lüdje, sploj pa mladina, se brž vse kaj nauvo navči pa nüca. Dapa zatok gestejo, gestemo takši, ka smo zavolo tehnike zatok v nevauli. Leko bi pravla, ka stari mamo več izkušenj (tapasztalat), mladina se pa bole brž navadi na nauvo. V športnom geziki povedano je razultat 1: 1. Pa tau je istina za lüdi, ki po varašaj živejo pa ki po vasnicaj tü.
Mojoga sina botra z Goričkoga so mi pripovejdali, ka gda so pri njij asfalt delali, so med delavci bili mladi lüdje, ki so ojdli na univerzo. Večkrat so k hišam staupili po malo mrzle vodé ali za kakšno drugo pocrejbščino. Botra so meli doma pečeni friški krüj, steri je tak (üšo, ka so mladim samo tak tekle sline. No, oni so gapanjim gor zrezali, mladina ga je pa sploj žmano gejla. Pa te so mladi pitali, kak se pa te krüj peče. Botra so njim razložili pa so te mladi tak prajli, ka so oni sploj ovak mislili. Tak so mislili, ka gda je za krüj valaun testau omejsano pa vöpovalano, te go vertinja v naložanoj peči na eden draug pikne pa tam više ognja drži, tačas ka se ne speče. No, telko od varašancov.
Zdaj pa vam morem povedati od tisti lüdaj, ki so po vasnicaj sploj rano bili pri pejnazaj pa so si spoküpüvali zmrzovalnike (fagyasztószekrény). Čüli so od tej »mašinaj«, ka prej si leko na dugši čas mesau ta dejaš, obraniš od toga, ka bi lagvo gratalo pa prej v eden takši »omar« leko pau ali cejlo svinjau tü ta dejaš. No, našoj ednoj vertinji je nej trbelo drugo. Küpili so te »omar«, doj so zamasarili svinjau, polonje so v pac pa okadit djali, polonje pa tak kak je bilau, brez toga ka bi go gor zrezali, so djali v zmrzovalnik. Nevola je samo te vövdarila, gda so oni tau mesau steli nücati. Te pau svinjé so nej mogli iz zmrzovalnika ranč nej potegniti, nej pa s toga kaj gesti. Ka je po tistom bilau, si samo leko mislite.
Eške edna zgodba z vesi. Etognauk sam si z ednim možakom nika pripovejdala pa so mi te gučali od toga, ka so nej dugo meli pri rami krstitke pa kak je fajn bilau. Samo je tau nej dobro, ka etakšoga reda sploj dosta posaude trbej prati. Ženske so buma nej slobaudne, liki trüdne, zmantrane. Dobro poznam tau držino, vejm ka so pri pejnazaj pa sam tak prajla tomi moškomi, ka naj si küpijo mašin za posaudo prat. Of ma z velkimi očami glede pa mi pravi, ka buma tau on ne razmej. Vej pa telko pejnez pa ja nejmajo, ka bi pri vsakšom pranji pau posaude vküp strejlo vöbrau iz mašina. Vej pa, če tam telerge, posence kaulagvra lejčejo, gvüšno, ka se več kak polonja vküp semele. Ali nej?
Mislim, ka čütite, ka sam se šalila, depa zatok nika je istina tü. Te pa včiti, včiti, včiti se, kak je eden vleki možakar gnauk povedo.
I. Barber
Pismo iz Sobote
V r a j ž a  s i l a
Lidge smo nej gnaki in dobro je, ka je tak. Si leko sploj brodite, moji pajdaši, kak bi bilou, če bi vse lidge gnako brodili, se ravnali kak eden človek pa tak odli po tom svejti? Tou bi bilou trno lagvo čüda, ka je vsikši človek nej un sam, liki je samo eden od milijonov gnaki lidi. Zato je dobro, ka je nej tak! Bougi vala, ka smo edni dobre vole, drugi smo lagve vole, tadale smo takši bole žmetni tö pa smo takši Zvün toga, s sterimi se leko vsefele zgučavlemo. Smo takši bole bistri pa smo takši bole tazabremzani, ka nikše sile nemamo v žitki. Na, od tej lidi, ka vsigdar Silo majo pa od tisti, ka bole pomalej Živemo, vam škem nika povedati pa vöovaditi.
