Odgovori na vprašanja 
IN PREDLOGE DELEGACIJ IN ZBOROV 
KRAJEVNIH SKUPNOSTI 
IN KONFERENC DELEGACIJ 
ZDRUŽENEGA DELA
1.  KS KOMANDANTA STANETA
Vprašanja:
1.  01 dejavnost družbenopolitične skupnosti, zap. št.
2,  sklad skupne porabe indeks 292,4 je zelo visok in se nam zdi, da ni realen;
2.  03 dejavnost družbenopolitičnih organizacij, naj se presodi, če spadajo postavke od zap. št. 5 naprej v sklop družbenopolitične dejavnosti, v kolikor ne spa-dajo, naj se spremeni naslov in napravi nova postavka v proračunu;
3.   11   — krajevne  skupnosti:   delegacija  postavlja vprašanje, po kakšnem ključu so se razdelila sredstva za krajevne skupnosti? Linearncst ni sprejemljiva in to ni način financiranja krajevnih skupnosti,  merila naj bodo plani razvoja KS. V proračun naj se vnese skupni znesek, razdelitev naj se prepusti Občinski kon-ferenci  SZDL,  da razdeli na podlagi planov razvoja KS.
4.  15 — gospodarske investicije, pod zaporedno št. 7, za 9,030.000 dinarjev ni obrazložitve.
Odgovori:
Ad 1. Skladno z določbami zakona o združenem de-lu, zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka in zakona o tcmeljih sistema državne uprave in o ZIS ter ZUO delavci delovne skupnosti upravnega organa pridobivajo dohodek de-lovne skupnosti upravnega organa. Dohodek tvorijo do-sežena šredstva za osebne dohodke in skupno porabo in tudi neporabljena sredstva za materialne stroške.
Poraba sredstev za osebne dohodke in skupno po-rabo mora temeljiti na družbenem dogovoru o enotnih. osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji, katerega podpisnik je tudi naša občina. Višina prejemkov iz sklada skupne porabe je določena v navedenem družbenem dogovoru, le-ta pa vsebuje določila sindikalne liste oz. izhodišč pri ob-likovanju prejemkov iz skupne porabe. Delovna skup-nost pa je prejela samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno pora-bo. Izhodišča za formiranje mase sredstev skupne po-rabe za leto 1979 so vzeta po merilih o proračunu SR Slovenije za leto 1979 in iz izhodišč za financiranje splošne porabe v Ljubljani za leto 1979. tj. za 17,1 % več kot v letu 1978. Indeks rasti skupne porabe v letu 1979 je visok zaradi zagotavljanja skupne porabe v proračunu za 1. 1978 samo 560.000 din. Razlika do de-janske porabe teh sredstev v letu 1978 ca. 1,400.000 din je delovna skupnost zagotovila iz prihrankov UO po zaključnih računih v preteklih letih.
Ad 2. Metodologija za sestavljanje proračuna je predpisana v pravilniku o načinu vodenja evidence in načinu izdelave bilance planiranih sredstev za splošnp porabo in skupno porabo. Ta pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ 30/75 in se njegova  določila
morajo upoštevati pri sestavi proračunov DPŠ. Glede na gornje bi bilo možno, da planirana sredstva za ob-činsko glasilo Javna Tribuna eventualno prenesemo na zaporedno številko 01, to je v sredstva namenjena občinski konferenci SZDL, ker je le-tu ustanovitelj te-ga glasila. Sredstva, namenjena za društva upokojen-cev in za turistične dejavnosti, pa vsekakor lahko osta-nejo v tem glavnem namenu, kar se nameni 03 v ce-lotnem besedilu glasi »dejavnost družbenopolitičnih or-ganizacij in društev«.
Ad 3. Sredstva za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih so v predlogu proračuna izka-zana v znesku 10,200.000 din, to je za 43 %> več kot leta 1978, v primerjavi z letom 1977 pa se bodo skoraj po-dvojila (indeks 171). Skladno z izhodišči splošne porabe navedenih v smernicah o uresničevanju družbenega plana občine za leto 1979 in 125. člena statuta bodo vse krajevne skupnosti sporazumno razporedile sredstva za leto 1979, kar v celoti sprejema vaše stališče. Tako ugotovljeni deleži posamezne krajevne skupnosti se bodo vnesli v proračun za leto 1979.
