iOVH Glasilo občine Markovci Leto 11, številka 4, september 2010 KUD Markovski zvon Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj 2010 Drugo leto zapovrstjo je KUD Markovski zvon bil organizator tabora, ki se je ponovno odvijal v središču naše občine. V sodelovanju z župnijo sv. Marka, osnovno šolo, občino Markovci in še drugimi društvi smo izvedli šestdnevno bivanje otrok pevcev. »Poj z menoj iz srca, glasba v tebi je doma. Med ljudmi naj prijateljstvo živi, glasba ne pozna meja ...« To geslo so v dneh tabora upoštevali mladi pevci. Pesem Poj z menoj avtorjev Lojzeta Krajnčana in Ksenije Šoster Olmer je že drugo leto zapovrstjo postala himna mladinskega glasbenega tabora. Ideja zanj se je porodila lanskega junija. Interesa je bilo več kot dovolj in nastalo je štiridnevno, letos pa celo šestdnevno druženje otrok pevcev. V prvi vrsti je namreč tabor namenjen pevcem in pevkam otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček, medse pa smo povabili še vse pevce in pevke iz obeh šolskih zborov. Želimo si, da se jih po taboru čim več pridruži Zvončkom, saj na takšen način ohranjamo petje v naši fari in občini. Cilj tabora je druženje otrok, predvsem pa udejstvovanje v glasbi, v glavnem v petju. Poleg tega so bile organizirane številne delavnice, kjer so se taborniki preizkusili na različnih inštrumentih. Letos se je tabora udeležilo 41 mladih ozadju še mnogo ljudi, ki so pripomogli in vse dni tabora pomagali, da je vse teklo, kot je potrebno. Otroci so bili razdeljeni v dva pevska sestava: otroški in mladinski pevski zbor. Taborniki so v dneh tabora bivali v Mar-kovcih. Imeli so vse pri roki: ovinek stran je šola, ovinek stran občinska stavba, zraven cerkev, kamor so hodili k večerni sveti maši, zraven župnijska dvorana, ki je postala njihova druga otroška soba in pa ZAF-center, čigar prostori so za šest dni postali jedilnica, kopalnica, kino prostor in koncertna dvorana. Za odstop omenjenih prostorov se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam prisluhnili. Letošnja novost tabora je bil tematski dan, ki smo ga izvedli v četrtek. Naslov tega dne se je glasil Kak je negda blo. Otroci so vstali ob 6. uri zjutraj in se napotili na kmetije, kjer so jih gospodarji prijazno sprejeli. Doživeli so utrip življenja nekoč, saj so domačim pomagali pri kmečkih opravilih, deležni pa so bili tudi pravega pevk in pevcev, ki so se na dveh zaključnih koncertih predstavili z delom, za katerega so se trudili vseh šest dni. Sedem med njimi jih je bilo animatork, ki so poleg vodij, Alenke Rožanc in Gregorja Zmazka, skrbele za otroke. Seveda je v Poletje v znamenju porok Tokrat bomo krajši kot sicer. Naslov pove vse. Res je, poročnih parov, ki so si letošnje poletje obljubili večno zvestobo, je bilo kar nekaj. Uživali smo pri poročnih slovesnostih, saj smo lahko bili del njih. S pesmijo smo okrasili najlepši dan mladoporočencev, med njimi so bili tudi naši pevci. Sicer pa smo člani KUD-a Markovski zvon letos že tretjič zapovrstjo peli v cerkvi Device Marije na Zavrču in popestrili slove- sno bogoslužje na veliki praznik, Marijino vnebovzetje. Konec avgusta je naše društvo ponovno bilo organizator mladinskega glasbenega tabora Poj z menoj, ki se je odvijal že drugič. O tem si lahko več preberete v samostojnem članku. Ta mesec smo ponovno zakorakali v novo sezono in pričeli z vajami. Upajmo, da bodo uspešne ... Alenka Rožanc zajtrka, kot je bil v navadi v starih časih. Kmetijam pri Fošnarvih, Ilgovih in Gre-govih se toplo zahvaljujemo za gostoljubje. Popoldan so si otroci ogledali še eno kmečko opravilo, to je pobiranje krompirja na tri načine. Za slednje se zahvaljujemo Konjeniškemu klubu Nova vas in Aktivu podeželskih žena te vasi. Ne smemo pozabiti tudi na Otilijo Markovič, Kristino Janžekovič in Rozalijo Slana, ki so otrokom s prikazom starih oziroma pozabljenih otroških iger popestrile večer. Z letošnjim taborom smo bili zadovoljni prav vsi, tako organizatorji kot otroci. Najpomembnejša sta otrokov smeh in zadovoljstvo na obrazu, saj sta dokaz, da je tabor dobro pripravljen in izpeljan. Naslednje leto ga bomo zagotovo ponovili. Alenka Rožanc 2 Glasilo občine Markovci Uvodnik Iz vsebine Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj 2010 2 Poletje v znamenju porok 2 10. oktobra bomo volili! 3 Investicije v občini Markovci 4 Nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja v občini Markovci 4 Obvestilo 4 Dobrodošli ponovno v šoli in vrtcu 5 Prvošolci v OŠ Markovci 5 Milan Gabrovec - kandidat za župana 6 Volilni program 6 Občinski odbor LDS Markovci 7 David Gabrovec, neodvisni kandidat za svetnika na lokalnih volitvah 2010 7 Spoštovani občani in občanke! 8 Kandidati SLS 9 Za reševanje problemov 9 Franc Rožanc za župana: »Biti blizu ljudem!« 10 Izjava za javnost svetniške skupine N.Si 11 SDS Markovci - skupaj zmoremo več! 11 Blagoslov kapelice sv. Jožefa 14 Svetovni festival praženega krompirja 14 Mladinski gasilski tabor 15 Mladi markovski gasilci 15 Korantova rancarija v Zabovcih 16 Srečanje gasilk Slovenije 2010 17 September v znamenju gasilskih aktivnosti 17 Srečanje zabovških prišlekov 18 Srečanje 70-letnikov 18 90 let Ivane Slana 19 Postavitev klopotca v Bukovcih 19 Trojna sreča v Stojncih 19 Utrinki iz šole v naravi 20 Veličastni grad in kamnolom - naravoslovni dan 21 Šolski koledar 21 Tunizijsko morje 21 Počitnice! 21 Počitnice, kje ste? 22 Gregor Zmazek potoval po glamuroznem Zahodu 24 Romanje v Medugorje 25 Zaključek akcije ocenjevanja okolja 26 Ocenjevanje okolice 2010 26 Akcija ocenjevanja okolja - nagrajenci 27 Akcija ocenjevanja okolja - nagrajenci 28 Čebelarstvo Kitak Prvenci 28 Kmetija Zagoršek iz Borovcev 28 10. oktobra bomo volili! Letošnje lokalne volitve bodo v samostojni Sloveniji že pete po vrsti. V občini Markovci, ki je samostojna lokalna skupnost postala šele v drugem krogu ustanavljanja občin, leta 1998, bomo predstavnike v občinski svet in župana volili četrtič. Za funkcijo župana se tokrat potegujejo štirje kandidati. Za svetniška mesta, ki jih imamo v občini enajst, pa je kandidatov 55. V občini je devet volilnih enot. V novem štiriletnem mandatu, o katerem se bo odločalo 10. oktobra, čaka izvoljene predstavnike odgovorna naloga. Gotovo bo v naši občini potrebno nadaljevati z naložbami, usmerjenimi v varstvo varovanja vodnih virov, in gradnjo kanalizacije, kar je bila prednostna naložbena usmeritev občine že v minulem obdobju. Novo šolsko poslopje z vrtcem, ki bi se postavilo ob bok večnamenski športni dvorani, je naložba, ki si jo Markovčani zagotovo želimo in bi jo glede na proračunske zmogljivosti v nekaj letih uspeli tudi udejanjiti. Znanje in razvoj kadrov sta gotovo osrednji gibali razvoja v nekem okolju. Seveda ne smeta zaostajati skrb za starejše občane ter spodbuda gospodarskih subjektov in aktivnih zaposlenih, od katerih so med drugim odvisni proračunski prihodki. Že desetletje teče beseda o sanaciji lagune v Šturmovcih. Naj besede postanejo dejanja! Laguna, katere negativni vpliv (smrad in podobno) se čuti tudi čez strugo Drave v Novo vas, je ekološka katastrofa in k sanaciji bi bilo potrebno pristopiti čim prej. V ta projekt bi bilo potrebno vložiti vse razpoložljive sile in okolje razbremeniti teh negativnih vplivov, škodljivih za zdravje ljudi in živali. Morda bi v naši občini veljalo razvijati tudi turistično ponudbo. Če bi se malce zgledovali po kateri izmed sosednjih občin, bi lahko v kateri od starih kmečkih domačij uredili muzej s stalno zbirko. Vsebin nam vendar ne manjka! Iz bogate zgodovinske in etnološke dediščine bi lahko ustvarili še marsikaj - bodisi brodarski ali etnografski muzej z razstavo pustnih likov ali stalne zbirke z razstavo starih kmečkih orodij in prikazom življenja nekoč. In morda se bo tudi na tem področju našlo kakšno novo delovno mesto. Markovci smo vendar občina, ki ima kaj pokazati. Pridnih rok in delovnih ljudi ne manjka. Če bi še bolj znali sodelovati z roko v roki in če bi lokalna skupnost bolj prisluhnila besedi več ljudi, ne samo določenemu krogu, bi lahko Markovci svoje ime postavili na piedestal med slovenskimi občinami. Manjka nam samo še slednje: večja povezanost izvoljenih predstavnikov z ljudmi, ki v občini živimo in ustvarjamo. Mojca Zemljarič, odgovorna urednica LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Liponik, Hedvika Rojko, Alenka Rožanc, Darko Meznarič in Marija Prelog. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Fotografija na naslovnici: Učenke OŠ Markovci, foto Marijan Petek. Oblikovanje, prelom in tisk: Grafis d. o. o., Požeg 4, 2327 Rače, www.grafis.si. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si Leto 11, številka 4, september 2010 3 Aktualno Investicije v občini Markovci Nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja v občini Markovci V zadnji izdaji Lista iz Markovcev smo že poročali o nameravani nadaljnji gradnji kanalizacijskega omrežja v občini Markovci. V naselju Stojnci se je že pričela izgradnja sekundarnih kanalizacijskih vodov, in sicer v zaselku Siget in pri Meznaričevi kapeli. V obeh delih gre za precej obsežne izkope, ki zahtevajo precej manipulacijskega prostora, dodatna težava pa se seveda pojavi v času deževnih dni. V naslednjih nekaj tednih je pričakovati še izkope v preostalem delu naselja Stojnci, kjer poteka sekundarno omrežje. To pomeni, da bo promet v celotni vasi precej otežen. Strpnost občanov nam bo pri tem v veliko pomoč. V tolažbo vaščanom lahko zagotovimo, da bodo vse lokalne ceste ponovno asfaltirane v poznem jesenskem času (temeljna nosil- na preplastitev v jesenskem času, finalna preplastitev pa v spomladanskih dneh), prav tako bodo postavljena v prvotno stanje vsa morebitna okrnjena zemljišča in objekti va-ščanov. V sklopu izgradnje kanalizacije se bo izvajala tudi posodobitev javne razsvetljave, telekomunikacijskega omrežja in delna posodobitev elektro distribucijskega omrežja. Ta dela se bodo pričela izvajati takoj, ko bo položen pretežni del kanaliza- cijskega omrežja. Z izgradnjo kanalizacije v naselju Borovci bomo pričeli v teh dneh. Kot smo že poročali, poteka večina trase po obdelovalnih kmetijskih površinah, zato ponovno pozivamo vaščane, naj pohitijo s spravilom kmetijskih pridelkov. Projekt izgradnje kanalizacije v naselju Borovci bo delno sofinanciran iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj, razvojne prioritete Razvoj regij, za kar ima občina že zagotovljena sredstva v višini 194.688,29 evra. Pričakovati je, da bo projekt izgradnje kanalizacije zaključen pozno jeseni. Tako bo ob ugodnem vremenu še letos možna priključitev individualnih uporabnikov na glavno kanalizacijsko omrežje. Zaključna dela izgradnje odseka ceste Sobetinci-Strelci Zaključna dela na trasi ceste Sobetinci-Strelci Foto: Občinska uprava Javna razgrnitev modelov vrednotenja nepremičnin Obvestilo Občane obveščamo, da bo javna razgrnitev oziroma seznanitev lastnikov nepremičnin na območju občine Markovci z modeli vrednotenja nepremičnin, ki so bili uporabljeni pri poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin za potrebe uvedbe novega davka na nepremičnine, ki bo nadomestil tri vrste premoženjskih dajatev (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na nepremičnine po zakonu, ki ureja davke občanov, in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, ki so jo plačevali lastniki gozdov), potekala v sejni sobi občine Markovci v Markovcih 43 predvidoma konec meseca septembra in v mesecu oktobru 2010. Gradivo za javno razgrnitev je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Geodetska uprava bo v jesenskem času 2010 obvestila vse lastnike nepremičnin o njihovi vrednosti nepremičnin ter o vseh nadaljnjih postopkih, povezanih z nepremičninami. Poskusno izračunane vrednosti nepremičnin bodo prikazane v obvestilu in bodo odražale stanje trga nepremičnin v Sloveniji na dan 1. julij 2010. Modeli vrednotenja nepremičnin pa bodo predmet javne razgrnitve, kot je navedeno zgoraj. Občinska uprava Te dni se izvajajo zaključna dela na izgradnji odseka ceste Sobetinci-Strelci v dolžini 790 metrov. Dela izvaja Cestno podjetje Ptuj. Dosedanja cesta s širino asfaltne prevleke tri metre ni zadovoljevala potreb današnjega prometa, zato je izvedena razširitev omenjene ceste s širino asfaltne prevleke pet metrov. Zatečeno stanje dosedanje ceste je tako, da cesta v naravi posega v privatna zemljišča. To povzroča precej negodovanja s strani lastnikov zemljišč, saj jih ta zemljišča, ki so del cestišča, le finančno obremenjujejo. S soglasjem lastnikov zemljišč je bila izvedena odmera tega dela zemljišča (v sklopu PID se izvede geodetski posnetek končnega stanja). Odmerjenemu zemljišču bo po pravnomočni odločbi geodetske uprave podeljena nova parcelna številka z novo površino. Te novonastale parcele bo občina Markovci od lastnikov zemljišč odkupila. Občinska uprava 4 Glasilo občine Markovci Novo šolsko leto Dobrodošli ponovno v šoli in vrtcu Začetek šolskega leta je vedno nekaj posebnega. Čas optimizma, novega začetka, pa hkrati čas dvomov in številnih vprašanj. Pričakovanja in predstave o dobri šoli in vrtcu se razlikujejo glede na vidike, ki jih posamezniki postavljamo v ospredje. Vse bolj pa postaja očitno, da je še kako pomembno, kako šolo in vrtec vidi in razume celotno okolje, v katerem šola deluje. Izobraževalni sistem v Sloveniji je sodoben, vse bolj evropsko primerljiv, hkrati pa tekmovalen in neizprosen v svojih zahtevah. Otrokom moramo pomagati pri prevzemanju odgovornosti za načrtovanje učenja in drugih aktivnosti. Delovne vneme in discipline ni mogoče vsiliti od zunaj - treba jo je najti v otroku samem. Edino visoka lastna motivacija in ustvarjalni pouk ne bosta vzbujala občutka, da je delo v šoli zgolj izpolnjevanje volje nekoga drugega, ampak nujno potrebna priprava na učenje, ki bo trajalo celo življenje. Sodobni pouk zahteva veliko samostojnega dela ob spodbujanju ustvarjalnosti na vseh področjih. K dobri šoli sodi tudi individualnost institucije, njena specifična ponudba, njen program. Namen celostnega zagotavljanja kakovosti je stalna skrb za kakovostno šolo in kakovosten vrtec. Smiselno je spodbujati in razvijati hotenje, kulturo in klimo pri vsakem delavcu šole in vrtca, da kritično spremlja in vrednoti svoje delo ter ga ohranja na visoki ravni kakovosti ali pa izboljšuje šibke točke svojega delovanja. Sodobne iniciative za kakovost v šoli so usmerjene k temu, da se ugotovljeno stanje analizira in interpretira s stališča vzrokov in okoliščin; bistveno pa je, da se te analize uporabijo za načrtovanje ukrepov, s katerimi naj bi se šibke točke v delu šole in vrtca odpravljale. In prav to bo naša temeljna prednostna naloga v tem šolskem letu. Našim otrokom, učencem in učenkam želimo nuditi čim bolj kakovostno podlago, ki jim bo popotnica v nadaljnjem življenju. Nekoč je bilo znanje predvsem poznavanje dejstev in podatkov. Danes temu ni več tako. Znanje že davno niso zgolj dejstva in informacije, temveč konkretne vsebine vse-življenjskega učenja. Poudarek mora biti na razumevanju, uporabi, samostojnem učenju in mišljenju. Znanj e je potrebno nadgraj evati v aktivnem procesu odkrivanja in izkušenj. Znanje naj vodi do uspeha, dosežkov. Mlade moramo pripraviti na življenje v družbi, v kateri bodo morali sprejemati nove koncepte in odločitve ter se neposredno učiti, da bodo sposobni slediti trendom sodobne družbe v prihodnosti. V vsakem otroku sta želja in moč, da uresniči svoja nagnjenja in interese, da se razvija, da spoznava sebe in svet in da je ustvarjalen. Seveda ima vsak otrok svoja močna področja, svoje cilje, načrte. Vsak otrok ima svoje sanje in lastno pot do njih. Otrokova naravna potreba je doživeti uspeh. In vsak uspeh pomeni stopničko na poti k sanjam oziroma k srečnemu, zadovoljnemu življenju. Za otroka je uspeh, kadar spravi v smeh prijatelje, kadar pomiri skregani prijateljici, kadar mu uspe rešiti križanko, kadar razume matematično enačbo, kadar vrstniki sprejmejo njegovo idejo, kadar