Ge sam takši človek, steri nigdar nej emo kakšo vrajžo silo. Vej mi pa nika ne vujde, vej pa smrt me etak ali ovak zaodi, kak vsikšo živo stvorenje na toum svejti Na, živem pa vküper z mojo taščo Regino, trno čedno žensko, stera vsigdar ma takšo vrajžo silo, ka se za njou vse praši. Zdaj pa te, kak naj se z njou razmejm, če pa si una tak brodi, ka vsi na toum svejti moramo biti ranč takši kak una? Vej pa je tou nej mogouče. Kak prvo, če dobro tam pod svoj poupek poglednam, mam tam načiš-
no šker za cükati kak pa jo ma una. Že pri tom deli sva nej gnakiva. Tadale: una ma cvileči glas, ge mam takšoga bole grauboga, una je spiščavala na sebe moške, ge pa mam bole rad ženske, una vse koulivrat klajfa, ge pa se držini bole za sebe. Kak pri vragoum sva leko gnakiva, če pa ona s takšo vrajžo silo vse ške naredti, ge pa si najprva vse lepou zbrodim pa te po tistom naredim, ka trbej naredti.
-	Tak delajo samo najvekši manjacke, nej pa takši delavni pa vrli lidge! - mi je prajla, gda sam si brodo, ka je eške nej pravi čas za papriko pa paradajz saditi.
Vej pa tisti, steri že dugo mate šegou šteti moja pisma, eške poumnite, kak je dva dneva po tistom vse zmrznilo, ka so prišle ladne noči. Dapa nej dala valati, ka sam istino emo.
-	Tou je čistak nika nej, tou je nej nikša baja. Zdaj brž vse na nouvo nutposadimo, ka smo se navčiti, kak je vrejmen leko lagvo, - in je brž po tom svojom guči začala z njeno vrajžo silo saditi nouvi paradajz pa nouvo papriko.
Moram pa povedati, ka geste na toum svejti dosta takši lidi, kak je moja tašča Regina, trno čedna ženska. Tou, ka gestejo
takši gnaki lidge, steri majo vrajžo silo, tou je velka nevola. Takša je gé od moje Regine najboukša padaškinja pa sousedica Rozina tö. Ona s takšo vrajžo Silo klajfe kouli nosi, ka že prva vej, ka de se godilo, kak pa se sloj zgodi.
-	Vejš, ka je od tiste Trejze mouž naredo svojoj mladoj sousedici dejte? - je kričala eške prva, kak pa je stoupila k Regina nut v ram, tista sousedi pa je eške ranč nej kusta gratala, liki je rodila kuman za edno leto.
Dapa pri Rozini se človek ranč ne smej čüdivati. Njem mouž Pali je inda svejta motor emo in je odo kouli po dirkaj, dapa njegvi motor je nej biu takši, kak so je meli drugi možakari. Tak je vsigdar slejdjen biu pa je končo tou dirkanje pet ali eške več krougov za drugimi. Dapa vsigdar je emo vrajžo Silo, ka si nede špota delo. Vsi drugi motori so leteli mimo njega kak rakete, on pa se je s svojim mantrau, kak če bi njemi škeu mrejti. In gda so že vsi končali, se je on eške itak mantrau pa stiskavo gas in tak je v toj svojoj brani, ka bi ga leko z bejžanjom zgrabo, vküper z motorom spadno. Brž je gor stano, si spuco pras sebé pa žmano začo kunouti:
-	Perün naj v tou vrajžo Silo tresne!
Miki
Mimohod maturantov v Monoštru
RADIO MONOŠTER
na
UKV(FM) 106, 6 MHz
Porabje, 22. maja 2003
11
Iz lade moje stare mame
Duga lejta je najviše na brgej Male vesi stau ram od moje stare mame. Že sé je skur vküper začo sinjavati. Pri srcej me je stisnilo in pravo sam si, ka tou ne smem dopistiti. Zavolo nje pa zavolo sebe tö nej. Tak sam se kcuj k deli vzeu in si obečo, ka ga vred vzemem, te njeni ram. V tom deli sam gori napodi najšo njeno lado, ranč takšo, v steroj so inda svejta lidge nut skladali vse fele stvari. Moja stara mama je bila ranč takša in v ladi sam najšo...