Ad 4. Obrazložitev za 9,030.000 din — nakup po-slovnih prostorov za malo gospodarstvo v osnutku ni bila navedena, ker je bila podana pri osnutku odloka o davkih občanov. Pripomniti pa je treba, da predla-gani odlok te postavke ne bo vseboval, ker se predvi-deva znižanje davka iz osebnega dohodka delavcev.
2. KS HINKO SMREKAR
Vprašanja:
1.  Razpored proračunskih prihodkov je preveč zvi-šan (61,2 %) nasproti 1. 1978 z ozirom na planirano po-večanje 17 %, česar se je treba držati. Želimo detajl-nejšo utemeljitev posameznih postavk kot tudi celot-nega povišanja posebno postavke 01.
2.  Pripominjamo, da je občina dobila plane prora-čunov vseh delovnih organizacij, in v okviru na prora-eunske plane naj bi napravila svojega, tako da bi bilo neko sorazmerje med plani DO in občinskim planom, posebno glede višanja postavk pod 01/1. 2, itd. in ob-einskim planom. Upravni organi naj usklajujejo svoje prejemke s povprečjem enakih prejemkov v občini.
3.  Postavka 04/2 — Čuden način reševanja stano-vanjske problematike v občini Siška se ponavlja že 15. leto. Pove naj se, za koga bo stanovanje, kakšno sta-novanje ima dobitnik sedaj in komu bo dodeljeno nje-govo sedanje stanovanje.  Normalno  se financira na-kup stanovanja iz stanovanjskega fonda in skladno s pravilnikom delitve.
4.  Če gre občina v intervencije, naj gre nekaj tudi na račun delavcev občine, kot se to dogaja v DO.
5.  K postavki 11 naj zavzame stališče svet KS glede višine dodeljene porabe in obvesti delegate za zbor.
Z osnutkom se ne strinjamo do razčiščenja gornje-ga.
Odgovori:
Ad 1. Skladno z izhodišči splošne porabe v Ljub-ljani za leto 1979 in smernicami za uresničevanje druž-benega plana občine v letu 1979 smo povečali splošno pcrabo v občini v primerjavi z letom 1978 za 32 % za-radi financiranja pravosodja, ker je financiranje Te-meljnega sodišča v Ljubljani (delež občine 12,534.600 din) in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (de-lež občine 2,017.600) prešlo v pristojnost naše občine. Ce navedeno financiranje izločimo, je rast dovoljene porabe samo za 16 %. Dogovorjena poraba občine v primerjavi z letom 1978 je večja le za 7,8 % Tako v osnutku kot predlogu proračuna smo podrobno pojas-nili, da je rast porabe sredstev za dejavnost DPS izka-zana sicer z indeksom 161,6, če pa odštejemo financi-ranje dejavnosti pravosodja je indeks rasti 125,2. Ven-dar tudi na to ima močan vpliv povečanje sredstev za sodišče združenega dela (indeks 140) in družbenega pravobranilca samoupravljanja (indeks 125,6).
Ad 2. Osnutek razporeda proračunskih prihodkov upošteva družbeni dogovor o temeljih družbenega pla-na občine, tako da bi splošna poraba naraščala počas-
neje od družbenega proizvoda. Porast družbenega pro-izvoda pa temelji na predvidevanju gospodarstva o njegovem razvoju v letu 1979, kakor je že tudi nave-deno v smernicah za leto 1979 in v uvodni obrazložitvi osnutka proračuna.
Ad 3. Delovna skupnost UO formira sredstva skup-ne porabe iz čistega dohodka po odbitku sredstev za csebno porabo in sklad opreme. Višina sredstev je od-visna od višine deleža od 6 % stanovanjskega prispev-ka za stanovanjsko izgradnjo in za vse ostale namene iz skupne porabe iz neporabljenih sredstev za mate-rialne stroške. Tako zbrana sredstva, razporejena v sklad skupne porabe, delovna skupnost po določbah pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najem-nih stanovanj in stanovanjskih posojilih delavcem UO občine razporeja za stanovanjske namene. V preteklih letih iz proračuna nismo dotirali delovni skupnosti na-menska sredstva za stanovanjsko izgradnjo.
V proračunu predvidena sredstva razporeja izvršni svet skladno s kadrovskimi potrebami izvršnega sveta in skupščine. Predvidena sredstva v proračunu bodo porabljena šele po sklepu izvršnega sveta, stanovanje pa bo razpoložljivo šele v prihodnjih letih, glede na razpoložljivi stanovanjski sklad.