pomaga staršem pri opravljanju nekega dela, kadar uvidi svoj lastni napredek ... Odrasli pa vse prepogosto merimo otrokovo uspešnost le po tem, kakšno oceno je dosegel in katero mesto je zasedel. Tako ne vidimo, v čem je otrok močan, uspešen in srečen. Naloga odraslih ni v usmerjanju otrok k izpolnitvi naših želja in ciljev, ampak v spodbujanju otrok, da sledijo in uresničijo svoje sanje in cilje, da postanejo dobri ali celo odlični v tem, kar čutijo in nosijo v sebi. Samo tako bodo pripravljeni prevzemati vedno večjo odgovornost za svoje delo, učenje in življenje v skupnosti. Učenje ne pomeni le »nalaganja« znanj in spoznanj v spomin. Zapo-mnitev podatkov je samo ena od čudovitih lastnosti naših miselnih sposobnosti, ki pa ne zadošča, da bi zapomnjeno tudi razumeli in uporabili v novih situacijah. Učenje pomeni odkrivanje neznanega, pomeni razumevanje sveta in odnosov v njem. Toda do spoznanja lahko pridemo le, če smo pripravljeni opazovati življenje okoli sebe, iskati informacije, jih preizkušati, razmišljati, primerjati svoja spoznanja z drugimi ... In to je učenje. Vsako delo, tudi učenje, bo veliko lažje, če bomo najprej spoznali svoje miselne značilnosti in delovne navade. Poleg znanja, za katerega verjamem, da je neprecenljiva vrednota, bo naša pozornost umerjena tudi k vzgoji. Naše otroke bomo usmerjali v različne dejavnosti, ki jim bodo pomagale tudi pri čustvenem in socialnem zorenju. Trudili se bomo, da bosta šola in vrtec prostor, kjer so spoštovane pravice otrok kakor tudi pravice vseh zaposlenih in kjer se eni in drugi zavedajo svojih dolžnosti. Skupaj s starši in otroki bomo gradili na spodbujanju spoštovanja in medsebojnega zaupanja. Šola, vrtec in njuna okolica naj bodo prostor, kjer se počutimo varni, zaželeni in spoštovani. Skupaj nam bo to prav gotovo tudi uspelo. V letošnjem šolskem letu v šolskih klopeh sedi 301 učenec. Razdeljeni so v 18 oddelkov. Delujeta še dva oddelka podaljšanega bivanja in oddelek jutranjega varstva. Vrtec obiskuje 119 otrok, ki so razdeljeni v šest oddelkov. Verjamem, da brez sodelovanja otrok, učiteljev, strokovnih služb in staršev ni dobrih uspehov in tudi ne dobrega počutja. Delo v vzgoji in izobraževanju zahteva ljudi s srcem, veliko mero znanja, ljubezni in odgovornosti do otrok. Je delo, ki daleč presega opise ciljev na papirju, je delo, ki gradi znanja, mostove, odnose, odpira nove poti in usmerja. To delo zahteva mnogo več od formalne izobrazbe in kot tako je lahko čudovito in nagrajujoče. Ravnatelj Ivan Štrafela Prvošolci v OŠ Markovci S 1. septembrom se je pričelo pisati šolsko leto 2010/11. V dveh prvih razredih imamo vpisanih 39 učencev. Otroke in njihove starše smo povabili v šolo na prvo srečanje že spomladi in za njih pripravili prisrčen sprejem. Prvi šolski dan smo se zbrali ob 10. uri. Učence smo razdelili v dva oddelka, ki jih vodimo učiteljice Janja Hunjet, Brigita Horvat in Silva Pilinger. Starše in učence je najprej sprejel ravnatelj Ivan Štrafela in jih seznanil z vsem potreb- nim, nekaj informacij pa jim je podala tudi šolska pedagoginja Zinka Vidovič. Učence smo učiteljice odpeljale v 1. a in 1. b razred. Pripravile smo jim skupno igro za medsebojno spoznavanje in presenečenje s torto. Sedaj teče že četrti teden pouka. Veliko smo se že naučili. Seznanili smo se s pravili, ki veljajo v naši šoli. Skupaj pojemo, poslušamo pravljice, rišemo, spoznavamo šolske prostore in zaposlene na šoli. Spoznali smo že nekaj matematičnih pojmov. Veliko pripovedujemo, se poslušamo in zelo radi telovadimo. Raziskujemo okolje, v katerem živimo. Skušamo biti strpni drug z drugim. Pripravljamo se že na jesenski kros. Obiskal nas je naš okrajni policist g. Vrbnjak in nam namenil skupni sprehod ter tako otroke neposredno seznanil s previdnostjo in nevarnostmi v prometu. S strokovnim delom in pa učenčevo pozornostjo bomo osvojili cilje prvega razreda. Učenci bodo ocenjeni opisno. Ker so dovolj vedoželjni in dojemljivi, nam bo skupaj omogočeno dosegati čim boljše rezultate. Silva Pilinger Leto 11, številka 4, september 2010 5 Lokalne volitve 2010 Milan Gabrovec - kandidat za župana lil Milan Gabrovec za župana Markovcev Rodil sem se 5. avgusta 1965 na Ptuju. Osnovno šolo sem končal v Markovcih. Leta 1980 sem se vpisal na pedagoško gimnazijo na Ptuju in jo leta 1984 končal. Po odsluženem vojaškem roku (1985), ki sem ga služil v Nišu v Srbiji, sem se vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru. Med študijem sem dobil sina, zato sem opravljal razna priložnostna dela, kjer sem že zgodaj pridobil določene delovne izkušnje in nekatera znanja. Na višji šoli sem diplomiral februarja 1990 in se septembra istega leta zaposlil na Osnovni šoli Olga Meglič na Ptuju. Septembra 1991. leta sem se zaposlil na domači osnovni šoli v Markovcih. Leta 1992 sem se vpisal na pedagoško fakulteto v Mariboru in 23. junija 1997 diplomiral ter pridobil naziv profesor razrednega pouka. S 1. oktobrom 2007 sem zamenjal delovno mesto in odšel za ravnatelja Osnovne šole Benedikt v Slovenskih goricah. Na tem delovnem mestu sem še danes. Ob poklicnem delu sem precej aktiven tudi na drugih področjih življenja. Od leta 1991 do 2007 sem vodil otroško folklorno skupino na osnovni šoli v Markov-cih, s katero sem zabeležil nekaj vidnejših nastopov. 23 let sem vodil Folklorno društvo Markovci, bil odgovoren za organizacijo 25 mednarodnih folklornih revij in več kot sto gostovanj doma in na tujem. Bil sem tudi član pripravljalnega odbora mednarodnega otroškega folklornega festivala na Ptuju. Že od leta 1997 sem vodja etnografskega dela ptujskega Kurentovanja, ki je največja pustna prireditev v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Zadnjih nekaj mesecev sem sodeloval tudi v oddaji Kajža na RTS Maribor. Sem svetnik v občini Markovci, član senata na MNZ in sodnik porotnik. Zaka j kandidiram? Ker spoštujem voljo ljudi in ker sem zbral kar nekaj izkušenj, sposobnosti in znanj, s katerimi lahko prispevam k razvoju občine. Politika me vedno bolj zanima in je zame velik izziv. Kandidiram tudi zato, ker se pri svojem poklicnem in nepoklicnem delu srečujem s problemi, ki so v pristojnosti občine, zato mi to delo ni neznano. Želim tudi, da se občinski projekti načrtujejo dolgoročno, ne glede na to, katera politična opcija vodi občino, in zato, ker verjamem, da skupaj lahko naredimo veliko. Kandidiram tudi zato, ker mi ni vseeno, kako ljudje živijo, zato bom zelo občutljiv za vse vrste težav vsakega našega občana. Volilni program Celostni razvoj občine Potrebna je ureditev trase hitre ceste in visokonapetostnega daljnovoda. Ureditev ekološkega madeža oziroma že prave ekološke bombe na desnem bregu Drave v Šturmovcu. Čim prej končati kanalizacijo na celotnem področju občine Markovci. Posodobiti javno razsvetljavo in bolj osvetliti izpostavljena mesta, saj je varnost na prvem mestu. Zgraditi že dolgo obljubljeno kolesarsko stezo od Stojncev do Spuhlje, da bodo naši otroci in ostali udeleženci bolj varni. Zgraditi vsaj en večstanovanjski objekt oziroma poiskati lokacijo za takšne objekte in s tem dati možnosti mladim družinam. Urediti zadružni dom v centru Markovcev in mansardne prostore v občinski stavbi. Pozornost nameniti tudi razvoju obrtne cone in v naslednjih štirih letih zagotoviti vsaj sto novih delovnih mest s spoštovanjem sklenjenih pogodb. Več je potrebno narediti tudi v smeri razvoja turizma, saj je na našem področju več kot polovica Ptujskega jezera in veliko gostinskih objektov, imamo pa tudi bogato kulturno dediščino z našim Fašenkom in številnimi kulturnimi, prosvetnimi, gasilskimi in drugimi društvi, ki jim je treba dati ustrezno podporo in veljavo. Razmisliti je potrebno tudi o smiselnosti napeljave plinovoda. Pozornost je treba nameniti enakomernemu vlaganju v vasi in izboljšanju komunikacije med vašča-ni, vaškimi odbori in občino Markovci. Predšolska vzgoja in osnovnošolstvo sta osnovna pravica, ne nadstandard V objekt vrtca in šole je bilo v zadnjem desetletju vloženih na stotisoče evrov, pa je objekt še vedno star in v precej slabem stanju, še posebej kar zadeva inštalacije, in premajhen, da bi sprejel vse, ki si to želijo in potrebujejo. Občina je po zakonu dolžna poskrbeti za varstvo predšolskih otrok, zato je potrebno nemudoma narediti analizo stanja in pristopiti k postopkom za gradnjo novega vrtca in šole, saj je to dolgotrajni proces in ga je potrebno načrtovati in začeti dovolj zgodaj. Otrokom in delavcem šole ter vrtca je potrebno omogočiti dobro okolje za učenje in delo. Skrb za mlade in starejše - večstanovanjski objekti in dom upokojencev Mladim je potrebno dati možnost aktivnega preživljanja prostega časa z ustreznimi kulturnimi, glasbenimi in umetnostnimi programi ter prostorom za uresničevanje in razvijanje vseh njihovih potencialov. Želje in potrebe po objektu za starejše občane so v razpravi že dolgo, zato je treba poiskati primerno lokacijo in pričeti z gradnjo doma upokojencev, ki ne prinaša samo večje socialne varnosti bodočim varovancem, ampak tudi več deset novih zaposlitev. Pomembno pa je tudi to, da se bo z večjim številom domov za upokojence povečala konkurenčnost, posledično pa se bodo zmanjšale cene za bivanje v domu, kar je treba, glede na zdajšnje cene bivanja v teh domovih, nujno storiti. Podjetništvo je pot našega uspeha Posebno skrb je potrebno nameniti podjetništvu in vsemu, kar je povezano s tem. Delo občine in občinske uprave je potrebno razvijati v smeri črpanja državnih in evropskih sredstev ter potrebno je podpirati drobno obrt, gospodarske objekte in manjšo industrijo. Spodbujati je potrebno tudi samozaposlitve in podobne programe. Vse te aktivnosti spodbujajo podjetnike k širitvi, kar pa posledično pomeni napredek in spet nova delovna mesta. Podpora kmetijstvu in dejavnostim, povezanih z njim Kmetijstvo je že dolgo na veliki preizkušnji. Potrebno ga je usmeriti v programe ekološkega pridobivanja hrane in kmetijskih izdelkov. Programe, ki so povezani s kmetijsko dejavnostjo, je potrebno podpreti in povezati z obrtno dejavnostjo ter omogočiti nove vsebine v obrtni coni v Mar-kovcih, kar spet prinaša dodatne zaposlitve oziroma nova delovna mesta. Zavedam se velike odgovornosti, ki je pred mano, če bom izvoljen za župana Občine Markovci. Prepričan sem, da sem s svojim dosedanjim delom dokazal, da sem vreden zaupanja in da lahko veliko prispevam k razvoju in napredku naše občine. Zame je pomemben sleherni človek ne glede na njegovo politično ali versko prepričanje in premoženjsko stanje, zato se bom zavzemal enako za vse naše občanke in občane občine Markovci. Vabim vas, da skupaj gradimo prihodnost. Milan Gabrovec 6 Glasilo občine Markovci Občinski odbor LDS Markovci OO LDS Markovci je na zboru članov, ki je bil 3. septembra 2010, izvolil in potrdil kandidate za Občinski svet Občine Markovci na bližajočih se lokalnih volitvah. Kandidati so: volilna enota 1: Milan Gabrovec, Bukovci 146 a, rojen leta 1965, dosedanji član sveta Občine Markovci, profesor razrednega pouka, zaposlen kot ravnatelj na osnovni šoli v Benediktu; volilna enota 2: Franc Ferčič, Bukovci 99 d, rojen leta 1955, dipl. inž. strojništva, zaposlen kot direktor podjetja AGIS-Zavore, d. d.; volilna enota 3: Alen Slanič, Stojnci 92, rojen leta 1977, elektrotehnik, zaposlen kot pismonoša pri Pošti Slovenije, d. d.; volilna enota 4: Mateja Zagoršek, Borovci 30 b, rojena leta 1978, po poklicu slaščičarka, zaposlena v Ptujskih pekarnah; volilna enota 6: Marija Prelog, Markovci 52, rojena lata 1965, po poklicu kemijsko-farmacevtski tehnik, zaposlena v bolnišnici Ptuj; volilna enota 7: Konrad Janžekovič, Nova vas pri Markovcih 75 b, dosedanji član sveta Občine Markovci, rojen leta 1957, prodajalec, zaposlen kot prodajalec pri podjetju Petrol, d. d.; volilna enota 8: Roman Vnuk, Zabovci 60, rojen leta 1965, stanujoč v Zabovcih 60, inž. telekomunikacij, zaposlen pri Telekomu Slovenije, d. d.; volilna enota 9: Sonja Erlač, Zabovci 101, rojena leta 1956, gospodinja. Lokalne volitve 2010 Vsi kandidati podpirajo program, ki ga je OO LDS Markovci pripravil za naslednje obdobje razvoja občine Markovci. Če bodo kandidati izvoljeni v Občinski svet Občine Markovci, bodo delovali po svoji vesti in se predvsem trudili za enakomerno porazdelitev finančnih in drugih sredstev po vaseh ter izboljšanje komunikacije med vaščani, vaškimi odbori in občino Markovci. Skupaj s svojim županskim kandidatom Milanom Gabrovcem pozivajo volivce, naj na prihajajočih volitvah, ki bodo 10. oktobra 2010, po svoji najboljši presoji oddajo glas tistemu, ki bo po njihovem deloval v dobro vseh občank in občanov občine Markovci. »Skupaj odločajmo o prihodnosti!« David Gabrovec, neodvisni kandidat za svetnika na lokalnih volitvah 2010 Sem David Gabrovec, neodvisni kandidat za člana Občinskega sveta Občine Mar-kovci. Star sem 24 let, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik. Za kandidaturo kot neodvisni kandidat sem se odločil zaradi osebnega nezadovoljstva in nezadovoljstva svojih podpornikov z lokalno politiko, ki o projektih v občini ne odloča na podlagi dejanskih potreb občanov. Zdi se nam nepravično, da se nekatere vasi v občini razvijajo nadpovprečno hitro, medtem ko druge stagnirajo. V samih Markovcih je bilo tako v zadnjih letih storjenega malo, kar bi koristilo predvsem vaščanom vasi Markovci. Zelo redko se je upoštevalo tudi upravičene individualne zahteve vaščanov, ki za občino predstavljajo minimalno finančno breme, realizacija le-teh pa bi va-ščanom precej olajšala vsakdanje življenje. Skupaj s podporniki kandidacijske liste želimo spremembe. Od nalog, za katere se bom zavzemal, jih naj naštejem le nekaj: potrebno je omogočiti dostop do optičnega omrežja, kar bo v primerjavi s kabelskim internetom ne samo povišalo hitrost interneta, ampak tudi znižalo mesečne račune; nujna je delna adaptacija cestišča Markovci-Zabovci; reševati je potrebno stanovanjsko problematiko, ki pesti mlade družine; urediti je potrebno športni park, da bo ponujal pestrejšo možnost športnega udejstvovanja; sanirati je potrebno posamezne črne točke v prometu; rešiti dolgoletno problematiko vasi Mar-kovci v zvezi z »zadružnim domom«, za kar so podlage tudi v zakonu; potrebno je rešiti številne na videz majhne probleme, ki vaščanom povzročajo velike preglavice (npr.: stekanje meteornih voda iz cestišč na dvorišča, težave s smradom iz črpališč kanalizacije). Čeprav se bom v prvi vrsti zavzemal za dobrobit domačega kraja, bom podpiral tudi druge projekte v občini, za katere bomo skupaj s podporniki presodili, da jih je smiselno podpreti v dobrobit vseh prebivalcev občine Markovci. David Gabrovec Leto 11, številka 4, september 2010 7 Lokalne volitve 2010 Spoštovani občani in občanke! Aktualni župan Franc Kekec želi občino voditi tudi naslednji mandat. Po temeljitem premisleku sem se odločil za ponovno kandidaturo in želim še en mandat nadaljevati delo župana v naši občini. Seveda, če mi bodo volivci to zaupali. Ne zato, da ne znam nehati, tudi ne razmišljam, da sem nenadomestljiv. Vem, da bi občina napredovala tudi brez mene. Mogoče samo malo drugače. Vse pa je odvisno seveda od volivcev, ki vedno odločijo prav, še posebej, če je možno izbirati. In letos je izbira velika. Sem človek realnosti in racionalnosti, če je le mogoče povsod. Sicer pa so me volivci v treh mandatih spoznali, zato je vsakršna samohvala odveč. Še vedno sem Franc Kekec, po duši preprost, skromen, rad imam ljudi, še posebej otroke, kmetovalce . in tak bom tudi ostal. Izvedba programa dela v občini ni odvisna samo od župana, ampak v glavni meri od občinskega sveta, ki županov predlog sprejme, spremeni ali zavrže. Sodelovanje občinskega sveta in župana je zelo pomembno, strankarsko kljubovanje je pri tem velika ovira. Pomembni so skupni cilji, ne strankarski. Ni dobro, če je ena stranka v premoči. Kakršna koli bo sestava občinskega sveta, bo po volji volivcev. Tako je bilo tudi v prejšnjih mandatih! Po treh mandatih z zelo različno