Nouč v rami
Ram moje stare mame pa mojga staroga očo sam pomalek v red gemau. Strejo sam že vcejlak na nouvo pokriu in na redi so bila okna. Pri majstri sam dau naredti nouva okna, dapa ranč takša, mala s križom na srejdi, kak so bila tista stara okna, stera so več vötra nut piščavala, kak pa zadržavala. Zmejs med tem delom sam si pa vzeu čas in pogledno v lado moje stare mama. Biu pa je takši den, ka sam biu trno čemeren na sebé zavolo mojoga dela. Vej sam pa tak pomalek delo kouli rama pa v rami kak kakši pužak. Zagno sam se k deli in nagnouk je bila vöra že skur pounouč. Tam v künji
sam si takši sladko zmantrani vrezo debeli falat krüja, si ga namazo z žirom, gledo v kmično nouč in pomalek mleu kesno večerdje.
Dapa ge sam takši človek, ka ne more biti čistak sam. Po kakši vöri ali nika takšoga, mi je tista nouč tam vanej pa vse tisto od koga sam si brodo, nej bilou zadosta. Pa sneni sam tö nej biu. Odišo sam na pod in iz lade moje stare mame vzeu tisto njeno malo škatülico, v steroj je nut zaprejta muzika. Z njou sam odišo sejdat tavö na trnac za tisti mali leseni Sto, za sterim leko sedita samo dva človeka. Škrinjico sam gor opro in nagnouk je vse gratalo vcejlak ovak. Tista
muzika moje stare mame je nouč nagnouk naredila za najbole lejpi sprtolejtni den. Tista stara, na pou posenjena črešnja je nagnouk dobila zdrave zelene tiste s puno črešnjovi cvejtov. Tam malo dale od nje so v gračanki, steroga je že dugo nej niške okopavo, grede bile pune šalate in vsega drugoga. Muzika moje stare mame je pomalek igrala tadale, iz künje pa je začo dišati friški krüj, kak če bi ranč Zdaj
vöprišo iz peči. Muzika me je tadale božala po vüjaj, mi šla tadale nut v glavou in že je prejk po nebi prleto štrk, se neso kouli rama pa so spejvali ftiči. Tam pri laugi sé je v milom vetri zibala mlada pšenica, kak če bi jo nekša velka rouka božala pa njoj gučala, naj raste, ka do
lidge srečni.
Po deseti minutaj je škrinjica enjala igrati. Z malim klüčom sam jo znouva gorpotegno in muzika je pozvala pred mene mojga staroga očo z mojo staro mamo v rokaj, kak plešeta pred ramom v žuti sprtolejtni sveklim. Zalübleno sta se gledala, se smejala eden drugomi in se tü pa tam küšnola na lica pa zmejs na lampe tö. Ne vem, gda sam zaspo za tistim starim malim stolom, dapa
nika me eške itak miga. Naredo se je že lejpi den, gda sam se prebüdo. Stara črešnja je bila že pa stara, gračanek takši zapüščeni, na njivi je nej bilou nikše mlade pšenice. Dapa iz škrinjice moje stare mame se je eške tadale čüla muzika. Gvüšno je tou, ka sam spau dobri pet vör pa gvüšno je tou tö, ka sam samo gnouk obrno klüčec pa tou je tö istina, ka muzika leko nagnouk igra samo deset minut. Sto bi vedo, Zakoj je muzika trpela tak dugo? Po istini vam povejm, ka sam sr od toga nej škeu nika spitavati pa se od toga gnes tö ne spitavlem. Na toum svejti se godijo takše reči, ka si je ne moremo ta raztumačili. Pa tou takše reči tö ne prosijo. Ge vejm samo tou, ka mi je bilou trno lepou tam za tistim stolom vküper z muziko moje stare mame in drugo ranč ne prosim.
Miki Roš
ilustracija: Anton Buzeti
Spomladanske počitnice
Počitnice so trajale od 16. do 23. aprila. Obiskal sem sorodnike v Körmendu. Pomagal sem mami. Moja prijateljica Kitti je praznovala rojstni dan. Tudi jaz sem jo obdaril. V soboto popoldan smo nesli »žegenj« v cerkev. Družina je skupaj večerjala. Šunka je bila zelo okusna. Med prazniki sem se igral ob računalniku. Gledal sem televizijo in igral sem se s prijateljem. V počitnicah sem se zelo dobro počutil.