Ad 4. Ze v obrazložitvi pri KS Komandanta Stane-ta smo omenili, da ostanek dohodka delovne skupnosti in upravnega organa po zaključnem računu za leto 1977 smo namenili tudi po sklepu IS za sofinanciranje grad-nje prizidka k občini Ljubljana-Šiška. Če konkretizi-ramo, je to tisti del ustvarjenega dohodka, ki je bil dosežen zaradi nepopolne zasedenosti delovnih mest, ker ni bilo mogoče dobiti potrebnih kadrov. Na prejš-nje planiranje sredstev pa bi imelo za posledico tudi zagotovitev sredstev za te namene UO.
Ad 5. Pojasnilc je podano pod tč. 1 Ad 3.
3. KS KOSEZE
Vprašanja oziroma predlogi:
1.  Da organi skupščine in IS store vse, da se zaja-me večja sredstva od davka obrtne dejavnosti. Zelja delegatov je, da se s tem pravično obremene dohodki obrtnikov s popoldanskim delom in s tem prepreči ne-opravičeno bogatenje posameznikov.
2.  V skladu z zakonom o svobodni menjavi dela de-legacija zahteva, da se istočasno s proračunom obrav-navajo tudi programi dela vseh služb in dejavnikov v občini, ki so financirani iz proračuna. Tako bi isto-časno z analizo o izvrševanju nalog in opravil zago-tovili pravilno oceno delovanja in uspešncsti občinskih služb.
3.  Delegacija smatra, da je kasnejša odločitev DPO o prerazporeditvi finančnih sredstev za redno dejav-nost KS nesprejemljiva, če smo se delegati na samo-upravni način odločili za predloženi plan.
Delegacija smatra, da je sedanji predlog razdelitve nesprejemljiv za našo delegacijo, ker ni upošteval znatno povečanje doseljevanja pa tudi uspešnosti de-lovanja organov KS.
Odgovori:
Ad 1. Izhodišča splošne porabe, izražena v smerni-cah za uresničevanje družbenega plana občine Ljub-ljana-Siška za obdobje 1976—1980 v letu 1979 v tč. 1 druga alineja prvega odstavka, povzema vaše stališče glede davčne politike. Le-ta pa je predložena v dogo-voru za leto 1979 delegatski skupščini.
Ad 2. Iz programa dela občinske skupščine je raz-vidno, da bo meseca marca skupščina obravnavala iz-vršitev programa za leto 1978 in programa dela občin-skih upravnih organov za leto 1979.
Poročilo ostalih uporabnikov proračunskih sredstev, to je: Sodišče združenega dela, Družbeni pravobranilec samoupravljanja, kasneje pa tudi Temeljno javno to-žilstvo, pa bodo postopoma predlagali skupščini o svo-jem sedanjem oziroma bodočem delu.
Ad 3. Pojasnilo je dano pod tč 1. Ad 3.
17
4.  KS LITOSTROJ
Vprašanja:
1.  Kakšni kriteriji so vzeti za porazdelitev sredstev krajevnim skupnostim za redno dejavnost?
2.  Na osnovi česa je izračunan indeks 17 % poviša-nja proračuna?
3.   V proračunu je  razvidna  postavka — nagrade voljenim osebam v občini. Zakaj tega ni tudi za vo-Ijene osebe v krajevnih skupnostih?
4.  Na 8. oziroma 9. strani proračuna je pod točko 2 nakup stanovanj za delavce in organe DPS, obrazloži-tev pa glasi »za delavca upravnega organa predlagamo nakup enega večjega stanovanja«. Delegacija zahteva odgovor, kdo je ta delavec in kakšen je njegov lastni delež pri omenjenem nakupu?
Odgovori:
Ad 1. Pojasnilo oziroma odgovori so dani že pod točko 1 Ad 3.
Ad 2. Splošna in druga poraba občine izhaja iz enot-ne bilance splošne porabe v Ljubljani. Izhodišča za fi-nanciranje splošne porabe v Ljubljani za leto 1979 so sestavni del proračuna občine. Iz navedenih izhodišč izhaja, da je nominalna rast družbenega proizvoda v Ljubljani 19 %. Sprejeto je načelo, da naj splošna po-raba raste 10 % počasneje od rasti družbenega proiz-vcda. 17.1 % ncminalna rast dogovorjene splošne pora-be v Ljubljani je rezultat takšnega načela pri spreje-mu proračuna občine za leto 1979.
Ad 3. Sredstva, izkazana v proračunu za krajevne skupnosti so namenjena  za financiranje programa  o delovanju delegatskega sistema v KS. Druge dohodke krajevnih skupnosti pa sveti krajevnih skupnosti raz-. porejajo po programu in dogovoru v KS.