sestavo občinskega sveta sem zadovoljen z opravljenim delom. Predvsem pa s tem, da mi je uspelo negirati razmišljanja pri nekaterih svetnikih o zadolževanju občine. To, da smo brez dolgov, se nam obrestuje predvsem sedaj v gospodarski krizi, ki še traja. Moji načrti za naprej so realni in malo odvisni tudi od gospodarske krize v Sloveniji. Pri tem razmišljam o državnih subvencijah in sredstvih Evropske unije, ki bodo zaradi krize manjša ali jih sploh ne bo. Do sedaj smo v občinski upravi znali pridobiti kar nekaj dodatnega denarja za investicije. Občinska uprava z županom se bo trudila za pridobitev dodatnih sredstev še naprej. Brez denarja se ne da ničesar narediti, pa če je še tako veliko govorjenja ali volje. Zato ne obljubljam gradov v oblakih. Vem, kaj je možno storiti in kaj je predvolilna obljuba, in ne želim volivcem metati peska v oči. Mnogi projekti so že v teku in bo potrebnega še veliko napora, da jih v prihodnjem mandatu speljemo skupaj. Poudariti velja predvsem: - dokončanje kanalizacije na območju celotne občine; - sanacija lagune: projekt je v pripravi in so trenutno vsi napori posvečeni pridobivanju evropskih in državnih sredstev; - komasacija »polje«: za začetek je že imenovan komasacijski odbor in želimo preostala kmetijska zemljišča komasirati v naslednjem mandatu; - hitra cesta: prizadevamo si in pred državo vztrajamo, da bi obveljala južna varianta trase hitre ceste (pod kanalom). Žal ni vse odvisno od nas, Markovča-nov, saj je zaradi zapletene zakonodaje (Natura 2000) potrebno posredovati vse do Bruslja, da bi končno spoznali in dali prednost človeku, ki cesto potrebuje, pred ptičem, ki jo le preleti; - cesta Novi Jork-Sobetinci bo zgrajena v naslednjem mandatu ob pomoči sredstev, pridobljenih iz evropskega sklada za t. i. »južno mejo«; - še naprej bo skrb posvečena tudi razvoju gospodarstva in v ta namen bomo stavbno opremili III. fazo obrtne cone. Javni razpis za prodajo parcel III. faze je že objavljen. - izgradnja vaškega centra Sobetinci: projekti so že v pripravi in center bo zgrajen v prihodnjem proračunskem letu; - v prihodnjih desetih letih bo potrebno zgraditi novo osnovno šolo z vrtcem, za kar je prav tako treba pridobiti državna sredstva. Zaenkrat pa je šola skupaj z vrtcem prenovljena skoraj v celoti in seveda povečana za veliko športno dvorano; - veliko skrbi se in se bo še posvečalo varstvu starejših in onemoglih občanov, gradnja doma upokojencev pa je odvisna predvsem od izkazanih potreb v naši regiji. Program za naprej bomo pripravljali skupaj. Pri tem vidim vlogo in sodelovanje vaških odborov in drugih organov v občini, predvsem pred pripravo občinskih proračunov, saj smo tako delali tudi do sedaj. In še kar nekaj drobnih projektov bo, odvisno od programov naših vasi in njihovih vaških odborov, ki morajo biti kreatorji razvoja. Potrebam in željam posameznih vasi sem vedno znal prisluhniti, kar se je odražalo v občinskih proračunih in se vidi na vsakem koraku v vseh devetih vaseh. Poleg vseh naštetih programov pa obvezne funkcije občine ne smejo biti okrnjene. Z gotovostjo lahko obljubim, da bom kot župan še naprej deloval tako, da se bodo občani v markovski občini prijetno počutili, da se bodo zaradi lepšega in morda ugodnejšega življenja v naši občini prebivalci tudi priseljevali od drugod, čemur smo priča že sedaj, saj število občanov nenehno Franc Kekec Pripravljeni na novo zaupanje. 8 Glasilo občine Markovci Jesenske barve ter vrvež kmetijskih strojev nam dajejo vedeti, da se je pričela čudovita jesen. Vendar to ni katerakoli jesen, pričela se je jesen, ki prinaša tudi lokalne volitve. Politične stranke, ki jih ni malo, nam ponujajo izbor ljudi, ki nas bodo zastopali v naslednjem mandatu. Izbor je velik - odločitev pa bo kljub vsemu naša - odločitev volivcev. Večina vedno odloči prav. Tudi naša stranka SLS, v imenu katere pišem, ponuja izbor kandidatov za župana in svetnike, ki bi vam jih rada predstavila. Predlagamo vam odgovorne ljudi, ki se zavedajo poslanstva, za katerega so se odločili. Kandidata za župana nismo iskali novega, ker želimo nadaljevati delo skupaj z dosedanjim županom Francem Kekcem. Verjamemo, da je sposoben voditi občino uspešno še naprej. Sam pa o svoji kandidaturi pravi: »Želel sem zaključiti delo v občini s tretjim mandatom. Po pravilu Zarečenega kruha se največ poje sem si premislil zaradi mnogih vplivov ter želim nadaljevati z županovanjem. Zaradi projektov, ki so v izvajanju, zaradi načrtov za naprej. Vem, da se v mandatu projekti mnogokrat ne morejo zaključiti, načrtov pa ne sme nikoli zmanjkati. Tako bo tudi v naslednjih mandatih. Vem pa, da se to lahko doseže vsaj na dva načina: s krediti ali brez. Želim dokazati, predvsem v sedanji gospodarski krizi, da občina Markovci lahko še vedno napreduje brez zadolževanja. Na krizo se bo seveda potrebno prilagajati. Ne želim obljubljati gradov v oblakih, sem velik rea- list, brez tajkunskih ciljev. Želim delati naprej, tako kot doslej. Želim pa si čim večjo - stoodstotno volilno udeležbo, le tako bo rezultat realen.« Tako si v SLS želimo, da naš kandidat z dobro ekipo pelje občino naprej. Ne želim preveč poudarjati, kaj je naredil in kaj še mora narediti. Želimo si le, da zaključi svoje delo in dokonča zastavljene cilje. Zelo pa si prizadevamo, da v občinski svet dobimo tudi svetnike, ki bodo zastopali interese naših občanov. In v SLS smo po glasovanju ter dogovarjanju izbrali takole po volilnih enotah: - Zabovci: Daniel Korošec, - Zabovci, Markovci, Nova vas pri Mar-kovcih: Ivan Svržnjak, - Markovci: Janez Forštnarič, - Bukovci: Milan Majer, Matilda Petrovič, - Bukovci, Stojnci: Maks Lečnik. - Stojnci: Hedvika Rojko, Branko Vincek, - Strelci, Borovci: Miran Zagoršek. Upamo, da bodo naši kandidati izbrani in da bodo delali za nas, občane občine Mar-kovci. Saj ljudje ne zahtevamo dosti. Le to, da izpeljejo in uresničijo tisto, kar govorijo. Saj poznate pregovor: Kdor veliko govori, malo stori. Zatorej, dragi občani, pojdite na volišča ter se odločite po svoji volji. Hedvika Rojko _Lokalne volitve 2010 Za reševanje problemov V OO Zares - nova politika Markovci smo se odločili, da se podamo na lokalne volitve s svojo svetniško listo. Za ta korak smo se odločili, ker imamo mlade, obetavne, inovativne posameznike, ki želijo dodati svoj delež k mozaiku razvoja naše občine. Našo svetniško listo sestavljajo dve kandidatki in štirje kandidati za svetnike. V 1. volilni enoti, Bukovci, sta naša kandidata Alenka Kostanjevec in Maksimilijan Sa-kelšek. V 2. volilni enoti, Bukovci-Stojnci, je naš kandidat Dejan Kodrič, v 3. volilni enoti, Stojnci, sta naša kandidata Monika Gabrovec in Dejan Zemljarič. V 5. volilni enoti je naš kandidat Matjaž Veršič. Na volitve se podajamo z najmlajšo listo kandidatov za svetnike, vendar vam bomo, dragi občani in občanke, skozi volilno kampanjo dokazali, da ljudski rek Na mladih svet stoji resnično velja za naše kandidate in kandidatki. Pripravili smo skupna programska izhodišča. Tukaj bi izpostavili le nekatera ključna področja. Z letom 2012 bodo občine same določale višino davka na nepremičnine. Naša želja je, da občank in občanov ne obremenjujemo z dodatnimi obdavčitvami. Davku na nepremičnine se ne moremo izogniti, lahko pa izberemo minimalno stopnjo obdavčitve, ki bo pri 0,03 odstotka. V naši občini vsaka vas pripoveduje svojo zgodbo. Zaradi tega želimo, da se vasi enakomerno razvijajo naprej in se v vsaki vasi oblikujejo vaški centri, ki bodo središče dogajanja v vasi. Za dosego razvoja vasi bodo za nas imeli ključno vlogo vaški odbori. Vaški odbori so tista jedra, poleg društev, ki jim mora občinski svet prisluhniti in njihove želje tudi uresničevati. V naši občini obstajajo sodobni javni objekti, kar pa za naš vrtec in osnovno šolo ne moremo trditi. Le sodobno urejeni izobraževalni centri, kot sta vrtec in osnovna šola, lahko zagotovijo najboljše pogoje za naše najmlajše. Zaradi tega smo mnenja, da je potrebno v prihajajočem mandatu zgraditi nov vrtec in novo osnovno šolo. Predsednik OO Zares - nova politika Markovci Matjaž Veršič Leto 11, številka 4, september 2010 9 Lokalne volitve 2010 Franc Rožanc za župana: »Biti blizu ljudem!« Cenjene občanke in občani, cenjene prijateljice in prijatelji. Ponovno so pred nami volitve, na katerih bomo izbirali ljudi, ki jim zaupamo, da bodo z vestnim, predvsem pa poštenim delom in poznavanjem časa, v katerem živimo, skrbno gospodarili s sredstvi davkoplačevalcev. Glede na moje dosedanje delo v različnih organih naše občine od njene ustanovitve dalje ter glede na izjemno veliko podporo na zadnjih lokalnih volitvah v letu 2006, kjer so mi občani zaupali 48,21 odstotka vseh glasov, čutim moralno in državljansko dolžnost, da ponovno kandidiram ter ponudim smer in spremembe, ki jih naši občani pričakujejo. Z veliko spoštljivostjo gledam na pretekli razvoj naše občine in prizadevanja vseh odgovornih, na vse pridobitve, ki dvigujejo kakovost bivanja vsakega posameznika. Čas kliče po spremembah, vsaka sprememba prinese nov zagon, spremembe pa so gonilo napredka. Tudi ta razlog je bil odločujoč pri moji ponovni odločitvi za odgovoren korak. Želim uresničiti smelo vizijo razvoja občine Markovci s pristopi, ki bodo blizu ljudem, seveda s trdim delom občinske uprave, občinskega sveta in še boljšim sodelovanjem z vaškimi odbori. Ko analiziram prehojeno pot, predvsem pa delo svetniške skupine Nove Slovenije v občinskem svetu v štiriletnem mandatu, ki se bo jeseni letošnjega leta zaključil, smo zadovoljni, načrti pa so že usmerjeni v prihodnost. Število naših svetnikov (sedem) -kar je dokaz, da ste nam občani zaupali na volitvah leta 2006 - nam je naložilo veliko odgovornost za vse odločitve iz pristojnosti občinskega sveta. Na vse odločitve sicer nismo mogli vplivati, ker niso bile vse v pristojnosti občinske- ga sveta, smo pa nanje glasno opozarjali in s simulacijo posledic dokazovali ponesrečene ali zgrešene odločitve. Zadovoljni smo, da smo v proces usklajevanja stališč in odločanja vnesli kulturo dialoga, strpnost in poslušanje različno mislečih, kar je oplemenitilo naše delo. Ker želimo s takim delom nadaljevati ter aktivno sooblikovati prihodnost naše občine in skrbeti za kar najvišjo kakovost bivanja slehernega občana, je OO NSi Markovci sprejel listo kandidatov za občinske svetnice oziroma svetnike. Po volilnih enotah so to: Valerija Fišin-ger in Metka Majar (Bukovci), Vlado Kelenc v skupni volilni enoti Bukovci-Stojnci, Slavko Rožmarin in Franc Rožanc (Stojnci), Marjana Mar (Borovci in Strelci), Stanislav Toplak (Prvenci in Sobetinci), Marko Lepoša (Markovci), Bojan Rizman (Nova vas), Darko Me-znarič (Zabovci) in Dragica Meznarič kot kandidatka v volilni enoti preostankov vasi Markovci, Nova vas in Zabovci. Želimo, da Markovci postanejo prepoznavna občina, v kateri se bo gradila sodobna družbena, komunalna, cestna in kolesarska infrastruktura, kjer ne bomo pozabili na okolje, kulturno dediščino, solidarnost, enakopravnost, kjer bomo s konkretnimi ukrepi spodbujali inovativno podjetništvo in obrtnike, skrbeli za razvoj kmetijstva, promovirali turizem, otrokom in mladostnikom zagotavljali enake možnosti za razvoj in napredek, mladim omogočali zanimivo in ustvarjalno mladost, srednji generaciji prosti čas, starostnikom pa mirno in varno, a ne dolgočasno starost, vsem skupaj pa medgeneracijsko sodelovanje. Glavne usmeritve kandidata za župana bodo: - skozi ves mandat tesneje sodelovati z vaškimi odbori in skupaj z njimi načrtovati razvoj vasi; - aktivneje pristopiti k urejanju vseh naših vaških jeder; - dokončati vse začete in načrtovane investicije (kanalizacija, cestna infrastruktura, vključno z ureditvijo oziroma sanacijo ostale infrastrukture, kot so pločniki, vodovodno omrežje, javna razsvetljava); - pričeti s potrebnimi aktivnostmi in postavitvijo ciljnega termina za izgradnjo novega osnovnošolskega kompleksa z vrtcem; - izvesti komasacijo kmetijskih zemljišč »polje« v kar največje zadovoljstvo vseh prizadetih; - pričeti z urejanjem in izgradnjo kolesarskih poti; - v okviru predpisov zastaviti pripravo sprememb prostorskega načrta občine tako, da se bomo čim manj soočali s konflikti interesov različnih uporabnikov prostora in da se bivalne razmere ne bodo slabšale, temveč izboljševale; - zagotoviti večjo podporo gospodarskim subjektom in ustvarjati ugodno okolje za nove investitorje; - zapolniti obrtno-industrijsko cono z investitorji, z okolju čim bolj prijaznimi tehnologijami ali storitvami s čim višjo dodano vrednostjo; - urediti lastniška razmerja za vsa zemljišča, po katerih potekajo oziroma se na njih nahajajo infrastrukturni objekti, ki so v lasti oziroma upravljanju občine Markovci, za novogradnje pa se zavezujem, da se bodo lastniška razmerja urejala v postopku načrtovanja še pred gradnjo tovrstnih objektov; - poskrbeti za to, da skladno z zahtevano zakonodajo organiziramo gospodarske javne službe (oskrba s pitno vodo, kanalizacija, odvoz odpadkov, daljinsko ogrevanje, vzdrževanje javnih cest in poti ...) v Markovcih tako, da bodo stroški le-teh čim manj vplivali na višino mesečnih položnic naših gospodinjstev; - posebej se bom zavzemal, da bo davek na nepremičnine, ki ga sicer pripravlja država, čim nižji in pošten do vseh občanov; - takoj sanirati »laguno« oziroma mrtvi rokav reke Drave pri zapornicah v Novi vasi na račun znanih povzročiteljev; - iz obstoječe finančne perspektive EU 2007-2013 porabiti vsa razpoložljiva sredstva z vnaprej pripravljenimi projekti; - urediti center za mlade. Vse omenjeno si upam uresničiti zato, ker sem si v zadnjih letih pridobil izkušnje s področja delovanja občine, skrbi za racionalno ravnanje z javnimi financami in njihovo plemenitenje z državnimi in evropskimi sredstvi, izvajanja predpisov, načrtovanja in izvajanja investicij, uresničevanja vizij. Na koncu je vedno potrebno sprejeti odločitev, ki mora biti plod širokega, odprtega in strokovnega dialoga, ter nato stati za njo in zanjo tudi prevzeti odgovornost. Sodelujmo z odkritim dialogom in vključevanjem, ker bomo le tako prišli do najboljših rešitev za nas in našo občino, ki jo vsak od nas na svoj način lahko soustvarja, skupaj pa ji dajemo identiteto. Prav zaradi tega pridite na volitve in oddajte svoj glas, s tem pa bomo skupaj naredili nov razvojni korak v občini Markovci, ki bo blizu ljudem. Franc Rožanc 10 Glasilo občine Markovci Lokalne volitve 2010 / Objave Izjava za javnost svetniške skupine N.Si Na dnevni red 28. redne seje sta bila, proti pričakovanju naše svetniške skupine, uvrščena oba odloka, ki se nanašata na oskrbo s pitno vodo, kljub temu da je bilo županu stališče občinskega sveta glede pomembnosti teh odlokov za družinske proračune dobro znano in da je zato potrebno te akte dobro proučiti, tako da bodo tudi izvajalci oskrbe s pitno vodo izvedli pri sebi vse možne ukrepe, da bo oskrba čim cenejša. Vsekakor uvrstitev na zadnjo sejo ni bila primerna, zato smo predlagali umik teh dveh točk z dnevnega reda, tako da jih bo lahko odgovorno obravnaval občinski svet v novi sestavi. Skladno s 5. odstavkom 99. člena Statuta Občine Markovci je župan v mesecu juliju podal poročilo o izvrševanju proračuna Občine Markovci v prvem polletju 2010, vendar občinskemu svetu ni omogočil obravnave le-tega. Iz poročila je namreč razvidna zelo nizka realizacija (19 odstotkov) predvsem zaradi zelo nizke realizacije v skupini Investicijski odhodki (6,30 odstotka). Iz poročila po našem mnenju prav tako niso razvidni konkretni ukrepi za izboljšanje realizacije v drugem polletju. Na dnevni red 28. redne seje ni bil umeščen dogovorjen in s strani župana obljubljen rebalans proračuna, s čimer se onemogoča realizacija nekaterih potrebnih investicij, ki bi jih še bilo možno realizirati v korist občanov in občine kot celote. Umik odlokov, ki bosta določala pogoje in ceno oskrbe s pitno vodo v naši občini, z dnevnega reda smo v svetniški skupini N.Si želeli samo zato, da se ta odloka kar najbolje preučita in da se sprejmeta v