Laslo Pinter, Gimnazija Monošter
Počitnice so trajale en teden. V petek sem bil v Budimpešti v cirkusu. Nastopali so Rusi, Kitajci in Madžari. Meni so bile všeč živalikro-
kodil, kača in tjulenj - in klovni. V soboto popoldan smo nesli »žegenj« v cerkev. Družina je skupaj večerjala. Šunka je bila zelo okusna. V nedeljo sem gledal televizijo in se igral. V ponedeljek sem poškropil mamo in babico. Naslednji dan sem se učil.
Tako so potekale počitnice.
Kadosa Szabo, Gimnazija Monošter
Počitnice so trajale od 16. do 23. aprila. Pospravljala sem v hiši. Nakupovala sem. Na veliko soboto smo zakurili kres na vrtu. Popoldan smo nesli »žegenj« v cerkev. Družina je skupaj večerjala. Šunka je bila zelo okusna. Zajček mi je prinesel kolo, čokolado, kapo, perjanico in denar. S sestro sva se na vrtu igrali s perjanico. V ponedeljek so naju poškropili fantje s kolonjsko vodo. V to-
rek sem se učila in igrala s sestro.
Prazniki so bili zelo lepi, toda zelo kratki.
Annarnari Bedič Gimnazija Monošter
Zelo nestrpno sem čakala spomladanske počitnice. Pred veliko nočjo sem pomagala mamici pospravljati. Uživala sem v tem, da imam prosti čas. V soboto popoldan smo nesli »žegenj« v cerkev. Zvečer smo šli k babici na Gornji Senik in smo si skupaj ogledali velikonočni kres. V nedeljo smo dobili goste. Na ta dan zvečer sem imela nastop na plesu. V ponedeljek so me poškropili fantje.
Zadnji dan počitnic sem se učila. Počitnice so bile lepe, a kratke.
Tamara Škaper, Gimnazija Monošter
Moji vtisi o tekmovanju
Državni pedagoški inštitut vsako leto organizira državno tekmovanje tudi v slovenščini. Letos sem se na predmetno tekmovanje tudi sama prijavila.
Pisni del tekmovanja je potekal januarja. Najprej smo pisali test, potem pa spis. Dobili smo tri teme in smo se lahko sami odločili, o kateri bi radi pisali. Jaz sem se odločila za temo Življenje v Porabju nekdaj in danes.
Z naše gimnazije smo se pisnega dela udeležili trije. Kmalu so nas obvestili o rezultatih. S sošolko Lillo sva bili zelo veseli, ker sva prišli v drugi krog tekmovanja.
Ustni del tekmovanja je bil 30. aprila na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu. Tekmovali smo v treh temah, spoznavanju domovine in naroda v književnosti, pri-
praviti smo morali tudi dialoge. Govorila sem o delih Josipa Jurčiča, o slovenskih jedeh ter o družini. Moja sošolka je govorila o ljudskem pesništvu, o Sloveniji in o osebnih podatkih.
Komisija je po krajšem odmoru razglasila rezultate. Bila sem zelo vesela, kajti dosegla sem prvo mesto, sošolka Lilla pa drugo.
Ta rezultat pomeni, da nama ni treba delati maturitet-
nega izpita iz slovenskega jezika in tudi pri sprejemnih izpitih na visoko šolo bova imeli prednost.
Beata Bajzek,
Gimnazija Monošter
Porabje, 22. maja 2003
Prvo obhajilo (prva spauved) v Sakalovcih in Števanovcih
VABILO
Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabi na programe
Porabskih dnevov 2003.