Ad 4. Pojasnilo oziroma odgovor je podan že pri KS Hinko Smrekar (Ad 3.).
5.  KS LJUBO ŠERCER
Vprašanje:
Delegacija je osnutek proračuna občine Ljubljana-Siška proučila in ga podpira, vendar s priporočilom, da se z enakim indeksom porasta planira redna dejav-nost upravnega organa in financiranje krajevnih skup-nosti.
Odgovor:
Porast sredstev za financiranje krajevnih skupnosti je izražen z indeksom 147. Indeks rasti redne dejavno-sti upravnega organa je 124,7.
Iz navedenih primerov je razvidno, da primerlji-vost teh indeksov ni sprejemljiva in stališče delegacij ni razumljivo.
6.  KS PODUTIK
Vprašanja:
1.  Kje in kako se trošijo sredstva iz posebnega ra-čuna za zdravstveno varstvo živali?
2.  Radi bi vedeli, zakaj  so zmanjšana sredstva za ljudsko obrambo?
Odgovori:
Ad 1. Na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali 637-61080 se zbirajo sredstva na podlagi »Navo-dila o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo ži-vali in ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na poseb-nih računih« (Uradni list SRS 2/78-44). Porabo sredstev evidentiramo na podlagi prejetih računov za namene, kot je razvidno iz poročila o realizaciji proračuna — posebnih računov poglavje IX. za leto 1978.
Ad 2. Sredstva za ljudsko obrambo — za redno de-javnost, dotirana iz proračuna posebnemu računu so se povečala v primerjavi z letom 1978 za 20 %, tj. od 2,664.000 din na 3,197.000 din. V teh vsotah nismo upo-števali z rebalansom dotirano 800.000 din v letu 1978 za opremo in 500.000 din v letu 1979 za opremo članov poverjeništev IS in predsedstva skupščine.
7. KS ZGORNJA ŠIŠKA
Vprašanje:
Pri točki 5 delegacija meni, sicer csnutek kaže usmerjenost v stabilizacijo in primerno indeksno stop-njo rasti, kljub vsemu pa posamezne postavke zahte-vajo dodatna pojasnila in to 01, 02 — delegacija pri-pominja, da bi se morali pri nadomestilih voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine ravnati po že pripravljenem predlogu republiškega dogovora o nado-mestilih za opravljanje teh funkcij.
Odgovor:
Tako v osnutku kot v predlogu proračuna občine podrobno pojasnjujemo razloge rasti splošne porabe, skupne porabe. Predvsem smo poudarili v pozicijah 01 povečanje zaradi financiranja pravosodja, katerega nismo izvršili v letu 1978. Ze pod točko 2 Ad 1. smo pojasnili indeks rasti dejavnosti DPS in drugih dejav-nosti. Nadomestila voljenim in imenovanim funkcio-narjem skupščine prejemajo funkcionarji skladno z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejem-kov voljenim in imenovanim funkcionarjem v DPS.
3. KS GUNCLJE - MAIE VIŽMARJE
Vprašanje:
Pri osnutku proračuna skupščine občine Ljubljana-Šiška naj se pojasni
1. postavko — komunalna dejavnost .  2. postavko stroški krajevnih skupnosti ¦   3. postavko gospodarske investicije
1.  Glede 1. in 2. postavke člani temeljne delegacije pooblaščajo delegata, da to skladno z današnjo razpra-vo iznese stališča, ki se nanašajo na izdelavo urbani-stične dokumentacije oziroma stroške strokovnega gra-diva »Ljubljana 2.000«, in sicer v primerjavi s svoje-časno obravnavo in odobrenimi stroški bi bilo potreb-no pojasniti,  koliko  je še aktualna urbanistična  do-kumentacija in strokovna gradiva »Ljubljana 2000«, ki so bila izdelana in potrjena s strani krajevnih skupno-sti.
2.  Glede potrebnih sredstev za i-rajevne skupnosti ugotavljamo,  da  so  predvidena  na  osnovi  odobrenih sredstev v preteklem letu, kar je daleč od planiranih potrebnih sredstev.
Clani delegacije opozarjajo na izdelane plane in se sprašujejo, zakaj je bilo tega sploh potrebno izde-lati, če se je že vnaprej zavzelo stališče, da se bo vi-šina sredstev določila na zgoraj navedeni način.
3.  Clani delegacije tudi sprašujejo, iz katerih sred-stev je predviden odvod amortizacije, katero smo po zakonu dolžni izločiti.