takšni vsebini, ki bo za naše občane čim boljša. Pogojev za izboljšanje vsebine odlokov še na tej zadnji seji občinskega sveta ni bilo, zato je bilo bolje to prepustiti novemu občinskemu svetu. Nesprejetje teh odlokov za občane pomeni samo to, da bodo nekaj položnic za vodo dobili še po »stari« ceni. Tam, kjer se delijo na vaše in naše, kjer eni zavračajo ideje drugih samo zato, ker niso njihove, je neproduktivno in za občino slabo. Potrebno bi bilo delovati povezovalno in timsko. Po našem mnenju bi moralo biti vodilo delovanja župana preglednost dela organov občine, porabe proračunskega denarja in zakonitost ter združevanje vseh dobrih idej. Menimo, da je ta nekoopera-tivnost do občinskega sveta, kot organa občine, tudi razlog za ne prav bleščečo realizacijo občinskega proračuna v prvem polletju leta 2010. Svetniška skupina N.Si SDS Markovci - skupaj zmoremo več! Pred nami je novo volilno obdobje, čas, ko je večina naših aktivnosti usmerjena k skupnemu cilju, to je našim občanom pokazati, da lahko ponudimo nekaj več. Priznati moramo, da živimo v občini, v kateri se je v zadnjih letih veliko naredilo. Upravičeno smo lahko ponosni na svoj kraj, predvsem pa na ljudi, ki so tako ali drugače prispevali k njegovemu razvoju. Zavedati pa se moramo, da nikoli ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Predvsem spremembe so velikokrat prav tisto, kar lahko dobro naredi še boljše. Spoštovani občani in občanke, tokrat smo še posebej skrbno izbrali kandidate za novi občinski svet. Pri izbiri smo sledili cilju, izbrati in ponuditi kandidate, za katere lahko z gotovostjo trdimo, da so tisti, ki lahko s svojim znanjem, vnemo in predanostjo prispevajo k še boljšemu razvoju našega kraja in občine, predvsem pa ljudi, ki bodo znali prisluhniti potrebam in željam naših občanov in tako prispevati k njihovemu zadovoljstvu in dobremu počutju. Kot bodoči svetniki se bodo zavzemali za dokončanje vseh že začetih investicij, predvsem pa za nadaljnji razvoj gospodarstva in kmetijstva v občini. Med pomembnejše naloge štejejo naslednje: zagotoviti skladnejši razvoj vseh vasi naše občine, prispevati k ohranitvi naravne in kulturne dediščine, hkrati pa spodbuditi razvoj turizma. Naši kandidati si bodo prizadevali za pridobitev zemljišč za individualno gradnjo in za komunalno opremljenost zemljišč. Le tako bodo namreč mladi ostali v domači občini, hkrati pa lahko to pomembno prispeva k priseljevanju. Vedno znova se omenja potreba po širitvi vrtca in obnovi šole, ki je prerasla v potrebo po izgradnji vrtca in po izgradnji nove šole. Naši kandidati si bodo prizadevali, da bomo dobili novo šolo, vrtec, dom upokojencev. Na področju prometne infrastrukture se bodo zavzemali za izgradnjo pešpoti in kolesarskih stez, kjer bo to možno. Še bi se dalo naštevati različne projekte, vendar se samo z besedami ne da veliko narediti. Kandidati naše stranke tako pričakujejo od vas, spoštovane volivke in volivci, da jim boste dali svoj glas in jim zaupali, da tudi v praksi pokažejo in dokažejo, kaj zmorejo in hočejo, vse pa bo seveda podrejeno doseganju čim višjega skupnega standarda za čim višjo kakovost življenja vseh naših občanov. Mateja Letnik Osnovna šola Markovci Markovci 33 d 2281 Markovci JAVNI RAZPIS za oddajo večnamenske športne dvorane v Markovcih in šolske telovadnice v sezoni 2010/2011 Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Markovci z dne 25. septembra 2008 Osnovna šola Markovci objavlja Javni razpis za oddajo večnamenske športne dvorane v Markovcih in šolske telovadnice v sezoni 2010/2011. 1. Predmet razpisa je oddaja večnamenske športne dvorane in šolske telovadnice v Markovcih v sezoni 2010/2011 z naslednjimi termini: od pon. do pet. sobota 16.00-17.30 11.30-13.00 17.30-19 .00 13.00-14.30 19.00-20.30 14.30-16.00 20.30-22 .00 16.00-17.30 - 17.30-19.00 - 19.00-20.30 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo društva, klubi, organizacije in fizične osebe s sedežem v občini Markovci in izven občine Markovci. 3. Rok prijave Pisne prijave v okviru razpisa oddajte na naslov: Osnovna šola Markovci, Markovci 33 d, 2281 Markovci, ali osebno v tajništvu šole do 29. septembra 2010. V prijavi navedite želeni termin. 4. Prednost pri izbiri bodo imela društva, klubi, organizacije in fizične osebe s sedežem v občini Markovci. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Osnovne šole Markovci, tel.: 766 0041. Datum: 16. 9. 2010 Ravnatelj Ivan Štrafela, spec. Leto 11, številka 4, september 2010 11 SDS Kandidati za svetnike naše občine i Volilna enota 1: BUKOVCI Sem Petra Ozmec, rojena 14. septembra 1967 na Ptuju, stanujem v Bukovcih 32 a. Po poklicu sem ekonomistka in delam kot direktorica v družinskem podjetju Agronabava, d. o. o. V Kulturnem društvu Bukovci že nekaj let opravljam dela tajnice. Tako poklicno kakor tudi v prostem času sem pogosto v stiku s sovaščani, zato vem, kaj bi bilo potrebno v naši vasi še postoriti, kaj vaščani pričakujejo in kaj potrebujejo. Kot morebitna svetnica se bom zavzemala, da se vaše želje in pričakovanja realizirajo. Volilna enota 3: STOJNCI Anton Majerič, rojen 2. januarja 1956 na Ptuju, stanujem v Stojncih 43, sem upokojenec, svoj prosti čas pa namenjam delu v vaškem odboru Stojnci, ki ga vodim, pri Pihalni godbi Markovci poleg igranja trobente opravljam delo tajnika, že četrto leto pa predsedujem Društvu upokojencev Markovci. Skozi svoje življenje in aktivnosti sem si nabral toliko izkušenj, da bi lahko aktivno in dobro opravljal naloge svetnika v občinskem svetu. Zavzemal se bom za izvajanje vseh programov in razvoj občine na vseh področjih, ki vplivajo na kakovost življenja občanov, še posebej pa se bom zavzemal za potrebe vasi Stojnci, saj je tu potrebno nadoknaditi, kar je bilo v prejšnjih mandatih »zamujeno«. Volilna enota 4: BOROVCI, STRELCI Andrejka Mislovič, rojena 25. aprila 1967 na Ptuju, stanujem v Borovcih 60. Po poklicu sem sicer kemijski tehnik, vendar delam kot laboratorijski tehnik v Splošni bolnišnici Ptuj. V zasebnem življenju se vključujem v različne dejavnosti, med katerimi naj izpostavim delo v PGD Borovci, kjer opravljam dela tajnice in mentorice mladine, sem pa tudi vodja članic v občinskem poveljstvu. Vključena sem v aktiv podeželskih žena, imam pa tudi nalogo bolničarke v Civilni zaščiti občine Markovci. Naštete aktivnosti gotovo veliko povedo o moji delovni vnemi. Tudi delu v občinskem svetu sem pripravljena posvetiti veliko časa, natančno prisluhniti vašim željam in potrebam ter se zavzemati za večjo kakovost življenja vseh nas. Volilna enota 5: PRVENCI, SOBETINCI Marjan Meglič, rojen 21. novembra 1967 na Ptuju, stanujem v Prvencih 6 c. Po izobrazbi sem diplomirani zdravstvenik, zaposlen kot vodja tima zdravstvene nege domu Danice Vogrinec Maribor. Zaključujem strokovni magisterij iz področja javne uprave. Zadnja štiri leta sem aktiven kot predsednik Območne gasilske zveze Ptuj in od letošnjega aprila podpredsednik Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Za kandidaturo za svetnika Občine Markovci sem se odločil iz več razlogov. Predvsem se bom zavzemal za nove investicije in s tem pospešen razvoj občine, velik poudarek bom namenil razvoju malega gospodarstva, kmetijstva in še posebej turizma. Zagotovo sem eden tistih, ki bo zagotavljal smotrno in racionalno rabo proračunskih sredstev in s tem enakomeren razvoj vseh vasi v občini Markovci, predvsem pa upošteval želje in pričakovanja vaščanov ter društev iz Prvencev in Sobetincev. 12 Glasilo občine Markovci Plačana objava SKUPAJ ZMOREMO VEC! SDS Volilna enota 6: MARKOVCI Marjan Bezjak, rojen 5. avgusta 1954 na Ptuju, stanujem v Markovcih 20 a. Po poklicu sem klepar, delam pa kot vodja proizvodnje in prodaje v podjetju Pichler, d. o. o., v Mariboru. Svoj prosti čas posvečam predvsem dejavnostim v Etnografskem društvu Korant Markovci, kjer kot predsednik društva delujem že skoraj desetletje. S ponosom lahko trdim, da sem skupaj še z nekaterimi predanimi člani društva pomembno prispeval k ohranitvi kulturne dediščine naše občine, predvsem pa k prepoznavnosti naše občine doma in v svetu. Kot svetnik Občine Markovci bom predvsem prisluhnil željam sovaščanov in se zavzemal za vse projekte, ki bodo prispevali k boljšemu življenju vseh nas. Volilna enota 7: NOVA VAS PRI MARKOVCIH Maruška Strelec, roj. 6. julija 1975 na Ptuju, stanujem v Novi vasi pri Markovcih 95 a. Po izobrazbi sem gimnazijska maturantka, poklicno pa vodim družinsko podjetje Vepos, d. o. o. Trenutno zaključujem študij organizacije in menedžmenta. V prostem času opravljam dela tajnice v lovskem društvu. Kot svetnica Občine Markovci se bom zavzemala predvsem za dokončanje prostorskega načrta in za pridobitev zemljišč za individualno gradnjo, za razvoj gospodarstva in s tem za odpiranje delovnih mest v naši občini, predvsem pa za večjo angažiranost pri pridobivanju evropskih sredstev za različna področja. Volilna enota 8: ZABOVCI Igor Ambrož, roj. 5. januarja 1983 na Ptuju, stanujem v Zabovcih 19. Po izobrazbi sem elektrotehnik elektronik, zaposlen v podjetju Teleing, d. o. o. V PGD Zabovci opravljam naloge poveljnika, vključujem se v mnoge aktivnosti na vasi in si prizadevam za rešitev in realizacijo večjih kakor tudi manjših projektov v Zabovcih. Kot svetnik Občine Markovci se bom zavzemal predvsem za razvoj turizma v občini. Ptujsko jezero nam tako rekoč ponuja mnoge možnosti, ki pa so, žal, v veliki meri še neizkoriščene. Med prioritetne naloge štejem tudi izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja po celotni občini Markovci, ureditev cestne razsvetljave in izgradnjo novega vrtca in šole. Zavzemal se bom za dokončno ureditev športnega parka v Zabovcih, za ureditev meteorne kanalizacije in za ureditev središča vasi pri gasilskem domu z odkupom zemljišča za potrebe vasi in PGD Zabovci. Volilna enota 9: ZABOVCI, MARKOVCI, NOVA VAS Aleš Bezjak, roj. 9. junija 1979 na Ptuju, stanujem v Novi vasi pri Markovcih 4. Po poklicu sem zidar in sem zaposlen v podjetju Beton, betonski izdelki Dušan Kuhar, s. p., na Ptuju kot upravljavec naprav. V prostem času opravljam funkcijo poveljnika in mentorja, predvsem mladine, v domačem gasilskem društvu. V tem mandatu pa mi je bila zaupana tudi funkcija predsednika vaškega odbora. Kot svetnik občine se bom zavzemal predvsem za ureditev in sanacijo lokalnih cest in javnih poti ter dostopov na vsa zemljišča naših občanov, tudi preko reke Drave, za ureditev meteorne kanalizacije, posodobitev vodovodnih, telekomunikacijskih in električnih vodov. Med najpomembnejše naloge pa štejem predvsem izboljšanje življenjskih razmer na celotnem območju občine, predvsem ob jezeru in reki Dravi in reševanje stanovanjske problematike mladih družin. Plačana objava Leto 11, številka 4, september 2010 13 Po naši občini Blagoslov kapelice sv. Jožefa V vročem nedeljskem popoldnevu, 22. avgusta, je bila blagoslovljena nova kapelica sv. Jožefa delavca. Kapelica je postavljena na markovski strani kanala, vendar leži na območju katastrske občine Nova vas. Starejši in srednja generacija občanov ter faranov se še spominjajo nekdanje kapelice sv. Jožefa, ki je stala na desni strani glavne ceste, ki je vodila s Ptuja proti Zavrču. Ob izgradnji hidroelektrarne Formin in kanala pa so morali kapelico leta 1976 podreti. Občinski svet in župan sta že v prvem mandatu občine imela ideje in pobude, da se kapelica sv. Jožefa postavi vsaj v bližino nekdanje lokacije, do realizacije pa je končno prišlo to poletje. Vaški odbor Nove vasi je v sodelovanju z občino, ki je poskrbela za vso dokumentacijo, in g. župnikom, ki je sodeloval po zgodovinski in duhovni plati, uspel izvesti nekajletno zamisel tudi do izvedbe. Blagoslov kapele so opravili škof dr. Jožef Smej, domači župnik Janez Maučec, župnik iz Zavrča in naš domačin g. Obran. Farni župnik g. Maučec je pri blagoslovu nanizal nekaj podatkov iz cerkvene kronike, ki govori o zgodovini kapelice. Postavljena je bila leta 1840, približno deset metrov stran od sedanje, tako da je stala nekje na sredini sedanjega kanala. V kapelici je bil kip sv. Jožefa delavca, ki go ga prenesli iz cerkvenega stranskega oltarja. Leta 1886 je bila kapelica obnovljena. »Južefove« kapele se spominjam še iz ro- snih otroških let, saj smo tam imeli njivo in otroci smo seveda pri delu na poljih pomagali staršem. Pri kapelici so se pogosto ustavljali turisti oziroma ljudje, ki so potovali skozi nekdanjo Jugoslavijo proti jugu, da so si odpočili. Otroci smo šli do kapelice in tam stali Blagoslov Jožefove kapele Foto: Marijan Petek z velikimi radovednimi očmi, spomnim se teh tujcev, da so nam darežljivo dali v dlani bombonov in čokolade. Blagoslovu sledila pogostitev Svečano nedeljsko popoldne se je po maši nadaljevalo pri gasilskem domu v Novi vasi, kjer je bila pogostitev s hrano in pijačo. Obenem pa so si ljudje vzeli čas za pogovor in bili veseli dogodka, ki so se ga udeležili. Novovaščani so svojo nalogo opravili več kot odlično, zato jim gre vsa zahvala. Vaški odbor Nove vasi se še posebej zahvaljuje škofu dr. Jožefu Smeju, domačemu župniku, g. Obranu in završkemu župniku za darovanje slavnostne maše. Zahvaljujejo se za dobrodušno pomoč vinogradništva in vinarstva Turčan, mlinu Korošec, nepogrešljivim domačim gospodinjam iz društva podeželskih žena občine Markovci, posebej pa še Antonu Kekcu in njegovi družini za vso vloženo delo in skrb, zahvala tudi občini z županom na čelu. Novovaščani želijo, da se mimoidoči ustavijo vsaj za nekaj minut ob kapelici sv. Jožefa in morda pomolijo ali pa prosijo sv. Jožefa za zdravje in delo. Ob novi kapelici bo poslej blagoslov potekal vsako leto ob prvem maju in bo naznanjal začetek šmar-ničnih praznovanj. Marija Prelog Svetovni festival praženega krompirja Vsako leto v Društvu za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi prirejajo festival, kjer se zberejo številni ljubitelji in pripravljavci naše kultne jedi iz domovine in tujine. Za vse obiskovalce je brezplačno na voljo krompir, pražen na več kot 30 načinov. Vsako leto se zbere več simpatizerjev praženega krompirja. Festival se je letos odvijal v soboto, 4. septembra, ob Ljubljanici med Karlovškim in Šuštarskim mostom. Ta se je sicer začel s slavnostno otvoritvijo, pozdravom praže-nemu krompirju z možnarjem, nato so sledile fanfare in himna. Zatem so nastopili Leseni rogisti, pevski zbor Mavrica, Ro-žanski muzikanti in Godba Cerknica. Na stojnicah so pred uradnim delom mrzlično pripravljali krompir, ponujali prigrizke v znak dobrodošlice, tekla je tudi žlahtna kapljica. Pri skoraj vsaki stojnici (menda jih je bilo več kot 90) pa je igral vsaj en glasbenik, če že ne kar cel ansambel. Vmes se je znašel tudi muzikant z lajno. Pozdravimo prijatelje na naši stojnici, se okrepčamo pri zeliščarkah in vinogradnikih, pri Radečanih kupimo lične keramične lončke z vrvico za obešanje okoli vratu ter leseno žlico, pa smo primerno opremljeni za pokušino praženega krompirja. Končno zadoni himna ... in delitev krompirja se lahko začne. Dolge vrste se vije-jo pred stojnicami iz Slovenije, Hrvaške, Črne gore, Slovaške, Avstrije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije ... Vsak je pripravil krompir na svoj način, ampak vse, kar so dodali, so priloge, glavni je krompir. Če si potrpežljiv, ti uspe poskusiti lepo vrsto receptov, vmes pa poklepetati s starimi in novimi znanci. Od vsepovsod slišiš glasbo, vzdušje je na višku. Če si počasen in preveč klepetav, pa na koncu, kljub pripravljenim trem tonam krompirja, ne dobiš ničesar ... in s tem izveš, kako boš ravnal naslednje leto. Poleg običajnih stojnic z rožami, sadjem, zelenjavo, pleteninami itd. so tu še posebne s ponudbo kmetij pod naslovom Podeželje v mestu, kjer ponujajo domače izdelke. Tudi Kulturno društvo Bukovci je letos na polno opremilo svojo stojnico. S sabo so imeli dobro kapljico, pa bučno olje, venčke čebule .za nameček pa še majhen lesen klopotec in zasedbo Koštruni, ki so poskrbeli, da je okrog stojnice bilo slišati prijeten