Program:
31, maj, sobota, ob 19. 00 Monošter, Gledališka dvorana PESEM NE POZNA MEJA Nastopajo:
•	MoPZ Foltej Harman Pliberk (Avstrija)
•	MoPZ Vesna Križ pri Trstu (Italija)
•	ŽPZ Vesna Križ pri Trstu (Italija)
•	MoPZ Društva vinogradnikov Goričko (Slovenija)
•	MoPZ Franc Zgonik Branik (Slovenija)
•	MePZ Svoboda Trbovlje (Slovenija)
•	Dekliška vokalna skupina Rihemberk Branik (Slovenija)
•	MoPZ Jezero Doberdob (Italija)
•	Dekliški PZ Doberdob (Italija)
•	MePZ Avgust Pavel Gornji Senik (Madžarska)
1. junij, nedelja
Naj zaživijo domači odri!
(Nastopi porabskih in prekmurskih
skupin po porabskih vaseh)
Dolnji Senik kulturni dom, ob 15. 00
•	Lutkovna skupina OŠ Gornji Senik »Jaz si mislim, ge si brodim«
•	FS OŠ Gornji Senik
Gledališka držina Nindrik-indrik -Čistak normalen den
Verica-Ritkarovci, kulturni dom, ob 15. 00
•	Gledališka skupina Števanovci-Več pa nikdar nej, FS Čep-Čepinci, Ljudske pevke Števanovci
Slovenska ves, kulturni dom, ob 18. 00
•	Ljudske pevke Monošter, KUD Rožika Kuzma - Na avtobusi, Laci Korpič in ljudske pevke, Ljudski pevci KUD Bogojina, FS KUD Bogojina
Gornji Senik, kulturni dom, ob 19-00
•	Ljudski pevci Gornji Senik, Gledališka držina Nindrik-indrik - Pismo iz Merike, FS Gornji Senik
Sakalovci, kulturni dom, ob 19. 00
•	Gledališka skupina Števanovci - Več pa nikdar nej, FS Sakalovci
NIKA ZA SMEJ..
 Srečo je emo
Šanji se je etognauk srečo s svojim najbaukši padašom pa ma etak pravo: »Jaj, dragi moj padaš! Vejš, ka je nauvoga? «
Lujzek etak pravi: »No, ka je pa nauvoga? «
Šanji pa: »Vejš, Lujzek, včera večer se skurok strašno gor plačo. Tak vejš, kakši nauri sam za mlade dekle. No, najšo sam si edno pa sva se ranč tam pauleg Rabe šetala pa vejš koga sva srečala? Mojo ženo. « Lujzek pa: »No, te si pa daubo od nje? «
»Nej, nej. Nikasam nej daubo. Strašno srečo sam emo. «
»Zakoj? « pita Lujzek.
»Zakoj, zakoj, « pravi Šanji. »Zatok, ka je ona tü nej sama bila. «
Ka pa on vej
Aifonz je tak malo vdardjeni. Etognauk se je pá nika takšo Zgodilo z njim, ka je zvünredno. Pred birovijo so ga postavili. Birauf ma Zdaj etak guči: »Es poslüšajte človek! Nikak vas ne razmejm. Etognauk ste vi obranili svojoga šogora živlenje. Tak vejmo, ka je vaš šogor nut v Rabo skočo, Sto se je zavijati, svoj Žitek skončati. Pa te ste vi skočili nut v Rabo pa v najbole nevarnom mesti ste ga vöpotegnili, ste ma živlenje obranili. Za par minutov ste pa eden stopaj nej naprajli, gda se je of gor obeso na edno drejvo. Tak je bilau ali nej? « Naš Alfonz pa zdaj etak pravi: »Ge s toga nika ne razmejm. «
Birauf pa: »Sveti Baug! Vej je pa vaš šogor mrau «
»Mrau je? « pita Alfonz. »Ge sam pa tak mislo, ka se zatok obešava, ka de še sišijo. «
Na brgej
Martin pa njegva žena Ilonka sta etognauk malo na izlet (kirándulás) šla. Gda do ednoga brega prideta, Ilonka etak pita Martina: »Spomiujaš se? Pred 10 lejtami sva ranč tak tüj ojdla. « Martin pa: »Buma, tak je. Tak čütim, liki bi tau gnes bilau. «
Zdaj mali Martin, steri je 9 lejt star, etak pita: »Oča, ge sam te tü z vami bio? «
Oča pa: »Buma, z nami. Ge sam’ te gor na breg neso, mati pa doj z brega. «
I. Barber
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1,
p. p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail. datanet. hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.