4.  V zvezi s planiranimi sredstvi za gospodarske in-vesticije pogrešamo postavko, ki se nanaša na financi-ranje  izgradnje  kanalizacijskega  kolektorja  v  Gunc-ljah.
Opozarjamo, da smo že vrsto let izgradnjo tega ko-lektorja postavljali kot prioritetno nalogo, čeprav je bilo vsako leto poudarjeno, da gre v plan »naslednje leto«. Prosimo, da se ponovno preuči in poišče možnost financiranja tega kolektorja že v letošnjem letu.
Clani delegacije predlagajo, da se celotna stvar za-stavi etapno, da bi na tej osnovi prišlo čimmanj spre-memb.
Odgovori:
Ad 1. Sofinanciranje s Komunalno skupnostjo ob-čine Ljubljana-Šiška vršimo iz proračuna na podlagi zakona, ki obravnava urbanistično dokumentacijo. Za-radi neurejenega financiranja te dokumentacije v pre-teklih letih ugotavljamo močan zaostanek na tem pod-ročju. Prav iz tega razloga namenjamo vsako leto več sredstev. Podrobna obrazložitev porabe pa je izkazana v programu komunalne dejavnosti Komunalne skupno-sti občine Šiška za leto 1979. Skupščina občine Ljub-ljana-Siška pristopa k podpisovanju samoupravnih sporazumov o izdelavi strokovne dokumentacije »Ljub-
18
ljana 2000«, po odloku Skupščine mesta Ljubljane in pdloka občine Ljubljana-Šiška o obveznih pripravah dokumenta »Ljubljana 2000«. Višina sredstev za te na-mene je izkazana in obrazložena v predlogu proračuna.
Ad 2. Odgovori na pripombe delegacije so podani že v točki 1 Ad 3.
Ad 3. Sredstva proračuna so namenjena le za fi-nanciranje programov izvajanja delegatskega sistema. Obračun in plačilo amortizacije ostane v K.S za raz-širjeno reprodukcijo oz. zanienjavo dotrajanih osnov-nih sredstev. Financiranje je torej iz istih virov kot dosedanje financiranje nabav osnovnih sredstev.
Ad 4. Sredstva proračuna na podlagi dogovora o te-meljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za dobo 1976—1980 se ne morejo uporabljati za namene izven splošne porabe. Izgradnja kanalizacijskega ko-lektorja v Guncljah se lahko financira le v okviru pro-grama komunalne dejavnosti Komunalne skupnosti ob-čine Ljubljana-Siška.
9.  KS DRAVLJE
Vprašanje:
K točki 5: Z ozirom na stabilizacijo prizadevanja, ki so pred nami in glede na srednjeročni plan, ki pripo-roča, da ostane splošna poraba v okvirih plana, smatra delegacija nepravilno, da se plan splošne porabe za le-to 1979 gracli na rebalansiranem planu leta 1978.
Odgovor:
Višina splošne porabe izhaja, kot je to razvidno iz predloga proračuna na dovoljeni splošni porabi, ki ni-ma nobene direktne povezave s porabo po rebalansu in tako izračunano porabo ne povečujemo nad pora-stom družbenega proizvoda, ki je v okviru dovoljene porabe v bilanci mesta. Osnutek pa prikazuje primer-javo med dejansko realizacijo po rebalansu zaradi boljše primerjave. Zaradi tega je tudi celotna prora-čunska poraba primerjana glede na rebalans večja le za 7,8 %.
10.  KS MEDVODE
Vprašanje:                                                               ;
K poglavju IX Krajevne skupnosti imamo naslednjo pripombo:
Ze vrsto let večina krajevnih skupnosti opozarja, da je način financiranja redne dejavnosti nesprejem-ljiv. Iz leta v leto povečujemo samo indekse, ne pro-učimo pa dejanskih potreb krajevnih skupnosti. Na drugi strani prav gotovo ne moremo računati na usta-navljanje novih KS, če ne zagotovimo osnovnih po-gojev in sredstev. Tudi v Medvodah računamo na usta-novitev več KS, vendar pri pogojih, kakršni so trenutno, to ni mogoče. Predlagamo, da se področje financiranja temeljito prouči in izdela predlog, ki bi upošteval de-janski obseg dela v KS.
Odgovor:
Odgovori na pripombe delegacij so podane pod toč-ko 1 Ad 3.
11.  KS MILAN MAJCEN
Vprašanje:
Delejfcacija postavlja vprašanje, zakaj so bila zmanjšana predvidena sredstva za pripravo prostor-skih planov?