zvok. Pred ploho se umaknemo in odpravimo domov. Polni prešernega petja, poskočnih ritmov harmonike, zvonkega smeha in načrtov za obisk festivala praženega krompirja naslednje leto, ki bi naj potekal v Avstriji. Sicer pa, kot pravijo v društvu, lahko krompir na festivalu praži vsakdo, edini pogoj je, da vestno upošteva kar deset zapovedi, ki jih dobi ob sami prijavi, da je vnaprej pozoren na napake. Mi pa lahko samo upamo, da bo še več takšnih prireditev ... Kajti pražen krompir, narejen na toliko različnih načinov, je res vredno poskusiti. PB 14 Glasilo občine Markovci Mladinski gasilski tabor Iz društvene kronike Letošnji mladinski gasilski tabor je potekal v Novi vasi, otroci pa so se tokrat družili kar tri dni. V organizacijo tabora smo se vključili vsi, ki radi delamo z gasilsko mladino. Zbrali smo se v četrtek, 19. avgusta. Na taboru je sodelovalo 120 otrok, vključenih v gasilska društva, ki delujejo pod okriljem OGZ Ptuj. To so društva iz občin Hajdi-na, Ptuj, Markovci, Zavrč ter Cirkulane. Po uradni otvoritvi tabora smo pričeli z izobraževanjem, kajti letos je bil naš cilj osvojiti gasilsko značko. Naši predavatelji so svoja predavanja kar popestrili, tako da so otroci z velikim zanimanjem poslušali in sodelovali. Po večerji je sledilo presenečenje. Obiskala nas je mama Tončka, posladkali smo se s palačinkami in se ob vseh doživetjih tega večera nadvse zabavali. Kaj, ko večer hitro mine in je bilo potrebno leči k počitku, saj je bil pred nami naporen dan. Drugi dan tabora je potekal prav tako v učnem, športnem in razvedrilnem duhu. Dopoldan smo imeli predavanje ter praktično predstavitev, sledila sta kosilo in počitek. Popoldan smo nadaljevali s športnimi igrami, otroci so pisali tudi teste znanja ter bili pri tem zelo uspešni, saj so značke osvojili prav vsi. Sledila sta večerja ter odkrivanje talentov naših otrok ter tudi njihovih mentorjev. Prav vsi so dobro sodelovali, tako da je naša tričlanska komisija s težavo določila zmagovalca. Na koncu so bili zmagovalci vsi, kajti zaslužili so veliko nagrado - to noč so morali mentorji molčati. Noč je spet minila mirno, brez posebnosti, a zaspali so le redki, kar pomeni, da je bilo tudi to noč veliko hihitanja in veliko anekdot. Bili so zlati. Pa je prišla sobota. Dan, ko se je počasi vse zaključilo. Utrujenim in neurejenim nam je bilo vsem težko, ko smo ob zaključku podeljevali zaslužene nagrade ter delili spominke, ki jih je izdelal dedek naše tabornice. Prav tako so spominke za tabornike pripravili mentorji. Ko se je ura bližala poldnevu, je okrog gasilskega doma v Novi vasi otroški glas zamrl. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem, ki so tabor pripravljali. Hvala mentorjem, kajti brez njih nedvomno ne bi uspeli. Pa naj še rečem hvala Novi vasi, mladim gasilcem za večerje, aktivu kmečkih žena za kosilo, Jaku za obisk Tončke, vsem dona-torjem, ki so nam pomagali s kakršno koli materialno ali finančno dobrino. Naslednje leto pridemo spet! Hedvika Rojko Mladi markovski gasilci Tudi v PGD Markovci se gasilci trudijo, da pridobijo v gasilske vrste čim več mladih članov. Zgodi se, da v vasi enostavno ni dovolj otrok dveh, treh generacij, da bi sestavili vsaj eno desetino. Lansko in letošnje leto jim je to uspelo. Lani sta men- torstvo prevzela Tanja in Franci Forštnarič in njuno delo z otroki se že obrestuje, saj pionirke vedno dosežejo katero izmed prvih treh mest, pionirji pa uspešno sledijo z nehvaležnim četrtim mestom. Čeprav so otroci stari od šest do enajst let in je za njih še zaenkrat najpomembneje, da gredo na tekmovanje, je vzgoja mladega gasilca mnogo več. "Moraš mu podajati prave človeške vrednote, ga motivirati in biti dober vzor. Biti gasilec ne pomeni samo gasiti, temveč biti tudi pripravljen pomagati, ko so poplave, ko je suša ... Pomembno je, da otrokom znamo približati, kakšen je odnos gasilca do sočloveka. Gasilec je vedno pripravljen pomagati, zato je biti mladi gasilec zelo častno in nekaj posebnega. Potem bo najbrž ostal in postal tudi pravi gasilec, ko bo odrasel," pravi mentorica Tanja. V zahvalo za sodelovanje in dobre rezultate smo mladim gasilcem nekaj dni pred gasilskim taborom v Novi vasi, ki so se ga tudi številčno udeležili, pripravili piknik. Za piknik se spodobi, da je vzdušje sproščeno, obogateno z družabnimi igrami in smehom. Otroci pa so se medtem že pogovarjali, kako bo doživeto v Novi vasi, ko se bo spalo na tleh in v spalnih vrečah. Marija Prelog Leto 11, številka 4, september 2010 15 Iz društvene kronike Korantova rancarija v Zabovcih V soboto, 14. avgusta 2010, je v Zabovcih že tretje leto zapovrstjo potekala Korantova rancarija. Organiziral jo je Korant klub Zabovci. Kljub jutru, ki je kazalo svojo slabo voljo, se je dan razjasnil in v prekrasnem popoldnevu je na Dravi pomerilo moči 19 ekip, ki so pokazale dobro pripravljenost, hkrati pa so mladci in mladenke merili moči s tokom Drave, ki je bil tega dne še posebej močan. Na cilj so uspeli prispeti vsi rancar-ji. Ena izmed ekip je na cilj kar priplavala, kajti ranca ni vzdržala pritiska članov ekipe in teža, skupaj z vodo, je bila prevelika. Zmagala je ekipa Gostišča pri Tonetu. To je bila tretja zmaga te ekipe, tako da so njeni člani dobili v trajno last tudi prehodni pokal. Drugi so bili Razjarniki iz Zabovcev, tretji Friki - AP Grušovnik, četrti ŠRD Za-bovci Guleži, peti Ranca Ptuj, do 16. mesta pa so se ekipe uvrstile po naslednjem vrstnem redu: Kolegi, Klub realnega aikida Ptuj 1, Repsol Team, Klub tajskega boksa, Črički, JŠD Felnar, Naj bar _ PGD Markovci, Klub realnega aikida Ptuj 2, Mar-kovski kosci, TE-DE Korant klub in PGD Nova vas. Med moškimi pa je ponovno slavila ekipa Pri Tonetu. Fantje so letos zmagali že tretjič zapored in tako osvojili tudi prehodni pokal. V ženski konkurenci so nastopile tri ekipe. Najhitrejše so bile Drzne ribice, druge so bile Žabice, tretje pa Reglače. Vse tri ekipe so bile iz Zabovcev. Za najbolj izvirno ekipo so bili letos že drugič izbrani Kosci iz Markovcev, ki so za vse obiskovalce pripravili pravo atrakcijo. S svojo nošo so se vrnili v leta, ko je bila rancarija v poletnih mesecih na vrhuncu, saj prehod na drugo stran Drave v Štur-movce ni bil mogoč drugače kot čez Ptujski most. Vsa krma za živino in pridelki, ki so bili pridelani na drugi strani Drave, so se zato čez strugo prevažali v rancah. Letošnje tekmovanje si je ogledalo veliko gledalcev, ki so pridno spodbujali sleherno ekipo. Z udeležbo ekip je bil zelo za- dovoljen tudi idejni vodja tega tekmovanja Boštjan Plajnšek, ki je še dodal, da je bilo letos zelo težko s sponzoriranjem. Vsem tistim, ki so kljub težkim časom pomagali pri izpeljavi 3. Korantove rancarije, pa se v imenu Korant kluba Razjarnik iskreno zahvaljuje. Za varnost na vodi so tudi letos poskrbeli člani potapljaškega kluba s Ptuja. Drava - naš skriti zaklad? Drava je kot magnet, samo pogledaš jo, pa te že vleče k sebi. Ljubili so jo naši dedje, očetje, ljubimo jo mi, prav tako pa tudi tisti, ki danes štejejo šele nekaj let. Glede na to, da imamo to našo Dravo radi in da so Zabovci edini v občini, ki organizirajo to vrsto tekmovanja in ohranjajo staro tradicijo, bi pričakovala, da bi se tudi kdo iz občinskega sveta tekmovanja udeležil oziroma bi z ekipo občinskega sveta lahko začeli tekmovanje. Občinski svet je velik, ni pa v njem petih pogumnih svetnikov, ki bi poprijeli za vesla. Občina ima številne znamenitosti. V zelo kratkem času je postalo obličje občine prekrasno. Prireja se več prireditev, saj se vsaka vas po svoje trudi ohranjati predvsem stare običaje. Ena izmed takšnih je tudi rancarija. Ne more pa se vsaka občina pohvaliti z jezerom, na katerem bi se lahko dogajalo še marsikaj več. In za konec ugotavljam, da so se tekmovanja udeležili samo rancarji iz Zabovcev, Markovcev in Nove vasi, medtem ko reka Drava teče še nižje po naši občini. Zato, dragi občani občine Markovci, pridite naslednje leto, poskusite zaveslati po Dravi. Občina ima devet vasi, ne pa samo tri. Zberite pogum. Pa srečno na naslednji, to je že 4. Korantovi rancariji. Jana Janžel IMl i - ~~ *■ ' Zaključka lige 2010 v Markovcih so se udeležili predstavniki lige, vseh štirih gasilskih zvez, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Janez Merc in drugi ugledni gostje, ki so izrekli pohvalo organizatorju tekmovanja PGD Markovci in čestitali tako zmagovalcem kot tudi vsem udeležencem lige. Foto: jl Članice PGD Grajena, zmagovalke lige 2010 v ženski konkurenci Foto: jl 16 Glasilo občine Markovci Srečanje gasilk Slovenije 2010 V soboto, 4. septembra, je v Ribnem pri Bledu potekalo 3. srečanje prostovoljk gasilk Slovenije. Te prireditve smo se udeležile tudi gasilke iz društev, ki delujejo pod okriljem OGZ Ptuj. Iz poveljstva občine Markovci se nas je udeležilo 13 članic. Za organizacijo je bilo zelo dobro poskrbljeno. Takoj, ko smo prispele v Ribno, smo oblikovale dve ekipi, poveljstva Ptuj in poveljstva Markovci. Organizatorji srečanja so pripravili tri kilometre dolg orientacijski pohod, na katerem je bilo osem kontrolnih točk, ki smo jih morale rešiti čim bolj uspešno. Prijavljenih je bilo 62 ekip s po petimi tekmovalkami. Na prvi kontrolni točki smo morale žogo zadeti v gol, na drugi smo reševale naravoslovni kviz, ki je vseboval deset vprašanj, na tretji smo morale nezavestnega ponesrečenca namestiti v pravilni položaj, imeli pa smo tudi demonstracijo pravilne uporabe defibrilatorja. Na četrti točki smo morale žogico za namizni tenis spraviti čim prej skozi gasilsko cev, kar se nam je sprva zdelo zelo lahko, v resnici pa smo se kar namučile. Na naslednji točki smo imele prenos vode. Na šesti točki smo morale na simulatorju pravilno cikcakasto gasiti požar, na sedmi nas je pričakala teta Iz društvene kronike Pehta, ki smo se je zelo razveselile, saj nam je postregla z zeliščnimi napitki in kruhom z zaseko. Na zadnji, osmi kontrolni točki pa smo morale s staro ročno brizgalno v čim krajšem času s curkom vode podreti tarčo. Dosegle smo 32., Ptujčanke pa 39. mesto. Bile smo v zlati sredini, prvo mesto so zasedle gasilke iz Moravč. Žal je popoldanske družabne igre zmotil dež, ki je kar dvakrat prekinil prireditev. Pred odhodom domov smo izkoristile bližino Bleda in se odpeljale do jezera, ki se je po nevihti bleščalo v soncu. Večina udeleženk je bila prvič na takem srečanju in s prireditvijo smo bile kljub dežju zelo zadovoljne. Gasilkam iz OGZ Ptuj, ki so odgovorne za članice po poveljstvih, se zahvaljujemo za organizacijo in izvirno darilo, ki so ga pripravile za gasilke iz OGZ Bled. Marija Prelog September v znamenju gasilskih aktivnosti Po prevzemu novih gasilskih vozil na Ptuju (v soboto, 11. septembra) je sledilo sklepno tekmovanje v medobčinski gasilski ligi, ki je doživelo svoj vrhunec v nedeljo, 12. septembra, v Markovcih. Medobčinsko gasilsko ligo, katere ustanovitelji so Območna gasilska zveza Ptuj, Gasilska zveza Videm, Gasilska zveza Go-rišnica in Gasilska zveza Dornava, vodi odbor za ligo, ki je v letu 2010 organiziral kar dvanajst gasilskih tekmovanj po različ- nih društvih v omenjenih gasilskih zvezah. Letošnje tekmovanje v ligi je bilo že štirinajsto po vrsti. Vrhunec smo doživeli v Markovcih, ki je bil zelo dramatičen, saj so se do zadnjega trenutka za osvojitev prestižnega prehodnega pokala v moški konkurenci potegovala kar štiri gasilska društva. Pred tekmovanjem v Markovcih je PGD Prvenci-Strelci pred enoto iz Markovcev imelo prednost 1,53 točke, pred četrtouvrščeno enoto PGD Spuhlja pa 14,43 točke. Vendar se za skupni rezultat šteje samo deset najboljših rezultatov, kar je pomenilo, da so vsa štiri društva bila v razponu štirih točk. Po dramatičnem začetku, ko so domačini izvedli vajo brez napake in z najboljšim časom tekmovanja (19,80 s), so tudi ostale ekipe pokazale, da jih dober rezultat domačinov ni zmedel. Tako so enote, ki so bile v igri za osvojitev najvišjega naslova, dosegle tudi najboljše rezultate. LJ Končni rezultati Za pokal PGD Markovci, moški Medobčinska gasilska liga, moški Za pokal PGD Markovci, ženske Enota Točke 1 PGD Markovci 1 80,20 2 PGD Prvenci-Strelci 79,94 3 PGD Gajevci-Placerovci 79,78 4 PGD Nova vas 79,08 5 PGD Tržec 78,01 6 PGD Žamenci 76,77 7 PGD Markovci 2 76,69 8 PGD Spuhlja 76,47 9 PGD Polenšak 75,37 10 PGD Markovci 3 60,73 11 PGD Kicar 53,24 Enota Točke 1 PGD Prvenci-Strelci 773,20 2 PGD Gajevci-Placerovci 772,11 3 PGD Markovci 771,64 4 PGD Spuhlja 771,09 5 PGD Žamenci 756,16 6 PGD Polenšak 745,90 7 PGD Tržec 718,74 8 PGD Nova vas 684,52 9 PGD Kicar 660,58 10 PGD Sobetinci 636,90 11 PGD Mala vas 568,83 Enota Točke 1 PGD Grajena 78,08 2 PGD Polenšak 77,42 3 PGD Nova vas 75,06 4 PGD Sobetinci 73,65 Medobčinska gasilska liga, ženske Enota Točke 1 PGD Grajena 724,10 2 PGD Polenšak 720,29 3 PGD Nova vas 715,27 Leto 11, številka 4, september 2010 17 Srečanja in jubileji Srečanje zabovških prišlekov V Zabovcih živi okrog 150 krajanov, ki so se v vas preselili iz drugih krajev. V glavnem so se v Zabovce poročili, nekateri pa samo preselili. Poimenovali so se prišleki in v soboto, 11. septembra, so se zbrali na prvem srečanju. »Več kot deset let nazaj se je porajala misel, da se srečamo. Včasih je to zvenelo bolj za šalo kot zares, in glede na to, da mnogih ni več med nami, smo ob letošnjem 1. maju dorekli datum, in tako smo danes tukaj. Veliko se nas je zbralo, tako da moram priznati, da sem malo presenečena, predvsem pa navdušena. In tako kot se je z besedami začelo, čeprav je trajalo malo dlje, sem toliko bolj vesela, da smo besede spremenili v dejanje. Prijetno je bilo hoditi od hiše do hiše, povpraševati, kdo je pri hiši prišlek, in povsod so nas bili veseli. Mogoče je res premalo druženja na vasi, čeprav si imamo toliko za povedati, toliko za povprašati. Včasih so se bolj družili ob mlatvi, trganju koruze, kožu-hanju, pobiranju krompirja, trganju pristne domače kvinte, pobiranju raznih sadnih in zelenjavnih pridelkov, žal pa opažam, da vedno več tega dela opravijo stroji, mnogi pa se s kmetijstvom niti ne ukvarjajo več. Nedolgo nazaj je pri vsaki hiši mukala krava, krulili so prašiči, petelini so svojo pesem peli na vsakem dvorišču, takšnih prijetnih juter žal več ni. Ni niti krav, prašiči so že redkost, na vasi pa slišim, če sem le dovolj zgodnja, z bližnje domačije petelina, čigar kikirikanja se zares razveselim. Predvsem sem vesela, da so svoj dom našle v Zabovcih tudi mlade družine, ki jim je kraj všeč predvsem zaradi miru, bližnjega jezera, bližine mesta, hkrati pa okušajo pristno kmečko življenje. Sama temu rečem, da živim v raju. Ne nazadnje, prišleki, se moramo zahvaliti vsem domačinom, ki so nas pripeljali v to vas na takšen ali drugačen način, nas lepo sprejeli in o nas nikoli govorili kot o tujcih. Mi pa smo se vklopili v njihov način življenja, vsak od nas je iz svojega rojstnega kraja prinesel nekaj novega, vse to združil z njihovimi navadami in tako na koncu živimo vsi lepo in v slogi,« je svoje razmišljanje z ostalimi udeleženci srečanja delila Jana Janžel. Najstarejši udeleženci srečanja so bili stari več kot 80 let in v Zabovcih živijo že več kot 50 let. Najkrajši staž v vasi pa ima družina, ki se je v Zabovce preselila lani ob božiču. Najbolj oddaljen prišlek je iz Kostanjevice na Krki. Srečanja se je udeležilo okrog 60 prišlekov, veliko pa jih ni moglo priti, saj so bili dogovorjeni že drugje. Za dobro vzdušje je poskrbel harmonikar, prav tako prišlek, ki je s seboj pripeljal še dva harmonikarja in trobentarja. V družabnem popoldnevu so se udeleženci srečanja pomerili tudi v igrah in se ob tem do solz nasmejali. Mnogi so rekli, da v Zabovcih v športnem parku že dolgo ni odmevala tako lepa pesem kot tokrat. Domov se ni mudilo nikomur, niti mladim niti starim. Vsi udeleženci so ob prihodu dobili majico, sicer je pa vsak s seboj prinesel tudi kakšno dobroto iz domače kuhinje. Zadovoljnih obrazov ob koncu srečanja ni manjkalo. Zato so vsi zabovški prišleki sklenili, da mora njihovo druženje postati tradicionalno, in tako se bodo vnovič srečali že prihodnje leto. Jana Janžel Srečanje 70-letnikov V soboto, 11. septembra, se je v Markov-cih srečala generacija, rojena leta 1940. Srečanje so jubilanti začeli v markovskem občinskem poslopju, kjer so pred desetletji obiskovali tudi osnovno šolo. Pozdravil in nagovoril jih je župan Franc Kekec, ki sicer tudi sam pripada tej generaciji. Po sprejemu na občini je v cerkvi svetega Marka sledilo zahvalno bogoslužje, ki ga je daroval farni župnik Janez Maučec. Jubilanti, zadovoljni, ker so se po več letih ponovno srečali, so druženje nato nadaljevali v dvorani gasilsko-vaškega doma v Novi vasi, kjer so med pogovorom delili spomine na svoja mladostniška leta, nazdravili svojemu snidenju in se ob glasbi poveselili pozno v noč. MZ 18 Glasilo občine Markovci 90 let Ivane Slana V mesecu avgustu je v Prvencih praznovala 90. rojstni dan Ivana Slana, rojena v Novi vasi pri Markovcih. V Prvence se je poročila leta 1947. Vukovo teto, kot jo kličejo po domače, so ob njenem jubileju obiskale tudi sodelavke župnijske Karitas in OO RK Markovci. Iz življenja naših občanov Ivana Slana, 90-letnica iz Prvencev Foto: Marija Prelog V zakonu se je Ivani in njenemu možu rodilo pet otrok; štirje sinovi in hčerka. Danes jo razveseljuje osem vnukinj, vnuk in trije pravnuki. Ko se je Ivana poročila v Prvence, je pri Vukovih bila velika družina, saj je doma bila še svakinja z dvema otrokoma. »Vedno sem se zelo dobro razumela s taščo, s svakinjo pa sva bili dobri zaveznici. Nekoč smo vsi morali trdo delati na polju in pri tem so nam pomagali tudi otroci, tako da so že od otroštva naprej imeli privzgojene delovne navade. Pozneje so se vsi izšolali in imeli dobre službe. Ko zdaj pomislim nazaj, se mi zdi, da sem imela motiko privezano na roke. Saj je vedno bilo kaj za okopavati in vso hrano smo pridelali doma. Spomnim se, da sem se na 'trštvo' vozila s kolesom, in to do Slovenske Bistrice. Kolo je bilo obteženo s cekarji, ki so bili polni pridelkov. Imela sem občutek, da se sploh ne bom mogla peljati, vendar je šlo. Pozneje smo se v Maribor vozili že z avtobusom,« je spomine na življenje nekoč obujala Ivana Slana. Največja srčna bolečina, ki doleti mater, je izguba otroka. Čeprav se je v Slanovi družini to zgodilo leta 1954, ostaja spomin na tisti čas še vedno grenak. Kljub temu pa je Ivana danes zadovoljna 90-letnica. Obkroža jo družina, ki jo spoštuje. Otroci, vnuki in pravnuki jo pogosto obiščejo in se z njo veselijo drobnih radosti življenja. »Dandanes, pri mojih 90 letih mi je lepo. Nikdar v mlajših letih si ne bi mislila, da bom doživela tako visoko starost. Snaha je več kot dobra zame, boljše snahe sploh ne bi mogla imeti. Moji domači v vsem poskrbijo zame. Včasih pa še tudi jaz kaj skuham, spečem še tudi potico. Imam tudi zelo dobre sosede. Rada grem k nedeljski maši, tudi za to poskrbijo moji domači, saj me v nedeljo peljejo. Pri maši doživim tisto pristno povezavo z Bogom, počutim se umirjeno in se v mislih zahvalim za vse, kar mi je podarjeno na tem svetu. Tako sem Bogu resnično hvaležna za vid, saj še mi dobro služi, in knjige še vedno rada berem. Tako sem zbornik naše občine v celoti prebrala v kratkem času,« je z nasmehom pripovedovala Vukova teta. Ivana Slana je vsekakor vzor za vso našo širšo skupnost. Najpomembneje se ji zdi, da nisi zloben do ljudi in ljudje potem tudi nimajo moči, da bi ti nagajali nazaj. Zato moramo spoštovati sebe in druge. Iz vsega srca ji želimo še mnogo zdravja in da dočaka sto let. Marija Prelog Postavitev klopotca v Bukovcih Pravijo, da je klopotec pravi znanilec jeseni; ko ga zaslišiš, je jesen pred vrati. Ni pomemben le čas, ko klopotce postavljajo, ampak pa tudi čas, ko jih podirajo. Po stari navadi se klopotec postavi ob velikem šmarnu ali na jakobovo, z droga pa ga snamejo po trgatvi, najkasneje pa do martinovega, 11. novembra. Gospodarja, ki pozabi sneti klopotec, lahko presenetijo vaški fantje, ki ponoči klopotec ukradejo in na drogu pustijo sporočilo, kakšna je odkupnina zanj. Po ljudskem verovanju klopotec izganja kače iz grozdja in ga mehča, a v resnici preganja le vrabce in škorce. Prvi zapisi o klopotcu izvirajo iz leta 1695; neki mariborski zgodovinar poroča, da se je v Halozah in Zagorju pojavil že leta 1573 in je starejši od mlina na vodo. Pri izdelavi klopotca sta zelo pomembni tako oblika kot tudi melodija, ki je odvisna od pravilne izbire in obdelave lesa. Ker je torej klopotec eden od simbolov Slovenije in tudi našega predela, smo se že nekaj let nazaj v Bukovcih odločili, da ga postavimo in tako polepšamo našo vas. To tradicijo nadaljujemo iz leta v leto, tako je bilo tudi letos. Zamenjali smo le lokacijo, saj klopotca več ne postavljamo na Žilačvem trieku, ampak pred gasilskim domom. Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem, ki ste prišli pomagat, da nas pesem klopotca razveseljuje teh nekaj mesecev tudi pri nas. Posebna zahvala pa gre tudi našim domačim pevcem, ki so se prav za to priložnost naučili nove skladbe in s tem popestrili kulturni program. Lepo vabljeni in na snidenje na martinovo ali prihodnje leto, ponovno ob postavitvi klopotca. PB Trojna sreča v Stojncih Mladi šestčlanski družini v Stojncih sta ob veselem dogodku čestitala tudi župan občine Markovci Franc Kekec in direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Foto: mz Mlada starša Nataša Kolednik in Vinko Rezar iz Stojncev sta julija letos postala ponosna starša trojčkov Leonide, Lucije in Luka. »Da bom povila trojčke, sem izvedela v petem tednu nosečnosti. Teden dni prej sem bila na pregledu in so mi povedali, da ultrazvok kaže, da bom rodila dvojčke. Pri naslednjem pregledu smo izvedeli, da se je razdelila še ena celica in da bomo dobili trojčke. Punčki sta tako enojajčni dvojčici. Pod srcem sem nosila tri mlada življenja in nosečnost je res bila nekoliko drugačna kot takrat, ko sem bila noseča prvič s starejšo hčerko Lariso. Rodila sem s carskim rezom, otroci pa so bili po porodu zaradi nezadostne telesne teže v inkubatorju. Iz bolnišnice smo prišli mesec dni po porodu, ko so naše štručke tehtale po dva kilograma in za rast več niso potrebovale pomoči inkubatorja. Luka, ki se je rodil največji, je bil v inkubatorju 14 dni, Lucija tri in Leonida štiri tedne. Luka je ob rojstvu tehtal 1860 gramov in meril 45 centimetrov, Lucija in Leonida sta bili enako veliki (39 centimetrov), razlikovali pa sta se v teži. Prva je tehtala 1320 in druga 1210 gramov,« pripoveduje srečna mamica Nataša Kolednik in dodaja, da so vsi trije novorojenčki zelo pridni. »Podnevi spijo po tri ure skupaj, zvečer zaspijo med pol deveto in pol deseto uro ter spijo do štirih zjutraj.« Mlada družina si dom ureja v Stojncih, kjer so kupili eno izmed domačij. Prvorojenka Larisa mamici pri skrbi za novorojenčke veliko pripomore - jih nahrani, previje in se z njimi še kako rada pocrklja. Veliko pomoč in oporo mlada mamica Nataša najde tudi pri svojem partnerju Vinku, največja želja družine pa je, da bi bili otroci zdravi in da bi odrasli v živahne in zadovoljne mladostnike. MZ Leto 11, številka 4, september 2010 19 Iz osnovne šole Markovci Utrinki iz šole v naravi 1. in 2. dan (9. in 10. september) V četrtek zjutraj smo se odpeljali do Simonovega zaliva. Po poti smo se ustavili v Postojnski jami. Tam smo videli Špagetno dvorano, Belo dvorano in Rdečo dvorano. Ko smo prišli v Simonov zaliv, smo odlo- žili prtljago ter se šli takoj kopat. Drugi dan smo odšli v Izolo, tam smo si kupili spominke in smo odšli v sobe, kjer smo se preoblekli v kopalke in se odšli kopat v bazene, saj je zunaj pihal mrzel veter. Ko smo se nakopali, smo imeli delavnice. Vsak je izdelal svojo razglednico. Ko smo končali, smo odšli v sobe, kjer smo odložili stvari, in naredili vrsto, da smo odšli k večerji. Potem smo šli pisat dnevnik. Ta dva dneva sem preživela zelo super, saj sta bila zanimiva in zabavna, tudi naučili smo se nekaj. Komaj sem že čakala naslednji dan, da se bom peljala z ladjo. Nastja Kostanjevec, 5. a 3. dan (11. september) Danes je že tretji dan, odkar smo prišli v Simonov zaliv. Današnji dan smo se po zajtrku odpeljali z ladjo v Piran. Ko smo prišli v Piran, smo se izkrcali z ladje in se sprehodili po mestu do akvarija. V akvariju smo videli veliko zanimivih rib. Videli smo majhne morske pse, tuno, hobotnico itd. Ko smo prišli iz akvarija, smo se sprehodili po mestu. Pihal je močan veter in morje je bilo razburkano. Prišli smo do slaščičarne, kjer smo si kupili sladoled. Učiteljice in učitelj so nam dovolili, da smo sedeli na skalah. Nato smo šli do ladje, ki nas je odpeljala nazaj v Izolo. Med vožnjo domov nas je poškropila morska voda. Nekatere sošolke in sošolci so držali dežnike, da jih ne bi poškropilo. In končno smo se vrnili nazaj v naš apartma. V Piranu je bilo zabavno in razburljivo. Ko smo prišli iz Pirana, smo šli na kosilo. Nato smo si oblekli kopalke in šli plavat v morje. Danes smo lahko tudi skakali v vodo. Potem smo šli k večerji. Po večerji smo šli pisat dnevnike. Današnji dan je bil zelo zabaven. Jasna Lah, 5. b 4. dan (12. september) Zjutraj smo imeli tek ob obali. Potem smo hoteli iti z vlakcem okoli Izole, a ga ni bilo. Izdelovali smo svetilnike, ki so nastali zelo lepi. Potem smo imeli tekmovanje v plavanju. Bilo je zelo zabavno. Zmagal sem trikrat in enkrat izgubil. Od fantov sem bil prvi. Po plavanju smo se oblekli in smo šli na kosilo. Po kosilu smo šli v sobe in vadili za nastop. Čez čas smo šli na plažo, šli smo se kopat, plavat, skakat s pomola, metali smo si žogo. Igrali smo tudi karte in se pogovarjali. Izdelovali smo tudi gradove iz peska, bili so zelo lepi. Jaz sem delal grad z Mihom, Primožem in Aljažem. Ko smo končali gradove, smo se lahko šli ko- pat. Spet smo lahko skakali s pomola in si metali žogo. Po kopanju smo šli v sobe, se oblekli za večerjo in vadili za nastop. Šli smo na večerjo. Ko smo se najedli, smo šli v sobe in se ponovno pripravili za nastop. Potem smo sedli na stopnice in gledali predstave. Bile so zelo zanimive, naša pa mi je bila najboljša. Po nastopih je bil čas za podelitev priznanj. Ker sem bil prvi, sem dobil medaljo in veliko čokolado. Po razdelitvi priznanj smo šli v sobe, si nekaj stvari spakirali v potovalko, se umili in šli spat. Blaž Šegula, 5. a 5. dan (13. september) Bližal se je dan odhoda in jaz sem komaj čakala, da pozdravim ribici, našo psičko Lišo in muca Puhija. S čisto novim avtobusom smo se odpeljali do solin. Tam nas je pričakala prijazna gospodična, ki nam je razložila, kako solinarji prideluje- jo sol. Celo poskusili smo lahko njihovo sol, ogledali smo si, kje so solinarji nekoč stanovali. Počasi smo se odpravili proti avtobusu. Prvi postanek smo imeli na gradu Socerb, tam smo malicali sendviče in pili vodo. Končno sem prišla domov, bila sem vsa presrečna s svojo družino in tako se je končal ta naporen dan. Nika Ciglar, 5. a 5. dan (13. september) V ponedeljek zjutraj smo že začeli pakirati potovalke. Z avtobusom smo se odpeljali na naš zadnji ogled - v soline. Sprehajali smo se ob poljih in prišli do gospe, ki nam je povedala, da so si solinarji gradili majhne hiške iz kamenja, da so na hrbtu nosili lončene posode, ki so ohranjale mrzlo vodo. Povedala nam je še, kaj so uporabljali, in nam razložila postopek, kako so pridelali sol. Nato smo se odpeljali dalje. Med potjo do Markovcev smo se ustavili še pri gradu Socerb, kjer smo malicali in imeli čudovit razgled na morje. Še zadnjič smo se poslovili in odpravili dalje. Ko smo prispeli v Markovce, so po nas prišli starši. Močno smo jih objeli. Zdaj, ko sem končno doma, že malo pogrešam morje. Vsak dan zase je bil prav poseben. Tea Korošec, 5. a Nika Ciglar, 5. a 20 Glasilo občine Markovci Iz osnovne šole Markovci Veličastni grad in kamnolom - naravoslovni dan V sredo, 15. septembra 2010, smo šli skupaj s 7. a razredom na naravoslovni dan. Zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji, še prej smo šli v trgovino po kakšne sladkarije ter hrano in pijačo. Brž ko je avtobus pripeljal na šolsko postajališče, smo se posedli na sedeže in že smo se peljali proti Slovenski Bistrici. Z nami so bile tudi učiteljice Olga, Melita in Marija. Na avtobusu je bilo zelo zabavno. Veliko smo se smejali, poslušali glasbo in še veliko več. Ko smo prispeli, smo vsi imeli velika pričakovanja ob pogledu na grad zunaj. Vstopili smo v preddverje. Pričakali so nas dve vodički in vodič. Vodič nam je na kratko povedal o zgodovini gradu. Nato smo se razdelili na dve skupini, in sicer po razredih. Mi smo šli z vodičem Vikijem najprej na ogled gradu od znotraj. Prišli smo do vrat Viteške sobe. Ko smo vstopili, smo vsi obstali in bili navdušeni. Vsaj jaz. Nismo mogli verjeti. Po stenah in stropu je bilo vse poslikano s freska- mi, veličastnimi freskami. Kar naprej smo gledali po sobi in se spraševali, kako je to mogoče. Sedli smo na stole, ko nam je g. Viki povedal, da so to sobo uporabljali samo za poroke in krste - skratka, za posebne priložnosti. Soba je bila zelo lepo ohranjena, saj je prestala vojno, ker je bila med njo zaklenjena. Freske se bile videti, kot da bi bile izbočene. Res smo bili presenečeni. Stopili smo ven in si ogledali še slike drugih gradov. Nato smo si šli pogledat še minerale, kamnine in fosile. Pri fosilih sta me navdušila leščurja, ki sta bila izredno velika. Navdušila me je tudi človeška lobanja, čeprav je bila srhljiva. Pri kamninah in mineralih pa pravi diamant in nekakšna modra kamna. Zares osupljivo. Ogled je bil končan in šli smo v delavnice, kjer smo predse dobili vsak svoj kamen. Na njih smo lahko s temperami narisali, kar nam je srce poželelo. Ko smo končali, smo jih dali sušiti na odre. Na dvorišče smo šli malicat. Pomalica- li smo, vzeli svoje končne izdelke in se odpeljali proti kamnolomu v bližini Slovenske Bistrice. Vozili smo se po hribu in ovinkih. Ko smo prispeli, nas je tam pričakala starejša gospa. Peljala nas je do hišice, ki je bila nekoč delavnica. Tam nam je povedala tudi kratko zgodbo o njej. Šli smo si tudi pogledat film. Ker nas je čas priganjal, smo si šli kamnolom po filmu pogledat samo od daleč. Od daleč je bil zelo lep, kaj šele od blizu. Vendar morali smo se odpraviti proti domu, in sklonjenih glav smo se vrnili na avtobus. Na avtobusu pa smo se spet razživeli, vrnilo se je tisto ta pravo vzdušje. Prispeli smo nazaj v Markovce, kjer smo morali počakati na avtobus. Med čakanjem smo še šli v trgovino po čips ali bonbone, ki smo jih na avtobusnem postajališču pojedli. Avtobus je prišel, šli smo vsak na svojega in se vrnili zelo navdušeni domov. Stefani Pivko, 7. b Šolski koledar Pričetek pouka v šolskem letu 2010/11 je bil v sredo, 1. septembra 2010. Zadnji dan pouka za devete razrede bo v sredo, 15. junija 2011, za vse ostale razrede pa se bo pouk končal v petek, 24. junija 2011. Ocenjevalna obdobja Trajanje prvo od 1. septembra do 31. januarja drugo od 1. februarja do 24. junija - 25.-29. oktober: jesenske počitnice - 31. oktober (nedelja), dan reformacije - 1. november, dan spomina na mrtve - 13. november (sobota): nadomeščanje 7. februarja 2011 - 25. december (sobota), božič - 26. december (nedelja), dan samostojnosti in enotnosti - 27.-31. december: novoletne počitnice - 1. januar (sobota), novo leto - 2. januar (nedelja), novo leto - 7. februar: pouka prosto (nadomesti se 13. novembra) - 8. februar, slovenski kulturni praznik - 11. in 12. februar: informativni dan v srednjih šolah - 21.-25. februar: zimske počitnice - 5. marec (sobota): nadomeščanje 26. aprila - 25. april, velikonočni ponedeljek - 26. april: pouka prosto (nadomesti se 7. maja) - 27. april, dan upora proti okupatorju - 28.