Odgovor:
Ob sestavi osnutka proračuna še nismo imeli osnut-ka izhodišč za financiranje splošne porabe v Ljubljani v letu 1979. Na podlagi teh izhodišč in predloga davčne politike za leto 1979 smo obiikovali dogovorjeno po-rabo proračuna občine. Skladno s programom Komu-nalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška za leto 1979 je izvršni svet sprejel stališče, da poveča proračunsko po-rabo za urbanistično dokumentacijo za 3,800.000 tj. skupaj na 7,800.000 za leto 1979 oz. za 32,2 % več kot leta 1978.
12. KS PIRNIČE
Vprašanja:.
Razumljivo je, da je delegacija skrbno proučila gra-divo 4. in 5. točke dnevnega reda, to je:
Predlog smernic za uresničevanje družbenega pla-na občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980 v le-tu 1979 ter osnutek proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1979.
Delegacija ima na ti dve točki dnevnega reda na-slednje pripombe:
1.  Prihodki — to področje bi moralo bazirati vsaj na oceni  porabe,  ki  je praviloma bistveno drugačna od plana.
2.  Poraba — Planirala naj se ne bi na podlagi lan-skega plana, ampak na podlagi ocene. Planirana po-raba bi morala biti usklajena z osnovnimi načeli soli-darnosti med različno razvitimi področji na območju občine,  kot  to  velja  za  širše  območje  (republiška — zveza). Imamo namreč tudi v občini številna različno rezvita območja (KS).
3.  na strani 5 na indeks 292,4.
Odgovori:
Ad 1. Prihodki proračuna občine za leto 1979 so usklajeni z izhodišči financiranja splošne porabe v Ljubljani za leto 1979 in z dogovorom o enotni davčni politiki za leto 1979 tj. na podlagi veljavnih stopenj. Tako naravnani prihodki proračuna kažejo na pove-čanje v priraerjavi z realiziranimi prihodki leta 1978 naslednje:
v 000 din
Prihodki
1978
1979
Indeks
—  po avtomatizmu                87,640           84,938           97
—  od davkov občanov          78,734           89,550         114
—  drugi prihodki brez prenešenih sredstev in
oročenih sredstev              4,643_______7,449         160
Skupaj________________171,017          181,937         106
Prihodki po avtomatizmu bodo manjši za 3 % zara-di znižane stopnje davka iz osebnega dohodka, od dav-kov občanov večji skladno z nominalno rastjo cen in drugi prihodki večji, ker republika odstopa občinam denarne kazni za financiranje Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva.
Ad 2. Razporeditev proračunskih prihodkov je usklajena s smernicami o uresničevanju družbenega plana občine in izhodišč financiranja splošne porabe v Ljubljani za leto 1979. Porabniki proračunskih sred-stev s finančnimj načrti določajo višino in namen po-rabe, usklajeno s prej navedenimi načeli.
Ad 3. Proračunska poraba za financiranje dejav-nosti upravnega organa za skupno porabo je pojas-njena že pri KS Komandanta Staneta točka 1 Ad 1.
13. KS VIŽMARJE-BROD
Vprašanje:
1. Delegatsko vprašanje oziroma pripomba glede 17-odstotne rasti splošne porabe v skladu z republiško re-solucijo o zvišanju splošne porabe glede na to, da so bili sprejeti nižji kazalci rasti, prosimo za pojasnilo razlike prihodkov na strani 3 in 4, in sicer: enkrat 192,802.000 in drugič 188,000.000.
Kam je namenjena oziroma kako je predvidena razlika med dohodki na strani 3 in izdatki, na strani 16, glede na dogovorjeno načelo, daj se vsi presežki vrnejo obveznikom.
Odgovori:
Odgovori na pripombe delegacije glede rasti sploš-ne, skupne in ostale porabe so podani pod točko 2 Ad 1. in pod točko 4 Ad 2.
Znesek 192,802.000 predstavlja vse proračunske pri-« hodke za Ieto 1979 brez prenešenih sredstev iz pretek-lega leta in oročenih sredstev. V predlogu proračuna je naveden znesek 181,937.000 zaradi znižanja davka iz osebnega dohodka in nekaterih drugih davkov. Znesek 188,382.000 pa predstavlja samo analitični podatek, ki
19
je manjši za denarne kazni in prihodke upravnega or-gana od zneska v prejšnjem odstavku.