-29. april: prvomajske počitnice - 1. maj (nedelja), praznik dela - 2. maj, praznik dela - 25. junij (sobota), dan državnosti Popravni, predmetni, razredni izpiti Izpiti bodo za učence zaključnih razredov od 16. do 29. junija, za učence ostalih razredov pa od 27. junija do 8. julija 2011. Drugi izpitni roki bodo od 18. do 31. avgusta 2011. Nacionalno preverjanje znanja REDNI ROK - 4. maj: matematika (6. in 9. r.) - 6. maj: slovenščina (6. in 9. r.) - 9. maj: tretji predmet (9. r.) - tuji jezik (6. r.) Naknadni rok Velja samo za učence 9. razredov, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo udeležiti NPZ v rednem roku. NAKNADNI ROK - 30. maj: matematika (9. r.) - 31. maj: slovenščina (9. r.) - 1. junij: tretji predmet (9. r.) Tunizijsko morje Gledam tunizijsko morje, ki resnično živi, ker v njem rib mrgoli. A gledal sem ga samo sedem dni, ki so bili, ko da bilo jih ni. Potem pa hop na letalo, ki je na Brniku pristalo. Nič več nisem videl morja, pač pa samo še poljane, od traktorjev preorane. Mitja Kostanjevec, 8. a Počitnice! 24. junija šolski zvonec naznanil učenja je konec. Konec učenja, pred nami pa dva meseca sedenja! Julija odpravili smo se na morje in tam opazovali prelepo obzorje. Brisača, kopalke in sončna krema, to za nas bila je obvezna oprema. Ker počitnic konec je, se spet šola začela je. Lucija Gošnjak, 8. a Leto 11, številka 4, september 2010 21 Iz osnovne šole Markovci Počitnice, kje ste? Počitnice so bile zelo lepe, a kratke. Zakaj kratke? Toliko vsega se je dogajalo, da se vsega niti ne spomnim več. Z družino smo odšli na morje. Najprej na otok Rab, potem pa na otok Pašman. Na Rabu sem srečala dva sošolca, Luka in Jakoba. Na Pašmanu sem bila s sorodniki. Tam sem se imela super, ker smo se vozili s čolnom in ker sva se s sestrično veliko igrali. Z družino smo šli tudi v Kranjsko Goro, kjer smo se rolali, kolesarili, hodili na sprehode in igrali košarko. Tam sem si nabrala veliko kondicije, saj sta naju ati in mami preganjala na različne izlete. Te počitnice se nisem samo potepala, bila sem tudi doma. Veliko sem gledala televizijo, plesala, pela in čuvala svojo dveletno sestrično. Med počitnicami nisem samo uživala. Učila sem se kuhati, igrati klavir, vadila sem flavto, pomagala sem pri delu v hiši in zunaj. Najbolj veselo pa je bilo, ko so bili pri nas počitnikarji. To so bili moji bratranci in sestrična. Skupaj smo preživeli tri dni. En dan smo se z vlakom odpeljali v Maribor na izlet. Ker je deževalo in nismo imeli dežnikov, smo šli v trgovino in se tam veselo vozili po tekočih stopnicah. Vozili smo se z dvigalom, si poskušali čudna oblačila, dokler ni nehalo deževati. Joj, kako je bilo zabavno! Na koncu počitnic sem veselo prepevala na 2. mladinskem glasbenem taboru in skupaj s prijatelji zaključila te vesele počitnice. Anamarija Lajh, 4. b Med počitnicami sem bila veliko z družino, z mojim mucijem in zajčkom. Bila sem na morju v Vinišču. Tam smo veliko plavali. Zelo rada sem se potapljala in iskala školjke. Vsak večer smo šli na sprehod. Ko smo prišli z morja, sem imela še nekaj prostih dni. Na koncu počitnic sem se udeležila drugega mladinskega tabora Poj z menoj. Tam smo zelo dosti peli in se zabavali. Tabor je trajal šest dni. Tam mi je bilo najbolj všeč, ko smo šli na kmetijo in tam pekli kruh. Zadnji dan počitnic si je mami vzela dopust in tisti dan sva bili veliko skupaj. Počitnice so minile zelo hitro in lepo. Eva Kuhar, 4. b Bili smo na otoku in ta otok se imenuje Rab. Tam je bilo najboljše. Igrali smo odbojko, skakali s pomola, iskali školjke in se peljali s čolnom. Ko smo prišli domov, je enkrat prišel Jakob k meni na počitnice. Igrala sva nogomet, skakala na trampolinu, šli pa smo tudi v kino gledat Marmaduka. Šli smo tudi na pico k Mici. Hodil sem tudi s psom na sprehode. Moje počitnice so bile zelo lepe. Alen Cvetko, 4. b Moje počitnice so bile lepe in zabavne. Z družino sem šel na morje. Z bratrancem Mitjem sva se zabavala. V vodi sva delala prevale, si metala žogo, se špricala in plavala. Bil sem trikrat v toplicah. Šel sem k dedku in babici na počitnice v Bosno. Tam živi tudi moj prijatelj Mario. Po enem tednu sta prišla tudi mamica in ati. Bili smo še en teden. Ko smo prišli domov, smo bili utrujeni. Škoda, da so počitnice zelo hitro minile. Daniel Botic, 4. b Moje počitnice so bile zelo lepe. Že na začetku smo šli na morje. Bili smo na otoku Rabu. Tam sem veliko plaval, se potapljal in iskal školjke. Našel sem jih zelo dosti. Na morju smo bili deset dni. Zadnjih pet dni so se nam pridružili tudi sorodniki. Z bratrancem Denisom sva ob večerih veliko kartala. Na morju sem srečal sošolca Jakoba in sošolko Anamarijo. Komaj smo se poslovili od morja, sem ga že pogrešal. Ko smo se peljali z morja, smo šli na rojstni dan. Tam sem srečal prijatelje, s katerimi sem se igral. Naslednje dni sem s sosedom igral nogomet, se kopal v bazenu, igral razne igrice. Bil sem tudi na počitnicah pri bratrancu in sestrični, kjer sem se zelo zabaval. Počitnice so hitro minile. Juhuhu, šola je tu! Luka Janžekovič, 4. b V mesecu juliju sem bila zelo veliko na počitnicah pri babici Sla-vici. S teto Stašo sva hodili v Terme Ptuj. Bilo je zelo lepo. In končno je napočil avgust. V ponedeljek, 16. avgusta, smo se ob dveh zjutraj s teto Gordano in s stricem Sandijem odpravili na morje, na Vir. Na morju mi je bilo zelo lepo. Podnevi smo se kopali, zvečer pa hodili na dolge sprehode. Čez sedem dni smo odšli domov. 24. avgusta pa sem odšla na drugi mladinski glasbeni tabor. Tam sem bila šest dni. Zadnja dva dni smo imeli nastopa. Prvega za dobrodošle, drugega pa za starše. Bilo je zelo lepo. Letošnje počitnice so mi bile zelo všeč. Urška Horvat, 4. b Bili smo na morju v Svetem Petru. Lovil sem ribe in skakal s pomola. Bili smo trikrat v toplicah. Doma sem se vozil s kolesom, hodil na treninge, gledal televizijo in igral igrice na računalniku. Z mamo sva večkrat tekala ob kanalu v Markovcih. Vsak večer smo šli na sprehod. Dobil sem MP3, nove zvočnike za računalnik in računalniške igrice. Počitnice so bile zelo lepe. Niko Drevenšek, 4. b V sredo, 18. avgusta, smo se odpravili na morje v Nerezine. Tam smo bili deset dni. Na morju smo se kopali, sončili, potapljali, igrali enko in se vozili s čolnom. Jaz sem se najraje potapljala, ker sem iskala školjke. Našla sem tudi nekaj školjk in nekaj polžkov. Ko sem se potaplj ala, sem videla nekaj morskih rastlin, alge, morske kumare in morske ježke. Morske ježke smo s prijatelji pobrali in jih skupaj s stricem odpeljali na odprto morje. Ob večerih smo se sprehajali. En večer smo se odpeljali v Mali Lošinj. Ko smo prišli domov, sem dobila muco Pikico. Teh počitnic se bom rada spominjala. Doroteja Kolenko, 4. b Počitnice so zelo hitro minile. Bilo je zelo lepo. Ko so se začele počitnice, sta me mami in ati razveselila z bazenom. Vreme je bilo zelo lepo, zato sem se lahko vsak dan kopal. Nato sem že nestrpno čakal na morje. Odpeljali smo se na otok Hvar. V Splitu smo šli na trajekt do Starega Grada. Na morju smo se imeli zelo lepo. Veliko sem se potapljal in iskal školjke. Ko smo prišli domov, me je prijatelj Sergej povabil v Terme Ptuj. Vozila sva se po toboganih in skakala s skakalnice. Bil sem tudi v Moravskih toplicah, kamor me je povabila sestra Barbara. Tam sem srečal prijatelja Sandra. Skupaj sva se spuščala po toboganih. Po napornem dnevu smo se vsi utrujeni vrnili domov. Konec avgusta sem s starši šel v planine. Pot smo začeli ob slapu Rinka in si ogledali izvir Savinje. Nato smo odšli do Kamniškega sedla. Ko smo prispeli na vrh, smo si tam odpočili. V planinsko knjižico sem si vpisal svoj 11. izlet. Ta dan mi je bil najbolj všeč. Upam, da bo še več tako zanimivih počitnic. Tomaž Strelec, 5. a 22 Glasilo občine Markovci Poletne počitnice sem preživela večinoma doma, nekaj pa sem tudi potovala. Zelo sem se zabavala, ko smo s starši šli na izlet v Volčji Potok. Šli smo si ogledat razstavo dinozavrov. Tam smo res imeli kaj lepega videti. Doživeli smo prelepe razglede v rožah in opazovali veličastne nekdanje živali v naravnih velikostih. Obisk razstave je name naredil velik vtis. En teden počitnic sem preživela tudi na morju v Biogradu. Tam sta bili tudi prijateljici Tamara in Vanessa, s katerima smo se zelo zabavale. Vsak dan smo se veliko družile skupaj, si krajšale čas z igrami, pele, plesale, se kopale in hodile na sprehode. Na morju je bilo res zelo zabavno in veselo. En dan dopusta smo s starši preživeli na čolnu. Šli smo se vozit okrog otoka Pašmana in obiskali tudi bližnji kraj Kukljico. Bilo je enkratno doživetje, še posebej pa kopanje v kristalno čisti vodi, ki je bila zelo globoka, vendar tako čista, da si lahko videl dno. Bil je enkraten in nepozaben izlet. Dopust na morju nam je kar prehitro minil in že se je bilo treba vrniti domov in se pripraviti na šolo, posebej še moj brat, ki je začel obiskovati prvi razred. Počitnice so bile lepe in so se kar prehitro iztekle, a kaj, saj bodo tudi hitro prišle nove. Iz osnovne šole Markovci Lucija Kuhar, 6. b Počitnice sem preživljal zelo lepo. Šel sem na morje na Murter s starši in prijatelji. Na morju sem opazoval, kako so ulovili veliko 250 kilogramov težko tuno in 80 kilogramov težko mečarico. Med počitnicami sem bil tudi na počitnicah pri sorodnikih, kjer smo igrali računalnik in se zabavali. Z mamo, bratom in prijateljem smo šli v Maribor v terarij in akvarij. Tam smo videli različne vrste rib, vrsto raka jastog, jeguljo, mureno, ptičjega pajka, rumenega pitona in krokodila. Med počitnicami smo šli jaz, babica in dva bratranca v Terme Ptuj. Tam smo se vozili po toboganu, se seveda kopali in bili v bazenu, kjer so veliki valovi. Z družino in prijatelji smo šli trikrat v kino. Šli smo gledat komedijo Odrasli in pustolovski film Perzijski princ, enkrat pa sva šla sama z mamo gledat Shreka 3. Med počitnicami smo šli s starši in prijatelji pod Peco gledat kralja Matjaža. Ko sem bil doma, sem skakal na tram-polinu, se kopal ali igral računalnik. Med temi počitnicami je bilo veliko zanimivih doživetij, ki se jih bom z veseljem spominjal. Aljaž Kekec, 6. b Vsake počitnice hitro minejo in tudi te so. Večino časa sem preživel doma med prijatelji. Par doživljajev se mi je posebej vtisnilo v spomin in te bom tudi napisal. Najbolj sem bil vesel, ko smo šli na morje. Ko smo prispeli, smo se najedli in se šli kopat. S prijateljem Renejem sva se potapljala in iskala školjke. Našla sva tudi majhnega morskega konjička. Po osmih dneh smo se odpravili domov. Tudi doma je bilo zelo zabavno, saj smo skupaj z Renejem in Nikom prespali pri meni. Pripovedovali smo si vice in metali vzglavnike. Vsak dan sem se odpravil ribarit. Na morju sem ulovil veliko več rib kot doma, saj doma nisem imel veliko sreče. Nekega dne sem se odpravil k sosedu, ki se je ravno odpravil jahat in me je povabil zraven. Te počitnice so mi bile zelo všeč, ker sem doživel veliko različnih in zanimivih stvari. Nejc Slana, 6. b Počitnice sem težko pričakoval, kajti vedel sem, da se bo zgodilo veliko zanimivih stvari. Počitnice sem preživel kar razgibano. Najprej sem šel s starši na morje. Tam sem se imel lepo, saj sem se veliko kopal, potapljal, nabiral školjke in lovil ribe. Po morju smo se vozili tudi s čolnom, kar mi je bilo še posebej všeč. Med počitnicami sem bil tudi dvakrat v Termah Ptuj. Tam mi je bilo zelo všeč, saj je bil zraven mene tudi moj prijatelj Niko. Z njim sva se veliko kopala, spuščala po toboganu, skakala s skakalnice, igrala karte in se veliko smejala. To je bil eden najlepših dni med mojimi počitnicami. Počitnice sem preživel večji del doma s prijatelji. Z njimi sem igral nogomet, košarko, kolesaril in še veliko drugih iger. V prostem času sem igral računalniške igrice, gledal televizijo ter malce lenaril. Počitnice sem preživel lepo, a so na žalost prehitro minile. Matic Kostanjevec, 6. b Med počitnicami se mi je zgodilo veliko zanimivih reči. V juliju sem šla z očetom v Poreč. Tam sem se kopala, igrala namizni tenis in prebrala štiri knjige. Bila sem tudi na Krku z mojo mamo in sestro. Vsak dan smo se vozili s čolnom do zaliva, kjer smo se kopali. Z mojo sestro pa sva vsak večer šli v mesto. Bila sem tudi v Camp Californiji na Hrvaškem, za dva tedna. Govorili smo samo angleško, saj so bili učitelji iz Anglije in Amerike. Spali smo v kabinah, zraven mene je bilo še osem punc in dve učiteljici. Vsak dan smo si zbrali šest različnih aktivnosti. Zadnji teden v avgustu sem bila na glasbenem taboru. Spali smo v župnijski dvorani na blazinah. Zajtrk, kosilo, večerjo in pevske vaje smo imeli v ZAF-centru. Vmes smo imeli tudi odmore. Družbo sta mi delali tudi moji sošolki Špela in Nuša. Na koncu počitnic sem bila dva dni doma in že se je začela šola s prvim šolskim dnem. Ana Murko, 6. b . 4 ? W \JjUp JGA, firmmj m tn&r «iti^, tiafoi, fioi^J^C. ¿lijU ^vrirtmi, VOrtpi, noioj rftif jlMirtOjij jctiu. let! tl/HU fN*HUij H/r^ ^-i+Tiiii *oi xrrur t, biMtfVr iJL mmff^j o.v^hij ftov fin* m» liaitft, .tjtfv ymv h. ¡trnku m^tn. ¡bt nifurtoAniki JUt- vrnir pu/istl*' ¿t* f^to, 'fii *ln4' p>vdfrxr evodih uta, ¿Un tVtdtefOj. Ifriiicu* ■VTrtiT hi, arflAttSU* tuiij i-rfjhjL i/*' tmii&O' Htrw iiuk (Ki; mfHi(ii/oSito^ n, flA A fikc^nu„ 'Liliot, i^, ¿J, uiifwwr mt, (vstn- n^tj- tiifcr IHnjU^ fl^ HaSv po. jjt- ¿tt- f^kAn^- f^ff ua^jfij, uii, naanjfto' ¡nenur hbi&h» Mr £ W mdVi&mm*' ** flfcttHHj Jfuuj^' ¿"'fKJ&iiuit fidn/r tmiflujl, ffj^ vem ""iCKB^kiiv -Vtftt -motcio,- Z>u£niq, M- && fi^tflkt, Mjj, vm. telitr W ti/ fAeirtlio. TTliCi, HUl mirt Jiitft, Leto 11, številka 4, september 2010 23 Iz življenja in dela naših ljudi Gregor Zmazek potoval po glamuroznem Zahodu Kot smo poročali že v prejšnji številki Lista iz Markovcev, se je Gregor Zmazek, član KUD-a Markovski zvon, letošnje poletje odpravil na delovne počitnice 'čez lužo'. Kaj, kako in zakaj, nam je razložil v intervjuju. Zakaj si se odločil potovati na Zahod? Kakšen je bil osnovni namen potovanja? »Vsi vemo, kakšen vpliv ima v današnjem času televizija in predvsem ameriški filmi, še posebej na mlade. In jaz nisem nič posebnega. Po vsem tem sem vedno upal in si želel, da bi vsaj enkrat v življenju stopil v Novi svet, svet preko luže in preveril, koliko od tega, kar vidimo na televiziji, je pravzaprav resničnega. Prav tako ni skrivnost, da zraven petja k mojim hobijem prištevam tudi ukvarjanje z vsemi aktivnostmi video produkcije (snemanje z video kamero, video montaža ...). Ko sem se nekega prostega deževnega popoldneva 'sprehajal' po internetu, brez cilja, kaj iščem, sem naletel na zanimivo spletno stran s še bolj zanimivo informacijo in ponudbo: 'Svetovno znana video produkcijska hiša Universal Studios v Hollywoodu odpira svoja vrata v izobraževalne namene in vabi k vpisu v različne programe.' Naenkrat se mi je ponudila priložnost, da pospravim dve muhi na en mah: izkusim življenje v tako imenovani obljubljeni deželi in hkrati pridobim ogromno izkušenj in znanj s področja, ki me zanima.« Kako dolgo je trajala delavnica? Kje je potekala? »Prijavil sem se na dve delavnici, vsaka je trajala po šest dni. Na prvi delavnici smo se naučili in posneli glasbeni videospot, na drugi pa kratek film. Vse skupaj se je odvijalo v stavbi ob Universal Studiosu v Hollywoodu, pa tudi v studiih na prostem.« Kam si se odpravil v prostem času? »Potovanje sem načrtoval tako, da sem imel delavnice prvi in zadnji teden mojega bivanja v ZDA, vmes pa sem imel tri tedne proste. Čeprav se to zdi veliko časa, sem se moral močno potruditi, da sem si sestavil načrt, kako in kdaj si bom lahko v tem času ogledal čim več stvari in znamenitosti. Vam povem, da mi podnevi ni uspelo vsega videti, ponoči pa sem se raje zadrževal v sobi. Čeprav so mi zatrjevali, da je Hollywood varni del mesta, mi je v podzavesti še vedno rojila informacija, da je Los Angeles svetovna prestolnica tolp in kriminala. Prvi prosti teden sem namenil ogledu mesta Los Angeles oziroma Hollywooda: Hollywood Sign (znameniti napis na hribu), Walk of fame (pločnik z vgraviranimi zvezdami in imeni zvezdnikov), Beverly Hills (predel Los Angelesa, kjer stanujejo slavne osebe), Rodeo Drive (nakupovalna ulica z najdražjimi trgovinami, kjer bi naj nakupovali slavni), Venice Beach (svetovno znana plaža, še posebej po nanizanki Obalna straža), Kodak Theatre (stavba, kjer vsako leto podeljujejo nagrade oskar), zabaviščni park Universal Studios (popeljejo te v svet filma in risank) in še nekaj drugih znamenitosti. V naslednjih dveh tednih pa so sledili izlet v Las Vegas in ogled Grand Canyona, polet in raziskovanje enega od otokov na Havajih, izlet z avtomobilom in ogled San Francisca ter panoramska vožnja ob kalifornijski obali od San Francisca nazaj do Los Angelesa.