V času sestave osnutka proračuna še nismo imeli izhodišča za financiranje splošne porabe v Ljubljani v letu 1979. Razlika navedena v vašem vprašanju iz-haja iz proračunskih prihodkov občine in razporedom proračunskih prihodkov za proračun občine, ki se od-stopa za proračun Skupščine mesta Ljubljane. V od-loku o pimačunu občine Ljubljana-Šiška je namenjen za financiranje skupnih nalog v mestu.
—  skupaj proračunski prihodki                     184,752.000
—  razpored proračunskih prihodkov za občino (dogovorjena poraba 138,862.000 in prenešena sredstva
iz preteklega leta 6,230.000)                       145.092.000
—  odstopljeni prihodki mestu                        39,660.000 Tako v osnutku, kakor tudi v predlogu je razvidno,
da skladno s sklepom skupščine davek iz osebnega do-hodka 8,950.000 din v celoti namenjamo za investicije v gospodarstvu.
14.  KS ŠENTVID
Vprašanje:
Na osnutek proračuna občine za leto 1979 ni bistve-nih pripomb, saj je splošna in ostala poraba prilagoje-na smernicam programiranja tj. lanskoletna poraba povečana za 17 %. Kljub temu daje delegacija pri-pombo na linearno povečanje dotacije krajevnim skupnostim (lanska dotacija povečana za enak odsto-tek) namesto, da bi upoštevali dejanske potrebe.
Odgovor:
Odgovori na pripombe delegacije so dani že pod ločko 1 Ad 3., delno pa so zajeti tudi pri drugih od-govorih in pojasnilih.
15.  KONFERENCA DELEGACIJ LITOSTROJ TOZD OB TVN št. 17
Vprašanja in predlogi:
1.  5. stran: — predlagarno, da bi bil regres v višini povprečja regresa vseh delovnih organizacij v občini Ljubljana-Šiška.
— ne soglašamo s planom sklada skupne porabe UO za leto 1979. Prosimo za širšo obrazložitev.
2.  7. stran: — Turistična dejavnost je ponovno za-jeta v proračunu o dejavnosti družbenopolitičnih or-ganizacij, čeprav je na 1. strani prikazano tako, da se letos ne bo več financirala iz proračuna.
Odgovori:
Ad 1. Odgovori na pripombe delegacij so podani že pod točko 1 Ad 1., delno pa so zajeti tudi pri drugih cdgovorih in pojasnilih.
Dodatno k že danemu pojasnilu želimo poudariti, da je izplačevanje prejemkov iz sklada skupne porabe usklajeno s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V 43. členu tega sporazuma je določilp, da se sredstva za regres za letni dopust oblikujejo v višini 45 % povprečnega osebnega dohodka na zaposle-nega v gospodarstvu v devetih mesecih preteklega le-ta. Delitev na posameznike pa je odrejena s posebnimi kriteriji. Višina prejemkov je usklajena z vsakoletno sindikalno listo oziroma bo v letu 1979 s stališči sin-dikatov. Razpored proračunskih prihodkov za sredstva skupne porabe je namenjen dohodku delovne skupno-sti. Še vedno ni dokončno stališče o porabj sredstev za skupno porabo iz dohodka delovne skupnosti DPS v te-kočem proračunskem letu oz. šele po sestavi zaključ-nega računa za leto 1979 tj. sredstva bodo uporabljena šele v letu 1980.
Ad 2. Skladno z izhodišči financiranja splošne pora-be v Ljubljani v letu 1979 bomo v odloku zmanjšali prihodke od taks in v razporedu prihodkov za namene 03 Dejavnost DPO za polovico, ker bomo financirali turistično dejavnost samo do 30. 6. 1979.
16.  KONFERENCA DELEGACIJ LITOSTROJ št. 20
Vprašanja:
1.  Zakaj razlika med dovoljeno splošno porabo v le-tu 1979 in izvirnimi dohodki za leto 1979.
2.  Zakaj se pokriva z 0,5 % sredstvi, ki je bilo pred-videno za federacijo, sedaj za druga področja.
3.  Proračun občine mora biti dohodkovno vezan z vsem združenim delom v občini. Se pravi, da sta tudi dohodek in osebni dohodek delavcev v OS odvisna od uspeha in prihodka združenega dela.
Zahtevamo ponovno, da se nam poda informacija o novi sistemizaciji OS, kakšen je sestav delovnih mest in število delavcev v OS ter kakšne osebne dohodke prejemajo.
Odgovori:
Ad 1. Odgovori na vprašanje in pripombe glede raz-like so podani pod točko 13 KS Vižmarje-Brod.
Ad 2. Vprašanje ni popolnoma razumljivo. Vendar mislimo, da se 0,5 % nanaša na občinski davek iz oseb-nega dohodka, ki ni prihodek federacije, pač pa iz-ključno prihodek občine. Le-tega, skladno s smernica-mi za uresničevanje srednjeročnega plana za leto 1979, s sklepom vseh zborov skupščine, namenjamo po od-loku o proračunu za leto 1979 vsa sredstva tega pri-hodka 8,950.000 din za gospodarske investicije.
Ad 3. Proračunski prihodki občine se zbirajo kot davki iz dohodka in osebnega dohodka, prometnih dav-kov in od davkov občanov, ki so usklajeni z dogovo-rom o enotni davčni politiki za leto 1979. Prihodki so cdvisni od nominalne rasti družbenega proizvoda. Fi-naciranje redne dejavnosti upravnega organa oziroma delovne skupnosti upravnega organa pa je odvisno od pritečenih prihodkov proračuna. Oblikovanje dohodka delovne skupnosti se vrši po določbah zakona o temelj-nih sistemih državne uprave in sprejetih samouprav-nih aktih.
Sistemizacija nalog in opravil delavcev v delovni skupnosti je izvršena skladno z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delov-nih skupnosti ter organov v SR Sloveniji. Delavci v delovni skupnosti upravnega organa so določili osnove in merila za delitev osebnih dohodkov po enotni me-todologiji za vse državne organe v SR Sloveniji. Višina osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti je od-visna poleg enotne metodologije vrednotenja nalog in opravil še od uspešnosti opravljanja nalog in opravil celotnega upravnega organa, kot tudi individualne uspešnosti.
Vsa določila so zajeta v že omenjenem samouprav-nem sporazumu.
17.  KONFERENCA DELEGACIJ PUMšt. delegacije18
Vprašanja:
1.  Zakaj delavci celotne nadgradnje prejemajo viš-je osebne dohodke, kot mi neposredni ustvarjalci do-hodka?
Ne vemo, je res ali ne, da delavci v družbenopoli-tičnih skupnostih, bančništvu, različnih SIS prejema-jo višje osebne dohodke in dodatno prejemajo še uči-nek?
Zelimo, da se izdela pregled naštetih kategorij de-lavcev v primerjavi z združenim delom, ne prikazano v indeksih ali povprečju, temveč v številkah dejan-skih osebnih dohodkov.
2.  Izhajajoč iz našega pravilnika o sredstvih skupne porabe  je  razvidno,   da   regres  izplačamo  delavcu  v višini 30—45 % povprečnega osebnega dohodka 9. mes. preteklega leta v gospodarstvu. Če ne ustvarimo teh sredstev ali v taki višini ne dobimo ali toliko manj re-gresa. V praksi je prisotno, da mnogi imajo že vnaprej zagotovljen regres v maksimalnem znesku, ne da bi zato ob snovanju planov kaj  dosti razmišljali. Zakaj take razlike v praksi? (Npr. v DPS, SDK, SIS itd.).
Odgovori:
Ad 1. Odgovori na vprašanje in pripombe delegacije so že podani v točki 16 Ad 3.
Ad 2. Na navedeno vprašanje smo obširno pojasnili pod točko 1 Ad 1. in še dodatno pod točko 15 Ad 1.
POJASNILO GLEDE DODATNIH ZAHTEVKOV UPORABNIKOV PRORAČUNSKIH SREDSTEV
1.  Izvršni svet je na 44, seji dne 5. 2. 1979 obravna-val   vlogo  gradbenega   odbora   za   izgradnjo   prizidka uprave za inšpekcijske službe za financiranje opi*eme v znesku 2,488.000 in predlaga rešitev, da se sredstva oblikujejo  v finančnem načrtu UO  Skupščine  mesta Ljubljane.
2.  Izvršni svet ugotavlja, da so sredstva za izdelavo načrtov za izgradnjo stadiona tehnične kulture v Ljub-ljani opredeljena v zaporedni št. 86 poz. 04-1 osnutka proračuna mesta za leto 1979.
3.  Izvršni svet je na 44. seji dne 5. 2. 1979 obravna-val zagotavljanje sredstev za sofinanciranje dokumen-tov »Ljubljana 2000« in sprejel stališče, da v odloku o proračunu za leto 1979 ostane znesek 2,376.000 din in ugotavlja,   da   ima   pristojnost   bilanciranja   sredstev znotraj pozicije 10 proračuna.