« Hrana, pijača, nastanitev ... »Ko so me ljudje iz Chicaga, Miamija in New Yorka, ki sem jih spoznal, spraševali, kakšna se mi zdi hrana v ZDA v primerjavi s hrano pri nas, sem jim zlahka lahko odgovoril: 'Skoraj nič ni enakega!' Še v svetovno znani restavraciji s hitro hrano ni tako kot pri nas. Prav tako Američani nimajo neke svoje 'avtohtone' kuhinje, če ne štejemo hitre hrane, ki je tam res najbolj razširjena oblika prehranjevanja. Največkrat sem se odpravil jest v kakšno mehiško ali italijansko restavracijo. Ko sem se enkrat odpravil v neko italijansko restavracijo, sem si naročil laza-njo. Natakarja sem takoj vprašal, ali je kuhar pravi Italijan, in ta mi je pritrdil. Nisem se mogel zadržati, da ne bi malce za šalo, malo zares rekel natakarju: 'Pazite! Jaz sem iz Slovenije in dobro vem, kakšna je prava italijanska lazanja!' No, niso me razočarali. Preden sem se odpravil iz enega kraja v drugega, sem si vedno preko interneta rezerviral prenočišče. Nikoli nisem odpotoval v drugi kraj na slepo, sploh pa je vse to olajšala sodobna tehnologija. Z nekaj znanja angleščine in iskanja po internetu si lahko vse urediš, še posebej v ZDA, kjer vso plačevanje temelji na kreditnih karticah. Nikoli nisem bil razočaran nad prenočiščem, čeprav ni bilo vse popolnoma per-fektno. Mislim, da včasih preveč silimo k razkošju in udobju, ko pa je v bistvu najbolj važno, da imamo streho nad glavo, čisto posteljo, hrano in vodo.« Potoval si celo na Havaje ... »Kaj naj povem o Havajih! ? Lepo! Jasno je, da s fotografijami in videoposnetki ni težko predstaviti nekega kraja v lepši luči, kot v resnici je, ampak to, kar vidimo po televiziji, ko nam prikazujejo te lepe otoke sredi Tihega oceana, res ni daleč od resnice. Jaz sem se sicer naselil na najbolj turističnem in skomercializiranem otoku Oahu, vendar sem se vseeno še lahko naužil nekaj tiste prave neokrnjene narave: divje plaže, morje v različnih barvah, ugasli vulkani, kamnite obale iz ostankov lave, nedotaknjeni tropski gozdovi ... Res lepo. Kako je šele na drugih otokih, kjer v bistvu ni prave civilizacije?! Prav tako pa sem spoznal kar nekaj njihovih značilnosti, kot so na primer: cvetni venci - lei, pozdravi na vsakem koraku -'aloha' (zdravo, adijo), 'mahalo' (hvala), pisana oblačila in rute, deskanje na valovih (s tem se ukvarja vsak pristen Havajec, tako 24 Glasilo občine Markovci moški kot ženske in tudi otroci). Po ulicah in cestah, ki jih sicer nisem pričakoval na teh bujnih otokih, sem se prevažal z izposojenim mopedom ali z avtobusom. Prednost, da sem pristal na tako civiliziranem delu Havajev, pa je ta, da sem si lahko ogledal še eno zgodovinsko znamenitost, Pearl Harbor. To je pristanišče, ki so ga v drugi svetovni vojni napadli Japonci in tako napovedali vojno ZDA. Še vedno je na sredini pristanišča potopljena ladja Arizona z vso posadko. Nihče se ni dotikal ostankov te ladje in je sedaj kot grob s spomenikom vsem padlim v tej bitki. Predvsem si bom Havaje zapomnil po močnih opeklinah, ki sem jih staknil pri vožnji z mopedom ob oblačnem, na trenutke tudi deževnem vremenu.« Kakšne izkušnje si pridobil v dneh potovanja? »Kar zadeva moja izobraževanja, sem v Ameriki pridobil ogromno izkušenj na tem področju. Spoznal sem stvari, za katere sem vedel, da obstajajo, ampak si jih nisem znal razložiti, kakor tudi zadeve, ki jih nisem pričakoval in so zelo uporabne. Na splošno pa je bilo to moje prvo samostojno potovanje in sem s tem dobil kar nekaj izkušenj na letališčih, v prometu, pri spoznavanju takšnih in drugačnih ljudi in njihovega načina življenja. Vsak korak sem namreč načrtoval sam (rezervacija prenočišč, letalskih letov, rent-a-car, ogledi mest ...). Ničesar nisem prepustil kakršni koli turistični agenciji, seveda pa sem imel nekaj pomoči prijateljev. Mislim, da je to bila največja izkušnja, ki sem jo pridobil na tem potovanju. Seveda pa sem tudi kar precej izpilil svojo 'zarjavelo' angleščino.« Lahko primerjaš življenje v Ameriki in Sloveniji? »Res je, kar pravijo: dokler ne vidiš drugih krajev, težko ceniš tisto, kar imaš doma. Čeprav so ljudje povsod takšni kot pri nas, je vse ostalo tam popolnoma drugače. Že sam delavnik, od 9. do 17. ure, kakršnega ima večina Američanov, nam pove, da imajo drugačen način življenja, drugačen način razmišljanja in drugačne navade. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se navadil na njihov prometni režim, kar pa tudi ni bilo težko, saj je tam promet zelo umirjen. Vsi oziroma velika večina se jih po cestah vozi počasi. To pa je predvsem posledica njihovega, v primerjavi z našo vsakodnevno naglico v službah in na cestah, počasnega tempa življenja. V bistvu se nikomur nikamor ne mudi, saj vedo, da skozi vso to gnečo na ulicah ne bodo s hitrostjo ničesar dosegli. Kar pa zadeva arhitekturo, okolico, naravo, urejenost in predvsem varnost, lahko Iz življenja in dela naših ljudi Z udeleženci delavnic Foto: zasebni arhiv povem, da imamo mi doma Ameriko! To je še bolj očitno zaradi dejstva, da imajo tam strogo zavarovane delčke ozemlja z navadnimi gozdovi, ki se nam zdijo čisto samoumevni in jih imamo na vsakem vogalu. Američanom je to prava senzacija, za nas pa se bojim, da jih počasi ne bomo več znali ceniti. Splošna ocena: lepo je videti, toda življenje je še vedno najlepše doma.« Letališča, kaj posebnega? »Moram priznati, da sem od vseh stvari imel največ treme zaradi letališč, saj nisem vedel, kaj me čaka. Ali bom pri prestopanju z enega letala na drugo našel pravi terminal, prava vrata? Bom dobil vso prtljago na cilju? Sem dobro spakiral prtljago? Se bodo pojavile težave pri pregledu prtljage? No, na koncu sem spoznal, da je bil ves ta strah odveč. Vse je potekalo kot po maslu. Na terminalih te vse vodi do pravega cilja. Če res ne veš, kam bi moral zaviti, imaš na vsakih deset metrov letališko osebje, ki ti zna prijazno pomagati. Je pa res, da sem ob odhodu iz Los Angelesa zaradi nezadostne informiranosti moral pri pregledu prtljage plačati 200 dolarjev zaradi pretežkega kovčka. Moral sem celo preložiti štiri kilograme prtljage iz kovčka v nahrbtnik, da me ne bi oskubili še za 200 dolarjev več. Če bi mi kdo povedal, da so tako visoke cene, si ne bi vzel toliko stvari zraven. Tako ali tako polovico oblek, ki sem jih imel zraven, sploh nisem uporabil. Zdaj vem za naprej.« Kako dolgo je trajal tvoj 'dopust'? »Če štejem 'dopust' od poleta iz Zagreba proti Munchnu in nato naprej proti Los An-gelesu ter do pristanka nazaj v Zagrebu, je bilo vse skupaj 43 dni (od 7. julija do 18. avgusta). Od tega je seveda več kot en dan trajal polet čez lužo in nazaj.« Kaj bi ob koncu pogovora še povedal našim bralcem? Kako bi strnil vsa doživetja? »Vsem bi najprej priporočal, da se odpravijo na kakšno podobno potovanje, čeprav se zavedam, da si vsak tega ne more privoščiti. Pa ne priporočam tega zato, da bi videli vse te znamenitosti, visoke stolpnice in slavne osebe, ampak enostavno zato, da bi se za- čeli zavedati, na kako lepem koščku Zemlje smo doma, pa se tega ne zavedamo. Prevečkrat se obremenjujemo zaradi malenkosti, pozabimo pa na bistvene stvari, ki jih potrebujemo za življenje, in ne opazimo lepote narave okoli nas. Pri Američanih sem opazil pozitiven in prijazen odnos do vseh ljudi okoli njih. Narave in okolice, v kateri živijo, ne morejo kar tako spremeniti, mi pa lahko spremenimo naš način življenja in odnose. Zakaj ne bi začeli pri sebi?« Alenka Rožanc Romanje v Medugorje V vsakdanjem življenju ne smemo pozabiti na darove, ki nam jih daje Mati Božja. Vzemite si čas in se ji zahvalite na romanju v Medugorje. Odhod bo v četrtek, 21. oktobra, vrnitev pa v nedeljo, 24. oktobra 2010. Pot nas bo vodila mimo Knina in Sinja do Medugorja. Ogledali si bomo tudi znamenitosti Mostarja s starim mostom in turško ulico ter rimskokatoliško, pravoslavno cerkev in mošejo. Na poti domov se bomo ustavili v Makarski in hrvaškem Lurdu ter na slapovih. Cena hrane, pijače in prenočišča znaša 80 evrov; cena prevoza bo pri številu 45 romarjev 55 evrov z zavarovanjem. Potujete lahko tudi z osebno izkaznico. Naslednje, pomladansko romanje bo v začetku aprila leta 2011. Duhovno vodstvo romanja: pater Frančišek Obran. Vabi ŽPS župnije sv. Marko niže Ptuja. Kontaktna oseba za prijavo: Slavko Mar, tel.: 740 71 85 ali gsm: 041 831 945. Leto 11, številka 4, september 2010 25 Urejenost okolja Zaključek akcije ocenjevanja okolja Člani Turističnega društva občine Mar-kovci že deset let pripravljamo akcijo ocenjevanja okolja, najlepše urejenega poslovnega objekta, vaškega objekta in v letošnjem letu smo prvič, na pobudo Čebelarskega društva Markovci, izbirali naj čebelnjak. Kot vsako leto smo tudi letos izvedli izbor naj kmetije za leto 2010. Priznanja nagrajencem so bila podeljena na prireditvi 5. septembra. Za spremembo smo letošnjo prireditev, kot uvod v praznovanje desetletnice društva, popestrili z gledališko predstavo Mestnega gledališča Ptuj, monokomedijo Petra Srpčiča Prava baba v izvedbi igralke Urške Vučak. Ta naša markovska ravnica je lepa že sama po sebi, če pa za urejenost okolja skrbi toliko ljudi kot pri nas, je lahko samo še lepša. Vsi, ki živimo v tem okolju, se po svoje trudimo, da bi naše okolje bilo čim lepše, da bi živeli v zdravem in lepo urejenem okolju. Prav je, da na ljudi, ki za okolice svojih domov vzorno skrbijo, opozorimo in se jim na primeren način zahvalimo za njihovo delo. Že v mesecu juniju so se začeli ustvarjati seznami z najlepše urejenimi okolicami domov v občini. Naši predstavniki so pridno opazovali, še posebej tiste, ki so morda izstopali, si beležili, včasih tudi kaj fotografirali. Večkrat smo se na sejah upravnega odbora pogovarjali in opozarjali na nekatere posameznike. V mesecu avgustu je bila imenovana komisija v sestavi: Ksenija Roškar, Franc Brodnjak in Vlado Bezjak. 22. avgusta smo se s seznamom in fotoaparatom odpravili po vseh devetih vaseh naše občine in po tehtnem razmisleku izbrali najlepše urejene okolice. Najlepše urejeni vaški objekt je bil predlagan na seji upravnega odbora in komisija se je s predlogom strinjala. Enako se je zgodilo pri izboru najlepše urejenega poslovnega prostora. Letos je s strani čebelarskega društva prišla zanimiva pobuda. Predlagali so, da bi v občini izbrali tudi najlepši čebelnjak. Z ozirom na to, da je v občini Markovci dolgoletna tradicija čebelarjenja in da lepo urejeni čebelnjaki tudi pomembno vplivajo na urejenost okolja, smo pobudo z veseljem sprejeli. Sestavili smo posebno komisijo v sestavi: Miran Milošič, Janez Plohl in Franc Brodnjak. Komisija si je ogledala več čebelnjakov in se nato odločila. Pri izboru naj kmetije smo se posvetovali s KGZS na Ptuju in odborom za gospodarstvo občine Markovci. Pri izboru kmetije ni bil pomemben samo vidik zunanje urejenosti kmetije, pač pa tudi njena uspe- šnost. Pri nagradi za posebne zasluge pri razvoju turizma nas je vodila misel, kdo je v zadnjem času največ pripomogel k razvoju turizma v naši občini. Bili smo enotnega mnenja, da je največji prispevek doprineslo čebelarsko društvo, ki je v letošnjem letu predalo namenu lep učni čebelnjak, ki je v delu, kjer stoji, čudovito polepšal naše okolje. Po drugi strani pa bo pomagal vzgajati mlade čebelarje iz naše osnovne šole, ki se bodo tukaj učili prvih korakov čebelarjenja. Člani čebelarskega društva pa bodo z veseljem čebelnjak, v katerem bo v kratkem mogoče najti tudi razne spominke in medene dobrote, pokazali vsem, ki bi si ga želeli ogledati. Člani turističnega društva upamo, da smo z letošnjim ocenjevanjem in prireditvijo ob podelitvi priznanj pripravili še en dogodek, ki je v prvi vrsti namenjen nagrajencem, po drugi strani pa s prireditvijo želimo prispevati h kulturnemu utrinku. Verjamem, da je tudi letošnji izbor predstave bil zanimiv za širok krog obiskovalcev. Prav je, da se vsem, ki skrbijo za naše okolje, zahvalimo in jih poskušamo spodbujati pri njihovem delu. Verjamem, da so v naši okolici še takšni, ki bi si zaslužili takšno ali drugačno nagrado za svoje delo pri urejanju in skrbi za naše okolje. Vseh tudi letos nismo nagradili. Pa četudi bi podelili še enkrat toliko priznanj, bi ostali takšni, ki bi si ga še zaslužili. V programu našega delovanja je kot eno najpomembnejših delovanj skrb za naše okolje in urejanje le-tega. To poskušamo delati deset let. To ni ravno dolga doba, vendar smo v tem času podelili več kot 90 priznanj za urejene okolice domov, podelili smo deset priznanj za urejenost vaških objektov, poslovnih prostorov, podelili smo sedem priznaj za posebne zasluge pri razvoju turizma v občini. Devetkrat smo nagradili najlepše urejene dele vasi in letos tudi prvič najlepši čebelnjak. Kljub vsemu pa upamo, da smo v teh desetih letih upravičili želje in cilje tistih, ki so pred desetletjem prispevali k temu, da se je ustanovilo Turistično društvo občine Markovci. Naša želja je, da bi občani bolj sodelovali pri pobudah za te nagrade, saj verjamemo, da bi nas lahko tudi opozarjali na tiste, ki se še posebej trudijo pri urejanju okolja. Četudi takšnih pobud ne bomo dobili, bomo nadaljevali s svojim delom in poskušali podeliti priznanja po svojih najboljših močeh tistim, ki si bodo to najbolj zaslužili. Franc Brodnjak Ocenjevanje okolice 2010 Najlepše urejene okolice domov » Angela in Janez Bezjak, Borovci 5 b » Franc in Anica Vajda, Bukovci 138 » Rado in Slavica Plohl, Markovci 35 d » Bojan in Sonja Bezjak-Kristovič, Nova vas 70 » Darinka in Branko Visenjak, Prvenci 1 c » Družina Muršec-Vogrinec, Sobetinci 36 a » Družina Mlinarič, Stojnci 12 c » Sonja Mislovič, Strelci 3 b » Franci in Helena Letonja, Zabovci 92 Najlepše urejen vaški objekt » Gasilski dom Bukovci, Bukovci 103 Najlepše urejen poslovni prostor » VEPOS, d. o. o., Nova vas pri Markovcih 95 a Posebne zasluge pri razvoju turizma » Čebelarsko društvo Markovci, Nova vas 47 a Najlepši čebelnjak 2010 » Stanko Kitak, Prvenci 19 Naj kmetija 2010 » Kmetija Zagoršek, Borovci 24 26 Glasilo občine Markovci 2l Akcija ocenjevanja okolja - nagrajenci Franci in Helena Letonja, Zabovci Čebelarstvo Kitak Prvenci Čebelar Stanko Kitak iz Prvencev čebelari štiri leta. Gospodari z 21 panji v čudovito urejenem čebelnjaku, ki dokazuje, da ima čebelarstvo v naših krajih že dolgo tradicijo. Stanko Kitak je član Čebelarskega društva Markovci in predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj. Turistično društvo mu je za njegov čebelnjak ob letošnji akciji ocenjevanja okolja podelilo naziv naj čebelnjak 2010. Gasilski dom Bukovci Društveni čebelnjak Čebelarskega društva Markovci VEPOS d. o. o., Nova vas pri Markovcih Kmetija Zagoršek iz Borovcev Za kmetijo skrbita lastnika Miran in Anica Zagoršek. Pri delu jima pridno pomagata sin Matej in hčerka Anja. Osnovna dejavnost na kmetiji je živinoreja. V hlevu imajo od 45 do 50 glav govejih pitancev in do deset plemenskih svinj, njihovi mladiči pa so namenjeni za nadaljnjo rejo. Obdelujejo 35 hektarjev njiv, v glavnem gojijo koruzo, pšenico, buče in ječmen. Slednjega porabijo za lastno krmo. Kmetija sodeluje s Kmetijsko zadrugo (KZ) Ptuj in Oljarno Fram. Gospodar Miran je predsednik Področne zadruge Markovci, podpredsednik KZ Ptuj in član Upravnega odbora KZ Ptuj. Zagorškovi v prihodnje načrtujejo gradnjo hleva za krave dojilje, vendar so nezadovoljni s prostorskim načrtom, ki kmetovalce omejuje pri gradnji kmetijskih objektov, medtem ko se na podobnih parcelah brez zadržkov dovoljuje gradnja velikih trgovskih centrov. Glede na uspešnost in urejenost kmetije so Zagorškovi s strani turističnega društva ob letošnji akciji prejeli naziv naj kmetija 2010 v občini Markovci.